M ETO VA LE C. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe ^lllp^ za vojvodino kranjsko. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 60 K, na «/a strani 40 K, na V„ strani 20 K, na "/6 strani 10 K in na 712 strani 6 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 % popusta. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. sT6^ VljuSjanUT^ Stniknvfl. Obseg! Novoizumljen stroj za setev koruze, fižola in buč. — Vipavci in Primorci, pridelujte zgodnje zelje! — Ali so lanska vina res tako slaba? — Gnojenje krompirju, zlasti z umetnimi gnojili, s posebnim ozirom na amonijev sulfat. — Prezračevanje hlevov. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. Novoizumljen stroj za setev koruze, fižola in buč. Vsi dosedanji stroji za setev koruze morejo saditi le samo koruzo. Kmetovalci pa pri nas pridelujejo med koruzo tudi fižol, ki se rabi ali nezrel v stročju, ali pa zrel in posušen. Tudi v trgovini se po fižolu zelo povprašuje. V nekterih krajih Kranjske in spodnje Štajerske se pa pridelujejo med koruzo tudi še buče. Ker sadijo dosedanji koruzni stroji, kakor že omenjeno, le koruzo, se fižol in bučne peške sade potem, ko je koruza posajena, z motiko po več zrn v eno jamico. Fižolovi grmi se potem nakolijo. Fižolova in bučna Podoba 27. semena se morajo saditi v postate (redice), ki je v njih sajena koruza ; to se pa mnogokrat ne zgodi, ker je pri tej saditvi treba pazljivosti, a delavci navadno niso pazljivi. Mnogokrat se saditev fižola in buč po koruzi zamudi za več dni, pride dež in se koruzni postati težko zasledujejo, ali se pa ne morejo več. Sadi se potem fižolovo in bučno seme poleg koruznih postatov, ali pa celo sredi med nje. Nasledek temu je, da je okopavanje in osipanje s stroji zelo zamudno ali celo nemogoče, oziroma se v takih slučajih fižolove in bučne rastline porežejo. Kmetovalec Frančišek Agrež v Pišecah na Štajerskem, ud naše družbe, je izumil in sestavil stroj, ki sadi koruzo, fižol in buče obenem tako natančno, kakor to z roko ni mogoče. Vsa tri semena pridejo v eden-inisti postat (redico), koruza v oddaljenosti 45 cm, fižol na vsaka 2'/a m, buče pa na vsakih 5 m. Podoba 27. kaže Agrežev sejalni stroj. Na gredlju je pritrjena semenska košarica, ki je razdeljena v tri predele. Večji, ki je zadaj, je namenjen koruzi, prednja dva, manjša, pa fižolu (levi) in bučam (desni). Pod, oziroma ob semenski košarici sta pritrjena dva valca, ki jih gonita vozni kolesi. Prvi valeč sadi koruzo in ima štiri semenske luknjice, drugi ima na levi polovični strani (za fižol) dve luknjici in na desni polovični strani (za buče) eno luknjico. Valeč meče potrebno število posameznih zrn v setveno cevko in seme pada skoz to cevko v zemljo. Na gredlju je pritrjena pred setveno cevko grebljica, pred to pa predrezalec. Posamezni predeli so opremljeni z zatvornicami in je torej mogoče saditi naenkrat vse tri vrste semen (koruzo, fižol in buče;, oziroma je mogoče saditev te ali one vrste vsakokrat ustaviti, če se zapre dotična zatvornica. Ta stroj se gotovo v kratkem priljubi in izpodrine vse druge stroje za setev koruze. Agrežev sejalni stroj izdeluje tvrdka K. & R. Ježek, tvornica za stroje in železna livarna na Blanskem (Moravska), in se dobiva ali naravnost pri ti tvrdki, ali pa pri Petru Majdiču (trgovina Merkur) v Celju, Josipu Poljancu v Petrovčah pri Celju, Josipu Boecio v Brežicah in v posameznih skladih tvrdke K. & R. Ježek. Vipavci in Primorci, pridelujte zgodnje zelje! Lepo, veliko in trdoglavnato zelje (kapus) se pač da pridelovati le v bolj hladnem podnebju, nikdar pa ne v gorkih, južnih krajih. G-orko podnebje, kakor ga imajo vinorodni kraji na Vipavskem in v Primorju, osobito ne ugaja zelju. V teh krajih-se redkokdaj dobi res lepo zelje, vkljub temu, da na poseben način pridelujejo sadike. Sadike namreč pridelujejo na mrzlih višavah Nanosa in Čavna ter jih šele okoli sv. Marjete prineso dol v dolino, kjer jih posade. Na ta način skušajo tamošnji kmetovalci rast zelja preložiti po možnosti iz hude poletne vročine na jesenski hladnejši čas. Vzlic temu vendar zelje ni nikdar tako, kakršno pride z