| 1CTT i,evi,ka99-
Ljubljansko H	JR	H0	I	I |	H	U rednlštvo: Ljubljuna
1 ^ I	W	vl\l	kil	v I SSvfo^.
leta 50 lir, za ■/.	člčeva ul. 27. Tel 47-61
Ur meseftno 0 Ur Te *	Rokopisov ne vraiamo. -
Plača in to« se v Ljubljani.	Časopis	za	trgovino.	industriio. STiKŠ
Izhala	rie,T'	Liubliana,	petek	1 Preis -	cen	0*80
utflSELI- ~ ■.':-_~	■	•*:.'■••	■	■:._i_. y '	■
Zlata valuta v službi
ameriškega	im
Odredba
o začasni ureditvi mezd in plač
Tiskovni urad des Obersten Kommissars iu der Operationszone »Adriatisches Kustenland« sporoča:
Polom Italije je povzročil da-lekosežno razrabljanje sistema mezd in cen v vsej Italiji. V vsem italijanskem prostoru skušajo z dviganjem cen in mezd delovati proti temu pojavu. Prej ko slej pa so pravična cena, ki ostane na isti višini, dajatvi ustrezajoča stalna mezda in pa zagotovitev za življe nje potrebnih dobrin bistveni temelji vsakega državnega reda.
Der Oberste Kommissar in der Operationszone »Adrialisches Kustenland« si zatorej prizadeva, da izda za podrejeno mu področje one ukrepe, ki so potrebni za vzpostavitev zagotovljenega reda. Ti globoko segajoči ukrepi pa potrebujejo določen čas priprave, ker zahtevajo zaradi danih zvez dalekosežno vzporeditev z ostalim italijanskim prostorom.
Da bi izenačil trenutno še vedno bolj sirečo se razliko med cenami in mezdami, ki se razteza predvsem na široke delavske sloje, je der Oberste Kommissar in der Operationszone »Adriatis-ches Kustenland« izdal kot prvi ukrep naslednjo odredbo:
Na podlagi prejetili pooblastil odrejam:
Cleu 1. — S takojšnjo veljavnostjo se prepoveduje vsaka sprememba plač in mezd, določenih z državnimi, pokrajinskimi in s kolektivnimi pogodbami, kakor tudi vseh ostalih delovnih pogojev nameščencev in delavcev, uslužbenih v italijanskem gospodarstvu. Vsaka sprememba mora biti od mene predhodno odobrena.
Cleu 2. — Vsi dogovori, ki bi se kljub določilu člena 1. sklenili glede priznanja višjih mezd in predujmov, kot tudi glede tekočih nagrad (prisotnostnih in gratitika-cijskih premij, višjih družinskih doklad itd.) so prepovedani in neveljavni. Zahtevki do takšnih neveljavnih terjatev se morajo uveljavljati.
Clen 3. — Glede vseh nameščencev in delavcev, uslužbenih v vseli strokah italijanskega gospodarstva, je predvidena nova ureditev vseh plačilnih in delovnih pogojev.
Člen 4. — Do nove ureditve plačilnih in delovnih i>ogojev se smejo zvišati minimalne plače, določene z državnimi, pokrajinskimi in kolektivnimi pogodbami, z veljavnostjo od 1. decembra 1943 dalje največ do 30 <%. Ta odstotek «e ne sme prekoračiti.
Clen 5. — Kot podlaga za izra čunanje poviška v smislu člena 4. veljajo mezde in plače, ki so se izplačevale dne 30. septembra 1943 n.a podlagi oblastveno odobrenih pogodb.
Člen 6. — Za izpodbudo za nadpovprečno delo se smejo priznali akordne nagrade. Pri povprečnem akordnem delovnem uspehu znašajo omenjene nagrade 15% tebanske mezde (brez doklad) ozi-r<hna 25 % pri najvišjem akord-Uem delovnem uspehu.
Clen 7. — Kdor prekrši določila marnje odredbe, se kaznuje v smi-slu zakona o disciplini prebivalca med vojno z dne 31. oktobra 1942, v kolikor ne pridejo v poštev
Daruite za Zimsko pomoč!
