-PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1999.
Htm, Dk. * IM7, mt tke p—t afftc« mt th« Act u< Con|>r*i al MarcS i. Uit.

CHICAGO 23, ILL,., 9. JANUARJA <Januar> 9), 1916.
inii*h«d Wcenly at 2801 S. Lawndal« Ave.
LETO—VOL. XXXXI.
MOGOTCA, ki sta znala samo ukazovati in ubijali, sta sedaj na obravnavi v Nurenbergu zaznamovana le za vojna zločinca in pa 19 drugih, glavuih nacijskih veljakov Gornja slika ju predstavlja, ko po *lušut.» prosekutor ja in seznam zločinov, katere je v svojem dolgem govoru navedel njune grehe. Na sliki na levi je Herman Goering.
Skoda, ki jo je po svetu povzročila vojna, neprecenljiva
Iz cenitev materijalne škode	. . , , .
ki so iih doslej objavile razne V * u"" J* ^fuT vlade in drugi biroji za statisti- ga dect'mbra za<*l shajati mike. je mogoče dobiti saj površno	mesečnik Triglav', sliko katastrofe, ki je zadela Nad naslovom '™a	Z ve-svet na ekonomskem polju. ™ Z kralja in dt»»ovi-Cenijo na primer, da znašajo ™ ^.naslovom pravi^da je skupni voini stroški vseh dežel Tn*Iav . mesecnl llst Sloven-po svetu, razen Kitajske, $1,- C€V ,v 'nngraciji in da ga bodo 154,<100,006,000, ako si višino tcIrouljali po celem svetu. Izdaja številke \n\oh morete predsta - *a drm°kratska slovenska mla-viii, din« v Veliki Britaniji". Nad
Gornje vključuje vojne stro- uvodni™ člankom na prvi stra-ienih narodov polno delegacijo pod vodstvom driav-	vzdrževanje in oborože- ^J^^^njajona met^e
nega tajnika Byrnesa in prejšnjega državnega tajnika	armad mor,,uric* ln ,cta|- |erja ln MtmoMiilJa". Field
Stettiniusa. članica ameriške delegacije je tudi žena fckoda. ki so jo povzročile Marshal Alexander." — Torej
pokojnega predsednika Eleanor Roosevelt, dalje se- bombe, požari in druga rušilna s™eJn\ce tcga lista demokrat-
sredstva v mestih, vaseh, gozdo- ske »^venske mladine so "ve-
vih, na železnicah, mostovih, v ra V Boga • bor,t, 56 za kra,Ja uničevanju pridelkov, livine ln Proti Titovi vladi itd., ie po istih virih računana V resnici je "Triglav" glasilo na $2.10,900,000.000.	slovenskih klerikalcev in dru-
gih nasprotnikov današnje Jugoslavije. ki žive v Londonu. V
OB PRVEM ZBORU ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV V LONDONU
Ali bo nova organizacija "združenih narodov"— po angleško United Nations Organization — uspevala boljše kot je pokojna liga narodov? Prvo je snoval predsednik Wilson z največjimi upi, drugo z enako velikimi nadami pokojni Roosevelt. Razlika med enim in drugim je, da je Wilsonu vstop naše dežele v ligo kongres zavrgel, Rooseveltu pa ga odobril. Dočim v pokojni ligi Zed. države niso bile zastopane, razen v par njenih odsekih za zdravstvo in pa delavsko-social-ne probleme, smo poslali na to prvo konferenco zdru-
KOMENTARJI
natorja Connally (dem. iz Texasa) in Vandenberg (rep. iz Michigana) ter republikanec John Foster Dulles iz New Yorka. S sabo imajo nad sto raznih diplomatskih ekspertov iz državnega oddelka in klerkov—torej zelo impresivna skupina.
Vsega skupaj je zastopanih na tem prvem zboro-
času njune vlade niso bili dovoljeni, razen klerikalni. Tudi drugje po Jugoslaviji so se smela vršiti samo režimska zborovanja. Tak "demokrat" je torej Miha Krek, o katerem "Triglav" ugotavlja, da le on, namreč Miha, ima pravico govoriti v imenu Slovencev ...
Ako bereš o tem lc številke, te ne vznemirja.
fcele ko človek to razdejanje svojem uvodnem članku pravi...
vanju združenih narodov, k'l se je pričelo 10. januarja, vidi' si lahko predstavlja tudi	Mda ima edino dr. Miha Krek
'	----1 51 dežel-vse samo take, ki so bile bodisi taktično ali i ffmcnl *orn*ih *tevi,k Tis*« Pa	pravico govoriti v imenu Slo-
ki	^ • • • pa le na papirju v voini z osiščem. Nevtralne dežele •	1 r»*dV*n)l	vencev ... in le v njega so uprte
w M^bmJs... L m P^ P1'lu * j , osiscem. nevrraine aezeie, m mora|o živeti v porušenih joči vseh Slovencev; nimajo pa
DOOdTini V IN © ITI C I I I	°	Svedsfc°' Portugalska, Irska m špa- mestih in požganih vaseh, v zi-	pravice govorili v imenu njih
■■■■■ ▼ 1 ^ V* ■ I I W I | I nija, Še niso članice.	ni i med zidovi brez oken, se v	razni Kidriči, Adamiči in ostale i boko veren, ali po domače, "ja-
takih razmerah s statistikami	sluee "maršala Tita da arHiinlko pobožen". Drugi je duhovnik
. Dva katoliška Slovenca, ki sta bila člana jugoslovanskega za-mejnega režima v Londonu, sta se takrat, ko je bila partizanska borba na višku, spreobrnila In nehala delovati proti Titu in osvobodilni fronti. Eden je bil Franc Snoj, ki je tudi eden izmed prvakov bivše slovenske ljudske stranke in imel po prvi svetovni vojni v Sloveniji ali pa v Beogradu važne vladne pozicije in posebno pa v klerikalnem političnem in gospodarskem a-paratu. Sedaj je minister za promet v slovenski vladi v Ljubljani. Se predno je bila vojna končana, se je po skrivnih potih iz Londona v Jugoslavijo ter se pridružil osvobodilnemu gibanju. Po svojih nazorih je glo-
ima|o investicij
dobro zaščitene
To bo prvič po vojni, da pridejo v poštev tudi male dežele — oziroma saj nekoliko več kot so bile upoštevane na pripravljalni konferenci v San Franci-
sluge "maršala ■ Tita, da grdijo fploh ne ukvarjajo ne, ampak s svojimi umazanimi usti naše le s problemi, kako se prebiti častno ime." skozi zimo. kako dohiti hrane.
L. Kuhar, ki je iz Londona na svoje klerikalne tovariše v Sloveniji po radiu apeliral, naj nehajo podpirati okupatorje. A Miha Krek pa je ostal zakrk-
"Vrana vrani oči ne izkljuje." — Ameriške .........
oblasti obdolžene, da ovirajo preiskavo o vlogah nemških kapitalistov v inozemstvu
-----vati koristi vseh dežel po svetu in da imajo vse pra-
Jasno je, da čim bolj preisku- reda. ki je na krmilu, je povsem vico živeti in odločevati v svetovnem koncertu, bo or jejo. več grdobij prihaja na dan, umevno, čemu se je dogodilo, ganizacija zdru*~nih
loča nieno ime.
~<»t't—tz&srznzt -■s^rst ==........... ___ _..
da nedavni sestanek velike tro/ice v Moskvi ie ni dal	|,„i«d. kje vpreino iivino, seme- n-'amo v g°™jima noticama, se njen reakcionar in nadalje so-Od sebe nikakih znamenj, da bodo imele male deiele	na in še nešteto drugega jim jc za glasilo demokrat-' deloval s sovražniki osvobodilna sedanjem zborovanju kaj vei kot besedo in pa	,rrhtt '.L 7°venske. n?'ad.i"e in nega gibanja, češ. da mu katoli-mesta v odborih. Vse je tako urejeno, da so si vodstvo	k ™ ",al ^T "uK ^veU sk° P?>ricanje ve,eva boriti 56
.j a • j w. i « i j * ' . . ... Tr..	konferenci v Londonu res kaj CUJC* otmoKraisKa ieae- protl komunizmu.
nad svetom določile Zed. drŽave, Sov/, unita in Velika	Store, da ne pride nikoli več do rat,vna kraljevina Jugoslavija! i .
» ... .. . XT ... . ... t., Je dogodilo.: ganizacija združenih narodov postala res to kar do-
ceprav jih zakrivajo Nemčijo da so bile velike ameriške kor- 91
»hoče ameriška vlada "denacifi-	poracije, ki so udeležene v med-
cirati to se pravi, jo razkužiti	narodnih kartelih. zaupno s so-
nacizma in jo spremeniti v de-	rodnimi nemškimi industrialni-
mokratično državo. Toda kako	mi in s tem tudi s političnimi
ko pa prihajajo kritike od tam	krogi v zvezi še tudi potem, ko
in iz Washingtona. da je naš na-	je nam Hitler vojno že napove- ^	š
men rešiti le kapitalizem v nji,	dal. Enako angleški kapitalisti I Oton 2uPančlc' kiJe starosta imel na rami. A končno so ga
čeprav v teh prizadevanjih tro-	Francoski so pa s Hitlerjem kar sodobmh slovenskih pesnikov, j zalotili in ustrelili-
širno milijone tudi v podpiranju	odkrito ljubimkali, v strahu |n _Prvak med nilml- sPloh veli*
VSERINA A. D. K. LETOS ENA IZMED NAJBOLJŠIH, OD KAR GA IZDAJAMO
........ ^............ .......Pobili so jih mnogo — saj zmanjšali uvoz, kakor prete, se
bednih Nemcev v našem okupi-lpred takratno liuasko fronto v kan: v našem ^tošnjem kole- pravi Angelo Cerkvenik, da je bo to v naših prodajalnah po-ranem delu. in pa za vzdržava- Franciji. Ako jih ne bo franco- ^^ ^^P-'1 5	Pojie akoio ni družine na Slovenskem, j znalo že meseca februarja Uvoz
nje Zidov v taboriščih, bodisi ti- sko ljudstvo sedaj razlastilo, de- menoJ!" Napisana je bila v da bi koga ne manjkalo ob nje- so sklenili znižati od pričetka stih. ki jih je otela naša arma- la zločin nad seboj.	minuli borbi za osvoboditev Slo-|ni mizi.	! januarja dalje pa dokler jim nej
da. in onih, o katerih dežujejo Glede Nemčije se utegnejo ven,j.e' v kateri ie bil °ton	Naravno, da je knjiga bogata I ponudimo višje cene.
očitki iz angleških in tudi ame- dogoditi med veliko četvorico Pan^» sedaj star 68 let. od za- j na prispevkih tukajšnjih so- , .	,
riških virov, da prihajajo vitUSSR. USA, Francijo in Veli-|Č€tka	trudnikov. Posebno Etbin Kri-|0betai°	milijonov
ameriško zono v Nemčiji iz Polj- ko Britanijo) še težki spori. Kaj- Da'je koledarjiu zastopan stan ima v tem koledarju dolgo| brezposelnih ske v organirfranih tokih.
^ n*B'	'	.	mesto radovanja. Od božiča pa
.	.x ,	Dr- Miha Krek jc bil v dneh do konca prvega dne v "sreč-
° Amerika iman|iala regentstva kneza Pavla in tudi nem novem" letu je bilo ubitih UVOZ kave	že prej poleg dr. Korošca glavni nad 530 in na tisoče ranjenih,
Enrico Penteado. ki zastopa slovenski klerikalni vodja in mnogi izmed njih za zmerom 93 odstotkov pridelovalcev kave član diktatorske vlade v Beo- pohabljeni. Največ je bilo ubi-v latinski Ameriki, prerokuje gradu. Zdr. Korošcem sta imela tih in ranjenih v avtnih nezgo-Veliko zmanjšanje Uvoza kave v cenzuri glavno besedo in pre- dah, nekaj v tepežih in drugi v v Zed. države. Vzrok je, ker se povedala celo take demokrati- nesrečah vseh vrst. Popilo se je jim zde naše "dostropne" cene, čne publikacije kot je naš "Pro- ogromno pijače in prodajalne so določene za kavo, prenizke. Ako: letarec", Am. druž. koledar in stržile kot še nikdar toliko v teh bodo veletrgovci s kavo res Majski glas Shodi v Sloveniji vf 'Nadalievanje na 3. strani.)
KAKŠNE IZGLEDE IMA NASE GIBANJE V BODOČNOSTI?
Anton Shular pravi v tej $tevilkir da bo treba raz-
_________r_______j . . ________.____„ ____r..............pravljati in kaj ukreniti glede bodočnosti JSZ. O tem
ti vsaka teh dežel vlada en nji naš stan s°trudnik Anton Seli- povest in poleg njega vsi drugi I Poddirektor urada za povoj-	vprašanju je bilo nekaj besed na tem mestu V eni prej-
.. . .odrejen del Nemčije in vsaka po SKar; Kl ,je , . dcloven v naši stari sotrudniki. ki so bili no rekonverzijo ceni, da bo šte-	it»wilL D.ojc namenov syoje_ ^ ^ ^ ^ ^ partizanski borbi. In več drugih žc omenjeni. vilo brezposelnih prihodnjo po-Iz kritik in pritožb je razvi-1 Nemdjo v bodočc iz stareg;. kraja. Rcs imam(> g ^^ mlad znasalo ()krog šest miliJo.
Silno dobra slika o borb. pro-|_ in v/roki ^ bi|j dostikrat nov. To bo okrog dva milijona
dno. da ima vsa politika ameri-j škc okupacijske oblasti v Nemčiji. kakor tudi drugod dve smeri: pomagati bednim
Zgolj Docim je Rusija v svojem de-1 pa je v tem koledarju spis o.|mel'a isto vrednJoto ko JO dobi.'gih vladnih uradih prvotno ra-
Inim in ^Nemčije naciste ze prilično	podtalnem tisku, ki je omenjen te v,arokc° kXr7e bMo že te-1	Ampak šes! milijonov
ob ene m rešiti dežele za stari počistila, obnovila industrijo -	v tej številki tudi v komentar- dne ™cu v roklh TeJve Ldo brezposelnih je še vedno visoko
red. Ali po domače, za kapital!- največ seveda sebi v korist - in	jih Kaj vse so si upali riskiriti rmel Te ^ raTSvarci	! ^vilo in dežela nima od take-
zem. k, je doslej v moderni do- izvedla agrarno reformo z delit-	ti ljudje, da so s pisano in tiska- ™ ^rali čXtf delatf in ^ g- stanja drugega kot škodo,
bi s svojim gospodarskim siste- vijo veleposestev med tiste, ki	no beaedo vzdrževali vezi po de-! r^tr^ tako Lo n^vL^ najbolj pa seveda prizadeti de
mom povzročil še vse vojne, ne- so jih obdelovali, pa je posebno	želi! Delali so v najskritejših ; tu^ ra^Uevalci kak^r v^ko lavci. ki bodo zaman iskali za
' glede na očitke proti "rdečemu v ameriškem m angleškem delu	kotih, ali pa tik policijskega! -	služka
imn« r ni/mu \ Moskve. Dej- Nemčije še vedno vse polno na*	urada in šli potem s svojimi čas- j prrjsnjc Ictn	___
stva. ki so že zgodovinska, pri- cijev na odgovornih mestih. Za-	niki na pota ter riskirali vse.
čajo. da je USSR vzlic vsem tekamo se po oporo k reakcio-	Spis na primer pripoveduje o
svojim hibam pri iskanju inte- narni hierarhiji in k nemškim	delavcu, ki je take časopise raz-
resov v drugih deželah napram kapitalistom, namesto med de-	našal po nekaj izvodov skrite
zapadnemu imperializmu še vedno v defenzivi, to se pravi, da se skuša obvarovati naklepov zapadnoga bloka, ki ji streže po življenju od kar je nastala.
Varovanje vlog nacijskih kapitalistov
Nobena skrivnost ni, da so
(Konec na 5. strani.)
med dvema deskama, ki jih je
Tiran je zasovražil svoje pod-' Dostojen" človek . spremeni ložnike in bi jim rad življenje dnevno enkrat svojo srajco in ogrenil. Zato je postavil neum-dvakrat svoje prepričanje — nost za velikega vezirja.—Roda Roda Roda.	Roda.
Družbe za višje mezde le, če se dvigne cene
Sedanji val
---------------- ---- s!ayk Jc Pred	W ie ček zmanjšal, nc pa cene	nah. kontrolirane po OPA. sploh Electric na vzhodu jih jc na ti-
Hitlerjevo, kakor prej tudi Mus- vsem P«*'*dica velikega zniža	življenskih potrebščin. Te so	df.bil nisi, pa si moral na "black seče. pa v raznih drugih obra-
solinijevo gibanje financirali n[a *» J« nastalo vsled	pač šle še vedno navzgor Ner-	market", ako si hotel jesti. Po tih. In 700,000 delavcev v jc-
kapitalisti Kapitalizem Zed. dr- j vojne industrije, a	voznost delavske mase je pripo	neštetih malih krajih me*a sploh klarski industriji je sklenilo s
žav, niti ne angleški, se ni ni- PriP°#mWi »o socialnemu nepo-	mogla, da so se vodstva unij mo-	dohiti ni bilo. zato so se temu stavko isvojevati izpolnitev svo-
koli izrekel proti njima, ampak Hoju tudi drugi vzroki. Med voj.	ra|» potruditi z zahtevami za	uprli posebno premogarji v pri- jih zahtev Enako v klavniški
je skrbel, da sta bila podpirana J»» delavce primrinili k de-	avišanje mezde, ker je bilo de-	zadetih krajih, z zahtevo, dajte in v raznih drugih obratih.
diplornatično, s posojilom in z .so ' !.x VOJni '"""stnii.	lavstvu med vojno zmerom po	nam zadostne hrane, pa bomo V1 , IMMMj1|.
uvozom. Isto velja za Japonsko, i	b,h'	'»orali.	^-------u:.:----^ »-------i V ,ttd« P^reduje, korporacije
Kaj pa bi zmogla če je bi mi	f - JJ v ^'^-sti^	,no, stavkati i, ne motiti Ko ie šel ta list v tisk. traja
ne zalagali skoro prav do nje-	' nJ ila!1 na <felM	morale v bojujoči sc armadi t stavka	pr General Motors že	' (liili , mi„mw. 't
nega napad. n. Pearl Harbor?	l^Ti! " V^	V uradu korpora-	^' ^O
Dali smo Ji *eleza gasol.na za	f 1 -e Job.. niJ „ -over- cijr G. M. ao itr.fnn.IK Ha t.	lviu„ „nt\ („ b(( ^
letala m se vel.ko druKeKa, kar	El »Ti. hil„ ?Jha '	na ij«uM plafe	k(m,n<> „1(|i prfau|. in df,avri
ae potrebuje pri oboroževanju.	' ? ,c '"■0 ,r.rh'' Pronairand« i,. .,».„,„* "ad 50	milijonov dolarjev. To	. , ,„,„ . .' . „.„ . • „„,.,
Vlnoa demokratičnih sil v špan-	"" "J""™ ^iau Kar do sedem ^ .........,, .	„ —« «...	—-----k—
Kaj » Nemčijo?	| delavec ob prejemu plače' izga-	delavcev. Drugič, mno- ^ Jf^ d"	d« se industrijo socializira in %
torej ameriška poli- ran. je bil ček saj nekaj vreden, gokje je bilo na trgu tako malo p^ n Z U Z" .11X1SrL
Ker je torej «mf-« o™	.«..., Jr nn reK saj nekaj v reden, gokje ie bilo na trgu
tika taka—namreč politika raz Po prenehanju dela v nadure potrebščin, da jih
Pri G. M. je na stavki okrog nji producira za potrebe Ijud-v prodajal-1 175,000 delavcev. Pri Western stva. ne za privatni profit.
injih številk.
