in praad** , a.ilj exc.pt SUB-m£ft HolHajfc PRO VEVA glasilo slovenske: narodne podporne jednote /fT- Urtdnlikt in uprmvntiki prostori: 2«6> to. Uvndali An. OtUmm ml P«UU«llMi .»«67 80. Uwndal« Av«. TsUphone UvndaU 4111 SuW.cript.on $5 00 SpVEAR XVII» ^rUte S^^^rr ¿^¿l.r.^M^r^r Chicago, IU., .rada, 8. aprila (April 9th), 1924. mmmmKtvlf === Acr.pt.acr for atiliM »t ihcmI nt. of h^M« provid«4 Ur ia *mHm 1103, Aet »I Oct. S. 1917, •Mtk*rM mm J«m 14. 101«. STEV.—NUMBER 85. 1904-Brez boja,dela in trpljenja ni uspeha.-1924 Malo je dvajset let v človeškem življenja, v času razvoja pa še toliko ni, kolikor človek enkrat dihne. Kljub temu ae v tem kratkem čaeu ¡zvrše spremembe, kakeršnih človek ne pričakuje pred dvajset, leti, akoravno je velik optimiet in je prepričan, d& človeštvo koraka po poti razvoja nevzdržeraa naprej. Ako bi kdo pred dvajset leti dejal, da bo Slovensko narodna podporna jednota štela več ko pctdtaet tisoč članov, preden bo »tara dvajset let, bi se mu nekateri poredno amejali, drugi bi ga proglasili za sanjača ali gobezdovego bahača. Ko se je ustanovila Slovenska narodna podporna jednota pred dvajset leti, so rekli tisti, ki ao ustvarjali javno mnenje med ameriškimi Slovenci, da je zagledalo luč tega svieto v Chicagu mrtvo rojeno dete. S temi besedami eo povedali, da je bila Slovenska narodna podporna jednota mrtva, še preden se je ustanovila. Kujne, čudno je, da je prihajala taka aodba v javnost o podporni organizaciji, ki ae je šele komaj ustanovila. Ampak kdor pozna tedanje razmere, se temu ne čudi. Javnega mnenja med ameriškimi Slovenci niao takrat delali aloveneki industrijski delavci in farmarji. Takrat ao šteli nekaj tisti ljudje, ki so imeli kaj okroglega pod palcem, in župniki in mežnarji. Med premožnejšimi Slovenci so bili zelo redki taki, tki niso hodili v fiirovž po nasvete. Obstoječe podporne organizacije so imele v svojih .pravilih ostre določbe z ozirom na spolnjevanje verskih dolžnosti. In v takih razmerah so se našli Slovenci, ki ao izjavili, da ustanove slovensko podporno organizacijo, v kateri se bo lahko vsak izveličaval po svoji volji. Taka misel je bila takrat pregrešna, atraš-na. In ker takih ljudi ni bilo veliko, ki ao tako mislili in odprto izjavljali, je bila logična poale dica, da ao čuvaji starokopitnosti izrekli, da je v Chicagu prišlo na svet mrtvo rojeno dete, ko ne je ustanovila Blovenoko nerodna podporna jednote. V letu 1903 oe je pojavilo izredno gibonje med ameriškimi delavci. Nekaj let preje eo pričeli prihajati v Ameriko Slovenci, ki ao bili že v starem kraju industrijski delavci. Nekateri izmed njih so bili organizirani že v starem kraju. V tem letu se je preselil tednik "Glaa Svobode" iz Puebla v Chicago. Liat je alužil tem naprednim elementom kot aredstvo za izmenjavanje miali Pričeli so se ustanovljati samostojni aooialiatlčni klubi in pri tem se je pridno gojila atara želja, da se ustanovi slovenaka podporna organizacija, ki ne bo trdo in pod kaznijo iaključitve zahtevala od sv,»jih članov, da morajo opravljati gotove in v pravilih določene vereke obrede. Ta želja je bile sicer stara, a težko se je dala ureaničiti brez lista, ki bi spoje val posameznike v raznih sloven-nkih naselbinah v celoto. Tednik "Glas 8vobode" je spopolnil to vrzel. Nasprotniki nove podporne organizacije od videli nevarnost, ki prihaja, tode smatrali so jo za tako mnlenkoatno, da ao sami z neapemetnimi zaključki na konvenciji J. S. K. J. v Omaki pomagali navdušiti vea aloveneki napredni element v Aru riki za ustanovitev elovenske podporne organizacije, ki bo prosta ozkosrčnega verskega duha. Središče agitacije je bilo aeveda v Chicagu. Tu je izhajal tednik "Glas Svobode". Ustanov ljen jo bil slovenski soeialietični klub in ustanovljeno je bilo društvo, ki je delalo z veemi svojimi močmi za ustanovitev nove slovenske podpora* organizacije in ki danea noai ime " Slavija'\ štev. 1 S. N. P. J. V drugih neselbinah ni apel napred ni element. Ustanovil je samostojna društva v La Sallu, IU., Johnatownu, Pa., v ftteelu, O., v Clevrlandu, O., v Morganu, Pa., v Alleghenyju. Pa., v South Chicagu, BL, in v Yalu, Kana. Ta društva ao dobila po vrsti Številke, ko se je usta rovila Slovenska narodna podporna jednota dne 6. 7, 8 in 9. aprile 1904 v Chicagu. Dne 9. aprila je končala uetanovna konvencija S. N. P. J. in ta dan je bil določen kot njen rojetni den. Oddaljena društva zunaj Chicaga »o poobla Ktils člane društva Slevije štev. 1 in društva "De lovec", štev. 8, da jih zaatopajo kot delegetje na ustanovni konvenciji. Organizacije ae je šele ustanovila in društva eo morela gledeti ne v»ok eent, da ga prihranijo novi in mladi organizacij' Ustanovne konvencije je na široko odprU vrata vsem Slovencem in drugim Jugoslovanom, da pristopijo v Slovensko narodno podporno jed not >. Nikjer ni bilo v previlih določbe, ki bi na rekovele članom, da morejo izpolnjeveti verake s brodi. "Itratstvo, svoboda in napredek", je iz rekle ustanovna konvencija, "je gealo 8. N. P. J " S tem ge«lwn je stopile R. N. P. J. v javnoet in j« pričele nabirati člene, ki ao se v teku dvajeet let pomnožili ne več ko petdeaet tisoč To pokozuje da ae aatanovitelji niao motili, ko ao aapiaali, da mora nove podporna organizacija gojiti bratstvo in avobodo in delati za napredek človeške druibe. Člani S. N. P. J. ao ae vseakozi ravnali po na čelih, ki ao jih začrtali uatanovitelji organizacije. Gojili ao bratatvo, ker do danea niao izključili Še nobenega člana zaradi njegovega verskega ali političnega prepričanje. Delali ao za avobodo, ker ao avoji organizaciji dali pravila na najširši de mokratični podlagi, kakeršnih do dani« nima nobena bratnka podporna organizacija v Ameriki. Delali ho zn napredek, ker ao pričeli izdajati svoj PREMOŽENJE 1904 aa.Tst.aa $8,407.71 1906 $11,707.4* 7»T O 7.49 1908 1907 1908 $1 8,01 TJ 4 $11,87$.$$ 1909 1910 $31,0$$.$$ $9Qt999rQ9_1111 1912 $97.287.87 • 1 1 S >4 06.3 S 1913 1914 $178,46(4.31 $248,491.18 1916 1916 $346,134.07____________ ____________$474,401.80 ______1617 1916 $ 8 1 8,088.07__ $ 8 9 8,5 2 3 . 2 9 lili 1920 $ 7 8 0,99 2.3 7 $1,187,248.47 1i2l 1922 $1,392,241.00 S 1 . 684 . 834 . 3S 1923 1923 S o 1 6 9 4 2 9 1 3 1922 1921 1919 3 9 2 8 2 4 6 0 6 8 9 1 0 4 6 2 3 6 7 1 1920 1916 1917 2 1 1 8 7 18,437 1916 1916 14,777 12,216 1914 1913 1911 1909 1907 1906 11,621 i,, 4 1 0 7,742 6 . 6 O JL 6 , I i « 4 , t » » 1912 1910 1906 1906 1904 4 , I t 1,741 1.77$ I ČJLAN8TVO list in ao ustanovili Književno Metieo, da širijo, izobrazbo. Pokazeli ao, da praktično moralni življenje zahteve od človeke v boju ze obstanek gotove morelne pogoje. ki jih «lovek lahko spolnjuje, ako eo v soglaaju z njegovo veotjo in jk ima pametne pojme o svetovnem nazirenju. Kajti svet ni razdeljen v dve različna dele: v fizičn«ga. materija I neg* in v morelnege, nemeUrlJelnege fut dolžnosti ne elonl ne "ketegoričnl zapovedi* , temveč izba je iz eoeielnege nagone Iz tege ao irvejali, da * da Ijobezen do aemega eebe izve jati harmonično z ljubeznijo do svojega bližnjika. Zavedali «o ae, da človek nima le dolžnosti do aa mega sebe, temveč jih ima tudi do človeške druibe. Spoznali so, da poatojita dva naravna zakona, ki ata enako potrebna, ako hočejo ljudje živeti v redni Človeški družbi. Naravni zakon ne sili človeke, da gleda le zaae, ampak ravnotako pri tiske lianj, da se briga tudi za hlagoNtanje avo-jega bližujikn v človeški družbi. To ssuje spoznanje so izkazovali praktično v društvenem življenju, širili ho ga nami v svojem listu in tolmačil ga je list v poljudni besedi. Iz tega spoznanja in iz širjenjn tega spoznanja med sloveiiHkim ljudstvom v Ameriki je laAlit tista silna egitatorična sila, ki je učinkovala, dn je Slovenska narodna |M)dporua jednota dosegla preje število petdeset tiaoČ članov, preden jo bila staro dvajset let. Že UHtuuovitelji Slovenske narodne podporno jednote so sposnoli, do je poleg širjenjn brotstvo, svobode in dela zo napredek z besedo in v pisavi, treba o praktičnim delom dokazati, da ae besede in neuki aprerainjojo pri avoji Ustni organizaciji v meso in kri. Untanovne konvencijo je centrolizirolo bolniško podporo, Odpravila je staro navado, vko-reninjeno pri alovenakih in drugih organizacijah, po koteri so društvo izplačevala bolniško podporo bolnikom. Ako amo bratje,, tedaj moramo podpirati drug drugego v bolezni in neareči ne glede no to, h oateremu društvu pripadamo; k močnemu ali šibkemu. Tako so rasprovljoli ustanovite lji in napravili zaključek, ki jo veliko pripomogel k uodoljnomu roavoju in nopredku Blovenoko nerodne podporne jednote. Drugo redno konvencijo je odpravilo zopet navado, prinešeno is drugih podpornih organisa eij v S. N. P. J. Storila je prvi korak, da aa od pravijo pooblaatila glavnih odbornikov in delega tov indojMo vsak delegat in odbornik aamo p« en gloN na glede no to, koliko društev zootopo. Tretja konvencijo v U Sallu, IU., ja pa storila zadnji korak. Odpravila je pooblastila, Izdelala je pravilo, ki oo dajala glavnemu odboru In društvenim odborom gotovo moč, katero bo po orne-jevali vsi člani s splošnim glaoovanjem. Sprejela je načelno izjavo, ki je toko jasna, da jo nemogoče spremeniti S. N. P. J. v nazadnjaško pod porno organizacijo. Uatonovilo Je tudi meoočnik. ki je bil lačetnik oedonjego dnevnika. Četrta redno konvencija v Clevelandu je spre menila mesečnik v tednik in priznala je enako pravnoet članio. Peta redna konvencija v Milvvaukeeju je opre jele pravo direktne zakonodaje, inicijotivo in re ferendum, Povečalo je tednik o štirih na oaem otrani. Sprejela j« znano Molekovo resolucijo, katero ao slovenski nazadnjaki napadli 8 vso silo, ki jo po v resnici privabilo nove trume članov pod okrilje Slovenske narodne podporne jednote. Zaključila je, da stavkokszi ob Času otavke oprav ljaj'> izredno nevarno delo in zo to ne morejo biti člani Slovenske nerodne podporna jednote, Nkle nilo je, da se uvede mledinaki oddelek, ako ae do koneem leto 1912 prijavi tiooč otrok v starosti od enega do šeatnojst let. Aesto redno konvencija je sprejela več vež nih predlogov v korist organizacije, nojvožnejšn je bila resolucija, ki se je izreklo, do Slovensko narodna podporno jednota ustanovi svoj dnevnik. Tudi sedma redna konvencijo ni zooetolo z važnimi zaključki zo razvoj organizacije, Sklenila je, da se ustanovi "Mladinaki Hat" Književ na MaiieaTpodporni aklad za dijake in da se dobe podatki za ustanovitev ovoje lootno tlakoma. Do ločilo je, do j« glovni upravni odbor kot druga inotanoo odpadel in da ae prizivi proti razaodbi prve instanee takoj predlož« glavnemu porotnemu odboru kot urtigi instanci. Zadnja je bilo združitvena konvencijo, no ko teri ae jf uri uničila željo dveh podpornih orga nizoeij: Slovenske nerodne podporne jednote in Slovenske delavske podporne zveze, ki sto oe ne tej konvenelji združili v eno telo in začrtali pot za nodaljni lazvoj Mrez notranjih bojev ni bilo, pa tudi napo dov od zunaj na Slovenako narodno pod|»orao jed noto ni manjkalo ml njene uatanovltve do do nošnjega dno. Notranji boji oo še bolj pojočell miael, do kn!ikor bolj demokratične je orgenira eijo, toliko trdnejšo je njena podlago, Napadi od zunaj. ki ao prihojoli od prijateljev najtemnejši reakeije, ji niao škodovali, ampak ao celo poepe šoveli njeno raat. Kolikor bolj oo oe njeni na* protniki trudili, da jo uničijo, toliko hitreje ee Je množilo njeno članatvo Prev hitro je prekoeile v številn ¿lo/ietva droge etorejie elovenske pod poro» 'trganbice ali glivice, eno celična rastlinska hit ja v velikosti samo nekoliko mikromdimetrov, torej tako majhne, tla jih * pro atim očesom ne vidimo, tem e«; le a mikroskopom Po njih zunanj kakovosti razlikujemo tri \ rs e bakterij okrogle, podolgovate nI paličsste. ki se imenujejo tu«li ba eili ter no ravne in votle in sled njič ipiralne nit svedraate Delita daljr v tak«-, ki se same prem kajo, v kar jim služijo tanki*, vpogljive nitke in tak»*, ki no n«? premične tn ki »e plodijo delom na mestih, kjer ima «rak svoj pri etop, deloma tem. kamor zrak in more. Toplota, ki je potrebna a a, njih raivoj, je različna, navadit-jim ugaja toplota me vrašniee kot povaročiteljiee nale/ Ijivih bole/m Zdravilno ae jih rn b» t itd i »a obrambno cepljenje pro ti rarličntm infekcijskim bolet nun Takim bakterijnm pn je tre ba prej njih učinkujočo moč ns primeren način oslabiti NA OBALI. •piani Kabtndranath Ttfora. Na obali neskončnih avetov ae shaja decs Nedogledno rn-bo ae negibno »penja nad glavo, in nepokojna voda hrumi. Na obali neskončnih »vetov se shaja deea z vriskom in plesom /ids si hišice iz p sks in se igra n praznimi školjkami. Iz ve lejra listja si spleta čolne in sme * joč »e jih spušča preko brezmejne irlohine Deea se ijfra n.i bregovih svetov. Ne zna plavati, ne ve, kako se mečejo mreže. Potapljači iščejo biserov, kupei se votijo ns ladjah, deea pa nabira kamenčke in jih zopet razmetava. Ne išče skritih zakladov, ne ve. knko se mečejo mreže S smehom se vzpenje morje »n bl»«do„ se blešči ustne v obrežja Smrtonosni valovi prepevajo dee f nerazumne halsde, kakor mati, kadar ziblje «lete Morje se igrs r deeo in bledo se blešči ustne v obrežja N* obali neskončnih svetov se shaja dee s Vihar rjuje po brez eeMnem nebu, ladje se rasbijajo fv brezsledmh vodeh. vseaaokoli je smrt in dees se igra. Na obeli neskončnih svetov je veliki aho«l deee. Ivan Molek; Ko je posijalo solnee • • • (K dvajsetletnici 8. N. P. J.) Noč je bila. Noč ostudna. * In orjak je spal. Kot v ledeno goro zakov&n je s pav al silni velikan, brat naš bedni v robatvu in ponižanju, jerobatvu; kakor vites pravljični zaklet, v stolpov ju temnem k tlom pripet, čakal je rešitelja junaka, da popelje ga iz diungla-mraka. Dolge dni orjak je speč, iz ran premnogih krvaveč, drgetal pod vbodi zasajenih tisočerih iel strupenih, — ko je bila noč, noč ostudna! 2 njim je spala moč. v 2« v začetku vse davnine, v večno knjigo zgodovine je zapizel starec Čas: Za nočjo jo dan, ko priden jaz! Za temo je solnee, luč je, do svobodo mile ključ je. In prišel je slavni dan, ko vstal jo velikan. Kakor zlata nit v daljini, daleč, daleč tja v višini, šinila je iskra skoti noč in parala je črne tmine moč, rušila noči )e mrke stolpe, zapodila v beg strahov je tolpe. Nit za nitjo, svetli iar, kot na preriji je potar: zasijalo je zposnanjs. Vstani, brat, tvoj dan Je! Iskra šiva svet je nov - ivet naš bo brez okov; »zkra bila kbc spoznanja: Vstani, brat, dovolj je spanja! Vstal j« brat — v Olovelaada, Oumberlandu. Minnesoti in Dakoti, In dlani ia Montani. Ooloradi ia Kanadi, hribih Pen ne, Karollne, džunglih vaških in čikaških. po detall val proatrani koderkoli brat tlačaai Kaj js 1 konjska sile (H P )? Kns konjaka sila je pri i*«lelova nju strojev merilna enota strojev» smolii«>«ti Pomeni trud sli delo. ki gs je trebs porabili, ako vadi gnetno U kg v 1 sekundi 1 m vi aoho Na oartnakem uradu Vstal je brat naš prerojen in v svitu dneva pomlajen. Vsul je, sbiral bratov čete. tu svobodo sveto vnete Strešnik: Imste .kaj tobake' Vstal Je in korakal samgujoč, kitajski zid podimjoe — vstale čete bratov to stoterih, vstale bratov, sester tisočerik Potnik Prsv nič. niti ene ne Na pohodu bratakl svet je prvih dvajset let — R,f^lnLk V , *llu* jih Pohoda bratov sto la stokrat je stotero, jat 100 finih cigaret na pohoda aaa ja petdeeettieoOer»! PRESNETI PAVLE! Bol kova Urša je bila precej lena ženska. Njen mož Pavle ji je moral večkrat po trudapolnem delu zvečer še v kuhinji pomagati. Lupil je krompir, pomival ali brisal posodo. Pavle včaaih niti večerje ni našel, ker se Urši ni ljubilo kuhati. "Kaj bi se toliko trudila**, je vedno rekla Urša, "saj nimam otrok." Pavle si je HNm na hitro kaj osmodil, če pa ni ! bilo kaj v roke vzeti, je pa napravil križ čez usta. Polegoma se je pa Pavle naveličal smodenja in križanja. Na rojstni dan Urše, ki je padel letos na četrtek, ei je Urša precej privoščila. V prosi evo tega dne je tekla celo — kri. Urša je namreč zaklala mladege petelina in ga poviila. Spraznila je tudi steklenico rujnege vince in potem u-dobno in priležno položila svoje "utrujene'* ude na pripreven naslonjač, ki je stal v kotu nasproti ognjišča. ■. i • Med tem, ko je mrek začel obje meti dan, eo začele pedati na zemljo tanke in drobne kepljice. Zunaj je deševelo. Pavle, prišedši od dela,' vstopi. Ne reče nič, ssmo ozre se ne ognjišče, kjer pa, kakor po navadi, ne vidi večerje, temveč samo zaprašeno posodo in nekej razmršenega perja. Od obleke mu je kar eurelo, bil je od zunaj po poln o me moker. Urše pe od zno trej. MPavle,M reče Urše. "vode ni v kuhinji in ker si še moker, ksr vzemi šksf in prineei mi vode." Psvle ne ds bi se obotevljel. pogrebi v tvoji prieotnoati duhs škaf in hiti po vodo v bliinji vod 1 n jak. 0 ZNAN8TVŒ IN UNIT N08TIH Znanstva in umetnoiti jejo človeka s tem. ds za podi jejo in izobrsžujejo Bwtnjo um, krepčajo dušne moči. ran vajo ekrivnosti narave ter ft svitlj-ujejo in povzdigujejo vek obširnega znanj* vedno i» vsod več velja, kakor oni, k malo ali ničesar ne ve Ne*« va slava obdaja m »že nensn učenoeti, štejemo jih m^ w čje dobrotnike človeštva. Kds naštel vse one, ki »o se odliko v raznih znanstvih n »i večno zlavot ftiečni narodi . b morejo ponašati * '.ik.mi m"« Ti razširjajo SBSBin \ m«-d roj ter razevetljujejo m pretvaij rod za rodom, powdifotaje do vedno višje stopnje on*' Znanstva narod« tudi i»* bogate! Matemat »djl fizika, kemija Kd ■ ro potov do novi- 1 vr virkov blagostsn * spodarskih form Zato je svetovs- t * M< herni izobražuje ; -■ in danih mu pr i 4 f» doba ne najde r rs»« Posebno delsvee -posteneš tvoboden Ko se je Tsvle šktfom, so Tršo jetnejši občutki "Tsko je prav. še. "Da tako je j r ne Pavle in ikef vode na 1rs mokra, si gr-¿ vodo/* ran PROSVETA sïïeûT Ivan nI pisal nikoli več. Bien Kičevki je bilo neznansko I r.Urko, ki se ni mogla potolažiti in hudo Skrb in žalost sta jo trli je prsv pogosto vprašala, če je že bolj kot takrat, ko so ji po dolgem šel poštar mimo. Jerice je aeme hiranju odnesli Lojzo iz hi*e, in | nestrpno fekela, dasi ni dosti o-težje je prestajala kakor taéa», pala Čistila je suhe vejice stare- ko je sosedov pisal, da je pri (Iro-deku padel Htarejši «in Jakob. ira rožmarina na oknu, in briaala jc vodo s črvivegs podkna, ki se Njen Ivan, ki je bil sre«'-no utekel je odtekls z otajenega ledu na šipah. Ozirale se je skozi okno, težko čsksje, sli še ne bo pismono pre in suho sporočilo od! Zdaici se je pokazal nad obron-njegove^a (»rijatelja, da so Ivana kom in zavil po atezi proti Ričev- apravili v bolnišnico, ker tolažbe potrebno. Stsrka ae je delala, rt* verjame tolažilom, da bo I I ven kmalu pisal, samo da bi i tem tolažila Jerico, ki ni mogls utajiti kamaj vidnih potez, kete-re je Kkrb račrtala v lice. Jerica je bila v daljnem sorol-stva * Ričevko in njenim sinom, ¿ato je kaj pogosto prišla obiskst ► terko in ji pomegela kaj p*!ela-ti. Nikdar še ni nikomur povedala, de ime reda I vena, ampek tega ai mogla skriti Ričevki, zlasti zdaj ne, ko je bila v taki negotovosti radi njega. Sploh je etarka opazile to ne dekletu že prej, ko je Iven pošiljal pisma, ki je vsa kokrat spodaj napiaal skromen pozdrav za Jerico. Dekle ae je čutila kar nekam navezano na starko in prav rade je ostala pri nji, da onemogli pomaga in etreie. Revni sta bili in ubožno sta živeli. Kolikor je prej poalal Ivan, je Ričevka polovico prihranila, ampak v jeseni je morala plačati streharje, da ji je vse pošlo. Poslal ji je res tudi pozneje vsak mesec malo vsoto v pismu ali po pošti, toda razdati je bilo treba za to in ono, revna kočarica ni imela nikakega prihranka. Zdaj pa še davki K veliki akrbi, kaj je z Ivanom, ae je torej pridružila še akrb, kako plačati davke, ki ao višji kakor katero leto prej . . . Vračala ae je apomlad. Samo za hišo je še ležal kup enega a strehe, katerega pa je tudi bilo vsak dan manj. V zatišju pri kozolcu je bilo prav gorko, tja gori k o-bronku se je hodila gret atarka, ki ai je opomogla iz poatelje toliko, da je hodila okoli hiše, za de- lo pa ni bila nobeno. Vae popoldneve je preždela za kupom ajdove slame pri kozoleu in gledala po kolovozu, kdaj pride piemono-še. Jcrice pa se je vrtela po vrtu za hišo med sadnim drevjem in sprevljela na kupe s drevja odpadlo listje m suhljad. Starka bi ji pomagele, a ji pridna Jeriea ni pustila, češ, naj le počiva, ker še ni zdrava. Potekali so dnevi, z njimi je izginjalo upanje, ker predolgo že ni b lo pisma. Upanje pa je nadomeščala skrb radi gospodarstva, ker vinarja ni bilo od nikoder, treba pa je bilo plačati za oranje; lanska letina je bila aleba, da ata morali kupovati živež, in davek tudi še ni bil plačan . ; . Pismonoša je prineael pismo iz Amerike. Starka ga je pričakala pri kozolcu nad obronkom. Že od deleč ji je obraz piamonoše povedal, de ima piamo zanjo, in zaveselila ae je. Hleetno je eegla po neobičajnem, večjem piamu kot po navadi, ki pa je takoj Bpoznala, da ni od Ivana. Opirajoč ae na palico je podvizala proti koči in gredoč klicala s travnika Jerico, da je dekle pustilo delo in teklo k nji. Sedli sta na klop k peči. Starka ae je po-mišljala bi li odprla ali ne. Temna slutnja jo je spreletavala, kateri se je hotela upirati z vsemi silami, a slutnja je zmagovala, da materi pismo ni povedalo nič novega. Ni odprla pisma sama, ponudila ga je Jerici, ki ni mogla prikriti razburjenja. S tresočimi rokemi je odprle pismo, izvlekle iz njege gladek papir in se vanj zazrla. Bila je motna fotogrefija mrtvaškega odra z umrlim Ivanom. Krik se je izvil Jerici iz prsi, planile je pokonci in omahnila nazaj na klop ter si zakrila obraz. Trgajoč jok je zdramil atarko, ki je mirno gledala predse, prestre-gle je Jerico z objemom, ko je zopet hotela planiti pokonci in jo nezmožno privila k sebi s koščenimi rokami. "Izjoči se, dekle," ji je milo rekla, pritisnila jo je bližje k sebi, da so padale Jeričine solze na vele starkine grudi. Ričevka pa ni jokala, ni imela solz. Samo gladila je Jerico po bujnih kodrih in zrla v daljavo dolgo, dolgo, dokler ni nastala v sobi trda tema. Pisma nista brali, aaj sta vedeli dovolj. Brez jedi sta legli k počitku in tugovali vso noč radi težke izgube. Jerica ni hotela čitati pisma, šele drugi dan ga je prebrala Ričevka. Bilo je a strojem pisano, lahko čitljivo od društvenega tajnika Slovenske narodne podporne jednote. Brala je: "Cenjena! Težka naloga me veže, da Vam pišem usodno novico o Vašem sinu, bratu Ivanu. Usoda je nad nami, kateri se moramo podati vsi. Ne tugujte torej preveč, ko berete o nesreči Vašega sina Ivana. Plaat groblja se je vsula nanj v jami in ga tako hudo pobila, da je po daljšem bolehanju umrl ' * «dre«, nÍ H r°' i8 o« n njee. Preiti • < retilo, i n. ridi pr^ delo* kor jf °d dri| 10 pr. p, •lakaznii • °UrjeT • glin ~ '4ne po, •Hiti, jt kater *Jl*t. Prva konvencija S. N. P. J. v Chicagu, III., 6., 7., 8. in 9. aprila 1. 