Domoznanski oddelek 35 ŽETAL5KE novice 2008 352(497.4 Žetale) vi COBISS o 6004273,29 8. SLIKARSKI EX TEMPORE ŽETALE 2008 V času od 2. junija do 8. junija je v občini Žetale potekal 8. slikarski Ex tempore Žetale 2008, na katerega se je prijavil 101 slikar iz vseh krajev naše domovine. Tema letošnjega slikanja so bile Žetale in širše območje Haloz. Letošnji slikarski Ex tempore je spremljal dež, vendar tudi slabo vreme ni zmotilo zagnanih umetnikov, da ne bil ustvarili veliko število krasnih likovnih del. Svoje nove likovne stvaritve je oddalo 91 slikarjev. Strokovna komisija v sestavi dr. Matjaž DUH, Mario BERDIČ in Stanka GAČNIK je imela težko delo, da je lahko izbrala najboljše. Otvoritev razstave likovnih del je bila v nedeljo, 8. junija, pred Prosvetno dvorano Žetale. V kulturnem programu je nastopil Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale po vodstvom zborovodkinje gospodične Valentine VIDOVIČ. Slavnostni govornik je bil župan Občine Žetale gospod Anton BUTOLEN. V svojem govoru je poudaril, da Žetalski Ex tempore spada med tri največje v Sloveniji, kar je za Občino Žetale zelo vzpodbudno. Posebej se je zahvalil sponzorjem, brez katerih Žetalskega Ex tempera ne bi bilo. Sledila je podelitev nagrad. Nagrade sta podelila župan Občine Žetale gospod Anton BUTOLEN in likovni kritik Mario BERDIČ, ki je ob vsaki nagradi podal svoje strokovno mnenje. Nagrade 8. slikarskega Ex tempora Žetale 2008 so prejeli: GRAND PRIX v višini 650 €, prispeva NLB d.d. Ljubljana: Vladimir POTOČNIK iz Ljutomera za likovno delo SLIKA 1. nagrado v višini 550 €, ki jo prispeva NLB d.d. Ljubljana Drago BOŽIČNIK iz Maribora za likovno delo ŽETAL-SKO RAZPELO 1. nagrado v višini 550 €, ki jo prispeva podjetje Talum Kidričevo d.d., Božidar ŠČUREK iz Celja za likovno delo ŽETALE 2. nagrado v višini 500 €, ki jo prispeva podjetje Nizke gradnje Ptuj d.d. Bogdan ČOBAL za likovno delo SPOMINI NA POZABO 3. nagrado, vrednostni bon višini 480 €, ki jo prispeva trgovina ART Ljubljana, Veljko TOMAN iz Ljubljane za likovno delo DONAČKA GORA 4. nagrado v višini 450 €, ki jo prispeva podjetje VGP Drava Ptuj d.d. Pavla MILOŠIČ iz Ptuja za likovno delo JESEN 4. nagrado v višini 450 €, ki jo prispeva Cestno podjetje Ptuj d.d. Jože FOLTIN iz Ptuja za likovno delo HALOZE 5. nagrado v višini 390 €, ki jo prispeva Restavracija CASTRO iz Ptuja Branko GAJŠT iz Sestrž za likovno delo VALOVANJE ŽITA 6. nagrado v višini 360 €, ki jo prispeva podjetje TMD invest d.o.o., Ptuj Stane PETROVIČ ČONČ iz Celja za likovno delo KRAJINA POD DONAČKO GORO 7. nagrado v vrednosti 334 €, ki jo prispeva podjetje MTD d.o.o. iz Majšperka Maksimiljan STRNAD-MILČ iz Selnice ob Dravi za likovno delo HALOŠKE ŽANJICE 8. nagrado v višini 300 €, ki jo prispeva Občina Podlehnik Lučka FALK iz Maribora za likovno delo KRAJINA 9. nagrado v višini 270 €, ki jo prispeva Komunalno podjetje Ptuj Ervin KRALJ iz Maribora za likovno delo HALOZE Sponzorsko nagrado, vrednostni bon v višini 220 €, prispeva trgovina ART iz Maribora Vlado GERŠAK ml. iz Celja za likovno delo ŽETALE Sponzorsko nagrado v višini 220 €, ki jo prispeva Občina Majšperk Stanko MAKUC iz Mežice za likovno delo POGLED NA DONAČKO GORO Sponzorsko nagrado, vikend paket za dve osebi v Grand hotelu PRIMUS na Ptuju, ki jo prispevajo Terme Ptuj Dušan KOVAČ iz ŽALCA za likovno delo STARO ŠOLSKO OKNO Razstavo je odprl župan Občine Žetale Anton BUTOLEN. Po odprtju razstave so si udeleženci nedeljskega srečanja najprej ogledali razstavo v prosvetni dvorani Žetale, nakar so se napotili v avlo Osnovne šole Žetale, kjer je bilo še družabno srečanje z zakusko. Udeleženci srečanja so lahko poskusili dobrote, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Žetale, in vino Vinarstva Francija PLAJNŠKA s Potnega Vrha. Razstava likovnih del je odprta do petka, 24. junija 2008. Jože KRIVEC Žetalske novice Dober dan! Mesec rožnik nam že potrjuje svoje ime, saj se bohoti v najrazličnejših barvah. Pomirjajoča ZELENA je oživela vsak grm, še tistih nekoristnih rastlin in živali je v obilici, indiferentnih pa tudi mnogo. Že mora biti tako. Narava je tista, ki krmari z življenjem. Tam daleč od nas se je tako razburila, da je uničila na tisoče življenj. Saj znamo živeti z naravo, a se kljub temu razhudi in uničuje, kar je ustvaril človek. Občani in občanke ste zagotovo zelo aktivni, saj je sedaj čas, da naravi darujemo, v jeseni pa od nje pričakujemo. Kosilnice brnijo, sonce popari travo in že je primerna za baliranje ter skladiščenje. Nič več ne diši po suhem senu, ni več tistih lepih kresničk, ki so ob večerih poletavale nad suhim senom. Pa vendar se jutra prebujajo s soncem, z meglo, z vetrom, čebele še brenčijo na s cvetjem posutih drevesih. Akacija se je razcvetela, kostanji oddajajo svoj cvetoči vonj, fižol poganja prve stroke, raznovrstne vrtnine razveseljujejo gospodinje. Vse je v razmahu, približuje se čas počitnic, dopustov, ki jih izkoristimo po svojih močeh in zmogljivostih. Ob skrbeh in vsakdanjem delu si zagotovo najdemo čas, ki ga posvetimo tistim, ki so nam dragi. Med vas prihaja 29. številka Žetalskih novic, ki VAM prinašajo mnogo zanimivega. Vzemite si čas, seznanite se z našimi novičkami, koristno in zabavno preživljajte čas do VINOTOKA, ko pridemo med Vas z jubilejno številko. Vse najlepše Vam želimo člani uredniškega odbora. /VI. Krušič LEPO PRAZNUJTE DAN DRŽAVNOSTI! Sprehod po vsebini 8. EX tempore 2 Dober dan 3 Ob polletju 4 Novice iz Občinske uprave 4-5 Gozdarsko tekmovanje 6-7 Gozdarski dan 8 PGD Žetale 9-10 Policija svetuje I I-I4 Informacija o podeljevanju štipendij 15-19 Preprečevanje škod od divjadi 20 Utrinki z nedeljskih pohodov 2I TD Žetale 22-23 Različno obarvan poletni čas 24 DU Žetale 25 Spomine obujamo 26-27 Iz vasi v vas 28 Pri Kolarjevih 29 Večerna pesem 30 Trojčki v Žetalah 31 8. EX tempore - fotoutrinki 31 Fotoutrinki 32 JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca KOPŠE, Marija KRUŠIČ Fotografija na naslovnici: Foto Langerholc Računalniški prelom: Šange d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. OB POLLETJU! Izteka se prva polovica leta. V obdobju od prejšnje številke je bila dejavnost občine usmerjena v tri naloge. Prva naloga je bila čim prej pripraviti in izvesti razpise za investicije, ki smo jih uvrstili v letošnji proračun. Razpisi so praktično končani. Izbran je izvajalec za izgradnjo mostu v Nadolah in dela že potekajo. Izbran je izvajalec za modernizacijo cest v Nadolah in Kočicah. Gre za največjo investicijo v cestno infrastrukturo v zgodovini občine Žetale. Izbran je izvajalec za izgradnjo pločnika in razsvetljave v centru Žetal. Izbran je izvajalec za rušenje sp. šole. V teku je razpis za postavitev spominskega obeležja in ureditev pokopališča. Naj ponovno opozorim, da gre za investicije v vrednosti 1.300.000 evrov, kar je za našo občino, katere osnovni proračun znaša manj kot milijon evrov, izjemna vsota. Večino teh sredstev smo uspeli dobiti na razpisih. Uspeh na razpisih je vseskozi temelj razvoja naše občine, kajti sredstva primerne porabe zadoščajo v največji meri zgolj za financiranje zakonskih obveznosti občine. Zato je bila druga naloga občine v tem obdobju priprava projektov in dokumentacije za prijavo na razne razpise. V teh dveh mesecih smo na razne naslove prijav- ili kar osem projektov v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Gre za štiri projekte, ki smo jih prijavili na razpis za 'južno mejo', en projekt za sredstva po 21. členu ZFO, en projekt za razpis na 'razvoj podeželja', en projekt na razpis na 'norveške razvojne mehanizme' in projekt za razpis za lokalne energetske programe. V tem trenutku odgovore še čakamo. Jasno je, da na vseh razpisih ne bomo uspešni, upam pa, da bodo vsaj nekateri že sestavni del proračuna za naslednje leto. Priprava dokumentacije za posamezni razpis je izjemno zahtevno delo. Tretja naloga občine v tem obdobju je bila priprava razpisov za financiranje društev v letošnjem letu. Zaradi zakonskih obveznosti, pa tudi zaradi nezadovoljstva posameznih društev z dosedanjim načinom financiranja, namreč letos prehajamo na nov način financiranja. Društva ne bodo več dobila enakih zneskov, temveč se bodo morala prijavljati na razpise, ki so že objavljeni. Nov način bo velika dodatna obremenitev za občinsko upravo. Upam, da ne bo povzročil nesporazumov med društvi. Ker se dosedanji način financiranja društev izteka, se želim vsem članom društev v občini, ki so s svojim prostovoljnim delom ogromno prispevali k ugledu občine in h kvaliteti življenja naših občanov, iskreno zahvaliti. Tudi letos je že bilo izvedenih nekaj izjemno uspešnih prireditev. Pevke ženskega pevskega zbora so bile deležne izjemne pohvale za nastop na reviji v Ptuju. Članska gasilska ekipa je zelo dobro nastopila na državnem prvenstvu. Jubilejno 10. gozdarsko tekmovanje je preseglo vsa dosedanja. Uspelo je drugo gasilsko tekmovanje. Dobre rezultate so dosegali učenci naše šole. 8. Ex - tempere Žetale 2008 je bil izjemno uspešen. Uspešen je bil pohod po ekološki poti. Ti in še kakšni uspehi, ki sem jih verjetno pozabil omeniti, samo potrjujejo, da kljub temu, da nas je malo, znamo in zmoremo. Vsem, ki ste prispevali k tem uspehom, čestitam in se iskreno zahvaljujem. Letošnje praznovanje Dneva državnosti bo v naši občini še posebej slovesno, saj ga bomo združili s praznovanjem 55. obletnice PGD Žetale in predajo težko pričakovanega gasilskega vozila svojemu namenu. Vabim vas vse, da se udeležite slovesnosti. Vaš župan! NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE Razpisi za pomembne investicije za Občino Žetale V mesecu aprilu so bili na Portalu javnih naročil objavljeni pomembni razpisi na področju investicij v Občini Žetale. Prvi razpis je bil objavljen za projekt Modernizacija lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole. Predmet razpisa obsega modernizacijo naslednjih cest: LC 328040 Ptuj-Dolena-Marinja vas, LC 240130 Doklece- Janški Vrh-Marinja vas, odsek Vinarje-Pšetna Graba in JP 741290 Tkavc-Potni Vrh-Peklača, odsek Potni Vrh-Peklača. Skupna dolžina predvidenih moderniziranih odsekov cest znaša 5.630 m. Projekt se sofinancira iz sredstev Evropske unije, delež sofinanciranja iz teh sredstev pa znaša 85% upravičenih stroškov (davek na dodano vrednost ni upravičeni strošek). To pomeni, da mora Žetalske novice Občina Žetale za ta projekt zagotoviti finančna sredstva v višini 35%. Občina financira DDV v višini 20% in 15% neupravičenih stroškov. Na podlagi javnega razpisa za projekt: Modernizacija lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole je bilo v razpisnem roku do 20. maja 2008 dostavljenih šest ponudb. Javno odpiranje ponudb je bilo isti dan v sejni sobi Občine Žetale. Strokovna komisija je po pregledu ponudb predlagala županu Občine Žetale, da za najugodnejšega izvajalca izbere ponudbo Cestnega podjetja Ptuj, ki ustreza vsem pogojem razpisa in je ponudilo najnižjo ceno za izvedbo projekta. Finančna vrednost ponudbe Cestnega podjetja Ptuj znaša 642.742,74 Š. Župan Občine Žetale je sledil predlogu Strokovne komisije za vodenje postopka javnega razpisa in izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, to je Cestno podjetje Ptuj d.d. V kolikor ne bo pritožb, je predvideno, da bo podpis pogodbe za izvajanje projekta Modernizacije lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole do 15. junija 2008. Drugi javni razpis se nanaša na ureditev državne ceste R3 689/6260 Kozminci-Žetale-Rogatec skozi naselje Žetale, od km 6+455 do km 6+840, ureditev pločnikov, avtobusnega postajališča in javne razsvetljave. V sklopu projekta je predvidena ureditev cestišča državne ceste v dolžini cca. 400 m skozi center naselja Žetale, ureditev pločnikov na relaciji od Žabjeka do osnovne šole in gasilskega doma, ureditev avtobusnega postajališča in parkirišča za avtobuse ter javne razsvetljave. Na podlagi podpisanega sporazuma bo izvedbo projekta sofinanciralo Ministrstvo za promet - Direkcija R Slovenije za ceste. Tudi za izvedbo tega projekta je bilo zanimanje med ponudniki kar veliko, saj je na sedež Občine Žetale v razpisnem roku prispelo sedem ponudb. Tudi te ponudbe je pregledala strokovna komisija in sprejela sklep, da predlaga županu Občine Žetale, da za najugodnejšega ponudnika izbere ponudbo Cestnega podjetja Ptuj d.d. Tako je za izvedbo navedenega projekta župan Občine Žetale izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, to je Cestno podjetje Ptuj d.d., ki je ponudilo najnižjo ceno po tem javnem razpisu v višini 338.552,24 EUR. Prevozi šolskih otrok Tretji javni