Gorenjskega, s Pivke ali s Tolminskega. Gorko podnebje resnično ni primerno za pridelovanje dobrega zelja, zlasti ne takega, ki se rabi za kisanje, vendar je pa zelo primerno za pridelovanje prav zgodnjega zelja, ki je porabno za razne prikuhe in ima vsled svoje velike zgodnosti prav dobro ceno. Preden povem, kako se prideluje v gorkih pokrajinah zgodnje zelje, naj omenim tole: Dokler je bila na Slapu v Vipavski dolini kranjska deželna vinarska in sadjarska šola, se je na vrtu te šole pridelovalo zgodnje zelje, ki je naredilo že v Binkoštih trde glave in se je prav drago prodajalo. To, kar je bilo mogoče doseči na tem sicer zavetnem vrtu, je mogoče doseči tudi na vsakem drugem zavetnem zemljišču v Vipavski dolini in v gorkih pokrajinah Primorske. Glede pridelavanja zgodnjega zelja v teh pokrajinah omenjam naslednje. Predvsem se morajo izbrati najzgodnejše vrste zelja, kakor so n. pr. 1. najzgodnejše zelje sv, Ivana, tudi šentivansko zelje ali „žanet" imenovano ; 2. zgodnje erfurtsko zelje; 3. šiloglavnato fildersko ali kapucinsko zelje; 4. zgodnje jorško zelje, tudi „nonpareil„ imenovano, i. t. d. Neobhodno potrebno za pridelovanje zgodnjega zelja je, da rabimo prezimljene sadike. Prezimljene sadike se dobivajo iz semena, ki se je jeseni posejalo in so se sajenice čez zimo ohranile. Prezimljene sadike se spomladi prav zgodaj posade v zavetne ter preksolnčne zelnike. Seme se seje nekako proti koncu meseca septembra na kako dobro obdelano gredico na vrtu. Kadar izrasejo iz semena toliko velike rastline, da narede poleg obeh klicnih listov še dva velika lista, se presade na kako drugo dobro pripravljeno zavetno in preksolnčno gredico. Za presajanje se rastline kar izpulijo, se posade po 3 cm narazen in se takoj zalijejo. Presajene rastline se v rasti ne smejo pospeševati, zato jim ni treba preveč zalivati in ob času dežja se pokrijejo z deskami, da prevelika mokrota ne pospešuje prebujne rasti. Tik pred zimo se okoli obsajenih gred narede stene iz desak, ali pa se zabijejo okoli gredice količi in med nje se nabaše turščična ali sirkova slama prav na tesno, se z vrbami skupaj zveže, in na tak način se narede namesto lesenih sten slamnate. Pozimi, ob prav hudem mrazu se greda pokriva s slamo, in sicer najbolje z odejo, spleteno iz turščične ali sirkove slame. Ob količkaj gorkem vremenu greda ne sme biti pokrita. Rastlinam se pozimi prav malo ali nič zaliva, Precej, ko nastopi spomladansko vreme, t. j. v pričetku meseca marca, se sadike, prezimljene na popisan način, posade na zelnik, ki bodi prav dobro zagnojen in ki je v zavetni ter zelo preksolnčni legi. Tukaj se presajeno zelje tako nadalje obdeluje, kakor navadno zelje. R. Dolenc. Ali so lanska vina res tako slaba? Splošna sodba vinskih uživalcev je, da se lansko vino ne drži, da se kali, kaj nerado čisti, da na zraku hitro izpremeni barvo, porjavi itd. Ni toliko zameriti onim, ki iz gotovih sebičnih namenov domač pridelek obrekujejo, a obžalovati je, da so nekteri vinogradniki sami tako nespametni, da s takimi govoricami svoj pridelek podcenjujejo. To so pa navadno oni zanikam i starokopitneži, ki smatrajo vsak, še tako koristen in dober nasvet za novotarijo in neumnost. S takimi predsodki se seveda kupčija z domačimi vini slabi in naravno odpira pot uvozu tujih vin, ki se pa z njimi marsikdo večkrat še bolj opeče, kakor če bi segel po domačem vinu. Lanska vina so res vobče slabejša od vin prejšnjih dveh let, toda tako slaba pa tudi niso, kakor se splošno sodi. To velja seveda za vse vinorodne kraje. Preden se izreče uničevalna sodba, je treba nekoliko premotriti, iz kterih krajev in od koga je dotično vino, ne pa tako vsečez zabavljati. Jeseni je kazalo, da bo z novim vinom precej sitnosti, toda pozneje se je pokazalo, da so se ona vina, ki so bila pravilno spravljena, dobro učistila in da so ostala stanovitna, to je, da se niso nič izpremenila ne glede barve, ne glede čistosti, četudi so ostala po več dni v^ steklenici v gorki sobi. Žal, da je še mnogo vinogradnikov, ki se ne dajo prepričati, da je glavna podlaga stanovitnosti vina, zlasti v slabih letinah, pravilno in čisto