145. številka. Trst, v četrtek 27. junija 1901. (Dmgo izda u j e.) Tečaj XXV! .Edinost , tata e škrat aa «•>. razun nedel; m rtiiikof. ob 4. uri itp^m Mtrt^stai snaAa : ca celo leto.......- 34 kron ra pol let«.........IS _ za »trt leta........ 8 , ca ee ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na a>-OČb« Drtf priloteru* narr-friine 4« aorava «• odra _t P j tobakarnab v Trato *e prodajajo po-•mnežne »te vilke po fi Motink (3 ntć i: i vec Trata pa po 8 Motink (4 n*^. - Telefon ilv. K7«. ' Oglasi »e računajo po vrmah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, oumrtniee in javne zahvale domači oelani itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi »e ne »prejemajo Bo kopici ne ne vračaio. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravnlStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. 1'redutSlvo In tlakama se uttbaiala V alici Carimia Siv. 12. L: pruviiifitvo, In ■prejemanje Iniserutov v ulici M o lis pccoio Siv. 3, It. nadstr. Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. <*D 5 Bedni Istri v pomoč! V seji zbornice poslancev dne 4. junija 1901 je |K>sl. Spinčič predložil nastopno re«olučijo: Da bo konec bednemu stanju, v katerem se nahaja prebivalstvo Istre, /.lasti v krajih, ki so ali izključno ali po velikem delu obljudeni od Hrvatov in Slovencev, se predlaga: Visoka zbornica izvoli skleniti : C. k. vlada se j>ozivlja: 1. da takoj zaprične : s cestnimi gradnjami in {»opravami po zahtevi različnih v državnem zboru stavljenih in tudi vsprejetih resolucij in po zahtevi peticij različnih interesentov ; 2. z gradnjo železniške proge med postajo državne železnice Herpelje-Kozina in vztočno obaljo polutoka istrskega v zrnislu resolucije, opetovano stavljene v seji dne 14. marca 1901 ; 3. z uravnavo potokov in vodovja in izsušenjem izvestnih krajev, kakor tudi z oskrbljenjem s pitno vodo po zahtevi resolucije, stavljene in vsprejete v seji 16. aprila 1K94, o kateri je bilo govora tudi sicer pozneje, oziroma po zahtevi samostalnega predloga ml 13. man-a 1900 in neke peticije občine Jelšane; 4. z osnovo kmetijske šole za hrvatsko in slovensko prebivalstvo dežele na mestu, kjer bo primerno; 5. z gradnjami in popravami v pristaniščih po zahtevi različnih v državnem zboiu stavljenih in vsprejetih resolucij, samostalnega predloga od 23. novembra 1895, priloga 1303, in po zahtevi nedavno sklenjene peticije obč>ne in zdravilisčne komisije iz Opatije- Volosko : 6. da dovoli sajenje tobaka, vsaj za poskus. najprej na kvarnerskih otokih ; 7. da za prebivalstvo po deželi dovoli cenen kredit potom obstoječih posojilnic, oziroma, da povspešuje snovanje novih. (Ta resolucija je bila zadostno podprta in odkazana proračunskemu odseku.) v V Trstu, 27. junija 1901. Zob za zob! V dunajski »Information« smo bili čitali te dni, da bodo hr/atski poslanci v deželnem zboru dalmatinskem stavili predlog, |h) katerem naj odslej ne bo več dovoljeno, staviti italijanske predloge in interpelacije. To naj bi bilo v odgovor na nesramno in drzno interpelacija Hortisov« radi PODLISTEK > Mirca. Zofka K veder .Jako mlada, z <»»euinajstimi leti, se je bila «*m'»žila s svojim soprogom, -starikavim resniin gospodom. Ni ga ljubila ni tedaj in tudi južneje ni se pt>srečilo njenemu možu, Ja bi si pridobil njene simpatije. Prestar jej je bil in preresen, a ona je ljubila strastne vročekrvne nature. Že v prvem letu je prišla Mirca na svet in ona je za nekaj časa zgubila svojo lahkomišljenost in lahkoživost. Moj Bog, tako-le otroče je res neka čudna stvar, te velike otroške oči tako resno gledajo v svet in tako ostro motrijo okolico! No, ona je nekaj časa živela tako, da so jo razne klepetave gospe že izbrisale iz vojega reportoirja, kar se jej je spet oglasila ona ielja po vživanju in življenju, kateri je zastonj iskala zadostila ob strani svojega stari kavega in strogega soproga. In začele so se razne ljubimske spletka-rije mej njo in raznimi mladimi uradniki in častniki. Zdaj je bil ta, zdaj oni na krmilu. zdaj je ta, zdaj drugi vžival njeno milost in ljubezen. O, in njej je ugajalo to skrivno ljubkovanje ! Njej je bila prava slast, ko je goljufala svojega moža z onimi mrzlimi ostrimi očmi. Ah, kako je bilo prijetno odgovarjati mu pri kosilu na njegova vprašanja : kako je spro-vela dopoludne, da je bila pri tej ali onej prijateljici, mej tem ko so jej še žarela lica od poljubov druzega. Zakaj bi si ne krajšala časa po svoje! ? Hm. koliko jih je, ki so ravno take in še slabje —, da, še slabje ! Će jo kdo poljubi, kaj pa je jiotem ! in do druzega še ni prišlo doslej, seveda : saj je vsaccga tako hitro odslovila ! Hm, kaj pa je, če jej ugajajo drugi iu ona njim ! ? In ta Oto! Res lep, eleganten mož! In kako zna govoriti, res ni bil zastonj dve leti v Parizu. In mislila je nanj mej tem, ko jej je hčerka pripovedovala o igračah in o vrtu, o šoli in tovarišicah in hitro jej je minulo po-poludne. — Pet! Ravno prav. da se še obleče ! Mirca je šla žnjo v njeno napravljalnico. — Kam pa greš, mama? — — Ven kaj. — — Ali ne smem iti s teboj ? — — Ne, prepozno je. — — Prepozno? O saj je še dan ? — — Ne, prepozno je. — — Pa za te ni prepozno ? — — Jaz sem velika. Sedaj pa pojdi in ne moti me več. Mudi se mi. — Ti otroci, res hočejo vedeti vse! Preoblekla se je v sivo cestno toaleto in odhitela po stopnicah. Na hodniku je še naročila hišini: — < 'e pride gospod, |>ovejte mu, da sem odšla k modistovki. Sicer pa bom tako kmalu doma. — Veter je vzdigal prah 8 ceste in ga podil ljudem v obraz. Ona si je potegnila paj-čolan čez obraz. Menda jo sedaj tu v drevoredu vendar nihče ne sreča. Malo čudno je, hoditi tako sama okrog. (Zvršetek pride.) vrgorskega procesa v Dalmaciji, ob enem pa tudi dokaz solidarnosti z brati v Istri. »Naša Sloga« pripominja : »Torej, da vidi mo, da-li hočejo hrvatski poslanci glede italijanskih predlogov iu interpelacij v deželnem zboru dalmatinskem storiti to, kar bi bili morali že davno storiti, da naše Italijane do-vedejo k — pameti !