razpis, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil in Evropskem portalu javnih naročil, je razpis za Izvajanje šolskih prevozov v šolskih letih 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012. Razpis je sestavljen tako, da mora ponudnik izpolnjevati splošna merila, ki veljajo za prevoze šolarjev, imeti mora vozilo za prevoz zahtevanega števila otrok na posameznih relacijah. Ob upoštevanju teh pogojev je merilo za izbor najnižja ponujena cena. Z izbranim izvajalcem se bo sklenil okvirni sporazum za obdobje štirih let. Okvirni sporazum omogoča, da se bodo lahko posamezna določila sporazuma spreminjala glede na število otrok na posameznih relacijah. Upamo, da bo razpis uspel in bodo tako prevozi šoloob- veznih otrok urejeni za naslednje štiriletno obdobje. Projekt za ureditev pokopališča v Žetalah Naš rojak Franc Fideršek iz Ptuja je dal pobudo, da se v Žetalah uredi spomenik vsem žrtvam prve in druge svetovne vojne. Pobudo je obravnaval Svet občine Žetale in soglašal, da se sočasno s postavitvijo tega obeležja uredi tudi žetalsko pokopališče. V ta namen je bil pri podjetju TMD invest d.o.o. iz Ptuja naročen idejni projekt, ki predvideva ureditev pokopališča v celoti. Na prvo verzijo projekta so bile podane s strani Občine Žetale določene pripombe. Postavitev spominskega obeležja je predvidena na koncu platoja pred mrliško vežico Žetale. V sklopu projekta bi se uredila tlakovana pot na pokopališču, žarni grobovi na lokaciji stare mrliške vežice in vhodna vrata. Podana je tudi pobuda za ureditev fontane za vodo v bližini vhoda na pokopališče. Občina Žetale bo za izvedbo navedenega projekta izvedla javno naročilo po postopku zbiranja ponudb. Končno tudi most v Marinji vasi Po nepotrebnih zapletih se bo končno začel graditi most v Marinji vasi preko potoka Jesenica. Za izgradnjo mostu je bila pridobljena vsa potrebna dokumentacija, vključno z gradbenim dovoljenjem. Država kot soglaso-dajalec k projektu je postavila zahtevo, da je ob izgradnji mostu na tem območju potrebno še urediti strugo potoka. Izvajalec gradbenih del bo podjetje VGP Drava Ptuj. Nadaljevanje projekta: Ureditev pomožnih prostorov Vukove domačije Občina Žetale se je prijavila na razpis Norveški finančni mehanizmi s projektom Ureditev pomožnih prostorov Vukove domačije. Pri obnovljeni Vukovi domačiji je potrebno zgraditi prostor, v katerem bi bili prostori za sanitarije, pisarna, priročna kuhinja...). V kolikor bi bili na razpisu uspešni, bo izvedba tega projekta možna v letu 2009. Razpisi, razpisi Na spletni strani Občine Žetale so objavljeni naslednji razpisi: => Razpis za dodeljevanje državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Žetale za leto 2008, => Razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture za leto 2008, => Razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Žetale za leto 2008, => Razpis za sofinanciranje programov drugih društev. Uradne ure Občinske uprave: Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 Sreda: od 8.00 do 12.00 Petek: od 8.00 do 12.00 GOZDARSKO TEKMOVANJE V ŽETALAH Na praznični dan, 27. aprila 2008, je v Žetalah potekalo deseto gozdarsko tekmovanje z motorno žago za lastnike gozdov. Prireditev je organiziralo Združenje za medsosedsko pomoč - Strojni krožek 'Žetalanec' iz Žetal ob sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije in podjetja Gastro iz Ptuja ter pod pokroviteljstvom Občine Žetale. Tekmovanje je bilo tudi izbirno za državno sekaško prvenstvo lastnikov gozdov na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni v avgustu 2008 za področje Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Mariboru. Pobudniki in organizatorji tekmovanja pred desetletjem so bili domači gozdarji, sekači na Gozdnem gospodarstvu Maribor, Stanko Pulko in Milan Jus iz Žetal, Viki Žerak iz Kozmincev ter Janko Vidovič, področni revirni gozdar iz Zavoda za gozdove Slovenije. Prva leta je tekmovanje potekalo pred gasilskim domom v Žetalah, pozneje pa pred domom Lovske družine Žetale, ob pomoči Prostovoljnega gasilskega društva Žetale in Lovske družine Žetale. Sčasoma je tekmovanje zaradi vse večjega obsega prešlo pod okrilje Strojnega krožka 'Žetalanec', katerega prizadevni člani so tudi uredili stalni tekmovalni poligon na prostoru pri osnovni šoli v Žetalah ter pridobili lastne merilne naprave. Ves čas od svoje ustanovitve je organizatorjem stala ob strani domača Občina Žetale z županom Antonom Butolnom. Sodniške odločitve so kot sodniki na tekmovanjih ves čas sprejemali gozdarji Krajevne enote na Ptuju ob pomoči gozdarjev iz drugih krajevnih enot na Območni enoti Maribor. Javno žrebanje štartnih številk tekmovalcev je potekalo na gozdarskem plesu v soboto, 26. aprila 2008, ob 20.0 uri v prireditvenem šotoru pri osnovni šoli v Žetalah. Na tekmovanje, ki se je pričelo ob 9.00 uri, se je prijavilo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz občin Žetale, Podlehnik, Majšperk in Lovrenc na Pohorju, ekipa poklicnih sekačev iz Gozdnega gospodarstva Maribor-Gozdni obrat Ptuj in ekipa revirnih gozdarjev Zavoda za Gozdove Slovenije-Območna enota Maribor. Tekmovanje je potekalo posebej v konkurenci gozdnih posestnikov, skupno za vse, ekipno in tudi po posameznih disciplinah. Vsi udeleženci tekmovanja so bili dolžni spoštovati varnostna pravila tekmovanja in splošna pravila o varnem delu, saj so taka tekmovanja poleg izboljševanju učinkovitosti dela namenjena predvsem izboljšanju varnosti pri podiranju drevja. Tekmovalci morajo pri delu v gozdu uporabljati močan, čez gleženj segajoč delovni čevelj z dobro oprijemljivim podplatom, delovne hlače z varovalnimi vlakni, delovne rokavice, varovalno čelado z mrežico za varovalo obraza in glušniki ter osebno prvo pomoč. Tekmovanje je potekalo v 6 tekmovalnih disciplinah: Menjava verige in obračanje letve kjer tekmovalec razstavi in montira žagalne dele motorne žage ter prilagodi napetost verige, tako da bo motorna žaga pripravljena za uporabo v naslednjih disciplinah. Kombiniran rez poteka na dveh na podporah ležečih hlodih, kjer je potrebno na vsakem hlodu odrezati kolut predpisane debeline na določen način tako, da se rezi čim bolj stikajo ter da so pravokotni na os hloda. Precizno prežagovanje kjer je potrebno na dveh hlodih, položenih na tleh, ležečih deskah odrezati pravokotno na os debla koluta na koncu hlodov, tako da se veriga ne dotakne deske. Deske so prekrite s 30 mm debelo plastjo vlažne žagovine, tako da tekmovalec ne more videti meje med hlodom in desko. Zasek in podžagovanje kjer se v navpično postavljen olupljen hlod naredi predpisani zasek in izvede podžagovanje v naprej podano in označeno smer. Zaradi pomembnosti teh opravil pri podiranju drevja prinese disciplina največ točk v samem tekmovanju. Kleščenje v hlod je umetno vstavljenih 30 vej iz trdega lesa v 9 vencih v različnih razporeditvah, ki jih je potrebno odžagati na predpisan način ob pravilnem premikanju ob deblu. Podiranje na balon vertikalno postavljen smrekov drog se čim bolj natančno podre na cilj, ki je postavljen prečno na smer podiranja oziroma na v osrednjem polju pritrjen balonček. novice Vse discipline morajo biti izvedene čim hitreje, natančno in brez poškodbe tekmovalca. Uvrstitev na tekmovanju je odvisna od znanja in usposobljenosti tekmovalca in sposobnosti koncentracije ali premagovanja treme, ki pa se ga pridobi šele z udeležbo na več tekmah. Rezultati 10. gozdarskega tekmovanja z motorno žago: Posamezno lastniki gozdov Profesionalci l. Slavko Širec CEPINI 1313 1. Avgust Pulko GG Mb 1177 2. Toni Butolen CEPINI 1267 2. Viki Žerak GG Mb 1120 3. Robert Jus FIČA FAL 1252 3. Gregor Mlakar Lovci 1044 Ženske posamezno Ekipno 1. Kristina Štanjberger CEPINKE 943 1. CEPINI 3673 2. Anica Kolar CEPINKE 800 2. FIČA FAL 3425 3. Veronika Furman CEPINKE 757 3. GG Mb 3326 4. GRČE 2933 5. LOVCI 2712 6. ZGS 2674 7. LUBADARJI 2672 8. POHORCI 2613 9. CEPINKE 2500 10. HRASTI 2092 Državnega prvenstva na sejmu v Gornji Radgoni se bo lahko udeležila najboljša ekipa med lastniki gozdov in ženska ekipa iz Žetal. Pred udeležbo na državnem prvenstvu jim bo omogočen trening na poligonu. Na tekmovanju v Žetalah tekmovalci iz leta v leto dosegajo vedno boljše rezultate posamezno in ekipno, kar je rezultat večletnih tekmovanj in izobraževanj ter tečajev, ki jih je v Žetalah izvedel Zavod za gozdove Slovenije. Razveseljivo je, da v Žetalah ob očetih tekmovalcih raste mlada generacija tekmovalnih sinov. V Žetalah se še vedno premalo zavedate, da je bila prva državna prvakinja med ženskami v Sloveniji Kristina Štanjberger iz Žetal. Ob samem tekmovanju je potekalo nagradno ocenjevanje označene razdalje na vertikalno postavljenem drogu, namenjeno obiskovalcem prireditve. Na prireditvenem prostoru so se predstavili proizvajalci gozdarske mehanizacije in sodobnih kotlov na les Krpan, Posch, Medved (BIDER), VVVTERM in KVVB. Zavod za gozdove Slovenije iz Ljubljane je imel na prireditvi kombi s promocijskimi in izobraževalnimi publikacijami. Kot sodniki na tekmovanju, moderator prireditve in pri računalniški obdelavi podatkov je na tekmovanju sodelovalo 8 gozdarjev in gozdarka: iz Krajevnih enot Ormož, Ptuj, Ruše ter Območna enota v Mariboru. Prireditev si je ob lepem vremenu preko dneva ogledalo več sto obiskovalcev iz Haloz in od drugod. Prireditev je bila ves čas vodena, da so obiskovalci lahko spoznali posamezne tekmovalne discipline in posamezne tekmovalce ter zanimivosti o gozdovih, gozdarstvu in njegovi zgodovini na področju Občine Žetale. O prireditvi so poročali TV Slovenija, Radio Ptuj, Radio Grom Ptuj in Štajerski Tednik. Prizadevni člani Strojnega krožka Žetalanec si zaslužijo vse pohvale za pripravo poligona in izvedbo tekmovanja ter vztrajanje pri tekmovanju, ki si resnično zasluži naziv tradicionalnega, saj smo v soboto in nedeljo v Žetalah doživeli pravi gozdarski praznik. Andrej Kovače, vodja krajevne enote Žetalske novice GOZDARSKI DAN V ŽETALAH Letošnji gozdarski dan v Žetalah je bil res gozdarski! Ne le v tekmovalnem, temveč tudi v izobraževalnem, svetovalnem in družabnem smislu. Organizator je poskrbel, da so imeli obiskovalci kaj videti. Osrednji dogodek dneva je bila seveda gozdarska tekma in o njej je precej napisanega v prejšnjem prispevku. A vzporedno z njo so potekale še številne druge aktivnosti. Nekaj jih je bilo zelo atraktivnih. Glavna vzporedna aktivnost z gozdarsko tekmo je bila demonstracija priprave in rabe lesne biomase v energijske namene. Da bi področje priprave in rabe lesne biomase kar najbolje predstavili, je svoje tehnologije na gozdarskem dnevu predstavilo 7 demonstrantov različnih podjetij. Gozdno gospodarstvo Maribor je predstavilo specialni kmetijski traktor, adaptiran za profesionalno spravilo lesa iz gozdov. Samostojni podjetnik Vlado Medved s sinovoma iz Dobrine nam je demonstriral pripravo lesnih sekancev z lahkim bobenskim sekalnikom lesa na ročno polnjenje. Predstavnika avstrijskega podjetja Posch in domačega podjetja Krpan sta nam demonstrirala pripravo kratkih in metrskih cepanic s pomočjo različnih vertikalnih hidravličnih cepilcev lesa. Ta demonstracija je požela še posebno pozornost, saj so zainteresirani gledalci lahko sami preizkusili delovanje cepilcev. Da je bila demonstracija cepljenja lesa še posebej poučna, so poskrbeli organizatorji strojnega krožka, saj so za potrebe te demonstracije pripravili res "ta pravi" (debel in grčav) les, ki nam pri normalnem cepljenju lesa povzroča največ težav. Obe omenjeni podjetji sta seveda prikazali še nekaj drugih strojev, namenjenih pridelavi oz. predelavi lesne biomase, med katerimi je zagotovo največ pozornosti požel Krpanov 8-tonski hidravlično voden vitel s samodejnim razpeljevanjem vlečne vrvi. Predstavnika avstrijskega podjetja KVVB in slovenskega podjetja WV Term sta demonstrirala sodobno rabo lesne biomase. Predstavljala sta sodobne kotle na polena, lesne sekance in pelete, ki jih je bilo mogoče videti v živo, saj so jih na igrišče za šolo pripeljali kar s specialnimi prikolicami. Kdor danes še zmeraj ne ve, kaj pomeni hranilnik toplote ob kotlu na polena in kakšna je njegova vloga, mu je lahko žal, da se ni oglasil v Žetalah in si ga ogledal v živo. Za svetovanje o varnem in odgovornem delu v gozdu z vsemi spremljevalnimi gradivi je poskrbel Zavod za gozdove Slovenije, ki je z demonstracijskim kombijem in mobilnim ozvočenjem skrbel za informiranost obiskovalcev in sproščeno vzdušje ob tekmovalnem poligonu. Prav posebno pozornost obiskovalcev je letos pritegnila atrakcija gozdarskega dneva v Žetalah. To je bila tekma v ocenjevanju višine droga