1904. j'v bolnišnici. . H, društva smo se • mogli ohraniti, p, pomoči so bile / <*krbo je imel smo bili čestokr bil nam je dober Društvo je tudi v bil dostojno pok Ker je bilo zad; di dela, ni imel k kov, a kar je bi: '-a zdravljenje, manjkovalo podj Kar ni bilo pora bu, dobite po bar zavarovalnino ti* «te prejeli v kra% urada Slovenske i. ne jednote. Ne Žalujte pnn taka neizprosna u ne moremo zoper>-^|j"ttl\2 lahko zadeti od „ke Bratje našega dru^a V J kajo iskreno aoža! •• Tajt k društva Prebrala je pisni kater* J cer ni poučilo o |,»l,dDjii vih željah in o njegovem tn nju. ali jasno ji je bilo v* 1 Jerici je naročila, naj ga p^ Solze so kapale dekletu nanj ko ga je brala. V svoji sirom je pozabila lastno nesrečo k brohotna kot je bila, je tek starko, naj ne joče m «i ne ji toliko k srcu. Je pa«' moralo biti. Na prigovarjanje Rieevkt Jerica ostala pri nji. Skup* se spominjali dobrega Ivana, poskrbel, da je po njegovi, mati dobila izdatno podporo, dna in skromna Jerica je bila zdaj naprej njena hči OB DVAJSETLETNICI 8. N. P. J. Slove neka — ai naša mati, otroci tvoji člani smo; in deea naaa vnuki tvoji ostati zvesti tebi hočejo. Narodna — si v vseh ozirik, enakopravnost je zakon tvoj. Pravično aodis v vseh prepiri na temelju pravice vedno ato; Podporna — si siromakom, v bolezni dajes nam pomoč; sirotam, vdovam tolažnica, ko bede jih preganja moč. o Jednote — naša «i največja! Mogočen je družine tvoje kroj 81ovenci, Srbi in Hrvatje-na tisoče in tisoče je bratsk.h i i Rodila ti te — v dobi, ko vladala je mržnja strant. Premagala si vse ovire in raatla, raatla ko mogočni hr Dovetnajatoštiri—rojstvo tvoj kako je skromen bil začetek ti In danee, dvajset let od tem, Najslavnejši je tvoj obstoj Martin U rnusv&iA Izza minulih dni. (Odlomek i« sonetnega venca.) ttsis ili.it J« 3tamftknkp0k°ia ' ' ' Ttko j-ra toii jih hropeč, ko J- ^^a se in smrt preiteč ra/p«*.* ,<,znje * 8V0J*' k0 senca se a *enco mimo pojs, Lmir« v kača vije ae plszeč, stoka v žalosti ihteč m it jim' kjer ni r"like 8l°ja St v€„, al ie je konec mojih dni, jTjg-li mi jame črne žrelo, jn smrt naproti s svati že hiti. lf t0 fv-nica lahko trdi smelo, ja v snu mojem zdaj nemir besni: /gubij' sreie jad mrači mi čelo. Emilij» ne sreče jad mrači mi čelo, žaganj* v čoln življenja se vihar, brez up sred morja samsvoj krmar oblakov sivih zrem skrbi krdelo. gtrsinc neurje to je zabesnelo, po kaije sika, poka strel udar; Zgubi ji-n je ¿<>in. zgubljen na njem brodar, razsut j * le v čereh se je otelo. Razslre pa temni se neba obok, besnenji se prirode je vletelo, usmeline solnce se — oddih globok — . Tak zpubo to srce je prebolelo, fe preden stekel leta dni obrok : Zatre čas res v naa mnogotero želo. T Zatre Čaa res v nas mnogotero želo, ki zasadi nam bridka ga boleat. življenja lastnega preglej povest, pa gornje bo resnično se ti zdelo. V mladosti dneh idej je kar ki|>elo, ovinkov, klancev niai videl cest, svet bil ti ena sama je prelest, srce v laži, prevare ni verjelo. Ko pa odpre se svet ti nastežaj, v vrtinca gnečo stopi noga tvoja, brž sanj mladostnih mamni mine slaj, bridkoati zla v dolini anlz in znoja hladi starostj sive mirni gaj, al ran nikdar ni srčnih konec boja. Magistrate. Iskala duša je zaman pokoja, Zgubljene sreče jad mrači mi čelo: Zatre čaa res v nas mnogotero želo, al ran nikdar ni srčnih konec boja. • Me svet naj ie tako hudo obsoja, in glas o naju gre naj v slednje selo, nikdar srce ni moje tebe klelo— Usoda zla le je družica moja. Lahko midva zdaj združena bi bila, iskrenosti bila-podoba Živa, hinavščina da ni te preslepila. Dekle, o tebi duh moj često sniva... Ni aanje vedno pa uteha mila, in bridkih bol apominov te spodriva. 1904 - Brez boja, dela in trpljenja ni uspeha. - 1924. (Nftd«U*vanJ« , »trani ) Nasprotniki Slovenske narodne podporne jed note ho jo napadli, ko ae je komSj ustanovila in divjajo zdaj, ko se je razvilu v orjaka. V 1. 1904 ni bilo ob času ustanovitvene konvencije dve sto članov v vaeh devetih društvih, koncem leta 1028 je štela Slovenska narodna podporna jednota 50,169 članov v obeh oddelkih in aieer: 33,561 Članov ft oddelku za odrasle in 16,608 članov v mladinskem oddelku. Ampak kljub temu še ni dosegla vrhnnca svojega razvoja. Združitev slovenskih podpornih organizacij še ni izvršena in delati bo treba, da ae združenje Čimpreje dovrši. l*o zadnji oficijelni štatiatiki živi v Združenih drŽavah 210,000 Slovencev, 324,000 Hrvatov in 96,000 Srbov. Vseh Jugoslovanov je 630,000. Ne kateri jugoslovanski časnikarji izjavljajo, da ao U številke prenizke. Ako tudi številke niso pre majhne, vseeno je pred nami Široko polje za agitacijo. Več kc pol miljona ljudi živi danes v Ameriki, /nterih jeziki imajo tako majhno ras liko, da se inrumojo med sabo brez vsakega tol mača, kadar *e razgovarjajo, akoravno govoii vsak svoj jezik. Kraji, iz katerih se je to ljudstvo izselilo iz starega kraja v Ameriko, tvorijo danes samostojno državo.* Se še delimo v Slovenec. Hrvate in Sr^e, a razmere že učinkujejo, uravna joč se po zakonu narave združenja in razvoja, da vsa tri imena v bodočnosti odpadejo in da jih nadomesti iine Jugoslovan. Ta dejstva nam poka-zujejo, da Slovenska narodna podporna jednota lahko naraste še za par sto stiaoč članov, a viški svojega razvoja še ne bo dosegla. Kadar bodo vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi v Ameriki združeni v Slovenski narodni podporni jednoti, tedaj je organizacija glede združenja in organiziranja vseh Jugoslovanov v Ameriki v eni sami močni podporni organizaciji izvršila delo. toda nadaljevati bo mogoče še morala z izobraževalnim delom, dg »e njeni principi — nratstvo. svolmdn in enakopravnost — uresničijo. Odnehati ne smemo od agitatoričnegu dela iu pridobivanja novih članov za Slovensko narodno podporno jednoto. V vsaki naselbini, v kateri bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, moramo skušati ustanoviti podružnico Slovenske narodne podporne jednotc, tako da l>o naša nova domovina pre-prožena s njenimi |M>atojankami in da ho njen član nu potu naletel povsod na svoje brate in ae-stre, katere združujejo enaki principi v organi raciji. Naprej bratje in sestre I Najlc|>še bomo pruzuovnli dvajsetletnico svoje podporne organizacije, ako v letošnjem letu pridobimu vsak po enega novega člana. Pogumnemu se odpira v« s avet, oiualiljivctt svet samnehuje. Pojdimo p v gumno na agitatorično delo in nič ne oiuahujtnu. llodiino pogumni,, kot smo bili dozdaj, in Slovenska narodna podporna jednotu bo rastla iu pro ovitula. Naprej bratje in sestre ob dvajsetletnici! S pridobitvijo vsakega člana nismo storili le ne kaj za pojačanje svoje podporne organizacije, ampak izvršili »mo nekaj za napredek vae Človeške družbe, za svitlu bodočnost vsega človeštva. Ne pozabimo na svojo zgodovino I Ne poza blmo, da sta se v srednjem veku slovenski In lir vinski kmet akupaj bojevala pri lirežicuh pod vodstvom Matija tlubca proti tlaki in fevdalizmu! ln če se spominjamo tega zgodovinskega dogodka, lahko razumemo, da se moramo združevati v or ganizaeiji in šiiiti izhraaho, da nuni ne bodo naši potomci oČituli, da nismo storili svoje dolžnosti, ko bi jo morali vršiti. Bratje in sestre naprej! Organizirajmo in učimo, dokler ljudje ne poatanejo res ljudje in ue napoči dolm bratstva, svobode in enakopravnosti, po kateri hrepeni človeštvo že tisočletja. Sedms rodna konvencija S. N. P. J. v Springfieldu, 111., od 16. do 28. septembra 1918. Pogled v bodočnost S. N. P. J. 1'stanovitev S. N. P. J. pred dvajsetimi leti bila revolucija v življenju ameriških Sloven-v; revolucija v vseh oziTih. Revolucija, ki je auala na celi črti in temeljito prerodila in po-aKs, ki je vladal čez njegovo 1,110 ž-vljmije. Vse plasti življenja našega pridne« s,, )lnele religijozen pečat. Podporna ■•»■so takrat obstojala, so bila izključno «kalna t'v nisi podpiral cerkve, ai bil izklju-' samo to, da ai bil izključen iz dru-" I socialno bojkotiran. Gospodar ti je l;> (snovanje in hrano; trgovec ti je od-lit in zgodilo ae je neštetokrat, da ti "«• odpovedal delo. Takšno moč ao ' farovži. Če si zapustil naselbino in nisi bil nič na boljem Bil ai na črni 'k nove naselbine je bil že obveščen prihodom, da pride "črna ovca". In v naselbino, kjer ni bilo alovenake 'I -¿»odpirati irako, poljsko, slovaiko, » nemško eorkev. Cerkev je morala •Mal »i. t ».I i ll biti! Vse drugo je lahko izostalo, samo cerkev je morala biti in — salun. To dvoje je bilo vedno skupaj. Tako je živel naš delavec v prvi, pijo-nirsko-misijonski dobi. Z revolucijo leta 1904., ob rojstvu Slovenske narodne podporne jednote, je pa prišla nova do ha. Naš delavec se je osamosvojil v svojem ožjem krogu. Spoznal je, da lahko izhaja brez tretjega bossa. Dva sta dovolj — in še ta sta odveč. Kjerkoli sc je ustanovilo društvo nove jednote, je pri šlo novo življenje v naselbino. Z društvom je pri šel napreden časopis; navadno je prišel že prej. Prišla so napredna zabavna in prosvetna društva; prišle so delavske politične organizacijo; prišle so zadružne prodajalne, stavbiuska in posojilnl-ška društva. Vae življenje je dobilo drugo lice. Farovškemu bojkotu in yabotaži so bili porezam kremplji. Vse je nekam postalo sveže, živahno, aktivno in svatovsko — kakor spomlad po dolgi zimi. In končno so naši delavci nehali graditi cerkve in začeli so graditi avoje delavske dvora ne. — Vse cerkve, kar je bilo zgrajenih po slo venskih naselbinah v Ameriki, datirajo brez ma lega iz misijonske dobe. Na prste en« roke lahko preštejete vse tiste, ki so bile zgrajene, odkar livi, raste in cvete ¿L N. P. J.I V dobi naše ožje emancipacije se grade le narodni domovi. Da je bila revolucija leta 1904. potrebna in plodonosna, da je postavila novo dobo na čvrsto, zdravo podlago, nam priča silni napredek naše jednote. Sijajncjšcfra dokaza nam ni treba. Ves velikanski ra/.mah ameriške Slovenije v zadnjih dvajsetih letih na društvenem in prosvetnem po I ju je udejstven v S. N. P. J. Kajpada, napredo vale ao tudi dmge naše institucije, ki ao šle z duhom časa naprej, ampak palmo nosi naša jed nota. Poglejte institucije iz misijonske dobe? Mnoge ao že v grobu, druge pa klavrno životarijo, komaj ds še žive. Bilo je že več poskusov —-ravno zdaj je v teku tak deaperatni poskus — da ae organizacije iz miaijonske dol» — njih zlati* dobe — postavijo na prejšnje noge, ali zaman kar spada v proli, ne bo živelo, pa naj še tako škriplje pulmotor in žene kisik v umirajoča plju ča. Slovenska narodna podporna jednota je v dvajsetih letih svojega življenja zgrnila pod svoje okrilje preko 50,000 delavcev in njih otrok, ima preko 500 društev in blizu dva miljona do larjev premoženja. Jednota je več ko aolvnntiie. izdaja že osem let svoj dnevnik, mesečnik za svojo mladino, leposlovne in poučne knjige, ima Kvoje poslopje že deset let in zdaj grsdi lastno tiskarno in v kratkem zgradi tudi zavetišče za svoje člane. To je rekord, s kakršnim sc ne more ponašati nobena druga slovenska organizacija te vrste na svetil. Revolucija je bila potrebna! Ko se danes, ob dvajsetem rojstnem dnevu nnše jednote, apominjanio krasnih dosedanjih uspehov nate organizacije, ne moremo si kaj, ds ne bi malo pošpckulirali tudi z njeno bodočnostjo Kakšni so izgledi jednote v prihodnjih dvajsetih letih T Kako bo stala S. N. P. .1. leta 1944 J Računati moramo z vsemi realnostmi. Nuj \eč je odvisno od splošnih ameriških razmer, od priselniškega vprašanja in od razmer v stari do movini. Splošne |fos|HHlarskc, industrijske in so eialne razmere v Ameriki se v prihodnjih d vaj setib letih lahko tako ispremene, ds .postanejo naše podporne organizacije ne|M>t rebne. Vsaka podpora, ki nam jo dajejo, pride od države. V tem slučaju izgubi jednota svoj glavni namen iu nemogoče je danes reči, v kaj naj se prelevi, da si zagotovi kak obstanek, — Od nadaljnjega na seljevanja Slovencev v Ameriko je tudi veliko odvisno. Ako naseljevanja preneha, mora enkrat priti čas, ko jednoti zmanjka materijala za črpn nje novih članov. To lahko pride vsled ameriških postav ali preobrata v stari domovini Ako se rszmcre v starem kraju izboljšajo v toliki meri, da Slovenci ne bodo več hodili na tuje iskat kru ha. tedaj preneha naseljevanje v Združene drža ve. Jednota mora skrlieti, da pridejo novi pri selniki v njene vrste, doklerkoli traja pripeljeva nje, V ta namen bi treba na kak način seznaniti rojske z našo jednoto že v stari domovini; pr» spektivni imigrant bi moral poznati ugodnosti S. N, P. J., predno odpotuje v Ameriko. Propa panda te vrate bi ne atala dosti in bi se izpla čela Sicer je naša jednota že znana v stari do movini. To delo vrši "Prosveta", ki zahaja v lepem številu v Jugoslavijo. Potrebna pa Je pisto matična agitacija, katero naj bi vršili |Htoblaščeni . zastopniki, katerim bi slehernemu emigrantu al is niii naša pravila v roko, predtio sede ua vlak. Jednota tudi n« sme pozabiti lin našo mladi no. Agitacija za mladinski oddelek bi morala biti inteziviiejša. Naša mladina ne sme biti izgubijo mi za jednoto, čuprav ju mladina vedno bolj auie-rikanska kot slovenska, Član, ki pride v jednoto še kot otrok in se vzgoji ter zraste v njenem du liu, ostane deset proti dvema njen Činu, ko od-raste. Računajoč a stališča, da na bo bistvenih iz premetub, da ostanejo stari pogoji napredka, tedaj smemo z gotovostjo pričakovati, da bo S. N. P. J. po preteku drugih dvajsetih let svojega ob stauka štela preko HMl.ooo članov, tieoč društev in $10,000,000 premoženja Davno prej Imata *'into dve jednoti: naša iu katoliška in na|H»sled bo samo ena in ta i»o naša. Mogočni ImmIo koraki jednote na njenem kulturnem |>olju. Dnevnik bodo prejemali vsi /luni, kakor zdaj tednik; sčasoma bo moral biti dnevnik dvojezičen radi mlajša generacije, ki bo zahtevala angleško čtivo. Jednota bo dajala čla nom tiutt tehmčun znanatveno revijo, morda mesečnik, tednik za mladino iu izdajala bo lepo slovite iu (Htiične knjige perijodlčfio za vso člane Jednota ustanovi še druge kulturne iu humani farne institucij« kakor l*o»tp zahtevala čas in potreba. Nemogoč«, utopija! boste rekli. Morda Je utopija. Ampak, če bi bil kdo pred dvajaetimi leti, ob skromnem zadetku naš« organizacije, rekel, da bo ta organizacija leta 1924 največja, da ho imela preko 50,000 članov v obeh oddelkih, preko 500 društev, da tm imela svoj dnevnik, nieaečnik za mladino itd., ali ne bi rekli tistemu "sanjaču"; nemogoče, utopija T Knzltk« je, da pred dvajaetimi leti ae ni nllič«« upal javno razpravljati o takih "utopijah", a jaz se upam danes Naprej! Ivan Kolek Demokracija. »ti špartanaki zako-l okušal spreobrniti -i so pa spoštovali ra •odrosti, a učitelj je rs*Ji ke, katerim ni-i iki o demokraciji. I"|w»ve. naj ubije mokrata Našitntan •* l"pnil a vairo |ki ;"leti z/ubil oko. Na Hi in aa privedli da ira sodi. Vsak je bil prepričan, «la bo pobijalee obsojen, sli na začudenje vseh. I A-kurn svojega sovražnika ni obeo dil, vzel ira je s seboj ,na dom, u čil (ra je plemenitih del in vrjra jal. Hotel jr prepričati zločinca, da je mož le žrtev hujskača». Itaš za svoje demokratična nadela irs je hotel pridobiti, zato ira je vzjra jal. — Čudno je vplivalo Likur-irovo postopanje rrti nevednejts zločinca, ki je bil vae svoje živ- Ijeiije teptan, »ramočen in zaso vražen. Prej izvržek človeške dru /h« je postal vzoren ¿lovek. da je '"•ez leto dni Likurg^vega "kazno-•vanja" odšel v avet kot dober špartanski državljan ftparianei s/» imeli samo enega Liburga. kt jih je že nad H00 let pred Kriafom učil demokracije in jim sestavil, ustavt M ti je v^lel, da potrebujejo izobrazbe, da bodo rmojmi obdržati in apopolnjevati demokracijo, zato je v ustavo kot prvi pogoj zapisal vzgojo in izo hrazho Hpartansko ljudstvo pa svoje demokratične ustavr ni mo irlo obdržati, ker ni bilo šr dovolj izobraženo, ne zanjo zrelo Pred davnimi tiaočletji so Ijnd atva hrepenela po enakopravno att, s ailo so jo pridobila, potem ps /spravila, ker niao bila za ena kopravnest in demokracijo spo sobna h tega sklepamo, da sta vzgo ja in izobrazba prvi pogoj demo kraeiji lirez slednjih je demokra e ja \saj trajno nemogoča Demo k racija brez vajet» ra/urn « je k a kor nebrzdani divji Arehee, ki drvi v |H»irubo Mtroirs a» tok racija ne more pahniti • čloteitva tako da leč v nesrečo kakor človeštvo za ara/i samo, ako pridobljene demo kraeije ne zna izrabiti «*bt v prid Ce so zavedali dejstva o d»' m.okraciji m njeni ohranitvi že davni rodovi, pomnimo, da isto velja za nas. Padli so v nesrečo, ker | %o etn mili samo za svobodo ne pa 1 za Jrobra/bo, katera edina more osvoboditi človeškega duha, N'a> S* stremljenje naj ho Izobrazba • prvi pogoj oavotmdilve i __________ Včeraj je zgodovina, jutri je vizija, • dan«-« je akcija , Prvi dvomi. Spita) J Z. Ko aem bil majhen deček, irn bil rsdoveden, kot eo bili takret vai otroei in kskor so ie danes Kadar je bila jasna noč in eo migljale m» diee ne nebu, sem vprašal meter: "Kaj po te zvezde ne nebu, kdo jih prižiga, kdo jim daje »vetlobo T" Mati mi yt pa odgovorila, kakor je 'edela in znala: " Vidiš Jožek, to eo aabeške .učke in vsak človek ime svojo lučko, ki ugssne kedar človek umrje." "Če so nebeške lučke, kdo jih pa prižigaY" aem silil v mater. "Kj sitnrž', je rekla meti, "vse hočeš vedeti. Kdo drugi, kot nas nebeški pit.' "Meti, to pe že ni res, aam jih prižgati ne more, aej imamo še v Ljubljani več prižigsleev kot enega, kjer nimamo toliko luči," aem ee od rezel in gledel meteri v obraz. Takrat je imele Ljubljana še plinove luči in vaek večer »o tekali ueluibenei plinarne z dolgim drofom od svetilke do avetilke in prižigali ulične svetilke. "Ti porednei mali," je rekla'mati, "ali ne veš, da ima ncWki oče devet korov angel je v, ki prižigajo luči na nebu!' "Koliko je pa en kor angeljevf4 aem zopet nadlegi.val muer, "Radovednež radovedni," me je pričela ka- rati mati/' vse hočeš vedeti/' in pričela mi je pri povedovati bajko o radovednih deklicah, kateri je volk raztrgal, ker sta mu iz radovednosti odprli vrata, ko je potrkal, mesto da nbogeta avojo suiter. ki je atrogo prepovedala odpirati vrata, dokler ae ne vrne s trga domov. Molče eem poslušal bajko o radovednih aeetri eah in pri tem aem mislil, da mora biti en kor ongeljet izredno veliko število, ker drugače je nemogoče, da tako hitro prižgo toliko lučie bkratu na n» bu. II« dil sem takrat v drugi razred ljudske šde in mieiil, de je evet nevedne plošča in da oolnee zjutraj vzhaja na enem kraju plošče, na drugem ae pa akrije. Kljub temu aem ae pa ved no mučil z vprašanjem, koliko je angeljev, da lah ko na nebu tako hitro prižgo lučiee. Po dokončanem drugem razredu, eem vstopil v tretjega. Pričeli uao se učiti zgodbe sv. pisma in keko je Bog uatvaril nebo, zvezde, aolnee, zem-ljj ic vee, kar je na nji, v šestih dneh, aedmega je pa počival. V tretjem četrtletju amo imeli zemljepitje. Nekega dne je nčitelj prinesel v šolo glob, ki ae je obračal okrog svečnika, na katerem je gc rele sveča. Učitelj je nam povedal, da eveča predrta vi ja tolnee, glob pa zemljo, ki ee suče okoli svoje oei od zepeda proti vzhodu in v tej azneri obenem okoli solnea. Otroci še nismo slišali nikdar kaj takega. Bili «mo tiho, da bi elišali iglo, ako bi padla na tla, ko je pripovedoval, kako naetaneta noč in dan in ae menjajo štirje letni časi _nA _ Ko jo nastal aaolk, kakor v groba, je pa učitelj Grum pričel razkladali nekako takole: Naša semlja je nebesno telo, kot so vee zveade m nebu. Okrogla je, pa nekoliko ploičata na aeverju in na jugu. Soče ee okoli solnea in okoli svoje oei, kakor ae sučejo vsi planeti našega Midnčnega sistema. Da je zemlja okrogla imamo zieovrgljive dokaze. Opazili ste ie, ksdar se bli-žste cerkvi na ravnini, da najprvo opazite vrh zvonika, nato zvonik, pokaže ae vam eerkev in ko pridete dosti blizo. vidite veo cerkev do tal. Ljudje, ki so potovali okoli sveta, so ee vrnili od /spada, ako eo odpotovali proti vzhodu, na ravno t uit o meeto, s katerega so odpotovali. Po teh besedah je pokazal, kje je približno Trst na globu in če človek odpotuje proti vzhodu in p*ek Indije okoli evets, ds ae vrne prek Amerike zopet v Trst. Po tem dokazu je nae «pomnil, da se lahko tudi sami prepričamo, da je zemlje okrogle. Rekel je, kadar luna mrk ne, vidimo, da je senca od zemlje. ki pade na luno, podobna krogu. Tako eenco pe vrže le okroglo telo. Da nas še bolj prepriča, je rekel, ako greste iz Ljubljene v Afriko in dalje proti jugu, bodete videli vedno druge zvezde, tiste ki ste jih videli, ps izginejo. Zakaj t Ako bi ne bila zemlja vzbo čens, to je podobna krogli, bi morali videti vedno eneitite*zvezde na eeverju kot na južni polovici zemeljske krogle. Taki nnuki eo nae napravili eilen vtis. Poslušali smo z očmi in ušesi In ko je "«m nekega dneva pripovedoval, kako je bila zemlja sestav- ljena v začetku is samih plinov in pretvarjali v vedno tršo tvarin. J ae jc zemlja sukala okoli ovoje oei čeli izginjati nauki iz nas, ki s zgodbsh sv. pismo 6e preden j, leto, so si dečki, ki so bili bol J pripovedovali, da ni nič res. ka v zgodbah sv. pisma. Ti prvi dvomi ao v meni in v obndili željo po čitsnju. gole v I takrat nemška, to ae pravi ponec vsi otroei smo se morsli učiti nem* akega jezika takoj v prvem rame raren krščanskega so ee nam vu nemščini. Vpralali smo za knjige / ci, v kateri pa nismo dobili, ker an ( In teko smo pričeli naroesti k. tinj» in naročali smo zveske iz nen. Bibliothek" (Univerzalne knjiznu-najbolj poceni. Veak zvezek je st krejearjev. Učitelj v ljudski šoli je bil p začel razkladati resnico,, zsto ps ». jem učiteljski stan in ge priznam k ni stan na svetu, ker je njemu izr a ^^ da jo vzgoji m napravi iz nje prav; kadar odraste. Kolikor je učitelj veronauka ■nrttl možgane s pravljicami, za toliko leitelj ^ nI naše obzorje s svojim podukon., da ninT mali pravljic za reenična dejstva Naštel > J in ko jc nastal dvom, je nastalo z * ¡m tudi k ncr.je po resnici. •e k nils /.h ^ 1 *** •-ugin^ ali. Pr.Q^ kar ie ,1»,^ ■< kl Q«a Dm tpq ' ajbdj i i mlad. Združitvena komnodja S. M. P. J. m S. D. F. Z. ▼ CkrWaado, Ohio, od 12. do 23. 