« Mi pa pravimo: ne samo Italijane, ampak Ludi se — neko drugo !! Tudi mi smo govorili že mnogokrat, da nikdar ne bi bilo prišlo v deželnem zboru istrskem do tako zdivjanih odnošajev, ako bi bila deželna zbora v Zadru in v — Ljubljani vršila svojo dolžnost in iz grdih dogodkov v Poreču ozir. Kopru in Pulju izvajala najnaravneje konsekvence!! Da so izjavili — ali na način, ki ne bi dopuščal nikakega dvoma — : v Ljubljani nič nemškega, v Zadru nič laškega, dokler bo v Poreču, oziroma Pulju in Kopru vladalo brez-pravje, he, to bi videli : kako bi vlada, hočeš nočeš, spremenila v Istri svoje postopanje! Ali dokler bomo moleč držali hrbet, da nam nasprotniki dajejejo batine, kjer le morejo, ne da bi mi vračali batine, kjer imamo priliko za to: dotlej seveda bi bili naši nasprotniki pravi tepci, ako bi nam ne dajali ba-tin. In naše batine bi bile nerazmerno bolj opravičene, nego so njihove. Če je nedopustno, da bi se kje manjšini godila krivica — kakor Nemcem ua Kranjskem in Italijanom v Dalmaciji —, kolika je še le krivica, če jo manjšina prizadevlje večini, kakor se godi v Istri! Torej le zob za zob — pa bo kmalu bolje ! Pred pa ne ! IV. Vsesokolski shod v Pragi. Po »Hrvatski« posnemamo nekoliko važnejših točko pripravah za vsesokolski shod v Pragi. Že v včerajšnji številki smo povedali, da nride v Prago nad 10.000 sokolov od vseh strani. Sokolov jahačev bo 90, sokolskih glasb 15 s 492 svirači. Sokolić se je prijavilo 856, sokoličev pa 1674. Od tujcev bodo telovadili Poljaki v 6 oddelkih, Francozi v 3, Hrvatje, Slovenci, Srbi, Bolgari in Italijani v jedneni oddelku. Francozi pridejo v velikem številu. Tudi črnogorska vlada odpošlje 3 službene zastopnike. Cehi pridejo iz Budimpešte, Berolina, Lipskega, Draždan, Hamburga, Monakova, Nurenberga, Pariza in Petrograda, kjer se povsod nahajajo sokolska društva. Za vse te tujce so urejeni posebni narodni odbori, katerih naloga je, da vodijo tujce in jim gredo na roko. Tudi mnogo žurnalistov je prijavilo svoj pri.lod, osobito iz Francije in Rusije. Stroški za svečanosti bodo znašali kakih 100.000 kron. Ob tej priliki se izdajo: posebna spominska knjiga, razne brošure, razglednice, fotografije itd. »Slovanski klub« priredi dne 29. t. m. ob 8. in pol uri velik banket v »Domačnosti«. Razven tega banketa bo seveda tudi mnogo drugih oficijelnih banketov in sestankov. Lep bo posebno skupni sokolski izlet zadnji dan v Karlov Tvn blizu Prage. Ta glasoviti in krasni zgodovinski grad Karola I V., v divje-romantičnem gozdu, bo izletnike živo spominjal na slavno češko zgodovino, na sijaj prošlosti naroda češkega. Med raznimi telovadnimi novostmi bo tudi neka nova vrsta vežbe s kopji, katero bodo proizvajali poljski sokoli. V obSe bo ta svečanost, v kolikor je možno sklepati po ogromnih pripravah, nekaj izrednega, velikanskega, kakoršnje zmorejo — med avstrijskimi Slovani — jedino le Cehi. Narod češki se hoče pokazati vnovič v vsej veličini svoji in drugi Slovani bodo mogli seznaniti se s češkim rodoljubjem, navdušenjem in jekleao eneržijo češko. Bog daj, da bi vsi ostali Slo vani zanesli iz Prage med svoje brate zopet novo navdušenje za narodne idejale ! Politični pregled. V TRSTU dne 27. junija 1901. Deželni zbori. Istrski. Temu deželnemu zl>oru posvečuje včeraj došla nam »Hrvatska dolne gospe 'rzaske s°uJef spola, kakor: steno-grafa, bijo-grafa, hekto- vendar zelo velik in imeniten : cesarji, kralji in drugi mogočneži se mu morajo klanjati in pokoriti. Kedor bi se zoperstavljal temu, okušati mu je moč železnega paragrafa : ene pošilja »počivat«, recte »študirat« v začasno luknjo, tapecirano s »postom« ali brez njega ; — drugi pridejo v temo do smrti ali v »večno luknjo« ; — tretji si »ogledajo« prisiljeno delavnico; paragrafi »krajšajo« ali »nižajo« človeka za celo glavo, mu »podijo« svinčenko v srčno stran, ali ga »povzdigujejo« meti zemljo in nebo ter mu natezajo jezik do zaČrnelosti, da mu kar sapo »zapre«. Manjše moči paragrafov so : petak, desetak in še več; preklic žaljivih izrazov in sprehod po — »izgonu« v družbi zvestih varuhov. — Paragraf je neznatne postave, sključen moži-ček — saj mu pravi naše priprosto ljudstvo »šepasta črka« ali »kljukasta umara« — a ravno vsled tega vara je tako »zvit«, tla je prišla njegova »zvitost« celo v pregovor: »Ta je zvit kakor paragraf« — pravimo prekanjencu. Zraven tega je paragraf zelo elastičen, agilen ali gibčen : pravijo namreč, da se da »zavijati« in potem zopet »natezati«. Kakor starec, kakor smo ga imenovali prej, ima pa-graf mnogo sorodnikov ženskega in moškega 40 leti. hi bilo gotovo prišlo do manifesta- druzega sumljivega človeka, kateri je izpra- ^ jtaci'ski ^ije, neugodne za vlado. To je hotela vlada ševal vojake, koliko časa ostane še cesar . i- . . - ... j udi nje »>ari preprečiti, zato je sklicala deželni zl>or v tamkaj, kje se bo nahajal, kedaj bo inspici- K<>j>er, ne pa iz naklonjenosti do Slovanov ! ral tu, kedaj tam. in o drugih podrobnostih. Treba le j»oziiati značaj prvega deželnega Istega dne tla so aretirali še nekega tretjega zbora. Pre«I 40 leti niso hoteli voliti poslancev človeka, pri katerem so našli anarhistične v državni zl»or, da t a k o protestu- ^pi^e. j e j o p r o t i pripadnosti l s t r e k TJstaja V Koreji. »Novoje Vreraja« A v s t r i j i. To reminiscencijo bi bili go- poročajo