ali tekma v tem, "kiri ma bolši augenmas". Pravila tekme so bila na hitro povzeto naslednja: Sodeluje lahko prav vsak, če želi, lahko tudi večkrat. Staviti mora 1Š in podati oceno o višini droga do centimetra natančno. Stave se zbirajo do konca prireditve, ko najboljši tekmovalec v disciplini podiranja droga na balon slavnostno podre drog, nakar ga sodniki natančno izmerijo. Zmagovalec, to je tisti, ki je najbližje ocenil višino droga, odnese polovico vseh zbranih stav. Preostala polovica zbranega denarja se razdeli po ključu, kjer drugi najbližji prejme 30%, tretji najbližji pa 20% celotne vsote zbranih stav. In "kiri je mel najbolši augenmas"? Počasi. V 4-5 urah tekmovanja so vsi prisotni svojo okularno oceno podalil32-krat, kar pomeni, da smo v nagradnem skladu zbrali 132 evrov. Nekaj se jih je ojunačilo in jih je stavilo večkrat. Najmlajši stavec je bil star vsega "tli leta". Večina ocen se je gibala v razponu od 10 metrov, pa vse tja do 16 metrov. Slavko Širec, prvi in tisti dan daleč najbolj nabrušeni cepin Žetalske gozdarske tekme, je drog strokovno položil na tla. Sodniki so ga izmerili in ugotovili višino natanko 12,38 m. Med gledalci je završalo. Vsi so se spraševali, kdo neki je bil najbliže. No, čez nekaj minut so bili rezultati znani. Na tretjem mestu, z 12,35 m, kar je bilo le tri cm manj, kot je bil drog dejansko visok, so se znašli kar štirje. Razdelili so si natanko 26£, kar je zneslo 6,60C/osebo. Lahko torej rečemo, da "augenmas je doma v Žetalah ", Drugi najnatančnejši je z oceno 12,36 m prejel celih 39E. Če se ne motim, je bil to nekdo iz občine Kidričevo. Prvo nagrado je prejel nekdo, ki je z 12,38 m, kot pravimo, "zadel žebljico na glavico" in pobral 66t' glavne nagrade. To je bil komaj 6-letni fant iz Varvasel. Nagrado je prevzel njegov oče. Kaj je kasneje storil z nagrado, ne vemo. Ali je dal za rundo ali ne, tudi ne vemo. Vemo pa, da je bil gozdarski dan v Žetalah po zaslugah organizatorja in tistih zgoraj, ki vplivajo na vreme, en čudovito preživet dan, ki bi ga v prihodnosti še lahko ponovili. Igor Kopše Žetalske novice 55 LET V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ Ponosni na prehojeno pot Prostovoljno gasilsko društvo Žetale je bilo ustanovljeno leta 1953. Glavni razlog za nastanek društva so bili številni požari, ki so takrat pustošili na žetalskem območju. Ob ustanovitvi društva ni bilo opreme in tehnike za gašenje, bila pa je neizmerna volja pomagati sočloveku v nesreči. Ko se danes žetalski gasilci s ponosom oziramo na prehojeno pot, lahko rečemo, da smo v celoti izpolnili svoje poslanstvo. V tem slavnostnem trenutku ne smemo pozabiti vseh tistih tovarišev gasilcev, ki jih danes ni več med nami. V kroniki društva bodo ostali zapisani kot soustvarjalci gasilstva v Žetalah. Dogodki, ki so zaznamovali delo društva v preteklih 55 letih: 1953 - ustanovitev PGD Žetale 1956 - začetek gradnje prvega Gasilskega doma v Žetalah 1957 - nabavljena nova motorna brizgalna SAVICA 1971 - nabavljeno prvo gasilsko vozilo kombi INV 1980 - predaja novega gasilskega praporja 1981 - predaja novega gasilskega vozila TAM - 75A 1983 - 2. mesto ekipe pionirk na regijskem tekmovanju in uvrstitev na državno prvenstvo 1982 - pričetek gradnje novega gasilskega doma 1983 - prireditev ob 30-letnici PGD Žetale 1986 - snežni plazovi na območju KS Žetale (smrtna žrtev) 1988 - predaja nove motorne brizgalne ZIEGLER in 35-letnica PGD Žetale 1989 - zemeljski plazovi na območju KS Žetale 1989 - predaja rabljene avtocisterne TAM 110 A 1993 - prireditev ob 40-letnici PGD Žetale 2000 - predaja novega gasilskega orodnega vozila IVECO 2003 - razvitje gasilskega praporja in proslava ob 50- letnici PGD Žetale 2004 - pričetek gradnje prizidka h Gasilskemu domu 2007 - zaključek gradnje vodovodnega omrežja na območju Občine Žetale - konec prevozov vode za gospodinjstva 2008 - 3. mesto članov A in uvrstitev na državno prvenstvo na tekmovanju v Bukovcih 2008 - 11. mesto članov A na državnem prvenstvu na Ravnah na Koroškem 2008 - predaja novega gasilskega orodnega vozila GVC-24/50 in proslava ob 55-letnici PGD Vodstvo PGD Žetale 1953 - 2008 Predsedniki PGD Žetale: Franc POTOČNIK 1953 - 1956 Avgust BEDENIK 1956 - 1974 Stanko VOGRINC 1974 - 1998 Janez VOGRINC 1998- Poveljniki PGD Žetale: Alojz OZVALDIČ 1956 - 1964 Milan KOLAR 1964 - 1974 Janez KRIVEC 1974 - 1978 Janko VOGRINC 1978 - 1996 Jože VOGRINC 1996- Tajniki PGD Žetale: Franjo PLOH 1958 - 1962 Julij STRLIČ 1962 - 1966 Viljem MOHORKO 1996 - 1974 Boris JAZBEC 1974 - 1983 Jože KRIVEC - 1983- Blagajniki: Maks STRES 1956 - 1964 Janko GAJSER 1964 - 1974 Franc KAMENŠEK 1974 - 1978 Janez KRIVEC 1978 - 1983 Milko VEK 1983- Ko vrstni red državnega tekmovanja krojijo sodniki Tekmovalna desetina članov A že nekaj let dosega zavidljive tekmovalne rezultate na tekmovanjih po Sloveniji. Tiha želja naših vrlih tekmovalcev je bila, da se uvrstijo na državno prvenstvo. Ta želja se jim je uresničila, ko so na regijskem tekmovanju v Bukovcih v mesecu aprilu dosegli odlično 3. mesto. Fantje so takoj začeli intenzivne priprave za državno prvenstvo na Ravnah na Koroškem v upanju, da bodo dosegli dober rezultat. Njihova forma se je vseskozi vzpenjala, tako da so se v nedeljo, 18. maja, polni optimizma skupaj z dvema avtobusoma navijačev odpravili na Koroško. Kljub slabemu vremenu je bil tekmovalni nastop desetine članov A odličen. Čas je bil vrhunski, kasneje se je izkazalo, da je bil tretji najboljši. Vendar so sodniki dosodili 15 kazenskih točk. Dosojene točke so videli samo oni. To je bilo veliko razočaranje za naše tekmovalce in navijače. To, da je uradni napovedovalec napovedal samo nastope nekaterih tekmovalnih skupin, je bilo svojevrstno navijaštvo brez primere. Da je bila mera še bolj polna, je morala naša tekmovalna desetina za nameček ponavljati štafetni tek, ker časomerilec ni pravočasno vklopil ure. Zato je v takšnih tekmovalnih okoliščinah dosežen rezultat 11. mesto od 52 nastopajočih ekip enak zmagi. Naši tekmovalci se niso uvrstili v kvalifikacije za izbor ekip, ki bodo naslednje leto sodelovale na gasilski Olimpijadi na Slovaškem. Ob tem se postavlja vprašanje: Ali niso bili za marsikoga prenevaren tekmec, da so jih lahko premagali le sodniki? Zato nastop naše tekmovalne desetine članov A na Ravnah na Koroškem še dolgo ne bo pozabljen. Vsi ti dogodki pa našim fantom niso vzeli morale. Že v soboto, 15. junija 2008, smo bili priča novim vrhunskim rezultatom desetine članov A in sicer: 1. mesto na velikem gasilskem tekmovanju v Mestinju in 1. mesto na velikem gasilskem tekmovanju v Radencih. Uspeh moške desetine je dopolnila desetina članic A, ki je na tekmovanju v Mestinju dosegla 3. mesto. Naše društvo čaka še tekmovanje Gasilske zveze Videm, ki bo 25. junija v organizaciji PGD Sela. Na tem tekmovanju bosta nastopili dve ekipi članov A in ekipa članic A. Leto 2008, leto pridobitev za PGD Žetale Leto 2008 bo ostalo v kroniki PGD Žetale zapisano z zlatimi črkami. Žetalskim gasilcem se bo uresničila dolgoletna želja po kombiniranem orodnem gasilskem vozilu GVC 24/50. Akcija nabave vozila se je pričela leta 2006, ko je bilo na podlagi javnega razpisa nabavljeno podvozje vozila znamke IVECO. Leta 2007 je bil objavljen razpis za nadgradnjo gasilskega orodnega vozila GVC 24/50. Na razpis so se prijavili trije ponudniki, od katerih je najugodnejšo ponudbo podalo podjetje ELEK-TRO TURNŠEK iz Celja. Tretji razpis je bil po postopku zbiranja ponudb za nabavo orodja in opreme za novo kombinirano vozilo. Na poziv tega razpisa je prispelo 6 ponudb, od katerih je bila najugodnejša ponudba Petra BERNIKA s.p. iz Ljubljane. Operativno je akcija za nabavo vozila trajala tri leta. Več kot jasno je, da brez pomoči Občine Žetale takšnega vozila ne bi mogli nabaviti. Sočasno z akcijo nabave vozila je od leta 2004 potekala akcija izgradnje prizidka h Gasilskemu domu. V pritličju prizidka bodo garaže za gasilska vozila, v nadstropju pa prostori za delovanje društva. Vsa dela pri izgradnji prizidka h Gasilskemu domu Žetale so člani društva opravili prostovoljno. Gasilski dom Žetale ni namenjen samo gasilcem, lahko ga koristijo občani ob različnih priložnostih. S tem žetalski gasilci dokazujemo, da tudi v praksi uresničujemo naše geslo 'V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ'. 55-letni jubilej društva bomo proslavili 28. junija 2008 ob 15. uri pred Gasilskim domom Žetale. Obletnico društva bomo združili s predajo novega gasilskega orodnega vozila znamke IVECO GVC 24/50 svojemu namenu. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki so se odzvali na naš poziv in prispevali finančna sredstva. Posebej se zahvaljujemo 70 botrom novega gasilskega vozila. Prireditev bo združena s proslavo Dneva državnosti. Slavnostni govornik na prireditvi bo župan Občine Žetale g. Anton BUTOLEN. Vabimo vse podpornike in prijatelje gasilstva, da se udeležite našega slavja. V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ! Jože KRIVEC Policija dosledno nadzira določila novega ZVCP V letošnjem letu je do 2. junija 2008 za posledicami prometnih nesreč umrlo 87 oseb, lani v enakem obdobju 102. V mesecu maju je v prometnih nesrečah umrlo 15 oseb, kar je manj od povprečja tega meseca v preteklih letih (2007 - 23, 2006 - 28, 2005 - 19, 2004 - 25). V zadnjem vikendu (30.05.2008 do 01.06.2008) je v prometnih nesrečah življenje izgubilo 5 oseb. Po prvih podatkih, s katerimi razpolagamo, je bil domnevni vzrok omenjenim prometnih nesrečam prevelika in neprilagojena hitrost ter nepravilno prehitevanje. Policisti so od uveljavitve sprememb in dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP) resno in odgovorno pristopili k izvajanju nadzora. K tej nalogi so razporejeni vsi razpoložljivi policisti in vsa tehnična sredstva, pri čemer je največ policistov v službi v dneh, ko se statistično zgodi največ prometnih nesreč (največkrat je to prav obdobje med petkom in nedeljo). Z natančnim podatkom o vseh ugotovljenih kršitvah v mesecu maju 2008 ta trenutek sicer še ne razpolagamo, lahko pa povemo, da smo najhujšim in najbolj agresivnim kršiteljem cestnoprometnih predpisov po novih določbah ZVCP zasegli že preko 70 vozil in jim na ta način tudi fizično onemogočili nadaljnje kršenje prometnih predpisov ter ogrožanje drugih udeležencev v prometu. Dosledno nadziramo tudi vožnjo pod vplivom alkohola. Od začetka uveljavitve sprememb in dopolnitev ZVCP smo zaradi vožnje pod močnim vplivom alkohola pridržali preko 750 voznikov. Ostalim kršiteljem, ki so vozili pod vplivom alkohola, smo začasno odvzeli vozniško dovoljenje in jim prepovedali nadaljnjo vožnjo. V zvezi z ocenjevanjem vpliva sprememb in dopolnitev ZVCP na stanje prometne varnosti je potrebno povedati, da je vloga policije predvsem zagotovitev doslednega nadzora nad njenim spoštovanjem. Pred nami je poletna turistična sezona ter ugodne vremenske razmere. Vse udeležence v prometu zato ponovno pozivamo, da tudi sami z lastnim vsakodnevnim ravnanjem v prometu pripomorejo k boljši varnosti na naših cestah. PREDVIDENE KAZNI ZA VOŽNJO POD VPLIVOM ALKOHOLA: - VOZNIK ZAČETNIK, POKLICNI VOZNIK - do 0.24 mg/l alkohola: globa 150 € in 3 kazenske točke - od 0.24 do 0.38 mg/l alkohola: globa 400 € in 7 kazenskih točk - od 0.38 do 0.52 mg/l alkohola: globa 500 € in 9 kazenskih točk ter obvezno pridržanje voznika za najmanj 6 in največ 12 ur - več kot 0.52 mg/l alkohola: globa 800 € in 10 kazenskih točk ter obvezno pridržanje voznika za najmanj 6 in največ 12 ur, ter obdolžilni predlog na Okrajno sodišče - OSTALI VOZNIKI: - Do vključno 0.24 mg/l alkohola: globa 180 € in 3 kazenske točke - Od 0.24 do 0.38 mg/l alkohola: globa 400 € in 7 kazenskih točk - Od 0.38 do 0.52 mg/l alkohola: globa 570 € in 9 kazenskih točk - več kot 0.52 mg/l alkohola: globa 950 € in obvezen odvzem prostosti za najmanj 6 in največ 12 ur GLOBE ZARADI PREKORAČITVE HITROSTI VOŽNJE: Prekoračitve v naselju : - do vključno 10 km/h: globa 80 G - nad 10 do vključno 20 km/h: globa 250 € in 3 kazenske točke - nad 20 do vključno 30 km/h: globa 500 € in 5 kazenskih točk - več kot 30 km/h globa: 1000 € 9 kazenskih točk in prepoved vožnje vozila - več kot 50 km/h: globa 1000 € in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja Prekoračitve hitrosti izven naselja - omejitev 90 km/h - do vključno 20 km/h: globa 60 € - nad 20 do vključno 30 km/h: globa 120 € in 3 kazenske točke - nad 30 do vključno 40 km/h: globa 240 € in 5 kazenskih točk - več kot 40 km/h: globa 380 € 9 kazenskih točk in prepoved vožnje Zakon omejuje, da varuje! - Hitrost - počasneje je varneje Skupaj za varnost, vaša policija! VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA, Miran BRUMEC PESI Žetalske novice ^f$r VARNOST NA OBMOČJU OBČINE ŽETALE V LETU 2007 1. PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE Na področju kriminalitete v občini Žetale ni zaznati bistvenih sprememb v strukturi kaznivih dejanj. Kvantitativno je število zaznanih kaznivih dejanj v upadu, saj smo zaznali 10 (24) kaznivih dejanj, pri čemer je pohvalno to, da smo še povečali stopnjo preiskanosti kaznivih dejanj na zavidljivih 100 % (92.31%), kar je absolutno nad vsemi povprečji Policijske postaje Podlehnik in Policijske uprave Maribor. Struktura kaznivih dejanj za območje Občine Žetale je sledeča: s področja kaznivih dejanj zoper premoženje smo obravnavali 1 (6) navadno tatvino; 1 (3) kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari; s področja kaznivih dejanj zoper življenje in telo 2 kaznivi dejanji, in sicer 1 kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe in 1 kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri prepiru ali pretepu; s področja kaznivih dejanj zoper gospodarstvo smo obravnavali 1 kaznivo dejanje poslovne goljufije; s področja kaznivih dejanj zoper pravni promet 2 kaznivi dejanji overitve lažne vsebine in na področju kaznivih dejanj zoper javni red in mir 3 kazniva dejanja, od tega 1 kaznivo dejanje nasilništva in 2 kaznivi dejanji prepovedanega prehoda čez državno mejo. Glede na to, da se mednarodni mejni prehod Gruškovje nahaja na območju Občine Žetale, pa naj omenimo, da so na MMP Gruškovje v letu 2007 obravnavali 57 kaznivih dejanj zoper pravni promet, in sicer 57 kaznivih dejanj ponarejanja listin, ki pa so že vsa preiskana. 2. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA Skupna ocena dela in stanja na področju vzdrževanja javnega reda in splošne varnosti ljudi in premoženja je dobra, saj so kršitve na območju Občine Žetale v upadu. Pri pregledu primerjanih številk pa se v številkah odražajo kršitve z območja policijske postaje Podlehnik, kakor tudi mejnega prehoda Gruškovje, ki se v večjem delu nahaja na območju Občine Žetale, zaradi česar določeni primerjani podatki delujejo nerealno. V letu 2007 smo obravnavali skupaj 375 (185) kršitev. Na področju Zakona o prekrških zoper javni red in mir smo obravnavali 23 (9) kršitev. Ocenjujemo, da se je število kršitev povečalo zaradi doslednega ukrepanja zoper kršitelje. Posebno pozornost so policisti med obravnavanjem kršitev javnega reda namenili družinskemu nasilju. Od skupnega števila obravnavanih kršitev jih je bilo največ storjenih na mejnem prehodu 277 (144); na javnem kraju in javnih prireditvah (cesta, trg) 9 (4); v stanovanju, kjer smo zaznali 11 (6) kršitev; na zeleni meji 4, na zeleni meji v bližini MP 48 in na ostalih krajih 26 kršitev; v gostinskih lokalih kršitev ni bilo. Po Zakonu o orožju smo skupaj z MP Gruškovje obravnavali 73 (72) kršitev. Na območju Občine Žetale kršitev, pri katerih bi bilo uporabljeno orožje, nismo obravnavali. Prav tako policisti niso obravnavali dogodkov, pri katerih bi zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov nastale hujše telesne poškodbe ali večja premoženjska škoda. V letu 2007 pri delu ni bilo ugotovljenih kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola, čemur bomo tudi v tekočem letu dali velik poudarek. Ugotovili smo 7 (5) kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 42 (25) kršitev Zakona o nadzoru državne meje, 62 (59) kršitev Zakona o tujcih in 4 (0) kršitve ostale pozitivne zakonodaje. V letu 2007 smo na območju Občine Žetale obravnavali skupaj 4(5) dogodke, v katerih ni nobena oseba umrla, v letu 2006 pa je umrla 1 oseba. Obravnavali smo 1 (1) požar, 1 (2) delovno nesrečo 1(1) ilegalni prehod in 1 drugi dogodek. 3. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Stanje prometne varnosti na območju Občine Žetale se je v letu 2007 v primerjavi z leti 2006 in 2007 glede na število Žetalske novice J(U u w prometnih nesreč in posledic občutno izboljšalo. Kot pohvalno štejemo, da na cestah na območju Občine Žetale tako v letu 2007 kot tudi v letu 2006 ni umrl nobeden udeleženec prometa. V upadu je tudi trend prometnih nesreč s telesnimi poškodbami , saj so se v letu 2007 zgodile 3 (6) prometne nesreče s telesno poškodbo, prometnih nesreč z materialno škodo pa je bilo 21 (36). V prometnih nesrečah na območju Občine Žetale se je 1 oseba hudo telesno poškodovala (0), 2 (10) osebi pa sta bili lahko telesno poškodovani. Skupno število vseh prometnih nesreč znaša 24 (42). Pri nadzoru cestnega prometa beležimo upad ugotovljenih kršitev cestno prometnih predpisov 560 (745). Podali smo 35 (40) predlogov za uvedbo postopka sodniku za prekrške, izrekli 393 denarnih glob, izdali 11 (5) posebnih plačilnih nalogov in izrekli 121 (136) opozoril za kršitve cestno prometnih predpisov. Nepravilna stran in smer vožnje je bil najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Sledita mu vožnja z neprilagojeno hitrostjo in premiki z vozilom. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v soboto, petek in sredo, in sicer med 14. in 18. uro ter med 19. in 23. uro. 4. NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH Pri varovanju državne meje smo ugotovili 97 (84) kršitev ilegalnega prehajanja državne meje, ki še vedno predstavljajo glavnino vseh kršitev. Pri varovanju državne meje smo ugotovili še 62 (59) kršitev Zakona o tujcih in 17 (25) kršitev določil Zakona o nadzoru državne meje. Kršitev nedotakljivosti državne meje, mejnih incidentov ali drugih kršitev nismo obravnavali. Pri poostrenih nadzorih povezanih z delom in zaposlovanjem tujcev smo poostrene nadzore izvedli v sodelovanju z delovnim inšpektorjem. 1. V SKUPNOST USMERJENO POLICIJSKO DELO Aktivnosti, ki smo jih načrtovali in izvajali, smo na področju v skupnost usmerjenega policijskega dela ustrezno evidentirali v obliki uradnih zaznamkov ali z vnosi v računalniško aplikacijo FIO. V začetku leta 2007, kakor tudi pred turistično sezono, smo opravili razgovore z odgovornimi osebami na pošti in drugimi finančnimi institucijami na območju Občine Žetale. V razgovorih smo vse pristojne opozorili na samozaščitne ukrepe. Posebej smo jih opozorili na samozaščitno obnašanje in ravnanje delavcev v primeru ropov in drugih kaznivih dejanj. Prav tako smo jih opozorili na ravnanje s signalno varnostnimi napravami. V zvezi s problematiko drog med mladimi, vrstniškim nasiljem in seznanjanjem s cestno prometnimi predpisi smo izvedli več predavanj. Preventivne aktivnosti na področju cestnega prometa smo izvajali sami in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi oziroma SPVCP, kjer smo izvedli preventivne akcije "Stopimo iz teme", 'Varna šolska pot' in 'Varne šolske počitnice', 'Natakar, taksi prosim', 'Bistro glavo varuje čelada' in 'Varnostni pas - vez z življenjem'. Ob koncu šolskega leta 2006/2007 smo ob odhodu na zaključne izlete opravljali preventivne preglede avtobusov. Ob pričetku šolskega leta 2007/2008 smo izvedli preventivno akcijo 'Varna šolska pot'. Med rednim delom smo javnost in udeležence v cestnem prometu s pomočjo tematskih zloženk seznanjali z vsebinami in namenom določene preventivne akcije. Na področju preventivne dejavnosti na področju mejnih zadev in tujcev smo redno seznanjali posameznike in podjetja, ki sprejemajo tujce na prenočevanje z obveznostjo pravilnega vodenja evidenc in jim nudili ustrezno strokovno pomoč. Policiste iz skupine za nadzor državne meje smo z razporedom dela odrejali na delo skupaj z VPO s ciljem, da se spoznajo z lokalnim prebivalstvom in vzpostavijo čim pristnejše stike. Pri tem smo si pomagali tudi z zloženko 'Sodelovanje - pomoč - zaupanje!' Miran BRUMEC, VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA Žetalske novice TUJA NESREČA - TUJA SKRB! Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo. Naslednji ste na vrsti vi - ali pa tudi ne. Ukrepajte pravočasno - zavarujte sebe in svoj dom ... Ker je pred nami čas dopustov in s tem povezana naša odsotnost z domov, vam dajemo nekaj napotkov, kako se zaščititi pred morebitnim ropom ali vlomom v našo hišo ali stanovanje. ROPARJI NA DOMU V Sloveniji narašča število hišnih ropov, ki so izvedeni na nasilen in dobro pripravljen način. Storilci žrtve vnaprej izbirajo in objekte predhodno skrbno opazujejo. Napadi so običajno izvedeni na nič hudega sluteče ljudi v njihovih hišah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo telesno silo, grožnje, razne nevarne predmete in orožje ter tako žrtev prisilijo, da pove, kje hrani gotovino in dragocenosti. Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so zamaskirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se nenavadno dolgo zadržujejo v prostorih. Očitno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki, da ropajo na domovih starejših ljudi in žensk, ki se niso sposobni braniti. Svetujemo vam : * večjih vsot gotovine ni modro skrivati doma. Najbolj zanesljiv naslov za hrambo je banka; * če se kljub temu odločite, da določeno vsoto gotovine hranite na "skritem" mestu doma, tega nikomur ne zaupajte. Krog tistih, ki vedo za skrivališče, naj bo čim manjši; * priporočljivo je, da si vgradite zidni ali pohištveni trezor; * če posojate gotovino prijateljem in znancem, naj za to ve čim manj ljudi; vhodna, stranska, kletna in garažna vrata naj bodo vedno zaklenjena in opremljena s kakovostno ključavnico ter varnostnim ščitom. Pomembne so tudi dodatne ključavnice; * k varnosti prispevajo tudi rolete in kakovostna okenska zapirala, saj otežujejo in zadržujejo dostop vlomilca v vaš dom; * stranska, balkonska, kletna vrata in vrata teras naj bodo zaklenjena, ne puščajte jih priprtih ali celo odprtih, tudi ko ste le kratek čas zdoma; * ključev ne puščajte v poštnih nabiralnikih, pod predpražnikom, v cvetličnih lončkih, na okenskih policah ali drugih "skrivališčih"; * pred vhodnimi vrati naj bo vedno ustrezna razsvetljava, da lahko vidite, kdo je pred vrati. Zelo priporočljiva je senzorska luč; * na notranji strani vrat imejte vgrajeno verižico. Vrata odprite le ob zataknjeni verižici; * preden odprete vrata, poglejte skozi kukalo ali pa se po domofonu oziroma s pogledom skozi okno prepričajte, kdo je pred vrati; * če v bližini svojega doma opazite neznane osebe, jih vprašajte, koga iščejo, oziroma jim dajte vedeti, da ste jih opazili; * alarmne naprave so pomemben element varnosti pred vlomilci, roparji in nasilneži, zato jih policija priporoča. * policija posebej opozarja: Ne poskušajte sami prijeti vsiljivca, zlasti če ste telesno šibkejši. Takoj pokličite policijo! VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA, Miran 6RUMEC s REPUBLIKA SLOVENIJA NtiNISTRSTVOZADHO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE direktoral za trg dela n zaposlovanje Zavod Republike Sloveniie za zaposlovanie JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE INFORMACIJA O PODELJEVANJU ŠTIPENDIJ DIJAKOM IN ŠTUDENTOM ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 ZA SVETOVALNE SLUŽBE NA OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH V tem obvestilu je nekoliko več informacij o podeljevanju štipendij dijakom in študentom za šolsko leto 2008/2009, kot jih določa novi Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07-popr.). Informacija je namenjena učencem, dijakom in njihovim staršem ter seveda šolskim svetovalnim delavcem in učiteljem. S šolskim letom 2008/09 se bo pristojnost odločanja o državnih (dosedanjih republiških) štipendijah prenesla na centre za socialno delo, pristojnost odločanja o novih Zoisovih štipendijah pa na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: sklad). Na območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje bodo sprejemali le še vloge »starih« Zoisovih štipendistov, torej štipendistov, ki so Zoisovo štipendijo pridobili po dosedanjih predpisih, vendar samo do zaključka programa izobraževanja, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo. 1. Državne štipendije Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz zakona o štipendiranju in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60 % minimalne plače v istem obdobju - za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča, oziroma ne presega od 60 do 65 % minimalne plače - za upravičence, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, odvisno od oddaljenosti od kraja šolanja ali študija in razvitosti regije, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče. Cenzus za upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča CENZUS v % minimalne plače Cenzus v EUR (na letni ravni) Cenzus v EUR (na mesečni ravni) 60 3.807.27 317.27 Cenzus za upravičence, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča Cenzus v razponu od 60 do 65 % podrobneje opredeljuje 8. člen Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 51/2008 z dne 23. 