JSZ je trpela v notranjih sporih ,ki so nastali vsled vojnih in drugih problemov, posebno v prejinji vojni, trpela je potem po vojni vsled nemogočnosti, da bi JSZ in njeno glasilo podpirala pogubno taktiko Normana Thomasa in njegove strirje, kar je povzročilo nov silovit notranji bojr in trpela je na ugledu in v aktivnostih v minuli vojni vsled vprašanja, s kom v Jugoslaviji in koga podpirati. Ogromna večina članov in naših somišljenikov je bila za podpiranje osvobodilne fronte, čim se je poučila o nji in pa kakšni krogi so na drugi strani. A dobilo se je vendar nekaj oseb med nami, ki so začeli udarjati na strune demokracije tendencijozno in sejali med ljudmi misel, da ako si za osvobodilno fronto, si za komuniste, ki jo vodijo in torej s tem proti demokraciji.
Taki in slični pojavi se sicer dogajajo tudi v drugih organizacijah — celo v slovenskih katoliških organizacijah tukaj in tam, in tudi v njih trdijo, da so jim škodljivi.
Sedanja eksekutiva JSZ je vsled odpotovanj ali pa vsled izstopov zelo zredčena in potrebuje izpopolnitev izpraznjenih mest s člani, ki položaj razumejo in so ob enem za program JSZ, ki ga po mnenju ogro-. mne večine čitateljev Proletarca pravilno zastopa, bodisi glede vojnih problemov, bodoče oziroma nove Jugoslavije, glede delavskega gibanja pri nas in z ozirom na delavsko gibanje drugje. In tudi glede Sovjetske unije.
Važna naloga je torej izpopolniti eksekutivo in obnoviti redne seje, na katerih bo mogoče konstruktivno delati. V ta namen se je treba varovati predsodkov in osebnosti, in zato delati z vidika, da je naš program prvo, kar se mora upoštevati. In moramo si biti na jasnem glede sodobnih vprašanj. Drugo je potem splošna organizacijska forma naše zveze in Prosvetne matice. O tem je treba razpravljati in se domeniti, po- -tem pa v nji xa delo znova prijeti.
MiOLK i AK«a
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE Di^AVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDCj/
luUja JMf-iiloT.n.k« D.Uv.k* TUkova« Druih*, Chicago. M
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAJtOčNINA v "Zedinjenih driavan ta celo leto 13.00; ta pol leta 11.76;
ta četrt let* 11.00. Inoiematvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v natem uradu najpozneje du pondeljks popoldne ta priobčite* v številki tekočega tedna.
PHOLETAKEC
Hibhfthed every Wedneaday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co..
Inc. Established 1906.
Editor_________________
Buiines« Manager.
_____________Frank Zaits
______Charles Pogorelec
8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Sit Montha $1.75; Three Months $1.00. Fortign Countries. One Y«ar $3.50; Sit Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Kongres brez smisla za socialne probleme in protidemokraticen
Je čudno, da ker je na krmilu dežele demokratska stranka, ki ima vlado v rokah in večino v kongresu, pa se je moral predsednik Truman — torej ob enem vodja svoje večinske stranke in njene večine v kongresu — obrniti na ljudstvo proti njeni sa-botažni, reakcionarni, protiljudski politiki in je to javno povedal po radiu vsemu ljudstvu Zed. držav, — in še drugim po svetu, ako jim je bila dana prilika, da so ga poslušali. To je storiil 3. januarja.
Predsednik Truman ni briljanten govornik, niti ne slovi za misleca, ne za sociologa, ne za človeka, ki bi bil spreten v držav-r.ištvu, v intrigah in sploh ne za politika s širokim obzorjem, kakor ga je imel pokojni Roosevelt. Ali pa n. pr. v času I. svetovne vojne Woodrow Wilson, ki je bil tudi vodja demokratske stranke.
Ta stranka je torej "vladna stranka", imenuje se za demokratsko, ni pa demokratična. Njen političen aparat je korumpiran ;n tako reakcionaren, da je nepojmljivo, kako se more res kak demokrat še navduševati za tako demokracijo, kakršno so si ti najbolj reakcionarni elementi, v zavezništvu s plantažniki, vele-korporacijami in drugimi tolovaji, ki preže po izžemanju ljudstva, vzeli v zakup.
Vseeno, predsednik Truman, ki je bil dolgo sam član zveznega senata, se je osmelil in naši zbornici poslancev in senatorjev dne 3. januarja zalučil, da lenari in da zanemarja vse socialne predloge. Obdolžil jo je kratkovidnosti in da je nič ne skrbi, kako se v narodni ekonomiji pripraviti, da se katastrofa, kakršna nas je doletela leta 1929 in trajala do te vojne in še nekaj dalj. več ne dogodi-
Reakcionarji v republikanski stranki se norčujejo, pa tudi liberalni republikanci, vsak seveda s svojega stališča — češ — Truman je priznal bankrot "svoje" stranke, ki ima v kongresu večino, in proti tej "svoji" in "njeni" večini se je v "pomenku z ljudstvom" obrnil na množice, naj kongresnike in senatorje pouče, kaj je in kaj ni dobro za deželo.
Truman s stališča "vrhovnega vodje" demokratske stranke narodu ni slabo govoril. Slabo je le, da še mora tako konservativcu Čiovčk, k«kw»r j« oi«, ki'cg«U » kongresom, o	^ n»m leta'1944 pravili, da je "triumf demokracije", pa se je potem izkazalo, kakor smo tu vedno poudarjali, da je zmagala ""'ena stranka znova, seveda pod dvemi imeni, kakor doslej.
Kako bo letos, ko bodo spet kongresne volitve?
Predsednik .Truman o tem ni govoril, kajti če bi se osmelil, bi moral na ljudstvo apelirati, ne samo da naj da sedanjim poslancem razumeti svoje zahteve, ampak da naj znjimi prihodnjega novembra pomete.
Bomo videli, če se je iz teh tako slabih skušenj česa naučila saj skupina, ki vodi politično akcijo CIO. Ako se ni, bo v jeseni lahko "zmagala" in potem pa tarnala, da je zvezni kongres znova protiunijski in protiljudski.
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
VSI BI ItADI DOMOV ČIMPREJ. Že nad štiri milijone naših vojakov in mornarjev je odpuščenih Gornje je slika fantov, ki so bili poslani iz Japonske in se itkrcali na poti domov v San Franciscu
ZED. DRŽAVE V BOJU ZA SVETOVNE TRGE IN S TEM Z VELIKO BRITANIJO
Napisal Donald Bell, poročevalec casniike agencije ONA
Spanci imajo prislovico, ki izvoz v Anglijo, trdi, da svinje, katere si kupi.š Kritika v kongresnih krogih za izposojen denar,'vedno kru- ne bo toliko obsojala tega, da lijo. Smisel je ta. da ljudje, ki smo se odpovedali plačilu za so posojila potrebni, običajno lend-lease dobave, ker je bilo pristanejo na vse pogoje, ki so!znano v naprej, da te dobave ne jim stavljeni, ker jim je v prvi bodo plačane, temveč pred | vrsti do tega, da dobe denar To- vsem, da smo pristali na ugodne da obenem postanejo neizprosni pogoje posojil državi, ki name-sovražniki svojih upnikov, ka- rava socializirati britansko os-terim nikdar več ne odpuste novno industrijo. Toda ta ugo-: pretrdih pogojev izsiljenih v vor ne bo obveljal, ker je zna trenutku velike potrebe.	no, da posojilo ne bo moglo biti
Naše zunanje ministrstvo je uporabljeno za kritje notranjih izvojevalo veliko zmago nad I potreb, temveč le za financira-Angleži. Posojilo, katero so do- nje mednarodne trgovine in pobili Angleži, je v očeh marsika- j sebno za financiranje ameriške-terih kongresnikov prepoceni,. Sa izvoza v Anglijo, posebno ker je Angliji odpuščen | A čemu je potem smatrati, da ves dolg za lend-lease dobave, je posojilo zmaga Amerike nad Toda jasno je, da boljših pogo- Veliko Britanijo? Odgovor nam jev ni bilo mogoče dobiti — saj bo prišel iz angleškega parla-so pogajanja trajala kar 12 ted- menta. Britanija je bila bankir nov. Ako se nismo hoteli razitii vsega sveta v teku zadnjih 150 ne da bi dali posojilo, je bilo tre- let. Težko je bilo torej Angle-ba pristati na te pogoje.	žem prositi posojila v Ameriki.
Ako upoštevamo vse podrob- Posebno težko pa je bilo temu
Tito govoril na naslov Italije zelo ostro in prepričevalno
V Moskvi se je velika trojica domenila, da je čas začeti sklepati mirovne pogodbe saj s takimi deželami, kot so Italija, Finska, Madžarska, Rumunija in Bolgarija.
Jugoslavija je interesirana posebno kaj bodo pogoji velike trojice Italiji. Prvič se je v imenu vlade v Beogradu oglasil s svojo misijo v Londonu podpredsednik Kardelj in potem, pred moskovsko konferenco, pa sam Tito z dolgim člankom v jugoslovanskem tisku, v katerem ne igra z diplomatičnimi frazami temveč govori naravnost Italiji in zaveznikom.
Gre Se v tem sporu za teritorije, ki so jih zavezniki podarili Italiji za njeno zahrbtnost in Jugoslavija opozarja iste zaveznike, da se Italija skuša izmuzniti iz kaše, ki jo ji je skuhal fašizem, na nekako slične načine. In v tem slučaju največ spet na račun Jugoslavije.
Zato Tito v svojem članku poudarja, da je Jugoslavija vsak cas pripravljena živeti v prijateljstvu z Italijo, toda pod takimi POgoji, p°d kakršnimi bo iskrenost in vzajemnost mogoča.
Pa opozarja: Italija si ves čas po Mussolinijevem padcu prizadeva postati odločujoča pri zeleni mizi velike petorice, ali še rajše. v veliki trojici, kajti ponaša se, da je bila naša sobojevni-ca v vojni in ji je vsled tega treba to tudi priznati ter jo vzeti medse, ne pa jo odrivati kot da je bila zaveznikom sovražna dežela! Tisto je bil le Mussolini, ne pa Italija, pravijo ministri v Rimu in masa jim ploska-
Tito pa jih je v svojem zelo publiciranem članku vprašal: "Mar je bil res samo Mussolini?" In odgovarja: Kako bi mogel Mussolini s peščico kolaboratorjev vladati nad dvajset let tolikšno maso ljudi, vprizoriti invazijo v Abesinijo i rt snovati s Hitlerjem in Hirohitom pakt, ki je v zgodovini eznačen za "osišče Rim-Berlin-Tokio"?
Predsednik nove Jugoslavije je s tem poudaril, da bi Mussolini vsega tega ne zmogel brez masne pomoči italijanskega ljudstva. Seveda, pri tem pravi, da s tem ne misli italijanskega proletarijata, ampak le italijansko reakcijo in njene fašistične
nosti določb tega posojila, si moremo izračunati, da plačajo An-
ošabnemu narodu, odpovedati se nekaterim pravicam svoje suve-
gleži za to posojilo le 1.63 od-	renosti za ceno tega posojila,
stotkov obresti, dočim mora sa-	Podpisati so morali finančni
ma ameriška administracija pla-	sporazum, zvan Breton Woods.
čevati posojila po 1.92 odstot-	in se držati zlata kot temelja
hCV. Mola mzlikn je	vrednosti H*»nari*. T»ko7v»ni
tana z velikimi ugodnostmi, ka-	blok angleške valute bo moral
terere bo uživala ameriška trgo-	biti opuščen? Predsednik Attlee
vina in pa zaposlitev delavcev	je moral podpisati dokument, ki V industrijah, ki bodo delale za ; bo silno oslabil sistem posebnih
horde- Brez te podpore bi Mussolini ne mogel vladati Italije tako brez zaprek kakor jo je.
To je jasno. In tudi tista masa — saj pretežni del, ki jo Tito označuje za italijanski proletariat, mu je aplavdirala, dokler je verjela njegovim frazam in se upijanila ob njegovih "zmagah."
V	Italiji ni bilo proti Mussoliniji skoro do njegovega konca ,iobene organizirane opozicije več — in strmoglavili so ga njegovi tovariši fašisti po načelih intrig mednarodne diplomacije, v katerih so imeli vodilno vlogo ameriški in angleški agentje s sodelovanjem Vatikana. Newyorški nadškof, sedaj kardinal Speel-man, o katerem pravijo, da bo bodoči papež, je imel bržkone v tistem "puču" veliko opraviti.
Na kratko, Jugoslavija pod Titom in Italija pod sedanjim premierjem Gasperijem nista v "prisrčnih odnosa jih".
V	Rimu demonstrirajo za Trst, ki naj bo pod Italijo. V Jugoslaviji, na Češkem, in da, tudi v Trstu, pa se vrše manifestacije za pridruženja vsega jugoslovanskega Primorja — kajpada s Trstom vred, Jugoslaviji.
Drugo sporno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo je zahteva Titove vlade po vojni odškodnini. Jugoslovanski uradniki so v spremstvu z zavezniškimi oficirji in časnikarji ter z uradniki UNRRA izračunali škodo, ki so jo Italijani v času svoje okupacije naredili Jugoslaviji. In to le materijalno škodo, ne *iste, storjena v pobijanju ljudi, kajti take škode se ne more plačati- Lahko pa bi Italija pomagala popraviti mostove, proge, ceste, hiše itd., in pa sodelovati pri obnavljanju vasi, ki so bile požgano.
Tito v istem članku prijema zaveznike — to se pravi, wash-ingtonske in londonske diplomate, ki mu dopovedujejo, da Jugoslavija nima pravice zahtevati vojne odškodnine od Italije. Češ, saj je sama do kraja revna in vrh tega je naša "sobojevnica." Titov članek odgovarja, da so bili Italijani v vojni do konca na Hitlerjevi strani. Ta očitek sicer oni zavračajo, a je v veliki meri resničen. K zaveznikom so se začeli nagibati šele ko sta Vatikan in Kvirinal spoznala, da je Hitler izgubljen.
Čemu naj torej Jugoslavija plačuje za grehe, ki jih je storila Italija? Jugoslavija se je borila v svojo obrambo In za zmago zaveznikov, a Italija pa proti njim toliko časa, dokler niso dvorni in cerkveni glavarji spoznali, da je bolje, ako menja barvo.
Tito v istem članku pravi, da Jugoslavija ne zahteva od Italije nič nemogočega, a želi pa, da ji povrne saj drobec r.a ogromno škodo, ki jo je naredila v velikem delu Jugoslavije.
Ko se bo sklepalo mirovno pogodbo z Italijo, bosta Amerika Jn Anglija z njo, v namenu, da jo ohranita monarhizmu, kapitalizmu in cerkvi. Ampak pravičnih zahtev Jugoslavije jima ne bo lahko ignorirati.
carin v okvirju britanskega car-stva.
Ti pogoji niso neposredno del določb posojila, pač pa se nahajajo v ameriški beli knjigi, ki postavlja načela za reorganizacijo. svetovne trgovine. Velika Britanija tore»j ni več popolnoma svobodna, da organizira svoje vplivne sfere kot se ji zljubi. V teh dveh listinah v posojilu in v predlogih za razširjenje svetovne trgovine in zaposlitve, se zrcali propadanje britanske sile.
Ameriška trgovska politika pa je s tem našla svojo določeno smer Jasno je, da bodo tudi druge države zahtevale posojili na podlagi istih ali sličnih pogojev — na vsak način predno bodo pristali na naše predloge gle de svetovne trgovine. Najvažnejša med temi drugimi državami je Sovjetska unija, in to je našemu zunanjemu ministrstvu dobro znano. Na prvi pogled ni videti, da bi omenjeni dve listini vsebovali določbe, ki bi bile nesprejemljive za Sovjetsko unijo. Državni tajnik Byrnes in njegov pomočnik Vinson sta dovolj realista, da vesta, da zunanja trgovina na svetu ni več osnovana na "svobodnem podjetništvu". in \ega niti ne poskušata zahtevati.
Ameriški predlog sc opira na popolnoma pravilno sodbo, da je lažje trgovati z vladami kot z mednarodnimi karteli. Vlade so odgovorne za celokupno gospodarstvo svojih narodov, karteli pa se brigajo le za svoje posebne koristi. Vlade pozdravljajo vsako razširjenje mednarodne trgovine, ker je v zadnji analizi koristno tudi njihovim narodom.
Attleeju je bilo najbrže težko podpisati to oceno, kajti Angleži so najbolj zagovarjali kar-tele, in Velika Britanija, ki je najbolj trdno zasidrana v mednarodni trgovini, ima največ iz^Vibiti, ako postane popolnorr.a svobodna. Amerika pa. ki ima najsilnejšo industrijo, ima tudi največji interes na tem, da postane mednarodna trgovina povsod čim bolj svobodna.
Čehi izgnali ie dva milijona Nemcev
Iz Prage poročajo, « da so iz Češke izgnali v Nemčijo že okrog dva milijona Nemcev, izmed njih 50 odstotkov na Bavarsko in ostale v razne druge nemške province. Kar pa se je Nemcev izkazalo zvestih čeho-slovaški republiki, v kateri s*) imeli vse pravice, bodo še smeli ostati tam. Ker pa so se Čehi naučili, da je Nemcem nevarno zaupati, bodo oprezni in Nemci na Češkem, tudi kar jih bo še ostalo tam, bržkone ne bodo še dolgo imeli ali pa dobili takih svobodščin, kot so jih uživali, gre-dno je Hitler s svojim monakov-skim paktom udaril po tej najbolj demokratični deželi z odobritvijo dveh glavnih demokratičnih sil. To se ne sme pozabiti, pravijo Čehi, zato so zdaj politično vse drugačni kot pa po prejšnji vojni.
