... NEPOTREBNE ŽRTVE Ko glodamo dvajset let nazaj na septemberske dogodke leta 1943«, vidimo vse bolj jasneje, da bi se lahko izognili i Grčaricam i Turjaku ali pa bi plačali ceno zanju vsaj z minimalnimi žrtvami, če bi bilo v vodilnih plasteh nekomunističnega tabora več pameti in odgovornosti, a manj prikritega,političnega računanja in izigravanja. Četudi je neposredno pred obema porazoma nekomunistična politika doživljala svoj črni petek, ko ni namreč niti eni vaški straži ali čet niškemu odredu uspelo, da bi vsaj iz propagandnih ali prestižnih čeže ne iz vojaških razlogov razorožila katerokoli omembe vredno italijan= ako edinico, tako smo bili moralno, politično in vojaško nepripravlje= ni na zlom Italije, čakajoč tedaj samo Nemce,da zasedejo Ljubljansko Pokrajino in :inas rešijo", je bila vendar cena za Grčarice in Turjak Previsoka, - (nepotrebna. Major Novak je premaknil svoj četniški odred dvesto mož Iz Otoč= ca na Krki, kjer je bil le preveč vidno pod italijansko patronanco no= Vomeškega garnizona, proti kočevskim gozdovom. Tam naj bi se ta skupi na sestala s šeststo četniki majorja Bjelajca, ki bi prišli iz Gorske ga Kotarja in Like v Slovenijo, da tu okrepijo slovensko ilegalo, ki saradi političnih mahinacij nikdar ni mogla predstavljati upoštevanja vredne vojaške - ali politične - sile, kakor pač na zadevo gledate.0= T-a odreda naj bi se sestala v Grčaricah, strateško nesrečno izbranem kraju. Slovenskemu odredu je poveljeval rezervist, orožniški častnik, ki so ga sicer imeli vojaki radi, dasi je bil Srb, a ki vendar ni bil Primeren za dano nalogo. Kaže, da se je major Novak s svojo svetoval= ko mogel zanesti le na Srba, sicer bi po mnenju poučenih ljudi daleč bolj pogodil, če bi postavil za komandanta odreda kapetana Milana Krarj ca. Nesreča je še hotela,da je bil ta ob partizanskem obleganju do = kaj zgodaj zadet od italijanske havbice in da potem nihče ni resno mi slil na splošni izpad, ko je bila partizanska obkolitev oči vidna. Pr ebl bo se jo le kale ih petdeset vojakov,, dočim se jih je okoli 140 (z ne = kaj ranjenci) predalo lo.septembra-. Bjelajčeva skupina pa je bila med kem likvidirana v Kotarju od tamkajšnjih partizanov. Majorju Novaku Namerijo nekateri, da se ni nahajal v Grčaricah z glavnino svoje vojdee a drugi opravičujejo njegovo odsotnost,češ da je drugod - sicer brez= Uspešno - skušal organizirati skupni odpor,ko je Italija kapitulirala. Odred v Grčaricah bi namreč bilo mogoče rešiti, če bi bil izvr= «on izpad, medtem ko bi naj številne vaške straže v organizirani akci ji držale Tomšičevo in Gradnikovo brigado,ki sta krili Šercerjevo ob hapadanju GrČario. Toda- do tega ni prišlo, ker ni bilo enotne vojaške komande niti enotnega vojaškega načrta. To se je maščevalo devet dni Pozneje na Turjaku,kamor se je zateklo sedem sto vaških stražarjev,ki uiso hoteli poslušati sodbe poklicnih vojakov in. nekaj modrih politič Dih vodnikov, da je ideja o slovenskem, Alkazarju samomorilna norost.Ta ko^je bila 19.septembra njegova in njihova usoda zapečatena. Ob tur = isški trage iji je prišel antagonizem med desničarskimi skupinami do Polnega izraza, pokazalo se je tudi, kako malo avtoritete so imeli p_o klicni častniki,ki so se nahajali na terenu,katerim so razni vaški a= bi ljubljanski politiki predpostavljali vaško-stražarske povejnike,ki so sicer vedeli,kako se ravna s puško ali minometom,niso pa imeli poj üa o vojaških, operacijah, Ppolkovnik Peterlin je sicer užival politi^ Do in vojaško zaupanje desničarskih skupin in bi mogel preprečiti tur S tran_2.._.................KL^TRIGLm____________________Štev., 29^^ jaški polom, oe Toi se nahajal na terenu. Toda v Ljubljani so tedajvo dili veliko politiko in jo spet - kot že prej in pozneje ~ zavozili. Kajti v vsej dobi druge svetovne vojne se ni delalo toliko napak na terenu kot predvsem v Ljubljani (ali v Londonu, oe hooete,) in oe = sto so bile terenske napake zgolj odraz ali posledica zgrešene poli= tike v prestolici, Tu gre iskati vzroke naših porazov in prav zato ob tej prililci objavljamo v prilogi razpravo g,Andreja Glušiča,ki bo zakljuoena novembra meseca. Ta v stvari kaže, kako zgrešeno je bilo po razpadu Jugoslavije vztrajati na kompletni kontinuiteti,kot da se ni ničesar bistvenega zgodilo. Dejansko se je majal svet - a mi tega tedaj nismo hoteli ali znali doumeti. 'TUKAJ-RADIOPARiZ'- U MOLK NIL S 1.septembrom so bile odpravljene oddaje pariškega radia v slo venščini. Slišimo,da jim bodo sledile še slovaške. Ukinitev opravičujejo, češ da vsi Slovenci tako razumejo srbo = hrvaški jezik in da bodo odslej lahko poslušali oddaje v tem jeziku. Le MONDE (27.avg.),ki mu ukrep ni všeč, je odvrnil, da bi po tej lo= giki Slovenci ravno tako lahko poslušali italijansko ali nemško odda jo,ker da ta dva jezika tudi razume jo.Nihče pa ni, kot je videti, ob tem pomislil, da je slovenska kultura različna tako od srbske in hr= vaške kot od nemške in italijanske, da so Slovenci samobiten narod in da je bila pariška oddaja v slovenščini prav zaradi tega tako priljub= Ijeha, ker je znala razumeti slovenske razmere in kulturne potrebe. To je bil vzrok,da so Slovenci najrajše poslušali Pariz. Ko smo brali novico v MONDU, nam je bilo težko verjeti,da se Francozi zavedajo, da so si s to ukinitvijo.; odžagali eno živih ve j,ki jih je vezala z našim delom Evrope. Ta izredna lega Slovenije, kjer se stikajo razne kulture in duhovni tokovi in politične ideje z več strani, je bila namreč vzrok, da je Francija med obema vojnama vzdr zevala v Ljubljani ne. le konzulat ampak celo Francoski Inštitut, ki so ga bile komunistične oblasti 1948. kot zahodnjaško postojanko iz gnale. Zdaj pa se Francozi odpovedujejo še edini zvezi,ki jim je o = stala za posredovanje njihovih idej tej deželi. (Tako tudi Le MONDE.) Misel, da bodo .Slovenci poslušali drugojezične oddaje iz Pariza, je. gotovo zmotna. Potem bodo že rajši poslušali slovenske oddaje iz Londona,'ffashingtona, Trs ta, Cel ovca itd. in zdaj še iz - Köln a. Tis ti, ki je ukazal ukinitev pariških oddaj v slovenščini,zaslu= ži,da ga beograjska komunistična vlada odlikuje z medaljo za zasluge.' ne bi ji mogel bolj ustreči, saj slišimo, da si v komunističnih kro= gih mane jo roke od veselja, da je usahnil Slovencem še en studenec nepristranskih informacij in svobodnjaških idej. POKOP NEBLOKOV Minilo je komaj dve leti in dan,kar so septembra 1961. z veli= kim pompom zaključili beograjsko konferenco neblokovskih držav. Tam so uradno krstili idejo nevezanj a za bloke in ji pripisovali čudovi= to bodočnost v obrambi sveta pred vojno. Zdaj pa Tito.že prižiga sve čo, češ da prav tej ideji bije zadnja ura. Za to tužno naznanilo je izbral posreden način. V pogovoru z brazilskim predsednikom Goular = tom za zaprtimi vratini je Tito izjavil nekaj presenetljivih misli, a jugoslovanski časopisi so natančno poročali, kot da bi prisluškovali pri ključavnici (gl,poročilo na 13.strani.) Iste misli je kasneje p_o novil na tiskovnih konferencah. Prepričan je, da so tako bloki kot ne vezanje na bloke zastareli. Iž tega pač veje spoznanje,da nevezane države kljub ustenju ni= s:o'imele velike besede in pa, da je vzhodni blok razcepljen med Moskvo in Pekingom. Po isti logiki zahodnega bloka pravzaprav še nikdar bi= lo ni,ker se nikdar ni kitil z ideološko monolitnostjo vzhodnega.Ni dvoma,da je k Titovemu spoznanju pripomogel sestanek s Hruščevim,Tam nekje na Brionih ali na Brdu ali pa že preje v Moskvi se je Titu po= svetilo, da poudarjanje neblokovske vloge Hruščevu ni všeč.Niti enkrat je ni omenil v javnih izjavah med Hrušč e vici obiskom in časopisi so sramežljivo počakali, da je Hruščev odšel,predno so se spomnili ob = smssei SESTANEK 7A OKROGLO MIZO" ■ ... .-j? ■. : Kot strela z jasnega je'udarilo v emigracijijko 39 BOSANSKI POGLEDI,neodvisni list muslimanov Bosne ift Hercegovine v'dvoštevilki za; september-oktober objsvili polno besedilo "Načrta predloga Demokratične alternative",ki so ga na že porocanem "londonskem sestanku" (KT 288,289,292) sprejeli nekateri vidni s-h-s politični delavci. Sestanek se je dejansko vršil v Stanstedu pri Londonu od 21.do•24.marca.Tedaj je bilo objubij eno tudi uradno obvestilo o razgovorih,. toda tega do danes tisk ni dobil - zato tudi toliko ugibanj,netočnih poročil in nepotrebnih komentarjev. BOS.POGLEDE urejata gg.A.Zulfikarpašič in dr.S.Balič.Prvi bi naj bil tudi povab -Ijen na sestanek,' toda veti)?d ga je g.Jukič, • - Objavljeni! načrt so v načelu sprejšLi in podpisali gg.Dr M Krek, B Vlajič,! Ju kič, D Popovič, M Djordjevič, ing V Predavec, Rev I Čretnik, F Sekolec, D Tošič,dr B Selej in V Ivanovič "s tem,ds ga predložimo v diskusijo krogu najbližjih prijate Ijev", dočim bo objavljeno končno.besedilo predloga "ko bo dokončno potrjen'NPOGLE Dl dodajaj o,da ni niti eden od podpisnikov predložil ali Zahteval kako spremembo. Sam načrt pa obljublja,da. bodo podpisniki v. posebmjizjsvi obdelali še "socialno -ekonomski načrt predloga Demokratične alternative". Sam načrt tega predloga kot tudi naziv "demokratična alternativa" sta vseka -kor zanimiva.Ni dvoma,da so dr Branko Pešelj,(ki jev stvari oče tega načrta,saj ni hotel priti na sestanek,če na njem ne bodo razpravljali o njegovem načrtu,) in ostali podpisniki v štirih dneh vložili mnogo truda in znanja v načrt,ki je krasen model konfederativne večharodne države. Vprašanj e je-le-, če-bi bil načrt praktično izvedljiv. "Skupnost je zveza štirih suverenih narodov,Srbov,Hrvatov,-Slovencev in Mače -^ doncevjki jo sestavlja pet enakopravnih držav"-? od katerih je pota Bosna in Her.ce-govina, medtem ko si bosta določili Srbija in Črna- gora medsebojne odnošaje. sami. : Da' bi bila zavarovana enakopravnost posameznih držav in narodov,mora biti skupna prestlolica blizu geografskega središča Zveze.Do-kler pa tega glavnega mesta ne bo, " : -bo' zvezna oblast začasrio 'razdeljena tako, "ds bo zvezna uprava v Beogradu, zvezni parlament v Zagrebu in zvezno Sodišče v Ljubljani". Zvezni parlament bo imel dva G Tdoma: svet narodov,(ki ga volijo posamezni narodi z ozirom na število prebivalstva) in svet držav (iz vsake 'države enako število delegatov). Pod zvezno pristojnost bodo spadali: predsedništvo uprave,zunanji posli,zvezne finance,ekonomsko sodelova -nje,zvezna zakonodaja in zvezna obramba. Obstojali bosta se zvezno Narodna banka in zvezno Kontrola. Zvezi bo načeloval predsednik zveznega parlamenta, ki bo skupaj s •''podpredsedniki (različnih narodnosti) rotiral na svojem..položaju. Zvezno sodisce bo sestavljalo 15'sodnikov: parlamenti posameznih ..držav 'bodo vsakih pet let delegirali po tri sodnike. Podrobnosti bodo določili zvezni zakoni... ' .Vsaka država bo imela lastno oboroženo.silo pod poveljstvom državnega pogla -varja1 te države. V pristojnost posameznih držav spadajo, dalje ves promet in komuni kacijska sredstva.Države bodo same pobirale davke in^takso.V zvezno blagajno bo o le pošiljalo'doprinos-za kritje; skupnih- zveznih stroškov. Vsaka država--zase bo sp® jela svojo ustavo in zakone "v skladu ? ustavo zveze in. zveznih zakonov. .Kar za e- letnice beograjske konference. Toda šele obisk y .Ir zavali,-.ki s° 0 - . klevale v nekakšnem nevezanju za neblokovske dežele, je Titu dal Priliko, da se prične pripravljati na pokop neblokovske ideje. Lorda jo bo pioglasni ž.a pokojno' na zasedanju .Združenih nar.od.ov.JTriioznost ne bo preveč tuirbbna. Ide j a 'je bila ves čas nekako za lase- privlečena , ker je bilo nevezanje vedno bolj vezano za en blok kot: ^a_; nrugega n mnogo bolj- kritično.do drugega kot do prvega. Zdaj je Ti co. iznašel novo vlogo, ki ji še ne ve imena. Kaj-ko bi ji rekel. vezanje za oba ■ bloka? Tako bo ambicija, da posreduje med Hruščevorn in .-enne-clyjein, lepo izražt.e.na. Srce bo. pa, kajpak še vedno imel na levi rs tr. izhaja okoli’ '20 .v lišshcu. izdaja, ga'- "Slavonska Pravda", n j.eno mnenje predstavljajo le č laiki, podpisani od izvrs nega odbora. List ureja Dušan hlenlčar.. Uredništvo: 76 OraemeJ'R;oad, Enfield,Middx. - 'Tel:ENE 5097. Uprava: BM/TRICkiV, London. W.Ö.I. va izstop iz zveze je postopek enpstövepfs '.TbSjkđ\~Q-ćl .-pravi j "Vsaka država ima pravico do izstopa,če tako sklene posebej'nđ posebej za to razpisanem"plebiscitu večina državljanov dotične države.V primeru takega-izstopa.: imajo izstopajoča država kot tudi sosedne države pravico zahtevati plebiscit ,v mešanih in obmejnih krajih,na pod -lagi česar bodo potem določene meje izstopajoče države..1! Četudi je "vsak prebivalec Zveze .državljan tiste države,v kateri uživa domovin sko pravico", se lahko nemoteno giblje^prebiva in zaposli na celem ozemlju zveze.Načrt seveda tudi predvideva vse. zadevne svoboščine. Takoj se mi vsiljuje misel,da bo največja težava,kje najti in kako izvežbati 0-gromni birokratični kader vseh teh držav,in ko bo do tega prišlo,kako ga vzdrževati. Pravtako bo treba ustanoviti pet novih vojnih akademijjki bodo proizvajale oficir -ski kader.In generali:■katera država, si bo .lahko privoščila razkošje,da bo imelanarj -generalov kot vsaka od ostalih’ Načrt-ne omenja, atomsko oborožitev; jo ima lahko vsaka država? In mornarica? Gotovo ne bi bilo pravično,da je Bosna-Hercegovina in Macedonija ne bi imeli. In kako noj suverena-država Slovenija .dovoli na svojih me -j ah zveznim carinikom,da-,bodo pobirali carino za.zvezo? Kako naj dalje Hrvat verja me,da carinik Srb na rumunski meji ne bo pobrane carine izročal raje Srbiji kot pa zvezi? Težava bo tudi s prometom in celotnim voznim parkom, čeprav ne bo treba potnega, lista iz*.Beograda v Ljubljano.•■ - . ., - . " • ■ ' *- ■ ■ .r , ; .. . J . . . , , .. r-.- - ; KORAK NAPREJ Takšna -zveza'držav,ki ji ime še niso določili, bo kajpak raj za odvetnike, ki bodo različno tolmačili stotine različnih zakonov. A zanimivo je-bolj-,da je gornji grobo povzet načrt zelo podoben načrtu,ki ga je leta 1945 ali 1946 izdelal isti: g dr Pešelj-Ker je prvi dokaj krajši,pomeni sedanji očividno evolucijo. Ko je namreč dr Maček leta 1945 prišel na poti iz,domovine v Pariz, je z njim takoj stopil v stik tedanji.a.danes že.pokojni "Jugosl ovenski Narodni Odbor" v Londonu.S samo idejo takega Odbora se je dr Maček strinjal, p.a je, ker navadnemu zemljanu tedaj ©e ni bilo mogoče-potovati izmed Pariza in Londona,i -meno val' kot svoje, predstavnike v JNO gg dr J Krnjeviča,! Jukiča in V Vilderja, sled njega kot člaha "Seljačke-demokratske koalicije". Dr Krnjevič je seveda takoj od -klonil svoj vstop, a zaradi njega je isto moral,narediti tudi g Jukič. Dr Maček ni dalje nikdar preklical imenovanja,, pok.V Vilderja za svojega predstavnika v JNO. Sklepam; da je ob prvi možni priliki potem dr KrnjeviČ razložil položaj . dr ..Mačku in razvoj dogodkov med Vojno.Tako je predvidoma dr Maček, spoznal,da ne more vstopiti v JNO brez potrebnih varščin. Tu je prišel do besede dr Pešelj, osebni tajnik dr. Mačkov, ki je potem sestavil načrt izjave,'-katero naj bi- podpisali svi. člani JNO , nakar bi naj bi dr Maček voljan-vstopiti v JNO. ' Tudi v tistem -načrtu, naj bi. se Jugoslavija preuredila v "zvezo jugoslovanskih držav" z nazivom "Jugoslovanska konfe-doraeijay vefi-der pa' le. s tremi državami: Slovenijo,Hrvaško in SrbijjO. Zadnji dve ng bi sklepali o razdelitvi Bosne in Hercegovine. V hrvaško ozemlje bi spadala-tudi Subotica, dočiin bi Srbija obsegala nehrvatski del Vojvodine,Srem,Mače,donijo -in Črno goro,p otem del Herce go vine in Dalmacije,-ki- niso? bili v Banovini Hrvatski. Vse ostdojdasi v krajši obliki, pa je podobno, letošnjemu načrtu,ki je v gotovem pogledu napredek prvega, saj več ne omenja Banovino in predvideva že možnost Macedonije in Bosne-Hercegovine. Kljub večletnemu dopisovanju pa ni moglo priti do sporazuma med JNO in dr Mačkom,nakar je Odbor 1950.objavil svojo "Poruku", v kateri je - po mojem mnenju - postavil reševanje vprašanja jugoslovanskih narodov na demokratiČnejše osnove,ker je prepustil narodom svobodne Jugoslavije,da sami odločijo o svoji usodi. Kakšen pomen ima novi načrt? Pravij o,da je to prvi primer,ko je bilo možno za okroglo mizo združiti Hrvate in Srbe. Toda zaradi objektivnosti je treba dodati,da gre zaenkrat samo za take Srbe in Hrvate,ki niso v preteklosti nikdar bili proti okrogli mizi,saj so se večkrat videli in se poslušali. Kdaj bomo videli zaisto mizo gg dr Krnjeviča,RadicojTopaloviča in R Kneževiča? Še nekaj je; kako mislijo gospodj'e podpisniki tega zadnjega načrta prepričati Zapad,da je isto tudi želja narodov Jugoslavije,ki se dančs v rdeči Jugoslaviji pora jajo,živijo in gradijo? Osnovna ideja samega sestanka v Stonstedu je bila ostvariteV demokratične alternative, zares reprezentativne,(dasi podpisniki to niso,)ki bi mo gla dobiti od Sapada moralno in materialno pomoč za osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod komunizma. Obstoja kaka možnost za to? Dvomim, da bo ta načrt uspel, saj je njegova vsebina vendar očividen rezultat nezaupanja,mržnje in strahu med Hrvati in Srbi. Na žalost pa v takem psihološkem ozračju ni mogoče zgraditi nikakršno skupnost, gotovo ne konfederativno,posebej še če upoštevamo, da v teku vse zgodovine niti ena konfederacija ni srečno živela ni dolgo trajala. VEKOSLAV FARKAŠ — H KAKOR hitro je bil objavljen zgoraj omenjeni načrt,smo naročili našemu posebnemu dopisniku v Trstu,ki ga po njegovih prejšnjih domovinskih poročilih in analizah naši čitatelji dobro poznajo in sodeč po odmevu tudi cenijo, naj ugotovi mnenje ljudi onstran meje. Sodimo namreč, da vsak emigrantski načrt preživi svoj ognjeni krst in •pokaže svojo vrednost,ako odgovarja razmeram in potrebam ljudi,ki živijo v Jugoslaviji, - ne pa če ga emigracija sprejme ali odkloni. Naš dopisnik v Trstu seveda ne smatra,da daje njegovo spodnje poročilo popolnoma točno podobo odmeva doma,upa pa trditi,da je v poročilu nakazal vprašanja, ki bi jih morali upoštevati vsi tisti,ki se kakorkoli bavijo z vprašanjem alternative. Uredništvo KT. DOMA NE VIDIJO ALTERNATIVE ( OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA V TRSTU ) Is domovinske Perspektive je najnovejši "predlog demokratične alternative", sestavi jeti marca meseca v Stanstedu, milo rečeno - ne= razumi j iv.Povprečnemu 'Jugoslovanu,ki se intenzivno ne bavi z emigra oljskimi problemi, - in koliko je takih v Jugosl avi j i, ki to počno? “ je tuj tako problem, ki ga predlog rešuje, kot so tujo rešitve,ka -tere nakazuje, in tuj način, kako in zakaj je tehnično prišlo do te ga predloga. "hemo&ratična alternativa" naj bi pomenila zamenjavo obstoječe 'ga rož ima v Jugoslaviji v celoti. Toda gledano iz domovinske perspe ktive v obstoječih razmerah ni in ne more biti v gori omenjenem srni slu nobene alternative,Spremembe,ki si jih v domovini žele in jih smatrajo kot možne, torej realne perspektive,se bodo morale: izvrši= ti samo razvojnim potem. Da,: revolucionarna pot jo predstavljiva e= dinole v primeru mednarodnega konflikta; toda ker je.to tako hipo = tetično vprašanje, vanj ne bom zahajal in v razgovorih z ono stran= njo nisem, S stališča, obstoja Jugoslavije revolucionarne alternativ ve ne poznajo. Poudarjam: s stališča obstoja Jugo lavije, kajti to vprašanje se v domovini resno sploh ne načenja in dela emigracija hudo napako, ko razne majhne ali velike incidente nepolitičnega zna čaja razpihuje in iz čisto-gospodarskih vprašanj ( npr.pomoč zaosta lim predelom) nareja politična in nacionalna vprašanja, vezana na obstoj skupne države. Emigracija stalno pozablja,da tisti rodovi,ki so se bavili s takimi vprašanji v času med obema vojnama, odmirajo, da politično sploh nič he pomenijo napram mladim rodovom, novim ge= naracijam, ki so vzgojene v popolnoma drugačnih razmerah in pogojih, ¥ pogovoru s slovenskim inteligentom srednjih let, torej takim, ki ima še neko predstavo o predvojnem političnem življenju, je posta lo očito, da emigracija zato ne moro najti skupne jugoslovanske pkiE forme, ker je razen spomina na Jugoslavijo ne združuje nič drugega. Do konca prvo svetovno vojne so imeli jugoslovanski narodi razli = čen kulturni in državnopra vni zgodovinski raz voj. Tudi njihove gosp_o darske prilike so bile različne. Združile pa so jih posebne zunanjo Politične priliko in močna nacionalistična zavest v čisto ideali = stičnem smislu. Dvajset lot stare Jugoslavije je ustvarilo nekak ka lup,ki je združeval različne narodnosti v Jugoslaviji. Toda to zdru zevanje se je čutilo samo v okviru Jugoslavije. Ta okvir pa je za _e •migracijo z njenim odhodom, iz 'Jugoslavije -« popustil, zato tudi ni - več združevalne sile, ki je v domovini tako močna. Po drugi svetov= ni vojni Jugoslavijo ne vzdržuje samo nekak politično državni okvir in južnoslovanski nacionalizem,da tako rečem, marveč že mnogo bolj ekonomski interesi.Danes so npr.jugoslovanski narodi med. seboj eko= nomsko tako povezani, .da bi razpad Jugoslavije postavil pred nje e= konomske-probleme, katerih rešitev je - iz'sedanjih razmer namreč -zan j e nepreds tavl j'iva. Te ■ integracijske sile, ki prevladuje v domo= vini, emigracija sploh ne more občutiti. Zato se pri nje j uvelj aV = Ijajo po zgodovinskem razvoju pogojene sile o različnosti kulturne= ga in političnega razvoja ter gospodarskega napredka. Zato gre v e= migraciji proces nujno v obratni smeri kot v domovini. Zato.lahko govorimo v enem primeru o cen trip e talnih , v drugem primeru primeru ■ pa o centrifugalnih silah. ; • r.. - - ■ Vzemimo .dalje '"samoodločbo narodov" z glasovanjem za skupno dr .. žavo in s-pravico do izstopa, iz nje:, ali "samoodločba" nekega naro= .da zares predstavlja plebiscit odn.kakršnokoli glasovanje? Najmanj dvakrat smo Slovenci okusili to na svoji koži - spomnimo, s e. na odlo •. čitev Beneških Slovencev- v preteklem stoletju in:na Koroški -plebi = seit, ki nas je stal slovensko Koroško, zgodovinsko na js tara j ši del Slovenije. Doma pojmujejo samoodločbo nekega naroda,da se vključi v neko državno skupnost tako voljo naroda* da se v to državo vključi, kot tudi voljo, ;da vnjej živi in da pos.taneTnjen sestavni del. Sa= mo odločiš a’-'s-e ne ‘izkazuje samo s pristopom ( i-n' izstopom) ampak pred= vsem z življenjem v skupnosti. Moje opazovanje tega vprašanja me na vaja do zaključka, da je vsako razpravljanje o pravici jugoslovan = skih narodov do samoodločbe - odveč, kajti oni so se te pravice že poslužili in to pravico s svojim življenjem v skupni državi stalno izvajajo. Zanje jo vsako razpravljanje o tem izgubljanje besedi,ker jim je vsaj to jasno, da bi država razpadla odnosno so po sovražni okupaciji ne bi obnovila, če ne bi bilo volje po talci skupnosti. Yi v emigraciji lahko govorite o kakršnikoli mednarodni zaroti,ki da jo spravila komuniste na oblast, a dejstvo bo le ostalo, da mora i= meti vsalca revolucija za seboj, podporo dokajšnjega politično zavest ...nega in aktivnega dela prebivalstva, da bi uspela in da bi se obdr= ž al a. In kadarkoli seru načel to .vprašanje z ljudmi onstran meje, in od časa do časa ste lahko o tem brali v 'mojih poročilih. KLICU -vedno je sledilo zaskrbljeno vprašanje: kaj pa škoda, ki bi jo ra_z= pad povzročil? Škoda predvsem v materialnem pogledu, ker jih poli = tična škoda ne zanima toliko odn.zanje prihaja šele na drugo mesto. 0 tej škodi, se ini. zdi, emigracija sploh ne razmišlja. KONKRETNI POMISLEKI- Ko sem razpravljal o posamoznih točkah "londonskega" načrta,so .prišle na drin zanimive misli: Vprašanje Orne goro: mar za Črnogorce ne, velja načelo samood = ločbe? Črna gora je vendar živela ves. čas - razen za . časa predvojne Jugoslavije — od Srbije popolnoma ločeno državnopravno in kulturno t živijenj e.Obstoj posebne republike Črne gore so s skoraj dvajseilet nim skupnim življenjem priznali vsi narodi Jugoslavije. Njen pomen postaja tem-večji spričo sistematične turistične aktivnosti v črno= gorskem Primorju. Preš tolica: tu so sestavljavci predloga izgubili realna ■. tla pod ‘nogami. Brazilska rešitev jo za naše prilike nesprejemljiva.Pred^em preprečujejo to ekonomski razlogi. In kjerkoli bo taka nova presto= lica ležala, bo ta favorizirala državo odn.republiko, na ozemlju ka tere bo, čeprav bo administrativno izvzeto iz nje. Kakor je res, da .včasih vprašanje glavnega mesta boleče prizadeva narodno interese ' -.-posameznih narodnih skupnosti - saj favorizira eno izmed njih -r pa je tudi ros, da. jo treba s tem vnapre j računati in sc takim problemom no da 'izogniti. Razmejitev med Hrvat.i in SrLi: kako je mogoče s tem predlogom izročiti volfke dele srbskega ozemlja Hrvatom? Dele na katere nam = reč Hrvatje v domovini ne-postavijajo nobenih zahtev in glede kate= rih velja v domovini na splošno,da je zanje razmejitveno vprašanje rešeno. Nepredstavljivo je, odkod ideja, da bi Hrvatska morala dobi. ti celö Subotico. Sestavljavci po eni strani oznanjajo samoodločbo, pa drugi strani pa prizadetega pjrebivavstva niti ne vprašajo, ludi ni stare strukture pribivavstva več, na katero predlagatelji očivid no mislijo: nemške manjšine so bile izgnane, delno so Vojvodino za= pustili tudi Madžari, dežela pa je v veliki meri kolonizirana s pre bivavci s pasivnih krajev. Tako' se je nacionalna struktura zelo spre menila. Kaj pa očitek, da oblast v Jugoslaviji "ni zasigurala potrebnih jamstev za olirambo integritete in meja države?" To je kočljivo vpra sanje in emigranti, daleč od domovine, najbrž ne morejo dojeti,kako lahko tale očitek prišleka z one strani zaboli. Evo tipične reakcije: 5Kakšna jamstva pa imajo predlagatelji v mislih? Mar talca kot jih je dobil Chamberlain od Hitlerja ali kot jih je dajala tripartitna deklaracija Italiji za cono B? lli pa taka kot jih je dobila Simo = videva vlada od .Anglije? Nobena jamstva ne pomenijo nič, če ni po=: gojev za obstoj države in njenih meja tako v mednarodnem pogledu ka kor tudi politično-gospodarske notranje upravičenosti.Pika.5 In "porazni rezultati na političnem,ekonomskem,socialnem in ki turnem področju", o katerih govori uvod v načrt? Tu se prehudo odra ža tendenčnost predlagateljev. Ni nobenega dvoma, da mnogi v domo = vini čutijo in vedo, da Li ob boljši ali pravilni politiki bili do= sezoni večji uspehi na različnih področjih, toda ni pa mogoče govo= riti o "poraznih rezultatih". Vsakdo,ki pride na obisk v Jugoslavi= jo vsaj za kratek čas, se o tem lahko prepriča. Seveda delajo doma napake, seveda dobivaj o .prekomerna posojila in pomoč od zunaj, seve da trošijo sredtsva v tri dni - toda mar se to v eni ali drugi obli ki, v eni ali drugi meri ne dogaja po vsem svetu, Niso samo sodi v Jugoslaviji brez dna - take sode imajo širom Azije,Afriko,latin = ske Amerike in celo v nekaterih predelih zapadne Evropo. Gotovo je kritika režima potrebna in zaradibob jektivnos ti je treba dodati, da je gospodarske kritike npr. poln ves jugoslovanski tisk. Vondar pa je treba biti tudi v kritiki objektiven, sicer bo še tako dober pre dlog naletel že v naprej na pavšalno odklonitev. Zaključek mojih razgovorov jo bil, da demokratičen razvoj v Ju goslaviji, kot si ga doma želijo, ni alternativa v takem smislu,kot ga postavljajo sestavljavci "Načrta predloga demokratične alternati ve",podpisanega 24.marca 1963. v Stanstedu pri Londonu. In vendar: ALI JE ALTERNATIVA? Nekako v zvezi z zgornjim, toda ločeno, sem skušal najtiodgo = vor,če morda alternativa Titovemu režimu le obstoja, odnosno če jo doma le vidijo. Politično vzeto take alternative v domovini ne vidi jo, ideološko pa obstoja: le ideja samostojne hrvaške, države more biti po svojem ideološkem bistvu v smislu alternativo ekvivalentna obstoječi Jugoslaviji. Torej, prav to, kar propagirajo dr.Krnjcvi<5e= vi Hrvati. Ta ideja seveda ubija idejo skupne Jugoslavijo. Toda kor Po je doma vsaka, talca ideja nerazdružljiva od politično pogojenosti 77 je razpad Jugoslavije iz domovinske perspektive nesprejemljiv.Re= šil namreč no bi nobenega od glavni problemov, - samostojna Hrvaš= ka vendar še ni nobeno;jamstvo za demokracijo!,- odprl pa mnoge no= ve, zlasti gospodarske, in sicer na tistih področjih, za katere do= mu smatrajo, da so danes še dokaj dobro urejena. Zaradi občutnega pomanjkanja prostora v listu so morali biti že nekajkrat odloženi gospodarski članki,pisma uredniku in to pot "Portret ene generacije". ZAČELO SE JE ŠOLSKO LETO (Od našega dopisnika) Prvega oktobra smo v Italiji začeli novo šolsko leto,Z njim je stopil v veljavo novi šolski red z enotno triletno nižjo srednjo š_o io,ki je obvezna za vse dečke in' deklice,ki so končali, osnovno šole-. Tudi ta nova šola je brezplačna. Na Tržaškem' imajo naše šole. vsega skupaj 2.160 obiskovavcev in sicer v srednjih 1.100 dijakov In v osnovnih 1.060 učencev. Na Go = riškem je 271 dijakov srednjih šol in 389 učencev na osnovnih.V B_e neški Sloveniji slovenskih šol ni. V prvi razred osnovnih šol se je na Gorišekm vpisalo 93 učen = cev, na Tržaškem pa 200 učencev. Rezultat pa bi lahko bil boljši,če bi bili starši narodno za = vedni. Ponekod je vzrok, da otroke pošiljajo v italijanske šole tudi to, da. so prejšnje leto imeli slabo učno moč, proti kateri so sicer protestirali a brezuspešnoTako nosi včasih tudi oblast del krivde ii odgovornosti. Imamo pa tudi žalostne primere, ko pošiljajo sloven = ski učitelji, ki učijo na slovenskih šol eh, svoje otroke v Italijan sko šolo, kjer kajpak slovenščine ne poučujejo. V tem so najbolj tr masti komunisti. Se hočejo morda s tem prikupiti italijanski šolski in politični oblasti? Gotovo je, da slovenski ne čutijo! Reči je treba tudi besedo o brezbrižnosti, komodnosti nekaterih učiteljev in profesorjev. Zakaj se ne bi oni že. med letom in med p_o čitnicami nekoliko bolj pobrigali za bodoči rod tor obiskali star= še, priredili nekaj predavanj ali tečajev, da bi dobile slovenske šole več študentov?! Ne zganejo se,dokler voda.ne teče v usta: nove dijake iščejo zadnji teden počitnic! Letos jo petdesetletnica-, slovenske gimnazije, v Gorici: ustanov Ijena je bila jeseni 1913. Kako lepo bi lahko izkoristili to prili= ko, naredili nekaj propagande za naše šole in dvignili slovenskega duha! A nisem mogel še nič ugotoviti, ali ima ravnateljstvo odnosno ‘profesorski zbor glede tega kak načrt. Š ol a ' in vi ad a Slovenske šole so sicer v Italiji zakonite, vendar pa zadevno ministrstvo izvršnega zakona že zdaj ni izdal o.Sicer poučeni krogi trdijo,da je tak zakon že gotov in da ga mora ministrstvo za zuna= nje zadeve še podpisati, vendar pa prav to zavlačevanje otežkoča ne moten razvoj šol. Gre namreč tudi za ureditev poklica in staleža uK nih moči. Zdaj imajo slovenske šole samo suplente, saj so dejansko stalni učitelji in profesorji zelo' redki. Tako imajo gotovo prav 0= ni učitelji,ki zahtevajo vpis v stalež,češ da j’im to pritiče,ko že ves povojni čas učijo, ne da bi bili v staležu. Pretiravajo pa ti = s ti nameščenci, ki stalež zahtevaj o, čeprav nimajo niti zadostnega naslova, saj nekateri univerze niti videli niso. Toda resnici na Iju bo je treba dodati, da se s takimi težavami borijo tudi italijanske šolo., ki imajo tudi mnogo pomanjkljivosti. la bi bilo ustreženo i šolam i nameščencem, bi moralo ministr= stvo izdati izvršni zakon in razpisati učiteljske in profesorske na tečaje za dosego mest in staleža. Ni dvoma da šole,dijaki in končno starši trpijo in imajo, škodo, če učne moči niso kvalificirane - ne glede na to, če gre za italijanske ali manjšinsko šole. Na talcem sta lišču stoje tudi politični predstavniki slovenske manjšine. Treba pa je seveda tudi misliti na tiste sedanje nameščence brez potrebne šolske kvalifikacije,ki se natečaja ne bi mogli udeležiti; treba bi jim bilo pomagati na en ali drug način, morda z delno pokojnino,saj bi se jim godila krivica, če bi jih po tolikih letih službe enostav no vrgli na cesto nepreskrbljeno in nopripravljene na kaj drugega. / Na Koroškem je v slovenski gimnaziji zdaj okoli 330 dijakov. V prvi razred, ki ima dve paralelki, se jo. letos vpisalo 60 otrok. Lata 1958, j'e bilo na 107 osnovnih šolah 9800 otroh.Zaradi odredbe o obveznem prijavljanju' otrok v dvojezične šole, je število padlo na ok. 1600 otrok, ki pa se še vedno ni ustalilo./ VOJAŠKA POMOČ TITU (Poročilo washingtonskega dopisnika) Jugoslavija je v drugi polovici letošnjega maja spet doLila a= me.riško vojaško pomoč v znesku dveh milijonov dolarjev s posebnim o dobrenj en predsednika Kennedyja,ki je I4.maja odločil,da Jugoslavi= ja ne spada med'države "pod kontrolo mednarodne politične zarote". Po ameriškem zakonu so take države namreč od pomoči izključene,Beo= grad je sicer to vest uradno zanikal, trdeč da ni šlo- za pomoč am = pak lo za 'dobavo nadomestnih delov-za nmiriško vojaško opremo jugo= slovanske, vojske. Po svoje ima. Beograd prav,ker so za to vsoto res dobavili na = domestne dele iz ZDA najbrže za ameriška reaktivna letala,s kateri= mi se ponaša jugoslovansko vojno letalstvo. Piloti morajo letati,da ostanejo v.treningu.A reaktivne turbine letal se razmeroma hitro ob rabijo in zahtevajo periodična generalna popravila,katerih brez na= domestnih delov ni mogoče opraviti. Letalna sposobnost jugoslovan = skega letalstva je torej popolnoma odvisna od ameriške dobre volje. Tito se že dolgo baha,da ne sprejema vojaške pomoči od niko = • gaj?,Pred .leti so si Jugoslovani omislili nove reaktivne motorje za svoja'letala preko Grčije.' Na ta način so lahko trdili, da nimajo o= pravka z Amerik ah ci, čeprav je bilo jasno, da so Grki le-posredovali motorje,katere so za .ta namen dobili iz USA, Tokrat je pomoč prišla na dan začetkom oktobra,ko je 'bilo objavljeno cenzurirano poročilo z majskih zasedanj pododbora ameriške poslanske zbornice. .In poroči la - j.