OFFICIAL ORGAN J ^ Največji sloven-ski tednik v Zedinjenih državah Isluj* vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: mi W. 22nd Place Chicago, DL J-L The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday So. 23. Štev. 23. Lokalne vesti. — Minulo nedeljcK zvečer ob uri se je vršila v naši slovenski cerkvi sv. Štefana sklepna slavnost sv. misijona, katera bode ostala marsikakemu verniku v trajnem spominu. Slavnost se je otvorilo s procesijo belooblečenih deklic in dečkov, ki so korakali ob potrkavanju zvonov iz cerkvene dvorane v cerkev. Zatem je i-mel sklepni govor č. g. Fr. Ažbe, ki je vodil misijon. Njegove besede so segale številnim vernikom tako globoko v srce, da je bilo videti marsikatero oko rosno, oso-bito še, ko je jemal č. g. misijonar od nas slovo. Med propovedijo se je vršila javna in slovesna obnovitev krstne obljube. Temu so sledile pete lavretanske litanije, ko-je je vodil ob navzočnosti 6 duhovnikov Rev. L Plevnik iz Joli-eta. Po litanijah se je vršila procesija z Najsvetejšim po cerkvi. Cerkev je bila pri tej slavnosti natlačeno polna. Poroča se nam, da je bilo v minulem tednu o priliki sv. misijona spovedanih in ob-hajanih nekaj nad 1200 vernikov, kar bode našega domačega župnika pri povratku iz Steeltona gotovo neizmerno razveselilo. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m Seeond-Claee Matter January 19, 1*10, at the Post office at GUeago, Illinois, nnder the Act of Aojnwt 14, 1911 Chicago, 111., 16. fanija (June) 1915 Samo Drzen napad na vlak. ^ Los Angeles, Cal. 13. junija. ■ Sinoči so napadli banditje blizu železniške postaje Hewitt, nedaleč od tukaj Southern Pacific potniški vlak napolnjen z izletniki in obiskovalci panamske raz stave. Z nabasanimi samokresi so najprvo ustavili strojevodjo, nakar so pobrali potnikom prvih ku-pejev ves denar i nzlatnino. Predrznim banditom se je po storjenem činu posrečilo zbežati z nekem avtomobilom. Med oropanimi potniki je tudi več Chikažanov in sicer: Josip Salat, preds. Lawndale Narodne banke z soprogo; trgovec Emil Klička z soprogo in J. H. Novak z družino iz Oak Parka, 111. Roparje išče sedaj številno pomožnih šerifov in železniških uslužbencev, ko jih pa najbrže ne bodo dobili. Vsa čast in hvala gre res, č. g. Fr. Ažbetu za njegovo požrtvovalno misijonsko delo, kar naj mu ljubi Bog stotero povrne in dodeli, da bi njegovo delo obrodilo o-bilen sad v naši slovenski župni-ji! — Dne 27. junija priredi Društvo sv. Jurija štev. 960 Katol. Borštnarjev svoj izlet v Doležalov park na 3059 So. Central Park Ave. Na ta izlet so uljudno vabljena vsa slovenska društva iz Chi-caga tako tudi drugi Slovenci in Slovenke. — Minuli ponedeljek za rano zjutraj se je pričela v našem mestu splošna stavka pocestnih in nadeestnih železničarjev, tako da ne vozi vsled tega štrajka niti je-dna kara. Skupno število stavku-jočih železničarjev znaša 14.000, počiva pa 7026 kar, ki so preje prevozile dnevno okoli 2,000.000 potnikov. Železničarji zahtevajo izboljšanje plače in skrajšanje delavnih ur, česar jim pa družba ni hotela dovoliti. Govori se, da bode najela ze-lezn. družba veliko število skebov za toliko časa, dokler ta stavka ne mine. Naravno je, da je vsled tega štrajka splošen promet v Chicagu zelo oviran. Ameriške vesti. Dr. Dernburg odpotoval domov. New York, N. Y., 13. junija. — Dr. Bernhard Dernburg, bivši državni tajnik Nemčije je odpotoval včeraj s parnikom "Bern gensfjord" domov. O Dr. Dernburgu se je zadnji čas dosti pisalo v ameriških listih. V svojih govorih je navduševal svet, da naj simpatizira z Nemčijo v sedanji evropski vojni. Dr. Dernburg bi bil ostal lahko morda še sedaj v Zedinjenih državah, dasi ni nekoč povdarjal v svojem govoru pravični nastop Nemčije pri torpedinanju parnika "Lusitanije". O tem je washing-tonska vlada zvedela ter, dala temu kričaču migljaj, naj se po* vrne tja, odkoder, je prišel. Dr. Dernburg bi se še ne bil morda povrnil tako kmalu nazaj na Nemško, če bi mu ne bila naša, angleška, ruska in francoska vlada obljubila popolne varnosti na morju. Ameriške lokomotive za Rusijo Philadelphia, Pa., 14. junija. — Alba B. Johnson, predsednik zna ne tukajšne Baldwinove tvornice naznanja, da je dobila ta tovarna od ruske vlade brzojavno naroči lo za 250 novih železniških stro jev ali lokomotiv. Lokomotive morajo biti dograjene koncem te kočeg aleta ter bodo stale pri bližno 6 milijonov dolarjev. Delo v arzena lih. Washington, D. C., 14. junija Odkar se je vnela evropska vojna je zapustilo mnogo naših državnih uslužbencev po raznih arzenalih svoje službe, jser so jih pregovorile k temu razne privatne tvrdke, ki izdelujejo municijo in orožje za zunanje zaveznike. Te izdelovalnice so jim obljubile naravno večjo plačo in boljše pozicije. « Sedaj je prišla naša vlada do spoznanja, da je pri tem zelo oškodovana, ker se ne imore izdelovati municije za naš erar v toliki meri, kakor popreje. Prelistalo se je vse zakone in določbe, ki imajo stik v tem slučaju, ali da se pride tej zaroti v okom. Neka stara postava iz leta 1800 določa, da se kaznuje lahko vsakogar z denarno globo $50 in 3 mesečnim zaporom, ako bi prigovarjal kakemu nastavljencu držanega arzenala, naj zapusti svojo službo, ter tako prelomi pogodbo. In to postavo se bode tudi v tem slučaju jemalo sedaj v po štev. Naša vlada je plačevala svojim arzenalskim uslužbencem oz. veščim izdelovalcem municije od $2000 do $5000 na leto. Morda že v kratkem času se bodo morali vsi ti bivši nastavljenci v arzena* lih vrniti nazaj na svoja mesta? Iz delavskega sveta. Gary, Ind., 14. junija. Velika Illinois jeklarska družba je danes tukaj otvorila na novo 70 peči za litje železa. Sedaj obratuje 490 sličnih peči, ali plavžev, ki so last te družbe. Bartlesville, Okla., 14. junija — Tukajšnja velika cinkarna je danes prostovoljno povišala plačo svojim delavcem za 15 odstotkov. Povod temu je, ker je cena te ko* vie zadnje mesece poskočila za 200 odstokov. Ta cinkarna je največje podjetje te vrste na svetu. Veliko blaga se pošilja zadnji čas v Evropo. Aretovfcui krivoprisežnik. New York, N. Y., 12. junija. — Ko se je napotil parnik "Lusl tanija'' dne 30. aprila iz New Yorka proti Angleškem, se je nahajal na tem parniku tudi nemški rezervist Gustav Stahl. V znani pritožbe ameriške vlade vsled vsled torpediranja tega parnika po Nemcih, je igrala njegova zaprisežena izjava v Berlinu veliko vlogo, — kajti Stahl je odločno trdil, da je imela "Lusitanija" 4 male obrambne topove na krovu. To izjavo je podal Stahl nemškemu poslaniku v Washingtonu. Sedaj se je dognalo, da je Stahl po krivem prisegel, ker je bil zato bogato podkupljen od raznih Nemcev. Ameriška vlada je prišla konečno temu na sled, na kar je odredila temeljito preiskavo. Stahla so minule dni tukaj v New Yorku aretirali ter stavili pod poroštvo $10.000 vsled krive prisege, ker je nameraval s to izjavo prevarati Zedinjene države. Znano je namreč, da je izgubilo na "Lusdtaniji" tudi 134 Američanov svoje življenje in da se je Nemčija odločna opirala na Stah-lovo zapriseženo izjavo. Ta zanimiva obravnava se bode vršila pred tukajšnim zveznim komisarjem dne 24. junija t. 1. mor zaljubljenega para. New York, N. Y., 12. junija. -Včeraj je ustrelil v tukajšnem Cent tal parku šve_dski plemeni taš Frederick J. Husenius svojo iz-voljemko Ano Malmquist in sebe. Deklica je bila po poklicu učitef jica za glasovir. Neki policaji ki je slišal v bližini tri strele, je prihitel k označenemu paruj Našel je pa mladeniča in njegovo izvoljenko že oba mrtva v objemu. Husenius je opravljal zadnje dni pri neki tvrdki službo knjigovodje. Semkaj v Ameriko je prišel, ker se je doma na Švedskem spri s svojimi stariši. OFFICE: 1951 W. rta/k Place Chicago, DL S_r1 Leto 1. Volume 1. Brezžični telefon na vlaku. New York, N. Y., 14. junija. — Ravnateljstvo Lackawanna železnice si je dolgo časa prizadevalo uvesti na svojih potniških vlakih brezžični telefon. Ta epohalna iznajdba se je pred kratkim tej železnici deloma posrečila. Tako se je zadnje dni poslalo brezžično telefonsko poročilo na postajo Binghampton, N. Y. iz drdrajoče-ga vlaka 26 milj v razdalji. Telefonski aparat se nahaja v ozadju voza za kadilce; posebni dinamo, ki pospešuje električni tok je v vozu za prtljago; na strehi od 1. do 4. voza se pa nahajajo štiri žice za odpošiljanje telefonske vesti do bližnje postaje. Označena železniška družba namerava sedaj uvesti na vseh večjih posta jah brezžični telefon. Napredek mesta Omaha. Omaha, Neb. 14. junija. Ker se je pri zadnji posebni volitvi glasovalo za priklopitev South Omahe in Dundee predmestja k Omahi, bo vsled tega narastlo število prebivalcev našega mesta za 27.500 tako da bo štelo sedaj naše mesto 200.000 duš. Razstrelba v socialistični tiskarni. Butte, Mont., 12. junija. — Včeraj je nastala v tiskarni tu-kajšnega socialističnega tednika "The Butte * Socialist" velika razstrelba .ki je poslopje in tiskarno skoro do cela uničila. Oblasti si sedaj prizadevajo, da bi zamogle dognati vzrok te iozije. Splošno se sodi, da je razstrelbo povzročila zlobna roka iz maščevanja nad socialisti. Inozemske vesli. Evropska vojna. Novi premogorovi. Lexington, Ky., 14. junija. Iz Pikeville, Ky. se semkaj poroča, da se nahajaja ondi J. Pierpont Morgan in J. D. Rockefeller ml. ker imata tamkaj kupljenega dosti sveta s premogom. V kratkem času se bo najbrže otvorilo v bližini Pikeville nove rudnike. Tornado v Wisconsinu. Milwaukee, Wis. 14. junija: Iz raznih krajev naše države se poroča, da je povzročilo minulo soboto zvečer strašno neurje ogromno škode. Vsled orkana je bilo ubitih 18 oseb in 60 oseb pa nevarno ranjenih in sicer: v Fery-ville 7 mrtvih, 18 ranjenih; Lansing, Ia. 5 mrtvih, 13 ranjenih; v Reedsburgu 3 mrtvi, 8 ranjenih; Racine 2 mrtva; v Baraboo 1 mrtev, 3 ranjeni; v Oshkosh 1 ranjen; v Madison 2 ranjena; v Milwaukee 2 ranjena; v Tunnel City 2 ranjena; v Sparti 2 ran j. v Eau Claire 1 ranjen. < Najbolj je vsled tornada prizadeta naselbina Ferryville in Reedsburg, kjer je orkan skoro vsa poslopja podrl. Tudi v državi Ind. in Mo. je naredil orkan ogromno škode. Bryan dobiva razne ponudbe. Washington, D. C. 11 junija. William Jennings Bryan, bivši državni tajnik ki je lastnovoljno re-signiral dne 8. t. m. dobiva sedaj od raznih krajev laskave ponudbe. Tako mu ponujata brata Welsh, lastnika velikega cirkusa sedaj v Pittsburghu, Pa. $15.000 nagrade, če bi hotel Bryan držati v tem cirkusu vsak dan samo 10 minut dolg govor tekom 12 dni. Govori se, da se bode Bryan u-maknil v privatno življenje in se podal na svojo veliko farmo v Oklahomo. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji svetnik državnega departmenta Robert Lansing. Napad na Pulj. Rim, Italija. 13. junija. Tukaj-šni list " Messagero" poroča, da se je danes dvigal nad avstrijskim mestom Pulj neki italijanski vojaški aeroplan; ki je metal bombe v tamosnji arzenal. Napad se je izvršil tako uspešno, da je arzenal skoraj do cela porušen in uničen. Istočasno se je nahajalo v pulj skem pristanišču 10 avstrijskih bojnih ladij in več podmorskih čolnov; ker so bili usidrani pre blizu arzenala, je tudi naš aeroplan metal nanje bombe, da jim je prizadel dosti škode. Ljudstvo se je našega zračnega bombardiranja tako prestrašilo, da je nastala v Pulju velika panika. Razjarjena množica je na padla celo domače vojaštvo, koje je konečno upor zadušilo. Trst v strahu. Rim, Italija.. 14. junija. Semkaj iz Trsta prihaja vest, da se je včeraj preselil tržaški namestnik ali guverner v Postojno na Kranjskem; tudi Trgovska zbornica v Trstu je premestila svoj urad na Dunaj, deželnem mestno blagajno so pa premerili, oz. prenesli v Ljubljano. Boji na Goriškem. Milan, Italija. 13. junija. Na levem bregu reke Soče na Goriškem delujejo naše čete nad vse uspešno. Zadnje uradno poročilo generala Cadorne se glasi, da so Italijani že zavzeli mestece Gradiško, Sagrado, Ronchi in Tržič; sedaj se pa vrši prodiranje naših čet proti Gorici in Tolminu. V bližini Črnega vrha, so se vršili minule dni krvavi spopadi med našimi gorskimi strelci in sovražnikom; slednjič so morali Avstrijci le odnehati. Italijani so se pričeli bližati ali pomikati proti Gorici dne 8. junija. Številna in močna avstrijska gorska artilerija je pognala sovražnika nazaj, da se je moral u-makniti. Italijani so obstreljevali Gorico z neke višine na iztočni strani. Naslednje jutro dne 9. junija se je vnela blizu tega mesta prva vroča bitka, kjer je baje padlo od 8000—10.000 Avstrijcev in rav-notoliko Italijanov. V Gorico do-važajo dan za dnem ranjence. Ker ni ondi dovolj bolnišnic, imajo iste v oskrbi po privatnih hišah. Preko Ljubljane se je poslalo včeraj na Goriško 3 pešpolke in 17 baterij vojaštva, ti so večinoma Dalmatinci, Hrvatje in nekaj vojaštva z belgijske fronte. Vlada je odpoklicala tudi iz Galicije en polk tirolskih lovcev ter 6 baterij topničarjev za obrambo Tolmina in Kobarida, koja namerava sovražnik na vsak način zavzeti. Skupno število avstrijske ga vojaštva v bližini Tolmina zna ša sedaj 45.000 mož infanterije ter 64 topničarskih baterij. Avstrijsko poročilo. Ženova, Svioa. 13. junija. Neki dopisnik tukajšnega lista "Tribune" poroča iz Ljubljane sledeče: Avstrijska trdnjava padla. Milan, Italija. 13. junija. Listu "Secolo" se poroča, da so dne 11 t. m. Avstrijci sami pognali zrak veliko trdnjavo Pozzachio na Južnem Tirolskem blizu mesta Ro-vereto in bežali dalje pred sovra žnikom. Ta trdnjava je oddaljena za do bro miljo od Vallarse. Sedaj jo imajo Italijani v rokah. Zmage v Galiciji in Bukovinl. Dunaj, Avstrija 13. junija. U radno se poroča, da so naše čete zajele sinoči blizu reke Prut Bukovini 5000 Rusov, koje so od vedle seboj kot vojne ujetnike Avstrijci so že prekoračili reko Dnjester iztočno od mesta Haro-denka, ter so ondi istotako napodili Ruse v beg. Nameravani na črt Rusov, da bi zavzeli mesto Stanislav se je izjalovil. Kakor se je posrečilo našim hrabrim četam izpuliti iz rok sovražnika trdnjavo Przemysl, ist<^ tako je upati, da bode tudi pre* ostala trdnjava Lvov kmalu zopet v naših rokah." Prodiranje Srbov. London, Anglija. 13. junija. Srbske čete se vedno bolj in bolj pomikajo proti zapadni Albaniji ali do jadranskega obrežja. Včeraj so Srbi okupirali važno albansko mesto Elbassan, ki je 64 milj iužno iztočno oddaljeno od mesta Skader. Tako se privatno poroča neki tuk. časnikarski agenciji. Niš, Srbija. 13. junija. Včeraj so trije avstrijski vojaški aero-plani metali bombe na mesto Kra-gujevac, kjer se nahaja velika državna orožarna. Srbski avijatiki so pa pričeli sovražne aeroplane zasledovati zelo uspešno ali tako, da so en avstrijski aeroplan spravili z streli na tla. Blizu Agripa-lanke smo tudi včeraj vjeli en nemški aeroplan z dvema častnikoma. Velike ruske izgube. London, Anglija, 14. junija. —-Glasom najnovejših uradnih poročil, došlih semkaj iz Berlina in Dunaja je posneti, da so avstrijsko nemške čete napodile Ruse v beg iz bližine mesta Jaroslav do bukovinske meje v razdalji 45 milj. Pri tem so Rusi izgubili mnogo svojih vojakov, deloma vbitih, ranjenih ali pa ujetnikov. Samo pri spopadu blizu mesta Mosciska je padlo Avstrijcem v roke 16.000 ruskih ujetnikov. Ruski glavni vojni urad je o tem porazu dosedaj molčal; šele zadnje dni se je v javnost poro- čalo, da sovražne čete iztočno od mesta Jaroslav dobro napredujejo. Avstro-nemška armada je že prekoračila v Besarabiji reko Dnjester, tako, da se nahaja sedaj na ruskih tleh. Berlinsko poročilo. Berlin, Nemčija, 14. junija. — Tukaj se danes uradno poroča, da je zavzel zadnje dni general von Mackensen ruske pozicije na celi iztočni fronti od mesta Cieriava ndo Sieniave. Oba ta mesteca se nahajata v Galiciji in ležita ob reki San samo 18 milj oddaljeno od Jaroslava. Angleški dreadnaught potopljen. New York, N. Y., 14. junija. — Neki potnik došel semkaj s par nikom "Orduna" poroča iz zanesljivega vira, da je neki nemški podmorski čoln koncem maja tudi potopil v dardanelskem vodovju drugo največjo angleško bojno ladjo "Agamemnon". Rav-noisti podmorski čoln je potopil tudi od 26.