Mnogokrat smo mnenja: to in to novo spoznanje se ne da spraviti z dogmo v soglasje.,. Ali z religijami je ravno tako kakor s kovčki: vedno se da fte kaj vanje stlačit*. —Roda Roda.
Za zopet smo v novem letu. Pač, l*ta beže. In čudno, čim starejši postajamo, tem histrej-še potekajo leta. Ni več tiste počasnosti, kot se nam je zdelo takrat, ko smo tako težko čakali na fantovska leta.
časopisi in revije prinašajo ob začetku vsakdga novega leta dolt>e opise kaj vse se je dogodilo v pretečenem letu. Veliko ie zgodovinskega in veliko tudi talostneira; Ne samo na bojiščih ter v daljnih deželah, ampak tudi tu pri nas se je poleg nekaj veselih dogodilo tudi Še več tragičnih dogodkov.
Tragedija v Pineville, Ky., kier je več kot triindvajset revnih rudarjev izgubilo svoje življenje. Tragedija, kakršna se vedno ponavlja Težko jih je naštevati, kaiti njih število je preveliko. Slike teh nesreč so skoro povsod enake.
Male, skromne naselbine, lesene, oguljene hiše, mal vrtlč naslonjen ob griču — pa imaš običajno sliko premogarske vasice. *Časih, ko je vse dobro, je malo vesolja, ali kadar udari tragedija, katera vedno visi nad vasico — takrat je žalost, katero fe nemogoče popisati.
Ali tragedija se tudi velikih mest ne izogiba. Pred dobrim mesecem dni je v Fox River Grove »mala naselbina blizu Chicaga> ponoči zgorelo četvero otrok. Mati je silila v gorečo hišo. da bi jih rešila, pa je bilo prepozno. Njen mož, kateri je bil pri vojakih in je že bil na potu domov je mesto četverih zdravih otrok najdel štiri rakve — in napol mrtvo ženo. Nekaj podobnega se je nekaj tednov pozne je zgodilo v bližani Detroi-ta, kjer se je v ognju zadušilo pet otrok.
Na božično noč je telefoniral neki delavec tu v Chicagu na policijsko j)ostajo, češ, mati je bolna v St. Louisu, ali on ima samo 49 centov denarja. Bi mu li mogli na kakšen način pomagati? Vzeli so njegov naslov Ko so kakšno uro pozneje potrkali na njegovav rata, so našli dve mrzli sobi. skoro nič pohištva, ženo in dva otroka pa bolne, pokriti s cunjami na postelji. Na peči je bilo pripravljeno za božično kosilo—pet krompirjev ...
Mož je povedal, da je delal med vojno v tovarni, kadar mu i je dopuščalo zdravje, ali zadnje J
rasp ha tnlrn oKoIpI	io Kil
• * , - v*ci
nezmožen za d£lo. Kar je bilo prihrankov je pobrala bolezen.
Tudi drugače je rekord družinskih nezgod precejšen. N. pr., tu v Chicagu smo prekosili vse prejšnje rekorde razporok — kajti v preteklem letu smo dosegli število — 19.430. So bila pač vojna leta.
Po svetu
Državni tajnik Byrnes se je povrnil domov in ko to pišem se pripravil na odhod v London. Kot je pojasnil v svojem radio-govoru. je bila ta konferenca saj deloma uspešna Rešili so precejšnje število vprašanj in druge pa odgodili v bližnjo bodočnost. Najvažnejše — glede evropskega miru, so odložili za ne pozneje kot meseca maja.
Glede atomske bombe so s)cle- ■ nii i, da se v to izbere poseben odbor, kateri 1 o pod okriljem skupnih narodov. Se posebno je Byrnes poudarjal v svojem govoru, da ni Rusija nikjer zahtevala nikakega pojasnila glede atomske bombe, ne njenih tajnosti, in da ni on izdal nika-kih tajnosti glede izdelovanja teh bomb.
Glede Japonske je omenil to. Ha je pravilno, da imajo ostali narodi besedo pri upravi te dežele. (Glede tega je precej hrupa med našimi reakcionarji.) O Kitajski je omenil to kar smo že vedeli prej. da vsi zavezniki želijo, da se čim prej pomiri. Omenil je tudi, da se je govorilo tudi o Iranu, aH so to vprašanje v poznejših govorih opustili.
Da smo na jasnem. Svetovni položaj, še posebno v Aziji, ni ravno najboljši. Ne samo Indo-nrzija. kjer je odprta revolta, ampak e>d Indije do Irana vre in na stotine milijonov ljudi, kateri žive na najnižji stopnji živ-ljenske eksistence, zahtevajo ne samo politično svobodo, ampak tudi konec ekonomske sužnosti. Da, nič kaj dobri časi se ne obetajo za bele gospodarje v Ariji
Jugoslavija
Kot smo pričakovali, se je dogodilo Reakcionarji so se spravili na delo, Nemogoče je bilo misliti, da bi čaršija kar tako lepo popustila brez vsakega boja. V Londonu se roti Peter, du je Še vedno Kralj ter da ga na-re>d zahteva. V bosanskih hribih se baje Se vedno skriva silni DraŽa Miha j lo vič, z armado sedemdeset tisoč mož, s katero bo osvobexiil domovino pred komunisti in Titom, ter postavil Petra nazaj na prestol. Tem reak-cionarjem tudi dobro služi nekaj ameriških časnikarjev, katerim je jugoslovanska vlada dovolila svoboden vstop. Eden teh je Leigh White, kateri zadnje čase pftSilja svoje laži iz Bel-grada, ter menda komaj čaka, da ga Jugoslovani vržejo ven iz dežele, tako, da bo lahko igral mučenika. V enem njegovih člankov, pisanih v Ljubljani, pravi, da je dobil Tito novo jme i^herer". To tolmači na naciu, da ga nazivajo v Sloveniji "Naš vodja". To veliko odkritje bi lahko povedal tistim, kateri še niso nikdar slišali tega izreka. Ko sem bil sedem let star, sem že slišal o našem župniku, da je "duhovni vodja". Kdo je bil vodja Slovenske ljudske stranke? — Dr. Sušteršič. Ce je torej vsak "vodja" der fuhrer, potem smo jih imeli in jih še imamo na tise>če V nekem drugem članku piše isti človek, da se pripravlja Titova armada s Sovjetsko unijo na boj proti zapadni Evropi in Ameriki. Vse to pošilja iz Belgrada. Pa se ljudje čudijo, zakaj se prizadete države branijo ameriških časnikarskih poroe"evale*ev.
Pri nas
Novo leto nas je našlo bolj v skromnem položaju. Vojna leta, oslabelost ameriške se>cialistične stranke in še druge stvari so tudi nas oslabile. Ali kot je razvidno iz našega časopisja, se že obrača na bolje. V tem letu nas čaka veliko dela, ne samo na društvenem, ampak na političnem polju. Kot lahko vidi vsak delavec, da v današnjem boju za obstanek ni dovolj samo ekonomska organizacija v njegovih unijah ampak mu je absolutno potrebna tudi me>cna politična organizacija.
Ob koncu se zahvaljujem vsem prijateljem za njih čestitke. posebne če Bi- Tonetu, doli v solnčni Californiji; kateri je eden naših najpridnejših somišljenikov in prijateljev Proletarca. Njemu, njegovi ženi in sinovom — moje najlepše čestitke k Novemu letu!
Nabiranje obleke
SANSov odbor za nabiranje obleke naznanja, da se vrsi pobiranje obleke med prvim in petnajstim januarjem tega leta. Vsak darovalec naj prinese obleko v dobrem stanju in spodnjo obleko pa očiščeno in oprano. Odbor se že v naprej zahvaljuje vsem darovalcem in prosi, naj med temi dnevi prinesejo njih darila v Labor Center, 2301 South Lawndale Avenue.
Tole mi ne gre v glavo ?
Ako so slovenski begunci v Rimu in v Londonu res tako za demokracijo, kako dn se bore zanjo *ele ko je hlla Slovenija osvobojena, dočim so bili pod Hitlerjevo - Mussolinijevo okupacijo pasivni, mnogi p» sn jima celo pomagali! Ta njihna dvo-ohrnznost ml nikakor ne gre v slavo!

ANGELO CERKVENIK:
Atentator
(Povest is leta 1926, ko na Slovenskem ni bilo upornikov, rasen študenti, kadar so bili sami med
sabo.)
Mladi revolucionar Sila je sklical sestanek zarotnikov, da bi se pogovorili o atentatu na ministra notranjih zadev. Sestanek je bil sklican po vseh predpisih tradicije, t. j. v mrzlo sobo revnih študentov, v kateri je brlela slaba petrolejka. — Sklicatelj je pozdraivil zbrane zarotnike kratko in jezgrovito, poudaril važnost dejanja In se za-rogal brezplodnemu besedičenju. "Danes je prišel dan, ko bo ta zver končno dobila, kar je iskala. Atentat, ki ga je izvršil na pravice delovnega ljudstva, se more poravnati samo z atentatom na njegovo življenje."
Da bi ne delal krivice tradiciji, je povabil na sestanek tudi mladega mcdicinca Krošlja, za katerega je pozitivno vedel, da bo že iz principa ugovarjal njegovim izvajanjem.
Krošclj je res prišel in tako je bilo zadoščeno evropski tradiciji atentatorjev.
Dejal je namreč, da se hudič ne da izgnati z Belcebubom. da se vsak morilec, pa najsi se imenuje atentator, že a priori obsodi kot bedak, ki ne zna misliti in logično sklepati. In edinole človek, ki ume logično sklepati, more postati srečen. Učimo zatorej človeka misliti, ne pa blaz-neti, kajti, ko smo se prvič sestali — in še neštetokrat pozneje — smo trdili, da se borimo za srečo človeka in človeštva-
Sila ga je ognjevito pobijal in prav tako tudi Varjačič, ki je začel Krošlja psovati. Konec debate je bil, da so Krošlja vrgli skozi vrata in mu zapretili s smrtno kaznijo, če bi kaj izdal.
Naposled so pristopili k zadnji točki programa: Kdo izvrši atentat?
Prijavili so se vsi, nihče ni hotel biti manjvreden. Tudi to je bilo po vseh običajih tradicije.
Ali naj jim tedaj zamerimo, če so potegnili listke in je usoda osrečila vprav najvnetejšega zagovornika teroristične akcije, /Varjačiča?
Varjačič je bil književnik in publicist. V svojem življenju— bilo mu je komaj dobrih 25 let — je pretrpel mnogo krivic, videl trpljenje svoje matere in svoje sestre in bolj ga je bolelo njuno trpljenje kot njegovo lastno. Vse te krivice (v mislih jih je marsikrat tako povečal, da resnici niti podobne niso bile) in vse to trpljenje je vzbujalo v njem najraznovrstnejše maščevalne naklepe. Cesto je vzkipel in v takih trenutkih bi bil pokončal človeka zaradi najne-znatnejše neznatnosti. Samokres mu je bila najbolj priljub-
ljena igračka.
Nosil je menda v pljučih že od rojstva kal jetike, ki ga je že skoraj popolnoma pokončala. Hodil je okrog upognjeno kakor starec, mrko je gledal in neve-selo ter koval v svojih bolnih možganih strašne načrte. V mislih je ubijal dolgo vrsto nevšeč-nih mu znancev ter zastopnikov javnih oblasti in se opajal z mislimi o zmagi pravice nad krivico
Kako željno in težko je pričakoval trenutka, ko bo kdaj mogel biti orodje pravice! Končno je vendarle pričakal dan, ko se je njegova želja uresničila.
Jutri vrže bombo... In potem? Kaj potem! Potem mora ubežati ali vsaj poskušati, da jim uide. Pa zakaj pobegniti? Zakaj se ne da raje ujeti? Ce bi jim pa vendar ne mogel uiti, tedaj bi se moral zastrupiti s
ciartkalijem..._
Tako mu niti ta dan ni popolnoma utelesil njegovih želja in njegovega hrepenenja.
Kolikokrat je sanjal, kako stoji pred porotniki! Tam stoji, lica so mu udrta (samo lahka rdečica glasno govori o plamenu njegovega srca), iz oči mu švigajo ognjeni bliski . .. Sodnik čita obtožnico, novinarji pridno beležijo, nekateri rišejo hitro in nervozno poteze njegovega obraza (srce mu močno utriplje ob misli na karakteristične poteze okrog ustnic), porotniki so vsesali svoje poglede vanj, vse občinstvo je zamaknjeno, kajti ne more se vživeti v to vprav neverjetno čudovitost, da je moglo to majhno, slabotno telesce izvršiti tako veličasten atentat!
Izpraševali ga bodo, mučili.. Prav dobro sliši glas sodnika (na nosu ima naočnike, a gleda vendarle preko njih), sodnik pravi: "Kdo je še sodeloval pri zaroti, a?"
(Venomer je čul nosljajoči glas sodnika; zakaj vprav nosljajoči, bi si ne bil mogel razložiti.)
In on odgovarja: "Nisem bil sam, mnogo nas je bilo, še več nas je — in toliko nas bo, da —"
Povedal uu, ua je bilo toliko in toliko sozarotnikov (ker on nikdar ne laže), z indignacijo pa bo odklonil* vabljive in sladke besede sodnikove (kako ostudni so ti sladki priliznjenci, vsi našemljeni, z naočniki in nosljajočimi glasovi!), z elegantno gesto jih bo zavrnil.. . Povedal jim bo, da bi ne izdal prav nikogar izmed sozarotnikov, pa čeprav bi mu obljubili takojšnjo svobodo!
Ko bo državni pravdnik končal svoj govor in bo predlagal najstrožjo kazen, tedaj . .. tedaj bodo hoteli povabiti njegovega zagovornika, naj ga brani, a on
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
l USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET I CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina so Zdruiono države (isvon Chicaga) Ia Kanado $«.00 na loto; $300 aa pol leta* $1.50 ma ia trt lata; sa Ckicaga in Cicara $7.50 aa calo lotoj $3.75 sa pol letaj sa inosemtteo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je:
2057 So. Lawndale Avenue
Chicago 23, Illinois
se bo dvignil (dvignil se bo samozavestno seveda) in bo z odločno gesto odklonil plačano prepričanje plačane»ga zagovornika. (Sploh mu že dolgo časa obtežuje srce želja, da bi izbruhnil svoj srd nad nemoralnim poklicem, kakršen je odvetniški!)
Tedaj pride njegov trenutek!
Vsa krivica in vse gorje, ki so ga pretrpeli v dveh desetletjih in pol on in njegova mati in njegova sestra in tisoči in tisoči ter milijoni trpečih, vsa krivica, vse gorje, vse neizmerno trpljenje bo izbruhnilo iz njegovega srca in bo kakor goreč' vrelec obsvet- j lilo strahotne krivice strmečim očem.
Iz prsi bo jemal orjaški glas orkana, iz srca vročo ljubezen samega Krista, iz možganov pa najgrandioznejšo logiko, logiko Sokrata in Lenina, Marksa in Trockega .. O, dvorana bo je- j čala pod udarci njegovega biča, porotniki se dvigajo s svojih sedežev (ne vedoč, da se dvigajo), love sapo, ker jim bo dih za-! stajal, sodniki oneme in Ijvdje j < hc jo!
To bo veliki trenutek njegovega življenja, trenutek, zaradi katerega blagruje usodo, ki mu je pe>delila življenje! <0, vendar je življenje tako sladko!)
To bp triumf!
Ko bo končal, se bo zgrudil. . .
Porotniki pojdejo v posvetovalnico in ko se vrnejo v porotno dvorano, bo sodnik razglasil njih sklep (ki ne bo mogel biti drugačen, ker so porotniki pač tako vzgojeni in sploh le slepo orodje v rokah oblasti): Kriv Je!
O, saj on to hoče! Saj ne mara biti oproščen! Nikakor ne
(Oproščen biti, bi pomenilo, da je njegovo dejanje bilo družbi prijetno, on pa sovraži to družbo!)
Trpeti hoče!
In vendar bo tedaj izpregovo-ril še eno besedo.
Rekel bo: "Mi umiramo in iz umiranja se poraja novo življenje ... kakor seme sem, ki se je samo žrtvovalo, da iz njega vzklije vojska osvetnikov in bodočih junakov ... 2ivela revolucija •.. Živela!"
Njegovo sliko bodo prodajali po tajnih sestankih.
Po Evropi se bodo shajali njegovi somišljeniki in bodo dolge noti posvečali njegovemu spominu (Govornik bo f>o navaui končal z besedo "Slava mu!")
Solza se mu je potočila preko lica od vzhičenja in nepopisne radosti, ker mu je sreča bila tako mila, da je vprav njemu naklonila enega ezmed svojih najbogatejših deležev .. .
A tedaj se je kar naenkrat spomnil: Ah, in vendar se ne smem dati ujeti! Da bi morda vendarle ne izdal kakšnega tovariša. Kakšna škoda!
Cemu bi se ne smel dati ujeti**
Kaj pomaga sam atentat? Ali bodo vedeli, kdo jc ubijal, in zakaj je ubijal? Ali se ne bi celo utegnila razširiti popolnoma napačna vest. da ga je. recimo, ubil kakšen njegov oseben sovražnik? Ali ni najvažnejše, d* masa zve. kdo ga je ubil in za kaj ga je ubil? Ali ne bo morda vprav dejstvo procesa v prvi vrsti. poglobilo zavest delavstva, ali ne bo vprav ta porotna obrav nava pripeljala novih, ogromnih množic nezavednega, do sedaj hlapčevsko razpoloženega ljudstva v tabor zavednih "borcev za pravico?
Ne, ne bo bežal, zbežati ne bo smel!
(Dalje prihodnjič.)
Podpora materam v Rusiji
Ker je Sovjetska unija izgu-mila v minuli vojni milijone ljudi, se je za zvišanje rojstev in za podporo družinam še bolj zavzela. Odstotek rojstev v nji je bil že pred vojno še enkrat višji kot v Zed državah. Med vojno so se rojstva v Rusiji dvignila 35 odstotkov in vzrok baje so velike podpore za vzdrževanje otrok, ki jih nudi vlada Znašajo od $75 za tri otroke, do $910 in dodatnih $60 na mesec za vsakega nadaljnega otroka družinam. ki jih imajo več kot deset
ZHj imenitno je to, da je pri vseh dogmah, za katere se prepirajo, navadno tudi nasprotno res.—Roda Roda.