»N. Wiener Tagblatt« objavlja v članku »Križar Morgenthau« nove podrobnosti o načrtu svetovne banke, kakor bi jo hotel za povojno dobo ustanoviti ameriški finančni minister Morgenthau. Ta načrt dobiva sedaj bolj konkretne oblike. Zaenkrat je ta načrt zadnji člen dolge vrste projektov, ki jih je sprožil lord Keynes s svojimi predlogi o povojni valutni ureditvi. Odmev teh predlogov v USA je bil prvi W hi tov predlog, nato pa se je pojav i 1 iz Kanade nov načrt, ki je dobil ime »načrt bogatina?:. Skoraj istočasno pa je izdelala tudi ameriška visoka financa nov načrt, nakar je nastal drugi Whitov načrt, kateremu je sledil kompromisni načrt Francoza Alphauda. Vrsta vseh teh načrtov se sedaj zaključuje z Morgenthauovim načrtom, ki je tudi manj akademski in bolj praktičen od drugih načrtov, poleg tega pa je s svojimi podružnicami načrt že prestal dobo samih diskusij.
Za vse te načrte je značilen strah pred razdejanji, ki jih je povzročila svetovna vojna. Istočasno pa se na ameriški strani prikazuje bolj ali manj prikrito prizadevanje, da s pomočjo svoje dominantne finančne pozicije in svojimi pomožnimi dobavami ustvari novo izhodišče za ameriški imperializem. Popolnoma so si v USA na jasnem, da ne more pri skoraj popolnem nakopičenju vseh denarnih sredstev zaveznikov v USA priti svetovni trg po vojni zopet v normalno funkcioniranje ter da bi se mogla živila in surovine pošiljati v vse potrebne dežele, če se ne ustvarijo v teh deželah nova plačilna sredstva in istočasno tudi fun-dirana svetovna veljava. V raznih načrtih so bili podani predlogi za rešitev vseh teh vprašanj, pri čemer so angleški predlogi bili v glavnem za ustvaritev kreditnega poola, dočim so ameriški zagovarjali dajanje zlatih posojil. Mor-genthauov načrt svetovne banke ostaja na tej podlagi, ker sloni na zlati dolarski podlagi. Glavnica banke naj bi po tem načrtu znašala 10 milijard dolarjev in bi USA prevzele eno tretjino glavnice, od katere pa bi se takoj vplačalo le 20%. Banka naj bi zasebne denarne zavode vzpodbujala k dajanju dolgoročnih kreditov, s katerimi bi se pospeševal zdrav razvoj proizvajalnih sredstev zavezniških držav.
Pod streho svetovne banke se je sedaj ustanovila družba »United Nations Relief and Rehabilitation Administration«, na kratko UNRRA (Medzavezniška pomožna in obnovitvena organizacija), ki je že začela poslovati v Londonu. V tej organizaciji so dobili na prehra-nitveni konferenci v Hot Springsu sklenjeni predlogi prvič konkretno obliko. V Atlantic City pa je bila sklicana mednarodna konferenca, ki naj bi razpravljala o vprašanjih, o katerih so se »veliki« že čisto odločili. Kakor je izjavil pri inavguraciji UNRRA predsednik Roosevelt naj bi nova organi-
določila moje odredbe o izvrševanju sodstva in der Operationszone »Adriatisches Kustenland«, z dne 19. oktobra 1943.
Trst, dne 4. dec. 1943.
Der Oberste Kommissar: Rainer 1. r.
zacija služila propagandističnim namenom ter za USA rentabilni oskrbi z živili onih dežel, ki so zasedene od Nemčije in njenih zaveznikov. Obratni kapital UNRRA je trenutno določen v višini 2,5 milijarde dolarjev, od česar je kol prvi obrok določenih 50 milijonov za upravni aparat. Za garancijski fond naj bi se zavezale poleg USA, Anglije, SSSR in čungkinške Kitajske še druge države. Tako bi jamčile Nova Zelandija z 80, Južna Afrika z 12, Avstralija 40, Indija 35, Iberska Amerika in Egipt s 495 in Kanada s 100 milijoni dolarjev. Ni pa še odločeno, če naj dobiva živila tudi Indija, čeprav preživlja danes katastrofo lakote. Gen. direktor UNRRA Lehman, bivši guverner države New York, je izjavil, da bo to vprašanje rešeno kasneje. Pač pa je ustregel Zidom, ki so zahtevali, da se prizna osrednja židovska organizacija kot samostojen del povojnega pomožnega in obnovitvenega aparata. V glavnem zasleduje UNRRA iste cilje, ko v širšem okviru delujoča svetovna banka. Predvsem upajo v Ameriki, da bodo z blagom, s katerim bodo preplavili tako imenovane osvobojene dežele, preprečili, da bi te zgradile lastno industrijo in prilagodile svoje kmetijstvo mirovnim potrebam. Vse te dežele naj bi še naprej bile odvisne od ameriških dobav.