-27. maja angl. bojne ladje "Majestic" in "Triumph." Rumunske zahteve. Rim, Italija, 14. junija. — Zo* fijski dopisnik tuk. lista "Gior-nale d' Italia" naznanja, da se je Anglija, Francija, Rusija in Italija odločila ugoditi zahtevam rumunske vlade v slučaju, Če se jim ista pridruži z vojno. Radi tega se trdno pričakuje, da bode stojjila kmalu tudi Rumunija v ofenzivo. Pomenljivo je pa pri tem dejstvo, da Grška in Srbija odločno nasprotujete četvorni ententi, da bi se odstopilo Macedonijo Bolgariji. Razkrita zarota proti Turčiji Carigrad, 14. junija. "Tanin" pričenja priobčevati senzacijo-nalna in iiničujoča razkrita o revolucij onarnem komplotu v Carigradu, ki sta ga povzročila Anglija in Francija. Po tem komplotu naj bi bili z bombami usmrčeni turški državniki, ki imajo sedaj vso moč v rokah, kri-žarka "Javuz Sultan Selim", prejšnja "Goeben", pognana s torpedi v zrak, nemški častniki umorjeni in na tem tako neprimerno izravnanem potu naj bi združene angleško-froncoske čete lahkoto vkorakale v Carigrad in postavile na Hagio Sophijo eriž. Turška policija že pozna vse x>drobnosti tega ostudnega kom« plota, ki se je vsled njene pozornosti spremenil v komedijo. Kljub temu hoče "Tanin" objaviti vse tozadevne, dokumente diplomatič-ne šifre, korespondenco z raznimi zunanjimi ministrstvi in pogovore z odločnimi državniki. Rusija in Švedska sklenili pogodbo. Stockholm, švedska 14. junija, o dolgotrajnem in napornem posredovanju med diplomati švedske in ruske vlade se je minu-i teden podpisalo v Petrogradu novo prijateljsko 'pogodbo med Itasijo in Švedsko. S tem je Rusija pridobila na svojo stran edino državo, ki je bila doslej oziroma kmalo od početka vojne na strani Nemčije, ter bi ji bila v >otrebnem slučaju priskočila na pomoč. Odpoklic ameriškega diplomata. New York, N. Y., 14. junija. — Iz dosedaj še neznanega vzroka je naš državni department v Washingtonu odpoklical tajnika ameriškega poslaništva na Dunaju, Nelson CShaughnessya, ki je dospel danes semkaj s parnikom "Orduna". Označeni diplomat še sam ne ve pravi vzrok odpoklica. S tem prosim vse člane in članice društva sv. Štefana St. 1. K. S. K. J. Chicago, 111., da mi izvolijo kar najpreje mogoče do* poslati svoje certifikate (Policy) ker jih zahteva glavni tajnik Jednote v svrho izdaje novih. Prosim osobito one člane, da upoštevajo to naznanilo, ki so izven mesta ali iva potnih listih člani iz mesta mi pa tudi lahko pošljejo certifikate po pošti, ali jih pa naj osebno prinesejo meni S sobr. pozdravom BEath Grill, tajnik, 1823 W. 22nd St Chicago, 111 Waukegan, 111. Cenjeni sobrat urednik: — Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v našem "Glasilu". Poročati imam namreč o izidu veselice, ktero je priredilo naše društvo Marije Pomagaj, št. 79, K. S. K. J., dne 31. maja, v proslavo društvene desetletnice. Priznati moram, da se je ta veselica obnesla nad vse pričakovanje dobro, tako v gmotnem, kakor tudi v družabnem ozira. Veselica se je pričela še pred 2 uro popoldne ob najlepšem vremenu. Kmalo zatem so se korpo-rativno udeležila naše veselice naslednja društva s svojimi zastavami: Društvo Sv. Jožefa, štev. 53, K. S. K. J.; Narodno Podporno društvo "Slovenski Sokol"; društvo Sv. Roka, štev. 94, J. S. K. J. in zatem pa še Slovensko Samostojno Podporno društvo "Vitezov Sv. Jurija." Po običajnem pozdravu in primernem govora od strani društvenega predsednika John Zalarja, se je kmalu zatem razvila zabava v polnem obseim torej v imenu društva tem jotom vse Slovence in Slovenke in vsa si. društva iz Forest City, a. in okolice, da nas počastite z svojim obiskom povodom blago-slovljenja in razvitja naše zastave. Onim sestram ali našim članicam pa, ki že spadajo pod naš pra->or, kličem tem potom: pustimo na stran vsa nasprotstva in vse, car je minulo, naj bo — pozab-jeno. Vodi naj nas le ena misel, misel, da bomo korakale naprej, — naprej po začrtani poti do cilja za napredek društva in za korist članic, ter da se bomo enkrat združile v večnosti kot prave sestre društva sv. Ane, kajti ta pot se nam ne izogne! Sedaj šele bodemo lahko klicale tudi drugim ženam in dekletom: "Pridite in pristopite pod našo zasta vo sv. Ane, koja zastava nosi podobo svoje zasčitnice, ali patro-ne!" Tekmujmo medseboj, katera članica zamore kar največ dobrega in koristnega storiti za dru štvo, kar bo društvu v prid in ugled, ter nam vsem članicam skupaj. Da se bode ta dan, kolikor mogoče slovesno obhajal, smo raz poslale na vsa tukajšnja slovenska društva vabila, ali okrožnice, koje'naj bi se blagovoljno pri sejah prečitale. Torej vabimo še enkrat vse člane in članice tuk. slovenskih društev, da se blagovolite udeležiti te naše parade, ali blagoslovljenja nove društvene zastave, ter nam s tem pripomoči do lepšega uspeha! Uverjeni bodite, da Vam bode naše društvo hvaležno za to, ter bo skušalo to naklonjenost ob priliki povrniti kar najbolj mogoče. Dalje vabimo še enkrat vse rojake in rojakinje, ki niso pri nobenem društvu iz Carbondale, Pa. Pridite na to redko našo slavnost v obilnem številu! Začetek parade bode ob y29. uri dop.; ob 9. uri se vrši blagoslovi jen je zastave, temu sledi peta sv. maša, po sv. maši bo pa parada ali korakanje na veselični prostor. Za dobro postrežbo s pivom, dobrim prigrizkom in tudi sladoledom bode preskrbljeno. K tej slavnosti vabimo tudi Slov. pevsko društvo "Slavec" iz New Yorka, ki namerava prirediti dne 4. julija tukaj koncert v Martin Muhičevi dvorani. Čisti prebitek tega koncerta je namenjen za našo slovensko cerkev v Forest City, Pa. Torej Vam cenj. Slovenci in Slovenke toplo priporočam, udeležite^ se tudi tega koncerta v obilnem številu, da s tem pripomorete dobri stvari, olepšati cerkev, kar bode ponos naše naselbine. Na noge torej cenj. rojaki in rojakinje! Pokažimo tudi Slovencem dragih naselbin, da smo složni, ter vneti za stvar, kojo bode priredilo označenp pevsko društvo. Dosedaj še nismo doživeli, da bi priredilo kako pevsko društvo iz drugega mesta koncert v Forest City. Pokažimo se jim za njih požrtvovalnost hvaležne s tem, da se te prireditve vdeleži-mo v kar najbolj mogoče obilnem številu. Torej vsi od prvega do zadnjega na ta koncert dne 4. julija popoldne. Natančna ura, ali pričetek bode že pravočasno objavljen. "Slavcu" pa kličemo: Dobrodošel semkaj! Dalje prosim in opominjam vse članice našega društva, da se polnoštevilno vdeležijo seje, ki se vrši dne 20. junija ob 2 uri pop. v mestni dvorani. Pri tej seji se bode prečital in objavil natančen vspored in podrobnosti naše slavnosti, naznanila se bodo imena ve-seličnega odbora itd. Katera članica se ne vdeleži ta dan slavnosti brez posebnega vzroka, se ji ne bo to odpustilo na noben način, tako se je sklenilo na seji dne 16. maja. Ravnalo se bo z njo strogo po društvenem sklepu, potem bode pa lahko zopet, kakor je bilo preje. Pozdrav celemu članstvu K. S. K. J., posebno pa članicam društva sv. Ane št. 120. Marija Spec, tajnica. VABILO NA VESELICO. Vsem cenjenim članom društva sv. Janeza št. 11, Aurora, 111. tem potom naznanjamo, da priredi dr. sv. Jan. Krst. dne 20. junija t. 1. veselico, katere čisti prebitek bo v korist društvene blagajne. Toraj prosimo vse cenj. sobrate in sosestre. bivajoče v mestu, kakor tudi zunaj mesta, da naj se blagovolijo iste po možnosti udeležiti. v , Tem potom naznanjamo tudi vsem zunaj mesta bivajoeim članom kateri se veselice ne vdeleže, oziroma se je ne morejo vdeležiti, jim bo društvo vsled velikih društvenih stroškov prisiljeno naložiti primerno dokladno kot prispevek k tej veselici. Z bratskim pozdravom in na veselo svidenje dne 20. junija! Odbor. Iz uredniške torbice. Prijatelj Gregorčiča. Gregorčičeva pesem "Soči" je bila prvič priobčena dne 1. avgusta 1. 1879 v 15. štev. dunajskega "Zvona." Pesem "Človeka nikar" je bila tudi priobčena prvikrat v "Zvonu" dne 15. januarja 1877 s pse-udonimom X. Potni list. Ako je vzel Vaš brat pri odhodu v staro domovino državni potni list (Passport) seboj, se lahko vrne nazaj kadar hoče. Seveda če se boji sedaj vožnje preko morja mora še nekaj časa potrpeti, dok se ne pomirijo sedanji razburkani evropsld duhovi. Potni list je veljaven 2 leta; lahko se pa istega pri ameriškem konzulatu v Trstu podaljša zopet za nadaljna 2 leta. V štev. 24 našega lista bodemo priobčili primeren članek glede potnih listov in vojaških obveznosti avstrijskih podanikov, bivajočih v tej domovini. Članek bode izdelan na popolnoma avtentični podlagi, ali glasom tozadevne pogodbe med Avstro-Ogrsko in Zedinjenimi državami. —Vsak državljanski papi je veljaven samo za dobo 7 let Po preteku te dobe se mora zaprositi zopet novega, ako se ni njim dobile v tem času velikega ali pravega naturalizacijskega papirja. Frank L., Pittsburgh, Pa. — Zmagoviti Napoleon Bonaparte je jahal v slavnostnem sprevodu Moskvo dne 15. sept. 1. 1812. Naslednji dan so pa Rusi ali domačini zažgali to mesto, ki je skoro do cela pogorelo. Francoske čete so po velikem porazu bežale iz Moskve dne 19. oktobra istega, leta. * Stava, Joliet, HL—Vsak izmed ministrov, ali tajnikov v washing tonskem kabinetu ima $12.00(1 plače na leto; predsednik Wilson pa $75.000, ter $25.000 doklade za potne stroške. Namesto odstople-ga državnega tajnika Wm. Jen nings Bryana bode najbrže pre vzel to službo pomožni državni tajnik John B. Osborne. A. K., Waukegan, 111—Slavni nemški vojskovoda in 'državni kancelar princ Karl Otto Bis marek je bil rojen dne 1. aprila 1815 v mestu Schonhausen na Brandenburškem. Radovednež. — Beseda "Vaccination" (cepljenje koz) izvira iz latinskega "vacca", krava, to pa radi tega, ker se jemlje prvotno snov za cepljenje koz od mladih telic. To cepljenje je izumil angleški zdravnik Edward Jen-ner. Gosli so pričeli izdelovati 16. stoletju po Kr. r. v Italiji. Najboljši izdelovaci gosli so bili: Giovanni Paolo Magini. Nicholas Arnati, Josef Guarneri del Gesu in slavno znani mojster Antonius Stradivari. Znani češki virtuoz na gosli Jan Kubelik ima baje Stra-divarijeve gosli, koje ceni na $100.000. Gostilničar.—Dasinavno težko, se nam je vendarle posrečilo najti nekaj podatkov o pijači, katero tudi Vi prodajate. Beseda "viška" ali whisky je keltskega deb la in izvira iz stare keltščine "usquebaugh". Pred več stoletji so namreč stari Kelti nazivali tako neke posebne vrste, iz ječmena žgano pijačo. Zgodovinski podatki nam kažejo, da so se Indijci prvi pečali z žganjehuho, osobito da so pri tem rabili raznovrstno žito. To obrt ali to navado so prenesli v Evropo leta 1150 Moori in sicer na Irsko; radi tega je na Irskem "viška" tako narodna pijača, kakor pri Nemcih sivo, ali pri nas na Dolenjskem "cviček". Sprva se je rabilo "visko" samo v zdravilne svrhe ali za izdelovanje "usque-baugha" (aqua vitae), po našem žganje. Anton P., Red Jacket, Mich.— Red Jacket je bil indijanski poglavar iz Seneca plemena ali indijanskega rodu. Živel je 70 let, 1760—1830. Daniel P. — Daniel je hebrejsko ime, kar bi po našem pomenilo: "Bog je sodnik", tudi Adam je hebrejskega izvirnika'; po našem : rudeča prst, ali zemlja. J. K., St. Louis, Mo.—Lincolno-va emancipacijska proklamacija je bila objavljena dne 1. januarja leta 1863. f V pralnici denarja. Prometno življenje našega a-meriškega papirnatega dolarja traja običajno 14 mesecev. Državna zakladnica je dolgo easa ugibala, kako bi se dalo priti tej stvari v okom, ali da bi se na kak način zamoglo narediti že precej rabljeni bankovec zopet prikladnim za nadaljni promet. Država je več let potrošila ogromne svo-te s tem, da je 14 mesecev stare denarne bankovce sežigala ali u-čevala. Zedinjene države stane nabava novega papirnatega dolarja 1% centa; k temu je pa še prišteti še gotove odstotke k stroškom za uničevanje. Stare in obrabljene papirnate dolarje se je uničevalo na poseben način v zato posebno izdelanem stroju. Koncem tega procesa je ostala le še neka papirnata snov, i:; koje se je izdelovalo različne niale predmete in iste prodajalo obiskovalcem državne zakladnice. Med raznovrstnim papirnatim denarjem je tudi pri nas največ dolarjev v prometu. Naravno, da morajo ti bankovci dosti prestati tekom 14 mesecev ker potujejo iz roke v roke, iz žepa v žep, iz denarnice v denarnico, iz blagajne v blagajno. Izdelovanje ali bankovcev tudi ne stane več kot 1. tretino centa, zakladnica je izdala leta 1911. bližno 45 odstotkov vsega novč papirnatega denarja izkljut vrednosti po $1. — $2. in $5. ali 246.172.000 komadov Ravno isto fiskalno leto se je slalo ali vrnilo nazaj 232.560X komadov teh bankovcev, da je vlada zamenjala za nove, pa uničila. Državo je stalo za ti-sek in nabavo tega denarja okoli $3,000.000, za uničenje pa približno $400.000. Šele pred nekaj leti je priporočal vladi Joseph E. Ralpn, ravnatelj državnega bakroreznega zavoda in tiskarne, naj bi si vlada o-mislila kak stroj za pranje in izboljšanje starega papirnatega denarja. In res, se je kmalu zatem sprejelo in odobrilo stroj njegovega izuma ali sistema, ki lahko opere na dan 20.000 komadov bankovcev, ter iste pretvarja kakor nove. Ti stroji perejo stare in umazane bankovce kakor man-šetne pri srajcah ali ovratnike; namakajo se nekaj časa v posebne vrste škrobi (štirki) ter jih ko-nečno stroj zgladi in zlika kakor nove. Državna pralnica denarja, se nahaja blizu državnega bakroreznega zavoda. Obiskovalcem mesta Washington D. C. se nudi vedno prilika, da si s posebnim dovoljenjem ogledajo, kako se tiska in pere bankovce v državni tiskarni. Ker se je ta novodobni stroj izkazal izbornim, je naročila vlada tudi, slične za državne podzakladnice v mestu New York, Boston, Philadelphia, Baltimore, Chicago, Cincinnati, St. Louis, New Orleans in San Francisco. Ni dvoma torej, da ne bodo upeljale teh pralnih strojev tudi razne Narodne banke, hranilnice in dragi večji denarni zavodi. Dosedaj se pere ali prenavlja Washingtonu D. C. samo bankovce nižje vrednosti od $1. — do $5. — ki so tiskani v zelenkasti larvi. Bankovcev (rumenjakov) po $10. — ali $20. — in višje se ne zamore radi tega prati, ker bi pri tej proceduri izgubili svojo prvotno ali glavno rumeno barvo. V lug, ali pralno vodo, ki izpira stare bankovce se devlje tudi ne-caj potaša, ta kemikalija ali snov pa pokvari in obledi rumeno barvo. Deluje se pa že na tem, da se >ode znašlo primerno snov za pranje bankovcev tudi večje vrednosti. Pa si oglejmo od bližje to čudno napravo ali postopanje pri pranju denarja! Vsak umazani in že rabljeni bankovec mora romati tri posebne stroje. Najprvo se ga dene v pralni stroj, na posebno pripravo eden poleg druzega. Ban-covce izpirajo v vodi posebne vrste gumijasti valareki. Ko se je iste devetkrat na ta način izmoči-o v vodi, postanejo že dobri. Posoda za izpiranje se deli v dva dela. Polovica iste vsebuje toplo vodo, v dragi polovici je pa mrzla voda, ki dolarje že čisti in izpira. Ko so ti bankovci očisteni jih vleče stroj malo višje jovrsti eden za dragim na posebne valč-ce, kjer se s pomočjo pihalnega zraka sušijo. Ko dospe enkrat bankovec do vrhunca tega valar-ja ali 150 čevljev v razdaljo, — je suh. Pri tem se zelo oprezno dela s posebno mrežico, da ne ostane nikak bankovec v vodi, ali da se z nečisto vodo ne odcedi naprej. Sedaj pride na vrsto škrobanje (štirkanje) bankovea, to se dela s pomočjo kleja (lima) in galuna v posebnem stroju; v tretjem stroju se pa papirnati denar lika j prav na tak način, kakor se to vrši pri likanju ovratnikov. Bankovce, še malo vlažne od pare se zatem polaga na veliko rjuho, ki se vrti ž njimi vred okoli veliee-ga železnega valjarja. Ta valjar se z greje v toliki meri, da pridejo čez nekaj minut na dragi strani že popolnoma suhi bankovci izpod valjarja. Konečno se iste še zravna z dragimi valarčki, da so bankovci lepi, ravni in gladki. Vse to se izvrši tekom 10 minut, da se lahko pretvori star in umazan bankovec v novega ter stane samo eno desetino centa. Ravnatelj državne tiskarne Joseph Ralph je že izračunal, da si na ta način prihrani vlada pri pranju $1. — $2-in $5. — bankovcev letno $800.