spravljanje že ob trgatvi in poznejše pravočasno pretakanje, t. j. ločitev vina od drož. Že neštetokrat smo poudarjali po listih in na raznih strokovnih shodih, da je treba vino ločiti od sesedlih se drož 1 do 2 meseca potem, ko je mošt pokipel in ko se je vino že nekoliko učistilo, torej novembra ali decembra. To je posebno treba storiti v slabih letinah, ko pride ob trgatvi mnogo gnilega in umazanega grozdja v kad, ker to povzroča potem kalnost ter daje vinu slab, neprijeten okus. In kakorhitro pride potem tako vino dlje časa z zrakom v dotiko, ali če se v kleti segreje, izpremeni barvo ter se zopet zgosti. Zato je pa treba s takim vinom primerno ravnati in ga pred tako izpremembo pravočasno obvarovati. To se enostavno doseže stem, da se novo, morda pokvar-jenju izpostavljeno vino dobro prezrači in nekoliko za-žvepla (zakadi), kar se zgodi najenostavneje stem, če se pretoči ob lepem vremenu skoz pršečo pipo v kak podstavek (škaf, brentač) in iz tega skoz lijak v drug, čist, zakajen sod. Zažveplati je treba posebno bela vina; seveda se ne sme preveč zakaditi, da vino ne dobi duha po žveplu. Četrt žveplenega popirčka na polovnjak (2'/a do 3 hI) popolnoma zadošča. Kdor nima žveplalne priprave, si lehko pomaga na ta način, da sod obrne z veho navzdol ter zažge pod navadnim pločevinastim, majhnim lijem, čigar cev se vtakne skoz veho v sod, nekoliko navadnega žvepla, kakršno se rabi za žvep-lanje trt. Namesto žvepla se lehko doda vinu ob pretakanju 3 do 4 g natrijevega bisulfita na 100 l vina, ki tvori isti učinek, kakor žveplo. Natrijev bisulflt je bel, prav ceni prah, ki se dobiva v drogerijah in lekarnah. Kdor svojega lanskega vina še ni pretočil, naj to stori aprila, da ne doživi pozneje velikih presenečenj, kajti bati se je, da se bodo slabo spravljena šibka vina kaj rada kvarila, kakorhitro nastopi prav gorko vreme. Naši vinski trgovci in gostilničarji naj bi pa sedaj, maja—junija, zopet pridno segli po domačih vipavskih, dolenjskih in belokranjskih vinih, ki se posebno pri vinogradnikih, oddaljenih od železnic, dobivajo v velikih množinah in prav poceni. Fr. Gombač. Gnojenje krompirju, zlasti z umetnimi gnojili, s posebnim ozirom na amonijev sulfat. Krompir na vsaki zemlji dobro uspeva, če je poskrbljeno, da dobi redilne snovi v lehko užitni obliki. Krompirju najmanj prija težka zemlja ; v njej je najbolj boleznim podvržen. Dobro prerahljana zemlja, ki je predorna, je najboljša za krompir, ker se v njej najlaže razprostirajo mehke krompirjeve korenine. Redilnih snovi pa krompir izredno veliko zahteva. Ob navadni letini vzame krompir iz zemlje na hektaru 60 kg dušika, 30 „ fosforove kisline in 100 „ kalija. Iz tega vzroka bodi njiva že od prej dobro zagnojena, kajti svež hlevski gnoj se ne razkraja dovolj hitro in ne nudi krompirju zadostnehrane, povzroča p atudikrompi rje ve bolezni, zlasti gnilobo. Najboljša postrežba krompirju je gnojenje s hlevskim gnojem jeseni, in spomladi pomožno gnojenje z umetnimi gnojili, ker tako ravnanje nudi krompirju največ hitro užitnih redilnih snovi. Če krompirju gnojimo s hlevskim gnojem jeseni, potem je njivo spomladi pognojiti pred saditvijo krompirja s 75—100 kg amonijevega sulfata, 150—200 „ superfosfata in s 150—200 „ 40°/0 kalijeve soli. Množina teh umetnih gnojil se ravna po množini jeseni porabljenega hlevskega gnoja, t. j. čim močneje smo z njim gnojili, tem manj je vzeti umetnih gnojil. Ozirati se pa moramo na dejstvo, da pri nas hlevskemu gnoju primanjkuje zlasti tosforove kisline in kalija. Če se torej držimo našega običaja, krompirju s hlevskim gnojem postreči šele spomladi, moramo vendar hlevski gnoj z navedenimi umetnimi gnojili ojačiti, ker le tedaj nam je pričakovati bogatega pridelka in takega krompirja, ki ni voden, temveč močno škrobast ter redilen in okusen. Izjemno moremo krompirju poguojiti samo z umetnimi gnojili, in sicer spomladi, ter je vzeti na ha 300 kg amonijevega sulfata, 400 kg superfosfata in 400 kg 40°/o kalijeve soli. Umetna gnojila se morajo po štupanju takoj z brano podvleči. Bodi na tem mestu omenjeno, da sta amonijev sulfat kot dušikovo in superfosfat