sLo\>ensk<\
R2AVA
LE ZNACAJNIM LJUDEM LAHKO ZAUPAMO VODENJE DRŽAVE..."
(I A
LETNIK XL VII
JANUAR-FEBRUAR 1997
POSEBNA SVETOVNA ZIMSKA OLIMPIJADA V KANADI.
Prizor otvoritvene proslave v SKY DOME
KAREL KRANJC, ZMAGOVALEC ZLATE MEDALJE V Cross country
V	začetku februarja letos je bila Kanada gostiteljica specialnih oliapijskih iger, kjer je prisostvovalo 2588 tekmovalcev iz 38 drlav vsega sveta.Idejo za te igre je Te leta 1961 imel dr.Frank Myden, ki je bil zaskrbljen, da se duševno bolna mladina tizkulturno ne udejstvuje. Vsekakor je ta ideja navdušila ustanoviteljico oliapij-skih iger go.Eunice Kennedy-Shriver(sestra bivšega pred sečnika Z.D.A.-J.FJennedijaj, ki je iaela tudi duševno prizadeto sestro. Prve specijalne olimpijske igre so bile v Chicagu leta 1968 in od takrat naprej je pri teh igrah sodelovalo le ve? kot Bilijon tekaovalcev in prostovoljcev po svetu. Geslo teh iger pa je:' G, da bi zaagal! h če ne sores zaagati, naj bos poguaen pri tea poizkusu!' Koncea januarja je slovenska skupnost z velikia navdušenjem sprejela 16 tekaovalcev in sprealjevalcev iz razni?! krajev Slovenije. Vseslovenski odbor in Belokranjski odbor so jia pripravili 38.januarja večerjo, s kratkia kulturnia pragramos.Skav ti in skavtinje so z ohspijci zaaenjali značke, vsi pa sao jia želeli veliko uspeha.
V	nedeljo 2.februarja je bila otvoritev v Sky Bose v Toro.ntu,katere se je udeležilo veliko število Slovencev ki so navdušeno pozdravili naš? t?i:«Gva]ce s ploskanjem in z vzkliki, ko so predstavili Slovenijo.Oliapijce so pozdravili provincijalni in državni predstavniki in u-stanoviteljica teh iger ga.Eunice Kennedy-Shriver ter Hadj a Coaaneci, ki je dobila zlato aedaljo v gianastiki na oliapijskih igrah leta 1976. Hatc se je otvoritev na daljevala s kulturnia prograso«.
Pod vodstvom organizatorjev so pričeli teiaovati v Col-linguood-u v alpskea saučanju, kjer so dobili slovenski tekaovalci 12 aedalij v alpskem saučanju in 13 aedalij v teku {8 zlatih,8 srebrnih in 9 bronastihj.S ponosom in solzami v očeh sao sledili na televizijskih novicah,ko je prejel prvo zlato medaljo za Slovenijo Karli Kranjc (tek 5 ka) in kako navdušeno in spontano je objel svojega trenerja kar med prograaoa podeljevanja aedalij.Upaao, da naši gostje ne bodo pozabili Hiagarskih slapov, C.H.loner - najvišjega stolpa na sve tu, igre košarke Raptors v Sky Boa-u (kapaciteta preko 68.888i in toplega sprejesa in dobrih želja Slovencev vATorontu in Haailtonu.
V	soboto 8.februarja pa sao se zbrali z veleposlanika g.Karjanoe Majcen-om in njegova soprogo v dvorani Brezmadežne v Hew Jorontu m se tam posioviii od-oliapijcev. Zahvala za tako dobro pripravljeno ekipo in za tako disciplinirane športnike gre direktorju Marjanu Lačen-u, tehničnemu direktorju g.Tosažu Jerebu in šport ner,u direktoju g.Ljubo Hiiičeviču, trenerje a in vsea do ma in tu v Kanadi, ki so na kakeršenkoh način pripomoo I i k predstavi Slovenije k veliki družini oliapijskih držav, Spomniti pa se moramo v Sloveniji obstoječega gi banja "vera in Luč", to je gibanje za starše, ki imajo duševno prizadete otroke in uriulink, ki so že pred BBtiai leti skrbele za take otroke.
Čestitke in iskrena zahvala pa gre vsem športnikom,ki so nas vse« pokazali ne samo aoči aišic ampak delavnost in moč duha!
Eaa Pogačar,predsednica Slovensko-Kanaoskega-Sveta.
ELVIS STOJKO
Elvis Stojko večkratni svetovni prvak v umetnem drsanju je v Mamil tonu, Kanada potrdil svoj primat, ko je kot kot prvi drsalec na svetu v tekmovanju napravil QUADRUPLE SKOK, takoj nato pa "TRIPLE". Stoj kov oče je Slovenec.
PRIMOŽ PETERKA
|aü i *
tn
Brazde 13.febr. 97.
v
Setovra zvezda PRIMOŽ PETERKA prvi Slovenec čez 288 metrov
V odločilnem nedeljskem nastopu je poletel rekordne 283 metre.
Tauplitz - Sad Mitterndcrf - Za Primoža Peterko v smučarskih skokih ni preprek. Tudi krstni nastop na smučar skih poletih za svetovni pokal na Kultu v Avstriji je o-pravil blesteče: po sobotnem 3. mestu je v nedeljo kon-kunkurenco najboljših skakalcev na svetu s prvim slovenskim poletom Čez 288 metrov, prepričljivo ugnal in še za 188 točk povečal naskok pred odsotnim Nemcem dieterjem Theso v skupni razvrstitvi.
Oba dneva poletov na Kulta sta bila na sploh zelo uspešna za naše zastopstvo, saj s so oba dneva imeli v finalu kar po štiri skakalce.