			—--- * i ■ "'^MMMM
		> A A	m J^H v t I
			
			
			1 jfilSHn
			
SI 8 JK			
			H ^HflH
			| _ VV
*	■ •*£		
las	K: J Wi		
ANGLEŽI IMAJO S PALESTINO silne teiave. Njihna policijska služba nad Židi in Arabci je med obojimi obsovrasena in tudi nevarna. Goraje je napad Židov na angleški tovorni avto v Tel Avivu. Zidje se nad Anglijo srdi jo, ker ne dovoli neomejenega naseljevanja Židov v fcvropi v njihno pradavno domovino.
POMOČ JUGOSLAVIJI NUJNO POTREBNA
Chicago, III. — Pisma naših rojakov iz stare domovine so dovolj glasen apel za pomoč na one, ki imajo le kaj sočutja do človeka in v tem slučaju do svo-
Tita. Ali vi vidite kako načelno razliko med njima?
Bog je ustvaril tudi izdajalce, kritike in kimovce ter reakcio-narje na desni in levi strani. Človeštvu pa je dal razum, da "ono" samo lahko rešuje socialno vprašanje med peklom in nebesi na zemlji.
Zal, d<t se tega božjega daru zaveda samo kapitalistična reakcija in pa "nezmotljivi" rimski papež. Oni imajo monopol nad svetovno ignoranco. Koliko časa ga bodo še imeli, je pa drugo vprašanje.
V zgodnji pomladi smo v solnčni Kaliforniji organizirali zvezo združenih narodov z namenom, da se v bodoče internacionalne probleme rešuje na miren način. Vse je izgledalo, saj v vnanjosti, da bo bodočnost okrašena s cvetjem.
Par mesecev pozneje' — hm — smo že imeli atomsko bombo in vse tisto rožnato upanje se je spremenilo v dim. Vse naše fantazije so šle skupno s Hirošimo in Nagasakijem v zrak.
dokaz, da je vsa leta potem izven organizacije živel v skromnih razmerah in v takih tudi umrl, je zadosten dokaz, da si ni nagrabil bogastva.
Po izključitvi iz UMW je dobil nekakšno državno službo ko- ske bombe prerokujejo", da če lektorja cestarine od tovornih pride do tretje svetovne vojne, jega trpečega naroda, tako da avtov na meji Kansasa in Mis- bo konec človeštva in njegove bi bilo vsako širše razlaganje sourija. Po spremenitvi državne civilizacije.
potrata tuša. Ljudje so lačni, administraciji je pa tudi tisto' Kakšna civilizacija, prosim'.' nagi, bosi in v mnogih slučajih delo izgubil. V Pittsburgu, Kan.,1
Danes nam iznajditelji atom-
brez strehe. Posebno, kot pišejo, je izdajal mal listič, tednik, kot pa potrebujejo obleke in obu- nekako glasilo ondotnih stavbin-val.	skih unij in ob enem je uprav-
Vsled tega obveščam rojake v ljal neznatno službo oskrbnika Chicagu in okolic!, da bomo mestnega "rest rooma", sprejemali obleko in blago od	i*
onih. ki morejo kaj darovati v Kaj bo z našimi klubi JSZ, ta namen v Delavskem centru somišljeniki? Vse povsod mrtvi-na 2:101 S. Lavvndale Ave., med lo in malodušnost. Na ta način 9. in 15. januarjem. Obenem so ne bo moglo iti dolgo naprej, pa tudi prošene rojakinje — ka- Treba bo te klube spet nekako terim je le mogoče — da pridejo oživeti ali pa na kak način reor-pomagat šivati in deliti doneše-, ganizirati Vspodbude. katero no blago.	smo včasih dobivali od ameri-
Upam in pričakujem, da sc ške soc. stranke ni, in kot izgle-boste ženske kot preteklo leto da. je tudi ne bo Ne preostaja za omenjeni posel, tudi letos šte- nam torej nič drugega kot da vilno odzvale, kajti čim več nas sami pokažemo, če je še kaj živ-bo za delo, tem bolje in hitreje ljenja in volje v nas za delo in bo izvršeno.	naloge, ki so nam bile včasih
Dalje se priporoča in prosi takorekoč svete. Kot gre sedaj, one, ki mislijo darovati pono- bomo polagoma izgubili še te šeno obleko, kakršno se da pra- člane, ki jih imamo. Opažati je, ti. da jo prej sami očistijo kol da se prijemlje utrujenost, ma-donesejo na omenjeni naslov, lodušnost in razočaranje tudi kar je veliko laglje izvršiti po- starih zvestih sodrugov. samezno, kakor skupno doneše- Res jc, da je veliko tistega de-no blago, kot zadnjo pot. ko je le in energije, ki se je včasih bilo treba veliko blaga poslati izživljalo v naših klubih, zadnja v čistilnice in naravno, da od leta usmerjeno za SANS. tako njega tudi plačati, kar ni bilo za relifno akcijo kot za politi-mogoče nam očistiti doma	čno akcijo. Saj drugače ne more
Ta naša kampanja za pomoč biti. Toda razmere v Jugoslavi-jugoslovanskemu ljudstvu mora ji se bodo sčasoma uredile in
Kiti dnorietotni ličnih ako sn n»čo 7»nimanio «taH kfSJ bo
bomo zave»dali naše dolžnosti in	spet poleglo. Delo in naloge JSZ
njihove potrebe Ne pozabite tu-	med našim delavstvom pa bodo
di tega. da je v Jugoslaviji da-	še vedno tukaj, nes nad 130.000 otrok, sirot brez V tem letu naj se skliče se-
staršev. kateri so odvisni od na-	stanek eksekutive JSZ in za-
ših usmiljenih src, ameriških	stopnikov aktivnih klubov, ki
Jugoslovanov, ki imamo sred-	bi se bavil s ponovnim oživlje-
stva. da jim lahko pomagamo.	njem ali pa reorganiziranjem J.
Franees Vider, članica zadevnega odbora.
S. Z. Pred tem pa je seveda potrebna vsestranska razprava glede tega vprašanja, da se požene že naprej koliko uspeha je pričakovati od take konference.
A. Shular.
IZ KANSASA
V Pittsburgu. Kans, je sredi decembra 1945 umrl Alexander Howatt, star 69 let. Dasi je bil pred 25 leti znan po deželi kot dinamičen in rebelen vodja kan-saških rudarjev, je bil zadnja leta skoraj pozabljen in v takih razmerah je tudi umrl.
Kot predsednik 14. okraja U M W, se ni hotel pokoriti novo skovani postavi v kansaški legi-slaturi. ki je prepovedovala stav- čne znanstvene babice, ki so bike, zakar je precej mesecev se- le pri rojstvu te nove Eve, atom del v zaporu; poleg tega je pri- ske bombe. Sedaj te babice tre-
Nekaj drobiža
Chicago, III. — Leto 1945 je za nami. Jaz sem bil tako zaposlen, da niti umreti nisem imel časa.
Iznajdba atomske bombe me ni prestrašila, kot so se je doti
petajo pred to novo Evo, katero
so one ustvarile.
it
Zavedam se, kaj ta nova iznajdba za svet pomeni. Z eno
šel v konflikt tudi z narodno ru darsko unijo in je bil po iniciativi John L. Lewisa izključen iz U. M W
Dasi je bil Hovvatl zelo us|>e-HBpi šen kot vodja kansaških rudar- samo atomsko bombo lahko uni se, da se bi ljudstvo ne osvobo-
Mar niso reakcionarni krogi bili odgovorni za prvo in drugo svetovno vojno in za postanek fašizma? In sedaj isti krogi sejejo seme za tretjo svetovno vojno. Niso še zadovoljni z milijardami profita in ni jim še dovolj, da trohni v zemlji \Q milijonov žrtev- 40 milijard profita in milijonov mrtvih — taka je današnja krščanska civilizacija.
ir
Ni več kot prav da tudi ameriške visoko plačane "liberalne" kolonce in radio komentatorje nekoliko "popeglam". Svoja mišljenja spreminjajo vedno reakciji v prid.
To dokazujejo v slučaju stavk, kot so n. pr. dokazali takrat, ko je partizanska armada osvobodila slovensko Primorje in zasedla Trst. Tedaj se je angleška imperialistična propaganda obrnila proti Titu in nji se je pridružila tudi vvashingtonska. Čez noč so partizane krstili za ban-dite in maršala Tita pa prispo-dabljali Mussoliniju in Hitlerju.
ir
Dorothy Thompson sem včasi v radiu z veseljem poslušal in njeno kolono z zanimanjem čital. Ampak se je spremenila.
ir
Meni se vidi, da se med ameriškimi Slovenci vrši danes nekaka javna obravnava o narodu v starem kr^ju. Med vojno so novice o njemu prihajale iz Rima in Londona. Kakšne so bile je vam znano- Ampak sedaj pa dobivamo pisma direktno od svojcev, ki niso bila skovana za propagando v korist Rima in Londona in zato niso po volji gospodom v Clevelandu in Le-montu.
Iz teh pisem je razvidno, da je slovensko ljudstvo v starem kraju še verno in ob enem. da se je v minuli vojni politično več naučilo kot prej v 50 letih
Belogardisti in drugi izdajalci slovenskega naroda s škofom Rožmanom na čelu so danes na zatožni klopi in na drugi strani je osvobodilno gibanje s Titom na čelu, ki je osvobodilo narod
domačih in tujih pijavk.
it
Mi razumemo vzroke postanka prejšnje vojne in vzroke, radi katerih se krvave borbe nadaljujejo. A Pij XII. jih v svojih pridigah noče priznati in seveda tudi svetovna reakcija nc. Boji
NEKAJ O GLASBI IN PA NEKAJ O VVILSONU
Pueblo, Colo. — V tednu ob zatonu starega leta so nam v mestni dvorani priredili kulturni večer. Vabili so nanj vse, ki ljubijo petje. Peli so "Zveličar-ja", ali "Križev pot", stara krščanska opera. Vstopnina je bila prosta. Rekli so nam, do sa nam ta glasbeni večer priredili kot voščilo v Novo leto.
To je nov pevski zbor. V njemu so sami domači talenti. Dva-insedemdeset pevcev je bilo na odru. Je mešan zbor, v njemu več žensk kakor moških Samospevi so bili vsi dobri, "posebno soprarlistke. Je v celoti zelo dobro izvežban. To je bil njegov prvi nastop.
Mesto Pueblo je bilo res daleč zadaj, kar se tiče glasbene umetnosti. V govorih je bilo rečeno, da je glavna podlaga glasbene kulture v vsakem kraju to, v koliko je vsaka taka organizacija, ki jo goji, aktivna.
Res, zelo izvežban zbor, ampak saj jaz sem mislil, če bi bilo na odru toliko slovenskih pevcev (72), bi bolj orilo po dvorani.
Mestna dvorana (Memorial Hali) je jako prostorna, a je bila nabito polna. Zgrajena je bila po prvi svetovni vojni. Ko je bila dodelana, je v nji govoril Woodrow VVilson; bilo je takrat, ko je bil na kampanjski turi za ligo narodov. Tu, v tej dvorani, je bil zanjo njegov zadnji govor. Ko se je odpeljal, iz Puebla, je po nekaj miljah vožnje iz nje zbolel in ni več okreval. Njegove besede, njegove želje se danes uresničujejo po vsem svetu. Če bi bil svet tedaj poslušal Wil-sona, koliko gorja bi bilo priza-nešenega človeštvu! — Pa kaj? Ali mora človeštvo za vsak skok naprej skozi preizkušnjo kot kovina v ognju?
Bil je že čas da so se Puebli-čani zganili in organizirali pevske moči v simfoničen zbor- Dosedaj, kadar je bilo kaj prirejenega. so vedno prišli predvajati sporede od drugod, bodisi potujoči igralci ali pevci. Le v šolskih dvoranah so vprizarjali sli-čne pevske in dramske sporede študentje in študentke.
V vsem prošlem četrjstoletju je v tem mestu slovenska naselbina sama iz svoje srede imela kulturne večere, ki so in bodo ponos kulturnih Slovencev.
Naš "Orel" in "Zora" — posebno "Orel" — sta skrbela za dramske predstave, "Prešeren" in "Slovan" pa sta prirejala koncerte. Odkar pa je nastalo po vsem svetu klanje, so kulturne priredbe prenehale tudi med nami. Ko se življenje spet povrne v normalne toke, se bodo gotovo spet oživele. Saj to je ena stran življenja, za katerega je vredno živeti.	Ante.
TRINER'S
B I
V «0 letih so Slovenci porabili milijino steklenic TK1NEKJEVE. GA G K E N K E G A
VINA. Najvišje odlikovanje na sedmih mednarodnih razstavah. Vsebuje 200 edinic Vitaminov BI na unčo. Želodčno zdravilo $1.50 steklenica v vseh lekarnah.
R WIN E
jev, je v boju z Levvisovo kliko in industrialnim sodiščem bitko izgubil. Po izpustitvi iz zapora po takrat novoizvoljenim kansa-škim governerjem Davisom, je bil na cesti, povsem izven organizacije, za katero se je tako brezobzirno boril.
Naj reče kdo kar hoče, eno je gotovo, to je: da je Howatt imel ncomajano zaupanje kansaških rudarjev, kakršnega ni še nihče imel prej niti pozneje Vzlic vsem njegovim napakatn v bojni taktiki so bili kansaški rudarji pod njegovim vodstvom pri premogovnih družbah upoštevani kot še nikdar prej in ne pozneje.
Delavskega vodjo se rado dolži, posebno še v neuspešnih stavkah, da je "prodal" delavce. Nekaj takega se je nekoč tudi o Hovvattu namigavalo. Ampak
čiš 20,000 ljudi in pravijo, da te, ki jih imajo sedaj v delu. so še hujše Imajo moč ljudi žive se-žgati. V tem oziru ne vidim med atomsko bombo ter med Mus-som, Hitlerjem in slovenskimi belogardisti nobene razlike. Ali niso tudi oni ljudi žive sežigali? In to brez atomskih bomb!
Yes, te bombe so svetovnemu miru nevarne, ampak ne toliko kot ljudska ignoranca.
dilo izpod izkoriščanja in iz ig-norance, pa se združujejo proti njemu vsi ti troti v fašističnih formah.
ir
Ali ima Liga katoliških Slovencev v Ameriki kake dokaze, da so se belogardisti v minuli vojni borili proti okupatorjem in fašizmu?
Več o tem prihodnjič.
John Chamazar.
Iz gornjih vrstic vidite, da se Duhovščina proti v preteklem letu nisem nič poboljšal Ostal sem neporedni Janez kot sem bil v prošlosti.
Vsevedni Bog je bil pri ustvarjanju revolucionarjev mojster Ameriškim kolonijam je dal George VVashingtona, da jih je osvobodil izpod angleške ga imperializma, Jugoslaviji pa
obligatni vojaški službi
Zastopniki protestantskih cerkva so se na svojih konferencah izrekli proti vladnemu predlogu za uvedbo prisilne vojaške službe v mirnem času in isto so sklenili na svojem zborovanju že prej predstavniki katoliške cerkve.
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CIAN and SURGEON 3724 West 26th Street
Tol! Cr«wford 22IS
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(fisrept Wed. and Sun.) 6:*0 to 8:30 P. M.
(Escept Wed., Sat. and Sun.)
Ros. 2219 So. Ridfow*y A to. Tol. Crawford 8440 If ao «niw«r — Cal
Auttin 8700
• > - \ i ■—
j BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
I	Tel. 20-361
424 Broftd Street JOHNSTOWN, PA.

Sveta Stolico si skufin pomagati iz težav z - ''novo linijo
js
Vatikan prvič v položaju, da ni na svetu nobene katoliške velesile. — Poteza z
novimi kardinali ima povsem političen značaj
Ko »o nedavno bivšega vodilnega demokratskega politika v Nevv Yorku, ki je bil pred nekaj meseci pasla n od predsednika "neuradno" v Rim in Moskvo. v namenu, da ju pobota, vprašali, kako zdaj izgleda njegova misija, je dejal, da je "v Moskvi mrzlo".
Reporterji so hoteli vedeti, na kak način to misli. Ali je tam mrzlo zaradi mraza, ali pa tudi kar se njegove misije tiče. In je odgovoril, da je tam ledeno v obeh ozirih
Ne sme se pozabiti, da je sedaj organizirana katoliška cerkev glavna agentura v propagandi zoper Sovjetsko unijo, glavna proti slovanstvu, ki je v večini pravoslavne vere in pa proti ''komunizmu", to se pravi, proti socialni revoluciji, ki jo bi Vatikan rad ustavil, pa ji niti doma, z vsem svojim aparatom, ne more zaustaviti poti.
Kaj mislijo o sedanji politiki Vatikana drugi? Donald Bell, ki piše za žurnalistično agencijo ONA, pravi v svojem članku o tem sledeče:
Vprašanje, ali naj ima papež tudi nekaj besede pri sklepanju miru. je bilo prvič na razpravi o priliki konference v Jalti. Ta- j krat je glasom govoric v diplo-matičnih krogih Stalin sam končal zadevo s tem, da je na kratko vprašal, koliko divizij ima papež na razpolago za -zasedbo poraženih dežel.
Toda navzlic temu je treba priznati, da je težko ignorirati Vatikan kot silo v svetu. Stranke. ki se opirajo na program katoliških doktrin, so bile na novo ustanovljene v najrazličnejših deželah Evrope. Dolga vrsta za-1 hodno in centralno evropskih; dežel je v večini ali pa deloma katoliška. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je papeževo stališče našlo vsaj nekaj odmeva v vseh teh deželah, prav kot na primer tudi tukaj v Zed. državah.
V zadnjih tednih je Vatikan začel postavljati nove smernice svoji politiki. Dokler je bila skoro vsa Evropa v oblasti fašizma ni mogel storiti mnogo. Papež je čutil, da je nekako ujetnik nacistov, obenem pa so bili na kocki ogromni materialni interesi cerkve Vsled tega se Vatikan ni drznil nastopiti preveč odločno napram tedanjim gospodarjem Evrope. Toda zdaj, ko je fašizem poražen, se čuti Vatikan zopet svobodnega, da ostro nastopi proti totelitarstvuf?) in poskuša pridobiti na pcflitičnem vplivu s tem, da daje svojim ljudem stroga navodila glede političnih načel-
Najbolj pomembna poteza je bilo imenovanje novih kardinalov, pri čemer je papež naznanil, da namerava prelomiti stoletno tradicijo glede italijanske večine v zboru kardinalov.
Skozi stoletja so imeli Italijani večino v tem zboru. Pred temi imenovanji minulega de cembra je štel zbor kardinalov 38 članov, od katerih je bilo 24 Italijanov. Zdaj pa si bo stalo nasproti 28 italijanskih in 42 neitalijanskih kardinalov.
S tem svojim korakom je na-glasil papež mednarodni značaj katoliške cerkve. Naglasil je tudi važnost zahodne poloble, kajti države severne in južne Amerike so dobile večje število kprdinalskih sedežev kot do-zdaj. Morda bi bilo bolj pravilno reči, da je papež naglaševal s tem važnost zahodnega sveta. Papež se zaveda, da je Italija neizmerno izgubila kot politična sila, da je postala slabotna država in da je celo njena neodvis nost ogrožena. Rim je torej prenehal biti politični center velike sile.