kot fosforvo gnojilo na vseh zemljah pri-znanakotizbornoučinkujoči umetni gnojili za krompir, ki pa seveda prideta do prave veljave šele s pridevkom kakega kalijevega gnojila, n. pr. kalijeve soli, ali vsaj pepela. Prav toplo priporočamo našim gospodarjem, naj delajo poskušnje z omenjenimi umetnimi gnojili pri krompirju. Kdor sadi med krompir tudi fižol, ta bo imel prav gotovo tudi pri fižolu imeniten uspeh. Za poskušnjo priporočamo zmes iz Vb amonijevega sulfata, superfosfata in 2/k kalijeve soli. Na mernik posetve se vzame 50 do 100 kg te mešanice, in sicer z ozirom na to, kako močno se je gnojilo s hlevskim gnojem, oziroma kako je njiva že od prej zagnojena. Omenjena gnojila se pred porabo dobro zmešajo. Ker posamezniki večinoma ne potrebujejo toliko mešanice, da bi jim n. pr. kazalo kupiti za poskušnje takoj cele vreče amonijevega sulfata, ki je zelo drago gnojilo, naj se več gospodarjev združi, ki potem skupno naroče potrebna umetna gnojila. Vsa ta gnojila se dobivajo pri naši družbi. Končno naj pripomnimo še tole: Amonijev sulfat je za krompir posebno in čudovito učinkujoče gnojilo, kakor nobeno drugo, in izdatno nadkriljuje celo hlevski gnoj, ki se počasi razkraja, kajti zemlja amonijev sulfat vsrka, tako da to gnojilo vso dolgo dobo krompirjeve rasti neprestano daje potrebni dušik tej naši prekoristni rastlini. Kdor krompir prideluje in mu gnoji po starem običaju ter pred setvijo podvleee na mernik posetve še kakih 20 — 40 kg (z ozirom na porabljeno množino hlevskega gnoja) amonijevega sulfata, se bo prepričal o njegovem velikanskem in blagodejnem učinku. C. kr. kmetijska družba je pri svoji lanski poskušnji dosegla z amonijevim sulfatom pri krompirju tri-desetkraten pridelek. Prezračevanje hlevov. (Prof. Dr. K. Dammann »Die Gesundheitspllege der landwirtsch. Ilaussaugetiere«). I. Onečiščenje hlevskega zraka in 'njegove slabe posledice. (Dalje.) Vsa ta mešanica, ki se po množini in kakovosti izpreminja, predstavlja slab zrak, ki se nabira po hlevih. Čim dlje bivajo živali v njih in čim dlje ostaja notri gnoj, tem slabši in smrdljivejši postaja. Razpravljati, kakšen vpliv imajo posamezni deli na zdravje živine, nima dosti pomena, ker ne učinkuje vsak del zase, ampak vsi skupaj škodujejo. Učinek je odvisen od tega, kolikor je več ali manj kake sestavine primešane v slabem zraku. Vedno pa povzročajo vse sestavine skupaj polagoma ohlapnost kože, slabost prebavljanja, oviranje prehranitve, pomankljivo t v o r i t e v krvi in zmanjšano upiranje proti bolezen povzročuj očim silam, in telo postaja vedno bolj in bolj sposobno za sprejem drugih strupov. Res je, da prihajajo slabe posledice le počasi in komaj vidno do veljave, toda nastopijo prav gotovo; naravno je, da živina, ki je obsojena stalno bivati v slabem hlevskem zraku, hitreje podleže njih napadom kakor ona, ki je večji del dneva zunaj in ima priliko, da se ji pljuča dovolj prezračijo. Ker ni mogoče po množini določiti posameznih sestavin, se vzame množina ogljikove kisline, ki jim je približno sorazmerna, kot merilo za stopnjo njih one-čiščenja. Kot skrajno dopustna meja se smejo vzeti 4 deli od tisoč ali 4 % o- K že označeni mešanici se pridruži včasih še druga, in sicer najbolj nevarna sestavina, ki sestaja iz nalezljivih bacilov. Ti lehko nastopajo pri vsaki kakovosti zraka, pri slabi kakor pri dobri, toda v razmerah, ki povzročajo slab zrak, nastopajo najprej in tudi najbolj učinkujejo. Navadno izločajo bacile nalezljivo bolne živali, ali jih pa kdo ali se sami zanesejo v hlev in tukaj najdejo pri slabem zraku možnost, da se obdrže, razvijajo in pomnožujejo. Če so letalne narave, se včasih dvignejo v zrak, in stem, da se spuste na ranjene kožne dele ali zaidejo v naravne telesne odprtine, povzročajo bolezni. Čim več nalezljivih gliv in slabih plinov se zaradi nezadostnega prezračevanja nabira v hlevskem zraku, tem večja je nevarnost nalezljivosti in tem hujša bo bolezen, ki nastane vsled tega. II. Naloga prezračevanja. Potemtakem je po sebi umevno, da je menjava hlevskega zraka, odprava pokvarjenega in dobivanje čistega zraka neizogibna potreba. Taka menjava zraka