- ' 000. Nekateri postanejo znani vsled lenobe, — o dragih se pa govori, da so že rojeni diplomat je. ' ' " -.. . . f ■ v - ■ - .•'"'•' rs Kako je avstro-ogrska pričela vojsko. (Dalje.) Kov ruski val se zlomi dne 29. avgusta ob zboru nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Sov val ruskih ojačenj se je dne 29. avgusta zagnal iz rečnega kota, a zlomil se je ob zboru nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki je med zmagovitim prodiranjem pridobil ugodno visoko postojanko. Zbor nadvojvode Jožefa Ferdinanda je stal s 17. zborom in s Kosičani, ki so se mora li braniti nasproti divjim proti-sukom Rusov pri Tarnawatki, v naravnost proti severu namerje-ni bojni črti. Litomeriški zbor se je med tem zasukal na desno in došel na cesto Tarnawatka— Zamosč in se je nahajal v boju s sovražnikom, ki se je ustavil pri Komarowu. Tej obkolitvi sovražnika sta se mogli pridružiti na severu dve diviziji dunajskega zbora, ki se je srečno otresel svojih zatiralcev in je mogel zato prepustiti eni sami diviziji skrb, da v družbi s pomočjo sosedne armade zabrani, da ne posežejo sovražniki, ki so se umikali proti Krasnostawu, zopet v bitko, ki je divjala z nečuveno ljutostjo zadnja dva dni meseca avcmsta v polkrogu okolu izvirov Ruczwe sem in tja. Ruska 5. armada, 3 zbori z več rezervnimi divizijami, je izvajala najtr-dovratnejši odpor in je večkrat izvajala krepke protisunke. Ko je pa nadvojvoda Jožef Ferdinand počasi, a neprestano prodiral y. rečni kot in je osvojitev Komarowa plačala vztrajnost in neomajljivo junaštvo obkoljujo-čega zahodnega krila, so zapustili Rusr bojišče, za katero se je bila tako vroča bitka. Bitka pri Zamošču—Komarowu nov lavorjev list v povestni-ci naše armade. Četudi je bila vsled dolgotrajnega borenja utrujena in dasi je trpela po težavah preskrbe, je prevevala celo armado ponosna zavest, da je vpletla z bitko pri Zamošeu—Komarowu nov lavorjev list v povestnici naše arma-de.1 Sadov zmage Auffenbergovi armadi ni bilo prisojeno uživati. Sadov težko priborene in zato tem več vredne zmage uživati in prodirati naprej proti Cholmu in pomagati sosednji amadi, ki je stala le še dan hoda od Lublina, da more uspešno nastopiti proti dobro utrjenemu močnemu sovražniku, Auffenbergovi armadi ni bilo usojeno. Žejo silovita premoč je namreč medtem vdrla čez vzhodno in severnovzhodno mejo v Galicijo. Končno dejanje-bitke pri Komarowu se je morala izbojevati pod morečim čuv-stvom, da napade sovražnik krilo z jugovzhoda. Položaj 24. avgusta ni bil opasen. Dne 24. avgusta, ko so se izdala zadnja povelja za sunek proti severu, položaj na vzhodu nika kor ni bil tak, da bi bil mogel vzbujati skrbi. Ruski konjenici, ki je v široki črti vdrla med Rad-ziechovom in Dnjestrom v vzho dno Galicijo, so sleclile pač tudi pehotne čete, a le na severu čez Brody in Tarnopol. Na jugu, ob spodnjem Zbružu letalci niso mogli zasledovati močnejšega sovražnika, kar so potrdila poročila, ki so trdila, da so odkorakale proti severu prvotno tam zbrane ruske sile. Sklenilo se je zato, da se odpošljo skupina nadvojvoda Ježefa Ferdinanda proti severu v kot Bug—Ruczwa da se z obkolitvijo pospeši uspeh Auffenbergove armade in domačega vina. $ Telefon: Canal 80. ' 1900 W. 22nd St. Chicago, AL \ GVKnV AXWXWVXV AXAXVVV\VX\\VVVXXXXX\XVVVVVVVVVV>\VVXVVV»fi TELEFON: CANAL 2910 Pogovor na cesti: Karolina: "Hallo Katij! Kam pa kam f" Katarina: "Tjakajle na korner k Banichn " Karolina: "Lepo spomladansko vreme, kajne f" Katarina: "Kakor nalašč za našo vrtno solato I Pri nas je jemo sedaj po večkrat na dan!" Karolina: "Kje pa kupuješ solatno olje!" Katarina: "Bavnokar grem z galonco ponj k Banichn, tj ale na 22. cesto in 8o. Lincoln 8t. Pri nJem se dobi najboljše solatno olje galonca po 90c." Karolina: "Dobro da si mi povedala, jaz ga nino ali nrcvAvnin. na. aaIa ___ix.i j.i*i • i • • I. _ . ... CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. leaned every Wednesday. v-wned by the Grand Oarniolian Slovenian Catholie Union of the United States of America. OFFICE * 1051 West 22nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487. nlzacije izmed 183,000 v Ameriki bode tovornina ali prevoznina pa- celo najmanjši delčki, ki jih ime- k delu priganja telesna potreba živečih Slovencev le dobra peti- dla za 80%, ko bode ta prekop riujemo "molekule," so delavni še bolj nas priganjajo k truda _______l-Vi__J/.__1-1 XI__ tlnonfnvlion VpIiVa volovniSIro ^a« «« _______».i r i • i i • v I . „ . na, pridemo lahko do zaključka, I dogotovljen. Velike železniške ter se v gostih rečeh bolj bliža-1 polnem delu dušne potrebe in zah-For Membe« neJ^ar^1 so 60 da živi dandan(* v Ameriki že družbe bodo vsled tega moralicno j0, v raztopljenih bolj narazen tiš- teve. Nebeško kraljestvo silo trpi For Nonmembers..7...::::::::::Ji:oo približno 140,000 rojakov, ki ne primorane tudi znizati tovornmo čijo, v zračnih pa kar bežijo na in le silni si ga bodo pridobili; »or Foreign Countries...........$IM1spadajo v nobeno podporno orga- na vlakih, ali bodo pa morale to- vse strani itd. nebesa so plačilo pridnemu za nizacijo. Kdo bode pomagal tem v orni promet do cela opustiti v Ko vse dela, bi li človek, krona lenuha ni nebes. Koliko truda je brezbrižnikom v slučaju nesreče! bližini označenega prekopa. stvarstva, smel počivati, smel ro* treba, preden se človek odvadi o v • ■ - - .Kdo bo skrbel za njih vdove in V Nemčiji se je prevažalo v ke navzkriž držati brez dela? Ni- slabih razvad in grešnih strasti Samopomoč in bratstvo. «"te v slučaju smrti' ali Tk0. !e,t0 nad kakor ne! AIarveč sv- pismo mu koliko premagovanja in vaj, pre fflosti? $200,000.000 vrednosti blaga po veleva: "Kakor je ustvarjen ptič den si pridobi krščanske čedno Naše slovensko časopisje bi|Pokopu, ki vodi iz^Berlina do|za letanje, tako človek za delo."|sti: krotkost, treznost, čistost 31 S^TIpmn bt0lil° mnogo dobrega, če bi va- Severnega morja. Chicago bode ln pravzaprav je le samo človek potrpežljivost,' prizanesljivost in l i»L ™ bodril° Slovence pbgos- ™*to Berlin v tem pogledu se za ustvarjen za delo; le človek je druge, ki jih je Jezus učil z bese- Dasiravno prištevajo naše Ze* dinjene države koli. Glasom uradnega izvestja Je^otef večjega pomena P * le f* ^81 T™ * f8™ čudim0' rekoč' kako 80 prebiva sedaj v Zedinjenih drža- m konstl bl blh za kr0g čltatelJev »ajiepsa bodočnost, lahko prostovoljno voli, izbira in dobri, kako blagi — niso čez noč vah 100 miljonov ljudi Dosti iz tozadevni bodrilni članki, kakor Pomislimo samo, da je postala obrača, v kateri namen koli hoče. postali taki. Čednosti, v katerih med teh jih živi v razkošju dosti pa medsebojno prepiranje, ali pa Evropa vsled sedanje vojne sko- Kajti delo v pravem pomenu be- se taki ljudje odlikujejo, niso ka izmed njih se prišteva milijonar- članki' ki nimajo za nas, ameri- ro popolnoma izčrpana. Potre- sede se smejo imenovati le ona kor plašč, ki se kupi in nase dene jem, — a še več pa najdemo ši ške Slovence» kakeffa stika, važ* ba bo zopet prenoviti m popravi- resnobna opravila, ki se dušno temveč so krasna obleka, katero rom nase nove domovine^oma \noeti in koristi- Postavite ma- ti mesta in trge z raznimi tovar ali telesno izvršujejo v koristne si mora sleherni sam pripravljati kov kakor že Kdo nam bode pa povedal na-l in bo vodil do mesta Toledo, O-1 tanvno. ali vsaj približno število bl0; stal^b1°de nekaJ nad 100 f1 naših slovenskih sirot ali reve- ^onov dolarjev, kojo svoto bo-žev? Ni je skoraj naselbine, vasi-ldo Pn*Pevale naslednje, ob mi-ce, trga. ali mesta, kjer bi ne po- premirja. znali kakega slovenskega rojaka, ali rojakinjo, kojo tare beda in nadloga. Padli so nekateri v revščino deloma prizadeti vsled ne-si'C'if usode, deloma pa tudi sami. , . . ti x,. - , Po pravici šteje Hufeland dol- tedaj, oziroma potem, ko bilo." Cim bolj se človek stara, I počasnost med sredstva, ki krajša pride enkrat do toll zaželjenega tem bolj .se naveUča. Dobro je in j0 življenje. Dušne in telesne bo- še v srečo si smemo šteti, da ima- hezni imaj0 premnogokrat v po-mo toliko priganjal cev, ki nas si- stopanju in dolgočasnosti svoj iz-lijo k delu. vjr Kant pripoveduje, da o fran- Kdelu človeka najprej priga- coski prekuciji, ko je bila po eni nja potreba. Izvirni greh je tisti strani tolika razburjenost, po dru-strah, ki nas od dela odganja in gi pa tolik strah, je ozdravelo več ga nam obtežuje, ker trpka kazen ljudi, ki so poprej že dolgo bole-zdaj delo, ki je bilo prej kakor hali, zlasti v tistih krogih, kjer se Človek je ustvarjen za delo. Spisal A. K. chiganskem jezeru obmejne drža ve: Illinois, Wisconsin, Michigan I in Indiana. S tem prekopom se bode otvorilo vodno črto med dvema največjima mesti naše Unije j j med Chicagom in New Yorkom. Dalje se bode dospelo po dovrši-1 Ako se s paznim očesom oziramo I igrača prijetno; pa ravno ta greh I živi brez skrbi in dela. Treba se T r o ord vkrat priliko|tVi tega prekoPa lahko tudi 8 par- po stvarstvu božjem, se lahko pre- 3e spet najboljši priganjalec k de- je bilo namreč takrat ganiti! — tedenie kakega dolaria J nikom do mehikanskega zaliva pričamo, da imajo vse stari, vsa- lu- Zavoljo greha namreč je zem- Tega se tudi lahko sami prepriča-ker iim ni bila skrb za bodočnost P° reki ^^ssippi, od tam pa ka posvoje, kaj opraviti — vse de- Ua prekleta, da nam rodi le trnje mo vsak dan, kako med delom in J | preko panamskega prekopa v pa-|lajo. Brezštevilne zvezde v brez-|in osat. Človek pa je od Stvarni-1 skrbjo prenehajo razne bolečine. mar, so raje sproti svoj prihranek. trošili veg.-> - u a - x-- pa-|iajo. Brezštevilne zvezde v brez ■ - ------- ------------- ---- I cifiški ocean proti zapadu. Chi-» krajnem svetovnem prostoru se ka dobil take zobe, da niso za tr- Kolikokrat se zgodi, da zob že ne-kaški trgovci bodo pošiljali lah- neprenehoma sučejo, se nam vsak nJe in osat. Če hoče torej kaj bolj- ha boleti po poti, ko gre kdo k v uv>uu pwujaxi iau iiepreiienoma sučejo, se nam vsa k "J*7 ww xvaj uvij- na Doieu po pou, ko gre Kao k zo- ,škoda pa, da se ljudstvo pre- ko svoje blago na raznih prevoz- večer tako ljubko prikazujejo in sega in tečnejšega privoščiti nad- bodercu; ali vsaj takrat, ko sto- , opominja vi premalo uci, nih parnikih do izliva goriozna- nam nočnanoč tako milobno priži- ležnemu želodcu, mora zemljo s pi v njegovo sobo in ko zagleda 1KO naj bl pOStalO OdVISnO SamO Uftnft r*»lrP V-Ipt- ca K^rJn I__^ ___• _______, - I r^T-irlnim n^ol^oni^m ^oilifi U.XX. U: 2___J -U.v.t v - , pogo nju. mlif kako naj bi postalo oavisno samo, čene reke> ]ger se bode ist0 potem|gajo svoje krasno mrgoleče *luči-1 pridnim obdelovanjem prisiliti, da I klešče, bi že rad zbežal, češ da ne od sebe. kakor naj bi postalo sa* preložilo ali prekladalo na večje ce. mu donaša kaj boljšega, ker zem- čuti več bolečin r^'dr^ vTa?i nX|^ke nameDjene na V8e Strani Ptice pod nebom so vedno deJ je skopa mačeha, ki imm le to- Marsikoga bi doktorji večkrat o- . lavne; navsezgodaj se prebudijo kar -11 takorekoc s silo iz- zdraviU bolj poceni, ko bi mu v re- državiiana in nedržavljana naj I Mlcbi^an ~ Erie Prekop bode ter takoj zletijo si živeža iskat in tr^amo- cept — mesto zdravil — postavili bi bila učiti druge in jih siliti, da pospesl1 oromet proti iztoku, med potem ves ljubi dan letajo, skak- Pa trnje in osat se ne kaže in resnih opravil. Tisti zdravnik, ki skrhiio že takrat nekaj za svojo r6?1 b.od.e Prek°Pna zveza z ljajo, pojejo igraje se in radova- ne ponuja samo poljedelcu, am- že nekaj let zdravi svoje bolnike bodočnost, ko so še trdni in zdra. reko.:5Ilssissippi povečala naš to- je se svojega brezskrbnega življe- pak se nahaja prav v vsakem sta- s tem, da jih hrani s suhim kru-Sai to je že prvi glavni pred-1 1ZV0Z Proti jugu in zapadu. nja. Ribe v vodi venomer plavu- nu. Trnje in osat zbada delavca hom ter jih po klancih in gričih ogo, v našem vsakdanjem življe-L bodeta ta'dva načrta izgo- tajo, zdaj se vzdigovaje proti vr- v delavnici, učitelji in učenci v u- gorpadol in semtertja preganja, je tovljena, tedaj šele se bodejo o- hu, zdaj zopet proti dnu se potap- čilnici, kupca v prodajalnici in sicer zvedel za pravi pot; le to se T , , . , tvorile glavne prometne točke ljaje; vedno se gibljejo, vedno de* v blagarni, pisarja v pisarni, voja- mi ne zdi še prav, da je to pre- ln vendar imamo tukaj v Ame- med mestom Chicago in celim sve- lajo. In vse druge živali po širo- ka v kasarni. Preglejte vse stano- ganjanje brez prave koristi. S ko-riki rešilno pot ali sredstva, s ko- tom. Cez nekaj let že bode plu- kem svetu, nad zemljo, na zemlji ve od najvišjega do" najnižjega, ristnim delom, n. pr. s sekanjem, jim se zamore nekaj bede vsaj de- lo na stotine in stotine tovornih in pod zemljo si nakladajo stoter- povsod boste našli kaj, kar utru- kopanjem, prenašanjem bi jim loma ublažiti in zmanjšati. Pot parnikov po tej vodni črti. Par na potrebna in nepotrebna opra- ja, kar ne ugaja, kar je težko in morda še prej'pregnal bolezen, Katera nas vodi do tega se imenu- mki bodo prevažali železno rudo, vila: od mogočno rjovečega in ob- zoprno. Delo je težko, ker nam je katero so si nakopali z dolgočasno je: bratstvo, rri tem mislimo les žito ter druge pridelke naše- lastno kraljujočega leva doli do božja kazen. Mnogo, mnogo bi se lenobo in preslastno hrano, namreč oratstvo, zdruzeno v delo- ga bogatega osrednjega zapada zaničevanega, v prahu teptanega jih ne lotilo težkega posla, ko bi Neki angleški zdravnik jo je vanji bratskih podpornih organi- mimo mesta Chicago. Vračali se se črvička — vse, vse se giblje, ne biU prisiljeni. Kdor noče dela- pogodil bolj podomače. zacij. iio«i solza in dosti gorja bodo pa nazaj naloženi z sladkor- vse dela! — Salomon ni mogel do- ti, bo prišel kmalu ob to, kar ima; Nekega dne pride k njemu ime STsSraE? ameriške m mm trsom iz Zapadne Indije, z volj prehvaliti mravlje, ki si od kmalu na beraško palico, ko bi bil niten in bogat lord, ki se je bil tudi nase podporne organizacije dragim lesom in tropičnega juga vseh strani tako marljivo znaša tudi bogatin; dolžniki ga bodo naveličal življenja. Potoži mu icKom s\ojega poslovanja. V l.|in raznimi produkti starega sveta'svoj visoki "narodni dom" in ži-1 nadlegovali, skrbi ga bodo gotovolsvoje bolečine in svoje trpljenje ter še pristavi, da se bo če se mu ne bo kmalu pomagalo Zdravnik povprašuje to in ono. ter mu slednjič svetuje veliko potovanje po vsej »Evropi. "Ravno zdaj sem prišel s takega potovanja," odgovori lord. "Pa vam potovanje ni pomara lo?" "Ravno narobe, še pomnožilo j* nadlogo." "Potlej morava pa poizkusiti kaj drugega. Ali ste se česa učili? menim kaj koristnega, solidnega?" "Učil sem se marsikaj, pa dvomim, če je bilo dokaj koristno." "Menim, ali ste se kaj takega naučili, da bi si lahko sami služili kruh, ko bi bila sila?" "Kruh imam." "Ravno to je napaka. Ali znate jahati in voziti?" "V tem me jih malo prekosi.'