iz Vladivostoka, tla je v Koreji po- tovo — na kateri-koli način — oživili in čil ustaneK, v katerem je bilo ubitih mnogo proslavili. misijonarjev. Korejske čete so dobile nalog, »Hrvatska« ostaja povsem hladna v oči- da vzpostavijo zopet mir. gled teinu | m »stopa nj u vlade. Ako z jedne Vojna V južni Afrilti. Ce je An- «trani preprečuje irredeotistiške demonstracije glija omadeževala svoje ime že s tem, tla je ;n daje italijanskim (»olitikoin priliko, da se i r. zgolj najumazanejih nagonov, iz nagonov kažejo v luči mučeništva, pa jih na drugo odurne požrešnosti, ne poznajoče ni humani- -tran podpin z vso |>olitiko svojo. Deželni tete, ni pravnega čuta, iz kratka: nikakih glavar < ampitelli, ki je zaupnik vlade, je etičnih zakonov — če se je torej Anglija postopal dogovorno s protestanti. Tu je bila omadeževala že s tem, da je izzvala vojno v komedija očita. Delal se je, kakor da nič ne južni Afriki: pa je z načinom, kakor je dosedaj ve. kaj čita poslanec Bubba v imenu večine, vodila to vojno, načinom, ki je brutalen do v resnici pa je vedel vse. »Hrvatska« je tega skrajnosti in ki pomenja gaženje vsakega menenja, da sklicanje deželnega zbora v Ko- človeškega čuta in povsodi veljavnega med- »dbor, ki l>o pridobival ude m Narodnemu domu«. Tudi v odboru »Zavotla Sv. Nikolaja« se baje pripravljajo j važni koraki našemu društvu v prilog. Po društva »Narodni grafa, fono-grafa, tele-grafa itd. Poleg že Jnaštetih kazni, razpolagal je nekdaj paragraf tudi z gotovo množino batin ! ali palic. Naštevali so jih 25, 50, 100 in še pravici kličemo torej: »Slava slovens cemu! „ . . , . ., . - • J , več. Simbol te navade ohranil se je pri nas le v domači odgoji, kjer sta oče in mati absolutna gospodarja nad »hišnimi paragrafi«. Predno završim, omenim naj še paragrafa, ki je tako »zvit«, tla se »ovije« okoli roke moškega in ženske, in ta paragraf, je — »štola*. — Med vsemi paragrafi pravijo, da je ta najusodepolnejši ker njeg* »zvito« vezanje »drži« tlo — smrti : a najbolj znamenit pa je on po svojem dvojnem, jako različnem učinku: začetkoma je sladek prav tako kakor »med« ; — a „Dolgost naSega medu je kratka". Ker se pozneje »med« spreminja v grenko »rabarbaro« in — rabarbare grenkost je jako »dolga«. Blagor mu, ki si je po srčnem in cerkvenem »paragrafu« izbral dolg »med« in zenstvu I« Novi deležniki dom v Trstu«. Otl 25. t. m. do tlanes so pristopili naslednji deležniki vsaki z enim deležem po 200 K: losip Sirk, trgovec, ul. Valdi- Ivau K r ž e, trgovec na trgu Sv. 13. g. rivo št. 3 : 14. g. Ivana ; 15. g. Martin K r ž e, trgovec na trgu Sv. Ivana št. 1 : 1»». g. Ernest P e g a n, trgovec, ul. Sv. Frančiška št. 6 ; 17. slavno »Delavsko k o n s u m n o d r u š t v o« pri Sv. Jakobu ; 1*. slavni veselični odsek »Tržaškega , . . 1. ^ kratko »rabarbaro«. podpornega in bralnega društva«, ki se od- Ćastita gospoda »Pravniki«! Vem, tla per, prt,test Italijanov, izjava naših poslancev narodnega ljudskega prava, svoje ime oblo- jM>veduje poie? tefra obrestim za eno leto. ^^ drugače 0|MJelavati paragrafe zapuste isto vreme, katero so našli. Nič se žila s sramoto za vse čase. " ,T' J — - »— ; ' ® Vidmar, c. 19. g. Fran ne spremeni, ker se na Dunaju še niso spa- Celo v Angliji se množe ljudje, ki so kontrolor, Trst. Slava ! Živeli nasledniki ! metovali. Spametujejo pa se. ker se morajo. ^ za(~.eli sramovati te angležke sramote in Ali kedaj? Ako bi bila kaka slovanska ve- katerim vest in pravicoljubje ne dopuščajo drugače, nego tla pred vsem svetom priznavajo in obsojajo način vojevanja Angležev, čina storila takov protest, vlada ne bi bila ostala tako ravnodušna in prekrižanih rok. Tudi v Istri ne t»stane prekrižanih rok, ali njeno delovanje Im, drugačno, nego bi bilo ki ne spadajo med kombatante in katerim je proti kaki naši večini. Tu sodi zagrebški list torej tudi sovražnik dolžan vso obzirnost in ki. poštni — dokazov ima hvaležni narod sit,venski že veliko število v podobi hranilnic, posojilnic, zav. društev, narodnih domov, ki so vsi na-Spomini na obisk društva »Pravnik« 8taij (s) I)omočjo velikega Vašega znanja s v zgornjo okolieo tržaško. — paragrafi; vem tudi, tla niste bili spre- zlasti pa postopanje njihovo z onimi ujetniki, pOSetu Nedelja, dne 23. 6. 1901. — osmina po jeti ua okoličanskih tleli prav po »paragra- jako (»esimistično: uverjen je, da o prihodnjih deželnozi>orsk«h volitvah Im, ves vladni aparat delal na to, da se italijanska večina o j a e i. Taki vladi je zastonj da- usm i ljenje : z ženskimi in otroci. Med drugimi takimi Angleži se je oglasila tudi neka dama — miss Houbson —, ki se je na licu mesta sama prepričala o stva- _Je stara že pravica In sveta je resnica. Da tisti narod kaj velja. Ki učenjakov dost' ima -. fih« ; po mislite pa in uvažujte blago hotno, tla so Vas vsprejela bratska srca hvaležnega naroda, Jkateremu Vi služite z »uma svitlim mečem« in »baterijo ljubezni polnim srcem«. _ . . . . j • i i To ie narod slovenski ob »sinje Atlrije bre- Da ni štel revni nas narod — »do danes J . . , ... .. „ ., govih« že davno spoznal in \ am tlne lb. t. v prah teptan« — velikega števila učenih » ....... . , m. tudi dal potrdila v to; saj ste si v ti — i 1 ' malo jati svete. /a današnji zistera in faktorje. ki ga „an T j_m„ - .. u„„:„m noroT-iln da ljutli, krivda na tem ni na njega strani —i 1 . . .... . . ' rela otrJa v svojem poročilu, tia j ............trenotkih popolnoma osvojili njegovo— srce! vzdržujejo, trelia se drugačnih lekcij ! In te 8<) ce,e vagj jn <>kraji popoinoma uničeni, >temu kriv je tuji mee« : sovraštvo, zavist j a to so Italijani Z: vedno ga je še — je stlačeno v taboriščih na kupe kakor