Papež pa si prizadeva, da vrne Rimu nekaj tega mednarodnega pomena ter mu vllje novih sil. Katolicizem se kot duhovna sila vojne ni udeležil in zategadelj tudi ni mogel biti premagan. Toda nikdo ne more prezreti dejstva, da je bilo mnogo katoliških držav kruto udarjenih v tej vojni. Trdnjave katolicizma so bile Italija. Avstrija. Poljska, Madžarska, Francija in Španija Vse so trpele — in nobena izmed članic velike trojice ne predstavlja katoliške dežele.
Vatikan skuša torej #prenesti težišče na nevtralne dežele in kjer le mogoče, na zmagoslaven način. Največje vprašanje v vatikanski politiki v preteklem letu je bilo vprašanje odnošajev s sovjeti. Mnogo je bilo prizadevanja, da se ustvari modus vi vendi med Vatikanom in Sovjetsko unijo. Prvi korak v ta namen so celo napravili Rusi sami, ko je Stalin pozval ameriškega poljskega župnika Orle-manskega v Moskvo in mu dal zagotovilo, da sovjetske oblasti nikakor ne bodo preganjale katoličanov v svojih okupacijskih predelih. Toda pokazalo se je, da je vse zastonj, in da namerava Vatikan vztrajati na svojem stališču, ter da vsaj začasno ni nobenega upanja na umiritev odnošajev med Sovjetsko unijo in Vatikanom.
Svetovna situacija, ki izvira iz tega je polna nevarnosti in negotovosti. Vse države brez izjeme — torej tudi Sovjetska unija — priznavajo versko svobodo le pod pogojem in v predpostavki, da bodo privrženci dotične vere lojalno izpolnjevali svoje dolžnosti napram državi. Ako Sovjetska unija in socialistična Poljska ne morejo računati na to lojalnost, bo posledica, da se bo protiverska oziroma proti-cerkvena propaganda podvojila —• a to bo ustvarilo nezdrave razmere.
Konferenca v Moskvi je odstranila nevarne zapreke v odnošajih zaveznikov. Tudi to vprašanje verskih odnošajev je treba razčistiti. Upati je, da bo papež to sprevidel in krenil na nova pota.
VELIKA MESTA se ukvarjajo > problemom, kako pospešiti avtni promet. Kajti sedaj, ko bo avtov spet česdalje več na cestab. povtročajo marsikje gnječo in netgode. Gornje je slika ulice v New Vorku, kjer je dovoljeno vositi samo v eno stran in noben avto ne sme ustaviti ob cesti.
V VOJNI V JUGOSLAVIJI BILO VELIKO BARBARSTEV
Edmond. Okla.—Frank Kna-feis je prejel is Maribora v Sloveniji pismo, datirano 8. novembra 1945, ki ga mu je poslala Anica Rupert. V njemu pravi med drugim:
"Dragi stric in teta! Minilo je že pet let, od kar smo prejeli vaše zadnje pismo, pa tudi Vi od nas. namreč od Toneta, mojega brata, katerega na žalost ni več med nami. Moram Vam pač sporočiti žalostno vest, kakor je tudi njegov konec bil žalosten Ubili so ga domači izdajalci, ta kozvani belogardisti ali fašisti. Strašno so ga mučili štiri ure, predno je smel umreti. Živemu so podžgali, glavo mu zaobrnili in nazadnje s hlodom zmečkali. Tako smrt on ni zaslužil. Bil je predober človek. On je bil celi naš ata, nikomur ni storil nič hudega."
Nato pismo opisuje, kako so živeli prej pri njih v Bosni, kako so se vsi skupaj borili za obstanek in kako je njen brat večkrat po par mesecih bivanja pri njih odšel ali v sanatorij, ali v bolnico, ali pa domov. Avtorica pisma nato pripoveduje, da so morali iz Bosne bežati in prišli v Maribor, a njen brat ni mogel za njimi, ker so med tem Nemci mejo zelo strogo začrtali.
Dalje pravi: "V tej vojni smo silno trpeli. Bili smo bombardirani iz dveh stanovanj 1 nedvomno misli, da so jim bila porušena), tako da danes zopet nič nimamo. Treba je začeti vse znova.
"Življenske prilike so silno slabe, ker je vojna pustila tod strašne posledice. Draginja je velika, cene stalno naraščajo, plače pa v teh okolŠčinah ni z daleč ne zadoščajo- Delavec v tem položaju strašno težko živi, ker vzlic strogim regulacijam živilskega trga družine s svojim zaslužkom ne more vzdrževati." (Tu ima gotovo v mislih črno borzo, kjer so cene veliko višje kot pa so dopuščene do-stropne cene.) "Moj mož dela na pošti, a z njegovo plačo ne moremo izhajati. Otrokom je treba kupiti kaj za obleči, zima je tukaj, mi pa še goli in bosi. Ko bi mu dali saj vso plačo, bi se še kako shajalo." (Torej je nekako tako kot tukaj, da ti vzamejo od zaslužka za davek in zavarovalnine, a tu so vsaj prodajalne za ložene!) "Da se ta situacija že enkrat uredi, bo že bolje; vsaj upairio tako.
"Blagor se stric Vam tam kjer
ste. Vi pač ne veste, kako je hudo in Je vojna in kaj je po manjkanje ... Kaj pa Ti, stric, ne mislite nikdar priti nas obiskat? Le okorajžite se enkrat, da vidite doma Knafelčevo mlado generacijo. Samo Toneta ne boste več našli. Njega so farji spravili s tega sveta. Ampak tisti far šmihelski, ko je mene s prižnice šimfal, tisti je pa le plačal s svojo glavo. Prav mu je!"
To je iz pisma Knafelsove ne-i čakinje Anice in prav gotovo ni prijetno. Posledice vojnih gro-i zot se bodo tam še dolgo let poznale in spomin na prestano tr-plenje bo živel ne le z vso starejšo, temveč tudi z najmlajšo generacijo.
PISMO O RAZMERAH V STAREM KRAJU KOT SO
Chicago, III. — Louis Zorko je prejel pismo od svojega strica Antona Janca iz vasi Planina na Dolenjskem, ki mu je bilo poslano p>o zračni pošti, a je potovalo nad štiri mesece, torej toliko časa, da bi se lahko kretalo precej-krat, če bi bilo poslano po letalu kot je bilo plačano, okrog vsega sveta in še bi ga naslovljenec prejei mnogo prej v roke.
Anton Jane je odšel zadnjič iz Amerike v depresiji leta 1930 in enkrat pa je od tu odpotoval nekaj let prej in se znova vrnil. 2ivel je v Triadelphiji, W. Va., in bil tam član kluba naše Jugoslovanske socialistične zveze in pa društva SNPJ.
Pismo, kot omenjeno, potujoče nad štiri mesece, datirano v Planini 25. avgusta in bilo v več krajih v rokah cenzorjev, tako tudi v Italiji, se v izčrpku glasi: #
"Dragi Luis! Ravno danes sem prejel tvoje pismo, pisano 26. junija 1945, in ti sporočam, da če ne bi tako dolgo potovalo, me ne bi našlo doma Prišel sem domov iz pregnanstva namreč z vso družino šele pred par dnevi. Kakor vidim iz tvojega pisma, ti ni znano, kaj so Nemci počeli z nami. Naj ti to torej na kratko opišem. Bilo je leta 1941 dne 4. novembra, ko smo imeli že vse pridelke pospravljene. In pridejo vojaki v hišo. Povedali so nam, da smo določeni v internacijo in se naj čimbolj naglo pripravimo na odhod. Dali so mi dve uri časa in v teh dveh urah smo nekaj zasilnih stvari "popokali" skupaj za na pot, kamor bo Že držala. Odpeljali so nas v erfurtski lager v Nemčiji.
Ampak to ne samo mene in mojo družino, temveč i druge vaščane. Izselili so vse krško polje, mesto Krško, pa gori do Kostanjevice in doli do Save, Skoc-jana, kar je kranjske strani; Štajersko da po Brežic in Bizelj-sko tam do Sotle. Izgnanih je bi lo iz teh krajev okrog 80,000 Slovencev. Doma smo morali pustiti vse, kar je kdo imel, v "zartieno" pa smo dobili delo v nemških fabrikah in batine od lager-firerjev Jaz sem pustil doma 80 hektarov vina, težke vole. dve kravi, 10 svinj in pa Vse pridelke in vse orodje. Ko pa sem se po osvoboditvi iz nemškega lagerja vrnil domov, nisem dobil drugega kot gole stene. Nobene posode, nobenega orodja ni bilo v hiši. Nobene mi
.ze, ne stola, ne ključavnice, pa jih sploh treba ni bilo, ker notri je bilo prazno in večino vrat so potrgali in odnesli, ali pa kurili z njimi. Tako je bilo tudi z okni. Sploh vse uničeno. Po njivah, ko smo se vrnili, je rastel osat; po vinogradih kopinke; trte, kolikor je še živih, ležijo navzkriž med strhnelimi koli. Tako, da je za obupati. Sedaj <ko je bilo to pisano, op. u.) dobimo na upanje nekaj hrane, pa prav slabo; kupiti pa nimamo s čem, ker jaz pem vložil pred vojno ves denar v blago; kupil sem si (trtne) ga-lice za dve leti, soli, obleke in drugo. Kar smo še imeli denarja so nam Nemci zamenjali dvajset dinarjev za eno marko. Sedaj pa zamenjujejo (jugoslovanska vladal marke nazaj za dinarje — 100 mark za 60 dinarjev- S tem smo ob ves denar in vse drugo premoženje. Ostala je nam le opustošena zemlja, kajti nje niso. mogli odnesti. V naši vasi sta pogorela Solnce in Jože Grozina. Solnce in žena sta umrla v Nemčiji. Domov je prišel samo sin.
V	Nemčiji je nas rešila ameriška armada. Vso čast ji! Z nami
J so ameriški vojaki občevali kakor z brati. Dali so nam hrane in prostost. Rekli so r^ni, da nas bodo oskrbeli tudi t nKUJr«. A ko je prišla, so nas poslali na pot domov in obljubili, da nam bodo blago tja poslali. Ko to pišem <28. avgusta) ga še nismo prejeli. Upam, da boste tam povprašali. kaj je s tistim ameriškim blagom, ki je bilo nam namenjeno
Tu sta krški in brežiški okraj najbolj prizadeta. Drugje, če je pogorela ena vas. je druga cela, tukaj so pa vse uničene.
Vem, da te bo zanimalo, kaj so Nemci nameravali s temi našimi kraji. Ko so nas izgnali brez vsega, so naselili sem nemške Kočevarjc. dalje Nemce iz Besarabije in Bolgarije. Ampak ne da bi delali kakor smo mi. V vsako vas so jih poslali le določeno število, kar pa je Slovencev ostalo, so jim morali delati, drugim, izgnanim, pa so Nemci pojedli kar so morali izgnanci pustiti. Ti pritepeni Nemci niso hoteli delati, za drva pa so rabili naše sode, vozove in sploh vse, kar je bilo lesenega. Kar niso pokurili, prodali ali pa odnesli, so sežgali. Ko smo se vrnili iz jetništva, ni bilo nikjer nič.
Pisal bi ti tudi kako smo živeli v Nemčiji, a to je cel roman in to pismo je že itak dolgo, torej o življenju v izgnanstvu več drugič."
V	ostalem delu pisma pripoveduje Anton Jane o svojih vtisih. ki jih je dobil ob vrnitvi o novi jugoslovanski vladi in pa o neredu, ki je bil takrat nedvomno velik — saj so nemške čete šele nekaj prej odšle, oziroma zbežale in ni bilo nikjer nobene prave urejene oblasti vec. Jane pravi, da v teh okolščinah ni bilo niti doma vse tako kot bi se od poštenih oblasti pričakovalo, a je izrazil upanje, da čim se dežela uredi, da bo boljše Jančevo pismo je šlo skozi jugoslovansko cenzuro, kar pomeni, da ga vzlic precej strogemu kritiziranju takratnih razmer jugoslovanski cenzorji niso vrgli v koš,
ampak ga pustili skozi takšno kot je bilo napisano, (
Sploh je to pismo eno izmed najboljših, ker pove brez ovinkov to kar avtor misli. In cenzura mu ja dala to pravico. Pismo ima tudi žig italijanske in zavezniške vojaške cenzure.
VESELJE OB VRNITVI SINOV
Lindcn, N. J. — Leto 1945 je ;atonjcno, voščila so pozablje-la in svet dela ter trpi dalje. Doživeli smo v minulem letu velikanske dogodke, tako velike, ia jih na milijone ljudi ni mo-jlo pravilno pojmovati. Predvsem, bilo je konec vojne. Strašne grozote so bile izvršene v nji.
Pa je prišlo do kapitulacije sovražnika in naši fantje se po-vračajo domov. Mnogi zdravi, nekateri uničeni fizično in duševno.
Srečni so svidenja veseli, drugi vidijo pred sabo le svoje pohabljene ude in uničene nade. % • *
Tony Tomšič iz Oaklanda piše, da sta se mu vrnila nazaj z bojišč oba sina. In ob enem poudarja, da čeprav on ne sme piti, ima v svoji kleti na razpolago dovolj rujnega (vincal. Taka reč je dobra pri hiši. Tam je to lahko, ker raste trta menda vM tiaokrog po "zlati" ali pa po "solnčni" Kaliforniji.
Tam, kjer smo mi doma, je bilo vedno dosti grozdja, vina in žganja, čeprav je kaj drugega manjkalo. Naša vinska gora je bila v zorečih solnčnih dneh vedno obložena z grozdjem. Zato je bilo v Semiču, kar se tegn tiče, jako lepo. Saj veste, Semič je v Belokrajini-
Slovenija je v vojni veliko trpela — v resnici strašno hudega je prestala in morda tudi njeni vinogradi in njene kleti. Brat je brata izdajal. A so vendar zmagali tisti, ki so se borili proti okupatorjem Res so prelivali kri po krivdi izdajalcev. In še celo cerkve so slednjim pomagale, sedaj pa tarnajo. Namreč duhovniki v njihnem imenu. Takrat jim ni bilo nič proti ubijanju. sedaj pa očitajo silo tistim. ki jo niso začeli, namesto da bi krivdo zvrnili na firerja in dučeja. katerim so služili.
Ampak partizani so le zmagali. Tudi dva moja mlada nečaka sta služila pri njih in padla za svojo domovino. Čast njima!
Prej sem omenila, da sc vojaki vračajo Ko sem to pisala — 31. decembra — sta mi brzo-javila dva sinova .eden iz San Francisca, drugi iz Seattla, Wash., da sta se z bojišč v Aziji srečno vrnila Naš mlajši pa je še na Japonskem. On je na Pa-ciffku že trr leta. od kar služi v mornarici. Mnogo noči sem prečula v skrbeh, da-li se vrnejo. Tri leta sem se bala zanje in zmerom nanje mislila.
Agnes Pasarich.
IZ AVTNEGA MESTA
Detroit, Mich. — Odbor našega kluba za to leto je sledeči. Anna Klarich. tajnica-blagajni-ca; Math Urbas, zapisnikar; Anton AnžiČek, organizator. Nadzornici za pregledovanje knjig sta Mary Potochnik in Julia Menton. Zastopnika kluba pri SND sta Rudolf Potochnik in Martin Menton. Zastopnik kluba pri SDD je Anton Anžiček. Knjižničar je Joseph Menton. V pevskem zboru "Svoboda" je klubov zastopnik Rudolf Potočnik
Naš klub ima sedaj malo članov in tudi priredb nima kakor nekoč. Toda se še močno drži. Tako je lani tudi iz svoje blagajne pomagal, ne le z aktivnostmi svojih članov. Od kar je nastal SANS. mu je ta klub prispeval iz svoje blagajne nad $100, kar je s strani male organizacije mnogo, za ruski relif je dal* $61.80, plačuje vsako leto članarino Prosvetni matici in da je vse to mogoče, gre zasluga članstvu, oziroma vsem tistim, ki prispevajo prostovoljno v blagajno.	J
N. pr. s. Benedict. Ker na seje i ne utegne, pa pravi, bom z dese-takom pomagal in ga odda v klu-bovo blagajno. V letu 1945 je to dvakrat storil. Hvala ti, Peter, z željo, da boš dobro uspeval tudi v bodoče.
„	A
V letu 1945 sta nam preminula dva dobra člana. John Bef-lisg v maju in Leo Junko pa v decembru. Ker sta oba bila zelo!
delavna in vršila važne vloge v naših aktivnostih, ju ne bo mogoče nadomestiti, Ostaneta nam
za zmerom v častnem spominu. I
Ameriški družinski koledar*
boste letos v Detroitu dobili, kadar ga prejmemo, pri našem znanem agitatorju Josipu Kor-sichu. Pojdite mu na roko, da! se bo vse izvode razpečalo.
Sedaj pa hvala članom in članicam, ker so mi šli v času mojega tajnikovanja tako lepo na roko.
Sodelujmo z novo tajnico kolikor najboljše zmoremo, na so-' mišljenike pa apeliram, pristo-, pite v klub, da tako z vašimi močmi dobi svoje nekdanje živ-j ljenje.	Math Urbas.
V	SPOMIN MARY SVETLIKOVI
Chicago. III. — Začudil sem se, ko sem čul, da so Mary Svet- j lik odpeljali v bolnišnico in da je nevarno bolna. Zdelo se mi je, da ni bilo še dolgo tega, ko sem jo videl v Blue Island Ave. kari poulične * železnice, kjer sem jo že tolikokrat srečal. Delala je v zgradbi železnice Burlington pri postaji Union vsak dan od štirih popoldne pa včasih do 11. zvečer in dalj, kolikor je bilo pač dela. Jaz pa sem se ob poznih večernih urah vračal z dela v tiskarni. Pa jO vidim v gnječi — med deseto zvečer in do ene ponoči je na karah omenjene proge vedno gnjeca. V ti stih par urah se ženske vračajo iz 4'downtowna", kjer čistijo pode in sploh kar treba, z dela domov in govore o vsem mogočem. Brni kakor v panju. A med njimi sedi ženska s Prosveto v roki in bere. Bil je v klopi ravno prostor in prisedem: "Halo Ma-ry! Bereš, bereš?" — "Da, saj drugače nimam časa. Tudi Proletarca imam s sabo, pa sem ga brala na delo grede."
Ko sva dospela po 26. cesti do Lawndale Ave., bilo je čez polnoč, je lilo kakor iz škafa. Do doma ji je bilo nad dva bloka. "Kako boš prišla domov v tej plohi." sem vprašal tjavendan, ker blok pozneje sem imel jaz isto nalogo.