* "To je vse, kar potrebujeva. Ali me boste brezpogojno ubogali, kakršnokoli zdravljenje vam nasvetu jem?" "Bom." "Pojdite, milord, precej k bližnjemu poštarju in ponudite se mi^ eno leto za postiljona; pa dajte mi častno besedo, da boste ves ta čas živeli samo ob tem kar si boste sami zaslužili." Lord je ubogal, šel je k poštarju, pogodil se z njim ter vse leto opravljal postiljonsko službo in do konca leta mu je izginil ves "spleen" — bil je popolnoma o-zdravljen. Za plačilo je prejel modri zdravnik ves znesek, ki si ga je bogatin prihranil pri svojih dohodkih, in ta ni bil majhen. Zakaj bi se torej bogatini ogibali dela, ko jim je za zdravje in srečo tolikanj koristno? Ako ne potrebujejo zase, naj delajo za druge, saj nikjer ne manjka revežev, ki bridko potrebujejo tuje pomoči. DELO JE RAZVEDRILNO IN BLAŽELNO. Delo nam daje veselje že samo-posebi, po svojem uspehu, Če vidimo sad svojega truda. Pravi u-metnik bi ne dal za ves svet onega veselja, ki mu ga napravlja trudapolno izvrševanje krasnih u-motvorov; pravi učenjak bi za noben denar ne dal radosti, katero mu daje novo spoznanje, nova iznajdba itd. Prav posebno pa nam koristi delo in močno pospešuje našo srečo s tem, ker med resnim delom, ako se zatopimo in zamislimo vanj, pozabimo vse skrbi in težave; resnobno delo je mazilo za raznovrstne rane našega srca. Kakor spanje naenkrat pokrije vse bridkosti pred našimi očmi, enako nam jih skrije resno delo za toliko časa, kar smo y delo zamišljeni. Med delom ne mislimo, ali gre čas počasi ali gre hitro. Kdor vedno misli na čas, je zmerom žalosten, kakor je tisti, ki vedno nase misli — sebičen, tes-noprsen. Kdor čuti želodec, pravi neki učenjak, ta slabo prebavlja, in kdor čuti čas, lahko rečemo, da ta se stara. Zato je pridni de-avec vedno vedrega lica in vese-ega srca; lenuhu pa, ki v zlož-nosti živi brez resnega opravila, se vedno zdeha, in zjutraj, ko vstane, je bolj zaspanega obraza, takor pridni delavec, kadar gre spat, in čez dan koliko zdihova-nja in pritoževanja, ki ga urni delavec kar nič ne pozna! Koliko se pa tudi med delom duša okoristi! Kadar smo v delo zamišljeni, nas ne utegne satan motiti. Med resnim delom počiva in spi sleherna strast; delo je dušna trdnjava. Vse misli so vpreže-ne, čuvstva počivajo ali pa se o-)račajo v dotično delo. Lenoba pa je začetek vse hudobije. Delo >reganja izkušnjave, lenoba p* jih vabi, jim daje potuho in se takorekoč igra z njimi Ne morem si misliti v resnici plemenitega človeka s pridevkom "len." Zato pravi sv. Bernard: "Kateri oa ne delajo, niso vredni, da bi jih angeli obiskovali." Zaročena dekleta kaj rade trdijo svojim ženinom, da znajo do->ro kuhati, svojim prijateljicam >a govorijo ravno nasprotno, e Nihče si ne more prisvojiti ; praktičnega svetovnega znanja če sedi pri knjigah samp doma na stolu. Žlica je malenkostna stvarica, vendar tvori v človeškem življenju pomenljivo vprašanje če j« polna, — ali prazna. K. S* K. Jednota i i\\\\\m\\\\\\\\v\v Ustanovljena v Jolietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 30. aprila 1915. skupna izplačana podpora $1,460.590.40. « GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. L podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, HI. Q. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn Frank Petkovsek, 720 Market St, Waukegan, HI. Frank Frančič, 293 Reed St, Milwaukee, Wis. , • POROTNI ODBOR: Mihael K-aker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. % Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, HI. t PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, HL T\ Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HI Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo aa glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HL dopise, društvene vesti, razna nagnyiiin. oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, HL IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Ko je gL odbor Jednote pri seji meseca j an. odločil, da se izda vsem članom in članicam nove certifikate, ki bodo na vsej točki odgovarjali pravilom in ko je bil omenjeni sklep gL odbora objavljen v Jednotinem Glasilu, pričelo se je takoj nekako govorjenje, da gL odbor ima nekaj za rokavom, kar noče dati v javnost itd. Govorilo se je, da hoče glavni odbor Jednote zahtevati od članov in članic radi tega stare certifikate, ker hoče na njih mesto izdati nove in sicer za nižjo zavarovalnino, kakor je označena na sedanjih certifikatih. Vsled te govorice povprašan sem bil od več članov, če gl. odbor v resnici kaj tacega namerava storiti. V vseh slučajih sem članom odgovoril, da Jednotin odbor nima namena še manj pa pravice kaj tacega napraviti, marveč, da je vse govorjenje le od nasprotnikov naše Jednote zvito iz trte. Pripomnil sem, da naj se članstvo ne ozira na izmišljotine, katerih namen ni druzega, nego napraviti ne-zaupnost med glavnimi uradniki in članstvom. Ostalo je vse nekako mirno. Ko sem pa v štev. 21 Jednotinega Glasila priobčil poziv na krajevna društva, ter prosil, da člani in članice pripravijo certf. in ista izročijo dr. tajnikom (icam) na njih zahtevo, ponovilo se je zopet ono in isto govoričenje, kakor sprva, namreč, da naj članstvo ne izroči certf., ker glavni odbor namerava znižati zavarovalnino članom (icam), toda tega noče javnosti povedati. Na prve govorice se nisem veliko oziral, ker sem dobro vedel od katere strani so izšle. Toda sedaj, ko vidim, da se članstvo naše Jednote s tem bega in slepi, sem pa primoran javno in odkritosrčno povedati, da vse razširjene govorice, kakor omenjeno, so izmišljene in brez vsake podlage. Glavni odbor pri svoji seji meseca j an. t 1. ni imel namena in niti na um ni prišlo nobenemu izmed uradnikov, da bi se sedanje certf. od članov in članic vpoklicalo radi tega, da bi se na njih mesto izdalo nove, za manjše ali nižje zavarovalnine svote. Glavni odbor je to določil le radi tega, da se izda članom in članicam certf., ki bodo pravomočni in, ki bodo odgovarjali okoliščinam sedanjih praviL Sedaj imamo med članstvom Jednote več vrst certf. in sicer različnega besedila ali vsebine. Poleg tega je se nekaj moških certf., ki se glasijo na $800.00 zavarovalnine. Nekaj ženskih zopet, ki jso izdani le za $300.00. Tako je tudi nekaj certf., ki so bili izdani pred leti, na katerih niso označeni dediči. Veliko članov in članici jih pa sploh nima, ker so jih kam založili ali izgubili. Ker smo imeli precej neprilik pri izplačilih posmrtnin, ter nekaj izplačil je bilo celo zadržanih, vsled preje pomanjkljivih točk v certifikatih, radi tega si gL odbor ni mogel drugače pomagati, kakor odločiti, da se vpokliče vse sedanje certifikate v glavni urad in na njih mesta izda nove, ki bodo odgovarjali zakonom in okoliščinam Jednote, ter varovali na certifikatih označene dediče, pred neprilikam in sitnostim. Dolžnost uradnikov Jednote je, da varujejo člane in članice Jednote pred nepotrebnimi sitnostmi in stroški Naša sveta dolžnost je tudi gledati za dobrobit članstva in pomanjkljivosti nadomestiti s pravomočnimi popravki Na podlagi odgovornosti, ki jo imajo gL uradniki Jednote napram članom in članicam, se je torej sklenilo izdati nove certifikate, ki bodo odgovarjali pravilom in zahtevam, član, ki danes plačuje ases. Jednoti, je opravičen do pravomočne-ga kontrakta ali pogodbe od strani Jednote. Edina pogodba pri temu je certifikat in ta mora biti napravljen v smislu pravil in to je kar se hoče in se bode napravilo v izdajo novih certifikatov. Nesmiselno je govorjenje, da se bode na novih certifikatih članom «T»ifcti» zavarovalnina. To je članstvu le pesek v oči Certifikati se bodo izdali za iste svote kakor jih imajo člani sedaj, razun onih, ki se nahajajo med članicami za svoto $300.00, se bodo prenovili na $500.00 in one članov, ki so izdani za $800.00, se bode prenovilo na $1000.00. To se bode storilo, ker do tega je vsak član (ica) opravičen (a). To se pravi, vsak član (ica* bode dobil certifikat za isto zavarovalnino svoto, za katero plačuje. Vse drugo govorjenje in ugibanje je nepotrebno in nespametno. Vsled tega priporočam vsem članom in članicam, da naj vpo-| stevajo moje poročilo objavljeno v štev. 21, Jednotinega Glasila in na zahtevo izročijo oertf. društveni« tajnikom (icam). Ne dajte se slepiti od oseh, ki samo gledajo kako bi zanetile ogenj med član-stvo Jednote in nje uradnike. Glavni odbor mora in hode delati popolnoma v soglasju s pravili Vsled tega je tudi naša sv. dolžnost napm^ti vse ono, kar se uvidi potrebno in koristno za Člane in. članice Jednote. 6e bi ne bilo potrebno izdati novih certf., bi bil. jaz prvi, ki bi temu nasprotovaL Nerad bi videl, da bi se izdalo precejšnjo svoto denarja za nove tiskovine, še manj pa bi bil zadovoljen nepotrebnim potom izdelati oziroma izdelovati nad 12.000 beri: Nad dvanajst tisoč certifikatov. Ker sem pa prepričan in ker vem, da je to najvažnejše in najpotrebnejše za članstvo #Jednote, radi tega se ne bojim napornega in ogromnega dela, ki ga bodem imel pri izdelovanju novih certifikatov, marveč z veseljenm hočem delo začeti in isto kakor hitro mogoče končati v polni nadi in zaupanju, da ko bodo certifikati članom izdani, — napravljen bode velik korak napredka v korist in zadovoljstvo članov in članic K. S. K. Jednote. Omeniti moram, da bodo certifikati izdani brezplačno. Pri spremembi dedičev po izdaji novih certifikatov, se bode zahtevalo za certifikat kakor sedaj 50c. Vsi prvo izdani pa bodo brezplačni. Upajoč, da bode to dovolj pojasnila, kaj je dovedlo gl. uradnike Jednote do tega, da se bodo izdali novi certifikati.1 Z bratskim pozdravom. Jos. Zalar, gl. tajnik. ruske URADNO NAZNANILO. .. Društvo sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, se je združilo z društvom sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, dne 2. maja 1915. > PROŠNJA. Novoustanovljeno žensko društvo, Sheboygan, Wis vsprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilk so: Ana Ribič, Jožefa Prisland, Marija Suhorepec, bič, Marija Prisland, Elizabeta Babič, Johana povšek, Marta Eržen, Jožefa Kropovšek, Marija Sebanc, Ana Jerale. Jos. Zalar, gl. tajnik. prosi za Frančiška Ri-Suša, Marija Kro- Slike iz vojne. Stotnik rešil Najsvetejše. Stotnik, ki se bojuje kot poveljnik . . . stotnije . . . pešpolka, piše s severnega bojišča svojim doma čim dne 31. decembra: Dragi in ljubi domači! To Vam je bila zadnja nedelja nekaj veselega za me. Proti 10. uri predpol-dne je privozil v naš stan od ge neralnega poveljstva avtomobil, \ katerem je sedela usmiljena sestra. Ta je pristopila k meni in izrazila željo, da »bi se rada peljala k bližnji cerkvi. Jaz sem ji pojasnil, da je njena pot zaman, ker je cerkev od topovskih krogel popolnoma uničena in podobna pogorišču. Razburjeno mi odgovori usmiljenka: "Gospod stotnik! V cerkvi se še vendar nahaja Najsvetejše in ena monStran-ca!" V njeni družbi sem se takoj podal k cerkvi. Golo zidovje je štrtelo v zrak in kdor bi se pre-drznil stopiti v cerkev, bil bi brez dvoma v smrtni nevarnosti. Pri velikih vratih je bil nabit napis "Vstop prepovedan". Ob času, ko sva z usmiljenko prišla pred cerkev, je nastal velik vihar. Zdelo se mi- je, da se maje golo zidovje. Rahlo sem meril svoje korake, ko sem se brez strahu splazil do velikega oltarja. Usmiljenka mi je sledila do zadnjih stopnjic. Altar je bil popolnoma porušen. Šla sva v zakristijo, od tam sva se splazila k stranskemu altarju, ker po mnenju usmiljenke je bila tam shranjena monštranca in kelih z Najsvetejšim. Nisva dolgo iskala, ko najdeva med razvalinami, opeko in peskom velik zlat križ in krog njega koščke Najsvetejšega. Veselje moje spremljevalke je bilo pri pogledu na najden zaklad neizmerno veliko. Tudi v mojih očeh so se pojavile solze. Delo, katerega sem tukaj opravil, je bilo za me najlepša služba božja celega življenja! In se je zgodilo še celo v nedeljo. Bil sem tako srečen, da sem lahko najmanj 100 hostij z lastno roko pobral iz prahu, očistil in djal v kelih. Lahko si mislite, s kakšno težavo sem pobiral drotme koščke Najsvetejšega iz razvalin. Ni mi bilo jasno, ali je v teh koščkih še bil navzoč naš Gospod, ker je ogenj in dež obliko in podobo hostij precej spremenil. Konečno sva z usmiljenko nabrala toliko koščkov, da je bil kelih do tričetrtine napolnjen. Ko sva se prepričala, da ni nobene hostije več med razvalinami, sva kelih pokrila s pokrivalom in ga zavila v kos sukna. Jaz sem se še le med delom izdal usmiljenki za katoličana. Ona mi je podala gin jena svojo desnico. Rekla je: "Najljubše bi mi bilo, ako bi midva sedaj tukaj zapela zahvalno pesem 'Te deum'. S pomočjo vojakov smo se pozneje odprli železna vrata pri zakristiji in za istimi našli mnogo vrednostnih reči, med njimi tudi relikvije, to je ostanke svetnikov. Edino monstrance nismo mogli najti Vsa srečna se je konečno usmiljenka odpeljala z dragocenimi zakladi v samostan Tildonk. Ob slovesu se mi je pri- srčno zahvaljevala za uslugo, katero sem storil njej in Najsvetejšemu. Dan, v katerem je bilo v mojih rokah Najsvetejše, je bil eden najsrečnejših dnevov mojega življenja. Nikdar ne bom pozabil, kako sem v razdrti gališki cerkvici pobiral Njega, kateri je odrešil svet, iz prahu in razvalin. posebej. V bližnji vasici, pol ure daleč po silno blatni poti, je vse zasedeno. Prijazni topni-careki častnik mi pokaže — božično drevesce, ki ga okrašuje za svoje moštvo! Obljubil nam je, Ko bo "slavnost" pri kraju, da nam naredi prostor vsaj za prvo noč. Povedal nam je zp drug kraj, kjer se bo še kaj dobilo. Nastal je že trd mrak, ko smo se podali Čez malo hostico nazaj na kolodvor. Hostiva — vsa razstreljena, s kosi šrapnelov^ posuta. Ob robu grobovi . . . §li emo dalje ... Kaj se sveti na hribu, -— zopet na drugem hribu — daleč zadaj t Svetlobni signali so. Podčastnik, ki nas vodi, pravi, da se to večkrat vidi; špijoni se sporazumljajo . . . Tako! med špijoni smo! Na drugi strani kolodvora — se začne ruska zemlja, streljaj naprej ruska vasica z dacarsko hišico, še malo naprej stoji ruski carinski urad. Sipe razbite, vrat ni, kar je gorljivega bilo, so še — požgali. Vse znak, da je tu ob tem kolodvoru pred tednom divjal najhujši boj, a Rus — je bil srečno premagan, pomaknil se je nazaj ... Tu v carinskem uradu smo se za tisti večer, dokler boljšega kvartirja ne dobimo, nastanili. Pod se pomete, nanese se slame, spalne vreče ven in — postelja je gotova! Seveda okna se zapažijo s slamo, namesto vrat pridejo hitro zbite. deske. K večerji! Za magacinom kolodvora se kuha čaj. Vsak dobi še nekaj Ostale so v strelskih jarkih . . . Češki listi poročajo: Nekoliko domobrancev iz brnske okolice se je nahajalo že dolgo v strelskih jarkih pri mestu K. Tožiti se jim je začelo po ženah in nekega dne je pisal eden izmed njih svoji "stari", da naj ga obiščp. Mam-ca so res prišli natovorjeni z buh-tami in drugimi dobrimi rečmi, prepričali so se o vernosti svojega "starega" in se zadovoljni vrnili. Tpko so dobile tudi druge korajžo in nekega lepega dne se jih je odpravilo osem 'na fronto'. Tja so srečno prišle — toda nazaj niso mogle več. Vojaško poveljstvo je bilo namreč med tem suspendiralo civilni promet na železnici v K. in uboge ženice so morale ostati v strelskih jarkih oziroma vsaj blizu njih. Pošiljale so domov obupne "vojnopoStne dopisnice" ter rotile domačega župana pa orožniškega straž-moistra in gospoda fajmojštra, naj se zavzamejo za nje. Seveda so bile vse te prošnje popolnoma napačno adresirane. Toda trpljenje ni trajalo večno. Naša armada je pričela s svojimi velikimi operacijami v zapadni Galiciji, mesto K. je skoraj ostalo daleč za fronto in prvi civilni vlak je kmalu zdrdral proti zapadu. V njem so sedele tudi naše mamce, ki prisegajo, da ne gredo več kontrolirat vernost svojih časti-tih soprogov — vsaj dokler se bodo nahajali na bojišču. Doživljaji slovenskega sodnika na bojnem polju. G. dr. Metod Dolenc, oficial presjcrbe pri poljski železnici, piše svojemu bratu gosp. ravnatelju Cirilu Dolencft: "Debela Berta". — Grobovi — Med špijoni. Dragi mi brat! Sedim na brezovem štoru v ruskem državnem gozdu. Nedaleč od tu — med gostim drevjem — skrit je naš veliki top — 30.5 cm; imenujejo ga "debela Berta". Malo pred topom je opazovalni balon. Danes je "Berta" mirna, balon pa na tleh. Moje moštvo dela, pripravlja les, ki ga popeljeno z našo železnico v našo navadno štacijo, jaz pa Ti pišem, kako smo tu, daleč od domovine, praznike preživeli. Nikdar si nisem mislil, da bi kdaj preživel Božič pa Veliko noč na tak način! Baš na božični sveti večer nas je privedla lokalna železnica na rusko mejo. Vozarili smo se že dva dni in dve noči in dobro je dčlo, da se enkrat zopet hodi peš. Najprej: išči si prenočišča. Na kolodvoru in okolici nič! Kolodvor za silo popravljen. Tisoč krogel ga je zadelo! V okolici — lijaki od velikih granat. .. Krog in krog grobovi! BaŠ še za-kojmjejo mrliče. Naše posebej, If sardink povrhu, kruh še ima mož sam, ali za oficirje sluga. Pro* vijantni oficir je razdelil smodkc in cigarete, ki jih dobivamo od dekade do dekade. Malo sira. žganja smo imeli sami — humorja tudi dovolj — in večerja je bila končana. Božično drevesce na stotnikovem grobu.