DOBRA EKONOMIJA JE ODVISNA PREDVSEM OD MODRIH IN ZNA ČAJNIH POLITIKOV TER POŠTENIH LJUDI. LE ZNAČAJNIM LJUDEM LAHKO ZAUPAMO VODENJE DRŽA VE, NAŠIH SKUPNIH ZADEV. MODROST IN ZNAČJ STA STVAR NOTRANJEGA, DUHOVNEGA ŽIVLJENJA, KI SE URA VNA V A PO VREDNOTAH. DEMOKRACIJA JE ZA TO EDINI SMISELNI (ASLEDEK SMISELNO UREJENEGA, PLURALNEGA STVARSTVA.
Celovški Zvon, December 1996 iz članka 'Konec Politike'lqor Senčar,st.46.
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscnpoon rtter SIS 00 per year $1.50 nnglc u*ue Advertising JO 45 per agAe hne
Member of Multllngual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multllngual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Letnik In IzdaJateU Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
646 Eudd Ave.. Toronto, Ontario M6C 2T5
Edited by Editorial Board
Urejuje konzordj Slovenska Država
Zastopnika:
Slavko Skobeme	Ludvik Jamnlk
Espanal516	79 Watson Ave.
Castelar 11712)	Toronto, Ontario
Prov. Buenos Aires	M6S4E2
Argentina	Kanada
TELEPHONE # 1416) 766-4848 FAX • (416) 766-7088
Letna naročnina: Za Kanada In ZDA $15.00. Za Argentino In Brazfljo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija. Frandja In druge dntave $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarja pJsec.^ NI nujno da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva In izdajatelja.
SLS sprejela izziv
ŽARE PRKCKU
S podpisom sporazuma med LDS in SLS o skupnem sodelovanju v Vladi RS so se v slovenskem političnem prosloru prišelaodpirati nova, do sedaj še nedi vna obzorja.
Odločitev glavnega odbora SLS je bila zelo težka, po oceni mnogih najtežja odločitev v zgodovini SLS. Vkolikor bo državni zbor podprl predlog vlade z ministrskimi kandidati SLS. bo naša stranka dobila priložnost, da s politiko strpnega premagovana nasprotij med levo in desno politično stvarnostjo sproži pomembne premike v slovenski politični miselnosti.
Brez spremembe političnega pristopa pri razreševanju ključnih problemov v slovenski družbi, LDS in SLS ne bosta mogli uspešno sodelovati v vladi, saj sta stranki v mnogočem zelo različni in marsikdaj popolnoma nasprotnih interesov.
Sprememba pristopa je lahko le politika strpnega premagovanja nasprotij, kot alternativa popolnemu političnemu spopadu, ki sta ga z vztrajanjem na nerealnih
zahtevah za oblikovanje vlade z večino pomladnih strank ob hkratni izgubi večine v državnem zboru, zagovaijali predvsem dosedanji partnerici SDS in SKD.
Nedvomno je politika popolnega spopada vodila le k predčasnim volitvam, ki bi v najboljšem primeru šele čez štiri mesece pripeljala do izvolitve nove vlade in še takrat bi obstajalakarprecejšnjamožnost, da se ponovi sedanji volilni rezultat ali poslabša razmeije v škodo pomladnih strank.
Glede na dejstvo,daprizadevanja za oblikovanjevlade, v kateri bi sodelovale vse tri stranke slovenske pomladi, niso bila uspešna, seje vodstvo SLS odločilo dati prednost predvolilnim obljubam in vstopiti v vlado z navidez nemogočim dejanjem: ponuditi roko nasprotniku.
SLS gre naprej s trdno samozavestjo, da bo v vladi vestno in pošteno uresničevala svoj program in podpirala vse tiste rešitve, ki bodo predvsem koristne za Slovenijo in njene državljane, če pa to ne bo mogoče, bo iz vlade pokončno izstopila.
SLS RAZBILA POMLADNO KOALICIJO
17. februarja sta mandatar za sestavo nove slovenske vlade Janez Drnovšek (Liberalna demokracija Slovenije) in Marjan Podobnik (predsednik Slovenske ljudske stranke) podpisala sporazum o sodelovanju njunih strank v novi vladi Tako je vzpostavljena nova strateška os LDS-SLS LDS bo imela deset ministrov, SLS pa devet. Ti dve stranki bo podprl še Desus, ki ima v državnem zboru pet poslancev. Desus je bil na teh volitvah umetna stranka, ki so jo postkomunisti sestavili zato, da pobere čimveč upokojenskih glasov. Če je bil velika prevara prejšnjih volitev Jelinčič s svojo SNS, je zdaj to bil Desus,
Vse tri stranke novega vladnega predloga imajo skupaj 52 glasov. V opoziciji bodo Janševa SDS in Peterletova SKD ter Kocijančičeva ZL in Jelinčičeva SNS.
Do tega najnovejšega velikega presenečenja na slovenski politični sceni je prišlo potem, ko 6. februarja ni bil potrjen Drnovškov predlog vlade, ki so jo predstavljali člani »levega« bloka. Eden od njihovih poslancev je glasoval proti in po glasovanju je bilo veliko ugibanja o tem, kdo bi to bil in zakaj je to storil. Čeprav je Drnovšek hotel sestaviti vlado s samo enim glasom večine, bi lahko ta vladala obstajala precej dolgo, saj so se poslanci, ki so v strankah naslednicah komunistov, doslej izkazali kot zelo disciplinirani poslanci in bi torej vlada lahko dolgo vladala z minimalno večino.
