Ptuj, petek, 10. marca 2006 letnik LIX • št. 19 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Tehnični pregledi
na terenu
VeiS na strani 30.
minko d.o.o., Zadmini tig 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 75
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Imate pošto na strani 21
v
)
Sp. PodraVje o
Boks
Albin Merc • "V
klub morajo priti novi ljudje"
Stran 19
Foto: Martin Ozmec
Po naši občini Markovci • 45
tisočakov za m2 zemljišča?
Stran 6
Po naših občinah Sv. Trojica • Deložacija kulturnikov je bila neupravičena
Stran 7 Podlehnik • Komandir Ferk odgovarja na kritiko dela policistov
Stran 8
Po mestni občini Ptuj o Bivši poslanki našli "stolček"
Stran 6
Po naših občinah Haloze • Podpisan sporazum o soinve-stiranju vodovoda
Stran 10 Po naših občinah Mlekarstvo • Izvoz v Italijo ni nobena rešitev
Stran 11
Sport
Nogomet •
Ljudski vrt je velika motivacija
Stran 15
9770040197060
Sv. Trojica • Minister mag. Janez Drobnič obiskal komuno
Metadon je pri nas zlorabljen
V sklopu obiska slovenske vlade je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič obiskal Zavod Pelikan-Karitas, Terapevtsko skupnost Srečanje v Sv. Trojici, kjer se je pogovarjal s predstavniki Karitasa in fanti, ki se v komuni zdravijo od odvisnosti od drog.
V Sloveniji deluje šest komun, od tega pet za fante in ena za dekleta. Minister Drobnič je izrazil naklonjenost takšnim oblikam zdravljenja, saj se ta način zdravljenja dotakne osebnostne strukture in človeka. In poudaril je, da se metadon ne dotakne človeka, ampak samo podaljšuje agonijo, saj je bil uveden zato, da bi se zmanjšala kriminaliteta. V človeku, ki se zdravi z me-tadonom, pa se odvisnost odvija naprej. Minister tudi meni, da je metadonsko zdravljenje državno financiranje odvisnosti.
Minister je predstavnikom Karitas zagotovil, da bodo takšne programe podpirali tudi v bodoče, in povedal, da se namerava sestati tudi z ministrom za zdravje in strokovnjaki, kjer bodo naredili načrt, kako iz tega za-
Uvodnik
Moški praznik
čaranega kroga metadonske terapije, ki je problematična. Prepričan je, da je treba metadonska zdravljenja postaviti na pravo mesto, po drugi strani pa iz dela tistih sredstev rajši financirati takšne programe, ki resnično prinašajo zdravljenje.
Finančno razmerje med takšnimi oblikami zdravljenja, kot so skupnosti Srečanje, in metadonskim zdravljenjem je 1:10, kar je po mnenju ministra bistveno preveč.
Minister se je s fanti v komuni tudi pogovarjal o tem, kako lahko po končanem zdravljenju pomagajo drugim, saj je prepričan, da so ti fantje po zaključku zdravljenja lahko dober vzgled vsem, ki so segli po drogah in na ta način bi lahko bili pravi avtentični posredovalci dobre izkušnje, kako
Ženke imamo v letu, konkretno prav ta mesec, kar dva praznika; prvi je že mimo, drugi, kjer je krog slavljenk bolj zožan, pa bo sledil 25. marca.
In čeprav za oba dneva velja nepisano pravilo, da slavljenke dobijo rožico, mogoče celo kosilo ali večerjo, pa so tisti, ki najbolj veselo nazdravljajo, moški. Kljub temu ne gre, da ne bi imeli svojega praznika, čeprav ne tako uradno priznanega. Jasno pa se ve, da je danes, 10. marec, dan štiridesetih mu-čencev, čisto moški praznik oz. dan, ko godujejo skoraj vsi moški. Da se ne bi slučajno čutili zapostavljeni. Čisto vsi pa tega praznika ne smejo praznovati - spodnja meja naj bi znašala 27 let, v nekaterih krajih pa ga lahko praznujejo le poročeni.
Sicer velja po stari šegi, da se ta dan ne delijo cvetovi, ampak menda trnove vejice s kakšno nataknjeno suho slivo, velja pa tudi brez nje.
Zakaj ravno takšno simbolično darilo, ne piše nikjer in ni jasno. O poreklu praznika se najdejo pisni viri, ki govore o 40 mučencih, o trnovih vejah pa ne sluha ne duha. No ja, mogoče posebna obrazložitev niti ni potrebna; moški so pač mučeniki, odkar so bili ustvarjeni. Že prvi moški, Adam, je bil narejen Evi v zabavo in s tem je bilo tosvetno (mučeniško) poslanstvo moških že zapečateno. Od takrat ga ni več, ki se v svojem življenju ne bi (in to dokaj redno) počutil mučenika; najprej takrat, ko napenja vse sile, da osvoji želeno žensko, za kratke užitke plača s poroko in se potem do konca življenja muči z dvema zadevama; prva je, kako ostati (čimbolj) zvest tej osebi, ki je tako ali tako ne razume, druga pa, da zaradi mučeniške vloge v zakonu kar naprej vara inje zato dvakrat mučenik; prvič, ker mora zaradi mučeniške vloge v zakonu »skakati čez plot« in drugič, ker jih potem oz. zato še enkrat dobiva »po buči«.
Pa naj še kdo reče, da si moški svojega in točno takega praznika ne zaslužijo. Pri moji veri, da! Tako tisti zvesti kot oni nezvesti. Na zdravje!
SM
Minister za delo družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič na obisku v skupnosti Srečanje
se iz pekla vrniti v normalno življenje. Tako bi lahko ti ozdravljeni odvisniki stopili do tistih, ki se še za zdravljenje niso odločili. To bi lahko bilo njihovo poslanstvo. Minister je tudi prepričan, da se fantje v komuni srečajo z raznovrstnimi deli, zato tudi
ne bi smeli imeti težav po končanem zdravljenju pri vrnitvi v normalno življenje. Minister je tudi povedal, da se pri drugih srečujejo tudi z odklonilnim odnosom do dela. Pri vračanju v normalno življenje minister vidi težave le pri predsodkih
ljudi, ki so se pojavljali tudi pri uvajanju prvih komun zaradi nepoznavanja načina dela.
Minister je tudi prepričan, da bo veliko še potrebno narediti na področju vzgoje in družine, saj največkrat mladi segajo po drogah za-
radi bežanja od realnosti. Pomembno je tudi preprečevanje in preganjanje preprodajalcev drog in tudi mnenje o tem, da je trava sprejemljiva, je napačno, saj je ravno ta največkrat povod za vstop v svet ostalih drog. Minister mag. Janez Drob-nič je po končanem obisku povedal: "To mi je avtentična izkušnja. Predvsem ko človek piše programe, mora imeti v vidu, kako se ti programi dotaknejo ljudi. Tukaj sem se srečal z našimi državljani, ki so doživeli eno najtežjih kalvarij v življenju, ko so kot mladi ljudje stopili v svet droge. Potem pa so stopili na pot k vrnitvi v normalno življenje. Ta razgovor je bil zame zelo poučen. Zanimalo me je tudi, kako bi se v Sloveniji lotili meta-donske terapije, ki je pri nas zlorabljena. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako pri nas vzpostaviti programe za ponovno delovno in socialno integracijo oseb, ko se po končanem zdravljenju vrnejo v običajno okolje, kar je zelo težko."
Zmago Šalamun
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšna vojska
Premier Janez Janša je to nedeljo (na POP TV) spet vidno nejevoljen sporočal, da bo javnost nekaj dni pred proslavo zvedela, kakšna bo udeležba slovenske vojske na slovesnosti ob 15. obletnici osamosvojitve in poudarjal, da vseh zapletov in napetosti v zvezi s prvotno predvideno in zdaj močno problematizirano in spolitizirano vojaško parado ne bi bilo, če nekateri ne bi ubrali napačnih poti za sporočanje svojih mnenj. Janša ni niti malo skrival, da pri tem misli predvsem na predsednika države dr. Janeza Drnovška, ki se je javno (preko interneta) zo-perstavil vladni zamisli o vojaški paradi kot najmarkantnejšem dogodku v okviru proslavljanja ene izmed najpomembnejših obletnic v novejši slovenski zgodovini. Argumenti, ki jih je proti vojaški paradi, kot nekakšnem anahro-nizmu sodobnega časa, navedel Drnovšek, so vsekakor prepričljivi. Vlada, oziroma njen pristojni organ za proslave, se vsekakor ni potrudila, da bi ustrezno po-
jasnila in utemeljila razloge za svojo zamisel. Namesto tega se je premier spustil v nesmiselno polemiziranje o tem, kako in po kakšni poti naj bi predsednik države izražal svoje (ne)soglasje s parado, drugi kritiki razkazovanja vojaške moči pa celo dali na tiste, ki naj bi imeli pravico, da o tem sodijo in na tiste, ki zaradi svojih prejšnjih ravnanj naj ne bi bili »ustrezni« in upravičeni do takšnega opredeljevanja.
Sicer pa zdaj sploh nimamo pravega »boja« za parado in proti njej. Pobudniki parade se v duhu »vsaj takšne enotnosti pri proslavljanju, kakršna je bila dosežena ob osamosvajanju«, nekako umikajo in nekako ironizirajo početje nasprotnikov. Po drugi strani pa se zdi, da poskušajo vsi tisti, ki nasprotujejo paradi, s tem nekako prikriti svojo siceršnjo neopaznost (in neslišnost) v odzivanju na nekatere druge (in veliko usodnejše) poteze, ki jih vleče sedanja vladajoča koalicija.
Zaradi vsega tega očitno tudi ni prave volje, da bi se resno pogovarjali o tem, kaj naj bi v resnici simbolizirala proslava
15. obletnice osamosvojitve. Predvsem je bila osamosvojitev posledica vrste soodvisnih političnih, kulturnih, gospodarskih in tudi vojaških dejanj. Zaradi tega seveda pri vsaki resnejši analizi in predstavitvi tega dejanja ne more biti mesta za kakršnokoli pristransko in enostransko potenciranje vloge in zaslug zgolj enega dejavnika, pa tudi ne izključevanje kateregakoli izmed njih. Načrtovalcem junijske proslave samostojnosti potemtakem lahko očitamo pomanjkanje prepričljivih dokazil, ki bi upravičevali odločitev, da naj ima dominantno mesto pri tem proslavljanju (predvsem) razkazovanje vojaške moči. Vojaški odpor agresiji jugoslovanske vojske je imel seveda izjemno vlogo, vendar samo po sebi ne bi pomenilo toliko, če ne bi bil povezan z jasno politično akcijo in predvsem z navedeno voljo in odločenostjo celotnega slovenskega naroda, da brani svojo samostojnost z vsemi sredstvi. Moč slovenskega odpora je bila veliko bolj kot v samem orožju ravno v tej vseljudski enotnosti. Bi znali to dejstvo, ta duh, ki je takrat preveval tako rekoč vse Slovence, ustrezno prikazati (in opozoriti nanj) zgolj z razkazovanjem profesionalnih vojakov in nekaj vojaške opreme?
Bi takšna parada dovolj jasno sporočila tisto, na kar mnogi
-	tudi v sedanjih polemikah
-	kar naprej pozabljajo, da znajo biti Slovenci še kako dobri vojaki vselej, ko gre zares, ko je treba braniti domovino, njihove domove in njihove vrednote. Ta pripravljenost pa seveda ni zožena zgolj na obrambo osamosvojitve, nazorno in v vsej veličini se je med drugim pokazala tudi v velikem narodnoosvobodilnem boju, v času, ko sta tako Hitler kot Mussolini sklenila zbrisati in odpisati Slovenijo in slovenski narod.
V uradnih krogih se zmrdujejo, češ da posamezni sedanji kritiki ne znajo ločevati med paradami nekdanje jugoslovanske vojske in zdajšnje slovenske vojske. Seveda je res pomembno, kakšna sporočila prinašajo posamezne parade. Vsekakor pa ne kaže kar tako spregledati, da sta bila slovenska javnost (in tudi takratna uradna politika) v začetku davnih osemdesetih let enakega mnenja o nepotrebnosti takrat načrtovane velike vojaške parade v Beogradu. Če se je takrat govorilo o nesmiselnosti in napačnih sporočilih takšnega početja, je seveda enako dovolj razlaga, da o tem enako kritično (in brez posebnih zamer in etiket) razmišljamo tudi danes. Nihče pa tudi ne bi smel problema vojaške parade spreminjati v večji ali celo največji državni problem.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec
(02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Boxmark Leather ne odhaja na Hrvaško
Zaradi padca naročil odpustili le okoli 50 delavk
Ker so v javnosti postajale vse glasnejše govorice, da so v uspešnem kidričevskem podjetju Boxmark Leather pričeli odpuščati delavke, saj naj bi proizvodnjo počasi selili v sosednjo Hrvaško, kjer je delovna sila cenejša, smo poiskali odgovore iz prve roke. Generalni direktor Bojan Vauda govorice o tem v glavnem zavrača in pojasnjuje še nekaj drugih aktualnosti.
Podjetje Boxmark Leather je bilo ustanovljeno leta 1995, ko je 26 delavk pričelo šivati usnjene prevleke za avtomobilske sedeže. Število zaposlenih je hitro naraščalo, saj jih je bilo že konec prvega leta okoli sto, v nekaj letih pa je zraslo v največje podjetje po številu zaposlenih v občini Kidričevo, ki se po višini realizacije uvršča takoj za Talum, zaradi izredno hitre rasti pa si je leta 2001 prislužilo tudi laskav naziv zlata gazela za podravsko regijo.
Kaj bi torej lahko zamajalo tako uspešno podjetje, da je pričelo odpuščati zaposlene, smo povprašali generalnega direktorja Bojana Vaudo, ki je na čelu tega kolektiva že od vsega začetka.
"Vsak konec leta z bojaznijo zremo v novo leto, saj je avtomobilska industrija, za katero izdelujemo usnjene sedežne prevleke, zaradi nihanja proizvodnje in prodaje avtomobilov zelo vezana na letne čase. To najbolj čutimo v zimskih mesecih, največji upad naročil in s tem upad proizvodnje pa običajno beležimo okoli novega leta. Tudi konec minulega leta je bilo tako, zato smo s strahom pričakovali, kaj bo, saj se je govorilo tudi o nekakšni krizi v avtomobilski industriji. Upad naročil običajno popravimo tako, da tistim delavcem, ki so zaposleni za določen čas, običajno začasno prekinemo pogodbo.
Žal se je nekaj črnih napovedi tudi uresničilo, predvsem smo to čutili pri upadu naročil slovenjegraškega podjetja Prevent, ki je zmanjšalo del svojih programov proizvodnje in posledično smo se bili prisiljeni odzvati tako, da smo manjši del tistih, ki so zaposleni za do-
ločen čas, poslali na zavod za zaposlovanje, saj za njih v tem trenutku ne moremo zagotoviti dela."
Lahko izvemo, koliko teh delavk ste torej odpustili?
"V zadnjih treh mesecih je zaradi upada naročil ostalo brez dela okoli 50 delavk v kro-jilnici, to so delavke, ki so zaposlene za določen čas. Na srečo pa se je zato bistveno povečalo število naročil v oddelku šivalnice, tako da iščemo celo dodatne šivilje. Čeprav smo našo potrebo že dvakrat javno oglaševali, obrnili smo se tudi na Zavod za zaposlovanje v Ptuju in Lenartu, pa je bil odziv zelo slab, tako da še vedno takoj potrebujemo vsaj 10 izučenih šivilj s prakso. Sicer pa smo zadevo pričeli reševati tudi znotraj podjetja, saj smo v interno šolanje oziroma usposabljanje za šivilje vključili od 10 do 15 drugih delavk."
Koliko resnice pa je v govoricah, da nameravate del proizvodnje preseliti v sosednjo Hrvaško, kjer je delovna sila cenejša in kjer ste že pred tremi leti ustanovili svoj obrat?
"Tega namena zagotovo ni-
Foto: M. Ozmec
V podjetju, ki je po številu zaposlenih na območju občine Kidričevo na prvem mestu, je med 1760 zaposlenimi prek 90 % žensk.
mamo, obsega dela v Kidričevem ne mislimo zmanjševati, saj se z občino dogovarjamo celo za odkup dodatnega zemljišča v novi industrijski coni, poleg tega pa delovna sila na Hrvaškem, kjer imamo obrat v Trnovcu pri Varaždinu s 1035
Foto: M. Ozmec
Bojan Vauda, generalni direktor Boxmarka v Kidričevem
zaposlenimi, sploh ni bistveno cenejša. Nova industrijska cona, ki jo snujejo v občini Kidričevo, pomeni tudi za nas velik izziv za nove možnosti razvoja, velik napredek pa zagotovo pomeni tudi za celotno območje, saj gre navsezadnje tudi za napredek pri razvoju infrastrukture, kanalizacije in drugih pridobitev."
Torej z Občino Kidričevo dobro sodelujete?
"Za razliko od prejšnjih občinskih garnitur s sedanjo na Občini Kidričevo zares dobro sodelujemo, morda kar zgledno, kajti nenehno smo v povezavi in sproti rešujemo morebitne težave, ovire ali probleme. Takšno sodelovanje med Občino in podjetjem mora funkcionirati in prav bi bilo, da bi bilo tako tudi v drugih občinah."
Koliko pa vas je danes za-
poslenih, koliko vas je vseh skupaj?
"Z današnjim dnem je v podjetju Boxmark Leather Kidričevo zaposlenih 1760 delavk in delavcev, od tega je zaradi omenjenih sezonskih gibanj naročil okoli 320 delavk, ali dobra četrtina, zaposlenih za določen čas."
So vaše delavke plačane v skladu s slovensko zakonodajo?
"Vsekakor, osnova za osebni dohodek vseh zaposlenih je branžna kolektivna pogodba, nivo plač pa poskušamo povišati še s stimulativnim delom. Pri nas je uveljavljen sistem kolektivne stimulacije, ki znaša mesečno od 5 do 15 % dodatkov."
Koliko torej zaslužijo vaše šivilje?
"To je poleg kolektivne uspešnosti odvisno tudi od mi-
nulega dela, oziroma delovne dobe in še nekaterih drugih faktorjev, sicer pa se neto plača šivilje začetnice brez prevoza giblje od 95.000 do 120.000 tolarjev."
Lani smo bili priča velikim težavam zaradi pomanjkanja parkirnih mest ob vašem podjetju, danes je videti, da je stanje vendarle izboljšano?
"Ja moram reči, da delno je, vendar imamo s parkirišči še vedno precej težav, čeprav smo jih že malce omilili, saj smo v neposredni bližini podjetja od Občine Kidričevo odkupili okoli 5000 kvadratnih metrov zemljišča in ga uredili v parkirišče. Žal pa to še vedno ne zadostuje za vse potrebe naših delavk, zato smo povečali lastne avtobusne povezave s Ptujem in okoliškimi kraji, na Občino pa smo oddali tudi vlogo za nadaljnji odkup zemljišča ob tovarniški ograji Taluma."
V sredo so vas obiskali predstavniki podjetja Daimler Benz v Nemčiji. Lahko izvemo, o čem so tekli pogovori?
"Gre za zelo pomembne dogovore o nadaljnjem sodelovanju s to firmo, predvsem za izdelavo usnjenih sedežnih garnitur za modele iz programa Mercedes. Po večletnem uspešnem sodelovanju z avtomobilskima proizvajalcema vozil Audi in Porsche se uspešno dogovarjamo tudi za širitev sodelovanja, oziroma za izdelavo usnjenih avtomobilskih prevlek še za nekatera vozila znamke Mercedes. Pričakujemo, da bodo dogovori v kratkem rodili tudi konkretne sadove, ki so zagotovo porok več, da so naši načrti o širitvi proizvodnje v Kidričevem upravičeni."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pred kratkim so od občine odkupili 5000 kvadratnih metrov zemljišč in jih uredili v veliko parkirišče.
4 TEDNIK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 10. marca 2006
G. Radgona • 15. mednarodni sejem Inpak
Podeljeni oskarji za embalažo
Sejem Inpak, 15. mednarodni sejem embalaže, grafike, tehnike pakiranja, logistike in transporta, bo za obiskovalce odprt le še danes (petek) do 17. ure.
V sredo se je na razstavnem prostoru družbe Pomurski sejem v Gornji Radgoni pričel tridnevni, že 15. mednarodni sejem embalaže, grafike, tehnike in tehnologije pakiranja ter logistike Inpak. Letošnji sejem, ki je vsaki dve leti, se razprostira na približno 3000 kvadratnih metrih razstavnih površin, svoje izdelke pa je predstavilo 86 razstavljavcev iz Avstrije, Češke, Hrvaške,
Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Slovenije, Španije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
Na otvoritveni slovesnosti je najprej govoril direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je med drugim obrazložil sejemski slogan - jedrnat. "Jedrnat pomeni, da naj bi letošnji sejem Inpak odkrival jedro novosti in problemov, ki jih na tem trgu pri-
Ptuj • Triple A-Invest
Gre za priznano podjetje, ki z mednarodnimi povezavami zagotavlja širok pregled bančne ponudbe financiranj v Sloveniji. Strokovno, z znanjem in večletnimi izkušnjami poslovno svetujejo in urejajo različne oblike financiranja za podjetja, obrtnike in fizične osebe. Podjetje obstaja od leta 1998. Razvojna strategija podjetja je usmerjena k zadovoljevanju potreb vsakega poslovnega
partnerja individualno ter k razvijanju in širjenju storitev. Na enem mestu omogočajo fizičnim osebam in podjetjem celovit pregled bančne ponudbe kapitala v Sloveniji, kar pomeni, da zberejo ponudbe različnih bank in namesto strank opravijo pogajanja z bankami o naj-optimalnejšem kreditiranju za vsakega posameznika posebej. Trenutno sodelujejo z dvanajstimi bankami iz Slo-
ob nizkih stroških, ob vse večjih zahtevah po sledljivos-ti embalaže, ob rastočemu pomenu designa embalaže in ekologije pa se odpirajo tudi nove priložnosti, predvsem na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ter odpadki nasploh."
Slavnostni govornik in ot-voritelj sejma je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki prireditev Inpak spremlja od leta 1982, v svojem nagovoru pa je med drugim dejal, da sejem v vsem tem obdobju goji pozitiven odnos do oblikovanja
embalaže in uspešno vpenja problematiko v slovenski, evropski in svetovni prostor. Na njem se srečajo vsi tisti, ki predstavljajo marketinški splet v tej panogi. Sejem je po njegovih besedah pomemben tudi zaradi predavanj o vlogi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, pri čemer je pohvalil ustvarjalni pristop Pomurskega sejma. Pomen embalaže je Čuk opisal v usklajevanju grafike, tehnike, tehnologije pakiranja ter logistike z namenom zaščititi vsebino, prodati izdelek in varovati okolje. Sejem je Čuk odprl z mislijo, da so pred sejemskimi udeleženci trije dnevi pomembnih druženj, sklepanja novih in utrjevanja starih navez, ki naj jih dobro izkoristijo.
Da se na tem področju nenehno dogaja nekaj novega in da vedno znova nastajajo napredne vrste embalaže, dokazujejo številni forumski dogodki na sejmu in slovenski oskar za embalažo, ki
ga 31. pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije organizira Pomurski sejem. Zato je tudi na letošnjem sejmu Inpak osrednji razstavni prostor namenjen tistim izdelkom, ki so se potegovali za naslov slovenski oskar za embalažo. Na natečaju je sodelovalo 26 izdelkov kar devetnajstih podjetij iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, kar je veliko več kot na prejšnjem ocenjevanju (v letu 2004). Žirija, ki so jo sestavljali dr. Andrej Plestenjak (Biološka fakulteta Ljubljana), mag Marijan Gnabuš in dr. Vera Rutar iz Ljubljane ter dr. Kata Galić iz Zagreba, je med 26 modeli nominirala za oskarja 17 modelov, podelila pa jih je slovenskim družbam Božnar Čebelarstvo Polhov Gradec, Plastenka Radomlje, Tiskarna Rojko Rače in Valkarton Logatec, prejela pa sta jih tudi hrvaški Kraš iz Zagreba ter avstrijska družba Mayr Meln-hof Packaging iz Dunaja.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk in predsednik žirije Andrej Plestenjak (od leve) z dobitniki letošnjih oskarjev za embalažo.
našajo embalaža, tehnika in tehnologija pakiranja, grafika in logistika. Nobenega dvoma ni, da so to področja, ki rastejo in imajo perspektivo v globalnem potrošniškem svetu. Žal pa se tudi tukaj kažejo vse razsežnosti povezovanj, prevzemov, selitev proizvodnje na trge s cenejšo delovno silo in nenazadnje tudi majhnosti slovenskega tržišča. Ob vse večji zahtevi po kakovosti
Bančno svetovanje na enem mestu
V začetku marca je v Prešernovi ulici 17 na Ptuju vrata odprla nova poslovalnica podjetja Triple A-Invest, d. o. o. (Innovative Investment Banking).
Foto: Miha Soštarič
Novoodprta poslovalnica Triple A-Invest, d. o. o., v Prešernovi ulici 17 na Ptuju.
venije in tujine. V Sloveniji imajo odprtih 12 poslovalnic, do konca leta 2006 pa nameravajo v Sloveniji odpreti 50 poslovalnic, ki bodo z visoko kvalificiranim kadrom izvajale bančno-svetovalne storitve najvišje kakovosti. »Ljudem bomo omogočali, da lahko opravijo vse vrste bančnih storitev kar pri sebi doma ali v službi, saj bo naš osebni mobilni bančni svetovalec prišel kar k stranki na dom ali v službo, in to v času, ko bo stranki najbolj odgovarjalo. Tako bo stranka olajšana čakanja v vrstah na banki in prilagajanja delovnemu času banke. Vse svoje bančne potrebe bo lahko opravila tudi v nedeljo, in to v okolju, ki ji bo najbolj odgovarjalo,« je pojasnil vodja ptujske poslovalnice Triple A-Invest Edi Kurnik in dodal, da bodo v roku enega meseca dokončali spletni portal hitrikre-dit.com, ki bo predstavljal novost na slovenskem bančnem trgu. Z enim klikom bo namreč omogočal celovit pregled celotne bančne ponudbe v Sloveniji.
MZ
V Gornji Radgoni se danes (petek) končuje 15. mednarodni sejem Inpak.
Ormož • Sanacija deponije na Dobravi
Odlagališče smeti še do leta 2008
V torek je v Ormožu potekalo strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo na temo Sonaravna sanacija odlagališč odpadkov - predstavitev demonstracijskega projekta v okviru programa Life Environment.
V okviru tega projekta namreč poteka sanacija odlagališča komunalnih odpadkov na Dobravi, zato je tudi župan občine Ormož Vili Trofenik v uvodnem nagovoru poudaril, da je projekt za občino Ormož izjemno pomemben tako z vidika ohranjanja okolja kot varnega odlaganja odpadkov.
Prof. dr. Danijel Vr-hovšek je predstavil sistem LIMNOTOP - idejno rešitev za sanacijo odlagališča komunalnih odpadkov na Dobravi. Kot je pojasnil, je bila pred leti, ko so pričeli projekt na odlagališču, situacija kritična, saj so izcedne vode odtekale v Lešnico, odlaganje odpadkov je bilo praktično nemogoče, danes pa je deponija na Dobravi urejena in izpolnjuje vse predpisane kriterije. Izvajalci so ob začetku sanacije ormoške deponije izbirali
med petimi različnimi variantami in se odločili za sistem LIMNOTOP, kar pomeni, da so smeti prekrili z zemljo, v katero so posadili drevesa, izcedne vode pa se lovijo v rastlinsko čistilno napravo, kjer se delno prečistijo in nato vračajo na deponijo. Količina izhlapele vode je pri tem večja kot količina padavin, kar pomeni, da vsa izcedna voda izhlapi in tako ni problema izpusta v vodotoke. Obstoječe odpadke sedaj dodajajo na urejeno deponijo s tesnjenim dnom, zato je dr. Vrhovšek prepričan, da bo deponija nekaj časa še vzdržala, nato pa bo treba odpreti novo polje - načrtovano je, da se obratovanje deponije podaljša do leta 2008. Obenem je izpostavil pomembno vlogo rastlinja v tem procesu, saj vrbe, ki so zasajene na ormoški deponiji, akumulirajo stru-
pene snovi, v zrak oddajajo vlago, poleg tega pa v prst oddajajo kisik ter iz izcednih snovi odvajajo strupene snovi. Po poseku teh dreves se ta lesna biomasa pregleda - če presega normative glede vsebnosti strupenih snovi, se kot posebni odpadek ta material vrne na deponijo, v nasprotnem primeru pa je biomaso mogoče uporabiti za gorivo, gradbeni material, brikete in podobno.
Kot je bilo slišati na torkovem posvetu, se pri sanaciji in gradnji odlagališč izvajalci soočajo tudi s problemom družbene nesprejemljivosti, za kar pa je dr. Vrhovšek pojasnil, da v Ormožu ni predstavljalo večjih težav, saj je vodenje dokumentacije potekalo zelo transparentno, tako da so občani projekt hitro sprejeli.
ns
foto: MZ
Ptuj • Pogovor z ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivanom Žagarjem
»Vloga občin v razvoju na lokalni
ravni je zelo pomembna
«
V vladni ekipi, ki je 21. in 22. februarja obiskala Ptujsko, Lenart, Slovensko Bistrico in Ormož, je bil tudi dr. Ivan Žagar, minister brez listnice, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko Republike Slovenije. Ob tej priložnosti je tudi odgovoril na nekaj vprašanj Štajerskega tednika.
Št. tednik:Vlada je sprejela predlog novele zakona o ustanovitvi novih občin, za katere so se prebivalci Slovenije odločili na posvetovalnem referendumu 29. januarja letos. Predvideva se ustanovitev 12 novih občin in sprememba območja dveh občin. Pri svoji odločitvi je vlada spoštovala izključno referendumsko voljo ljudi, ste povedali po seji vlade. Kam vodi drobljenje Slovenije na nove občine, po novem jih bo že več kot dvesto, pri tem pa se še kar pojavljajo novi apetiti? Ali razvoja na lokalni ravni ni mogoče zagotoviti drugače kot skozi nove lokalne skupnosti? Po drugi strani pa država na zelo konkretne načine skuša spodbujati lokalne veljake, da združujejo nekatere službe, kot na primer skupno občinsko upravo.
Dr. I. Žagar: »Lokalna samouprava je prebivalcem Slovenije zagotovljena z Ustavo RS. Po vsebini pomeni lokalna samouprava pravico in sposobnost občin, da samostojno v korist svojih prebivalcev urejajo pomemben del lokalnih javnih zadev. V skladu s temi izhodišči Zakon o lokalni samoupravi določa, da mora biti občina sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom. Državni zbor Republike Slovenije je v postopku za ustanovitev občin, izvedenem v jeseni 2005, ugotovil, katera predlagana območja izpolnjujejo pogoje za ustanovitev občine in razpisal referendum, s katerim je ugotovil voljo prebivalcev na teh območjih. Odločitev o tem, ali bo neka občina ustanovljena ali ne, ni stvar arbitraže, ampak rezultat ocene pogojev za ustanovitev občine in referendumsko izražene volje ljudi. Razlogov, zaradi katerih je do pobude za ustanovitev nove občine prišlo, je lahko več. Med drugim so pomembna tudi prizadevanja lokalnih skupnosti za razvoj območja, na katerem živijo. Vloga občin v razvoju na lokalni ravni je tako zelo pomembna. Tudi spodbujanje občin, da za opravljanje določenih nalog ustanovijo skupno upravo, gre v smeri združevanja, racionalnosti in kvalitete dela na lokalni
ravni.«
Št. tednik: Na območju Ptuja na vsak način želijo 14. razvojno regijo, odgovor na te zahteve pa je v tem trenutku v ustanavljanju pokrajin. Ob tem pa smo priče regionalni politiki, po kateri so se razlike med najbolj in najmanj razvito regijo le še poglobile. Vsi dosedanji poskusi uravnotežene regionalne politike so se nekako izjalovili. Lahko v tem trenutku ponudite boljši recept za slovensko regionalno politiko?
Dr. I. Žagar: »Z lani sprejetim novim zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so bile uveljavljene nove institucionalne rešitve na področju regionalnega razvoja (sveti regij, regionalni razvojni sveti, združevanje institucij na državni ravni, javno-zasebno partnerstvo ki naj bi prispevale k učinkovitosti regionalne politike. Svoje naj bi dodale tudi rešitve, povezane z izvajanjem kohezijske politike EU v obdobju naslednje finančne perspektive 20072013, še posebej finančno ugoden izid pogajanj za sredstva, ki jih bo Slovenija prejela iz skladov EU. Prizadevamo si, da bi do 1/3 sredstev iz evropskega regionalnega sklada namenili neposredno za projekte regij s tem, da bo sestavni del teh projektov del tudi infrastruktura. Pri tem pa smo tudi mnenja, da je perspektiva uspešne regionalne politike v uvedbi pokrajin z decentralizacijo finančnih virov in razvojnih odločitev. Menimo tudi, da je odpravljanje regionalnih neskladij izjemno težka naloga ekonomske politike. Izkušnje Evropske komisije in tudi drugih držav članic kažejo, da so za uresničevanje takšnega razvojnega koncepta potrebna znatna finančna sredstva in dovolj dolgo časovno obdobje usmerjenih vlaganj v skladni regionalni razvoj.«
Št. tednik: Župani-po-slanci še vedno predstavljajo močan lobi v državnem zboru. Zakaj ni mogoče uveljaviti nezdružljivosti funkcije župana s funkcijo poslanca?
Dr. I. Žagar: »Uveljavitev nezdružljivosti poslanske in županske funkcije ni potrebna. Župani niso voljeni za poslance kot nosilci izvršilne funkcije lokalne samouprave,
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Ivan Žagar, minister brez listnice, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko Republike Slovenije: »Prizadevamo si, da bi do tretjine sredstev regionalnega sklada namenili za projekte regij.«
temveč enako kot drugi poslanci, torej kot predstavniki volivcev volilne enote. Državni zbor je predstavniško telo, katerega člani izhajajo iz različnih lokalnih okolij in kljub nevezanosti poslanskega mandata po sami naravi izražajo tudi interese tega okolja. V medsebojnem usklajevanju položaj poslancev, ki so hkrati župani, ni prav nič drugačen kot položaj poslancev, ki so podžupani, člani občinskih svetov ali niso občinski funkcionarji. Sicer pa razdelitev pristojnosti zagotavlja neodvisnost in samostojnost nosilcev oblasti tako na državni kot na lokalni ravni. Zato ne more priti do neposrednega nasprotja interesov v primeru hkratnega opravljanja funkcije v zakonodajnem organu in funkcije v občini.«
Ptujski župan spoštoval odločitev ustavnega sodišča
Št. tednik: Iz več slovenskih občin ste dobili pobude za predčasno razrešitev županov in predčasno razpustitev svetov občin, med drugim tudi iz ptujske. Kako ste odgovorili na te pobude, ptujska naj ne bi bila utemeljena? Kaj pa druge?
Dr. I. Žagar: »V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi so razlogi za razpustitev občinskega sveta ali za razrešitev župana le takšna ravnanja, ki posegajo v temeljne vrednote ustavne ureditve, torej v načela pravne države in ravnanja, ki pomenijo ovi-
ranje uresničevanja lokalne samouprave. Župana lahko državni zbor predčasno razreši, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. V primeru pobude za razrešitev župana mestne občine Ptuj je Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za razrešitev, saj je župan v konkretnem očitanem primeru spoštoval odločitev ustavnega sodišča. Drugih pobud služba doslej ni prejela.«
Št. tednik: Območje občine, ki je sicer enotno, ker je občina temeljna samoupravna lokalna skupnost, se po zakonu lahko razdeli na ožje dele (četrti, krajevne in vaške skupnosti), kar določi statut občine. Iz prakse vemo, da je bila najbolj pristna lokalna samouprava v krajevnih skupnostih. V krajevnih skupnostih je bilo veliko storjenega za dvig ravni življenjskih in delovnih pogojev krajanov, obenem pa se je tu tudi odvijala najbolj spontana in pristna lokalna samouprava. Ali se vam ne zdi, gospod minister, da je tega zdaj zelo malo. Četrti (krajevne skupnosti) so skoraj brez pravic, pa tudi zakon o volitvah dovoljuje in celo spodbuja strankarsko vpletanje v volitve in nujno tudi v delovanje sveta take skupnosti, kar
pa ni primerno naravi take skupnosti.
Dr. Ivan Žagar: »Krajevne skupnosti so pred reformo lokalne samouprave delovale kot samoupravne lokalne skupnosti, čeprav niso izpolnjevale pogojev, ki jih teorija postavlja za obstoj prave samoupravne lokalne skupnosti. Reforma lokalne samouprave je bistveno spremenila sliko sistema javne uprave. V skladu z ustavnimi določbami in določbami zakona o lokalni samoupravi ureja javne zadeve lokalnega pomena občina, ki je kot temeljna samoupravna lokalna skupnost prevzela odgovornost tudi za izvajanje nalog, ki so jih prej izvajale krajevne skupnosti. Pomen krajevnih skupnosti v slovenski tradicionalni lokalni samoupravi je narekoval ohranitev vseh pozitivnih učinkov njihovega delovanja, vendar pa je bila potrebna njihova umestitev v sistem lokalne samouprave. Večina novih občin po letu 1994 je bila že ob svojem konstituiranju razdeljena na krajevne skupnosti. Tudi sedaj jih deluje okoli tisoč in nastajajo še nove. V skladu z načelom lokalne avtonomije je občini prepuščeno, da v svojem statutu določi, katere naloge bodo opravljale krajevne skupnosti. To so praviloma naloge občine, ki se neposredno nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti, kot so spodbujanje delovanja društev in tudi lokalne javne službe, predvsem urejanje javnih površin, pokopališč in drugo. Najpomembnejša vloga krajevnih skupnosti pa je sodelovanje z občinskimi organi pri oblikovanju razvojnih programov občine. V tem sodelovanju lahko sveti krajevnih skupnosti organizirano in na pravno urejen način uveljavljajo interese za uresničevanje skupnih potreb ožjih lokalnih skupnosti na območju občine.«
Nezdružljivost mora biti konkretno
določena z zakonom
Št. tednik: Če ožji del občine, ki je v skladu s statutom občine pravna oseba in ima nepremično premoženje (domove krajanov), preneha obstajati in v okviru tega nastajajo z združitvijo novi ožji deli občine z lastnostjo pravne osebe, preide premoženje
bivših ožjih delov na te četrti. Da ali ne?
Dr. I. Žagar: »V primeru, da ožji del občine, ki je pravna oseba javnega prava, preneha ali pride do prenehanja njegove pravne sub-jektivitete, preidejo njegove pravice in obveznosti na občino oziroma na nove ožje dele s pravno subjektiviteto, ki nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih ožjih delov. Če torej po prenehanju ožjega dela občine ali prenehanja njegove pravne subjektivitete občina ni več notranje členjena oziroma je členjena, pa ožji deli niso več pravne osebe javnega prava, preide premoženje prejšnjih ožjih delov s pravno subjekti-viteto na občino. Če pa pride do preoblikovanja območij notranjih delov občine, ki so pravne osebe javnega prava, preide premoženje nanje. V tem primeru je treba izvesti postopek ureditve medsebojnih premoženjskih vprašanj ožjih delov občine.«
Št. tednik: 37. člen o lokalni samoupravi govori, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravi. Ali to velja tudi za četrtni svet, in to v četrti, ki ima status pravne osebe?
Dr. Ivan Žagar: »Nezdružljivost, določena v tretjem odstavku 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi, izvira iz nevarnosti konflikta interesov posameznika ob hkratnem opravljanju nalog načelnika uprave enote ali vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, v okviru katerih se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo dela občinskih organov in občinske uprave in izvrševanja funkcije člana občinskega sveta, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. Nezdružljivost mora biti konkretno določena z zakonom, sicer obstaja nevarnost posega v človekove pravice in svoboščine, varovane z ustavo. Uporaba analogije pri presoji nezdružljivosti torej ni dovoljena. Ker nezdružljivost opravljanja nalog načelnika upravne enote oziroma vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti s funkcijo člana sveta četrti ni določena z zakonom, je ni mogoče uveljavljati.«
Majda Goznik
Markovci • Občina nemočna
45 tisočakov za kvadratni meter zemljišča?
Takšno ceno - 45.000 tolarjev - lastniki zemljišč ob cesti od trgovine Špic proti občinskemu središču v Markovcih zahtevajo za kvadratni meter zemljišča. V projektu izgradnje kanalizacije za center Markovcev je namreč predvidena tudi posodobitev električnega, telefonskega in vodovodnega omrežja ter javne razsvetljave, preplastitev cestišča in razširitev pločnika.
Obstoječi pločnik, v širino meri 60 cm, je bil zgrajen leta 1997. Že takrat so gradili
tako ozek pločnik, ker lastniki zemljišč niso želeli prodati svojega zemljišča. In po nekaj
letih, ko občina ponovno želi razširiti pločnik, lastniki zemljišč ne odstopajo od cene
»Enonogi« pločnik v centru občine Markovci (na fotografiji je sicer popolnoma prekrit s snegom) se ne bo širil.
45.000 tolarjev za kvadratni meter, kar je navedeno tudi v dopisu, ki so ga poslali županu. »45.000 tolarjev za kvadratni meter je naša zadnja cena. Vsem je znano, da je bilo ob tej cesti že precej stroškov, ampak ne po naši krivdi. Ob večjih nalivih meteorna voda še vedno stoji na cestišču ob pločniku in jo vozila, ki vozijo po tej cesti, škropijo po naših ograjah, ki se pri tem uničujejo,« med drugim v dopisu občini navajajo lastniki zemljišč, ki so mnenja, da je občina nekaj parcel, ki jih je kupila za svoje potrebe, že tako ali tako preplačala.
Občinski svet v Markovcih je na minuli seji odločil, da za takšno ceno zemljišča ne nameravajo odkupiti, kar pomeni, da so možnosti sledeče: ali pločnik razširiti na račun zožitve cestišča ali pa enostavno situacijo pustiti v takšnem stanju, kot je. In prav slednji predlog je obveljal na občinskem svetu, kar pomeni, da bo kanalizacija sicer položena in cestišče preplasteno z no-
vim asfaltom, da bodo posodobljeni električni, telefonski in vodovodni vodi ter javna razsvetljava, pločnik pa naj bi ostal v obstoječi širini.
Takšna odločitev je med nekaterimi prisotnimi svetniki povzročila kar nekaj negodovanj, češ da gre za ureditev centra občine in ne samo naselja Markovci in da bi morala občina k nakupu teh parcel pristopiti, čeprav je cena takšna, kot je. Večina občinskega sveta pa se je strinjala, da bi potemtakem vsak, od katerega bi občina za svoje potrebe morala odkupiti kakšen meter zemljišča, lahko postavljal ceno po svoji meri. »Če tem ljudem plačamo 45.000 tisočakov za kvadratni meter, si na vrat obesimo zanko. Po tem bo vsak od občine zahteval takšen ali pa še višji znesek, ko bomo morali kaj kupiti,« je bilo slišati iz svetniških vrst.
Lastniki zemljišč ob spornem pločniku v Markovcih pa so prepričani prav nasprotno. »Menimo, da cena oziro-
ma odškodnina za naše parcele ne bo vplivala na ceno za odkup zemljišč za potrebe občine v naslednjem obdobju. Zavedati se morate, da je to dostop do sedeža občine, zdravnika in cerkve in da ta dostop tudi nekaj stane. To je cesta, ki jo uporabljajo vsi občani in obiskovalci našega kraja in občine. Zavedamo se, da je cesto potrebno urediti, zato ne nasprotujemo njeni ureditvi, ampak hočemo za to primerno odškodnino. To niso zemljišča za našimi hišami, ampak pri vhodih v naše stavbe in temu primerna je tudi cena. Cene stavbnih zemljišč v Podravju se gibljejo do 170 evrov za kvadratni meter. Glede na to, da so naše parcele že zazidana stavbna zemljišča, so vredna vsaj 170 evrov za kvadratni meter in še vsaj 20 % te cene, to se pravi okrog 200 evrov za kvadratni meter. Glede na vse zgoraj napisano je naša zadnja cena 45.000 tolarjev za kvadratni meter.«
Mojca Zemljarič
Ptuj • O ustanovitvenem aktu knjižnice preložili razpravo
Bivši poslanki našli "stolček"
Ptujski mestni svetniki so v okviru 38. seje, ki je bila 6. marca, izglasovali umik 11. točke, ki se je nanašala na prodajo nepremičnine, ker v roku niso bili opravljeni vsi zahtevani strokovni postopki. Umik je bil pričakovan, bolj ali manj pa je bil nepričakovan umik 6. točke dnevnega reda, osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
^mm
Pristojni matični odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, ki ga vodi Robert Križanič, je osnutek podprl in predlagal, da ga svet po opravljeni razpravi sprejme. Pripravljavcu odloka je naložil le, da preveri, kakšne pogoje glede šolske izobrazbe mora izpolnjevati pomočnik direk-
torja za vodenje strokovnega dela, ki bo, kot kaže, novo delovno mesto v tem javnem zavodu in ki naj bi ga zasedla bivša direktorica Lidija Maj-nik, ki se je po izteku poslanskega mandata ponovno zaposlila v Knjižnici, za zdaj na delovnem mestu višje knjižničarke in kot namestnica di-
rektorja za strokovne zadeve. Lidija Majnik pa tudi v celoti izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela glede na pravilnik ob pogojih za izvajanje knjižničarske dejavnosti kot javne službe. V knjižnici pa je delovno mesto obdržala tudi
Foto: Črtomir Goznik
Osnutek odloka o ustanovitvi JZ Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo potrebno spremeniti in dopolniti zaradi neskladnosti z zakonom. Predvidene prve razprave v ponedeljek ptujski mestni svetniki niso opravili.
dosedanja direktorica Tjaša Mrgole Jukič.
Glede pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela je v spremembah in dopolnitvah odloka zapisano, da ima zavod lahko pomočnika za vodenje strokovnega dela, tega imenuje direktor na podlagi neposrednega povabila izmed strokovnih delavcev zavoda ali javnega razpisa. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati pomočnik direktorja za vodenje strokovnega dela v knjižnici, določata akt o sistemizaciji delovnih mest in akt o organizaciji dela. Glede na pomembnost dela, ki ga opravlja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj kot osrednja splošna knjižnica za 15 občin, kot osrednja območna knjižnica pa skrbi z dodatnimi nalogami za 16 občin, tudi Ormož, v MO Ptuj, ki je odlok pripravila, ugotavljajo, da je smiselno v zavodu uvesti tudi pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela, kar omogoča tudi zakon. Neskladja v tej zvezi so kot ugotovitve zapisana tudi v zapisniku o nadzoru. Skladno s priporočili inšpekcijskega nadzora je tudi prišlo do sprememb členov, ki določajo naloge direktorja in naloge pomoč-
nika direktorja za vodenje strokovnega dela Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, še navajajo pripravljavci.
Umik osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je v ponedeljek predlagal svetnik LDS Maks Ferk. Utemeljil ga je v treh točkah, da se gradivo dopolni z do sedaj veljavnim odlokom, da bo mogoča celovita obravnava, ker iz predlaganega osnutka ni razvidno, kako se bodo po spremembah glasili posamezni členi, ki se spreminjajo, čeprav se predložena obrazložitev sprememb in dopolnitev sklicuje na opravljen inšpekcijski nadzor, inšpekcijsko poročilo je tudi glavni razlog za spremembe in dopolnitve odloka, svetniki inšpekcijskega poročila niso prejeli, Maks Ferk pa je tudi ocenil, da je predložena obrazložitev sprememb in dopolnitev odloka nepopolna in pavšalna. Njegovim ugotovitvam je pritegnila večina v mestnem svetu, skupaj z županom kot predlagateljem dokumenta, zato bodo o njem prvič razpravljali še v tem mesecu, saj se bo ptujski mestni svet po pustnem do-
pustu v marcu sestal na dveh sejah. Druga bo predvidoma 26. marca. Neskladnosti odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj morajo biti odpravljene v treh mesecih. V tem času morajo odlok na sejah svetov v enakem besedilu sprejeti v vseh enajstih občinah, ustanoviteljicah JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. To pa so ob MO Ptuj, občine Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markov-ci, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale. Preostale občine na Ptujskem so odnose s Knjižnico uredile pogodbeno.
Ker je v bistvu v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj prišlo z letošnjim marcem do nove zaposlitve, bo potrebno morebitna manjkajoča sredstva za te namene v letošnjem letu zagotoviti v okviru rebalansa proračuna. Prvotni scenariji, da se bo dosedanja direktorica zaposlila drugje, se namreč niso uresničili, med drugim so ji ponudili delovno mesto vodenja mestne galerije, po pogodbi pa ji delovno mesto v Knjižnici pritiče tudi po izteku direktorskega mandata, ker je bila zaposlena za nedoločen čas. V nekdanje delovno okolje se je vrnila bivša direktorica, ki se ji je iztekel poslanski mandat in je še eno leto po preteku le-tega bila na plačilnem seznamu države glede na zakonsko možnost, s čimer je mestnemu proračunu prihranila najmanj eno letno plačilo osebnega dohodka. Tudi njej je bilo potrebno omogočiti zaposlitev v Knjižnici, ker so pravila igre tako dogovorjena. V vmesnem času do ponovne zaposlitve v knjižnici pa je bila zaposlena pri možu.
Foto: MZ
Ptuj • Okrogla miza ob 8. marcu
Bolj izobražene, a manj zaposljive
V hotelu Mitra na Ptuju je 8. marca potekala okrogla miza z naslovom " A smo enakovredne?", ki so je organizirali Socialni demokrati Ptuj in Ženski forum SD Ptuj. Z uvodnimi razpravami so sodelovale mag. Majda Potrata, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, ki tudi vodi komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti, Vlasta Stojak, direktorica OS Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju, in Alenka Krabonja, ki je mizo vodila.
Pogovor so začele z nekaterimi značilnimi statističnimi podatki, ki so za slovensko žensko zaskrbljujoči: malo jih je v politiki, malo na visokih položajih v gospodarstvu in drugih institucijah ter v sferi odločanja, čeprav so v povprečju višje izobražene težko dobijo že prvo zaposlitev. Še največ jih je zaposlenih na strokovni ravni. Zaskrbljuje podatek, da je na Ptujskem kar 153 žensk z visoko izobrazbo, ki ne morejo dobiti zaposlitve, moških je le 53; podobni so podatki tudi za državo.
Ženske se praviloma kasneje se vključijo v trg delovne sile, z moškimi se izenačijo šele pri 40. letu. "Če ne zmorejo delati osem ur in še več, če ne zagotovijo, da ne bodo imele otrok, imajo zagotovo manj možnosti za zaposlitev, čeprav to ni nikjer zapisano. Četudi se v razpisu potreb za delo ne sme označiti, da gre za žensko ali moškega, se to vidi pri izboru. Še vedno so nekateri poklici tradicionalno moški, čeprav je tehnologija tako napredovala, da bi tudi v kovinarstvu, prometu, pre-
vozništvu, vojski, policiji lahko delale ženske, veliko pa je tudi pomanjkanje storitev na trgu dela, ki bi bile prilagojene ženskem, ki jih te iščejo ob svoji zaposlitvi," je na okrogli mizi povedala Vlasta Stojak z Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje na Ptuju. Na Ptujskem je konstantno med nezaposlenimi kar 54 odstotkov žensk, decembra lani jih je bilo že 56 odstotkov.
Mag. Majda Potrata je povedala, da jo prav tako skrbi podatek o visoki stopnji brezposelnih visoko izobraženih
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Mitra na Ptuju je 8. marca potekala okrogla miza na temo "A smo enakovredne?", na kateri so sodelovale mag. Majda Potrata, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, Vlasta Stojak, direktorica OS Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju, in Alenka Krabonja, ki jo je tudi vodila. Tema je pritegnila veliko število žensk iz Ptuja, Lenarta, Ormoža in še nekaterih drugih krajev.
Foto: Črtomir Goznik
Drobna pozornost hotela Mitra vsem udeleženkam okrogle mize
žensk, ki iščejo prvo zaposlitev. Na trgu dela v Sloveniji pa ob tem obstaja še en problem: nizka zaposlenost v starostni skupini starejših žensk - med 55. in 64. letom starosti. Zaradi demografskih gibanj, kot vse kaže, bodo ženske morale ohraniti aktivnost dlje časa. "20. člen zakona o enaki obravnavi vpeljuje institut zagovornika enakih možnosti. Nanj se ženske lahko obrnejo vedno takrat,
ko menijo, da so bile kršene njihove pravice. Bodisi da gre za neenako obravnavo pri razpisu, bodisi za nadleganje na delovnem mestu, bodisi za bianco podpisovanje pogodbe, v kateri se zavezujejo , da ne bodo imele otrok." To je prva pravna pomoč, ki jo mag. Majda Potrata svetuje vsem ženskam, ki so jim bile kršene pravice; tudi po zakonu o delovnih razmerjih je več členov, po katerih je mo-
goče iskati pravico in jo tudi uveljavljati. Po tem zakonu je prepovedana diskriminacija, zagotovljene so pravice doječim materam, prepovedano je nočno delo, zagotovljeno človeško dostojanstvo, ki vključuje prepoved nadlegovanja na delovnem mestu, tudi pravica do starševskega dopusta.
Več pa v prihodnji številki Štajerskega tednika.
MG
Lenart • Projekt Pomoč otrokom brez staršem ^ Sv. Trojica • KD Ernest Golob Peter
Vidni prvi rezultati Deložacija je bila
Rotary klub Lenart - Slovenske gorice že drugo šolsko leto izvaja projekt Pomoč otrokom brez staršev, ki je postal vseslovenski projekt. Nosilec projekta je dr. Ludvik Počivavšek, član lenarškega Rotary kluba in kaplan lenarške župnije. Projekt se izvaja na OŠ Lenart in OŠ Sv. Trojica, njegov namen pa je pomagati otrokom, ki so pred svojim osemnajstim letom starosti ostali brez enega ali obeh staršev.
■ V-
V torek, 7. marca, je v večnamenskem prostoru OŠ Lenart potekalo srečanje teh učencev, dijakov, študentov, staršev oziroma skrbnikov, učiteljev, rotarijcev in vseh, ki sodelujejo pri inštrukcijah otrok in mladostnikov v lenarškem
župnišču v sklopu projekta Pomoč otrokom brez staršev. Zbrane je pozdravila predsednica Rotary kluba Lenart - Slovenske gorice Marija Vogrin Bračič. O uspehu projekta, v katerega je bilo v lanskem šolskem letu vključenih osem
i'
Foto: ZS
Srečanje je obogatil psiholog, psihoterapevt in supervizor Helio-dor Cvetko s predavanjem z naslovom Najpogostejše dileme današnje vzgoje.
otrok, je spregovorila koordi-natorka projekta in učiteljica na OŠ Lenart Tatjana Kraner. Povedala je, da na pedagoških konferencah ugotavljajo, da se je uspeh pri teh učencih, ki so vključeni v projekt, izboljšal. Inštrukcije pa izvajajo študenti, ki si tako nabirajo praktične izkušnje pri poučevanju za svoj bodoči poklic. Vključeni otroci pa ob pomoči spoznajo, da niso ostali sami. Cilj projekta pa je te otroke vzgojiti v samostojne, poštene in odgovorne ljudi. Srečanje je obogatil psiholog, psihotera-pevt in supervizor Heliodor Cvetko s predavanjem z naslovom Najpogostejše dileme današnje vzgoje. V razpravi o projektu in vzgoji pa sta sodelovala tudi dr. Stanko Ojnik in Tone Simonič, oba iz Rotary Slovenija.
Zmago Šalamun
neupravičena
Kot smo poročali, je občina Lenart od kulturnega društva Ernest Golob Peter od Sv. Trojice zahtevala, da izprazni kletne prostore kulturnega doma pri Sv. Trojici, ki jih ima v najemu.
Lastnica stavbe - občina Lenart - potrebuje te prostore za ureditev učilnice za OŠ Sv. Trojica. Občina je kulturnikom ponudila prostore v mansardi, a z njimi kulturniki niso bili zadovoljni, zato starih prostorov niso hoteli izprazniti. Občina Lenart je naročila izpraznitev prostorov in do tega je tudi prišlo.
Okrajno sodišče v Lenartu je v zadevi v letu 2003 zavrnilo tožbeni zahtevek občine Lenart po izpraznitvi prostorov KD Ernest Golob Peter. Na omenjeno sodbo se je občina Lenart pritožila. Zgodba je dobila letos sodni epilog, saj je višje sodišče v Mariboru pritožbo občine Lenart zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V občini Lenart so v pritožbi navedli, da tožena stranka ni
več upravljavec omenjenih prostorov, zato nima nobene pravne podlage, da bi še naprej zasedala sporno nepremičnino. Na občini Lenart so tudi menili, da z izpraznitvijo bistveno ne posegajo v pravice, saj je kulturnemu društvo nadalje omogočeno nemoteno delovanje v istem kulturnem objektu in da nadomestni prostori popolnoma zadostujejo njenim potrebam.
Člani kulturnega društva so na pritožbo odgovorili, da se zavzemajo za zavrnitev pritožbe ter so višjemu sodišču predlagali, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje. V obširnem odgovoru na pritožbo so pojasnili dosedanje delovanje društva.
Višje sodišče je v tožbi ugotovilo, da ne obstajajo kakršnikoli krivdni razlogi za
izpraznitev poslovnih prostorov (nepravilna uporaba, oddaja v podnajem itd.). Kulturno društvo ima za uporabo kletnih prostorov veljaven pravni naslov. Zato bi morala občina Lenart podati predlog za izpraznitev poslovnih prostorov ter odpovedati pogodbo. Občina Lenart tega ni storila, zato je Višje sodišče v Mariboru pritožbo občine zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče pa je tudi opozorilo, da je iz dopisa Ministrstva za kulturo razvidno, da je kulturni dom Sv. Trojica obravnavan kot javna kulturna infrastruktura in je zato podvržen zakonskim določbam Zakona o javnem uresničevanju pravnega interesa za kulturo.
Zmago Šalamun
Podlehnik • Komandir Ferk odgovarja na kritiko dela policistov
»
Morali bomo najti skupno rešitev!
«
Potem ko je na videmski seji občinskega sveta padlo nekaj krepkih čez delo policije, se je v zvezi s povedanim oglasil pristojni komandir podlehniške policijske postaje Marjan Ferk: »Zadeve niso takšne, kot so bile predstavljene!«
Če na kratko spomnimo, so se videmski svetniki v imenu svojih občanov pritoževali nad delom, predvsem pogostimi kontrolami policistov; kot je bilo slišati, pa naj bi v nekaj primerih prišlo celo do preiskav v avtomobilih.
»Empirično, s podatki in statistiko, lahko dokazujemo, da ni tako. Vsekakor pa bi nas veselila udeležba na morebitni okrogli mizi, saj bi tako najlažje in tudi najbolj argumentirano marsikaj razjasnili,« meni Ferk in nadaljuje: »Na naslednjem občinskem svetu bom osebno predstavil vse podatke oz. trende varnostnih pojavov v občini Videm v lanskem letu.«
No, statistika je eno, praksa pa drugo, pravi marsikdo. Da bi bile vse trditve svetnikov oziroma domačinov, ki jih je zadnje čase slišati z vseh koncev Haloz, čisto povsem privlečene za lase, je težko verjeti.
Na mejnem področju, ki ga s svojim delom pokriva PP Podlehnik, v skupini za varovanje državne meje trenutno dela 25 policistov, dva novinca pa sta delo začela v teh dneh.
»Varovanje državne meje pa ne predstavlja samo korakanja ob mejni črti, ampak se izvaja z raznimi oblikami in metodami dela. Res je, da v določenih obdobjih, ko na osnovi prejetih operativnih podatkov zaznamo povečanje določenih aktivnosti, izvajamo poostren nadzor državne meje. Ko se ta poostreni nadzor izvaja, se dosledno izvajajo vsi ukrepi za varovanje državne meje. In če policist ob enih zjutraj vidi, da prihaja nasproti
vozilo, ga bo ustavil, saj ne vidi, ali je v njem domačin ali kdo drug. Za takšna obdobja poostrene kontrole seveda ne moremo javno obveščati ljudi.«
Občani imajo pravico do pritožbe
To je čisto razumljivo, saj bi bili potem opozorjeni tudi tisti, ki pripravljajo kakšno »packarijo«. Žal je potem pač v takih obdobjih na terenu res več policistov in patrulj, kar na svoji koži najbolj občutijo domačini: »Temu se ne moremo izogniti, vsekakor pa nikakor ni naš namen in ne cilj kogarkoli »šikanirati«: Nasprotno: naš cilj pri varovanju državne meje je odlično sodelovanje z lokalnim prebivalstvom.«
Ferk tudi pravi, da ne more 100-odstotno zanikati, da se na terenu s strani policije ne bi kdaj zgodile kakšne nepravilnosti: »Vendar moram ob tem reči, da nisem prejel niti ene pritožbe na delo policije, lani pa je bilo vsega skupaj pet pritožb. Vsekakor je moja naloga, da takšne morebitne napake preprečim, vendar pa tega ne morem, če zanje ne vem. Tisti, ki se čutijo prizadeti, bi morali poslati pritožbo. Vem, da je glede tega še veliko nezaupanja med ljudmi, vendar bo treba to nezaupanje prebiti. Če je bilo ravnanje policista res v nasprotju z zakonom oz. pooblastili, potem gotovo sledijo ukrepi in sankcije!«
Zakaj se ljudje ne pritožujejo, je druga stvar: morda vendarle zato, ker ni pravega razloga, saj zgolj večkratno ustavljanje dnevno
Komandir PP Podlehnik Marjan Ferk: »Mi moramo opravljati svoje delo, domačini pa morajo to tudi sprejeti, čeprav ni in ne bo vedno lahko.«
ni prekršek, morda pa malo tudi zato, ker se enostavno bojijo, da se jim po uradni pritožbi lahko dogajajo še hujše stvari. Sicer pa, kot je še povedal Ferk, na postaji obravnavajo tudi anonimne pritožbe.
Večkratna kontrola dnevno je sicer možna, vendar ^
O petkratni policijski kontroli v enem dnevu, ki naj bi jo doživeli nekateri domačini, pa Ferk pravi: »Ne morem reči, da to ni možno, vsaj teoretično, vendar malo verjetno! Gre za to, da se lahko v enem dnevu na enem terenu zamenja tudi po 10 policistov. To je vsaj pet policijskih. patrulj, torej je po tej logiki možno, da je bil nekdo res lahko pet
Foto: Martin Ozmec
krat ustavljen v enem dnevu. Pravega zdravila za to pa ni, čeprav sem prepričan, da so to že izredni primeri. Nasploh pa moram reči, da se domačinov ne kontrolira tako zelo, kot je slišati, saj je to razvidno iz dnevnih zapisnikov. Mi pač moramo opravljati svoje delo, domačini pa morajo to tudi sprejeti, čeprav ni in ne bo vedno lahko. Morali bomo najti neko simbiozo. Ne more pa nekdo na ta račun, ker pač živi v mejnem pasu ob državni meji, misliti, da ni dolžan spoštovati pozitivne zakonodaje!«
Preiskava avtomobila le v izrednih primerih
Med pritožbami, ki jih je bilo slišati na videmski seji, je bilo slišati tudi, da naj bi si policisti privoščili preglede notranjosti avtomobilov, razmetali stvari, nato pa nič pospravili.
»Postopki policistov v cestnem prometu in druga pooblastila so jasno in precizno določeni. Preiskovanje avta je prekršek! Domačini morajo takšne stvari, če se res zgodijo, prijaviti. Preiskava avta velja oz. je dovoljena le v posebnih primerih, ko je izdan sodni nalog za hišno preiskavo in se nanaša tudi na preiskavo avtomobila. Če je v času hišne preiskave avto doma, se to opravi hkrati, sicer pa se avto preišče pač tam, kjer je najden. Ne vem, za kaj je
šlo v konkretnem primeru, zato ne morem reči ničesar. Dejstvo pa je, da smo v tem letu zaradi suma kaznivega dejanja na osnovi odredbe preiskali dva avtomobila!«
Marjan Ferk pa v zvezi s tem opozarja še na nekaj: »Potrebno pa je ločiti pregled in preiskavo avtomobila. Pregled pomeni, da ima policist pravico zahtevati, da voznik pokaže, kaj ima v avtu, recimo v predalu, če pa tega noče, lahko sledi poseben postopek, ki že temelji na Zakonu o kazenskem postopku, v okviru katerega potem o preiskavi odloča sodnik za prekrške. Preden pa se izda ustrezna odredba, je osebi gibanje onemogočeno.«
Po pravilih si torej prostega premetavanja vsebine avtomobila, pa četudi gre za polne nakupovalne vreče, policist ne sme privoščiti in če se je kaj takega komu res zgodilo, potem je upravičen do pritožbe.
Prepoved prehoda čez zasebno zemljišče za policijo ne velja
Tudi grožnje o prepovedi prehodov policijskim patruljam čez zasebna zemljišča so najbolj podobne don-kihotskemu boju z mlini na veter. Po določilih zakona o nadzoru državne meje je namreč nemogoče preprečiti delo policijskih enot oz. patrulj v mejnem območju:
»Nikakor si ne želimo, da bi se situacija zapeljala tako daleč. Veliko bolj pametno je, da najdemo skupen jezik, dialog z lokalnim prebivalstvom. Ne pa, da gremo tako daleč, da bi morali, kot določa zakon, lastnike nepremičnin sankcionirati, če bi policijskim patruljam res prepovedali ali onemogočili prehode po njihovih zemljiščih oziroma poteh. Po zakonu so nam namreč dolžni zagotavljati proste prehode.«
Ti so nujni (tudi) zaradi specifične problematike obmejnih področij, kot so ilegalni prehodi beguncev in čezmejna kriminaliteta: »S tem je mišljeno, po domače povedano, šverc ljudi in blaga, še zlasti orožja in droge. Jasno je, da je kontrola in nadzor naših enot še posebej povečana, ko se pričakuje povečana aktivnost iz omenjenega naslova. Letos je, predvsem zaradi hude zime, sicer pa je to nasploh značilnost zimskega obdobja, ta nedovoljena dejavnost skoncentrirana na cestne povezave, saj je prehodnost terena zelo otež-kočena. Posledično temu je seveda tudi več policijskih patrulj na cestah in ne toliko v hribih na mejni črti. To sicer pomeni nekoliko lažje delo za policiste, manj prijetne pa so takšne pogostejše patrulje za domačine.«
Kot še pravi Ferk, se premalo govori še o drugem dejstvu; to je, da je v preteklem letu res bilo izrečenih veliko več opozoril kot leto poprej (leta 2004 je bilo izrečenih 49 opozoril, leta 2005 pa kar 719), da pa je bilo hkrati izrečenih tudi veliko manj mandatnih kazni (teh je bilo v letu 2004 skoraj 3800, lani pa okrog 2500).
»Rad bi pa povedal še nekaj. Odkar sem v PP Pod-lehnik nastopil funkcijo komandirja, si nadvse prizadevam za čim boljše sodelovanje policije s prebivalstvom. Lokalnim skupnostim sem takoj poslal poziv, naj podajo svoje predloge, kje želijo več naše aktivnosti in kakšno aktivnost želijo, torej naj jasno povedo, kje jih »čevelj žuli«, a vse do danes nismo prejeli niti enega predloga. Zdaj smo se pa že dogovorili z vodji policijskih okolišev, da tovrstne pobude pošljemo še na nivo KS.«
Foto: SM
Žetale • Z 22. seje občinskega odbora
Proračun pod drobnogledom
Sedežev v žetalski občinski dvorani na ponedeljkovi seji niso zasedli le svetniki, ampak tudi predstavniki vaških odborov, beseda pa je tekla o izključno eni sami zadevi: predstavitvi proračuna za leto 2006.
Prva predstavitev osnutka je bila sicer že lanskega decembra, vendar je v vmesnem času prišlo do precejšnjih »številčnih« sprememb, predvsem zaradi dejstva, ker se je država oz. okoljsko ministrstvo odločilo za drugačen način sofinanciranja izgradnje vodovoda v občinah Žetale, Majšperk in Videm, kar v praksi pomeni, da ne bo direktno financiralo izgradnje, pač pa bo delež nakazan v občinske proračune. S tem se je seveda žetalski proračun precej »popravil« na bolje.
Butolen odgovarjal na javne očitke
Pravzaprav je v popolni tišini vseh prisotnih govoril le župan Anton Butolen, ki se je spustil v podrobno predstavitev vseh postavk proračuna, tako na odhodkovni
kot na prihodkovni strani, hkrati pa komentiral tudi javne kritike, ki so bile zapisane na internetni občinski strani: »Najprej bi odgovoril na trditev, češ da je občina premalo investirala oz. da so Žetale še vedno na repu investicij. V osmih letih, odkar smo samostojna občina, smo skupno prejeli od države, gre za t. i. primerno porabo, milijardo in sedemdeset milijonov tolarjev. Iz naslova prispevkov občanov, pri tem gre zlasti za obvezne prispevke za vodovod in prostovoljne za izgradnjo cest, se je v proračun nateklo 171,8 milijona tolarjev, na osnovi uspešnih kandidatur na razpisih pa smo pridobili še 766,4 milijona tolarjev. Skupno torej gre za približno dve milijardi sredstev. Od tega smo za tekoče
Foto: SM
Župan Anton Butolen je na zadnji seji podrobno »obdelal« vsako postavko letošnjega proračuna ter hkrati odgovarjal na očitke, ki so bili objavljeni na občinski internetni strani.
odhodke porabili 805 milijonov tolarjev, za investicije pa, skupaj še z nekaterimi dodatnimi viri, več kot milijardo in pol oz. milijardo osemsto tisoč tolarjev. Dejstvo je, da še vedno nismo naredili vsega, kar bi bilo potrebno, vendar mislim, da predstavljene številke dovolj jasno povedo,
da so bila vsakoletna vlaganja izjemno velika!«
Butolen je ob tem poudaril še, da je bila ob ustanovitvi občina zelo nerazvita, da so v osmih letih asfaltirali veliko odsekov cest, zgradili novo šolo, uredili zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto, sanirali plazove itd. in še največ denarja porabili za vodovodno omrežje: »Na tem mestu bom odgovoril še na kritiko, da zaradi vodovoda nimamo denarja za nadaljnjo modernizacijo cest, vodovod pa, da je še vedno samo na papirju. To ni res, saj smo večino omrežja že zgradili. Sicer je res pod zemljo in se ne vidi, vendar smo v to že vložili preko 600 milijonov tolarjev. Manjši del vodovodnega omrežja pa se bo zgradil letos, predvidoma po pole-
tju, saj je minister Podobnik v sklopu vladnega obiska v Vidmu podpisal dogovor o sofinanciranju, v okviru katerega bo zdaj občina Videm nosilec projekta izgradnje mreže v treh občinah.«
Potem je Butolen »opravil« še s tretjo kritiko poslovanja občine, po kateri naj bi bilo v občini narejenega premalo, ker naj bi si župan in še nekateri jemali preveč denarja: »Zase lahko javno povem, da je moje nadomestilo za župa-novanje v preteklem letu znašalo 1,3 milijona tolarjev neto, za potne stroške in dnevnice pa mi je bilo izplačanih 454 tisoč tolarjev. Omenjeni stroški so nastali izključno zaradi vodovoda, saj se je dogajalo, da so si sestanki v Ljubljani sledili tudi večkrat v enem tednu.«
208 milijonov za vodovod, 66 za ceste
Na tej točki se je Butole-novo soočanje z zapisi na internetni strani zaključilo. Žetalski proračun, kot je bil predstavljen vsem navzočim, po osnutku tako na prihod-kovni kot na odhodkovni
strani znaša 483 milijonov tolarjev ob 50 milijonih dolgoročnega zadolževanja: »Na odhodkovnih postavkah je za letos predvideno 132 milijonov za tekočo porabo, 350 milijonov pa znašajo investicijski odhodki. Največ denarja, kar 208 milijonov tolarjev, bo šlo za predvideno letošnje dokončanje vodovodnega omrežja, 66 milijonov za ceste, 61 milijonov za servisiranje dolga, milijon za ohranjanje kulturne dediščine, razlika pa za novo gasilsko vozilo oz. za nakup podvozja v letošnjem letu, nadgradnja pa bo morala počakati na naslednje leto.«
Po dobro uro trajajoči predstavitvi je župan dal besedo svetnikom in predstavnikom vaških odborov, vendar je v dvorani zavladala tišina. Nihče ni rekel nič in tudi pri zadnji točki »razno« ni bilo slišati glasu. Tako je bila občinska seja zaključena, začele pa so se seje posameznih vaških odborov, kjer so se člani podrobneje lotili osnutka proračuna. Ta bo, po njihovih morebitnih pripombah, ponovno v »obdelavi« konec marca, na naslednji občinski seji.
SM
Ptuj • Proračun za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru
Zasebniki bodo fasade lahko obnavljali
tudi s pomočjo javnih sredstev
Ptujski mestni svetniki so na 38. seji, ki je bila 6. marca, brez razprave sprejeli osnutek pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru. V okviru postavke subvencioniranje ureditve fasad v starem mestnem jedru so v proračunu za letos že decembra lani zagotovili 5 milijonov tolarjev sredstev.
Omenjeni osnutek je nastajal dlje časa, pobudo zanj je dela svetnica SD Marija Magdalenc. V Mestni občini
Ptuj so ga pripravili na osnovi sprejetega proračuna in zakona o varstvu kulturne dediščine, ki v 53. členu do-
Lani iz proračuna za fasade 30 milijonov tolarjev
Mestna občina Ptuj je lani za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru namenila 30 milijonov tolarjev. Obnovili so Slovenski trg 7, 8 in 9, Miklošičevo 2 in 4, Krempljevo 8 in Slomškovo 24 ter balkon na Mestnem trgu 4.
P0S£BH0
obvestilo ;
Deželna Banka Slovenije
loča, da lahko lokalna skupnost prispeva javna sredstva v vzdrževanje in obnovo spomenikov v privatni lasti, če vzdrževanje ali posegi v spomenik zahtevajo zaradi njegovega varstva ali prenove izredne stroške, ki presegajo gospodarsko korist in običajne stroške vzdrževanja. Pravilnik je tudi eden od instrumentov ohranjanja ptujskega starega mestnega jedra. Določa način, pogoje in merila ter postopek pridobivanja subvencij za obnovo fasad in streh na tem območju Ptuja. Subvencija je v prvi vrsti namenjena fizičnim osebam, lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb, ki se bodo obnavljale. Do subvencije, ki lahko znaša največ 40 odstotkov pogodbenih del, pa niso upravičena podjetja in pravne osebe, ker bi v tem primeru lahko šlo za državno pomoč v smislu izdatkov občine, ki bi za prejemnika pomenila korist in prednost pred konkurenti, poudarjajo v MO Ptuj. Župan pa je tisti, ki bo vsako leto glede na zastavljeno strategijo in sredstva s sklepom omejil območje prenove. Postopek za dodelitev sredstev se bo pričel z objavo razpisa, ki bo vseboval pogoje in merila, v Uradnem vestniku MO Ptuj. Vodila ga bo tričlanska strokovna komisija, ki jo bo imenoval župan in za katero
bo strokovne in administra-tivno-tehnične naloge opravljal oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj, ki tudi pripravlja programe revitalizacije starega mestnega jedra. Strokovna komisija bo prejete vloge ocenila in pripravila predlog za dodelitev sredstev prejemnikom, ki jim bodo dodeljena s sklepom. Medsebojne pravice in obveznice bo MO Ptuj s prejemniki sredstev za subvencioniranje fasad
in streh v starem mestnem jedru uredila s pogodbami. Izbor prejemnikov sredstev bo odvisen od kategorije spomenika z vidika kulturne dediščine, prednost bodo imeli objekti, katerih fasade in strehe so zaradi dotrajanosti že nevarne za okolico, in objekti z neustreznimi arhitekturnimi rešitvami ali motečo infrastrukturno napeljavo. Več možnosti pri subvencioniranju bodo imeli tudi objekti s starejšo letnico
izgradnje in tisti, ki so delno že obnovljeni.
MO Ptuj bo letos fasade in strehe obnavljala v okviru postavke investicijsko vzdrževanje, kjer ima letos na voljo 60 milijonov tolarjev. Kot je povedal Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje, bodo letos obnovili fasade v Lackovi ulici 3, 4 in 6 ter na Prešernovi 7. Če bo denar, pa še morebiti katero.
MG
			1»'
ff		i-	
' ■ i i' '^Waáif^íC
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko mestno jedro bo v bodoče lepše tudi po zaslugi pravilnika o dodeljevanju sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja. Potreb po obnovi je veliko.
Videm • Vodovod se bo gradil letos
Podpisan sporazum
o soinvestiranju vodovoda
Eden bolj konkretnih rezultatov, ki jih je prinesel obisk vladne garniture v Spodnjem Podrav-ju, je gotovo podpis sporazuma o izgradnji vodovodnega omrežja v treh haloških občinah: Majšperku, Vidmu in Žetalah.
Fricu čestitka, ostalim milijoni
Da bo s tem rešeno vprašaje vodovoda v Halozah in kako zelo bo država pomagala pri tem, se je na končnem srečanju županov, gospodarstvenikov in vlade v Kidričevem pohvalil minister Janez Podobnik. To pa je tako razjezilo podlehni-škega župana Frica, da ga je dobesedno dvignilo s stola in vladnim možem je kar naravnost povedal, da naj ne govorijo, da država rešuje in plačuje izgradnjo vodovoda v Halozah, saj ga je v Podleh-niku zgradil kar on sam brez državnega denarja in da je s tem, ker je on zgradil vodovod v tem delu Haloz, zdaj sploh možno preko podleh-niškega omrežja graditi mrežo v ostale občine. No, ja, če bi župan Fric vsaj rekel, da je vodovod gradila občina, in to izključno z občinskim denarjem (oz. z delom kredita), bi se slišalo precej bolj verodostojno.
Kaj je na takšen svoj medklic podlehniški župan pričakoval od vladne elite, ni povsem jasno, dejstvo pa je, da ni dobil drugega odgovora - pa še ta je bil pospremljen z nasmeškom - kot: »Čestitamo!« Koliko zdaj ta čestitka komu koristi, pa je drugo vprašanje ^
V Vidmu, Majšperku in Žetalah so ostali brez takšne čestitke, zato pa si lahko zdaj
obetajo debele milijone iz državne blagajne. Res je, da jih je bilo treba čakati hudičevo dolgo, saj je projekt skupne izgradnje začel že bivši poslanec Butolen, vendar pa je prišlo vmes do zamenjave vlade, vse skupaj se je zavrtelo nazaj in se potem začelo znova. Da so ljudem po haloških bregačah po neštetih obljubah že popuščali živci in potrpljenje, je tudi jasno.
Končno pa je bil v prostorih občine Videm med vladnim obiskom podpisan sporazum o sofinanciranju izgradnje vodovoda v vseh treh občinah.
Začetek gradnje letos, zaključek leta 2008 ali 2009
»Minister Podobnik nam je ob tem povedal, da je v programu ministrstva dokončanje tega vodovoda v letu 2008, začetek gradnje pa predviden letos poleti. Občina Videm je zdaj pooblaščena, da izvede razpis za izvajalca del za vse tri občine, tako za izgradnjo primarnega kot sekundarnih vodov. Razpis bo en sam za oboje,« je najprej pojasnil videmski župan Friderik Bračič. To pomeni, da je vodja projekta občina Videm v sodelovanju z ministrstvom za okolje, ki naj bi po obljubah Podobnika do sredine marca že poslala vso potrebno razpisno
dokumentacijo, na osnovi katere bo nato Videm pripravil in objavil javni razpis: »Po načrtih naj bi bil razpis objavljen že konec marca, razpisni rok skupaj z rokom za pritožbe traja 45 dni, in če ne bo zapletov, se bodo hitro zatem, po podpisu pogodb z glavnim izvajalcem in podizvajalci, dela začela kmalu v začetku poletja.«
Izgradnja vodovodnega sistema v omenjenih treh občinah pa je še vedno - kljub enotnemu razpisu - razdeljena v dve časovni fazi: »Prva faza se začne letos in zaključuje naslednje leto, ko se začenja druga faza. Ta naj bi se potem končala v letu 2008, morebiti najkasneje leta 2009. Ministrstvo za obe fazi zagotavlja 950 milijonov tolarjev, delež občin pa je približno 20-odstoten. Videm je za prvo fazo že zagotovil dobrih 55 milijonov, še enkrat toliko denarja je predvidenega za drugo fazo, dejansko pa bo ta denar zagotovljen s sprejemom občinskega proračuna za naslednje obdobje.«
Po vodovodu v Vidmu na vrsti ceste
V občini Videm, kot je povedal Bračič, se bo v prvi fazi, torej letos, položila celovita vodovodna napeljava v naseljih Skorišnjak in Gradišče, v drugi fazi (naslednje leto), pa pride na vrsto še Vareja: »Za prvi naselji je
Minister za okoije in prostor Janez Podobnik v pogovoru z videmskim županom Friderikom Bračičem o dolgo pričakovani izgradnji vodovoda v Halozah, ki naj bi se letos res začela
vsa dokumentacija z gradbenimi dovoljenji vred že pripravljena, za Varnico pa smo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je s strani občine pripravljeno vse.«
V	prvo fazo izgradnje se vključujejo tudi Žetale, kjer bo s tem vodovod dokončan, Majšperk pa bo tako kot Videm izvajal še drugo fazo izgradnje. Po prepričanju Bračiča je zdaj ugibanj kako, kdaj in do kod s haloškim vodovodom konec: »Kot rečeno, razpis zajema obe fazi, naša naloga pa je, da budno spremljamo dogajanja in izvedbo projekta do konca.«
V	občini Videm po realizaciji vodovodnega projekta ne bo več gospodinjstev, ki ne bi imela možnosti priključitve na vodovod, hkrati pa naj bi se z dokončanjem vodovodne infrastrukture sprostile tudi možnosti za modernizacijo cest: »Gre za to, da bo precej oz. večina cevi tekla po cestah, makadamskih in deloma tudi asfaltiranih. Ko bo vodovod položen, bomo tako lahko lažje rešili tudi vprašanje ureditve cest. Pri tem zdaj čakamo tudi na obljubljen državni razpis za sofinanciranje cest v obmejnih področjih, za katerega že pripravljamo vso dokumentacijo, zajeli pa smo kar okrog 20 kilometrov cest v naši občini!«
Poleg osrednje točke Podobnikovega obiska v Vidmu, se pravi podpisa sporazuma o financiranju izgradnje vodovoda, pa si je minister ogledal še pred-vidno lokacijo za ureditev poslovno-obrtne cone v tej občini. Ta naj bi se locirala na sedanji še aktivni gramoznici v neposredni bližini bodoče avtoceste, vendar pa v občini nameravajo odkupiti še nekaj zemlje od sklada in zasebnih lastnikov, saj naj bi cona obsegala vsaj 10 do 12 hektarjev. »Težav s prostorskimi akti zaradi ne-precizirane trase avtoceste nimamo, okvirno je namreč potek avtoceste določen in točno vemo, da gre za pas okrog 50 metrov na vsaki strani sedanje ceste, kjer se pač zaenkrat ne predvideva nobena izgradnja ali drug promet s temi nepremičninami,« je ob tem še povedal župan Friderik Bračič.
Od tod in tam
Benedikt • Srečanje krvodajalcev
V Benediktu je na turistični kmetiji v Trsteniku potekalo tradicionalno vsakoletno srečanje krvodajalcev, ki ga organizira občinska organizacija Rdečega križa Benedikt. Za kulturni program so poskrbeli učenci in učenke OŠ Benedikt pod vodstvom mentorice podmladka RK Marjane Farazin. V okviru srečanja so pripravili tudi predavanje, na katerem so predavali Irena Malačič, dr. med. z Oddelka za transfuziologijo in imunohematologijo mariborske bolnišnice, glavna medicinska sestra Greta Kenc in Boštjan Novak, ki je pri Rdečem križu Slovenije zadolžen za krvodajalstvo. Zbranim se je za pomoč pri humanitarni dejavnosti zahvalil predsednik OO RK Benedikt Mirko Šijanec in se pohvalil, da na območju Benedikta število krvodajalcev narašča. Tako so lani organizirali tri krvodajalske akcije, na katerih je 309 občanov darovalo kri. V zadnjih dveh letih se je v Benediktu število krvoda-jalcevpovečalo za 68 odstotkov.
Srečanje krvodajalcev se je zavleklo pozno v noč, udeležilo se ga je 80 krvodajalcev. Kot je povedal predsednik občinskega odbora Mirko Šijanec, bodo tudi letos v Benediktu organizirali tri krvodajalske akcije. Prva bo že 15. marca, druga bo izredna ob občinskem prazniku 8. julija, tretja pa 17. novembra.
Zmago Šalamun
Dornava • Občni zbor KO RK
Vodstvo krajevne organizacije RK Dornava, ki ji predseduje Franc Ciglar, šteje pa kar 160 članov, je v soboto pripravilo redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo minulega leta in si postavili načrte za letos. »Seveda še naprej ostaja naše vodilo pomagati starejšim občanom, invalidom in vsem ljudem v stiski. V sklopu dela bomo poleg krvodajalskih akcij, ki jih organiziramo skupaj z Zavodom dr. M. Borštnarja, tudi letos pripravili nekaj neformalnih srečanj in izlet, pav tako je v planu razdeljevanje paketov humanitarne pomoči najbolj potrebnim, ki jih dobivamo iz Ljubljane. Sicer pa moram posebej pohvaliti naše krvodajalce, na katere smo zelo ponosni in upamo ter verjamemo, da se bodo po njih zgledovali tudi naši najmlajši člani,« je med drugim povedal Ciglar.
Da so v dornavskem odboru RK res lahko nadvse ponosni na krvodajalce, je dokazoval neverjetno dolg seznam imen vseh tistih, ki so kri darovali že večkrat. Vsi so bili nagrajeni s priznanjem, posebne nagrade pa so prejeli tisti, ki so kri darovali 50- ali večkrat. Med »zlate« darovalce so se letos vpisali: Jože Kokot, Miran Zagoršek in Romana Jurič, 60-kratni darovalec je Vinko Kokol, 70-kratni darovalec pa Milan Štumberger.
Poseben aplavz pa si je zaslužil rekorder med darovalci Drago Sedmak (na fotografiji), ki je do marca letos kri daroval že 117-krat.
SM
Videm • Župan sprejel poljske osnovnošolce
Učence devetih razredov iz Poljske, ki so minuli teden v okviru projekta Comenius obiskali svoje sovrstnike v Vidmu, je sprejel tudi župan Friderik Bračič. Na kratko jim je predstavil občino in njene značilnosti, slišati je bilo tudi nekaj besed o načinu funkcioniranja osnovnih šol in vlogi občine pri tem, pa tudi o izgradnji novega vrtca, ki je predvidena že letos. Mladi gostje pa so se županu zahvalili za gostoljubje, povedali so tudi, da so se v Vidmu počutili odlično in da se zahvaljujejo vsem, tako družinam, kjer so bivali, kot tudi drugim, ki so jim omogočili preživeti zelo prijeten, zanimiv in poučen teden v Sloveniji. Izrazili pa so tudi željo, da bi se tovrstno medsebojno sodelovanje še nadaljevalo v prihodnosti in postalo tradicionalna oblika druženja.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Mlekarstvo • Ptujska Mlekarska zadruga poslovala dobro
Izvoz v Italijo nI nobena rešitev!
»Leto 2005 je bilo za mlekarje eno najtežjih doslej, zlasti zaradi cen mleka, uvedbe kvot, izvoza mleka v Italijo itd. Vse to se je seveda odražalo tudi pri našem poslovanju, čeprav lahko vendarle rečem, da smo kot zadruga leto zaključili uspešno,« pravi direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič.
S finančnimi rezultati so tako v MZ zadovoljni, čeprav so nekoliko pod planom; skupni prihodki so znašali nekaj manj kot 2,6 milijarde tolarjev. Največ prihodkov (2,14 milijarde) je iz prodaje mleka, nekaj še iz prodaje trgovskega blaga (354 mio). Odkup mleka v lanskem letu je bil sicer količinsko enak kot leto poprej, kar pomeni, da so v MZ skupaj odkupili 32,247 milijona litrov mleka. Povprečna odkupna cena mleka v desetih mesecih lanskega leta je bila za pridelovalca 65,2 tolarja. »Novembra
in decembra lani pa so naši pridelovalci dobili precej višjo ceno, in sicer 70,64 tolarja po litru. Ta dvig je posledica višje cene mleka na trgu, novega sistema obračunave stroškov, članom pa smo po dva tolarja na liter dodali tudi zaradi dobrega poslovanje zadruge,« pojasnjuje Zupanič. Seveda pa je od te cene potrebno odšteti še stroške, ki nastajajo pri zbiranju mleka: »Proizvajalce smo porazdelili v razpredelnico od največjega do najmanjšega in s tem je nastal direktni strošek po kmetiji od 2 do 15 tisoč
Direktor MZ Ptuj Drago Zupanič upa, da bosta slovenski mlekarni vendarle našli skupen jezik.
tolarjev, odvisno od velikosti kmetije. To je manj dobro za male pridelovalce, ki so izgubili, pridobili pa so veliki.«.
Združevanje zbiralnic, dvodnevni odvoz
Lani je MZ še organizirala odkup mleka na 198 zbirnih mestih; od tega na 88 skupnih zbiralnicah in 110 individualnih. Število pridelovalcev pa še vedno konstantno pada (lani jih je bilo v MZ vključenih le še 620), po drugi strani pa se zelo povečuje povprečna mlečnost na kmetijo (lani je znašala 52000 litrov, leta 1994 pa, recimo, komaj 9500 litrov).
»Letos prehajamo v celoti na dvodnevni odvoz mleka s terena, s čimer poskušamo zmanjševati stroške. Zaradi padanja števila pridelovalcev se namreč pojavljajo težave, ker nekatere zbiralnice dnevno ne dosegajo več niti 200 litrov, kar je nerentabilno, zato bo sledilo tudi združevanje zbiralnic.«
Sicer pa člani MZ po besedah direktorja pridelujejo izjemno visoko kvaliteto mleka, tudi kar se tiče vsebnosti bakterij: »Glede ugotavljanja bakteriološke vsebnosti se
Investirajte varneje. Trikrat varneje!
Uravnoteženvzajemni sklad Capital Invest Guarantee Basket 2013 investiravnajboljše vrednostne papirje na kapitalskem trgu Vzhodne in Srednje Evrope. Zaklenite svojo glavnico s trojno garancijo Bank Austria Creditanstalt AG Dunaj in si pridobite priložnost za rast svoje naložbe. Vplačila v sklad so možna do 29. septembra 2005.
Banli^Vustria Creditanstalt
Investicijske sklade Capital Invest upravlja Capital Invest GmbH, die Kapitalanlagegeselischaft der Bank Austria Creditanstalt Gruppe. Trženje, distribucijo in vplačila investicijskih skladov Capital Invest izvaja Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Investicijski sklad nima statusa depozita po slovenskem Zakonu o bančništvu. Banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Zaradi gibanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost, da vlagatelj v primeru izstopa iz sklada pred njegovo zapadlostjo dne 30.09.2013 ne dobi povrnjenih vseh sredstev, vloženih v investicijski sklad. Tekoči podatki o gibanju vrednosti točke posameznega sklada so dnevno objavljeni v časnikih Delo in Finance. Prospekt vzajemnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta, dodatek za vlagatelja ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani www.ba-ca.si in v poslovnih enotah banke. Vstopna provizija znaša 3 % vplačanega zneska. Upravljalska provizija znaša na letnem nivoju največ 1,2 %. Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana
bo sicer uveljavilo pogostejše vzorčenje, vzorčile se bodo cisterne, rezultati vzorcev pa bodo vplivali na ceno mleka oziroma tudi zavračilo mleka. Pri nas sicer ni veliko nekvalitetnih proizvajalcev, tisti, ki so, se bodo morali od proizvodnje pač posloviti.«
Kar se tiče kvot, pa so pridelovalci mleka lahko mirni; kvota na nacionalni ravni za leto 2005/06 zagotovo ne bo presežena. »Tisti, ki so morda že presegli svojo referenčno kvoto, torej ne bodo sankcionirani. Vendar pa opozarjam vse pridelovalce, ki se nameravajo ukvarjati z aktivno prirejo naprej, da si z nakupom zagotovijo dodatno kvoto. Leto 2006/07 bo namreč podlaga za obdobje naslednjih šestih, sedmih let, do leta 2013. Za tisto količino, ki bo presegala individualno kvoto, kmetje v prihodnje ne bodo dobili premije, ta pa znaša za leto 2006/07 kar 8,20 tolarja, kar je veliko. Podlaga za nadaljnja leta naprej je torej to leto!«
Prodaja mleka v Italijo je poskus rušenja zadruge!
Eden od dogodkov, ki je neljubo presenetil vodstvo in tudi ostale člane MZ, je odločitev devetih zadružnikov, da mimo pogodbe z MZ začno prodajati svoje mleko Italijanom.
»Nad njihovim dejanjem sem bil zelo presenečen in šokiran, saj smo se pred tem veliko pogovarjali o prednostih in slabostih oz. pasteh take poteze. S ceno, ki jo plačujejo Italijani, se na veliko manipulira; nihče namreč ne pokaže faktur, nihče noče povedati, koliko se jim konkretno plača za liter mleka. V zvezi s tem moram povedati, da smo se tudi mi kot zadruga pogovarjali z italijanskimi interesenti za odkup, vendar smo na koncu ugotovili, da z obračunavo vseh stroškov ne bi dosegli nič kaj višje cene. Prepričan sem, da tudi ti kmetje, ki so se na lastno roko odločili za izvoz, nimajo višje cene kot naši člani. Razočaran pa sem nad njihovim dejanjem zato, ker smo se pred tem pogovarjali, da če bomo že šli v izvoz, gremo vsi skupaj, če je to pametno, ne pa tako! Zato sem tudi prepričan, da v našem primeru ni šlo toliko za razliko v ceni, ampak bolj za poskus rušenja zadruge!«
Zupanič ob tem pravi, da prihodnosti ne more in ne želi napovedovati, predvsem ne v smeri, s kom bo MZ v prihodnje sodelovala: »Za vsako ceno gotovo ne bomo ostali »zvezani« z našimi mlekarnami. Vendar, dokler mlekarne še redno plačujejo, ne vidim razlogov za prekinjanje pogodb. Sploh pa ne ob zadnjih informacijah, ki kažejo, da sta se Pomurska in Mlekarna Celeia vendarle začeli dogovarjati glede posameznih programov ter da rdeče
Tradicionalni kravji zvonec v rokah zmagovalca v oddaji mleka - prvo mesto si je prislužila kmetija Šmigoc iz Podlehnika za 500.427 litrov oddanega mleka.
številke stagnirajo. V primeru, da se bodo zadeve zaostrile in šle preko meja, ki jih rejci še lahko prenesejo, pa bomo seveda vsi skupaj, to poudarjam, kot zadruga, iskali rešitev tudi v tujini!«
Italijani ne bodo plačevali po višjih cenah
Po Zupaničevem mnenju je namreč največja katastrofa za kmete, če se bodo odločali za »soliranje«, torej samostojno direktno prodajo mleka tujcem: »Tu bodo potegnili oni sami najkrajšo, in to vedo vsi, tako kmetje sami, enako pa govorijo tudi v sosednjih, avstrijskih zadrugah. Nobena skrivnost ni, da so ti kmetje imeli velike težave že ob koncu lanskega leta, ko jim je italijanski kupec odpovedal pripravljene količine mleka. Takrat so preko GPZ pritisnili na mlekarno, da se je to mleko odkupilo oz. predelalo v mlečni prah!«
Po sklepu zadruge se teh devet članov, ki se je odločilo za samostojno prodajo mleka v Italijo, tudi ne more zdaj vrniti nazaj v MZ.
Zupanič pa je ob koncu opozoril še na eno dejstvo: »Pričakovati, da bodo odkupne cene mleka ostale na sedanji ravni, to je 68,5 tolarja, kolikor je znašala cena januarja, je nerealno. Mlekarne bodo gotovo izvajale pritisk na znižanje cene, trend upadanja cen je viden v vsej EU in tega se bomo morali zavedati vsi. Z nerazumnim izsiljevanjem višjih cen bo vsak sam silil v propad. Če bodo naše mlekarne znižale stroške in izvedle prestrukturizacijo, potem bodo morali pri ceni za kakšen tolar popustiti tudi rejci. Izvoz v Italijo v tem kontekstu ni nobena rešitev, tudi italijanski odkupovalci že nižajo in bodo še naprej nižali odkupne cene. Tega se zavedajo tudi tisti, ki so se odločili za prodajo mleka v to državo.«
SM
Najboljša je kmetija Smigoc
Na letošnjem 14. občnem zboru MZ je vodstvo zadruge že po tradiciji razglasilo in nagradilo tri najboljše člane z največjo količino oddanega mleka ter tri najbolj čiste zbiralnice.
Prvo nagrado za daleč največjo količino oddanega mleka si je prislužila kmetija Šmigoc iz Pod-lehnika, ki je lani presegla magično mejo pol milijona litrov mleka (500.427 litrov). Drugo nagrado je prejela kmetija Pintarič iz Zamušanov (442.126 litrov), tretjo pa kmetija Skledar iz Apač (381.018 litrov).
Za najčistejšo zbiralnico leta 2005 je bila razglašena zbiralnica Sakušak, ki jo vzdržuje Marija Fi-lipič, druga nagrada je pripadla zbiralnici Bratis-lavci v rokah Marije Zavec, tretja pa je zbiralnica Starošince, za katero skrbi Jožica Žunkovič.
Foto: SM
Ptuj • Pričetek tečaja renesančnih plesov
Najprej plesalci - nato glasbeniki
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, katerega cilj je v Ptujčanih vzpodbuditi nekoliko več meščanskosti in obuditi tradicijo srednjeveškega življenja v mestu in njegovi okolici, je v ponedeljek pričelo izvajati tečaj renesančnih plesov.
Foto: jš
Z renesančno glasbo se v društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj že uspešno spopada Damjan Kobale.
Kakih 15 udeležencev tečaja je prvih plesnih korakov pričela poučevati Jerneja Bom-bek, po navdušenju udeležencev tečaja pa lahko sodimo, da se bo uresničil njihov prvi cilj - namreč plesni nastop v času Jurjevega sejma, ko se bodo člani društva spet predstavili s svojo tradicionalno srednjeveško stojnico in tokrat tudi z renesančnimi plesi. Seveda v ustreznih kostumih.
Delo članov društva Ce-sarsko-kraljevi Ptuj postaja
Podlehnik • Območna revija lutkovnih skupin
Dober dan, lutka
V petek je bila v krajevni dvorani Podlehnik območna revija otroških lutkovnih skupin, ki so jo pripravili: Območna izpostava JSKD Ptuj, Občina Podlehnik in OŠ Martina Koresa Podlehnik. Tokrat je nastopilo pet otroških lutkovnih skupin.
Lutkovna skupina Srčki iz Dijaškega doma Ptuj je predstavila lutkovno igrico Veselo pričakovanje, avtorji igrice
so člani lutkovne skupine in mentorici. Igrica je nastala pod mentorstvom Klementine Pulko in Darke Jurgec.
Lutkovna skupina Hajdina je predstavila Snežake korenjake.
Lutka Lutkica, to je mlajša skupina OŠ Martina Koresa Podlehnik, je pod režiserskim vodstvom Zdenke Golub zaigrala Medvedkove medenjake, igrico je napisala Zdenka Golub.
Lutkovna skupina OŠ Hajdina, ki jo vodi Tatjana Habjanič, je predstavila Snežake korenjake Jane Milčinski.
Lutkovna skupina Zvezdice iz OŠ Ljudski vrt Ptuj se je lotila igrice Mojce Osojnik Polž Vladimir gre na štop. Lutkovno skupino na šoli vodi Karmen Pulko. Revijo je zaključila starejša skupina Lutke lutkice iz OŠ Podlehnik. Tudi to skupino vodi Zdenka Golub, ki je bila tudi tokrat avtorica igrice Kraljičin zobobol.
Revijo je vodila Nataša
v mestu že prav prepoznavno. Da bi ga še popestrili, pa razmišljajo tudi o ustanovitvi glasbene sekcije, ki se bo seveda prav tako posvečala renesančni glasbi. In če vas njihova dejavnost zanima, vas bodo prav veseli - tako v plesni sekciji (plesalci se sestajajo vsak ponedeljek ob 19. v Narodnem domu) kot v glasbeni, ki jo šele ustanavljajo, ali pa pri kateri drugi svoji dejavnosti.
jš
Petrovič, strokovno pa jo je spremljal Danilo Trstenjak,
igralec Lutkovnega gledališča Maribor. Nastopajoče in gledalce je pozdravil tudi podleh-niški župan in ravnatelj šole Vekoslav Fric.
Po reviji smo Danila Trstenjaka poprosili za oceno in dejal je, da je zelo pohvalno, da se na nekaterih osnovnih šolah sploh ukvarjajo z lutkovno dejavnostjo, saj le-ta zahteva kar nekaj truda, tudi časa in volje ter odrekanja učiteljev in učencev. Predstave so bile po mnenju selektorja zelo dobre, predvsem po likovnih podobah, videli smo inovativne, kreativne, ustvarjalne lutke, ki so bile unikatne iz posameznih šolskih sredin. Predstave so bile tudi vsebinsko dobro izbrane. Niso bile niti preveč didaktične, niti preveč svobodne. Mentorjem je Danilo Trstenjak predlagal, da se med seboj povežejo in predstavijo igrice vsaj na vseh šolah, ki se z lutkovnimi igricami ukvarjajo, saj bi bila škoda, če bi učenci igrali zgolj na revijah, ki jih organizira sklad za kulturne dejavnosti.
Franc Lačen
Skorba • Potopisno predavanje IMatiJe Brodnjaka
Matija napolnil Dom krajanov
V petek je v Skorbi domačin Matija Brodnjak (sicer absolvent EPF v Mariboru, smer Turizem) pripravil potopisno predavanje, kjer je opisal svoja doživetja s poti po Avstraliji.
Dežela »tam spodaj« ga je privlačila že od malega, zato ni nič preveč razmišljal, ko je prišla pobuda avstralskega prijatelja Gregorja Robarja po popotovanju v Avstralijo. Na pot so se odpravili Marko Žiher, Melita Kelenc, Boštjan Pesek, Mitja
Gselman in Matija Brodnjak, ki so v 44 dneh prepotovali velik del vzhodne obale (od Melbourna, preko Sydneyja, do Townsvilla, kjer so občudovali lepote velikega koralnega grebena), vzhodni del Tasmanije, za konec pa so se trije avantu-
risti (Boštjan, Mitja in Matija) z najetim avtomobilom odpravili še v notranjost te širne dežele in si ogledali tudi sveti kraj prvotnih prebivalcev Avstralije aboriginov - goro Uluru, Kings Canyon in Coober Pedy - svetovno prestolnico opalov. Za konec so si še ogledali nekaj dvobojev na znamenitem teniškem turnirju Australian Open, kjer pa so pesti stiskali za našo Katarino Srebotnik.
Popotniki so bili navdušeni
Foto: Črtomir Goznik
Matija Brodnjak (v sredini, zraven njega desno je Ivan Ogrinc, predsednik KD Skorba) med številnimi obiskovalci njegovega potopisnega predavanja, ki so do zadnjega kotička napolnili Dom krajanov v Skorbi.
Matija se je posebej zahvalil vaškemu odboru Skorba, ki mu je omogočil predstavitev v Domu krajanov, Ivanu Ogrincu, predsedniku Kulturnega društva Skorba, za pomoč pri organizaciji večera in pevkam Kulturnega društva, ki so v uvodu zapele eno njegovih najljubših pesmi.
nad sprejemom, ki so jim ga pripravili predvsem slovenski izseljenci v Avstraliji in drugi znanci, ki so jim želeli pokazati vse znamenitosti posameznega kraja, zato so bili dnevi večinoma prekratki za ogled vseh naravnih in drugih lepot te dežele. Tam so spletli tudi veliko novih poznanstev in prijateljstev, tako da je v zraku obvisel občutek, da to ni bila zadnja pot v ta del sveta.
Obiskovalci potopisnega predavanja, ki so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano v Skorbi(!), so z zanimanjem opazovali Matijeve čudovite posnetke, veliko pa je o dogajanju s šaljivimi komentarji dodal avtor sam. Po koncu predstavitve nihče ni razočaran odhajal domov, saj so izvedeli veliko zanimivega o najmanjši celini, katere značilnost sta predvsem velika gospodarska rast in multikulturnost, ki je posledica velikega števila priseljencev.
Jože Mohorič
Tednikova knjigarnica
Modro nebo za mame
Mama je ena sama. Veš, mama, rad bi ti napisal pismo. Materina skodelica kave.
Mama, živ sem in zdrav. Mama gre trikrat okoli sveta. Povej no, mama, kdo dela otroke. Mama je znesla jajce. Pesmi za mojo mamo. Mama ne ve, očka ne sme. Si ti naša mami? Kako raste mama. Kdo mamici soli pamet? Mame ni doma. Mama, kam gremo. Doda in mama. Muž za mamo. Miklova mama. Mama, piši mi. Mamina knjigica imen. Mama je moja zdravnica. Kdo je moja mama. Mama na begu. Mama ne sme zvedeti. Tako je kuhala moja mama. Mama, si videla mrtvega psa. Očka in mama se prepirata. Mama, ne jezi se: velja tudi za očete. Mama v pralnem stroju. Mama je otročja na poseben način. Ena mama več. Nova mama za malo Sunny. Mama Lucija. Mama z napako. Kako raste mama. Vprašaj mamo: a dodaj ščepec pameti: petdeset stvari, ki bi ti jih mama morala povedati, pa ti jih verjetno ni. Ko je mama na službenem potovanju. Mama, čujem te ^ Mama, umrl bom. Podoben sem svoji mami. Mama išče izgubljenega sina. Mama in otrok. Oh, očka, ubogi očka, mama te je obesila v omaro in meni je tako hudo. Rada te imam, mama. Najlepša beseda je mama. Je že v redu mama ^ Skoraj petsto naslovov izvrže računalnik (COBISS knjižnični program), če je iskalni pojem »mama«: naslove pesmi, romanov, kratkih zgodb, slikanic, člankov, glasbenih enot ^ Toda med njimi pa ne bo izvrstne slikaniške novosti, kije pred kratkim izšla pri založbi Karantanija. Andrea Petrlik Huseinović je skozi avtorsko slikanico, z besedo in čopičem, izrazila svojo davno izgubo matere.
Slikanica Modro nebo začenja z nagovorom bralcev:
Vsakdo je vsaj enkrat v življenju slišal pravljico o Pe-pelki. Zgodbo o deklici, ki je ostala brez mame in očeta, prepuščena tistim, kije nikoli niso mogli imeti tako radi kot njeni lastni starši.
Ste kdaj pomislili, koliko otrok na tem svetu odrašča brez ljubezni in topline? Osamljeni in žalostni, nerazumljeni in zavrženi ljubezen iščejo drugod. V sanjah, v pravljicah, med igračami, pticami, živalmi, cvetjem
Vsak dan povsod okoli nas ti žalostni otroci odraščajo v žalostne ljudi. To je zgodba o eni izmed takšnih deklic.
»Avtobiografska pravljica« o desetletni zelo osamljeni deklici, ki najde izhod iz samote v prijateljevanju z živalcami, bitji onkraj nebesne črte. Pravzaprav so to živalce, spominski utrinki iz časov, ko sta bili skupaj z mamo: polž (reševali sta polže, ki so zatavali na vozišče), mišek (koliko pravljic ji je pripovedovala mama, tudi miške so nastopale v njih), slon (pogosto sta hodili v živalski vrt), zajec (iz Alice v čudežni deželi, mama ji je veliko brala), želva (hranili sta jo s solato) . Izjemno pravljično pokrajino, vso v modrih, sivih in belih barvnih tonih, začenja avtorica z zakritim portretom svoje mame (fotografija) in zaključuje s portretno fotografijo, ki jo je posnela avtoričina mama leta 1972. Pet let kasneje je Andrea Petrlik ostala brez mame in očeta. Avtorica, zdaj sama mama, je na posebno čuten, besedno in likovno dovršen način izrazila in premostila duševno stisko ob izgubi mame.
Slikanica Modro nebo (prevod Ljubica Karim Rodo-šek) je dobila zlato plaketo na bienalu ilustracij v Bratislavi in nagrado Grigor Vitez. Zaradi njene izrazne moči in lepote ter poetičnosti jo ob pravkar minulem dnevu žena priporočam vsem knjigoljubom.
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
NEDELJSKA CENA - velja samo v nedeljo, 12.3.2006
Jajca S Perurnina Ptuj, 10/1
]

NEDELJSKA CENA - velja samo v nedeljo, 12.3.2006
Domača jetrna pašteta Pomurka, 100g
Sveze meso





Tekoče milo Well - šipek, 1L
229."
Detergent za posodo Pril
Ponudba velkja do 15.3. oz. doprodajezalos. Jasros d.o.o., Lase 1b, Podplat
AGER
TRGOVINE
-	Šentjur - Grobelno - Šmarje
-	Podčetrtek - Krško
-	Prvomajska RS - Tržišče RS
-	Kostrivnica - Kidričevo
-	Gorišnica - Duplek
-	Melje - Radvanje
www.trgovinejager.com
Rotacijska svetilka, magnetna, 12V, primefeâiZâJdelovno in kmen^^alifeiniZacijo
Kovinsk^miverzalni rezalňik^BomaB^200W. veliko reziloi^netjavečega jekla TvOmm^''' nazobčano rezilo, ohisje^iZjALU, kovinska^drsna plošča, kovinsko vodilo po^i^mega pladnja, varovalo za prste
1 599 - 8 9)99 -
ŠIROKA PONUDBA GRADBENEGA MATERIALA V P.E. MOŠKANJCI telefon: 02 741 61 92
Polnilo 50x14, Ljubečna
\ 59 4 OOO	Mladi goveji vrat brez kosti, ■ ^ 25 OQQ
_usij
Omet Klebespachtel, 25/1, qvarzolit, za izdelavo toplotnih fasad, za lepljenje kitanje, poraba cca. 8 kg/m2
Opeka Porotherm 3
Mreža fasadna, 145g, rola 50m2, rdeče barve
JAGER - Kidričevo JAGER - Gorišnica
JAGER - Kidričevo
JAGER - Gorišnica
Gorišnica • Zgodovinsko predavanje
So bili Veneti nasi predniki?
S tem vpraSanjem je predavatelj Robert Petrič začel predavanje o narodu Venetov, ki ga je minuli petek organiziral gorišniški Klub študentov v novi občinski dvorani.
V dobro uro in pol trajajoči predstavitvi različnih zgodovinskih, zlasti pisnih virov je bilo slišati, videti in prebrati veliko bolj ali manj neposrednih dokazov o tem, da so bili Veneti najverjetneje res prvotni naseljenci na praktično celotnem območju Evrope, deloma Rusije in ostalih severnih baltiških držav. Živeli naj bi v obdobju staroveških Grkov, mejili na Etruščane in na jugu na Ilire, gotovo pa naj bi bili po najdenih zapisih v naših krajih naseljeni pred Kelti in Germani. Različice imen, ki so se pojavljale skozi zgodovino, so Venedi, Vendi, Vandi in Vandali - o njih naj bi se govorilo zlasti na današnjih tleh Madžarske. Za današnjo Slovenijo pa se je največkrat pojavljalo ime Venedi
ali Vindišarji.
Prva znana omemba naroda Venetov je odkrita v Ho-merjevi Iliadi, dobrih 900 let pred našim štetjem, nato pa se je pri različnih zgodovinarjih, pesnikih in mislecih pojavljalo še velikokrat; o njih je pisal tudi Julij Cesar in cesar Julijan. Kasneje, nekje od 13. stoletja našega štetja, so se začeli pojavljati prvi zapisi, ki so Venete oz. Vene-de enačili s Slovani, zapisi iz 16. stoletja govore o velikem narodu Wandalov, ki so po-seljevali široko območje od Poljske do Dalmacije, Venete je nato omenjal tudi Adam Bohorič, v 18. stoletju pa se oblikuje tudi prva teza o tem, da so Slovani in Iliri nasledniki Venetov.
Dokaze o izvoru ostalih na-
Venetski črkopis
1
M
\ /
\1/
<1
Tako Izgleda originalna venetska pisava oz. abeceda.
Predavatelj Robert Petrič je nanizal številne vire in podatke, ki govore v prid dejstvu, da so bili naši predniki Veneti.
rodov iz Venetov je nato Pet-rič iskal tudi v krajevnih poimenovanjih; tako se je recimo Bodensko jezero imenovalo Lacus Venetus, Bavarska Vin-delicia, Saška pa Wendland, Dolomiti Venetske gore, Julijske Alpe Venetske alpe, območje današnje Slovenije pa je bilo na starih zemljevidi skoraj brez izjeme označeno kot Marca Vinedorum. Še danes pa o venetskem izvoru pričata imeni Dunaj (Wien) in Benetke (Venezia). V imenih slovenskih naselij je sicer manj direktnih povezav z Veneti, po besedah Petriča pa v
nikakor ni bila nezanimiva in čeprav stoodstotne trditve, da so predniki Slovencev res Veneti, Petrič ni upal podati,
Podlehnik
pa je vendarle poskušal dokazati, da vsa zgodovinska dejstva govorijo tej tezi v prid.
SM
območju Ljutomera še danes naselje z imenom Benetek, ki se je nekoč imenovalo Venet-ki. Sicer pa se je Petrič poigral tudi z razlago ostalih znanih krajevnih imen v neposredni okolici. Tako naj bi ime Ptuj, v preteklosti Poetovio, izhajalo iz imena Potavje, kar naj bi pomenilo razpotje ali križišče, enako naj bi veljalo tudi za italijansko mesto Padova. Pesniška dolina naj bi po Pet-ričevi razlagi najverjetneje dobila ime zaradi obilja dobrega in kvalitetnega peska, Pohorje naj bi izhajalo iz pogorja, Korenjak in Gorenjski Vrh naj bi dobila ime zato, ker označujeta nekaj, kar je gori, na vrhu, na hribu, Go-rišnica pa zaradi neposredne bližine goric povsod okrog nje, prav tako tudi Podgorci. Celo Triglav naj ne bi dobil imena po svoji obliki, ampak zato, ker so Wandali častili boga s tremi glavami, ki so ga imenovali Triglaw.
Zanimiva je bila tudi predstavitev venetske abecede oziroma črk, ki so zelo podobne slovenskim, še danes pa si raziskovalci niso na čistem, kako prebirati venetske zapise; ali od leve proti desni ali obratno ali morda od zgoraj navzdol oz. obratno.
No ja, kakorkoli že, razlaga
Vesel četrti fašenk
Na podlehniškem področju ima fašenk dolgo in bogato tradicijo. Tako v okviru društva deluje več skupin, ki ohranjajo ljudsko dediščino: veliki orači, skupina pokarjev, pevci ljudskih pesmi Kopači, poskrbeli pa so tudi za podmladek - male orače.
Obe skupini oračev hodita v času pusta, od pustne nedelje pa do torka dopoldne, po podlehniških vaseh, tako kot je bilo to nekoč v navadi. Letos so se jim pridružili tudi pevci Kopači in s petjem prijetno popestrili fašenk. V društvu se namreč zavedajo, da je največje in najlepše doživetje kurentije prav gotovo v njihovem primarnem okolju - v haloških vaseh in ne le na mestnih karnevalih, čeprav sodelujejo tudi tam.
Na pustni torek popoldne
pa je KFD Podlehnik organiziralo v kraju že 4. pustno povorko in pokop pusta. Nastopili so člani Pihalnega orkestra KD Podlehnik, domači orači, pokarji, rusa ter ostale pustne maske. Bilo pa je tudi veliko gledalcev. Za bogato kulinarično predstavitev so poskrbele članice Društva podeželskih žena Podlehnik.
Tako, pust je za nami. Po starem izročilu naj bi kurenti pregnali zimo, letos pa ta še kar traja in traja ^
D. Kurež
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DK
Ptuj • O inšpekcijskem nadzoru, pooblaščenem zdravniku ter varnosti in zdravju pri delu
Inšpektor je več kot policaj
Februarski delovni sestanek Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, potekal je v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Ptuju, je bil posvečen inšpekcijskemu nadzoru, delu pooblaščenega zdravnika medicine dela ter varnosti in zdravju pri delu. Udeležili so se ga člani društva, nekateri pooblaščeni zdravniki in inšpektorji. Predsednik društva Franc Stopajnik je povedal, da so ga organizirali zaradi nejasnosti pri izvajanju inšpekcijskega nadzora in problematike zdravstvenega varstva, s katero se srečujejo pooblaščeni zdravniki medicine dela.
Vsi predpisi, ki jih imamo po novem, so bili zgrajeni na podlagi evropskih direktiv. Po letu 1993 v Sloveniji več ni bil sprejet noben zakon, ki ne bi upošteval teh dejstev. Varnost je najbolj intimna zadeva, ki poseže v človeka in njegovo okolico. Vsakdo ima pravico, da dela v pogojih, kjer se mu ne bo nič zgodilo 40 let. Pravila o delu so posebna pravila. Civilizirane države so bile tiste, ki so po letu 1919 začele sprejemati omejitve, pravila, ki so jih vgradili v svoje državne sisteme zato, da ne bodo po cesti hodili sami invalidi. Tudi ko govorimo o svobodni konkurenci, ki je ena od temeljnih podlag v Evropi, se ne sme in ne more zgoditi, da bi ena država »delala« invalide, ki jih bodo pokrivali skupni socialni dogovori. Zato Evropa nadzira izvajanje tistega, za kar smo se dogovorili. Za to, da se ne bo nobenemu delavcu nič zgodilo, mora poskrbeti delodajalec, ali se bo pri tem posluževal tudi katere od strok, je njegov problem, je na delovnem posvetu na Ptuj med drugim poudaril glavni republiški inšpektor za delo mag. Borut Brezovar. V Sloveniji je skupaj nekaj manj kot 90 inšpektorjev za delo. Neodvisen nadzor mora imeti dovolj pooblastil, da lahko naredi vse potrebno, da se zagotovi dosledno izvajanje sprejetih predpisov.
Naloga inšpekcije ni v tem, da je dobričina, njena naloga tudi ni v svetovanju, njena naloga je, da zagotovi izvajanje predpisa, ne tega, kar je koristno, pametno, še manj pa tega, kar je pošteno ali očitno v prid eni ali drugi strani, ampak zgolj predpisa, kakršnega je nekdo, ki je to smel, tudi sprejel. »Naloga inšpektorja je, da izvaja predpis v besedilu, kot ga je sprejela država. Če tega ne dela tako, se mu zgodi Lipa, če skuša biti preveč svetovalec, pa premalo inšpektor. O inšpekcijskih pooblastilih obstaja
veliko predpisov. Bistvo vseh pa je skrito v konvenciji 81, da je država dolžna zagotoviti izvajanje sprejetih predpisov. S strani delodajalcev, delavcev in še koga pa so vedno izražene želje, da bi inšpekcija, kolikor je le mogoče, delila nasvete in bila tudi čim manj policija. Inšpekcije povsod na svetu tudi delajo tako, da ves čas krmilijo iz ene v drugo skrajnost. Tudi slovenski inšpektorji ne želimo biti vedno policaji, pravi mag. Borut Brezovar. V načelu je tako, da je inšpektorjeva dolžnost, razen v primeru, ko gre za evidentno kršitev, da postopoma z najmanjšimi prisilnimi sredstvi zadeve pripelje do cilja. Če pa se ne izpolni tisto, kar je bilo dogovorjeno, običajno je to ureditvena odločba, je jasno, da ne more priti še enkrat ponovno svetovat. Že ob prvem obisku mora dovolj jasno povedati, kaj je bilo narobe, kako mora neka zadeva izgledati po črki zakona, ob drugem obisku pa že mora tako izgledati,« poudarja mag. Borut Brezovar.
Izjava o varnosti je izjava delodajalca zaposlenim
Pooblastila inšpektorja so velika, večja, kot si misli marsikdo, večja od policije, ko je govora o delu in delodajalcu, njegovih prostorih, sredstvih, dokumentaciji, zaposlenih. »Pregledati sme vse, karkoli je registrirano na firmo, karkoli je v njenih prostorih, in kogarkoli, ki se v njej nahaja. Vsakega sme vprašati, kaj tam počne, kdo je, pogledati na kakšni pravni podlagi to počne, ali to počne s sredstvi, ki so primerna za delo, skladna s pravili, izjavo o varnosti. Še vedno zelo redko najdem koga, pravi glavni republiški inšpektor za delo, ki zna res razložiti, kaj sploh je izjava o varnosti.
Izjava o varnosti je potrdilo o
Delovna doba je neke vrste maraton
Vsa pravila odnosa med delavcem in delodajalcem so pravila odnosa, kipa ni odnos enako močnih. Zato so ta pravila vedno zaščitniška v smeri šibke strani. Vsi predpisi, tudi z varnostnega, tehničnega področja, zagotavljajo prav to, da bo šibka stran preživela celo zgodbo, in to celih 40 let, ne samo takrat, ko bo prišel v podjetje ambiciozen šef, ki bi rad iz delavcev iztisnil čim več v čim krajšem času. To ni tek na sto metrov, ko daš v nekaj sekundah vse od sebe, to je kot pri maratonu, kjer bo zmagal tisti, ki bo prvi prišel na konec, ki bo znal energijo, ki jo ima v življenju, razporediti tako, da bo lahko preživel delovno dobo aktivno, ne pa v breme družbi, ker bo ves čas v bolniškem staležu, se je bolj slikovito o odnosih med delodajalci in delavci izrazil glavni republiški inšpektor za delo mag. Borut Brezovar.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor za delo, Boris Ružič (varstvo pri delu), prof. dr. Marjan Bilban, predsednik sveta VZD pri vladi Republike Slovenije in član upravnega odbora Združenja medicine dela ter Vili Korže (Talum) iz Društva strokovnih delavcev za varstvo in zdravje pri delu Ptuj (od leve) na februarskem delovnem sestanku na Ptuju.
opravljenem delu. To ni nekaj, kar bomo šele naredili. Ta dokument smo prinesli iz anglosaksonskega območja, pozna ga tudi Irska. Izjava o varnosti pomeni izjavo delodajalca njegovim zaposlenim. Delodajalec s tem na nek način izjavlja, da je s pomočjo zadostne doze stroke stehtal vse nevarnosti, ki v procesu dela v podjetju grozijo vsem zaposlenim, in z njeno pomočjo ali pomočjo še koga drugega zgradil sistem pravil in ukrepov, od tehničnih, pravnih, medicinskih, s katerim zagotavlja, da če se bodo zaposleni držali vsega, kar je v njej zapisanega, lahko na delovnih mestih te firme delajo 40 let, ne da bi se jim karkoli zgodilo. Nobena izjava o varnosti, ki jo je sestavljavec sestavil brez obiska delovnega mesta in ocene nevarnosti na kraju samem, in ni butična, ne more biti v redu. Pri oceni tveganja bi morali zagotoviti trajno sodelovanje pooblaščenih zdravnikov in strokovnjakov za tehnično varnost, poudarja prof. dr. Marjan Bilban, predsednik sveta za varnost in zdravje pri delu pri vladi RS. Ocena tveganja pa je tudi osnova za delo pooblaščenih zdravnikov medicine dela. V Sloveniji jih je 212, od tega 46 specialistov. Velik problem pa je, da niso enakomerno razpršeni, zato bo potrebno uzakoniti mrežo medicine dela. Dodelati pa bo potrebno tudi obdobne zdravstvene preventivne preglede. Slovenska anomalija je tudi, da v invalidskih komisijah ne sedijo strokovnjaki s področja medicine dela. Lahko pa jih na primer vodijo pediatri.
Z izjavo o varnosti se delodajalec tudi obvezuje, da bo ta sistem ves čas tudi zares deloval. Glede na spremembe se bo
dograjevala, delavci pa so seveda zavezani k temu, da ravnajo skladno s sprejetimi pravili in ukrepi, sicer je možna posledica tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po zakonu o delovnih razmerjih. Delavec nima pravice presojati o tem, ali bi se izjave o varnosti držal ali ne, to je njegova dolžnost po pogodbi o zaposlitvi. »Deset let se že trudim, da bi dopovedal, da je zakonodaja s področja delovnih razmerij in s področja varnosti enovit sistem, ki je ni mogoče ločeno uresničevati, ker gre pri obeh za pravila med delavci in delodajalci,« še posebej poudarja mag. Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor za delo.
Ob vsakem pregledu inšpektor sestavi zapisnik, ki je neke vrste zapis stanja. Temu sledi presoja o tem, kaj je skladno s predpisi, kaj je odmik od teh. Če gre za majhne odmike, bo izdal ureditveno odločbo, v kateri bo tudi določil rok za odpravo napak, pri večjih pa že imamo opravka s kršitvami, ki so ustrezno sankcionirane. »Predvsem pa se trudimo, da bi bili na poziciji zakona.«
Inšpektor lahko pride kadarkoli
Inšpektor lahko pride v podjetje kadarkoli, ne da bi vnaprej o tem koga obvestil, do trenutka, ko vstopi, ko se tudi predstavi odgovorni osebi ali njegovemu namestniku in pove, po kaj je prišel. V podjetje lahko vstopi 24 ur na dan, če to obratuje ves ta čas. Inšpektor ima službeno izkaznico, značko, vedno se da ugotoviti, ali je v resnici inšpektor ali tudi kak »pravljičar«, ki to delo opravlja »honorarno«, ker so bili tudi že taki primeri. Inšpektor nima
omejenih pooblastil, kar pomeni, da lahko ptujsko podjetje enako kot ptujski inšpektor obišče inšpektor iz Kopra. Tako tudi lahko vpraša o vsem, kar se v podjetju nahaja. Če ob svojem obisku ugotovi, da je neka stvar nevarna, jo lahko izloči, prepove njeno uporabo, lahko prepove tudi del delovnega procesa, če oceni, da je nevaren. Tudi lahko prepove opravljanje dela določenemu delavcu, prepove delodajalcu, da bi delo nadaljeval z določenim delavcem, če na primer ugotovi, da je zaposlen na črno. Lahko tudi pečati določena sredstva, omaro, stroj. Zatem stopnjuje svoj pritisk, da bi dosegel, da se izvrši njegova volja, želja. Zelo malo odločitev inšpektorjev pade na drugi stopnji. Inšpektorji tudi svetujejo, vendar ima to svetovanje en domet, v nobenem primeru ne morejo delati elaboratov kot svetovalno pomoč. Nasvet ali predlog da lahko tudi v primerih, ko neki predpis ni popolnoma jasen. Okoli jasnega predpisa nasvetov ne bo dajal, ker te pravice nima. Vsaka neizvršena odločba je nov samostojni prekršek. Niso pa tudi redki primeri, ko se nekateri požvižgajo na kazni in jim je vseeno, koliko kazni jim naložijo. Inšpektor nima nobene ambicije, da bi uničeval neko dejavnost, neko aktivnost, njegova osnovna dejavnost je pripeljati neko zadevo v obseg skladnosti s predpisi. Ni cilj na vsak način kršitve najti, njegova dolžnost je ugotoviti, ali kršitve obstajajo ali še bolj natančno, ali je ravnanje delodajalca skladno s predpisi.
Od lani
prekrškovni organi
Z lanskim letom so se zadeve
že močno spremenile, namesto sodnikov za prekrške so pričeli delovati t. i. prekrškovni organi. Tisti, ki so jim do tega datuma predlagali postopke, zdaj le-te tudi izpeljejo. Zdaj odločajo tisti, ki so tudi strokovnjaki za neko področje. Mogoča pa je tudi pritožba, če nekdo misli, da je bil kaznovan po krivici. »Če si se v preteklosti pritožil nad odločbo sodnika za prekrške, je se je v 70 odstotkih zgodilo, da zadeva ni bila nikoli obravnava na drugi stopnji, ker je medtem že vse zastaralo. Če se danes kdo pritoži, bo že ob naslednji obravnavi strošek postopka tako visok, kot je bila kazen. Na drugi stopnji več ne odloča inšpektor, temveč sodišče, to lahko izreče mnogo višjo kazen od prve, ki jo je izrekel inšpektor. Ta je kot prekrškov-ni organ pri izrekanju kazni, če gre za razponske kazni, vedno vezan na izhodišče, torej na najmanjšo kazen. Sodnik pa ne, če gre za kazen v razponu od enega do desetih milijonov, mu bo inšpektor izrekel kazen enega milijona, sodišče pa lahko tudi šest in več. To je treba vedeti, da se v spore ne bi spuščali tam, kjer je verjetnost, da bo izgubljen, večja od tiste, kot da bo dobljen.«
Zakon o varnosti in zdravju pri delu je v slovenskem parlamentu nastajal sedem let. Za uvajanje v življenje je bil določen 18-mesečni rok. Noben zakon do tega niti v prejšnji državi ni imel tako dolgega uvajalnega roka. Pa tudi po preteku tega roka se ni nič zgodilo, šele potem, ko so inšpektorji opozorili, da se nič ne dogaja, da izjave o varnosti ni mogoče narediti v enem tednu, je parlament sprejel novo podaljšanje za uveljavitev zakona. Pa tudi po dveh letih uveljavljanja se stvari niso bistveno izboljšale, inšpektorji so pri pregledu ugotovili, da več kot polovica pregledanih ni vedela, kaj v tem zakonu piše. Izvajanje predpisov v korist zaposlenih pa pomeni v prvi vrsti to, da jih moramo poznati.
Vsak inšpektor dela je samostojni državni organ, ni član kolektivnega državnega organa, kot na primer davkarija. Davčni inšpektor nima enakega položaja. On pripravi gradivo, odločbo pa izda davčna uprava. V inšpekciji za delo pa je tako, da je vsak inšpektor samostojen državni organ z vsemi pooblastili, odločbo izda v svojem imenu. V konkretno odločitev inšpektorja se glavni republiški inšpektor za delo ne more spuščati, dokler v konkretnem postopku nima možnosti ugotoviti, da je nezakonita, kar pomeni kršitev.
MG
Rokomet
Pred Ptujčankami in Ormožani težki tekmi Stran 16
Rokomet
Zakaj Ivezičeve skrivalnice?
Stran 16
Judo
Brata Ferjan v Pragi med deseterico
Stran 17
Kegljanje
Fantje zadržali prednost treh točk
Stran 17
Albin Merc
»V klub morajo priti novi ljudje«
Stran 19
Mali nogomet
Prvaki z Brazilcema na Hardeku
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Izpadli Chelsea, Real Madrid, Bayern in Liverpool
Za nami je večina tekem osmine finale Lige prvakov, v torek bo odigrana samo še povratna tekma med Interjem in Ajaxom (prva tekma 2:2). Že po tekmah na tej stopnji pa so se poslovili nekateri klubi, ki so bili pred začetkom sezone pri vrhu kandidatov za evropski nogometni prestol.
Začnemo lahko z dvema angleško-španskima obračunoma, kjer so krajšo potegnili enkrat eni, drugič drugi. Španski kraljevi klub Real iz Madrida je moral priznati premoč Arsenalu, z edinim zadetkom v dveh tekmah je odločil Thierry Henry, medtem ko so galaktiki streljali s praznimi naboji (še najbližje je bil Raul, izkazal pa se vratar Arsenala Lehman). V drugem, še bolj razvpitem obračunu, pa je Barcelona preskočila Chelsea, tudi tukaj pa je odločila zmaga v gosteh. Največ zaslug za dokaj miren razplet lahko pripišemo trenerju Barcelone Franku Rij-kaardu, ki je uspel pomiriti strasti pred povratno tekmo, medtem ko stanovski kolega na drugi strani Jose Mourin-ho spet ni mogel iz svoje kože in je na račun sodnikov in »gledališčnika« Lionela Messija spet stresal sočne.
Za žalost angleških navijačev je poskrbel tudi njihov tretji predstavnik, branilec naslova Liverpool. Ta si je v dveh srečanjih z Benfico pripravil veliko odličnih priložnosti za zadetek, ostal pa je samo pri tem, saj ni dosegel nobenega zadetka in se tako poslavlja od boja za ubra-nitev krone.
Veliko pozornost sta pritegnila tudi italijansko-nemška obračuna (Milan - Bayern in Juventus - Werder), Nemci pa so po teh dvobojih zaključili nastope v letošnji Ligi prvakov. Boleč je bil predvsem izpad Werderja, ki je še dve minuti pred koncem povratne tekme držal karte četrtfina-la trdno v rokah, nato pa jih je (dobesedno) iz rok spustil njihov sicer odlični vratar Wiese. Milan je na San Siru z učinkovito igro potopil FC Hollywood, dvakrat je v polno zadel veliki povratnik Filippe Inzaghi, ki močno trka tudi na vrata reprezentance Italije za nastop na SP.
Rezultati osmine finala evropske Lige prvakov: Liverpool - BENFI-CA LIZBONA 0:2 (prva tekma 0:1), ARSENAL - Real Madrid 0:0 (1:0), OLYMPIQUE LYON - PSV Eindhoven 4:0 (1:0), AC MILAN - Bayern Mu-enchen 4:1 (1:1), VILLARREAL - Glasgow Rangers 1:1 (2:2), FC BARCELONA - Chelsea 1:1 (2:1), JUVENTUS TORINO - Werder Bremen 2:1 (2:3); 14. marec: Inter Milano - Ajax Amsterdam (2:2).
tednik
iPoiluiajk I
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
1. DOMŽALE	17	10	6	1	42:12	36
2. HIT GORICA	18	10	5	3	36:15	35
3. NAFTA	17	9	1	7	25.20	28
4. DRAVA	18	8	3	7	21:24	27
5. PRIMORJE	18	8	2	8	29:24	26
6. MARIBOR PL	18	7	5	6	24:20	26
7. CMC PUBLIKUM	18	8	2	8	21:25	26
8. ANET KOPER	18	6	3	9	22:29	21
9. BELA KRAJINA	18	4	6	8	17:34	18
10. RUDAR (V)	18	1	3	14	10:44	6
Nogomet • Pred nadaljevanjem prvenstva v 1. SNL
Ljudski vrt je velika motivacija
I^TJ^ ^ o Vodafone- J
1. SNL
REZULTATI 19. KROGA: CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško 1:0 (1:0), Drava - Rudar Velenje 2:1 (2:0), HIT Gorica - Bela krajina 5:0 (2:0), Anet Koper - Primorje 1:0 (0:0); tekma Domžale - Nafta bo odigrana v sredo, 15. 3.
Dolgo pričakovano nadaljevanje nogometnega prvenstva v 1. SNL se je končno pričelo, čeprav bo 19. krog razvlečen do 15. marca. Nekateri od tistih, ki so lani kritizirali prestavljanje tekem (recimo Domžalčani), so sedaj v položaju, ko sami niso mogli poskrbeti za igranje tekme. (Zakaj je niso igrali v soboto?) Toda to so samo stvari, ki bi morale poskrbeti za živahnejše delo članov slovenskega združenja prvoligašev.
V nekaterih slovenskih medijih smo lahko prebrali, kako je bil Rudar oškodovan, da so nezasluženo izgubili na Ptuju itd. Vprašajmo se samo, kolikokrat bi Ptujčani lahko kričali zaradi nerazumljivih sodniških odločitev. Drava je samo v slabih petih minutah poskrbela za prepričljivo vodstvo, Velenjčani pa ga niso znali izničiti, čeprav so, resnici na ljubo, imeli za to zrele priložnosti. Pomembno je, da zmaguješ tudi takrat, ko ne igraš najbolje. Osvojene točke so Dravo popeljale na četrto mesto! Pa naprej? »Svoje smo naredili, čeprav nismo briljirali. Veliko je še manjkalo do igre, kot bi si jo želeli. Pričakovanja smo uresničili, vemo pa, da bomo v prihodnje morali pokazati več. Je pa nadaljevanje uspešne serije velikega pomena,« je po sredinem treningu dejal dvakratni strelec Ptujčanov Viktor Trenevski.
Naslednji nasprotnik Ptuj-čanov bo Maribor Pivovarna Laško, ta pa je v sredo v Celju izgubil s Publikumom. Go-
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale), Miran Bur-gič (Gorica); 9 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Dražen Žeželj (Primorje). STRELCI ZA DRAVO: 8 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetka: Gennaro Chietti; 2 zadetka: Matej Miljatovič, Jaka Štromajer; 1 zadetek: Vladimir Sladoje-vič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Aleš Čeh (vsi Drava).
Marko Dreven-šek z reprezentanco U-19 na Hrvaško
Selektor slovenske mladinske reprezentance U-19 Branko Zupan je objavil seznam igralcev, ki bodo v Poreču odigrali dve prijateljski tekmi z reprezentanco Hrvaške. Igralci, rojeni po 1. 1. 1987, bodo ti dve tekmi med 13. in 16. marcem odigrali v sklopu priprav na kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu. Z uspešnimi igrami si je poziv selektorja prislužil tudi perspektivni nogometaš ptujskega prvoligaša Marko Drevenšek.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Borut Tisnikar (Drava, beli dres) je proti Rudarju solidno odigral prvo prvenstveno tekmo po dolgotrajni poškodbi.
stovanje v nekdanjem hramu slovenskega nogometa že povzroča nogometno mrzlico na Ptuju. V Ljudskem vrtu so na Ptujčane velikokrat gledali podcenjevalno, sedaj zagotovo niso v takšnem položaju, saj na lestvici zaostajajo za Dravo za točko. »Na gostovanje gremo h kvalitetnemu nasprotniku, ki ga zelo cenimo. Želje obojih so skorajda enake, usmerjene proti vrhu prvenstvene razpredelnice. Mi smo svoje v prvem srečanju proti Rudarju že naredili, Maribor pa je v Celju izgubil,
zato bo še bolj pestro. Prepričani smo, da bomo igrali bolje in da na tem pomembnem gostovanju ne bomo sami, saj bomo za sabo imeli veliko navijačev. Boljša igra, borbenost in manj napak so naši načrti za sobotno tekmo. V Maribor ne gremo z belo zastavo,« je zaključil izkušeni Viktor Tre-nevski.
Kakšna bo začetna postava Drave, bomo seveda videli na sobotnem srečanju. Po napovedih naj bi se v udarno enajsterico vrnil mladi reprezentant Rok Kronaveter,
Nogomet • 2. SNL
Začetek šele 19. marca
Podobne težave kot slovenski nogometni prvoligaši imajo tudi klubi v drugi ligi. Spomladanski del se bo zaradi težav z vremenom začel teden pozneje, kot je bilo predvideno, tako da bodo tekme 15. kroga na sporedu 19. in ne 12. marca, so sporočili z Nogometne zveze Slovenije.
Vodja tekmovanja v 2. SNL Aldo Knafelc je v obrazložitvi zapisal, da so ga k takšnemu ukrepu prisilila dejstva, da je
v nedeljo zapadla večja količina snega, da napoved za ta teden tudi ni obetavna in da so nogometna igrišča v večini še v slabem stanju.
Kako so to novico sprejeli v Kidričevem? Tomi Grbavac, pomočnik trenerja Aluminija Edina Osmanoviča je povedal: »Novica nas ni presenetila, saj so vremenske napovedi res slabe. Danes (v sredo, op. p.) bomo odigrali pripravljalno tekmo z mariborskim Železničarjem, naslednjo pa načrtujemo v ne-
vprašljiv pa je nastop Aleša Čeha. O zmagovalcu bodo odločali trenutni navdih, dnevna forma, motiviranost in borbenost. Zaradi starih časov in imidža Maribora so vijoličasti v rahli prednosti, vendar tudi Ptujčane boli poraz pred prepolnimi ptujskimi tribunami v jesenskem delu srečanja. Mariborčani bodo morali priznati, da je to pravi štajerski derbi liga-šev iz mest, skozi katera teče Drava. Kdo bo tokrat nasedel na čeri?
Danilo Klajnšek
deljo, nasprotnik še ni znan, po vsej verjetnosti pa bo to tretjeligaška ekipa. Vsi naši igralci so zdravi in normalno trenirajo, tudi tisti, ki so imeli manjše težave s poškodbami, so jih že odpravili, tako da pripravljeni pričakujemo začetek spomladanskega dela prvenstva.
jm
»V 1. SML in 1. SKL se bo prvenstvo nadaljevalo, ker so klubi zagotovili igralne površine za nemoten potek srečanj, tudi na igriščih z umetno travo,« je dejal predsednik MNZ Ptuj in član IO NZ Slovenije ter komisar za delegiranje sodnikov mag. Stanislav Glažar.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž), 1. B SRL (m)
Pred Ptujcankami in Ormozani izredno pomembni tekmi za konCnico
Zmaga v Trebnjem odpira pot v raj
Raj za rokometaše Jeruzalema se zaenkrat imenuje uvrstitev med prvih šest oz. v ligo za prvaka. Preko Trima, Cimosa, Krke in Celja (?) bodo »vinarji« v preostalih tekmah rednega dela prvenstva poskušali najti pot do želenega cilja pred sezono. Še pred dobrim mesecem je za Ormožane liga za prvaka izgledala nemogoča misija, danes najboljši strelec 1. A lige David Koražija pravi: »Gremo s tekme v tekmo in tako bo tudi v Trebnjem, kjer nimamo kaj izgubiti. V pripravah smo dobro delali in zdaj se že kažejo prvi rezultati. Igramo s tekmo v tekmo bolje in upam, da bo tako tudi v Trebnjem, kjer smo že znali presenetiti. Upanje umira zadnje.«
Trener Saša Prapotnik bo imel na razpolago vse razpoložljive sile, razen huje poškodovanega Domagoja Rajića, ki je že odpotoval v domači Metković. Prapotnik si je v sredo tudi na lastne oči ogledal tekmo med Celjem in Trimom v Zlatorogu. Forma nosilcev ormoške igre je v vzponu. Na golu je Gregor Čudič ob treh zmagah proti Gold Clu-bu, Slovanu in Termu povprečno zbral 19 obramb na tekmo. Zunanja linija, ki si jo delijo Bezjak, B. Čudič, Belšak in Blažević, igra izvrstno, v življenjski formi pa po hudi poškodbi igra Aleš Belšak. Ivanuša je odličen v obrambi, največ preglavic pa mu povzroča še igra v napadu, kjer pa na desnem krilu blesti Ko-ražija, ki je pred tekmo s Tri-mom dosegel že 167 zadetkov ali 9,27 gola po srečanju. Na desnem krilu luknjo v napadu vsak po en polčas krpata Hrnjadovič in Grizolt, ki skupaj s Potočnjakom, Ivanušem ter Belšakom tvorijo enega najboljših obrambnih zidov v Sloveniji. Besede Gregorja Grizolta nazorno povejo cilj do uspehov Ormožanov v prvenstvu: »Smo ekipa, ki zbira točke z igro v obrambi in ne z igro v napadu. Če želimo
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice že danes, v petek, gostijo ekipo Inne Dol-gun (na sliki je Tjaša Brumen, MT Ptuj).
osvojiti čim več prvenstvenih točk moramo v obrambi zaigrati kot proti Hrpeljcem in štirideset minut proti Termu.«
Tekma v Trebnjem se bo pričela v soboto ob 19. uri.
UK
Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun Sviš Ze v petek
Tekma 1. A SRL za ženske med Ptujčankami in ekipo Inna Dolgun iz Stične bo zaradi sobotnega koncerta Oli-verja Dragojeviča v dvorani Center odigrana že v petek zvečer ob 19. uri. Ekipa Inna Dolgun je tako rekoč druga ekipa Krima Mercatorja in trenutno zaseda 3. mesto na prvenstveni razpredelnici, z istim številom točk kot dru-gouvrščene Celjske mesnine. Na prvi tekmi med petkovi-
ma nasprotnicama v Stični so za Inno Dolgun igrale tudi Bodnieva, Yatsenkova in Vergelyukova, tako da je bila naloga za Ptujčanke zares težka. Ker čaka ekipo Krima v soboto prva tekma četrtfi-nala evropske Lige prvakinj z rusko Lado, teh igralk tokrat ne pričakujemo v ekipi Inne, kar bi lahko bila priložnost za Ptujčanke, ki so še vedno kandidatke za 5. mesto, ki še vodi v končnico.
Do konca prvenstva so še trije krogi, ekipo MT Ptuj pa čakajo tri težke preizkušnje (Inna Dolgun in Olimpija doma, Celeia Žalec pa v go-steh), v katerih bi morale osvojiti vsaj 4 točke. S petkovo zmago bi bile temu cilju precej bliže, zato si seveda zaslužijo tudi ustrezno podporo s tribun.
JM
Velika Nedelja vse dalje, Gorišnica vse bliZje uspehu
Rokometaši Velike Nedelje bodo v tem krogu gostili Izolo. Po dveh gostujočih porazih v Ivančni Gorici in Grosupljem se Velika Nedelja le preostalim presenetljivim rezultatom lahko zahvali, da je še zmeraj na vrhu 1. B-lige. Če Nedeljčani ne bodo v nadaljevanju prvenstva vzeli usode oz. škarij in platna v svoje roke, bodo na koncu ostali kratkih rokavov ter brez uvrstitve v najelitnejši slovenski rokometni razred.
Največ težav Veliki Nedelji povzroča igra v obrambi, ki sloni le na dveh, treh igralcih, kar pa je za uspeh enostavno premalo. Žal med temi možmi ni Dejana Kukca, ki je bil na mladinskem SP na Madžarskem 2005 prvi obrambni mož slovenske izbrane vrste, danes pa je Kukec le bleda senca »slovenskega Dinarta«. Fant s takim ogromnim, trenutno žal neizkoriščenim potencialom bo moral v svojo korist in korist ekipe hitro dojeti, da je igra v le eno smer (pri Kukcu je to napad) za uspeh premalo! Kljub rahli krizi ne dvomite v sobotno zmago Velike Nedelje proti Izoli.
Naš drugi predstavnik Go-rišnica bo gostoval pri dru-gouvrščeni Dobovi. Zmaga Valenkove čete v prejšnjem krogu proti Mitolu je Gorišni-čanom nekoliko olajšala dušo in zdaj se lažje diha. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da so Sežanci padli za več kot tri zadetke (zmaga Gorišnice 31:26) in v primeru istega števila točk na koncu prvenstva so v prednosti rokometaši Gorišnice. Dobova, ki velja za izrazito napadalno ekipo, v drugem delu prvenstva ne blesti. Gorišnica se pod nobeno ceno ne sme spustiti v dir s hitrimi rokometaši Dobove. Strpen in seveda natančen napad, plitka obramba proti precej nizkim gostiteljem so le ene od mnogih variant, kako do presenečenja v Dobovi.
Uroš Krstič
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - ŽelezniCar 7:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 Eterovič (15), 2:0 Eterovič (19), 3:0 Đako-vič (22), 4:0 Eterovič (40), 5:0 Veselič (42), 6:0 Sagadin (56), 7:0 Fridauer (70)
ALUMINIJ: Pridigar, Veselič, Đakovič, Dugolin, Toma-žič, Eterovič, Vrenko, Mlina-rič, Topolovec, Marinič, Čeh. Igrali so še: Fridauer, Rozman, Hertiš, Sagadin, Don-čec, Gajšek, Kuserbanj, Golob, Trstenjak. Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši Aluminija so v sredo popoldne odigrali pripravljalno tekmo z mariborskim tretjeligašem Želez-
ničarjem. Srečanje bi sicer moralo biti minulo nedeljo, vendar je velika količina snega preprečila srečanje.
Srečanje je tudi v tem terminu obojim ustrezalo, saj bodo Kidričani svoje prvo spomladansko srečanje odigrali šele naslednji konec tedna. Ko neko moštvo doseže pet zadetkov že v prvem polčasu, potem se ve, da je bila igra hitra in kombinatorna, strelci pa izjemno razpoloženi. V drugem polčasu so Kidričani dosegli še dva zadetka in tako okronali svojo premoč v tem srečanju ter prišli do pričakovane zmage, ki bi lahko bila izražena s še več zadetki.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznil<
Rok Marinič (Aluminij, rdeči dres)
Piše: Danilo Klajnšek
Zakaj IveziCeve skrivalnice?
Očitno je, da je nastop, odstop ali prenehanje pogodbe sedaj že bivšega selektorja moške rokometne reprezentance Slavka Iveziča izbil sodu dno ter pokazal vse slabosti, ki se pojavljajo s slovenskimi moškimi reprezentancami. Srebrno odličje na evropskem prvenstvu v Sloveniji je bilo samo preblisk slovenskega moškega reprezentančnega rokometa.
Izjava sedaj že bivšega selektorja je zavita v meglo. Če so se nesporazumi na relaciji igralci-selektor že pojavljali (javnost je največ slišala o nesporazumih na relaciji Ru-tenka-Ivezič), potem bi od njega pričakovali vsaj izjavo, ki bi vsebovala imena in priimke. Najlažje je reči starejši igralci, ki so pravzaprav v večini.
Uspehi slovenskih klubov so dosegli mesto v raju, vprašanje pa je, kdaj bomo zopet tam. Ob tem bi pričakovali, da si tudi slovenski reprezentančni rokomet enkrat nalije čistega vina. Morda se Ivezič boji, da mu ne bo kdo podrl nekega mita iz preteklosti. Vse, kar je naredil do sedaj, se je z njegovo izjavo brez vsebine, s polno megle razblinilo. Seveda je izkoristil tudi to, da RZ Slovenje trenutno nima predsednika in da je mislil, da je odgovoren samo sebi in ne slovenski športni javnosti. Če s(m)o znali kritizirati Tino Maze, potem moramo seveda tudi od Iveziča zahtevati pojasnila (da ne omenjamo Zupana, Oblaka in še koga). Preveč ljudi je udeleženih pri rokometu, da bi se nekdo tako igral z njim, ob tem pa v vodo vrgel s svojo molčečnostjo vso delo in prizadevanje tistih, ki poskrbijo za napajanje prvoligaških klubov in tudi reprezentance. Zadnji čas bi bil, da bi se s slovenskim reprezentančnem rokometom nehali igrati teoretiki z raznimi najvišjimi akademskimi naslovi. Njihovo mesto je na fakultetah, pri raziskovalnem delu, potrjevanju trenerskih licenc, saj je praksa večini teh tuja. Da ne bo pomote: vemo, da ne moremo stati vedno na vrhu ali tik pod njim, da smo majhni in včasih zahtevamo glede tega preveč, vendar je normalno, da športna javnost zahteva krivce za klavrne predstave. Saj se jim ne bo zgodilo nič, samo vedelo se bo, zakaj vedno pogrnemo na predzadnji oziroma zadnji stopnički. Skrivanje v senci še ni nobenemu koristilo (zadnji sveži primer je nemški nogometni selektor Jurgen Klinsman). Tudi vse kritike niso zlobne, nekatere so tudi dobronamerne, samo da se napake ne ponavljajo. Sedaj je edinstvena priložnost, da se uredijo in predvsem strnejo članske reprezentančne vrste z novimi imeni ter se angažirajo ljudje, ki se na ta posel spoznajo.
Piše: Uroš Krstič
Španski finale?
Rokometašem Celja na povratnem srečanju četrtfinala lige prvakov proti Ciudadu ni uspelo pripraviti čudežnega preobrata. Čudež bi že bil, če bi se »pivovarji« glede na trenutne razmere z zmago poslovili od letošnjih nastopov v Evropi. Ciudad je v tem trenutku enostavno premočan tekmec in Celjanom vse priznanje, na kakšen način so sprejeli boleč poraz proti španskim »galaktikom«. Še enkrat so dokazali, da veliki ostajajo veliki, pa čeprav je prvič (a ne tudi zadnjič!) padla trdnjava, imenovana Zlatorog.
Med veliko četverko so se poleg že omenjenega Ciudada uvrstili še Portland SA, Flensburg in Fotex. Kljub dobremu izhodišču pred povratnima tekmama sta največ preglavic z vstopom v polfinale imela Flensburg, ki seje na čudežen način rešil napadov »zeber« iz Kiela, ter Portland, ki je hudo visel nad propadom na gostovanju v Blaugranipri Barci. Četrtfinale je bil bil usoden za take velikane, kot so Kiel, Barcelona, Montpellier in Celje. Zamislite si teh osem in še štiri ekipe, ki bi igrale v ligi prvakov po dvokrožnem sistemu, prvaka pa bi dobili v končnici štirih ali osmih najboljših moštev. In v bodoče se lahko ligi prvakov zgodi prav to, čeprav so Španci in Nemci zelo proti taki različici tekovanja. Vzrok sta močni in preštevilni državni ligi (Nemčija 18 ekip, Španija dve manj).
Polfinalna para Ciudad - Flensburg in Fotex - Portland SA (prvi tekmi 25. ali 26. marca) ponujata tako na prvi pogled španski finale, ki ga bosta z vsemi močmi poskušala preprečiti nemški in madžarski predstavnik. Upamo, da bo uspelo ali Flensburgu ali Fotexu, mogoče celo obema, preprečiti španski finale. Čast Slovenije bosta v dresu Ciudada branila Aleš Pajovič in Sergej Rutenka, pri Portlandu pa Zoran Lubej.
Rokomet • 1. B SRL (ž)
Millennium - Ptuj 28:19 (13:11)
PTUJ: Gregorec, Šincek 2, Leben 9, Cizerl 2, Sok, Zorli 1, Štembergar 2, Korpar, Ozmec 3, Notesberg, Novak, Senjor, Žvegla. Trener: Milan Baklan
Tekmovanje nadaljujejo tudi dekleta v 1. B SRL. Ptujčanke so tokrat gostovale in bile ponovno poražene. Sicer pa so varovanke trenerja Ba-
klana dobro igrale v prvem polčasu, kjer so zaostajale le za dva zadetka. Takoj na začetku drugega polčasa so domačinke z delnim izidom 5:0 prišle do prednosti sedmih zadetkov in vprašanje glede zmagovalca je bilo praktično znano. Gostje so se sicer trudile, da bi znižale prednost, vendar so pri tem naredile številne napake. Tako rokometašice Millen-niuma niso imele težav glede osvojitve novih dveh točk.
DK
Judo • Svetovni A-pokal Praga
Brata Ferjan v Pragi med deseterico
Praga (Češka), 4. in 5. 3.
2006. Slovenska moška judo reprezentanca se je po Parizu, Leondingu in Hamburgu udeležila tudi Svetovnega pokala v Pragi. Slovensko čast sta tokrat rešila brata Klemen in Primož Ferjan, ki sta osvojila sedmo oziroma deveto mesto. Ostali štirje nastopajoči so tokrat ostali brez uvrstitev.
Glavni cilj letošnjih tekmovanj za svetovni pokal za vse reprezentante je izpolniti normo (ena uvrstitev do 5. mesta ali dve uvrstitvi do 7. mesta) za nastop na majskem evropskem prvenstvu na Finskem, letos najpomembnejšem tekmovanju v tej športni panogi. Do sedaj sta normo izpolnila le Sašo Jereb (JK Olimpija) do 73 kg in Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) do 81 kg.
V Pragi so tokrat nastopili Sašo Jereb do 73 kg (JK Olim-pija), Branko Holer do 73 kg (JK Ivo Reya Celje), Klemen Ferjan do 81 kg (JK Drava Ptuj), Igor Spasojevič do 90 kg (JK Koper), Primož Ferjan do 100 kg (JK Impol) in Matjaž Ceraj nad 100 kg (JK Impol).
Drugi dan tekem na čeških blazinah v Pragi je najboljšo slovensko uvrstitev dosegel Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj), ki je v kategoriji do 81 kg (36 tekmovalcev) na koncu osvojil 7. mesto. V prvem dvoboju je za yuko s 5:0 premagal Kanadčana Kalema Kachurja, nato pa izgubil proti Sandorju Nagysolymosiju
Klemen Ferjan (beli kimono) na turnirju v Pragi
iz Madžarske (0:10). V repasa-žu je z ipponom (10:0) ugnal Slovaka Benkouskyja, nato še Hrvata Tomislava Marjanovi-ća za koko (3:0) ter na koncu izgubil z Gruzijcem Baindu-rashvilijem (0:5) in pristal na sedmem mestu.
»Po tekmovanju za svetovni pokal v Parizu, kjer smo ostali še nekaj dni na pripravah, sem po prihodu domov zbolel, kar je bil glavni razlog, da sem moral izpustiti tekmi za svetovni pokal v Leondingu in Hamburgu. Z velikim optimizmom sem pričakoval tekmo v Pragi, kjer sem lansko leto osvojil kolajno. Tokrat sem dosegel cilj z osvojitvijo najmanj sedmega mesta, s čimer sem tako izpolnil normo za letoš-
nje EP. Sedaj grem za mesec in pol nazaj na priprave v Kanado, nato pa se vrnem na B-turnir, ki bo v Celju,« je dejal Klemen, judoist ptujske Drave.
Primož Ferjan (JK Impol) je v kategoriji do 100 kg osvojil 9. mesto. Uvodoma je z 10:0 izgubil proti Gruzijcu Kizilashviliju, nato v repasažu z 10:0 ugnal Brazilca Aguiarja, nato pa še klonil proti Madžaru Danielu Hadfiju (0:10).
Judoistke so za točke svetovnega pokala nastopale v Varšavi, kamor pa slovenski del reprezentance, za katero nastopa tudi Ptujčanka Lea Murko, ni odpotoval.
Ta konec tedna bodo judo-isti in judoistke s tekmami svetovnega pokala počivali,
Kegljanje • 2. SKL (ž), 3. SKL (m)
Fantje zadržali prednost treh točk
V 15. krogu 3. slovenske moške kegljaške lige vzhod, so kegljači ptujske Drave prišli do pomembne zmage, ki jim še vedno ohranja prednost pred prvim zasledovalcem Fužinarjem iz Raven, pri katerem bodo gostovali ta vikend. Nasprotniki Drave, ekipa Agroruš, se je pokazala za zelo trdega nasprotnika in pred zadnjima dvema dvobo-
jema ni nič kaj dobrega kazalo za domače. Če so hoteli osvojiti dve točki, sta morala Zorman in Čeh zmagati. To se je tudi zgodilo, prednost v podrtih kegljih pa je bila majhna v korist dravašev. Zmaga pa je vsekakor dobra v psihološkem smislu pred zadnjimi tremi krogi, ko lahko Ptujčani postanejo prvaki in se uvrstijo v drugoligaško
sledil bo le trening, nato pa čaka fante tekma v Rotterdamu (18. in 19. marec), teden dni zatem pa bodo dekleta svoje moči merila v Rimu.
Rezultati: -81 kg: 1. Fla-vio Canto (BRA), 2. Alek-sej Budolin (EST), 3. Illya Chymchyuri (UKR) in Gri-gol Mamrikishvili (GRU), 5. Tibor Nagysolymosi (MAD) in Grigori Baindurashvili, (GRU), 7. Klemen Ferjan (slo JK Drava Ptuj) in Benjamin Roux (FRA)
-100 kg: 1. Rouslan Gas-symov (RUS), 2. Oreidis De-spaygne (CUB), 3. Georgi Kizilashvili (GRU), 3. Daniel Hadfi (MAD), 9. Primož Ferjan (sLO JK Impol).
Sebi Kolednik
konkurenco, kar bi vsekakor bil veliki uspeh.
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
REZULTATI 11. KROGA: Impol - Komcel 5:3, MIroteks III. - Fužinar 3:5, Nafta - Šoštanj 4:4. V tem krogu je bila prosta Drava.
1.	IMPOL	10	8	0	2	16
2.	ŠOŠTANJ	9	6	1	2	13
3.	FUŽINAR	10	6	0	4	12
4.	NAFTA	10	5	1	4	11
5.	MIROTEKS III.
6.	DRAVA
7.	KOMCEL
3 0 6 6 2 0 7 4 2 0 7 4
Foto: Črtomir Goznik
Vodilna ekipa 3. SKL - vzhod (m): Drava Ptuj
Impol - Komcel 5:3 (3037-2942)
3. SKL VZHOD MOŠKI
REZULTATI	15. KROGA: Drava
-	Agroruše 5:3, Impol - Lokomotiva 7:1, Interokno - Fužinar 3:5, Krško
-	Žalec Petrol	2:6, Radenska - Piramida 5:3
1.	DRAVA	15 11 1 3 23
2.	FUŽINAR	15 10 0 5 20
3.	KRŠKO	15 8 0 7 16
4.	AGRORUŠE	15 7 1 7 15
5.	LOKOMOTIVA	15 7 1 7 15
6.	RADENSKA	15 7 1 7 15
7.	ŽALEC PETROL	15 7 0 8 14
8.	IMPOL	15 6 1 8 13
9.	PIRAMIDA	15 5 0 10 10
10.	RADENSKA	15 4 1 9 9
Drava - Agroruše 5:3 (3146-3105)
DRAVA: J. Podgoršek 545, M. Podgoršek 502, Dremelj 512, Čuš 503, Zorman 575, Čeh 504.
Impol - Lokomotiva 7:1 (3204-3150)
Danilo Klajnšek
Odbojka
Nove zmage Ptujcank, Benedičank in BistriCanov
FOTO: Črtomir Goznik
Igralke ZOK Pomaranča bar Ptuj so že tik pred potrditvijo prvoligaške vstopnice.
Vodstvu in igralkam prvoligaša Benedikta se je odvalil kamen od srca. V zadnjem dvoboju tretjega dela prvenstva v prvi ligi za odbojkari-ce si je ekipa pod vodstvom trenerja Dušana Jesenka le uspela priigrati drugo mesto, ki pomeni prednost domačega igrišča v četrtfinalu proti Luki Koper. Prav tako kot njihove tekmice v dvobojih za uvrstitev med štiri najboljše slovenske ekipe v tej sezoni so Benedičanke zbrale 31 točk, vendar so si prednost pred Primorkami priigrale zaradi boljšega razmerja med dobljenimi in izgubljenimi nizi. Po nekoliko srečni zmagi proti Jesenicam, kar dvakrat je o zmagovalcu niza odločala razlika, imajo sedaj odboj-karice Benedikta dovolj časa za pripravo na prvi četrtfinal-ni dvoboj. Luko Koper bodo namreč gostile v sredo, 15. marca, igralke pa so prepričane, da izjemne priložnosti za zgodovinski uspeh, uvrstitev v polfinale, ne bodo izpustile iz rok.
V minulem krogu so bile ponovno uspešne tudi ptujske odbojkarice, ki se nezadržno približujejo glavnemu cilju, uvrstitvi med prvoligaše. Po pričakovanju so
Ptujčanke tokrat v gosteh odpravile Braslovče, nekoliko lažji nasprotnik pa od-bojkarice iz dežele ob reki Dravi čaka tudi to soboto, ko na Ptuj prihaja ekipa Čulum Valšped. Tekma se bo pričela ob 17.30, glede na slabe predstave ekipe, ki svoje domače tekme igra v Mariboru, pa je pričakovati gladko zmago Ptujčank, ki bodo tako zadržale devet točk naskoka pred zasledovalkami; glede na to, da drugouvrščene Prevalje igrajo jutri pri tretjeuvršče-nih Zrečah, pa se lahko prednost še poveča.
Po porazu proti Logatcu so se odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice hitro pobrali ter minulo soboto v 18. krogu druge državne lige pred svojimi navijači premagali Keko-opremo iz Žužemberka. Tudi v prihodnjem krogu, ki bo na sporedu jutri, bodo Bistričani gostitelji. V športni dvorani v Slovenski Bistrici se bodo ob 18. uri pomerili s petouvršče-nim Termom iz Škofje Loke. Tokratni nasprotnik za Bistri-čani zaostaja le dve točki, v primeru poraza pa se bo Svit verjetno dokončno poslovil od možnosti za napredovanje med prvoligaše.
Miha Šoštarič
Vabimo vas na predavanje
MOISIRI MODROSn, UCITEM SVHA in TRANSMISIJSKA MEDITACIIA
Izvedeli boste, kaj je gonilna sila duhovnih In dmžbenih sprememb, ki že vplivajo na naSa življenja. Piedstavili vam bomo razloge za optimizem in upanje v prihodnost Izvedeli boste kdo so iVIaitieja in Mojstri modiosti In zakaj je po svetu vse več i^deinih pojavov.
V dmgem delu predavanja vam bomo predstavili transmisijsko meditadjo. ki je koristna za ves planet; hkrati pa zelo pospeSi osebni duhovni razvoj.
ponedeljek, 13. marca, ob 18. uri, v Centru aerobike. Ormoška 38a, Ptuj
vstop je prost
Brez pravične delitve dobrin
ne bo pravičnosti, brez pravičnosti ne bo miru, brez miru pa ne bo prihodnosti.
9
9
9
Strelstvo • EP z zračnim orožjem:
Simon z mislimi že na SP v Zagrebu
Od 28. februarja do 4. marca je v ruski prestolnici Moskvi potekalo evropsko prvenstvo z zračnim orožjem, ki se ga je kot edini med slovenskimi reprezentanti, ki streljajo z zračno pištolo, udeležil tudi juršinski mladinec Simon Simonič. Med najboljšimi mladimi strelci Stare celine je dosegel 560 krogov, po serijah 94, 93, 95, 94, 92, 92, in osvojil 31. mesto.
Po končanem streljanju sta v analizi tekme s selektorjem Re-natom Štermanom nastop sprejela s kančkom grenkobe, saj sta pričakovala višji rezultat.
»Začetna faza priprav na streljanje je minila povsem normalno in v običajnem ritmu. Od desetih poizkusnih strelov sem zadel 8 desetic in dve devetki. Po takem ogrevanju sem se odločil, da ni več kaj čakati, zato sem začel tekmovalni del. Občutek je bil dober, celo tisti začetni prvi strel, ki mi ga je najtežje oddati, sem zmogel brez zapletov. Po polovici tekme sem s povprečjem treh serij že vedel, da finala najboljših 8 najverjetneje ne bom uspel doseči, vendar pa je še vedno kazalo na dober rezultat. Že v prvih treh serijah se me je lotevala enaka smola kot na nekaterih
Strelstvo
Foto: Simeon Gonc
Simon Simonič s startno številko iz Moskve
predhodnih tekmah pred EP, zadevati več desetic, temveč kajti ni mi uspelo zaporedoma zelo dobre devetke, ki bi jih
na decimalke lahko ocenil z 9,9, 9,8 ali 9,7. In če seštejem vse te izgubljene priložnosti, potem hitro vidim, da nastop ni bil slab, kajti med dobro devetko in slabo desetico, ki šteje 1 krog več, je zgolj 1 mm razmika. V nadaljnjih treh serijah se ni kaj dosti spremenilo, pri čemer sem dobro četrto serijo s 6 deseticami na koncu pokvaril z dvema osmicama. Zadnji oddani strel na EP je bila zopet desetica in potem kar nisem mogel odložiti pištole iz roke, strmel sem v monitor in čakal, kakšen rezultat se bo izpisal. 560 ni ravno to, kar sem pričakoval, tako slabo po zopet ni, da nastopa na EP ne bi mogel oceniti s pozitivno oceno.
Zadnja priložnost, ko lahko kot mladinec še streljam na katerem izmed večjih tekmovanj, je julijsko SP z zračnim orožjem v Zagrebu, ki se mu bom posvetil do popolnosti, saj sem imel s pripravami na EP nekaj težav, šlo je za bolezen mojega klubskega trenerja, in upam da bova takrat pripravljalni program izpeljala do konca ter s formo na vrhuncu odpotovala v Zagreb,« nam je po prihodu domov povedal vedno dobro razpoložen in nasmejan Simon Simonič.
Simeon Gonc
Tesna odločitev v ekipnem tekmovanju
OBČINSKA LIGA ORMOŽ V STRELJANJU S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO 2005/2006
Končni vrstni red (ekipno): 1. Ormož moški 2706, 2. TSO I. 2705, 3. Miklavž I. 2594, 4. Ormož - U20 I. 2468, 5. Miklavž II. 2376, 6. Podgorci I. 2327, 7. Ormož ženske 2218, 8. Ormož - U14 I. 2206 ^
Posamezno: 1. Stiven Vočanec (Ormož) 932, 2. Vesna Mele (TSO) 922, 3. Matjaž Hab-janič (Ormož) 920, 4. Sašo Prapotnik (TSO) 915, 5. Bojan Mir (Miklavž) 874, 6. Bojan Šnajder (Miklavž) 872, 7. Branko Veselko (TSO) 868, 8. Tomaž Viher (Miklavž) 853, 9. Jaka Klemenčič (Podgorci) 848, 10. Igor Lah (Ormož) 840 ^
uk Ekipni zmagovalci (od leve): Stiven Vočanec, Matjaž Habjanič, Rok Sumak
Mali nogomet • 1. SFL
Prvaki z Brazilcema na Hardeku
Malonogometaši Tomaža se na vse načine borijo za obstanek v 1. slovenski futsal ligi (1. SFL). Do konca rednega dela prvenstva sta jim preostali še srečanji proti velikanoma slovenskega malega nogometa - Svei Lesni iz Litije in Puntarju iz Tolmina. V petek ob 19.30 uri v Ormožu gostujejo aktualni in petkratni zaporedni državni prvaki Litijani (skupaj ima Litija sedem naslovov slovenskega prvaka). Moštvo Svee Lesne letos ne blesti in velja za največje razočaranje prvenstva. Ekipa, ki je v preteklosti v mnogih letih svoje poraze lahko preštela na prste ene roke, je v tej sezoni doživela že šest porazov in remizirala štirikrat. Tako so Li-tijani trenutno šele na sedmem mestu in v Ormožu za njih igra le zmaga, če se želijo uvrstiti
med prvih šest oz. v ligo za prvaka. Prav tako gre za nohte malonogometašem Tomaža, ki so trenutno s točko naskoka pred Ribnico na želenem devetem mestu, ki v nadaljevanju še
daje rahlo upanje o obstanku v prvoligaški vodi. Dva tekmeca, oba z isto željo, imenovano - tri točke. Ponavadi se prav v takih primerih zgodi tisti drugi scenarij - delitev točk. Pri To-
- f.
Danilo Cvetko (KMN Tomaž, v sredini)
Foto: www.kapodol.si
mažu trener Marjan Magdič ne bo mogel računati na pordeče-lega Bohinca, zagotovo pa bo v ekipi prvi mož Tomaža v drugem delu prvenstva vratar Ivan Bedrač: »Proti Litiji in Tolminu bomo poskušali najti pot do točk, ki bi nas pripeljale do želenega devetega mesta. Res, da v vsako tekmo gremo z mečem nad glavo, da moramo osvojiti vsaj točko ali vse tri. Tako bo tudi proti Litiji, ki zanimivo doma igra slabo in v gosteh odlično. Mi bomo dali vse od sebe in upamo na najboljše.«
Še posebej velik magnet za obisk današnje tekme na Har-deku bo brazilski dvojec v vrstah državnih prvakov Francisco Kelson Miranda Dos Santos in Maycon Xavier De Paiva. V Športnem parku Mestna graba smo na travnatem igrišču že videli Brazilce (Čakovec), v športni dvorani na Hardeku pa bo to premiera kakšnega izmed nogometašev iz Brazilije. Čas je za sambo, upamo da Tomaževo.
Uroš Krstič
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA: Maribor Pivovarna Laško - Drava (Ljudski vrt, v soboto ob 18. uri), Rudar - Bela krajina, Nafta - HIT Gorica, Primorje - Domžale, Koper - CMC Publikum - vse v soboto ob 15. uri.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
16. KROG: HIT Gorica - Aluminij
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
16. KROG: HIT Gorica - Aluminij
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 19. KROGA: Trimo - Jeruzalem Ormož, Slovan - Prevent, Krka - Gorenje, Gold club - Ribnica Riko hiše, Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško, Termo - Rudar EVJ Trbovlje
1. A SRL ŽENSKE
PARI 20. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun (petek ob 19. uri), Maks Polje - Burja, Kočevje Anubis - Celjske mesnine, Olimpija - Loka kava KSI, Celeia Žalec - Izola, Europodukt Brežice - Krim Mercator
1. B SRL - MOŠKI
PARI 16. KROGA: Velika Nedelja - Istrabenz plini Izola, Dobova - Go-rišnica, Cerklje - MIP Gorica Leasing, Sevnica - Dol TKI Hrastnik, Mitol Sežana - Sviš, Atom Krško - Pekarna Grosuplje
1.	B SRL ŽENSKE
19. KROG: Ptuj - Škocjan
2.	SRL VZHOD - MOŠKI (OD 9. DO 15. MESTA)
PARI 3. KROGA: Mark Olimpija - Drava Ptuj, Grča Kočevje - Arcont Radgona, Chio Kranj - Aleš Praznik
ODBOJKA
2. DOL ŽENSKE
PARI 19. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Čulum, s. p., Valšped (gimnazijska telovadnica, v soboto ob 17.30), Comet Zreče - Prevalje, Aliansa Šempeter - Partizan Škofja Loka, Ecom Tabor - Braslovče, Mislinja - ŽOK Kočevje, Formis Bell - Broline Kamnik
2.	DOL MOŠKI
PARI 19. KROGA: Svit - Termo Lubnik, Partizan Fram - MOK Kočevje, Hoče - Telemach Žirovnica, Kekooprema Žužemberk - TAB Mežica, Logatec - Prigo Brezovica, Astec Triglav - SIP Šempeter
KEGLJANJE
3.	SKL VZHOD MOŠKI
PARI 16. KROGA: Fužinar - Drava, Žalec Petrol - Impol, Agroruše - Radenska, Piramida - Krško, Lokomotiva - Interokno
2. SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 12. KROGA: Fužinar - Drava, Šoštanj -Impol, Komcel - Miroteks
NAMIZNI TENIS
1. SNTL MOŠKI
PARI 15. KROGA: Melamin - Ptuj, Križe - Kema Puconci, Tempo - LM KO Lendava, Sobota - Maribor Finea, Krka - Edigs
1. SNTL ŽENSKE
PARI 15. KROGA: Ptuj - Fužinar Interdiskont (sobota ob 17.00, ŠD Mladika), Ilirija - Tempo, Kajuh Slovan - Merkur, Prevent Radlje - Vesna, Argeta - Iskra Avtoelektrika
TENIS
ZIMSKA LIGA
PARI 4. KROGA - TC GOYA: 9.00 Okrepčevalnica Patruša - Nedog, s. p., Sortima - TC Luka; 12.00 Neptun - TC Skorba.
KOLESARSTVO
Člani in članice kolesarskega kluba Bike EK Haloze 2002 se bodo zbrali danes (v petek, 10. 3.) ob 19. uri v Slovenji vasi (gostišče Slovenski hram) na redni letni skupščini in pregledali delo v minulem letu.
Danilo Klajnšek
ROKOBORBA
Rokoborski klub ADSC Kverneland organizira 13. mednarodni turnir za dečke, starejše dečke, kadete, mladince, člane in mladinke v grško-rim-skem in prostem slogu. Turnir se bo začel v soboto, 11. 3. 2006, ob 9.30 uri v telovadnici OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Turnirja se bodo udeležili tekmovalci iz Slovaške, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske, Madžarske, Hrvaške, Bolgarije, Nizozemske in Slovenije.
Rokoborba
Člani rokoborskega kluba ADSC Kverneland iz Ljutomera so se v soboto, 4. 3., udeležili tekmovanja v Koprivnici na Hrvaškem. Nastopilo je 430 tekmovalcev iz 10 držav (Madžarske, Slovaške, Avstrije, Češke, Bolgarije, Italije, BiH, Srbije in Črne gore, Hrvaške in Slovenije), ki so člani 29 klubov.
Iz ljutomerskega kluba je nastopilo 6 tekmovalcev: Uroš Hlebec, Rok Pregrad, Rok Perc, Sašo Smolkovič, Niko Horvat in Mihaela Čirič. Najbolje sta se odrezala Uroš Hlebec (do 46 kg) in Mihaela Čirič (do 60 kg), ki sta osvojila 5. mesti.
Miloš Horvat
Boks • Pogovor z Albinom Mercem
V klub morajo priti novi ljudje
»
Albina Merca se ljubitelji boksa spominjajo kot odličnega boksarja in kasneje trenerja. Spadal je med boksarje, ki so boksali tehnično dovršeno. Več kot trideset let je bil zapisan temu športu, zato mu ni vseeno, kako bo s tem športom v prihodnje.
Športno kariero je pričel leta 1974 v BK Ptuj. Nadarjenost je pokazal zelo hitro, saj je že naslednje leto postal mladinski prvak Slovenije. Ker se je hitro razvijal v kvalitetnega boksarja, so ga klubi vabili v svoje sredine, da bi tekmoval za njih. Tako je 1982 prestopil k Železničarju iz Maribora, kjer je nastopal do leta 1988. Kot eden najboljših boksarjev tedanje Jugoslavije je Albin Merc svojo pot nadaljeval v BK Rijeka, ki je tedaj veljal za enega najboljših klubov. Leta 1990 je postal član BK Pula, kjer je bil predsednik legendarni Mate Parlov. Leta 1990 pa se je Albin Merc vrnil v matični klub, kjer je osvojil še naslov državnega prvaka. Med največjimi uspehi moramo omeniti še dvakratni naslov mladinskega prvaka Slovenije, 11 naslovov članskega prvaka v polsrednji in srednji kategoriji, trikrat je osvojil zlato rokavico Ptuja, dvakrat tretje mesto na Zlati rokavici Jugoslavije v Beogradu, tretje mesto v Prištini na
«
Albin Merc
takratnem državnem prvenstvu. Bil je zmagovalec turnirjev v Munchnu, Celovcu, Ba-isenbergu, Leobnu, Gradcu,
Novi Gradiški, Zagrebu, Reki, Ljubljani, Ptuju itd. V svoji karieri je 362-krat stopil v ring, od tega je dosegel 309 zmag,
Kolesarstvo • Kolesarji KK PP na Hrvaškem
Želijo si predvsem lepo vreme
Po uvodnih dveh dirkah v Švici in Italiji čakata kolesarje Perutnine Ptuj ta konec tedna dve klasični enodnevni dirki v hrvaški Istri, tam pa bodo ostali še nekaj časa, saj jima sledi etapna dirka Jadranska magistrala. V soboto bodo kolesarji nastopili na regionalni dirki brez kategorizacije mednarodne kolesarske zveze, poimenovane Glas Istre, v nedeljo pa bo na sporedu velika nagrada Poreča, kategorije 1.2 UCl. Perutninarji upajo, da bodo popravili slab vtis z zadnjih dveh dirk, predvsem pa si želijo, da bi za spremembo imeli lepo vreme.
»Zadnja dirka je bila po mojem mnenju neregularna, saj je bilo v zadnjih kilometrih deset centimetrov snega na
cesti. Kolesarji so dobesedno skoraj zmrznili. Komisar bi moral tekmo prekiniti, kljub temu da so jo organizatorji hoteli izpeljati do konca. Ta konec tedna je sicer napovedano slabo vreme, upam pa, da ne bo snežilo,« je v uvodu izrazil želje vodja ekipe Martin Hvastija. Zaradi zime, ki se nikakor noče končati, so fantje že v hrvaškem Primorju. Na dirkah bodo nastopili Borut Božič, Boštjan Mervar, Matija Kvasina, Radoslav Ro-gina, Matej Marin, Aldo lno Ilešič, Massimo Demarin, Matej Stare in Gregor Gazvoda. Glede na traso in izkušnje iz preteklih let Hvastija največ pričakuje od sprinterskega trojčka Božič, Mervar, llešič, čeprav je za slednjega to le-
tošnja prva dirka. Sobotna 120 km dolga dirka bo služila bolj za ogrevanje pred nedeljsko 134 km dolgo preizkušnjo, kjer so bili Ptujčani odlični že lani, saj je Božič osvojil drugo mesto.
Hvastija kljub slabšim rezultatom na uvodnih evropskih dirkah pričakuje dobre rezultate svojih varovancev: »Verjamem, da so fantje zelo dobro pripravljeni, saj so trenirali celo zimo, dobro formo pa so potrdili tudi na dirki po Kubi. V zadnjem času pa nas spremlja smola z novimi kolesi. Nekatere problematične dele koles smo zamenjali in upamo, da se težave ne bodo več ponavljale.«
UG
24-krat je boksal neodločeno in doživel 29 porazov.
Po končani karieri je Albin Merc v Ljubljani na fakulteti za šport opravil trenerski izpit in še istega leta prevzel vodenje BK Ptuj, s katerim je osvojil tri naslove državnih prvakov. Njegovi boksarji so osvojili štiri zlate rokavice, dvajset naslovov državnih prvakov, zmagovali so na številnih turnirjih v Sloveniji in v tujini. Leta 1999 je Albin Merc zaključil športno pot. »Končal sem zaradi zdravstvenih težav, pa tudi v klub so se vračali ljudje, ki niso bili pravi.« Na vprašanje, če še kaj
obišče boksarsko dvorano ali prireditve, pa nam je Albin dejal: »Žal me ni niti blizu, pa tudi prireditev ni, da bi jih lahko obiskal v našem mestu. Včasih je bilo tega veliko, imeli smo dobro organiziran klub z dobrimi boksarji, zato smo bili uspešni. Res je, da smo imeli nekaj boksarjev iz sosednje Hrvaške, ampak smo imeli tudi veliko svojih, ki so napredovali, zdaj pa jih praktično ni zaslediti. Po mojem mnenju se boksu v Sloveniji ne piše dobro. Nekaj se dela v Slovenski Bistrici in Kranju, več v Ljubljani, kar je seveda premalo. Od Ptujča-nov spremljam samo lvana Pučka in sina Saša, ter seveda našega profesionalnega šampiona Dejana Zavca.« O tem, kako nekdanji boksar in bivši trener vidi rešitev boksa na Ptuju: »Tu ni velike filozofije. V klub mora priti 4 do 5 ljudi,
da stvari vzamejo v svoje roke in da se prične kvalitetno delati. Ponovno je potrebno postati prepoznaven, slišen in viden. lz mase ponovno narediti svoje kvalitetne boksarje ter ptujskemu boksu dati prepoznavni pečat. Na Ptuju je bilo veliko boksarskih prireditev, ki jih je spremljalo veliko gledalcev. Imeli smo eminentne goste (Želj-ko Mavrovič) itd. Boksarji, kot so Dejan Zavec, Armand Krajnc, Boris Horvat, Milan Mirkovič, Stipe Božič, Robi Holc, Fredi Kolarič, še prej pa Tone Novak in drugi, so bili asi ptujskega boksa. Mogoče sem koga izpustil, vendar nenamerno,« je pogovor zaključil Albin Merc, ki se rad spominja vsega v preteklosti, za sedanjost pa nam je namenil samo grenki nasmeh.
Danilo Klajnšek
Kolesarji KK Perutnina Ptuj te dni kolesarijo po Istri.
Šolski šport • Košarka
V nadaljnje tekmovanje učenke OS Ljudski vrt in učenci oŠ Majšperk in oŠ Dornava
Rezultati medobčinskega tekmovanja v košarki za učence in učenke, letnik 1993 in mlajše
UČENKE: OŠ Olge Meglič - OŠ ljudski vrt 7:18
Končni vrstni red: 1. Ljudski vrt, 2. Olge Meglič
Na področno tekmovanje se uvrsti ekipa OŠ Ljudski vrt
UČENCI: predtekmova-nje (skupina A): Kidričevo - Breg 17:19, Majšperk - Kidričevo 35:19, Breg - Majšperk 27:41; (skupina B): Olge Meglič - Dornava 7:50.
Polfinale: Majšperk - Olge Meglič 29:13, Breg - Dornava 20:51
Tekma za 3. mesto: Breg
- Olge Meglič 28:20
Tekma za 1. mesto: Majšperk - Dornava 30:25.
Končni vrstni red: 1. Majšperk, 2. Dornava, 3. Breg, 4. Olge Meglič, 5. Kidričevo
Na področno tekmovanje se uvrstita prvi dve ekipi (OŠ Majšperk, OŠ Dornava).
ML
Ekipa OS Majšperk
K««
■iiMiíMi.-.:i<»í
iWî
îi« p
-"J»«»«!!;;,,:,
Ekipa OS Dornava
Foto: DK
Foto: ML
Foto: UG
Foto: ML
Dohodnina 2005 • Davčne olajšave
Država hoče več
Pri dohodninski napovedi za leto 2005 je prišlo na področju davčnih olajšavah do nekaterih sprememb. Nekatere davčne olajšave je država namreč ukinila, glavna letošnja novost pa je ta, da se lahko letna davčna osnova zavezanca iz naslova olajšav za različne namene zmanjša za dva odstotka in ne več za tri, kot je veljalo v preteklih letih.
Splošna olajšava
Če znaša neto letna davčna			
osnova v	tolarjih	znaša dohodnina v tolarjih	
nad	do		
	1.300.000		16 %
1.300.000	2.540.000	208.000	+ 33 % nad 1.300.000
2.540.000	5.140.000	617.200	+ 38 % nad 2.540.000
5.140.000	10.330.000	1.605.200	+ 42 % nad 5.140.000
10.330.000		3.785.000	+ 50 % nad 10.330.000
Stopnje dohodnine za davčno leto 2005			Vir: Davčna uprava RS (2006).
Splošna davčna olajšava je namenjena vsem davčnim zavezancem, in sicer v primeru, da drugi rezident za njega ne uveljavlja posebne davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V okviru splošne olajšave se zmanjšanje letne davčne osnove za lansko leto prizna v višini 564.400 tolarjev oziroma 47.033 tolarjev mesečno (Davčna uprava RS, 2006).
Osebne olajšave
Osebne olajšave lahko uveljavljajo rezidenti invalidi s stoodstotno telesno okvaro, ki se jim pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.441.500 tolarjev oziroma 286.791 tolarjev mesečno. Osebna olajšava se prizna tudi rezidentu, ki je dopolnil 65 let, kar mu omogoča zmanjšanje letne davčne osnove v višini 275.300 tolarjev oziroma 22.942 tolarjev mesečno. Prav tako pa lahko to olajšavo uveljavljajo rezidenti, ki so prejemniki pokojnin in nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin po Zakonu o republiških priznavalninah in Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, katerim se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 odstotka odmerjenega prejemka.
Posebne osebne olajšave
Te olajšave lahko uveljavljajo dijaki, študenti in osebe, ki opravljajo poklic na področju kulturne ali novinarske dejavnosti. Tako se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje davčne osnove v višini 1.200.000 tolarjev. Pod določenimi pogoji se prizna zmanjšanje davčne osnove v višini 15 odstotkov prihodkov letno do zneska 6 milijonov tolarjev tudi rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti ali novinarski poklic.
Posebne olajšave
Posebne olajšave so namenjene osebam, ki vzdržujejo družinske člane v absolutnem znesku, in sicer za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana letno 474.900 tolarjev oziroma mesečno 39.575 tolarjev. Prav tako se prizna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka, v višini 1.720.800 tolarjev letno oziroma 143.400 tolarjev mesečno. Za drugega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 41.300 tolarjev
letno oziroma za 3.442 tolarjev mesečno. Nadalje, za tretjega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 213.400 tolarjev letno oziroma 17.783 tolarjev mesečno, za četrtega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 385.500 tolarjev letno oziroma za 32.125 tolarjev mesečno, za petega vzdrževanega otroka za 557.600 tolarjev letno oziroma 46.467 tolarjev mesečno ter za vse nadaljnje vzdrževane otroke za 172.000 tolarjev letno oziroma 14.333 tolarjev mesečno glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.
Posebne olajšave za vzdrževane družinske člane lahko uveljavite v okviru točke 1 dohodninske napovedi (sedma stran dohodninskega obrazca). Rezidentu, za katerega je drug rezident uveljavil posebno olajšavo za vzdržanega družinskega člana, se ne prizna zmanjšanje letne osnove v višini 564.400 tolarjev, oziroma se mu prizna zmanjšanje letne osnove v sorazmernem delu splošne olajšave, in to za čas, ko ni bil vzdrževan družinski član.
V okviru davčnih olajšav lahko uveljavljate tudi olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, in sicer v višini 549.400 tolarjev letno oziroma 45.783 tolarjev mesečno, katerih znesek vplačanih premij vpišite v okviru druge točke (sedma stran dohodninskega obrazca). Uveljavljate lahko le podatke o premijah, ki ste jih v preteklem letu vplačali sami, in ne podatkov o premijah, ki jih je za vas delno ali pa v celoti vplačal delodajalec.
Olajšave za različne namene
vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, ekološke in religiozne namene, zraven tega pa tudi vsi prispevki in darila, plačana invalidskim organizacijam. V okviru te olajšave lahko uveljavljate tudi vplačana sredstva, namenjena za investicije z namenom reševanja stanovanjskega problema posameznika, za nakup likovnih del in leposlovnih knjig, za šolnine in nakup učbenikov (učbeniki, delovni zvezki, zbirke nalog, atlasi, geografske karte, učna sredstva, katalogi znanja) in strokovne literature v zvezi z izobraževanjem po javno priznanih izobraževalnih programih. Zmanjšanje je priznano tudi za zneske, ki so bili porabljeni za vzdrževane otroke. V okvir priznanih šolnin se štejejo šolnine javnih in zasebnih šol in zasebnikov, ki imajo koncesijo, šolnine za dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje visokošolskih zavodov, šolnine za osnovno glasbeno in plesno vzgojo, šolnine za izobraževanje v javnih in zasebnih glasbenih šolah, zneski plačanih storitev avto-šoli za pridobitev vozniškega dovoljenja ipd.
Davčno osnovo je mogoče znižati tudi za vsa plačila, ki so bila namenjena za priklop na internet in nakup ustrezne terminalne opreme, za plačane članarine političnim stran-
kam in sindikatom. Zmanjšanje se prizna za priklop na internet preko ponudnikov telefonskih ali ADSL storitev in preko ponudnikov storitev, ki jih zagotavljajo operaterji kabelsko komunikacijskih sistemov. Med opremo in storitve, za katere vam bodo priznali olajšavo, se štejejo modemi, širokopasovni usmerjevalniki, mrežne kartice, storitev priklopa pooblaščenega serviserja ali ponudnika storitev. Pri plačilih članarine političnim strankam je pomembno, da so te ustanovljene in delujejo v skladu Zakonom o političnih strankah, medtem ko morajo sindikati, ki jim vplačate članarino, delovati v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikata. Zavezanec lahko kot dokazilo predloži potrdilo sindikata ali stranke o višini plačane članarine, lahko tudi npr. obračunski list plače zavezanca, blagajniški prejemek ipd.
Vse zgoraj omenjene olajšave za različne namene lahko znašajo največ v višini 2 odstotka letne davčne osnove zavezanca, zavezanci pa lahko davčno osnovo zmanjšajo tudi za plačane zneske obresti od posojil, pridobljenih za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, vendar ne več kakor za 2 odstotka letne davčne osnove zavezanca.
Pri nakupu ali gradnji stanovanjske hiše je zavezanec glede na kriterij reševanja stanovanjskega problema
upravičen tudi do zmanjšanja davčne osnove v višini največ 4 odstotke letne davčne osnove zavezanca, kar pa izključuje uveljavljanje sredstev za investicije, namenjene reševanju stanovanjskega problema posameznika v višini 2 odstotka letne davčne osnove zavezanca in uveljavljanje plačanega zneska obresti od posojil, pridobljenih za rešitev stanovanjskega problema zavezanca. Zavezanec je upravičen do zmanjšanja davčne osnove le, če ni že lastnik stanovanja ali hiše. Olajšavo lahko zavezanec dokazuje z lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem in z dokazili o višini sredstev, vloženih v nakup zemljišča in v plačilo prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ter v nakup materiala in z dokazili o plačilu gradbenih del, opravljenih v letu 2005. Pri lastnih sredstvih, porabljenih za rešitev stanovanjskega problema, se lahko zmanjšanje letne davčne osnove uveljavlja 15 let, tako da se vsako leto uveljavlja del porabljenih sredstev. V kolikor je zavezanec npr. že lastnik stanovanja, pa se odloči za nakup garaže, s tem ni upravičen do znižanja davčne osnove, saj s tem ne rešuje svojega stanovanjskega problema.
Davčno osnovo lahko zmanjšate tudi za celotni znesek plačanega samoprispevka v letu 2005, vendar le pod pogojem, da so se za uvedbo prispevka
izrekli krajani na referendumu v skladu z Zakonom o samoprispevku.
Pri olajšavah za različne namene je pomembno, da se zavezancu priznajo le pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in lahko le-to dokazuje z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime. Zavezanci so dolžni na zahtevo davčnega organa namen in višino porabljenih sredstev dokazati z računi, ki se glasijo na njegovo ime. Ob tem se le-ti ne prilagajo napovedi, temveč se predložijo le na zahtevo davčnega organa.
Navedene olajšave lahko v skladu z zakonom uveljavljajo le rezidenti Slovenije, medtem ko lahko določene standardne olajšave (splošno, seniorsko in posebno za vzdrževane družinske člane) uveljavljajo tudi rezidenti držav članic Evropske unije, vendar le pod pogojem, da so v Sloveniji dosegli najmanj 90 odstotkov njihovega celotnega obdavčljivega dohodka v preteklem letu.
Za razliko od prejšnjih let pa za olajšavo ne veljajo več sredstva, vložena v nakup energetsko varčnih gospodinjskih aparatov, sredstva, namenjena nakupu osebnega računalnika, monitorja, tipkovnice in druge programske opreme, ter sredstva, namenjena preventivnim zdravstvenim pregledom (Davčna uprava RS, 2006).
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Olajšave za različne namene za zmanjšanje letne davčne osnove zavezancev so povezane z vlaganjem sredstev fizičnih oseb za določene namene. Davčna osnova zavezanca se lahko zmanjša za sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, premije plačane za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, plačani zneski za nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. Sem spadajo tako zdravila, ki se izdajajo v lekarnah na recept, kot tudi zdravila, ki se izdaj a-jo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Med medicinske pripomočke, ki pridejo v poštev, veljajo obvezni material (povoj, gaza, vata, levkosplast ortotična in protetična sredstva, očesni in slušni pripomočki (očala), ortopedska obutev, invalidski vozički ter sanitarne in druge priprave.
Osnovo zavezancu zmanjšujejo tudi plačani prostovoljni denarni prispevki in vrednost daril v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne,
Olajšava za	Letni Mesečni znesek znesek olajšave olajšave		Skupni letni znesek olajšave	Skupni mesečni znesek olajšave
prvega vzd. otroka	474.900	39.575	474.900	39.575
drugega vzd. otroka	516.200	43.017	991.100	82.592
tretjega vzd. otroka	688.300	57.358	1.679.400	139.950
četrtega vzd. otroka	860.400	71.700	2.539.800	211.650
petega vzd. otroka	1.032.500	86.042	3.572.300	297.692
šestega vzd. otroka	1.204.500	100.375	4.776.800	398.067
Posebne olajšave za otroke in druge vzdrževane družinske člane. Opomba: vrednosti so v tolarjih.
Vir: Davčna uprava RS (2006).
Olajšava	Letni znesek
Splošna davčna olajšava	564.400
Osebna davčna olajšava za invalida s 100 % telesno okvaro	3.441.500
Osebna davčna olajšava za osebe po dopolnjenem 65. letu starosti	275.300
Osebna olajšava za dijake in študente do 26. leta starosti, če letni dohodki ne presegajo 1.600.000	1.200.000
Davčna olajšava rezidenta, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti ali novinarski poklic	15 % prihodkov letno do zneska 6.000.000
Davčna olajšava za prvega vzdrževanega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana	474.900
Davčna olajšava za dva otroka	991.100
Davčna olajšava za tri otroke	1.679.400
Davčna olajšava za štiri otroke	2.539.800
Davčna olajšava za pet otrok	3.572.300
Davčna olajšava za šest otrok	4.776.800
Davčna olajšava za otroka z motnjami v razvoju	1.720.800
Davčna olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje	ne za več kot 549.400
Davčne olajšave za različne namene	največ v višini 2 % letne davčne osnove zavezanca
Plačani zneski za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca	največ 4 % letne davčne osnove zavezanca
Davčne olajšave (zmanjšanje letne davčne osnove) za dohodnino v letu 2005. Opomba: vrednosti so v tolarjih.
Vir: Davča uprava RS (2006).
Nagradno turistično vprašanje
Cvetlična korita niso pepeiniki!
S pustnimi prireditvami se bodo Ptujčani ukvarjali tudi po februarskih prireditvah. Do konca aprila naj bi bil znan program prireditve za leto 2007, do petdesetletnice prireditve leta 2010 pa želijo še marsikaj izpopolniti.
V polnem teku pa so priprave na 17. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo med 19. in 22. majem v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Kot je povedal predsed-
nik organizacijskega odbora Peter Pribožič, so slovenski kmetje in kmetice v letošnje ocenjevanje prijavile še več izdelkov kot v letu 2005. Po neuradnih podatkih več kot
Foto: Črtomir Goznik
Turistični vlakec je vozil le za pokušino v pustni povorki. V Termah Ptuj, kjer so zainteresirani za nakup, pravijo, da bo zagotovo vozil leta 2007, po končani gradnji hotela. Ali bo vozil tudi junija 2006, v času osrednjih prireditev ob 120-obletnici TD Ptuj, pa še ni znano. Najem za desetdnevno vožnjo stane 400 tisoč tolarjev, TD Ptuj jih nima, lahko pa pomagajo sponzorji. V dveh vagonih je prostora za 45 potnikov - turistov.
tisoč. 17. junija se bo na grajskem dvorišču zgodil zdaj že tradicionalni grajski vinski praznik z ocenjevanjem vin. Od januarja pa praznujejo tudi že v Turističnem društvu Ptuj. S prazničnim programom prireditev so startali že 23. januarja, na rojstni dan TD Ptuj, ki je bilo ustanovljeno 23. januarja leta 1986. Mesec dni zatem je TD Ptuj vzorno organiziralo prvo podelitev nagrad najboljšim turističnim novinarjem Slovenije, poimenovanih po nestorju slovenskega turističnega novinarstva, Ptujčanu Milenku Šobru. 30. aprila bo TD Ptuj znova izobesilo zastave članic EU v Evroparku, ob tej priložnosti bodo s prireditvijo vabili Ptujčane k udeležbi tudi na drugih prireditvah v letošnjem letu, s katerimi želijo obogatiti mestno dogajanje. Maja bodo izvedli že tradicionalno ocvetličenje starega mestnega jedra, še prej
pa bo v koritih tega območja zacvetelo 2000 tulipanov. V teh dneh bodo korita pognojili, da bo rast bujnejša, Ptuj-čane pa prosili, da jih bo nepotrebnem ne onesnažujejo in uporabljajo za pepelnike. Junija bodo na minoritskem dvorišču odprli tudi veliko cvetlično razstavo, na kateri bodo ob domačih cvetličarjih razstavljali tudi cvetličarji od drugod, k sodelovanju pa so povabili tudi vse šole v Sloveniji, ki usposabljajo mlade za poklic cvetličarja. V TD Ptuj pa si zelo prizadevajo, da bi v času razstave ocvetličili tudi Mestni park in pokazali, kako bi ta del Ptuja lahko postal privlačnejši in vabljiv, kot je bil nekoč. Če bi do osrednjih prireditev ob 120-letnici TD Ptuj v parku uspeli na novo urediti nekdanji paviljon, ki bi vabil tudi na nedeljske promenadne koncerte kot nekoč, pa bi ta del Ptuja še dodatno pridobil.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Petra Mlakar iz Sta-nošine 8 b, 2286 Podlehnik. Nagradni fond 46. kurento-vanja je znašal 1,8 milijona tolarjev. Danes vprašujemo,
kateri po vrsti bo letošnji grajski vinski praznik. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj, odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega Tednika do 18. marca.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti bo letošnji grajski vinski praznik? Ime in priimek:_____________
Naslov:
Davčna številka:
Soviče - Dravci • Z občnega zbora KTD Klopotec
»Smešno nizke nagrade ptujskega kurentovanja!«
»V letošnjem planu smo si zadali izvedbo kar nekaj finančno precej zahtevnih projektov, sicer pa smo z delovanjem našega društva, posebej še s prvim mestom, ki jo je na letošnjem ptujskem karnevalu prejela naša pustna skupina Kremenčkovi, lahko zelo zadovoljni,« je na kratko povzel vsebino sestanka predsednik KTD Klopotec Janez Cafuta.
Seveda na zboru ni šlo niti brez omembe in pohvale prvega naj Drznega kurenta, ki prav tako prihaja iz te KS. Ob navdušenju veliko prisotnih članov društva ter vabljenih gostov iz okoliških turističnih društev pa je Cafuta krepko pokritiziral sistem nagrajevanja oz. minimalizem nagrad na ptujskem kurentovanju: »Za tako veliko tradicionalno prireditev, kot je Ptujsko kurentovanje, in ob tolikšnih sredstvih, kot so vložena vanj, je resnično sramota, kako nizke nagrade se delijo najboljšim skupinam. Tega ne govorim zato, ker je letos prvo nagrado odnesla naša skupina, ampak bi bil resnično čas, da se višina nagrad vsaj podvoji, oziroma da prva nagrada znaša vsaj 500.000 tolarjev. Pri tem ne gre samo za to, da so stroški za pripravo dobrih skupinskih mask visoki, ampak tudi ali predvsem zato, ker bi višje nagrade gotovo pritegnile k
sodelovanju na ptujskem karnevalu in povorki več skupin od drugod. Nagrada dobrih 200 tisočakov za najboljšo masko je pravzaprav sramotno nizka za tako velik in renomiran karneval!«
Takšnemu Cafutovemu razmišljanju ni nihče oporekal, cilj občnega zbora pa je bil vendarle drugje; v sprejetju plana dela za letos. Poleg rednih udeležb na že vpeljanih dogodkih in dogajanjih ob različnih priložnostih v domači in okoliških občinah so se v KTD Klopotec letos odločili pripraviti veliko osrednjo prireditev v avgustu z naslovom Pod klopotcem: »V to prireditev, ki je sicer tradicionalna, vendar bo letos še posebno velika, bodo vključena vsa društva v naši krajevni skupnosti, program bo izjemno pester, sodelovalo pa bo veliko skupin od blizu in daleč.«
Sicer pa so si v društvu letos za-
črtali še nekaj naložbenih projektov: »Ti bodo zahtevali precejšnja finančna vlaganja. Potrebujemo namreč nova oblačila, značilna za naše društvo, za najmanj deset na-
ših članov, ki se aktivno udeležujejo raznih prireditev povsod po Sloveniji, prav tako pa še 20 noš za naše mlade člane. Prav tako bi morali v našem domu urediti nove sanitarije
za potrebe dvorane, saj je dostop do sedanjih po ozkih strmih stopnicah lahko zelo nevaren,« je še povedal Cafuta.
SM
Ljutomer • Letna skupščina Društva vinogradnikov in prijateljev vina
Vinogradništvo le še za premožne
Na letni skupščini Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer, ki ima okrog 200 članov, so pregledali delovanje v lanskem letu, predstavili program dela za leto 2006 in govorili o trenutno težki situaciji v tej kmetijski panogi.
»Položaj vinogradnikov, ki so odvisni od odkupa grozdja, se iz leta v leto močno slabša, zato se postavlja vprašanje, kako dolgo bodo še lahko vztrajali kot pridelovalci grozdja. Odkupne cene grozdja so sramotno
Lep firzdMV
73.600
Toskana
21.4./3D/bus
42.900
(179,01 €)
Woridof "V TUl
Križarjenje po Nilu
hotel/ladja 5* 25.3./8D
164.900
(688,11 €)
Poreč
Hotel Plavi 3*
27.4.-2.5./
5D/POL
27.500
(114,75 €)
Južna
Dalmacija 3*
22., 27.4./ 4 x POL + 3 izleti
39.900
(166,49 €)
Tunizija
Kaiser 3* maj/7D/ POL
61.900
(258,30 €)
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
TUl potovalni center
nizke in ne pokrivajo niti stroškov vlaganja v pridelavo,« je dejal predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Slavko Žalar, ki se je v svojem nagovoru tudi spraševal, kje so časi, ko je bilo vinogradništvo donosna kmetijska panoga. »S priključitvijo v Evropsko unijo se je nadaljevala ponudba uvoženih vin na policah marketov in s tem zmanjševala nakup domačih vin. Večina nas pri tej panogi vztraja samo še zaradi tradicije in v upanju, da se bo položaj kmalu izboljšal,« je še povedal Žalar.
Pridelovalci grozdja in vina iz Ljutomersko-Ormoških goric se zavedajo, da v zadnjem obdobju predvsem laški rizling in šipon, ki sta nekakšen zaščitni znak prleških goric, izgubljata na veljavi, prehitela pa so ju primorska vina in tudi dolenjski cviček. »Pozivam vas, da stopite skupaj in ustanovite t. i. konzorcij, preko katerega boste lahko znova povzdignili vaša vina na nivo, ki so
ga že imela, prav tako pa boste s skupnimi močmi lažje nastopili proti konkurenci,« je med drugim na skupščini povedala priznana enolo-ginja Slavica Šikovec, ki nikakor ne more razumeti, zakaj vinogradniki prodajajo svoja vina tako poceni (okrog 250 tolarjev za liter), ob tem pa so sposobni v konkurenčni bitki še znižati ceno.
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer bo svoje letošnje dejavnosti pričelo 19. marca s tradicionalnim rezom trte v atriju Mestne hiše v Ljutomeru, pripravili bodo 12. društveno ocenjevaje vina in dan odprtih vrat, strokovna predavanja, ekskurzijo, v novembru pa bodo kronali že svojo 12. vinsko kraljico. Veliko sredstev in truda nameravajo tudi letos vložiti v svoje društvene prostore, kjer naj bi v prihodnje uredili Promocijski center za vino v Ljutomeru.
Niko Šoštarič
Kuharski nasveti
Testenine
Testenine so lahko dostopno živilo in hkrati ni posameznika, ki vsaj enih testenin ne bi dobro poznal ali jih znal pripraviti. A velikokrat spregledamo dejstvo, da so v naši prehrani bolj cenjene, kot jim pripisujemo. Zelo so zaželene tudi z vidika uravnotežene prehrane.
Testenine so priljubljene po vsem svetu in jih vključujejo v pripravo jedi vse kuhinje. V Italiji imajo priljubljeni izraz pašta. Testenine so narejene iz re-zančevega testa z jajci ali brez njih. Za domače testenine je značilno, da jih pripravljamo z večjo količino jajc in imajo izrazito barvo. Pri pripravi testenin še vedno najpogosteje uporabljamo pšenično moko, danes pa vse pogosteje tudi polnovredno pšenično moko in riževo moko. Zraven moke uporabimo še manjšo količino soli, olja, jajc in pri nekaterih testeninah tudi pretlačeno zelenjavo, kot je korenje, paradižnik in špinača.
Po mnenju mnogih so najboljše jajčne testenine in prav te uporabljamo in pripravljamo najpogosteje. Od toplotnih postopkov testenine najpogosteje kuhamo. Kuhamo jih v večji količini slane vode z dodatkom maščobe. Tako se med kuhanjem ne zlepijo in imajo po kuhanju sijoč videz. Čas kuhanja testenin je odvisen od osnovnih sestavin. Testenine z jajci se kuhajo dlje časa kot testenine brez jajc. Stopnja kuhanja testenin pa je v veliki meri odvisna od posameznika. Pravi okus testenin zaznamo,
če so kuhane ala dente, oziroma v sredini še rahlo čvrste, tako da imajo v prerezu vidno nežno svetlo liso.
Italijanski vpliv pri pripravi testenin lahko čutimo v mnogih deželah, saj mnoge jedi iz testenin poznamo le pod njihovim italijanskim imenom. Navada, da testenine ponudimo kot glavno jed, ne prihaja iz Italije, ker tam testenine najpogosteje ponudijo med predjedjo in glavno jedjo. Tako tankim špagetom v Italiji pravijo špagetini, če pa boste naročili špagetone, boste dobili jedi iz debelih špagetov. K temu, da danes veliko jedi iz testenin ponudimo kot samostojne jedi, so prispevale tudi sodobne prehrambne navade, saj je večina jedi iz testenin tudi precej nasitnih.
Najbolj cenjene pri nas so jajčne testenine in so najboljše, če jih delamo sproti. Največji poznavalci in ljubitelji testenin pravijo, da so jajčne testenine najboljše, če jih pripravimo samo iz jajc in moke. Če dodamo olje in sol, testo sicer lažje razvaljamo, a na koncu ni tako čvrsto. Za pripravo tankih jajčnih testenin uporabimo gladko moko, saj je skoraj nemogoče, da bi jajčne testenine iz ostre moke raz-valjali na 1, 5 mm na debelo. Za gnetenje, valjanje in rezanje lahko uporabimo tudi stroj-ček, v tem primeru dobimo
Mokri smrček
Hrana in vitamini za mladičke
Odgovor: Če želimo imeti živahnega, vitalnega in kasneje zdravega in lepo raščenega odraslega psa, bomo morali upoštevati njegove potrebe in jim prilagoditi prehrano. Dokler psička doji, ne doda-
Vprašanje bralke Simone iz Ptuja: Pred dvema dnevoma je naša psička skotila 10 vitalnih mladičkov. Zanima me, kako jih hraniti in kakšne mineralno vitaminske dodatke dodajati, da bodo kužki lepi in zdravi? Hvala za odgovor.
jamo nikakršne hrane, saj je materino mleko polnovredna hrana za pasje mladičke. Ko živali pričnemo odstavlja-ti (7.-9. teden), jim postopno ponudimo hrano, primerno za pasjega mladiča. Najpogo-
enakomerne jajčne testenine.
Barvanje jajčnih testenin z naravnimi dodatki je zelo priljubljeno. Ta postopek so naši sosedi izpopolnili do vrhunca. Vendar ni nujno, da so te testenine tudi okusnejše. Zraven rdečih, zelenih, oranžnih testenin so zelo priljubljene tudi čokoladne in kostanjeve testenine, ki pa jih pripravljamo in ponudimo kot slaščice. Večino testenin po kuhanju prelivamo z omako, lahko tudi s stopljenim surovim maslom, oljčnim oljem ali razmešano in ogreto sladko ali kislo smetano. Prav tako ne smejo manjkati sveže narezana zelišča.
Danes so zelo priljubljene jedi iz testenin tudi testenin-ske solate. Pripravimo jih lahko na različne načine, skozi nje pa lahko ocenjujemo tudi kreativnost tistega, ki jih pripravlja. Skromne testeninske solate lahko pripravimo le z zelenjavnim oblivom in so prav tako dobrodošla kombinacija kot tiste, ki jim dodajamo različne vrste mesa in rib, sveže, kuhane ali kisle zelenjave in jih prelivamo z osnovnimi, jo-gurtovimi in drugimi prelivi.
Za solate lahko uporabimo tudi testenine brez jajc, ki po kuhanju dlje časa obdržijo svojo obliko. Za pripravo solat izbiramo kratke testenine,
stejše napake, ki se pojavljajo pri hranjenju mladih psičkov, so vezane na energijsko bogato hrano, ki jo pokladajo lastniki v prepričanju, da bo njihov mladič hitreje zrasel. Hranjene s takšno hrano ima za posledico motnje v razvoju kosti (velike pasme) in debelost (majhne pasme). Prav tako je neprimerna enostranska prehrana z mesom, ki se prav tako pokaže v številnih motnjah razvoja. Dodajanje neustreznih in zlasti prevelikih količin mineralno-vita-minskih dodatkov je lahko enako nevarno kot pomanjkanje le-teh. Najprimerneje je pasje mladičke hraniti s komercialno pasjo hrano, tisto, ki je deklarirana za prehranjevanje mladičev po odsta-
ki dobro vpijajo prelive. Pri tem je pomembna tudi konsi-stenca testenin. Zato moramo poskrbeti, da se izbrane testenine ne skuhajo preveč. Po kuhanju jih hitro oplaknemo s hladno vodo, da odstranimo škrob in jih narahlo prelijemo z oljem ali z manjšo količino solatne omake, da testenine omako dobro vpijejo.
Testeninske solate lahko naredimo s preprostim oblivom, tako da jih prelijemo z oljčnim oljem, pokapljamo z limoninim sokom, odišavimo s sesekljanimi kaprami in sardel-nim filejem. Nato pa dodamo sestavine po svojem izboru, to je lahko sveža ali kuhana zelenjava, mrzle pečene ali kuhane ribe, pečena ali kuhana perutnina. Solate iz testenin lahko popestrimo tudi s slanimi arašidi in čvrstim sadjem, kot je avokado. Preden solate iz testenin ponudimo, jih za nekaj časa postavimo v hladilnik in nato postrežemo ogrete na sobno temperaturo. Za pripravo testeninskih solat lahko uporabimo tudi nadevane ali obarvane testenine, tako da tudi barvno uskladimo sestavine in tako prispevamo k temu, da jedi niso samo okusne, ampak tudi privlačne na oko.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
vitvi. Takšna hrana ima pravilno uravnoteženo razmerje med beljakovinami, energijo, maščobami in minerali tako, da ni potrebe po dodajanju mineralno-vitaminskih tabletk. Ker vsaka sprememba pri hranjenju lahko pomeni tudi spremembo prebave (mehkejše blato, bruhanje, napenjanje, praskanje ipd.), je smiselno, da psičke navajate na novo hrano postopno, saj bo žival potrebovala kakšen teden, da se njegova prebavila na novost privadijo.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Pomlad vendarle prihaja
Kljub temu da še zima vztrajno otepa konec z repom, bližajoče pomladno enakonočje že dobiva toliko na toploti, da se vrtno rastje prebuja izpod snežne odeje, v nekaj dneh pa bo začutiti vonj po pomladi tudi v zraku. S prvimi pomladanskimi vrtnimi opravili pomagajmo zgodnejšemu vrtnemu rastju, da se bo neovirano prebujalo iz zimskega sna.
V SADNEM VRTU se že v zgodnjem predpomladan-skem času lahko pričnejo mnoga opravila, medtem ko v drugih delih vrta ob prvih odjugah še ni priporočljiva prezgodnja hoja in teptanje. Preden prične sadno drevje brsteti, naj bo pri večini sadnih vrst opravljena zimska rez. Osnovno gnojenje z organskimi in počasi topnimi mineralnimi gnojili je bilo treba prav tako že opraviti, da jih bodo rastline lahko že koristile od začetka vegetacije naprej. Ko še navidezno sadno drevje zimsko miruje, pa so ob primerni vlagi in toploti že pogoji za okužbe in razvoj glivičnih bolezni. Glivice breskove kodre, najnevarnejše rastlinske bolezni koščičarjev, vzkli-jejo še v mirujoče cvetne in listne brste breskev, nek-tarin, češpelj in drugih občutljivejših vrst koščičarjev že po prvem pomladnem dežju, ko povprečne dnevne vrednosti toplote presežejo 10 stopinj Celzija. Ob prvi priložnosti mirnega brezvetrnega suhega in sončnega toplega vremena, četudi bo po tleh v zaplatah še sneg, temeljito poškropimo koščičarje z barkovimi pripravki
v koncentraciji, kot je navedeno v navodilih za uporabo pripravka. Škropljenje je potrebno opraviti pred prvim dežjem, škropivo pa se mora na drevesu dobro posušiti. V primeru, da škropivo dež z drevja izpere, škropljenje ponovimo. Naslednje škropljenje opravimo 14 dni kasneje, ko bo že opazno rahlo nabrekanje cvetnih in listnih brstov, vendar tega škropljenja ne opravimo več z bakrenimi pripravki, marveč z enim od organskih fun-gicidov, ki imajo lastnost tudi globinskega delovanja v rastlinsko celičje pred klitjem glivice kodravosti.
Ko se zemlja toliko odcedi, da je primerna za obdelavo, in ko več ne zmrzuje, čim prej opravimo nameravano spomladansko sajenje sadik sadnega drevja in grmovnic jagodičevja. Sajenje naj bo opravljeno, preden se sadike prično prebujati iz zimskega sna, še pred brstenjem, da se korenine v tleh že toliko primejo, da bodo v času br-stenja rastlini sposobne črpati iz tal in pošiljati k brstju rastlinska hranila in vodo za rast in razvoj. Pri spomladanskem sajenju sadnega drevja je potrebna velika pozornost pravilnemu sajenju, predvsem pa smo pozorni na stanje korenin sadike, če bi jih poškodovala pozeba.
V	oKrASNEM vrtu drevnine, grmovnice in trajnice, ko se tla odcedijo toliko, da so primerna za obdelavo in postanejo nekoliko toplejša, plitvo okopljemo, da tla zrahljamo, prezračimo in uničimo kaleči plevel ter za-grebemo gnojila, s katerimi smo jih gnojili.
Pri osnovnem gnojenju z mineralnimi gnojili v okrasnem vrtu z zelo pestro rastlinsko sestavo uporabljamo le specialna namenska gnojila. Zimzeleni listavci azalije, rododendroni, lovorikovci uspevajo v tleh s kislo reakcijo in temu primerno posebno mešanico gnojil. Okrasni iglavci prav tako ne prenašajo gnojil na kalcijevi osnovi. Organska gnojila so v tleh, bolj kot rastlinska hranila potrebna drobnoživkam, ki s svojo presnovo pripravljajo v tleh rudninska hranila rastlinam.
V	ZELENJAVNEM VRTU so minule snežne padavine ponovno nekoliko časovno zadržale pripravo vrtnih gredic za prve posevke vrtnin na prosto. Dokler je zemlja hladna in se dovolj ne odcedi, je vsakršno delo na gredicah škodljivo, za zračnost in rodovitnost vrtne zemlje pa težko popravljivo. V vrtni naravi še ni nič zamujenega, sicer pa narava svoje napake najbolje sama popravi.
Miran Glušič, ing. agr.
dO.'16. marca 2006
10-Petek	11-Sobota	12-Nedelja *	13-Ponedeljek *
14-Torek *	15-Sreda s>	16-Četrtek	
Imate sanje?

Na seminarjih ljudem večkrat razlagam, da morajo imeti sanje. Le-te jih bodo pripeljale do točke, na kateri se bo zgodila odločitev.
Bodite sanjač in sanjajte vsak trenutek. Sanjati morate o vseh rečeh, ki se vam zdijo tega vredne. Naj bo to nova hiša, poplačilo dolgov, jahta ali pa življenjski sopotnik. Ne bodite bojazljivci. Priznajte si, da si zaslužite vse to. Enostavno so sanje vera v tisto, kar se nam bo zgodilo. Tisto, za kar se moramo potruditi.
Mogoče pa so vaše sanje celo življenje prebiti v službi za skromno plačo? So to sanje? Kaj si ne želimo več? Saj smo zaradi tega hodili v šolo, kaj ne? Da bi imeli več!!!
Biti bogat v smislu materialnih dobrin in osebne rasti je zahteva za vse nas. Moramo napredovati. Če ne napredujemo, se izključimo iz skupnosti, družbe, človeštva. In danes ugotavljam, da se vedno več ljudi izključuje. In to zaradi razloga, ker jim nihče ne pokaže, kako lahko napredujejo.
Kaj pa vi, imate sanje? Si ne želite boljšega avtomobila, si ne želite lepšega stanovanja ali hiše, ne želite biti uspešni? Poznam vaš odgovor. Hočete, pa ne veste, kako to storiti!
Kje začeti?
Poznate rek Konfucija. »Ne pri-tožuj se nad snegom na sosedovi strehi, ko pa še nisi počistil pred svojim pragom!«? Po domače - brigaj se zase! Naj bo to vaš začetek in spoštujte ga. Za dosego svojih ciljev morate poskrbeti, da se ne ozirate na stanje in mnenja drugih. Že na začetku poti običajno ljudje naletijo na mnenja svojih prijateljev in znancev. Vsemogočni starši in partner prav tako nasprotujejo vaši odločitvi. Zakaj? Zato, ker se bojijo. Bojijo se vašega uspeha in zavidajo vam, da imate moč. Vi ste namreč tisti, ki ste začeli novo obdobje. Oni pa bodo po vsej verjetnosti ostali na istem nivoju.
Ne poslušajte nesposobnih prijateljev, ki bodo trdili svoje. Naj kar trdijo svoje in delajo še naprej iste stvari v pričakovanju boljše plače. Naj kar plačujejo iste kredite in jemljejo nove, še bolj butaste. Naj kar čakajo na državo, da jim bo uredila pokojnino (ena statistika pravi, da naj bi pokojninska blagajna zdržala le do leta 2020! Koliko boste takrat stari?)!
In ko bo prišel načrtovani dan, ko boste finančno svobodni, ne popustite tem ljudem. Naj gredo po isti poti kakor vi in naj sami zaslužijo to, kar boste vi že imeli. Finančno svobodo!
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje!
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
POSLIJ^iLITE NAS NA miEllNETIJ!
RADIOPTUJ
eue-ččfee
32k îhTunelnl www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Vodnar
(20. januarja do 18. februarja)
Ženska, rojena v znamenju Vodnarja, je nekaj posebnega. Ko bo prišla v prostor, bo čutiti močan naboj. Je nadvse svobodoljubna in direktna. Ne prenese pretiranega laskanja in dejstva, da bi jo nekdo priganjal; to jo lahko le odbija. Včasih se resnično razdaja in rada deli nesebično pomoč drugim ljudem. Pride pa tudi čas, ko se zapira vase in lopu-ta z vrati. Ampak vse mine. Med njene lastnosti sodi tudi trma, seveda pa tako ali tako naredi marsikaj. Dopušča pa možnost, da vsak dela tisto, kar si želi.
Moški, rojen v Vodnarju, je oseba, ki mu nekaj pomeni prijateljstvo, humanost in višje energije. Zanj ni dovolj, da je ženska lepa, mora biti še inteligentna, kajti v nasprotnem primeru za Vodnarja ne bo zanimiva. V osnovi je odprt, družaben, rad se smeji in vendar je v srcu samotar. Včasih ga boste brali kot odprto knjigo, drugič ne boste od njega nič zvedeli. Uporabite intuicijo in se po potrebi pogovorite. Resnično srečen je tedaj, ko se počuti koristnega. Nemirno oko pa se bo vedno spočilo na lepem dekletu.
Splošni nasveti: Vodnar je družabno bitje, rad je na veselih dogodkih in tam, kjer je veliko ljudi. Najdete ga lahko tudi na kakšnem izletu ali sejmu ezoteri-ke. Radi sprejemajo in poklanjajo darila - to jim je zelo všeč. Če ga boste zaprli v kletko, bo odšel, da se bo kar kadilo za njim.
Vodnar - Oven
V intimnem življenju se ujameta, seveda pa so njuni pogledi zelo različni. Težko najdeta skupne interese in se še težje zmenita, kdo bo glavni. Seveda je mnogo lažje, če je Oven glavni. Potem so obeti dobri in avantura se preve-
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Danes vam zastavljamo kar dve nalogi. Če bo vaše oko dovolj pozorno, boste našli vseh 10 podrobnostih, v katerih se sliki razlikujeta. Če pa vam ta naloga ne bo šla, lahko pomagate psičku priti skozi labirint na vrh hriba. Lotite se torej naloge in nam označite vseh 10 razlik ali pobarvajte pravo pot v labirintu in nam rešitev pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel CD z glasbenimi pravljicami. Torej, kaj še čakate?! Veselo na delo - rešitve nam pošljite do četrtka, 16. marca, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka zadnjih Ustvar-jalčkov Štajerskega tednika je:
Katja Bezjak, Spuhlja 113, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo nagrado prejela po pošti.
si v resen in stabilen zakon.
Vodnar - Bik
Skupna jima je trma. Seveda je Bik nekoliko bolj eleganten in premišljen, Vodnar pa je svoboden in napreden. Biku je pomemben dom, Vodnar pa rad opazuje, kaj se dogaja za domačim plotom. Razbrati pa je, da so spori na dnevnem redu in tako gresta vsak po svoje.
Vodnar - Dvojčka
Odlična kombinacija, vsak po svoje sta zgovorna, temperamenta in potrebujeta spremembe. Rada pa tudi nihata, sedaj v eno stran in čez čas drugam. Intimno življenje je nekaj živahnega in temperamentnega. Če pa Dvojček pokaže zanimanje za Vodnar-jevo delo, je sreča popolna.
Vodnar - Rak
Rak je globoko čustven in mu nekaj pomeni preteklost, Vodnar pa na življenje gleda bolj svobodoljubno in neobvezujoče. Zaradi tega Raka razume le s težavo. Rak se počuti nerazumljen in se zapira vase. Avantura s težavami da, zakon pa je vprašljiv.
Vodnar - Lev
Pri tej kombinaciji gre za usodno privlačnost, dobro se dopolnjujeta in razmerje bo razburljivo. Vodnarju je pomembna duhovna plat življenja, Lev pa misli, da je pomembnejša predvsem telesna. Vodnar ne potrjuje Leva, tako kot bi želel. Skupno življenje je zelo vznemirljivo.
Vodnar - Devica
Našli sta se znamenji, pri katerih ni bistvena spolna privlačnost. Vsak po svoje sta razumska in na življenje gledata z nekega logičnega vidika. Devica težko prenaša kritiko in Vodnar zna to izvajati precej vestno. Če ne najdeta nekih skupnih točk, gresta vsak po svoji poti življenja.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Vodnar - Tehtnica
Skupaj jima je zelo lepo in življenje je prijetna harmonija. Druži ju toplina in zanimanje za vse, kar je prijetno in vezano na katerokoli umetnost. Znata se zadovoljiti in podpreti. Seveda pa z lahkoto tudi zapravljata in iščeta skupne prijatelje. Vznemirljiva avantura, srečen zakon.
Vodnar - Škorpijon
Vodnarju gre Škorpijon na živce, ker je preveč posesiven in ljubosumen. Seveda pa ignoran-ca Škorpijona boli in zaradi tega se še bolj zapira vase, jeza pa se stopnjuje in stopnjuje. To pa Vodnarja odbija in zato se relativno hitro obrne; kaj več kot avanturo je le s težavo pričakovati.
Vodnar - Strelec
Vsak po svoje sta temperamentna, živahna in napredna. Skupne avanture so strast za dušo. V intimno življenje vpletata široka paleto fantazije in domišljije. Sta pa tudi družabna in oba željna novosti. Prijetna avantura se konča v zakonskem stanu, ki je posut z biseri sreče.
Vodnar - Kozorog
Vsak po svoje sta zadržana in nekoliko tekmovalna. Kozorog je preudaren in Vodnar neučakan, tu se začne prvo razhajanje. Seveda sta to dve hladni znamenji in se težko lotita neke romantike. Začetek je že težak, zato se gotovo odločita vsak za svojo srečo.
Vodnar - Vodnar
Našli sta se dve znamenji, ki se dopolnjujeta, kajti poznata se do potankosti in drug drugega zelo dobro razumeta. Zaznamuje ju
Duševno zdravje
Nestrpnosti je vse več
Kaj povzroča nestrpnost med ljudmi? V zadnjem času je tega vse več, ugotavlja Janez iz okolice Ptuja.
Ljudje se v današnjem času trudimo podrediti se večini zaradi pomanjkanja poguma za različnost, kar pa samo hromi človekovo enkratnost in samostojnost. Ljudje zavzemamo v socialni skupini, v kateri živimo, določeno mesto oziroma status in večinoma imamo več statusov hkrati. Za nekatere se rodimo, v druge vzrastemo, nekatere si izberemo sami, nekateri so nam naloženi ali vsiljeni. Vsakemu statusu odgovarja določena socialna vloga. To so v bistvu pričakovanja. Od ljudi namreč, ki imajo določen status, pričakuje družba določeno vedenje, stališča in način čustvovanja. Prav tako status neke osebe določa tudi vedenje drugih ljudi do njega.
Kakšna pričakovanja sledijo iz nekega statusa je stvar tradicije, navade, kulture in političnega razvoja družbe. Socialna pričakovanja so napisana ali nenapisana pravila in delujejo na posameznika kot prisila. Ta poteka na dva načina.
Prva oblika je zunanja prisila, ki je lahko negativna (moralna obsodba, kazen ipd.) ali pozitivna (hvali, ščiti in nagrajuje se lojalnost).
Druga oblika prisile je notranja prisila. Z vzgojo se v človeku vcepi poseben kontrolni mehanizem, ki mu pravimo vest. V bistvu vest ni nič drugega kotponotranjen sistem socialnih pričakovanj in norm. Ker pa danes socialne vloge niso več jasno definirane oziroma so nejasne, se v ljudeh poraja notranji konflikt, ki verjetno najpogostejši izvor vedno bolj izražene nestrpnosti med ljudmi. To pa vsekakor slabi medčloveške odnose tudi pri nas.
Kaj lahko storimo? Socialna pričakovanja s strani družbe bi morala biti bolj jasno definirana in tudi vzpodbujena z nagrajevanjem, prav tako pa bi morala biti vzpodbujena vzgoja, ki bi vcepljala človeku pozitiven kontrolni mehanizem - torej vest, ki bi vsakega posameznika opozarjala, da je strpnost ena najbolj pozitivnih vrednot.
Vse to pa zahteva tudi angažiranje nas vseh, tako posameznika kot družbenih skupin in družbe kot take, v tej pozitivni naravnanosti do strpnosti tako v medčloveških odnosih kot do strpnosti do različnosti
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
tudi treznost, premišljenost in zmernost. Dopustita si veliko osebne svobode in pravo mero navezanosti - tako so izgledi obetavni.
Vodnar - Ribi
Riba je zelo čustvena in od Vodnarja zahteva nenehne dokaze ljubezni. Vodnar tega ne
razume in ji zabrusi kakšno pikro - kar pa seveda boli. Poleg tega se Vodnarju Riba zdi preveč lepljiva in dušljiva. Ko ima možnost, gre drugam - če le izbere še pravi čas.
Tadej Šink, horarni astrolog
Uganke
Nikoli ni bilo, nikoli več nebo in vendar je.

-A ŠN
Poiščite vseh 10 razlik med slikama ali pomagajte najti psičku pot na vrh hriba.
Težki, polni, črni čolni, glejte k nam veslajo. Tam v trebuhih, po dneh suhih,
vodo nam peljejo.
Majhne strehe iz blaga nas varujejo dežja.
Ko poneha dež, v soncu se bleste, otroci z bosimi nogami jih razbijajo kriče.
Pisan most čez obzorje sega, a povzpeti se ne da na njega.
mMAA IR^iCCA
Žarki sonca jih vrtijo, za petami si sledijo. Eden pride drug odide, leto v krogu se izide.
Dneve razkazuje, tedne zaključuje, mesece obrne, čez leto jih spet vrne.
Info Glasbene novice
Produkcija glasbe je iz dneva v dan vse večja. Tako vsak mesec slišim precej novih pesmi, vendar je med njimi le peščica tistih, ki mi ugajajo. Kako pa ste vi izbirčni pri glasbenem izboru?
Ikona country glasbe je DOLLY PARTON in je množicam najbolj znana po uspešnici Love Is Strange, ki jo je zapela v duetu s Kennyjem Rogersom. Prsata gospa je iz glasbene zakladnice povzela nekaj standardov za izvrsten album Those Were The Days, ki so ga s svojimi vokalnimi sodelovanji dopolnili na primer Norah Jones, Kris Kristofferson, Yusuf Islam (Cat Stevens), Alison Krauss Pevka je na konec albuma postavila mirovniško temo IMAGINE (*****), ki zveni še posebej nežno in jo je v originalu zapel pokojni Beatle John Lennon.
SHERYL CROW je prejšnji mesec uspešno prestala operacijo raka na prsih. Pred tem jo je zlomil tudi ljubezenski zaton zveze s kolesarjem Lancem Armstrongom. Pop design so nekoč zapeli pesem Ko si na tleh in pevka je zadnje čase zares na tleh, vendar ustvarja pomensko najboljšo glasbo. Tematika zahtevne balade ALWAYS ON YOUR SIDE (****) je z eno besedo opisljiva kot vez med prijatelji in v njej vokalno ter instrumentalno s pevko sodeluje tudi Sting.
Britanski band PLACEBO bo to pomlad dajal podporo skupini Depeche Mode na njihovi koncertni turneji Playing The Angel (skupini bosta junija nastopili tudi v Ljubljani na stadionu za Bežigradom). Kvintet je bil kar lep čas v studiu, kjer je pripravljal material za peti studijski album Meds. Moderno rock glasbo BECAUSE I WANT YOU (***) je band izbral za novi single, ki se iz počasnega uvoda stopnjuje v prav divjo rock skladbo.
PRINCE se je kar nekaj let iskal, saj je eksperimentiral s svojo glasbo, vendar ni doživljal želenih uspehov. Tega mu je vrnil leta 2004 retro obarvan album Musicology, ki ga bo kmalu nadomestil z novim 3121. Kaj pomenijo številke, ne vem, vem pa, da je bil album najavljen s super skladbo Te Amo Corazon. Majhen izvajalec po rasti zmeraj znova ponuja velike glasbene stvari in tako sedaj ponuja malo "zabluzeno", vendar po stilu malo starinsko, pa vendarle cool r&b pesem BLACK SWEAT (***).
Britanska pevka BEVERLEY KNIGHT se lovi med soulom, r&b-jem^ in popom ter beleži že enajst Top 40 hitov v Veliki Britaniji. Črto pod prvi del svoje kariere bo tako kmalu potegnila s kompilacijsko zgoščenko The Voice - The Best Of Beverley Knight. Dama z izjemnimi vokalnimi sposobnostmi je pripravila fino r&b priredbo evergreena PIECE OF MY HEART (****), katerega se verjetno spominjate po izvedbah Janis Joplin ali Emme Franklin.
Britanski tisk je v sredini 90. za MARKA MORRISONA zapisal, da je odrešitelj njihove r&b scene. Podobno sedaj pišejo za Craiga Davida, vendar se vračam nazaj k Marku, ki je uspel s skladbo Return Of The Mack. Potem ko je mladenič napadel neko dekle, je nekaj let sedel v zaporu in pripravljal nove pesmi. Ena izmed njih je tudi naivna in sočna r&b tema INNOCENT MAN (***), ki jo na čase z močnimi rap sekvencami kvari priznani raper DMX.
Ste že kdaj slišali za izvajalca z imenom CHICO? Po resnici ga tudi sam nisem poznal še pred tednom dni. Mladenič je bivši električar in plesalec v nočnih klubih s pravim imenom Chi-co Slimani. Pevec z maroškimi koreninami je bil lani resen kandidat za zmago v britanski glasbeni oddaji The X Factor. Tam je zmagal Shayne Ward (fant že ima No 1 hit That's My Gola), vendar je tudi CHICO dobil pogodbo z založbo Sony BMG. Če ste za ples in zabavo, vam mladenič ponuja atraktiven ter zabaven plesni komad IT'S CHICO TIME (***), ki je v tem tednu skočil na vrh britanske lestvice malih plošč (www. dotmusic.com ali www.bbc.co.uk./radio1/chart).
David Breznik
Glasbeni kotiček


nON - Bob SinC
URJUN IT - Chris BroW^-4. STUPID GIRLS - Pinki
^^ / / / 4' SIUPID GIRLS - Pink \ \ ^
/5. CHECK ON IT - Beyonce Knowl\s & Slim ThuX
A-/- C CAV CAV CAV Hi Tack -^^^—A
\\astaci
6. SAV SAV SAV - Hi Tack ^ BELONG TO VOU - Eros Ramazzotti & Ai
8. UUGLV - :
nastV girl i
lugabàbes Notorious BI
LOVE - Liz 1
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw
Kateri fílm je dobil oskarja kot najboljši film leta?
Odgovor:_
NA6RADN0
î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Žan Pihler, Podvinci 23a, 2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odbore pošljite do torka, 14. marca, na naslov. Radio-Tednik Pti^, Raičeva 6,2250 (za Info).
In Between Dreams - Jack Johnson
(2005 - Universal - Multimedia)
Ste že slišali za Jacka John-sona? Verjamem, da ste mnogi odgovorili negativno, zato bom izdal, da gre za bivšega nadarjenega havajskega surferja, ki pa je samouk v igranju na kitaro. Trenutno je glasbenik z velikim zaostankom osvojil evropsko publiko s svojimi brezskrbnimi skladbami na albumu In Between Dreams. Vmesno stanje sanj je produkcijsko sestavil skupaj kar sam Jack, ki je pred tem že posnel albuma On And On in Brushfire Fairytales. Da pa je izvajalec zares aktiven, je že dokazal letos, ko je za film Curious George posnel vso glasbo, ki vključuje tudi aktualno ameriško uspešnico Upside Down. Navzgor in navzdol je usmerjenih petnajst pesmi na albumu In Between Dreams, ki so glasbeno umeščene nekje med alternativnim folkom, mehkim pop/rockom in minimalnimi jazz pridihom.
Atraktivnost projekta In Between Dreams je že zdavnaj napovedala zelo pozitivna akustična srednje hitra pesem Sitting, Waiting, Wishing, ki bazira na preprostih kitarskih rifih, ki
pa imajo prav prijeten efekt na poslušalca. Glasbeno neobremenjena Good People ob svoji brezskrbnosti nudi tudi komično besedilo, v katerem se velikokrat pojavi nalezljiv refren: »Where Do The Good People Go?« Refreni skoraj vseh pesmi
Za največjega favorita je do zadnjega trenutka veljal film Gora Brokeback tajvanskega režiserja Anga Leeja, ki je bil nominiran za kar osem častnih kipcev. Vendar se je skoraj šest-tisočglavi filmski akademiji, ki odloča o nagradah, saga o homoerotični romantični ljubezni med dvema kavbojema očitno zdela vendarle prehuda: »Američani nočejo, da bi bili kavboji geji,« je komentiral scenarist filma Larry McMur-ty. Gora je tako odnesla »le« tri kipce: za režijo, glasbo in najboljši prirejeni scenarij.
Iz podobnega razloga, nekoliko prevelike drznosti, je verjetno izvisel tudi film Lahko noč in srečno, ki se je vrnil v čase McCarthyjeve gonje proti domnevnim komunistom in njihovim simpatizerjem, saj je mimogrede opozoril tudi na
so sila preprosti, prav tako pa gre v glavnem za bolj ali ne zabavna življenjska besedila z obilico humorja. Ta je v pretirani dozi zaznamovan v primitivni skladbi Banana Pancakes, v kateri boste deležni prave akustične kitarske fuzije. Preprostost
in prefinjenost sta značilnosti ljubezenske balade Better Together, ob kateri se boste dobro zabavali, če boste podrobneje prisluhnili tekstu: »It's Always Better, When We Are Together.« Še hujša dvopomenska melodična akustična skladba je If I Could, ki svojo igro besed izraža skozi vrstico: »The Doctor Gave Him Two Weeks To Live, I Give Him More If I Could!« Malo, vendar zares malo hitrejša pesem je Breakdown, ki vam bo všeč takoj ali nikoli. Sicer pa sodita med ritmično pestrejše skrivnostna Never Know in preveč enakomerna Crying Shame. Enakomernost v glavnem držijo tudi balade Constullations, Do You Remember in Belle (v njej se skrivajo pridihi kubanske tradicionalne glasbe). Malo več eksperimentiranja si je izvajalec privoščil le v komadu Staple It Together, v katerem je osnova povzeta v funky ritem, dopolnjen z r&b prvinami in lagodnim rockom.
Glasba na albumu vas bo razbremenila in melodije si boste kaj kmalu zapomnili, saj imajo v glavnem sila preproste tekste, še bolj preproste pa refrene. Jack Johnson počasi, vendar gotovo postaja zvezda svetovnega formata in njegov talent ter kvaliteto nedvomno dokazuje njegov tretji album, ki ga lahko le priporočam!
David Breznik
78. podelitev oskarjev
Je Hollywood napreden ali konzervativen?
Letošnja podelitev najvišjih nagrad ameriške filmske akademije je bila nekaj posebnega že zato, ker so se med največje favorite uvrstili skoraj izključno (za ameriška merila) nizkoproračunski filmi. Po drugi strani pa v Hollywoodu ne pomnimo tako očitnega trenda družbenoangažiranih filmov oziroma vsaj filmov, ki bi takšni radi bili.
vlogo Hollywooda v tej gonji. Režiser filma George Clooney je kljub temu ob prejemanju kipca za najboljšo stransko moško vlogo (kot igralec v filmu Siriana) opozoril na koristno funkcijo, ki jo Hollywood skozi zgodovino opravlja kot podiralec različnih družbenih tabujev.
Pri največjem presenečenju letošnje podelitve, filmu Usodna nesreča režiserja Paula Haggisa, gre v osnovi prav tako za družbeno kritiko, namreč za dekonstrukcijo med-rasnih napetosti v sodobnem Los Angelesu. V nekaj urah se zaradi prometne nesreče prepletejo življenja nasilnega belega policista, dostojanstvenega črnega varuha pravice in miru, mehiškega delavca, korejskega soproga in poslovneža z iranskimi koreninami. Ob tem se
Hoffman za glavno vlogo v filmu Capote, Reese Wither-spoon za glavno vlogo v Hoji po robu, že omenjeni George Clooney za Siriano in Rachel Weisz za stransko vlogo v Zvestem vrtnarju. Za najboljši animirani film je bil razglašen Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouhca, za najboljši dokumentarec pa Popotovanje cesarskega pingvina. Manj pomembne oskarje, na primer za kostumografijo in posebne učinke, sta si po pričakovanjih večinoma razdelila Gejša in King Kong. Življenjske dosežke pa so letos priznali Robertu Altmanu.
Usodna nesreča (rasizem), Gora Brokeback (homoseksualnost), Lahko noč in srečno (mediji vs. politika), Siriana (nafta), Munchen (terorizem) _ Politična ost? Da, prosim! A nikar preveč _
Nina Milošič
Foto: arhiv BLITZ Film & Video Distribution
Usodna nesreča je kavbojema odnesla oskarja za najboljši film.
pokaže, da smo vsi rasisti, četudi se tega ne zavedamo, saj se v naši kulturi o ljudeh sodi po njihovem videzu oziroma po vizualnih znakih, ki jih oddajajo. Usodna nesreča je odnesla kar tri zelo ugledne oskarje: za najboljši film, izvirni scenarij in dosežke na področju montaže ter je tako brez dvoma največja zmagovalka letošnje podelitve.
Ali vznemirjati različne politične elite ali ne, ob tem vprašanju je Hollywood letos okleval tudi na področju najboljšega tujega filma. Raje kot delikat-nemu palestinskemu Paradise Now je oskarja tako podelil južnoameriškemu filmu Tsotsi. Zanimiv je tudi ničelni izplen Spielbergovega Munchna, ki se je prav tako spustil na spolzka tla izraelsko-muslimanskih odnosov.
Oskarji za igralske dosežke so odšli v pričakovane roke, dobili so jih Philip Seymour
CID vabi!
JAZZ KONCERT
petek, 10. marca, ob 21. uri: Aljoša Jerič trio. Aljoša Jeriča bosta spremljala klaviaturist Erik Marenče in kontrabasist Nikola Matošić. MAGIC THE GATHERING
Ponovno srečanje ljubiteljev Magic kart bo na turnirju v soboto, 11. marca, ob 10. uri. Vzemite si čas do 15. ure. OTROŠKI PARLAMENT
V ponedeljek, 13. marca, bo potekal nacionalni otroški parlament. S ptujskega območja se ga bosta udeležila Kaja Bračko z OŠ Mladika in Primož Ciglar z OŠ Dornava. POTOPISNO PREDAVANJE
Sreda, 15. marca, ob 18. uri: Kitajska - velesila, ki to spet postaja. Žiga Kokalj bo predstavil zanimivosti raznolike kitajske pokrajine, njihove materialne in duhovne dediščine ter vplive industrializacije in turizma na okolje in ljudi. Vstopnine ni! NATEČAJ EVROPA V ŠOLI
Mladi literati, likovniki in fotografi z osnovnih in srednjih šol imajo čas še do 17. marca, ko poteče rok za oddajo izdelkov regionalnim koordinatorjem. Za ptujsko, ormoško in lenarško območje je treba izdelke do tega datuma poslati v CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj. NA OGLED JE
fotografska razstava mednarodne mladinske foto delavnice. POVABILO MLADIM FOTOGRAFOM
Društvo ŠKUC razpisuje fotografski natečaj za mlade fotografe v starosti od 14 do 19 let na temo vrednot Evropske unije: izobraževanje, svoboda, enakost, strpnost, pravičnost, multikulturnost, enake možnosti. Podrobnejše informacije so na voljo na www.lmit.org, info.skuc@guest.arnes. si in 01 42 13 142
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Štajerski TEDNIK
ZEMLJIŠKA KNJIGA
AMERIŠKI PEVEC PRI CHICAGU (TERRY)
NAŠA ROCK SKUPINA
GESLO ZA PRIKLJUČITEV TRSTA
NEBELJAKO-VINSKI DEL HEMOGLOBINA
Štajerski TEDNIK
POLJSKO MESTO OB REKI SAN
FINSKA PARNA KOPEL
JAP. PLOSK. MERA
DRŽAVA BREZ IZHODA NA MORJE
DRŽAVNI PRORAČUN
NEMŠKI FILOZOF (GEORG)
GLOBINOMER
ENOTA ZA EL. NAPETOST
BOJAN POLAK
SREDIŠČE VRTENJA
IZDELEK ZA PISANJE
VERA OTRIN
TUJEC IZ DOBERDOBA«
NOSI HLAČE
PISMONOŠA
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ALAN)
HRVAŠKI PETROL
POVEZOVALNI PROTOKOL
NAŠ PESNIK AŠKERC
AMERIŠKA SORTA LESKE
ŠVICARSKA ZNAMKA UR
URANOVA RUDNINA
NEMŠKA FILMSKA IGRALKA (ZARAH)
TOLMINSKI KRAVJI SIR
ITALIJANSKI POLITIK
MEŠANICA PREPERELIH TRSK IN ZEMLJE
EST. SKLAD. (ARNE)
KEN. POLITIK MOI
GENERATOR ZA IZMENIČNI TOK
IZ BESEDE PIPAR
FOSILNI ROD ŠKOLJK IZ TRIASA
VODNA PTICA
ANGLEŠKI PINGPONKAŠ
KAREL PEČKO
ŠPANSKI AVTO
MESTO V PIEMONTU
PALESTINSKA OSVOB. ORG.
RADO LORBEK
NEMŠKI IDEOLOG MARX
PERZIJA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA CARRERE
KONICA
VRSTA MREŽNE UGANKE
ITALIJANSKA ZNAMKA MOTOCIKLOV
ALENKA KEJŽAR
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sklop, tveza, Ragno, Sotla, Mokronog, Strejačan, Jaroslav, tortuga, Inesa Kravec, RS, Iri, Acev, drdralo, okulistka, AŠ, ais, laj, sto, Antistenes, Ines, ruš, ljud, onača, Gedova-ri, teleks, aki, ocenitev, Aart, sad. Ugankarski slovarček: ADASTRA = slovenska rockovska skupina; DEMARK = Vorančev literarni junak iz Doberdoba; ENNIS = ameriška sorta leske; KATH = ameriški pevec pri skupini Chicago (Terry, 1946-1978); OIT = estonski skladatelj (Arne, 1928 - 1975); PRINN = angleški namiznoteniški igralec (Stephen); ROAMER = švicarska znamka ur; ŠOEPIT = rumen sekundarni uranov mineral, schoepit; TEANO 0 Antenorjeva žena, hči traškega kralja Kiseja.
Zanimivosti
Ameriški znanstveniki v Indoneziji pod lavo odkrili sledi civilizacije
New York/Džakarta (STA/dpa) - Ameriški znanstveniki so na indonezijskem otoku Sumbawa pod več metrov debelo plastjo lave odkrili sledi civilizacije. Po njihovem prepričanju gre za ostanke kulture, ki je bila aprila 1815 žrtev izbruha vulkana Tambora. Ta velja za najhujši ognjeniški izbruh na svetu, odkar te merijo. Vodja skupine ameriških znanstvenikov, Haraldur Sigurdsson z univerze Rhode Island je odkritje »izgubljenega kraljestva« primerjal z odkritjem Pompejev. Rimske Pompeje je leta 79pod seboj pokopala lava iz ognjenika Vezuv. Na ostanke kulture, ki se skrivajo v neki soteski na Sumbawi, so znanstvenike opozorili prebivalci otoka. Si-gurdssonova ekipa je tla na območja preiskala z laserskimi žarki. Nato so se lotili kopanja in na približno treh metrih globine pod lavo in pepelom odkrili manjšo hišo in posmrtne ostanke dveh odraslih, ki ju je vulkan očitno presenetil med vsakodnevnimi opravili.
V	Berlinu postavili pralnico za pse
Berlin (STA/dpa) - Štirinožni prebivalci nemške prestolnice poslej po sprehodih ne bodo več umazali stanovanj svojih lastnikov.
V	berlinskem predelu Mahlsdorf so namreč minuli konec tedna postavili prvo tako rekoč avtomatsko pralnico za pse. V t. i. dogwash postaji, neke vrste kletki iz jekla in stekla, lahko lastniki štirinožnih prijateljev tako kot v
avtopralnici izbirajo med različnimi programi pranja, za storitev pa je potrebno odšteti med pet in 13,50 evra. Pranje je po zagotovilih lastnika pralnice Torstena Schmidta za pse popolnoma nenevarno, pa tudi prenašajo ga zlahka. Psa se v pralnici postavi za steklo, ki ga je moč dvigniti tako, da ga zakriva do polovice, nato pa ga je potrebno ročno namiliti, oprati in posušiti. »Prednost tega je, da stanovanja lastnikov psov ne bodo več umazana,« meni Schmidt. Kot lastniku psa mu je namreč dobro znano pranje hišnega ljubljenčka v kadi ali tuš kabini. »Ko si pes po pranju otrese dlako, je mokra cela kopalnica,« je dejal Schmidt, ki je prepričan, da se mu bo naložba, vredna okoli 10.000 evrov, izplačala. »Objekt je iz nerjavečega jekla in zato večen,« je še povedal podjetni lastnik, ki že razmišlja o postavitvi še ene tovrstne pralnice. Dogwash postaje sicer izdelujejo v Veliki Britaniji.
Savdski sodnik obsodil samega sebe
Džeda (STA/dpa) - Nek sodnik v Savdski Arabiji je nedavno nastopil kot tožilec in priča v procesu proti samemu sebi, na koncu pa se je tudi obsodil. Šlo je za zelo »hud« zločin: umor goloba, ki ga je omenjeni sodnik s svojim avtomobilom »umoril« v svetem mestu Meka. Ker pa je v Meki prepovedano ubiti kako žival, je moral sam sebe ovaditi. Na procesu je nastopil tudi kot priča, na koncu pa se je na podlagi trdnih dokazov tudi obsodil. Pokora, ki si jo je naložil, je bila žrtvovanje ene ovce, njeno meso pa bo moral razdeliti revnim. Ali se bo na izrečeno sodbo morebiti pritožil, za zdaj ni znano.
Lujzek • Dober den vsoki den
Kam le čas beži, kam se mu mudi Kumer smo fašenka pokopali, že smo v prvo polovico
merca zakorakali. Včosik smo rekli, da je merca proznik mačkoprca. Zaj, če ne vete, za kaj se gre, vam morem povedati, da se v totem mesci močke in mačoke na dveh in štirih nogah preconijo in gonijo. Če pa še vam zaj neje jasno, za kaj se gre, vam naj moja Mica pove, da se gre zato, da bi več mujcekov in dece bile Stori pregovor pa tudi provi, daje merc pes, april pa ves. V storih kolendrah tudi piše, da tisto, kar marca cveti, običajno ne rodi. Piše pa tudi, da če lepo bo vreme na Jožefovo (v nedelo, 19. merca), bo celo leto veselo srce kmetovo . Za tiste, ki živijo v mestih, pa se itak nikol ne ve, kaj jim bojo Janžovi ministri skuhali ali pa spekli, kerega bodo zamejali in v svojo vrsto naštrikali .
Gnes, v petek, 10. marca, ko bote vzeli v roke toto pisaje, je proznik 40 mučenikof ter storih in mlodih bikof. Ne samo bikof, pač pa tudi telic, kak bi reka moj stric . Vete, toti moj stric je svoje
finte meja, je ženske rad meja, kak provi tovariš - gospod, ki je skrbeja za človeški rod. Bija je oča dvanajstih otrok in že v prejšjih cajtih provi gospod . Tudi gnešja vloda in oblost, kije trda kak najbolj trdi hrost, oblublata, da bodo tisti kindermaheri in kinderma-herce meli držovno podporo na vejkšo število dece, pa na žalost od tistih oblub nega še nibenega provega haska in se lehko vsoki in vsoka od totih oblub samo po svojih organih praska. In zato še fortnaprej vela tisti stori pregovor, ki provi: »Zato se s kontracepcijo borimo, da bi na sveti bija kokšni kontra cepec manj . Žalostno, ampak resnično. Ženske zoblejo kontracepcijske tablete kak kure koruzo, moški si na svoje ude nateguvlejo gumijaste mantle, oblost pa bi rada nove Slovenčeke mela. Tovariši in gospodje, tak se deca ne delajo in tak nas bo iz leta v leto manj in izumira naš ferajn. Zaj je na pragi pomlod, ko se tudi ftički ženijo, svojim ženičkam perje skubijo in se vsi povprek zalubijo..
Tejko te za gnes po dugem in počez. Radi se mejte, normalno pijte in jejte, da vas nede vzeja vrag, ki še prehitro prileze prek krez prag.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 11. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 12. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 13. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča
linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
TOREK, 14. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin, Nova Gorica).
SREDA, 15. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
ČETRTEK, 16. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže
(ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
PETEK, 17. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Občutek imate, da vaši sodelavci živijo v drugi atmosferi. Ne obremenjujejo se z delom in niti ne poskušajo kaj urediti in realizirati. Proti temu ste nemočni. Oddelajte svoje in pustite, da nadrejeni končno ugotovijo, kje je problem. Odločitev, kako naprej, je njihova.
BIK
Zvezde so vam naklonjene tako osebno kot poslovno oziroma finančno. Izkoristite dneve, ki so pred vami in realizirajte vse poslovne podvige. Če igrate igre na srečo, sta najboljša dneva za dobitek ponedeljek in četrtek. Najdražjemu pripravite prijetno presenečenje.
DVOJČKA
Ravno najboljše volje ne boste, ampak to ne sme biti razlog, da širite svojo nejevoljnost na sodelavce, poslovne partnerje in na vaše najdražje. Najboljše zdravilo za to je, da stopite pred ogledalo, se pogledate in nasmehnete sami sebi. Takoj se boste počutili boljše.
RAK
Če boste nadaljevali s tem načinom razmišljanja, ste na najboljši poti, da se čisto osamite. Ne kaznujte prijateljev in sodelavcev za grehe, ki ste jih sami zakrivili. Sedaj ni čas za malodušje, začnite korak po korak in videli boste, da boste lažje dihati in takrat bo tudi svet lepši.
LEV
^ Znašlisebostevstanju.kivam je zelo poznano. Vse mora biti pospravljeno in kristalno čisto, tudi želje in misli. Vaš najdražji bo enostavno ■pobegnil«. Ko bo ta faza minila, boste zopet tista prava oseba, polna strasti in nežnosti. Vprašanje je, če bo vaš dragi to še dolgo toleriral.
DEVICA
Tudi zimski čas ima svoje čare. Izkoristite jih. Če imate še kaj prostih dni, jih preživite v zimski pravljici, privoščite si dolge sprehode, uredite misli, preporodite se in uživajte v kulinarični dobrotah, ki nam jih ponuja zimski čas. Vaši najdražji vam bodo radi sledili.
TEHTNICA
Čeprav imate občutek, da se počutite zelo dobro, na žalost vaš organizem ni o tem čisto prepričan. Poskušajte z »vitaminsko bombo« (zmešajte banano, jogurt, med in pomarančni sok). Telo in organizem vam bosta hvaležna, vi pa se boste počutili zelo dobro in sproščeno.
ŠKORPIJON
Zelo ste obremenjeni. V službi imate veliko odgovornost. Doma vas čakajo nedokončana dela in družina. Ste povsem izčrpani. Poskušajte se organizirati. V službi nekaj odgovornosti predajte svojim kolegom, doma pa razdelite naloge med svoje najbližje.
STRELEC
Radi bi imeli vse niti v svojih rokah. Biti poglavar in v glavnem nič delati ne gre. Na tak način, kot delate sedaj, vas nihče ne bo jemal resno. Poslušali vas bodo in se vam prilagodili, če jim boste predstavili zelo močne in dobre argumente.
KOZOROG
Na poslu se boste morali soočati s spremembami in slabo voljo zaposlenih. Zelo se morate kontrolirati, da ne boste izbruhnili, ker bi to vodilo v slepo ulico. Poskušajte zadeve razložiti na miren in optimističen način, predvsem pa ne pozabite na smehljaj na vašem obrazu.
VODNAR
Zvezda Venera vam bo naklonjena, zelo boste zanimivi za nasprotni spol. En sam vaš pogled jih bo znal prikovati na mesto in jim zmešati glavo. Nič ne bo narobe, če izkoristite te svoje adute, vendar pazite, da ne boste zašli z glavne ceste, saj potem ne bo več zabavno.
RIBI
Nič narobe ne bo, če boste vajeti malo popustili. Vse preveč igrate na gotovost. Svet nam vsakodnevno ponuja kaj novega, nove možnosti. Poskušajte živeti za sedanjost in za trenutke, ki se nam ponujajo. Tvegajte kdaj, prijetno boste presenečeni, kako prijetno je lahko.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Prejeli smo
Teče deseto leto tragikomedije šole Zavrč
Štajerski tednik z dne 10. 2. 2006 in 21. 2. 2006 (sestavka o šoli Zavrč) me je vzpodbudil, da napišem, kar me tare že deseto leto. Danes se sprašujem, kje smo bili pred desetimi leti vsi podizvajal-ci gradbenih del na objektu osnovne šole v Zavrču, da nismo našli skupnega slogana in se organizirano podali na protestni shodpred občino v Zavrč ter tako izkazali solidarnost podjetju Korpar, d. o. o., Tržec, ki je pogodbo podpisal s tedanjim županom (leta 1996).
Dobili smo ponudbo za izvedbo kleparskih storitev na objektu OŠ Zavrč. Ponujenega dela je bilo za 7.123.650,00 SIT. Ponudbo smo znižali za 10 % kot garancija za dobo treh let po gradbenih uzancah.
25. 9. 1996 smo podpisali pogodbo, 30.9.1996pa izstavili račun za material v znesku 4.500.000,00, ki naj bi bil poravnan do 15. 3. 1997. Material smo naročili, plačila pa ni bilo.
18. 4. 1997 pa smo pričeli delati na objektu, končali pa 29.9. 1997. Do 30. 6.1997 nam je podjetje Korpar nakazalo 2.000,000,00 SIT za dobavitelja - našega najboljšega soseda. Za razliko do poplačila materiala pa je pripravil cesijo, ki pa je dobavitelj ni podpisal, ampak nas je blokiral v znesku 2.493.262,80 SIT z zamudnimi obrestmi, usodnimi za vsakega dolžnika. V decembru 1997 je bil dolg dobavitelju
Krvodajalci
22. december - Jožef Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Janko Munda, Trnovci 18; Dušan Rotar, Obrež 78; Marija Mar-čec, Godeninci 9; Drago Furek, Draženci 87/a; Ibrahim Ekič, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Benjamin Stajnko, Spuhlja 117/a; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Jožef Mu-rata, Proletarska ul. 17, Kidričevo; Ivanka Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Franc Veselič, Kajuhova 11, Kidričevo; Matjaž Himelrajh, Stojnci 105; Jože Kostanjevec, Draženci 26/a; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Boris Gorišek, Skrblje 8; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Srečko Rodošek, Prepolje 28; Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Središče ob Dravi; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Marjan Muršec, Medribnik 12; Milan Fajt, Draženci 82; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Branko Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2; Maksimiljan Senjor, Podgorci 1/c; Primož Babič, Ul. Heroja Nandeta 50, Maribor; Franc Zajc, Sela 34; Jože Liponik, Mar-kovci 23/b; Janez Selinšek, Stogovci 5/a; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Janko Zamuda, Tibolci 55; Janez Krajnc, Korenjak 6; Štefka Ar-nuš, Dornava 56/c; Damjan Bromše, Ga-jevci 8/a; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Mirko Fruk, Apače 221; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57/a; Milorad Lazić, Ormoška 50/a, Ptuj; Vojko Šohar, Mladinska 6, Kidričevo; Jožef Leskovar, Kicar 19/b; Rudi Bogdan, Lackova 5, Kidričevo; Vo-jislav Veličković, Potčreva 48, Ptuj; Iganc Kozel, Skorba 41/a; Bogdan Kores, Med-vedce 2/a; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj.
29. december - Stanislav Pokrivač, Ja-strebci 60; Jožica Novak, Mala vas 22, Sveti Tomaž; Frančišek Muhič, Velika Nedelja 10/a; Irma Belšak, Koračice 22; Milan Novak, Mala vas 22, Sveti Tomaž; Albin Belšak, Koračice 22; Goran Bren-holc, Mali Brebrovnik 40; Rajko Lesjak, Mali Okič 20/a; Silva Žnidarič, Cezanjev-
poravnan z izsiljeno cesijo pri podjetju, za katerega smo opravljali krovsko-kleparska dela, za zamudne obresti pa je vložil tožbo.
V	mesecu januarju 1998 nas je poklical hišnik OŠ, da je opazil zamakanje v telovadnici. To napako smo popravili in mu povedali, da smo s tem končali, ker plačila ni.
V	letu 1998 (mesec maj) smo klicali na Ministrstvo za šolstvo v Ljubljano gospoda Gabra; uslužbenka nam je povedala, da so vse obveznosti do Občine Zavrč z njihove strani poravnane. Povedala pa je tudi, da občina ni dobila sredstev za obmejno in demografsko področje, ki ga je zagotovila država, ker so izpadli iz programa.
Po vseh dopisih in razgovorih po telefonu smo želeli pospešiti poplačilo, toda uspeli nismo.
9. 10. 1998 se je pozno v noč na domu oglasil predstavnik podjetja Atrium, s. p., poslovno-bančne storitve Slovenska Bistrica, ker je bil na Destrniku z delavci našega dolžnika, ki so ga napotili k nam. Ponudil je uslugo, ki bo rešena po uradni poti, in zagotavljal poravnavo dolga do 31.12.1998. Podpisali smo pogodbo in mu zagotovili 30 % plačanega zneska.
Naslednji dan se je ponovno oglasil s podpisanim sporazumom Korpar, d. o. o. - Kreslin, s. p., da v zameno za dolg odstopa v odprodajo del poslovnih prostorov v Zlati črti (del Mestnega kina) v izmeri 63,29 m2. Zagotovil je, da ima kupca, obveznost pa bo nakazana na naš ŽR.
To pa je ostalo samo na papirju, saj uporabnik prostorov ni poravnal Mestnemu kinu Ptuj zemljišča, ki je
ci 8; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Irenka Kodele Lunežnik, Rabelčja vas 18, Ptuj; Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Maribor; Jerneja Bombek, Trubarjeva 19, Ptuj; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Boštjan Ro-došek, Prepolje 28; Franc Kokot, Tibolci 39; Anton Cenar, Mezgovci 55; Smiljana Muhič, Moškanjci 14/b; Hermina Muršek, Zagrebška c. 113, Ptuj; Marija Voda, Pod-vinci 137/a; Miran Vrbančič, Prvenci 6/a; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Irena Gajšek, Ul. Borisa Kraigherja 6, Kidričevo; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35/a; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Jožek Potočnik, Luščeva vas 33, Poljčane; Janez Škerjanec, Tibolci 19/ b; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22/d; Jasmina Petrovič, Ob Rogoznici 12, Ptuj; Lidija Medved, Podlože 69; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Marija Kolbl, Žabjak 45; Vladimir Bauman, Arbajterjeva 3, Ptuj; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Cvetka Zorec, Ločki Vrh 1.
5. januar - Srečko Dečko, Vodranci 17; Darko Vaupotič, Loperšica 12; Mario Ploh, Dolga Lesa 2, Ormož; Slavko Janežič, Grabe 20, Središče ob Dravi; Tanja Žmauc, Dolga Lesa 2, Ormož; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Marjan Klinc, Kratka ul. 5, Skoke; Štefan Đurkin, Vurberk 40/a; Ivan Šegula, Juršinci 48; Rastislav Vnuk, Gregorčičev dr. 8, Ptuj; Slavica Bezjak, Markovci 12; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Iztok Črepinko, Preradovičeva 29, Maribor; Andrej Geč, Zamušani 29/a; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Marija Žmauc, Dragovič 9, Juršinci; Andreja Kukovec, Kraigherjeva 22, Ptuj; Patricija Cvetko, Ptujska Gora 82/b; Janez Požar, Lancova vas 60; Anica Kolednik, Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj; Danilo Beranič, Pleterje 31/a; Natalija Kokot, Majšperk 32; Majda Šerona, Spolenakova 5, Ptuj; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Jerneja Brenčič, Meškova 7, Ptuj; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Marjan Obran, Mar-kovci 31/b; Marinka Krajnc, Arbajterjeva 2, Ptuj; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu.
vpisano vl. št. 760, k. o. Ptuj, in leži na parc. št. 1265/2, pridobil pa ga je na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene z lastnikoma (Mestni kino in Občina Ptuj). Toda naš naročnik del na OŠ ni uredil vpisa lastnine na firmo. S tem sporazumom so nastale še večje težave med podpisnikoma, saj uporabnik prostorov ni želel predati ključev.
Znesek dolga 5.608.748,81 SIT smo 26. 5. 2000 vložili na Okrožno sodišče Ptuj. Po dveh letih je bila razsodba izdana, na njo pa sta se obe toženi stranki pritožili na drugostopenjsko sodišče, le-to je sodišču akt vrnilo nazaj v Ptuj.
V tem času je šlo podjetje Korpar, d. o. o., v stečaj. Stečajni upravitelj pa nam je odgovoril, da dolžnik, razen dveh tožb, ni razpolagal s premoženjem, s katerim bi bilo mogoče poplačati upnike. Ker s tožbo (OŠ Zavrč) ni uspel, je senatu predlagal zaključek stečajnega postopka po 99. členu ZPPSL. Stečajni postopek je Okrožno sodišče v Mariboru zaključilo 25. 10. 2004. Nam pa je ostalo 5.608.748,81 SIT toženega zneska in 16.786.213,47 SIT zamudnih obresti. Skupaj z oderuškimi obrestmi 22.394.962.28 SIT.
Občinski svet občine Zavrč bi lahko naložil najetemu cenilcu za škodo na objektu, naj tudi oceni izvajalce del, ki so jim zastonj opravili storitve, nabavljen material pa bi poravnavali z denarjem, ki so ga ustvarili s svojim delom. Svetniki, novi župan in OŠ Zavrč te zadeve poznajo.
Ta grenka in žalostna izpoved devetletnega nalaganja ni zadela samo nas, ampak še nekaj podizvajalcev. Marsikateremu je pustila posledice s stresi, preživete infarkte, blokade in stečaje, pa tudi smrt.
Pri vseh gradbenih delavcih nastopijo največje težave posebej v zimskem in deževnem času, ko ni možno delo na odprtem. Treba si je ustvariti sredstva, da se preživi zima. Tega pri nas ni že deseto leto. V devetih letih pozabiti 22 milijonov ne gre brez posledic, ki jih z grenkobo okusimo in psihično trpimo zaradi Občine Zavrč.
Erika Kysela, PEHAR, d. o. o.
f p. Maks Klanjšek
Če se na tem mestu z vsem spoštovanjem poklonimo borcem in drugim zaslužnim ljudem, potem je prav, da se poklonimo spominu p. Maksa Klanjška, duhovnika in redovnika minorita, kije posebej zaznamoval Ptuj in Ptujsko Goro. Njegovo duhovniško zavzetost so doživljali v naših minoritskih župnijah in mnogih krajih naše domovine.
Rojen je bil 1. 8. 1931 v podnožju čudovite gotske lepotice na Ptujski Gori na obronku haloških gričev. Po končani osnovni šoli na Ptujski Gori ga je želja po učenosti vodila na ptujsko gimnazijo. Kako trdna je bila volja mladega fanta priti do poklica, ko je mnogokrat prehodil pot 12 km do Ptuja in nazaj. Morda je tudi ta veliki napor utrdil njegov poklic postati minorit. Ker je bila v času komunizma Slovenija najbolj »pravoverna« in so bila semenišča prepovedana se je podal v Zagreb, kjer je stopil v noviciat, končal teološki študij in bil v Zagrebu 16.3. l957posvečen za duhovnika.
Duhovniška pot p. Maksa je bila bogata. Ko je bil zelo dobre volje, je pripovedoval neskončne zgodbe o izkušnjah mladega kaplana v Slavoniji med zanimivimi Šokci. Ko se je vrnil iz Hrvaške, je z vso vnemo in navdušenjem vršil različne službe po minoritskih župnijah okrog Ptuja. Do leta 1971 je župni-koval v Kloštru in Dornavi, kjer je ustanovil novo župnijo. Po smrti prošta Ivana Greifa gaje v župniji sv. Jurija čakalo težko delo. Župnija je bila čisto na tleh (zaradi starosti prejšnjega župnika), cerkev vsa črna in zanemarjena. V težkih povojnih časih tudi ni bilo mogoče misliti na kakšno prenovo. P. Maks je moral naprej narediti pogoje za bivanje bratov. Ustanovljen je bil drugi minoritski samostan na Ptuju, ki je dobil ime po sv. Viktorinu ptujskem. Ob prevzemu proštijske cerkve je
bila tudi ustanovljena samostojna slovenska minoritska provinca. Bratje minoriti so p. Maksa dvakrat izvolili za provincialnega ministra (1978-1983 in 1992-1995) Slovenske minoritske province. V času svojega delovanja na Ptuju in Ptujski Gori je bil dekan dekanije Ptuj in Dravsko polje.
Od leta 1995, ko je odložil službo provinciala, je služboval na Ptujski Gori kot župnik, nazadnje pa je bil gvardijan samostana Matere Božje.
Od priljubljenega patra smo se poslovili 1.3.2006 na Ptujski Gori. Pogrebno slovesnost je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Na zadnji poti ga je spremljalo okrog 120 duhovnikov in množica ljudi iz vseh koncev Slovenije. Čudovita večerna zarja je obsijala njegov grob pri sv. Lenartu.
Svetli lik p. Maksa Klanjška je zaznamoval Slovensko minoritsko provinco, našo škofijo, rojstni kraj Ptujsko Goro kakor tudi Cerkev na Slovenskem. Bil je svetla osebnost, srečen v svojem du-
hovniškem poklicu 49 let. To svojo srečo, ki je temeljila na globoki veri, je delil mnogim na ljudskih misijonih in duhovnih vajah. Njegova čista, jasna beseda je nagovorila mnoge: tiste v mestih in tiste v najbolj zakotnih hribovski župnijah. Na vseh koncih Slovenije od Primorske do Prekmurja, od Trsta do Celovca je odmevalo njegovo veselo oznanilo.
Od kod je črpal?
Knjige so bile njegova ljubezen, veliko je vlagal v svojo duhovno in kulturno izpopolnjevanje. Bil je pravi humanist in estet, ljubil je umetnost in klasično glasbo. Najbolj bo manjkala njegova navdušena pesem med romarji.
Z velikim veseljem je sprejemal romarje in turiste, šolarje; vsakemu je znalponu-diti pravo besedo. Prijatelj mi je pripovedoval, kako je s skupino učiteljev obiskal Jeruzalem, Ormoško klet, proti večeru pa še Ptujsko Goro. V cerkev so stopili prav nič spoštljivo. Bili so razposajeni, kot da so jim popustili vsi ventili. Pater jih je nagovoril. Njegova beseda se jih je dotaknila, kot da seje zgodil čudež. Iz cerkve so stopali v tihoti, stopali v avtobus, kot da bi bila čisto druga skupina potnikov. Prijatelj je rekel: »To je bil res pravi čudež, nekaj svetega, lepega se je naselilo med te ljudi.« Beseda od srca do srca, to je res čudežna moč.
Pokojnemu p. Maksu želimo to, kar je skoraj petdeset let živel in oznanjal.
Mir in dobro!
p. Tarzicij Kolenko
... in
Prekinite s tem, kar p prihranite do
Opd. Nove ideje,lx postomobili.
Ne dovolite, da vas karkoli zadrži. Odhitite do najbližjega trgovca z vozili Opel, kjer vas poleg prihranka čakajo še druge ugodnosti:
možnost menjave Staro za novo ■ registracija za prvo leto
obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto_
^ *Prihranek velja za Vectro Elegance karavan 1.9 CDTI (110 kW) z avtomatskim menjalnikom ob nakupu pod posebnimi pogoji prodaje, prav tako registracija in
zavarovanje za prvo leto. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. Ponudba velja za omejeno količino vozil do 31.3.2006. Za podrobnejše informacije se	www.opel.si
obrnite na pooblaščene trgovce z vozili Opel.
Zanimivosti • Namesto čestitke ob minulem 8. marcu
»
Ruzika« gor ali dol, ko pa je resnica taksna:
Ali, drage bralke in bralci, veste, da ima Slovenka v povprečju na dan uro in pet minut manj prostega časa kot Slovenec?! In - ali morda veste, da je to tudi največja razlika med prostim časom žensk in moških med vsemi državami EU!?
Takšnih bolj ali manj znanih »cvetk« so v slovenskem statističnem uradu izbrskali še nekaj: tisti, ki recimo mislijo, da je žensk v Sloveniji več kot moških zato, ker se letno pač rodi več deklic kot dečkov, se motijo. Že nekaj let je namreč obratno; na svet prihaja več dečkov. Kljub temu je žensk v Sloveniji še vedno 2 odstotka več kot moških - in to iz preprostega razloga, ker živijo dlje. Po zadnjih statističnih podatkih je, konkretno, v Sloveniji do 58. leta starosti žensk že kar nekaj manj kot moških, potem pa se z vsakim letom število žensk v tej primerjavi poveča. Med prebivalci, starimi 100 let ali več, je žensk 84 %, med prebivalci, starejšimi od 103 let, pa najdemo samo še ženske.
Danes je ženska v Sloveniji v povprečju stara 42 let, kar je dobra tri leta več kot znaša povprečna starost moškega. V povprečju je zaposlena, srednje izobražena in je vsaj enkrat rodila. Povprečna starost, ki naj bi jo dočakala dekleta, rojena od leta 2003 naprej, pa naj bi znašala že 81,1 leta, kar je 7,6 leta več kot lahko pričakuje deček. Ženska, ki je umrla v letu 2004, pa je v povprečju živela 76,9 leta in je moškega v povprečju preživela za kar 8 let in pol!
Slovenke so nadpovprečno izobražene ^
Tudi kar se tiče izobraževanja, so deklice oz. ženske v prednosti. V študijskem letu 2004/2005 je bilo v višješolski in visokošolski študij vključenih 64.885 študentk, kar pomeni 57,6 % vseh študentov. Vsaka druga je bila vpisana na študij družboslovnih oz. poslovnih ved ali prava, kar postaja izrazito ženska domena študija. Ženske so tudi bolj pridne študentke, saj na dodiplomski kot na podiplomski specialistični in magistrski stopnji študij uspešno zaključi več študentk kot študentov: 61 % na dodiplomskem ter 54 % pri magistrskem in specialističnem študiju. Na doktorski stopnji pa se število žensk zniža - v letu 2004 je Slovenija pridobila 144 doktoric znanosti, kar predstavlja 41 % vseh, ki so tega leta doktorirali.
Po ocenah za leto 2005 ima Slovenija med vsemi državami Evropske unije najvišji delež žensk, starih 20 do 24 let, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo - ta je 93-odstoten. Tudi po deležu žensk, ki nadaljujejo šolanje na višješolskih in visokošolskih programih, Slovenija presega povprečje EU 25, ki
Vsakdanji prizor ob 8. marcu ...
znaša 55 odstotkov.
^ a še vedno nižje plačane od moških!
Precej drugačna pa je slika pri plačah: Zaradi usklajevanja družinskega življenja z zaposlitvijo so ženske z dela pogosteje kot moški odsotne zaradi bolniškega dopusta ali nege družinskih članov, opravijo manj nadur, so zato slabše plačane in počasneje napredujejo na delovnem mestu oz. v karieri.
Po začasnih podatkih za
leto 2003 je bila povprečna mesečna bruto plača ženske, ki znaša 245.000 tolarjev, za približno 18 tisoč tolarjev nižja od bruto plače moškega - to je 93 odstotkov plače moškega. To se je najbolj odražalo v poklicih na področju storitvenih dejavnosti, kjer je ženska prejela približno 77 odstotkov plače moškega. Najmanjše razlike v višini bruto plač pa so bile v skupini uradnikov; razlika je bila tu skoraj 6 % v korist moškega.
Sicer je treba priznati, da v
vseh državah Evropske unije ženske prejemajo nižjo plačo kot moški.
Več kot Slovenka dela le Litvanka!
Nadalje naša statistika ponuja še enega od zanimivih podatkov; in sicer o prostem in delovnem času. Podatki o porabi časa prebivalcev med 20. in 74. letom starosti so zbrani za petnajst držav Evrope in kažejo, da prebivalka Slovenije porabi skoraj osem ur za plačano in go-
spodinjsko delo. Več temu delu nameni le Litvanka. Za prehranjevanje in osebno nego porabi Slovenka, tako kot Estonka in Finka, najmanj časa, tj. 2 uri in 8 minut, medtem ko največ časa za to porabijo Francozinje in Italijanke. S štirimi urami in pol prostega časa, kolikor ji je na razpolago, je ženska v Sloveniji med petnajstimi državami na 10. mestu. Norvežanka ima na razpolago največ prostega časa, skoraj 6 ur. Glede na to, da enako dolgo kot prebivalka Slovenije preživi v službi ali študira ter se prehranjuje, se ji čas, namenjen prostočasnim aktivnostim, poveča, ker za gospodinjstvo in družino nameni eno uro in deset minut manj časa kot Slovenka.
Hm, mislite, da bi bil potreben še kakšen komentar? Se mi zdi, da ne. In čeprav mi duša nikakor ne da, da bi se včlanila med feministke, se jim ne čudim več. Tisti nagelj ali scufana ružika gor ali dol - rajši se grem Francozinje, Italijanke ali Norvežanke. Če je še katera za, mogoče do naslednjega leta malo popravimo to statistiko ^
Pripravila: SM (vir: SURS)
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3
Velika Nedelja • Z občnega zbora gasilcem M Draženci • Jubilejni 20. gasilski občni zbor
Pričakujejo nov avto Še letos novo vozilo
Na nedavnem 111. rednem občnem zboru PGD Velika Nedelja so gasilci prisluhnili poročilom o delu v minulem letu in postavili cilje za letošnje leto.
Poročila različnih organov so se osredotočila predvsem na lansko praznovanje 110-letnice društva, ki so jo praznovali skupaj z Dnevom gasilcev občine Ormož in so se prireditve vrstile kar tri dni. Izvedli so tudi tradicio-
Po odstopu Jožeta Serca je na nedavnem občnem zboru postal novi predsednik PGD Velika Nedelja Ivan Vajda.
nalno gasilsko tekmovanje za pokal Velike Nedelje. Poleg operativnega dela, priprave enot, sodelovanja na različnih prireditvah pa je bil poudarek dela na izobraževanju gasilcev za različne specialnosti. Na zboru so prisotni sprejeli programe dela na gospodarskem in operativnem področju. Najpomembnejša je gotovo predstoječa nabava novega sodobnega vozila GVC16/25. Letos bodo v občini nabavili kar štiri takšna vozila. S tem se bodo popolnoma prilagodili kategorizaciji društva in pripadajoči opremi. Gasilci predvidevajo, javnega razpisa še ni bilo, da bo avtomobil stal okrog 35 milijonov SIT. Od tega naj bi 60 % prispevala občina, ostanek pa društvo. Pri tem močno računajo na podporo krajanov, donatorjev in sponzorjev. Na njihova vrata bodo potrkali v prihodnjem
mesecu. Dogovorili so se, da bodo gospodinjstva poprosili za prispevke po 10.000 SIT, botri pa naj bi prispevali po 50.000 SIT. Avto načrtujejo prevzeti v drugi polovici leta.
Zaradi nabave novega avtomobila bodo zmanjšali vozni park, saj nameravajo odpro-dati dve društveni vozili. Skrbeti nameravajo tudi za urejenost doma, ki že tudi kliče po prenovi, vendar bo zaradi nove investicije moral še počakati.
Društvo ima 85 članov, od tega 35 operativcev in sodi v 2. kategorijo gasilskih društev. Iz osebnih razlogov je na zboru odstopil dosedanji predsednik Jože Serec. Zamenjal ga je Ivan Vajda, ki si poleg rednega dela želi poglobiti dobro sodelovanje z drugimi gasilskimi društvi in tudi vsemi društvi v kraju.
vki
V Dražencih so šele pred dvema desetletjema naredili temelje prostovoljnemu gasilskemu društvu in iz skromnih začetkov do danes društvo popeljali k vidnemu napredku, v svoje vrste pa pritegnili veliko mladih gasilk in gasilcev. 18. februarja so se v domu vaščanov zbrali na jubilejem 20. občnem zboru in ob tej priložnosti predstavili tudi smernice za bodoče delo.
Predsednik PGD Draženci Karl Furek je v dokaj mladem društvu že med starejšimi člani, prav v najmlajših
Foto: TM
Karl Furek, predsednik PGD Draženci
gasilcih pa vidi največji potencial za napredek društva in kraja. V poročilu za preteklo leto je Furek omenil, da je zadovoljen, ker so v društvo, ki trenutno šteje 55 članov, od tega 20 mladih, letos sprejeli še pet novih članov in se za bodočnost gasilskega društva v kraju ni treba bati.
Podpoveljnik Robert Lah je predstavil delo v operativi, med drugim omenil, da so se lani v največji meri posvečali dodatnemu izobraževanju. Požara ali kake druge večje intervencije lani k sreči niso imeli, čeprav so zmeraj v polni pripravljenost in novo orodno vozilo GVV1, ki ga nameravajo nabaviti še letos, jim bo še kako pomagalo pri opravljanju zahtevnejših nalog v gasilstvu.
Izvedeli smo tudi, da jim je mesto na lestvici upravičenih do novega gasilskega vozila odstopilo PGD Hajdoše; polovico denarja za nakup vozila naj bi že imeli zagotovljenega, po do sedaj zbranih podatkih pa naj bi Draženčane novo vozilo z nadgradnjo veljalo kar 15 MIO tolarjev. Sami morajo zbrati polovico, zato računajo na pomoč vaščanov in večjih donatorjev.
Za vsa dosedanja prizadevanja, napredek, uspehe in pomladitev društva so gasilcem v Dražencih čestitali tudi hajdinski župan Radoslav Si-monič, predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, občinski poveljnik Janko Merc, svetnika hajdinske občine Ivo Rajh in Anton Cestnik.
Foto: vki
Ptuj • Vinsko popotovanje Bojana Kobala
Zgodovina in tradicija »delata« najboljše vino
Februarska grajska vinska zgodba je bila v znamenju vinskega potovanja enologa Ptujske kleti Bojana Kobala, ki rad potuje in širi obzorja.V njej so udeleženci, niti je vlekel že po tradiciji Janez Vrečer, nekdanji direktor Poslovne skupnosti za vinarstvo in vinogradništvo Slovenije, spoznavali razliko med svetom in domačimi vini. Bojan Kobal je vinsko popotovanje vodil od Slovenije do Biskajskega zaliva, do Galicije. Za glasbeno popotnico je tudi tokrat skrbel Boštjan Rihtarič za klavirjem.
V dobrih dveh urah so pokusili pet vinskih vzorcev Francije in Španije, ob tem užili naravne in kulturne lepote obeh vinskih pokrajin, koder je vodila enologova pot, ki so jim ustvarjalci grajske vinske zgodbe tokrat dodali še štiri vinske vzorce Ptujske kleti, kot neke vrste alternativa tujim, ki so jih spoznali to večer. Francija je dežela z bogato vinsko tradicijo, v novejši zgodovini mati vsega vinogradništva na svetu, se je o njej slikovito izrazil Janez Vrečer. Francozi so bili prvi, ki so po mračnem srednjem veku vino izvažali po celem svetu, v Rusijo, ZDA in Anglijo, ki je bila že tradicionalno najboljši slovenski kupec. Pridelava vina ima korenine pri Rimljanih oziroma Grkih, kajti tudi Rimljani so se vinogradništva in vinarstva
učili pri Grkih, ti pa pri Feni-čanih, ki so bili prvi veliki potujoči trgovci, ki so vse to znanje raznašali od Afrike, Španije do naše Istre, kjer je doma tudi malvazija, ki namreč izvira iz prvih grških kolonij na istrskem polotoku. Francija je s 60 milijoni hektolitrov vina velika pridelovalka vina, v Sloveniji pridelamo uradno in neuradno skupaj milijon hektolitrov vina, 15 milijonov litrov ga izvozi, kar predstavlja 25-odstotni delež vsega svetovnega vinskega izvoza. Po količini jo prekaša Italija, ne pa po vrednosti. Evropa ob razvoju novega sveta in svetovne trgovine v bistvu predstavlja samo15-odstotni svetovni delež, novi svet, ko je govora o vinski trgovini, predstavljajo obe Ameriki, Južna Afrika, Avstralija in Nova Zelandija.
Vino kot vrhunec, kot re-mek delo narave, se vedno lepo druži z okoljem, kjer nastaja. Najboljše vino ponavadi uspeva tam, kjer sta doma tudi zgodovina in tradicija, kjer so doma tudi umetnost, religija, prijazni ljudje, vedno v nekih vrhuncih, je svojo vinsko popotovanje uvodoma pospremil enolog Ptujske kleti Bojan Kobal. Ko greš po svetu, vedno delaš primerjave z domom. Vse to, kar imajo po svetu oziroma v svetu, skozi katerega je tokrat vodil ptujski enolog, imamo tudi na Ptuju, vključno z dobrimi vini. Ob primerjavah, kaj imajo oni drugega, mi pa ne, je ponavadi prisotno tudi vprašanje, ali lahko s tem oplemenitiš svoje delo, je povedal. Prvo vino, ki je prišlo v kozarce udeležencev februarske grajske vinske zgodbe, je
Foto: Črtomir Goznik
Februarska grajska vinska zgodba je bila v znamenju vinskega potovanja enologa Ptujske kleti Bojan Kobala. Kot je že v navadi, je niti zgodbe vlekel Janez Vrečer, nekdanji direktor Poslovne skupnosti za vinarstvo in vinogradništvo Slovenije.
bil rose iz Provanse, iz njenega podalpskega dela. Po karakterju je to vino zelo blizu našemu cvičku, malo ostro, sicer pa provansalsko vino ni nič posebnega, vendar je samo tam tako, kot je, lahki roseji z aromami sredozemskih zelišč. Z drugim vinskim vzorcem sirah kabernet sovinjon je pot vodila v pokrajino Languedoc Roussillon, Francija je razdeljena na štiri vinske pokrajine, po dopolnjeni zakonodaji lahko kot deželna vina prodajajo tudi sortna vina. Od tam v Burgundijo, kjer so doma modri burgundec in šardone ter marketinško zelo uspešno vino božole iz sorte game (gemaja po naše). Pri božoleju gre za primer, ko je iz malega vina nastal dober posel. V grajski kavarni so v kozarce nalili burgundski šardone. Za njim je prišel haloški šardo-ne nobl, ki ima svojo svežino in sortnost, do tempranila iz Valdepenasa v Španiji pa je vabil še traminec gastronske linije nobl iz Ptujske kleti, španski traminci v primerjavi s tramincem iz Ptujske kleti niso tako aromatični, vzrok je v bolj topli klimi, je pojasnil enolog Bojan Kobal, kar zadeva polnost, pa so mu podobni. V njem sta združeni lokalnost in polnost. Španija ima en milijon sto tisoč hektarjev vinogradov, kar je največ na svetu. Pridelava pa je manjša, ker ima večina Španije zelo suho podnebje, pridelajo samo 41 milijonov litrov vina. Od tega ga izvozijo v enem letu okrog 8,3 milijona litrov, v glavnem v ZDA in v evropske države. Vseh vinorodnih dežel je 14, okolišev pa 44. Tempranilo je vino, ki zori najprej določen čas v bariku, zatem pa še v steklenicah. Alternativa prihaja iz Ptujske kleti v modri frankinji, ki je prav tako zorela leto in pol v bariku, na zorenje v steklenici pa še čaka. Potencial je podoben, s sortno značilnostjo in značilnosti regije. Ekstra suhemu španskemu vinu fre-ixenetu cava je kot vrhunec večera sledil še grand cuvee Poetoviana. Tudi tu je šlo za alternativo.
Marčevsko grajsko vinsko zgodbo drevi pričenjajo štajerska vina z vinarjem Boštjanom Protnerjem, 24 .marca pa bo skozi čarobne arome muškatov vodil vinar Andrej Rebernišek z Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice.
MG
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	|
2250 Ptuj	I
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Od tod in tam
Ptuj • Mag. Šinko v novi ambulanti
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Bojan Šinko, specialist klinične psihologije in psihoterapevt, seje s svojo zasebno klinično-psihološko ambulanto preselil iz Potrčeve ceste na Ptuju v Osojni-kovo ulico 3 (poleg Super Lija), kjer dela v prvem nadstropju. Čakalnih dob ni, razen dogovorjenih.
Ur
Maribor • Maturantski ples ptujske Gimnazije
Foto: Langerholc
V dvorani Leona Štuklja v Mariboru so 4. februarja letos že po tradiciji med prvimi zaplesali maturantje ptujske Gimnazije. V letošnjem letu šolanje v ptujski Gimnaziji zaključuje 200 dijakov, ki jih je na plesu zabaval Avia band. Te dni pa maturantje ptujske Gimnazije začenjajo poskusno maturo, v soboto jih čakajo pisne naloge iz matematike.
MG
Ptuj • Izpolnjevanje napovedi za dohodnino
Karitas Sv. Ožbalta na Ptuju bo tudi letos izpolnjevala napovedi za odmero dohodnine za leto 2005. Zainteresiranim bodo njeni sodelavci na voljo 22. marca od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure na Potrčevi cesti 22. S seboj morajo imeti obrazec napovedi, podatke izplačevalcev (plače, pokojnine, katastrski dohodki, drugi dohodki), podatke o vzdrževanih članih in podatke za olajšavo.
Ur
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
DagaVaUč
Krčevina pri Vurbergu 117,8880 Ptiq
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
petek • 10. marca 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507._
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potro{ni{kih kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju od{kodnin in fotokopiranje. Va{ finan~ni center Posredni{tvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in dru{tva. Nata{a Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
kTTTV
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Irena Škornik Kostanjevec, dr.dent.med V Trnovski vasi
KMETIJSTVO
PRODAM ladijski pod 650 sit, brune, opaž, late. deske. Tel. 041 833 781, Ivan Vivod, Kova{ki Vrh 1, 2317 Oplotnica._
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01_
PRODAM SIP-ovo koso 165, dobro ohranjeno. Tel. 041 327 048.
PRODAM TRAKTOR MF 30 60, letnik 92, drugi lastnik, registriran. Tel. 041 396 416._
PRODAM PRAŠIČA doma~e reje, težkega 120 kg, in {tiri odojke, možna dostava. Tel. 031 568 484._
PRODAM ve~jo koli~ino hlevskega gnoja. Tel. 703 40 63._
PRODAM roto brane znamke Rau s paker valjem, delovna {irina 2,5m, žitno sejalnico Anazone, delovna {irina 2,5 m, ter Rau brane, delovna {irina 2,80, dvojni valji, in trosilec za umetni gnoj. Tel.: 031 251 967.
PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg. tel. 041 968 395.
NA SONČNI strani v Kicarju dam v njem 6 arov vinograda brezpla~no. Tel. 755 86 81._
PRODAM koruzo v zrnju. Tel. 719 10 89._
PRODAM breje telice, ~rno-bele in simentalke. Telefon 02 769 28 71.
PRODAM teli~ko LS pasme, staro 10 tednov. Telefon 02 773 51 71.
PRODAM hidravli~no tovorno dvigalo TIP HD 5-32, nosilnost 500 kg, vi{ina dviga 3,50 m, z dvojimi vrati. Telefon 041 528 126._
PRODAM pra{i~a doma~e reje, težkega 160 kg. Telefon 757 05 21.
PRODAM drva z možnostjo dostave. Telefon 031 623 356.
NEPREMIČNINE
Saitiostojna hiSa, ZaM - Podlehnik, 1.1979, etaža 120 in2 (KtPtU), zemljište 1464 iii2, urejeni vsi pnUju«, CK - olje á bda goriva, liakovano dvorišče, cena: 23,2 itiio SiT (97.000 EUR)
Mb: 02/ 22 999 22 Ptuj: 02/ 77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
PRODAM stanovanje 75 m2 na Ptuju. Tel. 041 387-715._
GRADBENO parcelo 1000 m2, relacija Ptuj-Maribor, prodam. Tel. 0341 488-928.
V PTUJU, Arbajterjeva 9/II, prodam enosobno stanovanje, 41,6 m2, cena 10 mio SIT Tel. 041 634 100.
PRODAM zemljo z gozdom v izmeri 1,4 ha v kraju Dobrina, možnost gradnje, cena 2,2 mio SIT Tel. 051 412-059.
PRODAM hi{o v Njivercah 15, parcela v izmeri 9 ar 81 m. Telefon 772 28 71, popoldan.
PRODAM 4-sobno stanovanje, 105,5 m2, v Kajuhovi ulici 3 v Ptuju. Telefon 031 386 224.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU oddam v najem neopremljeno garsonjero za 140 EUR in stro{ki. Tel. 031 712 261.
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam {kodo favorit, letnik 93, rde~e barve, neregistrirano. Tel. 02 753 64 31._
ZELO UGODNO PRODAM škodo favorit, letnik 93, v voznem stanju, neregistrirano. Telefon 753 75 91.
UGODNO prodam daewoo racer GSI, še registriran. Tel. 051 251 361.
PRODAM alfa romeo 155, l. 1993, 150.000 prevoženih km, cena 300.000 SIT Telefon: 041 459 689.
BELA TEHNIKA
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA-*AKCIJA Trgovina ELEKTRO-PARTNER, Vida Pernar~i~, s. p., Cankarjeva ul. 5, Ptuj (enosmerna ulica mimo restavracije Ribi~ proti Kinu Ptuj), telefon 02/ 779 40 51, ima OD 1. 3. DO 31. 3. 2006 AKCIJO na naslednje razstavne gospodinjske aparate: pralno-sušilni stroj CB 103 in pralni stroj CBD Candy, od 20 do 30% POPUST, hladilnik z zamrzovalnikom CRF4810 in vgradna pe~ica + ploš~a (3+1) 4700TIB BEKO - 15% POPUST ter TV Gorenje TVC28 VIPO6/100 - 30% POPUST. Za ostale gospodinjske aparate iz kataloga GA je MOŽNOST PLAČILA TUDI NA OBROKE (3, 6, 12 in 18 mesecev). Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT (0,03 EUR), obojestransko A4 -12,00 SIT (0,05 EUR)), vezavo -180,00 SIT (0,75 EUR). Kopiramo tudi s CD oz. diskete - 10,00 SIT (0,04 EUR).
RAZNO
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.radio-tednik.si
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besediio	900,00 3,76€	9,00 0,04€
z oi(virjem	1.500,00 6,26€	9,00 0,04€
z oi(virjem in simboiom	2.000,00 8,35€	9,00 0,04€
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besediio	1.200,00 5,01 €	12,00 0,05€
z ol(virjem	1.760,00 7,43€	12,00 0,05€
z ol(virjem in simboiom	2.420,00 10,10€	12,00 0,05€
z oiwirjem in iogotipom	3.080,00 12,85€	12,00 0,05€
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so brez DDV. Informativni preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 = 1 EUR
KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM prezra~evalno napravo KLIMA CELJE - centrifugalni ventilator CVR 400 z vsemi kanali in mrežami, primerno za gostinske lokale, dvorane, delavnice in podobno. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 041 528 126.
Petek, 10. marec
8.00 Skorba, Dom krajanov, območna revija otroških in mladinskih
gledaliških skupin »Gremo v gledališče« 12.00 Ptuj, galerija Magistrat na Mestnem trgu 1, odprtje razstave likovnih del slikarjev likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, razstava je na ogled do 30. marca 18.00 Ptuj, dom sv. Viktorina, predavanje »Vrednote v sodobni krščanski
družini«, predava p. Branko Cestnik 19.00 Ormož, Dom kulture, gledališka predstava »Gospa poslančeva«,
predstava Gledališko-literarnega društva Ormož 19.00 Polenšak, gasilski dom, 10. redni občni zbor Gasilske zveze občine Dornava
19.00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, dobrodelni koncert vokalne skupine Koral in mandolinske skupine Amos, izkupiček je namenjen za Darfur
19.30 Ptuj, Grajska kavarna na gradu, »Vino se predstavi«, tema: Vinogradniki Štajerske, gostitelj vinar Boštjan Protner 21.00 Ptuj, CID, Jazz koncert, Aljoša Jerič quartet
-	Ptuj, gostilna Pri pošti: razstava oljnih slik avtorice Rozine Šebetič
-	Ormož, na Kerenčičevem trgu (v nekdanji Planiki), razstava del slikarja Danila Kovačeca iz Dobrave
Sobota, 11. marec
4.00
18.00
19.00 19.00 19.00
19.00
19.30
21.00 21.30
Ormož, Planinsko društvo Maksa Meška, tradicionalni zimski vzpon na Snežnik
Podlehnik, krajevna dvorana, občni zbor Turističnega društva Podlehnik
Ivanjkovci, telovadnica OŠ, dobrodelni koncert
Cvetkovci, gasilski dom, proslava ob dnevu žensk
Sv. Tomaž pri Ormožu, dom krajanov, komedija Odvetnikova hči,
predstava KD Frana Ksavra Meška Sveti Tomaž
Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu, osrednja prireditev v
počastitev 9. praznika občine ter podelitev priznanj in nagrad
občine Slovenska Bistrica
Maribor, SNG, komedija »Spustite me pod kovter, gospa Mark-ham«, StaDvo
Ormož, prostori restavracije hotela Ormož, brucovanje Ptuj, Kolnkišta, koncert skupin Aperion in Chakra Cirkulane, v večnamenski dvorani, komedija Zakonski vrtiljak PD Ptuj, pohod v Bistriški vintgar, vodi T. Purg, dodatne informacije na telefon 777 15 11
Jeruzalem, Vinski hram, Dan žena - praznovanje in večerja ba-bičinih jedi
Nedelja, 12. marec
15.00 Mala vas pri Markovcih, gasilski dom, koncert ljudske pesmi in
glasbe v spomin na Ivana Petka 15.00 Kungota, Dom kulture, komedija Dobrodošla, miss Agata, predstava gledališke skupine KD Skorba 18.00 Podvinci, dvorana gasilskega doma, komedija »Podnajemnik«,
predstava KUD Vitomarci 18.00 Skorba, Dom krajanov, komedija Življenje podeželskih plejbojev, predstava dramske skupine Prosvetnega društva Miklavž na Dravskem polju
19.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Ivanovo otroštvo
Ponedeljek, 13. marec
17.30
18.00
Ormož, prostori Mladinskega centra, tečaj kaligrafije - pisava bastarda
Ptuj, Center aerobike na Ormoški cesti 38 a, predavanje mojstrov modrosti in transmisijska meditacija, predavanje bo vodila Marija Kure
Ptuj, CID, Otroški parlament
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 16.00 uri: Socialni demokrati, člani Mladega foruma, so ob dnevu žena delili rože. Kako razmišlja Anka Oster-man ob dnevu žensk. Skrivnosti ptujske vinske kleti. Vinoteka z arhivskimi vini - multivizijska predstavitev vinarstva na Ptuju. Glasbena oddaja »Ko pesem naša zazveni«, koncert ob 10-letnici ansambla Rosa, nastopajo: ans. Rosa, Navihanke, Kvintet Dori, Oktet Triglav, Štirje kovači - 1. del koncerta.
Kino Ptuj
10., 11. in 12. marec, ob 18.00 Mali pišček. Ob 20.00 Casanova.
Kolosej Maribor
Petek, 10. marec, ob 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 Film za zmenke. Ob 16.20 in 18.30 Nanny McPhee - čudežna varuška. Ob 16.25, 18.50, 21.20 in 23.55 Usodna nesreča. Ob 17.40, 19.50, 21.55 in 00.00 Krvavi hostel. Ob 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Snaha, da te kap. Ob 19.20 in 22.00 Siriana. Ob 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.50 Casanova. Ob 15.10 in 18.00 Hoja po robu. Ob 16.00 Vesoljska avantura. Ob 17.35, 19.40 in 21.50 šušlja se _ Ob 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.40 in 23.30 Gora Brokeback. Ob 15.40 in 17.30 Mali pišček.
Sobota, 11. marec, ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 Film za zmenke. Ob 12.00, 14.10, 16.20 in 18.30 Nanny McPhee-čudežna varuška. Ob 13.55, 16.25, 18.50, 21.20 in 23.55 Usodna nesreča. Ob 13.20, 15.30, 17.40, 19.50,21.55 in 00.00 Krvavi hostel. Ob 14.30, 16.50, 19.10 in 21.30 Snaha, da te kap. Ob 19.20 in 22.00 Siriana. Ob 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.50 Casanova. Ob 12.20, 15.10 in 18.00 Hoja po robu. Ob 13.45 in 16.00 Vesoljska avantura. Ob 13.15, 15.25, 17.35, 19.40 in 21.50 šušlja se _ Ob 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.40 in 23.30 Gora Brokeback. Ob 11.55, 13.50, 15.40 in 17.30 Mali pišček.
Nedelja, 12. marec, ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Film za zmenke. Ob 12.00, 14.10, 16.20 in 18.30 Nanny McPhee-čudežna varuška. Ob 13.55, 16.25, 18.50 in 21.20 Usodna nesreča. Ob 13.20, 15.30, 17.40, 19.50 in 21.55 Krvavi hostel. Ob 14.30, 16.50, 19.10 in 21.30 Snaha, da te kap. Ob 19.20 in 22.00 Siriana. Ob 14.00, 16.10, 18.20 in 20.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.50 Casanova. Ob 12.20, 15.10 in 18.00 Hoja po robu. Ob 13.45 in 16.00 Vesoljska avantura. Ob 13.15, 15.25, 17.35, 19.40 in 21.50 šušlja se_ Ob 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.40 Gora Brokeback. Ob 11.55, 13.50, 15.40 in 17.30 Mali pišček.
Ponedeljek, 13. marec, ob 17.00, 19.00 in 21.00 Film za zmenke. Ob
16.20 in 18.30 Nanny McPhee - čudežna vruška. Ob 16.25, 18.50 in 21.20 Usodna nesreča. Ob 17.40, 19.50 in 21.55 Krvavi hostel. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Snaha, da te kap. Ob 19.20 in 22.00 Siriana. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.50 Casanova. Ob 15.10 in 18.00 Hoja po robu. Ob 16.00 Vesoljska avantura. Ob 17.35, 19.40 in 21.50 šušlja se_ Ob 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.40 Gora Brokeback. Ob 15.40 in 17.30 Mali pišček
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 10. marca 2006
Rabljena vozila
tip letnik		CENA (vsm	CENA (v EUR)	OBUUBA KUPCU:
C-5 2,016VHDIEXLUSIVE	2004	4.790.000	19.990	- Brezplačen preizkus
XSARA PICASSO 1,6 ELEGANCE	2005	3.457.000	R426	- 105 točk
FOCUS 1,6 TDCITBEND	2005	3.890.000	16.233	kontrole
FOCUS D-MAX 1,61 SV DIESEL	2004	3.950.000	16.4Í3	na vozilu
GALAXY 1,9 TDI	2000	2.600.000	10.850	- Tehnična
CUO 1,5 DCI DIN-LUX	2004	2.380.000	9.932	kontrola
MEGANE 1,5 DCIAUTHENTIQE	2004	2.890.000	12.060	po 2000
MEGANE 1,5 DCI PRIVILEGE LUX MEGANE 1,9 DCI PRIVILEGE MEGANE BREAK 1.9 DCI	2005 2002 2003	3.990.000 2.740.000 3.390.000	16.650 11.434 R147	prevoženih kilometrih -	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo -	3 mesečna
MEGANE SCENIC GRAND 1,9 DCI	2005	4.689.999	19.571	
SCENIC 1,9 Da KLIMA	2001	2.250.000	9.390	
SCENIC 1,5 DO EXEPHON	2005	4.350.000	18.152	tehnična
SCENIC 1,9 Da	2001	2.290.000	9.556	garancija
COROliA VERSO 2,0 DIESEL	2003	3.650.000	15.231	(za določena vozila)
			- 1 EUR	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.nniklav2@emall.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA srr	C	BARVA
AUDI A61.9 TDI KAR.	1900	2.850.000	11.058,25	MOBRA
BMW 318 D LiMUIMODiF. (novi model) 2001		3.200.000	13.728.02	KBV.MBBRA
BMW 525 TDS	1997	1.880.000	7.845.88	MBBBA
CHRAYSŒRIiï CRUISER 2.0	2000	1.800.000	7.886.83	KBV.ČRNA
cithoenberungouí	1999	890.000	3.713.00	SREBRN
BAEWG0NEXIA1.5GTX	1998	398.900	1.880,82	KBV.ZEL£NA
F0RDÍM0NDE02.0T0DÍ	2003	2.170.000	9.055.24	RBEÍA
FDRBIIIIGNBED1,B16VLIMUZ.	2801	1.880.880	7.845.18	KBV. ZLATA
HYUNDAI E1AHI1IA2,0CR Dl	2003	1.400.000	8.217,85	KBVZIATA
OPEL AGILA 1.2 ENYOJ	2004/12	1.700.000	7.489,53	SREBRN
BENAULT1AGUNA2.2BCIPBIV.-	KARAV. 2002	2.280.000	8.514,27	SREBRN
SKODAOCTAViAUGlXLIMUZ.	1998	1.040.000	4.423,38	K0V.MBBRA
V0LV0S401.GÍ	1999	1.400.000	8.175,03	BEIA
VW PASSAT 1.0 TDI KARAV.	1999	1.830.000	7.838,45	RBEČA
VW PASSAT 1.0 TBI KARAV.	2002	2.850.000	11.858,25	K0V.MBBRA
Na zalogi preko 40 vozil.				
POSKRBITE
DA VAM BO TOPLO!
Popolna razprodaja štedilnikov, peči, električnih radiatorjev
25% POPUST
za štedilnike na trda goriva Fekonja za štedilnike na trda goriva Plamen
15% POPUST
za kamine, oljne peči, kaloriferje, plinske peči, el. radiatorje
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Itogozniška 7, tel: 02/749 18 00

Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
04S479 0'99.jifS'r„.ak. fVETQ^&NJG^V^SlISKI PRIHODNOSTVÂNGELSKIH KARTAH PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH
r d.=
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
MERCEDES BENZ A160	1999
VOiyOV70 2,0 T4WD	1998 VOLKSWAGEN POlO 1,0 COMFORTUNE 2000
SBïrœRDOBAl,4l6VKARAV.	2001
0PELASTBAl,6iMRAV.	1998
CITROENXSANTIA2,OSX	1998
OPEL VECTRA 1,816V CD MRAV.	1997
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1997
MTMAREA WEEKEND 1,9 TD	1998
FM BRAVA 1,616 SX	1995
NISSAN ALMERA 1,6 GX	1995
BMW 3161	2001
CITR0ENXSARA1,4SX	1999
CmOEN SAXO 1,0	1999
PEUGEOT 2061,4 XR	2002
PEUGEOT 2061,4 X-LINE	2003
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEGANCE	2001
CITR0ENXSARA1,4ISX	1998
FIAT PUNTO 55 SOLE	1999 HÏUM)AILANTRA1,8GLST0PKKAR 1997
SEAriBIZAl,9SDI	2003
DAEWOO MATE	1998
RENAULT MEGANE 1,6 ERN	1996
(SIT)

Cena
1.860.000	7.761,64
1.370.000	5.716,91
1.200.000	5.007,51
1.360.000	5.675,18
1.030.000	4.298,11
770.000	3.213,15
1.080.000	4506,76
870.000	3.630,45
890.000	3.713,90
595.000	2.482,89
550.000	2.295,11
2.940.000	12.268,40 1.150.000
RENAULT MEGANE 1,416V EXPRESSION 2002
RENAULT TWINGO 1,2 PACK	1998
NISSAN SUNNY 1,4 SLX	1994
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002
RMEGANE1,6C0UPEPRIVILEGALUX	2005
HONDA CIVIC 1,4 i	2001
FIArPUNT01,2l6VACnV	2002
BMW 316	1999
AUDI A41,9 TDI AVT. KARAV.	1999
Informativni preračun po centralnem
595.000
1.480.000	6.175,93
1.580.000	7.593,22
2.150.000	8.971,79
980.000	4.089,47
790.000	3.296,61
720.000	3.004,51
1.940.000	8.095,48
480.000	2.003,00
670.000	2.795,86
2.350.000	9.806,38
650.000	2.712,40
370.000	1.543,98
1.980.000	8.262,39
3.170.000	13.228,18
1.990.000	8.304,12
1.230.000	5.132,70
2.320.000	9.681,19
2.070.000	8.637,96
paritetnem tečaju 239,640 = 1
KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV SREBRNA BELA
KOVVÉNJA KOV ZELENA MODRA BELA BELA
KOVZLATOZEL. KOV ČRNA KOV ZELENA RDEČA KOV MODRA KOV MODRA KOV ČRNA KOV MODRA KOV SREBRNA KOV ZELEM RDEČA KOV OPEČNA KOVVÉNJA KOV ZELENA KOV ZLATA BELA KOV ČRNA KOV ČRNA KOV SREBRNA KOV SREBRNA KOV SREBRNA TEMNO MODRA
EUR

www.smigoc.sl
SALON
POHliTVA
SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonico Notesberg
Traianovo 1, itui (ob Moribordii eesti|, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrooisQQ odpiociio
ARNUS
!
lii'l'UflJiMiPll^iH
Proizvodnja In storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE veť vrst
Ivan Arnuš

Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
(mmm^
mtmnjB h «tor Ht» U.o. ^
PE PTUJ, Trstenjakova 5
?r^rKA080 18 17
www.tednik.si tednik@ tednik.si
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.

GTI d.o.o. Rogozniška c. 32 2250 PTUJ
Smo uspešna družba na področju avtomobilske industrije. Delujemo v okviru Poslovne skupine Sava in vabimo k sodelovanju
VODJA SKUPINE V PROIZVODNJI
OD KATEREGA PRIČAKUJEMO, DA BO IMEL
-	izobrazbo V. stopnje tehnične ali druge ustrezne smeri,
-	5 let delovnih izkušenj,
-	zaželeno znanje enega tujega jezika, osnove. OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO ŠE:
-	org. in vodenje dela v izmeni,
-	dobre komunikacijske sposobnosti,
-	sposobnost delati v timu, samoiniciativnost,
-	sposobnost premagovanja stresov.
Prijave z dokazili pošljite na naslov Sava-GTI, d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj, s pripisom: Za razpis.
« S^

ïïimmm [la
ercator
ipoPDuoapDsoG
sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo, izvajali se bodo po naslednjem razporedu:
DAN
DATUM
URA (od-dol
KRAJ - LOKACI
petek	10.3.2006
8.0012.00
11.00 - ia30
Mihovce -Avtoservis Dobič Jurovci - avtoelektrika Bračič
sobota	1I.a2006
8.00 -11.00 Cvetkovci - avtomeh. delavnica J. Tomažič 12.30 -14.00 Markove! - deponija
14.30 -16.00 Trnovska vas - gostilna Siva caplja_
ponedeljek 123.2006
8.00 -10.00 Jablane - krneč, turizem Medved 11.30 -13.00 Gerečja vas - gasilski dom 14.00 -16.00 Podlehnik - kmet, zadruga
torek
14.3.2006
8.00 - 10.00 10.30- 12.30 13.00- 15.00
Vitomarci - kmet. zadruga Destrnik - gasilski dom Placar - kmetija Markež
sreda	15.3.2006 8.00-10.00 Grajena - gas. dom
10.30 -12.30 Drstelja - kmečki turizem Lacko _13.00 -15.00 Gabernik - trgovria Hrga_
četrtek 16.3.2006
8.00 - 10.00 10.30- 12.30 laOO-15.00
Ključarovci - gasilski dom Savci - gasilski dom Lasigovci - kmetija Kukovec
Sobota. 11. marec, ob 10. uri
Otroška zabavno poučna delavnica
Vesela pomlad
Po letoSnji dolgi in mrzli zimi gotovo že vsi nestrpno pričakujemo pravo pomlad. Znanilcev pomladi je več, najbolj opazne pa so prve pomladne cvetlice. Ob pomoči izkušene cvetličarke bomo spoznali zvončke, trobentice, telohe, žafrane, ob koncu pa ie narisali svojo izbrano najljubšo cvetlico.
Bodite z nami!
petek
17.3.2006
8.00 - 10.00 10.30- 12.30 13.00-15.00
Crkulane - Bar Marinka Leskovec - Gasilski dom Videm - Market Žerak
ponedeljek 20.22006
8.00- 10.00 10.30- 12.30 laOO-15.00
Zamušani - Guma bar Dornava - Kmet. zadruga Paciije - gasilski dom
torek	21.3.2006 08.00-10.00 Poienšak - Gostilna Šegula
10.30 -13.00 Zagorci - Gas.dom Grabšriski breg 14.00 -15.00 IMJiverce - kmetija Podgoršek
Vsi traktorji in traktorsl<i priklopniki iahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in | registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za | dneve veljavnosti registracije.	|
Informacije na telefon: 02 / 788 11 68. Se priporočamo! | Dominko d.o.o. tehnični pregledi, zadružni trg 8, 2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
^ A
petek • 10. marca 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 31
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseli vrst streli
-	žlebovi in Ideparsid izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
Ko temna noč je krila razprla, si se tiho čez noč poslovila. V srcih naših se je žalost naselila, a spomin na dobro mamo bo živ ohranila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Pavle Pignar
28. 6. 1921 - 2. 3. 2006 IZ ZAMUSANOV 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, dar za cerkev in izraze sožalja.
Posebna hvala g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen pogrebni obred in besede slovesa ob grobu, hvala cerkvenemu pevskemu zboru, zastavonošema, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, sodelavcem KZ Ptuj, PP Ptuj, Les Ptuj, PZ Gorišnica, Dornava, OO SLS Gorišnica - Cirkulane, kolektivu Mercator, PE Gorišnica. Prav iskrena hvala govornici Heleni Šalamun za lepe besede slovesa.
Vsem in vsakemu, ki ste nam stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjsicih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Pogrešamo tvoj nasmeh, slišimo tvoj korak, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN Mojci Dominko
17. 4. 1981 t 8. 3. 1997 IZ CVETKOVCEV
Bolečina v srcu in žalostne misli nas spominjajo na 8. marec 1997, ko je ena od neštetih zvezd na nebu dobila tvoje ime. V naših srcih ljubezen in hrepenenje še vedno kipita le za tebe, a tvoje srce je daleč od nas. Pogrešamo te!
Tvoji: mama, ati, sestra in brata ter babica
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti.
ZAHVALA
Boleče je bilo slovo, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Francek Petek
OD SV. TOMAŽA 42
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku za besede slovesa in godbeniku za odigrano žalostinko. Hvala vsem, ki ste poklonili cvetje, sveče ali darovali za sv. maše ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Novaku, pulmologu pljučnega dispanzerja na Ptuju, in zdravstvenemu osebju Internega odd. 3 Bolnice Ptuj, posebej še dr. Brenčiču, za skrbno nego in lajšanje bolečin.
Žalujoči: žena Marjana, hčerka Janja, sinova Andrej in Marjan z družinami ter Vojko
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 9. marec 2004, ko si nas zapustila
Marija Petrovič
IZ BREZOVCA 27
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Zelo te pogrešamo.
Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni, družina Petrovič
Srce tvoje več ne bije, bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Konrada Rižnerja
IZ SPUHLJE 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za ustno in pisno izražena sožalja.
Hvala patru Milanu za opravljen cerkveni obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku Dasku za odigrano Tišino, PGD Spuhlja, Območni gasilski zvezi Ptuj in ostalim gasilskim društvom, DU Spuh-lja in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubezen, delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje.
Mama, ni te več na pragu, niti več v hiši.
Nihče več tvojega glasu ne sliši.
Ostalo grenko je spoznanje,
da te več ne bo,
ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice
Marije Zagorsek
roj. 28. 6. 1925 - 28. 2. 2006 IZ BOROVCEV 24
Ob tej priložnosti se iz srca zahvaljujemo vsem od blizu in daleč, ki so našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Besede zahvale so namenjene tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, pokojnici pa podarili cvetje, sveče, vence in za sv. maše. Posebej še izrekamo zahvalo govornikom, g. župniku, pevcem, godcu Tišine ter Občini Markovci, SLS, Gostilni Majda iz Spuhlje, KZ Ptuj, kolektivu Štajersko sadje in zelenjava ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Marija in Silva ter sinovi Franc, Janko in Miran z družinami
Žena, ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da več te ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
V SPOMIN Marija Zagorsek
IZ ZAMUŠANOV 73 A
9. marca mineva leto dni, odkar te ni, pa vendar z menoj za vedno si še ti.
Mož Franc
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 63. letu nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Friderik Milosič
IZ PTUJA, NA POSTAJO 9
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 10. marca 2006, ob 17. uri izpred mrliške vežice na hajdinskem pokopališču.
Žalujoči: žena Katica, brat Jože z družino, sestra Marija z družino, hčerka Irena z možem Francijem, vnukinja Anja ter ostalo sorodstvo
Če po dolgih letih srečali se bomo spet, kako naj se pozdravimo? Molče ali s solzami v očeh?
SPOMIN
12. marca minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Francek Petrovič
IZ GRADIŠČ 80
Hvala vsakemu, ki z lepo mislijo postoji ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt prehitro te je vzela, zato zdaj
prazen dom je in dvorišče in oko zaman te išče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Ivana Žihra
IZ MEZGOVCEV 43
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani poti. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja, sveč, sv. maš in darov za cerkev, vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo vsem sodelavcem PP Ptuj, sodelavcem Meso izdelki Žerak, PGD Mezgovci, pogrebnemu podjetju Mir za odigrano Tišino in vse storitve. Iskrena hvala ge. Velikonja za lepe besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala!
Njegovi žalujoči: žena Marija, sin Robert z ženo Natašo, hčerka Petra z Boštjanom ter vnukec Žan
Ptuj • Prvi nagradi za saksofonista Miho Rogino
Bravo, saksofonist Miha!
Mladi ptujski in svetovni saksofonist Miha Rogina, ki študira v Parizu, je ponovno navdušil. V roku dobrega meseca je osvojil kar dve prvi nagradi na močnih mednarodnih tekmovanjih, prvo je bilo v Parizu od 27. do 29. januarja pod naslovom I'Hay les Roses.
Foto: Črtomir Goznik
Miha Rogina, mladi slovenski in svetovni saksofonist, je ponovno navdušil glasbene strokovnjake in sladokusce: na dveh močnih mednarodnih tekmovanjih v Parizu in Valencii je osvojil prvo mesto.
Potrebujete premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco?
(DÛD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
. ««« ^ « «« ZAVAROVALNICA
www.opa.si 080 19 20 maribor
Ste drzni? Si upate?
Ustvarite "OPA! Naj Šalo" in se potegujte
za lepe nagrade!
Več informacij najdete na www.opa.si ali na 080 19 20
Napoved vremena za Slovenijo
Čeiia40mučeiiikovđan(10.)zinrzuje, ýí^ še 40 mrzlih noči prerokuje^^ ^	G^/J
STE BILI POŠKODOVANI
P^raVNA^ V prometni
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ. vodnikova 2	0801314
Danes zjutraj bodo padavine zajele vso Slovenijo in do večera že večinoma ponehale. Meja sneženja bo sprva na okoli 1000 m, čez dan se bo večinoma spustila na okoli 500 m, ponekod pa tudi nižje. Popoldne bo prehodno zapihal severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. Temperature bodo od 0 do 5, ob morju in na Goriškem od 7 do 10 stopinj C.
V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo kratkotrajne plohe. V nedeljo bo sprva pretežno oblačno, zjutraj bodo v notranjosti Slovenije prehodno manjše padavine. Čez dan bo sončno in hladneje kot v soboto. Pihal bo severni veter.
V Parizu je nastopilo okrog 50 tekmovalcev iz Francije, Belgije, Španije, Amerike, Avstralije, Nove Zelandije, Tajvana, Tajske, Kitajske, Japonske, Finske in Italije. Sedemčlanska komisija je najprej izbrala 12 finalistov, na koncu je slavil Miha Rogina. V Valencii v Španiji pa je med 26. februarjem in 5. marcem potekalo mednarodno tekmovanje za saksofon, klarinet in flavto. Glasbeno znanje tekmovalcev je ocenjeval med drugim tudi legendarni trobentač Maurice Andre. Mednarodna komisija je delala po zelo strogih pravilih, med okrog 40 kandidati je izbrala le tri finaliste, v finalnem nastopu pa je bil najboljši ponovno Miha Rogina. Že konec aprila ga čaka nov izziv, nastopil bo na 4. etapnem mednarodnem tekmovanju saxiana v Parizu, pod pokroviteljstvom francoske in japonske vlade. Konec junija bo kot predavatelj sodeloval na seminarju in poletni šoli v Novi Gorici, kjer bosta sodelovala tudi profesorja Jean-Yves Fourmeau iz Francije in Jasper Bloom iz Nizozemske. V začetku julija bo sodeloval na 14. svetovnem kongresu saksofonistov v Ljubljani, ki bo prvič po petih letih na evropskih tleh. Na njem bo premierno izvedel koncert za saksofon in orkester slovenske skladateljice Urške Pompe, premierno pa bo izvedel tudi koncert za saksofon in orkester enega zadnjih še živečih francoskih post impresionistov Caluda Oascala. Za Štajerski tednik je Miha povedal, da ga je ta čast doletela po tem, ko ga je C. Pascal slišal na tekmovanju I'Hay les Roses. Po Ljubljani ga čaka še evropska turneja z ansamblom saksofonov pariškega nacionalnega konzervatorja (cnsm) pod vodstvom japonske dirigentke Kanako Abe. Ansambel bo pripeljal tudi na Ptuj, koncert je že potrjen, slišali in videli ga bomo lahko 10. julija. Kot solista bosta nastopila Claude Delangle, profesor na pariškem nacionalnem konzervatorju in vodilni svetovni saksofonist, in Miha Rogina.
MG
^IflMTKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -Idjnčavničarskadela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT
átuiĎ26a
Boitlan Ainii ip. 1W.: 02 787-86-70, 04f 716-251
Od tod in tam
Ptuj • Mladi forum delil cvetlice
Člani in članice Mladega foruma Socialnih demokratov (MFSD) so ob 8. marcu, dnevu žena, na Novem trgu na Ptuju ženskam in dekletom razdelili 450 cvetlic. "Gre za tradicionalni projekt, kigaptujski Mladi forum pripravlja že šesto leto, rezano cvetje in lončnice pa je darovalo deset cvetličarn in vrtnarij iz Ptuja in okolice," je povedal predsednik MF SD Ptuj Žiga Simonič.
MZ
Benedikt • Seja občinskega sveta
V	sredo, 1. marca, so se svetniki občine Benedikt sestali na 24. seji. Najprej so sprejeli odlok o pokopališkem in pogrebnem redu ter urejanju pokopališča in odlok o podelitvi koncesije za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Za stopnjo inflacije so svetniki povišali točko za odmero taksnih obveznosti na območju občine, ki po novem znaša 6,75 tolarja. V nadaljevanju so sprejeli sklep, da soglašajo s ceno efektivne ure uporabnika socialno varstvenih storitev. Svetniki so soglašali tudi s koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja občine Benedikt. S sklepom so pooblastili župana, da v imenu občine sklene koncesijsko pogodbo s podjetjem Letnik-Saubermacher iz Lenarta za določen čas in da pogodba traja deset let.
Zmago Šalamun
Kidričevo • Prireditev ob dnevu žena
Člani društva invalidov Kidričevo, ki ga vodi Marta Pinterič, so v počastitev mednarodnega dneva žena pripravili v sredo, 8. marca, ob 18. uri v dvorani restavracije PAN v Kidričevem kulturno prireditev, na kateri so se s prisrčnim kulturnim sporedom predstavili otroci iz vrtca Kidričevo in Cirkovce ter Svetel plamen iz Kidričevega.
-OM
Ptuj • Sestali se bodo veterani vojne za Slovenijo
V	petek, 10. marca, ob 18. uri bo v dvorani restavracije Gastro na Ptuju letni občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenije. Po uvodnem delu bodo prisluhnili poročilu predsednika Staneta Žitnika o aktivnostih v minulem letu, po razpravi, v kateri bodo analizirali trenutno stanje združenja veteranov vojne za Slovenijo v primerjavi z zakonodajo na tem področju, pa se bodo dogovorili še o aktivnostih v letošnjem letu.
-OM
Ptuj • V soboto 55. skupščina ZŠAM
To soboto, 11. marca, ob 17. uri se bodo v prostorih ptujskega Gastroja na 55. letni skupščini sestali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Kot je povedal predsednik združenja Franc Gril, se bodo posvetili oceni društvenih aktivnosti v minulem letu, prisluhnili bodo tudi poročilu vodje uniformiranih članov, finančnemu poročilu in predsedniku nadzornega odbora ter se dogovorili o letošnjem planu dela, določili naj bi kandidata za člana upravnega odbora in kandidata za predsedstvo ZŠAM Slovenije ter delegata za skupščino ZŠAM Slovenije, ob koncu pa se bodo zaslužnim članom oddolžili s podelitvijo priznanj in stažnih značk.
-OM
Ptuj • Občni zbor Zveze čebelarskih društev
Pod geslom "Naj medi" bodo svoje delovanje in aktivnosti v lanskem letu v nedeljo, 12. marca, postavili pod drobnogled tudi člani Zveze čebelarskih društev Ptuj, ki se bodo ob 9. uri sestali v dvorani restavracije Gastro na letnem občnem zboru. V osrednji točki naj bi razrešili dosedanje vodstvo z upravnim in nadzornim odborom ter izvolili nove vodstvene organe. Po tem naj bi se dogovorili še o delu, nalogah in aktivnostih v tekočem letu, imenovali naj bi častnega člana Zveze čebelarskih društev Ptuj, ob koncu pa podelili še nekaj priznanj zveze.
-OM
Foto: MZ