5. 2008. Oddaljenost od kraja šolanja je oddaljenost od kraja šolanja ali študija do kraja stalnega prebivališča, izražena v kilometrih od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje. TABELA 1. Oddaljenost od kraja šolanja ali študija (v km) Število točk do vključno 10 10 nad 10 do vključno 20 13 nad 20 do vključno 30 16 nad 30 do vključno 40 20 nad 40 30 £f2i Žetalske novice 9 umuu SLOVENIJA | MMSmsrVOZADEtO, DRUŽINO IN S0CIAUNE2ADEVE (Hreklarat za trg dela n zaposlovanje Zavod Republike Sloveniif. za zaposlovanie JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE Razvitost regije se ugotavlja na podlagi indeksa razvojne ogroženosti, ki ga določi Vlada RS s sklepom na podlagi predpisov o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. TABELA II. Indeks razvojne ogroženosti Število točk do 50 5 nad 50 do vključno 90 8 nad 90 do vključno 110 10 nad 110 12 Na podlagi sklepa Vlade RS o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 23/2006) se razvojne regije takole razvrščajo po stopnji svoje razvitosti: 1. pomurska (159,5), 2. notranjsko-kraška (127,0), 3. podravska (116,8), 4. spodnjeposavska (116,8), 5. zasavska (113,9), 6. koroška (103,9), 7. jugovzhodna Slovenija (101,7), 8. goriška (93,8), 9. savinjska (92,3), 10. gorenjska (83,1), 11. obalno-kraška (82,4) in 12. osrednjeslovenska (8,7). Višina cenzusa za dodelitev državne štipendije iz prvega odstavka tega člena se odmeri na podlagi seštevka točk: ODMERA VIŠINE CENZUSA Število točk (tabela I. + tabela II.) Višina cenzusa v % minimalne plače 15-18 60% 20-21 61 % 22-23 62 % 24-25 63% 26-28 64% od 30 dalje 65% CENZUS v % minimalne plače Cenzus v EUR (na letni ravni) Cenzus v EUR (na mesečni ravni) 60 3.807,27 317,27 61 3.870,73 322,52 62 3.934,18 327,84 63 3.997,63 333,13 64 4.061,09 338,42 65 4.124,54 343,71 Za izračun so bili uporabljeni bruto zneski minimalne plače za koledarsko leto 2007. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZADE1D. DRUŽINO IN SOaALNE ZADEVE direktorat za trg deta h zaposk>/anie Zavod Republike Slovenije za zaposlovanie V Zetalske novice JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja objavilo javni poziv kandidatom za državno štipendijo za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009 v mesecu septembru 2008, in sicer najkasneje do 15. septembra 2008 (v naslednjih letih v mesecu juniju), v katerem bodo navedeni pogoji, način vložitve vloge, dokumentacija, ki jo mora kandidat predložiti skupaj z vlogo. Sestavni del javnega poziva bo tudi obrazec vloge za pridobitev štipendije. Kandidat k prvi vlogi za državno štipendijo priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program ter dokazilo o šolskem oziroma študijskem uspehu, ki postaneta del zbirne mape. Za dokazilo o šolskem uspehu šteje spričevalo, iz katerega morajo biti razvidne ocene vseh predmetov v preteklem šolskem letu. Za potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje izpis vseh opravljenih izpitov oziroma vseh številčno izraženih ocen v preteklem študijskem letu. Kandidati za državno štipendijo lahko oddajo vlogo na katerikoli center za socialno delo. O vlogi za državno štipendijo bo odločal center za socialno delo, na območju katerega ima kandidat svoje stalno prebivališče. Zaradi hitrejše obravnave vlog svetujemo, da kandidat poda vlogo na center za socialno delo, na območju katerega ima stalno prebivališče. 2. Kadrovske štipendije Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije bo predvidoma v juniju objavil skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 2008/2009 na svoji spletni strani (www.sklad-kadri.sO in o tem obvestil tudi vse šole. Kadrovske štipendije so dveh oblik: 1) neposredne kadrovske štipendije, ki jih objavljajo delodajalci v skupnem razpisu in 2) posredne kadrovske štipendije v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem, ki jih bodo razpisale regijske razvojne agencije. Regijske razvojne agencije imajo do 30. 5. 2008 odprt javni poziv za oddajo potreb delodajalev, nato pa bodo tudi agencije objavile razpise za kadrovske štipendije. 3. Zoisove štipendije 2008/2009 - novi kandidati Novi zakon o štipendiranju postavlja nova merila in postopek za dodelitev Zoisove štipendije, ki bodo veljala že za šolsko leto 2008/2009. Pogoji, po katerih lahko posameznik pridobi štipendijo po novem Zakonu o štipendiranju: za učence zadnjega razreda osnovne šole, če: • ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec ali • je dosegel izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja za dijake, če: • ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 (do uveljavitve Koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju se pogoj identificiranosti kot nadarjen dijak ne upošteva) ali • je maturant z izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant ali • je dosegel izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja za študente, če: • ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali • je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji ali 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DBO. DRUŽINO IN SOCIALNE-; ZADEVE direktorat za trg dela in zaposlovanje Zavod Republike Sloveniie za zaposlovanie JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja. Med kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, bodo za štipendiranje izbrani tisti, ki bodo izkazali boljše rezultate, in torej dosegli boljšo povprečno oceno ali izkazali boljši dosežek. Spremenjen je tudi postopek kandidiranja. Šole oziroma izobraževalni zavodi niso več pristojni za predlaganje kandidatov za Zoisove štipendije, ampak je to pravica, ki jo uveljavljajo kandidati sami. Sklad bo takoj v začetku septembra 2008 objavil na svoji spletni strani in na spletni strani MDDSZ, na državnem portalu e-uprava ter v sredstvih javnega obveščanja javni poziv za dodelitev sredstev za Zoisove štipendije novim kandidatom, da predložijo potrebno dokumentacijo za dodelitev Zoisove štipendije. V javnem pozivu bodo navedeni pogoji za dodelitev Zoisove štipendije in merila, s pomočjo katerih se med tistimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki Zoisove štipendije, nadalje dokumentacija, ki jo morajo dostaviti kandidati, okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za Zoisove štipendije po posameznih stopnjah izobraževanja, način vložitve vloge, rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev Zoisove štipendije, in rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega poziva. Sestavni del javnega poziva bo tudi obrazec vloge za pridobitev štipendije. Prva vloga za Zoisovo štipendijo mora vsebovati: e potrdilo o vpisu v izobraževalni program, • dokazilo šole o šolskem uspehu in dokazilo o nadarjenosti - za dijake (do začetka izvajanja Koncepta VIZ dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju lahko dijaki v 2., 3. in 4. letniku srednjega izobraževanja uveljavljajo Zoisovo štipendijo le na podlagi uspeha), • dokazilo, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodni maturi dosegel izjemen splošni uspeh - za študente, • dokazilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju - za študente, • dokazilo izobraževalne ustanove, da je uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji - za študente, e dokazilo o izjemnem dosežku - za dijake oziroma študente. Vsa priložena dokazila postanejo del zbirne mape. Del vloge povzema 1. rubriko evropskega življenjepisa (kar pomeni, da življenjepisa ni treba posebej prilagati). Za dokazilo o šolskem uspehu šteje spričevalo, iz katerega morajo biti razvidne ocene vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole oziroma preteklega šolskega leta. Dokazilo o nadarjenosti bodo izdajale osnovne šole na obrazcu, ki ga bo pripravil Zavod RS za šolstvo in šport in bo v roku 14 dni objavljen na spletni strani sklada. Za dokazilo, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodni maturi dosegel izjemen splošni uspeh, štejejo spričevalo o poklicni oziroma splošni maturi oziroma diploma o opravljeni mednarodni maturi, iz katere je razvidno število točk, ki jih je kandidat dosegel na poklicni, splošni oziroma mednarodni maturi. Za dokazilo o študijskem uspehu šteje izpis vseh številčno izraženih ocen v preteklem študijskem letu. Vsebina dokazila izobraževalne ustanove, da je kandidat uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji bo določena v javnem pozivu. Zoisove štipendije se bodo podeljevale v okviru kvot (deležev) štipendistov, ki bodo objavljene v javnem pozivu, na osnovi razvrstitev kandidatov glede na uspeh v zaključnem razredu osnovne šole, glede na uspeh v srednji šoli, glede na uspeh na maturi, glede na uspeh v višjem ali visokošolskem izobraževanju, glede na uvrstitev med najboljših 5 % študentov znotraj generacije in glede na izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja. Izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja podrobneje opredeljuje Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 51/2008 z dne 23. 5. 2008. Kandidat lahko uveljavlja le dosežek, ki ni starejši od dveh let, šteto od objave poziva, vsak dosežek se lahko uveljavlja le enkrat. g REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DEU). DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE cSrekloral za trg dela in zaposlovanje Zavod Republike Sloveniie za zaposlovanie JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE 4. Zoisove štipendije 2008/2009 - »stari« Zoisovi štipendisti Zavod RS za zaposlovanje bo še naprej izplačeval Zoisove štipendije »starim« Zoisovim štipendistom po dosedanjih predpisih, vendar samo do zaključka programa, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo. Zavod RS za zaposlovanje je 23. 5. 2008 objavil v Uradnem listu RS, št. 51/08 in na svoji spletni strani (www.ess.gov.sil javni poziv Zoisovim štipendistom, ki so pridobili Zoisovo štipendijo po predpisih o štipendiranju, ki se uporabljajo do začetka uporabe zakona o štipendiranju, k oddaji vlog za šolsko leto 2008/2009 in predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev za izplačevanje Zoisove štipendije v šolskem/študijskem letu 2008/2009. O tem je Zavod RS za zaposlovanje že obvestil vse »stare« Zoisove štipendiste. Rok za oddajo vlog: • za dijake: 8. september 2008 • za študente: 6. oktober 2008. Za »stare« Zoisove štipendiste, ki so v šolskem letu 2007/2008 vpisani v zaključni letnik srednješolskega izobraževalnega programa in se nameravajo v šolskem letu 2008/2009 vpisati na višješolski, visokošolski ali univerzitetni študijski program, bodo veljala določila novega zakona o štipendiranju To pomeni, da bodo morali počakati na javni poziv sklada v začetku septembra in vložiti ustrezno vlogo za Zoisovo štipendijo na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (www.sklad-kadri.sil Pogoj za ohranitev pravice do Zoisove štipendije je najmanj povprečna ocena 4,1 v zadnjem letniku srednje šole iz vseh predmetov v preteklem šolskem letu ali pa izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja. Enako bodo morali tudi »stari« Zoisovi štipendisti, ki so v študijskem letu 2007/2008 vpisani v zaključni letnik oziroma v absolventski staž dodiplomskega izobraževalnega programa in se nameravajo v študijskem letu 2008/2009 vpisati na podiplomski študijski program, vlogo za Zoisovo štipendijo vložiti na sklad na osnovi javnega poziva, ki bo objavljen v začetku septembra 2008. Pogoj za ohranitev pravice do Zoisove štipendije je najmanj povprečna ocena 8,5 iz vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu, ali izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja v skladu s 24. členom zakona, ali uvrstitev med najboljših 5 % študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Zanke Električni vlak vozi iz Ljubljane do Maribora s povprečno hitrostjo 120 km na uro. Veter piha v nasprotni smeri dvakrat počasneje. V katero smer se vije dim? Na dvorišču kmeta Janeza se pasejo kokoši in petelini. Skupaj imajo te živali 80 nog. Kmet Janez pove, da vse kokoši skupaj znesejo vsak dan 32 jajc. Koliko petelinov ima Janez? Dve čebeli spijeta nektar iz dveh cvetov v 20 sekundah. V kolikem času popije 20 čebel nektar iz 20 cvetov? Žetalske novice PREPREČEVANJE ŠKOD OD DIVJADI NA KMETIJSKIH POVRŠINAH Dolga stoletja je kmet