P. b. b 31aš kulturno^politično glosHo- (JlXi(ZCL svetovnih in domačih dogodkov Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Rlagenfurt 2. Izhaja \ Celovcu — Erscheinungsort Klageofuit LETO XIII./ŠTEVILKA 41 CELOVEC, DNE 12. OKTOBRA 1961 mi~——tih—i--------------- CENA 2.- ŠILINGA Vzhod in Zapad do zob oborožena Petje naših zborov Radi ga j>oslušamo. Tako lepo ubrano se glasi po naših cerkvah, po naših domovih, na vasi in na naših prireditvah. V cerkvi se zbere ljudstvo in prisluhne. Molitev ustnic zastane, besedilo duhovne pesmi veže misli, srce pa vežejo melodije in harmonije. Vse postane molitev: telo s svojimi čutili, duh s svojimi mislimi in srce s svojimi čustvi. Kaj čuda, da je naš Slomšek rekel, da je petje večkratna molitev. In po naših domovih. Marsikje imajo kar domač z!>or: pojeta oče in mati in otroci. Pojejo priljubljene stare domače !>esmi, kakor so jih sprejeli od prednikov, pojejo pa tudi lepe narodne, ki so prišle k njim po moderni poti, preko radia. Tako radio ni bil uničevalec domačega petja, temveč nasprotno: dal je nove pobude in vzore. Marsikdaj pa se zberejo ob kaki posebni priliki v kaki družini pevci farnega pevskega zbora in pesem za pesmijo se vrsti, vrstijo se žalostne in vesele, poskočne Vstopnice za koncert Zveze pevskih društev 22. okt. se dobijo v Mohorjevi hiši v Celovcu na Dušnopastirskem uradu (pri §dč. Reziki Hobel) in na uradu Krščanske kulturne zveze (g. Hanzi C/abrijel). hi otožno mirne. Dobro sosedstvo, prijateljstvo in družabnost se razživijo v čustvih, vezi od srca do srca se ustanavljajo, obnavljajo in utrjujejo. Fantje na vasi, to je zadeva zase. Kjer so fantje-pevci kot prijatelji in tovariši povezani med seboj v vaškem občestvu, tam vedno tudi doni lepa domača pesem ob večerih skozi vas. Očetje in matere v do-oiovih pa poslušajo razmišljajoč o svojih fantih, dekleta pa ugibajoč, kako naj bi pametno izbrale ... Vsakdanje delo in vsakdanje skrbi dobijo neko uteho ob takih večerih, saj vendar občutimo vsi, kako hrani naše življenje v sebi tudi lepote in sladkosti, ki so več kot šiling, za katerim sicer pehamo, a nas le ne more zadovo-*llt*. Svet duhovnih vrednot je vendarle 'Išji kot materialne dobrine. Ali ni zato prav, da od časa do časa obhajamo praznike duhovnih vrednot, kakor jih razodeva naša pesem. Taki prazniki so, kadar se naši zbori ojunačijo in stopijo Pred širšo javnost in zapojo stare in nove Melodije, eno lepšo kot drugo, in v pesmi jazodevajo modrost naroda, ki je moder kakor kralj Matjaž. Kako posluša ljudstvo svoje pevce, svoje mlade pevce. Pevci so 'edno vsi mladi, tudi če njih rojstni list ptiča o rojstvu pred davnimi leti. Njih srce je vedno mlado. Zato tudi ljudstvo •ako rado gleda to svojo mladost, svoj cvet '/a odru, na koncertih in ocenjuje njih pet-Je> glasove, pesmi, postavne fante, može, z<‘iie in dekleta. y kratkem bomo imeli spet takšen praznik, praznik naše pesmi, prav naše koro-'ske pesmi. Koroške narodne, ki so jih pri-‘vdili glasbeniki - koroški rojaki, se bodo ''stile z umetnimi, ki so jih prav tako Ustvarili skladatelji - koroški rojaki. Do-z,vfjali lx»mo našo lastno ustvarjalno silo, 1 oživljali življenjsko moč naroda, o kate-1 so govorili, da je umrl, da ga ni. Pa 'vodar živi, ne samo tako, da bi le pasivno sptejemal drobtine z bogatejših miz, tem-'vč celo tako, da sam tudi ustvarja in do-Pvinaša od svojega bogastva k velikemu skupnemu koncertu, v katerem sodelujejo, 'si razni narodi Evrope in vsega sveta. Zato I'ozdravljeni naši zbori! V zvezi s sedanjo mednarodno napetostjo je londonski dnevnik »Times« prinesel pregled svojega vojaškega strokovnjaka o stanju vojaških sil Vzhoda in Zapada ob začetku tega leta. Posnemamo iz njega v izvlečku nekaj podatkov: Vzhod: Sovjetska zveza ima pod orožjem 3.500.000 mož od katerega je 2,200.000 kopnih sil v 135 divizijah; 700.000 mož letalstva, ki razpolaga z bombniki na dolge proge do 11.000 km ter raketami, ki lete 12.000 km; mornarica ima 400.000 mož z ladjevjem, čigar skupna tonaža znaša 1.600.000 ton, med katerimi je okrog 500 podmornic za oceansko plovbo ter najbrž okrog 6 podmornic na atomski pogon o-premljenih z raketami. Spomladi je sicer Hrušč e v napovedal znižanje kopnih sil za tretjino, toda tega kasneje niso izvedli v pomembnejši meri. Okrog 20 divizij je stalno v Vzhodni Nemčiji. Evropski sateliti Sovjetske zveze (Vzhodna Nemčija, ČehoslovaSka, Poljska, Madžarska, Romunija in Bolgarija) vzdržujejo pod orožjem 800.000 mož pehote v 60 divi- iPod tem naslovom je celovška »Kleine Zeitung« dne 10. oktobra prinesla tehten članek izpod peresa državnega poslanca dr. Ludvvig W e i s s a. Članek preveva iskrena želja po razjasnitvi motnega ozračja, ki se jev zadnjih letih še bolj zgostilo okoli problemov slovenske manjšine na Koroškem. Prevzemamo iz njega nekaj temeljnih misli. Dr. WeiB uvodoma ugotavlja, da je sam družabni razvoj v modernem času neugoden za manjšine, kajti industrializacija je po mnogih krajih raztrgala naravno skupnost kmečkega prebivalstva, ki je v svojem zaključenem življenjskem krogu ohranjalo narodne tradicije ter jih razvijalo naprej. Kljub vedno globlji integraciji med evropskimi narodi, zaradi katere izgubljajo celo politične meje vedno bolj na pomenu, pa ostaja vprašanje narodnostnih manjšin slej ko prej eno izmed perečih vprašanj, ki ga bo treba reševati v okviru mirnega sožitja večine im manjšine v državah samih, pa tudi v širšem okviru evropskega sporazume-vamja in sodelovanja, pri čemer -pa gre ohranitvi narodnostnih svojskosti tudi njeno mesto. Pisec tudi ugotavlja, da so pri nas obstoječe »razmere pogosto močnejše od najboljših namenov nasproti manjšini«. Po drugi strani ne bi smeli manjšinskih problemov pretiravati, ne z ene ne z druge strani, »Često se namreč izživljajo debate o manjšinskih vprašanjih v medsebojnem polemiziranju nacionalističnih društev. Ljudstvo pa stoji ob strani in se ne bi niti prav zavedlo, da stoji v središču tako velike problematike, če se ne bi pri tem vedno znova odpirale rane preteklosti«. Dr. WeiB ugotavlja, da je slovenska manjšina na Koroškem prišla v zadnjih povojnih letih v neugoden položaj in to ne povsem brez krivde njenih lastnih pripadnikov. Razčlenjena je v dve skupini, in sicer v »Narodni svet koroških Slovencev« in »Zvezo slovenskih organizacij«. Pisec nadaljuje: »Razlike med obema skupinama so večje, kot se splošno misli, čeprav sta obe organizaciji glede nekaterih posameznih vprašanj šli skupno pot. Slovensko ljudstvo na Koroškem ima še izredno močno katoliško tradicijo. Ono zavrača sleherni marksizem in slehernega komunista. Odcep titovske skupine, ki jo posebno pospešuje Socialistična stranka, predstavlja vdor v tradicionalno miselnost koroških zijali, nadalje imajo 2900 letal ter mornarico, ki pa je brezpomembna. Na splošno pa veljajo vojaške sile satelitov kot nezanesljive v primeru vojne. Zapad: Združene države imajo pod orožjem 2,415.000 mož, od tega 870.000 mož pehote v 14 divizijah, od katerih se jih 5 nahaja v Nemčiji, 3 na Daljnem Vzhodu in 6 v samih Združenih državah; mornarica šteje 619.000 mož z ladjevjem 4 milijone ton, med katerimi so štiri eskadre v aktivni službi s tremi letalonosilkami m 5 atomskimi podmornicami. V končni fazi gradnje je še 11 atomskih podmornic, ki bodo oborožene z raketami na dolge proge tipa Po-laris. Elitne čete predstavlja »mornariški korpus« (Marines) s 175.000 možmi v teh bojnih skupinah. Letalstvo šteje 825.000 molž in razpolaga z raketami do 9.000 km. v posebnih skupinah je organizirano letalstvo na dolge proge za bombardiranje z atomskimi bombami, ki razpolaga s 1.400 letali z radijem do 5.000 km ter 500 letali z radijem do 9.000 km. Tretjino letalskih divizij tvorijo padalci. (Dalje na 8. strani) Slovencev in zelo škoduje ohranitvi slovenske manjšine na Koroškem. Zaradi tega se v ostalih delih Koroške radi nagibajo k označevanju vsakega slovenskega Korošca kot titovca ter k obdolževanju protidržav-nosti, separatizma in iredente. Toda nič ni bolj tuje katoliškim Slovencem kot odcepitev Južne Koroške in priključitev k cerkvi sovražni komunistični vladavini Jugoslavije. Odstraniti to nezaupanje je eden izmed temeljnih pogojev za pravilno rešitev koroškega manjšinskega vprašanja.« Dr. WeiB poudarja, da bi morale obe strani, tako slovensko govoreči, kot tudi nemško govoreči Avstrijci še bolj kot doslej poudarjati svojo pripadnost k Avstriji, da bo tako izginilo mnenje, da je Avstrija »država, ki je nihče ni hotel«. Glede 'ureditve slovenskega manjšinskega vprašanja bi bilo pa treba sporazumno rešiti celo vrsto podrobnih vprašanj, med katerimi je tudi uvedba slovenskega uradnega jezika ter krajevnih napisov itd. »Priti moramo tako daleč«, zaključuje dr. VVeiB, »da priznanje za .slovenskega Avstrijca’ ne bo ne eni in ne drugi strani veljalo kot nekaj manjvrednega, prav tako kot se prebivalci Tessina (Ticino, op. ur.) ne obotavljajo priznavati za italijanske Švicarje in jih kot take priznavata tudi francoska in nemška Švica«. Zlobno zastrupljevanje Graška »Siidost-Tagespost« jei v štev. z dne 28. septembra 1961 prinesla pod naslovom »Ogroženi mandat« članek, v katerem po svoje zlohotno opisuje trenutni položaj okoli volitev v Kmetijsko zbornico na Koroškem. Med drugim List škodoželjno trdi, da spričo poizkusov, da se razbije slovenska volilna skupnost, baje ni več izgleda, da bi Slovenci zamogli ohraniti mandat v Kmetijski zbornici za Koroško, ki so ga doslej imeli. List dostavlja, da nosi manjšina, ki si baje medsebojno stalno Mi v laseh, izključno sama krivdo za svojo položaj. Imenovani članek ima očiten namen, da seje novo sovraštvo med nas in med naroda v deželi. Tovrstne poizkuse vmešavanja v naše notranje prilike odločno odklanjamo in obsojamo. Našim volilcem V zvezi z novembrskimi volitvami v Kmetijsko zbornico sporočamo, da bomo slovenski volilci vložili v občinah skupne kandidatne liste. Te liste je treba vložiti najkasneje do 29. oktobra 1961 pri predsedniku občinske volilne oblasti (Leiler der Gemeindewahl-behorde). Tozadevna navodila bo razposlal volilni odbor v naslednjil dneh. -KRATKE VESTI - Boksal se je sovjetski veleposlanik Pono-marenko na letališču v Haagu na Holandskem, kamor je osebno, v spremstvu šestih širokoplečih »uradnikov« poslaništva spremil gospo Goluibovo, sovjetsko turistko, katere mož je bil prejšnji dan zapustil skupin 29 sovjetskih izletnikov in pri nizozemskih oblasteh zaprosil za politični azil. Pred odletom sovjetskega potniškega letala pa je nizozemski policijski komisar izjavil, da ho smela gospa Golobova odleteti šele potem, ko bo Oil z njo govoril med Štirimi očmi ter ji izročil potni list, ki ga je bil mož pri svojem »odskoku« vzel s seboj. Poslanik se je temu odloku uprl, nakar je vseh sedem sovjetskih »diplomatov« poskušalo s silo vdreti v policijski urad. Več udeležencev pretepa je pri tem odneslo nekaj bušk. Končno pa se je po telefoniranju sem in tja policijski komisar moral vdati in je zaslišal Golobovo v prisotnosti sov jetskega poslanika, pri čemer je ta — očivi-dno prestrašena — izjavila, da se raje odpove možu, kot pa sovjetskemu raju. Mož pa je ostal in bo dobil politični azil. Jugoslovanske oblasti so dovolile politični azil 18 državljanom Vzhodne Nemčije, ki so deloma kot tehniki, deloma kot izletniki prišli v Jugoslavijo. Azil dobi baje JHisijensha piitediten n Čielooeu Slovenski dijaki iz Celovca vabijo na misijonsko akademijo, ki bo v nedeljo, dne 15. oktobra 1961, ob pol treh popoldne v KOLPINGOVI dvorani v Celovcu. Na sporedu so- pesmi, recitacije in misijonska igra »TRI MODROSTI STAREGA VANGA«. Vabi dijaški misijonski krožek. vsakdo, ki zanj zaprosi, pa naj pride iz vzhodnih ali zapadnih držav, je minulo soboto izjavil predstavnik jugoslovanske vlade, pordča UPI. V polni uniformi in z orožjem je pobegnil minuli teden v Avstrijo jugoslovanski miličnik Stefan Cervek ter se zatekel na štajersko, kjer je zaprosil za politični azil, poroča APA. V Innsbrucku je bil aretiran trgovec Kurt Welser zaradi suma udeležbe pri organizaciji terorističnih dejanj v Italiji, dočkn sta se pisatelj dr. Heinz KLier in neki Gunther Schvveiberger pravočasno s pobegom izognila aretaciji. Kot poroča dunajska »Presse«, domnevajo, da je imenovana nekdo »posvaril« in nadaljuje: »Ker je za izdajo zapornega povelja vedelo le nekaj policijskih uradnikov, si sedaj notranje ministrstvo prizadeva, ugotoviti »luknjo«, ki »pušča« v uradnem aparatu, in je skozi njo moglo priti opozorilo obema osumljencema. 