Na drugem sektorju pa delujejo »surovinske podružnice« svetovne banke. Imenujejo se: »International Essential Rawmaterial Deve-lopment Cor.« in »International Commodity Stabili-sation Corpora-
»Neues Wiener Tagblatt« opisuje med drugim takole novo dobo francoskega kmetijstva:
Za obdelovanje dobre, rodovitne zemlje je bilo v Franciji nekdaj na razpolago 7.6 milijona ljudi, dočim je v Nemčiji enako površino obdelovalo nad 9 milijonov ljudi. Zakaj tolika razlika? — Zato, ker je bil ideal teh 7.6 milijona francoskih kmetov, kmetic in hlapcev grunt, ki daje družini vse, kar potrebuje za svoje življenje, ter jo napravi v čim večji m'eri neodvisno od mesta, od tujcev in od trgovcev. Zaradi tega ideala se je pridelovanje omejilo na one pridelke, ki se z lahkoto prodajo na najbližjem trgu. Že pred prvo svetovno vojno Francija. ni bila več izvoznik kmetijskih pridelkov, po vojni pa je take pridelke celo bolj in bolj uvažala. Njeno odvisnost od uvoza kmetijske proizvodnje -so preračunali na 10 do 17%, uvažali pa niso samo maščobe, ki jih je doma res primanjkovalo, temveč tudi žito, krmo za živino in sladkor.
Izračunali so tudi, da bi francoska zemljišča namesto 35 lahko preredila 70 do 80 milijonov ljudi, če bi bila tako temeljito obdelana, kakor so nemška. Za to pa je potrebnih več delovnih moči in potrebne so tudi boljše metode obdelovanja. Pri nekdanjem idealu francoskega kmeta tega ni bilo in tudi vsa dežela se ni zavedala, da je za kmetijstvo potrebnih več ljudi in več intenzivnega dela, ker
tion«. Prva naj služi izkoriščanju raznih pokrajin s surovinami, druga pa naj bi proizvajalne cene stabilizirala ter pri tem upoštevala tako interese proizvajalcev ko potrošnikov. V ta namen pa bi se morala popolnoma izločiti svobodna tekma ter bi se moral omogočiti diktat nad cenami. Da bi pa se to v resnici tudi hotelo doseči, je pa malo verjetno, saj se vidi, da je tako proslavljena Atlantska karta že čisto obledela. Glede prve organizacije pa je treba reči, da se sicer obljublja zadostna preskrba vseh dežel s surovinami in živili, da pa se dejansko skušajo doseči s čim večjo izločitvijo Anglije novi monopoli za surovine. Preseneča tudi, da naj prva družba odkriva tudi nova ležišča, ko je vendar gotovo, da bo po vojni kovinskih surovin preveč, ker bo oborožitvena industrija mnogo manj potrebovala surovin.
Ne more se misliti, da bi bila ameriška visoka financa popolnoma za svetovno banko in njeni podružnici. Pač pa nihče ne dvomi, da bi bile te ustanove odlično sredstvo za gospodarsko ekspanzijo USA. Odločujoče glasile* viso^ ke finance »Wall Street Journal« označuje pravila svetovne banke kot kompliciran načrt in je z njim nezadovoljno tudi zato, ker bi bil zasebni kapital potisnjen v ozadje. Seveda pa zavisi Morgenthauov načrt od tega, če zavezniki tudi zmagajo. Tako opravlja Morgenthau ne samo posle gospodarstvenika, temveč tudi preroka. Pozablja pa na stari rimski pregovor, ki pravi: nemo propheta in patria.
jo iz kolonij prihajalo izobilje cenejših pridelkov.