Že takoj, ko so propadla pogajanja o tako imenovani vladi narodne enotnosti, ki jo je predlagal Marjan Podobnik, je začel Podobnik izjavljati, da je razočaran, ker do te vlade ni prišlo, in da se ne bo več pogajal v imenu pomladnih strank. 6. februarja, ko je bila v državnem zboru razprava o predlagani vladi, se se začele med razpravljanjem poslancev SDS in SKD na eni strani ter SLS na drugi kazati precejšnje razlike. Medtem ko so poslanci SDS in SKD dokaj jasno in ostro opozarjali na značilnosti povsem »leve« vlade, ki bi jo dobili, so poslanci SLS bili v svojih razpravah precej mlačni. Naslednji teden se je Marjan Podobnik intenzivno dogovarjal z Janezom Drnovškom in konec tedna (14. februarja) je bilo jasno, da gre SLS na pot skupaj z LDS. Marjan Podobnik je vtem času dajal dokaj zmedene izjave. Poudarjal je, da mu je žal, ker v vlado ni mogel pritegniti Janševe SDS in Peterletove SKD, čeprav je s temi izjavami šlo za sprenevedanje, saj Drnovšek ne bi pristal, da bi vlado sestavljala njegova LDS na eni strani in tri stranke pomladi na drugi. Podobnik je tudi izjavljal, da ni bilo nobene druge možnosti, zato se je njegova SLS odločila za vstop v vlado ter za »povezovalno vlogo« To, da ni bilo nobene druge možnosti je seveda največja neresnica, s katero poskuša zdaj Marjan Podobnik ogoljufati Slovence. Nastala naveza LDS in SLS je najslabša možnost Tudi, če bi bil izvoljen prejšnji Drnovškov predlog vlade, to ne bi bilo tako slabo, saj bi bila to krhka vlada s katero bi se lahko dogajalo marsikaj, pa tudi odgovornost bi padala samo na postkomuniste. V opoziciji pa bi bile vse tri pomladne stranke trdno povezane
Italje u stni>\ 3
Zdaj pa je Marjan Podobnik razbil pomladno koalicijo in raje šel z nasledniki komunistov. Podobno zgodbo smo morali gledati že po prejšnjih volitvah, ko je šla z Drnovškom Peterletova SKD (s štirimi poslanci Janševe SDS), toda takrat so tri pomladne stranke imele samo 29 poslancev, zdaj pa so jih imele (potem ko je prestopil Pucko) 44. S tem rezultatom v državnem zboru bi morale pomladne stranke iztisniti maksimum. Cela dva meseca po volitvah so sicer zagotavljale, da imajo večino (da so pridobile koga iz »levega« tabora) in da bodo one sestavile vlado, toda ne le, da niso uspele pridobiti nikogar, predsednik države Milan Kučan je za mandatarja predlagal Janeza Drnovška, svojega političnega enojajčnega dvojčka, poleg tega pa so postkomunisti uspeli pridobiti poslanca SKD Cirila Pucka ter z njim večino v državnem zboru (volilni rezultat je namreč bil 45 proti 45).
Že pred volivami so postkomunisti veliko pozornost dajali Podobniku ter njegovi SLS. Najbolj leva občila so o Podobniku pisala dokaj prijazno in z njim pogosto delala intervjuje. Zaradi tega mi je lani enkrat poleti zabrusil, da ga ne skrbi preveč, če Slovenec, predvsem pa Mag, o njem ne pišeta preveč prijazno, saj televizija in druga občila dovolj dobro pišejo o njem. Pravo ofenzivo pa so Drnovšek ter »leva« občila okoli Podobnika delala po volitvah. Na vse pretege so snubili SLS, da zapusti Janšo in pomladni trojček ter se pridruži LDS.
Tisto, kar nas je najbolj zmedlo, je, da je Marjan Podobnik ves ta čas pogosto in dokaj trdno dajal izjave o trdnosti koalicije treh pomladnih strank. Še decembra se je zaklinjal, da SLS sama ne bo zapustila pomladne koalicije Zdaj je požrl izredno veliko število svojih izjav ter Številna načela, ki jih je ves čas poudarjal V zadnjih izjavah sicer govori, da se bo za pomladni program zavzemal v vladi z Drnovškom, toda v to verjetno verjame le on sam. Zadnje dni, ko so potekali zadnji dogovori z Drnovškom, je govoril, da bo z LDS sklenil obširno koalicijsko pogodbo, v kateri bodo zapisani pogoji SLS Toda vse te njegove izjave služijo samo za slepilne manevre. Kruta resnica je, da bo zdaj vlogo figovega lista v postkomunistični vladi namesto SKD igrala SLS. SLS bo prav malo od tega, kar zdaj obljublja, lahko uresničila v vladi Njeni ministri bodo igrali vlogo uradnikov. Čeprav sta Kocijančičeva ZL in Jelinčičeva SNS v opoziciji, je to stanje le na formalnem nivoju, v resnici je »levi« blok trdno skupaj. S pridobitvijo SLS si je za nadaljna štiri leta zagotovil razmeroma mirno vladanje. V tem času bodo nasledniki komunistov dokončali vse glavne tranzicijske procese, kot so lastninjenje ter trdna izgraditev vseh kadrovskih kombinacij s svojimi ljudmi. Kučanova in Drnovškova politika DELI EN VLADAJ je še enkrat požela velik uspeh. Tako kot je bila slovenska politična pomlad usodno razbita zadnja štiri leta (potem, ko je bil razbit Demos in ko je SKD stopila v Drnovškovo vlado), tako bo usodno razbita še naprej. Že zdaj je bilo polje slovenske pomladi zaradi politike SKD in zaradi politike okoli časnika S/ove/iec zelo opustošeno Te dni smo priča novi kataklizmi, ki tako rekoč usodno

Nadaljevanje s straai 2.
uničuje še zadnje ostanke in upe volilnega telesa, ki je bilo že prej pol stoletja preganjano, zapostavljeno in zaničevano.