je le mogoča, če se spravi zrak v valovanje. To se pa zgodi na dvojen način: da se toplina bližnjih in prosto se gibajočih zračnih plasti premeni, kar povzroča neenakost pritiska, ali da se v gotovi meri mehanično pritiska na zrak, 'ali pa tudi s pronicanjem, to je, da različni plini prodro drug v drugega in se enakomerno razdele. Sicer pa ni dovolj samo skrbeti, da se sploh pre-zračuje, ampak še važneje je vedeti, koliko svežega zraka je treba dovesti. Zahtevati se mora, da se zrak v hlevu razredči vsaj do one stopnje, da se množina njegove ogljikove kisline trajno obdrži pod dopustno mejo. In še tedaj se ne pride do cilja, ker še ni dokazano, da zrak tudi vse tuje pline razredči v isti meri kakor ogljikovo kislino, in zlasti ker pri zraku, od prahu onečiščenem, ne more biti govora o kakem razredčenju. Namesto netočnega in komaj možnega razredčenja plinov je naloga prezračevanja v prvi vrsti ta, da se doseže enakomerno gibanje prezračevalnega toka in odprava tega po prostih neoviranih potih. III. Naravno prezračevanje. Kot naravno prezračevanje razumemo izstop porabljenega in vstop svežega zraka skoz luknjice zidov, skoz slučajne špranje in razpoke in skoz odprta vrata in okna. Če se oziramo samo na premembo zraka po množini in posebno na množino ogljikove kisline, je v gotovih razmerah mogoče, da se tej potrebi zadosti le s prezračevanjem skoz stene in slučajne razpoke. Smatra se, da potrebuje večja žival na uro 30 m3 zraka. Prof. Marcker je na podlagi naraščanja in upadanja ogljikove kisline, ki jo živina izdihava, če deluje le naravno prezračevanje pri zaprtih vratih in oknih, izračunil, da je, če hoče 30 m5 zraka priti skoz zidne stene in neizogibne razpoke in špranje in če je razlika topline med zunaj in znotraj 1° C, treba pri zidovih iz peščenca......17'8 m2, iz lomljenega kamna . . . 12'9 m2, iz žganega kamna .... 10'6 m2, iz apnenca ......8'2 m2 in iz ilovice.......5-9 m2 stenske površine. To so seveda le povprečni postavki, ker imajo veliko vpliva razlika topline, debelost sten in njih luknjičavost, ki je tudi pri istem materialu različna. V resnici obsega pa večji hlev za eno glavo večje živine največ 6 —7 m2 stenske površine, manjši sicer več, in iz tega sledi, da se morejo edinole taki hlevi, ki so zgrajeni iz zelo luknjičavega materiala, dovolj prezra- čevati skoz stene. Že pri manj luknjičavih stenah bi ne zadostoval za eno glavo velike živine določeni prostor 30—40 m\ ampak bi bilo treba večjega, da bi se dobilo dovolj stenske površine, kar bi pa bila prava zaprav-Ijivost s prostorom in bi povzročalo tudi manjšo toplino pozimi. Gotovo je treba priznati, da močnejši veter zelo, včasih celo štirikrat večje prezračevanje povzroči, toda ta učinek stopa pri hlevih, ki ne stoje na samem, v ozadje; na drugi strani pa dež zelo oslabuje naravno prezračevanje. Poleg tega je pa naravno, da zmesi iz prahu ne morejo odhajati skoz stene. Na špranje in razpoke, ki lehko tudi hodijo v poštev, se pa ne more ozirati. Naravno prezračevanje se da kajpada okrepiti z dovajanjem svežega zraka skoz odprta okna ali včasih tudi skoz vrata. To se lehko godi, ne da bi se bilo pozimi treba bati prehudega zmanjšanja topline. Pri poskusih profesorja Marckerja so znižala v kravjem hlevu, čigar zrak je imel pri 17° C in naravnem prezračevanju 3'82 %o ogljikove kisline, 4—5 m3 velika odprta okna množino ogljikove kisline na okrog 2%o, toplino pa le na 16° C, in pri odprtih, nasproti si ležečih oknih skoraj iste površine je padla množina ogljikove kisline na 1"47 %o i« toplina od 16° na 14° C pri zunanji toplini 0° do -j- 4° C. Vendar ima pa to postopanje tudi svoje slabe strani. Če je poleti brez vetra, je prezračevanje skoz okna jako majno, pozimi se pa pri hudem vetru z vsakim pišem hipoma take množine zraka pritisnejo skoz odprta okna, da se opažajo neprijetne posledice vlažnosti in oškodovanja sosednjih stenskih delov in stropa, včasih tudi oken, vsled nenadnega ohlajenja, kakor tudi prehlajenje živine, ki je v hlevu. Vsled teh slabih posledic se smejo okna pozimi kolikor mogoče malo odpirati in se je treba najprej zanašati na luknjičave stene, ki dohajajoči zrak prej v sebi ogrejejo. Kakor rečeno, pa njih učinek ne zadostuje vedno in je treba iz tega sklepati, da naravno prezračevanje z odpiranjem oken jamči za čistoto zraka le v malih hlevih z zelo luknjičavimi stenami, če je stelja vedno čista, če se tekoči gnoj skrbno odvaja in če se živini ne daje par j ena krm . IV. Umetni prezračevalni načini. Navadno je treba obenem porabljati še umetne prezračevalne načine, ki pa, žal, vsled velikih tehniških težkoč nikakor ne zadostujejo vsem zahtevam. Čim bolj se veter ali toplota porablja za gonilno silo, razlikujemo vodoravno in navpično prezračevanje. a) Vodoravno prezračevanje. Za izvajanje vodoravnega prezračevanja se morajo v stranskih stenah blizu pod stropom napraviti okrogle ali štirioglate odprtine v razdaljah 2—3 m. Lehko se pa tudi pol metra pod vsakim oknom zunaj na steni napravi 8 do 10 cm obsežen rov, ki v poševni meri navzgor prereže steno in se konča znotraj na oknu. Veter, ki piha proti steni, pritiska skoz rov v hlev svež zrak, ki se meša z gorkimi zračnimi plastmi v hlevu in prihaja tako ogret do tal. Na drugi strani pa, t. j. „pod vetrom", stopa gorki in onečiščeni zrak iz hleva na prosto. Da se na ta način učinek naravnega prezračevanja zelo ojači, ni dvoma, samo da ima odvisnost tega načina od vetra tudi svoje vidne slabe posledice. Velike odprtine so nevarne vsled tega, ker se pozimi, če se vpre vihar v nje, v kratkem času hlevski zrak občutno ohladi in živina se vsled prepiha prehladi, da se mora zaraditega naglo ustaviti njih delovanje in se morajo zapreti. Če se pa odprtine omeje na premer ali širokost 15 cm, se je zopet bati, da ne bodo učinkovale, kadar ni vetra. Če pa pri močnejšem vetru delujejo, je pričakovati, da bo vkljub njih malenkosti vsaj pri popolnoma vodoravnih rovih zadel občuten prepih živali, ki stoje najbliže vetru. b) Navpično prezračevanje. Navpično prezračevanje znatno nadkriljuje vodoravno glede moči in enakomernosti učinka. Napravi se v najenostavnejši obliki z oddušniki, to so nekaki dimniki, sestavljeni iz štirih v čveterokotu zloženih desak, ki segajo iz hlevskega stropa skozi podstrešje, kjer je seno spravljeno, in skozi streho. Kjer se deske stikajo, jih je treba dobro pritrditi, potem dimnik s strešnimi lepenkami obiti kakor tudi obdati s še eno plastjo desak, da neprodira hlevska sopara v senene shrambe. Še bolje je, če se ta oddušnik skrbno sezida in, da je bolj uspešen, obda v podstrešju s slabimi prevodniki toplote, n. pr. s slamo. Gorak hlevski zrak se dviga navzgor in uhaja skoz odprtine v stropu na prosto; čim večja je razlika topline med njim in zunanjim zrakom, tem rajši in stalneje bo uhajal hlevski zrak skoz oddušnik. Žal, da odreče gorkota, ki je tukaj gonilna sila, svojo službo, če je toplina zunaj prav tako visoka ali še višja kakor v hlevu, ker se zrak noče dvigati v prav tako lehke ali še lažje plasti. Tem nedostatkom se je skušalo v okoni priti na ta način, da so se poleg gorkote obenem posluževali tudi vetra kot gonilne sile. To se najlaže doseže, če se postavi na vrhu oddušniku deflektor v obliki preproste, na štirih železnih palicah sloneče pločevinaste strehe, ki odvrača od zgoraj dol v toplem kotu na oddušnik padajoče in vsled tega odhajanje hlevskega zraka ovirajoče vetrovne valove navzgor in steni povzroča, da ti izsesavajo zrak iz dimnika. Kljub temu pa obstaja še vedno nedostatek, da skrbe taki preprosti oddušniki za odvajanje gorkega in pokvarjenega, ne pa obenem tudi za dovajanje svežega zraka, ki torej more. če so vrata in okna zaprta, dohajati edinole skoz luknjičave stene in slučajne špranje. Če pa te ne zadostujejo, se lehko zgodi, če je več oddušnikov napravljenih v hlevu, kar je največkrat slučaj, da nastane nasprotno delovanje na ta način, da se v posameznih dimnikih gorki zrak sicer dviga, v drugih pa mrzli zrak dol pada in povzroča prehlajenje živine, ki stoji pod njimi. Kinnel in Muir sta zvršila izpremembe pri oddušnikih. Iznajdba prvega obstoji v tem, da se dve kovinski cevi vtakneta druga v drugo; notranja odvaja pokvarjeni zrak, zunanja pa dovaja sveži zrak. Stem, da