—Najlepše božično darilo. Nazajgrede se nam nudi prizor; da so nam solze stopile v oko. Za avstrijskim carinskim uradom je vrt, na njem so sveži grobovi. V vsakem jih je na kupe, do stotine. Pridni vojaki etapnega šta-cijskega poveljstva so okrasili grobove. Eden grob, grob stotnika S., pa je iutel — božično drevesce . . . Lučice so migljale v noč . . . Med nami je bil bratranec tega stotnika, črnovojniški nadporočnik. To snidenje je bilo žalostno. Šli smo v naš stan. Lep božični večer, so ironično rekli eni, drugi pa so uganili, da lepšega božičnega darila ne bi mogli dobiti, nego — na Božič spati prvič v sovražnikovi deželi, na pridobljeni zemlji. Ti drugi so bili v večini. Kar je imel kdo provijanta ali pijače seboj, vse smo skupaj zložili in razvil se je navdušen večer do polnoči. Drugi dan pa se je začelo delo. Naš ko mandant nas je zbral in nam govoril prekrasno. Vsak je hitel na določeno mesto in v petih dneh je bilo 43 km železnice narejene, šesti dan smo že poslali našim vlak živil, streliva, oblek.. . . Od Božiča do Velike noči je pretekel čas uprav naglo, čeprav ali morda — ker enomerno. Pomaknili smo se v drug kraj. Tista prva železnica s konjskim prometom se je prenesla veliko severnejše, za Veliko noč se je že ugibalo, kdaj dobimo povelje, še naprej se pomakniti. DOPISOVANJE Z AVSTRIJSKIMI VOJNIMI UJETNIKI. Od skupnega centralnega izka-znega urada (Zentralnachweis-bureau, Auskunftstelle fuer Kri-egsgefangene), pisarna za poizvedovanje o ujetnikih, Dunaj, I., Jasomirgottstrasse 6, se poroča ljubljanskim listom: Vzadnjem času se na nas m nože pisma, v katerih se pritožujejo domači ujetnikov, da že dolgo niso dobili nobenega poročila, od svojcev, ali še sploh niso ničesar dobili, čeprav se jim je od nas poročalo, da se imenovani nahaja v listi ujetnikov. Domači si napravljajo često-krat čisto nepotrebne skrbi. Ujetniki v Rusiji se pogosto pošiljajo iz enega ujetniškega tabora v drugi, večinoma proti vzhodu. Zdi se, da je pri tem ter med potovanjem dopisovanje prepovedano. Tudi v ujetniških taborih je dopisovanje omejeno. Pisma in dopisnice rabijo zelo dolgo časa, iz Sibirije šest do osem tednov, in gredo dvakrat v cenzuro, in sicer v Petrogradu in pri nas. Ker so pa ruski cenzorji preobloženi z delom se priporoča pisati samo dopisni- ce. Veliko pisem je tudi konfisci-ranih in uničenih, druga se pa izgube. O bivališču in stanju posameznega vojnega ujetnika pa ne moremo dobiti poedinega poročila. Mi si dotičnika zabeležimo, in kadar naletimo prvič ali pa ponovno na ime ujetnika, pri katerem je označen kraj njegovega bivališča, potem to sporočimo vprašalcu. Velikokrat nam pa tudi pošlje ruski "Rdeči križ" imena ujetnikov še kar s Doti, ne da bi bil že označen kraj, kjer bodo internirani. Razume se, da potem ne moremo njegovim domačim/ označiti kraja, kjer bo interniran. Kakor hitro dobimo končne ujetniške sezname, potem to svojcem ponovno sporočimo. Pri vprašanju o ujetniku ni potrebno, opisati vseh okolnosti, v katerih je sledilo ujetništvo. Dovolj je, če se da le sledeče podatke. Ime:.............. Rojstno leto ... Pristojnost: .. Sarža:.............. Oddelek, pri katerem bojišču se je nahajal: .............. Ime in natančen naslov tistega, ki vpraša po pogrešancu:....... Končno naj bi tisti, ki vpraša po večih osebah, napisal vsako posamezno osebo na poseben papir, ki mora biti tako izpolnjen, kakor je gori označeno. Opozarjamo, da je naša pisarna samo za poizvedovanje, ako je pogrešani ujet. Ako se sumi, da je padel, ali da leži ranjen v kakšni avstrijski ali ogrski bolnišnici, po tem se mora dotični obrniti na poizvedovalno pisarno "Rdečega križa" (Auskunftbureau vom Rotem Kreuz," Wien VI., Drei-hufeisengasse, Kriegschule), oziroma na Ogrskem na "Rdeči križ" v Budimpešti. Često prihajajo pritožbe, da niso dobili vojni ujetniki denarja, ki so jim ga domači po naši pisarni poslali. Na te pritožbe moremo le odgovoriti, da smo dobili veliko pisem v roke, v katerih potrjujejo sami ujetniki, da so dobili poslane vsote denarja. Garancije, da bo poslana vsota prišla pravilno in hitro na namenjeno mesto, ne moremo prevzeti. Konečno moramo prizadeto občinstvo svariti, da se ne obrača na čezdalje več se pojavljajoče privatne agenture in privatne osebe, ki obljubijo obvestila in se izjavijo pripravljene, da preskrbe, da se odpošlje denar. Mi storimo, to tem boljše s poudarkom, da smo mi kot čisto humanitarna institucija "Rdečega križa" popolnoma brezplačno na razpolago in da u-rada ni na to svarilo vzpodbudil nobeden drugi interes, kakor interes ljudstva. VOJAKOVE NEVESTE POROKA. Venec sem poročni vila, Nad na njem sijal je žar; A kedaj ga bom nosila Z zaročencem pred oltar? Nade mrtve, vene venec. Z njim jaz venem in bledim; Daleč moj je zaročenec. Jaz odpravljam se za njim. Kaj vam pravim, mati moja. Ne jokajte za menoj: Saj v deželo grem pokoja, Kliče ženin me sabo j. Z vencem mi ovije glavo. Z biser j i pa beli vrat. Dajte svilno mi opravo In na roko prstan zlat. Skličite mi tovarišice. Kar jih šteje naša vas, Z mano naj zveste družice Zdaj se vesele na glas. Drevi pojdemo k poroki, Ko bo polno zvezd nebo; Tam na zvezdnatem oboki Čaka me srce zvesto. Tam se v veke bom združila Z njim, ki bil je tod mi vzet; Kar je britka smrt ločila. Mila smrt zedini spet! Bojan. " Raj bi bil že na tem svetu, ako bi se ljudstvo že zadovoljilo samo z željami. Čim bolj se staramo, tem bolj so nam pred očmi mlada leta. Mož ki ima na potu svojega življenja čisto vest in delavne roke, lahko potuje po celem svetu brez denarja. Svetilnica pred hišo je dajala toliko svetlobe, da je bilo moči videti skozi malo okence notri doli v nizko in tesno izbico pri tleh, na pol pod zemljo. Po velikem mestu Dunaju drugod se je borila še bela dnevna luč z rumeno plinovo svetlobo; tu v ozkih zatohlih ulicah z visokimi temnimi hišami ob straneh, kjer tako neprijetno diši po vlažnosti, plesno-bi in razni nesnagi, v tem žalostnem prebivališču človeškega siromaštva, samo kakih deset minut od sijajnega "Ringa," tu bi bilo zdaj že vse temno, ko bi jedina svetilnica ne razsvetljevala za silo. zgodnjega mraka. Od te dobrodelne javne naprave dobiva torej svojo svečavo tudi borna stanica, ki je bolj podobna kleti nego človeškemu bivališču. Razsvetljevati res ni Bog ve kaj v tem siromaš-kem prostoru. Še navadne jelove mize na treh nogah ni tu in potrtega stola, brez česar si vendar težko mislimo najubožnejšo sobo. In vendar dišeta v tem vlažnem, mrzlem in smradljivem zraku dva človeka, ustvarjena po božji podobi, oba z glavo, ki misli, s srcem, ki čuti in z želodcem, ki vpije kakor mladi krokar po hrani! --Ob steni, oknu nasproti, napravljeno je s slamo in raznimi cunjami nekako ležišče; na tega ležišča polovici pri zidu leži, s starim ženskim krilom odet, otrok, deček: utegnil bi imeti takih deset let. Lep obrazek, ko bi ne bil tako strašno suh in bled! Tako mrtvaško bled se vidi morebiti tudi še posebno zato, ker mu ta borna luč od zgoraj obseva otročje lice, in ker mu gosti temni lasci objemajo drobni obrazek. Poleg postelje, če smemo tako reči, pri vzglavju sedi, ali bolj čepi mož sključen; oba komolca opira na koleni in brado podpira z obema rokama, kakor ima navado človek zamišljen. Ne gane se, v jedno mer zre v steno pred seboj ; človek bi mislil, da je življenje izginilo iz tega otrplega života, s tega izglobanega lica, ko bi sedaj pa sedaj malo ne trenil z globoko vdrtimi očmi pod gostimi obrvmi. Težko bi bilo ugeniti mu leta; sivkasta brada in lasje osiveli ob sencih pričajo za kakih petdeset, a drugo vse nekako kaže, da se je ta mož postaral pred, časom. Zunaj je nekaj zaropotalo, kakor ko pade kaka lončena posoda na tla ter se razbije; morda je kak otrok nesel lonec mleka za večerjo domov, pa ga je zadela nesreča. Ta ropot vzdrami moža, zamišljenega poleg spečega otroka. Zgane se, skloni se po konci ter globoko vzdihne. Tudi otrok se gane. V spanji tiplje in grabi z roko po postelji, kakor bi koga iskal poleg sebe. Ko mož to vidi, pomoli mu desnico, ki jo deček nekako hlastno zgrabi in drži, kakor bi se bal, da se mu ne izmakne. In zopet je bilo vse tiho in mimo, samo zdaj pa zdaj so se ču-li zunaj težki koraki kacega delavca, ki se vračal domov. Pred letom dnij se je siromaku godilo bolje. Do preširnosti dobrega življenja pač ni imel, kar je bil na svetu. Odkar je bil zapustil očetovo hišo. ni se morebiti nikdar prav do sitega najedel. So-sebno na Dunaju se je učil poleg pravoslavja na vseučilišči pridno tudi stradanja v svoji samotni iz-bici pod streho. Naposled je opešal ; zpit za izpitom je zamudil; še misliti ni se več upal, da bi kdaj mogel doseči to, za kar je bil prišel na Dunaj. Naučil se je bil s Časom biti z manjšim zadovoljen. Iskal je službe v kaki pisarni, in bil je tako srečen, da mu je ni bilo treba iskati predolgo. Služba je bila sicer majhna, — vzprejet je bil pri nekem odvetniku za pi-sača, ki se plačuje pa dan, kakor težak, — a za silo je bilo že. Ker je bil priden in spreten delavec, upal je s časom pomakniti se više, kadar se kako boljše mesto izprazni v pisarni. Ni se mu godilo slabo, še predobro. Seznanil se je z dekletom — to ni bilo pametno, a mlado srce navadno ne ravna tako, kakor mu veleva hladna pamet. Bila je čedna in poštena deklica, ki je s šivanko preživljala sebe in svojo mater. Rada sta se i-mela, in leto dnij po materini smrti sta bila mož in žena. Tudi to ni bilo pametno, a pošteno. Vzela sta si skromno stanovanje in zado- voljno in mirno sta živela. On je pisal od zore do mraka, in včasih tudi po mraku, kadar je bilo mnogo dela v pisarni, in ona je šivala po svojih domačih opravkih. Tako je bilo zaslužka za vsakdanje potrebe in še na stran se je kaj delo za silo. A po prvem o-troku je bil njen zaslužek pri kraju. Zdaj je bilo dvoje rok menj za delo, a jedna usta več pri jedi. In za prvim otrokom je prišel drugi, tretji; ali boljše mesto se se ni hotelo izprazniti v pisarni. Prihranjeno se je tajalo in tajalo, da je slednjič izkopnelo, kakor sneg v pomladnem solnci. Na to se je zastavljalo, prodajalo, na posodo jemalo, dokler so hoteli upati, dobri ljudje; a to ni trajalo dolgo časa. S kratka, ponavljala se je tu zgodba, kakršnih se je že toliko zgodilo in še se jih vsak dan godi v velikem mestu. Usmiljena smrt jima je pobrala dvoje otrok; a to polajšilo je bilo prišlo prepozno. Žena sama zboli nazadnje in umre. Lahko si je misliti potem stanje ubozega vdovca z otrokom in kopico raznih dolgov. Slednjič izgubi še svojo službo, ker gospod njegov ni videl rad tako, zanemarjenega človeka v pisarni svoji ; drugih je imel na izbiro. Zapustiti mu je bilo svoje stanovanje in vesel je moral biti, da je s časom našel s svojim otrokom zavetje pri nekem mizarju, ki mu je iz usmiljenja prepustil prostor, katerega ravno ni potreboval. Ves dan je letal po mestu ter iskal službe, nobene bi se ne bil branil; tudi za metlo bi bil rad prijel in pometal po ulicah in cestah. Zastonj. Nekdaj je bil vendar tako srečen, da ga je hotel nekdo vzeti za pisarja v svojo službo. A mož zahteva, naj mu prej nekaj piše za poskušnjo. Ta poskušnja je imela žalosten konec. Ubogemu siromaku se je tako roka tresla od same slabosti, da ga rokopis njegov res ni posebno priporočal. Gospod je mislil, da ima kakega žganjarja pred seboj in molče mu je pokazal vrata. Kaj zdaj? Poskusil je bil vse, da bi mogel pošteno preživeti sebe in svojega o-troka. Nekaj časa je dobival pri dobrodelnih družbah tu pa tam kaj male podpore, a ti viri so mu hitro usahnili. Beračiti po ulicah, to mu ni bilo dano; tudi bi ga bili gotovo takoj prijeli. A njegova največja nesreča je bila ta, da je imel svojega otroka neizrečeno rad; saj mu je bil on jedini ostal izmed vseh, ki so mu bili nekdaj dragi na svetu. In sin, lep, pameten deček, ljubil je strastno svojega siromašnega očeta. Tako sta ubogi duši trpeli vsaka svoje, in pa še svojega ljubega trpljenje. Ko se je istočasno slišalo na Duna-ji, da je neki delavec brez dela najprej zaklal svojega sina, ko ga ni mogel preživljati, potem je hotel pa še sebe, šinila je siromaku misel po glavi: to bi bilo res najbolje. Ali roka mu ni hotela, roka. Vajena je bila samo nedolžnega peresa! A kaj mu je bilo treba sile? Vedel je, dobro je vedel, da bi šel otrok z veseljem v vodo, kjer je najglobočeja, s svojim ljubljenim očetom. Vendar je mislil dalje, če ni že druge pomoči, kaj je treba v vodo obema? Ali ni oče dovolj? Bog ve, morebiti pa se kaj dobrega čaka na svetu mojega ljubega, presrčnega sinka! Oba ne moreva živeti, živi naj torej on. Sirota bode po očetovi smrti, in siroti je pripravljeno mesto v si-rotnišnici! Jaz sem mu na poti; kdo bi imel usmiljenje z otrokom, ki ima še očeta živega, očeta, ki hodi in torej ni bolan, samo lenuh je in pijanec! Ta misel se mu je ukoreninila in utrdila v glavi, da je ni nič več moglo omajati. Oče se je hotel žrtvovati za svojega sina; ni li to dolžnost njegova? Dolžan je Oče storiti vse za svojega otroka, tega je bil prepričan kakor najsvetejše resnice, ta misel mu je bila nadvladala in zmagala vse pomiselke. Pač bode bolelo, hudo bolelo ubozega otroka, ko ne bode več nazaj očeta. Milo se bode jokal — kako bi se ne? — ali oče vsaj ne bode slišal njegovega joka. In s časom se vendar le uteši in potolaži, saj je otrok, polagoma se privadi drugih sirot, zdaj tovarišev njegovih; mirno bode gledal s konca njih i-gre, in naposled sam začne igrati z njimi. Hvaležno se bode spominjal svojega očeta, ki je šel prostovoljno v smrt za svojega sina. Saj uboga sirota že zdaj sluti, kaj namerava oče; v preobilosti svojega ubupa je bila ušla možu beseda, katero je otrok le predobro razumel. Zato se ga je tako držal, da se mu ni mogel odtegniti. Zdaj ga je premagala slabost, da je zaspal. A še v spanju ni imel miru, zato je tako krčevito grabil poleg sebe po postelji, očeta je iskal! Zdaj je pravi čas; otrok trdno spi. Še jeden pogled, še jeden poljub in potem z Bogom! O kako rad bi pogledal še jedenkrat svojemu otroku v ljube oči, ali te oči so pokrite, odete s trepalnicami. Še poljubiti ga ne sme, vzbudil bi se, ko bi čutil gorka usta očetova na svojem čelu! Kakor tat po prstih gre tiho proti vratom. Že prijema za kljuko, ali nemogoče! Še jeden pogled, zadnji! Približa se postelji. Kako mirno spi! Ali ko se zjutraj vzbudi!