živina. Hrana je nezadostna in stanja vsacega naroda jim ne izostanejo, pri pravljen i. Mi ntK*emo ugibati tu. da-li je ta pesimizem zagrebškega lista opravičen. Dosedanje slaba. Najbolj trpe otroci : vsled nezadostne skušnje govore seveda zanj. Da vidimo, kako jn s;abe hrane ter neznosne vročine. Življenje bodo govorili bližnji dogodki ! — Danes ima jn bivanje v šatorih je naravnost peklensko, ta deželni zU»r svojo drugo sejo, a v tem Žgoče solne« peče skozi jedino odprtino platna hipu smo še |»opolnoma v nejasnem, da-li in miIi, je toliko, da kar žro človeka. Ni Italijani pridejo ali ne?! Simptomatičen je v Htola, ni mize, ničesar, kar bi delalo bivanje tem j »ogledu molk italijanskih listov. Morda v ^h šatorih vsaj kolikor toliki, znosljivo. :majo oni prav, ki trdijo, da sti med itali- p0 n<>^i udira tlež skozi platno, da se kar jamskimi |mslan<-i dve struji. Govori se celo, mlake tlelajt,. Žene in otroci so premočeni ,kraji pop pravcata puščava, a prebivalstvo — kolikor > pohlep; da seje pa začel narod zanimati j V sladkem spominu na prijetne, vesele za učenost in izomiko - prav: izvir blago-1 urice, ki jih je narod ob »bučečem morji brigati za srečo svojo z vso silo zdravih in čilih moči svojih : tla šteje v osrčji svojem cele brigade vojakov, ki se bojujejo zanj z uma svitlim mečem, — to je pa zasluga njegova, oziroma njega sinov, ki donašajo kamenček do kamenčka za ono veliko palačo, v kateri morajo ketlaj stolovati narodna izo-raika, blagostanje in prt,sveta. Kamenček do kamenčka ste nosili, no- — tla se je začel Adrijanskem« preživel v č. Vaši družbi, od- J - _ j - • i ________:„ da tlel italijanskih jH.slaucev je že pridobila | popolnoma. Obupaj oče matere morajo gledati, site in bo8t« »e nosili tudi vi, čč. udje si. vlada za vstop v deželni zbor. Ako bi bili kako jim deca mrje brez vsake pomoči. Mias ! društva .Pravnik«, — nosili sč svojimi do- radovedni — in taka radt>vetln<,st na naši1 Houbson piše: »Ali ni tla mt,rarao občutlo- brimi nasveti, požrtvovalnostjo in s pa ra- stmi bi bila krvavo opravičena — bi vpra- vati ^ junaške matere, ki nikoli >.i z jedno grafi, katere imate v svoji oblasti, sevali hitro: za kako ceno?! No, od- pamo |)Csedo — tako sta mi zatrdila doktor Marsikatero važno podjetje bi se izjalovilo, loženo še ni opuščeno, in zato zaključimo in čakajmo na jH>rtK"ila iz Kopra ! mnogokatera dobra ideja bi zaspala, ako bi narod ne imel na strani onih, ki so veliki in častnik stražečega vojaštva — ne kažejo, kakor tla bi želele, da jim možje in bratje a nagovora župana praškega po- opuste i»oj in odpor proti Angležem in tla znanci in prijatelji z gospodi paragrafi. Zato vodom prihoda cesarjevega se je baron kapitulirajo?! One pravijo, da ta boj za slo- jim bo narod ve«no hvaležen, če prav Hieger nastopno izjavil v pogovoru s sotrud-nikom moskovskih »Vjedomoati« : Nemci vidijo v govoru tira. Srba izzivanje na njihov naslt,v. To pa je velika nepravica. Treba poznati zgodovino, kako so nemške fraze v Srbi,vem govoru nastale. Očitno v spo razum-ljenju z vlado so Mlatit »čeli i zahtevali, naj se one nemške fraze vpletejo v govor. Kakor Staročeh pa je dr. Srb zahteval garancije za to, tla ga ne l>odo isti Mladočehi pozneje dolždi izdajstva na narodni stvari, ker bi se nemški |>ozdrav na eesarja v Pragi spltjšno smatral kakor veliko konr*esijo Nemcem. Te garancije so bile tlane in še le potem se je odltx"il tir. Srb, da bo govoril tudi nemški. bodo se mora izvojevati do do brega ali neugodnega zaključka; bolj patrijotičnih žena, ki s staroveškim samozatajevanjem prenašajo vse, kar je ta grozna vojna prinesla nad-nje, pač ni bilo nikoli. Kako je z obleko žena in deklic, si je lahko predstavljati — nedostaje nikdar ue i z moti ruje natanjko, po katerih »paragrafih« mu je zasijala »zlata zvezda srečnih dni«. Paragraf, tla ! Vi čč. gg. pravniki poznate pač dobro »paragraf« in imate o njem svoje stalno prepričanje in menenje ; meni bi torej jim jednostavno najpotrebnejega, kajti ono; ne trebalo govoriti o njem in Vam ga še-le malo rešenih in seboj prinesenih stvari se je pogubilo že davno. Kako grozno krivdo je Anglija navalila nase in kako naj z t, pet poravnamo to k r i v d o J !« Tako pišejo celtS pravičneji Angleži sami. Žal le, da so t: še v mali manjšini. Kako naj sodi še le ostali svet o hestijaliteti jed- predstavljati. Ker pa ima »vsaka glava svojo pamet«, vsaka pamet svoje različne misli in pojme o raznih stvareh in rečeh, — in ker je dobro, če se sliši »glas zvona iz dveh fara«, — oglejmo si nekoliko to, za nas lajike čudno stvar — paragraf. Da-si jako star, je paragraf še vedno čil, svež in mlad v svojih močeh ; majhen je in meva inu še sedaj iz kipečih src — ia odmevalo mu bo: „Društvu „Pravnik* Liojr daj rasti. Rasti daj in nikdar pasti! To bo njega udom v slast. Narodu v procvit in čast ' A. — K e f. Rojanska bratovščina sv. Cirila iii Metodija je imela tlne 16* t. in. sejo, katere se je, poleg odbornikov, udeležilo tudi veliko število udov. Predsednik je poročal o korakih, ki jih je storil tlo sedaj in t, vspe-hih oziroma nevspehih. Ker je tudi iz Uo-jana neka deputacija, sestoječa i/ samih mož, ki so v italijanskem taboru in v službi magistrata, šla k škofu protestirat zoper zastavo bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu, je odbor sklenil odločen protest proti temu, tla se omenjeni možje tlrznejo protestirati v imenu rojanskih Slovencev. Pevsko društvo »Zarja« je predložilo vprašanje, da-li se bratovščina udele/i procesije sv. Mohora? Kakor sklene bratovščina, tako sklene tudi »Zarja«. Vsled tega vprašanja se je vnela dolga in jako živahna debata. Vsi govorniki so bili za