1921. Ivan Vuk: SPOZNANJE. (Turkestanska pravljica.) Hter modrec Tuitestana, mests Tsškents, kar je toliko kakor kaasnito mesto, je čeeto posode 1 ob kanalu, ki je iskopao is reke Sirdarje, rojene is ledenikov Semirečeekih gor, da rosi turkestsn-sko oazo v «*ssu, ko Allah oad nji razgrne nebo, plavo kakor kamenje turkioa, in ognjeno aolnee kakor goreče jrklo raztopi v nič oblake, še preden ae rode. 8tari m od rt e, Ičib Almsk, je posedal ob ka aala, ko je zašlo solnee in se je meeee pokazal na obzorju Omočil je roko v ledenomrsli vodi in amil z njo obrez in dolgo sivo brsdo ter se sa gledal v nje čistoto. Visoki jagnjedi ao ae zres-Uli v aji s pravljično mičnoetjo. Sre brila se je voda v avetlobi mesečni in njegove brsda ae jc zdela kakor bombaževe kodelje, ki reate na poljanah turkestsuhkih. Čeeto eo prisedali k njemu mladi ljudje in poalnšeli njegove izreke in pravljice. Nekoč jim je pripovedoval to-le pravljico : Ko šc ni bilo meet in vasi, nego je človek živel po gozdovih in jamah, ni niti avojegs obraz« videl. £e jezika drugega ni znal kakor jezik evoje žeue. Obraz njegov je bil vea zarastel m drobne oči so gledele iz gozda laa, kakor dve iskn. Ostre so bile in videle eo zelo deleč. Mislil ps je, gledsjoč obrez evoje žene, ki ni bil porsatel, nege glsdek kskor ssd urjake,*) ki ga je jedel, da je tadi njegov tak. Ni ga motilo, da je njegove reka, ko je šel s njo preko lica, otipala brado. Zsksj človek nersd verjsme resnici. Hodil je ns lov v gozdove in lovil ribe v reki. Bistre je bila vode in ni v tiati bistrosti njenega teka sepesil avojegs obrszs. Nekoč ps, koreka joČ ob reki, je doepel do kotline, kjer je bile voda mirne in nje glsdins glsdks. Ko ae je nagnil nad kotlino, da vidi, ni li morda v kotlini riba, ki bi jo bilo dobro ujeti, ae je nenadoma atresel in ■grozil. I «a* je na glavi ao se mu zježili Zakaj *q kar je videl v vodi, gs je napolnilo a čudenjem, •trahom in gnevom. Gledal ga je namreč iz vod«? obraz, docela tuj in neprijazen. "Kdo oit" je vprešal in njegove roke ao %«. pripravile ne boj. T lati v vodi pa je zmigal s ustnicami prav te ko kskor on in stisnil pesti natančno teko kskor on. "Groze," je pomialil in ne umaknil. "Grdoba Ê nekakšna Kako ae mu ješe obrvi in iakre oč.. vega bi me požrl, če bi a« mu dal " Oprezno se je nsgnil nad kotlino Tiati v vodi ge je gledal ir oči v oči in nič kaj prijszea se ai zdel človeku tieti pogled Stisnil je pest m sa prêt il tiatemu v vodi. Pa glej I Tudi tUti v vodi je pokseal človeku etiv njene pesti. Človek pa ni bil, da bt ae zbal Ko velja boj eebi enakemu, se človek nikdar ne boji Sprva ga je, kejpada, osupnilo, atreelo. Nato pa ga je-pograbile jeza. "Ubijem grdobo," je rekel in poiakal kamen Počnai, a Megnjenim vratom je pogledel, ali se njegov sovražnik ni mords ekril A gledal ga je is vode šs « «dno, daei oprezno. "NeI" je zakričal človek divje in s vso močjo vrgel kamen v kotlino. Ae je videl kako je tudi tleti v vodi zamehnil e kamnom. — nato je vode keano pljuaknila in ae sapenila. Pogledal je v vznemirjeno glsdino vode. "Ubil aem ge," je rekel sadovoljno, ko ai vi dol v vznemirjeni vodi avojegs obraza. "Kako ae ma je loteva) V" •) Marelice Radoetno vznemirjen,.da je premagal nepričakovanega aovraznika, se je napotil k svoji ženi, da poobeduje. Ko zagleda žena njegov vznemirjeni obraz — o, bistre oč< imajo žene —• ga je vprašala : "Kaj se je zgodilo tvojemn srcu, da ti je vznemirjen obraz t" Človek pa je pogledal ženo in ee še bolj vznemiril. "Nič", je dejal in ee trodil biti miren. "Miren je moj obraz." Žena pa ae ni ozrla po njem. Z*, kaj njegov glaa ji je povedal, da ne govori resnice. Rekla je zsms eebi: "Nekaj mi prikrivs." In to, mlsdci, je isto, ksr vzbnjs v ženi rado-vednoet. Jela ga je opazovati. Človeku pe, ko ae je najedel, nekaj ni dalo mira. Vleklo ga je nazaj k tisti kotlini. To, mladci, je dvom, ki vstaja v človeku. — Zato je vzel bat, s katerim je hodil ns lov, in šel h kotlini. Žena pa za njim. Videls je, kako je pogledal v kotlino in odekočil. "Kaj mu je," je rekle. "Nikoli ni bil bojazljiv. Medvede je ubijal z betom in leva je preganjal z njim. Sedsj ps ee boji." Človek pe, ko je pogledel v kotlino, ni odskočil iz bojszni, nego od zsčudenjs. Zakaj iz vode ga je gledal kfikor prej taiati, v katerega je vrgel kamen. . "Nisem ga,." se je rszsndil ssm nad eeboj. "de nikoli nieem zamahnil zaman, sedaj pa že drugič." Zakaj zdrav, kakor je bil, ga je gledal tiati iz vode. Tudi na njegovih leseh so ee bleščale keplje vode. "Samo poškropilo gs je, kakor mene," je rekel človek in gledsl e srditimi očmi tistega v vodi. Hotel gs je ujeziti, da bi atopil iz vode in ae pomeril z njim na cnhi zemlji. Zato mu je pokazal jezik "Ns eubem." je mialil, "gs gotovo pobijem." Ali glej tisti v vodi mu je tudi pokazal jezik in ga tudi gledal srdito, sli iz vode ni hotel. "Boji ae me vendarle," je mislil človek in dobro ee mu je zdelo. "Povodni mož je, zsto je neokreten ne suh« zemlji. Dobro ve to in zato ne gre Iz vode." Zsčel gs je izzivati in mu migati z roko in ae mu počiti Kričal je nanj, da je strahopetec in bojezljivee in noj pride iz vode, če ei upa. Tieti v vodi pa je natančno tako migal z roko, natančno tako se mu pačil. Tudi gibal je z uatnicami, kakor do govori ali kriči. "Zvit je," oe je ardil človek. "V vodo bi me rod svabil." So pel je od jese in stopal ob robu kotline. Tieti v vodi ge pe tudi ni izpuotil is oči "Ps dobro Hočeš, ds pridem jsz k tebi, evo, pridem." O, juneški je človek, mladci, ko gre, do ubije človeka. Odložil je kožo. ki jo je imel ograjeno čez pleča, in otopil v kotlino. àe je videl, koko je odložil kolo tudi tfati v vodi ia mu etopil nasproti. žena. ki je slišala njegov beeen krik. je zbežala h kotlini Videla je. kako je mož odaril po vodi o avojim betom in rjovel: — "Na . . . na . .." In njegovi udarci eo postali tem oilnejii, ko ai čutil nobenege protiaderea, kot anassenje, da je nad vladal svojegs sovražnika "Kaj delašt" je vzkriknils žena. človek jo je pogledal in otopil it vodo, ki jo bile vse «penjena Ogrnil je kože čroz pleče in oddiha je je rekel: Nič/ "Zakaj si potem udrihal po vodif" Človek oe je osrl po strani v kotlino in zdelo oe mu je, do ga zopet glodajo is vode drobne oči in obrestel obraz. "Tako," je rekel in prijel ženo za roko. "Pojdiva, lačen oem ... uril sem oe v boju." Ko sta šls, je rekel človek svoji ženi: "Žena. Ogibaj ae te kotline." "Zakaj!" oe je začudite žena. , "Tako. Voda v tisti kotlini ni čiota. Ume zala bi ao." Žena je molčala. V aren pa ae ji jo vzbudilo čuvztvo, ki je enako uporu! Zakaj odgovor človeka ae ji je sdel prazen. Ko je mož odšel, da nalovi divjačine, je vstala in žla, da vidi, ali je res voda v kotlini nečieta in zakaj je mož tako udrihal po nji A ko je pogledala v kotlino, je opoznala, da je mož lagal. Voda je bila čista. Vendsr ni premiiljevala delje o moževi lsži, ker jo je osupnila prikazen, ki jo je videlo. Iz vode jo je gledal pri jezen obrazek ženske. "Njo je videl," jo pomislila žena in v srcu oc ji je vzbudilo nekaj grenkega in bolečega. To je tisto, kar noei ime ljuboeumnoet. Nato pa se je hipoma vprašala: "Ali zakaj je pretepal to ženakof" Nognila oe je črez vodo, pa tndi tiste v vodi se je nagnila in jo gledala. "Kdo d!" je vprašala. Tiota v vodi je zganilo z usti, kskor ds govori, a glasu ni bilo sliisti "Glasneje govoril" je zoklicsls. "Ne eli-šim." Prikazen v vodi pa je samo zgibela ustnice, o gloou ni bilo iz njih. Žene je zmsjsls z glsvo. Ps tudi prikazen v vodi je zmsjsls z glsvo. Pomigslo je z roko, pa tudi tiota v vodi je pomigela. "Čudno nad čudeži," je reklo žens. "Vee, kor delem jez, dela tudi ona." Legla je na tla, da pogleda pobližje ovojo «ovratnico, a glej, tudi tista v vodi je legla in približala ovoj obraz k obrazu žene. Naomejala oe je, pe tudi obrez iz vode oe je noomejol. "Kako bele zobe ima in lepe oči," je pomi-elila in jo ogledovala. Po tudi tiota v vodi jo je ogledovala z vso pazljivoetjo. &e bolj je približala ženo avoj obrez k vodi. Malo da oe ni dotikal gladine. Videla je, da je obraz žene v vodi čieto blizu njenega, in ji rekla: "Poljubiva oe." Daei je razločno videla, kako je zganila prikazen z uatnicami, glasu ni ališala. de bolj je poglobila glavo in njene ustnice oo oe dotaknile vode. Pa tadi ženske v vodi oe je dotaknila nje nih ustnic. "Glej dotaknila oe me je o avojiau ustnicami, a nisem jih čutila," je pomislila žena in etegnile roko. do objeme obraz, gledajoč iz vode. Tadi žena v vodi je etegnila roko, priprav Ijaje oo takisto, da objame obraz žene na zemlji Ko pa ae je Žena na zemlji dotaknila vode in obraze v vodi, je videla, da oe je roka pogrošni-la v obraz, ne da bi ga pokrivala. Videla je tudi da iz njene roke in is roke žene v vodi poetala ena sams roka. "Kaj aisem to jaat" Pokazala je s prstom na avoj obraz, ia gUj, resnično, tudi drug prst v vodi je kassl ns ovoj obraz Pokazala je na obraz v vodi in prst v vodi je kazal na njen obraz "Resnično, jaz oem," se je vzradostml* u jela ogledovati. Nato oe je naemehala "Moj mož je videl v vodi aemega sebe in t, sovražil oe je, misleč, daje sovražnik. Šel j, ga bil, pa glej, ni apoznal da bije sebe. Uma ee je, ko je zagledal oebe, in me svaril pred ua eeboj. •se "Mojo čaet ei pokopala, o žena Z moj sovražnikom si jo pokopsls in me onecastila." Odaihdob je žena pogosto zehejala b kotli Pa tudi v zrcalo druge vode ae je rada ogla vala. Tudi kopala oe je v prijetno topli m ki je bila v kotlini. Ali nekoč jo je naiel m»i ae je kopala. Od groze in bolečin go je etreelo po nem votu. "Glej, žena moja hodi k mojemu so minil Ni me ubogala, temveč je šla, ds greši > njia Strsšns žalost in jeza gs je prijela. Sko je k ženi in jo zgrabil za laze. "Ven iz vode grešniea," je zatulil. Ali glej, o groza. Tieti v vodi jo je ti zgrabit "Moja je žena. Izpusti!" Tisti v vodi jo ni izpuotil. "Izpuoti," je kričsl mož, "če ne, te ubij« Ali tisti v vodi oe ni zmenil u grožnj? jorjenegs možs in vlekel iztotsko srdito ie no Ko je potegnil človek ženo iz vode in jo stil. je reklo žens zaničljivo in ardito: "Tepec!" On pa jo je pogledel ljuto in siknil "Prešeštnice." Tedaj ae je ona opustila v smeh Zakaj p jetna je ženi peovka, o katero ee omadežuje i sam. Nič pa tako ne razžslosti človeka, kakor zmeh žene, ker epoznus v njem svojo slabo*. Z ubitim glasom je rekel: "Torej je tvojs čaet v menit" Svoje žen jot vo in ovojo premoč je izrekla » tem rpr njem. In vzela je moža s roko, kakor ae otrok neubogljivi, in mu pokazala v ••do. "Oglej ei tiataga avojega eovraimka Novo čudenje je objelo človeka. J»"»» videl, kako tieti v vodi drži za roko njegovo to Osrl oe je na avojo ženo. Zaree čudno. Ona etoji pri nj* m ia d* za roko. A tam v vodi etoji tudi ona io tisU jo tudi drži za roko. "Kdo je tiati tam, tiata ... ti," je "Tieta — jaz! . . . Dobro poglej-' In pogladile mu je lose. Tudi tiota v vodi je pogledi! * vodi "Kako je to mogoče t" je vj "Kaj ei ti tam in tu, pri meni in , "Da," je odgovorila. "Zeka. t ti, kakor oem tiota v vodi jaz. T^ bleok. Nisi gs epoznsl, ko ei ga i vražil si ga in eumničil mene, ženo •• je tvoja čast. Ker me ne ceniš, si < megs oebe." Človek je otraoeL Nato oe je d Tisti v vodi pa je tudi približal sv<>. oe je, kakor da eta ei eegla v roke "Resnično, o žens, jaz oem F'» znal. da oem jas." del jo a roko črez obraz m rek' "Nieem lop." "Kdo ti je govoril, da ai lep 4M mok -«J čloa njen*" v Vil 0 O0J polt I Tkf l'raw1 sail rit ' "Tvoj obrez jo moj . .. Gledel VOEJ 1 drugi del PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE PART n. ,~^-YEAR XVII. ouesTje^e- dilo v volilni kampanji. Oklahomaki oljni magnet J. B. frfocb je povedni aenatorju, kdo račune čikažke republi-kanske konvencijo. JAIE HAMON 81 JI IZPOBO- ■Bil $400,000 pbi baznih bankah. Chicago, lil., erada, 9. aprila (April 9), 1924. STEV.—NUMBER 85. Waahington, d. o. — Oklahom- kki oljni magnet J. B. French je bil na zaslišanju pred oljnim pre-fckovalnim odsekom ter izpovedal tla je Jake Hamon porabil o-koli $400,000 na glavnih volitvah L Haraon je tudi rekel pri-ei, da je plačal Billu Millerju, ki je vodil Hardingovo kampanjo v Oklabouii, $25,000, ker mu je hotel c tem denarjem pomagati pri plačevanju stroškov Hardingove-¡t odbora v Chicagu. French je istovetil l^illerja kot Nflliam -M. Mlllarja, ki je bil irojčas generalni državni pravd-nik v državi Ohio, a je sedaj odvetnik v Columbusu, O. Nasploš-no je znan pod imenom "grmeči BiH" Millcr. Hamon tnu^jc rekel, da je dal Millerju tisti denar na izrecno željo svoje žene, ki je bila vneta podpirateljica pokojnega predsednika Hardinga na konvenciji. Dasi se ni French nikoli razgo-varjal s Hamonom o tej zadevi, je vendar izrazil mnenje, da je Hamon moral potrositi okoli $100,-000 v kampanji za svoje mesto v republikanskem narodnem komiteju. Na vsak način je hotel biti odločilni faktor na republikanski konvenciji. Ta denar ni vštet v onih $400,000, ki jih je Hamon potrosil na splošnih volitvah leta 1920. Vprašan, ali mu jc Hamon kaj jmedal o svojih političnik načrtih po inavguraciji Hardingove administracije, je French odgovoril, da mu ni. Le toliko mu jo o-»enil. da ne pričakuje postati ¿lan Hardingovega kabineta. Kakor jc rekel French, je imel Hamon sicer precej premoženja, «li nikoli pa ni imel doati denarja * gotovini pri rokah. Tistih $400,-W jih je potrosil na aplošnih volitvah, si je izposodil pri raznih mukali, mu je rekel Hamon. Solventnost S.N.P.J. neprestano raste. Na drugem mestu današnje uradne Številke "Pro-svete" je pnobčeno izvirno poročilo cenilca (actuary), ki je — kakor vsako leto — preračunil vrednost i ¿d-notinega premoženja v razmerju z obveznostmi jeano-te. Rezultat njegove ocenitve je, da je solventnost naše jednote narastla od lani na 105.570. V letu 1922 je znašala 104.712. Toliko v pojasnilo Članom o cenilčevem poročilu, ki se nahaja na drugem mestu in katero mora biti v smislu postav objavljeno v izvirniku, a v listu je premalo prostora za slovenski prevod. škandal cikaš-kega piva zdaj na rešetu Oaem pivovaren obratuje v polnem sa mahu pod aašdito političnih patronov, js iapovsdsl aukažkl agent Armstrong. OBN BRALNI DRŽAVNI PRAV dnik BRUNDAGE SAPLBTBN V TO AFBRO. Cilji ameriških kapitalistov. IJMti hočejo svetovno nadvlado, prsvi Bertrand Russell. New York. - (Fed. Press.) -Svetovna nadvlsds, kontrols »nine in prirodnih zakladov v ™pi, Aziji/Afriki in v treh Amerikah, to je cilj ameriških kapitalistov, predvsem Morgsno-VJ »kupine, jeklarskega trusts in wjnih magnetov." Tako je dejal Bertrand Russell, »»Kleški socialist in paeifiat, ki jc P"»'! na predavateljsko turo po ^ruženih državah. V«t politika "" «ttega depsrtmente za zuns-"Je za,1*ve (rre za tem, da se po-*«*a Morganu in oljnim intere »n kjerkoli v inozemstvu in v ta imajo kapitaliati ameriško C nZnk° na r"po,aff°'jc Železničarji dobili 5-odstotnl povišek. Chicago, fll. — Mezdna pogsjs-M ki «o se vršila od 19. msres ** **d zastopniki železniških iz-Prodnikov in brstovščine vls-: "h železničarjev na eni strs JV" pa «-nintridesetimi zspsdnimi '"riieumi na drugi, so se skon-« trm, da jc unijg dossfla ^"•'«totni mezdni povišek. i, a povišek se tiče pri- ,H " »00,000 mož. Izprevodnike f '«»topal na |*>gajanjik unijski * 1;-lnik L. K Kh< ppard, s dru-, ' T"0 P* ¿* nagovarjal pod ^"Mnik W. S. Doak. slavnost ČIKAŠKIH DRUŠTEV s. N. P. J. Banketa se udeleži oaem jedno-tinih družtsv is Ohieaga. Zastopana bodo tndi družtva is sosednjih naselbin. phioago, HI. — Skupni odbor društev Slovenske narodne podporne jednote v Ghicagu vrši vse potrebne priprsve zs kolikor mogočo veličastnejšo proalsvo dvajsetletnice, ki ae bo vršila v aoboto dne 12. t. m. v dvorani "PUsen Sokol" na 18. oesti in Ashland Ave. Pričetek proslsve je ob osmih zvečer a programom, ki vključuje petje, govor in deklsmecije, po progrsmu ps je ples a prosto za-bsvo. Ns banketu bo zs vse udeležence preskrbljeno a primerno večerjo. Pri prireditvi aodelujejo društva: žt. 1. (Chicago), žt. 8 (So. Chicago), žt. 39, 86, 102, 131 (Chicago), 271 (Lyons, 111.) in št. 351 (Pullman, III.) Poleg tegs so prišls poročila tudi od drugih društev v bližini, ds se kolikor mogoče udeležijo v velikem žte-vilu in ao člani tudi pokupili veliko Število vatopnic. Vatopnice k banketu ae še dobe v predprodaji pri članih in tajnikih društev po $1.50. Udeležimo ae proalave vsi! ŠEST MILIJONOV POTROŠE-ZA E. Waahington, D. 0. — V kon-greau je započeto gibanje za u-veljevljenje poatave, a katero bi naj bil narejen konee ogromnim volilnim iadatkom in velikanski-mu tajnemu priapevanju v atran-kine aklade. Predloga, ki si jo bodo prlza-de vali apraviti pod streho šc pred odgoditvijo tega kongresnega zasedanja, ds bo veljala žc za letošnje predsedniške volitve, bo določala: 1. — Vaaki politični atrankl bo-do omejeni ekupni ksmpsnjski izdstki. 2. — Prispevki po possmezni-kih bodo omejeni. 3. — Prispevki zs pokritje strsnkinih primanjkljajev po vo-litvi bodo morali biti objavljeni, kakor je to objavljenje zapovedano za priapevke pred volitvami. 3. — Ksznovsnje za kršitev katerekoli točke v tej poatavi. Narodne volitve L 1920. so ve- ljsle republikansko atrsnko $6, 022,673, a demokratako pa $1, 349,447. Vrhtega ao republikanaki državni odaeki izdali 12,078,060, a demokrataki pa $888,323, kar anaža v celoti $8,100,739 pri rs pnblikanclh, a pri demokratih pa $2,237,770. Strankini odaeki niao nabrali vaega tega denarja pred volitvami. Vaaka atranka jo akončala tekmo a primanjkljajem. Kepubli-kanci ao imeli $1,600,000 primanjkljaja, demokratje pa več kakor $300,000. Obe atranki sta do volitev objavile vaaka svoje dohodke od strsni posameznikov, kskor to zs-htevs tozadevna poatave. Doheny je e $75,000 priakočil demokratom na pomoč, a Sinclair pa republikanaki z enako vaoto, ko je dobil teapotdomske mornsrične oljne rezerve v najem. Teh prispevkov ni objsvila niti republiksnake, niti ne demokratska etrenke. Terorizem slavi zmago v Italiji. Volilna evoboda j« bila lo sa faiiste, salo j« akoro polovica volilcev oetalo doma. V okolici Milana ao faliati ukazali aocialiatom, da na emejo imeti vsi ko pot glaaov. Na ta naiin ao črne arajca lahko amagalet Ameriško-al-banska kriza. Ameriška vlada aakteva zadoščenje radi umora dveh finenö-nikov. rokovo imenovanji trjbno. Washington, D. O. — Čim je držsvni tsjnik Hughea prejel po-ročilo, da ao albsnski bsnditje u-strelili dve Američsna zsdnjo nedeljo, ko sta se peljsls v evtomo-bilu iz Tirsnc v Sksder, je tskoj ksblirsl ameriškemu opravniku poalov Koddingu v Tirani, nsj zs htevs zsdoščenje od slbsnske vlsde. Morilci morsjo biti prijeti in ksznovsni. AIbsnsks vlsds je obljubila, da pošlje vojsškc čete nsd bsndite. Umorjen s Američsns sts George B. Delong iz New Yorks in Robert L. Coiemsn iz 8sn Frsn eisee. Qbe sts bogsts finančnika. Poljska ne bo pomagala Rumuncem. Poljakom ne diši vojna s Rusijo. Poljaki dslavd aahtevajo mir. Waahington, D. O.—Brookhart Wbeelerjev odsek jo poavstil i politične spletke, grabežuost in korupcijo v zveznem uveljsvljs nju prohibične postave v Chicagu. Generalni prohibični agent liri cc F. Armstrong, ki jo prideljen štabu divisijakega načelnika W. W. Auderaona, jc pričal pred se nstnim odsekom celi dve uri. Kazvil je presenetljivo povest o nevidnih političnih silsh, ki so za državsle in ovirslo vestno uveljavljanje prohibične poatave na vsakem cestnem vogalu ter aahte-vale za to velikanako eolniuo od tihotapake kupčije a pivom v čl-kaškem mestu. Ime Homerje K. Gelpina, ki jo uačelnik okrajnega republikanskega osrednjega odbora, je bilo prineseno v ospredje, Kcueno je bilo, da je ta Človek zaveznik pro-tipostavnlh kupčij a pivom v Chi-cagu. V Armstrongovi zgodbi je bilo tudi večkrat omenjeno ime geno-ralncga državnega pravilnika Brundaga. Glavni preiskovalce r.a pravdni-ka Brundaga, John Glszer, jo bil hudo napaden« Očitano mu je bilo, da jo ustrahoval prohibičuc a-gente. Senatorji ao poslušali prohibič* nega agenta z vso pozornostjo, ko je pravil, da jo mogel delati dr-ževui senator Lowell D. Mason ic Oak Parka čudeže, ko je iskal pl, vovarniškf dovoljenja v Wash-ingtonu. Armstrong je Izpovedal, ds jc bilo preprečeno kazensko posto-psnjc in sodna prepoved proti pi-vovsrni White Kagle Brewing Company s tajnim sporazumom, sklenjenim s prohibičniml uradniki v Washingtonu. Višek jo bil dosežen v povesti, ko je Armstrong povedal, da obratuje osem pivovaren s polno psro. Vso tovsme so pod politično zsščito, Armstrongova izpovedba se je zdels preiakovslcem tsko važna, da je bil prohibični agent na prožen, naj ostane v Washlngto-nu, ker ga bo odsek še potrebo-vsi. Senstor Brookhart je namignil, da bo odsek preiskal čikaški Iga njaraki škandal do dna. Rim, 8. spr. — Kns tretjina vo lilnih okrožij že ni poročale o lat-dii volitev v nedeljo, toda zinegu fašistov je nsrsvno zagotovljena Kakor as glsse fsšističua poročila, imajo fašisti doslej poldrugi ml-Ijon glaaov. Katoliška strsnks, ki je prvs sa fašisti, ima manj ko 250,000 glaaov i na tretjem moetu so unijatakl aocisliati, marksistični socialisti iu komunisti, ki imsjo vsi skupaj okrog 87,000 glasov. Mussolini js bil izvoljen v Mi lanu. Bivši ministrski predsotlnik ltonomi jo bil poražen. Orlando je izvoljen na fažistovaki listi v Siciliji in tiiolitti je tudi prodrl, ko je obljubil, da bo podpiral Huaao-iinije. Milan, 8. apr. — Protifašistov-ske stranke so ae aaatonj borile v volilni borbi, ki je bila končana v nedeljo. Fašisti sicer poročajo, da so bile volitve mirne iu brez tero-rizrna. To je laž. V mestih je šc bilo mirno do gotove meje, toda sune j na deželi ao fašiati počenjali tska nsailjs, ds je bila volilna svoboda nemogoča as ne-fašiste. Edino črno srsjce au smele odprto sgitirstl. Kampanj ske tiskovine drugih atrank se niso smele nikjer pokazsti. Fašistovaki teror je Idi najhujši v Lombardiji, Tuskaniji, Koma nji, Pljcmontu in Benečiji, lvrn Jevno fašistovske organizacije ao v naprej naznanile, da protlvnc stranke smejo oddati le gotovo številee glasov iu ne več, Nspri» mer v neki vssi pri Milsuu je fs šlatični odbor aadnjo aoboto po ml k aebi vodilne socialiste in jim naložil, da aoclallati nc emejo dobiti več ko pet glaaov i če bo oddenih več ko pet glaaov, bodo voditelji kaanovanl. Soeisliatl so nato obvestili svoje pristsžc, da ae ni treba udeležiti volitev. Tako in enake naailnostl ao po varočile, ds js velike večins de Isvcev ostala doma ns volilni dsn. Nsprimer v Rimu je glsso vslo le 54 odstotkov volilcev. Angleška vlada zopet poražena* Toda KaeDonald ne poda oitavke. Zadeva glede stanarine bras poaslnih dslavoev je prineela poru. , London. 8. apr. — Angleška de-lsvska vlnds je bila ainoči poražena v parlamentu v zadevi stana-rinakc predloge. M ne Donald je pozneje izjavil, ds vlsda ne poda ostavke, pač pa predloži poraženo predlogo v novi formi. Delavski voditeljico mnenju, da ao konservativci in liberalci nalašč sabotirali predlogo, ki ima ščititi uboge brcsposelne delavce pred grabežljivimi hišnimi, posestniki. Predloga je določals, ds ao atnnarlnn delavcev, ki je ne morejo plačevati radi breaposeltioati, založi i« aklada breapoaeluoatno podpore. Orlginalua predloga, ki Js bila zs-vržena zadnji teden, je določala, da hišni posestnik ne amo vreči brezposelnega delavca ia alano, vaiija, temveč mora čakati za stanarino, Vlada jo ostala v manjšini as devet glasovi 212 glasov je bilo za In 221 proti predlogi. Nekaj liberalcev je glaaovalu sa pred* logo, drugi ao bili proti, okrog 40 liberalcev se je pa vadržalo glaao» vanja. Mod temi so Idil Lloyd George, Asqulth iu ostali voditelji. Kova orožje za o-brsmbo Londona. London, 8. spr. — Tukajšnje časopisje je Izvedelo iz gotovih dobrih virov, da Poljaka nočs po msgsti Rumuniji v slučsju, ds se zsdnjs zsplete s vojno s Rusijo rsdi Beaarabije. Francija pritiska na poljsko vlado, naj se isreČe za pomoč Kumnniji, ampak vsršsv-sks vlsds se do dsnes še obotsvljs. Vzrok temu je nsjbrž nsrsžča-jočs slls socialistične stranke na Poljskem, ki zahteve mirno rešitev vseh apornih vprsšsnj s sov jeti in tesnejše ekonomsko sodclo-vsnje s Rusijo. Hoeislisti ao tudi pripravljeni revidlrsti, gsliško mejo v prid Rusiji. monopola ZA srak is ni bo. PO-1 Washington, I). C. — Senat je zaključil, ds zrsk mors oatsti ne-ovrgljivs last vsegs ljodstvs In nobens rsdlo kompanija ne «m< imeti licence za dalj kot dve leti Ab» je r.a zadevo Ameriean «dio Co., ki je zahtevala izključne pra T'V.' vice za svoje radio operacije. ' ' zračni polit okoli svita zadrtan. Seattle, Waah. — Poškodovano vreteno in luknja v levem pontu-nu vodilne zračne Isdje msjorja Fredericks L Msrtins "Seattle", to oboja js povzročilo, da os j* nameravani vzlet zakasnil nsj msnj zs en dsn. Letal*! so se ns mersvsli dvigniti odtuksj v petek ne, Tu so U pet dni. Številke to urejene. Porodilo Dawssove komisije v Psriau bo objavljeno danee — morda Pariš, 8. spr. l)swesovs ko-misijs zvedeneev, ki že tri mescce mlati številke v Parizu o nemških financah iu reparacijah, javlja danes, da jo zaključila svoje delo sinoči. Zadnje sporne točke med angleškim in francoakim besedi lom uradnega poročila ao bilo po ravnane in sto in stokrst revidirana številke ao bile končno odo hrene od vaeh delegatov. Poročilo, ki je zelo obsežno, je zdsj v tisku. Jutri sjutrsj je^plenerns seja tn poročilo bo pripisano, nsksr se izroči repsrscijaki komisiji. Ako Imj vse v redu, bo poročilo objsv-Ijeno v sredo ob ensjstib predpol ilne, nsto boats obe komisiji zve deneev formslno rszpuščeni. Ks kor se čuje, itns poročilo z vsemi načrti in prilogsmi vred okrog .15,000 besed. Gen Dswes odid^ zs neksj časa na počitnice v Italijo, drugi atne. riški komisar Voung ps v Španijo Južnoafriški tiran Saiute Je padel. Tri itranke ao stopils v volilni boj, ki morda prlnsss amago delaveem. llar; »H Turki sa pire jo verake žela. sagten, D. O. — Imenovs-i CJsrigrsd. 