svoje kmetijske posevke varoval sam. V novejšem času je bilo z novim Zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi iz leta 1976 določeno, da odgovornost za preprečevanje škod prevzamejo vsi uporabniki kmetijskega prostora, med drugim tudi lovske organizacije. Škodo na kmetijskih površinah človek pozna že od vsega začetka, ko je postopoma začel obdelovati zemljo in gojiti domače živali. Ker divjad tisočletja ni imela svojega upravljavca, tudi ni bilo nikogar, ki bi za nastalo škodo odgovarjal, jo ocenjeval in izplačeval. Škode, ki jih povzroča divjad na kmetijskih rastlinah, so odvisne predvsem od vrste divjadi, nato pa od vrste kmetijske rastline, razvojne faze rastlin in letnega časa. Največ škode divjad povzroča s tem, ko se hrani, torej s pašo in objedanjem, z mečkanjem, ritjem, lomljenjem in valjanjem. Posamezne vrste divjadi zapuščajo na poškodovanih rastlinah povsem značilne znake, po katerih lahko takoj zanesljivo ugotovimo, za katero divjad gre. So pa tudi škode, za katere ne moremo zanesljivo ugotoviti, za katero divjad gre. To, da poznamo oblike škode, ki jih povzročajo posamezne vrste divjadi, nam pomaga pri izbiri zaščitnih sredstev in načina zaščite. Vrsto škod, ki jo povzroča divjad, pa moramo dobro poznati tudi zaradi tega, ker škoda na rastlinah nastaja zara- di drugih razlogov. Škodo lahko povzročajo tudi domače živali, škodljivci, vremenske neprilike, nekaljivo seme, slaba obdelava, napačna uporaba kemičnih sredstev za varstvo kmetijskih rastlin. Na našem področju se pojavlja predvsem škoda po srnjadi, ki nastaja zaradi objedanja mladih poganjkov v sadjarstvu in določenih sort v vinogradništvu. Na travnikih in žitih je škoda zanemarljiva, več pa se je pojavi vsekakor z objedanjem fižola, drugih stročnic, solat in raznih vrtnarskih posevkov. Učinkovita zaščita v teh primerih bi bil električni pastir s tremi žicami v razmaku cca. 40 cm. LD vsako leto kupi Arbin, ki je kemična zaščita in se uporablja pri zaščiti fižola. Seveda pa je treba to zaščito vsake toliko časa obnavljati, saj učinek s časom zaradi izhlapevanja ali izpiranja zbledi. Na prvo mesto pri povzročanju škod uvrščamo divjega prašiča. Na travniki povzroča škodo z ritjem, ko išče mrčes in sočne korenine. V tem primeru bomo v prihodnje poskušali zaščito z raztopino zelene galice, saj imajo na določenih področjih s to zaščito že uspehe. Največ škode pa nam vsako leto naredi v mlečni koruzi, saj pri hranjenju pomendra veliko koruznih stebel. V teh primerih je najbolj učinkovit električni pastir z vsaj dvema žicama. Seveda pa je potrebno redno pregledovanje in vzdrževanje ograde električnega pastirja. Tudi novi Zakon o divjadi in lovstvu iz leta 2004 v 53. členu glede preprečevanja škod govori: 1) Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. 2) Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, na katerem je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih priskrbi upravljavec lovišča in izvaja druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi. 3) Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko oškodovanec od upravljavca lovišča zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Minister predpiše vrste ukrepov in način zagotovitev sredstev za izvedbo ukrepov. 4) Lastnik, zakupnik ali drugi uporabnik zemljišča, ki upravljavcu lovišča ne dovoli zavarovanje zemljišča, ga pri tem ovira ali odstrani sredstva za preprečevanje škod, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno poškoduje ali odstrani lovske objekte oziroma ne ravna s prejšnjimi odstavki tega člena, nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroča divjad na teh površinah Za konec bi želel, da bi vsi poželi tisto, kar so posejali. LOVSKI ZDRAVO! Janko Vidovič UTRINKI Z NEDELJSKIH POHODOV w Telohi in zvončki sredi maja izpod Uršlje gore. Tradicijo nedeljskih pohodov po Občini Žetale neprekinjeno izvajamo od konca februarja. V tem času smo prehodili številne poti, ki vodijo po naši žetalski kotlinici in obronkih Maclja ter Donačke gore. V prijetnem vzdušju, ob gostoljubju domačinov in pohodnikov si nabiramo kondicijo za lažje premagovanje tedenskih obveznosti in poti po sredogorjih, ki jih nameravamo v tem letu prehoditi. Za letošnji prvi izlet izven Občine Žetale smo si v PD Žetale izbrali Uršljo goro. Izlet smo združili še z ogledom državnega gasilskega tekmovanja, ki je bilo na Ravnah na Koroškem. Skupaj z gasilci smo se v nedeljo, 18. maja, zbrali pred gasilskim domom in se odpravili na Ravne na Koroškem. V dopoldanskem času smo si ogledali državno gasilsko tekmovanje in nastop članov A PGD Žetale. Kljub oblačnemu vremenu smo se nato odpravili proti vznožju Uršlje gore. Okrog 12. ure smo se pripeljali do koče na Naravskih ledinah (1072 m). Kar takoj smo se odpravili na pot proti vrhu v senci spoštovanja zbujajočih mogočnih smrek, macesnov in bukev. Zaradi mokrega terena in slabe vremenske napovedi smo si izbrali lažjo pot do vrha. Kljub rahlemu dežju smo po dveh urah hoje med zaplatami teloha in zvončkov stopili na vrh Uršlje gore (1699 m). Na vrhu zaradi megle nismo imeli razgleda, kar pa ni pokvarilo našega razpoloženja. Ko smo se že skoraj začeli vračati nazaj, smo v megli zagledali zvonik najvišje ležeče cerkve v Sloveniji, cerkve sv. Uršule. Triglavska kapela sicer leži višje, a se po velikosti z visokogorsko katedralo, kakor bi lahko imenovali cerkev sv. Uršule, ki je dala ime Plešivcu, ne more primerjati. Legenda s Pohorja pripoveduje, da je Uršula pribežala z Jutrovega in se zatekla na Pohorje, a tam ni imela obstanka. Vseskozi jo je vleklo na lepi Plešivec, ki ga je občudovala s Pohorja. Končno se je odločila, da se na njem naseli. Tu pa je srečala povodnega moža, ki je kraljeval v Črnem jezeru. Ker ni maral Uršule v svoji bližini, se je z jezerom vred preselil k Velikim Kopam na Pohorje, kjer je jezero še danes. Zakaj so naši predniki postavili svetišče na taki višini? Zgodovina pripoveduje, da so se davnega leta 1570 na kmetiji Florjana Plešivčnika in njegovega sina Antona zbrali kmetje, gospodarji s pobočij Plešivca in se odločili, da bodo postavili na gori božji hram. Leta 1601 je skozi Guštanj potoval ljubljanski škof Hren, ko se je vračal z nove maše v Dobrli vasi v Podjuni. Ko je škof zvedel za zidavo nove cerkve na Plešivcu, se je kar takoj odločil za ogled. Videl je brez načrta narejeno cerkev, zato je dal potrebna navodila. Dela so po tem obisku hitro končali in na nedeljo, 18. avgusta 1602, je škof posvetil cerkev in tri oltarje v njej. Sedem let po tistem je posvetil še štiri oltarje. Danes nas na gori pozdravi obnovljena cerkev, ki je pomemben baročni kulturno-zgodovinski spomenik, vreden ogleda. Zaradi slabega vremena si notranjosti cerkve nismo ogledali, smo se pa okrepčali v planinskem domu in si nabrali novih moči za moker in spolzek spust v dolino. Čakala nas je še pot domov, vendar je vožnja domov hitro minila. Kljub slabemu vremenu je izlet uspel in vsem ostal v lepem spominu. Ta izlet bomo še kdaj ponovili, le da moramo izbrati lepše vreme. Naslednji avtobusni izlet PD Žetale je bil v nedeljo, 15. junija 2008. Zbrali smo se v Žetalah, od koder smo se odpravili na Veliko planino. Bilo je čudovito, o tem prihodnjič. Planinski pozdrav. Žetalske novice TURIZEM IN TURISTIČNO DRUŠTVO ŽETALE V LETU 2008 Misli globalno... Pred nami so topli poletni meseci z dolgimi in vročimi dnevi in nočmi, nekaj nevihtami in veliko priložnostmi za učinkovito preživljanje prostega časa na prostem, morju, v gorah, termah, kopališčih, dobrem hotelu ob prijetni hrani in pijači, doma na terasi, na sprehodu skozi travnik ali gozd in še kje. Ko se pogovarjamo s prijatelji, sorodniki in ljudmi okoli nas, besede pogosto nanesejo tudi na vprašanja: Ali ste letos že bili na morju? Ste morda šli kam na dopust? Kakšen hotel ste imeli? Slišati bo mogoče: Res je bilo lepo na morju, škoda, da je tako hitro minilo, mi smo bili letos prvič na dopustu v tem kraju, itd. Po drugi strani bomo slišali tudi stavek: Nikoli več ne grem v to restavracijo, hrana je bila zelo slaba, vse skupaj je bilo predrago, agencija nas je ogoljufala, itd. Mnogo se bomo pogovarjali o potovanjih, novih deželah, različnih ljudeh z drugačnimi navadami, šegami in običaji, drugih kulturah, drugačnih zgradbah, zabavi in veselju; skratka o turizmu. Ja, vse to je turizem. Del našega življenja, ko si ljudje želimo vzeti nekaj časa zase, za sprostitev, počitek in razvedrilo. Priložnost za sproščeno delo na računalniku s pogledom na morje in sončnim zahodom v pozni večerni uri. Kaj sploh je turizem? Po stari slovenski navadi, kjer vsi o vsem vse vemo, bi vsak izmed nas lahko izoblikoval definicijo turizma. Vendar je le-ta precej bolj zapletena in jo razvijajo že vsaj sto let. Mednarodno združenje turističnih strokovnjakov AISET je glede na okoliščine, v katerih se turizem pojavlja, izoblikovalo definicijo, da je turizem celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj nastanitve ni niti glavno, niti stalno bivališče, niti kraj zaposlitve. Definicija se bo v prihodnje verjetno spremenila, odvisno od tega, kam in v kakšno smer se bo odvijal razvoj človeštva. V današnjem času se je od prvotnih oblik turizma celoten pojav turizma tako spremenil, da zelo težko primerjamo nekdanje (zgodovinske) in današnje oblike turizma. Današnje oblike turizma so stare zgolj 130 let in od tega se jih je večina razvila po drugi svetovni vojni oziroma z izumom 'jumbo jet letala' v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Naj omenim, da je bil nekoč turizem zgolj domena bogatih, premožnejših ljudi z ogromno prostega časa. Turizem je kot privilegij premožnejših obveljal vse do prve svetovne vojne oziroma uveljavitve delavske pravice do dopusta, regresa itd. S tem, ko so si delavci uspeli pridobiti nekaj več pravic, so tudi pripadniki delavskega razreda začeli potovati v tuje kraje v okviru svojih zmožnosti. Takrat se je zgodila velika sprememba v turizmu, ki je postal masovno dogajanje, v katerega se je vključevalo vedno več ljudi. Padla mu je kvaliteta in spoštljiv odnos do gosta. Razvijati so se začela turistična podjetja, hoteli, luksuzne ladje, urejati so se začele plaže, ljudje so se pričeli kopati v morju. Skozi leta razvoja so se raz vij la močna turistična podjetja-koncerni, ki preko svojih večinskih deležev v drugih manjših podjetjih danes zaposlujejo več 100.000 ljudi. Razsežnosti turizma so postale skoraj tako močne kot avtomobilska, naftna in druge industrije sveta. Tako Angleži rečejo turizmu preprosto 'tourism industry'. Z masovnimi oblikami turizma so se razvile tudi organizacije za potovanja ljudi, dajanje določenih informacij, lepšanje okolice, itd. Zrastla so prva turistična društva. Najstarejša so v Švici v okolici Bodenskega jezera v začetku 19. stoletja. Tudi v Sloveniji imamo zelo stara turistična društva. Najstarejše je društvo v Celju, mestu hmelja in piva, ki je bilo ustanovljeno leta 1871. ... deluj lokalno! Leta 2001 smo dobili turistično društvo tudi v Žetalah. Lahko rečem, da nam gre kar dobro. Organizacija ljudi, ki želijo razvijati turizem v Žetalah, se širi in posodablja, deluje v skladu s časom, finančnimi možnostmi in deležem prostega časa, ki smo ga člani pripravljeni vložiti v organizacijo. Poskušamo se usmerjati na trženje ekološkega turizma, ki temelji na avtentičnosti naših krajev in lokalnih posebnostih. Tako kot že nekaj let zapored smo tudi letos pomagali pri organizaciji pohoda restavracije Castro. Urejamo Pohodno ekološko pot (PEP) in počasi privabljamo v naše kraje 'tujce'. Ko gosta vprašaš, kakšna so njegova občutja v teh krajih, kakšni se jim zdijo 'turistični produkt' Vukova domačija, žetalske cerkve, ljudje in druge zanimivosti, so večinoma zadovoljni in nas pogosto radi pohvalijo. To kaže, da gre naš razvoj v pravo smer in da je to, kar počnemo, smiselno. Vendar je treba omeniti, da za razvoj turizma, ki je v javnem interesu razvoja Slovenije in seveda tudi vseh ostalih držav v Evropi, zgolj turistično društvo ni dovolj. Potrebno je razvijati celostno turistično ponudbo z lokalnimi posebnostmi na osnovi že obstoječih znamenitosti, povečati število prenočišč in turističnih kmetij, ponuditi je treba možnosti preživljanja aktivnih počitnic, kot so recimo vožnja s kočijo z vprego na konje, kolesarjenje čez hribe in doline z označenimi kolesarskimi potmi, poskrbeti za varnost obiskovalcev pri ogledu znamenitosti, ponuditi kvalitetno in dobro informacijo o kraju in drugo. Potrebna je tudi strategija celostnega razvoja občine s cilji za prihodnost, analizo stanja in ukrepi za naprej, ki