neudeležbo, ali vsi so povdarjali tudi, tla La sklep ne sme ustvarjati nikakega prejudica za bodočnost in da se bratovščina, ako se odloči za neudeležbo, ne odreče nikaki pravici. Predlog, da se bratovščina n e u d e-1 e ž i procesije sv. Mohora, je bil na to v sprejet in je bilo določeno, da drugi občni zbor bratovščine bodi v mesecu juliju. A že danes lahko rečemo, da 1k» shod jako — zanimiv. K«-vizija posojilni«*. I>ne 10. junija t. 1. je poslanska zl»orni<*a sprejela zakonski na <>t o obligatorični reviziji |x»sojilnic in drugih goejtodarskih zadrug. Ta zakonski n ičrt kateri odgovarja sedanjim razmeram in potrebam in kateri utegne v jeleni hiti vsprejet tudi od gosj»oske zbornice, prinaša strokovni list: »S 1 o v e n s k a zadruga« (7. štev.), katerega izdaja »Centralna posojilnica slovenska v Krškem«. \a vsesokelsko slav »ost v Pragi odala je v iruenu »Tržaškega Sokola« deputacija, sestoječa iz bratov dra. Kerda Cerneta, .Mateja Berganta in Vladimirja Pertota. \f dajajte se varati! Kakor dozna-jemo, je več našincev, prejemši v roko vrnjene jirn prošnje za podeljenje domovinske pravice in na nagovarjanja magistratnih slug, dalo napraviti nove — laške prošnje ! Do-tičniki imajo s tem brezpotrebne troške: mora 1 i bodo zopet čakali pol leta na rešitev in delajo ob enem škodo naši narodni stvari ! Vsakdo, ki je vdobil ..avrnjeno prošnjo, naj jo, kakor že rečeno, prinese v urad političnega društva »Edinost«, katero poskrbi, da se gospoda na magistratu nauče našega jezika in to v najkrajšem času ! Vrnjene prošnje se takoj odpošljejo državni oblasti, katera je tu za to, da brani avstrijske zakone in prebivalstvo. Pohvale vredno! Redek slučaj, ah vendar je, in zato ga moramo ]>ohvaliti! Kakor je bilo sporočeno tudi v tem listu, je te dni neki -letui Romano zaklal na ulici svojo 60-letoo soprogo! To je koli kor-toli ko izreden slučaj, osobito, ako [»omislimo, da je iz ljubosumnosti, umoril ženo — <50 let!! Mi smo bili vedno [»roti umazani židovski spekulaciji s sličnim i nesrečami, a to j>ot je z nami tudi list — »Indi[»endente« ! ! Po izvršenem gori omenjenem umoru sta se tukajšnja umazanca (»Piceolo« in »Gaz-zettino«) kar [»oda jala, kedo napiše več neumestnih in celo nesramnih podatkov, samo da sta napravila »kšeft«! Včerajšnji »Indi-]>endente< ju prav fino obdeluje radi take nesramne pisave, radi tacega grdega izkoriščanja zl'h ljudskih instinktov v umazane spekulacijske svrhe! Na tem [»olju pritrjamo »Indij»endentom« radi tudi mi in iz [»olnega prepričanja. Cas bi bil, da se neha tako nesramno zlorabljanje sličnih nesreč in ob enem zastrupljanje javne — morale. Lekcija v > indi[»endentu c na adreso » Pic-cola« in »Gazzetina« pa l»odi ob enem v pouk tudi tistim našim ljudem, ki ne žele

cndentac -r> izvedeli sedaj — če že nočejo verjeti nam —, tla »Piccolo« ubija iHonilo ljudstva, akajjenarod brez m o r:£le?! Kdor ubija to, ubija narod, ker mu ruši neizogtlten temelj. Naj več i narodi in najni<*gočneje države, kakor n. pr. rimska, so začele propadati in so se pogubile slednjič le zato, ker je iz njih izginila monfla! Tako nas uči zgodovina, tako nam pravi naše globoko prepričanje. Ni kdo naj torej ne zahteva od nas, da bi zametali nauke največe učiteljice in — lastno prepričanje !! Razprava Mauroner Ntrii*rle. Na včerajšnjem nadaljevanju razprave so govorili zastopnik Kme Mauroner-Gilierti, dr. (i r e-S o r i n, zastopnik I«eopolda Mauronerja, dr. Rei-er, in zastopnik Terezije Stengle, dr. Daurant. Razsodba se dostavi strankam pi-smenim jM>rora tekom 8 dnij. Govora dra. ■Gregorina prioltčimo jutri. Izpred aa^ih sodišč. Pred tukajšnjim porotnim s*»diščein je st-al včeraj zidar Anton Mlakar, obtožen radi [mnarejanja denarja in radi ž-iganja z umorom. Razpravi je predsedoval svet. Petronio, sodnika sta bila svet. > Mow*be in Kiaaaondo. Branitelj je bil Me-stron. Ker so porotniki spoznali Mlakarja krivim [»onarejanja denarja in žuganja [»roti Ivanu Stenoviču — izključi vsi pa žuganje z umorstvom. — obsodil je s<»dni dvor Mlakarja na 1*- mesečno strogo ječo. [»ooatreno z jednim (»oslom vsaka dva meseca. V rokavicah z rokavicami. Včeraj popoludne so nekega elegantno oblečenega ^oe[MMlka v rokavicah, voze'ega se na biciklu iz slotK»dne luke, finančni stražniki ob izhodu ustavili in je moral izstim slediti v finančni urad. Prišedši v urad je vzel izpod suknje naglo neki omot in ga vrgel v kos. Finančni -tražnik je opazil to, pobral omot in dobil v njem 11 parov rokavic ijednega je gospodek imel na rokah). Gos[»odeka v rokavicah so spravili v zapor, dokler ne bo na jasnem kako in kaj je z onimi rokavicami. Znoreli ženski. Včeraj zjutraj so cerkovniki in jeden stražarjev v cerkvi sv. Ju-prijeli znorelo 59-letno Marijo M. iz ulice Piccola Fornace in so jo v kočiji sproveli v norišnico. Nekoliko [»rej [»a je bil Treves poklican v neko hišo v ulici Madonnina, kjer je znorela 66-letna Ivana V. Nesrečnico so spravili v norišnico. Poskusen samomor. Sinoči se je obesil v svojem stanovanju 68 letni Henrik J. iz ulice San Marco. Na srečo je visečega očeta opazila njegova najmlajša hči 15-letna Ema. Deklica je upila na pomoč vsled česar so kmalu prihiteli na pomoč bližnjiki. Delavec Fran Benčič je prerezal [»as, na katerem je visel J. in položil moža v postelj. Pozneje tj a i došlemu zdravniku se je posrečilo možu rešiti življenje. Nesreča na parnikii. S pa mika »Imperator«, zasidranega v slobodni luki, padel hvaležni slavni družbi, ki ob obalih Jadranskega morja, v obrambo slovenske narodnosti, vzdržuje trdnjavo >a slovensko mladino. Podprimo jo z obilnimi darovi, da jej bo mogoče tudi v bodoče vzdrževati potrebne šolske zavode, v katerih se vzgojujejo naši otroci — bodoči narodni boritelji naši ! Slavnosti pevskega društva »Kola« dne 21. julija se udeleži skupno 22 društev, ali korporativno ali po deputaciji; in sicer: »Pevsko in glasbeno društvo« iz Gorice, pevsko društvo »Nabrežina« (z zastavo), pevsko drnštvo »Zarja« iz Rojana (z zastavo), pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj (z zastavo), pevsko društvo »Lipa« iz Bazovice, pevsko društvo »Slava« pri sv. M. Magdaleni Spodnji, pevsko društvo »Hajdrih« s Pro seka (z zastavo), »Slovansko pevsko društvo« v Trstu, pevski odsek »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« pri sv. Jakobu, pevsko društvo »Slavec« iz Ricmanj, pevsko društvo »Velesila« v Skednju«, ljubljansko kolesarsko društvo »Ilirija« iz Ljubljane, »Trž. podporno Mariboru 30-letnico tamošnjega društva gasilcev. Ali slavnost je bila veleklaverna. Na komersu je konstatira! jeden vnanjih gasilcev, da Mariborčani niso bili niti toliko uljudni, da bi bili pozdravili goste. Na kolodvoru ni bilo žive duše, ki bi bil povabljenim gostom povedal vsaj to, da so izstopili v Mariboru. Na to so se vnanji gasilci vzdignili in odšli. Vsled teh dogodkov se je baje dobrovoljno društvo gasilcev v Mariboru razšlo ; za to pa dobe Mariborčani nedobrovoljno, ali drago slično društvo. In veste, zakaj so hladno vsprejeli društva, ki imajo vendar eminentno človekoljuben namen ? Ker so si hoteli ohraniti ves entuzi-jazem za sv. Petra in Pavla dan, ko pridejo v Maribor — nemški turnarji !! Sedaj veste: za kaj se nemškutarji štajerski navdušujejo, in za kaj se ne navdušujejo ! ! Razne vesti. Koliko je gojzdov v Evropi! V vsej Evropi je 303,232000 hektarov gojzdoV, torej približno jedna tretjina vse površine. Največ in bralno društvo« v Trstu, Slovanska Čije na obrežje na istem patniku ukrcani tal niča v Trstu, narodna Čitalnica iz Brezo-mornar Simon Radin in se močno pobil. Pre- vice (z zastavo), bralno društvo »Kras« iz gojzdov poseduje Rusija, in sicer 205,000.000 nesli so ga v bolnišnico. Skopega, »Zveza Tržaške slovenske mladine« , hektarov. Na Švedskem odpada na vsakega Nesreča v ladjedelnici S. Marco. v Trstu, »Slovenska Čitalnica« iz Škednja, prebivalca 30 hektarov gojzda, v Avstro-P red včerajšnjim je delavec Krištof Bolčič v pevsko društvo »Slovan« iz Padrič in pevsko Ogerski 26, v Nemčiji 28, v Franciji 24, v ladjedelnici S. Marco padel tako nesrečno, da in društvo »Danica« s Kontovelja. Italiji 12, v Danski 8, na Angležkem pa 4 je ob 4. uri popoludne istega dne, kljubu pri- " hektare gojzda. zadevanja m dveh zdravnikov, izdihnil svojo yocfi nctslo Pl*imnreLo Kak° Par'Z raste ? ljet* 17 št. 12, stroji, električni zvončki, krožni tok, jansko vseučilišče! Nevolji svoji dajejo duška leti je odpadlo na vsako glavo 0.9 frankov zavirači; v ulici Chiozza št. 20, opeka; v tudi v svojem glasilu. Jeden vzrokov tej dolga, danes pa 43 in pol franka. ulici Alessandro Volta št. pol. 1837, mizar- nevolji je vsakako jako — plemenit. Med Velikodušen dar. Predsednik češke cesar ska oprema, kolesa in zavirači ; v ulici Pic- | drugimi pritožbami je namreč tudi ta, d a Fran Josipove akademije v Pragi, visi stav- colomini štev. 1, hišna oprava in mizarska j''1 Italijani niso p I a c a 1 i za to, beni svetnik Hlavka, je snujočemu se dru- oprema; na trgu S. Giovanni štev. 6, hišna a so agitirali [»o vaseh! Rečeno je štvu za snovanje dijaških konviktov za slu- oprava. doslovno : »chi (del partito nazionale-liberale. šatelje čeških visokih šol poklonil velikodu- Vremenski reatnik. Včeraj: toplomer °l»- »red.) si č mai sognato di dirci neppure žen dar 200.000 K. ob 7. uri zjutraj 22.8, ob 2. uri popoludne un grazie per V aspra, diuturna lotta che noi 29.4 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.0 sostenemmo, durante le elezioni, nella — Danes plima ob 7.37 predp. in ob 6 46 campagna?« [M•[».; oseka ob 1.— predpoludne in ob 0.54 Kaj pravite, čitatelji? Sedaj jih poznamo [»opoludne. nove strani, te — socijaliste. Sedaj vemo, _ da so po vaseh agitirali za italijansko stranko, manjšina polnoštevilno, večina izostala. Po- Koncert Škedenjskega orkestra, čegar in vemo' ki 90 nara do toliko zamerjali, plomatskcga zastopnika V Mekslki. i ui - i- - i , . -v • ker o »socijalizmu« ni Primorskem sodimo se Lahko tja in nazaj peljejo z električnim J v i •• j i i • i • Ti. tako, kakor — zasluži in urejamo tudi svoje tramuavem. Zadnji odhod iz Skednja v Irst J J ; i Zli - v - postopanje temu primerno, je ob lO. uri in tricetrt zvečer. Zanimanje za 1 1 J r ta koncert je zelo živo. V^stvo siov. d^ke^ie .»r»ž^Sv. Vesti iz Kranjske. tirila lil Metoda« vabi na šolsko veselico, J ki jo priredi v sobodo, dne 29. junija na * Pogreb pokojnega c. k. n o- Brzojavna poročila. Deželni zbor istrski. KOPER 27. (P) V današnjo sejo prišla DUNAJ 27. (B.) »Wieuer Zeitung« objavlja : Njegovo Veličanstvo cesar je podelil ministru za nauk dru. vitezu Hartelu in ministru dr.u Rpzeku red železne krone prvega razreda. Nadalje je imenoval grofi Gilberta Hohenvvarta-Gerlachstein, odpustivši ga z dosedanjega mesta generalnega konzula v Tan- šolskem vrtu pri sv. Jakobu (ulica Giuliani ta rja Ivana G o g o 1 e je najlepše pokazal, gerju, izrednim odposlanikora ter pooblašče- št. 2*), na korist »Družbi sv. Cirila in Me- ! koliko s[»oštovanja je užival pokojnik v vseh nim ministrom na meksikanski vladi. Obenem toda«. — Vspored : 1. Pozdrav. 2. D. Jenko: j kroKih 1,rez razlike političnega mišljenja. Iz je grof Hohenvvart odlikovan z velikim kri- »Naprej«, slov. himna, poje triglasni deški ljubljanskih listov posnemamo, da je bila ženi Fran Josipovega reda. zbor. 3. A.Slomšek: »Dva potepena učencaudeležba velika. Med žalovalei so bili odlič- Dividenda avstro-ogerske banke, dekiamuje R. Karg. 4. A. Foerster: »Pla- nJaki ]Z °,>el1 strank. Zasto[»ane so bile vse DUNAJ 26. (B.) V današnji seji gene- ninska«, koračnica, triglasni deški zbor. 5. državne in avtonomne oblasti. Tolažljivo je ralnega sveta avstro-ogerske banke so skle- J. Virk : »Vrli Slovenec«, dekiamuje M. to» ako narod časti spomin svojih zaslužnih nili plačevati, počenši s 1. julijem, semestralno Male. 6. G. Ipavec: »Slovenec sem«, štiri- mož- dividendo s 28 kronami za akcijo in da je glasni deški zbor. 7. »Robinzon«, igra. 8. * Češka koča pod Grintovcem z 2. septembrom početi z emisijo 10 kron- : »Hej Slovenci«, triglasni deški zbor. 9. j bo v dneh 29. in 30. junija otvorjena in skih bankovcev. Zahvala, govori Princ Jos. 10. G. Ipavec : preskrbljena. Polom banke V Lipskeiu. »Mrak«, štirigla->ni deški zbor. 11. Slobodna * Mlad pokrovitelj družbe LIPSKO 26. (B,) Banka v Lipskem je zabava. — Začetek veselice točno ob 6. uri sv. Cirila in Metoda. Dijak 1. gimna-; napovedala konkurz. Po stanju, določenem [»opoludne. — Vstopnina na veselico 20 nč. ; zijalnega razreda, Stanko Stor, je pristopil en bloc, znašajo aktiva 1591/- milijona mark, otro4*i plačajo polovico. družbi sv. Cirila in Metoda kakor pokrovi- obveze pa 192 milijonov. Z ozirom na blagohotni namen veselice telj. Večkratnemu pokrovitelju — očetu se Tolovaji lihili Rothscllildovcga uradnika. se preplačila hvaležno sprejemajo. je pridružil še pokrovitelj — sin ! Čast in PETROGRAD 26. (B.) Iz Batuma br- Na mnogobrojno vdeležbo najuljudneje vabi hvala ! ! š o 1 s k o vodstvo. V slučaju neugodnega vremena vršila se l»o veselica naslednji dan. O tej veselici nam pišejo: Vspored je, — Gradec in Maribor. Ljudsko dasi [triprost, vendar jako zanimiv. Petje, štetje v Gradcu »izkazuje« 121.622 Nemcev, deklamacije, igra, nudili lx»do slavnemu občinstvu dokaj zabave. Veselica se priredi aa korist šolski družbi s v. Cirila in Metoda. Kdor ima priliko spoznavati tržaške šolske razmere, zna ceniti kolikega pomena je za Trst »Družba sv. Cirila in Metoda«. V jako žalostnem položaju so slov. tržaški otroci. Italijani jih love v svoje šole, da bi jih poitalijanČili. Te sirote rešuje dična družba s tem, da jih zbira v svoj zavod pri sv. Jakobu in jih vzgaja v krščanskem in slovenskem duhu. Koliko itane vzdrževanje zavoda, si lahko miftli vsakdo. Pokažimo dne 29. t. m. s svojo Vesti iz Štajerske. samo 1430 Slovencev 215 Lahov, 212 Cehov 58 Madžarov in malo število drugih narodnosti. »Občevalni jezik« je v Gradcu umoril desettisoče Slovencev ! Manj zadovoljni so Nemci z ljudskim štetjem v Mariboru. On d? se je število Slovencev od zadnjega ljudskega štetja skoro podvojilo. Nemcev so ^ašteli 19.293, Slovencev 4092, 47 Lahov in 26 Čehov. Ako bi bilo ljudsko štetje tako, kakoršno bi moralo biti, bi Nemci bili še nezadovoljnejši. Število Slovencev v Mariboru bi se početvorilo. Po »Slovencu«. — Zakaj se navdušujejo, in za kaj se ne navdušujejo staje r- zojavljajo. da so tolovaji ustrelili ravnatelja tvrdke Rothschild, Galev-a, in mu [totem pobrali 30.000 rubljev. If&f&f&f&SfStSfSfSfSfSti Aleksander Levi Minzi udeležbo na šolski veselici, da smo iz srca s k i Nemci?! Minole nedelje so slavili v Prva in največja tovarna pohištva vseb vrst T R S T J# TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM— Velik izbor tapecarM, zrcal in slik. Iz- ^ T...... & D vrbuje naročbe tndi po posebnih uačrtih. Cene brez konkurence. ILDSTROVAMJ ČEMI K ZASTONJ II FRAIKO Predmeti postavio se ria parobrod ali železnico franko. ■ Restaurant g SILBEREGO Via Ghega št. 9 A. wm najugodnejša gostilna M PLZEJSKO PIVO SILBEREGG )m» 24 rn>vč. liter. Nami/na vina in v buteljkah zajiMffito pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Ko-ila li večerje od 20. nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SJLBERKGU Kii. K. I'()HLY|, jf- Via Zovenzoni št. 2. T»m se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in l>elo. F I L I J A L K A c. li priv. avstr. Kreditnesa zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Vovcl za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2» »»-dnevni odkaz 2*/.«/c os « 3-mesečni „ * ///• ! ** m * * • ft-, „ 2V,% I na pisma, katera se inorajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse ▼ krepost t dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. O k t o i n 1 o d d e 1. v vredn papirjih 2" „ na vsaico svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice na I>unaj. Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradec 6?ibinj, Inomoetu, Czovec, Ljubljano, Line, Oloincu, Reichenberg. J?aaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku lu00 provizije. Inkaso vseh vrst pod naj umestnej šimi pogoji. Prednjml. Tamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ah pa po dnevnem kursu. Spiejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati db »rebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogo dai Važno oznanilo! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da »e VINA iz VISA. KA^TELOV pri SPLITU, ISTKE Id BELA VINA iz VISA, ki ne prodajajo v njegovi aalofi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlašćenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sodo in boteljke kontrolna in garancijska znamka st. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje ministarstvo radi preprostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« Jotov, da *e v njem ne nahaja drugih snovij, nego a je vino cisto in naravno, da se sme z mirno vesti« dajati bolnikom in konvaiescentom. ker analizacijski uvod stavlja pod svoje varstvo »amo ona vina, ki •o či"ta in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« hneti najfinejša vina. CENE: I«tr-ki teran .... liter po 32 novć. Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Viha... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišča^ Hiša na prodaj. V uli.*i Muraglione At. 22 je na prmlaj enona li a jj are mazilo, ki oltlažl bolečine, jih hitro zdravi ter* odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po posti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu t K 80 st.: Lekarnarja A. TMerry-ja tovarna v Prepadi pri Roptcn (Rohitsch-Sauerbrunn). Nai se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in droge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Mladenča, koji /na voziti tricikeli, išče naša uprava z;t raznašanje lista. Nastop službe 1 julija t. L Natančni pogoji se izvejo pri naši upravi. Oznanilo. Kdor želi piti dežetno-znani t r ra n iz Svetega ]>ri Komnu iz kleti j I. Della Hchiava, nbme naj se naravnost na imenovano tvnlko, koja ga ima samo 2."> lil po r,4 stotink liter od lit. naprej, franko kolodvor v Nabrežini, ali Tržačanom franko na dom Inez carine. Tržačani vdobijo nzoree za po-sknšnjo j>ri g. L. Linassiju v ulici della Caserma st. 7 a drugim ga pošlje franko lastnik I. Della Srhi« va v Svete in p r i K o m n u. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih autieipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. H. Stibiel Os. kr. priv. tvorniea strojev, brfzsralnic, čelad, eevij. pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke Czecb pri Prostjevi Moravskoj R. A. SMEKAL-A Smichov-Praga podružnica v Zagrebu, Frankopansi a ulica 9 priporoča slavni n gasilnim društvom in zasebnikom brizgalnice vsake vrste. s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani votlo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moretu že samo dva človek« delati ; izučita lahka in brez maši-nista. I>alje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vemiorel" po Hi kron. ..Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. 1'zorei in ceniki brezplačno. — Ugodni plačilni pogoji — Podružnica K. Spoštovanjem A. S M E K A L v Zagrebu. Zaloga likerjev v sodčili in buteljkah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pekarne in sladeiearne. Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso lilij alka ulica Riborgo 15 ima vel ko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih bi Škotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Ulica Stadion št. "20, pe karna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna._ Jak. Perhauc Ne j» rego r I j ive m rež i ce. v Trstu, Piazza Negozianti št t VII6Z U. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse-druge priprave za plinovo luč „Auer " Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn ---------------»Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Ojrlje in drva. v ulici dei Torru štev. 1? priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Muha Josip Pohištvo. Ženitna ponudba. Ka«li pomanjkanj« poznanja se želi mlati, lep mož, prijetne zunajnosti, omikan, trgovec in lastnik e z natančno napovedjo značaja starišev in bivališča* Hčerke trgovcev imajo prednost. Želi se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. Cenjene ponudbe s fotografijo, se diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečatenem zavitku pod šifro; »Lep mož« na upravo »Kdinosti« v Trst. Prva slovenska izdelovalniea in za- pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročite po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim, rojakom v mestu in na dež.eli v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lueia P2 (zadej c. kr. deželne sodnije.) ■ ■ D" urarski mojster v Trstu JOSip DlZJaK ulica Stadion 2."). naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča- Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pobištva Rudolf Ezner Trst.--Via S^nero trnort 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. i>akovanje vsake vrste se izvrši na najlndj^i na«"'in in jx» zmernih cenah. Nabadanje in prevažanje pohištva jm> železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje Sprejemajo se jx»šiljatve vsake vrste in kamor si bodi. IF rene zmerne. Velika zaloga koles po nečuveno nizkih cenah. Nova kolesa I. vrste od K lf»0.— više. Kolesa za dame z ravnim okvirjem. dobrim gumijem K t>5. , .so.—, —. loo.—. Pneumatiki, gumijevi nadkro.i, dobre vrste K —. Cevi K 5.—. Cei deli jednako po ceni. ?niki gratis. Vsi ir K is. Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivahii stroj na roko -The juvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo. šminkami, posodico, ključem in potegovalcem \iju-!:ov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36. Nsivppia nnuncff Ilustrovani dunajski koncertni rocm akordeon I^<1JwC1»JCI IlUVUOl. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre st-^tave in nizke cene veliko zanimanie. Posebno fini akordeon, 10 povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar Nairmvpkp Vplilra nnvnct' Fotografični popolen stroj gld. 1.90 s najliuvcjac. vclllvd VlUVUol. kojim zamore napraviti vsak brez prej- -ne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje naročbe se zaračuna zaboj 35 novč. K. Rundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. O Ugfodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami f>d novč. više. Naočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kf>st, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlic o, barometri in povekševalne leće po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. O 8 8 O 8