8. spr. — Turške oblssti ao zsprle itsHjsnsk^ in frsaeoake kstoližke ¿ole v Carf-grsdu. F- Stons zs prsvosod je aenat pot/dil po ! ksaferenež v pondeljek. Nemška rastna Berlin, 8. apr. — Nova nemška vaiuts. rentna marks, ki je stals na meatu od deeembrs. je priéels padsti Na berlinski borsi vlads psniks. Prohibée!ja v Norvsékl ae pe. slavlja. Kristijsnijs. — Norveška vlsds js predložila v psrlsmentu nsčrt za. odprsvo probibieiia In uvedln« državnega monopola za pijsče. Anglež Je beje ianažel umetno atrelo, ki uničuje eropisne v a raku. London, 8. apr. — Angleška la« borltaks vlsds bo v prihodnjih dveh »dtifh preizkusila novo orož> je, ki ga jo isnašel H. Grlndell. Mstliews in o katerem trdi ixnsj. dltelj, da bo preprečilo vaak bodo. čl zračni napad na London. Is* najdba, kolikor je snano, obstoji ia električne silo in nevidnega žarka, ki se lahko požene v vsako smer in vsako daljavo, lanajdltalj primerja to atvar a električno atrelo, ki Ima nevidni žarek ta svoj prevodnik. Poskušanja je že pokazala, ds žarki la majhnega dinama lahko uničijo vsako živo atvat v krogu 64ih čevljev, zažgejo strelna naboje in nevtralizirajo magneta v letalih In avtomobilih. Možnoat pa je, da ae ta krog rszžiri ns vaško daljavo iu doseže sroplkns v zraku In strelivo ua tleh kjer* koli na avetu. Aparat zs prolsvs* jsnjs teh žsrkov ss lahko nosi ns letslu. Domtisvs se, ds nsprave zs žsrke, ki bi pokrili London M nt il J naokrog in uničili vaak aro-plsn sli e.epelin, ki se prlbližs, bt ne stsls več ko $15,000,000, V kro. •pri ng fis Id, ni. — Goveruer< gih sngleŠke armad« vlada veliko Kwull je odredil, ds mors biti ds rszburjetij« rsdi ts iznajdbe, lavski voditelj atevbinske unije ¡K "lûrtîZ iX CisIMga porazil Joks- Urjj je bil obdolžen zerots in tu tmi v Mfillitflllll dl obsojen, William gueaae in de lwn* w mwmvtpmw, vet drugih uradnikov šikaške hiš i niške unije irna pa še nadalje o Détroit, Misk. — V pondeljek stati v ječi. /sprli so jib iz istegs so as vršila po Micbigsnu držsv* London, 8. apr, — Iz Prstorije je prišls brzojsvns vsst, ds je slo-glaana vlsds genersls Jana Smutsa v južnoafriški Uniji, ksts-rs je lsni obesile večje število rsndskih rudsrjev In drugih de. Isvcev, psdls. Vršile as bodo volitve zs novi psrlsment. V volilni boj pojdejo tri strsnkei vlsdns stranka a Smutaem ns čelu, nseio-nslističns strsnks, ki Js ss republiko in delsvaka atranka, ki se nsglblje k tretji Internscionsli. BMALL OPROSTIL UNUSKIOA VODITIUA vzroks kskor Brimas. ne primarna wditve. V boju ata ai stsls predsednik Coolidge in Hiram Johnson uaaprotl. In kolikor ja doalaj znanega, js predsednik Coolidge v rs/merju 2 proti 1 Ford flnaneiral žpijonažo v Rusiji. Moskva, 8. spr. — V sodnijski obravnavi v Kijevu proti ftpijonom, pr*d lliraw«»m Johnsonom ne rs. je prišlo ne dsn, ds je sm*rtški | publiksnski volilni listi, svtoraobilskl msgnst Henry Kord | Izidi ia 1,592 volilnih okrsjev zalagal protiaovjeteke Špijone v ksžejo, da j« dobil Coolidge 110,. VRBMR Miiesgo in okoliesi V četrtek I oblačno in hladno. Zs pad ni ve I trove Psrizii z velikimi deasraimi vao tam i. o*« mnsjst špijonov je pred sodiščem. Obsedne staajs v Ramualjl Bukarešt, 0. spr. <— Numunaks vlada je danes rsaglsaila obaadno stanje v mnogih krajik, kjer dlv-jp jo i igrali'proti židom. Vojaške /«te pomagajo policiji potlačiti izgrede. i «lobnaon pa 49,998 glasov. Tretji je bil Williem fl. Bimpson it Detroit e. Ts je dobil 4,054 gls-ser. Henry Kord, kl podpire Coo* lidgovo kendideturo, j« bil aels •'►« an na demobrstskl strani« V 1,552 volilnik okrajik js dokil 17,. 199 gla»ov, d oči m js bilo 15,777 glasov oddanih aa senatorja Woodbridge N. Kerriaa ; Pa. — Ker mi je v teku meje bolezni pisalo več prijateljev, znane« v in drugih rojakov, telim to pot pojasniti, da mi ai bilo mogoče odgoverjsti na precejšnje število pisem. Po mošno-ati zdej odgovorim vsem. Krut revmetizem me js poloiil po novem letu v posteljo ia leial sem osem' tednov kot otrok, ka se rodi, fizično popolnoms nezmo-ien vsled revmstizma. beda j mi gre ns boljše in v d oglednem času, upsm, ds bom okrevaL Malo ms Še dri i h ... ze noge, ali upam, da bo spustil. Prijsteljem se ulju-dno zehvsljujem, ki so mi poam-gali v času bolezni. Hvala za vsako pomoč, posebno še drušina Za-krsjšek, Joe ftirjak, Jekob Metu-zel, Jos Gregorich in Joe Msdsl ter drugim. Bodite prepričani vsi, ds bom v siučsju veae potrebe iz-kazsl hvsležnosf, kskor je naša bratska dolžnost. Clsn nsšegs društvs, brat Anton Vcrhnjak, ae je izrazil pri delu napram članom društva: "Poglej, komaj je prišel, ic je pieal v Prosveto I In glej, kako ga sedaj drii h •.Kar sem pieal, vae je resnica do pike in dokaze Jmsm. Če prizadetemu iato ne ugaja, naj pa pomni, da ni čaetaa tako saetopanje. Ako je imel kaj na areu ali če mu je bilo splob kaj narobe, zakaj ni prišel v hišo, Tudi šs ni bilo in kmalu ne bo, da bi bili vsi snaki. Nekateri ljudje ao premošni, drugi siromaki, a la-«js je vsekakor poeta ti airomak kakor bogatin. Ni frsba da bi aa delavee, kadar Ima par stotakov .▼eč kakor drugi, ie ponašal a svojim bogastvom, kakor ae je fran-eoaki Napoleon a svojim zlatim malem. Tudi kralji, ecsarji, vsljs-ki Is ffttavno znani ljudje so ie okusili usodo siromaštva. 8istem kakor ga imamo danes, je nepošten ln ni enak sa vze. To je krivda delavekih maa, ai ae ne save-dajo in še aami sebe ne poznajo. Treba bo še kudih bojev. 8tokrat ljubša mi ja, da me vzi k ... držijo za noge kakor bi imel možgane g maalom pokrite. f O napredku v Bessemerju ni fevora. Krivda tiči v tem, ker se rojaki le premalo zanimajo sa na-predne časopise, ponsjvtč sl dobavljajo lokalno sagleško časopisje, čeprav angleščine v pretežni Vtllni niso sasoŽni. Svojih delav-akik listov nočejo podpirati kakor Prosveto ia Proletarca ■ ter par drugih. Za napredno časopisje ni daaarja ne čaea ter še drugih praznih izgovorov je dovolj. Kje boeta napredek in izobrazba! Sami socialisti ia komunisti ao, ampak k nobeni strsnki ne pripadajo, ne k socialistični ne k drugim. Novembra meseca se bo iakazalo z glaaovaieo v roki. kje je napredek in kje uazadnjaštvo. V Eljrju, Mina., iasaja aeši rojaki skoraj celi mestni odbor v rokah. Ksj imsmo tuksjf Po številu smo tukaj močnejši Slovani ad Angležev in drugih nerodno-atIT Kako pa je s napredkom T A-)1 »vlada večina v naselbini? Ne, manjšina vlada. Kje je vzrok? Po- Solaoma se strinjsm s mr. L. Jun-otom is Ksnsass. Kar je pisal, je vse do pike resnično. Pozdrav čitsteljem in nsročni-kom Procvete! — Math Vogrich nam brat John Stoniek, prvi predsednik jedaote, katerega easo pre-prosili. da bi posredoval sa nas pri gl. uradu jedaote sa poravnanje dolga. Ali gl. odbor jedaote o tem ni nič ukrenil in tudi delegatom, ki smo jih pošiljali na koa-veneijc »mo zastonj aaročevali. Doseženo je bilo na konveneiji L pokopališča v Oakmoatu, Pa. 1*12 v Milwaukecju, da je bila po- kjer iivimf Ni lepo. da deUvec deUvea in mu ieH elabo. jAne Poljake, goalarja, trobenta- loviea odpuščena društvu, oetalo pa sipo plačali ter sadevo po 7 lotih rešili. Društvo je zopel ošivi-lo in napredovalo, da šteje danea po združitvi okrog 200 članov v obeh oddelkih. Od ustanovitve društva nam je umrle 6 članov, ki se jih spominjamo člani vaako Jeto 30. maja na pokopališčih. Ko pride do končne združitve med nami, bomo i-meli društvo, ki bo vzgled celo drugim naroduoetim. Pričetek nam je bil grenak. 0-aupli so nas gledali nekateri, kako ae «parno "spravljati duše v vragove kremplje", drugim smo bili bedaki. Pa kljub elabim dnem amo imeli pri društvu tudi veae-le: prirejali smo vsseliee. Brat Mstko je deloval sa društvo s veliko vnemo in pridno vlekel na svojo harmoniko pri veselih «o-Stankih, mnogokrat zastonj. Med veeelieami, ki jik jo priredilo drultvo, je bila najpomembnejša ona lepe jeaenske sobota zvečer leta 1906. Vse smo pripravili kot se spodobi, le godbe ni bi' lo. Brat društveni tajnik je zbolel, torej amo morali na lov za mu-aikanti Dobili smo tri na pol pi- lita Ča in- bobnarja s bobnom ki ga jo komaj prenašal. Da ae ti inštrumenti ne ujesaajo, ai lahko miali-mo. Morda je za Poljake, za aaa ae. Piakali ao nam avoje komade, da so naa bolela ušeaa. Povrhu vsega ao ae nam oni trije še pričeli posmebovsti, češ, dobri smo sa Kranjce. Nekateri so ae ie od» previjali domov, a tuji so še davno odšli, ko so zagledali čudna godce. Vae to je bilo radi pred-aodkov napram nam, ki jih je u-atvaril njih knjaz (duhovnik), ker Slovenci nizmo dajali za njegovo cerkev ia tako veljali za sla-be ljudi. Po posvetovanju nekako ob desetih jo atopll predsednik društva br. Sturm na oder ia povedal godcem, da ntm je dovolj njihove muzike. Plačal je sshte-vanik $20 in ukazal, naj ae prav hitro zmažejo is dvorane. Opremili zmo jih do vizokega plota, kjer je vsak dobil Še brco sa elovo. Dva sta brci šs nekako utekla, a tretji nerodnež s bobnom je bil bolj po-čaaen. Brca je zgrešila cilj ia udarila ob boben, da je zletel čez plotova vrata. V dvorani amo oetali do nem odmerjenega čaaa in študirali o veselici, ki nam js tako dobro u-spela. Mokroča nam js ostala ako-rsj vsa. Manjšo posodo smo v takih slučajih znosili v hiše, tods z velikimi niamo mogli nikamor. Hodili smo torsj v klet dvorane toliko časa, da smo izpraznili. A poklieance pri plotu, ki so bili že pri prvem obisku smo dobili nepripravljeni vedno pošreti in izpiti, če se je dobilo kaj zastonj. Prihajali so izza plota in ae nam dobriksll kot prljstelji. Tsko je bilo drugi večer, s tretjega, ko se je zdelo našim fsntom Is preveč, jc vitel Žsk. pravi gorenjaki korenjak in svetoval Ženu, da bi bilo dobro, "če bi nocoj amlo zs-grmelo". In zsgrmelo je. Oljne svctilks je ugssila na stari lopati, zahrešoalo je in nevihta je bila tu. ds je sčistlla sode in pa Boek Springa, Wjro. — 1904 se je porajsla misel med ' Piv<*. ki so gs pili zsstonj. alovenskimi delavci v Ameriki za l,ru«' dan na delo gredo smo uatanovitev podporne organiraci- P«d dvorano videli na ce- . je na svobodomiselni podlagi. 7. ftl povožene klobuke, tu in tsm * načelom "vse zs blsgor naroda. ksiuiiolo. Tsko je koitfsls veseli-svebodo in prosveto" j« bils u- ,f k»t lila 14. maja istega leta rojakom iiUom »»« * obrnili zs pomoč, ki namene nove organicaeije in !M velikodušno odsvala. Imena Hoje. J, bil 9. februarja 1918 v državi Sylvaaiji in zbolel 14. asarea 1924 ter po kratki in hudi bolezni umrl 15. asarea ob 11.40 p red poldne za pljučnico, V North Besa.' UI •• r j u Star je bil torej šeet let. Pogreb ae je vršil civilno na Narodnem Iskreno se zahvalim vsem darovalcem za vence in z vele cvetlice, katere ao mu polotili na krsto v zadnji pozdrav. Hvala društvu Slovcnaka sloga. št. 401 8. X. P. J., katerega je bil pokojnik član v mladinskem oddelku, za krasni venec ter rodbini Joe Rogina za venec. Zahvalim se botru in botri Mike in Aaj Meduš za šopke sve-iih evetlie, Mattu Speharju za darovana venca in društvu št. 250 "Moose" v Veroni, Pa., za darovane evetliee. Društvo št. 401 8. P. J. se je udeieiilo pogreba in člani eo pomagali v zadnji uri ljubega sinčka ter ga spremili k večnemu počitku. Hvala še enkrat I Tebi, dragi naš sin in brat želi mo lahkega počitka. Spi mirno v hladni ameriški zemlji 1 ¿alujoča ostsls Joseph in Jose-fina StareHnich, starša, Mary in Anj sestri in društvo št. 401 & N. P. J. v North Bessemern, Pa. VA2MAVZL0 Ol ZAHVALA. S tnfrii* srcem ^«fftfjMi sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit Življenja, moji nadvse ljubljeni in nepozabni eoprogi oziroma materi Umrla je dno 28. marca, 1924, od 11. uri 40 min. zjutraj v staro-stt 61 lat. Bolehala je nad Itiri tedne na ledieah in sa bolečine v glavi sa kar ja bila tudi operirana v Mercy Hospital v Pittsburgh, Pik, kjer je tudi umrla. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne SO. maroa t L po katoliškem obredu na pokopališče v Nobleetovm, Pa. Iskreno ae zahvaljujem vsem darovaleem vencev, oeobito pa društvu "Glas naroda" št 89, & N. P. J. v Midway, Pa., katerega je bila pokojniea Članica, sa korporativuo vdelsžbo pri pogrebu ,ter lepa hvala članom in članicam omenjenega društva, kakor tudi vaem posameznikom, ki so po-kojnieo obiskali ob njenem rnrtve-škea odru. Lopa hvala nje bratu Antonu is Forest City, Pa., ki ae jo vdeletil pogreba iu položil vence na njeno krato in enako lepa hvala tudi sestri is Forest Citya. Mrs. Joeephini Dušek sa darovani vence in za vdeležbo pri pogrebu. Nadalje hvala tudi aestri Alojziji iz Ruzelteaa za vdeležbo in za vao dano pomoč. Srčna hvala prijateljskim ženam iz M id way a: Mr. in Mre. Krnel is Bulgerja, Mr. Joe Knaflech, Mr. 8. F. Jenko. Lepo se zahvalim vsem, ki so dali avtomobile na razpolago in vozili so-rodnike in prijatelje pri sprevolu ob zadnji poti moje soproge. Prisrčna hvala Mre. Steklačič za pomoč za čaaa v bolezni, ter aočutje in tolažbo. Enako tudi lepa hvala Mrs. Knaflech sa vao dano pomoč za ves čas v bolezni moje soproge, fte enkrat nsjlepša hvala vaem skupaj. Tebi draga eoproga in mama, pa želiva, počivaj mirno v hladnem grobu, zapuztila ai naju v tiigi in ialoeti, a najin apomin nate oatane v naših arcih do konca dni. žalujoča ostala: Ws-lentin Kom, soprog In Msggie Kos, hčerke. Bulger, Pa. Isbranih je ustanovilo društvo "Bretoljub" št. 7 8. N. P. J, kn tsrim pe se j« le pri prvi seji pri drušllo še 12 novih členov Tsko ao prlstopsli kaadidatjc pri vtiai aeji, da je bila 'dvorana' (obširna klet, kjer so se vršile seje) prt mala ia se je bilo treba premeati-ti s aejami v nemško dvoran». Trnjevo pot je imelo naše drultvo vsled aasadnjaških prerokov, ki ao pretili, da ae dobi odvtito, kdor pristopi k temu društvu in ne bo pokopea aa blagoslovljeni sem-Iji. Skupina ae je veled alične agi-taci je kršila in blagajna društvs Js čutila posledice. Društvo je po tedanjih pravllik Imelo pisčevatt tri meeeee aaeement le za tinta, ki ll adatepili. predao so mogU biti drtant. tesar pa al storilo io tako ■Rt zabredli v dolg 940 pri j dno ti. Radi lega so nestale težkoče in malodulje. Hlučajno je prit 1 k darovalcev so hranjene sapisans v društvenem srhi v u kot spomin ns trde čase. b ponosom praznujemo 20 letnico obatsnks jednote s aaveetjo, da smo tudi mi pljonirji dične naše jednote. katera je sledila svojim načelom, izplačala sa stotisoče podpore, izdsja glasilo Prosvs-to, Mladinski list, vsdržujc Književno matico in vrši delo na prosvetnem polju. Zavetišča as bi nikdsr Imeli, če bi se nsša jednote ne zev žele zanj. s idej nam je zagotovljeno. Nesprotniko imamo res. ki jim nI všeč. toda obstanek jed not i s 500 društvi je veeeno zagotovljen, — John Rattob. ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v zalogi sledi hssslj, sladkat la vse druge potrebščine. Poskusite In sa prepričaj le, de ie dema prt naa. kuheal vedao le najbolj«! la naiee- Rorth »sassmsr, pa. — Z žalost nip sreem naznanjam sorodnikom. tnaneem ia prijateljem, da je nemile smrt pretrgela ali šiv-Ijeaja našemu preljubemu sinčku najll. Dobiti je tadi sbtrfco loioT steklenic ta resnih lonee«. Kd. Mi vem destavhae aaračilo pe po Iti, tečno v vae kraja. to v pre- rust prl yeijii natsWlfc. » informacije Ml FRANK OGLAR, •401 SsfrW Amss, Clevelaad, a Grocertjam, all dajalas telasnins zimski dnevi ao se poslovili bd o bsli Erijskega jezera, kjer ae nahaja aaša naeelbina. V naselbini tudi poaedujemo Slovenaki dom, čigar atarost bo prihodnje poletje jubilej petletnega obstoja. 8 Slovenskim domom smo ustanovili tudi draasski odbor, ki prireja igre skozi vso zissako sezono na precej dobro oskrbljeacm slovenskem odru. Ko se ne spominja dela ali babice in pa njega pripovedk a tihotapcih, drznih kontrabantarjih in zurovih graničarjih, ki jih je narod krstil z iblajtarjif Krasno snov iz življenja teh ljudi je obdelal nai nepozabni literat in veliki piaatelj Josip Jurčič v svojem romanu "Zadnji tihotapce". Lepi roman boste lahko za po padli, ako se udeležite igre, ki je sama na sebi jako privlačna in jo vprizori dramski odsek v našem domu. V igri se pokazuje mirnost starega priletnega očeta Štivernika, ki svari svojega sina pred grehom o kontrsbsntu. Vidi se ljubesen Franceta do njegove aeetre, ki jo vslie surovim besedam v resnici ljubi in jo čuva kakor punčieo svojega očesa. Tudi tekmec jc v igri, ki bi rad aem vodil celo kontra-bantarijo na svojo roko. In potem običajni tepež v gostilni. Vse to se bo lahko videlo na dan prireditve krasne drame. Vae Collinwood na plan 18. a-prila! — A. P. EMIL KISS, MRKIH, IM—ted Ava., Na« Y«tfc CHy Dmrs« poiUjalve DOLAR—DINAR ZA VELIKO NOC kkf ks PUHa pe «MOk. ' vojaka to krsjs, EMIL KISS, BANKIR, III - lad Ava* New Vac* CHy Ohandi povabljen v London. London. — Delavska vlada je povabila Mohandaaa Ghandija, voditelja naeionalistov v Indiji, naj pride v London na važno posvetovanje. PRODA O POSESTVO. 14 akrov zemlje, velik sadni vrt, ter bosta. Hiša s osmimi sobami, 5 hlevov za živino, dva ko-košnjaka. Dobra pitna vod«, v hiši je plin in kopalnica. Tri milji od meata McKecsport, Pa. in la 6 minut pel do Bostona, Pa. Tu ae lahko prodajo pridelki, ker ao vse okrog blizo velike tovarna. Cena je le 96600, nekaj ae plala takoj za oetalo evoto prevzemamo dolg mi- Za podrobnosti se obrnite na: Emilliy Volk, P. O. Box 148, Bos-toij, Pa. (Adv.) NI VZROKI ZAKAJ II ŽENSKE NE BILE ZDRAVE. e Ni nroka zakaj naj bi ženska vedno trpele, ker so lanske. Tudi le js samo mali nered ae lahko popravi. Veliko ienak sa vaako najmanjšo stvar, takoj vzamejo Lasvfbur Com-and izvrstno sdrsvilo se tenske. udi ve, bi morale imeti pri rokah, to slavno snano zdravilo, naprimer ako trpite vslad: Bladsvost, sgubs krasota, vnišenje hladnokrvnosti, vas eetari prodno je čea sate. Kdo pe mera, sgrbenčeno slabo IsgledajoČo ienhko, brezizjema kako mlada je le v letih. Njeno življenje je nevedne revtfins. Lazvibur je prave zdravilo in prijatelj sa Uka slučaje. Poskusite Lazvibur mogoča tudi vam pomage-Uporablja se sa nerednosti pri perilu, Berlin, 8. apr —Rezultat volitev na Bsvsrskem še zdaj ni znan v splošnem, vender pa je gotovo, da bodo monarhisti imeli večino v zbornici, monarhisti in komunisti so pridobili najval mandatov na škodo socialistov in demokratov. SMRDLJIV DIH. lasllčae ielodšne aeredaoetl naj-vo^krat »»oviro^sjo smrdljiv dih, ka-tart povzroča proeei nazadovoljno.ti bi es lj ud j® takih ljudi navadno og. bije J o. Mogoča ie čiato mala stvar Želodca ln povzroča vae te | " sitnosti, ao pa tadi «lučaji kjer povzroča to trakslja. ka-tera počaai razjeda tivtienJe Clevoka. veliko mol, ien in otrok trpi ta ae zdravijo sa rasne bolezni med tem ko trakulja. Prava znamenja so drobd trakulja v Ddpsdkjk Podobna znamenja ae: oato-tke, alab tek, sgu-ba tele, smrdOhr kole, bolečina v delih Iti nogah, plaaeaje v trebuhu in telodcu. ki aa včasih vsdi- Ös V grlo. Bolnik nima voljo do i in ns ssihrljanje, nobeno ambicij* ln je malankoličen. Želodec postane večrkat kisel in hrana noče doli po gilu. Omodievčini napad aa ta ln tam pojav« vsled trakolia. Pripetilo aa je celo, da Je trakta zlezla v sapnik In sadavUa bolnika. Ra-*ta ss tega parealta predno vae n-mori. Naročita ai dovolj Lasten zdravila aa 910.4S pri Laaal Med. C^, 899 Lasel Bldg., Box 90S, Pitta-burgh, Pa., še danee ker jutri je Uh-ko ie pcepeeao. Ze savarovanje zavo-voja pošljite S6c vel. (Adv.) farma va PRODAJ. Prodam 40 akrov 1 delavskih razmer, iemljt -TS WiHardu, Wia. Za pojL^*1 obrnite na naalov: Anton I> P. O. Box 444, Auburn 1 I ¿» -V U4t.i1 BLIŽA SE VELIKA |n kot je ic stara navada, da ^ ljubi gnjat (Ham) in jajca Jr juterk. Imam veliko ^ ''šunk", ki eo v resnici prveTI in od mladih prašičev ia D140 ¿1 alane, ter ao prekajene s HieWl lesom, tehtajo od 10 do 15 vsaka. Naročite si takoj in s« prJ pričajte o tess. Ker imsmo ie^l tisoče zadovoljnih odjenukJj klobss, ensko hočemo sedsj t«i| » tnjati sli (šunke) in pl,( vam poetaviti na trg: Cena «u^,, je po 35c za funt, piefcta bm kosti po 30c funt .kranjske kJ baae po 30c funt. Poštnins pU;4 na, ako pošljete densr t nar, lom. Kateri še niste poakuzili ss-i šegs izdclks, ste neksj zamodiH. torej ne odlašajte več. Ako ni.J zadovoljni se vsm vrne denar, tli drugo blago v nadomestilo tako na rizikirate ničessr. Nsroiit« ts-kojie danesl JOCRPH LISKOVAK, 810—14th Street, RAonn, wa splotne nerednosti, oslabelost, dlevica, periodične bolečin*, sguba alasti, rumena barva na koli, bolečine na oblstlh, mraz v života, mrzle noge ln roke, boli jesik, omotice, nervos-nost. kronični glevebol, utrujenost, bolečine v hrbtenici In med ramama, slaba prebava, zaprtniea, pakočine C odvajanja vode. alebi spanec, bolne na odvajalnih organih, srbeti- postanite druga fenaka jutri. Stroški ao salo malo upi>Aiev«jnC uspeh. Dovolj za eno zdravljenje atane deeet dolarjev In oaem In Itlrideaet centov in vam ga polijemo poštnine prosto po sprejemu denarja. Laws— Laboratory. 190 T.amroo Bldg. Box 963. Pittsburgh, Pa. (Za zavarovanje zavoje 26e več). (Adv.) Tu jc Gramofon VICTOR NajglaaaoJM la «ajStotoj«! kar jA Ivvl >M9NU IMK VICTOR POVE VSE. Cene aa prava steene Viet role S rogom aH brez roga jot |S'J .0 de 9480.00. Prava Victor pioSčo Blovenske, H rv s take la Nemške sa plaa la petie je ccaa 7Sc. Ml «mo edini Slovenci e cel Aasartkl ka prodajamo prave Vle Ime Iu Vistor plnW#. c enlha e vseh jezikih Vam peiljeme brez VlctroU ne kropi, »o šumi, am pek poje čiato hi glasno kot zvoa. Imamo tudi v salo«, nov« plan« vole Slovansko. H rv a taks hi N«as-*o. eenš SOa do Sl.SS. Ka po-skua Vam bo doUzal. PiSKo aa IVAN PAJK, VUtor Psslsr Velika noč veUkjrasalk faiansksga sveto m pribliluja. Star ia lep eUšej našsca izaelj__ Prilöd tega preentka spominja svo,. maajim ali večjim denarnim darom. Ml VeJESS^iaiy'i^voällnoV roka koristnikov7 naroda js, ds m s v stori domovini s pešiljstve namen j es i VELIKONOČNE DENARNE POSlUATVE bedo tedaj pri aee izvršene s snano brzino in točnostjo našega ssvode. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CortUndt St ' New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. V ana iamči vaaobčo sisruruaU. SLOVENCI V AMERIKI otroci — njih roditelji — in roditelji teh, peverjojsjs svoja bančno ppelovan je aaie> ns narodu — ia vsak i zased njih esei uspeli svojega neprestanega etika s to nsj-val jo jugoslovansko banko v Zedmjeaik driavah. In vi, ki pri nas na vlagata, aiti n« investirata, bran razlika kja stanujete, p» pričajte sa, da ja sa Vae najuspeiasjis, ako pororita Vala bančno poslovanje KASPAR STATE BANK 1900 Blue Islend Ave., vogal 19. ulica. CHICAGO, ILLIN0U Pošiljamo denar v staro domovine asj-eamaja in najhitreje. PRODAJAMO PA-ROBRODNE U3TKE sa vsa prekemersks ¿rta v Jugoelavijo in nazaj. Isdehijems tudi arodolba (affidavits) aa aaseljeaea AKO STE med onimi rejekl, ki so namenjeni v stari kraj ns pomlsd, Jsv\* korist, da pišete neSI tvrdki za ^.jssnlia in ji pevertu «• tozade^* posle/ TO be se Ve. pomenilo najbolj*,, po^bo. iarad» k.me )• aaša tvrdka aplošno znana In priporočaael Imsjts to ns «»«I RAVNO TAKO JE V VAiO KORIST, sko asm po»sr. e ~ posle, ki sp v zvezi a dobavo Vstti sorodnikov in prgateUsv ISlJ J5e kraja. Naše tvrdka Vem be izdHalejseOvboe is^v^, (affMj-vito), P«»We kerto, nudila pomoč ob pr&odu v Ne* Tork kakor [e to storila le m številne druge rojake, od betenk se m mnogi javno zahvalili aa točae postrešbel POSOJANJE DENARJA. Naša banka Ima svojo lestee svese s pošlo ln saao1^1^ bankami 4m, he ed m*' ali aadaje najniijiml. Vae pelfljetve ss uakalejo pe conah hrso javnega sli Ml la braaje le obOaa poAUjamo ah po polti, ali besejevu. ^ dolarje v JagosUvtJo la druge deloU pe r- s Vem plpiwls SLOVENSKA BANKA zakrajsek & cesark 70 — M Ave, New York, N. Y. APRILA» PROSVETA S« M nlalall ea I kraanl naelalkl GU»o*> članov S. N. P. J. Z čiuteljev Proevete. «ritiko *oje 0011,1 v KR ODOOVO*. PKd dobrimi tremi meseeisem tem li«tu ocenil letošnji Ame Ikfdruiinski koledar. Tiste stavke sem napisal, kskor (eBm^l.iutilinTvMlel. tfed drugim sem tudi kar brea brinih ovinkov povedal, kako lalim o duievnik prispevkih g. Cerkvenika. Pejal »em, da Njegova črtica "Sonjino msače-fin je" rolo slaba stvsr, in da m» itridejauka "V k.verm" mikaj Te *voje pomisleke aem tudi »temeljil, a v dodatek sem piss ttlju popravil nekaj najhujših ilovničnib napak. To pa menda ne pnja g. T. Seli jksrju. In zadnji teden mi je na ^♦izpričevalo" v nekblikih ne «i otesanih stavkih. jM be ne jezim zaatran tega. Vsakdo lahko pove avoje mnenje Tudi g. T. Seliikar, čeprav pravi, ¿* ne zna pisati kritik, oziroma d» ni kritiziranje njegov posel. Svojemu kritiku ne bom odgovarjal na dolgo in na široko. Pri biti hočem le par dejstev. 0. T. Seliikar mi očita, da ae niiem dovolj poglobil v 'Sonjino maščevanje'' in tridejanko " V ka remi". To je rei, zakaj, ob naj- * boljši volji se ne morem poglobiti t tako plitve in plehke atvari, kakor je zlasti "Sonjino maščevanje". Nadalje naj povem g. T. Seli fikarju prav potihem na uho tudi tole: Ameriiki Slovenci ne maramo več sprejemati atvari, ki jih itarokrajski romanopisci ne morejo v starem kraju spraviti denar, z globokimi pokloni. Do-rsstli smo namreč še toliko, ds vemo prav dobro, kaj je lepo in floboko zamišljeno, kaj pa zrn*-ieno in plehko. Glede slovnice ae ne maram prerekati z g. Seliškarjem. Mojc alovnično znanje ali neznanje mu saj ne dela sivih las. Našteje naj rajši moje slovnične napake ter jih popravi. Iz arca mu bom hvs ležen za to. Toda najti napake, kjer jih ni je sila težko. Resnicoljubnemu in pravičnemu Človeku " fptob. rii-Bogoče. , " He kaj več nasvetov bi lahko d»l g. S» liskarju, pa ne atorlm tega, ker se zelo nerad ukvarjam t napadi, made to order. — Pa km zamere! Saj sem nsplsal te rntiec — sine ira et studio. Zvonko Kovsk ZDRAVNIŠKMN ASVETI. W« vrhovni zdravnik F. J. Earn. meseei,štiri sem nosila od dva do štiri mesece, potem so šli naprej. Bila sem na kliniki trikrat, zdaj pa tudi ne zanosim več. Imam po: gosto puščanje vode, vsakih par minut, vaaka kaplja mi gre apro-ti naprej in me hudo peče. Bojim ae, da imam bolne ledviee, ker me včasih ob atrani hudo boli, da ae kar zvijam, to je takrat, če teftko delam ali hitro hodim. Če tečem pol bloka, mi je, kakor če bi mi šivanke kdo naatavil v križu. Imam tudi pogoato glavobol ; boli me v sencih tsko, kot ds bi mi kdo s kladivom tolkel pe njih; moram ae vleči in narediti temno v spalnici, ker ne morem trpeti svstlobe. Pila aem še zdravila za vse te bolezni in potroši-la mnogo denarja posebno za glavo, pa mi vse akupaj za atalno ne pomaga. Prosim priobčite naavet v Prosveti, ker aem ie večletna članica S. N. P. J.7 sih pa isvira iz vnetja kjs drugje, na primer is vnetja na mehurju. Torej bi sdrsvila soper vnstjs ns vodi neksj pomsgsle soper glavobol, vsaj presledki bi bili daljši. Glede vzrokov sa splsve in neplo-dovitost kot zgorsj omenjeno ml ni mogoče definitivno reči in ne nssvstovsti, To bi mogls doznati le osebna preisksvs zdrsvuikovs. Zoper beli tok vsaj ssčasno pomagajo rasne injekcije, ki so len-skara znane. Gotovi smo za eno bolezen, da jo ima dopisovslka: vnetje sočnega mehurja, ker mora tako pogo sto puščati vodo. Zoper to vnetje jo nsvsdno uspešno sdravilo pod imenom Uroirepim, nemški ke mični preparat, katerega predfpi sujejo skoro vsi zdrsvniki, edini kriš je, da ne dovolj Sass, ker na vadno bolnik nima potrpljenjs, da bi se zdravil par meaecev, če v par tednih ne saleže. Dobi se v lekarnah v tabletih, ki se bres škode lahko viivsjo dlje časa, po eno ali dve trikrat na d*n. Če voda peče po teh zdrsvilih, je tre ba psr dni prenehati in jemati sodo blksrbonato (Baking Soda), eno žličko trikrat na dan na mle ku, da voda preneha peil, ko ae nadaljuje z zdravili. — Glavobol, katerega oplauje dopiaovalka, je bržkone priatna migrena .(Mi grain), ki je hudo trganje obraz nega živca. Ta glavobol ae dostikrat podeduje, to je iipajo ga star Ši in ae pr^neae na otroke. Vča- MS POTRATI KITI 1H TKIVU . . TIK KA "VÖERAJ"! pogumno in t^bjintu dö Ekzema. (Besoma). "Na l?vi nogi imam že dlje čaaa J*ko bolezen, katero je moj zdravnik imenoval eezems. Najprvo se •i je naredilo pri prstih malo rde-*e in me je srbelo tako, da mi ni Mo prestajati. Zdaj imam že od «tov do členka rdečo kožo. Ne-«j dni me srbi, potem ae "friŠa" o zopet nekoliko poauši in ae ko-« olupi po celem atopalu. Bil aem «ma na bolniški podpori 7 te-Mov. Sprevidel sem, da mi sdrav-« ¡»i ne pomsgs in sem šel de-« Zdravil mi nj dru((ih dtj kt. »r neko belo mszilo." o Ekzfma j« zopet čudna bolezen, ■ J« nam zdravnikom še vsdno ^kaj se prims nekste-™ ljudi drugih ps ns, ki delajo *<> din ovef4ti • •• LZ? apremenlti nogavice, ¡¡*B".M P*i ali če aolzi. Pode-»aj M noR0 ixmlja s mlačno vo-««tn naj primeša neksj bo-T"a m si nogo nsmsše z gliceri-• ksko dobro loeijo (lo-; - ns primer Hlnds' Hone/ 1 Alnond Cresm sli luko slič-P^araeljo, Poloti naj greje fckofc 10lnea' kl ma ^ boleton, kočljiv H «n bolečine " Otroka c devetimi V Spi.lnjrm nerom. Ime Veliki smeriksnski filozof Rslph Wade Emerson je rekel: "Končaj dan in potem ¿kleni i njim. V vsakega se bo bresdvomno vrihilo nekaj napak in neprilik; pozabi jih, čim prej moreš. Jutri je nov dan; prični ga pog veselo ter ne dopusti hu mrsčnosti zsrsdi starih no umnosti. "Dsnes" je predrsg i vsemi svojimi upi in vsbljivestlni, da bi izgubil le en trenutek ns " včersj". i— Ako si nsprsvil ksko nspsko ter si zs svoje želodčno bolečine zsvžil kskšns manjvredna zdravila, pozabi. Kupi še danea ateklenico Trinerjevaga Grenkega vina pri tvojem lekarnarju ali trgovcu s zdravili in potem se istega Arii! Izncbil ae boš želodčnih neprilik kakor ao alab tek, zabaaanje, napetost v drobov. glavobol, nervoznoat,jili nespečnost. 34-letna uporaba Grenkega vina je njegova najboljša garancija. Hran} Trinerjcvo grenko vino v jednakomerai gorkoti! Ne hrani ga v prehladnih prostorih, kjer bi moralo poatati motno valsd svojih sestavin. Tudi sko se vsede ns dnu kskšns goščs, ostane Trinerjcvo vino rsvnotsko učinkovito kot poprej. Ako ne moreš dobiti Trinerjevegs Grcnkegs vina v tvoji sosesčini, piši ns Joseph Triner Compsnjr, Chicsgo, 111. (Adv.) KUKLUX8I PORAŽENI Dallss, Tex. — (Fed. Press.) — Kukluksovski ksndidstjc v tukajšnjih občinskih volitvah, ki so bile pred neksj dnevi, so bili do zsdnjcgs porsženi. NAZKAKILO ROJAKOM! ' Naznanjamo, ds smo se preselili iz 2202 No. i5th St., Springfield, 111., dne 26. msres, 1924 in smo prevzeli od Mike Knoffa Reatsv-rant in Fool Room na 3116—18 So. Adsmi¿treet, v Pcoris, 111. Prlpo-ročsmo se rojakom v obilni obisk na našem novem proatoru. Točna in izvrstna postrežba. Prav lepo ae zahvaljujeva Mr. in Mre. Fr. Wolgemutli za vea nji hov trud in prijasnost v Času ko sme se preselili. Mr. in Mrs. Geo. Strsshek. ; Restaurant * Pool Koom . Under new Management, 311&*18 So. Adama St., Peoria, III T (Adv,) Železo! Železo! Železo! Kobeno sdravilo ns more oadrsviti , nek bolezni človaškags Mvots, is ps neko število ljudi, ki trpe bolečina In bolezni sns-manjs, mad tem ko je resnična po-traba lalasa sa njih kri. Zslsso v vali krvi je ona sila, ki izbira rsdiine snovi Is vala hrana. Bras lalasa vala hrana gre skozi vas brss vsags dobrega. VI ns dobit« moči Is nj«. J« pa ena unlvsrsdna tonlka, kl j« pomagala I« tiaočtrlm, kar vsebuje te-leso enako sveftl seljenjavi in enako teleau v vali lurvt. To so dsvno znana dobre Lasiron tablete, pesnane med tisoči, ki so jih viivsli s dobrim uspehom, bodlel proti bo lesnim, ali sa pridobitev ponovne moli za posledicami rasnih bolssnl. Lasiron is zmes, kl je namenjene sa dsjsnje In boljianje krvi. olivlja rasne celiee. ojačevalec. Prinsšs Izvrsten eepeh. Is posebno Um, kJe js livotni sistem Istra jen vsled bolesnl. V sploinsm Laziron je redllen sa splošno ostabe le v bolctnl, ali ss njih »Ub<.'no sU-nje. Pokazale ao se sel" dobre se Is-črpano Uvčne sUnle in ob čas« okre-" In volje molem, ki letih. Povrne rvlečleo v Medvee lica. Nsl« ie priporočilo >e. da se o Um U in ga po«kuslU — sicer v vali korist n« iemlJKe nobenih po M vam la vanje. Daje mo{ voljo moicm, zanemarili v mU'ldl »■ n. i •>« najbol ift* na red l>. ker U lahko Ikodova- 1«. Naročite n«r.vno.t od nas, ker Laziron a« prodaj« «dlnoU pri» Lasel Ire« C«., IM Usal 8Mg Bos Wfii. Pittsburgh, Pa. D«vil se eo-kratno ie ti-»eie «Url Sea» eaSravltl o t reke »red u ne- Krave navado. NarMIte lakaj DANS«, »a .00 SeSHe Sevelj a« pepolne eadravli^ja otroka de 10 l«t «Ureas, aa IT.SO aa otrok» d«*at lat 1« aa oiiia.tr Slofeatka Narodi« UaU«*vl)w»a ». aprila 1904. CLAVNISTAN. Podporn JeduU Ukarp. IV. M«ii« »tO? V Crlari HlUoU. leiT-ta ta LAWNDAUL AVg^ CHICAGO. ILLINOIS. < Uvriovalni odbori ~ urPRAVNIOOISKi _________C. Bo» al. Jahat ta« a, fa' Pr«ds«dolb VI..-, Calahar, p«dprWeed«th Aalra« VULrleh. K. P. D. T, " hslallbe Matthe» Tarh. lajalh Vafriah, ara leih «Ualla Sprl«Cfl«U. U2.. Martha Boa «TS, Bly, MUa, Gariah, 414 W. Hey St^ Vam poSIJeato na prejea* menar erdra Sil aar v resUlriranem «iaeiu. THE MARVEL REMEDIES CO., Daet. ISS, r. O. Sea ass. He« aa toed. Fa. (Aiv.l NAUČITE SE ANGLEŠKO Ml vea aaailaie aeveHM. «ItaU I« «laaSI sadeakl Jeelb petoai naSte « kratke« 4a««. Da va» »raarUsssa vea» »aSUnae a« m Si« eae nalece. Znanja ansleMlaa vi - - - - • otllaSai«« tew v »d »rllalto wNÄ,s?!riamiS w. eaaa m aa» atwa^B ■■vir ime ,,,.»...•...,., .Storeat .... retía Uhea la Baa Ne.,......a. r. D. ,,,,««.«• BI«S Navah, ft hlaaajai jltl^ •pravluu flaslla Flflp Oedlaa. POROTNI ODSEK t a . pvadealalk, 407 W. Ha» Si., S| tale.«lher. Be« STO, Barhart.., A. Vider, siriMfufi ill ^ iah« Gor BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROtJEi BUoNoval^jr«deal«th. tS87-SS Sa. Uwadale Av« VZHODNO OKROUE. S^^mLall«. Ba. 100, M—, Raa, Pa. ?Aiiniyrt Graiali. 14MI Peppar Ava., Cleveteod, O. ZAPADNO OKROUEi Aala» I «Ur, Ba« 104, C raa«, Keos., aa |e|««apad. Maa Mar«. Bes IM. Bahl. Ml««., aa aevereoapaA MIhe 1*0*1 MU S, VVlaeheeter Si.. Marraf, Utab Nadzorni odbori • H» W. Hlh Sl., ChlMf^ III- Fraah Samrah. SSI7 Praa.er Ara., C le vala al, O., Wllllam SltUr, «404 St. Cl«lr Sl* Clavalead, Oble. Združitveni odbori Pvds«dolh. Praak AI«L SIS« S*. Cravfarl Av«., CM««a, III, Jstha Oven. S«S0 W. Hlh SlM Chiaa«a. III. Jas. Strah, ««0« Orle« Ct., Clevelaal, Ohl«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Karo. «SSS St.Clalr Av , Clevalaal, a POZOR K-K«rsspsod«ose s «I. alharalkl, hI «elaje « «lavaam aralts, se «HI takale. . VSA PISMA, kl se oaaalaje oh posle «L prsloolalba se oaslevei PredsedoUtvo S. N, P, J„ NIT4I S«. U.alale AvaTchlaaee, Ml. Ue V*.B JA?*yBJia41,¥tl.fODPORI 11 NASLOVE. Belallba Uj. «Utvo S. N. P. J., MIT.SS S«. La»alala AveM Chlaago, III. DENARNE POIIUATVE IN STVARI, bi se lll.je jH. Isvrlavalo ftT {m - »Plaval TajaUlve S. N. P. K lUTIli«. La «ala A ve., Chl.aga, lil, a VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI s. oeMjsJo ao. aaslovi Blacajaiitve S. N. P. J., MIT .«S Sa. Uvedel« Av«., Ckiea«^ IIL V &£BSM m."1 " u-4-i Vsi dopM U droal spUl, «aaaaaUa, eglsoi. »«rašal«« to spl«k vae W g|asU«mJ«d»«t«^a«j - polUj« oa easlavi "Presvela", o Avoh Cmcago, 10, 4»s«rodole SIVIHOVAZDHAVIIA V/ÜH/UJ1J0 /UH/iv.ti v ti mi /11 u h JuditD SEVER AS KSKO At|tTae^tGi|« pililo IVlporoiljlVo m odposfo¿ 4 BdrmVUenJli srbečice na snil) koWs«|L • í CtftASO* Vpr<» aaj th pri ^iMflj Icl^iJU. W F. SEVtRA CÜ.V Cl Í3A« WAPIOS IOWA NERVOZNE IN MELAN« KOLICNE 2EN3KEI j d, i * ■ ae foma«alta .1, prenehajte trpeli. narallU; al «e dane« alav«« »naae.a »drevita l*svl«„ karaam, »drevUe aa Senika neredneetl. TI« »ede j« raki, tla.de Jih k vali dsa k« ee -«itole. «11 alllala a tem. Ali veato, I« vks- • ka balellaiks perlieda paall avaia »nam», nja. bedlal na eWas« sli lepell vaSaea IIve* to- SaksJ M »s na vsravale reitotl »tare* leni*«, pred«« t» aatot Kd. pa »piebt Uubi »lare aveaele (enake, «a ravae i« fta Mlaia p« letlkT Nlkle, Sekaualae nerad. neaU M M maral» paal.l, »leer v.» be pa-«rebalk «dpel|sl. Ake Irplle v»led nerve». «aell. aa|ak»laatl. ratne belellae, .»I»vabe), »III.. todaj a| narolita Uiviburnam, is k«S> teias kaeto dneva, ka ate prvli lavadele m sdrsvila, Laavmernum, «•««(« «eart. aa pepelnama Vame In fialall »hrana as to v»l»d preba. le atvar aa»taia »S heste CIGARETE "Vsled tega oglasa sem začel kaditi najboljšo cigareto kdaj napravljeno"! f • aprila. PROSYETA GLASILO SLOVUIK» KAROO«» LASTNINA «LOVENMCRd Kakiaa ja S. R. P. J. Humênhl: g^to^ ártl^jj^^!^ » f .aTIÎ^L. IIA» ■ Ml lau tai $1.24 sa tri ai aussi rWy RM aa Uta, II» sa pal Ma, »1« aa tri ataaaca. la sa Is niwrfvi fe». "PROSVETA" Data ai v atalaya ia a. pr. C da ma ja s la« 11-14) NEVZOR2EMA NAPREJ! o ____ .. ^ . pravi, da ga je videla, tedaj aa peaseti zastavi rpraianje, o kate-reas sa prav lahko odloči To vpra-, sanje je : Ali je bolj verjetno, da Spisal Bikard J. Zavertnik, Ph. B. narava krene a poU, ali da se —»— človek claie t Nikdar niaaio videli (Dalje.) "Ko ao krščanski mitologi pregnali Satana v jaaso, ao bili pri-aso rs ni so pet ga privesti ns površje, da postane pravljica uspešna. Uvoden je v raj v podobi kaše. V ta j podobi se rssgovsrjs prijateljsko z Evo, ki se prsv nič ns čudi, da sliši govoriti ksčo. V^ ki jih imenujemo čudefe, rssgovoru jo pregovori, ds je povedana v Novem TAtame v naši dobi, da je narava krenila a pota, ampak dobre vzroke inus- mo, ds je bilo v tej dobi poveda-nih na miljooe laži. Is tega di: Miljon proti eni, da je poročevalec o čudežu pri po vedo va ["IfaJks^jpHg reč izmed vseh i W amentu, Meteori IMka uganka. J Piše, *t škandal vaeeno prï,^ •o renubliksnri aIJ-T * Te besede niso fraza v Slovenski narodni podporni jednoti, ampak naraščaj v članstvu S. N. P. J. pokazuje vsaki mesec, da se sedanje članstvo ravnotako vestno ravna po teh besedah, kot ustanovitelji Slovenske narod ne podporne jednote. Tista silna agitatorična sila, Id je učinkovala, da se je ustanovila Slovenska narodna podporna jednota, dela ie danes neumorno ca njen naraičaj. Kampanja za pridobivanje novih članov je minila koncem novembra lanskega leta.. Članstvo ie vedno pridno agitira za pridobivanje novih članov in ustanovitev novih društev. Koncem leta 1923 je štela S. N. P. j. 50,160 članov. Koncem marca tega leta je pa štela 51,966 članov. V treh mesecih po Novem letu je pridobila 1,125 članov v oddelku za odrasle in 672 članov v mladinskem oddelku, akupaj 1,797 članov. Ves čas so se zagovorniki najtemnejie reakcije z vso silo zaganjali v posamezne člane, poleg so se pa hlinili, da je S. N. P. J. dobra organizacija. Članstvo je tem reakci-jonarjem odgovorilo na U način, da je neumorno agiti-ralo naprej in pridobivalo nove člane. Zbadljaji na čl* ne S. N. P. J. so torej spodbujali k večji agitaciji za razširjenje načel, ki jih je Slovenska narodna podporna jednota vpostavila ob njeni ustanovitvi Keakcijonarji ne bodo videli tudi tega znamenja na steni, ampak bodo po svoji stari navadi napadali ie dalje in izlivali golide gnojnice na članstvo 8. N. P. J, Članstvo bo tako napravilo, kot stori pameten človek, ki si zaviha hlače, kadar mora iti preko gnojnice, da si jih ne umaie in gre svojo pot naprej proti svojemu cilju. Narastek v članstvu S. N. P. J. po Novem letu pokazuje, da bratje in sestre nikdarne počivajo z agitacijo za pridobivanje novih članov, ako je kampanja ali ni kampanje za pridobivanje novih članov. Zavedajo se plemenite naloge, katero vrše s pridobivanjem novih članov za svojo podporno organizacijo. Ta zavest članov S. N. P. J. jc najboljša garancija, da ima S. N. P. J. veliko življensko silo v sebi in da ima pred sabo lepo bodočnost. Kar ima življenje v sebi, raste in ne hira. Njemu se odpira bodočnost, on je na potu k svojemu cilju in ga tudi doseže. Organizirati vse jugoslovansko ljudstvo v Ameriki v eni »aml močni podporni organizaciji z jasnimi cilji in programom, je cilj S. N. P. J. Namen je plemenit, cilj je še daleč, dolga je še pot do njega. Veliko napornega dela in truda še čaka članstvo, sli to članstvo ns omahuje na potu k cilju njene organizacije, ampak gre nevsdrže-ma naprej. Organizacija, ki ima tako članstvo, doseže tudi cilj. ki si ga je postavila, akoravno ne na potu k cilju pojav- i Ijajo razne težkoče in ovire.. Člani Slovenske narodne podporne jednote so v o-gromni večini delavci. Lahko se reče, da več kot 95 odstotkov njenega članstva tvorijo duševni in ročni delavci, ostali drobec pa obrtniki in mali trgovci, ki niso v resnici v pravem pomenu besede nič drugega kot bolje situirani delavci. V S. N. P. J. ni miljonarjev, ni tovarnarjev, ki zapoeljijo po nekaj sto delavcev. Ta fakt pokazuje, da so delavci inteligentni. Ako bi ne bili inteli. gentni, bi bilo nemogoče voditi, upravljati in zgraditi tako velike podporne organizacije, kot je Slovenska narodna podporna jednota. Zaničljivo so včasi gledali na delavce. Eh, kaj bo delavec, so rekli, kadar so hoteli pokazati zaničevanje do delavcev. Ako dva delavca prideta skupaj, sta skupaj dva reveža. Well, jugoslovanski delavci so pokasall, da znajo voditi in upravljati ravnotako dobro veliko pod-jetje, kot finančniki in industrijalci svoje korporacije. In kdor delavcem odreka inteligenco, je slep za dopodke ki se vrše okoli njega, ali.pa nalašč zavija fakte, da prikrije resnico. Ta inteligenca, ki je v delavstvu, je najboljši porok da delsvstvo doseže svoj cilj, ds pride dsn, ko postanejo delavci enakopravni člani človeške družbe. Da se to čimpreje izvrši, pa dela tudi S. N. P. J. s svojim izobrsževslnim delom. ja jabolko, in ker je jedla jabol-j # 0 hudiču, ki je letel ia nese ko, je prokleto vse človeštvo. jerua4 Krista na najvišji vrh kri "Ko so cerkveni mitologi deli ba. na najvišji stolp tempelja in 8etaan tak triumf, bi človek mi m„ pokazal in obljubil kraljestva zlil, da bodo tako prijazni in ga vaega sveta. T*1"» js bilo «n pošljejo sopet v jamo. Ako pa te- če, da ni odkril Amerika? Ali ae ga ne atore, pa saj nanj povez- j« mogoče njega sajasto veličsn nejo goro, (kajti oni pravijo, ds stvo zanimalo samo za kralja-ajik vara preaukae gore), ali bi atva?" ga pa vtaknili pod goro, kot ao; •• Vaega miaterija, čudeiev in storili prejšnji mitologi, da. ne prerokovanj se drle priraatki, ki pride več med ženske in ne na- «padajo v bajkoalovne in ne v pravi več neareče. Mesto da ato- pravo religijo. To ao sredatva a re to, to ga puatili prostega in katerimi je bilo razpršenih toliko avobodnega in še besede niso sa- glej sem in glej t je I po svetu in ktsvsli od njege, da se poboljše. se je is religije nsprsvila obrt Tajnoat za tako ravnanje tiči v Uspeh enega aleparja je spodbn-tem. da nieo mogli izhajati brez jal drugega in pomirjevalno ma njega, in po vai preglavici, ki jim jo jo storil, so gs podkupili, ds ostane. ObljnbiH so mu vse iide, vae Torke, devet desetink sveta še poleg, in le Makomeda v kupčiji. Kdo naj po takih dogodkih še dromi o darešljlvoatl krščanska antologije. "Ko so napravili bitko v nebesih, pri kateri ni bil nobeden bo jevnikov ubit ali ranjen, ao djlli Satana v jamo, apoatili ao ga sopet, dali ao mu triuaif nsd vsem •>t\arjenjem. pro kleli ao vae člo-veštvo, ker js bilo použito jsbol ko. Tako so ti kričsnski mitologi svssali oba koaea pravljice skupaj. Oni predstavljajo čednoetne-ga ia priljubljenega človeka Jezusa Kristusa, kot Boga in človeka ia kot boijega sina, izhajoče-gs is nebes, ds se žrtvuje, kot pripovsdnjsjo, ker ja Evs v njenem pošcljenju jedla jabolko. "Razodetje se ns mors nanašati na nobeno stvar na svetu, pri kateri človek ssm sodeluje alf je priča. Zaradi tega historični in anektotični del av. pisma, s katerima js akorsj napolnjen, ni sapo-padsn v mnenju in okrožja besede rssodetje, In zsrsdi tegs tudi ni božja razodetje." "Iznajdba vie in izpuščanja duš is njih s molitvijo js prinesls cerkvi denar. Prodajanje odpustkov, dispensij in milosti so dsvčni zskoni, ne da bi se po imenu zdeli kaj tskegs." "Človek lahko odkrije Boga le z delovanjem pameti. Vzemite človeku pamet, pa ne mogel ničesar razumeti. Ako bi ae zgodilo kaj takega, bi imelo nanj ravno tak učinek čitanje sv. pisma kot na konja. Kako prihaja, da 1 jpd-atvo dozdevno odklanja pamet t" "Od tiatega časa, ko sem mogel zapopasti misel in rasmišljsti o nji, sem dvomit o krščanskem si-atsmu sli sem pa mislil, da js čudna reč. Komaj sem vedel, ksj je prsvssprsv. Tods spominjam ss, ko sem bil etar sedem sli osem lat, sem poslušal pridigo mojega sorodnika, velikega podpornika cerkve, o predmetu, ki mp pravijo odrešitev s smrtjo božjega sina. Po končani pridigi sem šel na vrt in ko sem atopal po vrtnih stopniesh (dobro se spominjam prostora), sem se vprl temu pri razmišljanju, kar sem slišal. Mislil sem aam pri sebi, da pridiga slika vsemogočnega Boga kot jez žilo, da vrše nekaj dobrega, ker vzdrinjejo pobošnjaško sleparijo, jih je varovala pred očitki vesti." "Ideja, ki je vedno nevarna človeški družbi in poniževalna za Vsemogočnoat, da duhovni lahko odpnščajo greha — sem mislil, da sa zdi, da ne pošto j i več, je stopila čuatva človeštva in je ljudi na pravila neobčutljive za izvršsnje vseh hudodelstev. Netolerantni duh preganjanja po csrkvsk ss je ssm prsssdil v politiko; tribnna-li. oblečeni rsvolnaijonarno, so nadomestili inkvizicijo in giljoti no grmade." "Večkrat js bilo rečeno, da se Ishko vaška stvar dokaia is av. P »sms; ampak predan se prizna, da je dokazano kaj po sv. pismu, js treba najprvo dokazati, da je sv. platno samo resnično, kajti če sv. pismo ni resnično, ali če ae dvomi o njegovi resnici, todsj pre-nehs biti svtoriteta in se ne aunre amstrsti za dokaz katere stvari." "V knjigi so stvari, ki so se zgodile na izrečeno povelje Boga, ki so tsko pretrssljivs za človeštvo in prsvo idejo o moralni pra-viei, kot stvari, ki so jik isvrfili Kobespierre, Carrier in Joseph le Bon v Franciji ali snglelks vlada v Zapadni Indiji ali katsri drogi morivee v modernem čssn. Ako čitamo v knjigah, katere pripisujejo Mojzesu, Joioji itd., da so (Izrselei) udarili po nsrodih, kot pripoveduje zgodovino, ki jih niso šslili, ns zvijsčen nsčin, ds so ts narode posekali z meči in niso prizansšsli starosti in detetom, da so popolnoma uničili može, žene in otroke in da niao pustili duše dihati — in taka dejanja se ponavljajo skozi ta knjige z vriskajočo divjoatjo — ali smo prepričani, da ao taka atvari dejstva f da je Stvarnik človeka u-atvaril, ds se zgode teke atvari? Ali amo prepričani, da so .bile knjigs, ki nam to pripovedujejo, pisane z njegovim dovoljsnjemf "Biblija nam pripovsduje, ds ao bili ti umori izvršeni na izrečeno povelje Boga. Ako verjamemo, da js biblija resnična, tedaj ne moremo verjeti v moralno prsvič-aoat Boga. Kajti kdo naj razžali smejoče detet Ako hočemo čitati biblijo brez zgražanja, tedaj moramo potlačiti vse, ksr je mehke-gs, sočutnega in dobrega v človeškem srcu. Oovoreč zase. ako bi ne imel drugih dokasev, ds je bi- moram T"" 'v'"^ i republikanci dTmA^^^ Novi joatični tajnik Harlan eialiati ali bol jšenkiTrU?