odda dvigajoči se gorki zrak skoz pločevinasto steno del svoje gorkote svežemu zraku, ki dohaja po zunanji cevi v hlev, se pride v okom nevarnosti, da bi sveži zrak vplival s prehlajenjem na živino. Neprijetno je samo to, da se odhajajoči gorki zrak znatno ohladi in da padajo zgoščene vodne kapljice dol. Drugačno je Muirovo zboljšanje. To razdeljuje čveterokotni oddušnik po dveh križem vtrjenih deskah v štiri oddelke ; dva izmed njih zrak odvajata, dva pa dovajata. Ta namen se stem doseže, da so čez streho segajoče cevi zgoraj odprte in okroginokrog opremljene s stranskimi odprtinami. Na eni strani, kjer zadene odprtine, pritiska veter sveži zrak v hlev, dočim izsesava na nasprotni strani pokvarjeni zrak, ki se že itak zaradi gorkote dviga. Ker ležita odvajalni in privajalni odprtini druga poleg druge, se prihajajoči sveži zrak kolikor toliko ogreje in pada vsled tega počasneje in bolj neškodljivo za živino navzdol. c) Združitev vodoravnega in navpičnega prezračevanja. Z zboljšanitni navpičnimi oddušniki se brez dvoma doseže dobro prezračevanje. Njih učinek se pa ojači in postane bolj zanesljiv, če se delovanje navpičnih oddušnikov omeji na odvajanje pokvarjenega zraka in se v stranskih stenah napravijo posebue do-vajalne odprtine za svež zrak. Poskusi z vetromerom kažejo, da odhaja največja množina zraka v minuti skoz oddušnike in da se hlevski zrak v najkrajšem času osveži, če so odprti obojestranski zračni rovi. Nasprotno se pa osveženje zraka znatno zakesni, če so vse stranske odprtine zaprte in so le oddušniki odprti. Pri tej sestavi obeh potov zadostujejo tudi navadno sestavljeni oddušniki, in sicer tem bolj, ker so posamezne stranske dovajalne odprtine z njimi vred vedno lehko odprte. Če se pa napravijo stranski rovi, se mora zahtevati, da so blizu pod stropom, da se dohajajoči mrzli zrak zmeša z vročimi plastmi v hlevu in da ne škoduje živini kot mrzel prepih. Misel, napraviti te odprtine blizu tal ali v stenah ali vratih, da se lehko in gotoveje odvajajo težki amoniakovi plini, ali dovajati zreži zrak od zunaj po podzemskem rovu, ki se končuje znotraj na tleh, ne glede na večjo nevarnost prehlajenja, se že zato ne da opravičiti, ker je zrak kljub večji teži posameznih plinov v različnih višinah hleva skoraj enako sestavljen. __ (Konec, prihodnjič). Vprašanja in odgovori. Vprašanje 131. V novih svinjakih nameravam narediti cementna tla, pa mi nekteri odsvetujejo, češ da niso zdrava in so lesena boljša. Kakšna tla priporočate za svinjake? (F. R. v Č.) Odgovor: Mi Vam odločno priporočamo za svinjak cementna tla, ki naj bodo tako narejena, da se gnojnica sproti odteka po jarku, ki skozenj ne more prepih do prašičev. Cementen tlak je pozimi pač mrzel, zato naj se v tem času v koč položi iz desak skupaj zbit tako velik oder, da živali lehko na njem leže. Leseni oder naj tesno leži na tlaka, kajti za prašiče ni kmalu slabšega, kakor prazen prostor pod tlemi, da skozi vleče. Lesena tla, če ni spodaj praznega prostora, sicer niso napačna, a niso trpežna in se težko razkužijo, če pride v svinjak kaka kužna bolezen. Berite knjigo „Soseda Razumnika prašičereja" ki jo dobite pri naši družbi za 1 K. Vprašanje 132. V naši občini ima nekdo veliko žago, a on drugje stanuje in pri nas ne plačuje davka, vendar s prevažanjem lesa nsša občinska pota močno poškoduje, ne da bi k stroškom za vzdrževanje potov kaj prispeval z dokladami na davke, ki jih seveda v naši občini ne plačuje. Ali more naša občina dotičnika na kak način prisiliti, da bi v naši občini, kjer zvršuje svojo obrt, plačeval davek? (I. A. v Z.) Odgovor: Davek od neprimičnin (hiše. žage, vrta itd.) dotičnik prav gotovo plačuje na ime Vaše občine in se mu predpisujejo Vaše občinske doklade. Pridobninski in obrtni davek pa seveda plačuje na sedežu svojega obrata (stanovanja, pisarne), zato ne morete proti temu ničesar ukreniti. Sicer pa gre v tem slučaju pri Vas le za prispevek k vzdr-žavanju občinskih potov od strani dotičnega posestnika žage, in v to svrho se more Vaša občina poslužiti deželnega zakona z dne 28. julija 1889 o napravljanju in vzdrževanju javnih neerarskih