"O, imam Tribuno s sabo, sem jo pobrala v uradu, pa si bom glavo pokrila z njo." Gledal sem jo in mislil, kako^je ljudem usojeno delati za vsakdanji kruh v vsakem vremenu, in ure za delavnik pa ti drugi odločijo. Delala je za omenjeno družbo 17 let.
Mrs. Mary Svetlik je bila ob «vojj «mrti etara RO l#»t Zbolel« je težko lanskega septembra. V Ameriko je prišla leta 1910. Z možem Tomom Svetlikom sta se preselila v Chicago iz pennsyl-vanskih premogovniških kemp leta 1928 iz Avelle. Veliko sta poskusila radi stavk, radi kriz in brezposelnosti in imela sta šest otrok. Eno leto sta poskusila v Clevelandu. šla nazaj med premogarje in ker tam dela ni bilo, sta prišla omenjenega leta v Chicago in si tu dobila zaslužek. Mrs. Svetlik je bila rojena v vasi Račevo pri Sv. treh kraljih na Notranjskem. Bila je napredna, delavna ženska. Bila je članica kluba št. 1 JSZ, društva Pioneers SNPJ in društva Liberty Bell ABZ V našem uradu se je oglasila, kadar je prišla plačevati vstopnice, ali naročnino. Vselej se je prijateljsko nasmehnila, kajti bila je zares prikupne narave, da jo je vsakdo, ki jo je poznal, spoštoval in rad videl.
Pogreb se je vršil 2. januarja na Woodlawn, kjer je bila upepeljena. kakor je želela. Vodil ga je pogrebnik Louis Zefran.
V	kapeli sta govorila ob njeni krsti John Gottlieb od društva ABZ in Donald J. Lotrich od društva SNPJ, v kapeli na pokopališču pa Chas. Pogorelec v
imenu kluba JSZ in John Rak od SNPJ
Imela je vencev v pogrebni-kovi kapeli vse naokrog in ob zadnjem slovesu je bilo v nji polno prijateljev in prijateljic Svetlikove družine.
Tako je šla iz naših vrst spet ena rojakinja, doma iz starega kraja, ki se bolj in bolj redčijo. Delala je vse življenje in se poslovila od vseh z zavestjo, da je za otroke storila vse kar delavska mati zmore, in da je bila ob enem z dušo in srcem tudi v našem delavskem in društvenem gibanju. Časten ji spomin! Soprogu Tomu, otrokom in sorodnikom iskreno sočutje. —Z.
S SEJE KLUBA ŠT. 1 JSZ
Chicago, lil.— Na letni seji kluba št. 1 JSZ dne 28. decem-brav SDC so navzoči razpravljali o razpih zadevah in podana so bila poročila tajnika in odsekov. Dne 30. novembra je klu-bova blagajna znašala $177.80. Ob enem poseduje klub večino delnic Slovenskega delavskega centra Vsi klubovi člani so u-pravičeni te delnice zastopati na občnih zborih SDC. Prihodnji občni zbor se vrši dne 31. januarja	,
V razpravi glede naše minule dramske priredbe je bilo izra-žano mnenje, da je bila premalo oglašana, kar je vzrok, da udeležba ni bila večja.
Društvo "Sloga" št. 16 SNPJ v . Milwaukeeju vabi, da bi na njihni slavnosti ponovili igro "Hiša gospoda Harringtona". Bilo je predlagano in sprejeto, da se odzovemo.
Klub ostane v Prosvetni matici z isto članarino kot dosedaj, namreč po $2.50 na mesec.
Razpravljalo se je tudi o relifni akciji, namreč o sedanjem zbiranju obleke v pomoč našim ljudem v starem kraju. Bilo je odobreno, da se da dvorano v Centru v ta namen dva tedna brezplačno nida pomagamo.
Odbor kluba za to leto je sledeči: Chas- Pogorelec, tajnik-blagajnik; Angela Zaitz, zapisnikarica. Nadzorni odbor: Fred A. Vider, Filip Godina in Frances Rak.
Dramski odsek: Milan Med-vešek, Joško Oven, John Rak, Louis Zorko in Frank Zaitz.
Prosvetni odsek: Louis Beni-ger, F. A Vider in F. Zaitz.
Knjižničar Chas. Pogorelec.
Organizator Frank Zaitz in John Turk za North Side.
Zastopnika v združenem odboru jugoslovanskih Amerikancev sta Milan Medvešek in Frances Vider
Angela Zaitz, zapisnikarica.
.it
Atomske "energija4
zaposluje mnogo delavcev
Med vojno je bilo v laboratorijih in v delavnicah za producira nje atomskih bomb zaposlenih v tej deželi nad 70,000 delavcev. Sedaj jih je 70,000, a njihno število bo znižano na 35 tisoč. Toliko delavcev bo namreč pri produciranju "atomske energije", oziroma atomskih bomb, stalno uposlenih tudi v "mirnem času".
| .....................MM
| j	PRISTOPAJTE K
;: SLOVENSKI NARODNI ;; PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
i: -PttOSVtTA" i
<»
Stan« M calo lato $6 00, pol lota $3 00
1 »
: ; Ustanavljajte nova druitva. '
Deset članov (ic) je treba aa i. novo društvo. Naslov ta list ia J)	ta tajniitvo je:
2657 S. Lawndale A v«. CHICAGO 23, ILL.
•Milil.....i...........»j
ARE Y0U IN NEED 0F
$1000 - - $2000 - - $3000
%
TO AVOID THE SALE OF YOUR PROPERTV -
Write or telephone
D. L.. KRUEGER
111 WEST Vl/ASHINGTON STREET Central 5225
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
Kampanja za otroško hrano
V soboto 15. januarja se prične po celi Ameriki kampanja 7a zbiranje hrane in živeža za jugoslovanske otroke. Trajala bo dva meseca in pol in se zaključi 31. marca- Kampanjo vodi Ameriški odbor za jugoslovanski relif, pod katerim imenom sedaj posluje naša pomožna akcija. Mrs. Kleanor Roosevelt je častna predsednica tega odbora.
Lakota v Jugoslaviji je splošna, toda najbolj prizadene otroke, ki rabijo boljše hrane za razvoj svojega telesa. Poročilo iz Vlasenice pravi, da dobivajo tam otroci hrano le vsaki drugI dan. V okolici Sabca v Srbiji ima najmanj 12,000 otrok kostno jetiko vsled slabe prehrane. Mnogo jih je popolnoma oslepelo radi nezadostnih vitaminov. V Jugoslaviji je 9 odstotkov otrok brez doma in med njimi je umrljivost skoraj neverjetno visoka — 80'». Medtem ko si odraslo prebivalstvo pomaga kolikor pač more z domačimi pridelki, ne more nadomestiti onega, kar je pokral ali uničil sovražnik. Toda otroci so prvi, tega se zavedajo moški in ženske. Za te mora priti pomoč od drugod, kjer je največ — iz Amerike.
Za časa naše kampanje za otroke moramo pomagati vsi-Zbirajmo konservirano hrano in trpežni živež ter pošiljaj mo vse v skladišče v New York (161 Perry Street. Nevv York. N Y.) v čim večjih količinah.
4iVsi otroci so 'naši' je dejala mrs. Roosevelt, ko je sprejela častno predsedništvo našega odbora. "Ali nas ji vojna naučila, da je blagostanje naših lastnih otrok tesno povezano z usodo otrok borbene Jugoslavije, Rusije, Grčije in drugih naših zaveznikov? Nekoč bodo današnji otroci delali skupaj z jugoslovanskimi za boljši, sreč-nejši»svet. Ali ni zbiranje otroške hrane iax jugoslovanske otroke dober način. za pričetek bodočega prijateljskega se>delova-nja?"
Slovenija in bodoče mirovne pogodbe
v cmi«iif zaključka moskovske konference imajo do 1. maja biti sestavljene mirovne pogodbe za razne evropske države, ki so se borile pod zastavo osišča. Med njimi so tudi Italija. Avstrija in Ogrska, ki mejijo na Slovenijo. Da se uresniči tisočletna težnja slovenskega naroda, kakor tudi aspiracije njegovih sinov v Ameriki, morajo potom teh mirovnih pogodb biti vrnjeni federativni Sloveniji vsi kraji, kjer so kompaktno naseljeni Slovenci in ki danes še ne spadajo pod Jugoslavijo. To ne velja samo za slovensko Primor-je, Trst, Gorico in Istro, temveč v isti meri tudi za slovenski Ko-rotan, za del slovenskega Sta-jerja pod Avstrijo ter za Rabske Slovence na Madžarskem.
Če pogledamo zemljevid, opazimo med severno jugoslovansko mejo v Prekmurju in med reko Rabo na Madžarskem kakih 100 štirjaških kilometrov ozemlja, kjer živijo Rabski Slovenci. Ogri jih nazivajo Raba-tot- Ta del Slovenije silno propada pod Ogrsko. Ljudje se žive največ z izseljeniškimi zaslužki iz Amerike, kamor s6 se moški izselili. Žene vzdržujejo domove. Porabski Slovenci so tudi organizirali osvobodilni odbor in zaprosili jugoslovansko vlado, da se potegne zanje in jih sprejme v jugoslovansko republiko. Imena nekaterih slovenskih krajev v tem pozabljenem delu Slovenije so: Slovenska vas. Štefanove!, Otkovci, Ritka-rovci, Rudinci, Mali Dolenci, Matjašovci, Rogašovci, Grlinci, Šalovci, Dankovci, Prošenja-kovci, Rakičani, Ivanjci, Pet-kovci, Čopinci, Sakalovci, 2e-navci, Veričaji ln druge.
Po mirovni konferenci leta 1918 je ves ta kompaktno slovenski teritorij bil oddeljen Madžarski, in s tem je bila pi*e prečena vsaka možnost za "slovenski koridor" med Jugoslavijo in čehoslovaško. Na ta način so se tudi povezali Nemci in
Madžari na zgodovinsko slovanskem ozemlju. Ti kraji niso gospodarsko odvisni od Ogrske, pač pa od jugoslovanskega ozemlja proti jugu Vsled tega se je celo madžarska manjšina izrekla za pristop v Jugoslavijo. Ali bodo njihove želje upoštevane in izpolnjene, ko bo izdelana mirovna pogodba za Madžarsko?
V trikotu, ki ga dela reka Mura, ko doseže jugoslovansko meje v Prekmurju, leži obširni del pristne slovenske zemlje, katero je prva mirovna konferenca od-delila Avstriji. S tem postopanjem je Slovenija izgubila Radgono in kos Prekmurja. Tudi ta del zelenega Stajerja in pestrega Prekmurja mora spadati Združeni Sloveniji.
Na Koroškem so bili Slovenci glavna tarča nemškega nacizma in avstrijskega šovinizma Koroški Slovenci so se tudi na svoji zemlji prvi postavili Hitlerju po robu in v osvobodilni borbi utrpeli velike žrWe. Celo demokratični Avstrijci so se pred sve-tnmo postavljali s "svojimi partizani na Koroškem", dasi so dobro vedeli, da so to bili koroški Slovenci, katere je organizirala slovenska Osvobodilna fronta in ki so se borili za svojo bodočnost pod Jugoslavijo in ne pod Avstrijo.
Tragedija "demokratičnega" plebiscita na Koroškem 1. 1920 je za premnoge ljudi že pozab-! ljena reč. Ne za Korošce, ki so proti svoji volji bili priključeni avstrijski republiki in tako postali ločeni četrt stoletja od osta-Uga slovenskega naroda. Koroški plebiscit je bila ena največjih fars v zgodovini slovenskega naroda. Celo Avstrijci so priznali zadnja leta, da je bil rezultat volitev zagotovljen v prid Avstrije čim je bila napravljena meja med volilno cono A in , cono E, da ne omenjamo umetne propagande proti Jugoslaviji, ki so jo med volilno kampanjo pomagali širiti takozvani "zavezniki". Načrt za plebiscit je določal, da se južna Koroška razdeli v dva dela. Narod naj bi odločil potom volitev, kam ho-1 če spadati — pod Jugoslavijo ali pod Avstrijo. Pogoj za volit ve v severni coni B je bil, da voli narod le v slučaju, če dobi Jugoslavija večino v južni coni A.
i Zdvc^iuaivd kolliiaij« p<* je sivib-
no gledala, da so pod cono A prišle večje nemške vasi, ki so volile za Avstrijo ter tako odtehtale tisti del slovenskih volilcev, ki niso nasedli protijugoslovan-ski kampanji in so volili za Ju goslavijo. Rezultat je bil 54rJ za Avstrijp in 46^ za Jugoslavijo. Veliko število Slovencev v coni B pa sploh ni imelo priliko glasovanja, ker je plebiscit v njihovem delu avtomatično odpadel Koroška dežela, "najlepši nakit Jugoslavije, njen diadem. njena krona", kot so vzklikali poetični Ljubljančanje. pa je ostala v nemškem morju.
Kot pred 25, leti, tako tudi danes tulijo volkodlaki po slovenskem Korotanu. Jugoslovanska osvobodilna vojska se je morala umakniti iz tega osvobojenega ozemlja na povelje "zaveznikov", ki so slučajno isti kot leta 1920 — Angleži. Slovenske ljudske oblasti so bile razpušče-ne, narodni voditelji odtirani v ječe ali izgnani čez mejo, narod pa izročen v roke istim avstrijskim fašistom, ki so pod Hitlerjem. nosili kljukasti križ na rokavu, danes pa angleško rokav-nico.
Ves slovenski Korotan mora biti vrnjen njeni matemi deželi Sloveniji. Avstrijski manjšini se obeta pod Jugoslavijo boljša garancija za svobodro narodno, kulturno in politično življenje, nego je more pričakovati zapostavljena slovenska večina pod Avstrijo, broječa do 120.000 ljudi. ,
Najvažnejše pa je vprašanje slovenskega Primorja, kjer je treba upoštevati do 650,000 Jugoslovanov, ki so bili od 1918 pod Italijo. Italijanska propa gandna mašina, v katero pridno prilivajo olje tudi Slovanom nenaklonjeni Amerikanci, se trudi na vse kriplje, da bi zavezniški svet pozabil na Mussolinija in njegove črnosrajčne morilce slovenskega naroda v Prlmorju in v naprednem delu Slovenije
komentarji
(Nadaljevanje s L strani.) dnevih. Ky je bilo rajanja konec, je predsednik Truman ljudst vu povedal, da bo moralo
v tem letu skozi mnogo negotovosti
Vsi glavni sotrudniki Ameriškega družinskega koledarja, Majskega ^Uu** in Proletarca v staram kriju so bili med vojno aktivni v osvobodilni borbi, to-$efcno y podtalnem tisku, o katerem je v kolf?darju, izredno za-nimjv spiš.,Ti naši soUrudnik( so Angelo ferkvenik. Mile Klpp-čič \n Tope Sejišk^r. V prejšnji Jugoslaviji st« bi)a pofc« bno .Udpja dva preganjana in bila v VETERANOM, ki so oslepili v vojni je vlada pripravljena poma ! jtčah. Kqjc	Jteipp in .nekate-
tati, da »e isuee poklicev, kakršnim so najbolj prilagodeni, ali pa tudi r^ drug.^fr ph^c* pgšillali novega, ako imajo ia to potrebno nagnjenje. Stroške plača drsava in , p^mih, paVun kp.je.b4,pr4x>-pomaga se jim tudi po isucitvi. Gornje je vrtrran William llugl^. ki Vvdan, mi uvc^lj pri vsoh ppli-je oslepel v vojni kampanji v Normandiji. Sedaj je lastnik progtfalne rCjjsi,0	preiskavo. Seveda
raznih drobnarij v Philadrlphiji. Star je 31 let. Za svoj novi po*el se	U(ir<j y tUno je in
nekako Sodomo in Gomoro.
ijpva naša vojaka sta imela silno nesrečen povratek. Eden, ki je po šestih dneh vožnje z letali prišel domov v Detroit z Japonskega, je dobil svojih pet otrok zgorelih in enaka nesreč* se je zgodila blizu Chicaga. Namesto veselega svidenja je dobil tudi ta vojak hišico v pepelu, svoje štiri otroke zgorele in ženo v histeriji in tugobi To je bilo v obeh krajih o božičnih praznikih. Ljudje so o tem brali kot se sploh berejo novice. Tugoba zadene človeka šele kadar se kaj hudega pripeti v njegovi hiši, nesreče drogih pa so mu le vsakdanja povest.
V tujski legiji dobilo zavetje mnoge faiittov
Neki italijanski žurnallst v Alžiru je svojemu listu v Rim poročal imena Mussolinijevih pomočnikov, ki so po kapitulaciji Italije pobegnili in se vpl-sali v slovito francosko tujsko legijo. Med njimi je eden najožjih Mussolinijevih sodelavcev Giuseppe Botai. Isti poročevalec pravi, da se j§ vpisalo v tujsko legijo tudi veliko nacijev, ruskih belogardistov in reakcionarnih poljskih častnikov.
Kdor se svoje prošlosti kesa, se bodočnosti boji.—Roda Roda.
je isučil v svetni vojaški bolnici.
Na vsak način hoče prikazati £0gafmi V NemCIfl Italijo za "demokratično drza-r#	•	«*
vo, ki je ' toliko prispevala k IfTIOfO WVeStlClfe skupni zavezniški zmagi, da bi i i raifjf^nm morala dobiti prostor pri mirov-1 OODrO /aSCrr©fW ni mizi. Toda vzlic vsemu pri- ^Nadaljevanje s 1 stran, ) zadevanju da bi svet videl da- mokraeiji naklonjehc kroge Na: letošnji koledar gradiva,, a ce nes le sedanjo Italijo in ne ono.' ^im vt§}im uradnikom, ki so upoštevate, da so nekatera pi
prebrskajo vse ter izprašujejf, ter beležijo. Vsi trije so se prištevali k socialistom, a dolženi so bili korrmnbwa, kar ie.sedaj povsod v qoičaju, ve si delaven za socializem, namesto proti Rusiji. Omenjeni in pa Golmajer iz Beograda so nam obljubili za
1 ^i .. .t_ 1 ! t' V_ J L .__'*1 VV i i	v
Carter združenih narodov odobrilo 45 deiel
Car* združenih narodov,
oziro; Ježel, je do prve polovice dew^mbra odobrilo že 45 držav. Poslednje med njimi so Panama, Etiopija, Bolivija, Venezuela. Guatemala in Norvežka
Marsikomu, ki žrtvuje svoje življenje resnici, ostane še tu in tam kaka urica za laž. — Roda Roda.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečem naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem po izvršite svojo obveznost neprom listu
kakršna je bilo komaj pred par upravitelji ameriške vojaške sma naših ljudi pgiovala v Ame-
leti ko je vse drvelo za II Duče-'vlade v svojem delu rajha, ali	riko nad 5 mesecev,tje r^um-
jem se slovanski zastopniki pri j P* v skupnih zavezniških odbo-	Ijivo, da je spise še težje dobiti
izdelovanju mirovne pogodbe za rih, roji namreč samo nevarnost	obt ČasM. akp jih cenzorji kje že
Italijo ne bodo dali preslepiti. komunizma po glavi, ln s tem	prej ne zmečejo proč.
strah, da Nemčija potem ne bo	v > »» • ^
Zakaj bi te tujec Se vedno tlačil I V(M> kapitalistična.	V Sarajevu so obhodili v smrt
, .,	dva katoliška duhovnika, ker
Russell N»xon o vzrokih izstopr	sta delo bivših Pavelieevih
Tako se je Američan Russell	"ustašev" nadaljevala sedaj,
suženjsko? Slovan bo zdaj gospodaril nad svojo žemljico!
„ - . . .. . . . Uii{ Nixon, ki je v komisiji za raZr	pod označbo "križarjev". Tudi
Slovanski narodi hočejo biti iskavanje nem*kih investicij v	slovenski "domobranci" so si ob
zaslišani in spregovorit, o svo- inozcmstvu odIodU, da se poslo_	2atonu Hitlerja spremenili ime.
,i pravici do meja. ki bodo njM. ^	da ^ ..	da y ^^ /avcznikov b(jlj
hovo ljudstvo vezale v bodoče. ^ v?Uvnxh ameriških krogov	mikavno zvenelo. Poleg teh
in ne razdvajale. Teh pravic jim in	napačne Uktike našega	dveh duhovnikov je bilo obso-
ne more nihče zanikati niti ne dria & ^partmenta ne mo-	jenih pet drugih duhovnikov in
odvzeti, kajti plača je za nje s! yrf||J lak(| kakor on smatra	nckaj nun ki ^ tvorili odbor
tisočletnim suženjstvom, neiz- j^ bj b|,0 prav in p^o^ za- križarjev" za Bosno in Herce-mernim izkoriščanjem m tirani- vezni;ku stvar in proli nacizrnu ino ler za del Hrvatske. Do-jo zemljelacnih tujcev, k. so hle- Am|)ak ker on ni udaril ^ bin ^ za ne kazni 19 d ih
peli po slovenski grudi Te pra- Rusi |f| komunizmu __ tako_ j(? w|o obsojcnih na risilno
vice si je Slovan priboril v bor- zyanem kakor je nedavno bivši delo. To so posledice vojne Ti-bi za svojo svobodo in v tej bor- amer}ški ^^ pri kilajskl sti ki ^ bi,j s Paveiieem. so si
bi je utrpel take žrtve, kot ni- yladi gpn HurUy y javnosll: nadeli ime katoliških križarjev, koli prej kaka druga rasna sku- ysled svojega odst()pa n- dobil ker - da ^ k[ SQ
pma- In med temi slovanskim. zadosti ^omostl Namreč v ti- storili pod Paveličevim-Hitler-narodi je tud. slovenski k. je v sku -n y radiu nc A dejal jp da im jn Mussolinijevim reži.
svoji štiriletni borbi dokazal ^ ,judje p]ačani u ZVezne mom hrvatskemu narodu v ško-svojo pravico do življenja m do blagajne delajo na lcm da sc do v 0-th Tilove in nove za.
zemlje, ki mu bo dajala to z:v- nrm.ke invcstjcije v inozem- grebške vlade ne bi mogli opra-Ijenje. Kdor je posten, mu bo styu najycč y »nevtralnih • de.|ti so ^ odločili za desperat-pomagal, da se mu odvzeta zem- že,ah Rj zna^jo ^ njegovem na dejanja Vzelo bo leta, pre-
ljai povrne.	računu okrog pet milijard do-; dno |x>stane v ondotnih in dru-
Mirovne pogodbe za.Italijo.; ,arjev ohrani za Nemčijo, .na-1 gih evropskih mestih in vaseh Avstrijo in Madžarsko bi mora- mestQ da ^ jjh b- zaplenno in življenje spel normalno in ko
le vzdrzati slovenske zahteve da,o zg vojno Mkodnino deže-; boš spet lahko šel v gozd brez in slovenske pravice.	u^ -z	! nncornnpti n\'l ion i
Catalog of Ehglish Books
Outstanding Books W*JI Worth Adding to Your Permanent Library.
Never for^et that through reading well selected books you continue your education from where it ended with the last day ot school.	,, ,. t
Reading broadens your outlook upon life, and enlarges >our scope of knovvledge. Don't neglect this important part of your life.
Nova čast za Louis Adamiča
Radi svojega prispevanja k literaturi je Sansov častni predsednik Louis Adamič bil izvoljen za častnega člana družbe International Mark Twain So-ciety. Drugi častni člani te družbe so Booth Tarkington, Euge-ne ONeill, Upton Sinclair, Albert Einstein, H. G. VVells, Win-ston Churchill, Carl Sandburg, Willa Cather in Archibald Mac-Leish. K temu odlikovanju mu tudi članstvo SANSa iskreno čestita.
SANSove aktivnosti v naselbinah
V	soboto 19. januarja: Shod ln predvajanje filmov v St.j Louisu. Govori tajnik SANSa Mirko Kuhel.
V	nedeljo 27 januarja: Shod in predvajanje filmov v Pittsburghu pod okriljem Federacije društev SNPJ in SANSovi<i po družnlc. Govori Joško Oven in drugi.
V	nedeljo 1 februarja: Občni zbor SANSovih podružnic v Brooklynu in kazanje filmov.
V	nedeljo 24. februarja: Shod in kazanje filmov v Spring-fieldu, 111.
Med 13. in 18. januarjem se Vrši v Clevelandu serija prireditev, shodov, kazanje najnovejšega filma iz Slovenije itd. v korist Rdečega križa Jugoslavije.] Govoril bo dr. Neubaur, ga. Kraigherjeva in drugi Vrši se pod avspicijo SANSovih podružnic v Clevelandu, Collinwoodu in Euclidu, Progresivnih Slovenk in drugih naprednih organizacij.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Krog nas žive ljudje iz vseh stoletij, tako iz bodočih kakor iz davno minulih: kulturna zgodovina na cesti.—Roda Roda.
šila.
Vzrok, da se to ne bo zgodilo jc, ker je namen našega kapitalizma rešiti nemški kapitalizem kakor ga otevamo na Japonskem in podpiramo Ciang-Kai-šeka, da se Kitajsko obvaruje za "free enterprise".
Tak je položaj po svetu. Boj je med izkoriščevalci in izkori-i ščanimi. Prvenstvo imajo še vedno prvi, ker je pretežni del svetovne politične, ekonomske in oborožene sile v njhinih rokah.
Ameriška vlada gradi
novo špijonsko omrežje
Zed. države v mirnem času niso imele velikega omrežja špi-jonov po svetu, a po vojni se jc vlada odločila zgraditi špijonsko službo, ki bo segala v vse kraje po svetu. Kontrolo nad njo bo imel državni department.
Norčeva vest je vedno čista. — Roda Roda
Ameriški vojaki v Avstriji se smejo po nedavnem odloku poročiti z avstrijskimi dekleti, a ne pa še v Nemčiji. A poročajo, da jim ženske družbe v Nemčiji vzlic temu ne manjka. Kdor hoče. jo ima menda v izobilju, na veliko jezo nemških fantov.
V filmski koloniji v Holly-woodu so se na božič v neko igralnico igambling house» prikradli roparji in odnesli $75,-000. A ropa ni hotel nihče naznaniti, da ne bi prišle številne filmske "zvezde" obeh spolov, ki so bile tedaj v igralnici, "v publiciteto neprave sorte". No, ker se je o ropu vseeno sušljalo, je prišel glas o njemu tudi do šerifa in tako je bilo tam nato veliko take publicitete, kakršne si "zvezde", k! *ia filmih igrajo svetnike in svetnice, slabe in dobre ljudi, tolovaje in poštenjake, nikdar ne žele. Kajti kolonija filmskih zvezd v Holly-vvoodu je že itak razkričana za
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. i w > ! Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamceno
TELEFONI« CANAL 7172—7173
++ ♦ * * * * * * * " * *
11 I I M .......... i k.....................t........*
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING CO. i
T«|. MOMAVK 4707
1838 N. HALSTED ST. ' CHICAGO 14, ILL i
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
American Outpost. By Upton Sinclair. A book of remini-
eenees, (cloth) ..................$1.50
American Coinmunism,(James Oneal.) A hihstory of the origin and development of the American Communist
movement, (cloth) .............. 1.25
America's Way Out, (Norman Thomas.) A program for
Demoeracy. (Cloth) ............ 2.00
Anarehism and Socialism, (G.
Plechanoff), (cloth) ............60
Ancient Society, (Lewis H. Morgan.) Researches in the lives of human progress from Savagery through Bar-barism to Civilization. cloth 1.15 Brass Cbeck. By Upton Sinclair, A stud> of American
journalism, (cloth) .............. 1.00
Betneen Two VVorlds, A New Novel by Upton Sinclair,
859 pages, (cloth) .............. 2 50
Cradle of Life. The story of one mans beginning. A Novel by Louis Adamič,
; (Cloth) .................................... 2.50
Cry for Justice. An anthology of the literature of social protest. By Upton Sinclair
(cloth) . .........................V.A. 1.50
"Debs, His Authorised Life and Letters," (David Kars-
ner), (cloth) .......^.....,..........75
Debs and the War. His Canton Speech, his trial and impris-
onment .;........................... .25
F.nglish - Slaven« Reader, By
Dr. F. J. Ker ji, (cloth) ...... 2.00
End of the World, (Dr. M.
VVilhelm Boelsch«), (cloth).. .60 EvoluUon of Property from Savagery to Civilisation, by
Paul Lafargue, (cloth) .......60
Ethics and the Materialst Conception of History, By
Kari Kautsky, (cloth) ........60
From Many Lands. Bv Louis
Adamič. (Cloth) ................. 3.50
G r a n d s ons, The Story of a man s love for his country and his search for thc American Ideal. A Novel by Louis Adamič, (colth) ... 2.50 C.oslings. A study of the American schools. By Upton Sinclair, (cloth) ...................... 1.50
Hundred Per Cent. By Upton Sinclpir. A story of a patriot, (cloth) ..................... 1.501
Jlmmlc Hir|ins. By Upton Sinclair. A novel of the World War 1914-18. (cloth) 1 50 Jungle, A novel of the Chicago Stockyard, by Upton
Sinclair, (cloth) .................. 1.50
Kari M.trx Biographical Me-moirs bv Wilhelm Lieb-
kneeht. (cloth)...................60
King Coal. A novel dealing vvith the strike of Colorado Coal Mitiors. 1913.14, By
Upton Sinclair, (cloth)........ 1.50
Laaghlng in th« Jnngle, By
Louis Adamič, (cloth) ........ 3.00
Lau of Bi«t«nesifl. Bv J.t!ow-
ard Moore, (cloth) ........... . .60
Life and Death. A Study in Biology, By Dr. E. Teich-
mann. (eloth) ...................... .60
Mammonart. An ^ssay ln economic i n t e r pretation. By
Upton Sinclair, (cloth) ....., 200
Mon«y Changers. By Upton Sinclair. A novel of Wall Street and the panic of , 1907, (cloth) ...................... 1.50
By Louis
_________... Z.75
By Louis Ada-
_________i......... 3 .50
.25
MounUin C»ty. A novel by j.. Upton Sinclair, (cloth) 1.50 i My America, 1928 - 1938, By
j Louis Adamič (cloth) ........ 3.75
< My Native Laad, By Louis
I Adamič, (cloth) ................... 3.75
NaUve's Keturn, Adamič. (cloth) Nation of Nations.
» mic, (Cloth) ..v........ .....
No Pasaran, A Story of the Battle of Madrid by Upton
4 Sinclair ..........................
Oil. A pietare of the oil jn-dustr> in Southern Califor-nia and taking in the world-struggie. By Upton Sinclair. (cloth) .............«... 1.50
Profits of Religion, A study of super naturalism as a source of income and a shield to privilege. By Upton Sinclair, (cloth) ............ 1.50
Physiciaa in the House, For Family and Individual Con-sultation. By J. H. Greer,
M. D, (cloth) ...................... 1.50
Republie of Plato. By Alex-ander K c r r , LITT. D., (cloth)	1.50
Roman Holiday, (Upton Sinclair.) America since the World War—the Roman republie: after the destruetion of Carthage — how much alike were they? (cloth)«.. 1.50 RoberTs Rules of Order, Re-vised, By Henry M. Robert,
t cloth) .................................. 1.50
Struggle Between Scienee and Superstitlon, (A M. Levvis),
(cloth) ..................................60
Scienee and Revolution, (Er-
nest Untermann,) (cloth).. .60 Social Evll, It's Caua«. Effects. and Cure, by J. H. Greer,
M. D , (paper)........................40
Th« Social Revolution, (Kari
Kautsky,) (cloth) .................60
Two-Way Passage, By Louis
Adamič, (cloth) .................. 2.50
Th«y Call Me Carp«nter, (Upton Sinclair.) A lale of th« Second Corning, (paper) .75 The W«t Parad«, (Upton Sinclair.) A full-length novel dealing vvith liquor drink-ing and the liquor traffic in the United States during the past thirty years (cloth) 1.50 Trinity of Plun^er. A cheerful slam at rent, interest and profit. By August Cleasaens 25 Vital Problems in Social Evo. lulion. By A. M. Levvis,
(cloth) ............................. .60
Walls and Bars, (Eugene V. D«bs ) Th« story ot Deb's
life io prison. (cloth) .......... 1 25
What'» Your Nam«? By Louis
Adamič (cloth) ................... 2.50
WUchoraft Trial in Moseowt
Friedrich Adier ...................10
Work«rs ia American Historv.
By James Oneal ...................25
World's Kad. A nove) by
Upton Sinclair, (cloth)........ 2.50
Y«rn«y's Justice (Ivan Cankar ) Trans I a ted by Louis Adamič. A faithful, stin ing piece of realistic fietion by the man vvho is considered tho greatest writer Jugosla-via has produced, (cloth) .. .50
, A ORDER FROM ...
PROLETAREC
2301 So. Lowndote A Ve.,
Chicago 23, Illinois
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL OKGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1999.
Published We«kly «1 2301 S«. L«w»«UU A V«.
CHICAGO 23, ILL., January 9, 1946.
VOL XXXXI.
VETERANS ARE VVORKERS NOVV
Returning veterans have told us stories that reveal a studied effort an the part of somcbody to turn soldiers on the battle lines against workcrs on the hoifle front.
Hovvever vvell sueh a scheme may have succeeeded vvhile the soldiers vvere in uniform, vve are novv certain that the G.I.'s vvill not be back home very long before they come to realize that they vvere being made thc victims of vicious and unfounded propaganda.
From obscrvation and asscVciation vve have been reassured. The workcr and tl^e soldier vvill not be divided because the soldier becomes a vvcrker very soon after he doffs the uniform and dons civvies.
Today vvorkers vvho vvere carrying arms only a month ago ore coming to realize that their future lies vvith their fellovv vvorkers. They are hunting jobs. living on vvages that get them novvhere, searching /or homes that are not to be found and going on strike. They knovv that they can. get nu farther ahead than their fellovv vvorkers and they are quickly catching 011 to the fact that their best defcnse under present conditions is their labor organization.
There is, hovvever, a possibility of division vvithin the vvorking class. If the capitalist system fails to so Ive the job problem and if. lo the course of time. another unemployed army develops vvithin thc nation, then it may be that the jobless vvill again be vievved as second-class citizens by more fortunate vvorkers vvhom thcy, in turn, vvill fesen t
If sueh a division comes, hovvever, it vvill not be based upon mili-tury cxperience. Soldiers and ex-soldiers vvill l>c able to understand that much if they vvill only look back to the days of Camp Anacostia and lecall that then it was soldiers vvho Vvere sent against soldiers.
We are not optimistic about the future in this regard. The profit system always has developed unemployment erises and may be cx* i pected to do so in the future. It is quite possible that divisions v/ill j then occur vvithin the ranks of labor* divisions that vvill give some future demagogue of fascist leanings his opportunity. If vvorkers, both veretans and stay-at-homes vvill ponder that possibilty they may sec the sense organizing for aetion on the political. as vvell as the economic. ! tront.—Reading Labor Advocate.
THE MAHCH OF LABOB
tSOCIAL SeCUKlTY ACT rt R M ITS STATES TtDOMT REOUCf D l/Nf MPtOTMf MT TA* RATES *>iWM0Y*« *H0 MAMTAJN GUARAH ' 1tEO l*PUX»tNT
AccouNrrs
TKATACSO«! tMPiOfUS 30M0U*StfJ
0«oFTMtaacTP«cfscF
ckatlc idlats sthct tx6 »va* e*&a*l isaftuctlou. oottlml 6xa0roorc* £m*»4ttrs im -IbC G*MD" AHCt ot unon m km in makin6 thc labor* mamammbmt commfr ti IS mmbcsuoccsmuuv.
CAutv*r>moouc*6 pcmvtcvottv.rr rnm**D9v TMt mr. fcpe mrnon ar a®ch-
lT*CTS,EMClMEe*S, c me m i st s a*k> tto^oms,
c. to '
IN »94o 2ft C* 9CHCCL
CUllPfcEM ALSo M£UI> JOBS. ItoPAV ta% woa> Jcms nsi AVbrriOAi -fo ATnMPlN6 6O-/C0L.
Why Not a New Stamp for King Coal ?
Dean Edvvard Steidle of the Pennsylvania State College has come \ up vvith a meritorious suggestion that our postal-authorities issue stamps to commemorate the mineral industries. He points out that:
"The stamp collectors of the United States number in the millions. both young and old. During the past ten years there has been a con-, stant flovv of nevv issues commemorating about everything of an his-torical or personal nature that has happened in the country. Con-spicious omission, especially considering present-day mineral consci-ousness, has been anything relating to the mineral industries. In fact, - the only United States issue on the records is the 50-cent Trans-Missis-stppi issue of 1898 on vvhich vvas depieted a prospeetor."
We agree vvith Dean Steidle that something ought to be done about it Why not start vvith a stamp commemorating the coal miner?
This is the Coal Age. Coal furnishes the povver that turns the vvheels vvhich make the products that vve need and use. It furnishes the heat for our homes and office buildings. It is the basic material upon vvhich the American economic way of life has been built.
But it takes a man vvith courage, strength and skill to vvrest coal from the earth. and vvithout him you can t have coal. So why not, in recognition of a debt that the Nation ovves the coal miner, commemorate him vvith a stamp issue*
The 200th anniversary of the coal industry occured this year, but its celebration vvas foregone because of the vvar. A stamp to commemorate that event can stili be issued.—United Mine VVorkers Journal.