* ' iake Stone ie imel neilikft. »»«In. Jorej pri/iu-i či zlatem gnil in 'gnilfb.^ strank in o*b. Ce ** list. prišlo v vlado, bi po^ J^toprej odpravi Ubstičnia^ki povlSS škandale m4 korupcijo. UiZ «rte» M ne bil ¡^^ noč,- bi soeialisti ne Ji* teapoterjev. Vem tolkVdTi •odahsti y Milwaukeeju u J wtv meatni upravi pt j« ni Fiake Stone je imel priliko, zaalu žiti $125,000 na leto v New Torku. Tako poročajo listi. Mol pa je pustil to dobro priliko in prevzel vladno službo, ki noei le $12,000 letne plače. Dvanajst tieoč, tiaočak na mesec, je sicer lepa plačiea, ali za take gospode, ki pobirajo stotisočak in čez v letu, js to "chicken feed". Za novim juatičnim tajnikom ae vleče velik vprašaj. Bivši tajnik Daugherty bi lahko pojasnil .[alUati o kaki korupeij, T tt% Kadar roparji oropajo roparja... Te dni ao roparji prišli v hišo atavbinakega pogodbenika Ar-thurja Bumsa v Chieaga in od-neali za $85,000 gotovine, draguljev, dragih alik in obleke. Ko je Buras prišel domov in pregledal izgubo, je dejal: "Eh, pa naj bo! Vaak teden naredim okrog tisoč dolarjev. V nekaj meaecih bo ia-guba pokrita. Le potolaži ae, lju ba žena! Takoj jutri ti kupim druge dijamantne uhane." človek, bedni človek se bi spozabil in simpstisiral s roparji. Zakaj niao odneali še več!!— Kaj dela pogodbenik f Pogodbenik dela pogodbe za gradnjo hiš in pobira dobiček. Pogodbenik ae dela hiš. Hiša grade delavai, ma terijsl izdelajo in pripravijo da-lavci in hiše kupujejo večinoma — oziroma najemajo stanovanja — delevei. In koliko dobe dslavei v tednu f Nsjboljs plačani stavbin-ski delavci prejemajo okrog sto dolarjev, če delajo čes čas. Pogodbenik, ki nič ns dsla, samo pogodbe, pa spravi vsak teden tiaoč dolarjev. Ni čuda, da so hiše tako drage, da so stanarine tako visoke in vedno višje 1 Roparji, ki pridejo v hiše ali primejo človeka na eesti, ao, zločinci, mrzki ljudje, ki pridsjo v ječo čim so prijeti. Taki roparji so neumni! Prebrisan ropsr, ki na pride v ječo, je pogodbenik ------- »f^iji v tftjj stu. odkar ao oni gaapodarfci je dovolj prilike u graft fi tudi to da je boljševiikt ri*, Moakvi dala postreliti i« druge je poslsl. v Gospodarski .¡.tem je ¿j J ■J®* to pni šffl niti zadnji, dokler vlada kspS iam. Republikanci iQ demobS ao le politično orodje WaH »1 ta. To je treba vedeti. m o o a Triumf fašizma. Končno ja fašizem dosegel * uspeh: iznašel je volilni »i«» na podlagi katerega je rnop* poročati o zmagi fsšiitov* stranke tri leta pred volitr»«',: • a a Hajdane reči. Predaednik Kulič je našel »ros swčko. (Njegove koze i« „j* našli) V Kaliforniji ao našU lobuji čl<*eka r nizkim . čeljnstjo. Cs dobro po|Udij| bodo dognali, da je U Človfk bri v dobi, ko je bil Mooney ebwj«s na emrt, torej v barbarski dobi Kalifornije. e e e Vstaj saje! Bliia ae praznik Vstajenja. Slovenski narod v Ameriki pranoji dvajsetletnico svojega vstajenj»? 8. N. P. J. Naprej sa popolno viujeaji vasga delavskega razreda! KT.ftj Naši odri. "Golgota" v Okiosgn. Dramski odaek kluba Št. 1 J. 8. Z. v Chicagu je 6 .aprila sskljnčil sezono 1923-24 s tridejsnako dramo "Golgota". Vsestrsnsko dostojno saključitev sezone, najbogatejše tako na moralnih kakor na gmotnih uspehih, od ksr so slovenski diletsntje v Chiesgu ssčsli s svojimi prireditvsmi. "Golgota" — srbski spisal Sergjan Tučič — js pretrssljivs drsms, v kateri se preizkuša kr-ščanaka filozofija uamiljenja in w----— — — _ ~3 — _ _ nega človeka, ki je ubil svojegs sl- W»js bajkoalovna, tedaj_____ na, ker se ni mogel maščevati na darovanje napraviti verjetno, kaj- drug način. Bil sem prepričsn, da ti to edino je odločilno same. hi obesili človeka, ki bi storil kaj "po,e* vseh moralnih dokazov takega, zato nisem mogel zspoata- Pro,i bibliji bom pri dovrševanju li. zakaj pridigajo take reči." j tega dela, predložil druge take dokaze, katerih ne more utajiti tudi duhoven m pokazal bom a temi dokazi, da biblija ne zaaluži priznanja, da je božja beseda." (Dalje prih. sredo.) NAZHAJTILO. w Braddock, Pa. —- Neznano kam 8in, bog 8v. Duh, lioginja Previd i je izginil Frank Pctrovčič ali nest in boginja Narava. Htariši Petrovič, po domače Ulčnar. doma ae morejo pripovedovati otroku is Preaerja pri Ljubljani. V Brad-krščanske povesti o bogu Očetu, docku. Pa., je bival šo 24 let. Od-ki je usmrtil svojegs sina ali ga je šel je 8. januarja ob štirih sjutraj. dal usmrtiti po lj"dstvu (tak je ko je ostala družina še spala in od Zdi se, kakor da se stariši kr šeanske profesije sramujejo povedati avojim otrokom kaj o principih njih religije. Včasi poduču-Jejo otroke v morali in govore o boginji, ki ji pravijo Previdnost. Kajti krščanska mitologija ima pet božanstev Tu je bog Oče, bog namreč jezik v povesti), ravnota ko ne morajo povedati otroku, da ae ja to zgodilo, da poatane člove-Štvo bolj arečno ali da se poboljša. ker povest postaja še slabša. ka\or da ae da človeštvo poboljšati a primero umora In če se o-treku pove. da je vse to misterlj, ja te aamo opravičba za njeno ne-eerjetaoat," "Ako mislima, da je čudež nekaj a pota. kar imeuujemo naravo, ds se mors ona umskniti s po-fS, da se izvrši, in če vidimo, da tedaj ga ni vec nazaj. Ako kdo ve za iskanega, naj mu prečita ta oglas ker sam ne zna čitati; in mu pove, naj se zglasi pri aoprogi, ker gre se radi zelo valne reči, radi društva In njegovega posestva v starem kraju. V slučajn da* se iskani ne zglasi, bom sama uredila stvari, da ne bo potem kaj oporekal. Kdor ve za iskanega, ga lepo prosim, da mu nnznani ter naj sporoči njego naslov njegovi soprogi — m rs. Ivana Petrovčič, *th «t^ Braddock, Pa. odpuščanja. Odpre ae nam aamo- _ ^T ^""¿Lfl! " lilS LJT M«Im nsrsven m pnvii«. Mra. Frances Tavčarjeva je ka žena — edina fenaka v tej i«ri -igrala perfektno v vseh pruorik edino v prvem je pokazali »»k sramežljivosti; obrniti bi k n»« rala tudi proti občinstvu, ne mo proti DeaMtriju. V dr«, dejanju je pa bila neprekorijin. Imenitno je tudi Andrej Kobil igral priorja Makarija, »trofffi in zagriaenega meniha, ki o< pozna nobenega čustva. Anton Sle be je dobro pogodil Krut« i »»* jim slSvesnim, mehkim glssoa,k v prvem dejsnju bi bil «oral ia* ti bolji kostum; ajegors muki je bila pravilna. Tudi meniki •» dobro nastopsli — svtomatom,» Is kimajo — slssti je bil prikupaa Pred J. Bresh v ulogi ano»t»»j skega vratarja. Zadovolji^« ¡J tudi Chaa. Pogoralec v slogi U«-bimca. 8osnsrijs je'bila ^ajr dobra ia msske rsvno tsko. ^ žijo je vodU Anton 8labe. Dramfki odaek aoc. kluba it 1 J. 8. Z. je lahko zadovoljen • pravkar zaključeno sezono. je najboljša sesons. kar aa u« * bere predatav in glede obukor«-nja a atrani občinstv.. Todi te- sten. Trop menihov. Med mani hi je pa "črna ovca" Demetrij, mlad frater, kateremu je aamo-stenska cclica ječa. On hoče živeti, ne pa mreti za obsidjem. Medtem ko drugi godrnjsjo dolgočasne molitve in evangelije, Či-ta on Salomonovo "Visoko pesem**. Vsled tega pride v konflikt s drugimi menihi, posebno ps s priorjem Makarijem, strogim poglsvsrjem avsje meniške Čete. Po vročem spopadu, v katerem je upornik povedal priorja vae, kar mq je bilo na arcu, oatane Demetrij aam na vrtu in tedaj ima vizijo. Prikaže ao mu lepa žena, zavita v črn plašč in mu pove, da ie ona Življenje, po katerem on irepeni tam zunaj . . . "Kaj, ali je Življenje črnof" ae začudi Demetrij. O, Življenje je krasno, mu pravi ona — ia odgrne črn plašč ter mu pokaže svojo belo nsgoto. Vae bo njegovo, aamo naj gre iz ječe. Ko ona izgine, sa mu prikaže On (Kriat), ga prime za roko in odpelje, rekoč: "Pojdi v življenje 1" — Demetrij ae poroči, pi£e knjige in uživa Življenje. Tedaj prida kriza, življenje ni aamo uživanje, je tudi boj in trpljenje. Žena mu poatane nezvesta. BaŠ v momentu, ko okoli njen otrok, se ona vlači zunaj a svojim ljubimcem, življenje ga je grozno razočaralo. Vea je iz sebe. Sedaj je v konfliktu s šiv-Ijenjem. Njenega ljubimca —-svojega prijsteljs — vrže is hiše in v hipai pohesnelosti zadavi ne zvesto šeno. Ko ■ po zna, kaj je naredil, pride sopet On in ga potolaži, rekoč: '"Jaz prevzamem tvoj greh*. — Demetrij, obnpan in ait življenja, je premagan od ene same mieti: apokorlti se mors, nsjti mors usmiljenje in od po ščanje. Vrne se naaaj v samo stan. Toda namesto veselja, ki bi moralo po krščanaki veri vladati nad akeaanim grešnikom, ga je sprejelo aovraštvo. 4 Antikrist;" ga pozdravijo meaihi. Sdiaa iz jema je Apoloaij. On bi rad, da Demetrij oatane In prosi priorja usmiljenja sanj. Zaman. Prior zbere svoje menihe ia rečm prekolne grešnika. Apage, mu naal. Pojdi, hudiči Zate ni veš uamiljenja, ni odpuščanja! Ap* ge satanas! — ponavljajo muK menihi In tudi Apolonij, priklenjen na diaeiplino, nazadnje a> jeclja: "Apage aatanas!" Igra ae je občinatvu silno d» padla — taka js bils aplošsi wd-ba v dvorani — je li pa ra z umik pravi smisel drame, ne vea. Pt men je zelo globok in lahko ur»« de presojevslcs v napačno »odk Demetrija je igral John Olip. V boljših rokah bi ne mogla biti U uloga. Njegov naatop kot upor' nik in premagan akesanee je bil nja a i»«« pot je bila dvorana polna, çm je bil prijazen apomladsruk» ^ ki je maraikoga vabil vrn .. -i u pridobil oW*! sta Odsek ai je atvo, in to je glavno.!-* bodočnost sagotovljens IPJ^ ds nss v prihodnji aeaon., k. « otvsri v novembru t L, F*«"? še z bogatejšim repertoarje« ^ Zato no Ji Kaj js — pomeni po rimskem prsvsd^ U zspustniks. ds nsj sjef** dič ob določenem podedovano zspuš^ioe. ai f del iste gotovi, določeni t FhleikM nemškem pravu p« l«m'r" wm isti f H0 ta vse ^ . » ar komi« določilo, ds » tov del premeščaj® gotovi družini ia ds nikoli prodati. V H podeduje sia po fWa «¡ je ie to bilo povrtao ¿<*>"*- «EDA, j. AP2ILA, 1»Z«. PROSVETA opicijelha hazkahila 5.1. p. j. loi «loi Util ..„iVLJKNI KANDIDATJE ZA OLAV TUJAIs ODBOUim I. M. t. J, Ott j I! /določa, (lAc morajo pri j ÄÄSraW V«k kandidat Im* pra-«čvrsti poleg svojega Imena tudi svoje ÄÄ.iue «U sposobnosti. Tukaj aledijo kv, meni vsVh. kl so ae prijavili do 15. mar. torfj imeniNivedene so tudi iraoino- f", MJ kl so JU» n«v*dJl tako' » fi Predli Od nekaterih an.o dobili aamo ft^Toans kvalifikacij, nakar smo lih ob-EBli £ Prav,lco d? navedeni, tudi .nosobnosti. In če »e kateri oflaae s ta-AiSSSlS bomo priobčili v prihodnji ob-fiSrieviVkl. Pri navedbi kvalifikacij ali iSSbaestl smo popravili Si vej.ee io pike itd aamo črkovanje In besedilo in. smisel im0 pa pustili tako. kakorftno so nem ffi posamesnl k. ndl dat Je, to na Is raslo- S*0*'. ne bo imel kdo vzroka trditi, da smo i namenoma predrugečlll. Onim, kl so sapi-J več kot sto besed in so prekoračili dovo-fu«n itevilo. smo moroli besedilo v toliko Kuti Nekateri so navedli sa kvallfikacl-ffoliko so delali se društvo |„ Jednoto, ker S na ne smatra is kvalifikacijo, temveč ss ra cijo. Agitacijo pa glaiom Inlcljatlya nI d o\oljen o, zato smo morali tako besedilo iz- pUK»ndidatje, ki opsiljfl» kako pomoto ali pomanjkljivost v tej priobčltvl, Imajo Pravico, Si opoiore «lavnega tajnika na to do 10. apri-l, t I In če ima kdo kai soper katerega tukaj ¿njenih kandidatov to se pravi, če zamore Jamti kaj, na podlagi česar kateri izmed kan-! idatov nI opravičen do kandidature. Ima pravico vložiti ugovor proti nJemu do dvsjaetcg« "volitve se bodo pričela a prvim malem ln ae bodo zaključile z zadnjim dnem meseca Junija t. 1. Kandidatje sa glavnega predsednika: ' XISCEST C A IKK AR, član dr. itev. 1. itoiobnoitl:" Ima in ie to potrebno iiobrsz- # Ti>o v slovenščini In angicičinl, ter imam * potrebno izkušnic tudi Iz te slušbe, katero opravljam že laanjih pet 1st. FRASK S. TAUCHAR, član dr. itev. I Ji. iposobnostl: Bivši član nadzornega odbora in eno leto začasni blagajnik S. N. P» J. Js bil en termin predsednik zdruftenih dru-itev Barbare, Id zdaj apadajo v S. N. P. J. (iraduiral na Chicago Business College, ter napravil iipit v knjigovodstvu. Obvladuie slovcničino in anjlelcino. ln Je amerilki drisvljan. JOSEPH ORESSICK, član dr. itev. 369. Sposobnosti: Clan sem 3 leta dr. "Karllnvll-ski Slovenci" it. 362. V Ameriki bivam 11 let, večina v tem okraju. Napravil sem v starem kraju 2. razreda meščanske šole v Krškem. Zmoten pisanja in računanja, kar ga ta posel potrebuje. Kandidatje sa glavnega podpredsednika: LOVIŠ ROGEL, član dr. itev. t. ¡¡Iwsobnostl: Sem star Član jednote. Večkratni in sedanji predsednik društva in Pre-mogarskl tehtnlfiar sli Cheek Weighmsn, pri Local Union 020, U. M. W. of A. v La Salle, 111. In imam popolno kvalifikacijo za ta urad. AS'DREW VIDRICH, Član dr. itev. 89. Sposobnosti: Šolska lsobrasba: 5. razredna iola v slovenskem in nemškem učnem Jeziku, ter dveletni tečaj Trgovake-lnduatrial-ne tole v Trstu. Štiriletna sluiba v trgovini s knjigami in uradnimi potrebščinami ¿Book* and Stationery) v Trstu. Dveletna praksa v pisarni za časa vojaškega slutbo-vanja v Avstriji. Moje bivanje v Ameriki Je nepretrgoma 19 let. Sedanji poklic: Plea-karstvo. Kot član glavnega odbora-Slov. Del. Podp. Zveze, sem bil nad 10 let, in od , Združitvene konvencije SNPJ In SDPZ, pe ■ popredsednik SNPJ. ASTON RUPNIK, član dr. itev. 53. Sposobnosti: Dolgoletni člsn nsše podporne organizacije, razredno zaveden in rssumetn angle&ki jezik v govoru in piasvi. Ker sem ročni delavec mi ni mogoče nevesti drugUk kvalifikacij, kakor te katere sem tu si» vedel. * Kandidatje sa f lavnega tajnika: ' JU TTHEW J. TURK, član dr. itev. 131. Sposobnosti.- star aem 30 let; ošenjen ln eme-rlikl državljan. ZtnoŽnoati sa goriomenjeni urad slede: Bil aem uslužbenec Jednote nad « let in kot gl. tajnik 4 leta. Napravil aem »pit za knjigovodja ter triletni kuri za i» vedenca (Accountant). FRANK LOZIER, ML., član dr. itev. 49. Sposobnosti: Tajnik dr. štev. 49, SNPJ 1SM ~J{. Tajnik dr. štev. 18, SSPZ pol leta J >17, ker sem bil poklican v svetovno vojno mi m bilo mogoče akončati leta 1017. Zo-I^ Jivoljcn v odbor dr. št. 18. SDPZ leta IU2. in predsednik 1923. Tajnik Sloven-*ke8« Samostojoege dr. Slovenski Bretle leta 1 .'23. Tajnik in blagajnik tuk. alovenske-*a podjetja po Imenu The Buckeye Cement ■"d Suply Co., od feb. 1922; 3 leta v nad-zornem odboru tuk. Slovenakega Doma in pol lota v nadzornem odboru tuk. Slovenskega Delavskega Doma. Zaposlen aem pri Mate (.rocery and Mest Market, last nsŠIb rojakov. «M-V* V. ERMENC^landr. itev. 101. Sposobnosti: Star aem 30 let, Člsn SNPJ 3 le-'»■ absolvent trgovske šole v Evropi, vešč slovenskega ieziko v besedi in pisavi, dalje •nf eikega, hrvatskega in nemškega. Imam večletno prakso v sledečih strokah: kot tovarniški delavec, kot knjigovodjo v trgov-»kih, tiskarskih in bančnih in asvsrovslnih l»;»djetjih. Zadnjih šest let ualušbenec Wast MIin State Bank kot knjigovodje. Heceiving-Savings-la Paying-Teller. Inference Iz-mtne. IRAS K PET RICH, član dr. itev. 88. Sposobnosti: Podpisani sem smerlškl drtaV-IJan 1|» »eni bil te pred sedemna stiml leti precej č.„a zaposlen pri gl. tajništvu SNPJ. '«"»«'je sem bil od meseca /anuarla 1011 »eptrmbra 1923 gl. tajnikom Jugoslovanske socialistične sveže (S. P.) v Amerl-ki. Kot tak aem zmoten knjigovodstva la »'"Vinskega, hrvatskega in angleškega Je-v govoru In v pisavi. Kot eden Izmed {' , /deinik kontrlbutorjev sa uatsnovl-n t .. no,e» poinsm gospodarske. duševne ,n kulturne naloge SNPJ. li temelje. kandidata sa glavnega pomolnoga tajnika. * Obenem predsednik In talnlk bol. odteka. ilam dr> t-imm s<•»,' ameriški državljan in "Jim za lo potrebno liobrssbo v alovenščl-■kLT+P™ ,n knjigovodstvu. Imam la-liT 7 vJ«vr4evanJu lega odbora, ker oprav-'Sa to delo nad dve lell. ¿i!ti)!' " US' itev. S. i ft'en sem društva Naprej, ŠUv. J' ■|Ii'«1" arednjo šolsko iiobraibo. govo-s£!L-f*. p,4*m »ole9 drugih Jeilkor angleško. Oblakosal aeiA t r-Za? v Združenih drta»sb ter sem . študije v knj « vod.ivv i« ¿11 ""^dslvu (Aeroontina. Audaiag sad ^keeping). PraklUno izvršujem defcs v T " » gori omenjenimi (t'tdijemt tri kt", kM k2B. pri trgovfki firmi sojigovod^s. « . Kandidata aa gUvnaga blagajnika: JOHN yOCRICH, član dr. itev. 131. Sposobnosti: Ameriški državljan asm, član jednote 20 let. Bil ustanovni član druitvs Triglav, št. 2. predsednik iednote od letu 1913 do 1018. V urad s>- blagajnika sciu bil Is vol en leta 1920 a splošnim glasovanjem. Službo sem nastopil 1. Jan. 4921. in bil ponovno isvoljen u glavnega blagajnika na idrutitvenl konvenciji v Clevelandu, O. Kot blagajnik aem mposlcn v glavnem ursdu jednote tri leta. MIC H AVL tVGEL, član dr. itev. I J. Sposobnosti: Se aavedsm odgovornosti In se čutim smotnlm opravljali »lutbo v smislu pravil. Kandidata sa upravnika lista Proevete: PHILIP GODINA, član dr. itev. 131. Sposobnosti: Osebnosti.1 star 44 let, ole-njen, emeriški drtsvljsn. Član druš-tvs Prsncisco Ferrcr, Štev, 131, člsn Sk>-venske narodne podporne jednote 15 let. Sposobnosti: zmožen v govoru, čltenju In plsenju slovenskega ln angleškega jeiika In delom« hrvstskeau, nemškega in Italjanske- C Jezike. Pisanja na piaalul stroj ln zmo-A n precej v knjigovodstvu. Skusenoati:— vršeč upravniška dela te akoro 12. let pri Uatu Prosvcta. LUDVIK MEDVtSEK, član dr. itev. 5. Sposobnosti: 15 letno uradovanje v aterem kraju v notarski piaarni in aicer nad polovico slutbene dobe. kot piaarnovodia. OH let tajnik društva Naprej, št. 6, kl štejs 680 člsnovt posečanio večerne Šole v Clevelandu; nad 0. let tajnik pri Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, ksters korporscl-Js štejs 50 društev, kl ao uatsnovnl člsni in nsd 2500 posameznih delničsrjev; H-letno ursdovsnje pri listu "Enskoprsvnost" kot tajnik-poalovodjs in ob enem upravnik. Zmoten dvojnegs knjigovodstvs In vseh pisarniških del. Dobrostolefi član društva Naprej od Septembra 1910. Kandidata sa urednika Prosvete: ANTON J. TER BOVEC, član dr. itev. 199. Sposobnosti: Spisal številne povesti, členke, potopise, Itd. ss Enakopravnost, Caa. Glas Naroda, Glas Svobode In Prosveto. Bil ne-ka| Čeaa pomotnl urednik Proavete In nod tri leta plaal talJivc črtice, pod imeuom "Gregor Korobač*, is tedemko Isdajo Prosvete* JOtB ZAVERTNIK. član dr. itev. 131. Sposobnosti: Rojen sem v Sloveniji, smeriškl drtsvljsn. člsn Slovenske narodne podporne Jednote od njene ustsnovitve, urednik tllsslls Slovenske nsrodus podpor ns ledno-e dvanajst let in sedem mesecev, člsn de-levsko^strokovne orgsnisseije trideset let in člsn soclslistlčne organizacijo devetindvajset let. V stsrem kraju urednik In so-trudnlk Delavca, Svobode in Rdečega Pra-porja pet let ln pol, In nekaj let urednik In aotrudnlk Prolctarca v Ameriki. Kandidatje sa nadsoral odbor: PAUL BERGER, član dr. itev.'131. Sposobnosti: Imam obrtno-trgovsko šolo; Imsm voiaški kuri knjigovodstva, stenografije ln pisunje ns atroje. član SNPJ. sem nepretrgoma te 13 let. BU sem več let društveni talnlk; ter te enkrst tri lets gl. nsd-lornlk SNPJ. in tri leta gl. bolniški talnlk SNPJ. in ml je torej vse poslovanje SNPJ. dobro posnano. ' RICHARD J. ZAVBRTNIh član dr. itev. 131. Sposobnosti: Rojen v Tratu, Avstrija. Isšolal sem se v Ameriki, sem smeriškl drtsvljan, in člsn drušlvs Frsnclsco Perrer, štev. 131 od junija 1919. Dovršil sem Javno ljudsko šolo Eli Whitney, tehnično srednjo Šolo Harrison, Medli! Junior učilišče, šolo is trgovino, upravo in računovodstvo, promo-vlran sem bil ne rlkaškl univeril bakalar-jem modroslovja (Bachelor of Philosophy) dne 18. decembra 1923. V učllišču aem Jemal posebno Študija v računovodstvu. Študiral aem ameriško delevako gibanje, sava-rovsnje, finsnee, ekonomijo, trgovski sskon itd. $edej sem gredulren dijak ns Northwestern Univerzi in študirani pravo. Clan sem strokovne organizacije poštnih uslužbencev (Post Office Clerk's Union Local No. 1). PETER GESHEL, član dr. itev. U8. Sposobnosti: Se čutim popolnoma zmotnim opravljati naloge ln dsio v svezl z omenjenim uradom. Zmoten sein knjigovodstva v rssličnlh formsh, kskor tudi uradnega dela pri sejsh ln sune! orgsnisseije, ps bodi to v slovenščini sli sngleščinl. JACOB DERMOTA. član dr. itev. 6. Sposobnosti: Clsn sem dr. Bratstvo, št. 0, SNPJ. od L 1905; bil sem ves čas v društvenem odboru. Od lets 1016 In še ssdsi sem ps tajnik, v katerem času ni društvo nikdar insnj štelo kot 2.">o Člsnov(lc) v dveh oddelkih: v Ameriko sem prišel ko sem bil eter 17 let. JERNEJ HAFNER, član dr. itev. 53. Sposobnosti: Bil sem te v nadzornem odboru pri pokojni Sveti Berbarl v Forest City. ANTON M AHN ICH, Član dr. itev. i. Sposobnosti: Svoje itkušnjc imam kot večkratni dr. tajnik pri SNPJ. FRANK M AHN ICH, član dr. Heti. 4 3. Sposobnosti: Kot večkratni delegat is SNPJ. in kot porotnik pri SSPZ. imsin precej upogleds pri poslovanju pri Slovenskih organizacijah. Nadalje, kot 10-lelnl trgovec imsm tudi dovolj skušenj v knjigovodstvo. JANKO N, ROGELJ, član dr. itev. U7. Sposobnosti: Clan SNPJ. nad osem let; deJe-gst In zsplanlkar sprlngfieldskc in (leve-landske konvencije. Nitje šolske nadbrss-bs v stsrem kroju, skademična (lllgh School) v Ameriki; polletni tečaj v dvo* stavnem knjigovodstvu, celoletni tečaj v ekonomiji. .Večkratni dopisovalec v listet Enakopravnost, Cas. Prosveta In Glas Svobode. — Sedaj uradnik v eksportnem departmentu pri The Brown Hoisting Ma-ehlnerv Co. v Cleveland, Ohio, ter ob enem tajnik "Slovenskega Sokola" In Član nadzornega odbora pri "Slovenski Dobrodelni Z veil." FRANK ZAITI, član dr. itev. 1. Sposobnosti: Frank Zaili, član dr. M. 1, člsn sedanjega gl. nadtornega odbors, urednik Proletarrs, delsl dve leti kot upravnik Pro-letarra. štiri leta tajnik kluba št. 1, JSZ.. delsl sedem let v rudnikih, tri lets v topil-nleah in lovsrnak člap SNPJ. nsd 11. let. DR. JOS. V, GR AH M, član dr. Hep. 118. Sposobnosti: BU »lufslelj V Mirbigsn L'nlver-alty. absolviral in dobil diplomo od Northwestern University Chicago. Je sedaj vrhovni tdravnik: Jugoslovanske Kal. Jednote, Nerodne Hrvatske Zsjednire, Kranjsko Slov. Kst. Jednote, Srbski Savei Slo* hoda. Bil vrhovni tdravnik bivših Jednot: glov. Del. Podp. Zveze. Društ. Sv. flarbsre. Slovensko Hrvatske Zveie. Srbski Save« Srbobran. Bil je kot delegat trikrat psi National Fraternal l/mgrrss. £len mestne- fia in dr)n< g/i druM^a zdravuikos. član okalnc bolnišnice. CHRISTINA OMAHNE, članica dr. itev. 713. ŠpmobnosH: Skušnje, ki s?m |th «aiela kot petletna društvena tajnlcs. delegatinjs idrotevslne konvencije in potovalna la-sl#paies "Prosvete". FRANK POpROJ. tla* ''J1!*** ' Sposobnosti: Imem vpogled in se čvllm fmoi-neg» «a le urad. IJiO ZEV SIK. član dr. itev. SS. fpuiobntutl: ftrni rhn naše jednolr 19 let; »opni ion»:» amoteo «rade sn katerega pr glitam kot ksnd det, ter sem btl % urs- du nadzornega odbors naše Jednoto od leta 190» do 1912. , FRANK UDOVICH, član dr. itev. 39. Sposobnosti: član sem SNPJ. te 17 let, bil seui le večkrat društveni tajnik. Leta 1918 »em bil svoljen is delegata ns konvencijo. V Ameriki te bivam 2V let In sem tudi drtavljsn. Sem (Man Jugoslovanske socialistične zveze odkar obstoji, in sem tudi več let v nadsornim odboru. Nadalje aem tudi v derektor/u in v nadzornim odboru pri Jugoslovanski delavski tiskovni družbi ki iadaje list "Prolctarec". IVAN PROSTOR, član dr. itev. 53. Sposobnosti: Kot bivši osemletni gl. odbor-nlk združenih orasnliariK sedanji člen društva "V Bol", št. 53. SNPJ. v Clevelandu. se čutim amotnega. da prevaamem kandidaturo ia bodočega nadiomlks SNPJ. TONY SHRAGAL. član dr. itev. 91. Sposobnosti: Moja sposobnost lell u tome &to sam dobro upučen u engleskom, hrval-»kom in slovenskom Jeziku. SNPJ. član Je-sam od god. 1910. Predsjcdnik sam gore navedeno» društva več tri godint. Več dva- ' deset godlnn se zanimam ia politlčko gospodarsko In društveno pitanje. Kandidatje sa porotni odbor: JOHN KRIZMANCIC, član dr. itev. 957. Sposobnosti: Sem rojen v Tržaški okolici (Kru-ševec); aem član jednote 13 let; ustanovi-teli več društev, pri katerih sem tudi sodeloval kot uradnik. Bil delegut pete redne konvencije; potrebno isšolsu ia urad, se kale-lega kandidirani. FRANCES A. TAUCHAR, članica dr. ilev. 109. Sposobnosti: Clanirs SNPJ. scul osem let. Sem Ainerlšks drtsvljanku. Obvladujem slovenščino ln sngletčiuo in snum plasti ns pi-sslni stro|. LA\VRENČE DEMSHAR, član dr, itev. 10. Sposobnosti: Jednotln član sem te nekako 18 let In skoraj vaako leto lastopam kak urad prt društvu. Konvenčnl delegat aeiu te bil dvakrat. FRASK ČESEN, član dr. itev. 147. Sposobnosti: Sem reden člen Jednote U. let. V dr. odboru sciu deloval i malimi Isjema-mi celi čas kot sledi: dve leti predsednik, dvo leti tajuik. eno leto saplsnlkar ter drugih mani vstnih uradih. V Zdrutenlh dr- ........7 žavsh bivam 18 let ter sem vešč angleščine- v govorjenju in čilanju. V Sloveniji sem oblskovel štiri rssredno obrtno šolo v Ljubljani. FRANK MERSHAK, član dr. itev. 9. Sposobnosti: Sem ksndldst ss porotnlks ln popolnoms sposoben In sem bil dostikrat društveni nsdsornlk in ispisnikar in mnogo let člsn unije A. F. of L. JOHN ROBLEK, član druilva itev. 43. Sposobnosti: 15 letni društveni uradnik rssličnlh slovenskih Jednot, 8 let tajnik ln vod let predsednik. Delegut uu konvencijah, zastopal aem tudi porotne obrevneve pri društvtenlh porotsh. Imel sem vseke vrsto skušnje med društvi ln Jednotsmi. JACOB STANCIC.Član dr. ilev. 107. Sposobnosti: Js keo JedenaJst Ijetnl Član, SNPJ. se počutim smotnlm in se Isjavlju- ., lom da kandidiram glavnog porot nog odbornika. MoJa zmotnost Jn sposobnost se neletl v sledečem: Delam pet Ijet sa "Ameriško Zavarovalno Drutbo", kaj Je najbolj sorodna In vessna a podpornimi organlsa-cllaiui Soclctles v Ameriki. MARV UDOVICH, članica dr. ilev. 109. Sposobnosti: Članica sem SNPJ. še 15. let In vstunovitelike dr. "Nada", štev. 102; b>la aem tajnica tega društva aedem let. Bile ' aem delegatlnja treh konvenelj SNPJ.. na keterih aem bile isvoliena v odbor KnJIlav-ne Matice in v sdruševalni odbor. Bila aem tudi kot odbornlca pri sestavi pravil pred zdrutovalno konvencijo. Radi lega so ml mane Jednotina pravila. V Ameriki sem to 19 let In aem tudi državljanka, sem tudi večletna Članica Jugoslovanske jmclallstičnu sveže, ki sem bile tudi v več odborih In na kongresu J. S. Z. JOHN UNDER\VOOD, Član dr. ilev. 47. Sposobnost!: Star 43 let. Član društva Itev. 47. 13 let. Član SNPJ ravnotako dolgo. Član f lavnega porotnega odbora nad 6. let. redsednlk lesu odbora nad 4i leta. Član posluje štev. 1471 premogarske unije 12. di- sel sem In še, opravljam po svoilh najboli ših smotnostl. dan društva Sokol. ŠT Jo SNPJ., sem približno deset lel In Jednote les enajst. Navajanje posebnih kvalifikacij »e mi sdl nepotrebno ker članstvu nlseiu nopolnoms lul. zaključki gl. porotnega od-b»ra so, od časa do časa prtobčenl v glasilu. JOHN OORtEK, ¿lun dr. ilev. 47. Sptfbnosti: Kolikor se tiče moje smotnostl oslrouia kvuliflkael|e lahko Is brci pretira atrlkta II. M. W. o? A. Ameriški državljan. Zmoten slovenskega, angleškega 1er nemškega Jesika v govorjenju In pisavi. Hrvat- ski iezik razumem nisem na zmožen Islr- fa v pisavi In govoru popolnoma obvladati. )elnu zmožnost pisanja na pisalni stroj. Znanje pravil, imotnost in iskutnje, Izrav- '' navali in reševali spora In prilotbe. - MARTIN ZELEZNIKAR, član dr. ilev. 49. Sposobnosti: Dokaz imotnosti trinajstletno delovanje v glavnem porotnem odseku S. N. P. J., kar iiiačl, da imam ugled io izkutnju v označenem uradu. JOHN TERC.ELJ, član dr. itev. 945. Sposobnosti: Clan SNPJ. 12 Irl: gl. porotnik od zdrutevulne konvencije. Bil idruteval-ni odbornik te orgunlzselje. Ameriški državljan; član soe. orgiinliaelja In Ii. M. W, of Ameriea. Sedaj član društva štev. 215 SNPJ. v Luwrencc, Pa. KARL H. POGLODICH, član dr. ilev. 193, Sposobnosti: Tajnik jednotlnegs društvs številka petdeset. Uslsnovltelj, Isinik, reslžer slovenskega dramatičnega društvu; lajnlk slovenskega sorlslisllčnegs kluba; predsednik nemškega društvs: pomožni odbornik angleškega društva. Odborniško delovanje v Duburjue, Iowa. Ustanovitelj, tajnik Slo- šole In skončavs višje šole. Njegove smeri. tke šole presegajo osemletno jugoslovsnako gimnssljo. Znanje modernih Teslkov: — On govori, bere In piše slovenako, nemško In anglešlo. On Ima nekoliko inunia v češkem, slovaškem, In srbeko-hrvotskeni Je-ilku. JOSEPH BRKGANT, član dr. itev. 98, Sposobnosti: Se čutim is dosti zmožnega v branju in pissvl. Po šestnsjst letnem bivanju v združenih državuh. sem ae prlvsdil tudi nekoliko ungleškegs Jezika. V društvo sem pristopil mesec« maja leta 1909. Skozi vso lo dobo sem nepretrgoma ivestl član SNPJ. JOSEPH PAMARICH, člpn dr. ilev. 99. Sposobnosti: Pristopil /v društvo Nanos, Ur v, 278, v uadviltr. Oslo.. dn<- XI. julija 1017. BU sem član št. I IS. Pitlsburgh, Pa.; štev, 138. Csnonsburg. Pa, In štev. 'iS. fhotnss, W, Va. Treh gorlomenjenili dr. nisem bil v odboru, ker sem bil »deljen In nepotnat, Kakor član dr. Domov.ns. ŠL 29 v Tboms«, W. Vm. sem bil predsednik nadzornega od bora rs leto 1922 In jede I bil Isvoljen prrd m d nik Izvrševat nega odbora se leto I92t. Kakor tudi Imam v»eg« skopal 0 članov v dr. št. 2« In SNPJ. t« Je. eela drušlna It ve-I ko let. Bivajoč v /.družnih drža vali II. lel. JftSKPII PAVLIC H, član dr. itev. 9 3U. Sposobnosti: Člen »em SNPJ. devet let. BU srm večletni društveni urednik, večlee la|-i nlk društva BU se mi poslan dvakrat na konveneijo k M ss sršUs v Cleve-Und. Ilhio, aem bil iavvdlen v odbor gt«v-**§m porutorg* odseke SNPJ., kalerega po- nje trdim, ds me nims ničesar ovirali uri poslovanju, sit uradovanhi koliko se gs tiče v gl. porotnem odboru. Lahko tudi trdim. da eije imam precej vpujHeda v delo organisa S posebno pa v podporne organlsaeije ■ ie SNPJ. Kot dolgo letnemu članu S. N. P. J ml iv dobro posneno delovanje in razvoj SNPJ. VINCENT PVGEU, čl an dr. ilev. 104. Sposobnosti: Sem ddbrostoječ člen SNPJ. 17 et, ter ustanovitelj treh društevi št. 91. 192, n 104. Bil sem delegat na Sprlngfietdikl konvenciji. Pravila SNPJ. dobro rasumsm. /možen aem dobro slovenski čltati tn pisati. kakor tudi prillčtto emolen anglušcine. čltati in pisali, IGNAC BENKSE, član dr, itev. 59. Sposobnosti: Prvič bil aeui smoroiu kak u-radnlk tega ali katerega drugega društva, nalprvo sem opravljal društvene posle pri društvu Barbara, št. 7, LaSalle. III. Pri na-še nt društvu št. 59 sem bil večletni blagu], nlk In sastopnik In tudi društ. saplsnlkar. Nadalje sem se večkrat udeležil sodni]skih resprav. de sem posredoval med našimi ro-Jaki in jih lostopal kot tolmač, in tudi pri zadnji društveni raspravl. FRANK HREN, član dr. ilev. 198, Sposobnosti: Clan SNPJ. snu 18. let; bil sam šo v glavnem pomožnem odboru Irl letu. Star sem 38 let; sem večletni Ameriški dr-tavljan. Svo|o mizarsko ubrl obratujem čos 10 let. JACOB ZUPANČIČ, član dr. itev. 131, Sposobnosti: Star sem 28 let. olenjen. Dovr« ž I sem gimnazijo, prvi letnik eksportne .,cr 9*1 semestrov prsvs ns is-grebškl Miroma ljubljanski unlversl. Badl vojaških In finančnih rssmer nisem mogel dokončsti pravnih študij i več sem vstopil v službo kreditni bsnkl, klor sem ostal do svojega odhoda v Ameriko, Vešč sem v govoru Tn rasen materinščine tudi hrvaščine, lite ln angleščine. Clan društva Fran« velendu 5, maja 1913 som venčnim predaednlkont in url volitvah gl. odbora lsvolJen sa gl. podpredsednike, v katerem uradu sem bil 8 let. Sej bivše h. II Isvoljen kon-rl volitvah gl. jjašklh In ............ ....... dokončati pravnih študij na unlversl. tem- pri ljubljanski stal do ________a v Ameriko, Vešč « pisavi rasen materinščine nemščine In angleščine, dan društva F,„„ ejseo Perrer, štev, 131 SNPJ. sem od leta 1921 nanrej. Odkar Je aačel Isheietl me-sečnik 'JMIsdlnskl l.l»l.N sem njegov ured-nlk. Od letu 1922 dalje sem tudi urednik svobodomiselnega trllednlke "Glas Svobode." Kandidatje ga bolniški odbor: Vthodno okrolje, JAKOB AMBROŽ/C, član druilva ilev. 88. Simsobnosll: Člen S. N. P. J, nad 7 lel In gl. bolniški nadzornik S. N. P. J. nad 3 leta In Član U. M. W. of America nad >0 let. JOSBPH ZORKO, član druitvo ilev. 14. Sposobnosti: Na konvenciji 8. D. P. Z. v tU-A'S sem bil li irl pre^ r . , _________,____l XeJ bivše . 1). P. Z. sem ae udeleževal rednih In lav.«n-rednih vsake, ua katero me Je klleal gl. tal- JOHN GR08KL. član dr. ilev, 149, Sposobnostif Doma Is Kamniškega okraja. GorenJako. Imam trlrearedno lulo ln Irl leta obrtno šole. Po noklleu mlser ln član unijo ln le dveh drugih društev, VINCKNT VIDMAR, član dr, ilev. 999,1 Sposobnosti: Sem ameriški drtuvljan; tajnik raanlh društev 11 lel. Član Slovenske narodne podporne jednote ned 12 lel. /udnjih jjuMet voditelj sadrutne prodajalne v Avsl- JOSEPH ČEBUL AR, član dr. itev. 45. Sposobnosti: Član te organlsaeije 10 let lil sedaj s celo mojo drutino, Severno okroilet JOHN PERYON, član dr. ilev. 189, Sposobnost!: Govorim, pišem slovensko, angleško In nemško. Delam te več lel v gro-ccrljsklh prodalalnali; bil sem sa mestnega odbornika dve lell In predsednik in tajnik v ra/llčitih organliacljah, MAKS MMtTZ, član dt, ilev, 314, Sposobnosti: Leta 1910 ob mlnnesotski ru* darskl stavki kol predsednik dnišlvene po-i-ote pri društvu šiv, 09 rsdi osebnih uepa. dov in psuvk na drušlvviio odbornike lil sem to Isravnal kot predpisujejo pravila N. N. P. J, iu kamor sem poslan kot poare-duvaler zaradi nespoiaiuma, Uravnam spo* re kut predpisujejo pravila S. N. I*. J. JOHN T KRAS, član dr. ilev, 988, Sposobnosti: Sem neprenehoma osemnsjst lel član Jednoto; bil srm večkrat odbornik društvu. FRANK KLUN, član dr. itev. 110, Sposobnosti: Član sem te od leta 1013 društva Kurol Liehknechl.-tlev. 110. SNPJ v Chls-holmu, Miuii. Tajnik sem tega drušlvs ts veliko lel, prvič me Je članstvo uašeg.i društvu Izvolilo sa tajnika letu 1910 In od lega časa še danes poslujem tajniško delo ra eno največje di ušivo v državi Mlnnesoii. ' I »elit 1917 «aem ustanovil v nsšl naselbini žensko društvo "Llliju v Vrtu", št. 322 SNPJ. kl se aedai tudi šteje eno nojvečje žensko društvo v Irj državi. Juuotnpudno ukrotit; ANTON ŠULAR, Član dr, Ilev. 100, Sposobnosti: Clon društvo Zvonček štev, 200 K, N. P. J. v Gross, Kan». Cluu H. N. P. J, 18 lel, stsr 38 let, obrnjen, ameriški držav- ljan. — Clon sedanjega gl. odbors K. N. P. i. od springfleldske konvencije (nsd 5 1st) . kol bolniški odbornik sa Jugosupadno o- krotie, Tajnik tuku|4n|ega šolskega odlm-ro Dlst. 73 od letu 1921.« Aktivni član sod-jalistično slrauko nepretrgoma ssdnjlh 10 let. Severotapndno okroilet JOHN GOLtUt, član dr. ilev. 10, Sposobnosti: Clau enega največjih dr. na is- tadu. Ameriški državljan in zmoten onglv Mar. Bil tajnik dr. 4v. Berbere, štev. 35. s radi poklica k vojakom nisem dokončal svoj termin. BII tajnik S. S. P. Z. št, 50 In vedno v odboru pil Slovenskem Domu v Bork Sprlngs. \V> o, Nadalje sem tudi v odboru pri lokalu od W. M. W. of A. JOHN STRUŽNI K. član dr. ilev. 410. Sposobnost!: Zmožen v pisavi In brsnju slovenskega sil sngleškege. Bil sem nsvsoč ss časa ustanovitve Jedkiota 1901 in ustanovi* talj društva štev 470. CHARLES PRAPRltTNIK, član druilva il, 953. Sptsohnosll: Sem 10 letel član S, N. P. J., več let društveni odbornik In bil sem delegat združevalne konvencije. Kandidatje ss sdruševalni odbor: FRANK AI.F.8, član dr. itev, 1. ^ A SpMohnoslH Član SNPJ, sem 14 lel In skozi zadnjih drsel let aktiven sa sdrulenje na-šili podpornih Jednot in svos. JOHN OUP, član dr. ilev. 131. Sposobnost!t Sem član društvo štev. 13li bU . «eot tajnik krojaške unl|i štev. 104 ft. L, G. \V L', V Chiragl. ektlven v delavskem giba Mfu, člen kluba Mevt I. Zasledoval »dru-te volno delo slovansk.h In drugih podpornih orgaaiaaeij. JfPiKO OVKN, član dr. itev. /. Sposobnosti: Član združevalnega odbora od springfleldske konvencije. * MATIHEW J. TURK, §I. Hnlk I. M. P. J. 10 OFICIJELNA NAZNANILA S. N. P. J. IZREDNA SEJA OLAWSOA ODBORA. Člani glavnega odbora Slovensko narodne podporne jednote se tem potom obveftlajo, da ae bo vrt la izredna seja glavnega od« bora v pondeljek dne 14. aprila 1024 v glavnem uradu jednote kot navadno. Ta izredna/seja ae vrši v prvi vrati v s vrbo, da na redi definitivne zaključke glede tiskarne in preosnove glavnega etana. Nadalje bo imela rešiti rasna vprašanja tikajoča se voli t#v glavnih odbornikov in Še več drugih važnih stvari. Važno je to rej, da so vsi člani glavnega od bora navsoči. Vincent Oainkar, pred». SNPJ. meni na domu, de Jc zmerom na klada. Taki ¿lani potem mislijo. da Je tiati dolar, ki ga plačajo, moj profil. člani, čitajte Pro»veto in poglejte vnetih na ofleijelna porOčila. O veselici bom poročal kasneje, kakor bomo oklenili pri druitvu. — J. P., tajnik. IZ URADA PREDSEDNIKA (H.A V NE O A POROTNEOA ODSEKA. Brat Vasil Dineff, člen društvo številko 230, v Grenite City, 111., ae je obrnil na glavni porotni od bor, ker mu je bila odklonjena bolniška podpora od 21. junija pa do dno 20. oeptembre, p. 1. Drult vena porotno obrovnova ao je vršila dne 2. marca. Po končani porotni obrovnovi mu je društvo bolniško podporo ponovno odklo Bilo. , - , Olavni porotni odbor meni, da društvo ni imelo več pravice ae baviti a to zadevo, ker je br. Dineff vložil svoj priziv prepozno. Pravilo določojo kot čeo za priziv 30 dni po dnevu, ko se članu zgodi krivica. Brat Dineff pa je (čakal s prizivom skoroj pet mese cev. Niti društvo niti brot ni po jasnil, koj so bili rozlogi, da je bil priziv vložen po preteku toli kego časa ,in kaj so bili zodržkl, da brat Dineff istega ni mogei vložiti v času, kot ga določajo pravilo v to svrho. To bi bil en razlog, zokoj bi se moral priziv brata odkloniti. Vendar če bi se tudi že vso to prezrlo, se ne more prezreti razlogov, vzled koterih je bila bolniška podpora v tem olučojn odklonjeno. Iz vpogleda v vse listine, tikajoče oe te zadeve, je razvidno, da se je bolniška podporo odklonila no podlagi vposlanih bolniških nakaznic in posebne zdravniško izjave, ki konstotiro. da jo brat bolan vsled zastrupijo nja z alkoholom, oziroma zaradi zavžlvanja alkoholične pijače. V dokaz, da temu ni tako, ni brat Dineff doprinesel drugega kot njegove lastno trditve, ki pa nikakor ne morejo izjav, katero so popravili priznani zdravniki, ovreči. Iz razloga, ker je brat Dineff vložil svoj priziv prepozno in ker če bi so tudi že to prezrlo, ni do prinesel nobenih dokazov, da sc mu, če so vzamejo pravila za podlago, godi krivica s tem, da se mu j« bolnižka podpora znradi, katere sc je pritožil, odklonila, jc bilo sklenjeno, da bo brat nr amatro opravičenim dotlčne bol-nttke podpore in da se njegov priziv odkloni. John Undsrwood, Martin Želesnikar, Frod A. Vider, John Torčelj, John Oorick Clevfland, O. — Naznanjam Členom druttva "Jugoslavije lreden-ta", št. 406 S. ff. H. J., da se vsi udeležijo redne seje v soboto dne 10. eprila ob pol osmih zvečer. Na tisti seji imamo veliko važnega u-krepati. Glasovali bomo tudi glede razvitja zastave. Zatorej pridite na sejo vsi. ds ne bo potem kekege brezpotrebnega zabavljanja, kakor Je bilo sklenie«u> na zadnii seji. Kdor se ne udeleži te seje. bo prispeval v drultveno blagajno 50c. Oproščeni so samo bolniki. Pozdravi — Peter Ličen, tajnik. Bettemer, Pa. — Obvežčom člen stvo druttva "Krim", S. N. P. J. na sklep zadnje redne seje, da se bo vrtifa redno šele za april dne 17. aprile, točno ob sedmiit zvečer, to je v četrtek zvečer v nevednih prostorih. Udeležite se seje polnošte-vllno, ker imeli bomo na razpravi raznovrstne stvori v prid členstve in jednote. Ne pozabite na sklep glavnega odbora, da Imamo tudi za april Izredni asesment po 50 centov za upravni sklad od vseh enakopravnih članov in članic. Z bratskim pozdravom! — Math Vogrich, tajnik. Canontburg, Pa. — Naznanjam članom in članicam druitva ''Postojnska Jame", it. 138 v Canon*-burgu, da se bo prihodnja društvena seja vrlila 20. upriln. l'ričctck seje Jc ob eni popoldne. Naznanim sklep društvene seje, ki se je vršilo dne 10. marca t. 1., da sc da članstvo družtva Postojnsku Jama slikati in potem pošljemo sliko v sporni njsko knjigo. Slikali se bomo dne 20. opri le ob treh popoldne, čc bo vreme zo to ugodno, sko ne pa se bomo skupno zbrsll 27. aprila ob treh popoldne. Torej ste naprotenl vsi členi in Članice, da pridete določa-nego dne v društveno dvorano, da bomo skupaj na sliki. Mladinski oddelek Je neprolen, da se priglasi vsa! 100 otrok pri društvenem tajniku do 20. aprila. D* bomo tako skupaj vseli sliko članskega in mladinskega oddelka, vsako posebej. V slučaju, da sc ne priglasi 100 otrok, bo slika mladinskega oddelka Izostala. Torej bratje in sestre, prosim, upoltcvajte to naznanilo. S tem da vsi pridete omenjenega dne v društveno dvorano, ker slikali se bomo pred dvorano. tako da bo na sliki dvorana in članstvo. To bo o-stalo vedno za spomin v zgodovinski knjigi. Z bratskim pozdravom! — Jakob PuvČit, tajnik. Daggaleu, Pa. ,— nom druitva "Luč 318 S. N. P. J., da dne 13. aprila se pri Naznanilo čia-Svobode", št. sejo prihodnja prične od eni popoldne, zato, ker oo Že eno druživo obdržovelo sejo omenjenega dne. članom dalje naznanjam, da vsak enakopravni član mora plačati dolar naklade za dvorano. Oddaljene člane prosim, da bi bolj redno po-ftlljoll asesment. Jaz ne bom in tudi ne morem za nikogar zakladatl. Kdor nc bo plačal ob pravem Času, bo suspendiran. Bratje in sestre, upoltcvajte to. Nekateri nc vedo, da Jc kaka naklada pri druitvu In Jednoti, potem pn se jezijo, da morajo plačevati izredne prispevke. Ako bi ae vsak malo bolj zanimal za seje in glesilo, ter bi včasih malo pogledal, kaj se godi pri druitvlb In Jednotl, bi bilo veliko mani besed in prerekanja. ri le ne vedo, da Je bil razpisan isredni asesment 60 centov na člane in članice za upravni sklad za inesec marec in april. Ae enkrat prosim in opozarjam Člane druitva it. 318 S. N. P. J., bližnje In oddaljene, da bi sc bolj zsnlinall za drultveno stvari. Oddaljeni noiiljato lahko vso drultvcne' in Jednotlnc prispevke no moj naslov. Dalje opozarjam vse, kateri so nit bodo bolni, da al preskrbijo bolniiko listino In sc javijo bolnim ali sdravlm ob pruvem času. da nc bo potem očitanja, da Je tajnik kriv. Lpoitevajtc pravda in zasledujte naznanila v glasilu, pa bo za vse pruv, — Joteph Debelak, tajnik. Sheboygan, Wit. Edruženl S SEJE IN SHODI. Kokomo, InJ. — Apeliram na nate članstvo druitva it. 233, da se polnoitvvtino udeleii seje drugo nedeljo v navadnem prostoru oh dveh popoldne, da bo vsak lahko sllial poročilo o trimesečnem računu med drultvom in lednoto. Jaz oddam tajnitki posel, sato upoite-v^Jte iuo) poziv, da se seznanite i no vin» tajnikom in iuu greste nn rfko, kolikor Je vam mogoče. Tako olejtate njegovo delovanje. Naslov novca., tajnika je Joe Fohn, Franklin. Motel. Pozdrav vsem bratom In S. N, p. J.! _ joe Golob. sestram HcKlnUu, VInn. — Naznanjam člsnom natrga druitva "McKinley", It, 17»S. da »e ie na iadn|i mesečni aeji sklenilo, d« »e »kliče «»e člane na selo, ki se bo vrlila dne 1.1. eprila v navadnih prostorih. Zalo a člani in ravnotako članice, pri-• na sejo vsi, da ne bo nikaklne-ga prereknnia. Iteliti imamo več stvari, posebno zaradi veselice, ki jo misli prirediti drultvo "MeKin- , - DtUŽtvo Združeni Slovenci", št. 344 S. N. P. J., Je razpravljalo na zadnji mesečni seji, vrlečl «e 9. marca, radi slike za v spominsko knjigo, katero bo izdala S. N. H. J. Sklenjeno ie bilo, da se da drultvo sl ketl ne prihodnji veselici, katera sc ima vrli-tt meseca ma]a. Ker morajo bili slike na glavnem uradu ie prve dni v maju. Je prepozno čakati do ve-selice. Vzbok te g a se Je druitvenl odbor odločil, da se bo drultvo dolo aH-katl na prihodnji seji, katera ac bo vrlila 13. aprila, kar bo ravno tako dobro. Znlo ste vsi člani in članice, odraslega kakor mladinskega oddelka naproleni. da se prihodnje seje vsi vdeleiite. Drultvo Itejc nad 270 članov In članic v obeh odel-kih. ToraJ čim več nas bo, večjega K mena bo slika. Ako bo hotel ka-'} član le posebej vsetl Sliko« bo lo lahko storil, stala bo II. Seveda, uko Jo bo sam zahteve!, ne bo pa pri mora no, da Jo more vsoti. Ne povabite, ds se bo seja vsled tega pričela ob devetih zjutral In ne ob desetih kakor je ponavadi. Z bratskim pozdravom! — Anton Žagar, blagajnik. 10)". Pridite vsi, ds določile pra-fmr In dan, kdaj in kje se bo vrti-le veselica. Ako nas je več skupaj, Igftje ka| lakrga laključimo. Vfasll revno lak Alan izostane, ki največ aaa In potem, ko |e le vse sklen|e no na seji, pa pravi, ko bi bil |ai areven. hi |>ilo vse drugače. Zatorej vabim i udi tisle, da govorijo tem, kjer jé- treba govoriti. 1'r.di ♦t» In a<»vori. kar anal. Tla» iMttako tudi opoiarjam člane, da se ud*lelu)e|o tudi drugih sej. hI se vrlijo vsaki inesec, in plaču-|eh» asesment bolj ob pravem času, dé ne bo kak« neprilike. Ako bi čle- .