'Notranje ministrstvo je razpisalo 10.000 šil. nagrade za tistega, ki pomaga izslediti storilne atentatorje spomenika na Berg Isel. Za razeiščenje manjšinskega vprašanja Politični teden Po svetu ... Rusko ameriSki razgovor še naprej v temi Sovjetsko-ameriški razgovori, ki sta jih minuli teden začela v New Yorku sovjetski zunanji minister Gromiko in njegov ameriški kolega Rusk, iv nadaljevanju, ki je sledilo v Washingtonu, kjer je bil Gromiko pri samem predsedniku Kennedyju, niso razjasnili temo, ki tare duha človeštva v tej čudni hladni vojni 'živcev. Že v svojem govoru pred Združenimi narodi je pred 14 dnevi predsednik Kennedy nakazal, da je zaradi ljulbega miru pripravljen opustiti nekatere postojanke, ki so se sčasoma že itak izkazale za nevzdržne ter hi nadaljnje vztrajanje na njih dajalo zgolj dobrodošlo orožje sovjetski politiki. Je to v prvi vrsti vprašanje nemško poljske meje ob rekah Odri in Nižavi (OderJNeisse), sklenitve separatnega miru med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo ter opustitev zahteve po združitvi Nemčije, kar bi praktično pomenilo liho priznanje delitve. Očividno je sovjetska vlada smatrala te Kemnedyjeve izjave kot znak slabosti in je svoje zahteve znatno povečate. Zahtevala je »de faeto« priznanje Vzhodne Nemčije ter obveznost, da se zapadne sile dogovore z vzhodnonemško vlado glede dohodov v Zapadni Berlin, ki bi naj postal »svobodno mesto«. Kot »garancijo« te »svobode« bi pa naj zapa-dne sile umaknile ali vsaj zmanjšale svoje garnizije v zapadnem Berlinu in v slednjem primeru bi naj prišel v Zapadni Berlin še oddelek sovjetskih čet! Edina koncesija, ki jo je Sovjetska zveza pripravljena dati, je Čas sklenitve mirovne pogodbe med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Se razume, da je Kennedv odgovoril Gro-miku: »Vi nam ponujate črvivo jabolko, v zameno pa hočete cel sadovnjak!« Tako sta se oba sogovornika precej razdražene volje ločila. Zapad se svojim pravicam do zapadnega Berlina, ki mn gredo iz. zmage nad Hitlerjevo Nemčijo in ne po milosti Sovjetske zveze, noče odpovedati v zameno za kak papirnat dogovor z Vzhodno Nemčijo in sovjetsko »garancijo«. Vedo namreč, da se komunisti drže pogodb samo 'tako dolgo, dokler jim te koristijo. Nemške skrbi V Zapadni Nemčiji z velikim vznemirjenjem gledajo na sovjetsko-ameriške razgovore, kajti jasno je, da iz njih kakega izboljšanja nemškega položaja v nobenem primeru ni pričakovati. Kancler Adenauer si prizadeva, da sestavi novo vlado, potem ko se mu je posrečilo zlomiti odpor liberalne stranke (FDOP) proti svoji osebi z grožnjo koalicije s socialisti, ki so se naveličali stanja pod dežjem v opoziciji. Morda bodo »razočarajoče odločitve« glede nemškega vprašanja in Berlina prisilile vse tri glavne stranke do '»velike koalicije«. Poraženi socialistični kandadidat za kancler-stvo, berlinski župan Brandt si prizadeva pridobiti Združene države za berlinsko zadevo. V nekem svoje govoru v Nevv Yorku, kamor je prišel, da prejme neko diplomo, je pozval predsednika Kennedvja, da »ki» tajski zid v Berlinu, ki loči mesto na dva dela, ne sme ostati«. Kennedy je izkazal berlinskemu županu veliko pozornost, s tem, da mu je telefoniral ter mu čestital h »izvrstnemu govoru«, glede kitajskega zida v Berlinu pa se ni izrazil. Nemci in Sovjeti se objemajo Da pa Sovjetska zveza ne namerava opustiti svojega začrtanega cilja, pa so pokazale minuli teden slovesnosti v Vzhodnem Berlinu, kjer so slovesno praznovali 12-let-nico ustanovitve »Demokratične nemške republike« sovjetskega kova. Prišel je sam podpredsednik vlade Mikojan, ki je prinesel »bratske pozdrave sovjetskega ljudstva«, nakar sta si v prijateljskem objemu z Ulbrichtom Oba rdeča bratca obljubila »večno prijateljstvo nemškega in sovjetskega naroda«. Hruščev pa je poslal brzojavko, v katerem obljublja nemškemu narodu »veliko bodočnost v taboru socialističnih ljudstev«. Med tem ko kažejo zapadne sile poudarjeno hladnost do Nemcev, pa si Sovjeti prizadevajo vedno bolj za nemške simpatije. 10.000 tankov drdra za mir V zadnjih tednih je prišlo na Zapad več poročil o premikih čet, ki so na Poljskem, Čehoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji, izzvali so med prebivalstvom precejšnjo pa- niko, kajti ljudje so se zbali, da se bliža nova vojna ter navalili na trgovine z življenjskimi potrebščinami, tekstilijami in drugim potrošnim blagom, tako da so morale oblasti z javnimi pozivi pomirjati prebivalstvo. Vendar se je izkazalo, da Sovjeti zaenkrat nimajo vojne v mislih. Po vesteh minulega tedna pa so oborožene sile Varšavskega pakta zadnji teden začele svoje jesenske manevre. Na njiih sodelujejo vojaške sile Sovjetske zveze, Poljske, Čehoslova-ške in Vzhodne Nemčije, da tako dokumentirajo, da se »socialistično bratstvo« razteza tudi na »VVaffcnbruderschaft«. Menda sodeljuje na manevrih 22 divizij, kar je 400.000 mož in gre zdaleka preko obsega običajnih manevrov. Ta velika demonstracija oborožene moči tabora, ki se sam označuje »rilo miru« je treba vrednotiti kot novi poskus izsiljevanja proti Zapadli, kot pripravo na pogajanja, ki so napovedana glede nemškega vprašanja in razorožitve. O resnosti miroljubnih izjav v taki situaciji seveda ne more biti govora. Se razume, da tudi na Zapadu ne držijo sklenjenih rok. Britanska »porenska armada« je tudi začela ta teden svoje manevre. Udeležuje se jih 40.000 mož, ki so oboroženi s »taktičnimi atomskimi sredstvi« (rakete in topovi). Kljub mnogo manjšemu številu na manevrih udeleženih vojakov, pa je udarna moč njihove oborožitve mnogo večja. Rožljanje orožja na Daljnem vzhodu Pa tudi na Daljnem vzhodu je čuti rožljanje orožja. V Južnem Vietnamu so komunistični partizani v zadnjih tednih izvedli vrsto drznih napadov na več središč države ob meji na Laos in Severni Vietnam. Slednji spada h komunističnemu bloku. Kazno je, da so komunistične podtalne sile izkoristile zatišje zadnjih mesecev za obnovo svoje vojaške organizacije, med tem, ko je bila pozornost zapada Obrnjena na sosednji Laos, ko so ga komunistične sile že zasedle do dobršne polovice ter na Berlin. Ameriška vlada se bavi z načrtom, da pošlje svoje čete v Južni Vietnam, ki ga je po premirju leta 1953 v Ženevi podpirala v gospodarskem in vojaškem pogledu. Že na sestanku med Kenmedyjem in Hrušče-vim na Dunaju pred meseci, je amerišk; predsednik jasno povedal Hruščevu, da ne bo pustil Južnega Vietnama pasti pod komunistični vpliv. Takrat je Hruščev obljubil Kennedyju, da komunistične čete ne bodo nadaljevale svojega prodiranja v Laosu, ki bi naj ostal nevtralen. Zadnja poročila o novih napadih pa kažejo, da la-, oški komunisti za to obljubo »ne vedo«. »Išče se tajnik« “ V New Yor-ku še iščejo naslednika za pokojnim generalnim tajnikom Združenih narodov Hammarskjbldom. Sovjetska zveza sicer vztraja pri svojem načrtu »trojke«, vendar mora previdno manevrirati in upoštevati razpoloženje velike večine manjših držav, ki želijo ohraniti uspešnost te svetovne organizacije. Zato izdeluje sovjetska delegacija vedno nove predloge z malenkostnimi koncesijami, v glavnem pa si le prizadeva, da novemu tajniku zveže roke in mu vzame možnost samostojnih odločitev. Vezan naj bi bil na mnenje svojih pomočnikov, med katerimi bi seveda bil tudi eksponent Sovjetske zveze. Tako bi naj ta imel možnost, da vsili svojo voljo generalnemu tajniku, ali pa ga s svojim vetom vsaj ohromi. To vprašanje bo povzročalo še hude preglavice. Kljub vsemu pa je sedanjo fazo mednarodnih odnošajev treba smatrati kot prehodno. Oba tabora preizkušata trdnost nasprotnika, obenem si pa utrjujeta svoje položaje. Kljub razdraženemu slovesu med Gromikom in Kennedyjem v Washitnigtonu se bodo razgovori nadaljevali, topot v Moskvi, kamor se bo po posvetovanjih v ameriški prestolnici podal nazaj poslanik Združenih držav Thomson ter spregovoril med štirimi očmi s Hruščevim. Tako bo pač treba še naprej čakati v negotovosti. ... in pri nas v Avstriji Še 14 dni boja za proračun Letos sorazmerno mirna bitka za državni proračun se bliža koncu, kajti v 14 dneh zapade v ustavi določeni termin za izglasovanje proračuna. Socialisti so imeli dvodnevne »zaprte duhovne vaje« v Gradcu, d očim je bila OeVP zaposlena v glavnem z poravnanjem notranjih sporov glede proračuna. Finančni minister Klaus še vedno vztraja na tem, da proračun ne sme presegati 54 milijard izdatkov, kajti le za toliko pričakuje kritja iz državnih dohodkov. Spor med kmečko interesno organizacijo in o-srednjim vodstvom OeVP je bil v glavnem poravnan tako, da je vodstvo OeVP sprejelo nekaj glavnih kmečkih zahtev v svoj program. Kmečki poslanci so pa obljubili, da bodo strankino vodstvo v vseh važnih državno političnih zadevah ernergično podprli. S tem pa seveda še ni izrečena zadnja beseda glede upoštevanja kmečkih zahtev, kajti končna odločitev bo padla šele na pogajanjih koalicijskih partnerjev, to je s SPOe. Ta se pa tudi po svoji graški »klavzuri« ni javno izjavila, sledeč staremu pravilu bojne umetnosti, da ne smeš predčasno izdati svojih načrtov nasprotniku. Ker smo v volilnem letu, je tudi bojna taktika socialistov usmerjena v tem smislu. Postavljajo stare zahteve po izboljšavi rent, povišanju davka prostih pavšalnih zneskov za poslovne izdatke (VVerbekosten) nameščencev ter znižanje uslužbenskega davka. O njih se socialistično časopisje na široko razpisuje. S tem so mu simpatije širokih plasti voiilcev zagotovljene, kajti tisti, ki se mu obeta, da bi dobil več šilingov izplačanih, ponavadi ne pomisli, da utegnejo zaradi inflacije ti šilingi biti manj vredni in da utegne po povišanju biti v resnici na istem ali, celo 'na slabšem. Da gre za volilno pro-pagando je razvidno