--Z roko mu gladi čelo, rahlo, rahlo! -Nato se nagloma obrne, z dvema korakoma je pri vratih in — zunaj! Najhujše ima za seboj; nekako olajšan stopa po samotnih ulicah; potem krene v druge, živahneje. Cez kakih pet minut pride na široko, sijajno razsvetljeno cesto, ob obeh straneh obdano s krasnimi poslopji. Vozovi vsake vrste drče po njej od trudnega jedno-uprežnika do bogate kočije s čilimi, preširnimi konji. In koliko je teh! Koliko je bogastva na svetu ! In ravno tu je bogastvo doma, bogastvo in preširnost! — Lep večer je; kako ljubo diha ta mehka sapica pomladnja! Kako lepa je vendar ta zemlja, kako sladko življenje na njej! To čuti pač množica, ki se izprehaja praznično oblečena po drevoredu ob jedni strani; na drugi je pot za jahače, z drobnim peskom posuta. Sami veseli, cvetoči obrazi. Velika sobota je danes, ki jo tu rad praznuje kristjan in nekristjan. Zakaj bi je ne, ker je tako prijetno to praznovanje ! Kaj ti tukaj, suhopeta, sključena prikazen s svojimi gladnimi očmi! Ne kali jim nedolžnega veselja. Življenje svojega, glej, so veseli, v smrt tebe vodijo omahujoči koraki. Pojdi jim s poti! In mož krene res v stranske ulice; ne dolgo in stal je pri vodi. Samoten, zapuščen je kraj, boljšega ni treba iskati. Za njim mestni hrup in ropot, pred njim reka tako ljubo sumija! Zažene se, plane v vodo, ali ne sam. "Oče, jaz tudi!" zaČuje poleg sebe, ko mu je že voda zagrinjala glavo. Ročice se mu oklenejo vratu ter ga potegnejo tem hitreje na dno.-- Odpiranje in zapiranje vrat je bilo vzbudilo otroka. Hipoma je bil po konci. Hitro za očetom! Kmalu ga dojde in potem mu je bil kakor senca za petami. — Zdaj sta mirna in preskrbljena oba... Njiva. Žena gospodarja Pšenice je bila mlada rdeča in visoka. Njene ši* roke, polne lakti so se bleščale od znoja in solnca; ko se je sklanjala nizko k žitu in vihtela srp. Ruta zvita in zvezana za tilnikom, ji je nemirno drhtela na glavi, močna in mehka pleča so kipela pod znojno srajco. Dolga in široka njiva je bila vsa zlatoklasa in je šumela in vršala. Cela vrsta urnih žajnic se je gnala za žitom in njihova pisana krila in živobojne rute so lahko vz-trepetavale v sapi. Srpi so zven-čali, rezali in hrustali bilke, slama se je lomila, in težko klasje je trudno legalo v razore. Nad poljem so plavali beli in .".isti oblaki; imeli so veselje nad bogatimi njivami in so v tihi zadovoljnosti šli za ~ore. A visoko nad niimi je hodilo solnce svojo sinjo in bleščečo pot. Vroče je bilo popoldne, in zrak je plapolal in gorel, ko se je žena gospodarja Pšenice sredi rumene ječmenove njive, vsa potopljena v klasje kakor v zlato reko, nenadoma vrgla pokoncu, visoko vzdignila glavo, da, ji je zdrsnila ruta z las, in je dvoje težkih, rjavih kit padlo čez tilnik in se razvilo po hrbtu. Zakričala je, vrgla srp iz roke in se z obema rokami zgrabila za čelo. Zakričala je z nova, široko odprla oči, zakrožila ž njimi po zraku in omahnila vznak na niivo. Gospodar Pšenica je bil pri vozu in je nakladal ječmen, ko zasliši bolni klik svoje žene, ki je bil tak, da sta celo konja pozorno zastrigla z ušesi. Pritekel je k njej brez sape in pokleknil k njenemu drgetajočemu telesu. Njena zenica je bila skrita nekje pod obrvjo, in kalna belina je strmela v praznoto. Vsa ie bila v hladnem znoju. Iz njenih lic je izginjal in ugašal rožni lesk in kakor luč pred senco se je umikala goreča rdečica mrzli bledobi. "Manica, moja Manica, kaj je s teboj?" je vzkliknil žalostni gospodar. "Manica, moja Manica, ;akaj mi napravljaš to žalost!" Jokal je gospodar Pšenice, k<» je vzdignil svojo ženo in jo v rahlem objemu nesel na voz. Postlal ji je v rumenem, bogatem klasju in jo peljal domov. "Kaj ste naredili moji ženi?" je vprašal ženjice. "Kaj smo ji naredile? Me nič! Solnce jo je ubilo." In v resnici! Zdelo se je, da se je nebeški, zlati kralj razjezil nad mlado gospodinjo. Njegov pogled je izzorel žito, zato se je maščeval nad njo, ki si je lastila njegovo bogastvo. Zvečer je gospodarju Pšenici u-mrla žena. Mehak in dehteč ie bil njen mrtvaški oder. Poslan je bil z zlatim žitom, in veneče njivsko cvetje in sveže zrnje je dišalo po hiši. Kropili so io s klasjem, ker se ie tako zdelo prav hlapcu Boštjanu. ♦ ' Gospodar Pšenica je hodil po hiši in pestoval svojega sina. Velika žalost je kakor težka senca ležala na njegovem moškem in zdravem obličju, in zdelo se je, da je to dete nebogljeno pretežko njegovim krepkim rokam, zakaj prsi so se grudile in pleča so se ključila. Gledal je na sina in kakor ena sama solza je bilo njegovo oko. Solza je težka, ali se ne utrne, kakor se ne utrne zvezda z nočnega neba. Vzdih je v srcu, ali na dan ne pride, zakaj priklenjen je s črnim obupom. Sinovo lice pa se je smejalo, in bleščale so se njegove oči, in njegova usta kakor izdolbena češnji ca so gorela in žgolela. Gospodar Pšenica je mislil na svojo ženo. Lepa in visoka, le za spoznanje manjša od njega, je ho dila pred njegovimi očmi. Milo in mirno njeno obličje se mu je smehljalo s tiho resnostjo, in sveta je bila njena ljubezen. Bila je še kot deklica zmeraj resna, nosila je črno pečo v znamenje žalovanja, ko jo je spoznal. In takšna je zdaj vstala v njegovem spominu. Ne kakor nevesta, ko je rožna in kipeča v lepoti in zdravju, sedela s svati na njegovi strani. Ni ga obiskala kakor žena v nočeh ljubezni, vsa vroča in sladka, razgaljena in svetla kakor poljana belega cvetja, na katero je lahno dehnila bagrena zarja in ga nežno oblila s plahim plamenom. Sedaj ni ljubila na svojih posetih, temveč je žalovala za svojim sinom, ki ga je morala zapustiti. In v svoji togi je premišljevala, kdaj naj pride ponj in ga vzame s seboj. Gospodar Pšenica je krepko objel svojega sina v strahu, da ga ne izgubi. Otrok je zakričal in zaklical na pomoč. In gospodar Pšenica je vedel, da je mati slišala niegov klic, nagnil se je k njegovemu obrazu in ga s pogledom prosil, naj utihne. In potem ie videl svoio ženo v zadnjih vzdihih. Otroka je imela na prsih. Gospodar Pšenica ie slišal, kai so tedaj govorile niene oči, kaj se je bleščalo v njihovi rosni globini. Slišal je njene misli, in zdaj je vedel, da pride mati takoj po sina, ako bi mu dal takšno mačeho, ki bi ga ne ljubila, ki bi "a česala z železnim glavnikom, mu pekla kruh iz pepela in s peskom nastiljala posteljo. Ljubeznjivo in z materinsko nežnostjo je pestoval sina in v srcu je prosil svojo ženo, naj mu ga pusti. * Zagrmela je vojska. Zavreščala je silna, črna ptica. In gospodar? Sina je zapustil in šel, šel je s solzo. "Kje ste njive* kje je moje polje, duša mojega srca, je tebi bolje, ko brez sina pridem k tebi?" Lepi so lesovi, in prostost viharja, bijejo se, rjovejo, šume v večerni molitvi največjo slavo. Kje je tvoje hrepenenje, moj gospodar? Dobro je, da včasih ne vemo, kaj ljudje. o nas mislijo. Ženska je veliko bolj prepričana po svojem naziranju in last* nem prepričanju nego pa z dokazanimi besedami. Mož užije večkrat kakšno stvar ki mu škoduje; ženska pa govori često o kaki stvari ki ji tudi ne hasne. ALOJZ STRITAR slovenska GROCERIJA IN MESNICA 2018 West 21 Place CHICAGO, ILL. Priporoča rojakom svojo veliko zalogo grocerijskega blaga. Fino namizno, ali solatno olje po 90c galona. Osobito priporočam vsa kovrstno sveže in doma prekajeno meso, fine domače suhe klobase, reber ca, gnjati, krače in prekajeno slanino. 5. 26—6.26 M. POGORELC trgom z zlitnlai 29 E. Madison St. Room 1112. CHICAGO, ILL. Pišite po cenik! PETER CUUG JAlVMI jvotah 1245 So. Santa Fc Avenue, Pueblo, Colo Izdeluje vsakovrstne pravov*. 1 javne listine, spadajoče v notar, ako stroko za Združene države in staro domovino. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Chicago, Illinois Telefoa: Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poeet. "Dobra portret ba in dobra pijača", to je moje geslo. ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE. Podvizajte se; sedaj se Vam nudi najlepša prilika pomagati sorodnikom in prijateljem v stari domovini dokler so krone še ceno. Sedaj pošiljam: 10 kron za . , 25 kron za . . 50 kron za . , 100 kron za . Denar je točno .$ 1.60 200 kron za 4.00 250 kron za 8.00 500 kron za . 16.00 1000 kron za m 32.00 40.00 80.00 158.00 jamčim zanesljivo dostavljen, kar Vam s svojim, meni lastnem premoženjem. Slovencem priporočam v počet tudi mojo GROCERIJO IN MESNICO ter zalogo kuhinjskega in namiznega orodja. Prodajam blago najbolje vrste po najnižjih cenah. KRANJSKE SUHE KLOBASE domače** izdelka razpošiljam na m * kraje. Pilite po cenik teh. JOSEPH SITAR SLOVENSKI TRGOVEC IN POSESTNIK 801-2*3 N. Chicago St. JOLIET, ILLINOIS. ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE DOMAČA NARAVNA OHUSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja 1780-82 E. 28th St., Lorain, Ohio CONCORD RDEČE VINO 60c. galona. CATAWBA BELO 80c. galona VINO Te cene* veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. Novice iz stare domovine. KRANJSKO. Umrli so v Ljubljani: Anton Ferie, delavec, 45 let, Cesta na loko 19. — Josip Škrinar, kontorist-hiralec, 40 let, Radeckega cesta 9. _Fran Dolar, črnovojnik 7. lovskega bataljona, Zaloška cesta 29, garnizijska bolnica. — Aleksander Težak, rejenec, 4 mesece, Streliska ulica 15. — Juri Ožanič, poddesetnik 17. pešpolka, v garnizijski bolnici, Zaloška cesta 29. Črnovojnik utonil v Savi.—Bohinjska Bistrica: Tukajšnji črnovojnik »domačin, Simon Šilar, je 'dne 7. maja po nesreči utonil v Savi. Po skrbi tukajšnjega tako zelo priljubljenega bataljonskega komandanta blagorodnega gospoda stotnika Antona Luckmanna je bil pokopan dne 9. maja z vsemi vojaškimi častmi. Pogreba se je udeležila tudi vsa župnija. Smrt v tujini.—Franc Kumar, nadpodkovski mojster, ki je bil po celi Ljubljani in okolici poznan, je na legarju umrl v Bartfeldu. Bil je od začetka vojne na gališkem bojnem polju, odlikovan s srebrnim križcem na traku hrabrostne svetinje. Za mrvega je bil proglašen Janez Kern, vojak domobranskega polka, doma iz vasi Klane, pošta Komenda pri Kamniku. Sedaj je pisal svoji ženi Mariji Kern, da se nahaja v ruskem ujetništvu. Tri sinove, vnuka in štiri zete ima pri vojakih g. Mihael Lam-pert, posestnik na Muljavi pri Krki. Najstarejši sin Jožef je črnovojnik, pa ima tudi že sina Janeza pri vojakih. Drugi sin Anton, kor-poral 27. pešpolka, je bil ranjen pri Grodeku. Alojzij pa je še aktiven vojak pri konjenici. Zet Franc Stojan je bil prvič ranjen, drugič pa ujet. Zet Franc Jančigar je bil tudi že ranjen in zeta Ignacij Bre-gar in Jožef Kutnar sta cel čas na bojišču. Razen teh sta bila vojaka tudi sinova France in Mihael in zet Jožef Godec, ki so pa pred vojsko pomrli. Iz ruskega ujetništva poroča na dopisnici Anton Preznik Mariji Vidmar v Črni vasi 33, da je njen sin Franc Vidmar umrl za pljučnico v mestu Sijzran ob Volgi v Rusiji. Nadalje so na tej dopisnici še sledeči podpisani: Matevž Šurk Ivan Kavčič, Josip Jankovič, Co-ferin Matevž, Jakob Sitar, Fr. Ko-zlevčar, Franc Pfeifer, Josip Za-bukovec, Franc Košmrlj, Simon Pretnik, Gočnik Karel, Brus Leopold, Omahen Ivan, Andrej Vidic in Blaž Ambrožič. Popravki k seznamom izgub.— Mogorovič Anton, 7. lov. bat., nad. stot., Pazin, ujet, je bil proglašen za ranjenega. Šubic Ivan, 7. lov. bat., 1. stot., Trata, ranjen in ujet, je bil proglašen za mrtvega. Zopet na bojnem polju.—Gosp. kurat L.Turšič piše ljub. 'Slovencu": O Tatrafured, dne 4. maja 1915. Velecenjeni gosp. urednik! Te dni zapustim ta lepi kraj in se vrnem zopet nazaj med svoje fante k regimentu. Žal, da so tako hitro minili dnevi mojega tukajšnjega bivanja. Naša slovenska družba, dasi znešena od vseh vetrov, je tako lepo harmonirala, pa se polagoma tudi skrčila. Pred par dnevi je odšel dr. Lampret, živinozdravnik iz Postojne, danes praporščak Po-ženel .te dni odidem jaz. Ostanejo še nadkurat Tajek, profesor Bur-gar iz Ribnice in praporščak Viz-jak iz Celja. O priliki, ko dobim kaj časa, Vam napišem daljše pismo o teh čudovito lepih krajih. Prisrčen pozdrav.—L. TuršiČ. Požar.—Dne 8. maja popoldne je udarila strela v hlev posestnika Antona Anderluha v Stranju blizu Šmarja pri J. Ogenj, ki je mahoma nastal, mu je popolnoma u-ničil dve gospodarski poslopji. Le hiša se je s pomočo nekaterih pridnih gasilcev-sosedov še rešila. Posebno so se odlikovale pri gašenju s svojo požrtvovalno, neumorno marljivostjo gdč. Zalka Strmšeko-va. Malka Inkret iz Polence in sestri Micika in Nežika Strašek iz Stranj. Na lice mesta je prihitela tudi šmarska požarna bramba. Ker ni bila pravočasno in točno obveščena, ni bilo nič več rešiti, ko je prispela na pogorišče. Zato se je njeno delovanje moralo omejiti samo na gašenje ogorkov. Škode je čez 10.000 kron, zavarovalnina pa znaša samo 2000 kron. Kmetje, zavarujte si poslopja za polno vrednost, da ne bo v slučaju ne- sreče kljub zavarovanju prevelike škode. Smrtna nezgoda.—Dne 6. maja je padel med delom v kamnolomu v Borovniku pri Kisovcu I61etni delavec Ivan Ožina iz Loke iz višine 16 m ,ter obležal na mestu mrtev. Mlad tat—Na Senturški gori je je ukradel l.majnika 121etni šolski učenec in pastir pri Gašpirju 233 K 56 v., in sicer: 1 stotak, 6 bankovcev po 20 k, 1 bankovec za 10 in 1 bankovec za 2 K, ter drobiža za 1 K 56 vin. Nato je pobegnil neznano kam. Orožništvo pridno zasleduje mladega tatiča. Služil je kot pastir komaj 14 dni, pa se je hiše že tako privadil, da je pri belem dnevu odprl zaklenjeno skrijo, ter vzel iz nje 2 denarnici z zgoraj omenjeno vsoto. Mladi dolgoprstnež je doma iz Naklega. Draginj ska podpora učiteljstvu —Deželni odbor je sklenil, da se prizna vsemu ljudsko- in meščan skošolskemu učiteljstvu enkratna draginj ska podpora v sledeči izmeri: Provizorični učitelji in učite ljice dobe po 60 k, definitivni pa po 80 kron; vrhu tega dobi vsak učitelj, oziroma učiteljica, za vsakega nepreskrbljenega otroka do 18. leta po 15 kron.—Samci, ki so vpoklicani v vojno službo, so od podpore izključeni, rodbine ože-njenih vpoklicanih učiteljev pa dobe polno podporo. — Finančni e-fekt tega sklepa deželnega odbora bo iznašal okroglo 100.000 kron. Ker je dežela vsled zakasnitve že sklenjene regulacije učiteljskih plač od pričetka vojske prihranila že blizu pol milijona kron, je upravičeno upanje, da se bo vsega priznanja vredni sklep deželnega odboja po primernem času obnovil. Cene živil v Gorici so razen olja in krompirja mnogo nižje, kakor v Ljubljani in ljudje, ki prihajajo od tam sem, ne morejo dovolj na-čuditi se velikanski razliki. Poleg tega pa še živil tain prav nič ne primanjkuje. Kruh se n. pr. dobiva še vedno po gostilnah. Zelenjave je, kakor pri nas, dovolj, a je čez polovico ceneja, posebno zgodnja solata, ki je pri nas ravnotako domač pridelek, kakor tam. Koruzna moka je pri nas n. pr. 1 kg po 84 vin., v Gorici pa po 47 vin. Najfinejši riž je tam 1 kg po 1 K 40 vin., in pri nas? Tako je tudi s cenami pri drugih živilih. Zares nerazumljivo je, zakaj so pri nas cene tako visoke, posebno pri domačih pridelkih, katerih menda pri nas ravnotako posebno ne primanjkuje, kakor na Goriškem, stroški importa tujih pa pri nas tudi niso dražji kakor ta. Za voj. medik. oficiala je imenovan g. dvorni lekarnik H. Brilli v Litiji, ki deluje od početka mobilizacije kot upravni častnik v c. kr. res. bolnišnici v liceju v Ljubljani. Bolniki in ranjenci v tem zavodu so hvaležni temu gospodu za marsikako ljubav. Poroka. — Dne 9. maja sta se poročila v frančiškanski cerkvi Josip Pavli, posestnik, mlinar in gostilničar iz Moravč, z Josipino Vertačnik, hčerko Josipa Vertač-nik, bivšega veleposestnika iz Dol pri Litiji. Iz pravosodne službe. — Pisarniški višji oficial v Metliki, Konrad Wressnik, je kot pisarniški višji predstojnik premeščen v Celje. Odlikovan slovenski vojni kurat —Č. g. Ernest Terstenjak, c. in kr. vojni kurat in profesor, je bil radi svojega hrabrega in požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom odlikovan z vojaško-duhovnim zaslužnim križcem na belo-rdečem traku. Č. g. Terstenjak je nastavljen kot aktiven profesor na c. in kr. kadetni šoli v Inomostu in je takoj po izbruhu vojne odšel na bojišče, kjer se nahaja že celih 9 mesecev neprenehoma. Odlikovanja.