Zdaj, ko tega ni več, ko se je vse do temelja spremenilo, je napočila za kmetijstvo Francije nova doba, v kateri je mogoč dober razvoj, če se predvsem izpolnijo naslednji pogoji: vrnitev delovnih sil k zemlji, intenzivnejše obdelovanje -starih kmetijskih zemljišč ter izkoriščanje novih, neobdelanih, zapuščenih. S pridobitvijo novih dobrih zemljišč se za enkrat še ne da računati zaradi pomanjkanja delovnih moči, strojev in gnojil, velik napredek pa je že v tem, če se neobdelana zemljišča izkoristijo za ovčjerejo.
Važno sredstvo za razmah kmetijstva je bilo zvišanje cen, pri čemer pridejo v prvi vrsti v poštev pšenica, sladkorna repa in oljnate rastline. Zvišanje cen je mogoče samo v ožjih mejah. Zvišanje cene pšenice od 204 frankov 1. 1938. na 37-5 frankov 1. 1942. in zdaj na 410 frankov je bilo na primer mogoče samo pri velikem doplačilu države, kajti če tega ne bi bilo, bi bil pač kruh dosegel za široke sloje prebivalstva nezmogljive cene.
Pridobitev novih zemljišč za kmetijstvo je, kakor že rečeno, težka stvar in bo izvedba te važne akcije mogoča šele po vojni, začetki obnove kmetijstva pa so že izvedeni. Kakor pri regulaciji cen, tako si je tudi pri obnovi kmetijstva izkazala državna pomoč. Vlada je nedavno za obnovo zapu-
ščenih kmetij in za obdelovanje zanemarjenih zemljišč uvedla posebne ukrepe. Predvsem se bodo dajala posojila za one kmetije, ki so sposobne za obnovo. Posamezna posojila ne smejo presegati vsote 400.000 frankov. Ta posojila so za podjetne kmetovalce velika pomoč, ker je obrestna mera posojil zelo nizka, saj znaša komaj en odstotek. Akcijo za obnovo kmetijstva je tako začela država, potrebno pa je, da se izkaže tudi privatna pobudnost in požrtvovalnost.
Izplačilo predujmov na transfer mezd
Tiskovni oddelek »des Obersten Kommissars in der Operationszone Adriatisches Kustenland« sporoča:
Pričakovati je, da bo v kratkem možno tekoče izvršiti plačila predujmov na transfer mezd. Da se premosti ta čas, se bodo v Ljubljani po Hranilnici ljubljanske pokrajine v prihodnjih dneh izplačevali predujmi na pričakovani transfer mezd, in sicer v višini 1000.— lir za rodbine, katerih možje delajo v Reichu, oz. v višini 500.— lir za rentnike, ki imajo terjatve proti nemškim zavodom za socialno zavarovanje. Izplačila se bodo izvršila onim pripadnikom rodbin, ki predlože bančna potrdila, iz katerih -so razvidna prejšnja plačila, in potrdilo sindikata, da so delavci dejansko zaposleni v Reichu, kakor tudi rentnikom, ki predlože rentni odlok in dokazilo z zadnjimi plačili.
Darujte za Zimsko pomoč!
Pisarna »Zimske pomoči« posluje v Puccinijevi ulici 4/1. Prispevke sprejema Hranilnica Ljubljanske pokrajine na račun »Zimske pomoči«. Nakazila naj se izvršujejo na račun Poštne hranilnice: Pokrajinski podporni zavod »Zimska pomoč« ček. rač. 16580.
Kdor hitro da, dvakrat da!
Novi vpisniki za razdeljevalce racioniranih živil
Pokrajinski -prehranjevalni zavod v Ljubljani razglaša:
Na tsnovi pooblastila odst. 3, čl. 20 Uredbe o racioniranju živil z dne 23. aprila 1942 (Služb, list 143/35-1942) se z veljavnostjo od 1. januarja 1944 dalje predpisuje za razdeljevalce racioniranih živil nov »Vpisnik za razdeljevalce rac. živil«.
Ta vpisnik, ki ga je založil in ga prodaja Prevod, je obvezen za vse razdeljevalce racioniranih živil (trgovce na drobno, peke, zadruge, gostinske obrate, mesarje itd.).
Vpisnik za mesarje velja L 10, vpisnik za druge razdeljevalce pa L 15.-.
Vpisnike hranijo razdeljevalci v svojih obratnih prostorih, obremenitve in razbremenitve pa se vpisujejo vanje uradoma. V Ljubljani vpisuje Prevod, izven Ljubljane pa obč. prehranjevalni uradi. Razdeljevalci potrjujejo sproti pravilnost vpisov s svojim podpisom.