tudi iz tega, da doslej socialisti še niso navedli konkretnih številk, vendar bodo slej ko prej morali priti z njimi na dan. Te utegnejo biti končno precej manjše, kot rožnata upanja prizadetih. Dir. Klausovi številki 54 milijonov pa grozi še druga nevarnost: Izgleda, da nameravajo socialisti predlagalti postavitev takozvanega »morebitnega proračuna«, to je postavitev načrta izdatkov, ki bi naj bili izkoriščeni, ako bi državni dohodki presegli po finančnem ministru predvideno mero. Menijo, da je on državne dohodke prenizko ocenil. Razmerje med obema koalicijskima partnerjema je vedno bolj napeto, vendar se ne eden in ne drugi ne upa z besedo o pre-uranjenih volitvah na dan, kajti nobeden ni svoje reči prav gotov, obojni pa vedo, da je večina ljudstva za ito, da »ostane vse pri starem«, kljub godrnjanju o proporcu in drugih nevšečnostih koalicije. Zato pa obe stranki s toliko večjo pozornostjo pričakujeta izida deželnih in lokalnih volitev, ki bodo v bližnji prihodnjosti. Tako je v polnem teku volilna kampanja za deželnozborske volitve na Tirolskem. Tam je odstranitev vodilnih mož v zvezi z njihovim brezkompromisnim stališčem glede Južne Tirolske, ki je zavedlo avstrijsko zunanjo politiko v škripce (Oberhammer in Gschnitzer), postavila stranko^v težko preizkušnjo. Tudi na Gornjem Avstrijskem bodo volili novi deželni zbor. Na Koroškem bodo pa 19. novembra volitve v Kmetijsko zbornico. Izidi teh volitev bodo nekak, čeprav ne povsem zanesljiv barometer za razpoloženje voiilcev. Opomin iz Beljaka Volitve v občinski svet v Beljaku minulo nedeljo so pa bile mrzla prha za OeVP, po njenem velikem volilnem uspehu pri štajerskih deželnožborskih volitvah. Po zelo živahni volilni kampanji pod vodstvom mladega in energičnega novega načelnika stranke DDr. Erlacha je OeVP v Beljaku utrpela izgubo glasov in izgubo enega mandata, ki je šel v korist komunistov. Socialisti in FPOe pa so kljub porastu glasov ostali pri svoji dosedanji posesti mandatov. Kljub volilnemu uspelhu socialistov pa je prav porast komunističnih glasov bridka kaplja v čašo zmage SPOe, kajti njihovo povečanje glasov gre na rovaš povečanega števila voiilcev, dočim je porast glasov pri KPOe pripisati nezadovoljnežem iz vrst SPOe. OeVP pa je utrpela izgube zaradi komodnosti svojih voiilcev, ker se jim v dežju ni ljubilo iti na volišče. Dobro je zadel nekdo, ki je rekel: »Pristaši svobode so postali leni in zaspani, hudič pa nikoli ne spi!« Izid občinskih volitev v Beljaku kaže, da za preokrenitev mišljenja voiilcev ni zadosti samo živahna volilna propaganda, ampak, da je treba poseči globlje, h koreninam vzrokov sedanjega političnega položaja v naši deželi. To pa seveda zahteva ne le popolno revizijo delovnih metod, ampak tudi mišljenja. SLOVENCI (OuncL in pa laeiu Mariborsko gledalitfe gostovalo v Gradcu Minulo soboto je gostovalo v Gradcu operno gledališče iz Maribora z lirično opero češkega skladatelja Dvoraka „Rusalka”, ki je bila pred 60 leti prvič uprizorjena v Češkem narodnem gledališču v Pragi, „zlatem mestu”, kot imenujejo Cehi svojo lej>o prestolnico. Mariborsko gledališče je z zaključeno in umetniško dograjeno predstavo doživelo zelo laskav uspeh in tudi ocene graških časopisov so polne hvale o mariborskih glasbenikih in pevcih, ki so nastopili pod vodstvom dirigenta Cipcija. Kritik v „Tagespost” ugotavlja, da razpolaga mariborsko gledališče z mladimi, obetajočimi pevci in jih „vclja s pozornostjo slediti”. Graščkemu občinstvu so posredovali „doživetje naravnih glasovnih talentov, ki jih imajo naši sosedje v obilju”. Graško občinstvo, s predstavniki deželne vlade na čelu, pa je mariborske goste „sprcjelo s poudarjeno simpatijo, ki so si jo le-ti s svojim skromnim a sigurnim nastopom ter resnim prizadevanjem ter odkrito prisrčnostjo tudi povsem zaslužili” pravi isti list. Mariborčane so povabili tudi v Linz in Celovec. Slovensko gimnazijo v Trstu so zateli zidati V soboto, dne 7. oktobra, so pri Sv. Ivanu v Trstu položili temeljni kamen za gradnjo poslopja nove slovenske gimnazije, ki bo tako prišla do ustreznih prostorov za učne namene. Tržaška deželna vlada je v ta namen odobrila potrebne kredite. Uspeh slovenske pevke v Švici Prvo mesto je na mednarodnem pevskem tekmovanju, ki je vsako leto v Ženevi v Švici, dosegla mlada slovenska pevka Ileana Bratuž-Kacjan, po rodu Goričanka. Na tekmovanju, kataremu so pripuščeni pevci pod 30 let starosti, jc sodelovalo 200 kandidatov in kandidatinj, med katerimi so sc nekateri ic mednarodno uveljavili. Prelat Oman - zlatomašnik V kratkem bo praznoval svoj zlatomašniki jubilej prelat John J. Oman, ki je bil dne 20. dec. 1911 v slovenski farni cerkvi sv. Štefana v Chicagu posvečen za duhovnika. Po kaplanskih službah p<> raznih slovenskih farah, kamor ga je poslal na duš-nopastirsko delo takratni Škof Trobec, tudi slovenskega porekla, je prišel za župnika na veliko slovensko faro Sv. Lovrenca v Clevelandu, kjer je ostal 46 let. Njegovo delovanje za rešitev duš ter ohranitev slovenskega življa v Združenih državah bi napolnilo obsežno knjigo. Pisal je duhovite članke v slovenske časopise v Ameriki, ustanavljal društva, prizadeval si je, da bi naš slovenski misijonski škof Baraga.bil proglašen za svetnika, prav posebno pa se je po drugi svetovni vojni zavzel za slovenske begunce. On je bil ustanovitelj Lige ameriških Slovencev, ki je takoj zavzela jasno katoliško in protikomunistično smer ter priskočila z darovi na pomoč slovenskim beguncem v najhujših časih, ko so bili bosi in lačni ter obrekovani. On je tudi pripravil topel in varen dom pok. Škotu Rožmanu, ki je od tam mogel potem dolga leta blagonosno delovati med Slovenci po vsem svetu. Papež Pij XII. je župnika Omana imenoval za papeškega hišnega prelata v priznanje njegovega požrtvovalnega dela. Slovenec prvi doktor latinttine na južnoameriški univerzi Na katoliški univerzi v Sao Paulu v Braziliji, ki je bila ustanovljena leta 1908 je bil pred kratkim promoviran za doktorja latinščine slovenski rojak dr. Enij Fonda. Je to bil prvi doktor iz latinščine na tej univerzi. V triurni razpravi je novi doktor branil svojo tezo in komisija pod vodstvom univ. prof. Ecsodija mu je podelila najvišjo oceno „z odliko”. Na katoliški univerzi v Sao Paulo j« večine profesorjev iz Evrope in tako jc tudi prof-Ecsodi po rodu Tržačan. V svojem govoru jc poudaril, da dela Fondova disertacija čast univerzi ter je pri podelitvi doktorata uporabil besedilo, ki j<-' v navadi na srednjeevropskih univerzah „I)oeto-rem te accipio”. Promocije so se udeležili tudi trije Slovenci, ki jih je novi doktor po slovesnosti p0" vabil na svoj dom, kjer so poslušali slovenske gromofonske plošče in prepevali slovenske pcsm« pozno v noč. Razpoloženje se je še bolj dvignil®« ko sc jim je pridružil sam predsednik komisije prof. Ecsodi. Postojnsko jamo obiskalo 275.000 gostov V devetih mesecih tekočega leta je Postojnsko jamo obiskalo 275.000 gostov, med katerimi je bil® 150.000 tujcev in 125.000 domačinov'. Povprečni dnevni obisk je znašal 2500 oseb, med katerimi s® bili pripadniki najrazličnejših narodov, pogosto pa se je bilo zgodilo, da so med obiskovalci bile zastopane vse celine naše Zemlje. Je to y 60 letih, ko je leta 1900 bila jama otvorjena in si jo }e ogledalo 9500 oseb, največji obisk. Zelo dobro je bil obiskan tudi sloviti Predjamski grad, kjer s® zabeležili 20.000 obiskovalcev. rpo c /hqj ntini . . . (Koroškim bralcem svoje vtise opisuje župnik Vinko Zaletel) (Nadaljevanje) Z dirigentom šijancem sva se spoznala že v slovenski Ljubljani, in sedaj sva se io-i>et videla po 20 letih v Mendozi v daljni Južni Ameriki onstran velikega oceana. Iz mladega kapelnika ljubljanskega orkestra je postal mednarodno znan koncertni dirigent in eden najboljših v Juž. Ameriki. V Mendozi se je mudil en mesec na povabilo tukajšnje univerze. S svojilni simfoničnim orkestrom je izvedel serijo velikih koncertov. V Mondozi je dirigiral tri koncerte, med njimi tudi slavnostnega ob obletnici ustanovitve univerze v prisotnosti rektorja in celotnega profesorskega zbora ter predstavnikov državnih oblasti z guvernerjem na čelu. Nadalje je dirigiral koncert v škofijski stolnici v San Luku. Ob koncu so pa šijanca zadržali še za slavnostni koncert na praznik malega šmarna, na katerem je dirigiral med drugim Schubertovo »Nedokončano simfonijo« ter simfonično pesnitev češkega skladatelja Smetane »Vltava«. Časopisje je vse Šijamčeve koncerte zelo pohvalno ocenilo. Koncertov so se udeležili tudi številni slovenski rojaki. Na prvem koncertu so dirigentu-rojaku, ki se je tako lepo uveljavil v tujini in dela čast slovenskemu imenu poklonili šopek rdečih nageljev s slovenskim trakom, šijanec je nasledn ji dan položil ta šopek na grob pok. ravnatelja Marka Bajuka, ki je vse svoje življenje posvetil gojitvi pesmi med Slo-'enci, a je moral umreti daleč proč od slovenske domovine. Dirigent šijanec tudi dobro pozna Ko-ttfsko, saj je kot otrok nekaj Časa živel v Pliberški fari. Ohranil je, iz te dobe lepe ■pornine na naše kraje, in ko jilt je zopet zagledal na mojih slikah, je bil ves srečen. Mnogo (zanimivega je povedal i/ svojih o-ttoskih spominov in poznejšega življenja doma in po svetu, ko smo po mojem preda-'an ju posedeli skupaj in se po domače po- TnUi v Južni Ameriki je g. Zaletel bral ,Na5 tednik’ menikovali ob dobrem mendoškem vinu in asadu. ja, kaj pa je to »asado«? Pdčeno meso, argentinska narodna jed. Argentinec . in asado spadata še bolj skupaj jkot Italijan in polenta ali paštašuta. Glavna hrana, za nekatere skoro edina, kot rza Kitajca riž. Goveje meso pečejo nad ognjem oz. žerjavico na železni mrdži, toda le malo časa. Ko bi se začel sok cediti iz mesa, je dovolj in tako dhranii meso dober okus in zdravo sočnost. Navadno je v sredi še malo krvav, pa tak je najboljši. Pogosto ga pečejo zunaj v naravi, nekatere hiše pa imajo posebne peči za asado tudi znotraj. Lahko rečem, da od desetih delavcev gotovo devet opoldne uživa asado. Kjerkoli delajo, tam pečejo asado. Slovenski podjetnik, ki je iz nič po pridnosti postal stavbni mojster in po Buenos Airesu gradi nebotičnike, mi je pripovedoval, kako njegovi delavci kosijo: en delavec je določen, da eno uro pred opoldan-(slkim odmorom pripravi ogenj in speče asado za vse delavce, delavci plačajo meso, podjetnik pa onega, ki peče. Kosi mesa imajo eno do dve kili. Potem pa z nožem odrezuje velike kose in jih nosi v usta. Zraven je malo krulha in vse skupaj zaliva z vinom. Meso je seveda tam trikrat cenejše kot tu, živine je dovolj, saj je Argentina dežela živine. Vsi so mi zatrjevali, da je v Argentini tako podnebje, da vsak mora veliko jesti, sicer zboli. Meso tudi ne redi, zaito se izogibljejo drugih jedi: krompirja, sladkorja in močnatih jedi. Zdravniki na splošno predpisujejo asado1 kot dieto. 'Nišem prijatelj mesa, toda če si povabljen in je tam toliko jedil in še več vrst mesa, moraš jesti, da se ne zameriš in ker »v Argentini se mora veliko jesti«, sem deloma ubogal in tudi opažal, kako so mi hlače vedno bolj ozke. Priznati pa moram, da je pravilno narejen asado res okusen, imett pa moraš dobre zobe. Ker Argentinci ne morejo živeti brez mesa, zato tam petek ni poštni dan. Slovenci imajo na splošno domačo hrano, kot so navajeni* toda asado so radi prevzeli od Argentincev. Zaito tudi oni na 'svojih izletih, če ob nedeljah 'sploh pridejo iz mesta ali se oberejo na kakem vrtu, jedo asado. Da ne bom preveč materialist, naj grem od asada še na obisk. 80 km od Mendoze je v Santa Rosa župnik moj sošolec preč. g. Ivan Tomažič: Z avtom č. g. Horna se padava Ik njemu. Zadnjikrat sva bila skupaj na Tirolskem pred 13 leti. Nadvse je bil obiška vesel. Tudi on je letos srebrnamaš-nik in je obhajal jubilej v fari in pa v Mendozi med rojaki Slovenci. Tarn so mu priredili tudi izvenceiikveno slovesnost. Njegova župnij« je dolga 80 km, torej toliko kot od Pliberka do Beljaka in meri čez 8.000 km. Faranov ima okoli 10.000, torej 35-krat več kot jaz. V njegovi fari pride en prebivalec na 1 km, v Avstri ji pa...? L g, župnik Zaletel meti slovenskimi narodnimi nošami v Argentini Tako osamljen je tam, dela pa veliko, vsako nedeljo mašuje na treh medseboj zelo oddaljenih krajih. Pa nima drugega kot star motor. Seveda farani niso bogati, ker tam okrog je večinama pampa - puščava, pa za srebrno mašo so mu obljubili avto. Pa sedaj malo kaže, da bi ga dobil. Kot tako goreč duhovnik 'bi ga zaslužil in krvavo potreboval. Tukaj imamo že kar preveč avtomobilov in skoro bi vas bralce prosil, da mu vsaj star avto pošljete. Toda, toda ... Z e prevoz bi bil drag. Pa to je malo v primeri z nezaslišano carino, ki jo država zahteva od uvoženih avtov. 'N. pr. nov VW stane v Nemčiji okrog 26.000 šil. v Avstriji s ca; rino 37.000 šil. Tani stane 160.000 šil. In veliki moderni amerikanski stanejo čez pol milijona šil. Pa vendar je tam toliko vrst avtomobilov, da je ves sedemmilijonski Buenos Aires poln in je tam velika zadrega glede parkiranja. Kaj bi šele bilo, če bi bili tako 'poceni kot v Evropi. Ker so pa av tomobili tako dragi, zato pa skušajo revnejši ljudje dobiti katerokoli staro škatlo, da le naprej leze. Tam vidite na cesti muzej avtomobilov, od prvih Fordov in vseh tipov, preko že ne vem kolikokrat potolčenih, brez blatnikov pa do amerikanskih »cestnih križark«. Karoserije ne dajejo popravljati, ker so mehaniki oderuško dragi, računajo, kolikor se jim zljubi. Nas bi bilo sram, voziti se v 40 let starih avtomobilih, tam pa jih ni prav nič. Če bi prišli tja naši prometni policisti, saj bi se jim zmešalo od dela: luči niso v redu, ne spredaj ne zadaj, šoferji vozijo, kakor se jim zdi, da le hitreje naprej pridejo itd. če se pa že zgodi nesreča, pa večina policajev tam zgine stran, da nima dela s popisovanjem in pričanjem. Tudi ni kazni, če se zaletijo, da le mrtv ih ni, potem naj vse uredijo zavarovalnice med seboj. (Dalje na 5. str.) m Nova transibirska železnica Fran erjavec: koroški Slovenci (HI. dH! Mstrija pa v tej dobi ni bila le ‘vodilno vmešana v .'>e tedanje evropske politične spletke in ni bila zapo-ena zgolj s policijskim preganjanjem vseh naprednih 11 svobodoljubnih tokov, prebujenih s francosko revo-jllClJ°, temveč je morala reševati tmlL celo vrsto perečih 11 osnovnih notranjih upravnih vprašanj. Marija Tere-irf,.111. Jožef I1; sta P ' drugi polovici XVIII. stol. resda .^Darila ogrodje solidne upravne organizacije z vestnim “ sposobnim upravnim uradništvom, toda v teku na-eonskih vojsk je bila ta upravna zgradba v deželah, ! ! so jr bile začasno odtrgane (m. pr. ravno v Iliriji), tM st veno preurejena po čisto drugačnih načelih, a razen si je pridobila še obsežne pove dežele (n. pr. Dal-tcijo, Benečijo), kjer je bilo treba' vso upravo šele orga ^/iirati iz temeljev vsaj kolikor toliko skladno z ostalo Lvtnjsko upravo. Ti posli so bili pa tako obsežni in ‘'pleteni, da so celo zahtevali preureditev nekaterih ,S|eclnjih uradov na Dunaju. »nVemo’ 'jc ustanov ila žc Marija Terezija 1. 1760 d .,lyavn‘ svet« kol najvišji posvetovalni organ (gl. II. r,e 1 ,str- 117). Ta je izvrševal potem v naslednjih letih ,:'/ne naloge in je imel tudi različen vpliv. T.oda cesar ^'aiic I. ga je dne 31. Vlil. 1801 celo odpravil in usta-^ '('d namesto njega tročlansko »Državno in konferenčno Unistrstvo« kot najvišjo revizijsko oblast za vse držav-rj- Ijuslv- Pičlih 7 let zatem {1808) je pa cesar vnovič v./lvd stari »Dražvni svet« in ga I. 1814 potem preosno-'U (predsedoval mu je grof Wallis), a nekako nad njega ^ Postavil »Konferenčni svet« {predsednik grof Zichy). ^‘»men obeh ustanov je bil, da služita vladarju kot glav-posvetovalna organa in da ga po potrebi celo nado- IKot poročajo časopisne agencije so slovito transsibirslko železnico do 10. oktobra letos elektrificirali. Pa to še ni vse. Moskvoski tisk se ukvarja s presenetljivim načrtom superžeileznice bodočnosti, ki naj bi jo izgradili kot glavno prometno žilo namesto sedanje tramsibirske železnice, ki veže Moskvo in Vladivostok na Daljnem vzhodu na daljavo 9000 kilometrov. širina tira te železnice naj bi bila 4 in pol metra. Lokomotive bodo na atomski pogon, po načelu, ki se je obneslo že pri atomskih elektrarnah: atomska peč, parna turbina, generator elektrike, pogonski motorji. Atomsko gdrivo bi zadoščalo, za več let, ne da ‘bi ga bilo treba obnavljati. Osebni vozovi bi imeli velikost in udobnost srednje velikih parnikov. Vsak tovor- ni v oz bi nadomestil tovarn i vlak od 23 vagonov in bi sprejel namesto sedanjih 60 ton 1600 ton. V tem vidijo tudi zahodne železniške družbe velike prednosti široko-tirne 'žeje/niče. če bo namreč tovorni promet še nadalje talko naraščal, ga sedanje železnice ne bodo mogle več obvladati. Pri novi širini tira bi po mnenju načrtovalcev lahko dosegli hitrost 200 km na uro. Ko so prod 130 leti gradili prve železnice, so določili širino tira na 1.324 odnosno 1.524 milimetrov. V začetku našega stoletja so lahko prevažali tovorni vozovi kvečjemu 16 in pol tone tovora. Danes imamo že posebne vagone, na katere lahko naložijo sto ton. . Vagonov pa ne morejo delati še širših in višjih. Iker so tiri preozki. mestujeta, a Državni svet je imel še posebej nalogo nadzorovati vso državno upravo, vendar zgolj s posvetovalno pravico (razdeljen je bil v 4 strokovne sekcije). Ako v Državnem svetu niso mogli doseči soglasnosti, so predložili dotično zadevo v obravnavanje še »konferenci«. Ta je bila sestavljena iz stalnih in začasnih članov. Prve je imejioval cesar izmed državnih lin konferenčnih ministrov in nekaterih vodilnih zastopnikov najivišjih osrednjih uradov, a kot drugi so bili le priložnostno klicani iz vrst naj viš jih uradnikov, da so podajali svoja strokovna mnenja o raznih konkretnih vprašanjih. Najvišjo upravno oblast je predstavljala »Združena dvorna pisarna«, ki je vršila posle nekakega razširjenega notranjega ministrstva. I ej na čelu je stal vrhovni kancler, a njemu so bili podrejeni 4 kanclerji za posamezne skupine dežel in eden od teh tudi za avstrijske dedne in za ilirske dežele. Te in druge osrednje upravne ustanove, o katerih bom govoril še tudi pozneje, so imele torej nalogo, da so soodlločevale tudi pri novi upravni organizaciji dežel, iki so prišle po dunajskem kongresu zopet ipod avstrijsko oblast, a izmed katerih zanimajo nas seveda predvsem tisti deli bivših francoskih »Ilirskih provinc«, ki so bili b°lj ali manj povezani tudi z Gornjo Koroško (beljaško kresijo). 8 povratkom »Ilirskih provinc« je računala Avstrija /e ves čas in z vso gotovostjo in je ta povratek uvrstila tudi med one 4 glavne točke, ki jih je bila že dva meseca pred svojo vojno napovedjo prijavila zaveznikom kot pogoj za svoj vstop v vojno. To svojo zahtevo je ponovil Metternich potem tudi sam Napoleonu pri svojem znamenitem razgovoru / njim dne 26. VI. 1813 v Dresdenu. Napoleon je tedaj Metternichu odgovoril: »Ilirija me je stala 300.000 mož, da sem jo zavojeval; ako jo hočete imeti, morate žrtvovati enako število mož.« — To pa seveda Metternicha ni oplašilo, zlasti ker je ostal v tem pogledu pod kanclerjevim vplivom nepopustljiv tudi cesar. Ko se je potem v naslednjih tednih Napoleonov položaj močno poslabšal, je dne 9. VIII. 18|3 sicer sprejel zavezniške pogoje in med njimi tudi vrnitev Ilirije, toda bilo je že prepozno. Avstrija je tedaj francoskemu poslaniku že izročila potne liste in tri dni zatem napovedala vojno. Lesar je bil tedaj Te tako prepričan o Skorajšnjem povratku Ilirije, da je že 16 dni pred vojno napovedjo javil predsedniku generalnega ravnateljstva in bodočemu armadnemu ministru, baronu Ant. Baldacciju, da je naročil dvornemu vojnemu svetu, naj prevzame po zasedbi Ilirije v tisti njenih delih, ki so spadali nekoč 'k Notranji Avstriji, začasno vodstvo civilnih in vojaških zadev general baron K. Lattermann, v Dalmaciji pa general Tomašič. Hkrati je cesar Baldacciju tudi naročil, naj mu pripravi vse predloge glede prvih ukrepov v Iliriji. Baldacci, po poreklu Korzičan (kakor Napoleon), je bil odličen upravni uradnik, izveden zlasti v gospodarskih vprašanjih, in je imel močno besedo pri cesarjevih odlokih. Dobro je poznal južne dele Ilirije, zato je imel potem tudi po odhodu Francozov jako velik vpliv na urejevanje zadev v naših deželah. Na podlagi cesarjevega naročila je Baldaci že dne 2. VIII. oddal svoje mnenje. V njem je poudarjal, da bo Lattermann že takoj po svojem nastopu potreboval svetovalcev v civilnih zadevah, in je predlagal gubernlijslke svetnike: Canala, Buseta in Susanija ter bivšega beljaškega kresijskega glavarja grofa Auersperga; potrebno pomožno osebje naj bi pa izbral štajerski namestnik grof Bissingen, a za policijske posle naj se dodeli Lattermannu še komisar Kemni-t/er. Cesar je Baldaccijeve predloge osvojil (5. VIII.), obenem pa izdal tudi pravalžno načelno odločbo, naj bodo dežele, ki so od nekdaj pripadale Notranji Avstriji, začasno upravljane še po dosedanjem načinu in 'spremembe izvršene le tam, kjer to zahtevajo važni razlogi. (Dalje prihodnjič) n nas mTtcmkein MALENICE (Križnikov oče — 90-letnik) Prvič se oglašamo v »Našem Tedniku — Kroniki« iz naše vasi, ki spada ipod pečni-ško faro. Leži ob gornjerožanski cesti in železniški progi Podrožčiea—Beljak. Te dni je stopil v 90. leto življenja naš drugi najstarejši 'faran, gospod Miha Koren, pd. Križnikov oče, ki živi na lepem Križnikovem domu ob rdbu vasi. Jubilant je zaradi svojega mirnega in veselega značaja splošno priljubljen in spoštovan. Vse svoje življenje je ostal zvest naj dragocenejšim izročilom, ki smo jih prejeli od naših prednikov — veri in narodu. Tudi svoje otroke je lepo vzgojil v tem duhu. Križnikov oče ve mnogo zanimivega povedati iz 'bogatih doživljajev svojega dolgega življenja in zna tudi prijetno pripovedovati. Vsa leta je bil tudi zvest bralec Mohorjevih knjig in »Našega tednika — Kronike«. Rad pa pokadi tudi pipico tobaka in iz srca mu želimo, da bi mu Se dolgo dišala. Bog mu daj še mnogo let, nam pa mnogo 'takih mož—korenin! ŽIHPOLJE (Iz farne kronike) Naše vsakoletno cerkveno žegnanje in dan vednega češčenja sta bila dobro obiskana. Prišli so to pot celo romarji iz Nižje Avstrije. V nedeljo pa so prišli na sončne Žihpolje romarji iz Krke. V petek, dne 29. t. m., smo ob zelo veliki udeležbi pogrebcev spremili na naše farno pokopališče Jožefa Krušiča, pd. Pro-parjtvega očeta na Ingarjih, ki je v 63. letu odšel v večnost. Bil je veren mož, lepo je pozidal svoj dom, a ni mu bilo dano, da bi ga užival. Njegova sestra je lani postala redovnica v Švici. Zapušča tri otroke, med katerimi je šele ena končala šolo. Iskal je zdravja v bolnici, toda ni mu bilo pomoči, zato so ga še živega prepeljali na dom, kjer je dobro pripravljen s sv. zakramenti umrl. č. g. Česen so se v lepem govoru poslovili od pokojnika. Kotmirški pevci pa so mu zapeli v slovo. Počivaj v miru. BILČOVS (Vesele in žalostne novice) Kar čisto na tihem se je poročil 'Pavel Žnidar na Muščenici. Pred mnogimi leti je izgubil dobre starše. Ostala sta z bratom sama. Čevljar po poklicu je varčno živel. Bil je dober, miren in trezen fant. Zadnji Spored: Danes prinašamo spored koncerta, ki ga bo priredila »Zveza pevskih društev« v nedeljo 22. oktobra 1961 v veliki dvorani Delavske zbornice (Artbeiterkam-mer) v Celovcu. Spored kaže dolgo vrsto pesmi, med njimi so znane, ki jih vedno •spet radi slišimo, je pa tudi mnogo novih, ki jih še nismo slišali, ali pa le prav poredko tu in tam. Iz tega spoznamo, da naši zbori ne ]x>čivajo, temvdč napredujejo, ko segajo po novih kompozicij ah. Prav imajo. Saj je vendar toliko, toliko pesmi, ki spijo spanje Snegulčice, počivajo na papirju v notah in čakajo pevcev, da jih obudijo v življenje, ko jih zapoj o in se zadi-vijo novi, doslej neznani lepoti. Pevci jo začudeno zaznajo in se vprašujejo, kako da je niso spoznali prej, ko je tako lepa. Narod pa se vesel izave starega bogastva svoje duše, iz katere se je nova pesem rodila. Hvaležni smo našim pevcem zato, da nam bodo tudi tokrat podali spet novih. Čas našega koncerta je v nedeljo 22. oktobra ob pol treh popoldne. Določanje časa za take prireditve je vedno težavna zadeva. Prireditelji bi radi vsem prav naredili, pa ravno s časom je tako, da je za vsakega po njegovem prav. Sprejmite zato dobrohotno tudi ta termin koncerta. Prostor naše 'slavnosti bo velika dvorana v Delavski Zbornici. Lani smo imeli koncert v Domu glasbe. Kako neprijetno je bilo, ko je moralo toliko ljudstva oditi, ker je bila dvorana premajhna, zanimanje pa tako veliko. Letos smo si izbrali zato večji prostor, ki gre vanj še nekaj več stotin ljudi kot v dvorano v Domu glasbe. Toda nikar se ne zanašajte ... Vstopnice. Kakor frišne žemljice ... tako se prodajo vstopnice za ta koncert. Komaj so bile na razpolago za .prodajo, kar v prvih petih minutah jih je bilo oddanih blizu 200. Zato si jih pravočasno preskrbite. Dobite jih v pisarni D ušn op a st irskega urada in v pisarni Krščanske kulturne zveze, obe v Mohorjevem domu v Celovcu. Dobili pa jih boste lahko tudi pri naših za- čas je delal v Beljaku in tam spoznal svojo izvoljenko Anico Ivančič na Udmatu. Na poti v zakon so ga spremili bližnji sorodniki. Teta Mojci, ki mu je včasih nadomeščala mater, mu je spregovorila lepe besede in opomnila, naj ne pozabi, da je sin dobrih, vernih slovenskih staršev in da naj jih |xtsnema v življenju. Poroka je bila v Beljaku, kjer je gostom bila pripravljena južina. Nato pa so se čez Bače in Rožek vrnili na nevestin dom, kjer je čakala dobra večerja. Bilo je prisrčno domače slavje, kjer so vsi bili enih misli in enega srca. 'Prav dobre volje so se svatje opolnoči poslovili. Pavle pa bo stanoval s svojo mlado ženo pri Ivančičevih. Želimo mnogo sreče! V Plugradu je umrla Liza Kulnik, pd. Rahulnica, v starosti 65 let. Sedela je pri mizi in šivala, naenkrat ji je postalo slabo, naslonila se je na mizo in umrla. Pogreb, je bil 27. Vlili. Je to že peti primer nagle smrti pri nas v tem letu. Taka je postava na svetu: vsaka stvar se sčasoma postara in se mora umakniti novi. Kmet gospodari in gara na svoji kmetiji, z leti pa mu osive lasje, moči pešajo, želi si počitka. Medtem mu otroci dorastejo. Kmetij o izroči sinu, sam se umakne v ozadje kot prevžitkar, nazadnje pa nastopi zadnjo pot — na pokopališče. V družini ostane le še spomin nanj. Podobna je usoda farnega doma v Selah. Leta 1844 so farani sezidali mežnarijo. Pritlična stavba je obsegala veliko in manjšo sobo, tesno kuhinjo in malo shrambo, klet in svinjski hlev. V prostrani veži in v veliki sobi naj ljudje laže čakajo na božjo službo. Debeli zidovi iz kamenja pa naj bi bili 'Stopnikih na deželi. Sezite po njih, dokler so na razpolago. Cene •Vstopnice so spričo velikih stroškov, ki jih povzroča takšen koncert in spričo denarne nemoči Zveze izmerne: 15.—, 12.—, 10.—, stojišče 3.— šil. Vstopnic po 5.— šil. ni več; so že razprodane. V četrtek, 31. avgusta, pa smo pokopali Moslachcrjevega očeta. Dolga leta je bolehal. Pred štirinajstimi dnevi, ga je hudo prijelo ponoči in morali so ga prepeljati v bolnico, kjer je umrl v najboljših letih, star komaj 45 let. Zapušča ženo in osem otrok. Pokojnim želimo večni mir, težko prizadetim svojcem pa izražamo iskreno sožalje. V Velinji vesi pa je bilo 19. avgusta če-ščenje. Kljub obilnemu delu so verniki v velikem številu napolnili cerkev in prejeli sv. zakramente. To je res lep dan za vsako faro. Celo dopoldne so se vrstile sv. maše z lepimi nagovori! Vsem prečastitim gospodom, ki so prišli, kličemo: Bog plačaj! Z našimi poročili smo malo v zamudi. Pač le težko najdemo čas v teh mesecih, ko nas delo priganja od zore do mraka. Ko bo delo bolj postorjeno, bomo tudi mi bolj pridni glede pisanja. trdna podlaga, ako bi se kdaj nadzidalo nadstropje za šolo. Hiša naj bi bila za stanovanje cerkovnika. V času, ko je to službo vršil Maže-jev Andrej, pa je v imežnariji stanoval občinski tajnik Filip Lokan, ki je tudi poučeval mladino v branju, pisanju in računstvu. Leta 1893 se je vselil v hišo novi cerkovnik čevljar Matko Lajmiš, katerega je 1. 1918 nasledil sin Janez. V toku let smo živo čutili potrebo lastnih prostorov za izvencerkvene in kulturne prireditve, lastnega farnega doma. A kje ga zgraditi? Najbolja rešitev tega vprašanja je bila stara ideja: izrabiti mežnarijo! Leta 1939 smo se lotili dela: dvignili smo vse ostrešje mežnarije za tri in pol metra in postavili 12 metrov dolgo in 6 m široko dvorano, poleg nje dve sobi, leto pozneje pa še pod streho večjo in manjšo, vse iz lesenega ogrodja, na katero smo na obeh straneh pritrdili heraklit in ga ometali. Ta farni dom je imel lasten dohod ob po-kopališčnih vratih. Za gradnjo so farani darovali les in denar in brezplačno mnogo pomagali z delom. Najeli smo tudi nekaj posojila in ga v 7 letih odplačali. Kako potreben je bil farni dom, je pokazala njegova raznovrstna poraba. Za po- Darovi za tiskovni sklad Petschnig Mihael, Svetna ves, 20.—; Kru-schitz Pavel, Bilčovs, 20.—; Kriegl Niko, Bistrica na Zilji, 20.—; Womig Angela, Ledince, 50.—; Neimenovana, 10.—; preč. g. Vinko Zaletel, Vogrče, 150.—; Kuntara, Eveleth, 32.60; Stare Franc, Lienz, 7.50; M. Pintar, Canada, 24.—; Podržaj Franc, Spittal/D ran, 10.—; Schcllander Avgust, Beljak, 10.—; Mohor Picej, Schvvarzach, 30.—; Grum J., Mihvaukee, 50.—; neimenovana, 57.80; Hafner Ana, Škofiče, 10.—; Mikf Martin, Žrelec, 20.—; neimenovana, 5.—. Vsem prisrčna hvala! URADNE URE Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure. dvig verskega življenja so se tam leto za letom vršile duhovne vaje in dnevi duhovne obnove za vse stanove, izvencerkveni shodi in sestanki dekliške Marijine družbe in otroškega Marijinega vrtca, stanovski nauki za mladino in matere, V dvorani so se izbirali ljudje k farnim prireditvam materinskega dneva, miklavževanja in raznih proslav, prosvetno društvo je tam na svojem odru uprizarjalo igre. Za izvežibanje bodočih goslpodinj je skrbelo več kuharsko- STARŠI! Ako želite katero svojih hčera izobraziti za sodobno praktično gospodinjo, ki bo znala tudi v družini čuvati naši kulturni svetinji: vero in materin jezik, dajte dekle v kmetijsko gospodinjsko šolo v Št. Rupertu ali Št. Jakobu. S poukom začnemo 3. nov. 1961. gospodinjskih tečajev. Celo poročni pari so želeli v krogu svatov obhajati svoj prvi dan zakonske skupnosti. Zadnje 'ženitovanje je bilo tam avgusta 1957 ob poroki župnikove nečakinje Zofke. V osmih 'zimah je v domu poslovala šolarska kuhinja in nudila otrokom opoldne toplo juho. Dve šolski leti je bil v dvorani nameščen en razred. Ko pa je izbruhnila druga svetovna vojna, je dušni pastir v podstrešni sobi otroke poučeval v krščanskem n a uku i dvorano in sobi so zasedli obmejni stražniki, 'pozneje pa je dom sprejel v svoje prostore otroški vrtec in eno družino, ki je zaradi bombardiranja izgubila streho. Tako se je torej farni dom v tridesetih letih izkazal, da je nujno potreben in vsestransko koristen. Za vsako faro je farni dom potreben. Kar je iza človeka srce, to je za faro cerkev; kar za človeka pljuča, to je za faro farni dom. Na 117 let starem zidovju so se pa že kazale razpoke in streha je močno puščala. Poslopje bi moralo biti povsem popravljeno. V neposredni bližini pa se je lani dvignila nova cerkev, kateri se mora stara hiša umakniti. Doslužila je! Kjer je doslej stala, bo raven trg z dohotli v cerkev. 'Pod novo cerkvijo pa je zgrajen nov farni dom. Obsega prostorno dvorano z balkonom, tik za njo prostor za odrske potrebščine, garderobo in soba za igralce, malo dvorano in dve večji svetli sobi. Vse prostore farnega doma in cerkev bo ogrevala centralna kurjava. Kurilo se 'bo lahko tudi / žagovino, za katero je pripravljena shramba pod glavnim dohodom v cerkev. Z ruševinami mežnarije bo dvignjen in uravnan trg pred cerkvijo. Heraklit s starega farnega doma je še dobro ohranjen in se uporabi pri novi cerkvi in domu. Drugi material jia bo še lahko uporabil mežnar pri gradbi lastne hiše. Že 43 let vestno vrši ob mali plači cerkveno službo, zato bo ta pomoč kot nekaka nagrada in priznanje /a njegovo dolgoletno zvesto službovanje. In še komu drugemu 'bo ta in oni ostanek starega farnega doma dobro služil. Naj se v novi cerkvi in novem farnem domu Selani vzgajajo, da bodo verni, kulturni in značajni. Slovenski mladinski film »DOBRO MORJE« bodo predvajali v nedeljo, dne 15. oktobra ob 10. uri v Volkskino v Celovcu. »ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV« CELOVEC Spored koncerta »SLOVENSKA PESEM NARODA IN SKLADATELJEV KOROŠKE« v nedeljo, dne 22. oktobra 1961, ob pol 3. uri popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu. J. Pozdrav: Združeni zbori: Zorko Prelovec, Naša pesem naj zaori. — Predsednik Zveze pozdravi goste. — Tajnikov govor. 2. Mešani zl>or Št. Janž v Rožu: Pavle Kernjak, Jablana. — Pavle Kernjak, O ti preburna ženska stvar. — Franc Rutar, Prelepa je Rožna dolina. 3. Mešani zbor Globasnica: Janez Petjak, V pomladnem soncu (besedilo Milke Hartmanove). — Janez Petjak, Jaz bi rad rdečih rož. — Janez Petjak, Leder se jaz pišem (besedilo Lesičjakovo). 4. Pevsko društvo „Gorotan”, Šmihel nad Pliberkom: Milka Hartman - Tomc, Ta cerkvica šmarješka. — Milka Hartman - Bajuk, V polje prihaja pomlad. — Radovan Gobec, O Podjuna (besedilo M. HarUnanove). 5. Pevsko društvo „Jakob Petelin - Gallus”, Celovec: Milka Hartman - Cigan, V koči vrh hribčka. — Anton Jobst, Ko pridem jaz k tebi ponoč. — Milka Hartman - Cigan, Pojdi, ah pojdi. — Pavle Kernjak, O ti norčava gvava. ODMOR ti. Fantje iz Zgornjega Roža: Pavle Kernjak, Jaz pa |moj gvažek. — Lesičjak - Kramolc, Pesem od rojstva. — Radovan Gobec, Kaj bi te vprašal, dekle ti. 7. Zbor treh pevskih društev — Obirsko, Suha, Zelinje: Anton Jobst, Rože je trgala. — Anton Jobst, Le predi, dekle, predi. — Milka Hartman-Tomc, Od kod je to dekle. 8. Pevsko društvo Sele: Milka Hartman ■ Mihelič, Nebo, oko in jezero. — šimej Olip, Le tja, kjer je trata zelena. — Pavle Kernjak, Ko bi jaz vedela. — Narodna - Kramolc, Je pa dečva v Režeče zatoživa me. 9. Združeni zbori: Miro Kernjak, Na vas, gore, se jaz spominjam. — Anton Jobst, Zdaj se vsaka veja v maj budi. — Narodna - Kramolc, Tam, kjer teče bistra Žila. — Pavle Kernjak, Rož, Podjuna, Žila. — Milka Hartman - Tomc, O Podjuna. Xonon't pevskih dvnstn)“ Stari in novi farni dom v Selah (Malo krajevne zgodovine) Naši predniki so tudi igrali Da so se tudi pri nas v najstarejših časih za ljudstvo vršile gledališke predstave, nimamo nobenih ipričevanij. Verjetno so na dvorih staroslovanskih zadrug ali žup ob ljudskih praznikih prirejali obredne plese bogovom v čast; kot povsod so tudi tukaj sčasoma te obredne slavnosti dobile posvetno in veseljaško obliko. Pozneje so na gradovih imeli ob izrednih prilikah .podaniki grajske gospode priliko prisostvovati predstavam, katere so uprizarjali potujoči igralci srednjega veka. Prav gotovo pa so pri nas začeli z igrami za šiiše plasti — zlasti za meščanstvo — jezuit j e, ki so .vzgajali mladino. Tako je v zapiskih sporočeno, da so leta 1670 dijaki igrali v Ljubljani v slovenščini neko igro »Raj«. Bila je torej to prva slovenska igra, ki jo moremo izpričati. Verjetno so od tedaj večkrat kje igrali, kajti marsikateri falirani študent je ostal igranju zvest in je s tovariši začel nastopati po mestnih ulicah z igrami, kar je bilo tudi ddbičkanosno. Bolj znane so pasijonske igre, katere so pri nas prirejali očetje kapucini. Tako so že leta 1617 v nekaki igralski obliki izvedli kapucini Ij ubija rusko pasijonsko procesijo. Prava slovenska pasijonska igra pa je iz leta 1721, 'katero je napisal kapucin oče Romuald iz štandreža pri Gorici in je znana pod imenom škofjeloški pasijon. Podobne prireditve so bile tudi v Novem mestu in v Kranju. Tudi na Koroškem je v tej dobi nasta-ht verska ljudska igra, katero pa je napisal laik, preprost ljudski pisatelj; to je bil Andrej Šuster—Drabosnjak, doma od Sv. Jurja na Strmcu. Snov njegovih iger je vzeta iz svetopisemskih zgodb — žal, da je le malo teh ohranjenih; igrali pa so jih po vsem Koroškem. Za igre svetne, vesele ali žalostne vsebine v dobi pred 1848 ni bilo med slovenskim Ijustvom nobenega zanimanja. V Ljubljano so hodili sicer italijanski potujoči igralci in so verjetno ob tej priliki tudi zapeli nekaj pesmi v slovenskem jeziku. Šele Tomaž Linhart nam je pripravil slovensko igro »Županova Micka«, prirejeno iz nemškega izvirnika, in komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«, iz francoskega izVirnika. Tudi Valentin Vodnik je priredil neko opereto »Tinko Petelinček«, ti se ni ohranila. V glavnem je zanimanje v tej dobi bilo omejeno le bolj na iposa-uieznike, dočim je ljudstvo takrat še spalo. Okoli lota 1818 pa je zajelo predvsem slovensko izobraženstvo rodoljubno nav-inišenje in tedanje čitalnice so postale prva ognjišča igranja. Takih čitalnic je bilo 'cta 1869 na Slovenskem 'že nad 50. V vsa-ketni trgu in mestecu je obstajala čitalnica, 'k> je v sebi zbirala vse narodno zavedno izobraženstvo. Najmočnejša družabna vez pa so Lile igre. V ta namen so štajerski rodo-ijubi začeli v Gradcu izdajati »Venec gledaliških iger«, ki so bile skoro vse le preidi iz nemščine (Kotzebua). Tudi znani Janez Bleivveis je izdajal podobno zbirko 'ger, pesnik Vilhar pa je v istem času začel ^am pisati izvirne igre v slovenščini. V Ljubljani so takrat ustanovili posebno »Dia-oiatično društvo«, ki je leta 1867 začelo izdajati še danes znano zbirko »Talija«. iZ// mladina in prosveta Zakaj šporf in telovadba? Zopet smo v jesenskem času in kar naenkrat bomo imeli .pobeljeno naravo s snegom; zima je tu. Jesen in zima sta dve letni dobi, ko si zlasti kmečki človek lahko privošči nekoliko oddiha, ki si ga je tekom poletnih mesecev prav gotovo zaslužil in ga brez dvoma tudi potrebuje. Je pa to tudi doba, ko se more mladina bolj posvetiti društvenemu življenju: igram, petju in končno tudi telesnim vajam. Nasprotnikov športa in telovadbe še dandanes ne manjka, četudi je njihovo število malenkostno. Tudi take še dobimo, ki zatrjujejo, da kmečkemu in delavskemu fantu ni potrebno nobeno telesno gibanje, ker se pač dovolj »razgiblje« pri svojem poklicnem delu. O .potrebi športa in telovadbe je bilo že toliko napisanega, da o tem sploh nima pomena razpravljati. Cele skladovnice knjig, revij in drugih strokovnih listov je izšlo v tem 'pogledu v zadnjih 40 letih; in vse omenjene knjige in revije so napisali največji strokovnjaki sveta in najboljši zdravniki, če se še dobijo ljudje, ki tega ne upoštevajo ali ne morejo razumeti, jim pač ni pomoči. Kako važnost polaga tudi katoliška Cerkev na šport in telovadbo, nam je najboljši dokaz njen vrhovni poglavar, sedanji sveti oče Janez XXIII., ki se je že ponovno zelo ugodno izrazil o športu in ki je tudi sam aktivno sodeloval pri lanskih olimpijskih igrah v Rimu's tem, ko je na predvečer otvoritve sprejel ob nabito polnem trgu sv. Petra športne zastopnike vseh narodov ter jih očetovsko bodril za lepo in zdravo športno idejo. In tudi razni državniki so polagali in še polagajo veliko važnost na telesno vzgojo svoje mladine. Samo .poglejmo nekoliko nazaj: Hitler in Mussolini, največja diktatorja tedanje dobe, sta si bila svesta, da brez telesnih vaj ne bosta dobila take mladine kakršno 'potrebujeta v mirni1 dobi in v vojni: krepko, zdravo, požrtvovalno in pogumno. Vse te lastnosti pa si je možno privzgojiti v takih organizacijah, ki imajo idealne voditelje, ki skrbijo za pravo telesno vzgojo svoje mladine. In če pogledamo danes nekoliko za takozvano železno zaveso, kjer vlada komunistična diktatura, takoj opazimo, kako velika važnost se polaga pri njih na športno vzgojo mladine. In uspehi niso izostali. Ves svet se čudi njihovim rekordom, ki jih postavljajo ti športniki iz. dneva v dan. Oni se pač zavedajo tega dejstva: zdrava in krepka mladina jim je v mirni dobi potrebna za večjo proizvodnjo, v vojni pa si s slabiči ne morejo nič pomagati. V demokratskih državah, kjer vlada svoboda, je tudi šport svoboden in prepuščen (Ums kega meJtci HllacLbsttoilU if% ULho. Že večkrat je bilo na tem mestu zapisa-n°. da je film postal najmočnejši obliko-Valec človekovega naziranja o svetu in do-Sajanjiu v njem ter odločilen vzgojni čini-[clj sodobne družbe. Niti odrasli in azobra-/t,ni se ne morejo povsem obvarovati pred to — skoraj čarobno — silo filma; saj ta Nastopa v vsej premišljenosti in je sprem-ian z izredno učinkovitimi sredstvi fiilm-^ke umetnosti. če je vpliv filma tako močan na sleher-'ipga gledalca, 'koliko bolj bo učinkovit 'jdiv filma nad doraščajočo mladino v le-tlL nad 12 do 15 (pubertetniki). - Prav v 'eli letih je mladina namreč najbolj do-'zetna za izredne in učinkovite vplive . °Jja, Je pa duša mladostna v teh le-'N' tudi vsa odprta in samo čaka, kaj iz-hikne, da nasiti svojo notranjost. Posebno mladostnikom je kino danes naj-olj zažden prijatelj. Starši in vzgojitelji l°Žijo, kakor težko je mladostnike da-Nts obvarovati pred magičnim vplivom kt-lla- V filmskih predstavah ti gledalci kar požirajo, kar jim nudi platno. Kino je morda zaratli svojega 'lahkega in sugestivnega jezika najbolj priljubljena zabava za vsakogar; toliko bolj pa še za mladostnike. Zanje je v kinu vse lahko in zanimivo obenem. Za njihove mlade duše je vse tako resnično; saj še nimajo prebujenega duha kritičnosti. Zaradi filmske tehnike, ki more dogajanje predstave do neverjetnosti približati resničnosti, zadovoljuje kino povsem mladostnikovo domišljijo. Junaki filmskih izgodlb postanejo prava resničnost in mladostniki sprejmejo vse, od najnever-jetnejših dogodkov do nesmiselnih zgodb. Tudi filmski ritem ustreza njihovi domišljiji in tako po filmu mladostnik zaživi povsem svoj čarobni svet. Iz teh razlogov je problem filma za mladostnike mnogo težji in mnogo bolj pereč kot za odrasle. Odgovorni činitelji pri verskih in državnih ustanovah se vedno bolj zavedajo teh problemov. Z veliko vnemo iščejo rešitev in zlasti avstrijske oblasti so v tem vedno strožje. Žal, krajevne nadzorstvene oblasti še vse premalo resno jemljejo zakonite določbe, izdane glede tega vprašanja. privatni iniciativi. Razen državnih .podpor — v kolikor jih dajejo posamezne države svojim telesnovzgojnim organizacijam — prepuščajo državniki športnim vzgojiteljem in organizatorjem popolno svobodo, da delajo kakor vedo in znajo. In kljub temu je sedanji predsednik 'USA Kennedv takoj, ko je prevzel vodstvo države v svoje rojte, krepko posegel v ameriško športno gibanje. Njemu je bilo namreč dobro znano, da se je ameriška mladina pomehkužila in da bi tako stanje moglo postati za državo katastrofalno, če nekaj ne ukrene. In izdal je energične ukrepe glede športnega udejstvovanja ameriške mladine,, ki je za nadaljnji njen razvoj velikega pomena. Neverjetni uspehi ruskih altetov Ruskih športnikov je veliko milijonov, namreč takih, ki se aktivno udejstvujejo. 'Zato ni prav nič čudnega, če imajo na primer v lahki atletiki 50 atletov, ki skačejo v višino 2 m, 20 atletov, ki skočijo s palico 4.40 m in 114 takih, ki preskočijo 4 m, več kot 70 atletov, ki skočijo v troskoku 15 m daleč in 104, ki preskočijo v daljavo več kot 7 m. Več kot 100 atletov zaluča kroglo nad 15 m, več kot 100 jih je, ki vržejo disk nad 46.80 m, več kot 100 je takih, ki vržejo kladivo več kot 55 m in nad 100 metalcev kopja, ki ga zalučajo nad 65 m. Ista slika je pri tekih in hoji. Naj omenim samo maratonski tek, ki izgleda. da je nekaka ruska specialiteta, kajti stoti tekač na progi 42 km 'porabi za to naj težjo lahkoatletsko disciplino manj, kot 2 uri in 50 minut. — In tako gre pri njih tudi pri ostalih telesnovtzgojnih panogah. Človek samo gleda. Kaj pa Rdeča Kitajska? Kdor misli, da ta dežela športno spi, se zelo moti. Nad 40 milijonov je tamkaj mladih fantov in deklet, ki se aktivno bavijo s športom. 55 novih državnih rekordov so postavili samo v prvi polovici 1. 1961 in med temi je 8 svetovnih. — Sedaj si pa predstavljajmo 'kaj bi bilo, če bi se vsa ta športna množica preko svojega »IKitajskega zidu« razlila po Rusiji in naprej po Evropi: »rumena nevarnost«, katere se tudi Sovjeti boje. Ivo Kermavner BOKSAR Chicago je ameriško velemesto. Tudi v njem je poleg mnogo dobrega še marsikaj slabega. Neki okraj v Chicagu se imenuje »Smrtni 'kot«. iPrebivalci so namreč zelo pokvarjeni, celo otroci. Nekdo je vozil tja z avtobusom potnike. Nekoč so Spartanci opijanili sužnje, da bi se svobodni ljudje s studom Odvračali od pijančevanja. Tale avtobusni podjetnik je pa hotel potnike s podivjanostjo »Smrtnega kota« svariti pred podivjanostjo. Pa je nekega dne naletel slabo. Podivjani fantalini so ga napadli ter oropali in opusto-šili avtobus. Med napadalci je bil poglavar neki Tonče. Pa je prišel z drugimi vred v roke 'policije. V Chicagu deluje z usipehom škof Sheil. Všeč pa je Amerikancetm 'boksanje. Temu škofu se je ‘posrečilo, da je ob podpori nekaterih pametnih mož omilil boksanje v dopustno »zabavo«. S svojo šolo za boksanje je mnoge mlade rešil iz moralne zabred-losti. Med temi je bil tudi Torvče. Za njega, »voditelja«, se je škof posebno zanimal, posebno še, ko mu je Tonče zaupal, da bi bil rad boksar. Toda šola ni bila lahka za Toničeta. Treba se je bilo navaditi na red. Zgodaj iti 'tipat, nič kaditi itd. »Kdaj si bil pri obhajilu?« »O, tega fanta ne ‘poznam.« »'Mislim, kidaj si bil pri sv. obhajilu?« » Jaz? Prejel? Od nikogar ne sprejemam ničesar.« »Ti pa nimaš nobene vere.« Tonče je Obstal z odprtimi usti... Prišla je prilika, da se bo Tonče izkazal v boksanju. Mladi boksarji so nastopili na dvorišču neke kaznilnice — v razvedrilo kaznjencem. Ko je Tonče stopil z nasprotnikom v ris, se je dvignil izmed kaznjencev suhljat, majhen človek. Ta je vzkliknil: »Tonče, kako pa si ti prišel sem. Kako je z bratci in sestricami?« Ponče se pa ni vznemiril. Zaklical je: »Tata! pozdravljen!« in začel borbo. Pri prvem udarcu je 'podri nasprotnika. Hrupno so zaploskali kaznjenoi. Oče pa, čeprav ni smel, je skočil iz vrste k Tončetu in ga objel. Zvečer je očital učitelj Tončetu: »Zakaj mi nisi povedal, da je tvoj oče med kaznjenci? Ne bil bi ti napravil te zadrege.« »Kakšne zadrege? Sem prav vesel, da sem prišdl v jetnišnico. Sem vsaj videl svojega očeta. Spoznal sem tudi, da oče ni hudoben, je le šibke volje!« Tale Tonče, poprej tak divjak, sedaj pa tako spoštljiv in nežen do očeta! Kje je to dobil? Ne v »Smrtnem kotu!« Pač pa v dobri vi/goji... Ali ne bi bilo lahko dosti »divjakov« prevzgojenih? Sredstev je dovolj! Tudi šport je eno tako sredstvo... Tonče sedaj študira — je dober študent... db(l e nimi ... (Nadaljevanje s 3. strani) če bi k sošolcu Tomažiču prišel tri dni preje, b'i tam doživel »fiesto«, 30. avgusta je namreč god sv. Roze Limanske, zavetnice njegove župnije in zato največji praznik, še vse kaj večjega kot sv. Florijan za Vogrče ali sv. Rozalija za Podjuno. Sv. Roza je bila doma v Limi, glavnem mestu sosednje države 'Peru. Ime »Roža« je dobila, ker se ji je kot otroku včasih obraz spremenil v podobo rdže in Marija sama ji je dala ime »Roža sVete Marije«. Živela je silno spokorno, dušno in telesno veliko trpela, imela pa tudi videnja. Ker je prva svetnica v Južni Ameriki, je zato tudi' zavetnica vse Južjiie Amerike in jo zelo častijo. V vseh cerkvah sem videl njene oltarje ali 'kipe in ko sem bil na njen god v Cordobi, je bil oltar zasut z rožami in na stotine sveč je gorelo njej v čast. O pobožnosti so tam malo drugačni pojmi kot pri nas. Mislijo namreč, da je pobožnost in zveličanje v tem, da pred Marijo ali sv. Rozo ali kakim drugim svetnikom prižgo svečo, da gredo za procesijo in se poškropijo ali umijejo z blagoslovljeno votlo. Skoro vsi sicer zatrjujejo, da so »muy catolico« t. j. zelo katoliški, toda ob tem gre morda le ob največjih praznikih v cerkev in ob »fiestah« (praznikih, žegnanjih) k procesiji. Če pravim, da je tam malo praktičnih, zakramentalno živečih katoličanov, pa je treba priznati, da so prav ti tako dobri, 'požrtvovalni, da so lahko za zgled tudi nam, ki se smatramo za dobre. Občudovanja vredno je, kako se nekateri laiki, 'bodisi moški ali ženške, poročeni ali neporočeni, žrtvujejo v apostolskem delu. Ves prosti čas posvetijo katoliški akciji, da pomagajo duhovnikom, delujejo v kat. organizacijah, se karitativno udejstvujejo ali poučujejo verouk — in to vse 'brezplačno. Tam setu šele spoznal, kaj je katoliška akcija: delo, združeno z veliko žrtvijo, pri apostolatu Cerkve. Kar je posebno hvalevredno: prav izobraženci najbolj delujejo v katoliški akciji. Pri nas pa se izobraženci najbolj odtegujejo .. . (Dalje prih.) Teden verskega filma Zlasti po drugi svetovni vojni so začeli katoličani posvečati veliko pažnjo filmski umetnosti. Spoznanju, da je film 'postal pra-va velesila na kulturnem področju, je sledili a tudi odločnost katoliških kulturnih delavcev, da si priborijo soodločajočo besedo jpri filmski produkciji. Temu služijo katoliške filmske ocene, ki hočejo katoličane opozarjati na dobre filme in jih odvračati od filmskega »šunda«. Temu namenu služijo tudi mednarodni filmski tedni, katere prirejajo katoliške filmske komisije po svetu. Letos se bo tak mednarodni filmski teden versikega filma višJl v času od 17. do 23. novembra na Dunaju. Sodelovali pa ne bodo le katoličani, marveč tudi druge veroizpovedi. Doslej še niso izbrali vseh filmov, katere bodo vrteli pred to mednarodno komisijo v dunajskem Apolo-kinu. Jesen v vrtu Šoferski kotiček: Vrt mi nikoli dodelan. Ko mam že nudi pridelke, da jih vskladišatno za zimo, mas že zopet -kliče lk deilu za prihodmjo po-mlad. Oktobra in novembra moramo izkoristiti vsako priložnost za delo na vrtu. Najprej odstranimo vse enoletnice in trajnice, 'ki jih je uničila slana in jih kompostiramo. Postopoma bomo Obrali zimska jabolka in pripravili vse potrebno za vzimljenje zele-mljadi. Zimska zelenjad naj medtem Se mirno raste, ker 'ji prve slame ne Škodijo. Cvetlice in vse druge rastline, ki jih želimo prezimiti, 'moramo kar najhi treje presaditi v lončke, da se bodo v zadnjih sončnih dneh Se lahko vrasle in 'prilagodile novemu okOlju. Nepravilno bi bilo. če bi te '.rastline neposredno pred zimo prav m i biltro presadili in jih prenesli naravnost v prostore za prezimovanje. Dalijam, kanam in gladiolam lahko> porežemo nadzemne dele, približno za pedenj visoko nad zemljo, jih sesekamo in kompostiramo. Gomolje in korenike v lepem vremenu izkopljemo, posamezne sonte ustrezno'označimo, nato pa jih v primernem prostoru osusimo in očistimo. Sele če/ nekaj tednov jih spravimo na kraj, kjer bodo Ostale do spomladi. Vzimovanje sadja Posebno skrb moramo posvetiti vzilmova-nju sadja. Samo lepo obrano in sortirano sadje prenesemo v shrambo. Navadna klet za shranjevanje sadja največkrat ni primerna, ker je zrak v mljej zatohel in vlažen, če je le mogoče, ne vzimujmo sadja, zele-njadi in krompirja v istem prostoru, ker , je sadje zelo občutljivo in dobi v 'taksnih shrambah kaj hitro zatohlo-gnilobni 'priokus, ki je neprijeten. Najboljše je, če imamo za sadje klet, ki je kar se da čista in zračna, čim manj je prostor izpostavljen temperaturnim spremembam, tem 'bolje se bo ohranilo sadje. Najbolj enakomerna temperatura je v prostorih z dvojnimi stenami. Prostor za shranjevanje sadja tudi ne sme biti tolpel in pretirano suh. Vlažen zrak je nevaren le v slabo zračenih kleteh, kjer se zrak me 'menja tako pogosto, kakor to terja vzimljeno sadje, V suhem prostoru sadje ne gnije tako rado; se pa grbanči, ker izhlapi iz njega preveč vode. če smo prisiljeni shranjevati sadje v suhem prostoru, potem ne zalagajmo sadja na police posamično, temveč po več vrst na debelo, da ostane lepo in sveže. Prostor z vzimljenim sadjem naj bo do močnejše slane nenehno odprt. Ko pritisne mraz, odpirajmo okna za nekaj ur opoldne. Kdor nima primerne kleti, lahko zloži sadje v dobro zaprte zaboje ali majhne 'sode, ki naj jih postavi na podstrešje. Ko pritisne mraz, moramo zaboje pokriti z volnenimi pokrivali. Sadje ne zavzame toliko prostora, kakor n. pr. zelenjad, zato je zanj lahko najti primeren prostor v Vsaki stavbi, celo hladna soba ustreza. Spravljeno sadje pozimi večkrat pregledamo in nagnite sadeže odstranimo. Vzimovanje zelenjadi Tudi kleti za vzimovauje zelenjadi motamo čimprej pripraviti. Vso staro, morda okuženo zemljo in pesek, ki sta v kleti še od prejšnje zime, moramo znesti na vrt, v klet 'pa nanesti nove zemlje, in to tedaj, ko je primerno vlažna, če je le mogoče, klet tudi prebelimo ali kako 'drugače razkužimo (zažveplamo) in, seveda temeljito prezračimo. Kdor ima zaprto gredo, lahko to uporabi za vzimljenje listnate in kore- naste zelenjadi. Hren, črni koren in pasti-nak so odporni proti mrazu, zato jih pustimo kar zunaj in jih za Uporabo v kuhinji isproti izkopavamo. Tudi kitajski ohrovt vzdrži na planem; popčar, rdeče zelje, kodrasti ohrovt in zimski por pa so celo veliko bolj okusni, ko jih posmodijo prve slane. Zelenjad, ki jo nameravamo shraniti za zimo, moramo prebrati ter islabŠe, prestare, poškodovane in nagnite rastline izločiti. Tedaj, ko jelenjad spravljamo iz vrta ali polja in jo pobiramo, imamo najlepšo priložnost, da od 'tistih vrst in sort, ki so dale lepe pridelke, odberemo Čim več za Semeniče. Te bomo posebno skrbno prezimili ter spomladi posadili in tako pridelali pristno domače 'seme. Zelenjad moramo spravljati suho in v 'suhem vremenu, sicer začne kmalu gniti. S spravljanjem zelenjadi ne smemo preveč hiteti, ker prezgodaj spravljena zelenjad slabo prezimi. Spravljali jo začnemo konec oktobra. In to najprej rumeno korenje, rdeči korenček in rdečo peso. Nekoliko'pozneje spravljamo endivijo in kapusnice. Pa še na eno ne pozabimo! Če imamo na vrtu kompostišče, ga še enkrat pred zimo obrnimo in uredimo. Prav tako zberimo vse vrtne odpadke, kot je fižolovka, krom-pirjovka, lislje, ruše itd. in jih kompostirajmo. S tem bodo tudi odpadki koristno uporabljeni. Vse izpraznjene gredice prekopljemo in če ni zemlja peščena, pognojimo. Preko-pane in s lem zrahljane gredice si 'čez zimo naberejo mnogo več za vrt tako koristne' talne vlage kot zbite in neobdelane. Poleg leg« pa prekopano težko vrtno zemljo mraz zrahlja in jo s tem napravi veliko 'bolj rodno. Še to in ono za zimsko shrambo Pozni stročji fižol Zdravo stročje z nerazvitim zrnjem odberemo,, obrežemo in osušimo s čistimi prti. Na 5 kg stročja odmerimo 10 dkg soli, s katero fižol v veliki posodi enakomerno nasolimo, ga premešamo, in pustimo nekaj časa. Nato vzamemo velik lonec valjaste oblike in vanj tesno naložimo stročje. Plast za plastjo s pestjo potlačimo, da izstopi voda. Ko je posoda polna, denemo na vrh nekaj žlic posnetega kislega mleka, zavežemo lonec s čisto, ne pregosto belo tkanino in ga postavimo na topel prostor s približno temperaturo 20—25 stopinj Gel-cija. Pižol v posodi začne vieti. Vre naj kaka dva tedna. Po tem času se vrenje poleže. Zdaj pokrijemo stročje s svežim prtom, položimo čezenj čiste deščice, obtežimo s kamnom in zavežemo lonec s celofanskim papirjem, skozi katerega lahko shrainek opazujemo, ne da bi ga bilo 'treba odpiram. Shrainek prenesemo najprej v nekoliko hladnejši prostor,' čez par tednov pa ga postavimo v klet, ki ima temperaturo 6—J8 stopinj C. Iz tako shranjenega stročja pripravljamo okusne omake, juhe, pa tudi solato z dodatkom različnih 'začimb in olja. Paradižnikov sok v navadnih steklenicah Zrele, rdeče paradižnike očisti, dobro operi in zreži v dobro pološčeno kožico ali lonec. Pristavi na štedilnik k neprehude-mu ognju, da počasi izaivro in se zmehčajo v lar.itnem soku. Nato postavi lonec na kraj Štedilnika, da padejo paradižniki na dno; na vrhu ostane čista voda, ki jo nekoliko odcedi. Paradižnike pretlači, sok napolni v steklenice, tako da manjka najmanj dva prsta do vratu. Steklenice deni v velik lonec na papir ali krpo, (pazi, da se ne dotikajo druga druge,) prilij toliko vode, e-stechliche, ikomedija. — Petek, 20. 10.: La Boheme, opera (premiera). — Soboa, tZl. 10.: Die lustige Witwe, opereta. — Nedelja, 22. 10. ob 15.00 uri: La Boheme, opera. /.ačetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15. uri. KOMORNE IGRE: Sobota, 14. 10.: zaprto. — Ne-deija, 15. 10.: Oscar, komedija (poslednjič). — Sobota, 21. 10.: Spa-ter Friihiing, komedija, (premiera). — Nedelja, 22. 10.: Spater Friih-ling, komedija. Začetek ob 19.30 uri. VESELA VDOVA v CELOVCU Jutri, v petek bo v celovSkein mestnem gledališču premiera ene izmed najbolj popularnih operet sploh, Leharjcve „Vcsele vdove”, ki je s svojimi čari osvojila ves svet. Se danes, ko je „Vesela vdova” vsekakor ie precej zrela dama s 5(i leti, je ohranila svoje čare. Pri glasbi je isto kot pri ženskah: ne vprašujete po letih. Režiser Franz God, vedoč, da se vse ženske rade malo „poštimajo”, je celovško izdajo „Vesele vdove” časom ustrezno osvežit Sceno bo pripravil arhitekt Spurny, kostime pa Betty Arnold. Dirigiral bo K. H. Brand, zbore je izvežbal F. Gersta-cker. Nastopajo člani domačega ansambla. STADIER Mobelkauf ist vvirklich kein Problfem — vvichtiger ist das Einrich-ten gemOtlicher Raume, die Ausvvahl det harmonischen Formen und Farben fur das Heim, das ganz Ihrem Geschmack entspricht. Da sind wir die erfahrenen Fachleute, die Sie unverbindlich beraten. tt Unsere beste Reklame ist die stSndig sleigende Žani zufriedener Knnden. ■ Die Ausvvahl ist uniibertrotfen. g VVir (tthren nach vvie vor das giinstigste Volks-Schlal-zinuner. B Besichtigen Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung. gg Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit cigeneu Mdbelautos kostenlos. d Kicditgevvahrung zinsenfrei durch Eigenfinanzierung und SVV-Kredit his 30 Monate. Diese Vorteile bietet Ihnen ihr Haus der guten Mobel KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. PO-24,52-62 Po 'vojni so na raznih 'krajih v Avstriji bile 'zgrajene elektrarne, ki spreminjajo v dragoceno pogonsko energijo moč naših rek in planinskih voda. Razne družbe so gradile te naprave, deloma v okviru deželnih gospodarstev, deloma pod okriljem elektrogospodarske skupnosti Avstrije (Ver-bundsgeseilschaift). Med temi je družba Oesterreichische Draukraftvverke A. G. s sedežem v Celovcu, katere glavna naloga je izkoriščanje vodnih sil reke Drave, iz skromnih začetkov zrastla v naj'več j ega proizvajalca električne energije v Avstriji. Poleg vodnih elektrarn na Dravi in zbiralnih gorskih elektrarn v severnokoroških Alpah, ki spreminjajo »belo zlato« v energijo, pa je zgradila tudi več kaloričnih central, ki pretvarjajo domači premog v električni tok. Samo nekaj datumov: Leta 1947 so bile »Avstrijske dravske elektrarne« ustanovljene kot posebna delniška družba na temelju II. zakon o podraževanju. Leta 1948 je prevzela takrat že dograjeno dravsko elektrarno Žvabek ter vzela v svoje roke dovršitev gradnje elektrarne Labot. Leta 1949 je začela graditi kalorično centralo v St. Andražu. Leta 1950 je stekel prvi agregat pretočne elektrarne ReiBeck. Leta 1953 Vzhod in Zapad do zob oborožena (Dalje s L strrani) Velika Britanija ima pod orožjem 500.000 mož. Francija I milijon, od katerega pa odpade dve tretjini na pehoto, ki pa je skoraj vsa v Alžiru; Zapadna Nemčija pa ima skupno 300.000 mož, od tega blizu 200.000 tpož v 8 pehotnih divizijah. Ostalih 10 dr-žav-člank: Atlantskega pakta ima pod orožjem skupno 1,600.000 mož. Kot na Vzhodu predstavljajo čete satc-litev faktor negotovosti, je tudi na Zapadu vrednost vojaških sil ameriških zaveznikov omejena. Tako so britanske sile razpršene po velikem prostoru, ki je kljub zmanjšanju nekdanjega britanskega imperija še ostal pod angleško oblastjo, večina francoskih vojaških sil pa je vezana v Alžiru. V glavnem torej odločujejo sile Združenih držav in Sovjetske zveze. Sovjetska zveza ima en milijon več vojakov pod orožjem kot Združene države, vendar je 'udarna moč ameriškega vojaštva na splošno zaradi boljše tehnične opreme in kvalitete orožja (če izvzamemo sovjetske daljnometne rakete) s sovjetsko vsaj izenačena. je začela graditi zbiralne naprave energijskega kompleksa ReiBeCk-Kreuzeck. Leta 1959 je bil začetek gradbenih del pri Ka-zazah na Dravi ter gradnje termične centrale Zeltwčg. Leta 1961 je bila končana oradnja zbiralnega energijskega kompleksa ReiBeck-Kreuzeck. Tudi dela v Kazazah, kjer že montirajo prvo turbino, se bližajo koncu in kmalu bo v Podjuni nastalo umetno jezero, ki se bo po površini bližalo velikosti Vrbskega jezera. V zvezi z razpisom energijskega posojila za leto 1961 so si časnikarji z Dunaja, Nižje Avstrije, Štajerske in Koroške ogledali razne naprave Avstrijskih dravskih elektrarn. Tehnični ravnatelj dipl. ing. W e r -n e r je ob tej priliki napovedal, da Avstrijske dravske elektrarne izdelujejo načrte za izgradnjo še nadaljnih sedem elektrarn na Dravi do Beljaka, in sicer 'bosta najprej prišla na vrsto načrta za Rožek in Bistrico. Ritem gradnje bosta pa seveda narekovala potreba po toku in razpoložljivost denarnih sredstev. Poudaril je, da nudi gradnja elektrarn na Dravi izredno ugodne gospodarske pogoje ob nizkih stroških, po-sebifo, ker ne bodo prizadeta glavna naseljena področja. Tilmska acma (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Bistrica v Rožu. — Sobota, 14. 10.: Dcr gritne Bo-genschiitze (III). — Srednje dober •kriminalni ti Im. — Nedelja, 15. 10.: So cin Millionar hat's schwer (IV). — Veseloigra za malozahtevne kinoobiskoval-ce. — Sreda, 18. 10.: Von Cow'boys gejagt (II). — Simpatičen film i/. divjega zapada. Mlada deklica s >.ivojo ljubeznivostjo ukroti divjega konja. Borovlje. — Sobota, 14. 10.: Frau \Vatnem Ge-tvenbe (V). — Drama. Izobražena hčerka zapusti svojo mater, ko vidi da prihajajo njeni dohodki iz nepoštenih virov. Nemoralen film, ki ga odsvetujemo. — Nedelja, 15. 10.: O sole mio (III). — Vojaška veseloigra z primitivno vsebino in mnogimi popevkami. — Torek, 17. 10.: Schreie dcr Angst (III). — Kriminalni film. Pianist se hoče z umorom maščevati nad časnikarji, ki so objavili nek njegov škandal. — Četrtek, 19. 10.: Sein Coit war schneller (IVa). — Film z divjega zapada z brutalnimi scenami. Dobila ves. — Sobota, 14. 10.: Katja, die unge-kronte Kaiserin (IVa). — Zgodovinski film. Ljubezen in smrt carja Aleksandra II. — Sreda, 18. 10.: Die Mumie (IV). — Grozljiva zgodba o neki egip- Mali oglas Močna sadna drevesca in ribizelj nudi drevesnica Marko Polzer, P. St. Veit i. J. (St. Vid v Podjuni). č-nski mumiji, ki 4000 let po svoji smrti povzroči smrt nekaj raizskovalcev. Miklavčevo. — Nedelja. 15. 10.: Das Drcimaderl-liaus fll)! — Komponist Franc Schubert kot središče ednine ljubezenske zgodbe. — Četrtek, 19. 10.: Die Mumie (IV). — Glej pod Dobila ves. Pliberk. — Sobota in nedelja, dne 14. in 15. 10.: Ich liess mein Herz am \Vbrthersee (IVa). — Ljubezen med svetlolaso otroško vrtnarico in bogatim Študentom. Moralni zadržki. — Torek in sreda, 17. in 18. 10.: Salzburger Cschkhten (IV +'). — Očarljiva ljubezenska zgodba. Sinča ves. — Petek in sobota, 13. in 14. 10.: Licbe und Taifun aus Nagasaki (III). — Francoski inženir na Japonskem med dvema ženskama in dvema svetovoma. — Nedelja, 15. 10.: Traumrevue (II). — Neko dekle se izda za slavno plesalko v reviji na ledu ter doseže velik uspeh. — Sreda, 18. in četrtek 19. 10.: Kriegsgenicht (III). — Trije vojaki preživijo za časa druge svetovne vojne neko morsko bi: ko in domovina jih slavi kot junake. Neka j časa pozneje pa se morajo zagovarjati pred vojnim sodiščem, češ, da so bili strahopetni in da so dezertirali, ter jih obsodijo na smrt. — Petek in sobota, 20. im 21. 10.: Das verfliste 7. Jahr (IVb). - Začasen vdovec išče ljubezenskih doživetij. Za odrasle s premislekom. St. Jakob v Rožu. — Sobota, Der Satan lookt mit Liebe (IVb). — Pobegli kaznjenec ustreli svojo prijateljico. Bi ti talen film, za odrasle s premislekom. — Nedelja, 15. 10.: Traumrevue (II). — Glej pod Srnča ves. — Sreda, 18. 10. Horizont in Flam-men (IVa). Trikrat hitrejše kot zvok bo letalo H-70 VValkuere, ki so ga izdelali konstrukterji ameriškega vojaškega lealtstva — zasedaj še samo na papirju. Letalo ima krila v obliki trikotnika. Poganjalo ga bo šest motorjev na šobo (Dilsenaggregate). Konec leta 1962 bodo 7.ačeli s poskusnimi poleti. — Ameriška letalonosilka „Kitty Harvk”, ki je bila pred kratkim splavljena v morje, bo prva ladja, ki bo oborožena z raketami namesto dosedaj običajnega protiletalskega topništva. Imela bo 60.01)0 ton in bo ena izmed največjih ladij na svetu. Slika jo kaže na preizkušnji vožnji ob atlantski obali. Najnovejie kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- m trebšcine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT, Paulitsdigasse (Prosenhof) Izbira in kvaliteta preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme LODRON V3UACH Lederergasse 12 tujsltaprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust! SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 15. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 16. 10.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pogled v moderno svetovno literaturo. — 18.00 Karel Pahor, Istrijanka. — TOREK, 17. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! — SREDA, 18. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Za našo vas. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 19. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Živo srečanje: dr. M. Turnšek. - PETEK, 20. 10.: 14.15 Poročila, objave. - Solistična ura. - SOBOTA. 21. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srejf. — 18.25 Zdaj smo delo dokončali... HOKEV NA LEDU (Dobra otvoritev sezone) KAC : EC BAD ToLZ 5:4 (2:2, 1:2, 2:0) Preteklo nedeljo so se številnim ljubiteljem dinamične igre na ledu prvič odprla vrata celovške Mestne dvorane. Tekma je bila neodločena in napeta do konca, vendar kvaliteta na dokaj nizki ravni. Zopet je zablestel celovški ljubljenec Lemon in s svojo tehniko navdušil vse gledalce. Novi pridobitvi — Kanadčana Morelli in Turple sta razočarala, posebno zadnji. Vendar takoj ob začetku sezone ne moremo soditi o njunih kvalitetah. Ra1' veseljivo pa jc, da so po odhodu Huberja, Bachure in Tiseherja našli mesto v moštvu mladi igralci. fostuista (tičati, paspodihje, p&zoc! v Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavile manjkajočo opremo RAOLNAVR V I L L A C H Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob Piatitne- olafiavc! List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: ..Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.—šil., letno 80.—šil,, za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. - l iskama Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.