„ .„ ,„„, u>,u •«»■. «hi»!»* ^ Fu á " *' - mrM>C m J a______a W% t_ L . A a a a S . . t S. . a ■ m Lt- k a . ^ - • —« - _ _ • - ^^ * | r (or other i ^^ fuBdl Ml mmmmmmmmt' v..«,.«.» miir^ y^rfda^^jtfii trys to aU members irrespective of clsaiL through the oAeUd pubUeetien of the aociety or otherwise. i Juvenile* Dept.* y provlde ior til9 »«grkgation and truaUaing of the reserves or fmtcU of *ny elass or classes of eertificstes? As«««. If so, attach a copy of such provision U the Valuation Report. Waa such segregation and trusteeing of reserves or funds mode In accordance with, pursuant'to, or under the express authority of, the itatsia or any 5taU7 Ah*wan Yee. ' • < "a-a^et * 8UU *Bd fiv* th* "ference to the particular sUtuUry provision. Answeri Illinois FraUrnal Benefit Society, Ch. VI., Set Does the society Issue separate certlficaU promising dlsabUity benefiU? If ao, specify same. Aaeweri Nona. Are the net contributions for dlaabUity benefits kept in o fund aepareU_____ If ao, sUte the increese, or decrease, of the funds in the yesr 1828. Answer> Increase 829,920.61? flow many assesamenU were ectually collected during eech of the laet five yesrs? Aaewert'......... identical with that of the Valuation Exhibit to Inaurance Departments, with explanation*. When funiishine copy of the Annual Report to the Actuary or aCcoUnUnt (unless he hee personal knowledge of the faeU) the SecreUry qualified officer) of the Society shell definlUly give the smounta of the non-admitted aaeeU end of the expense fund and of other f for relief or other special purposes end not primsrily for the psyment of claims, snd ahsU answer the following oaestions: 15. If the lews of the society provide for the segregstion end fund sepsrsU from ell other benefit end expense funds? Answer i Yes. o 0 0 o 0 o * 1828 12 12 12 1982 ; i2 ' 12 a 1881 18 , 12 12 1920 12 12 12 1919 12 12 12 19. 20. 21. 22. 28. 24. Deeth .., Disability Expense ................... Combined deeth, disability and expend.'!!!!!!!!! ........ ......... * «1 ^ • ■ r • • -I 2rwwh#* if Bociety last changed the number of regular assessment* to be collected eech year. Answers Always twelve. What proportion of first end subsequent yeers' contributions msy be used for management expenses? Aaeweri First year. Expense assessment o«l* Subsequent years. Expense assessment only. t I r Are there any reaerve lien* (not certlficete loana or premium loana) ouUtanding against certlficaU* in force? Aaewert No. If so, sUte amount Answeri None. • > Are certlficaU lien* or loana or premium loon* granted? Aaeweri No. si TOndikl01»».and amount of each claa* of liena or loana ooUUnding. Aaew*« None. ' Also *teu the amount of lien* or loana ouUUnding at each raU of intereat. Asswert None. ' 1 Hereby certify to the correctneaa of the foregoing answers and to.the correctneaa of iUms 87, 48, 50, 58, 72 and 74 of the Valuation Exhibit Signature: MATHEW J. TURK, . ■ — Official title: Secretary. A aynopals of the forms of cartificatea and the formules employed for valuing the benefiU and contribution under each form, together with tW amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountont with enawera to the following question*: SUU the method of valuaUon used (whether level net premium, full prellmlnery term, straight modified preliminary Urra, Illinois SUndsrd, etc.). Aasuen Whole Life. Proapective. Level Premium. on next pege.) Aaeweri No. 27. 55'/ ?Uo th*vMortallty end Interest Assumptions employed In the Valuation. Aasweri (U*e Schedule A £ ' SVT. t1hrr**»tlV r4MrvM on individual certificate* been eliminaUd from the Valuation Exhibit? A ( tv . 1 "JS* to*?1 amount of negetive reserve* on individual certificate*? Asswen 864,894.00. b«Sita. Reserve," refers to the excess of the present value of the future net contribution over the present vslue of the promW (c). Does the society charge redundant net rates of contribution, I. a, net rotes to exeees of the Ubular net ratea (on the basis of the mortslitf ... table and lSUreat assumption* u*ed in the valuation)? Asswert Sea footnote (x). (d). If so, sUte the amount of the present value of such cxceaa contributions and alio sUte the Intended purpose thereof. Assweri $291,589.01 (Approx.)—To equalise ration of solvency (Item 68, below) of the two societies end to strengthen reeerve. In the determlnstion of the rstio per cent of aaaeU to liabilitlea, according to the method of veluation prescribed by the Fraternal Insursncs Lsv ot the State ot Wisconsin, there must be eliminaUd the funds not available for the peyment of future claima under contracts of iniursn* j and the "non-admitUd assets" other then certlfieeU liena, loans and inUreat thereon; provided that the toUl of *uch Indebtedness on ssi cerUficate included in the Vslustlon Exhibit shsll not be greaUr than the exceas of the present velne cf the promised benefiU over the pre*nj vslue of the future net contributions under seld certificates, sa ahown by the method of valuation aaaumed by the society, in accordsnce vttl { tne law* of the State of WI*consin. Have the above requiremenU been compiled with? Aaswsri Yee. VALUATION EXHIRtT (Section 28-e Method—Baal* other then Accumulation) >28. •£9. •SO. •81. •3'J. •83. It 30. 87. Assets—Actual sad Cesttsgeat (Excluding aaaeU of expenae and special funds) Present mid-year value of future net contribution* on following form* of certificóte* : [•) ........;........death only 8Ö.722,018.00 b> ........death and diaabllity (d) 188; Liabilities—Aotaal a ad Ceatlageat (Excluding liabilitlea of expenae and special fund» Present Mid-Year Value of promised bonefita, or Net Tabular Mid-Yofr Values, on following _ forme of certificates: sick and accident il.:::::::::::::::::::::::::: (a) ..................death only (b) .......... death and disability (e) .'...........sick end accident 87,700,513.00 Iii ...... 88.722,019.00 88. (s) Total .....................- Assets available for payment ef* death loasea determined ee follows: Admitted AseeU, iUm 87, page 4 of annual statement (Including loans aaa Intereet thereon secured by reserve* or accumulation actually maintained on the corresponding individual certificates) 81,706.290.94 of t general or expense funds 224,-347.04, f sick and accident funds when not valued 8180,848.71, and f special funds (include all funds other than general er expense fund* not svsUeblo for psyment of benefiU)........ Aaaets-^Aetuol snd ConUngent—eum of itema 88 and 87, above ............................ 88,242,318.18 21,520,207.19 49. 60. RsU* for new member* snd for old buslneaa of Slovénie National Society are N. F. C. ratee at one (1) year elder than ages of entry. RaUa for member* of reinaored Slov. Working-men'a Society are N. F. C. rotee at ages two (2) years older then ages of entry. è 61. 6S. 68. 64. f (splsssliea far pabMealtaat 'tk.IkJ^ ^ T* otU* ^ aaaeU to llsbOiUee le equal to or la The sNove valu#len indicates thet oa the baaia of the N. F. C. table ef mortality with inUrei \ V / .............. ............. .......... (f) ...%....................... .......... (g) .......................... .......... Total ................................ Deduct llene sod inUreet thereon, . not in eluded in Admitted AaseU. and not to exceoa of required reserves on the corresponding Individual certificóte« ealaed according to Section,28-e Method —Baals other then Accumulation ....................,..,.<.*...<••••• Balance, IUm 47* lees Item 48, above............ Liabilities of mortuary or benefit funds deUrmined aa foUowe: ToUl Liahiliitiea, except reeerve, page 6 of annual sUUment 848,962.84, lese sum of liabilitiee of general or expense funds, page 6 of annual sUtement not la exceas of balsnce to correepondtog funda (Item 87, above) ; 8 .. .0.. .. UsMIltics of eiek and accident funds when not valued, page 6 of ennual eUUment, not in exeees of belenee to correspond tog fonde (Iten. 87. above) : end liabilities of special fends (fondo otbertben general or expense funds not evailabl« for peyment of benefiU), page 6 of annual sUUment not to exeees of balance in corresponding lunds (item 87, above) 8-Liabilities—Actual end Contingent—eum of Items 4 9and 60, ebovo....»•..••••••...••••••»" Dec. 81. 1823 Ratio perçant ef AaaeU—Actual end Contingent—(Rem 88 to Liabilities—Aetasl sad Contingent— (Item 61). $7,760, BIS* !lUXi0ninoiety, .. —• T»*** nvw win* rouvciea. logerner wim tne BOW invested seeeta, sre safflciei /v u i-JfTn' 5th >f.*T*ty °J I484.H.S0 S5 (er M7%l over sad sbove the atotetory ^ .JŽJj: ^**^ ,U ^ aaad.,wben the ratio of aaeeU U liabillUee is lee. than IOOÜ.) ^T h í ^ eUtutary requirement end U net to be regarded se e to staadarda. - ■-------------------- --------- ™ w ^ w „ . teet ef fiaeacisl advescy to asy *17 Jr^ bMt amde to detonates the amount the Society sheeM heve on hand to sey Ua future obliratu.ns without I lili llill 111 I POZIV IN VABILO na velik! koncert s plesom katerega prirediti TAMBURASK1 ZBOR "BRATSTVO" IZ KENO-SHE IN "EL1JAS" IZ RACINE, WIS., dne 13. «prila, 1924, v Narad ni d varani na vogalu 18. caate In Rac in« Ave., v Chicago, 111. •CertiÄsates la Force Dee. II, IMS Form of CertiAcatea Formula Uaod In Valuation Amount Whole Ufa 33501 Peasant Valaa of BcaeSta, SAX-1 % T^T ViLT.f -- 8 P 2 (It) x -f \k._ (Not including Juvenil. Department. Sea accompanying letter.) Adtancj Vrli ea V korist aa osvobojen je nepravilno doemrtno obaojonaga rojaka I. POTZ. 8 'Amount of Inturaace t) footnote * — MM ram bo obttan, govori, d.klaraacije in tamburalkt ibort prtjaxno donsltaii Uvajanj«, ler pet Jem krasnih dometih PrMatek U4ae ah S aH p^mMm, VaUpaUa m .«.bo Ja 50«. Po kantanom programu »ledi plea in proata tabava. 7« dobre in todae po.tr.tbo Vam jamiM ODBOR. . (Vstopni«. aa dobe na prodaj tudi v uradu S. N. P. J.) ODVETNIŠKA IN JAVNO-NOTARSKA PISARNA F. A. BOGADEK, aoo-ftos WALSH BUILDING. 4M DIAMOND STRUT ... PITTSBURGH. PA. Slovenska notarska pisarna ANTON ZBASNIK Room SOt Bakewell lullding, Pittsburgh, Pa. (Nasproti »kraja. ».dalj«) Reealija la vae dee*, iveae peireMMae. Gara alt rama dela hi bieg*. I »delo)« p® Victor Navlniok (Talefea Cravford 14S4.) Prodala pomltv, posollla In savarotanlt. Predsjam hite, stavbiMa (lete), cana niske. Dele totae, pravilno In sadevaljivo. Tajnik atavbinskaga in pesejUnaga drultva "Jufoaiavlja Oglasite se prt meni aa slaflaj potrebe. 2429 So. Ctatral Park Ava., Chicago, HI. s SLOVANSKI FOTOGRAF PAVLIK'S STUDIO 2618 9. Uwndale Avo., Chicago, HI. (Telefon Lawndala 6048) Ne j val JI fetegvefUai eaved aa JaSee-eapaJal alraal maale. Pel bleke aeverae ed 9. N, P, i. dvaraa«. Paaebae paesraaal se deje ae altkaaje raaaib «kapi. draltev, ! per aha t. L d. Pekllllle aM ae telefea. Pa veda a la allh la .»lah ese »llberafce dala lavrlatem lalaa. Me. ! |e date farnim, te prüperadeai ae aee»llla. ...............................M 4 0000+ UOJAOt NAPRAVITE SI SAMI SVOJO PIJAČO IN SI PRIHRANITE DENAR. Dr. Lorenz I*pa prilika za Slovenca, ki Zeli lupiti malo farmo iraven premo* gorovov, en rov je poleg hiie in trije so v bližini Friek Coke Co. and Republic Iron Co. Hi&a v Hobrem stanju, dosti aadnega drevja. Prode ee se nisko ceno. Piiite za pojasnila ali pridite «*bno pogledat: Paul Sabee, K. T. D. 2 - box 191, Smithifeld, Pa. ••»•f«« I Ml »••*.#«. k.| H*fdes Mi« »na p M« 4Ä*. ke» Im»mt —u » n#M| Sseše lm'»"« « || »« •UftF •M 4—*. Mi !•»»••»« 0 U trn m m** iam«! ek scstav noiaa a oran PO ti ihiBAMI ;A ho.t-, sestav is ne MM.N TB imtvn* posksAiija. KUPON IT. S00 >/,-.-////-.■, V//,, /. ///. Z,,///,///;///////''''"''"- l|i tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljtkms, kakor tudi ▼ angleškem in nemškem Jesiku. Nafta posebnost so tiskovine xa društva in trgovce.—"PROSV ET A" se tiska v nsši tisksrsL ¿VJBMM IGRE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. VSE JE ODVISNO KAKŠNA ZDRAVILA VŽIVATE. Trinldad, Colo. — Društvo sv. Andreja, št. »4 J. S. K. J. priredi veselico dne 27. aprila IIKi v Ht-d men dvorani v Starkvlllu, Colo. Ve- __ seltra sc prične popoldne, l ljuduo vabimo v%c Slovence In Slovenke j Vi bi aa momli .«dr.v.t», al» >«« kakor tudi oašr bralt- Hrvate, člane „J . ., vseh podpornih društev v okolici < li9U *vmrm Trinidada, (kdo., da poietiio vese-j ' ■ lico. Imeli («orno izvrstno češko mu- ^ u uin»T as» k ziko. I piiin, da bo starim in mla-' vlU m<«»o dim obojega «pola ganila srce. Za ,is uravu. U090U prasne želodce in vse drugo po-|vsU BUO m trebno bo poskrbel društveni «>d- ,„*« j« rirak. 4« — bor. 1'pamo; da uat ob i ¿čete v ve- su«r. afca M mfcfll prav« čjem številu. \a veselo svidenje ki!- Morali «t4ra«iu. K« ja tc — društveni odbor. i LuvM avtr, da 4ofei»a prava tdravila aa I Cerllnv _ LloydeiJ y Hsckett Ar 2.00 1.0« 2.25 1.00 1.00 1.50 2.00 1.00 1.00 140 1.00 2.00 2.00 diu T la la b»r*o kotu. ImlnžSl A» . Ima aau>4lüv dak T AU vaa ko malo »tvar alt«, M ja vaš« čatiu tu pa Um malo Solati votu T Na ¿a Imata aao ali va4 tak Miom noradnoati. Uda) pravo aSnVfio «aU jo Tona VlU. to 4ata|a 4a-dasno hitro, aka ao pravilna vtiva. Tona Vit« ja »al« pripomniva m 4lMa«ia krVi, aa ftolodoc. JarU, ot . i a raka v, zaprtnico. s«uko alnati .glavobol. Mrvosaott, kaUr« a«. vzdluaa)a, bluvania. ravmatiaam. ia M kola-lin« v hrbta. Mr. Sam Rad« k Is rarmlasrtopa. W. Va„ nam p i*«: le na Vita j« *. najbolj*« adravilo kar aom lo ka-naj vlival. Jaa ia vaU-ko drugih mojih prijaU-Ijav ja rabilo ta «dravih. TONA VITA a naiboljtlm uapahom. Jaa * v«»«lltm pri-v»romm T«m Vito vaakomur." Vam bo pomagalo, kot ja vatiko 4nigim. OdatraaiU »aio bolaaaa tokiar Jo I* ia» mu. Karo-diU artovUa Tona V|U aa SIS.SS la v kratkam a« ha tola |>opu. /ulitcvajte eno istih! Moja cena najfiuejiih žcpuilt ur jc zmiraj nižja kot povsod drugod. Zu sigurnost najboljšega za-Društvo "A vel laki Vrh" žt. 292, dovoljstva t mojo postrežbo glede S. K. P. J. v Avella, Pa., dne 30. rsznih ur, ne lahko zanesetc v 200-000 teh je v rabi, ss može, žena in otroke. Za ponovitev tokov v katerem koli delu teleaa. dajemo ml električno ribanje na boljni ara j. To ja glavna podlaga "Electreat" stroja in njega čudesna pomoč ss bolečine. V sploinem ie ta stroj, pomočnik v bolezni in ojačevalec života. "Electreat" se nemore nadomestiti. Za dnevno zdravljenjem lahko pričakujete sledeče uspehe: povrnitev spanca, splošne moči života povečanje energije in moči aa delo, zboljšanje slasti do jedi, boljšo prebavo, itd., povečanje krvi v potrebni stor. Splošno večanje redilnostl, ianje živčnega sistema in povečanje kisika v vašo kri. Ta električni atroj ima sam svoio elektriko, se vsled tega lahko uporablja vsepovsod in vsak čas. Cena j« le 812.50 s vso potrebno opravo, gobo In Ačetko, ter knjižico o znanstvenih pomočeh za rasne boleani in kako se iste uporablja. Vdelan V usnia-tem zavoju Pošljite Money Order na t Natioaal Sales Co., Dept. B. I, Springdnla, Pa. Valna opaska: Zapomnita al, a tam. da »U al kupili "Rlactraat" atroj, aU vradtll mala vlogo, na la v pomol valih bolaani v ■adanjnoati, Umvad aU a« »«varovali aako In vato d rutino, ojatoti llvot ta lata. maja, 1024 na "Decoration day". Uljudno vabimo k ti otvoritvi naže do vrane oziroma doma, vsa bližnja in oddaljena društva in vse ilsvno občinstvo domače ln bližnje okolice, ds nss poselijo na ta dan v obiljnem številu, ds bod< ta naža alavnost tem bolj atjajna Sa vsestransko točno in dobro postrežbo bode skrbel v sato izvolje. | ni odbor. Natančen program bode priobčen v listu Proeveta pravo-čaino. NAPREDEK. "Prosvela" piše za blagostanje ljudstva Ako se strinjaž z njem mi idejami, podpiraj trgovec, ki eglesajo v Proeveti. — V rslogi imam vae blago ta vsakdanje jx» frebAčlne po rmerni ceni ANTON ZOR.1TIK, Herminie. Pa NOVI NASLOV l'rad na ara mi Snovno od ll —S ar« pop «Stavbi aotolfe fond. «roda m aaboU «vola« ad « to IJS. DR. JOS. V. GRAHEJC Phraictan and tnrgann 80S AtoSHaaa Sum Bank BMg 000 Craal St ni Sla* Avo., PITTSBURGH, PA. ♦»MMOMIMIIMHI» mojo 25!etno prakso s prodajo kakor ludi s popravo istih. Trgujem ra/no izdelke: Elgin, Hamil ? ton, Illinois in Waltham. Imeno J votli i/delki so približno delom.i jednaki po kakovosti in cenali. 1'ridile ali piietc m apložne in formacije! Sc priporoča vsini ro-jhkom. Vam udani rojaki IVAN PR08T0R, urar in zlatar, 15800 VVaterloo Ros d. Clevalsnd (0olllnwood), Ohio >es»ee»ee»eeseeoe8»»eee»e P PROLCTAREC : je alovenako glaailo socialistične stranke v Ameriki. Vsak delavec in rojak, ki se sanima • sa socializem, bi ga moral redno Čitati, ker vam kaže pravo sliko socialiama • Naročnina z naža $3.00 na loto, $1.75 na pol lota. Naslov: PROLCTAREC, 3030 W. ZSth St., CHICAGO, ILLINOIS. Pilil« p« nai canik knjig I FARMA NA PRODAJ. Izvretna prilika za človeke, ki želi dobiti res dobro fsrmo obse-gsjočo 125 ekrov v slovenski naselbini. Rodovitna zemlja v lepem kraju, opremljena z vsem moder-nimi in najnovejšimi stroji. S fsrmo se prode: 3 konji, 24 glav goveje živine, per sto kokoii, po-hižtvo in vae ostalo blago. Farma in vse poslopje je v dobrem stanju. To vse se prods za prav nizko ceno. Piiite na naslov: M. Omerzu, H D. 1, Fly Creek, N. Y (Adv.) - ZAHVALE. Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. T. Cenjeni! Poslano harmoniko prejel nič poikodovano, sem zelo zadovljen. Tony Grum, North brook, 111. Lansko leto od Vee naročene harmonika ee je mojemu sinu tako dopadla, da sem jo moral njemu odstopiti, poiljite mi cenik, da si izberem drugo. Anton Sedey, Gsllup, N. Mex. S poslano mi harmoniko ste mi zelo vstregli, aem zelo zadovoljen in si bom naročil tudi kovček. Martin Regcr, Manor, Pa. Poslsno harmoniko sprejel in aem jsko zadoovljen ter se Vam zahvaljujem. - John Marinch, Martin, Pa. (Adv.) IMAM V ZALOGI 2E NAD IS LET mil HIMNE HARMONIKE tri ta IdrPvretne, dva, tri in žttrikrat, nemiko in kranjska uglaien« kakor tudi kromatične in pa kevteke. Harmonike se aajboljžega dela |a opremljeno a saporo aa ssprstL Imam na aalogi tudi le vabljene harmonike vsakovrstnih isdslkov po nizkih cenah. "Imam v zalogi tudi 8TARO-KHAJSKE IMPOHTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po 81.50 komad, 8 skopaj ali več naročenih po 81.26 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi kla- Stlno orodje dvoje vrste, BER-AMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah." ALOJS SKULJ, 388 Epailon PL, Brooklyn, N. Y. DIL KOLER 036 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. edini slovensko aovosEei zosav-NIK SPECIJALUT MOŠKIM BOLEZNI. Or. Kolor jo najata-rrjii alovrnaki adrav-nlk ipaaljallat v PitU-kurgka. ki ima St-I at bo prakso v tdrav. IJanju vaah molkih balaaaL Za«trapijanJo krvi tdravim a gl«»ovitim SS«. hI aa |a iaumal dr. prof. Erltah. Ca imata moaoll« ali mahurdka po Ulvau, v grl«. Upadanj« la«, bolečina v koatah. pridKa In laSlaUI vaa bom krt Na taka JU, bar ta bolaaan nnlosa. Vaa molka bolasnl tdravim p« okra J-Sani m« t odi. Kakor hitra oonalU da vam pranakujo atoavja. na AaknjU. tamvad pridite in jaa vam ga bom »opat pav mi L Hyraanlo nll vodno kilo otoravUa v IS arak In alaar brat oparaclja. Boleani moharja. hI povaratojo bole-lina v krltu I« hrbtu In vtoalk tudi pri pnltonju vod«, etdravim a gotovo« t jo. BavmaUaam. trganje. bolaSIna. oukll-no. «rb«4ir«. »krofi« In drage kotne balvani. ki nneunejo v «led nodtaU krvi. oadrnvim v kratkem toan la ni pntrebnn lototi. NekaUri druari »dravniki rablja tal. ■»ad«. to vaa raanmajo. Jaa »nam to ia •urana kraja, »ale vaa laije »dravtm. kar vaa muntn »lov«n>ki. Uradne nro eni PL - __ ... PsadaUak. potek od » do S. iTnrek. ietrtek la ao-bota nd S to S. Nedeljo - - ~ VELIKA SPOMLADANSKA RAZPRODAJA v anlagt Imam Milna dltove. Knajrove M^mvauvo kava in importlrana tornada »dravUa. katera priporato mgr. hnnjp • knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pitlt« no Vr«tpla«Nl aenik. « katerem je aakratke maiM v»aka raaillna »a kal •« rabi. Brinjeve jagoto. vroia IIa luatov. .HS« M.to «,nn «roadle, kaktn S« fuatov.....................im Mu4k.i.i rroedK bok»« SS fantov S IS E«pre«e nI vvadtHijan. PiSIta po hnaglatol MATH« P E Z D I R, ■•a 771, City Hall Sta.. Now York, H. T. ae začne dne 10. aprila in bo trajala do 22. aprila. "•»•'•«ovali bodemo tudi Round Oak kuhinjske peči. katere ao najboljto, kar jih je do dane« Isdelanlh v Ameriki. Imeli bomo v trgovini uvratno kuharico, ki vam bo vae raskasala, kako Mfino" perejo tn kuhajo te krasne peli. Cene ao tako nlsk* aedaj, da jih U»dje fte ne pomnijo, tak« nlakih v um kolesnem okroij«. na vaeh atvareh. kot poaUlje, mise« rtsM, sofe, Marinah. Itd. Pridite Is vaeh aosednih naselbin Mesaab« Ranrr ia ai ogleju nato blago. Mi rasvaftame blago na dom. STEPHEN STONICH, HARDWARE ANO rURNITVRE STORE CHISHOLM, MINN. EOINA A6ERTURA ZA VSE ZDRUŽ DRŽAVE - "jbo,iie b ^ «Z Razpošiljamo v vse kraje po sledečih cenah- Struike motike, ročno kovane pri Dobrem polju, po TovarnMke motike male Uije, po.......... Kose, naj bolj ie in najmočnejie ti« <3*1.01 cev dolge, po ......02.SO Pri naročilu, 6 kos, po .. $2.25 Koae, Ukorvane "Poleran-ke", z vaako damo, rin- ko in ključ, po.......$2.00 KoaiSČa, doma na Kranjskem delana, po |IJ0, močnejša, tukaj delana, po ..............$2.00 Klepalno orodje, dvoje vr-sU, po $1.S0. težka ročno, kovana, po. Bergamo brusi, veliki, po SOc, vrste pa po m Oselniki, po Srpi, velike pat po ... Srpice (Pralce , po..... Pošljite denar ali poitno nakaanico s naročUom, takoj i« aaM poštnino plačamo mi. Naslov napiiiU samo: STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. Imamo tudi vedno v aalogi nove vrsU Lvbasove harm««a Ročno kovane plankače, liUrne steklenice in drugo. Pridite oS alt pa piiite po naš cenik. ^ NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA Frank Čeriie, v i 6033 ST« CLA1R AVE«, CLEVELAND, O. j Zvez, broške, zapestnice, diamantne r * prstane in laralirje, verižice itd. POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po nitki ceni. PODRUŽNICA Columbla Gramofonov meSfaS^laäefjn^^r^ ÄterT^Ja°¿55jjTbrIiiuŽS! ali pa eeebae vprašajte aa eeae predno drogod kopita. Najboljie blago« predno drmgod kupita. Najnižje cene. Največja slovenska tiskarna ? Ameriki je Narodna Tiskarna 2146-48-80 Blue Island Art., Chicago, Illinois. 0000000e0»00»fr0»»000»00000»»000000»»»»»<^><»»0'»0"»»»»» I Mo Mladic & J. Polacek JAVNA NOTARJA 1334 W. 18th Street, ' Chieago, 11L Izdelujeva notarska dela za tukaj in stari krsj. Delamo proi-«' nje za dobavo svojcev is sUrega kraja, kupno pogodbe. Po»oju)e-o mo In vzamemo posojila na prve vkniibe (Mortgage). rrodsjsmo » hiše, lote in farme. Cene niske, delo točno in prsvilno. Informacije zaatonj. >oeo#oeeo««^ F. KERZE 1142 N. E. Dallas Rd. CLEVELAND, O. 3« N. P. J« druehrom: Kadar naročat« zastovs, r»P lija ta drugo, pazite aa ®«Js » ia naslov če hočeta dobiti ss) boljše blago sa nsjnifjs cen«. Načrti ia vsorci ZASTONJ. M * -K * + ¥ Nusa-Tone Dspehl f ifü^ teh all «e v« M vrne fcaar. Nn^Taon h «a ko MsoCsm aa i TBGAKUrOMA Natioaal LaUeaSorf, S. 22. ISIS Sa. Wnbnak Ae«. Ckicag*. i* na a p. a.......*................................. , Vaa«M******* **