Prevod bo dal obč. preskrbovalnim uradom podrobna navodila, kako se morajo voditi vpisniki, ti uradi pa morajo najpozneje v osmih dneh po prejemu te odredbe naročiti -pri Prevodu zadostno število vpisnikov za razdeljevalce svojega področja. V naročilnici je posebej navesti število mesarjev in število drugih razdeljevalcev.
Strokovna združenja so dolžna opozoriti svoje člane na to odredbo.
Francosko kmetiistvo v novem
f Alojzij Fuchs
V torek je po kratki bolezni umrl znani ljubljanski juvelir g. Alojzij Fuchs, star šele 54 let. Z marljivim in poštenim delom se je uvrstil med ugledne obrtnike in trgovce, čislan in cenjen pa je bil tudi zaradi vrlin in odlik svoje osebnosti. Od mladih let se je vneto udejstvoval v krogu telovadcev in ljubiteljev prirode, ki ga bodo kot zvestega prijatelja in požrtvovalnega tovariša težko pogrešali.
Alojziju Fuchsu bodi ohranjen časten spomin, njegovi družini pa izražamo iskreno sožalje.
Cena trboveljskega premoga
Sindikat trgovcev s kurivom sporoča: Opazilo se je, da je neki čla;t napačno zaračunal predvideno tečajno razliko med marko in liro pri nadrobni prodaji trboveljskega premoga na skladišču.
Da se podobni pogreški ne bi ponavljali, opozarjam, da znaša predmetna tečajna razlika, kakor jo je ugotovil Prometni zavod za premog v Ljubljani 7-a tono, in sicer pri:
kosovcu L. 92.20, kockovcu 84.15 in orehovcu L. 69.65.
Ta razlika se mora v računu posebej izkazati, oz. poračunati dosedanji fakturni ceni, slično kakor se' priračunavajo ostale javne dajatve, ki niso upoštevane v zadnjem maksimalnem ceniku štev. 3 od 2. IX. 1942 za premog.
Po navedbi kalkulacije znaša torej prodajna cena za trboveljski premog na skladišču trgovca: kosovec
za tono	....	L.	430.20
za 100 kg .	.	.•	.	L,	43.—
kockovec za tono	....	L.	402.15
za 100 kg.	.	.	.	L.	40.20
oreliovec za tono	....	L.	347.65
za 100 kg.	.	.	.	L.	34.75
nevštevši tehtarine.
Pri tem se ne sme prezreti, da je prodajna cena za premog, ki se ne oddaja iz skladišča trgovca za L. 7,— pri toni nižja, ker je bila cena zvišana za to razliko z odločbo Visokega komisarijata VIII No. 3521/1—1943 od 11. VIII. 1943 le za premog, ki se oddaja na skladišču trgovca.
JOS. L. ŠILIH SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJAKA
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
Dunaiska industrija
obuval
Cene obutve se v Nemčiji določajo po stalnih in gibljivih stroških obuvalske stroke. Med stalne stroške ali izdatke spadajo mezde delavcev in nameščencev, najemnine za lokale in drugi obratni stroški, gibljivi stroški pa so predvsem izdatki za material. Stalni stroški so v vsej državi enaki in »Neues Wiener Tagblatt« je te dni objavil članek, ki predlaga revizijo stalnih stroškov pri čevljarstvu zaradi izjemnega položaja industrije obuval na Dunaju ter v alpskih in donavskih pokrajinah. Predstavniki dunajske industrije obuval navajajo med drugim, da je potrebna višja odmera stalnih siroškov ne samo zaradi visoke kakovosti izdelkov, temveč tudi zaradi tega, ker je na Dunaju ter v alpskih in donavskih pokrajinah električni tok dražji kakor v ostali državi.
Začetki dunajske industrije obu- j val segajo v deveto desetletje prejšnjega stoletja, ko so bili v čevljarskih delavnicah uvedeni prvi stroji, s pomočjo katerih se je polagoma razvila industrija. Čevljarski obrt pa je bil že prej na Dunaju tako močno razvit, da se je sam približal industrijski proizvodnji. Še danes so na Dunaju stare čevljarske delavnice, ki imajo po 20 do 60 pomočnikov ter so bolj industrijskega kakor pa obrtnega značaja.
V industriji obuval alpskih in donavskih pokrajin so srednji obrati na prvem mestu. Ti obrati, ki zavzemajo v industriji obuval Velike Nemčije precejšen odstotek, so ohranili svoj rokodelski značaj in njih izdelki imajo kakor je to tudi v dunajski oblačilni industriji, nekakšno individualno noto, ki daje proizvodnji dober sloves. Značilno je, da so bili pred vojno pri dunajski industriji obuval na pr.vem meslu modni damski čevlji ter čevlji za turiste in zimski šport. V tujini so imeli dunajski čevlji tako dober glas, da so se nekatere dunajske tvrdke specializirale za izdelovati je modelnih čevljev, ki so jih rade
kupovale inozemske tovarne. Najbolj cenjeni so bili dunajski modeli damskih in športnih čevljev.
Dunajska industrija obuval je nekdaj več delala za izvoz kakor pa za domača tržišča. Največ njenih izdelkov je šlo v severne evropske dežele; dobri odjemalci pa so bili tudi v južno-vzhodnih evropskih deželah. Kakor pri modelih tako so bili tudi pri splošnem izvozu na prvem mestu damski modni in moški športni čevlji.
Potrebe in zahteve vojne dobe so tudi v industriji obuval marsikaj spremenile. Modni izdelki so se morali umakniti v ozadje in racionalizacija proizvodnje je obdržala samo še nekaj vzorcev, pri katerih pa je dobra kakovost ostala. Tako se na primer gorski čevlji iz dunajskih delavnic le malo razlikujejo od izdelkov te vrste v mirni dobi in tudi za izvoz se še vedno izdelujejo čevlji odlične kakovosti. Dunajska industrija obuval se je dobro uvedla tudi v uporabljanju novega, nadomestnega materiala in nekatere tvrdke so se n. pr. specializirale za izdelovanje obutve z lesenimi podplati.
OKVIRJI:
izdeluje specialist
Wolfova 4
: Trgovino s čevlji W 3 Q H 6 T " Š 0 I 3 T Pred škofijo
| Opozorilo!
S Opozarjamo p. n. konsimiente, da je g. Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana-Moste stavil v promet škatle z napisom »Pravi Frančkov dodatek kavi« po '/a kg, katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši originalni Škatli je nam rež mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sta dva trakova in površina na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet g. Sedlar Ivan, barva mlinčka črna, a trakova in l>ovršina pa temnomodre barve.
Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko dtugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivanu smo radi gornjega uvedli sodni postopek.
FRANCK INDUSTRIJA KAV0VINA 1). I).,
prej
liinka Francka Sinovi d. d., Zagrel).
Gostilničarski vestnik
Razdeljevanje sladkorja in soli
Sladkor in sol se bosta razdeljevala za mesec december v pisarni Gostilničarske nabavljalne zadruge po tem redu:
Crka T do Z ponedeljek 13. decembra, črka P — Š torek 14. decembra, črka M — O sreda 15. decembra, črka K — L četrtek
16. decmbra, črka H — J petek
17. decembra, črka D — G sobota
18. decembra in črka A — Č ponedeljek 20. decembra.
Naj se strogo upošteva ta vrstni red, nakazane količine pa se morajo dvigniti brezpogojno v 24 urah po izdanju nakaznice, ker sicer zapade vse dodeljeno blago.
Sindikat gostilničarskih obratov.
Tifovinski register
Vpisi:
Kadex, importna in eksportna družba z o. z. v Ljubljani. Besedilo firme tudi v nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. Predmet podjetja: nakup in prodaja za lasten ali tuj račun vseh pripomočkov za usnjarsko obrt in industrijo, zlasti surovih kož, naravnih in umetnih strojil-nih pripomočkov, olj in maščob, strojev in njih delov ter orodja in nepremičnin, potrebnih za lastno uporabo pri izvrševanju podjetja. Družba se je ustanovila za nedoločen čas. Osnovna glavnica v višini 100.000 lir je vplačana v gotovini v celoti. Poslovodji sta družbenika Kalin Savel, industrialec v Ljubljani in Dereani Pavel, Irgovec v Ljubljani. Družbo zastopata vsak poslovodja samostojno ali pa en poslovodja s postavljenim prokuristom.
Izbrisi:
Inženjerski in stavbeni biro Ing Tornago, družba z o. z. v Ljubljani, ker je bil konkurz odpravljen in je bila vsa konkurzna masa razdeljena.
»VULKAN
VIŠKA 60
Telefon »89
“ izdeluje „VULKANIT“ brikete za likanje
Ljubljana
Gradišče
tovarna bonbonov in peciva
Mislite na tiste, ki se jim godi slabše ko vam! — Prispevajte za Zimsko pomoč!
Gospodarske vesti
Med Zvezo industrijcev, pokrajinskim obrtniškim tajništvom in Zvezo industrijskih delavcev v Trstu je bil dosežen sporazum, po katerem se zvišajo delavske mezde za 30 odstotkov. Tržaški prefekt dr. Coceani je izrekel zastopnikom industrijcev in delavcev svoje priznanje za doseženi sporazum.
V Nemčiji je bilo odrejeno takojšnje zbiranje perja in puha. Vse zbrano perje gosi, rac in kokoši ter druge perutnine se mora oddati posebnim zbiralnicam. Prosta prodaja perja in puha je v Nemčiji prepovedana že od 21. septembra.
Italijansko ministrstvo za industrijsko proizvodnjo je zaradi povečanih proizvajalnih stroškov dovolilo zvišanje cen za umetna vlakna. Nove cene veljajo tudi za nazaj, t. j. od 1. septembra 1943.
Zaradi izredno dobre letošnje letine se je v Romuniji opustilo racioniranje živil. Popolnoma prosta je postala prodaja mesa, sladkorja in kruha in bodo odslej mogle gostilne postreči svojim gostom z vsemi vrstami jedil. V Romuniji je sedaj racionirana samo še potrošnja usnjenih čevljev.
Pod vodstvom ministra dr. Poljaka je prišla v Budapešto slovaška trgovinska delegacija, da se pogaja o slovaško-madžarskem blagovnem prometu ter dogovori o cenah. Koncem novembra pa je druga slovaška delegacija odpotovala v Bukarešto, da poživi slovaško-romunsko blagovno izmenjavo, ki je v zadnjem času nekoliko zastala.
Število goveje živine se je v Švici
od izbruha sedanje vojne zmanjšalo za 19 odstotkov, ker je mogla Švica znatne količine krme uvažati iz inozemstva, danes pa je to nemogoče. Da bi kljub temu bila proizvodnja surovega masla zadostna, je Švica prepovedala sedaj izdelavo mastnega sira.
Navzlic angleškim obljubam o večjem dovozu blaga v Turčijo, je zlasti slaboten blagovni promet med Turčijo in Indijo. Turški trgovinski minister je izdal sedaj akreditiv v višini 300.000 funt šter-lingov za uvoz bombažnih tkanin iz Britanske Indije. Turški list »Ti-caret« pa se pritožuje, da se že tolikrat napovedani uvoz jutinih vreč iz Britanske Indije še vedno ni izvedel.
Trgatev v Turški Traciji je dokončana in začeli so stiskati grozdje. Letos bodo pridelali najmanj 3 milijone 1 vina, dočim je bil povprečni pridelek v prejšnjih letih nekoliko nižji. Pol milijona litrov vina je namenjeno za vinsko žganje.
Tvrdka Delich Umberto
javlja da
gosp. Rakun Josip ni
več pri njej uslužben kot potnik in jo kot tak nima pravice zastopati.
n t	barva, plesira in
7n II lil lirah kemično »naši LB V 1»** Ul Bi! obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Psljanski nasip 4-6. Šeleuburgova 3 T*le!#n št. 22-72.
SCHNEIDER & VEROVŠEK
Trgovina z železnino
L i u B 1 J A N A
NA DROBNO
NA DEBELO
Po kratki, mučni bolezni je danes umrl naš ljubi in nepozabni
Alojzij Fuchs
juvelir
Pogreb se je vršil v četrtek dne 9. t. m. ob pol treh »a viško pokopališče.
V Ljubljani dne 7. decembra 1943.
Avgusta, žena;
Duša, Marjan, Darinka, otroci;
Marija, mati; bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
GOSTILNA LOVŠIN TOČI IZVRSTNA NOVA VINA
Filr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Fiir die Druckerei >Merkur< A. G. —
Za tiskarna »Merkur< d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.