* r/j
BotfDV W
^tif tTKtusrimu ms
CAKlOf 0*&AMitK0
lA0C*«Yia*»J6**.
Pfftousec DMrtli oWK>N tASfct ipevnfr-
im6 1>c laikm -mat>£
HAT iNSlttONirt
New Cardinals Refiect Postwar Necessity
Bv EDCAR AN SIL MOWKER
'n T1-	C,,n
• •• A itk ClUtU^U OU14
Pope Pius's replenishment of the College of Cardinals to 70 members, the maximum allovved by canon lavv. and the geographical locations of the nevv princes of the church. shovv a determination to meet the nevv needs of thc postvvar vvorld. It is hard to realize that thc majority of the sacred college vvill no longer be Italians, for it has been centuries since the collego was not Italian-dominated.
This situation vvas not so much (Slanned as happened. The church as an international body could not j afford to fall under »ae influence of any great povver. Italy vvas not a great povver. Until 1870 It vva« not even united. Italians could therefore be countcd on to think more "internationally" than priests of other countries But after 1870 and particularly after Mussolini fermented Italian patriotism into j itrong drink. certain Italian pre-1 lates indulged in patriotic exuber-ancc that vexed Catholics in other countries.
Change vvas therefore in the cards. VVhen authoritarian governments vvere springing up in Italy. Portugal. Spain, Austria, Poland, France and Germany. thc Holy Se.? mere or less "vvent along."
The dovvnfall of the totalitarian states made it ineumbent on thc Pope to disassociate himself rigor-ously from a political conception he never approved. A first step vvas • recent pronouncement in favor of democracy "properly understood." The naming of no less than 32 nevv. lliostly non-Italian cardinals and thc accompanying papal allocution makes the situation pretty clear. Totalitarianism is condemned as in-compalible vvith a "healthy demo-cracy." This looks to me like the kiss of death to Dictator Francisco Franco.
The centers of povver have large-ly moved out of Europe. Into the Soviet Union the Catholic church can hardly penetrate, as matters novv stand. But there are novv tvvo Polish cardinals, one Czech cardi-nal and one Armenian cardinal, aH ln touch vvith Soviet affairs. The extra-European regions have been
richlv endowed. The number of U. S. cardinals is rai^ t*	nf
Canadian to tvvo and of Latin-American to no less than seven.
The Pope is not only the spirit-ual head of a religion, he is also the temporal head of a state. As both, he cngages not only in the saving of souls but in appropriate political aetion. With so much of thc world's temporal povver. con-ccntrated in Protestant United States, it is natural that His Holi-ness should desire 4 strong United States representation. Moreover, the activity of U. S. Protestants in the traditionally Catholic states of Latin Amcrica is taken vvith ill grace by some Catholics. Conceiv-ably. the church s center of gravity might have to be shifted from Europe to Latin America.
Particularly so, should Soviet Communism spread further into Europe
Final!y, in his allocution, thc Pope refers to vvhat he calls "musty liberalism" vvhich sought "vvithout the church or in opposition to her. a urity built on lay culturc and secularized humanism." This li-berralism Pope Pius makes respon-sible for totalitarianism — a sur-prising charge in vievv of the fact that totalitarianism vvas promoted bv Catholics in Catholic countries. But "musty liberalism" remains one of Pius's admitted adversaries in the church's present fight for vvorld unity against totalitarianism.
Open the Books of "Big Business"!
Government, Stockholders and Workers Are Entitled fo Thc
Information Industrial Totalitarians Deny
Sometime ago one of the vice presidents of General Motor* declared the employes* union vvould not be permittcd to examinc its books so as to determine the profits of the big corporation.
Readers vvill remember the vice president exclaimed: *"Why, vve c on t share that information vvith our stockholders."
At the time LABOR suggested that vvas a pecularily arrogant statement. VVe pointed out that the offieials of General Motors ovvn an in-significant fraetion of the stock. and yet they take the position that they r*re dietators. accountable to no one—not even to the tens Of thousands
of men and vvomen vvho really ovvn the institution.
• • •
The issue has come up again. Novv a number of large concerns find themselves in the same boat as General Motors. Their employes are asking inereased vvages and insisting that sueh inereases are vvell vvithin
means of the corporations. The latter enter emphatic denials, but
ihey guard their books as they vvould their lives.
• ■ • »
For the moment, let's forget the labor side of this controversy. Why should great corporations be permittcd to conccal their profits from
their government, their stockholders. their employes?
• • •
Thc only ansvver vve have hcard is that by opening the books com-petitors might diseover valuable facts. In our judginent, thafs aH bosh "Henrv Ford and Chrysler knovv exactly hovv much it costs General Motors to make an automobile. and General Motors has the same information concerning its competitors.'
That's not the explanation These industrial moguls hope to keep theiir books closed because thcy vvish to cover up profits and other .acts vvhich are calculatcd to shock public opinion.
Without regard to the effect on thc pending vvage negotiations. .ndustrial totalitarians should not be permited to get away vvith that sort of things Government, stockholders and vvorkers should unite to
rompel them to comc dovvn off their high horses
• • •
Railroad vvorkers have no direct interest in this controversy. For many years the Interstate Commerce Commission has been serutinizing railroad bookkecping methods, and vvhen wagc controvcrsies arise, it is •ilways fairly easy for the employes, through their unions, to determine the financial condition of their employers.
Tre I. C. C. has always gone on the theory that railroad revenues and railroad disbursements arc matters of public concern.
Why shouldn't that same rule be applicd to General Motores and every other corporation in America?—Labor.
SOVIETIZATION OF GERMANY -COMMUNISTS EFFICIENT THERE
THE PROFIT SYSTEM, IT S VVONDERFUL!
The VVashington reporter of a chain of our area's dailies reports that the Federal gov't vvill seli the boats built at head-of-the-lakes shipyards for peacetime traffic on the Great Lakes. The boats vvill be sold at one-third their cost to the gov't (for instance, a SI million boat for $612,000).
One of the men he reports aa possible buyers for these bargain-basement ships is Robert Butler, vvhose yards built a lot of them, on a cost-plus sy*tem, thus getting a "generous" profit on their construction. Niee *ystem, for those on top of it!
Five American corrcspondents vvho vvent on a Communist-con-ducted and closely-supervised tour of the Russian occupation zone of Germany found that Sovietization is making more rapid strides there then democratization in the vvest-ern zones Gladvvin Hill of the N. Y. Times and Richard Ka^schkc of the Associated Press and others agreed upon on this point.
"The Russians are far ahead of the Americans in turning over public administration to the Germans," Hill reported A more pragmatic t>olicy of denazification is follovved. The Russian zone is ahead in re-vival of industry and agriculturc. Reeducation along Communist lines proceeds rapidlv. The Communist minority seeks a multi-party united front everywhere. The Red Army is ubiquitous. Looting and rape seem to have been checked. There is little fraternization. Un-like the Americans, the Russians have a vigorous, positive program and are applying it efficiently. The regime is outhoritarian if not totalitarian. Eighty percent of the factories are in operation as compared vvith 18 percent in the American zone, and they are controlled by a council of management and vvorkers. Most key posts are occupied bv German Communists,
many of them from the Free Ger-many Committee trained in Moscovv.
Kasischke reported that agrarian reform has gone far; 7,000 Junker estates have been subdivided among 281,155 peasants, each receiving 12 to 19 aeres, for vvhich he must pay the government. More than 2.500,000 refugees from Poland and Czcchoslovakia have svvarmed into Saxony, bringing the density of population to 777 per square mile. and another million is expectcd. Peasants are allovved to seli 30 percent of their produce in the free market.
Charles Arnot of the United Press added to this general pieture that the Russian plan to stay for at least* ten years^—From The Nevv iituuer.
HERE TO STAY
America's atomic povver projeets are here to stay and should have a permanent force of 35,000 vvorkers vvith an annual appropri-ation of S500,000,000, Major General L. R. Groves, Army direetor of the projeets, told a special Senate committee on atomic energy He revealed that 70,000 persons are novv cmployed, but vvill be scaled dovvn to the 35.000 figure by next July.
IN THE WIND
I KOM Tlli: NATION
OLD CHINA HANDS. Hurley-era vintage, vvill be interested in an excerpt from the mimeographcd nevvshhect published aboard a transport carrying occupation troops to Korea last fall. The item says MG officers en route were briefed for their fortheoming job vvith the statement: "One of thc principu! missions of military government in Korea vvill be to form a bulvvark against communism," The brief ing officer, the paper says, vvas quot-ing ironi material gained at thc recent conference in Tokyo vvith General Crist."
THERE S A MAN IN CHICAGO, a miniature collector named Joseph H. Gray, vvith a fine sense of liter ary perspcctive He is reported to ovvn a tvvelvc-volume set of Edgar Guest s poctry—and each volume is threc-quarters of an ineh tali.
THE ANCIENT CHINESE had a proverb vvhich vvas invoked by Nevv Mexico's Senator Hatch in urging strong international cooperation to meet the challcnge of the atomic bomb: "VVhat is the use of having a thousand-league horse if you do not have a thousand-league man to ride him?"
VVE VVERE FLATTERED to dis cover that Clare Boothe Luce had read into the Congressional Record for November 29 The Nation's recent article on veterans' housing by Franklin D. Roosevelt, Jr.; so flat-tered that vve vvill pretend not to notice that the heading on the en-try vvas "Thc Luce Bili on Veteran s Housing."
VVE VE BEEN VVON DER ING about this and are sure you'll be as relieved as vve vvere to have the matter cleared up: a G.I. in the Far East occupation troops reports authoritatively that Thanksgiving. under MacArthur, vvas celebrafed in pre-Nevv Deal style on November 29
JURNAL1SM NOTE the Virgi ma Press Association is vvorking on a plan for inviting nevvspapermen from the various United Nations to take temporary staff positions on Virgina papers as a means tovvard "more detailed understanding of American everyday life."
GRIM-VISAGED VVAR, aH un-In knovvn to us. has been hauntmg the austerc halls of thc Macmillan publishing company. A recent ad of thelrs broods: "Nobody knovvs tre trcublc »vc'vt. Mieit, . . Tiie grim story of paper shortage and manu-facturing difficulties .. . keeps us avvakc nights . .. VVe'11 simply say this: your bookseller novv has co-
pies of 'Forevcr Amber.' "
f
FLORIDA S GOVERNOR CALD-VVELL. according to an A P. dispateh. refused to take aetion against Sheriff Lonnie Daviš, of Madison, in connection vvith j lynching "because stupidity and in-"ptitute are not grounds for re-moval."
HELP THE STARVING PEOPLE
Ilerbert Lehman s 1946 forecast of UNRRA'« rcquireinents outlines a program of relief vvhich, though unparalleled in history, barely meets the most clemcntal of human needs and alleviatcs only the most intoler-l ble of human suffering. Take this paragraph from the Direetor Gen-< rals' repert on Byelorussia and the Ukraine: "The enemy took vir-iaally ali the agricultural machinery away; the livestock herds vvere lerribly depieted. Ali movable stocks of food and even of seeds vvere 1 emoved. Millions vvere left homeless. City after City vvas totally des-troycd, and countless cities and villages vvere heavily damaged. More than 25,000.000 are vvithout shelter save sueh as thcy can get in cavcs and dugouts and ruined dvvellings. VVhatever assistance UNRRA vvill be able to provide to these brave people vvill be infiniteaimal in pro-portion to the need." And so the story goes for Italy—"the utter destitu-tion of ltaly is vvell knovvn and does not require recounting here"— for Austria. Finland. Korea, Formosa, China, vvhere nevv programs are being set up, and for Albania, Czechoslovakia, Greece, Poland and \ ugoslavia vvhere relief programs are vvell established. Reinforcing Mr. LchmatVs estimates is the careful survey just completed by the National °lanning Association. This survey stressed the fact that UNRRA did ^ot reach many of the countries, either Allied or cnemy, vvhich had oifiered severel.v during the vvar- It recommendcd that thc United Stale* make a gift of one billion dollars in food and fced over and above tiie UNRRA appropriatiohs "to keep the peoples of the liberated countries of VVeslern Europe, the Urrited Kingdom, and the ex-enemy countries from hunger or starvation this vvinter." If vve Could forget for the moment the practices cf povver, the sharp bargains of the market-place. t ne mechanical safeguards of national integrity, vve vvould see that a billion dollars in food vvas a slight enough gesturc in the direetion of a vvorld eommunity fcnd the peace that must ultimately be based there-on.—The Nation.
ETHRIDGE ON THE BALKANS
The report by Mark Ethridge. publisher of thc Louisville Courier-Journal, to Secretary of State Byrnes on political conditions in Romania 4.nd Bulgana, vvould have interested many Americans had it been made public. Most of us, hovvever, vvill agree that if vvithholding the report has contributed to the improvements vvhich novv loom for those coun-ries, by reason of the Moscovv accords, then the decision to vvithhold it vvas a vvise one, as Mr. Ethridge believes it to have been.
Tvvo conclusions stand out in his Louisville speech on the subject: He found in his visit that neither Romania nor Bulgaria "had a broadly iepiesentative government in the Yalta sense." Secondly, nothvvith-».landing Russia s disagreement vvith that belief, she made "great con-cessions to the American point of vievv" at the Big Three meeting in Moscovv. Accordingly, both in Bucharest and Sofia, the governments are to bc materially broadened.
Both economical and political democracy ought to gain rapidlv in ♦ he Balkans. As compared vvith conditions under th^ old Balkan mon-archies and petty oligarchies, economic democracy surely vvill do so under leftist governments sueh as those at Bucharest and Sofia, vvhich \vork closely vvith Moscovv. For extension of civil libertics, VVestern influence. America's above ali, can be great indeed. VVe shall advance those libertics far more by seeking continued Russian co operation than l»y using Balkan issues as smug debaters' points to vvhip the Russians. -The Chicago Sun.
VVHAT CAUSES STRIKES?
WELL, VVHAT IS A LEFT-VVINGER?
A qnest ion too hot to handle vvas isked in the House during recent debate on an antiracketeering bili aimed at curbing union activities
Representative Knutaon (Rep., Minn.) objeeted to the number of speakers friendly to labor.
"Is aH the time going to be given to left-vvingers?" he asked Representative Bulvvinkle (Dem,, N. C.), vvho vvas presiding at the time.
This brought Representative Marcantonio (A.L., N. Y.) to his feet.
"A parliamentary inquiry," he eried.
"The gentleman vvill state it," Bulvvinkle said. -
"The gentleman from Minnesota has referred to left-vvingers," Mar cantonio said. "Just vvhat does he mean by that?"
"That's not a parliamentnry in-quiry," Bulvvinkle ruled hurriedly and the matter vvas droped. — Bas com N. Timmons in The Chicago Sun
CATALOG
OF OUR ENGUSH BOOKS ON PAGE FIVE OF THIS ISSUE
To hear some people talk, you'd think labor vvanted strikes and callcd them just for the hell of it.
Actually, vvorking people have least reason of ali to like strikes. They bear thc full brunt of them, I in loss of income vvhile they last, j and in cvery other attendant dis comfort and disadvantage.
As the most substantial seetion i of the public. vvorking people have j the most reason of ali to vvant in-1 dustry operating at full blast ano vvithout interruption. to make ?vailable a greater supply of goods and services at lovver prices. as svell as to provide stcady jobs for themselves.
Why, then, are so many vvorkers today voting by overvvhclming ma- j iority to go on strike?
They do so because other people lave created intolerable condition.s under vvhich the vvorkers have no »ther recourse but to strike. The trike vote does not cause a strike. t is the effect of strike causes vhic lie much deeper and vvhich ire not created by labor.
The United Steelvvorkers' deci-"»ion to strike on Januar.v 14. after 100.000 vvorkers have voted by sec-ret ballot for sueh aetion. is a čase in point.
Here are some of the causes:
VVage rates vvere frozen during the vvar vvhile living costs soared Since the vvar. take-home pay has been so cut through loss in vvorking time and dovvngrading that the vvorkers can hardly make ends meet, let alone provide the pur-chasing povver necessary for a pros perous community.
So the union demanded a vvage inerease of $2 a da.v, as partial res-toration of the vvage cut suffered
Meanvvhile. steel profits during the vvar rose 276 per cent over pre-vvar levels—from $933 million to over $3 billion—and net profits. after taxes.^ose 113 per cent.
The steel industry is in a position to pay the $2 incgeasc and stili carn ncxt year over $400 million in net profits after taxes—or times its peacetime average.
There is nothing, therefore. in the steelvvorkers' vvage demands that need cause a strike.
The orderly procedure required by the lavv and desired b.v the vvorkers is that employers and union should sit around the conference table and bargain collect-ively until a satisfactory settlement is reached.
But the steel corponations have refused to bargain collectively. Even vvhen the government asked
a resumption of collective ba^gain-ing, and thc union at once accepted, the U. S. Steel Corp , stili said "No", and ran ful-page ads saying "nothing can be settled through collective bargaining."
Instead of bringing sharp ppes-sure to bear on the corporations to abide by the lavv, vvhich requircs collective bargaining, the administration supinely yielded to their arrogance and called for a lavv to shackle labor.
So three CAUSES of the steelvvorkers strike vote at once emerge. none of them created by labor: (1) the intolerable economic condition of sharply cut vvages in contrapt to fantastic profits: (2) the refusal of the corporations to bargain collcc-tively; and (3) the failure of the Government to requirc collective bargaining.
The ansvver to the question: "Why do vvorkers vvant to strike?" ie: They don't; they'rc forced to by conditions and cmplo.vers' actions over vvhich they have no control.
But the real question that shouki be asked is: Why do employers force strikes?
The ansvver. certainly in'the casc of steel, lies partly in their grced for exorbitant profits at thc ex-pense of labor and the public: and partly in the emergence of increasing sin s that they*re trying to start another union-busting campaign similar to that vvhich follovved the last vvar. — The CIO Nevvs.
RELIEF SUPPLIES DISTRIBUTED FROM LJUBLJANA
The American Committee for Yugoslav relief recently disclosed that 491.421 pounds of relief supplies had arrived in Yugoslavia, on the S S. Albert P Rydcr and is being distributed from LJubljana, capital of Slovenia.
The cargo includcs sueh diversi-fied items as elothing, sevving ma -cttines, sulfa drugs, baby foods, soap and seeds. This is the Commit • tee s third shipment of the ycar.
The Yugoslav Red Cross had ad-vised the Committee that ali three shipments had arrived vvithout loss due to spoilage or other causes, an unusual record, according to the Red Cross
Fortunate
A man asserted in court recently that his vvife treated him like a lodger. Fevv husbands have sueh good fortune.