cest in poti. § 21. tega zakona določuje: Od posameznih občinskih oddelkov in od posameznih posestnikov, od obrtnih, rudarskih in trgovinskih podjetij in drugih posameznih in jurističnih oseb, ki ceste kterekoli vrste, poti, mostove in brvi, na kterih ni nobene mitnice, rabijo navadno v večji meri, se smejo po razmeri porabe zahtevati doneski za njih vzdrževanje. Donesek se določi po dogovoru, in če pri okrajnih ali občinskih cestah in občinskih potih ne pride do sporazumljenja, mora deželni odbor določiti visokost doneska po razmeri večje porabe. Vprašanje 133. Ali smem svoj zid postaviti do sosedove meje, ne da bi sosedu kaj škodoval? (T. S. v P.) Odgovor: Na svojem mestu smete delati, v okviru obstoječih zakonov, kar hočete, in istotako smete na podlagi stavbnega dovoljenja postaviti svoj zid do sosedove meje. Ugovor soseda, da mu vzamete razgled ali mu škodujete s senco, ne velja, in sosed more le tedaj zabraniti stavbo zidu, če ima vknjiženo ali po kaki pogodbi uveljavljeno pravico, od Vas zahtevati, da dotični prostor ostane nezazidan. Vprašanje 134. Vsako leto namočim kumare v jesihu, ki se pa popolnoma zmehčajo, ko bi morale trde ostati, zato vprašam, kako se kumare pravilno v jesihu namočijo? (J. O. na V.) Odgovor: Da se kumare v jesihu omehčajo, je znamenje, da se njih meso prične razkrajati, bodisi vsled kakih gliv cepljivk, ali razkrojevalnih fermentov. Poskrbeti se torej mora že pri vlaganju kumar v jesih, da se vse glive in fermenti zatro. Zato se kumare najprej za nekaj ur vlože v močno soljeno vodo, potem se posuše in zbrišejo ter zalijejo z mrzlim, poprej zavretim, močnim jesiliom. Čez 24 ur se jesih odlije, vnovič dobro zavre in še vroč na kumare vlije. Posoda se mora seveda končno zapreti. S soljo se nektere glive in fermenti zatro in s prekuhovanjem jesiha se istotako kis očisti razkrojevalnih snovi, in vroč jesih končno zamori še ostale razkrojevalne kali. Vprašanje 135. Zakaj pri nas slivovo drevje neče rasti; že prva leta borno rase, po malem ozeleni in pozneje najrajše vsahne? (J. O. na V.) Odgovor: Bržkone sadite slive, ki so zrasle iz korenin drugih dreves ; s takimi drevesi ni nikdar nič prida, celo v krajih, kjer podnebje in zemlja nista slivam vseč. Poskusite z drevjem, ki je vgzojeno iz koščic in ki ga pravilno vsadite in oskrbujete. Slive imajo vse polno školjivcev med glivami, zato se mora drevje redno in o pravem času škropiti z modro galico, Oe dobro drevje vzlic pravilnemu oskrbovanju ne uspeva, potem sta vzrok neprimerno podnebje in tla ter je najbolje ne se več mučiti z vzgojo slivovega drevja, ker je vsak trud zaman. Vprašanje 136. Pred letom sem izkopal vodnjak, kamor dohaja dobra voda iz izvirka. Voda je bila dobra in čista, dokler ni pronicala iz sosedovega stranišča nesnaga, sedaj je pa slaba, zato vprašam, če je taka voda živini Škodljiva in ali bi kaj pomagalo, če bi sosed naredil straniščno jamo iz cementa ? (A. K, v Z.) Odgovor : Voda, kamor prihaja nesnaga iz stranišča, je za živino in za ljudi lehko zelo nevarna, kajti v taki vodi se tvorijo dušikove spojine, ki so hrana raznim kužnim glivam, če se stranišče tako uredi (n. pr. s cementom), da iz njega prav nič ne pronicuje v vodnjak, potem je seveda nevarnost odvrnjena, vendar se mora vodnjak poprej temeljito očistiti. Vprašanje 137. Kako zatrem nadležne vrabce, ki vse pojedo, kar dajem pozimi koristnim pticam, in tudi zrnje, ki ga dajem kokošim ? S streljanjem ne dosežem ničesar. Ali bi se dali vrabci zastrupljati? (T. W. v D.) Odgovor : Strupa proti vrabcem se ne smemo posluževati, ker se z njim potem tudi drugi ptiči in živali zastrupijo. Proti premetenemu in predrznemu vrabcu ni drugega sredstva, kakor dosleden in skupen boj vseh posestnikov, ki ga pobijajo, kjer le mogoče, ki mu jemljejo priliko gnezditi in ki razdirajo in uničujejo njegova gnezda in zalego, kjer le morejo do nje. Vprašanje 138. Pred dvema letoma sem kupil večji, 8 let star sod, kjer se mi ni hotelo lansko leto vino učistiti in tudi letos ne, £ dočim se mi vino v drugih sodih učisti. čisto vino, ki s^jn ga dejal v ta sod, je postalo motno, in motno vino iz n'