—Red železne krone 3. vrste je dobil generalmajor Oton Sertič.—Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 47. pp. M. Pr rini, pri 7. letalski stotniji.—Du-hovski zaslužni križec 2. vrste na belo-rdečem traku je dobil vojaški kurat Ernest Terstenjak, vojna bolnica šv. 8/14. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 87. pp. Karel Reub, nadporoč-nik 87. pp. Anton Burgar, poročnik 87. pp. Oskar Miinz, stotnik 7. pp. Franc Forster in nadporoč-nik 97. pp. Arnold Enzmann. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vr- ste so dobili: četovodja Irovec Fr pri 27. pp., narednik Sterle Anton, četovodje Laginja Franc) Pozman Andrej in Skočir Anton desetniki Arčon Ciril, Jurjovič Matej, Radetič Josip in Žunja Angelik, poddesetnika MauriČ Mirko in Pip^n Leoopld in infanteri sta Hammerschmidt Albin in La vrenčič K, vseh dvanajst pri 97 pp.; nadlovec 7. lov. bat. Mohor-čič Avgust. — Srberno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Praporščak Kvasnička Franc, kadet Josip Fleissner, narednik Golob Martin računski podčastnik Krempl Josip četovodje Lesjak Avgust, Leskov-šek Jakob, Prelog Ivan, desetniki Krainc Karel, Kruc Ignacij, Ko vač Franc in Zemljič Josip, poddesetniki Knez Franc, Hloubec Ivan Jošt Karel, Koštomaj Franc, Pele Franc, Satler Franc, Škodnik Jo sip in Zbil Franc, infanteristi Ko-kot Jurij, Jevšenak Ernest, Ko nečnik Ivan, Kreze Martin, Rožar Peter, Sedniinek Ivan, UduČ Franc in Baukmann Sebastian, vseh 21' pri 87. pp.; četovodja Bele Ivan Kralj Josip, Saksida Josip, desetnika Figel Anton in Kvasna Alojzij, stot. trobentač Schilanz Franc in infanterist Korene Franc, vseh sedem pri 97. pp.; rač. podčastnik Kuharic Aleksander, patruljni vodja Jakolič Franc in lovec Laznik Aton, vsi trije pri 7. lov. bat.; pod lovci Decarli Rudolf, Ferjančič Andrej, Kodrič Ivan in Vrbnjak Ludvik, patr. vodje Lesiga Anton, Mauerhofer Peter, Žibert Alojzij in Žibert Anton, lovci Češnovar Anton, Jerčan Aleksander, Jevček Peter, Kline Ivan, Markočič Kon-štantin, Mihalič Anton, Miletič Ivan, Šemerl Franc, Strnad Franc in Vidrih Ivan, stot. trobentač Ži-tek Andrej in častniški sluga Skaržec Pavel, vseh dvajset pri 20 lov. bat.; nadognjičar 7. p. top polka Wranz Matija. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanteristi Baučič Josip, Lorenzon Alojzij in Renčelji Karel, vsi trije pri 97. pešpolku. ŠTAJERSKO. Bela žena.—Na Krop ju pri Ljutomeru je umrla vrla slovenska gospodinja Tercza Babič. Rajna je imela pet sinov in enega zeta na bojišču. Štirje so že v ruskem ujetništvu. Pri Kapeli blizu Radgone jc umrl Ivan Knez. V Gradcu je prominul za le garjem mladenič-vojak 20. loškega bataliona Anton Konik, rojak iz Veržeja. Smrtna kosa. — V Šturijah je dne 9. maja umrla Alojzija, roje naSapla, vdova Krtel, stara nad 100 let. Rojena je bila v Šturijah dne 27. marca 1815. Bila je ves čas zdrava in je ležala bolna samo zadnji teden. Bila je stara mati tukajšnjega uradnika cerkvenega ključarja in tovarnišega uradnika gospoda občinskega svetovalca I-vana Dietz. Zopet smrtna nesreča s puško.— Iz Ptuja poročajo: Posestnik in zapriseženi lovski čuvaj Janez O-grizek v Stari vasi je dne 5. maja obesil na steno nabasano puško. Naenkrat je začul strel. Prihitel je in videl na tleh v krvi ležati šestletno sosedovo hčerko Marijo Vinkušt, ki je kmalu nato umrla. Kako se je zgodila nesreča, pri kateri je bila navzoča tudi 131et-na Ogrizkova hečrka, ni znano. Padel je na severnem bojišču Jožef Hauptman pri 17. pešpolku, 3. marškompanija, doma iz Trbovelj. Za padlim junakom žalujejo starši, 3 sestre in 7 bratov. Bil je zelo priljubljen tovariš. Naj mu bo tuja zemlja lahka. Podivljan pijanec.—Na Malem vrhu pri Brežicah je Jože Ogore-vec, znan pijanec, s sekiro udaril svojo ženo po glavi in prsih, ter jo težko ranil. Naslednji dan je pa sam užgal gospodarsko poslopje. Škode je 700 kron. Pijanec je pri sodišču rekel, da je zato užgal hišo, da bi ženo in otroke končal. Obedi se je v Zagrebu 551etni sluga Anton Klakočar, doma v Vetrniku pri Kozjer na Štajerskem. Vzrok samomora ni znan. Klakočar je bil vdan pijači. Nesrečni alkohol—Kake nesreče provzroča alkohol, se vidi sedaj pri vojnih sodiščih. Skoro v 900% vseh slučajih je kriv_alkohol. Sedaj se je zopet zgodil značilen slučaj. Narednik Mar-schalek od 4. črnovojniškega bataljona je imel dne 8. in 9. marca v vjetniškem taboru v Knittelfel-du na Štajerskem inšpekcijsko službo. Marchalek je v času svoje službe pridno hodil v kantino in popival tako, da je bil popolnoma -ijan. V pijanosti je šel potem ruske v jetnike in zahteval, dajo denarja. Ker mu hotel dati denarja, ga je s pauco udaril po glavi. Večkrat je tudi napel revolver in je grozil: "Denar sem, ali te pa ustrelim!" S temi grožnjami je dosegel, da mu je 14 vejtnikov dalo 76 kron 50 vin. Enega vjetnika je dal sleči do srajce in ga preiskati, če res nima denarja. Če bi bil na rednik storil to v treznem stanju, bi bil obsojen na vešala, ker pa so priče potrdile, da je bil popolnoma pijan, je bil obsojen na štiri mesece ječe in na degradacijo. Moževa morilka obsojena v dvamesečni zapor. — Pred izjemnim sodiščem v Gradcu se je te dni zagovarjala 311etna, v Sv. A-no pristojna vdova Marija Novak radi hudodelstva ubpja. Njen mož Franc Novak je bil surov človek, udan pijači in zelo pretepal svojo ženo. Z ženo sta se sprla. Novak je pričel mahati z vilami po svoji ženi. Žena je zagrabila gorjačo, s katero je udarila moža dvakrat po glavi. Novak je drugi dan umrl. Novakova se je zagovarjala s silobranom. Sodišče jo je oprostilo uboja in jo obsojilo v dvamesečni strogi zapor, ker je' prekoračila silobran in je še udrihala po možu, ko je že ležal nezavesten na tleh. O letnini na Spodnjem Štajerskem. — Iz Celjske okolice poročajo, da je drevje otylo in dobro cvetelo, ter še cvete; pričakovati je obilo sadja. Ozimine so mestoma redke in slabe.—Na Murskem polju stoji ozimina dobro. Poljsko delo za spomlad je opravljeno. Drevje obilo cvete; vinogradi so okopani. Živine je še mnogo, pa jo kmetje hranijo za bodočnost. — Na Gornjem Dravskem polju se rž in pšenica krasno razvijata. Tudi sadja bo mnogo. Oproščen je bil pred vojaškim sodiščem v Gradcu trgovec v Rušah, Miha Sernc. Iz Gradca poročajo, da se je podražil, kruh in sicer stane sedaj štruca po 70 dkg 44 v; podraženje znaša torej 4 v. Po gostilnah so začeli računati košček kruha mesto 4 v po 6 vinarjev. Časopisje ugovarja temu podraženju in pravi, da je neupravičeno. Drobne novice s Štajerskega. — Iz Celja: Neki črnovojnik se je skušal 6. maja v Savinji utopiti in potem v mestnem vrtu obesiti. Predali so ga vojaški oblasti. — Za vojne pohabljence iz mesta in političnega okraja mariborskega so nabrali zadnje'tedne v Mariboru 12.887 kron. — Umrl je v Mariboru duhovni svetnik, ekspedi-tor v škof. pisarni g. A. Hauben-reich. Bil je svoj čas več let urednik lista "Siidsteirische Post".— Točo in povoden j vsled hudega naliva so imeli 3. maja v ormoškem okraju. PRIMORSKO. | T V goriški bolnišnici je umrl g. Jakob Pirih iz Cerkna, poslovodja ondotnega kmet. društva, predsednik kat. izobr. društva, obč. starešina. Pokopali so ga 9. maja. Za našo organizacijo pomeni njegova smrt veliko izgubo. Umrl je v Gorici učitelj na slovenski mestni šoli Podturmom g Ivan Kraševec, star 55 let. Doma je bil iz Medane v Brdih. Zastrupila se je 181etna trgovska sotrudnica Ida Hoffmannova v Trstu. Zaužila je v Bošketu kakih 200 g lizola ,ter je umrla kma-u nato na zdravniški postaji. Vzrok samomora ni znan. Umrl je v Budanjah pri Vipavi Ivan Curk, ki je zadnji čas za svojega bratranca istega imena vodil stavbo Narodnega doma v Tržiču na Goriškem. Umrl je v Mirni pri Gorici g. učitelj Josip Štanta za pljučnico, star 27 let. Umrl je v Mahničih Jesip Čeho-vin, zapustivši vdovo in petero otrok. Pokojnik je bil iz istega rodu kakor znan baron Čehovin. Tžaške novice.—V Trstu so po-policijski agentje ustavili na kolodvoru 141etnega dečka, ravno ko se je z južno železnico tja pripe-jal. Fantič je izpovedal, da mu je ime Ivan Ježek, da je doma v Pod-goricah pri Ljubljani in da se je v Dragomelju učil krojaštva, a je ostal brez posla, ker je moral mojster k vojakom. Pri dečku so našli tri vetrihe. Deček je rekel, da mu jih je dal v Postojni neki natakar. —• Pisarniški sluga državne železnice Simon Tominc je bil blizu kavarne Universo'' napaden. Eden napadalcev ga je prijel za grlo, drugi mu je. poskusil vzeti uro in verižico. Vsled Tominčevega upi-tja sta roparja pobegnila, a enega izem njiju so vendar vjeli. — Zaprli so berača Lucijana Martino-liča, ki ima navado, da ustavlja tramvaj s tem, da se vleže čez rel-se. — Zastrupiti se je poskusila 581etna gostilničarka Leopoldina Eicholzerjeva. — Zadrega za živila v Trstu je zelo huda; moka je slaba, rib je malo, mesa je malo, draginja pa je velikanska. — Lovrencu Piščancu iz Rojana je v neki kavarni ukradel Just Tavčar z Opčin listnico, v kateri je imel 138 kron. Tat je del ukradenega denarja spravil pri nekem svojem prijatelju. Policiji se je posrečilo oba izslediti in sta že pod ključem. — V Barko vi j ah je natakar Ivan Petričevič odpiral steklenico piva. Steklenica je razletela in drobec stekla mu je tako poškodoval oko, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Oko je izgubljeno.—Fran Kumar iz Gorice je v Trstu hodil tako nerodno ob kanalu, da je padel v morje. Pristaniški čuvaji so ga rešili smrti. Vipavci v ruskem ujetništvu.— Iz ruskega ujetništvo so se oglasili naslednji rojaki iz goriške Vipave: Albin Vrtovec in Henrik Čuk iz Vel. Žabelj (27. dom. p., 3.stot.); pišeta na potu v široko Rusijo. Ciril Vrtovec iz Šmarij (27. dom. p., 7. stot.) in JV. Uhelj iz Gaberij (97. pp.) sta v ujetništvu v Sama-ri. Franc Vovk iz Dobravelj (20. lov. bat.) je v ujetništvu v Sim-birsku. L. Novak iz Malih Žabelj (27. d. p.) piše s poti v ujetništvo. V ruskem vjetništvu se nahaja in sicer v Serdobsku, gubernija Saratov. Rudolf Merljjak iz Šempetra pri Gorici, rojen 1890. Merljak je prišel v vjetništvo ranjen. Služil je pri 17. polku. V ruskem vjetništvu so nadalje: Fran Črni-goj iz goriške okolice, rojen 1887, Mihael Skočir s Tolminskega, rojen 1887, oba vojaka 7. lovskega bataljona, nahajata se v Elabugi, gubernija Kazan, v Bijsku pa je Teofil Faganelj iz Vrtojbe, rojen 1890, vojak 1. domobranskega polka. V srbskem vjetništvu so poleg že izkazanih: Avgust Čermelj iz Vrtojbe, A. Humar iz goriške okolice, Ivan Frančeškin iz Sežane. Anton Grgolet iz Tržiča, Rudolf Kašca iz Tolmina, Anton Kerše-van iz goriške okolice, Alojzij Ko-lenec, Josip Humar, Josip Ličen, vsi iz goriške okolice, Pavel Ličen iz Gorice, Karel Mavrenčič iz Gorice, Hermagor Mavrič iz goriške okolice, Emil Pavlin iz Gorice, vsi vojaki 27. domobranskega polka. Nahajajo se v Nišu. Novi tržaški vodovod začet. — Dne 10. maja je pričela tvrdka Goebel in Forti, ki je prevzela prvi odsek del za novi občinski vodovod iz Timava, s pripravljalnimi deli za rov iz Nabrežine do Sv. Križa. Ta rov bo približno 600 metrov dolg. Za vrtanje se bodo rabili električni svedri; električna sila se bo dobivala iz centrale ob Soči. Pri gradnji se bodo stopnje-ma, z napredovanjem dela najemali delavci. Nekaj brezposelnih ljudi je že nastavljenih. FARME IN FARMERSKA ZEM LJIŠČA v okolici Jump River, Taylor County, Wis., imajo vse prednosti, katere so potrebne za uspeS-no kmetovanje. Rodovitna zemlja, zdravo podnebje, dovolj dežja, dobre železniške zveze, dobre ceste, dobre šole. Cena farmer-skih zemljišč akr $20.00 in više. Plačilni obroki 8 let. Pri čiščenju zemlje se dela življenje z "bolci," "tajsi," klafterskimi dr vami in z žganjem oglja. Edina slovenska naselbina, ki se peča z žganjem oglja. Oglejte si kraj, zberite kos zemlje, zasigurajte si zdravo delo v naravi, kruh in neodvisnost ter blagostanje ameriškega farmerja. Obdelane in o-premljene farme po raznih cenah. wm. brumshmtd, (Ad.) Jump River, Wis. Tudi tihi družabniki imajo včasih dosti glasno besedo. Črka "1" (jaz) ie edina za Anleža v alfabetu egotizma. Strojevodja potniškega vlaka ne sme biti tudi eno samo minuto razmiiljen. Kupujte pri trgovcih in podpirajte podjetja, katera oglašujejo v našem listu. UGODNA PRILIKA. Na prodaj je en blok od slovenske cerkve v Chicagu lesena hiša z dvema stanovanji- po 4 sobe. Skupni mesečni rentni dohodki znašajo $18.— Hišo prodaja vdova, ker ne može več vzdrževati plačil, ki pridejo na hišo to leto. Cena hiše $1425.00. Gotovine je treba samo $500.00; potem pa mesečno po $10.00. Za pojasnila se obrnite na Frank Kosmach, 2116 W. 22. St., Chicago, 111. Telefon: Canal 2138. (Advert.) POZOR! Imam dosti svežega pelina, katerega prodajam po 20 centov funt; ako pa kdo želi suhega, tak je pa 40c en funt. Kdor ga želi, naj se zglasi pri: Pred Udovich, R. F. D. 35—box 125, Elm St. Barberton, Ohio. (Adv. 6./9.—7.7.) Mednarodna Tiskarna. (Poprej "Slovenski Narod.'') L J. Mensinger, lastn. 117 Northern Ave. PueMo, Celo. Izvršuje vsa, v tiskarsko stroko spadajoča dela točno in najceneje. Priporoča se društvom in trgovcem itd. širom ta pada. Pilite po cene! 5.5.15—5.5.18. POZOR ROJAKI! Spodaj podpisani imam na prodaj v okolici Willard in Greenwood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega: Gregor Seliškar R. 5. box 26 Greenwood, Wis. Ad. 5. 5. — 11. 5. JOHN MOŽINA slovenska grooerija in mesniea 1039 Prescott St. vogal 11th St. North Chicago, 111. (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij-skega blaga in mesnico. NIZKE CENE, DOBRO BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je moje geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. U. Marija Sluga 4134 West 31st St. Chicago, 111. TELEPHONE: Lawndale 8390. izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA K uljudn. priporoča slovenskim in hrvaikim ženam. ŠOLA za učenje vožnje s avtomobili. Kdor se hoče temeljito in kmalu priučiti vožnje z avtomobili, ali iste popravljati, naj pride k nam v Solo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrši podne-vu in ponoči! Mi garantiramo, da dobi učenec "Licence" ali dovoljenje. Pridite se torej učit k nam! PENN AUTO ŠOLA Murtland Ave. aad Kelly St. (55.—11. 5.) Pittsburg, Pa. Dr. Martin J, Ivec Slovenski zdravnik HqnWaMir|aii Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad craven slov. cerkve. Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1854 J. Dom 2192 L. JI "Oče, prosim te, beži odtod, da naju kdo ne vidi..." "Ni se ti treba bati, vasi domači so vsi pri sosedu, sicer me pa tukaj itak živa duša ne pozna." "Oče, vseeno moraš takoj izpolniti obljubo in oditi v Ameriko. Dokler boš v naših krajih, bom neprestano trepetala v strahu in bojazni. Že doslej si me pahnil v tako strašno nesrečo. Saj ti mora biti znano, zakaj sem tukaj in kakšne stvari smo doživeli doma zaradi tebe..." "Ako bi ne bil vedel, bi te ne bil našel tukaj." "Tvoja pot je bila popolnoma zaman, ker mi itak ne moreš pomagati." "Zakaj net Lahko ti pomagam, pomagam ti do maščevanja, da boš uklonila svojega ošabnega in trdo-srčnega moža in mu povrnila stotero, kar ti je nakopal bridkosti." "Mati usmiljena, Jošt, ti kuješ nekaj zlobnega... Prosim te, če imaš v srcu le mrvico ljubezni do svojega otroka, pusti Franceta v miru! Vse, kar bi mu storil zalega, bi bilo tudi zame gorje, dvakratno gorje..." "Vidim, da te še ni izmodrila nesreča in bi najrajše poljubila tisto roko, ki te je pahnila čez domači prag." "Prejela sem poprej od njega marsikaj dobrega in zato ne pustim, da bi mu kdo žugal kaj hudega ... veš...!" "Omenil nisem prav ničesar, kaj mu bom storil; samo njegovo ošabnost moram ponižati, da se bo plazil pred tvojimi nogami kakor pes... Če porabim svojo moč, s katero ga že zdaj držim v pesti, bo rad prišel prosjačit v tvojo hišo..." "Jošt — oče, še zmerom govoriš čudno in grozeče; o, pusti to in ne delaj mi novega strahu! Veš, da ne dopustim, da bi storil mojemu možu kaj žalega!" "Nič žalega, samo malce se bo moral ponižati pred teboj ... Marietta, čuj, kar ti povem! Ali bi se ti smehljalo srce od veselja, če bi te prišel s povzdignjenimi rokami prosit odpuščenja, da te zopet na rokah ponese domov in sprejme za ženo, če bi stala pred njim v bogati obleki kot gospa plemenitega rodu, on pa bi te prosil ponižno kakor verne duše v vicah, in bi odgovorila vsaki prošnji : ne, ne... ? Ej, to bi bilo zadoščenje!" "To se ne bo nikoli zgodilo! Nehaj s takimi čenčami!" "Niso čenče, stvar je resna. Marietta, samo pomigniti mi je treba z roko, pa boš povišana.... in še kako!" "Radovedna sem, kaj bi mi zopet rad nasleparil!'' "Marietta, kaj porečeš, če ti povem, da si iz visoke, plemenite ro-dovine...?" "Kaj? — Ali mar nisem tvoja hčerka T... Torej si me podlo nalagal? --Ali pa lažeš danes?" je siknila Tilka s tresočim glasom. "Otrok, čemu spet to vpitje, ta ženska razdražljivost?" jo je izku-šal potolažiti starec; "nisem lagal ne na Zlatem brdu, ne tukaj. — Moja rodna hčerka seveda nisi, ampak samo rejenka... Tvoj pravi oče je gospod plemenitega rodu." "Tako, tvoja rejenka? Kdaj pa si me vzredil, ko si se ves čas svojega življenja potikal po ječah in me pred nekaj meseci celo poznal nisi?" ga je začala oštevati žena. "Zdaj šele vem, s kom sem se seznanila! O, ta je lepa! Zopet bi mi rad izvil nekaj cvenka! Tvoja pot do mene je bila odveč, ker nimam skoraj nič več kot nič!" "Tako nespameten vendarle nisem, da bi iskal denarja pri tebi, zavrženi siroti," je odvrnil Jošt z laskavim smehljajem; "nasprotno: prišel sem, da ti pomagam do denarja in plemenitega pokoljenja; seznanil te bom s tvojim pravim očetom!" "In kdo je ta oče?" "Prenaglila si se z vprašanjem. Stvar ni tako kratka in malenkostna. Preden te dvignem do slave in bogastva, mi moraš nekaj obljubiti." "In to bi bilo?" • "Nič posebnega. — Najprej mi moraš obljubiti, da ostane tistih petsto kron, ki si mi jih izročila na Zlatem brdu, se nadalje moja last- nina in se mi ne bo treba zaradi fijih prepirati s sodnijo. Potem zahtevam, da mi daš precej, ko boš postala plemenita in bogata gospa, štiri tisoč kron nagrade, toliko na-pireč potrebujem za bodočnost, da bom obvarovan pomanjkanja in stradanja. Slednjič mi moraš zagotoviti, da se najina rodbinska zgodba ne bo nikoli pojasnjevala pred sodiščem; sicer bi mi nihče ne mogel ,dokazati kaj posebnega, ker igrajo prvo vlogo pri tej igri druge osebe, ali varnost je varnost!" "Lej, lej, kako pretkana sleparija! Topot me ne boš ukanil!" "Ne, ne bom te ukanil, imam dokaze za svoje trditve..." "Torej? Na dan z njimi!" "Najboljši dokaz bo stvar sama, ki ti jo hočem odkriti; ves svet bo priznal, da je tako in nič drugače!' "Dobro! Če je vse tako, kakor praviš, sem ti pripravljena izpolniti tiste pogoje... Torej imenuj ime mojega pravega očeta!'' "Prisezi pri Bogu in svojem zveličanju, da mi izpolniš vse pogoje, ki sem ti jih navedel!" Nastal je molk; Tilka je premišljala. Slednjič je dejala: " Prisegam !n "Pri Bogu in svojem zveličanju, da izpolniš obljubo?" "Da! Pri Bogu in svojem zveličanju," je odgovorila Tilka. Tedaj je Jošt pristopil bližje in šeptenil: "Tvoj oče je neki italijanski grof — grof Borghetti iz..." "Grof! — Grof! — Jezus, Marija !" je kriknila žena in jela trepetati po vsem životu. "Da, da, grof Borghetti... Svoj rojstni grad ima v Veroni; tudi v Gorici ima krasno hišo, razem tega biva često v svoji vili v letovišču. Tudi zdaj se mudi tamkaj ..." "In moja mati?" "Je umrla." "In jaz sem njun edini otrok?" "Bili sta še dve sestrici, pa sta pomrli." "In kdaj smem k svojemu očetu? --O Bog, skoraj strah me je... Grof! — Grof!" "Grof je vljuden, dober gospod ... Vesel bo, da te je našel; takoj ko bo stvar popolnoma jasna, boš šla k njemu... V Gorici stanuje oseba, ki te bo seznanila z gospodom in pojasnila vso skrivnost. Jutri ga morava skupaj obiskati. Čakaj me ob deveti uri dopoldne na trgu pred župno cerkvijo!" • To noč Lokarica vsled skrbi ni mogla zatisniti oči. Najrazličnejša čuvstva so se ji zbujala v srcu. Skrbelo jo je, koliko bridkosti bo morala zopet užiti, ako jo bo njen oče, grof, poizkušal trajno ločiti od njenega moža, obenem pa se je veselila, da bo tako visoko povzdi-gnjena nad možem in mu bo lahko pošteno povrnila kruto žalitev; nazadnje so se ji jeli zbujati dvomi, Če mi nemara Joštova povest samo pretkana sleparija. Takoj ob prvem jutranjem svitu se je dvignila z ležišča in je nestrpno, z mrzlično nepotrpežljivostjo čakala ure, ko bosta z Joštom odšla v mesto. Še preden je odbila ura devet, Je stala na trgu pred župno cerkvijo in se pazljivo ozirala naokrog, od katere strani se bo prikazal njen skrivnostni rešitelj. Ni ji bilo treba dolgo čekati. Jošt je stopil prednjo, kakor da je šinil iz tal, jn jo je spoštljivo pozdravil. Ko sta dospela v mesto, sta zavila v neko stransko ulico in obstala pred nizkim poslopjem, ki je stalo stisnjeno med drugimi visokimi hišami, in Jošt je dejal: "Bodi popolnoma mirna! Vsako razburjenje bi bilo nepotrebno! Z mirnim srcem lahko prepustiš meni, da spravim najino stvar v pravi tir!" Sunil je ob hišna vrata, in ko sta prekoračila temno vežo in dospela do nizke sobice, je Jošt potrkal. Nerazločen ženski glas se je odzval znotraj; takoj nato se je prikazala med podboji vrat neredno in površno oblečena ženska temne, zagorele polti in napol osivelih las. Videlo se ji je, da je imela za seboj morda, že šestdeseto leto; z obličja sta ji govorili preplašenost in bojazen. Ko je uzrla pred seboj Jošta, se je zadrla razkačena in nevoljna: "Glej potepuha, že zopet se mo- tovili tod, da bi me oskubil za nekaj kronic! Topot prihajaš zastonj, od mene ne dobiš ne vinarja! — Teh skrbi in muk nisem mogla več prenašati. Prav je, da sem se otresla od dolgoletne more.'' "Lucina, kaj si storila ta čas?" je zahreščal Jošt presenečen in razburjen. "Bila sem pri grofu in sem mu odkrila vse... vse... Prav ti je — saj si me sam pritiral do tega koraka s svojimi pretnjami; odslej ne boš več iz uboge Lucine izsiljeval denarja. Imam čisto vest — Jivala Bogu, da je konec tega življenja." "Pri grofu, praviš, da si bila?" 3e je razsrdil Jošt in planil v sobo. Lokarica je stopila za njim. Ko je ugledala starka pred seboj mlado ženo, je pobledela kakor ,zid, začela braniti z rokami od sebe in zastokala napol v omedlevici: 1' Madonna! Madonna! — To je rajna gospa! — Duhovi, mrtvi vstajajo!" "Neumnica klepetava, nehaj vendar!" se je zagnal Jošt vanjo .skoraj sirovo. "Kj*e vidiš duhove ali mrtve? To ni pokojna gospa grofica, kakor ti vpiješ, ampak njena hčerka, ki si je ti zamenjala!" Tu je zdrsnila starka Lokarici pred kolena in vršela okrog sebe kakor blazna; grabila in poljubljala je njeno obleko in se topila v solzah, rekoč: "Misericordia, usmiljenje, milostna grofica — misericordia, odpustite, prizanesite!--Da, da, ni dvoma, da ste vi — kakor bi videla rajno gospo! Taka je bila, ko je dobila prvo dete, prav taka. jUsmiljenje, grofica! Ravnala sem £ vami nepošteno, hudobno, grešno____Pa sem se zato tudi strahovito pokorila ... Nemirna vest, skrbi in strah dvajset let in še dalj... O, ta vražji slepar, kako me je mučil leta in leta!'' Zadnje besede so veljale Joštu. ,Vsa ploha besedi, ki ji je lila iz grla, je bila deloma laščina, deloma zasilna slovenščina. Ko so ji pošle besede, je zaihtela še huje in zakrila svoje obličeje v Lokariči-nem krilu. "Vstani, ne bodi otročja, sitnica! Čemu te norčije, saj nisi blazna!" je iznova zahreščal Jošt. "Ne vstanem poprej, dokler mi gospica milostno ne odpusti. — O gospica Marietta," je javkala ženska, "gospod grof mi je pripravljen vse odpustiti, ako vas srečno najde. In našel vas je ter vas zdaj pošilja k meni, ali ne?" Osupla in zbegana je stala Lokarica pred čudno žensko. "Žena, i kdo pa ste pravzaprav? jo je vprašala kolikor mogoče prijazno. Jaz — jaz? — Seveda, saj, me še ne poznate," je pričela žena .iznova; "jaz sem vaša nekdanja dojilja, vaša pestunja — Lucina Tramonti." Kakor vidim; bi mi radi zaupali neke skrivnosti," je nadaljevala Tilka; "le vstanite in povejte bez strahu — postala sem radovedna.'' Da, gospica, vse vam povem po pravici, če mi odpustite---- Oh, kako je hudo, hudo----," je tarnala ženska. — "Vašemu o-<četu, gospodu grofu, sem že priznala svoj zločin, in zdaj naj se obtožim se enkrat... ? O Madonna! --Toda najprej mora ta lisjak stran. Če ostane tu, ne bom mogla govoriti odkritosrčno!' , "Tukaj bom, imam pravico!" je jezno ugovarjal Jošt. "Jošt, prosim te, pojdi in počakaj zunaj na cesti," mu je velela Tilka oblastno; "ne boj se, da bi ti ušla!" "Ali ta premetena jezičnica mi bo medtem najbrže izkušala izviti pravico do nagrade!" "Jošt, ali ti nisem obljubila in celo prisegla? Kaj hočeš še več?" Starec je nekaj hipov pomišljal in zapustil sobo. Ko je eeptal ves nevoljen skozi vežo, je mrmral ogorčen: "Lej, lej, kako naglo zna moja varovanka, grofovska gospica, uporabiti svojo moč! kdo bi si bil mislil, da bo tako naglo!" Medtem je Italijanka primekni-JLa k mizi stol in ga skrbno očedila s predpasnikom. Tilka je sedla in žena je vnovič zdrsnila prednjo na kolena, da bi kleče govorila svojo obtožbo. Tolika ponižnost je bila Lokarici vendarle preveč. Ukazala je ženi sesti na nizki podnož-nik in starka je pretočila še mnogo solza, preden se je pomirila in pričela, rekoč: (Dalje.) Smešnice. Nenavadno zdravila "Soseda, Vaši štruklji imajo pa nekak čuden.ukusl" "Ne čudite se; zdravnik zapisal je našemu Janezku ribje olje, pa fant ga ni maral piti. Poskusila sem torej in spekla štruklje katerim sem primerila ribjega olja — štruklje pa zdaj je naš Janezek in i>a še prav rad. Laskavo. Gost: "Želel bi, da sem že teden prej tu-sem došel!" Krčraar: "Jako laskavo, gospod!" Gost: "Ne vem ... a toliko je gotovo, da bi bil zajec ravno pravšen, svež in brez duha!" Poslednja želja. Brivec, ki je na snirt obsojen, izrazi svojo poslednjo željo tako: "Rad bi še zadnjikrat gospoda državnega pravdnika — obril!" Inteligentni otroci Učitelj: Danes pride šolski nadzornik; če vas bo vprašal, "ali ste pridni?" odgovorite: "morali bi pač biti, a nismo." Šolski nadzornik (se zakasni in najde pred šolo samo uičteljeve otroke ter je vpraša): "Ali ste vi učiteljevi otroci?" Otroci: "Morali bi biti, a nismo !'' Uljuden človek. Sodnik: "Sodišče Vas je obsodilo na dosmrtno ječo." Obsojenec: "No, potem pa želim gospodom: Na veselo svidenje na sodnji dan!" Nenavaden uzrok. Sodnik: "Saj vi ste bili letos že jedenkrat obsojeni!?" Zatoženec: "Jaz ne, moj brat.** Sodnik: "Ali oba kradeta?" Zatoženec: "Oba — saj sva dvojčka." Ženska stanovitnost. Sodnik: "Koliko ste stari, gospodična?" Priča: "30 let." Sodnik: "Če se ne motim, bili ste pred štirimi leti tudi toliko?" Priča: "Mogoče, pa jaz nisem izmed tistih žensk, ki pravijo danes tako, jutri drugače." V krčmi Gost: "Kdo je vaša kuharica?" Krčmar: "Moja hči!" Gost: "Mislil sem si, ker ima prekrasne lase!" Krčmar: "Kako pa vi to znate?" Gost: "Kaj ne bi znal! Saj imam kitico njenih prekrasnih las in jih nosim vedno pri srcu." Krčmar: "Kaj, da se je dekle tolko izpozabilo, da se za mojim hrbtom . .." Gost: "Ej, kaj izpozabilo! Njene lase sem jaz polahko, tekom časa — nalovil v svoji juhi." OPOMIN. Zadnje čase se mnogo piše, laže in opravlja po nekih umazanih osebah kakor tudi v nekem časopisu. Jaz se po listih nisem prepiral in se nebom. Svest sem si svojega poštenja, in to mi zadostuje. Si-vanke niti nitke še ni iznajdene s katerimi bi svet mogel zašiti umazana usta nekaterih obrek-ljivoev, je pa še pravična sodnij-ska pot katere se vsak pošten človek lahko če prav nerad posluži, in na to opozarjam vse prizadete. Tudi za tatove dobrega in poštenega imena se bodejo dobile primerne kazni * M. Pogorele. ^ FLORIDA. — FLORIDA. ** S tem naznanjamo, da gremo zopet dne 6. julija t. L ob pol eni pop. iz Chicaga v Florido z več rojaki, ki so se odločili kupiti zemljo v Vilas, Liberty, County, Florida. Vožnja od tukaj do Port San Joe, Fla., traja 30 ur. Kdor kupi zemljišče, se mu vožnja povrne! Kdor namerava iti v Florido glede nakupa zemlje, naj se pismeno javi pri nas najkasneje do 5. julija. Lahko nas tudi s postaje pokliče po telefonu, da ga pridemo iskat. S poštovanjem M. Launch & Co., 1900 W. 22. Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 5777. .ST. i (Ad.) POZOR! ROJAKI POZOR! Rešite se sužnosti in postanite svoji gospodarji! Kako težko je dobiti planes delo in kako mora ravno naš narod v tej deželi opravljati najtežja delaf, to ve gotovo vsakdo, zato pa: odslovimo to sužnost in po-stanimo svoji gospodarji! Nisem se bal lansko jesen precejšnjih stroškov pri izberi ali preiskovanju dobre zemlje in lepega kraja v državi Wisconsin. Posrečilo se mi je dobiti res to, kar sem iskal in kjer upam, da bode vsak prav zadovoljen. Moja želja je, da se zbere kakih 10—20 kupcev, kteri bi prevzeli skupno lep kos zemlje od 1000 — 2000 akrov: eden 40, drugi 80, itd. koliko bi kdo želel in bi tako vsta-novili novo lepo slovensko naselbino. Kdor želi res biti svoj gospodar in kdor hoče imeti z zaupnim in poštenim rojakom opraviti, naj se takoj oglaki pismeno pri meni, da mu odpošljem natančen popis tega sveta, ali naše bodoče slovenske farmarske naselbine. Posebno opozarjam in prosim rojake Primorce, da se obrnejo do svojega rojaka. Pišite takoj! Ven v čisto naravo in na zdrav zrak! Vaš F. Seljak 1412 W. 18th St. Chicago, 111. Sedaj je čas. Vsi oni, kateri želijo kupiti farmo naj pišejo takoj po knjige, katere jim pošljemo zastonj. V tej knjigi je natančen opis ozemlja, katerega prodajamo. 8edaj smo razdelili 10,000 akrov zem lje za farme za vstanovitev nove »lo venske naselbine v Draper, Wia. V tej knjižici je veliko zahvalnih pisem od onih, ki so že kupili od nas zemljiMe Zemljišče prodaja znana Edward Hlnes Lumber Co. največja trgovina z leeom na svetu. Da se boste sami prepričali pišite na A. E CODJJ, Landsale Manager EDWAED HINES FARM LAND CO. 1324 Otis Bldg., Chicago, HL Naš zastopnik za 81ovence je: Mr. MATH CESAR, 1900 W. 22nd St., Chicago, HI. 2/24—5/24 United Undertaking Co. POGREBN1K1 Podjetje, ■ katerim so v zvezi tudi 81ovenci. Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. 8e priporoča Sloveneem sa blagohotno naklonjenost. 3.17.16 ^ZA VSEBINO OGLASOV odgovorno na uredništvo, : pravništvo."*3 Telefon: 617 R. LOUIS M. PTAK oblastv. potrjeni POGREBNIH 210 St- M ar K* Street PERU, DLL. Se toplo priporoča roiakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 111., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulančni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. ČU»i podpirajte ilmmml Važen nasvet Ako 8te v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani m pripomogel do Vaših pravic. Ta I odvetnik je prijatelj delavcev, | ker je vrhovni svetovalec in od- | vetnik velike unije United Mine Worker* of America, District 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je? A. W. KERR, ROOM 810-si 1 FERGUSON BUILDINC Springfield, vwwwwws^^w^wvwwwwvwwwwwwwwvwww Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine priporočamo prvo in u|stira|ši domačo tvriko F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jin prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nilcdo drugi ne. Z $1.00 se otvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se O obrestuje J po • • • . Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom.