PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
i> H O
a- sì > co o o c X:
O m
2 L S m x ^
X c
g g
II
j-:
g
m
x>
r_
N?.
Z
r-i
-	0.
—	j>
>
Ti
Zn^tr^urovin: Cena 600 lir - Leto XLI. št. 161 (12.193)
Trst, četrtek, 25. julija 1S
ro
Preverjanje med večinskimi strankami
Mednarodni protesti proti rasni diskrin
-4
9
•■o
I
O
8
ro
8
Celo vrsto problemov odložili na jesen
Previden predlog o uvedbi davka na premoženje
Nasilje Južne Afrike pred OZN Pariz odpoklical veleposlanika
Od proglasitve izrednega stanja rasistični režim iz Pretorie aretiral skoraj 700 oseb
RIM — Vladno preverjanje ob pristnosti tajnikov petih partnerjev, Predsednika vlade Craxija, njegove-namestnika Forlanija, se viete še n&Prej. Včeraj so govorili o vprašanju RAI-TV, o jedrskih centralah, o tarifah ENEL in SIP ter o zaposlovanju, preverjanje pa naj bi se kon-calo danes.
Glede RAI-TV je bil sporazum v bistvu že sklenjen na podlagi posredovalnega predloga, ki ga je dal mi-nister za pošto demokristjan Gava: sporazum zadeva predvsem razdeli-jbv reklame med državno ustanovo ju zasebnimi televizijskimi postajami.
. r zadeva najbolj sporno vpraša-ujn, se pravi imenovanje novega predsednika RAI ter določitev novega or-Kanigrama, so sklep odložili na je-Sfn, ko se bo vlada morala spopa-sU s celo vrsto odprtih problemov ‘ur bo morala sprejeti vse zadevne sklope.
..Vlada je zatem sklenila, da pospe-Sl reševanje energetskih problemov Vu1, zgradi neka.i novih jedrskih central. Craxi je potem predlo-u svoj dokument o zaposlovanju, v aterem je govor o 40 tisoč novih delovnih mestih, ki naj bi bila prvi rezultat uveljavitve energetskega načr-Treba je prodvsem določiti loka-°J° novih jedrskih central, kar je Postalo manj zapleteno, ker so kra-
jevne uprave omehčale svoja stališča, je menil Craxi. V svojem dokumentu je Craxi govoril tudi o podražitvi storitev. Podražitev bi seveda morala biti pod načrtovano stopnjo inflacije. Če je to res za tarife ENEL, je bolj problematično v primeru telefonskih tarif, kjer se govori o letnem prilagajanju cen teh storitev. Govor je bil tudi o dolgoletnem vprašanju davka na premoženje. Proti takemu davku so se odločno izrekli Craxi, Visentini ' in Spadolini, medtem ko je bil Longo načelno za predlog o uvedbi davka na premoženje.
NEW YORK, PRETORIA — Danes se bo na zahtevo Francije sestal varnostni svet OZN, ki bo razpravljal o dramatičnem' položaju v Južni Afriki po proglasitvi izrednega stanja. To pa. ni edina pobuda Francije proti rasističnemu režimu v Pretorii. Pariz je iz Južne Afrike odpoklical svojega veleposlanika, francoski premier Laurent Fabius pa je napovedal, da so prepovedali kakršnokoli francosko investicijo v Južni Afriki.
Omikani svet je torej končno dvignil svoj glas proti nezaslišani politiki rasne diskriminacije in nasilja juž-
noafriškega rasističnega režima. Širom po svetu se vrstijo protestne manifestacije in zahteve, naj države končno ukrepajo in s konkretnimi pobudami prisilijo Pretorio, da menja svojo nasilno pohtiko do večinskega temnopoltega prebivalstva. Na Zahodu se namreč vsi dobro zavedajo, da se čuti Pretoria dovolj močno, ker je »nenadomestljivi« člen zahodne gospodarske in strateške pohtike. Prav zato napredne sile pritiskajo na svoje vlade, naj končno uresničijo določila o bojkotu južnoafriškega režima, naj prisilijo transnacionalne družbe, da
prekinejo dobičkonosne stike s Pretorio. če ne bo Zahod vsega tega uresničil, bo zaman trpljenje črnskega prebivalstva, saj ga bo južnoafriški represivni in vojaški stroj pregazil.
Vsekakor pa tudi južnoafriški režim spoznava, da ne bo vse tako lahko, kot si je zamišljal ob proglasitvi izrednega stanja. V Veliki Britaniji je že padla vrednost delnic družb, ki trgujejo ah imajo poslovne stike z Južno Afriko. Pretoria pa še vedno trmasto vztraja pri nasilju. Od proglasitve izrednega stanja so aretirali že skoraj 700 ljudi, ubitih je bilo 11 oseb, obračun mrtvih v zadnjih 17 mesecih se je že povzpel na 500 mrtvih. Afričan National Congres, ki se bori proti rasni diskriminaciji, je v Nairobiju napovedal, da bo boj proti režimu prenesel iz črnskih getov v mestne četrti belcev. Tudi Nobelov nagrajenec za mir anglikanski škof Desmont Tutu je na pogrebu žrtev policijskega nasilja odločno zahteval, naj se črnsko prebivalstvo ne znaša nad svojimi sonarodnjaki, ki sodelujejo z režimom, ker to daje Pretorii propagandno orožje.
Položaj v Južni Afriki je torej do skrajnosti napet. Črnci so končno spoznali svojo moč, zavedajo se, da je sedaj skrajni čas, da kaj dosežejo, saj so zdramili svetovno javnost, brez njene podpore pa bi bile vse žrtve zaman.
Kongres KPI bo prihodnjo pomlad
RIM — V svojem odgovoru pred centralnim komitejem in osrednjo nadzorno komisijo KPI je generalni tajnik Natta poudaril, da ga je velika večina podprla pri sklepu, naj bo 17. kongres partije spomladi (zadnje dni marca ali pa v začetku aprila). Prav tako ni skrival, da je bil deležen kritik, a je nanje odločno odgovoril. Prepričan je, da mora partija napraviti »nadaljnje korake na poti demokratizacije partijskega življenja«. Demokracija pa je tesno povezana s hitrostjo odločanja, z doslednostjo smernic in dejstev, zato je zavrnil zahteve o »obešanju na veliki zvon« razprav v CK.
Prav tako je zavrnil kritike, da bo ustanovitev kongresne komisije zamorila predkongresne razprave. Po Nattovem mnenju je to novi dokaz »demokratičnega
jamstva«, vsekakor pa se mora komisija posvetiti le kongresu in ne drugim vprašanjem, ki so v pristojnosti CK in partijskega vodstva.
Včeraj so tudi izvolili vseh 77 članov te komisije, od katerih je 35 iz CK, 35 iz nadzorne komisije, 7 pa je »zunanjih«. V bistvu je v komisiji v celoti partijsko vodstvo, med zunanjimi pa sta med drugimi tudi Lama in Trentin.
V svojem odgovoru je Natta precej misli posvetil vprašanju odnosov s socialisti. Glede PSI je po njegovem nesmiselno čakati na »genetske spremembe«, do socialistov je treba imeti realistične in ne moralističnih ocen. Ni pa pozabil niti na katolike in na konfrontacijo s krščansko demokracijo.
Prve aretacije in odstopi v okviru preiskav o nesreči na Tridentinskem
r'^'^GRG — Tridentinski državni vdnik Francesco Simeoni je na o-°vi dosedanjih preiskav glede odpornosti za tragedijo v Dolini Sta-obl prve zaporne naloge. Pod nry,°Z°0 nenamernega množičnega d„r?Ta bila včeraj zaprta v tri-unsko kaznilnico gozdni inšpektor okrožju Cavalese Matteo Tomasi dn -k 0	eden izmed lastnikov
kon Prealpi Mineraria, ki ima v „--Ji rudnik Prestavel s poruše-„I ,a umetnima jezeroma vred. Dru-Rot as . k družbe, Giuhov brat Aldo vena’ Je. ^di Prejel zaporni nalog, cnaf ni. kd zaprt, marveč ga poli-J straži v bolnišnici v Comu, kjer srčn^k zc?fav*ienju zaradi nedavne
v-,p.e-diem so preiskave poi r .^ie indi prve odstope, fajsnjmi zasedanjem trid
(dhf,^'aSkeKa sveta sta °dbormk za industrijo in
Gianni Bazkanella in odbornik za gozdove in parke Remo Jori, katerima je sodnik Simeoni poslal sodni obvestib v preteklih dneh. Tudi včeraj jih je nekaj podpisal, tako da je doslej pod preiskavo kakih 70 oseb. Tridentinski državni pravdnik je včeraj tudi obiskal kraj nesreče s štirimi člani kolegija izvedencev, ki bodo morali v roku 60 dni odgovoriti na vrsto tehničnih vprašanj v zvezi s potekom in z vzroki petkove nesreče.
Na kraju nesreče pa še vedno iščejo trupla. V zadnjih dneh so raziskave osredotočene predvsem na območje, kjer se hudournik Stava izliva v reko Alvisio. Zaradi blata, ki zavira odtekanje voda, je na tem mestu nastalo 5 do 6 metrov globoko močvirje. Tu so včeraj našli 7 trupel, tako da je njihovo število naraslo na čez 200. Od teh jih je okrog 170 i-dentificiranih, pogrešajo pa še kakih 100 oseb.
Solastnik Prealpi Minerarie Giulio Rota	(AP)
Seja skupščine SR Slovenije
Usklajevanje jugoslovanskih ekonomskih odnosov s tujino
LJUBLJANA — Skupščina SR Slovenije je včeraj pooblastila svojo delegacijo v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, da na podlagi sprejetih stališč repubbške skupščine in stališč skupščin drugih republik in avtonomnih pokrajin v pristojnih delovnih telesih skupščine SFRJ pristopi k usklajevanju vsebinskih vprašanj urejanja ekonomskih odnosov s tujino, ki jih je v svojih dokumentih opredelil zvezni izvršni svet in pri tem išče najboljše rešitve, ki bi pripomogle k širši usmeritvi celotnega jugoslovanskega gospodarstva v izvoz.
Pri tem pa so delegati slovenske skupščine zavezali delegacijo, da vztraja pri stališčih, ki se nanašajo na področje zadolževanja v tujini in
na področje določanja pravic do plačevanja v tujini, kar vključuje vprašanje prioritete izvoznikov in usmeritev glede plačevanja uvožene opreme.
Vodja delegacije Miran Potrč je dejal, da bo delegacija dobljena pooblastilo za usklajevanje v pristojnem delovnem telesu zbora republik in pokrajin uveljavljala tako, da bo terjala in spodbujala nadaljnje delo pri dograjevanju sistema ekonomskih odnosov s tujino. Poudaril je, da ima delegacija pooblastilo za usklajevanje, ne pa za uskladitev zakonov, ki jih je predložil zvezni izvršni svet.
Podobno pooblastilo so včeraj dali svoji delegaciji v zboru republik in pokrajin delegati hrvaškega sabora.
(dd)
Ob robu torkovih avdicij v ožji skupini senatne komisije
In če bi nekega dne pozabili italijanščino...
BOJAN BREZIGAR
~ V diskusijah o vprašanjih zaščite slo-e Manjšine se večkrat slišijo razglašene Pine rt	9re za bolj ali manj poznane sku-
Pjem cl(^na^stov, ki se izživljajo z utemeljeva-včasihSV03e9a nasprotovanja zaščitnemu zakonu, jo » Pa je v teh posegih tudi kaka novost, ki ^umerit e(iJ10 za^e^s^ti. To velja nedvomno za do-Clau/r ' v - 9.a le senatni komisiji izročil gospod šev	Predstavnik nekega združenja star-
sprotni rS-a' N??iT>, kako ta gospod utemeljuje na-stven anjs. zaščitnemu zakonu je vsekakor svoj-i,Prev’lniaVl sladkorček v sivini šablonskih gesel o slišati • manì'sine nad večino«, ki smo jih vajeni globni r,12 u-s.ž. ^tih, ki nasprotujejo uzakonitvi dokump ,2a5fite- »Sladkorček« je v zadnjem delu ata, ki se modro stopnjuje v razlaganju
»krivic«, ki so jih utrpeli Italijani in »privilegijev«, ki jih uživajo Slovenci.
»Sladkorček« se začenja z ugotovitvijo, da nobeden od osnutkov zaščitnega zakona ne predvideva, da bo v slovenskih šolah obvezen pouk italijanščine. 6. člen ustave, piše gospod Sciali, govori o zaščiti manjšin. To pa pomeni, da je treba zaščititi vse obstoječe značilnosti manjšin, skratka, zaščititi jezikovno in kulturno bogastvo manjšinskega prebivalstva. Slovenska manjšina na Tržaškem pozna slovenski in italijanski jezik, poleg obeh narečij. Jezikovno bogastvo, ki ga je treba zaščititi, torej ni samo slovensko ampak tudi italijansko. če bi spregledali ta aspekt bi to pomenilo nazadovanje in osiromašenje sedanjega jezikovnega bogastva manjšine, ki bi se tako iz dvojezične spremenila v enojezično. Slovenska manjšina lahko igra vlogo mostu med dvema kulturama prav zalo, ker je dvojezična, če pa bi postala enoje-
zična bi ustvarila razpoko med večino in manjšino, ki danes ne obstaja. Zaščitni zakon mora torej predvsem zajamčiti ohranitev dvojezičnosti slovenskega prebivalstva, da bi ne »pozabilo« italijanščine.
Priznati je treba, da je utemeljitev izvirna, Kaj takega še nismo slišali. Res bi bilo hudo, če bi Slovenci kar naenkrat pozabili italijanščino in bi kar naenkrat vsi postali »enojezični«. Kako le, da mi na to nevarnost še nismo pomislili. . .
Da pa ne bo dvomov je tu še zadnji odstavek, tako rekoč nauk zapisa gospoda Sciolija. Od vsega slovanskega sveta samo Slovenci v Italiji in Avstriji uživajo svobodo. Tu gospod Scioli izraža upanje, da bodo znali Slovenci ceniti ta pogoj in se bodo usmerili proti jasnim ciljem, ki so možni samo v svobodi ter zavrnili »anahronistično skušnjavo etničnega ločevanja, ki se skriva za zaveso domnevnih globalnih zaščit« . ..
Nove kolajne za S. Kokorovca
Poletov kotalkar Samo Kokorovec se z italijanskega državnega prvenstva v Riminiju vrača z dvema srebrnima in eno bronasto kolajno, s katerimi je še bolj obogatil svojo itak številno zbirko odličij.
NA 10. STRANI
Interes ameriške industrije za ogromno kitajsko tržišče
Za varnost
Bela hiša privolila v izvoz ameriške jedrske tehnologije v LR Kitajsko
NEW YORK — Po včerajšnjem srečanju med ameriškim predsednikom Reaganom in predsednikom LR Kitajska Li Xiannianom v Beli hiši, na katerem je kitajska stran dala ustna zagotovila, da ameriške jedrske tehnologije ne bo u porabjla v vojaške namene, oziroma, da jo ne bo posodila državam, ki razvijajo jedrsko orožje, sta ameriški sekretar za etnergijo John Herring-ton in podpredsednik kitajske vlade Li Peng, podpisala sporazum o izvozu ameriške jedrske tehnologije v LR Kitajsko.
Takšen sporazum je med lanskoletnim obiskom v Pekingu predlagal že ameriški predsednik Reagan, vendar se je podpis sporazuma zavlekel približno 15 mesecev zato, ker so po ameriških obveščevalnih podatkih kitajski strokovnjaki pomagali pri izdelavi pakistanske atomske bombe. Ameriški zakoni prepovedujejo izvoz ameriške jedrske tehnologije v države, ki so vpletene v takšne projekte, razen tega Kitajska ni podpisala sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Za podpis sporazuma o izvozu ameriške jedrske tehnologije se je posebej zavzemala ameriška industrija, ki si obeta, da bo v naslednjih letih izvozila na Kitajsko za približno 6 milijard dolarjev jedrskih central in druge jedrske tehnolo-
gije. Ameriška stran se je zadovoljila z ustnim zagotovilom, ki ga je dal kitajski predsednik Li Xiannian ameriškemu predsedniku, da Kitajska ameriške tehnologije ne bo uporabljala v vojaške namene. Sporazum izrecno prepoveduje uporabo ameriške tehnologije v takšne namene, oziroma pomoč državam, ki razvijajo atomsko orožje. Kitajski predstavniki so dali tudi zagotovila, da so se kitajski strokovnjaki umaknili iz pakistanskega jedrskega središča Kahuta, kjer naj bi po trditvah ameriških obveščevalnih služb Pakistan razvijal atomsko bombo. Sporazum bo začel veljati sicer šele, ko ga bo odobril ameriški kongres, vendar predstavniki ameriške administracije trdijo, da kongres na izvoz ameriške jedrske tehnologije, namenjene miroljubni uporabi, ne bo imel posebnih pripomb,- Izvoz jedrskih cenr trai za proizvodnjo električne energije in druge podobne ameriške tehnologije na Kitajsko je za ameriško industrijo, ki se zadnja leta sooča z dokajšnjimi težavami, zelo pomemben. Po podatkih ministrstva za zunanjo trgovino se za izvoz jedrskih central na Kitajsko zanima 15 ameriških proizvajalcev te opreme. Doslej je oddelek za energijo odobril 24 sporazumov o prodaji a-meriške tehnologije LR Kitajski, vendar je State
departement zadržal izvoz, ker državi nista podpisali ustreznega sporazuma. Na Kitajskem načrtujejo, da bodo do leta 2000 zgradili jedrske centrale s skupno močjo 10.000 megavatov. Največji proizvajalci ameriške opreme za jedrske centrale pričakujejo, da jim bo podpis tega sporazuma o-mogočil osvojitev večjega dela tega potencialno največjega tržišča na svetu. Kako je kitajsko tržišče pomembno dokazuje tudi to, da je ameriška administracija pristala samo na ustna zagotovila kitajskih voditeljev, da ameriške tehnologije ne bodo uporabljali v vojaške namene, kar je po pisanju ameriškega tiska prvi primer te vrste. Po podpisu sporazuma sta najvišja voditelja o-beh držav izrazila prepričanje, da bo sodelovanje na tem področju prispevalo tudi k odpravi razlik na drugih področjih. Kitajski predsednik bo poskušal z obiskom v kongresu rešiti še en sporen problem, ki zavira medsebojno sodelovanje. Člane ameriškega kongresa, v katerem že nekaj časa vidno naraščajo protekcionistične težnje, bo poskušal prepričati naj dovolijo večji izvoz kitajskega tekstila na ameriško tržišče. LR Kitajska sodi med največje proizvajalce tekstila na svetu,
UROŠ LIPUŠČEK
Prve jugo 55 odposlali v Združene države
KRAGUJEVAC — S priložnostno slovesnostjo je krenila iz Kragujevca prva kompozicija z 220 avtomobili jugo 55 v ZDA. Slovesnosti so se . udeležili delavci tovarne ter številni gostje ter poslovneži iz družbe Jugo Amerika. Vlak so pospremili s koračnicami vojaškega orkestra.
Za Crveno zastavo in številne njene kooperante je prodaja avtomobilov v ZDA izredno pomembna. član predsedstva gospodarske zbornice Jugoslavije Andrija Mijušković je ob odhodu prve pošiljke rekel, da je to prava pot za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Zato so temu programu dali prednost v razvojnih načrtih Srbije in Jugoslavije. (dd)
V Ankari ubit jordanski diplomat Odgovornost prevzela džihad eslami
ANKARA — Neznanec je včeraj v Ankari s streli iz pištole ubil jordanskega diplomata Ziada Satija, ko se je ta s svojim avtom ustavil pred semaforjem na nekem križišču v diplomatski četrti turškega glavnega mesta. Ziad Sati je opravljal posle začasnega jordanskega veleposlanika po odhodu ambasadorja Wlida Sadija pred dvema tednoma.
Odgovornost za atentat je že prevzela teroristična organizacija islamske svete vojne (džihad eslami), ki je navedla, da so »ubili hlapca imperialističnih sil«. Tako v Amanu kot v Ankari pripisujejo atentat skupnim jordansko - palestinskim pobudam za reševanje palestinskega vprašanja.
Turška policija je do sedaj aretirala neko sumljivo osebo, v Ankari pa so prepričani, da bodo oblasti še poostrile nadzorstvo.
na avtocestah
RIM — Nobenega dvoma ni, da bo v prihodnjih tednih promet na italijanskih avtocestah zelo živahen. Na stotisoče domačih in tujih turistov se bo namreč usulo proti turističnim krajem predvsem v smeri Sever - Jug-Štirinajst dni kasneje pa se bo železna kača avtomobilov vila v nasprotni smeri, od Juga proti Severu. Kljub nekaterim poskusom, da bi počitniški val nekoliko omilili s tem, da bi ljudje odhajah na počitnice prej ali kasneje, se bo namreč velika večina Italijanov tudi letos odločila za dopust od 4. do 19. avgusta, torej v veliko-šmamem obdobju, ko bodo zaradi počitnic zaprte vse velike tovarne in bo industrijski trikotnik Milan - Turin - Genova skorajda paraliziran.
Že nekaj let si razni organi, ki so zadolženi za nadzorstvo nad prometom prizadevajo, da bi vsaj usmerja-li turiste in jih obveščali, katere ce-ste naj. izberejo, da se bodo izognih daljšim zastojem. Med temi igra pomembno vlogo družba Autostrade, ki upravlja večino avtocest v Italiji in ki je letos pripravila posebno, z računalniki opremljeno službo za ugotavljanje prometa in za usmerjanje turistov. Tako bo od danes do 5. avgusta in od 16. do 20. avgusta na sedežu družbe Autostrade delovala o-perativna dvorana, v katero se bodo stekali podatki z vseh kritičnih vozlišč v Italiji. Na nekaterih ključnih križiščih v okolici Milana, Bologne, Rima in Neaplja so namestili televizijske kamere, da bodo na ekranih v rimski operativni dvorani lahko sproti preverjali stanje; poleg tega so vstopne in izstopne postaje opremili z računalniškimi napravami, ki bodo v vsakem trenutku lahko posredovale podatke o gostoti prometa
Te podatke bodo posredovali prebivalstvu po televiziji, radiu in telefonu. Predvsem bo operativna centrala družbe Autostrade neposredno pove zana s centralo telefonskih informacij o prometu, ki odgovarja na številk0 4212. Poleg tega bodo informacijo posredovali v okviru »zelenega vala« na vseh radijskih omrežjih ter jih bodo vključili v informacijski sistem Videotel, kar pomeni, da bodo na razpolago velikemu številu družin, ki že razpolagajo s televizorji opremljenimi za sprejemanje teh podatkov.
Kljub vsemu temu in kljub veliki kampanji, ki so jo izvedli, pa bo promet na avtocestah v nekaterih dneh še vedno kritičen. To velja v smeri Sever - Jug zlasti za 2. in 3. avgust, v nasprotni smeri pa bo promet najgostejši 18. in 19. avgusta, (bbr)
CK ZKJ o enotnosti v Srbiji
BEOGRAD — V Beogradu je bila z udeležbo najvišjih voditeljev federacije razširjena seja predsedstva CK ZKJ. Na njej so razpravljali o aktualnih vprašanjih uresničevanja odnosov, na katerih počiva enotnost in »zajedništvo« v SR Srbiji. O tem je uvodoma govoril član predsedstva Milan Kučan.
Predsedstvo je, kot je bilo sporočeno, ocenilo, da so odnosi v ZK Srbiji poleg doseženih uspehov, obremenjeni z resnimi idejnopolitičnimi razlikami med organi republike in organi avtonomnih pokrajin in to glede razlag in uresničevanja vsebine ustavnih in statutarnih določil. Poudarilo je, da so stališča in okviri za reševanje nastalih problemov v idejnopolitičnih stališčih ZKJ o teh vprašanjih, v statutih ter v temeljnih načelih ustave. Na tej podlagi je možno in nujno rešiti sedanje za-
stoje in težave ter zagotoviti dosledno ustavno konstituiranje SR Srbije in socialističnih avtonomnih pokrajin ter razvijati enotnost in »zajedništvo«, ki izhajata iz realnih sedanjih in zgodovinskih interesov delavskega razreda, vseh delovnih ljudi, narodov in narodnosti, in ki zagotavljata uresničevanje nacionalne enakopravnosti in drugih skupnih interesov ter z ustavo določenih funkcij SR Srbije in SAP, ki sta v njenem sestavu in sta hkrati konstitutivni e-lementi federacije.
Predsedstvo CK ZKJ je posebej poudarilo odgovornost CK ZK Srbije, PK ZK Vojvodine in Kosova za organiziranje enotne idejnopolitične akcije.
Za izvršna sekretarja predsedstva CK ZKJ so izbrali člana CK ZKJ Uglješo Uzelca in Borisa Muževiča.
(dd)
Po podatkih letne raziskave ISTAT
Lani porast družinskih dohodkov
RIM — Povprečen družinski dohodek je lani v Italiji znašal 1.641.000 lir mesečno, kar v denarni vrednosti predstavlja 12,6-odsotni povišek v primeri z letom 1983, če pa upoštevamo, da so se v istem obdobju življenjski stroški povečali 10,6-odstotno, se je dejanska kupna moč družin od leta 1983 do leta 1984 povečala le za 2 odstotka.
Te podatke je včeraj objavil osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT, ki je, kot že vrsto let, izvedel raziskavo o bilancah družin v Italiji na osnovi cbsežnegi vzorca. Izidi raziskave so potrdili marsikatero ustaljeno prepričanje, druga pa ovrgli. Tako se je npr. izkazalo, da se je lani povečal razkorak med neodvisnimi in odvisnimi delavci. Dohodek družin neodvisnih delavcev je lani znašal povprečno 2.152.000 lir mesečno in se je v primerjavi z letom prej povečal 13,5-odstotno, medtem ko je dohodek družin odvisnih delavcev leta 1984 znašal povprečno 1.797.000 lir mesečno in je v
primeri z letom 1983 narasel 11,9-odstotno.
Raziskava ISTAT je nadalje ugotovila, da so lani bile še vedno najbolj donosne terciarne dejavnosti, nekoliko manj industrijske; najmanj pa kmetijske. Družine zaposlenih na terciarnem področju so imele povprečno mesečni dohodek 1.967.000 lir, na industrijskem področju
I.	868.000 lir, na kmetijskem pa 1.656.000 lir. Zanimivo je, da so se dohodki na kmetijskem sektorju povečali za
II,	8 od sto, se pravi več kot v industriji, kjer so narasli za 10,9 od sto, najbolj pa so se povišali v terciarnem sektorju, in sicer za 13,8 odstotka.
Ob višanju starosti družinskega poglavarja se družinski dohodki dvigajo do njegovega 50. leta, nato pa postopno padajo. Od številnih podatkov, ki jih navaja študija ISTAT, naj omenimo še, da je leta 1984 61,3 od sto družin bilo lastnic svojih stanovanj, 19,4 od sto jih je živelo v najetih stanovanjih, druge (najrevnejše) pa večinoma v ljudskih stanovanjih.
Zaradi naraščajoče porabe na Obali v prihodnjih dneh težave z vodo
KOPER — Zaradi vse večje porabe rižanski vodovod ne more več zagotavljati vode vsem, ki so priključeni na njegovo omrežje. Temu so po svoje prispevali tudi pri istrskem vodovodu, ki od prejšnjega tedna vsak dan zmanjšujejo količino vode za slovensko Obalo iz izvira Gradolje.
Dnevna poraba vode na obali je za 3 do 4 kubjkov večja kot ob lanski konici. Ob tem pa je treba pristaviti, da je rižanski vodovod lani iz Gradolj dobival 250 do 260 litrov vode v sekundi, zadnje dni pa v cevi iz gradoljskega izvira priteče le 175 do 180 litrov vode v sekundi. Istrski vodovod opravičuje tako zmanjšanje dobave s povečano dnevno porabo v vsej Istri, vendar so včeraj predstavniki treh obalnih občin sklenili, da istrski vodovod ne bi smel toliko odstopati od pogodbenih obveznosti, ki jih ima do rižanskega vodovoda. (Lete predvidevajo celo 300 litrov vode v sekundi). Zato so se pri predsedniku izvršnega sveta bujske občine Marku Martinčiču sestali predstavniki rižanskega in istrskega vodovoda in izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti.
Rižanski vodovod je dobil zagotovilo, da bodo do 5. avgusta iz Gradolj dobivali vsaj 190 litrov vode v se-
kundi, po 5. avgustu, ko se iz kolektivnega dopusta vrnejo delavci Tomosa in Delamarisa (ti dve tovarni sta tudi največja porabnika vode) pa vsaj 200 litrov vode v sekundi. Dogovorili so se tudi, da se v začetku avgusta srečajo predstavniki vseh istrskih občin,, da bi se v primeru pomanjkanja pitne vode zmenili za enotne restriktivne ukrepe.
Kaj pomenijo količine, ki jih istrski vodovod zagotavlja rižanskemu? »Brez občasnih prekinitev dobave, zlasti tam, kjer je do porabnikov potrebno vodo še prečrpavati, ne bo šlo,« je prepričan Ludvik Veleč iz rižanskega vodovoda. To pomeni, da bodo čez dan predvsem v popcildanskih urah ostajali brez vode stanovalci Belega križa, motena bo oskrba Fielse, piranske bolnišnice in zadnjih nadstropij hotela Emona. V izoli bodo občasno suhe pipe v stanovanjskem naselju Livade, v koprski občini pa v Ankaranu,- Hrvatinih, Pridvo-ru in Marezigah, in po vsej verjetnosti tudi v naselju Semedela in Žusterna. Neredni oskrbi z vodo poleg nezadostnih količin pitne vode iz Gradolj in premajhnih zmogljivosti rezervoarjev rižanskega vodovoda botrujejo tudi izgube v samem omrežju in ob sušnih dneh tudi vse pogostejše pokanje cevi. (iu)
TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV
Madotto
KRIZ pri Trstu štev. ZOO - Tel.: 2Z0340
VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA
POPUSTI od 20 do 50^
1
Obvestilo občinj 15.7.1985

V videmskem pokrajinskem svetu je PSDI ostala brez predstavnika
VIDEM — Po Herbertu Rosenwirthu je tudi Aldo Mazzola prestopil iz socialdemokratske stranke v socialistično. PSDI je tako v videmskem pokrajinskem svetu ostala brez predstavništva. S prihodom dveh bivših socialdemokratskih svetovalcev je skupina PSI postala po številu svetovalcev druga v videmskem pokrajinskem svetu, imela bo namreč sedem svetovalcev. Krščanski demokrati jih imajo dvanajst. S tem bodo najbrž socialisti dosegli predsedniško mesto videmske pokrajine (kandidata sta Bullone ali Gum) in tako bj se zaključila dvomesečna razprava med njimi in demokristjani o vodenju krajevnih uprav na Videmskem. Socialisti so nam-reč po precejšnjem uspehu na majskih volitvah zahte-vali zase videmskega župana ali predsednika pokrajine.
Potres prestopa Rosenwirtha in Vespasiana iz socialdemokratskih v socialistične vrste bo brez dvoma imel svoje posledice v deželnem okviru. O tem poroča-naa na drugem mestu. V videmski pokrajini pa postajajo stvari zelo očitne. Socialdemokratska stranka je marsikje v razsulu. V pokrajinskem svetu nima več zastopstva, Prav tako ga dejansko nima v občinskem svetu v Vid-'Pu. Tam so bili maja izvoljeni štirje svetovalci PSDI, p le eden med njimi je imel v žepu izkaznico stranke. Inje drugi so bili znani voditelji zasebne televizijske . Postaje RDF, ki se je v zadnjih letih odlikovala v gonji proti videmskemu županu Candoliniju in tudi drugim elanom odbora. Zaradi tega niti demokristjani niti so-Clalisti niso hoteli imeti teh ljudi v odboru. V vrstah socialdemokratske stranke je završalo, kajti članstvo je
od pokrajinskega tajnika Setteja zahtevalo, da nekateri od te trojice podajo ostavko. Ti pa se niso za to zmenili. Nadaljevali so svojo gonjo proti županu in zahtevali vstop v njegov odbor. Poleg tega so se povezali z najbolj ekstremnimi tržaškimi melonarji in jim prepuščali prostor na televizijskem ekranu. Znana je bedasta oddaja o Slovencih, kjer so govorih zastopniki tržaškega odbora za obrambo italijanskega značaja tega mesta. Na trojico televizijske postaje RDF je treščila sedaj, tako vsaj poročajo videmski časopisi, tudi finančna kriza. Baje so brez denarja, dolgov naj bi bilo kar za 700 milijonov lir. Po vodi so šli podskusi, da bi to televizijsko postajo kupil kak industrijec. Po vodi so baje šli tudi poiskusi združitve z drugo videmsko TV postajo, t.i. s Telefriuli. Za sedaj je RDF obmolknila.
Socialdemokrati v Furlaniji se nahajajo v težavah tudi drugje. To zaradi vedno bolj jasnega načrta KD, PSI in PRI, da jih izločijo iz vodenja krajevnih uprav. Tako se je pred dnevi zgodilo v Manzanu in v Palmanovi (tu so socialisti vstopih prvič v odbor). Nekaj podobnega se dogaja tudi v Červinjanu, kjer nihče noče socialdemokratskega odbornika. Niti njegova stranka ga noče. Prav zaradi teh nesoglasij v socialdemokratski stranki, kot tudi zaradi akcije socialističnih prvakov, je pričakovati, da pride v najkrajšem času še do drugih prestopov iz prve v drugo stranko. O podobnih prestopih je govor tudi na Goriškem.
MARKO WALTRITSCH
za načrt pri komisiji na vprašanje odgovoril, da
Zapleti ob integrirani °peraciji Trst-Evropa
TRST — Minister za prevoze Signo-ic na vprašanje evropskega poslanca KPI Rossettija odgovoril, da Je italijanska vlada poslala načrt o r^edbi integrirane operacije Trst —
ariani ja - Julijska krajina in Evro->a Pristojnim organom EGS. Odgovor Je tržaški evropski poslanec prejel 30. Januarja letos, vendar se na ravni . uzele o tem ni govorilo. Prav zato Je Rossetti vložil vprašanje na komi-S1J0 Evropske skupnosti, ki naj bi morala načrt proučiti.
^ Odgovoren
- C je na \ J'' «I ir	11,
vjdalijanska vlada sicer proučila na-ert naše deželne vlade, vendar ga 'Vropski skupnosti uradno ni posredovala, vseeno pa je slednja že po-ala sredstva za finansiranje del c-Pcracije. Ob tem je Evropska skup ost pripravljena finansirati izvedbe-i načrt, seveda mora italijanska vla-aa za to zaprositi.
Ob tej zapleteni zadevi, ki v praksi Pomeni nove zamude, je poslanec Rosetta dejal, da smo pred vrsto pomanj-Jiv°sti fr°disi s strani italijanske ade bodisi s strani izvršne komisije -otoke skupnosti. Slednja bi mo ata udejanjiti izvedbeni načrt mimo P osnje italijanske vlade, saj je o jena sam evropski parlament izglaso-r, i solucijo, ki so jo podpisah posl. covini, Carossino in drugi.
j®*? tan je Rossetti dejal, da bi moral . ?. bolJ Pozitivno, če bi skušali .i sručiti posamezna dela, seveda ne , bl se pri tem izgubilo celote, kot ■ Predvideva načrt. V tem smislu toc , ssetti predložil resolucijo o av-osuuh in vodnih povezavah z Ju-zvb aV^°' tem je tudi problem i. z me(l Ronkami, Miinchnom in Bal-kliim*' Ob vsem tem bo treba, je za-evr iSVC>j P°seg Rossetti, predložiti r.j . epskemu parlamentu tudi resolu-J o pomorskih povezavah.
so to pomembne stvari, a i. utore se morata naša deželna in bi	. vla(la bolj angažirati, da
r T: tokkih besed o integrirani ope-11 '•J1 .ret - Evropa ne ostali le frag-hačrte Ceprav Sre za zel° ambiciozne
Načrtovati kadrovanje
KOPER — Na svoji zaimji sej; pred poielnimi počitmeam, , e vodstvo koprske Unije Italijanov posvetilo svojo skrb razpravi okrog vprašanja velikega pomena: srednjeročni in dolgoročni politiki kadrovanja.
V zadnjih letih je namreč opaziti, da se vedno večje število pripadnikov italijanske narodne skupnosti, predvsem srednje generacije, ne vključuje več aktivno v delovanje Skupnosti Italijanov. To seveda povzroča vodstvu Skupnosti precej težav, predvsem ko gre za obnovo predsedniškega in odbomiških mest, čeprav je na dlani, da mnogi Italijani zasedajo v delovnih organizacijah vidna mesta in bi s svojo sposobnostjo in izkušnjami lahko marsikaj prispevali.
Prihodnjo pomlad bodo na sporedu spet volitve za obnovo vodstva in poleti bodo obnovili vodstvo in vse organizme Unije Italijanov z Istre in Reke. Zaradi tega bo nujno že sedaj poiskati ljudi, ki bi lahko sprejeli določene odgovornosti, (eo)
Devetdeset let Aljaževega stolpa
MOJSTRANA — Triglavski župnik Jakob Aljaž je eden tistih gornikov, ki so odigravali pri odkrivanju pogorja in tudi pri razvoju slovenskega planinstva odločilno vlogo. Letos bo v planinskem muzeju v Mojstrani, ki obravnava zgodovino Triglava, na ogled spominska soba posvečena temu znanemu planincu in očetu že ponarodele pesmi Triglav, moj dom.
Jakob Aljaž pa je posebno znan po stolpu na vrhu Triglava, simbola slovenstva. Ta stolp bo letos star 90 let in ob tej priložnosti bo ob njem tudi slovesnost, kjer bo slavnostni govornik častni predsednik slovenskih planincev dr. Miha Potočnik. Sedmega avgusta bodo planinci lahko po slovesnosti ob 11. uri s priložnostnim žigom na posebni ovojnici na svoj način dokazali prisotnost ob visokem jubileju, ki nedvomno sodi v zgodovino slovenskega planinstva.
Slovesnost pripravljajo Planinska zveza Slovenije in planinski društvi Dov-je-Mojstrana in Ljubljana-matica.
Prava planinska sezona se je sodeč po obisku Aljaževega doma v Vratih in tudi Triglavskega muzeja zares začela — eden vrhuncev pa bo prav sve-ačnost na 2.864 metrih nadmorske višine pri Aljaževem stolpu.	J. O.
V
Športni razmah v Postojni
POSTOJNA — Analiza razvoja telesne kulture v občini Postojna je pokazala, da so tako v dejavnosti kot množičnosti na tem področju naredili velik premik na bolje. Od leta 1976 je število športnih društev in klubov naraslo od 18 na 29, pridobih pa so tudi nekaj novih športnih objektov. V prihodnjem obdobju pa ima prednost predvsem dokončanje športnega igrišča v Pivki.	J. O.
Paleolitsko najdišče Divje babe
IDRIJA — Pod robom šebreljske planote na Idrijskem se nahajajo jame, po ljudskem izročilu imenovane Divje babe, ki že po dosedanjih najdbah sodijo med najbolj reprezentativna paleolitska najdišča v Sloveniji.
Tu že šesto leto zapored izkopava pod vodstvom arheologa Ivana Turka petčlanska ekipa strokovnjakov inštituta za arheologijo znanstveno-razisko-valnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane.
Na težko dostopnem najdišču so dosedaj odkopali že več kot pol tone kosti, največ jamskega medveda, ki naj bi po oceni strokovnjakov tehtal povprečno okoli 600 kilogramov in precej orodja pračloveka, po vsej verjetnosti neandertalca. Strokovnjaki menijo, da so Divje babe pred 40 do 50 tisoč leti služile pračloveku kot lovska postaja.
Z izkopavanjem bodo nadaljevali, ker želijo doseči predvidoma zadnji horizont, kjer naj bi se nahajali drugačni ostanki od dosedaj najdenih. Pripadali naj bi klasičnemu musterienu iz zadnje medledene dobe, zaradi česar naj bi bili stari okoli 100 tisoč let.
V Divjih babah II. pa so našli dva kremenova odbitka, ki dokazujeta prisotnost pračloveka, vendar pa njegovih ostankov do zdaj še niso našli. J. O.
Odprtje nove železniške linije
V soboto je v koprskem pristanišču ob terminalu za razsute tovore pristala hongkongška ladja Tatra z nosilnostjo 69 tisoč ton. Gre za eno največjih ladij, ki so doslej pristale v koprski luki, v luko pa je okrog 180 m dolga velikanka pripeljala nekaj manj kot 64.000 ton premoga za Voest-Alpine v Avstriji.
Ob tej priložnosti, je železniško gospodarstvo včeraj odprlo tudi novo transportno železniško hnijo za prevoz razsutih tovorov v Severozahodno Slovenijo, Avstrijo in južni del Zvezne republike Nemčije.
Lepi vtisi iz poletnega Strunjana
O številkah, koliko je letos tujih turistov v Jugoslaviji, ne nameravamo pisati, niti ne dajati uradnih podatkov o številu le teh v letoviških krajih v bližnjih istrskih letoviščih.
Naš namen je bolj opisati, kako poteka v teh krajih življenje, kako so turisti s ponudbo zadovoljni in kaj delajo domačini, da bi goste zadovoljili, jim nudili, ne samo morje, temveč tudi zabavo, dobro hrano in seveda predvsem dobro počutje.
Od Kopra dalje, pravijo, je vse zasedeno. Zasedeni so kampi, hoteh, pa tudi privatne sobe. V kampih letujejo letos v glavnem jugoslovanski turisti, ker so zanje cene v hotelih odločno previsoke. Če pa so že tuji turisti tudi v teh kampih, potem gre prav gotovo za mlade, ki so radi v šotorih, ki jim takšno svobodno doživljanje počitnic ugaja, ki se v družbi sebi enakih prav dobro počutijo.
Naj se tokrat zaustavimo, bolj kot pri Portorožu in Luciji, ki sta prepolna tujih turistov in kjer pridno skrbijo tudi za razne prireditve, izlete in drugo zabavo, v Strunjanu — to je v kraju, ki je prav na sredi poti med Izolo in Portorožem. Ko se človek iz Izole pripelje z avtom do drevoreda, ki se potem strmo dvigne proti Portorožu — od tam pa zopet navzdol do tega prelepega obmorskega letovišča — so na desni strani ceste že prve strunjanske hiše. Naselje se nato nadaljuje levo in desno ob morju ter ima z ene in druge strani lepe hotele, letoviške domove in tudi celo naselje za vojne invalide.
Tu so tudi soline, kjer pridelajo veliko soli, tu
so seveda tudi kopališča, ena za plačilo, druga zastonj.
Dolgo let Strunjan ni bil bogve kako urejen, vsaj za tujce ne. Imel je kamp, imel je na levi stran; tudi dobro vpeljan hotel, vse ostalo je bilo še bolj neurejeno — bolj naravno!
No, sedaj ima tudi desna polovica Strunjana svoj velik hotel, tu je tudi zaprt bazen tako za invalide, pa tudi za tiste, ki ne gredo v morje; tu sta že urejena plaža in kopališče za invalide, z letošnjim letom pa so lepo uredili skoraj ves del obale, tako da je ostal le košček obale za »navadne smrtnike«, ki ne spadajo niti k invalidom, niti k uslužbencem banke, ali drugim počitniškim domovom in se kopajo kar tako »po domače«.
Na tem delu obale je do lani stala stara stavba, v kateri je bil gostinski obrat, ki je imel na razpolago jedačo in pijačo, ob obal; pa je stala še druga majhna zgradba, v kateri' so prodajali sladoled in kavo. Nekaj je letos povsem izginilo, gostinski obrat ob morju pa je povsem spremenil svojo zunanjost ter je razširil svoj zunanji prostor, v notranjosti pa je bar oziroma gostišče. Tu so postavOi mize in klopi, tu igra ob večerih majhen domač ansambel, tu se začenjajo počasi zbirati gostje, ki ne vedo, kam bi ob večernih urah ter se lahko ob morju zavrtijo.
Naenkrat je Strunjan oživel. Podnevi so plaže polne kopalcev, zvečer pa igrajo glasbeni ansambli vsaj na treh krajih, medtem ko se drugje pečejo čevapčiči in druge takšne dobrote.
V Strunjanu so soline, kot smo že povedali. Letos z letino niso posebno zadovoljni, ker je bilo vreme v juniju in začetku julija bolj slabo. Upajo
in obetajo si, da bo vreme sedaj boljše in da se bo položaj nekoliko izboljšal.
V Strunjanu pa imajo sedaj tudi kar velika gojišča klapavic, ali kakor jih mi poznamo »mu-šolov«. Naberejo jih vsak dan kar veliko, čeprav je treba čakati, da zrasejo do prave mere, tri leta, kot so nam nabiralci povedali. Te mušole, ki jih sedaj v strunjanskem zalivu goji tudi podjetje DROGA iz Izole, prodajajo raznim gostinskim podjetjem ob obali, vozijo pa jih tudj v druge kraje. Turisti so se navadili in jih radi naročajo. Če je pa zaslužek dovolj dober, pa .ne bi mogli še reči — slišali smo takšne in drugačne pripombe in kritike. Videl; smo le nabiralce pri delu in lahko rečemo, da ni lahko, da je močno utrudljivo. A če že človek pride na morje, potem si želi bolj rib in školjk, kot čevapčičev, ki so postali že povsod tako rekoč obvezni.
Se torej domači in tuji turisti v teh letoviških krajih počutijo dobro? Prvi so bolj skromni in se držijo domačih kuhinj, oziroma kuhinj v raznih počitniških domovih, pr j pijači pa ne štedi jo; tuji — predvsem italijanski turisti, si kar dobro privoščijo, za nemške turiste pa tako vemo, kakšni v glavnem so. No, letos je turistov iz vseh krajev in dežel in tako pridejo na svoj račun tudi slikarji v Portorožu, prodajalci srebrnega nakita, lesnih izdelkov in vseh drugih spominčkov.
Na pol slečenih kopalk je letos zelo malo — skorajda nič. V modi so namreč zopet enodelne kopalne obleke, čeprav močno izrezane, golih prsi zato tokrat ni veliko. Pa četudi so, je to že nekaj tako vsakdanjega, da nikogar ne razburi, ne tako, ne drugače...
N. L.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
59.
dr vTNe k°i se. Katica.« Videl jo je, ko je odhajala, robna in nežna. Vedno jo je imel rad, čeprav je n® V tej ljubezni več usmiljenja. Toda leta so pri-s; S a. Prijetno zbližanje med njima in postala sta kakor samo očim in pastorka, postala sta ši u. °..več, kot so si oče in otroci. Ali ni Ivan nekoč lablU kitaro samo zato, da bi ob samotnih večerih o skupaj zaigrala in zapela? In še mnogo je bilo stvari, ki so ju zbližale.
j . Ali Pa ni bila tudi Marta nekaj takega, kar ju se tesneje združilo, kar ju je vleklo drugega k mr umu? Sai sta Marto oba ljubila, za oba je po-ohfniJa nekaj posebnega, toda čutila sta, da se jima ma enako oddaljuje. Kam, tega nista vedela, sa-1110 slutila sta.
Pri;	se	ie tudi to razkrilo. To odkritje ni bilo
^zočar l16 Zan^ ne Za ^at'ico’ oba ie enako močno ivan je prej samo slutil. Zdaj je vedel dovolj.
Znova se je čutil pred nekakim prepadom; tej ljubezni ne bo kos, preostane samo še ena pot: ovaditi Petra Koštrco.
To pa je bila zanj pretežka pot in vso noč se je premetaval na postelji, ker se ni mogel odločiti. Pa vendar je bila edina pot, če hoče Marto rešiti. Rešiti pa jo mora, ako ne zaradi sebe, si je govoril, vsaj zaradi Katice. Za Katico je dolžan sprejeti nase tudi to nelepo žrtev.
Zjutraj se je napravil in se izgovoril pred Marto, da gre v mesto. Razen Katice ni nihče niti slutil, kam gre in so mislili vsi, da gre res v mesto. Samo Katica je mislila tudi na to, da bi se moglo zdaj Petru Koštrci kaj hudega zgoditi. Ali ni prišlo vse to zaradi nje? Ali ga ni ona izdala Ivanu? Ali naj zdaj Petra Koštrco opomni, kaj bi se moglo zgoditi?
Peter Koštrca je ta čas sedel pri peči, dremucka! in vselej, kadar je Katica obmolknila, znova rekel:
»Zakaj mi ne poješ dalje? Prav danes se mi hoče tvoje pesmi; tako rad jo poslušam... Ko pojdem od tod, ti bom kupil lepo obleko, da boš mislila name, ko me ne bo več.«
Katica je zapela in še vedno premišljala: zdaj je še čas, da mu namigne. Naj potem stori, kar ga je volja. Saj je bil tako dober do nje, toliko daril ji je dajal, v denarju in v drugih stvareh, ki so primerne za slepo dekle. Včasih je bil prav izbirčen.
Vso pesem je premišljevala in se odločala, a vselej, ko je že hotela obmolkniti, je samo dalje pela.
Ko je prenehala s pesmijo in že nekaj časa molčala, se ga je le dotaknila.
Prijel jo je za roko, s katero se ga je dotaknila. »Kaj je, Katica?« je vprašal nežno. »Ali mi hočeš kaj povedati?«
Katico je nekaj dušilo v grlu, eno samo besedo bi morala izreči, eno samo besedo: »Bežite!« Koštrca bi razumel. Najbrž niti vprašal ne bi, zakaj naj beži. Toda te besede Katica ni mogla izreči, pač pa je čez čas iztisnila iz sebe:
»Tako dobri ste, Peter... res, tako dobri...«
Ali je bilo to zdaj pomembno? Peter je nekaj premišljal, kakor bi hotel dojeti smisel te izpovedi. Po premolku je odgovoril:
»Motiš se, Katica. Morda bi lahko rekla za kogarkoli na svetu, da je dober, za Petra Koštrco tega ne bi smela reči. Kaj ti veš, kdo in kaj je Peter Koštrca? In najbrž nikdar ne boš vedela, kar je vsekakor najboljše. Ta Peter Koštrca, ki živi tu pri vas, je nekdo drug kakor oni, ki ga pozna svet. če bi poznala tistega, bi se ga bala in namesto da si mu rekla, da je dober, bi rekla prav tako odločno, da je zloben, da je grd...«
Vse to vendar ni bilo tistof kar je hotela Katica povedati. Tisto je bilo težje in usodnejše.
Ob Hreščakovi izvolitvi
Tonel: Zakaj se je KPI odločila za vzdržanje
Hreščak: Italijani
nas niso poznali
Claudio Tonel, danes podpredsednik deželnega sveta, je bil v letih Hrešča-kove izvolitve v občinski odbor načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu. Vprašali smo ga za kratek razgovor o tistih dogodkih začenši z mnenjem, ki sta ga izrekla Pit-toni in Botteri, češ da tržaška KPI takrat ni razumela zgodovinskega pomena tiste izvolitve. »To oceno ali sodbo pustim drugim, čeprav mislim, da je dvajset let potem še prezgodaj govoriti, ali je bil tisti dogodek zgodovinski ali pa ne. Bila je vsekakor za tiste razmere zelo pogumna poteza in jo je naša partija kot tako tudi ocenila. V času zelo ostrega nasprotovanja levosredinski politični formuli smo se ob izvolitvi Hreščaka vzdržali glasovanja v znak solidarnosti do Slovencev, ki so bili prav v tistih dneh tarča zelo hude šovinistične gonje,« pravi Tonel, ki dodaja da je imela tista izvolitev žal zelo malo konkretnih učinkov za reševanje odprtih problemov manjšine, kot jasno dokazuje problematika globalne zaščite. Po Tonelovem mnenju je treba vsekakor tudi ta dogodek, kot sicer vse politične dogodke, oceniti realno in kar se da daljnoročno, drugače ostaja vse na ravni čustvenega doživetja in spomina.
Takratni načelnik KPI v občinskem svetu je prepričan, da je treba tudi Hreščakovo izvolitev trezno oceniti v okviru levosredinske izkušnje, »ki ni bila pozitivna in je še bolj zarezala ideološke in strankarske ločnice med Slovenci, poleg vsega pa je imela tudi prvenstveno protikomunistični značaj«. Pokrajinski socialistični tajnik Pittoni, nadaljuje Tonel, je takrat jasno povedal, da mora delavski razred iz osamelosti, v katero so ga pripeljali komunisti, demokristjani pa so šli še dlje in so skušali ustvariti neke vrste »preferenčno os KD-Slovenci tudi v okoliških občinah, da razbijejo tako i-menovani »rdeči obroč«. Ta manever pa jim je klavrno spodletel predvsem v devinsko-nabrežinski občini, kjer so zaman skušali prepričati takratnega voditelja Slovenske demokratske zveze odv. Agneletta o koristnosti takšne volilne liste. To pa seveda ne pomeni, da komunisti nismo znali pozitivno oceniti zadržanja takratnega demokristjanske-ga vodstva, ki se je upiralo diktatu samega nadškofa Santina. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je Hreščakovi izvolitvi leta 1966 sledil zloglasni načrt CIPE, proti kateremu so se odločno in enotno uprli italijanski in slovenski delavci in katerega negativne posledice še danes plačuje tržaško gospodarstvo. Načrt CIPE, ki je znatno skrčil produktivno dejavnost tukajšnjih ladjedelnici, je bil sad politike levega centra.
»Vsekakor smo komunisti tudi glede ocene primera Hreščak odprti za dialog in za odkrito soočanje z vsemi tržaškimi komponentami, ki hočejo, da bi Trst spoznal svojo polpreteklo zgodovino v funkciji boljšega poznavanja sedanje stvarnosti. Žal pa smo pri teh naših naporih ostali skoraj povsem osamljeni, kar pomeni, da druge politične sile niso pokazale dovolj občutljivosti za spo znavanje in za oceno povojnih dogodkov«, nam je še povedal Tonel, ki je že nekaj let koordinator posebne študijske skupine na federaciji KPI, ki se ukvarja s proučevanjem tržaške zgodovine. Letos se bo ta skupina na bližnjem strokovnem seminarju v kraju Cascina pri Pizi soočala prav z izkušnjo levega centra in torej tudi s Hreščakovo izvolitvijo. Na seminarju bodo poleg Tonda predavali Stelio Spadaro, nekdanji tajnik KD Botteri, bivši tržaški podžupan Giorgio Cesare in zgodovinar Fabio Marchetti. Gradivo pa bodo nato zbrali v posebni publikaciji, ki bo izšla piri založbi Editori Riuniti. To bo že četrta knjiga, sad partijskih seminarjev v Cascini.
SANDOR TENCE
ŠOTORI
HIŠNI ŠOTOR, 4 LEŽIŠČA. VERANDA, GRILL NA KOLESIH, MIZA S 4 STOLI, 4 BLAZINE
751.000 lir
tommagini
Ul. Mazzini 37 - 39 TRST
»Ne glede na o-sebno plat celotne zadeve mislim, da je bila moja takratna izvolitev v tržaški občinski odbor res zgodovinski dogodek, če pomislimo na zelo neugodne razmere, s katerimi smo se morali soočati Slovenci v Italiji. Danes italijanska večina pozna nekaj naših problemov (sicer še vedno premalo) in tudi našo zgodovino, pred dvajsetimi leti pa del Trsta sploh ni vedel, da tukaj živi že stoletja tudi naša narodnostna skupnost. Moja izvolitev je bila zato za mnoge Tržačane travmatična, kolesje zgodovine pa je moralo vendarle naprej.« Dušan Hreščak se danes še zelo rad spominja tistih dogodkov, pri katerih je bil protagonist in ki so nedvomno vplivali na njegovo življenjsko pot.
»Občinska seja, ki je dejansko tudi v našem mestu ustoličila levi center, je trajala do treh zjutraj, kar je bilo za tiste čase po svoje tudi rekord. Na trgu pred županstvom so razsajali fašisti in nacionalisti, vzdušje v sejni dvorani pa je bilo navidez zelo mirno, čeprav je bilo pri mnogih svetovalcih opaziti veliko napetost. Jaz pred svojo izvolitvijo nisem spregovoril, čeprav sem imel že pripravljeno intervencijo. S strankarskimi kolegi in tudi z demokristjani je bilo domenjeno, da bom molčal in da ne bom sprožil novih napetosti, govorili so zato drugi, kar se je izkazalo za najboljše,« pravi Hreščak, ki dodaja, da je bilo takrat najhujše že mimo. »Do potresa v mestu je prišlo nekaj mesecev pred izvolitvijo novega občinskega odbora, že isti dan, ko je Pittoni napovedal, da bodo za novega odbornika predlagali mene. Začela je Lega nazionale, sledil pa ji je škof Santin, vsa kampanja pa je potekala tako rekoč pod pokroviteljstvom Piccola.«
»Osebnih nevšečnosti nisem doživel, če izvzamemo grozilno pismo, ki sem ga prejel v tistih dneh in o katerem sem takoj obvestil kvesturo. Ko sem izvrševal odbomiške posle sem bil deležen spoštovanja s strani občinskih funkcionarjev in drugega osebja in le med predstavitvenim obiskom na odborništvu za zdravstvo se eden od tamkajšnjih funkcionarjev ni hotel rokovati z mano.« (st)
Obale Sredozemskega morja vabijo tržaške turiste na poletne počitnice
Večina Tržačanov bo preživela poletne počitnice na obalah Sredozemskega morja. Ta ugotovitev izhaja iz kratke ankete, ki smo jo opravili po telefonu pri nekaterih tržaških turističnih agencijah, da bi izvedeli, kam so in še bodo odšli naši someščani na poletni oddih.
Na top lestvici počitniških in leto-viščarskih krajev, v katere se najraje odpravljajo Tržačani, so še vedno na prvem mestu dalmatinska obala, dalmatinski otoki in istrska obala. Zanimanje za jugoslovansko obalo je izredno predvsem iz dveh razlogov: zaradi relativne bližine in zaradi ugodne menjave dinarja.
Mnogo povpraševanja je tudi za potovanja (z odhodi z ljubljanskega letališča) na Rodos, na Kreto, na Palmo in na Costo Bravo. To so že klasična poletna letovišča Tržačanov, ki so se v primerjavi s prejšnjimi leti v večjem številu odločili za dopustovanje v tujini.
Sedanji gospodarski položaj je i-mel seveda svoj odsev tudi na turistična potovanja. Cehe posameznih turističnih ponudb so se nekoliko zvišale v primerjavi z lanskimi, povišek pa je bil vseeno omejen le na nekaj odstotkov. Ob tem pri turističnih agencijah opažajo določeno skrb turistov za potrošnjo; turisti v bistvu letos bolj kot druga leta »prerešetajo« posamezne cene in jih primerjajo s kvaliteto turističnih storitev, preden se o-dločijo. Pri izbiri počitniškega kraja ima torej žep vse večji pomen.
Med »izvensredozemskimi« deželami je letos dokaj privlačna Sovjetska zveza s prihodi z letalom in s številnimi možnimi krožnimi potovanji. Po-
vpraševanj za »eksotične« kraje je malo. Kvečjemu kak poročni par se odloči za medene tedne na Sejšelskih otokih ali na Mauritiusu. V tem času je namreč Sredozemlje mnogo bolj privlačno od teh »sanjskih otokov«, kjer se prava turistična sezona začenja šele v novembru.
V zadnjem času si med turističnimi deželami vse bolj utira pot tudi Turčija. Po predvidevanjih turističnih izvedencev bo postala v prihodnjih letih vedno bolj zanimiva: egejska obala (ki je zelo podobna grški obali), nedotaknjena narava in dokaj ugodne cene so njeni glavni turistični aduti.
Mnogo Tržačanov se za svoje počitnice poslužuje letala. Aranžmaji z letalskimi prevozi (skupinskimi) so se (v Italiji) podražili od 10 do 15 odstotkov. Letos je bilo v tem pogledu dokaj povpraševanj za počitnice v Gr-
čiji (zaradi zmernih cen), pa tudi v italijanskih turističnih naseljih (na Garganu, v Kalabriji, na Sardiniji). Teden dni v takem naselju z letalskim prevozom stane približno 800 tisoč lir (120 tisoč lir dnevno). Drugi priljubljeni turistični deželi sta Španija in Francija (predvsem po velikem šmarnu).
V tržaških turističnih agencijah beležijo letos še en, turistično dokaj zanimiv fenomen. V Trstu se je povečalo število tujih turistov. Le-ti se obračajo na turistične agencije, da bi dobili informacije o zanimivostih teh krajev in okolice. Mnogo jih vprašuje po Postojnski jami in po Lipid. Med postankom v Trstu (ki je večinoma zelo kratek — dva do tri dni) bi si radi ogledali te kraje, zaradi že kroničnega pomanjkanja hitrih avtobusnih povezav pa vse prevečkrat ostajajo njihove želje neizpolnjene.
Rovinj, biser istrske obale, kjer zelo veliko Tržačanov prebije poletne počitnice
Uspeh dijakov zavoda »Stefan« na natečaju poklicnih zavodov
Walter Auber osvojil odlično drugo mesto
Naša šola je zabeležila v teh dneh še en pomenljiv uspeh: dijak poklicnega zavoda za industrijo in obrt »Jožef Stefan« Walter Auber je osvojil 2. mesto na letošnjem vsedržavnem natečaju državnih poklicnih zavodov na območju Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Tridentinskega - Gornjega Poadižja, njegov sošolec Ervin Černuta pa se je uvrstil na solidno 20. mesto.
Vsedržavni natečaj italijanskih poklicnih zavodov poteka že 25 let, slovenski poklicni zavod iz Trsta pa se ga je letos udeležil prvič. Udeležba na natečajih je dokaj preprosta. Dijaki 3. razredov poklicnih zavodov izdelajo na kvalifikacijskih izpitih praktični izdelek (za vsako usmeritev); najboljše izdelke nato šole pošljejo na vsedržavni natečaj.
Slovenski .poklicni zavod se je udeležil dveh natečajev: za monterje in popravljalce radijskih in televizijskih aparatov z izdeklom Walterja Au-berja in za orodne mehanike z izdelkom Ervina čemute. Tekmovanje poteka po geografskih področjih; naša šola se je udeležila seveda izbirnega tekmovanja na območju naše dežele, Veneta in Tridentinske - Gornjega Poadižja. Na tem območju deluje kar 37 poklicnih zavodov; natečaja monterjev RTV se je udeležilo skupno 9 zavodov, natečaja orodnih mehanikov pa 27 zavodov.
V tako ostri konkurenci je uspeh Walterja Auberja z osvojitvijo drugega mesta še toliko bolj vreden, pa tudi solidna uvrstitev Ervina čemute pomeni priznanje za naš poklicni zavod. Auber je za svoj izdelek prejel 85/100 točke, to je le 5/100 manj od prvouvrščenega dijaka iz Portogruara Lorenza Bittola. Ervin Černuta je prejej 620/1000 točke in je bil sploh najbolje ocenjeni dijak iz tržaške pokrajine na natečaju orodnih mehanikov.
Jutri se v Mačkoljah začne sagra KD Primorsko
Jutri se v borovem gozdiču v Mačkoljah začela štiridnevna domača šagra, katere organizator je KD Primorsko. Lahko rečemo, da ima malo-katero društvo tako lep in prijeten prostor za svoje poletne prireditve, kot je borov gozdič prav na začetku Mačkolj.
Jutri in {»jutrišnjem bo praznik le družabnega značaja ter bo na njem nastopal glasbeni ansambel PLATANA iz Kopra. Za nedeljo so organizatorji pripravili program, ki bo prav gotovo za obiskovalce privlačen iu zanimiv. Poleg koncerta pihalnega orkestra Breg bo na prazniku prvič nastopila plesna skupina Krožka ljubiteljev plesa iz Tržiča, ki se bo pred; stavila z različnimi plesnimi točkam1 rekreacijskega, pa tudi tekmovalnega značaja.
Samo vreme ne sme odpovedati, P3 bo vse v redu. Člani domačega društva nameravajo šagro zaključiti s plesom in družabnostjo v ponedeljek, 29. julija.
Slekel bo že septembra letos
Nov eksperimentalni načrt EGS za vključevanje prizadetih
informacije SIP uporabnikom llllllk
#	M
I
Tržaška pokrajinska uprava je prejela v teh dneh od ministrstva za dirlo potrdilo, da bo novi eksperimentalni načrt za vključevanje prizadetih na delovnih mestih, ki so ga že pred enim letom preko pristojnih oblasti predstavili Evropskemu družbenemu skladu, prejemal finančno podporo Evropske gospodarske skupnosti.
Že maja meseca sta podpredsednik pokrajinske uprave in odbornik za skrbstvo Dario Locchi ter operaterka v okviru načrta EGS Irene Vittorelli obiskala EGS in opozorila odgovorne pri Evropskem družbenem skladu na veliko važnost, ki jo Trst pripisuje uresničitvi četrtega eksperimentalnega načrta. Ob tej priložnosti sta se predstavnika pokrajine pogovorila tudi z italijanskima članoma izvršne komisije EGS Natahjem in Ripo di Meana.
Novi načrt EGS bo imel nekatere značilnosti, zaradi katerih se razlikuje od prejšnjih. Predvsem gre za dejstvo, da šo bili dosedanji načrti v celoti v breme pokrajine, za novega pa si bo tržaška občina prevzela 80 odstotkov bremena, kot predvideva nova konvencija med pokrajino, občino in Krajevno zdravstveno enoto glede storitev za prizadete. Za nadzorstvo, vodenje in upravljanje načrta bo skrbel poseben mešani odbor, ki
ga bo sestavljal po en predstavnik omenjenih ustanov.
Število porabnikov načrta so morali na osnovi smernic Evropskega družbenega sklada omejiti na 100 prizadetih. V okviru načrta EGS jim bodo ali neposredno poskrbeli delovno mesto, ali pa bodo zanje organizirali teoretične in praktične tečaje ob upoštevanju že obstoječih delovnih mest ali takih, ki jih nameravajo izvesti.
Praktična posledica tega pa je, da ne bo neke avtomatične kontinuitete med prejšnjim načrtom EGS (za obdobje 1982-1985) in sedanjim, in to tako glede programov kot glede porabnikov. Prvo obdobje uresničevanja novega načrta bo namreč posvečeno raziskavi in načrtovanju ob tesnem sodelovanju z delodajalci, javnimi ustanovami, sindikalnimi in političnimi silami ter s predstavniki samih prizadetih. Samo na tak način bo namreč mogoče učinkovito izpeljati načrt z resničnimi koristmi tako za prizadete kot tudi za raven zaposlovanja. Naj omenimo, da bo izvedba načrta stala okrog dve milijardi lir za dobo dveh let in štirih mesecev (od L septembra letos do 31. decembra 1987).
V ta namen je pokrajina že okrepila urade, ki se ukvarjajo z načrtom EGS.
Plačilo telefonskega računa za četrto dvomesečje 1985
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1985. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun.
Società Italiana per l'Esercizio Telefonico p.a w
1
j
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
Canon
proizvodni program
fotokopirni stroji — pisalni in pisarniški material.
»OFFICE AUTOMATIC«:
stroji — računalniki — lazer tiskalniki
CMD
Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231
Dokaj realistična ocena v tedniku Mondo economico
Italijanski tisk o novem zakonu o skupnih vlaganjih v Jugoslaviji
naših straneh smo že mnogo tiskarskega črni-a prelili ob vprašanju, ki nas kot manjšino z lastno gospodarsko osnovo neposredno zadeva. Gre namreč ? Prenovljen jugoslovanski zakon o skupnih vlaga-■* . s tujimi partnerji, ki naj bi poleg povečanega zanimanja za naložbe tujega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo ugodno vplival in spodbujal tudi gospodarske tokove preko meje in torej prispeval h gospo-fc	razvuiu na mejnem območju. Mnenja o tem,
oiuco je novo zakonsko besedilo ugodnejše za tujega Partnerja in če bodo nova določila uspela povečati jegovo zanimanje za naložbe v Jugoslaviji, so v tujini še vedno precej deljena, čeprav nihče ne zani--?• da ie njegov pristop prožnejši in 1 za tujega partnerja z ozirom na akonskega besedila. Prav zato smo dti članek Giorgia Viziolija iz
pogoji ugodnej-tiste iz starega se odločili pove-gospodarskega tednika
kako v jugoslo-
jj'mlo economico, ki naj služi kot primer, vn , ocenjujejo vlaganje tujega kapitala unsko gospodarstvo.
Mii bodo spodbude, predvidene z novim jugoslo-žni-8^771 z9^onom 0 tujih vlaganjih uspele poživiti te finaiični položaj v balkanski državi?« se uvodo-"p1 sprašuje člankar in odgovarja s trditvijo, da bi orai biti odgovor nikalen, če upoštevamo dejstvo, da in yjfQoslovanska zadolženost v tujini giblje med 19 JO milijardami dolarjev in da torej »požre« kar 40 sjotkov vseh deviznih dohodkov države.
VVcwj zakon pa po mnenju pisca vendarle prinaša snrvnf!re zanimive novosti in bi moral prinesti nove Podbude za vir deviz, ki je bil doslej obremenjen z .^ami davčnega, valutnega in tudi ideološkega zna-197r’ ^ so odvračale dotok tujih kapitelov. Od leta ^ 0 do danes je bilo namreč sklenjenih le 187 pogodb zn rnefanth vlaganjih, seštevek tujih kapitalov pa je esei približno 200 milijonov dolarjev, kar je 0,6 od-otka vseh vlaganj v Jugoslaviji.
Olajšave za vlaganja tujega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo naj bi imele tudi namen pospeševanja investicij nasploh, saj so bile le te do pred nekaj leti hudo obremenjene z omejevalnimi in protiinflacijskimi ukrepi, ki so jih sprejeli gospodarski voditelji v Beogradu.
Na splošno torej novi zakon predvideva večjo liberalizacijo investicij, zlasti kar zadeva obrestovanje tujega kapitala. Glede na stari zakon so bile ukinjene vse omejitve na zaslužek tujega partnerja, pri ustanavljanju mešanih družb pa ne velja več pravilo, po katerem mora jugoslovanski partner sodelovati z najmanj 51 odstotki celotne naložbe. Da bi pritegnili majhne kapitale, so bile odstranjene tudi spodnje omejitve za sodelovanje pri skupnih naložbah, povrhu pa je sedaj moč sodelovati pri vlaganju tudi s proizvodnimi sredstvi in knovo how, tako da se na primer prenesejo v Jugoslavijo že rabljeni tekoči trakovi ali delno zastarele tehnologije. Med preostalimi spodbudami je najpomembnejša oprostitev vrste dajatev za tujega partnerja, ki niso neposredno vezane na mešane družbe (na primer prispevka za vojaške izdatke).
Vendar pa ostajajo v veljavi tudi nekatere nemajhne obveze: upravno telo mešanih družb mora biti v vsakem primeru sestavljeno paritetno, ne glede na delež pri naložbi. Tuji partner lahko letno iznese iz Jugoslavije le polovico svojega zaslužka (sorazmerno z vloženim kapitalom), ostanek pa mora biti porabljen ali ponovno vložen v Jugoslaviji. In končno, v primeru da gredo izdelki mešane družbe v izvoz, mora družba 54 odstotkov izkupička v devizah prepustiti državi v zameno za dinarje.
Kljub tem omejitvam — zaključuje avtor članka v tedniku Mondo economico — pa novi jugoslovanski zakon o tujih vlaganjih nedvomno pomeni korak naprej v pričakovanju, da se razmere izboljšajo.
V. B.
Mednarodni gospodarski red na prazniku Unità v Sesljanu
Sedanji mednarodni gospodarski red je treba korenito spremeniti, če nočemo nadaljnjega zaostrovanja obstoječih neravnovesij, če hočemo vsaj omiliti sedanjo tragedijo lakote in bede. Okrog te osnovne teze se bodo od danes do 27. julija vrstile na pokrajinskem festivalu Unità in Dela v Sesljanskem zalivu javne razprave in okrogle mize v zavesti, da gre za dramatične probleme, ki nas zadevajo od blizu.
Že danes bo na vrsti prva razprava, posvečena deležu našega mesta v tej dramatični fazi mednarodnega razvoja. Profesorja na tržaški univerzi Roberto Costa in Domenico Romeo bosta razčlenila temo »Trst za države v razvoju: izkušnje, pristojnosti, načrti«.
Jutri se bo član poslanske komisije za zunanje zadeve posl. Dino Sanlo-renzo lotil problema lakote v svetu in še posebno rezultatov in problemov v zvezi z nedavno italijansko pobudo proti lakoti. In končno bo pojutrišnjem na vrsti problematika odnosov med Vzhodom in Zahodom iz zornega kota Trsta in naše dežele. Poslanci Sergio Coloni (KD), Antonino Cuffaro (KPI) in Francesco De Carli (PSI) ter ravnatelj ISDEE Tito Favaretto bodo sodelovali na okrogli mizi z naslovom »Mednarodne izmenjave in sodelovanje: zakonske pobude za Trst in obmejna področja«.
»Bežimo, Cigani gredo...«
»Bežimo, tecimo, Cigani gredo. . .« Kdo se ne spominja tega preprostega napeva, s katerim si je krajšal čas v svoji rosni mladosti. V njem lahko s treznim premislekom zasledimo predsodek, ki je še trdno zasidran v naši evropski miselnosti. »Cigani so pač Cigani« in zato morajo nujno živeti ločeni od naše civilizirane družbe. V našem statičnem pojmovanju življenja namreč težko sprejemamo čezmerno cigansko potrebo po svobodi, njihove običaje in njihov način življenja.
O tej problematiki in še o marsičem drugem je bil govor na okrogli mizi o etnično-jezikovni manjšini Romov, o njihovem zaščitnem zakonu in o vlogi javne uprave za zaščito te
Primer Vespasiano: Polemike na deželi
n/*6*6*11*. svet na včerajšnji seji ni ki. ,'!avljal 0 prestopu socialdemo-atskega odbornika za turizem Ve-»Pas'ana iz PSDI v PSI, kot so pred-„.^Bijim formalno zahtevali komu-v Tako so na polemični seji z f cia<{.glasov sklenili načelniki sve-valskih skupin ob prisotnosti pred-j^noka deželne vlade BiasutUja, ki ^ ™oral osebno poseči v spor, ki je in C<> 1° a!ere nastal med socialisti socialdemokrati in ki postavlja v kaVafnost tudi homogenost šeststran-čo *	!a,a|'t‘ie, ki vodi deželo. Spri-
.te «dločitve načelnikov skupin je [yj 'J na včerajšnji seji predsednik da n'Z°T samo sporočil svetovalcem, j 1° vespasiano »zamenjal dres« in, hort --u lcm govor na enem izmed pri-cmn . zase<lanj. Kdaj ni povedal,
septembra. ^ da b<> ‘0 k0maÌ SredÌ
dri °!u,nìke ° Prestopu Vespasiana in činu vitlnih voditeljev PSDI v so-3 s"c“e vrste (o tem poročamo na nj„i .ani) Pa se iz dneva v dan stop-je Jej?; Med sejo deželne skupščine V l*>s.o do več sestankov o tem tudiaSa?^U 'n Nekateri od teh so bili čen • ° razl,urliivi. Posebno polemi-IVl" te .bi.l deželni tajnik PSDI Dal lem ’ i 'e na srečanju z Biasutti-iasn ^ a,sno zahteval, naj predsednik naj ° T™ Vespasianovo potezo in žiser^ kritično izreče o velikem »re-Cari-',-U<< Prestopa, socialistu De storn*1’ r!iasutti Pa doslej tega ni Verici Sa^ bi s takim zadržanjem n° takoj odprl deželno krizo.
Kot po v>sej verjetnosti tudi v Devinu-Nabrežini
0 sestavi miljske občinske uprave se bo odločilo šele septembra
O usodi nove miljske občinske uprave bo tekla beseda v začetku septembra. Tako so se v prejšnjih dneh sporazumela zastopstva Liste Frausin, PSDI, PRI in rèi, ki so sklenila prvo serijo srečanj o izvolitvi občinskega odbora brez sporazuma, ampak tudi brez razbitja, kar pomeni, da ima štiristrankarska koalicija stvarne možnosti za prodor. Glede programa nove uprave so si baje stališča štirih skupin zelo blizu, povsem odprto pa ostaja vprašanje porazdelitve funkcij, zlasti županskega mesta, na katero računajo tako komunisti
kot laiko-socialisti (v prvi vrsti PSI). 0 razvoju dogodkov v miljski občini je tekla beseda na sinočnji skupščini Liste Frausin, na miljsko, kot tudi na devinsko - nabrežinsko upravno stvarnost, pa b,odo nedvomno vplivala tudi pogajanja za vstop v tržaško koalicijo.
Drevi se bodo v Nabrežini na plenarni seji medtem sp>et sestale delegacije KPI, SSk in PSI, da nadaljujejo z razpravo o programu morebitne domače napredne uprave in p» možnosti tudi o pwrazdelitvi odgovornejših mest v samem občinskem od-
Poletni centri v miljski občini
Miljska občina je tudi letos poskrbela za organizirane počitnice najmlajših. Več kot 200 miljskih otrok se namreč v teh dneh udeležuje pxxhtnic v poletnih središčih. Najmlajši italijanski otroci preživljajo svoje počitnice v miljskem otroškem vrtcu, osnovnošolski otroci v šolskem poslopju pri Sv. Roku, medtem ko so slovenski otroci iz Milj gostje dohnskega poletnega središča.
Letos je miljska občina predala organizacijo in upravo enega od središč zadrugi mladih, ki deluje na področju družbenih služb. Zadruga Pangea je pripravila celoten program za središče pri Sv. Roku in ga tudi izvedla: jutri, ob koncu bivanja v poletnem središču, bodo otroci na sklepni prireditvi staršem pokazali česa vsega so se v poletnem centru naučili.
boru. Vzdušje med nekdanjimi partnerji v občinski koaliciji je nekoliko bolj optimistično kot pred mesecem dni, čeprav je še prezgodaj govoriti o gotovosti px>trditve sedanjega zavezništva, kljub temu da se tudi krajevni socialisti postopoma usmerjajo v to politično rešitev, ki p» našem mnenju nima verodostojnih političnih alternativ.
Pred drevišnjim srečanjem se je nekajkrat že sestala posebna delovna komisija treh strank, ki se ukvarja s programskimi smernicami bodoče uprave. V središču prozornosti teh progovorov so bila zlasti vprašanja sožitja in zaščite slovenske manjšine ter gosprodarskega in družbenega razvoja občinske skupnosti. Delovna skupina je tako mnenja, da bo morala uprava v novi mandatni dobj delati kolegialno in da bo delo odbora podvrženo rednemu preverjanju občinskih tajništev treh strank. Kljub dokaj pospešenemu tempu razgovorov in srečanj v zadnjih dneh računajo, da bo tudi odločitev o novi devinsko-nabrežinski upravi padla komaj sep>-tembra, čeprav ni izključiti presenečenj v vročih avgustovskih dneh.
manjšine. Pobuda je stekla v okviru prokrajinskega praznika Dela in Unità v Sesljanskem zalivu. V razpravo so prosegli Alberto Held, ki je predstavljal skupnost Sintov iz Trsta, Mario Udorovich, ki je predstavljal Sinte iz Vidma ter še predstavnik Opera nomadi iz Trsta, Luigi Sfer-co, deželna svetovalka KPI. Augusta de Piero Barbina in podpredsednik pokrajinske uprave, Dario Locchi.
Govorniki so iz različnih zornih kotov provzeli osnovne zahteve ciganske skupnosti, ki se deli v več skupin, med katerimi so najbolj značilni Romi, ki so ohranili svoje nomadsko pw-reklo, in Sinti, ki se tudi več let u-stavijo v istem kraju. Iz razp)rave so najbolj izstopali prostorski problem tako kratko kot dolgoročnega bivanja, problem značilno ciganskih delovnih zaproslitev kot upravitelj st vo vrtiljakov ter ilegalno nabiranje železa, in problem šoloobveznih otrok, ki so predvsem zaradi nomadstva in načina družinskega življenja bistveno prikrajšani pri šolanju.
V Italiji se nahaja 80.000 Ciganov, ki so večinama italijanski državljani, vendar p>a vse dosedanje probude za njihovo zaščito nosijo imena prosamez-nih oseb, organizacij, strank oziroma prosameznih krajevnih uprav. Vse te probude še vedno čakajo na širši, vsedržavni zakon, ki bi prooblastil primerno ukrepanje v prosameznih deželah.
Zgodovina Ciganov ima globoke korenine. Legenda pravi, da je Cigan skoval žeblje za Kristusov križ in s tem obsodil svoj narod na večno tavanje. Strokovno p>a je dognano, da Romi izhajajo iz severozahodnega dela Indije, od koder so pred približno tisoč leti začeli potovati po svetu iz še neznanih razlogov. V Italiji jih prvi omenja Ludovico Muratori v svojem delu Rerum italicarum seriptores iz leta 1422. Kmalu p» prihodu Ciganov v Evropo so se prijavili spopiadi z domačim prebivalstvom predvsem zaradi tipičnih značilnosti Ciganov, ki so v ostrem nasprotju z evropskim. Od devetega stoletja dalje so bili Cigani predmet številnih krvavih spopia-dov, o katerih nam priča tudi Jurčičev Jurij Kozjak. Višek krvoločnih preganjanj je ciganska skupnost utrpela v koncentracijskih taboriščih, kjer so Nemci ubili 500.000 Ciganov. Obdobje sicer milejšega preganjanja se nadaljuje tudi sedaj z emarginacijo. prezirom, zaničevanjem in večinskim neproznavanjem ciganske specifičnosti.
L. G.
pismo uredništvu
Vandalsko početje proti nabrežinskim °lrokom
So rl0* me(I nedeljo in ponedeljl zena ,nanci Porezali gumijasta skilij,; sta lužila otrokom, Id i kot ni?- ,nabrezmski proletni cenf „„rtetno »osvežilo« in seveda
svtete v vodi
ki so na tak na
nega*smn-' k uspehu našega po Igo p jlsca se zahvaljuje odbor Pridal den 511 ŠD Sokol. »Zahvi
slab0] šPmnf da ^ slabo de-ia
Proti ’ Dohnrtabse Pa’ če te "aperj’ 0sebnihkUdarri’ ki zahtevajo vel trokom aaf10rOv in so namenjene
(bllmr K11 I- Gruden in ŠD Sok<
Ali Je to dokaz ^rajnega spomina?
PokoD^-pred dnevi bil na prosešk Se no\ na nekem pogrebu, s vil ob m!"uanGrn žalnem obredu m ŠpangeHa1”^^' Vek°slava - Lojz da sem n taksen obup! Mislil s« teoža n03 fmajni in ne na gre naše ’pravte •l^Tvse življenje boril kih p&Ce- .^a žalost- kohko je
rjenih	razbitih in
cev kot km’ sP°menikov naših b Kot Je bil pok. španger, ki so ,
li svoje mlado življenje za boljšo bodočnost našega in vseh narodov, ki so žrtvovali vse svoje življenje, bili pjreganjani, bili po ječah in konfina-cijah. In kaj imajo sedaj? Nekateri nimajo niti enega cveta na grobu. To je velika sramota za vse nas. Ob njegovi smrti, ki je bila 27. decembra 1971, sta bila v Primorskem dnevniku objavljena dva članka, oba bolj ali manj poudarjata, da bo španger vedno z nami ter nam ostal v trajnem spominu. Zanemarjenost njegovega groba je dokaz, v kakšnem trajnem sprominu nam je pok. Španger ostal.
M. M.
Spominski srebrnjak Zavoda
združenega sveta
Italijanska kovnica bo izdala srebrnik, s katerim bo proslavila obletnico ’ ustanovitve Zavoda združenega sveta Jadranskega morja. Kovanec bo imel nominalno vrednost 500 lir, prodajali pa ga bodo po 10 tisoč lir. S prodajo bo država krila prispevek v višini 3 milijard lir, ki ga daje za štipendije dijakom, ki bodo v prihodnjih letih obiskovali mednarodno šolo v Devinu.
Pokrajinski sindikati pozitivno o »paketu« za Julijsko krajino
Pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL ugodno ocenjujejo avdicije o tako imenovanem »paketu« za Trst v parlamentarni komisiji, kjer je priša do izraza enotna volja po čimprejšnji odobritvi tega vladnega ukrepa v korist julijskega gosprodarstva, zlasti spričo zamude, s katero prihaja v parlamentarno razpravo. Prav zato tajništva poudarjajo, da bi bilo treba paketu zagotoviti prednost pred drugimi predmeti razprave v parlamentu.
Tržaške sindikalne organizacije oprozarjajo tudi na promen predvidenega sodelovanja krajevnih in deželnih družbenih sil pri upravljanju z obetajočimi se sredstvi. V tem smislu naj bi namreč refinansiranje Sklada za Trst, sklada PRIE in Sklada za Gorico provezali s potrebo po čimbolj učinkoviti prorabi sredstev, ki naj bi bila v skladu z razvojnim načrtom in z izbirami deželne uprave.
Pokrajinska sindikalna tajništva izražajo tudi prepričanje, da lahko samo z uskladitvijo različnih prosegov, državnih, deželnih in ustanove IRI, pričakujemo razvoj Julijske krajine in ozemeljsko uravnovešenje. V teni okviru tajništva tudi ocenjujejo za zelo pomembna zakonska osnutka poslancev Decarlija in Cuffara - Baracettija o tako imenovanih obmejnih območjih, ki da začrtujeta novo središčno vlogo naše dežele ne samo v razmerju dò Italije, amp>ak celotne Evropske gospodarske skupnosti.
Ugodna stališča o »tržaškem sinhrotronu«
Tržaška občina je ugodno ocenila stališče italijanskih znanstvenikov, ki so podprli načrt o izgradnji sinhrotrona na Tržaškem. Načrt je predložil minister za znanstveno raziskovanje GraneUi. V tem primeru ne gre več za megaprojekt Evropske gospodarske skupnosti, o katerem je bilo toliko govora v preteklih letih in ki je praktično prepadel potem, ko sta se Francija in Zvezna republika Nemčija dogovorili za izgradnjo evropskega sinhrotrona pri Grenoblu. Minister Granelli se je zatem zavzel za načrt »italijanskega sinhrotrona«, ki naj bi ga zgradili na Tržaškem. Tržaška občina meni, da se bo s to pobudo še povečal ugled Trsta na znanstvenem področju.
Brez hujših posledic
Včerajšnja črna kronika je v našem mestu zabeležila le dve prometni nesreči z lažjimi telesnimi poškodbami vpletenih oseb. V križišču ulic Rossetti in Pascoli je dopoldne s svojo dyane trčil v drog obcestne razsvetljave 22 letni brezposelni Gaetano Gallena, stanujoč v Ul. Canova 22. Utrpel je lažji udarec v glavo, v ka-tinarski bolnišnici pa so ga po pregledu odpustili s prognozo okrevanja v protih dneh.
Enako prognozo so zdravniki izrekli 18-letnemu Mauriziu Milaneseju, prodajalcu, ki je s svojim motornim kolesom yamaha v križišču ulic Trento in Machiavelli trčil v renault Guerrina Stoka. Voznik osebnega avtomobila se pri trčenju ni poškodoval.
Umrla je naša draga
Sava Šramel roj. Praprotnik
Pogreb bo v Lokvi danes, 25. t.m., ob 17. uri.
Žalujoči: hčerki Jasna in Darja, sestri Vanda in Dana z družinami ter drugo sorodstvo.
Lokev, 25. julija 1985
Po gasilskem prazniku v Boljuncu
»Bodi v pomoč svojemu bližnjemu« plemenito geslo prostovoljnih gasilcev
Voda in ogenj ne gresta skupaj, pa tudi burja ni prijatelj in zaveznik gasilcev. To- se je pokazalo na Gasilskem prazniku v Boljuncu, ki je uspel le s sobotnim družabnim večerom, nedeljski program, ki je, poleg nastopa Pihalnega orkestra Breg predvideval tudi zahtevne gasilske vaje, pa je moral na žalost odpasti.
Gasilci, vključeni v Združenje prostovoljnih gasilcev iz dolinske občine, pa njihovi tovariši iz Hrvatinov, Trsta in tokrat tudi iz Železne Kaple na Koroškem so se sicer srečali, zbrali, se pogovorili in si tudi obljubili, da se prihodnje leto srečajo v Hrvatinih, a vse je ostalo v glavnem pri besedah, dobrih mislih in željah in pri kozarcu vina.
V dvorani gledališča F. Prešeren smo našli Igorja Petarosa, predsednika Združenja prostovoljnih gasilcev Breg in pa častnega poveljnika Društva prostovoljnih gasilcev iz Hrvatinov Jožeta Volmuta. Koroških gasilcev ni bilo več, ker so se pripeljali sem s svojim gasilskim ' kamionom, pa so želeli še ob dnevu opraviti dober del poti, ki jih je čakala do doma.
»V soboto je praznik še kar dobro uspel« nam je-povedal Igor. »Že smo delali rožnate načrte, kako bo vse lepo poteklo tudi v nedeljo. Potem pa je prišlo neurje ter nam je v hipu podrlo kioske, razbilo, ali pokvarilo plastične strehe, potem pa je prišla vmes še tragična nesreča na Tridentinskem ter so morali tja na pomoč skoraj vsi poklicni gasilci iz Trsta. K nam je prišla le maloštevilna delegacija iz Trsta, da nas pozdravi in da nam izreče dobre želje. Družabnost smo sicer podaljšali do ponedeljka, naš gasilski praznik pa smo prenesli za dve leti, ko bomo slavili 10. obletnico našega delovanja.«
Če bo leta 1987 deset let od vašega obstoja, se pravi, da je bilo vaše združenje ustanovljeno leta 1977?
»Prav tako je. Ustanovili smo združenje leta 1977 na osnovi deželnega zakona. Začeli smo z delom resno in kmalu so nas spoznali odgovorni v Trstu tako, da so se že naših prireditev in srečanj udeležili predstavniki tržaških gasilcev, finančne službe, policije, kar pomeni, da nas upoštevajo. Društvo šteje sedaj 47 čla-
nov, ki so lahko, po zakonu stari od 18 do 60 let. Mladi radi sodelujejo in imamo že več takih, ki se nam mislijo še pridružiti.«
Kakšno delo in kakšne posege pa opravljate?
»Naša naloga je gašenje gozdnih požarov, če gre za druge požare, potem tu nastopijo' poklicni gasilci iz Trsta. O gozdnih požarih nas obvestita poveljstvo gasilcev v Trstu, ali pa deželna služba za gozdarstvo. Imamo dve gasilski vozili, imamo seveda tudi svoje obleke in tudi opremo, ki jo potrebujemo: Sedaj smo na dražbi kupili še nekaj kamionov, tako da bo naše delo bolje steklo.«
O razstavi stare in nove gasilske opreme, ki smo si jo že prej ogledali, pa nam je Igor povedal:
»Eksponate starih gasilskih uniform in čelad smo dobili od vojnega muzeja v Trstu. Od tu sta tudi dve stari gasilski vozili in sicer eno angleške znamke iz leta 1800, drugo pa avstrijske znamke iz leta 1900. Nekaj stvari nam je dal na razpolago namestnik poveljnika tržaških gasilcev Sgorbissa, majhne modele gasilskih avtov in drugega pa je izdelal Augusto Doria iz Trsta.«
Jože Volmut iz Hrvatinov nam je takoj zagotovil, da so stiki s prostovoljnimi gasilci iz dolinske občine najboljši — bratski. »Veseli smo bili, ko so se ustanovili in radi smo jim z nasveti pomagali, če so nas seveda potrebovali. Geslo gasilcev je: bodi v pomoč svojemu bližnjemu. Sovražnika ne poznamo, razen seveda ognja. Prihodnje leto bo naše društvo slavilo 30. obletnico delovanja. Pa smo se že dogovorili, da se tam vsi skupaj srečamo. Žal nam je, da nismo mogli prikazati, kaj znamo. Hoteli smo simulirati požar v tem kulturnem domu in pokazati kako ga je treba gasiti. Naše ženske, ki tudi delujejo v našem društvu, pa bi pokazale, kako se pogasi goreče vozilo. No, pa bomo to in še marsikaj drugega pokazali na našem prazniku. Zadovoljni smo že, da smo se videli in zadovoljni, da smo se srečali tudi z brati iz Koroške. Tudi takšni prazniki in srečanja so koristni, potrebni, pa tudi prijetni.«	N. L.
kino
Leopolda Pavletič osemdesetletnica
Čila in zdrava je v preteklih dneh dočakala 80-letnico svojega življenja Leopolda Pavletič roj. Kovačič. Slavljenka sodi v tisto primorsko generacijo, ki je bila v svojem življenju najtežje preizkušena. Rojena v Svetem pri Komnu, je že kot otrok med prvo svetovno vojno izgubila mater, brata (ki je padel neznano kje) in dom. Po povratku iz begustva v Višnji gori in Ljubljani ni družina našla niti kamna na kamnu tam, kjer je prej stala domača hiša.
Usojeno ji je bilo, da je do kraja prehodila vso trnovo pot, kot so jo prehodili tedaj tudi tisoči drugih Primorcev. Za kruhom je odšla v Trst, kjer se je spoznala in poročila z učiteljem Julijem Pavletičem. Pred fašističnim preganjanjem je mlada družina pobegnila v Jugoslavijo, kjer je po brezposelnosti in službah v odročnih krajih dočakala v Ptuju 2. svetovno vojno. Gestapo je moža odpeljal v taborišče, družina pa je spet izgubila vse in je morala v novo begunstvo v Ljubljano. Tam se je skupno z možem že v prvih dneh upora opredelila za osvobodilni boj in se po njem vrnila v Trst, kjer se je v prvih povojnih letih udejstvovala v naših naprednih organizacijah.
Po moževi smrti posveča slavljenka vse svoje misli in skrbi otrokoma, vnukom in pravnuku, ohranila pa je tudi živo zanimanje za vse dnevne dogodke, katerim sledi od leta 1945 pa do danes, predvsem preko našega dnevnika, ki ga vneto vsak dan prebira.
menjalnica
24. 7. 1985			
Ameriški dolar ....			1.905.-
Kanadski dolar ....			1.405,-
švicarski frank ....			800,-
Danska krona .....			182.—
Norveška krona ....			226,—
Švedska krona ....			224,-
Holandski fiorini ....			589,-
Francoski frank . . . .			214,-
Belgijski frank ....			31.-
Funt šterling				2.670,-
Irski šterling ......			2.050.—
Nemška marka ....			663,—
Avstrijski šiling . . . .			94.—
Portugalski eskudo . . .			10,-
Japonski jen				7.-
Španska pezeta . . . .			10.-
Avstralski dolar ....			1.250,-
Grška drahma				14.-
Debeli dinar				6,10
Drobni dinar				6,20
BSHiiS
BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. r. À.
TRST - UUCA F. FlLZMO -	61--440
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bosta opereti »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Fri-mla in H. Stotharta.
V	soboto, 27. t. m., ob 20.30 bo na sporedu šesta predstava operete v treh dejanjih »La baiadera« E. Kalmana.
V	glavnih vlogah nastopajo: Stella Doz (Odette), Daniela Mazzucato (Ma-rietta). Max René Cosotti (Radjami), Sandro Massimini (Napoleone), Vincenzo Manno (La Tourette), Gianfranco Saletta (polkovnik Parker). Mauro Serio (Dewasing), Giorgio Vailetta (direktor gledališča). Luigi Palchetti (Primprinette), Franco Jesurum (Cohen), Fulvio Falzarano (direktor hotela). Plesalca solista Patrizia Omeri in Roberto Fantini. Režiser: Giorgio Pressburger; orkester in zbor gledališča Verdi
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, teL 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 25. julija JAKOB
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.42 — Dolžina dneva 15.02 — Luna vzide ob 14.22 in zatone ob 24.31.
Jutri, PETEK, 26. julija ANA
Vreme Včeraj: temperatura zraka 28,8 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb ustaljen, veter 16 km na uro severovzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lara Legovich, Jen-niver Cosima Sblendorio, Davide Manfreda, Angela Rigotti, Alberto Nicoli. Luca Ciguj, Valentina Novak.
UMRLI SO: 35-letni Adriano Kohl, 72-letni Giusto Žafran, 92-letna Giuseppina Gigli, 81-letni Vittorio Martellani, 83-letni Riccardo Gefter Wondrich, 65-letni Fernando Mazzei, 60-letni Giancarlo Stuparich, 81-letna Teresa Germani vd. Sivi, 57-letni Giorgio Turchino, 82-letna Angela Compagnino vd. Caruso.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tek 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Pro-sek žavlje
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje.
Ariston 21.30 »La rosa purpurea del Cairo«. Režija Woody Alien; igrajo: M. Farrow, J. Daniels, D. Aitilo.
Eden Zaprto zaradi počitnic do 26. t. m.
Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta.
Excelsior 20.00 — 22.15 »Witness - Il testimone«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Miami beach: spiaggia di fuoco per una ragazza svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana štT 2 16.00 — 22.00 »Prendimi, coprimi di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Ametj-ville possession«. Za vsakogar.
Mignon 17.00 — 22.00 »L’alcova«. L. Carati. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 18.00 — 22.15 »Stati di allucinazione«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capito! Zaprto do sobote.
Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta.
Radio 15.30 — 21.30 »Vacances polis-sonnes«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
darovi in prispevki
V	spomin na Marijo Ukmar daruje Miro Ukmar z družino 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	počastitev spomina Maria Dolenca daruje Justi Race 50.000 lir za SKD Tabor Opčine.
V	počastitev spomina Brede Rauber daruje družina Race 50.000 lir za KD J. Cankar pri Sv. Jakobu.
Namesto cvetja na grob Damianine none darujeta Ana in Branko 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	isti namen daruje Cvetka z možem 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Malko Briščik - Blazina darujeta Eda in Dinči Gorup 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	počastitev spomina drage none Malke Briščik - Blažina darujeta Damjana in Robi Gorup 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	počastitev spomina Svetka Križ-mančiča daruje Miro Ražem z družino
50.000	lir za ŠD Zarja.
Ul. sv. Frančiška 20
vabi danes, 25. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave
ŽARKO VREZEC slike in risbe
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje sklicuje za jutri, 26. t. m., ob 20.30 redno odborovo sejo.
KD Primorsko vabi na sagro v borovem gozdiču v Mačkoljah 26., 27-, 28. ih 29. t. m. V petek in soboto od
20.30	dalje ples z ansamblom PLATANA iz Kopra. V nedeljo: ob 19. uri koncert pihalnega orkestra Breg, ob 20. uri priznana plesna skupina CIA-BOS iz Tržiča, ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD, ki bo igral tudi v ponedeljek. Kioski vsak dan od 17. ure dalje in v nedeljo ob 10. ure dalje.
ZSKD obvešča, da bo urad posloval od 29. t. m. do 30. avgusta s sledečim urnikom: vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 16. do 19. ure, ob sobotah zaprto. Urad bo zaprt od 12. do 17. avgusta.
izleti
KD Rovte - Kolonkovec priredi 15. in 16. avgusta 2-dnevni izlet v Novo mesto in okolico. Vpisovanje ob sobotah od 20. do 22. ure na sedežu društva ali pa tel. št. 040/827-808 ali 827-528.
razna obvestila
Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bodo uradi zaprti od 5. avgusta do 17. avgusta.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
mali oglasi
PANDO super 45, staro 4 mesece, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/229-377.
NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam ford escori 1100 v dobrem stanju. Tel. 040/751-684 ob urah kosila.
STE PROSTI par ur tedensko? Priznano podjetje išče v Gorici uveljavljenega zunanjega prodajalca/ko. Možnost dobrega dodatnega zaslužka. Pismene ponudbe na: ZTT, Oglasni oddelek, C.P. 559 - Trst.
PRODAM fiat 131 supermirafiori, 60 tisoč km, odlično ohranjen, obroči iz lahke litine. Telefonirati ob uri obeda 0481/84741.
PRODAM po ugodni ceni tovornjak fiat 645 v odličnem’ stanju, s kesonom dolgim 5 metrov. Telefonirati ob uri obeda 0481/84741.
SAUNA SOLE - čudovita krema za hup šanje med sončenjem je v prodaji tudi na Opčinah v parfumeriji KOZMETIKA 90.
NA PROSEKU je odprl osmico Milko Cibic. Toči belo in čmo vino.
PRODAM novo rustično hrastovo spalno sobo po polovični ceni. Tel. na št. 040/575-145 ali 54390,
PRODAM nov kavč na vogal v žametu po polovični ceni. Tel. na št. 040/575-145 ali 54390.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz matematike in fizike. Telefonirati na št. 0481/882-339.
IZGUBILA sem zlat ovratni obesek na prazniku v Gabrjah. Pošten najditelj naj telefonira 0481/78180.
OSMICO je odprl Terčon Ivan, Mav-hinje 42. Toči belo in čmo vino, poskrbljeno je za prigrizek.
OSMICO je odprl v Saležu Herman Škrk.
V LEPEM zelenem parku v Praprotu ima odprto osmico LUPINC. Toči belo vino in teran.
POČITNIŠKO HIŠO kombinirano, zidani del z brunarico, zemljišče okrog
3.000	kv. m v okolici Ljubljane prodam zdomcu. Tel. 040/211-805.
PRODAM verižni stroj za vrtanje lesa. Uporaba stroja na mizi ali na steni. Tel. 040/412-380.
PRODAM po ugodni ceni tovorno vozilo ford 4550, spredaj nakladalnik, zadaj izkopač - fiat 682 n/2 prekucnik v 3 delih. Tel. 0481/85725.
PRODAM prenosljivo licenco trgovine s foto-kino aparati. Pojasnila na Primorskem dnevniku.
UGODNO prodam, tudi posamezno, 2 novi pocinkani garažni vrati. TeL na št. 040/211-936 v večernih urah.
GOSTILNA GUŠTIN, Zgonik je zaprta zaradi letnega dopusta od 18. t. m. do 9. avgusta.
CRT: pogled v prihodnost
Pobuda, ki je
namenjena ekonomskim operaterjem v industriji
V času, ko je povpraševanje po najnovejših tehnoloških dosežkih vedno večje, bančni zavod Cassa di Risparmio di Trieste'nudi ekonomskim operaterjem posebno pobudo, ki je bila preučena v sodelovanju z Združenjem tržaških industrijalcev, z namenom, da se nudi potrebna denarna sredstva industriji, ki želi namestiti novo tehnologijo za proizvodnjo in za raziskave.
S to pobudo predvideva bančni zavod CRT podeliti, v zelo kratkem roku in po izredno ugodnih obrestih, denarna sredstva do 70% predvidene investicije. S tem, vnaprej nudi denarne prispevke, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni.
Vseh informacije so na razpolago v uradih Cassa di Risparmio di Trieste in na Združenju industrijalcev tržaške pokrajine.
Cit
CASSA DI RISPARMIO DI TRIESTE

I llt«IIMMN
r— i/>—
habitat
n •iiMRia
vestecasa sa*
Drevored Verdi 40/42 TRŽIČ — Tel. 0481/40148
STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANOVANJA
ZAVESE — PREPROGE — DRSEČA VRATA — ODEJE — PRESITE ODEJE — RJUHE — PREGRINJALA —
KARNISE in OPREMA ZA ZAVESE Jtd.
•mnuyiw>iuiqiiu»1U|»||i|biIi«iii■	■>Tii«hii *t>>»l|«»»l*»lijpil>»|l>»»]
POPUST 20% POLETJE
Na naši ustrežljivosti, resnosti strokovnosti ni popustov!
Ženska in njena stvarnost
0 blagodejnem učinku zaposlenih žensk
Zaposlena ženska, še zlasti, če zaseda odgovorna mesta ali pa se v svojem poklicu uveljavila, blagodejno vpliva na svojega življenj-skega partnerja, oziroma na druiin-sko srečo. Do takšnega presenetlji-Ve9a odkritja so se na osnovi posebne ankete dokopali ameriški sociologi, ki so želeli raziskati učinke _^zvcng°spodinjskega« dela žene na moške v prepričanju, da ženina zaposlitev kvarno vpliva na dobro počutje in občutje moža. Nepričakova-uc rezultate raziskave so objavili v Tevjii American Sociologica! Review, uo-d njimi pa so bili začudeni tako Morji ankete kot tudi širša javnost. 1 ema raziskave je bila namreč zastavljena v obratni smeri: do kakš-. raere lahko negativno vpliva na Psihološko ravnovesje in samospoštovanje mož dejstvo, da je njihova ena zaposlena. Ronald Kessler in ames McRae, profesorja na michiganski univerzi, ki sta raziska-o vodila, sta izhajala iz splošno raz Fjenega mnenja, da može iz prak-icnega in psihološkega vidika zelo remeni zaposlena žena. Po eni stra-b naj bi bili izredno nezadovoljni 1}hd dejstvom, da dom ni tako ure-3 n kot v tistih družinah, kjer že-,'J* hi zaposlena; še bolj pa naj bi aZe- .Prizadevalo dejstvo, da ne ■fdržujejo lastnih žena, kar naj bi J V0*!” v hude depresije.
boroženi s takšnimi »resnicami«
0	se ameriški socio-psihologi lotili ^aziskave in odkrili, da so v glavnih1 .Mcžje profesionalno uveljavlje-
h žensk zdravi, tako s fizičnega '/ .s Psihološkega vidika in da mo-cbitne težave ne izhajajo iz kvar-lh posledic ženine zaposlitve. Si cr pa sta takoj prišla na dan tudi ca značilna pokazatelja: zadovolj tvo nad ženinimi profesionalnimi spe?« je znatno večje pri mlajših oskih, razumevanje, oziroma odo-ravanje ženinega poklica je nekako Prcmosorazmemo z ravnjo njene pro icsionalne uveljavitve. Skratka mlaj-
1	moški bolj pozitivno gledajo na nino zaposlitev, istočasno pa bolj
-M se ženska uveljavi v službi, manj Ma problemov doma.
Malo podrobnejša analiza podat-pa je pokazala, da imajo rezul-Nerl sončni tudi senčna stran.
, cdvomno poklicno udejstvovanje hsk povzroča manj nasprotovanja m še pred leti (psihološke motnje problemi mož so odraz odkrite-
STREŠNI
ŠOTORI
PO
60.000 lir
tommaCini
u*- Mazzini 37 - 39 TRST
ga ali skritega neodobravanja, medtem ko se je nekako uveljavila praksa, da so neporočene ali vsaj žene brez otrok redno zaposlene), vendar pa morajo v prvi vrsti same rešiti irrsto praktičnih problemov. Odobravanje, celo veliko spoštovanje, ki ga imajo možje v zvezi z ženinim poklicem do svoje partnerice, jih namreč v večini primerov ne zavede do tega, da bi sami priskočili na pomoč v gospodinjstvu. Tako je na primer odgovor na vprašanje o ureditvi gospodinjskega in sploh družinskega življenja odkril, da možje spoštujejo zaposlene žene tudi zato, ker so le te pokazale veliko organizacijsko - praktičnega smisla tu di doma in ne samo na delu.
Če njihove organizacijske sposobnosti niso zadoščale, pa so priskočile na pomoč matere ali tete, oziroma hišne pomočnice. No, in v tem primeru se je izkazalo, zakaj je pomemben delovni uspeh žene: poleg časti prinaša namreč tudi večje dohodke, ki omogočajo najemanje ob časnega ali stalnega osebja za pomoč v domačem gospodinjstvu. Za to je pač treba oceni o rezultatih ankete dodati pripis, da moški ne zavirajo ženinega poklicnega udejstvovanja, če si žena, tako ali drugče, prevzame skrb za dom.
Zelo pomembno poglavje v anketi je bil tudi odnos do otrok, oziroma presoja, če zaposlena mati kvarno vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Število odgovorov, da je materina zaposlitev pozitivna za otroka, je bilo v odločni večini, s pripombo se veda, če je urejenih vrsta praktičnih problemov (od prehrane dalje). Raziskovalci so še enkrat potrdili, Ida je pomembnejša kvaliteta od kvantitete časa, ki jo mati posveti otroku; hkrati pa so ugotovili, da se v primerih, ko je žena zaposlena, otroku veliko posveča tudi oče, kar je nadvse pozitivno za oba (za otro-'ka in očeta).
Na anketo in na njene rezultate je treba seveda gledati iz ameriškega zornega kota; ZDA se namreč sploh ne morejo ponašati v visokim povprečjem zaposlenih žensk (precej višje je v nekaterih državah Zahod ne Evrope, absolutne rekorde pa beležijo v vzhodnoevropskih državah), še manj pa z dobro ureditvijo socialnih služb. Ženina zaposlitev, predvsem pa usklajevanje delovnih in domačih obveznosti, sta zato v veliki meri odvisna od njene odločenosti, sposobnosti in razumevanja, ki ga ima doma. Sicer pa si tudi v u godnejših okoliščinah ženska z družino brez navedenih kvalitet in pogojev težko zagotovi profesionalno udejstvovanje. V tem njenem neneh nem naporu pa jo lahko tolaži misel, kateri kot kaže pritrjuje vedno več moških, da ženska, ki je dolga leta zaprta med domače stene se težko nadalje razvije v privlačno in zanimivo osebnost, (bip)
Tel.: 040/61946
POVERJENI ZASTOPNIK £ Apple COmpUtCr
^ornputer Macintosh, ča'a' razPolaga tudi ^ „u.u -
C' S. š, ž, ž iz slovenske abecede.
ki ga naše podjetje uradno zastopa in pro-word - processing programom, ki uporablja
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
KADIO
Prvi kanal
11.15 Televideo
13.00	Poletni maraton Balet in človek
13.30	Dnevnik
13.45	Becket e il suo re - film Igrajo Richard Burton, Peter O’Toole, John Gielgud
16.10 Storie di ieri, di oggi, di sempre
16 35 II grande teatro del West - TV film
17.00	L’ultimo fuorilegge - TV nadalj. 17.50 L’olimpiade della risata - risanka
18.35	Bugie, ovvero inventarsi una vita da raccontare - TV priredba
19.35	Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	II grande Biondo - film Igrajo Pierre Richard, Mirelle Dare, Jean Rochefort
21.45	Dnevnik
21.55	Mister O - 11. oddaja
22.55	Canzoniere italiano - 1. del
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu in Vremenska napoved
Drugi kanal
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia:
Senza famiglia - 3. nadaljevanje
14.05	L’estate è un’avventura:
I modi di dire - lutke Leggende indiane - TV film Simpatiche canaglie - film
17.05	Le stagioni del nostro amore -film
Igrajo Enrico Maria Salerno, A-nouk Aimée, Jacqueline Sassard
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40 L’asso della Manica - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	200 milioni di marchi maledetti-1. del TV nadalj.
22 OO Dnevnik 2 - Vesti
22.10	Le strade di San Francisco -TV film
23.00	Fornacette di Calcinaia (Pisa): kolesarstvo
23.35	Divine: la ragazza di campagna
Tretji kanal
11.15 Televideo
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.00	Šola in vzgoja:
Kakšen karakter ima tvoj o-trok?
20.30 II generale Della Rovere - film Igrajo Vittorio De Sica, Sandra Millo, Giovanna Ralli
22.35	Dnevnik 3
23.00	Filmska kamera in spomin
23.10	The Atomic Cafè - dokumentarec
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
15.00	Film
16.45	West Side Medicai - TV film
17.40	Smithovi - TV film
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRŽIČ — Začetek del plovne ploščadi SOVODNJE — Mednarodni odbojkarski turnir
PALMANOVA — Cvetličarska razstava
TRST — Projekcionist, poklic ki izumira
ŽARNICE — Obisk pri beneških otrocih
19.30	TV D - stičišče
19.50	Velike razstave
20.25	Hudičeve igre - TV nanizanka
22.00	Kaj bomo pili nocoj? - variete
23.00	West Side Medicai - TV film
24.00	Film
Ljubljana
17.35	Teletekst
17.50	Poročila
17.55 Storžkovo popoldne: Vrnitev
18.05	Portret Mileta Klopčiča
18.40	Čas, ki živi:
Izvir - dokumentarec
19.15	Risanka
19.50	TV dnevnik I
20.05	Tednik
22.10 Bregovi - 4. del
22.15	TV dnevnik II
22.30	Retrospetkiva domače TV drame posvečene življenju zamejskih Slovencev:
F. Žižek: Ipavci Benjamin -2. del
Zagreb
18.15	Na črko, na črko - otroška serija
18.45	Ljudje, čas, glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Monitor - politični magazin
21.05	Koncert skupine Dire Straits
21.50	TV dnevpik
ZASEBNE DOSTAJE
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	Giovinezza, giovinezza - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.25	Sentieri - nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degli animali - dok.
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera - TV film
18.30	Tuttinfamiglia - tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Festivalbar
23.45	II ponticello sul fiume dei guai -film
RETEQUATTRO
9.40	La schiava Isaura - TV novela
10.15	Giorno per giorno - TV film
10.40	Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Giornp ’-v’- -"orno - TV film 15 Alice - TV film
13.45	Mary Tyier umore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05	Thundaar il barbaro - risanka
15.30	Space Ghost and Dino Boy - risanka
16.00	Mi benedica padre - TV film
16.30	Lancer - TV film
17.30	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.30	Febbre d’amore - TV film
19.25	La schiava Isaura - TV novela
20.00	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Houston - TV film
22.30	Duello a E1 Diablo - film 00.30 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	Camminando tra le fiamme -film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate ’85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Il meraviglioso dottor Dolittle-risanke
Fio la piccola Robinson - risanka
Speed Buggy - risanka
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	Uomo bianco va col tuo dio -film
82.30	Cin Gin - TV film
23.00	H pianeta degli uomini spenti -film
01.30	Mod Sguad i ragazzi di Greer -TV film
TELEPADOVA
14.00	Adolescenza inquieta - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	Le quattro piume - film
18.00	Voltus 5 - risanka
18.30	Le nuove avventure di Pinocchio - risanka
19.00	Yattaman - risanka
19.30	Conan - risanka
20.00	Quore selvaggio - T Vfilm
20.30	Scacchiera di spie - film
23.15	La macchina della morte
TRIVENETA
9.30	Dokumentarec
10.00	Risanke
10.30	A Sud dei Tropici - TV film
11.30	Dr. Kildare - TV film
12.00	II giornalista mascherato - film
14.00	A Sud dei Tropici - TV film
14.45	Un soldato in cerca di gloria -
film
16.30	Risanke
17.30	Avventura nel deserto - film
18.50	Dr. Kildare - TV film
20.30	La grande scelta - film
TELEFRIULI
14.30	Attenti a quei due. . . l’ultimo appuntamento! - film
16.00	Risanke
17.30	The Bold Ones - TV film
19.40	Disperatamente tua - TV film
22.15	II rompiballe rompe ancora -film
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Potovanje po Vehki Britaniji; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Demetrij«, napisala Anna Maria Romagnoli, dramatizirala Marjana Prepeluh, IV. del; Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Turina;
11.40	- 13.00 Opoldanski zbornik; Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenske popevke; 14.10 - 17.00 Popoldanski program:	Naša vina;
14.30	Diskorama; 16.00 Beležke za zgodovino otroštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.15 EP; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.15	Objave - EP; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Objave - EP; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; Objave EP;
17.00	Pogovor o. . .; 17.40 Utrinki iz zamejstva - Števerjan - 15. zamejski fesUval; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Otvoritev;
6.35	Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Na počitnicah po Jugoslaviji; 18.30 Johann Sebastian Bach 235-letnica smrti; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Popevke;
11.0	Opereta v tridesetih minutah;
11.30	Trentatrè trentine; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master; 16.00 Il Paginone; 17.30 Radiouno jazz; 18.28 Glasbeni program; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Zeleni val; 19.28 Audiobox Desertum; 20.00 II burbero benefico - radijska priredba; 22.00 poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30,
19.30	Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 9.10 Tuttitaha. . . parla; 10.30 Govorni program; 12.45 Tuttitalia. . . gioca; 15.00 Accordo perfetto; 15.42 Glasbeni program; 16.35 La strana casa della formica morta - radijska priredba; 19.50 Radio za šole; 20.10 Poletna simfonija; 21.00 Serata a sorpresa; 22.40 Piano, pianoforte.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00 12J0O, 14.00, 19.00, 21JOO Poročila;
5.30	Prva jutranja kronika; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Dobro jutro, o-troci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes od 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10-
15.25	Popoldanski mozaik; 15.25 EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Lahke note; 18.30 Emil Adamič: Klavirske skladbe; 18.55 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kvartetom godal;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Poročila; 21.05 Literarni večer: Večer umetniške besede: Maks Furi jan; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Poročila - Našim po svetu;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno: Andrej Sinjavski: Traktat o miših; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Po soglasnem sklepu občinskega sveta
Za odvoz smeti v sovodenjski občini bo treba plačevati okrog 10 odst. več
Za odvažanje in sežiganje smeti bodo občani v Sovodnjah prihodnje leto plačali kakih deset odstotkov več. Za toliko se bodo namreč podražile tarife po sklepu, ki je bil sprejet soglasno na zadnji seji občinskega sveta, ki jo je v odsotnosti župana Primožiča vodil podžupan Klemše.
Nove tarife so sledeče: gospodinjstva 470 lir po kvadratnem metru (425), bančni in drugi uradi 610 lir (550), trgovine in podobni obrati 720 lir (655) in gostinski obrati 920 (845).
V obrazložitvi predloga je podžupan posebej naglasil, da je prilagoditev tarif nujna, saj je razkorak med stroškom za storitev in prihodkom od takse zelo velik. Letno porabi občina za smetarsko službo približno 35 milijonov lir, za letos predviden dohodek iz taks pa znaša okrog 23 milijonov. To pomeni, da mora občina razliko (skoraj 12 milijonov) kriti iz lastnih sredstev, ki bi jih lahko uporabila na drugih področjih. Največji izdatek predstavljajo stroški za osebje (skoraj 22 milijonov lir), strošek za sežiganje smeti bo letos predvidoma presegel osem milijonov lir, če k temu dodamo stroške za gorivo in vzdrževanje tovornjaka ter razne manjše posege, dobimo pravo podobo, koliko služba stane.
Podžupan je v obrazložitvi predloga povedal tudi, da v letošnjem finančnem zakonu ni posebnih določil glede maksimalnih poviškov takse za smetarsko službo, da pa je treba upoštevati osnovne smernice finančne politike, ki težijo za tem, da bi se, čeprav na daljši rok, doseglo vsaj približno ravnovesje med dohodki in stroški.
Med krajšo razpravo so svetovalci izvedeli tudi, da se je v zadnjem času občutno povečala količina smeti, ki jo mesečno poberejo občinski delavci. To pa se seveda pozna v računih za upepeljevanje: sežig enega stota smeti namreč stane danes že 3800 lir. V vrečah z odpadki je pa večkrat material, ki med odpadke ne sodi. Potrebno je zato apelirati na večji čut odgovornosti posameznih občanov, so poudarili na seji občinskega sveta, kjer so razpravljali tudi o številnih drugih vprašanjih, opravili vrsto imenovanj v razne ustanove in organizme, podžupan pa je svetovalce seznami da bo jutri zvečer na Vrhu vaški posvet o, v zadnjem času zelo perečem, vprašanju oskrbe s pitno vodo.
Ob koncu seje so svetovalci opozorili še na vrsto vprašanj, predvsem pa na potrebo, da občinska uprava, v
mejah pristojnosti, reši najbolj akutne probleme na ekološkem področju. Vaščani Sovodenj in tudi nekaterih drugih zaselkov se namreč že dolgo pritožujejo zaradi onesnaževanja zraku. Iz nekaterih živinorejskih farm na območju občine se, zlasti zvečer m ob določenih vremenskih razmerah širi sila neprijeten smrad. Podžupan je v krajšem odgovoru dejal, da vprašanja ni mogoče hitro in enostavno rešiti, da pa bo uprava storila potrebne ukrepe.
Drevi seja pokrajinskega sveta
Drevi ob 20. uri se bo sestal goriški pokrajinski svet. Predsednik ga je sklical, da se odobrijo številni sklepi, ki so sicer bili na dnevnem redu že na prejšnjih sejah, pa niso utegnili o njih razpravljati. Predvsem gre za ratifikacijo številnih sklepov, ki jih je v zadnjih mesecih (od februarja dalje) sprejel ožji pokrajinski odbor. Nekateri so pomembni. Poleg tega naj bi porazdelili tudi denar umetniškim in strokovnim šolam, kot predvideva posebni deželni zakon. Govorili bodo tudi o pristopu v konzorcij za unizervo v Vidmu.
Kotalkarska revija v nedeljo na Peči
Kultumo-športno društvo Vipava s Peči bo svoje letošnje poletno praznovanje sklenilo v' soboto in nedeljo. Na sporedu imajo zaključek športnega turnirja ter kotalkarsko revijo.
V prejšnjih dneh so Pečani pripravili vrsto zanimivih pobud, ki so v večernih urah privabljale na zabavišče veliko domačinov in tudi druge obiskovalce. V nedeljo je dokajšnji uspeh doživel folklorni večer, na katerem sta nastopili mladinski folklorni skupini iz Nabrežine in Ločnika. V teh dneh pa se ob mraku zberejo domači športniki, ki se merijo v nogometu in odbojki.
Zadnji dan praznovanja, v nedeljo, pa bo namenjen panogi, s katero se trenutno ukvarjajo na Peči. Za to priložnost so pripravili revijo, na kateri bodo nastopili vsi pečanski kotalkarji, kakih dvajset. Njim se bodo pridružili še nekateri Novogoričani. Prireditev se bo pričela ob 19.30.
Povejmo še, da bo v soboto zvečer tekmovanje v briškoli ter ples.
Drevi občinski svet
v
v Steverjanu
Na izredni seji se bo drevi, ob 20. uri sestal občinski svet v Steverjanu. Na dnevnem redu seje so predvsem imenovanje predstavnikov občine v
V doberdobski občini
Že več kot dva meseca brezposelni čistijo ulice
Prepovedano namakanje zemlje
Pomanjkanje vode v Steverjanu uporaba le v osebne namene
Tudi v doberdobski občini je po masivnem zapiranju tovarn tržiškega območja postalo vprašanje brezposelnih hud družbeni problem. Da bi vsaj delno pomagala svojim občanom je doberdobska občinska uprava izkoristila možnost vladnega zakona iz šestdesetih let, ko je vlada odobrila ministrstvu za delo poseben sklad namenjen finansiranju tako imenovanih »delovišč za brezposelne«. Ta možnost pa ni na razpolago le za mlade brezposelne, tiste, ki še niso dobili svoje prve zaposlitve, ampak tudi za starejše, saj je bila starostna meja postavljena do šestdesetega leta. Z zgaraj omenjenim skladom ministrstvo za delo plača dnevni honorar delavcem v višini 13 tisoč lir ter prispeva pri nakupu in najetju potrebnega delovnega orodja.
Občinska uprava je tako deset začasno zaposlenih delavcev izkoristila
za čiščenje občinskih cest in parkov, saj trije občinski uslužbenci ne u-tegnejo zadostiti vse širšim potrebam občine. Vodja delovišča Massimiliano Mattiuzzi nam je povedal, da bodo v 153 delovnih dneh izpeljali točno začrtan načrt, saj le na podlagi takega načrta dobijo nakazana potreb-n sredstva. Pri izbiri dnevnega delovnega načrta pa se ozira predvsem na pomembnost in na potrebe kraja, saj večkrat dobijo v ta namen obvestila občanov. Predvidenih je 153 delovnih dni, doslej jih je bilo opravljenih približno 65, s tem da se v primeru slabega vremena izgubljeni dan nadoknadi. Ob koncu naj dodamo še to, da je doberdobska občinska uprava sklenila izplačati ob koncu del 5 tisoč lir dnevno vsakemu zaposlenemu kot nagrada za uspešnost na delovišču.
Čudno se zdi govoriti o pomanjkanju vode v Steverjanu potem ko je v nedeljo ponoči v tem kraju padlo toliko dežja. Pa je vendar tako. Vsako poletje se ponavlja ista slika. Zaradi večje porabe vode ta manjka. V Steverjanu je to vsakoletni pojav ob tem času. Prav zaradi tega so se že pred leti pričela dela za ojačitev vodovoda, ki pa niso še zaključena. Šele čez nekaj let ne bodo v Steverjanu imeli več opravka s tem.
Ker je prišlo do čezmerne porabe zaradi namakanja vinogradov in vrtov je števerjanski župan Humar podpisal odredbo s katero, upoštevajoč vse predpise s tega področja, prepoveduje uporabo vode za namakanje vrtov in vinogradov, kot se sedaj dogaja. Po obstoječih pravilih je tudi prepovedano polniti plavalne bazene z vodo, prav tako umivati avtomobile ter druga vozila. Zaradi pomanjkanja vode (če je nekateri prekomerno uporabljajo je drugi nimajo!) je moč, p»© obstoječih predpisih in pogodbah, vodo uporabljati le za osebno uporabo ter za potrebe živine v hlevih.
Števerjanski župan Humar vabi vse občane, da se držijo teh predpisov. Proti kršilcem bo občina nastopila upoštevajoč obstoječe zakone.
Zdravstvo na Goriškem v oceni CISL
Na zadnjem sestanku teritorialnega tajništva sindikata CISL so pretresli vprašanja goriškega zdravstva v okviru novega deželnega zdravstve-
nega plana. Beseda je tekla predvsem o predlogu za zaprtje bolnišnic v Krthinu in Gradežu ter v zvezi z neurejenim položajem v krajevni zdravstveni enoti. Sindikat CISL je mnenja, da je še čas, da se politični predstavniki izrečejo za boljše upravljanje krajevnih zdravstvenih struktur in to upoštevajoč tudi predloge, ki prihajajo s strani sindikalnih zvez.
S tem v zvezi, beiremo v tiskovnem sporočilu, se bodo odgovorni za zdravstvena vprašanja treh sindikatov srečali, da bi sestavili skupni predlog, ki ga bodo predložili političnim strankam, oziroma deželnemu zdravstvenemu odborništvu.
Gabrci gredo na Koroško
Člani in prijatelji kulturnega društva Skala iz Gabrij gredo v soboto in nedeljo na dvodnevni izlet na Koroško. Izlet so pripravili po u-spešni sezoni in pomeni nekako na-, grado za vse, ki so se čez zimo tja do poletnega praznika v tej vasi prizadevali za društveno delovanje
Avtobus bo odpeljal v soboto 27. julija ob 15. uri izpred sedeža KE Skala v Gabrjah. Zvečer bo društveni pevski zbor nastopil v Hodišah pri Celovcu na tamkajšnjem prazniku Poletna noč. Po prenočevanju v Celovcu bodo Gabrci odšli na Jezersko, kjer se bodo poklonili spominu koroških borcev pred tamkajšnjim spomenikom. Kosilo bodo imeli v Tinjah, popoldne pa si bodo ogledali še nekatere koroške znamenitosti.
razne ustanove, obnovitev občinskih komisij in sprejem nekaterih drugih sklepov.
Udrla se je cesta v Gabrjah
Kot kaže bomo v prihodnjih dneh v goriški okolici imeli opravka z novimi težavami v prometu. Na pokrajinski cesti med Rubijami in Ga-brjami, kjer se že nekaj mesecev, odkar je bila zaprta državna cesta št. 55, odvija zelo gost promet, kjer pogostoma vozijo tudi oklepna vozila vojske in kjer je, kljub prepovedi, dokaj živahen tudi promet težkih tovornih vozil so že vidne posledice na cestišču. Tako je zadnje dni prišlo do udora na odseku med Dolnjimi in Gornjimi Gabrjami, na ostrem ovinku, kjer je sicer že predviden poseg pokrajinske uprave za razširitev ceste in ublažitev nevarnega ovinka. Popustil je, kot kaže, na suho grajeni oporni zid, ki se bo, brez takojšnjih primernih posegov posul, na omenjenem mestu pa bo nastalo ozko grlo v prometu. Včeraj so bili na kraju funkcionarji tehničnega urada {»krajinske u-prave.
izleti
SPD Gorica priredi 3. in 4. avgusta tradicionalni izlet v Dolomite. Cilj je tokrat krožna pot okoli treh Cim. Pojasnila in podrobnosti pri odbornikih društva.
razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava priredi jutri, 26. t.m., ob 20.30 v gostilni Pri lovcu na Vrhu srečanje z občani glede perečega vprašanja oskrbe s pitno vodo. Na srečanju bodo prisotni tudi upravitelji in funkcionarji konzorcija Cafo.
koncerti
V okviru poletne sezone, ki jo prireja goriško društvo Lipizzer, bo v nedeljo v občinski knjižnici v Gradežu koncert tržaške harfistke Serene Ar-gentin. Mlada glasbenica je v svoji sicer kratki karieri dosegla več mednarodnih nagrad, ter je član Trieste Harp ensembla. Na nedeljskem koncertu, ki se bo pričel ob 21. uri, bo predvajala skladbe Haendla, Bacha, Albeniza, Rote, Hasselmansa, Morta-ria in Salzeda.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—21.00 »Labbra umide d’amore«
CORSO 17.45—22.00 «Agente 007 - L’uomo dalla pistola d’oro«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Veličastna dvojica«;
20.30	»Topla Cecilija«
SVOBODA 20.30 »Cestni bojevnik« DESKLE Danes zaprto
POGREBI
Ob 9.30 Marianna Baldini vd. Izzo iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Stražicah in na glavno {»kopališče; Ferruccio Grumatti iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrež.
Marko Wallritsch
Pevma, Oslavje in Štmaver skozi stoletja	14.
Na Oslavju, kjer je takratno središče vasi bilo v naselju, ki je danes znano kot D1, Oslavia, so imeli vaški praznik sv. Mihaela. Na Oslavju je bila takrat kapelica. Najprej so seveda imeli cerkveno slovesnost, potem pa tudi plesno prireditev, na katero so se domači fantje zelo prizadevno pripravljali. V središču takratnega Oslavja je bilo takrat trinajst hiš,, poleg teh pa tudi večja stavba grofov Marinelli. Večine teh hiš danes ni več .vzela jih je prva svetovna vojna, po njej pa so obnovili le štiri.
Prebivalci teh krajev so bili naročeni na razne slovenske časnike, ki so izhajali v Gorici, predvsem na »Sočo«, »Gorico« in »Primorski list«. Kmetje so bili naročeni tudi na strokovne časopise. Brali pa so tudi veliko knjig, k čemur je pripomogla zlasti šolska izobrazba v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Naročali so predvsem knjižne zbirke Družbe sv. Mohorja, ki so izhajale v Celovcu in bile zelo razširjene med Slovenci tako doma kot v svetu. V zadnjem letu pred prvo svetovno vojno je imela ta družba 78.271 članov, kar je svojevrsten rekord. Družba je pošiljala med ljudi vsako leto koledar in nekaj knjig.
Zanimivi so podatki o naročnikih v krajih, ki jih omenjamo v tej razpravi.
Leto	Pevma	Štmaver	Podsabotin
1879	29	. !0	16
1884	27	10	18
1885	29	10	14
1886	33	12	19
1901	111	30	30
1902	97	31	31
1907	97	28	29
1908	92	27	30
1910	31	31	35
1911	92	34	37
1912	89	36	38
1914	88	35	35
Zaradi zanimivosti objavljamo seznam naročnikov celovške Mohorjeve družbe v letu 1914 na območju Pemve, Štmavra in Podsabotina :
Pevma: Humar Iv. Nep., kurar; Kuracijska knjižn., Marij, družba; Prinčič Edv., nadučitelj, Krsnik Ret; Leopoldina, učit.; Zlovk jan., arg.; Furlan Anton, cerk.; Fiegl Ant., Gravner Ant., cerkv. ključ.; Klanjšček Jož., Klanjšček Jož., Šuligoj Jož., Fiegl Jož., obč. star.; Levpušček Ant., Primožič Val.; Čuk Ant., Koršič Jož., Bevčič Mihael, Brezigar Mihael, Breščak Al., Komavli Alojz, Maraž Franc, Valentinčič Ant., Škorjance Al., Hlede And., Fiegl Karol, Primožič Karol, Drufovka Jož., Sfiligoj Jož., Pavlin Jan., Gravner Jožef, Primožič Flor., Valentinčič Anton, Sfiligoj Anton,
Sfiligoj And., Gravner Al., Figelj Jan., Kodrmac Ant., Vogrič Alb., Mikluš Jož., Božič Mih., Komavli Ant., Tronkar Franc, Drufovka Kar., Primožič Jem., možje in gosp.; Fiegel Mar., Pintar Am., Jug Mar., Koršič Kat., Mikluš Karol, Fikfak Kat., Sosol Mar., čibič Mar., Žnidaršič Jož., Komjanc Mar., Benedetič Karol, Pintar Franc., žene in gosp.; Blažiča Jož, Sosterčič Jož., Kodrmac Karol, Mužič Jož., Bensa Val., Komavli Fr., Siimčič Iv., Bevčič Bud., mlad.; Buškin Eliz., Makuc Karolina, Valentinčič Katar., Fiegl Karolina, Dominiko Frančiška .Primožič Justina, Koršič Jožefa, Humar Marija, Komavli Alojzija, Primožič Lue., Arko Mar., Bevčar Štefanija, Sfiligoj Roz., Prinčič Mar., Sošol Ter., Bensa Alojz., Sošol Mar., Komavli Apo., dekleta; Sošol Filip, cerkv. pevec"
Št. Maver: Mašera Jos., zlatomašnik; Benič Mavr., nadučit.; Ljudska šola, Bensa Ant., Bensa Jan., Bensa Jos., Bensa Štefan, Bensa Št., Bitežnik Jož., Doljak Fr., Doljak Iv., Doljak Jan., Poljak Jos., Figelj Anton, Figelj Karol, Figelj Mar., Filipič Fr., Foti-zari Iv., Kacafura Val., Kregav Ljudm., Klanjšček št., Mavrič Ant., Mavmč Kat., Milost Ev., Peršolja Angela, Pintar Filip, Pintar Jožefa, Pintar Luka, Pintar Mar., Radinja Mar., 'Radinja Valentina, Stergar Valentin, Terčič Jožef, Valentinčič Josip, Vedramin Anton-
Podsabotin: Terpin Ant., vikar; Bensa Ciril, Bizaj Miki., Breščak Pet., Cibič Jož., Cibič Al., Drufovka Ant., Drufovka Fr., Drufovka Mih., Fikfak Ant., Fikfak Cir., Gabrijelčič Jož., Kuljat Pe., Mižigoj Jož., Paljavec Al., Pintar Andr., Pintar Jan., Pintar Jož., Pintar Maks .Radikon Anton, Radikon Jož., Terčič Alb., Terčič Jož-, Valenčič Jože .Valentinčič Jan., Vogrič And., Figelj Veron., Grav-nar Frana, Čekon Frana, Marinič Berta, Marinič Otilija, Plesničar Mar., Terčič Kat., Terčič Mar., Prinčič št.
Razmišljanja o poteh socializma
»Beseda o K. -ju« Bojana Stiha
Ta nenavadno dinamični kulturni delavec, v poslednjih desetletjih med drugim, direktor in umetniški vodja ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega, gledališča v Celju in kasneje v Mariboru, trenutno obujevalec slovenske films/ce proizvodnje na Viba filmu v Ljubljani, fcntifc in esejist, BOJAN ŠTIH, rojen leta 1923 v Ljubljani — si je izbral za svoje pričevanje o svojih 40 letih zapis o K-ju, ki tako rekoč dobesedno spominja in tudi hoče spominjati rta znani Kafkov roman »Proces«, in njegovega osrednjega junaka Josepha K-ja. Docela izven Štihovega, portreta bi bil miren, uravnote-Zen, nepolemičen prispevek, zato je tako rekoč simptomatično, da je nje-B°va misel tudi to pot izrazito iskateljska, bojevita in da se poslužuje preteklosti za soočanje s sedanjo-sljo in tudi prihodnostjo. S citatom s°dobnega francoskega literata, da ^pomeni pisanje obdržati enovitost v življenju, da je pisanje z eno be-sedo hrbtenica« — pod citirano mislijo je podpisan Michel Butor — Pričenja Bojan Štih svojo pripoved ? K-jii, o pomembnem in ustvarjalnem človeku naše pretekle in Polpretekle zgodovine, ki mu gre zaradi njegovih pogledov na življe-nJe in politiko vsa čast in priznanje.
V vzporednici Prešernovega Črto-mira, ki stoji pred baziliko v Ogle ju, in med K-jem, ki stoji sredi tridesetih let pred Kremljem, ni praktično nobene razlike: v obeh primerih gre za resnico in dejstvo, da je mogoče sprejeti absolutno premoč duhovne in oblastniške matice, ali pa ubrati svojo, izvirno in sebi primerno pot.
Preprosto povedano: Bojan Štih odpira nevralgično vprašanje sodobnega in sploh vsakršnega socializma, ki je nepreklicno ujet ali v spone velikega Gruzinca, Stalina, ali pa poskuša — kar naj bi bilo normalno — iskati nove, demokratičnej-še poti, razvojne možnosti in pravi razcvet socialistične misli in življenja. In ves čas opisovani K. je sredi tridesetih let pred mogočnim Kremljem po vsej verjetnosti močno skeptičen, čeprav molči in ne reče nič. Toda mnogo kasneje, v zamisli pa že mnogo prej, prične u-resničevati svojo vizijo, svojo zamisel, ki sta ji tuji nihilizem in birokratizem, predvsem pa se odmakne od statičnega pojmovanja časa, ki ga je hočeš nošeč uzakonil Stalin.
Po tem pojmovanju je mogoče graditi prihodnost edino z brutalnostjo v sedanjosti, po pojmovanju K-ja
pa je pravilno graditi prihodnost tako, da ji v sedanjosti pripravljaš temelje. — Dalje je K. ovrgel vse sindrome karizme, karizmatične o-sebnosti, ki naj postane simbol in cilj socializma ter odprl vrata — potem ko je bil vsaj z eno svojo j,atavico v njegovdm območju — resničnega romantičnega zanosa, brez katerega razumnikova in revolucionarjeva pot preprosto ni možna. Potem ko postane kmalu jasno, da gre v primeru K-ja za Kardelja in njegovo vizijo političnega razvoja, dostavlja Štih, da je postala na žalost razumnikova pozicija v sodobnem svetu z eno besedo nevzdržna, v kolikor ji ne stoji ob strani pluralistična možnost družbenega in miselnega razvoja. Zakaj vsako idejo je mogoče zbirokratizirati, jo okosteneti, jo dogmatizirati, jo že v sedanjosti napraviti večno in potemtakem brez razvoja, jo okameniti in odtujiti resničnim vzgibom življenja.
K. je iskal moralno učinkovitost družbe in ji sktišal pripravljati pogoje življenja, tolsto moralno učinkovitost pa po Bojanu Štihu omogoča in pogojuje le pluralistični sistem svobodnega javnega mišljenja. Zoper monolitno monotonijo oblasti, za odprte prostore gibanja in idej, tako v posamezniku kot v velikih državnih sklopih, za izvirne poti v prihodnost, ne pm za uniformirane, že vnaprej poenotene sisteme, ki v bistvu ustvarjajo razvoj ali pa ga bistveno krnijo. Za prostor razumništvu, ki mora postati nepogrešljiva sestavina vseh ljudi in končno vsega naprednega, kar pomeni tisto vrenje misli in idej, gibanj in sopihanj, ki pravzaprav ponavljajo bujne in vitalne lastnosti življenja samega — tega neustavljivega, skokovitega, barvitega in mestoma nepredvidljivega fenomena, sredi katerega se nahajamo vsi, pa zatorej tudi zgodovina kot širši pojem tega istega »mi«, Z vsem svojim temperamentnim delovanjem, vedno lucidnimi, mestoma tudi ostrimi in žolčnimi posegi v družbeno in posredno tudi kulturno stvarnost — ali pa narobe — se je in se Bojan Štih ves čas v bistvu zavzema za priznanje in vlogo razumništva v vseh sektorjih družbenega življenja, ker je pač zelo nevarno potisniti to isto razumništvo v specializirana delovanja. Zaradi tega svojega cilja priznanje K-ju za njegovo dosledno humanistično vztrajanje tudi v politiki, zaradi takšnega cilja na koncu citat velikega francoskega pisatelja, Andréja Grida, ki je izjavil, »da bodo svet rešili posamezniki.«
JANEZ POVŠE
Največja grafična razstava
SSAČJCMI BISKÀLB LPJbUANA
M&vmm	umumA m&oumua
2i, jiittu mm mm	a srr x m »s	11 v v -
ueiaK za 16. grafični bienale v Ljubljani. Bienale je gotovo najzanimivejša ai največja grafična razstava te vrste v svetu, ki tudi tokrat združuje grafične fosežke umetnikov iz preko petdeset držav. Razstava bo odprta do konca
septembra
Ob 1100-letnici Metodove smrti
En zapis na listu, iztrganem iz misala, nam govori, da se je brala slovanska maša leta 1583: »1583 Miseca Ijjuna na 15. Pride k nam v Kamnane g. škof vidamski i nas vizita ta isti dan na svetoga vida tako hoti da Mašu hrvački poem pred vsimi doktori i pred vsim pukom v crikvi S. Mihaela v Kamendh. Ja pre Fran-ceško V(a)lentič dalmatin od raba.« V glagolici so ponekod pisali matične knjige in zapisnike bratovščin na njihovih letnih skupščinah. Tako imamo vrsto knjig posameznih bratovščin iz fare Doline pri Trstu, kjer so slovenski glagolski zapisi od 1548 do 1608. Večina teh knjig je da nes v arhivu JAZU v Zagrebu, v Dolini je urbar bratovščine sv. Socerba in oporoka Luke Jurjana.
Matično knjigo v Krvavčah pri Kopru je od l. 1675 pisal Mikula Smilo-vič, redovnik iz frančiškanskega samostana tretjerednikov v Kopru. Ta samostan je deloval od leta 1467 do 1806; redovniki so prihajali praviloma iz zadrskega področja in kvarnerskega bazena, njihova dejavnost pa je bila usmerjena »predvsem na samostansko askezo in pasterizacijo med nižjimi družbenimi plastmi« in očitno ni imela večjega vpliva na življenje, saj tudi koprski škofje, ki so v 16. in 17. stoletju večkrat preganjali slovansko bogoslužje, proti koprskim tretjerednikom nikoli niso nastopali.
Nekaj gradiva o rabi glagolice na Savanskem imamo iz časov turških vpadov v 16. stoletju. Takrat so pred turško nevarnostjo opozarjali kapetani obmejnih straž iz Senja, Črnomlja in drugih krajev, praviloma pripadniki kranjskega plemstva, svoja pismena opozorila tudi v glagolici so pošiljali po hitrih slih v notranjost dežele. Znanih je bilzu 60 takih pisem, poleg tega pa je na kakšnih 45 nemških pismih v glagolici navodilo za sla, kam naj nese pismo, kakor napr. »da se nese u črnomal od čr-nomla v žužinberak od žužinberka tam gori do ljublane dan i noč« ali »ta list da se noč i dan da g(ospo)d-(i)nu kapitanu lublanskemu«, ali »ti turski glasi da se dadu noć i dan gospodi lublanskoi i po pošti«. Podpisani pa so Herbert Auersperg, Mariin Gal, Jurij Siegersdorfer. Jezik teh pisem je hrvaški čakavski.
Medtem ko so po nekaterih krajih divjale vojne, na jugu s Turki- in v Istri z Benečani, je. nastajalo veliko pomanjkanje duhovnikov. Veliko mladih kandidatov za duhovnike je prihajalo na šolanje tudi v Ljubljano in tu so jih ljubljanski škofje posvečevali. Posebno lahko spremljamo ta gibanja v času škofa Tomaža Hrena,
saj je v svojih protokolih natačno zapisal za vsakega kandidata, od kod je in kakšen je. Pri nekaterih od or-dinantov je opazka »glagolita«, pri drugih, ki prihajajo iz istega kraja ali iste škofije, te opazke ni. Vsega skupaj je škof Hren posvetil 10 kandidatov iz modruške škofije (od teh so 4 glagoljaši), iz senjske škofije 7 (glagoljaš 1), s Krka je 1 (glagoljaš), z istrskega področja 36 (6 glagolja-šev). Iz pripomb zvemo, da je bilo znanje duhovniških kandidatov (in doctrina glagolitica ali: glagoliticae eruditionis), pri drugih pa »da je bil zaradi pomanjkanja duhovnikov, ki so bili za časa beneške vojne ali pomorjeni ali razkropljeni, v mašni-ka posvečen .... sicer bi zaradi preslabega znanja bil odslovljen«. Postavlja se vprašanje, kako da je od več kandidatov iz istega kraja, ki so hkrati prišli k ordinaciji, pri nekaterih pripomba, da so glagoljaši, pri drugih pa ne. Samo domnevamo lahko, da so »glagoljaši« poznali samo glagolico in slovanske bogoslužne knjige, drugi pa so morda znali tudi latinsko. S tem bi se število duhovnikov, ki so bili zmožni opravljati božjo službo v slovanskem jeziku, precej povečalo.
Pri odkrivanju duhovnikov, ki so opravljali slovansko bogoslužje, bi nam lahko precej pomagali zapisniki vizitacij. Žal so taki zapisniki po arhivih, ki so zunaj dosega naših raziskav, zato naj omenim le poročilo o vizitaciji sekovskega škofa Martina Brennerja po Štajerskem iz l. 1607. Tam se omenja slovansko bogoslužje pri Sv. Ožbaltu pri Ptuju, ki ga je opravljal Dalmatinec Tomaž Pulsavi. Zaradi pomanjkanja domače duhovščine so bili po Štajerskem župniki tudi Hrvatje in Dalmatinci kaplanska mesta pa so bila večinoma nezasedena. Sploh je bilo v tistih časih v pristojnosti župnikov, da so si sami najemali kaplane za svoje podružnice, se z njimi dogovarjali glede plačila, lahko pa so jih tudi poljubno odstavljali. Koliko je bilo med temi duhovniki glagoljašev ali tudi samo beguncev pred Turki, je težko reči.
JANEZ ZOR
(Se nadaljuje)
BERITE
Navi
Matajur
32. Puljski festival o 32. Puljski festival o 32. Puljski festival
r~,ai M Predvčerajšnji puljski dan tv,,. J2 tehničnih razlogov ni mogoče lahh-Ca^1 0	u krajšem času) bi
s-;.,,,,, r^llrnc duše proglasili za »dan nstega filma«. Nekdo je rekel, filmeu10 Priče renesansi slovenske vse kn- ^adukcije in prav v Pulju Pri?r>„ • ’ j& res tako. Do velikih v tnrvu Ravenskemu filmu je prišlo ferenj-nu na7. jutranHh tiskovnih kon-
ul«. Q/VV,	.	^ »KJUlun Ul II LUI IVU,-
)	™° s*oer že pisali, zato lahko
•e ^^nevnih kratkih analizah ~-e	Poudarimo pozitivne ozna-
’autori1 ,	so Robarju - Dorinu
iena in tuRi priznanega dokumentarce reli Opre Romi) izrekli iskre-coli l.- Prav je, da se nekoliko '•kala« uf. ob Slakovem »Butn-• ki ga ja letošnja žirija po-
Presenetljiv Slakov Butnskala
stavila v program izven konkurence. Da se to zdi režiserju krivično, je seveda razumljivo, vendar tokrat se je izbira žirije zdela nerazumljiva malodane vsem, še celo predsednik žirije se je za izbiro opravičil.
»Butnskala« je eksperimentalni film, ali začetek slovenske znanstvene fantastike? Je slovenska verzija ^Brazila« ali »1984«? Je sploh zrcalo nečesa, kar že obstaja, ali ne? Vsi, ki so film videli, so ostali presenečeni
nad pogumom tako režiserja, kot produkcije, ki je dovolila Slaku, da realizira enkraten film v jugoslovanski kinematografiji. Kaj pa je pravzaprav »Butnskala«? Naj takoj povem, da »Butnskala«, kot nam že sama etimologija besede pove, govori o skalah in ljudeh, ki v nje butajo z glavo. Načini butanja v skalo so sicer že različni — butnskali uporabljajo stile tako kot pri plavanju — cilj butanja pa je samo eden: imeti vizije točnega števila lisic s steklino. Ste-
klino je treba odpraviti iz tega sveta, čeprav moraš za to žrtvovati vsa živa bitja in ustvariti nov režim in namesto »heil« kričiš »butn«, režimi pač zahtevajo določeno koreografijo. Velik sovražnik butnskal je človek, ki proizvaja frotirke, s katerimi do stekline s frotira ljudi in živali.
Že po tem, kar sem napisala, je čisto jasno, kako demencialno zgleda Slakov film. Z režiserjem najbolj norega filma slovenske (in še celo jugoslovanske kinematografije zadnjih let) je sodeloval sicer član redakcije radia Študent Emil Filipčič. Filipčič je avtor scenarija — originalna zamisel je nastala kot radijska drama — in glavni junak filma, v vlogi Ervina Kralja, normalnega mladeniča, ki ga neko noč zvabijo na sestanek butnskal. . .
FILMI V KONKURENCI
V torek zvečer sta bila na vrsti filma »Ljubezenska pisma z namero«, splitsko-zagrebška koprodukcija Zvonimira Berkoviča in »Življenje je lepo«, spet medrepubliška koprodukcija Bore Draškoviča. O ljubezenskih pismih, s katerimi je profesor glasbe anonimno snubil lepo soprogo nekega bolnika, ki je bil z njim v bolnici, ima prednost le v tem, dg je omenjena soproga res lepa (Irina Al-ferova) in fotografirana, kot bi morala reklamizirati kozmetiko za nego kože in da se v zadnjih desetih minutah filma sicer linearna zgodba bolj zakomplicira kot razreši.
Veliko bolj prepričljiv je bil film »Življenje je lepo«, v katerem se vsi igralci in režiser trudijo, da nam pokažejo kaj oni mislijo s tem, da je življenje lepo!
Vlak, nabito poln vseh vrst Jugoslovanov, se ustavi sredi proge, ker
je strojevodji že čisto dovolj prevažanja take drhali. Potniki nimajo kaj, izstopiti morajo in čakati ali da se strojevodji vrne pamet, ali da vse preišče neka komisija. Nekaj lokalnih mladeničev in lastnik krčme (krčma vedno prav pride), povedejo »goste« v gostilno in vzpostavijo z njimi nasilen in diktatorski odnos in iz ure v uro postaja vse bolj mučno. »Življenje je lepo« je pesem, ki jo morajo trije godci igrati do onemoglosti v neskončno muko sopotnikov in v neskončno veselje lokalnih huliganov, i-grajo jo toliko časa, da spravijo v obup še vsakega gledalca in to ne zaradi filma, ki je eden najboljših, kar smo jih videli do danes, ampak zaradi pridobljene zavesti, da življenje ni lepo.
Film Bore Draškoviča »življenje je lepo« so sprejeli v konkurenčni program letošnjega beneškega filmskega festivala.
EVA FORNAZARIČ
DANES, 25. JULIJA
INFORMATIVNI
SPORED
Kino
Beograd
AD A
režija Milutin Kosovac
OD PETKA DO PETKA
režija Antun Vrdoljak
TEKMOVALNI
SPORED
Areno
JAGODE V GRLU
režija Srdjan Karanovič
PRORA
režija Isa Qosija
Italijansko državno kotalkarsko prvenstvo
NOVA ODLIČJA ZA SAMA K0K0R0VCA
Odbojkarski turnir v Sovodnjah
Velik odziv občinstva
Bera kolajn Boletovega kotalkarja Sama Kokorovca je vse bolj bogata. Po vrsti uspehov na italijanskem vsedržavnem in evropskem prvenstvu (o-menimo samo 1. mesto med naraščajniki leta 1981 v Mantovi, 1. mesto na državnem prvenstvu leta 1983, dve bronasti odličji na evropskem prvenstvu istega leta v Bordeauxu, kar tri zlate kolajne avgusta lani na evropskem prvenstvu v kraju Finale Emilia, pa nedavni zmagoviti nastop na evropskem pokalu v Palermu), je Samo znova dokazal vso svojo vrednost in sposobnost tudi na včeraj kom čanem italijanskem državnem prvenstvu v Riminiju, kjer je nastopil med juniorji in od koder se vrača z dvema srebrnima odličjema, ki ju je o-svojil v prostem programu in v kom-binaciji ter z bronasto kolajno v obveznih likih, medtem ko je naslov tako v obveznih likih kot v prostem programu in kombinaciji šel Sandru
Gligorič ne bo sodil
BEOGRAD — Jugoslovanski šahovski velemojster Svetozar Gligorič ne bo sodil na svetovnem šahovskem finalu med Karpovom in Kasparovom, ki se prične 2. septembra. V izjavi, ki jo je dal jugoslovanski in mednarodni šahovski zvezi, je Gligorič povedal, da se je odrekel sojenju, ker ne želi predstavljati nikakršne ovire temu dvoboju. Do tega so ga privedle zadnje izjave Kasparova, ki je prejšnji mesec dejal, da se ne bo pomeril, če bo za glavnega sodnika izbran Gligorič, katerega je obtožil, da je podprl predsednika FIDE, ki je kot znano februarja prekinil dvoboj za naslov svetovnega prvaka, potem ko sta Karpov in Kasparov že odigrala 48 partij.
Mezzadri izločil Simonssona
HILVERSUM — Italijan Mezzadri je v prvem kolu odprtega teniškega prvenstva Nizozemske s 6:4, 6:4, premagal Šveda Simonssona.
Guerri, članu tržaškega Jollyja.
Kot je bilo pričakovati, je bil najhujši Samov tekmec prav Sandro Guerra, saj ostali niso resneje posegli vmes. V obveznih likih za Samota sicer ni bilo pričakovati najžlahtnejšega odličja, ki ga je osvojil Guerra pred Bastogijem, Poletov kotalkar pa jé bil tretji. Guerra je dobil sicer zelo visoke ocene, a Samo bi si tudi zaslužil kaj več. Zato pa je bil naš zastopnik odličen v prvem delu prostega programa, torej v kratkem programu, kjer je briljantno izvedel krasen dvojni axel, ki ga nihče drug ni pokazal, in tako suvereno zmagal, čeprav bi bili pri ocenjevanju lahko širokosrčnejši glede na težavnost izvedbe. Tudi v drugem delu prostega programa, torej v dolgem programu, je Samo odlično začel. Pokazal je zapovrstjo dva dvojna axela, ki so njegova posebnost, in trojni too-loup. V nadaljevanju
HELSINKI — Na atletskem četve-roboju v Helsinkih je Italija prepričljivo zmagala pred Madžarsko, Finsko in Španijo. Italija ni proti Finski doma slavila kar od leta 1967, ko ja bila razlika 7 točk, medtem ko jo je tokrat prehitela kar za 44. Kar pa zadovoljuje, zlasti pred finalom evropskega pokala, ki bo 17. in 18. avgusta v Moskvi, je dejstvo, da je Italija nastopila z zelo pomlajeno postavo. Včeraj so se zlasti odlikovali Damilano, Panetta in Cova, ki je navdušil finsko občinstvo znova pa se niso izkazali kratkoprogaši. Izidi: HOJA 10 KM: 1. Damilano (It.) 39’52”; 2. Urbanid (Madž.) 40’00'’; 3. Arena (It.) 40’24”: ŠTAFETA 4x 400 M: 1. Španija 3’04”67; 2. Italija 3’04”85 (Campana, Noco, Zuliani, Pa-voni); 3. Madžarska 3’04”94; 5000 M: 1. Cova (It.) 13’50”76; 2. Anton A-bel (Šp.) 13’50”94; 3. A. Selvaggio
pa je morda nekoliko popustila koncentracija, Samo ni bil prav perfekten v zaporedju nekih sorazmeroma lahkih skokov in tako ga je v skupnem seštevku prostega programa Guerra tesno prehitel. Guerra je bil pred Samom tudi v kombinaciji, medtem ko je na tretje mesto pristal Venerucci iz Riminija.
Vsekakor smo s končnim obračunom našega kotalkarja lahko več kot zadovoljni. Guerro je bilo namreč zelo težko prehiteti, saj je branil lanski naslov, kar tudi nekaj pomeni. Prvaki imajo pač svoje prednosti. Guerra sedaj odhaja med seniorje, Samo pa bo med juniorji ostal še prihodnje leto, tako da priložnosti mu ne bo manjkalo. Seveda pa se napori a upamo tudi zadoščenja za Samota niso končali, saj ga v kratkem čaka še evropsko prvenstvo v Zahod-nji Nemčiji, kamor bo šel čez približno mesec dni.
(It.) 13’57”55; TROSKOK: 1. Bakosi (Madž.) 16,52 m; 2. Kiss (Madž.)
16.30	m; 3. Badinelli (It.) 16,23 m; DISK: 1. Hollo (Madž.) 60,50 m; 2. Tegla (Madž.) 59,82 m; 3. Zerbini (It.) 57,66 m; 800 M; 1. Kytola (Fin.) 1’49”80; 2. Suhonen (Fin.) 1’49”95; 3. Barsotti (It.) 1’50”04; 400 M OVIRE: 1. Alonso (Šp.) 50”26; 2. Simon Balla (Madž.) 50’86; 3. Szalai (Madž.) 50”96; KLADIVO: 1. Huhtala (Fin.) 76,74 m; 2. Serrani (It.) 75,84 m; 3. Zanello (It.) 74,42 m; PALICA: 1. Ruiz (šp.) 5,40 m; 2. Mako (Madž.)
5.30	m; 3. Pallonen (Fin.) 5,30 m; 200 M: 1. Nagy (Madž.) 20’’75; 2. Menczer (Madž.) 20”77; 3. Pavoni (It.) 20”98; 3000 M OVIRE: 1. Panetta (It.) 8’24”64;' 2 Boffi (It.) 8’28”72; 3. Sanchez (šp.) 8’31”50.
KONČNA LESTVICA: 1. Italija 209 točk; 2. Madžarska 187; 3. Finska 165; 4. Španija 162.
Mednarodni odbojkarski tumir za mladince v Sovodnjah je že v svojem uvodnem delu potrdil pomembnost pobude pokrajinske uprave. Kar pa nas je precej razveselilo, je množična prisotnost občinstva na tekmah. Povedati je treba, da je presegla začetna pričakovanja in vsak večer do zadnjega kotička napolni sovodenj-sko1 telovadnico.
Za prijetno presenečenje je v prvih srečanjih poskrbela tudi mlada jugoslovanska reprezentanca, ki je dosegla dve pomembni zmagi proti Tuniziji in Franciji, sinoči pa je morala priznati premoč italijanske vojaške vrste. Izidi:
Francija — Jugoslavija	1:3
(15:11, 8:15, 9:15, 9:15)
JUGOSLAVIJA:	Dimc, Slabanja,
Ritlop, Kovač, Milutinovič, Smrke, Pavlič in Pleško.
Številno občinstvo je prav prijetno presenetila Francija, ki je igrala povsem drugače kot proti italijanski vojaški reprezentanci. To je »plave« zmedlo, tako da so se le s težavo upirali razigranim nasprotnikom. Črni dan je imel predvsem podajač Smrke. V drugem setu pa so se Jugoslovani le zbrali, v tretjem in četrtem nizu so oboji pokazali sicer kombinacije, vendar so na dan prišle tudi pomanjkljivosti, poznala pa se je tudi
utrujenost. Z večjo odločnostjo je Jugoslavija le strla odpor nasprotnika.
VOJAŠKA REPREZENTANCA ITALIJE — JUGOSLAVIJA	3:1
(14:16, 15:5, 15:10, 15:6)
ITALIJA: Pantani, Fomasaro, Ma-gnanini, Mazzini, Dozzo, Landi, Perù.
JUGOSLAVIJA: Kovač, Ritlop, Hla-banja, Milutinovič, Smrke, Dimc, Pleško.
Tekma se je iztekla po predvidevanju, saj je vojaška reprezentanca prvi favorit turnirja. Jugoslovanskim igralcem se je poznala neizkušenost in nervoza. Prav slednja je opravi' la svoje. Prvi set je bjl sicer na visoki ravni in igra je bila dopadljiva-Več so pokazali »plavi«, ki so tudi zmagali. Drugi set jef šel »azzurrom«. v tretjem pa so se v jugoslovanskem taboru zbrali in lepo povedli, vendar z utrujenostjo je rasla tudi nervoza in sledile so si zgrešene žoge, tako da so izkušeni italijanski igralci spet obrnili igro v svojo korist in zmagali. V zadnjem nizu je raven igre P3' dia in jugoslovanski ekipi niti zamenjave niso pomagale. Povedati pa je treba, da bi z mirnejšo igro in ob večji izkušenosti gotovo slavib »plavi«, saj so pokazali bolj domiselno igro,	.
Na atletskem tekmovanju v Helsinkih
Prepričljiv uspeh Italije
Start medvaškega turnirja na Peči
Dve zmagi Gornjih Sovodenj
Na kotalkarskem državnem prvenstvu UISP
Solidne uvrstitve predstavnic Vipave Tanja Peteani prva v prostih vajah
V ponedeljek se je na Peči začel tumir v odbojki in malem nogometu, na katerem nastopajo ekipe iz so-vodenjske občine. Novost te prireditve pa je, da isti igralci nastopajo v obeh panogah. Na turnirju nastopajo štiri ekipe: Gornje in Spodnje So-vodnje, Peč in Vrh: Izidi:
ODBOJKA
Gornje Sovodnje - Spodnje Sovodnje 2:0
Rupa/Peč - Vrh	1:2
NOGOMET
Spodnje Sovodnje - Rupa/Peč 3:2 STRELCI: Florenin, Marson, Vižintin, Florenin, Kovic.
Gornje Sovodnje - Vrh	1:0
STRELEC: Fajt.
VRH: Grillo, Čemic, Vižintin, Gril lo H, Čemic H, Vižintin II, Černič IH, Devetak, Grillo HI, Vižintin IH.
RUPA - PEČ: Malič, Dottori, Batistič, Kovic I, Kovic H, Marson, Kovic HI, Sambo, Malič H, Čemic.
GORNJE SOVODNJE:	Devetak,
Butkovič, Fajt I, Fajt H, Devetak H, Tomšič, Hmeljak, Butkovič, Prinčič, Tomšič I, Tomšič H.
SPODNJE SOVODNJE: Uršič, Gu-
lin, Uršič II, Petejan, Kovic, Butkovič, Florenin, Petejan, Vižintin, Sambo, Fajt.
Tumir se bo nadaljeval drevi. Ob 19.30 se bosta v nogometu srečala Vrh in Spodnje Sovodnje, zatem pa Gornje Sovodnje - Rupa/Peč. Jutri pa bo spet na vrsti odbojka.
Holmes - Špinks septembra
NEW YORK — Boksarsko srečanje za svetovni naslov v težki kategoriji (verzija IBF) 'med sedanjim prvakom, Američanom Holmesom in njegovim rojakom Spinksom, svetovnim prvakom v srednjetežki kategoriji (enotna verzija) bo 13. septembra v Las Vegasu ali v Atlantic City ju.
Tudi Šibenka v Portu San Giorgiu
PORTO SAN GIORGIO — Na mednarodnem košarkarskem turnirju, ki se drevi prične v Portu San Giorgiu, bodo poleg US Sangiorgeseja nastopili še Šibenka ter ameriški ekipi Che-sterfield All Star in Bradley University.
O dejavnosti kulturno - športnega društva Vipava s Peči smo v teh dneh pisali kar precej. K reportažam in kroniki srečanj pa moramo dodati še vest, ki prihaja iz Livorna, kjer se je zaključilo državno kotalkarsko prvenstvo UISP, ki so se ga udeležile tri predstavnice Vipave. Čeprav končni izidi niso najboljši, treba povedati, da so se pečanska dekleta v tako številni konkurenci dobro odrezala. Kar pa je tudi pomembno, nabrale so si izkušnje za nadaljnjo kotalkarsko pot.
Pogovorili smo se z Barbaro Kovic in Tanjo Peteani, ki sta se ravno vrnili iz Livorna. Povedali sta, da je njuna uvrstitev slabša od predvidevanj tudi zaradi kotalkališča samega, ki ni bilo tako, kot je predvideval pravilnik. Zato sta imeli precej težav s kolesci in ker nista imeli s seboj drugih, primernejših za tako podlago, je bilo kotalkanje zelo otež-kočeno.
Kljub temu pa je Tanja Peteani zabeležila pomemben uspeh, saj je v konkurenci 50 tekmovalk dosegla I. mesto v prostih vajah. Zaradi slabega nastopa v obveznih likih pa je pristala na končnem 4. mestu in si za las zapravila kolajno. V isti kategoriji (amaterke) pa je Barbara Kovic zasedla 25. mesto.
V kategoriji kadetinj se je Katja Tommasi uvrstila okrog tridesetega mesta. Tudi njej so obvezni liki delali nekaj težav, medtem ko je bila v prosti vaji sedma.
Rimini kandidira
za sredozemske igre
RIMINI — Delegacija iz Riminija bo prihodnje dni v Rimu, kjer bo predsedniku italijanskega olimpijskega odbora Carraru predstavila kandidaturo Riminija za organizacijo sredozemskih iger leta 1991. Kot zgleda, bodo namreč priredbo teh iger
podelili Italiji. Edini resni kandidat za organizacijo iger leta 1991 je trenutno Grčija, komu pa jo bodo P0" delili, bo znano šele prihodnje leto-
OBVESTILO
PRIMOTOR KLUB vabi svoje člane, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, v četrtek, 25. t-m., ob 20.30 pri Edvinu Rapotcu V Borštu.
ŠOTORI
HIŠNI ŠOTOR, 4. LEŽIŠČA, VERANDA, KOVINSKA OMARICA, KUHALNIK, 4 LEŽALNIKI
685.000 lir
tomma^ipi
Ul. Mazzini 37 - 39 TRST
Ob rednem delovanju teniškega odseka SZ Gaja
Obnova objektov jamstvo za bodočnost
Pri Gaji, edinem slovenskem društvu, ki se ukvarja s tenisom, so zelo aktivni. Vsak dan je na njihovih igriščih vse živo, saj nenehoma potekajo tečaji. Karla Rudeža smo prosili, da bi predstavil društvo in njegovo dedovanje.
»Najprej bi navedel nekaj podatkov. Imamo približno 60 članov, od katerih je deset mladincev. Poleg teh pa imamo še dvajset tečajnikov. Letos smo namreč že priredili dva tečaja in sicer začetniškega in nadaljevalnega. S to dejavnostjo pa nismo še končali, saj bodo tečaji potekali vse do začetka šolskega leta. Ob priliki 400-letnice Padrič smo organizirali tumir za mladince in prvič tudi tečaj za odrasle. Tega tečaja se je udeležilo tudi precej staršev otrok, ki sicer obiskujejo naše tečaje, kar imamo za velik uspeh. Mladim skušamo namreč približati ta šport, ki pri nas ni imel mnogo privržencev in to je znak, da so naša prizadevanja uspešna.«
»Tečaji se bodo torej še nadaljevali. Kdo jih vodi in kdo jih obiskuje?«
»Tečaje je najprej vodil učitelj Boris Košuta, sedaj pa z njimi nadalju-
je Mile Ugrin iz Ljubljane. Otroci, katerim so namenjeni ti tečaji, so stari od sedem do štirinajst let. Približno polovica otrok je iz okoliških vasi, druga polovica pa prihaja iz mesta ali bolj oddaljenih krajev. Pri organizaciji tečajev so velik problem učitelji. V zamejstvu jih namreč ni, pri učiteljih iz Slovenije pa predstavlja nove težave oddaljenost, pa tudi tam jih ni dosti. Lani je pri nas delal učitelj Nikolič, ki letos ni mogel priti.«
»Obe igrišči sta verjetno že potrebni manjših popravil. Kakšni so vaši načrti s tem v zvezi?«
»V načrtu Imamo temeljito obnovo objektov. Novi objekti bodo pripravljeni v začetku septembra in bodo bistveno pripomogli k boljšemu delovanju. Če ne letos, bomo pa vsaj prihodnje leto opravili kvalitetni skok in
dosegli raven italijanskih društev. Prihodnje leto bomo morda organizirali deželni tumir na peščenih igriščih. Tega s sedanjimi zmogljivostmi nikakor ne bi bili sposobni narediti. Nove objdkte bomo pripravili tako, da jih bo mogoče čez nekaj let pokriti. Pozimi smo namreč vedno imeli zelo velike težave. Ko se ni dalo več uporabljati igrišče na odprtem, smo šli V' telovadnico pri Banih. Ta prostor pa ni primeren za tenis, poleg toga ga uporabljajo tudi številna druga društva in smo zato imeli na razpolago le štiri ure tedensko, kar je za petnajst otrok skoraj tako, kot da ne bi igrali.«
»Kakšni so vaši načrti za preostali del sezone?«
»Kot sem že omenil, se bodo tečaji za otroke še nadaljevali. V času med drugo polovico avgusta in začetkom
šolskega leta bo tumir za tečajnike, društveni tumir za odrasle pa bo konec septembra.«
»Vaši člani se udeležujejo tudi tek movanj v deželi. Kakšni so bili do sedaj uspehi?«
»Maja in junija je Gaja nastopila na ekipnem turnirju »Coppa Italia«. Od osmih tekmovanj smo na enem zmagali, na enem igrali neodločeno, ostala izgubili. Vendar moram omeniti, da je bil naš najboljši igralec pri vojakih, še dva pa nista mogla nastopiti. Pri Gaji namreč imamo malo tekmovalcev.«
»Kakšni so vaši stiki z ostalimi društvi, tako v matični domovini kot v Italiji?«
»Redno sodelujemo s Slovanom iz Ljubljane, s katerim bomo tudi letos imeli prijateljsko srečanje. Poleg tega imamo stike še z nekateri-
mi bližnjimi klubi iz Slovenije. Kar se tiče italijanskih društev, stikov ni, saj ta društva nimajo interesov, da bi z nami sodelovala, glede na P°~ goje, v katerih delujemo.«
»Omenil bi še, da hočemo pri Gaji vzgojiti mladinski tekmovalni kader, kar bo mogoče po obnovi objektov. Sedaj mladim lahko nudimo le to, da jih naučimo igrati tehi-S, potem naše društvo zapustijo. Morali bi jim nuditi take možnosti in pogoje za trening, da bi pri nas o stali.«
Na igrišču smo sredi treninga zmo tili učitelja tenisa Mileta Ugrina, ki nam je o svojem delu povedal:	^
»Društvo poznam že nekaj let m reči moram, da stalno napredujejo-Žal pogoji omejujejo delo, saj se na dveh igriščih ne da istočasno skrbeti za mlade, za tekmovalce in rekreativce. Da mladega tenisača pripravimo za prve tekme, je potrebno najmanj leto ali dve, potem pa še stalni trening. Pri Gaji bi morali čim-prej poskrbeti za svoje učitelje, tečaje pa je treba še naprej stalno prirejati.« (Devan Cesar)
Pogovor s predsednikom TO ZSŠDI za Beneško Slovenijo Germanom Cendouom
Manjka novih in mladih moči
V nadaljevanju naših pogovorov s predsedniki Teritorialnih odborov Združenja slovenskih športnih društev v Italiji objavljamo danes in ter v ju s predsednikom TO za Beneško Slovenijo Germanom Cendouom.
Beneška stvarnost tudi na področju telesne kulture vsebuje svoje specifičnosti v okviru naše narodnostne skupnosti. Katere so po tvojem nadaljnje možnosti širjenja športnega razvoja v teh krajih?
Problem športa v Beneški Sloveni-fi se da rešiti z ustvaritvijo koordinacijskega športnega centra v dateli. člani vseh odsekov, ki so porazdeljeni v našem teritoriju bi morali ob vsakem srečanju predstavili natančen program športnih dejav-hosti, ki bi jih priredili med le-iom ali med športno sezono. Potem Pa bi še morali občinski predstavniki dati na razpolago šolske avtobuse, da bi na ta način olajšali premikanje mladine iz različnih krajev, tako da ne bi bil nihče prikrajšan.
Nogomet je prav gotovo vodilna športna panoga v Beneški Sloveniji. Kako ocenjuješ njegov razvoj, oziro-Pia kakšne so možnosti za razvoj o-alalih športnih panog na podlagi obstoječih struktur in objektov?
Šport je kultura, nogomet pa je teko zakoreninjen v miselnost mladih, tudi ker je najbolj popularen sport v Evropi, kjer se z lahkoto Ustvarjajo idoli. V zadnjem času sku-
Pregovora »nikoh ni prepozno« se jo držal tudi 65-letni Stanko Ferletič ' Lavričev s PaMšča, ko je pred dvema letoma začel tekmovati v teku na 100 m, 200 m in 12 - 25 kilometrov. Sicer je Stanko Ferletič yedno izstopal po svoji hitrosti, saj fe bil npr. v tovarni Grandi Motori hitrejši od mnogih veliko mlajših sodelavcev. Ko so vsako leto mimo Pjegove hiše hiteli nastopajoči v •doku treh jezer« so se mu cedile sline ob misli, da bi se lahko tudi sam pomeril z njimi. In res pred dvema letoma se je opogumil, re-2ultat pa je bil res vzpodbuden in sklenil je se posvetiti tej panogi. Obiskali smo ga na njegovem domu ra Palkišču, ko se je odpravljal na Jutranji trening.
»Kakšne uspehe ste do sedaj zabeležili na pokrajinski, deželni in državni
ravni?«
»Letos sem bolje treniral in zma-ftel na dveh pokrajinskih tekmovanjih, v dežeh pa sem najhitrejši na jhO m, 200 m , poljskem teku in na tekmovanju »eno uro na progi«. Prav teko velik razpon v dolžini raznih tekov mi povzroča največ težav, saj s° _ treningi za različna tekmovanja hač drugačni. Lani sem bil v raznih tekmovanjih na državnem nivoju ve-duo med boljšimi, v Brescii sem bil ^ Poljskem teku četrti, v teku na teh m pa le šesti, saj sem si pred nastopom poškodoval mišice.«
»Verjetno vam je potrebno precej teeninga?«
»Treniram dvakrat, trikrat in tudi štirikrat tedensko, to pa predstav-.Ja največjo oviro, saj nimam, na telost, dosti časa. Moral se bom °dločiti ah bom tekmoval na kratkih
šamo ovrednotiti tudi nekatere druge športe, kot so odbojka, kolesarstvo, košarka, atletika in smučanje. Jasno pa je, da ti športi, ki jih osebno smatram za dosti bolj »humane« od nogometa, potrebujejo pripravljene trenerje in predvsem take, da so sposobni voditi ekipe z vztrajnostjo in resnostjo, s tem da izkoriščajo obstoječe strukture.
V zadnjem obdobju delovanja Teritorialnega odbora Beneške Slovenije je prišlo do številnih stikov med športniki iz Tolmina in Benečije, pa tudi s slovenskimi športnimi društvi z Goriškega. Kakšna je tvoja ocena teh stikov in kaj misliš za bodoče, ter kako to, da doslej ni bilo stikov s tržaškimi športnimi društvi?
Glede na to, da imamo prijateljske odnose s tolminskimi športniki, smo z njimi organizirah več športnih srečanj s spodbudnimi rezultati na obeh straneh. Igrah smo tudi namizni tenis, skupno s člani Sci Club Mataiur pa smo tekmovah na smučarskih tekmah prav na Matajurju. Udeležili smo se tudi tradicionalnega nogometnega turnirja v Cuiccu ter priredili nekaj odbojkarskih srečanj. To pomeni, da se za naše ljudi zanimamo, to pa je dokaz, da šport ne pozna meja.
Slovensko planinsko društvo iz Čedada je edino športno društvo v teh krajih, ki je včlanjeno v ZSŠDI. Po-
ali dolgih progah, sicer bo preveč naporno. Vendar bom moral, če bom želel obdržati sedanje rezultate (15”’ na 100 m in 32’6” na 200 m), ubrati takšen sistem treningov, ki bodo zahtevah najmanj 2 uri in pol časa. Sicer sem letos v prednosti, saj sem prestopil v drugo kategorijo (od 65 - 70 let) in bom zato med mlajšimi.«
»Za katero društvo nastopate?«
»Nastopam za društvo Kronos-Edil-valh iz Šentlenarta pri Čedadu, ki tudi krije vse stroške za nastope. Lastnika omenjenih firm sta Sloven-
daj nam trenutno stanje tega društva.
Ob svojem nastanku je bilo Beneško planinsko društvo aktivno, vendar pa je v teku let iz razlogov, ki jih moramo še analizirati, stagniralo.