jih Žetale še nimajo. Skratka dela v bodoče, za lažje preživetje, ne manjka, vprašanje sta samo volja in interes. Kot je znano, se kraji v naši okolici zelo trudijo razvijati turizem in Rogatec ter Majšperk sta precej uspešna na tem področju. Naj omenim, da je občina Majšperk samo Turističnem društvu Ptujska Gora v letu 2008 namenila 10.000 evrov. Ptujska Gora je znamenitost širšega pomena, saj jo obišče letno vsaj 60.000 obiskovalcev. Tudi turistično društvo je staro 40 let in ima že utečeno tradicijo delovanja. Mislim, da imamo tudi v Žetalah, v Turističnem društvu Žetale, zastavljene precej ambiciozne cilje. Trenutno se z občino dogovarjamo glede izgradnje dodatnih objektov pri Vukovi domačiji, ponovno smo kandidirali na razpisu Slovenske turistične organizacije za sofinanciranje prireditev turističnih društev in če bodo rezultati dobri, bo vsekakor mogoče poskusiti kakšno dobro kostanjevo sladico ali drugo zanimivo jed iz kostanja. Hvala vsem, ki ste si vzeli nekaj ur časa ter se sprehodili po Pohodni ekološki poti, veseli bomo vsake pohvale, predloga ali graje, ki jo lahko napišete v knjigo vtisov pri baru Dobrinček. Še posebna zahvala članom društva, restavraciji Gastro, nastopajočim in vsem, ki so aktivno sodelovali pri organizaciji celotnega pohoda. Podpredsednik Turističnega društva Žetale, Darko Medved IZLETNIŠKA KMETIJA BEDENIK ŽETALE 24, 2267 ŽETALE tel. številka: 02-769-22-41 ali Ponudba izletniške kmetije Bedenik: Kmetija sprejme do 50 gostov. Pri nas je mogoče dobiti pristno domačo hrano in pijačo po predhodnem dogovoru. Pripravimo vam lahko praznovanje pomembnih dogodkov (krst, obhajilo, birma, rojstni dneviš), veseli pa bomo tudi najave turističnih skupin. Prisrčno vabljeni, prisedite k naši mizi in se prepustite dobrotam naše kuhinje. Okusne domače dobrote vedno teknejo k doma pridelani žlahtni kapljici. Na voljo smo vam vsak dan, vendar samo po predhodnem naročilu. Izletniška kmetija Bedenik bo vesela vašega obiska! RAZLIČNO OBARVAN POLETNI ČAS Za naš žetalski kraj je značilen veter, ki kodra listje dreves in upogiba stebla, tako da je njihova drža podrejena v smeri vetra. Nizajo se vetrovno vroči in mirni dnevi, ki zaposlujejo naše članice za nedoločen čas V hišah in okrog njih je vse urejeno, skupna izobraževanja so zaključena in čas že drvi v drugo polovico koledarskega leta. Članice našega društva so gostile udeležence EX TEM-PORA 2008 s sladicami in obloženimi kruhki ob zaključni prireditvi 8. maja 2008 v Žetalah. Gospa Darinka Vogrinc iz Žetal 24/a je tudi letos sodelovala na razstavi DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ v Ptuju in je 25. maja 2008 prejela že tretje zlato priznanje za dobro pečeno in lepo okrašeno pletenico. Okraske je letos izdelala sama tako lepo, da je bil pečen izdelek na pogled zelo privlačen, kakovost pa je potrdil KIPEC KAKOVOSTI, ki ga je gospa Darinka sprejela po treh zlatih priznanjih. Najvišje priznanje za svoj izdelek je sprejela iz rok predsednika 'Združenja evropskih zadrug' gospoda Gereta Van Dyka, ki je gostoval s svojo delegacijo v tem času v Ptuju. Ob tem dogodku se je rokovala s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in predsednikom organizacijskega odbora g. Petrom Pribožičem, ki sta podeljevala priznanja. Darinka Vogrinčeva se veseli uspeha s svojo družino, za pridobljeno znanje pa je srčno hvaležna tašči Treziki in tastu Stanku. Dobljeno priznanje jo seveda zavezuje k sodelovanju tudi v naslednjem letu. Članice Društva podeželskih žena naše občine ji iskreno čestitamo. Najlepše čestitke veljajo tudi gospe Darinki Kodrič iz Kočic, ki je sprejela srebrno priznanje za dobro domačo kapljico Zvrsti. Ker je zdaj čas za delo na polju, v vinogradu, torej v naravi, nas lahko opazite povsod, besedno smo skromnejše, saj nerade ponavljamo, kaj se dogaja v društvu, razpisale se bomo v jeseni, do takrat izkoristite trenutke za prebiranje Žetalskih novic, za klepet z ljudmi, ki so Vam naklonjeni, za korake po poteh, ki so koristni za vaše počutje in zdravje. Še ena - zadnja TAKA ŽETALSKA, ki bo aktualna v pozni jeseni. Prigodila se je na žetalski kmetiji ob domačem prazniku. Spretni mesar je pripravljal meso za klobase. Dobro zmletemu mesu je dodal potrebne začimbe. Gospodinja je potarnala: 'Oh, letos pa bo manj klobas kot minulo leto'. Mesar pokima in potihoma odgovori: 'Ja, ja, bo že tako'. Gospodinja pa odločno odgovori: 'Zmelji še tisti kos vratovine, ki si jo obesil v veži pod svojo suknjo, pa bo klobas zagotovo več'. Spoštovani bralci in bralke, preverite, koliko TAKŠNIH Žetalskih sem Vam zaupala v sodelovanju z gospodom Stresom; če Vi veste kako duhovito domačo, nam jo lahko zaupate! Ne prevroče, a prijetno poletje vam želi DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE ŽETALE! DNEVI POLETJA V DU ŽETALE Po nič kaj prijetni pomladi smo se kar naenkrat znašli v objemu vročih poletnih dni. Pa vendar delo v Društvu žetalskih upokojencev teče po planu, ki smo si ga zadali na občnem zboru DU Žetale, ki je bil 29. marca v prostorih gasilskega doma Žetale. Ker letos ni bilo volitev, ostaja vodstvo društva nespremenjeno. Poskušali bomo vztrajati do konca mandata, čeprav v nekoliko okrnjeni zasedbi. Občni zbor je v polno zasedeni dvorani potekal v prijetnem vzdušju. V veliko veselje in zadovoljstvo nam je, da so nas obiskali vsi gostje, kar je tudi dokaz, da spoštujejo naše delo, še posebej župan Občine Žetale g. Anton Butolen, ki je izrazil vzpodbudne besede in zahvale, obljubil vsestransko pomoč in zaželel obilo uspehov pri nadaljnjem delu. Dnevi minevajo in že je tu maj, ko smo tradicionalno romali na Brezje. Bilo je prijetno in lepo, saj ni bilo večjega navala romarjev in tako je lahko vsak zbrano in v miru premišljeval o usodi življenja, ki jo doživlja na svoj način. Ogledali smo si tudi naravne lepote Bleda, ki vedno znova in znova privablja obiskovalce. Pa kratek postanek na Brniku, kjer smo videli nekaj vzletov velikih letal, kar je za naše oči prava redkost. Z Brnika je sledila še dolga pot proti domu, kamor smo srečno prispeli v poznih večernih urah. Preden smo se razšli, smo si rekli: bil je lep, čudovit dan. Če nam bo zdravje dopuščalo, bomo romanje ponovili še drugo leto. Čeprav je bilo vzdušje na avtobusu prijetno, je bilo med ljudmi opaziti neko tesnobo, negotovost, ki je prav gotovo odraz revščine, ki še posebej trka na vrata starejših in bolnih, saj je življenje s stopetdesetimi evri pokojnine podobno umiranju na obroke. To prav gotovo ni vzpodbudno za naše vodilne, ki v Bruslju zapravljajo milijone, hkrati pa zamolčijo, da je revščina doma iz dneva v dan vedno večja, seveda po njihovi zaslugi. Najbolj so prizadeti tisti, ki so za državo največ naredili in kar so v petdesetih letih ustvarili z marljivim in poštenim delom, vse to so sedaj izničili in razprodali peti koloni. Ob vsem tem se navadnemu smrtniku upravičeno zastavi vprašanje, kam vse to vodi? Kljub temu pa se do sedaj v parlamentu nihče ni vprašal, kako preživi ostareli, bolan in izčrpan človek v haloških hribih, kjer ni ceste, vode in ostale komunalne ureditve, s stopetdesetimi evri pokojnine, kjer se razen davkarije s položnicami nihče drug ne zmeni za njega. Predsednik DU Žetale, Stanko Vogrinc Julij Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. Avgust Če Lovrenc je jasen, bo grozdec strden in vincar bo glasen, prijetna jesen. Kakor je zadnji dan avgusta, taka jesen bo - lepa ali pusta. September Tilen oblačen, meglen naznanja deževno jesen. Če je Matevž vedren, bo še prijetna jesen. SPOMINE OBUJAMO IN DOPOLNJUJEMO Prispevek o žrtvah prve in druge svetovne vojne s poimenskima seznamoma padlih in pogrešanih z območja sedanje Občine Žetale je med bralci spodbudil precejšnje zanimanje. Mnogim je spet priklical v spomin svojce in sosede, ki se pred devetdesetimi leti niso vrnili iz prve svetovne vojne. Najbolj prizadevni so odkrili še imena treh padlih, ki niso bili navedeni na seznamu. S tem je seznam dokumentirano dopolnjen, zato bodo v spominsko ploščo vklesana imena 102 padlih. Vsi so bili prebivalci območja sedanje žetalske občine, državljani Avstro-Ogrske, večinoma so padli na bojiščih po Galiciji, največ pa na soški fronti in na Južnem Tirolskem. Mnogo podrobnejše poznavanje preteklosti in usod posameznikov je potrebno, če hočemo resnično in zgodovinsko točno razvrstiti imena žrtev, ki jih je pogoltnila druga svetovna vojna. Pobudo za odkritje spominske plošče s seznamom padlih in pogrešanih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko sem dal v imenu Društva mobilizirancev s sedežem v Mariboru - ne le kot rojak, temveč tudi kot podpredsednik tega društva. Predlogu sem predložil tudi seznam 47 padlih in pogrešanih. Brez moje vednosti sta bili temu seznamu dodani še imeni dveh bratov, ki ne sodita med mobilizirance v nemško vojsko, temveč v skupino vojnih veteranov, saj sta oba izgubila življenje kot vojaka svoje - mednarodno -pravno zakonite domovine. Zato naj bo v spominsko ploščo vklesanih 47 imen prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Zaradi lažjega razumevanja naj omenim vse tri vojne zakone, ki jih je Državni zbor RS sprejel 17.10.1995, veljati pa so začeli s 01.01.1996. To so: - Zakon o vojnih veteranih: Daje pomembne pravice vsem, ki so organizirano sodelovali v narodnoosvobodilni vojni (partizani in aktivisti na terenu) ter vojaki, ki so sodelovali v jugoslovanski vojski od 06. do 17. aprila 1941 in so padli ali bili v nemškem vojnem ujetništvu do konca vojne. - Zakon o žrtvah vojnega nasilja: Ta zakon v celoti daje pravice, navedene v odstavkih, izseljencem, ukradenim otrokom, izgnancem, delovnim deportirancem, itd. V 4. členu tega zakona pa je zapisano: 'Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je bila z aktom okupatorskih oblasti prisilno mobilizirana v redne enote okupatorja, razen če je pridobila častniški čin ali je bila pripadnik fašistične nacistične stranke ali njenih enot/ Vsi tisti, ki so v letu 1996 še živeli, so lahko uveljavili vse pravice, ki jih daje zakon, razen mesečne rente. Kljub sklepu Ustavnega sodišča na to rento mobiliziranci še vedno čakamo. Naj ob tem še pojasnim, da po mednarodnem pravu SS (esesovci) niso bili nemška vojska, temveč vojska Hitlerjeve politične stranke NSDAR Tudi 'ver-manšaft' ni bila vojska, temveč 'paravojaška oborožena vojska' politične stranke 'Štajerskega Heimatbunda'. Na srečo je bilo na slovenskem Štajerskem med 'ver-manšafterji' veliko zavednih fantov in mož, zato je veljal rek, da je 'vermanšaft' bogato zaledje, iz katerega partizanske enote črpajo nove borce, dobivajo orožje in uniforme. Toda kljub temu naša zakonodaja tem podpornikom partizanov ni priznala položaja žrtve vojnega nasilja. Naše društvo je lahko pomagalo le tistim, ki so še živeli, ko je bil zakon o žrtvah vojnega nasilja sprejet, in so izpolnjevali pogoje, ki jih je določil zakon. Naj omenim še tretji vojni zakon, t.j. Zakon o vojnih invalidih, ki tudi ne vključuje invalidov iz nemške vojske. Do sporazuma med Slovenijo in Nemčijo ni prišlo deloma zato, ker so po nemški zakonodaji upravičeni do rente le tisti, ki jim je priznana vsaj 30 % invalidnost. Naša zakonodaja, ki je povzeta po prejšnji jugoslovanski, pa priznava rento tudi tistim, ki jim je priznana vsaj 20 % invalidnost. Nemški zakon priznava rento tudi vdovam po invalidih, če je medicinskodokazano, da so socialno ogrožene. Naš zakon pa ne pozna rente po umrlih invalidih. Zaradi tega tisti redki še živeči invalidi in vdove po umrlih, ki se niso vnovič poročile, prejemajo rento še iz Nemčije po njihovi zakonodaji. Tudi tem upravičencem je naše društvo veliko pomagalo. SPOMINSKO OBELEŽJE NAJ BO ZA VSE ŽRTVE VOJNE Večina bralcev je tudi spraševala, zakaj so v spominskem obeležju žrtve druge svetovne vojne samo prisilni mobiliziranci. Več jih je v pisnih pripombah navajalo tudi imena žrtev, ki v seznamu niso bile zapisane. Te pripombe so povsem upravičene, toda tisti, ki bi bili dolžni dati pobude, tega niso storili. V imenu društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko sem to predlagal zaradi tega, ker smo bili več kot 40 let zamolčani, da raznih zlobnih očitkov ne omenjam. Sam takih očitkov sicer nisem bil deležen, pač zato, ker sem avgusta 1944 po 10-mesečnem zdravljenju prišel kot invalid na dopust in sem ostal v domačem okolju. Imam potrdilo od Zveznega nemškega Arhiva, da sem vojaški dezerter (to navajam mimogrede. Kako je bilo med okupacijo v Žetalah in kako rva leta po vojni, pa sem gostobesedno opisal že v etalskem zborniku). S pripombami bralcev se strinjam. Tudi mene bi bilo sram in pekla bi me vest, če med žrtvami ne bi bilo imen vseh žrtev druge svetovne vojne na območju Žetal. Na primer: Vseh 5 padlih v NOB je bilo prej mobilizirancev, zato bi bila velika žalitev, če bi bilo na obeležju zapisano, da je izgubil življenje kot žrtev vojnega nasilja, čeprav je padel kot vojni veteran svoje domovine. Pomembno je tudi to, da med ostalimi žrtvami vojnega nasilja ni nikogar, ki bi mu smeli karkoli očitati. Takšne primere imamo v nekaterih drugih občinah. Velja tudi poudariti, da je Žetale ena redkih občin na širšem območju, kjer ni bilo niti enega povojnega uboja. To potrjuje, da so bili med okupacijo ljudje pametni in pošteni, da so varovali ljudi pred tujim okupatorjem. Prav tako pa tudi poštenjaki tistih, ki so bili oblastniki po koncu vojne, ki so poštene ljudi tudi pošteno zagovarjali. O vsem tem sva govorila tudi z g. županom, ki je soglašal z bralci, ki želijo, da so v spominskem obeležju imena vseh žrtev, vendar pošteno in zgodovinsko točno. Na podlagi navedenega in v soglasju z gospodom županom predlagam, da spominskemu obeležju dodamo še tretjo ploščo s sledečimi naslovi in imeni: PADLI V VOJNI OD 6. do 17. aprila 1941 1. Kunstek Anton, roj. 1917 Žetale 2. Zakelšek Franc, roj. 1919 Nadole PADLI V NARODNO - OSVOBODILNEM BOJU 1. Horvat Jožef, roj. 1922 Čermožiše 2. Kamenšek Rudolf, roj. 1924 Čermožiše 3. Kunstek Leopold, roj. 1911 Žetale 4. Pongračič Štefan, roj. 1919 Dobrina 5. Štajneker Jožef, roj. 1925 Žetale OSTALE ŽRTVE VOJNEGA NASILJA 1. Kodrič Mihael, roj. 1891 Dobrina 2. Kodrič Jera, roj. 1890 Dobrina 3. Korez Franc, roj. 1906 Žetale 4. Plavčak Franc, roj. 1919 Žetale 5. Polajžer Matevž, roj. 1884 Čermožiše 6. Prezelj Franc, roj. 1920 Kočice 7. Vogrinc Anton, roj. 1914 Žetale 8. Vuzem Marko, roj. 1892 Žetale SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI Kot rojak z območja Žetal, čeprav že več kot pol stoletja delam in živim na Ptuju, sem ponosen na vodstvo Občine Žetale z županom g. Antonom Butolnom na čelu, ter na vse bralke in bralce Žetalskih novic, da ste enotno podprli moje pobude, da s skupnimi močmi postavimo lepo spominsko obeležje vsem z območja Žetal, ki so izgubili življenje v obeh svetovnih morijah. To bo imelo v naši državi tudi lep odmev. Letos se namreč vsa Evropa z vsem spoštovanjem spominja 90. obletnice konca prve svetovne vojne. Ta vojna je s sovraštvom zastrupila narod proti narodu, to sovraštvo pa je med drugo svetovno vojno spodbudilo še strahotnejšo morijo. Po desetletjih to sovraštvo premaguje razum, zlasti še v evropski skupnosti. Posebno zahvalo izrekam vsem, ki so pripomogli, da so bila zbrana imena vseh žrtev z območja občine. Naj ob tem izrečem posebno zahvalo gospe Berti Letonja, ki je največ pripomogla, da so seznami žrtev popolni. Potrudimo se še naprej, da bo sprejeta naloga dosledno uresničena in da bo proslava ob odkritju spominskega obeležja imela lep odmev v naši slovenski domovini. Franc Fideršek Rana ura - zlata ura. Vztrajnost utegne kronati uspeh. Kdor prej pride, prej melje. Pridna mravlja ne utegne biti žalostna. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Ko bi mladi vedel, stari mogel in lenuh hotel- bi se čudeži godili. Žetalske novice IZ VASI V VAS DOBER DAN, gospa Emika Klepova v Dobrini 32! Petnajstega rožnika je praznovala gospa 89 let preprostega, kmečkega in delovnega življenja. Leta so ji odvzela sluh, zato je spregovorila o njenem življenju njena dru-gorojenka Silva. Emika ima iz prvega zakona hčerko Anico, ki se ji je malo oddaljila, pa saj bo kmalu prišla. Moža, Zdavc rojenega, ji je vzela druga svetovna vojna tam nekje na nemškem; njen dolgoletni zakonski sopotnik Mihael-Halek ji je podaril priimek Jurenec. Na Emikini rodni zemlji sta gospodarila z možem ter obdelovala ravninsko in hribovsko zemljo. Preživljala sta težke delovne dni, manjkalo pa ni veselja, radosti in sreče ob hčerki Silvi, ki si je ustvarila srečno družino in staršem podarila vnukinjo in vnuka, ki jo razveseljujeta na starejše dni. Včasih so imeli pri Klepovih, kot jih radi omenjajo v okolici, dva para volov, ki so vozili, orali doma in pri vaščanih. Mleko so jim dajale krave, pomanjkanja niso čutili, a bilo je naporno, saj se je vse na zemlji postorilo ročno. Zdaj so za težka dela na njihovi kmetiji stroji in mlada gospodarja Silva in Edi Jus. Gospa Emika se je rada vsak dan pomudila v kuhinji, kjer je kuhala okusna preprosta jedila, spekla je mnogo hrustljavega kruha, tudi mnogo svatovskih štruc je spekla v domači peči, jih lepo okrasila in bile so okusna sladica svatom na mnogih gostijah. Emikino življenje je bilo zares preprosto, vsak dan delo, ob večerih veselje, ples, ob praznikih pa romanje peš iz Dobrine v Marijino cerkev SVETE GORE. Gospa Emika pa je znana kot dober mesar, vse je znala urediti ob kolinah. Redno je zahajala v Zgornji Leskovec k znancem, kjer je dobro rejenega prašiča spravila v 'red'. Ko je bila gospa mlada in krepka, se je rada pomerila s kosci, prva je pokosila dolgo brazdo in bila zmagovalka poletnega jutranjega opravila. Manj časa ji je ostajalo za branje knjig, a je rada poslušala druge, ki so pripovedovali najrazličnejša doživetja. Skromnost, poštenost in pravičnost odlikujejo gospo Emo - Emiko Jurenec, ki je v tem času že precej opešala in je odvisna od drugih. Posebno skrb in nego ji posveča hčerka Silva, mama ji je gotovo za vse iz srca hvaležna. Gospa Emika naj Vam bo lepo ob vnukih in dveh pravnukinjah. M. K. KRONOLOGIJA Začnimo s kulturo. Gledališka umetnost ima v Žetalah bogate korenine že v letu 1933. Sedemnajstega decembra so želeli zaigrati domači igralci igro SLEHERNIK, a je zapadlo toliko snega, da pot do cerkve Marije Tolažnice ni bila prehodna. Premiera je dosegla svoj uspeh enaindvajsetega januarja, 1934 leta. V letu 1935 razsajala v našem kraju bolezen DAVICA, zato po 15. Decembru dalj časa ni bilo pouka. Bližali so se težki, vojni časi, zgodovina jih je dobro zabeležila, na voljo je mnogo knjig in prebivalcev našega kraja, ki vedo dobro povedati, kako je bilo pred drugo svetovno vojno, med vojno in po njej v Žetalah. Naša kronologija se bo počasi zaključila, le še nekaj drobcev iz različnih pisnih virov. Zimski čas leta 1962 je zaznamoval nočni vihar, ki je povzročil mnogo škode v naravi in na poslopjih našega kraja. To že dolgo dobro veste, da je leta 1961 znano po prihodu G. župnika Štefana Zvera v našo župnijo. Zanimiva je šolska kronika, ki vsebuje zapise prihodov in odhodov učiteljev iz naše šole. To že tudi veste, da se je leta 1974 oblekla cesta do Žetal v asfaltno prevleko. Razmislite, kaj in kako je zaznamovalo 1989 leto naš kraj Žetale. PRI KOLARJEVIH Z mislimi sem se pomudila v Dobrini in zvabila v spomin visoko postavo resnega, delovnega in zgovornega gospoda Aleksandra - Ksandla Kolarjevega. Šteje dve osmici (88) let, ki jih dobro skriva; volja, delo in povezovanje z ljudmi ter krajem ga držijo pri zdravju in vsakodnevnem ustvarjanju. Rodil se je mami Mariji Letonja in Simonu Kolarju v Dobrini 16, kjer je preživel vsa življenjska obdobja. Po končani osnovni šoli v Žetalah se je izobraževal v kmetijski šoli v Mariboru. Po zaključku šole je bil prvi v Žetalah, ki mu je ta vrsta znanja pomagala pri uspešnem kmetovanju. Praksa, ki jo je opravil na zemlji v Slovenskih goricah, ga je zvabila, da je postal mlad gospodar v Dobrini. Dobro se spominja vojnih let, del tega petletnega obdobja je preživel v Avstriji in se je šele 9. avgusta 1945 vrnil iz ujetništva. Grenki so spomini na smrt matere leta 1946 in čakanje na brata, ki se ni vrnil iz nemške vojske. Sestri sta odšli od doma, z očetom sta ostala sama. Oče mu je izročil polovico zemlje v obdelovanje in gospodarjenje. A kaj naj bi postoril sam? Nedaleč od domačije je živela postavna mladenka Nežika. 'V vas pojdem in zasnubim dekle!' mu je velelo srce. Tako se je tudi zgodilo, leta 1948 sta že bila zakonski par. Življenje sta podarila trem hčeram in sinu. Življenje je bilo težko, opravila na zemlji ročna, mehanizacije je zaživela šele po letu 1974, zaropotal je prvi traktor, kar je Kolarjevo družino vzpodbujalo k naprednemu kmetovanju. Svojim štirim otrokom sta omogočila šolanje in očetu Aleksandru je v teh letih v veliko zadovoljstvo, da so si lepo uredili življenje. Od leta 1983 na kmetiji gospodari sin Tonček z ženo Bernardo. Dedka razveseljuje devet vnukov in štirje pravnuki, vsi ga radi obiskujejo. Gospoda Ksandla poznamo kot družabnega in družbenega človeka. Mnogo let je prepeval v cerkvenem pevskem zboru, zaigral več vlog iz gledaliških del. V različnih odborih KS Žetale je aktivno sodeloval tri mandatna obdobja; bil je odbornik za šolstvo. Več let je bil predsednik Skupnosti skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov s sedežem v Mariboru. Bil je tudi predsednik Zadružnega odbora kmetov. Dvakrat na leto sta z ženo popotovala po Sloveniji, pa tudi izven naših meja. Tudi kopanje v toplicah sta si privoščila, a morje ga ni nikoli privlačilo. Zabavni so bili jesenski večeri ob kožuhanju, zimski ob kolinah. Mnogo lepega petja, malo plesa in leta so drsela v starostni čas. Gospod Ksandl preživlja večere ob televiziji, rad prisluhne oddaji na radiu, tudi prebere še kaj. Mnogokrat v mislih prehodi čas, ki sta ga preživela z ženo Nežiko, pa je že trinajst let ni več. Posledica vojnega časa je njegova sklepna revma, zato mu koraki niso več tako zanesljivi, a še vseeno rad prežaga in preseka drva, pregleda življenje v hlevu, tudi v vinogradu je zanimivo. Vsega ima po 'malem': zdravja, veselja, najbolj srečen in zadovoljen pa je, da sin in snaha napredno gospodarita in da ga imajo vsi radi. Bilo je drugega junija letos, ko je tam za mejo na Hrvaškem že ob osmih zjutraj grmelo, midva sva klepetala in se prešerno smejala: 'Ko Vam bo življenje kazalo dve devetici, pridem, takrat bo glasilo Žetalske novice morda že Žetalska pratika.' Marija KRUŠIČ VEČERNA PESEM Pod tem naslovom je v petek, 25. aprila, in soboto, 26. aprila, potekala Območna revija pevskih zborov v dvorani Gimnazije na Ptuju. V petek je na reviji sodeloval Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale pod zbor Kulturnega društva je zapel naslednje pesmi: - Janez BOLE: Bom šou na pvanince - Italijanska: La campagna - Ignacij OTA: Ta stara gundrca (tržaška ljudska) Treba je povedati, da je nastop žetal-skim pevkam odlično uspel. To so zaznali tudi poslušalci in nagradili naš zbor z dolgim in gromkim aplavzom. Tudi ocena strokovnega ocenjevalca srečanja, mag. Ivana VRBANČIČA, je bila zelo vzpodbudna, saj je med dva- jenih zborov je za naš ženski pevski zbor, kakor tudi jsetimi nastopajočimi zbori posebej izpostavil nastope društvo v celoti, izjemno priznanje in ogromna vzpodbu- Komornega moškega zbora Ptuj, Mešanega pevskega da za nadaljnje uspešno delo. Čestitamo! zbora Sv. Viktorina Ptuj in Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale. Stati ob boku tako uveljavi- Jože KRIVEC vodstvom zborovodkinje, gospodične Valentine VIDOVIČ. Zenski pevski Obvestilo Vse občane obveščamo, da smo v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Območni službi Ptuj, v sodelovanju z občinami na območju Spodnjega Podravja vzpostavili informacijsko povezavo, preko katere boste lažje dostopali do aktualnih informacij s področja trga dela. Na informativnih točkah v občinah vam bodo odslej na voljo spletne strani Zavoda za zaposlovanje na naslovu www.ess.gov.si. Prav tako bodo vzpostavljene povezave z Zavodom za zaposlovanje preko spletne strani vaše občine. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vam na spletni strani nudi aktualne informacije o prostih delovnih mestih v Sloveniji in v Evropi, programih zaposlovanja, javnih razpisih, štipendiranju, uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti ter drugih novosti s področja zaposlovanja. Vabimo vas v Hišo informacij - Center informiranja in poklicnega svetovanja (ČIPS) v Krempljevo ulico 2 na Ptuju ali ČIPS kotiček v prostorih Urada za delo Ormož, Ptujska cesta 25, kjer vam lahko dodatno pomagamo z informacijami in svetovanjem na vaši poklicni poti. Obiščite nas in naredite korak na poti do izobrazbe ali zaposlitve! Območna služba Ptuj Zavod Republike Slovenije za Zaposlovanje TROJČKI V ŽETALAH Na kmetiji je vesel dogodek, če pripuščena krava po devetih mesecih in nekaj dneh teli zdravega telička. Krava Gabra na kmetiji Pulko iz Varvasel pa je prinesla še več kot to. Telila je trojčice, kar je za kravji zarod zelo redek dogodek. Rejcu čestitamo, Gabri in njenemu zarodu pa želimo veliko sočne paše. tb 8. SLIKARSKI EX TEMPORE ŽETALE 2008 j