Pri izpeljavi določenih akcij je TO ZSŠDI večkrat iskal pomoč pri kulturnih društvih. V okviru razvoja telesne kulture na tem področju je verjetno ta pot tudi ena najpomembnejših. Kaj misliš o tem?
Zveza se skuša v Beneški Sloveniji organizirati le v zadnjih letih. Jasno je, da potrebujemo novih in mladih moči, ki bi se potrudile in organizirale ne občasne temveč kontinuirane dejavnosti, pri tem pa je predvsem važno, da sodelujejo naša društva.
Sredstva množičnega obveščanja in še posebej Novi Matajur in Dom sta polagala v zadnjem obdobju precejšnjo pozornost tudi kadrovanju. Tvoja ocena o tem, še posebno glede na nadaljnji razvoj telesne kulture v Beneški Sloveniji.
V zadnjih letih so v naših časopisih Novi Matajur in Dom posvečah mnogo prostora športnim dogodkom, vendar pa je težko govoriti o kadrih, čeprav je jasno, da bi prisot nost pripravljenih oseb v notranjosti naše organizacije prispevala k razvoju športa in športnih dejavnosti v Benečiji.
ca in sta zelo dovzetna za razvoj športa.«
»Kako pa se hranite?«
»V prvi polovici tedna zaužijem več beljakovin, v drugi polovici več škroba. Okrog tri ure pred tekmovanjem pojem malo medu in piškotov. Vse, treningi in zdrava prehrana, pa bi bilo zaman, če ne bi tudi pazil na reden počitek in na prekomerno uživanje alkohola.«
Stanko Ferletič bo tudi v nedeljo nastopal na deželnem tekmovanju, želimo mu, da bi se tudi tokrat izkazal in prvi pritekel na cilj.
Poslušali smo ga z odprtimi usti in se še sami takoj navdušili. Slike, ki jih je Cergol posnel so nam kazale ne preveč strm greben, ki se samo malo pred vrhom gore dvigne v naraščajočo strmino. V resnici, ampak to smo kasneje spoznali, je bil tisti zadnji skok morda najlažji del vsega grebena. Takrat pa se nam je vse skupaj zazdelo izredno lahko in vsi smo bili prepričani, da bomo odpravo dobro speljali
Sledili so dnevi trdega dela, tako fizičnega, ker smo pač morali trenirati, kot tudi v še večji meri uradniškega. Da bo vsem jasno, naj povem, da pod uradniško delo uvrščam vse prošnje, ki smo jih poslali v Nepal, da bi si zagotovili vzpon in vse tone papirja, ki smo jih porabili za pisanje raznim tvrdkam in trgovinam, da bi nam na katerikoli način pomagali pri uresničitvi te naše zamisli. Predvsem zadnje dni pred odhodom je bilo naše delo prav mrzlično, tako da sem bil skoraj ob živce. Tedaj pa mi je Cergol nepričakovano predlagal, da bi odpotoval teden dni pred ostalimi. Zdravnik Ivan Simunič je namreč v Katmanduju moral rešiti še zadnje težave glede trekinga, ki naj bi spremljal našo odpravo. Seveda ga je moral nekdo spremljati. Brez pomisleka sem priložnost izkoristil in se končno sprostil, ko je naše letalo zapustilo zaletno stezo v Ronkah.
Svojega sopotnika dr. Ivana Simu-niča skoraj nisem poznal, vendar se je takoj izkazal za prijetnega tovariša. Že med dolgim etapnim poletom proti Katmanduju sva se pogovarjala kot stara znanca in vtis sem imel, da se bova v Nepalu prijetno imela. In res sva se. čeprav sva ves dan kot nora tekala iz urada v urad ali iz hotela v hotel, da bi trekinagaši in člani odprave zagotovili čim večje udobje po najnižji ceni, sm le izrabila pozne popoldanske in večerne ure za ogled mesta in raznih tamkajšnjih prireditev. Ivan, ki je že večkrat obiskal Nepal, mi je bil odličen vodič. Na dolgo in široko mi je pripovedoval o azijski kulturi ter tamkajšnjih verstvih in čeprav sem se doma tudi sam zanimal za te stvari, sem spoznal, da je bilo moje znanje precej omejeno.
Moj prvi stik z Nepalom je bil torej pozitiven. Drugače pa tudi ne bi moglo biti, ko sem toliko sanjal o tej deželi, ki je za alpiniste pravi raj. Seveda se tudi drugi ljudje lahko tu dobro počutijo. Pozna se, da so kadilci hašiša in marijuane kot doma. Nobenega dvoma ni, da je tudi za to kategorijo ljudi Nepal obljubljena dežela. Med tolikimi doživetji, tistega prvega dne tamkajšnjega bivanja in ki bi jih samo s težavo lahko naštel, mi je v spominu ostalo srečanje z Reinholdom Messnerjem.
Če bi nekaj takega doživel v naših krajih, ne bi mogel od velikega presenečenja ziniti niti besedice. Tam pa se mi je pod pekočim subtropskim soncem to srečanje zdelo nekaj čisto navadnega. Messnerja sem nagovoril kot starega prijatelja ali bolje kot človeka, s katerim sem se lahko pogovarjal v italijanščini, ki mi je seveda bližja od angleščine. Njegova prijaznost je potrdila vse vtise, ki
sem si jih ustvaril pri prebiranju knjig, ki jih je sam napisal. Rade volje mi je pomagal pri organizaciji odprave na agenciji Mountain Travet, s katero je tudi sam sodeloval. Njegove pripombe o raznih cenah so bile zelo zanimive, tako da sem pozneje dal našemu vodji odprave nekaj nasvetov, ki mi jih je posredoval tako izkušen himalajec kot je Messner, žal se je najino srečanje končalo že po samih dveh dneh, ker je pač on takoj odšel v bazni tabor pod Anapurno ena, na kateri je pozneje uspešno preplezal prvenstveno smer po zahodni steni.
Tudi tega srečanja sem se spominjal, ko sem 21. aprila v prvem višinskem taboru premišljeval o poteku odprave. Iz preteklosti me je »potegnil« Lenard, ki je komaj pripravil popoldanski obrok hrane. Sploh sva tistega dne mnogo jedla in Fausta je naju svarila pred posledicami take pojedine nad pet tisoč metrov. Medtem sta se v tabor vrnila tudi Milič in Cergol ter zelo dobre volje povedala, da sta napela nadaljnjih dvesto metrov vrvi. Nič nisem bil vesel ob teh izjavah, ker sem že vedel, da je odprave konec.
Kolikokrat sem v knjigah o himalajskih podvigih prebiral o strašni, neupogljivi volji alpinistov, ki so kljub neugodnim razmeram dosegli vrh gore. Mnogi izmed njih so tudi žrtvovali prste na nogah ali rokah, ki so jim v temperaturi, ki-je segala krepko pod ničlo, zamrznili. Tak gorski junak je bil Hermann Buhi, ki je na gori Nanga Barbai v Pakistanu, kljub ukazu vodje odprave, naj se alpinisti umaknejo iz gore, trmasto nadaljeval pot in čisto sam dosegel vrh. Gnala ga je želja po najvišji točki gore ista sila, ki je spodbujala tudi mene na začetku odprave. Nevidna sila, ki me je večkrat, kljub hudi utrujenosti, vedno vlekla v hrib. Ta ista volja pa je nenadoma splahnela, ko sem spoznal, da je vrh nedosegljiv. Cergol je menil, da bi bilo, čeprav ni nobene možnosti za osvojitev vrha, pametno nadaljevati z odpravo, tako da bi dosegli čim višjo točko. Bil sem proti tej zamisli. Ni me zanimalo doseči višinskega rekorda, Prav tako me ni zanimalo, če me bodo ob povratku v Trst prijatelji in znanci hvalili ali zmerjali. E-dini cilj, ki sem ga intimno čutil v sebi, je neizbežno splahnel.
Spet sem molčal, se zagledal v živo rdečo streho šotora, in se zamislil v komaj minulo preteklost. Dobro sem se spominjal, kako me je dr. Simunič nagovori! v Katmanduju: »Če še hočeš imeti priložnost, da se vrneš v Himalajo, potem moraš obvezno doseči vrh Anapurne.« Zelo optimistično sem mu takrat odgovoril, da sem prišel v Nepal prav s tem namenom in da bom to tildi storil. Kako nesmiselne so bile te besede v mestni restavraciji pred dobro založenim krožnikom! Kako trda pa je bila resnica, ko sem nemočen sedel v šotoru tabora ena. V mestu je bilo vse laže. Navdušenost mi je zapirala oči, tako da težav sploh nisem doumel. Sicer pa je smer na naši razglednici, ki smo jo pred odpravo prodajali, zgledala dostopnejša.
65-letni Stanko Ferletič se aktivno ukvarja s tekom
Skrivnost uspeha v zdravem življenju
i—i i \/ jo
dì Gorizia al tuo servizio dove vivi e lavori
»Konec tekme je pomenil za nas veliko razoča-fanje. Poraz je bil posledica naše preveč individual-116 igre. V Nabrežino smo se vrnili kljub temu v ve-selem vzdušju in se ob kozarčku dobrega vina v ^stilni tolažili ter načrtovali maščevanje še dolgo
v noč.«
»Takih trenutkov 'je bilo med igrami nešteto.
Sq res lepi.«
»Človek se marsikdaj vpraša, zakaj športnih iger tee ponovijo. Vasi, društva in posamezniki bi zaživeli teb robu igrišč, športne igre bi spet dale preproste-teht vaščanu in mladini možnost tekmovanja in zabave.«
»Smo še sposobni organizirati športne igre? Odgovor ostalim,« je zaključil Damjan Pertot.
Atletskemu tekmovanju bi lahko dali majhen Zgodovinski pomen. Ne toliko zaradi masovnosti tem-^eč fenomena, ki mu danes pravimo feminizem. Do ®daj so bile igre izključno moška zadeva z izjemo
odbojkaric Bora, ki so zaradi splošne telesne priprave navadno zmagovale tudi v drugih panogah. 10. SŠI so privedle do izraza športnico, ki se je prva razvila v tekmovalko deželnega merila v panogi, ki ni bila odbojka. Sonja Lukač je 'sicer zmagala samo v teku na 80 metrov in v štafeti Brega, malo kasneje pa je z redno vadbo ob fizičnem delu na domačiji na Kolonkovcu dosegla v mnogih atletskih panogah zelo dobre rezultate. Med boljšimi atletinjami je bila tudi Bazovka Marta Vodopivec, ki je v skoku v daljino zmagala z rezultatom 4,34 m. Pri fantih je imel največ uspeha Duško Švab. Prvi je bil v tekih na 110 m čez ovire, 400 m in 1500 m- ter v švedski štafeti, tretji pa na 100 m.
Odbojkarska turnirja mladink in mladincev sta privedla v ospredje ekipe iz okolice, senzacije pa so se pripetile na članskem moškem turnirju. Tonček Dougan, eden zgodovinskih voditeljev Škamperla, neutruden organizator pri društvu in pri Boru, je v prijavni poli pomotoma spregledal nastop Uča Jur-kiča v odbojki.
Organizacijski odbor, ki so ga sestavljali predstavniki tudi drugih društev, je obravnaval predlog, da bi Jurkiča naknadno sprejeli. Večina je bila za to, veto pa naj bi bil postavil nabrežinski Sokol. Tako zatrjujejo priče. Jurkič na jubilejnih igrah ni mogel nastopati v odbojki. Iz protesta se je Cankar, običajni zmagovalec turnirja, odpovedal udeležbi.
Škamperle je brez Jurkiča nadaljeval in se v polfinalu srečal prav s Sokolom. Bila je to najlepša
tekma turnirja, vredna finala. Zmagal je Škamperle, moč Sokola pa je bila precej jasna razlaga, zakaj se je nabrežinsko društvo upiralo prisotnosti Jurkiča.
Finale s Krasom je bil za Škamperle neizbežen. Bil je napet in izenačen. Po dolgih letih so na turnirju ponovno zmagali Svetoivančani: izid 3:0 (16:14, 15:12, 15:12). Kapetan pri moštvu Krasa je bil Miloš Budin, pravkar župan v zgoniški občini. Kras se je potolažil z zmago pri mladincih (3:2 proti Sokolu), Cankar pa pri mladinkah (3:0 proti Opčinam). Rutinsko prvo mesto so odnesle članice škamperla, k Sv. Ivanu pa je šla tudi zmaga v košarki. Doberdob je moral že drugič kloniti. Finalne tekme v odbojki in košarki so bile v občinski telovadnici v Ul. della Valle, ki je bila že dalj časa središče slovenskega športnega navijanja zaradi odbojkarskih nastopov deklet, ki so igrale celo v A-ligi in fantov, ki so več let merili svoje moči v B-ligi.
Pri športnem kvizu je pisec dosegel svojo edino zmago na vseh športnih dnevih, tednih in igrah. Izločilni del je bil za Opčine v Nabrežini in je predvideval križanko. V tej fazi je bil najboljši Škamperle, pred Sokolom in Opčinami, ki sta dosegla enako število točk. Finale je bil 7. oktobra in je potekal na podlagi vprašanj in odgovorov ali stvarnih popravkov z metanjem prostih strelov v koš (2 na 5, 3 na 5 itd. ter nato 6 na 6 itd.), s streljanjem (6 točk iz dveh strelov in nato po 2 točki več) in s skoki v višino z mesta (80, 90, 100 cm in nato po 5 cm navzgor).
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legaim oglasr 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pn oglasnem oddelku PUBUEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
25. julija 1985
Dogodki doma in po svetu
WELLINGTON — Švicarska zakonca 33-letnega Alaina in, 36-letno Sophie Turenge so zaprli in postavili pred sodišče, ker ju močno sumijo, da sta z dvema nabojema razstreliva pred dvema tednoma potopila admiralsko ladjo Reinbow Warrioor, last organizacije za varstvo narave Greenpeace. Dolžijo ju, da sta nedovoljeno prišla v Novo Zelandijo in si najela potujočo hišico in gumijasti čoln. Nekateri očividci so ju videli v bližini ladje kmalu po eksploziji. V atentatu je izgubil življenje 33-letni fotograf.
Predsednik Nove Zelandije David Lagne je na tiskovni konferenci izjavil, da je kriminalni atentat pripravila mednarodna organizacija, nasprotna protijedrski politiki novozelandske laburistične stranke.
PRETORIA — Nasilje oblasti belcev nad črnsko večino se nadaljuje. Od nedelje dalje, ko je pobcija uvedla obsedno stanje, so aretirali 653 oseb. Na podlagi dekreta predsednika Pietra Botha policija lahko brez kakršnegakoli sodnega naloga zapre vsakega osumljenca, če pa ima ministrsko dovoljenje, pa to stori za neomejen čas.
MOSKVA — Znanega sovjetskega boksarja Vasilija Solomina, svetovnega prvaka in najboljšega stilista, so po pisanju Izvestij obsodili na 10 let zapora zaradi ropa. Primer Solomina sodi v vrsto tistih sovjetskih gladiatorjev, ki so se vso mladost posvetili športu, ko pa so ga zapustili, so povsem nepripravljeni za življenje. Solomin je postal gluh zaradi udarcev in pravi socialni problem. Od tod predlog Izvestij, naj družba pravočasno poskrbi za nekdanje prvake.
'RIM — življenje Siegfrida Messnerja bi lahko rešili, če ne bi bilo toliko preprek za prenos ranjenega plezalca s helikopterjem iz Bočna v Innsbruck. To trdi južnotirolski poslanec Mihael Ebner v svojem pismu predsedniku Cra-xiju. Ebner predlaga, naj bi sprostili prelete čez mejo za helikopterje in lažja letala, kadar gre za reševanje človeških življenj.
MADRID — Dva španska oficirja so obsodili na osem odnosno sedem mesecev zapora, ker sta med vojaškimi vajami v »okupiranem« kraju postavila pred zid župana in nekega občinskega funkcionarja in ju »ustrelila«. Vse je bilo, kot da bi šlo za res, samo naboji niso bili pravi. Zasebni radio, ki je objavil vest, so neznanci razbili, proti dvema oficirjema pa si na procesu nihče od domačinov ni upal pričati.
Medtem ko so na Jadranu še (pekoče) prisotne
»Waterloo« za meduze ob Sinji obali
RIM — Medtem ko na Sinji obali Francozi slavijo zmago, se boj proti meduzam v Italiji in Jugoslaviji nadaljuje. Francoski raziskovalci so sedaj v višku poletne sezone optimistični, poletje 1985 bo ostalo v spominu kot pravi Waterloo za meduze, ki so tri leta pestile zahodno obalo Sredozemlja. V vsedržavnem raziskovalnem centru nedaleč od Nice je stavek «les meduses ayant declare’ forfait« že doma, saj so! znanstveniki prepričani, da so se meduze umaknile.
Povsem drugače je v Italiji in v Jugoslaviji. Znanstveniki ne delajo dolgoročnih napovedi. To velja predvsem za severni in srednji Jadran do Gargana, kjer tako italijanski kot jugoslovanski biologi ugotavljajo, da se v primerjavi s prejšnjimi leti ni bi-
stveno spremenilo število meduz, v glavnem pa jih je nekoliko več kot prejšnja leta, a to je težko preveriti. Nekoliko drugačen je položaj južno od Gargana, kjer je baje manj meduz, pogojnik je seveda obvezen, saj število meduz pogojujejo najrazličnejši dejavniki, saj je morda število isto kot prejšnja leta, le da se niso letos približale južnoitabjanskim obalam.
Kot rečeno je več dejavnikov, ki pogojuje prisotnost meduz ob plažah. V prvi vrsti je treba upoštevati temperaturo vode. Najidealnejša je pri 18 stopinjah Celzija, ko so meduze pri polnj moči in se nekako upirajo morskim tokovom, ki jih ženejo proti obali. Pri višji temperaturi meduze zgubijo to sposobnost in jih tokovi in veter ženejo proti obalam kot neboglje-
ne zamaške, a kaj, ko njihove lovke ne zgubijo sposobnosti, da nas pošteno ožgejo. V zadnjem obdobju so ugotovili, da tudi slanost vpliva na večjo ali manjšo mobilnost meduz-Najidealnejša slanost je od 36,5 do 37,5 promila. Vdčja ali manjša slanost povzroči podobne učinke kot višja temperatura. V najbolj pasji vročini, ko se torej temperatura morja krepko zviša nad 20 stopinjami in je zaradi pomanjkanja padavin tudi slanost viš' ja, se pojavijo te male, a pekoče plavajoče «mine«, ki so že marsikateremu kopalcu zagrenile življenje.
Od 120 sredozemskih vrst je pri nas najbolj razširjena in obenem najbolj pekoča »pelagia noctiluca«, meduza z majhnim rožnatim klobukom in osmimi lovkami. Po opeklini je najbolje, da si »rano« speremo z razstopino amoniaka in morske vode v razmerju ena proti ena, kasneje pa damo nanjo hladne obkladke distilirane ali navadne vode. Seveda obstajajo tudi po’ sebne maže proti opeklinam meduz, ki prav pridejo, če je prizadeta vršina večja. Vsekakor pa je najboljši nasvet, da se izogibamo krajev z meduzami, saj k sreči niso povsod, ker jih kot rečeno prenašajo tokovi in vetrovi, da bomo vedno našli kotiček, kjer bomo vami pred to nadlego-
SZ podpira »pravovernega« Gallego
MADRID — »Sovjetska zveza je svojemu veleposlaništvu dala točna navodila, naj mešana špansko-sovjet-ska podjetja in diplomatska predstavništva vzhodnoevropskih držav podpirajo Sovjetski zvezi naklonjeno komunistično partijo Ignacija Gallega,« piše tukajšnji Cambio 16. Po mnenju Moskve je Gallegova partija protiutež
španski komunistični partiji v krizi Santiaga Carrilla in Gerarda Iglesia-sa in evrokomunizmu.
Po pisanju Cambio 16 pripadniki Gallegove partije nadzorujejo združenje Španija - ZSSR in večji del gospodarskih in kulturnih stikov med obema državama in so na čelu pacifističnih in protijedrskih gibanj.
Harriet Heecher Statve
24.	Koča strica Toma
Z računalniki proti kriminalu
TOKIO — Doba visoke tehnologije in računalnikov se je pričela tudi za preiskovalne sisteme japonske pobcije, ki tako namerava z enakovredni; mj sredstvi preprečiti širjenje kriminala. Japonski zlikovci, kot sicer tudi njihovi «kolegi« po vsem svetu, so namreč tehnološko vedno na tekočem i" nemalokrat razpolagajo z opremo, ki si jo policaji lahko samo sanjajo-
Japonski preiskovalci so že zdavnaj ugotovili, da je izredno lahko prisluškovati njihovim notranjim radijskim sporočilom. Zdaj bodo to obliko medsebojnega obveščanja opustili in bodo v zameno uporabljali komunikacijsko omrežje v digitalnem sistemu. Policaji bodo v kratkem lahko razpolagali tudi z zaprtim kompjuteriziranim televizijskim sistemom, ki bo znal »brati« številke avtomobilskih tablic in v primeru potrebe tudi nuditi informacije o lastnikih avtomobilov.
To sta le dva primera obsežnejše tehnološke preosnove, ki jo je začela izvajati japonska pobcija. S tem namerava učinkoviteje nastopiti proti na; raščajočemu kriminalu. Lani so v deželi vzhajajočega sonca zabeležil’ 1.588.000 večjih in manjših zločinov ali prekrškov. Toliko se ni kriminal razpasel vse od prvih povojnih let.
Zapleteni nasilni smrti
POTENZA — V St. G allenii v Švici so policaji našli truplo Nade Jakovljevič, 35, iz Ljubljane, ki je bila vratarica neke tamkajšnje hiše. Bila je zadavljena. Truplo je bilo pod mizo v kuhinji s šalom okrog vratu, hišna vrata pa so bila samo priprta. Že nekaj časa se ni razumela z možem, 33-letnim Itabjanom Ciancaru-lom iz Potenze. Umorjenka je imela dve hčerki, ki sta živeli v Italiji v Paternu blizu Potenze.
Težave kriminalistov zaradi skrivnostnega umora so se še povečale, ko so čez dva dni našli truplo umo-
rjenega moža v njegovem avtomobilu, ki je zdrsnil nekaj kilometrov nasipu blizu njegove rojstne vas* Marsico Nuovo pri Potenzi.
Sprva so menili, da je šlo za prometno nesrečo, potem pa so pokojnika, ki so ga že pokopali, obduci-rali in ugotovili, da je bil vzrok smrti strel v sence s pištolo malega kalibra. Policija, ki je našla ob najdbi trupla Nade Jakovljevič v St-Gallenu nekaj kapelj krvi, bo skušala sedaj ugotoviti, ali je bil storile0 soprog, ki si je nato sodil sam v 2000 kilometrov oddaljenem Marsic® Nuovu.
Nepremišljena pohvala
ALŽIR — V mestu Gelmi, na vzhodu Alžira, so te dni Jugoslovana M’" lovana Barača, 38, obsodili na leto dni zapora zaradi neobičajnega kaznivega dejanja: sodeloval je pri ugrabitvi dveh alžirskih otrok in pri pobegu v ZR Nemčijo.
Zgodilo se je maja lani v vasi Belkheir, pet kilometrov od Guelma; Milovan Barač, ki je že 16 let na delu v Nemčiji, bi najbrže bil še naprej disc jokey v neki diskoteki v Diisseldorfu, če marca letos ne bi ponovno zašel v Alžirijo.	.
Ugrabitev otrok Abdallaha Datire — osemletnega Danija in petletn Jasmine — je bila skrbno pripravljena in žeto hitro izpeljana. Ko sta s otroka sprehajala pred domom, se je v bližini ustavil avto »ritmo« alžirsk registracije. Dva neznanca sta skočila iz avta, zgrabila otroka in ju strpa’ v avto, ki je oddivjal v neznano smer. Vse se je zgodilo tako rekoč Pr0 očmi Abdallaha Abdallaha Boutira, očeta ugrabljenih otrok, ki si je uspe zapomniti le registrsko številko.
Strah ugrabljenih otrok je splahnel takoj, saj sta v avtu zagledala tuul svojo mamo Uto Walah, ki je zanju že imela pripravljena potna lista.
Avto alžirske registracije, ki ga je najel Milovan Barač, so pustili na cesti za mestom Konstantin. Z avtom nemške registracije in ob Albert Vehlingu je Uta z otrokoma uspela odpotovati iz Alžira v Maroko in nat v Dusseldorf. Istega dne je zapustil Alžir tudi Milovan Barač
Za Milovanom Baračem so razpisali tiralico. Ker pa Barač tega ni v0' del, se je marca letos nepričakovano pojavil na tunizijsko-alžirski mej1-
Na sojenju je Barač zanikal, da je sodeloval pri ugrabitvi in sodtsc bi mu se verjelo, če ne bi Uta in Eva, obe pred tem poročeni — Uta Boutira, Eva pa z nekim Tunizijcem, nekemu nemškemu časopisu z visoK naklado, povedali zgodbo o tem, kako jima je uspelo dobiti svoje otroke 1 Alžirije in Tunizije, ki so jih pri ločitvi dodelili očetoma. Takrat nista vaf čevali s komplimenti za MOovana »mikija« Barača, ki da jima je pri telT največ pomagal. Ko so to odkrili, za sodišče ni bito več dileme.