Kaj je vodilo Marjana Podobnika, njegovega brata Janeza ter druge v SLS, da so poteptali vsa svoja toliko poudarjana načela? Ali samo bolestno hlepenje po položajih, ali še kaj drugega, bo morda jasno v bližnji prihodnosti? Dejtvo je, da je obstajala možnost, da vlado sestavijo pomladne stranke, toda Marjan Podobnik, ki je bil predviden za njenega predsednika, se je raje odločil za komunista Janza Drnovška Raje se je odločil za podrejeni položaj. Raje bo s svojim sodelovanjem še naprej omogočal nadaljevanje vladanja komunističnih naslednikov. Raje se je odločil za še bolj usodno razbitje »desnega« tabora. Marjan Podobnik bolj zaupa, kot mi je nedavno dejal, Janezu Drnovšku, kot komu drugemu. Tistemu Janezu Drnovšku, ki so mu komunisti vsa ta leta izgrajevali podobo, ki je mnoge prevarala. Dobesedno obsipani smo bili s pisanjem ter govorjenjem, da Drnovšek ni obremenjen s komunizmom, da gre za svetovljana in da je leta 1989, ko je na volitvah za predsedstvo Jugoslavije kot neznanec premagal znanega komunista Marka Bulca, bil »izstreljen v vesolje«, kot je sam zapisal v svoji knjigi Moja resni ca.
V resnici je Janez Drnovšek delal premočrtno komunistično kariero. Leta 1977 je nekaj časa delal na veleposlaništvu v Kairu. Na veleposlaništvu so v tistih trdih komunističnih časih lahko delali le sodelavci Udbe. Leta 1982 je postal direktor zasavske Ljubljanske banke, leta 1986 pa delegat v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine. Vse to je lahko bil le kot preverjen komunistični kader Leta 1989 je kot širši javnosti neznana osebnost kandidiral proti Bulcu in kot »Nebulc« zmagal. Njegova kandidatura je bila v tistem času: ko je bila demokratizacija že zelo daleč, začetek cele vrste velikih prevar Lansko leto je celo Danilo Slivnik v knjigi Kučanov klan nasedel na izvrstno izdelano Drnovškovo podobo in Kučana ter Drnovška prikazoval kot velika politična tekmeca. Ko smo že mislili, da se je slovenski politični prostor že precej očistil, smo zdaj priča novim presenečenjem. Prevaram ni konca ne kraja. Janez Janša in Lojze Peterle sta se že precej ostro odzvala na Podobnikovo dejanje. Peterle je dejal, da bo to vlada dveh nezanesljivih ljudi. Upajmo, da bosta zdaj SDS m SKD, skupaj s Cerkvijo, strnili vrste ter poiskali novo možnost za novi slovenski časnik. Po propadu Slovenca »desni« politični prostor nima svojega dnevnika in ena najočitnejših težav zadnjih mesecev je vzpostavitev hude medijske blokade.
Ljubljana. 18. februarja 1997
Ivo Žajdela
STALIŠČE SDS DO NOVE KOALICIJE
Po opisu razvojnih dogodkov od 27.11.96, ko so tri po-aladne stranke (SLS,SKD in SIS) podpisale sporazua o sodelovanju, potea, ko se je pri glasovanju v parlaaentu z Puckotovia izstopa» iz SKD in naknadni« nepoznani® glasa» iz Drnovškove koalicije v koalicijo poaladnih strank, vpostavilo ponovno razaerje v parlaaentu 45:45, t.j. reais, poročilo SIS nadaljuje:
* V takšne» položaju je 16. februarja 1997 glavni odbor SLS sprejel sklep o vstopu v koalicijo z LDS in Desusoe (upokojenci). Pri tea ni sprejel nobenega sklepa o odstopu od sporazuaa s SDS in SKD, niti o svoji naaeri ni pisaeno obvestil obeh partneric. Za sklep najprej izvršilnega in nato glavnega odbora S.S sao izvedeli iz javnih občil.S£ na podlagi izvršenih dejstev ugotavlja, da je sklep glavnega odbora 3.S o koalicijski povezavi s SLS in Desusu treba razuaeti kot enostransko in aoralno sporno dejanje prekinitve "Sporazuaa o sodelovanju SLS, SIS in SKD in o koordinaciji njihovih poslanskih skupin v Drlavnea zboru"
Debata v državnem zboru
Marjan Podobnik je v parlaaentu pred tajniai volitvaai v petek 28. februarja povdaril željo SLS, da bo podpis sporazuaa poaenil presekanje blokade.Verjaae, da bodo na osnovi podpisanega dogovora uspeli uveljaviti stališča Slovenske ljudske stranke. (S TEH JE PREDSEDNIK SLS POUDARIL,DA BI V PRIMERU, ČE BI PRIŠ.D Ki ODSTOPANJA OD PROGRAM, KI STA SA QBE STRANKI SPREJELI, OBJAVLJENEGA, ALi iGRDA TUDI TAJNEbA, SLS IN NJIHOVI HINIS-TRI OD SODELOVANJA V VLADI ODSTOPILI.
V isenu SLOVENSKIH KRŠČANSKI BEffiKRATOV so govorili predsednik Peterle, poslanca Mozetič in Schifrer. Lojze Peterle je v ugovoru Marjanu Podobnih zanikal,da bi se krščanski deeokrati v odločilni pogajalski noči za hrbtoa SLS pogajali z LDS.
Marian Shifrer je povedal, da Slovenci v tujini aenijo, da bo s takšno koalicijo nstala nepoppravljiva škoda in izraJajo razočaranje, ker v njej ni ainistra brez listnice, ki bi skrbel za njihove interese.
Kritičen je jasno bil tudi predsednik SIS, Janez Janša, ki je senil, da poslanci pred seboj nissajo nobenega vladnega prograaa Ln da so podpisniki pogodbe 3.S-LDS prepisali iz prograaa S>5. Podvoail je v uspešno vladanje te koalicije. Poslance SLS je priaerjal z Jelinčičevi»! narirmalicti.
Sledile so replike in zvečer oh 18:3 je prišlo na vrsto tajno glsovanje, ki je odobrilo ainisterske kandidate z 52 glasov 2A in 37 poslancev PROTI, kar je dalo vladi leqitianost.
Sklep glavnega odbora SLS
Predsednik SLS Marjan Podobnik je predsednika SDS Janeza Janšo in predsednika SKD Lojzeta Peterleta obvestil, daje glavni odbor SLS na svoji seji dne 16.2. 1997 sprejel naslendji sklep:
Glavni odbor SLS ugotavlja, da na podlagi sporazuma med strankami slovenske pomladi ni prišlo do oblikovanja skupne vlade.
Na podlagi večinske odločitve članov glavnega odbora SLS, da SLS oblikuje vladno koalicijo z LDS, ugotavljamo, da ne moremo več sodelovati pri nadaljnem uresničevanju Sporazuma o sodelovanju strank slovenske pomladi glede podpore usklajenemu predlogu za sestavo vlade.
Predsednik Marjan Podobnik posebej poudarja, da je SLS naredila vse za oblikovanje vlade narodne enotnosti oziroma uravnotežene vlade, v kateri bi sodelovale vse tri ali vsaj dve stranki slovenske pomladi.
SLS zavrača očitke, daje enostransko prekinila sporazum strank slovenske pomladi, oziroma da se odreka "volilnemu programu slovenske pomladi". SLS ocenjuje, daje bil neuspeh pri oblikovanju skupne vlade strank slovenske pomladi v veliki meri, žal, posledica premajhne pripravljenosti za sodelovanje s strani SDS in SKD.
Odločitev SLS je zato konkretna in v skladu z vol ilnimi obljubami, v katerih se je SLS zavzemala za aktivno sodelovanje v vladi Republike Slovenije.
PREDSTAVNIK SLS ZA TISK JAKA SEVER
KAJ JE TOREJ IZHOD IZ TAKEGA POLOŽAJA?
Miogi Slove «d živimo tisoče kilometrov oddaljeni od političnega pozorišČa v a ail domovini. Res Je, da v moderni doH maožkaih medijev: Časopisov, radi«, televizije, telefona, faxa, interacts, E-maila ia osebaih medsebojnih zvez, dobimo površno sliko o življenju v aaJU rodni domovini, vendar je dostikrat vse to navito v meglo, propagando, pogostoma neobjektivao, včasih celo lažnjivo. Ver smo zahtevali pravico do glasovanja na državnih volitvah, se moramo potruditi, da bomo pravilno informirani in tako pametno oddali svoj dragocen glas. Odgovor: za politiko se ne zanimam, pomeni odpovedati se državljanski pravici in dolžnosti, kar je dostikrat le izgovor, ki pomaga k zmagi tistim, ki disciplinirano volijo in tako pripomorejo ohranjati status quo, tj. staro nomenklatura ZATO JE NE DEMOKRATSKO LJUDI POZIVATI NAJ SE V POLITIKO NE VTIKAJO V kolikor je to mogoče, poskušamo v našem časopisu objektivno posredovati vsestranski political razvoj v domovini. Tako se tistim Slovencem v zdomstvu ,ki jim je mar usoda aaša mlade države audi možnost konstruktivnega sodelovanja pri demokratičnem procesu mlade SLOVENSKE DRŽAVE. To se zlasti tistim, ki smo se za njeno rojstvo borili nad 50 let Ni nam namreč vseeno,kaksna naj ta država bo. K zadnjemu razvoju koalicije SLS-LDS postavljamo aekaj vprasaaj, katerih odgovori aaj aam bodo vodilo pri odločanju naših simpatij ali podpora eni ali drugi stranki v Sloveniji.
Pri tem se moramo zavedati, da politična nestabilnost neke države škodi njenemu ugledu v svetu in njenemu gospodarskemu razvoju, ki lahko povzroči celo razpad države in posledično priključitev iste v že iz zgodovine poznane formacije. To bi bilo za Slovenijo usodno. Politična pozicija 45i45 v zakonodajnem zboru predstavlja tako nestabilnost KAJ JE TOREJ IZHOD IZ TAKEGA POLOŽAJA?
NOVE VOLITVE, ALI KOALICIJA VEČINSKIH STRANK!
Nikjer ni poroštva, da bi nove, drage volitve bistveno spremenile strankarsko uvrščanje. Podalj&le bi nestabilnost in politično agonijo/Tudi narod si jih ne M
Tako preostaja KOALICIJA! A za kako ceno?
SLS je pred volitvami (podobno kot druge stranke) dajala številne obljube. Ali bo te obljube lahko izpolnjevala kljub morebitnim tajnim dogovorom v koaliciji?
SLS je v zadnjem času pred volitvami tudi sklenila povezovanje s tremi uglednimi organizacijami, ki se borijo za pravno državo Slovenijo: (glej programe na str.10.)
1.	CIVILNA INICIATIVA, nad 150 visoko izobraženih podpisnikov za pristop k SLS, ki odločno nasprotujejo nepotrebnemu trošenju in korupciji pri javnih financah.
2.	CIVILNA DRUŽBA: skupina 14 društev, ki nasprotujejo "sedanji tranziciji" real-socialističnega totalitarizma (glej na str. 10.).
3.	RAZVOJNI SVET SLOVENSKEGA NARODA, sedem (ali šest?) vrhunskih akademikov slovenske družbe (glej na str. 10), ki med drugim zagovarjajo moralno odgovornost nosilcev javnih funkcij.
Vse te skupine in poedince veže SKUPNI IMENOVALEC: Moralna preobnova slovenske družbe, zagovarjati pravno DEMOKRATSKO DRŽAVO SLOVENCEV, ki bo spoštovala slovensko ustavo, se borila proti korupciji, kraji, goljufiji, divjemu lastninjenju, proti gospodarskemu in političnemu kriminalu, se zanimala za problematiko Slovencev v Svetu. Tak program BREZ ZADRŽANJA PODPIRAMO Sprašujemo se pa ali so voditelji SLS sklenili koalicijsko pogodbo z preoblečenem! komunisti z odobravanjem teh skupin? Če so ti (CIS.CDS inRSSNi®* koalicijo »pristali, potem morajo že imeti razlog za to odločitev, Čeprav začetni znaki koalicije kažejo, da se bodo SLS morali zadovoljiti le z 8 drugorazrednimi ministerskimi resorji in prepustiti važnejše LDS-ovcem.
V tej situaciji dajemo po ameriškem običaju vladi
(in SLS) 100 dni, da dokažejo, da je sporazum iskren
in da so pripravljeni obljube dane v prid slov.
naroda uresničevati	_T . . ,, c „
Uredniški odbor S.D.
Slovenska kultura je aastajala v stičišču evropskih kultur. Totalitarni sistem je to kontinuiteto prediail ia vsilil aam tuje vrednote.
Plebiscitarno smo se odločili za svojo državo. Zadnji dogodki v parlamentu da žejo, da to ai več Usta država, ki si jo želimo. Liberalistična tranzicija pri aas, takšna kot je, pomeni nadaljevaaje miselnosti prejšnjega totalitarnega birokratskega sistema, ki ni bil nikoli naklonjen slovenski biti.
Ugotavljamo, da odločanje o usodi Slovenije ni vec"v rokah Slovencev, zato aas je strah živeU v taksnih državi.	KLUB KULTURNIKOV PRI SLS
KARANTANSKI PANTER SLOVENSKI GRB!
Še iz časov rimskega Norika so se na območju Vzh. Apl ohranili številni kamni, na katerih je vklesana podoba panterja. Najbolj značilen med njimi je nedvomno kamen, vzidan nad portalom stolnice pri Gospe Sveti na Koroškem. Na njem je vklesana trta, rastoča iz vaze, na njej nekaj ptic, obdajata pa jo panterja, ki držita rog izobilja (cornucopia).
Omenjeni kamen je rimski (2. stol.) in odseva zgodnjo krščansko simboliko: trta kot drevo življenja, vaza kot posoda milosti, ptice kot duše panter kot simbol vstalega Kristusa, rog izobilja kot simbol raja.
Panter je postal simbol Kristusovega vstajenja po stari antični zgobi, češ da spi v votlini tri dni (kot Kristus v grobu), potem vstane zarjove z močnim glasom, da ga slišijo vse živali, le zmaj (Satan) se v strahu potuhne v svoj brlog; obenem spusti panter iz žrela neizmerno sladak vonj, ki da se razširi po okolici; živali se temu vonju (Božja beseda) ne morejo upreti in sledijo panterju (Kristusu), da jih ujame, ker jim je prijatelj.
Fiziologova knjiga je postala najpomembnejši vir oblikovanje poznejših krščnskih simbolov. Bila je znana tudi v rimskem Ogleju, iz katerega se je širilo krščanstvo na območje Norika in sploh vzhodnih Alp.
Kmalu po zatonu Rimskega cesarstva je v Noriku propadlo tudi tamakajšnje krščanstvo, četudi se je nekaj krstjanov še ohranilo. Samostojna Karantanija, ki se je oblikovala okoli leta 570, je poganska država. Njeno pokristijanjenje se začne
dr. Jožko Šavli
šele okoli 750, in tedaj znova zaživijo stari krščanski simboli.
V	prvem obdoju krščanske Karantanije se je oblikovala tudi značilna domača kultura, ki so jo arheologi poimenovali Kotlaška kultura (po znanem najdišču Kottlach onstran Semmeringa). Trajala je od 8. do 11. stl. in njene najdbe nosijo značilne krščanske simbole, med katerimi izstopa še zlasti panter v stilizarni podobi. Skoraj gotovo je bil v tem obdobju omenjeni rimski kamen s panterjema vzidan nad glavnim vhodom v cerkev pri Gospe Sveti, stolnico Karantanije, in dobil na ta način značilnost grba.
V	10. stol. je bila ustanovljena velika vojvodina Karantanija, ki je obsegla tudi krajino Verona (Benečijo). Da je imela za bojni znak in tudi na svoji banderi panterja, sklepamo tudi iz tega, da se je panter vse do danes ohranil na nekaterih grbih Benečije in sicer z imenom "la Doce" (sladka), ki spominja na njegovo zgodbo p sladkem vonju. Kot grb se panter prvič pojavi na pečatu mejnega
grofa Otokarja III v Karantanski krajini. Ko je ta krajina 1180 postala samostojna vojvodina, je kot sosednja Koroška še vedno imela črnega panterja. Leta 1246 pa ga je morala opustiti. Ta krajina in vojvodina, ki je dobila potem ime Štajerška, je privzela belega panterja na zelenem ščitu, kot ga ima še danes.
Na Koroškem se je črni panter obdržal v grbu da zatona domače vojvodske rodbine, do 1270. Češki kralj Otokar II., ki je za nekaj let zavladal nad Koroško in drugimi našimi deželami, je privzel nov
koroški grb, kot ga ina dežela še danes. Takšno stanje je trajalo potem stoletja. V 19. stol. so pod francosko zasedbo uveljavili tkm. slovenske barve, ki so bile v bistvu ruske. Tedaj se je začel tudi narodni preporod, v katerem je bila vodilna dežela Kranjska.
Leta 1848 so omenjene barve utemeljili s tem, da so povzete po kranjskem grbu, kar so na Dunaju sprejeli. Dejansko pa sta bili temeljni barvi kranjskega grba le bela in plava, pred tem zlata in plava, in ne: bela rdeča in plava. Tribarvnica v tej sestavi je bila nekak protiutež nemški, prava tako izmišljeni tribarvnici: zlata, rdeča in črna. Torej slovanske barve proti germanskim, kakor je tudi potekal ideološki in nacionalni spopad.
Leta 1918, ob nastanku kraljevine SHS, so se v Ljubljani spominili da so bili grofje ali knezi Celjski v rodbinski zvezi z bosanskimi. Kotromaniči in srbskimi Brankoviči, zato so jim hitro našli slovensko poreklo in jih naredili za srednjeveške predhodnike jugoslovanstva. Obenem so njihov grb, izvirno vovbrški, privzeli kot slovenski zgodovinski grb. Po drugi vojni ga je v smislu nove mode "nazaj k naravi" zamenjal lik Triglava, obdan po ruskem oz. sovjetskem vzorcu v dvema snopoma klasja in nekaj lipovih listov.
Današen "grb" Slovenije je nekakšen sklop predvojne in povojne jugoslovanske Slovenije. Žal ne ponazarja njenega resniočnega zgodovinskega in državnega izročila, ki nam ga sosedje, ker njim samim manjka, tako vztrajno odrekajo.
Čas, najstrožji razsojevalec
Akademiki Ušeničnik, Veber in Pitamic neizbrisno člani SAZU
Iz seznama članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti so po drugi bra. Svinčeni časi, kot jim pravimo, ko se nam oko ozira v polstoletno pretek-svetovni vojni iz političnih razlogov bila izbrisana imena odličpih Slovencev, lost, so po ideološki in politični volji njenih oblastnikov morali zaznamovati tudi akademikov: dr. Leonida Pitamica, dr. Aleša Ušeničnika in dr. Franca Ve- najvišjo znanstveno ustanovo Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Ušeničnik (rojen v Poljanah nad Škofjo Loko 1868, umrl v Ljubljani 1952), filozofom in teologom najznamenitejše ime. Izdal je Sociologijo (1910), Uvod v krščansko sociologijo (1920), Socialno vprašanje (1925), Socialno ekonomijo (1926), Knjigo o življenju (1916), Kulturno-politična predavanja (1919), Uvod v filozofijo l-II (1921, 1924), Ontologijo, Vzgojeslovna načela. V filozofiji je bil predstavnik neotomizma, profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani, redni član SAZU je bil od njene ustanovitve leta 1938.
Filozof Veber (rojen v Gornji Radgoni 1890, umrl v Ljubljani 1975) je bil dopisni član SAZU od maja leta 1940, na Univerzi v Ljubljani pa profesor modroslovja. Med mnogimi deli so pomembnejša naslednja: Sistem filozofije I. (1921), Uvod v filozofijo (1921), Problemi sodobne filozofije (1923). študija Znanost in vera (1923), Etika (1923), Analitična psihologija I. in Očrt psihologije (1924), Estetika (1925). Kot učenec Meinonga je razvijal njegovo »predmetnostno teorijo« (Etika, Problemi filozofije, Vprašanje stvarnosti).
Pitamic (rojen v Postojni 1885, umrl v Ljubljani 1971) je bil slovenski pravnik in diplomat; prvi dekan pravne fakultete Univerze v Ljubljani (1919/1920, spet dekan v študijskem letu 1940/41, potem vse do upokojitve 1952 redni profesor), redni član SAZU od njene ustanovitve. Poleg temeljnega njegovega dela o »Državi« (v slovenščini 1927 v angleščini 1933, ponatis v slovenščini 1996) več drugih knjižnih izdaj in okrog 70 monografij, člankov, razprav in ocen, ki jih je pisal in objavljal v več jezikih (zlasti v sloven-
ščini, nemščini in angleščini). O njegovem pomenu pričajo tudi priznanja in članstva v znanstvenih in strokovnih organizacijah, ustanovah in društvih. Med najpomembnejša priznanja in članstva sodijo častni doktorat Katoliške univerze v Washingtonu, častno članstvo v Filozofski akademiji Univerze v Georgetownu in v ugledni American Bar Association, članstvo v Mednarodnem inštitutu za javno pravo v Parizu, v Mednarodni diplomatski akac! miji v Parizu, v Ameriškem društvu za mednarodno pravo in v Slovanskem i» itutu v Pragi. Priznanja je prejemal tudi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu
Junija 1948 Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije iz političnih razlogov ni potrdil Pitamica, Ušeničnika in Vebra za redne člane SAZU. To je pomenilo, da jih ni več na seznamu akademikov, ki so potrditev dobili. Poslej jih med akademiki preprosto ni bilo, ne da bi bilo z besedico pojasnjeno, kakšni so bili razlogi za takšno odločitev.
Sredi decembra 1996 so člani SAZU na svoji skupščini pod predsedstvom prof. dr. Franca Bernika soglasno sklenili, da brez omejitev in v celoti posmrtno rehabilitirajo vse tri zaslužne akademike (op. Pitamic je že od leta 1988 v Letopisih SAZU spet vključen v seznam pokojnih akademikov). Konec novembra 1996 je izšel še ponatis odličnega dela enega izmed rehabilitiranih akademikov - Pitamičeve »Države«. Dr. Marijan Pavčnik, ki je strokovno uredil ponovno izdajo, je v začetku spremne besede zapisal:
»Leonid Pitamic je klasik slovenske pravne znanosti. Je sinonim za mar-kantnega in mednarodno uveljavljenega pravnega znanstvenika, za matičarja in prvega dekana Pravne fakultete v Ljubljani, za izvrstnega in široko razgledanega pedagoga, za nadstrankarsko opredeljenega politika in diplomata, za osebno skromnega, vernega in strpnega človeka, za žlahtnega in dostojanstvenega gospoda. Pitamčev akademski, znanstveni in poklicni vzpon
jz
je bil bleščeč in hiter.«
Družina 3./1997. str. 17
A.M. SLOMSEK
KMALU PROGLAŠEN
ZA BLAŽENEGA
RIM, 13. - Kongregacija «a svetnike v Rimu je 4. februarja letos soglasno potrdila cudeze knezoskofa aniona Martina Slomška Na tej seji je bil navzoč tudi papež janež Pavel II. S tem je zvečine končan
postopek Slomškove beatifikacije, ki je trajal 70 let, zato lahko kmalu pričakujemo slovesno razglasitev knezoskofa Antona Martina Slomška za blaženega. Tako se uresničujejo papeževe besede, ki
jih je izrekel ob pastoralnem obisku v Sloveniji od [7. do 19. majo lani, da se postopek Slomškove beatifikacije srečno približuje koncu.
NAJ POČIVAJO V MIRU!
PITTSBURGH POST-GAZETTE ■ THURSDAY, JANUARY 2, 1997
DUŠAN KLEMENCIC
28.januarja je v Suelphu blizu Torcnta nenadoaa usti Dušan Kleaencic, ugleden član kanadske slovenske skupnosti.
V	Stoaazu na Vipavske® se je leta 1939 v dobri krščanski družini rodil kot drugi od šestih otrok. Leta 1957 je dokončal gianazijo v Ajdovščini. V Ljubljani je di-ploiiral na fakulteti za strojništvo. Kaaiu po končanea študiju pa je odšel v tujino.
V	Toronto je dospel leta 1967. Pri Viktorju in Pavli Trček, zdaj že oba pokojna, je našel drugi doa in se pridružil slovenski skupnosti.Župnija Marije Poaagaj au je nadoaestila ljubljeno doaačo župnijo.Po kratki zaposlitvi v svoji stroki je prevzel posle upravnika sloven ske banke J.E. Kreka. Pred nekaj leti se je uaaknil iz javnosti in si z Ženo Heleno ustvaril prijeten doa v ftc tonu, kjer sta oba uživala spoštovanje kanadske in slovenske skupnosti.
61oboko veren je ljubil Cerkev tudi v novea okolju. Pri Mariji Poaagaj je 22 let vodil cerkveni pevski zbor. V zadnjih delavnih letih se je dobro uro vozil iz Actona k pevskia vajaa in cerkvenia opraviloa. Zadnjih sedea let je vodil pevski zbor v župniji sv. Jožefa v Actonu in vpeljal štiriglasno cerkveno petje,ki ga prej angleš ki zbor ni poznal. Ves je živel za cerkveno bogoslužje. Njegova zadnja želja je bila naj au iz doaovine čiapreje pošljejo Sallusovo skladbo:"Glejte kako uaira Pravifni", da jo nštudira za letošnjo Veliko noč. Bil je član župnijskega pastoralnega sveta. Kot zaveden član Koluabovih vitezov je z njiai sodeloval pri dobrodelnih akcijah.
Pogreb v Actonu je bil dokaz spoštovanja do pokojnika. Pravijo, da v Actonu že desetletja ni bilo takega pogre ba. Dušanov dolgoletni prijatelj Tine Batif, župnik pri Mariji Poaagaj je soaaševal s petiai duhovniki in vodil pogrebne obrede. Med njiai je bil brat Drago, ki je z brati in sestraai prišel iz Slovenije po zadnje slovo. Na koru sta pela dva zbora-angleški in slovenski. Dolga pogrebna procesija je pričala o sožitju in solidarnosti ljudi različnih jezikov in kultur a iste vere in upanja Zunaj aesta na položnea griču,kjer je na pokopališču do nedavno stala stoletna lesena irska cerkvica,je Dušanov zadnji doa na zealji.Vzvišen nad dolino in aestoa je ta kraj, kjer v airu preproste narave, daleč od rodne zea-lje.čaka Vstajenja njen zvesti sin Dušan.
Župnijska hranilnica in posojilnica "Slovcnia"
Vaju nudi razne finančne usluge. Posojila za liiSe, avtomobile, potovanja, Študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najviSji možju stopnji.
Poslužite se naše slovenske finančne ustanovel
URADNI: URE
725 Brawn's Una, Etobicaka, Ontaria M8W 3V7 Tal: 416 255-1742 Fax: 416 255 3871
Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. -4:00 p.m.
Thursday - Friday.......................9:30 a.m. -7:30 p.m.
Saturday.....................................9:00 a.m. - 12 noon.
61S Manning A*»., Taranta, Ontaria M6G 2V9 Tal: 416 S31-S475 Fax: 416 S31-M33
Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. - 4:00 p.m.
Thursday - Friday.......................9:30 a.m. -7:30 p.m.
Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon.
Villi Slovenii
23 Delawana Drive, Hamilton, Ontario L8E 3N6 Tel: 90S S78-7S11 Fax: 90S S78 S130
Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m.
Friday..........................12:30 p.m. -7:30 p.m.
Saturday........................9:00 p.m. -12 noon.
Dtm lift, Etobieak« Ontaria
(For rs*iJenft only)
Wednesday............3:00 p.m. - 4:00 p.m.
JOSEPH PUVN1NSIC
Professor with roots in native Slovenia
By Gary Rotstein
Post-Gazette Staff Writer
Former university professor Joseph Planinsic hadn't been inside his native Slovenia for half a century, but he never lost his focus on the land where he learned to climb mountains and opposed Nazi and Communist rule.
Mr. Planinsic, a political science professor at Duquesne University in the 1960s and California State University throughout the 1970s, lived to see the former Yugoslav province become independent in 1993.
"He was very happy about that. He had always dreamed about it," said his wife, Claudia, a woman 16 years his junior whom he met in a Trieste, Italy, photography studio.
Mr. Planinsic, who had hoped someday to revisit Slovenia, where he still has relatives, died of cancer yesterday in his Sheraden home. He was 81.
He had once defeated death. During World War II, he was a member of the Slovenian resistance, which opposed Communist efforts to take control of a centralized Yugoslavia but more immediately had to struggle against German occupation.
He was imprisoned by the Nazis for his activities and sentenced to death by firing squad, but his friends helped him escape the night before the scheduled execution via motorcycle to Italy.
Mr. Planinsic, a master of eight languages, already had a law degree at the time. He resumed studies in Rome as the war ended to gain a doctorate in political science.
He had hoped to become a diplomat, and served a short time as Royal Yugoslav Vice Consul in Naples before Tito's communists assumed control of the Yugoslav government and removed him.
A European renaissance man who climbed the tallest peaks of the Alps, acted in two Italian films and
Joseph Planinsic in 1975
sang with a tenor voice that pleased listeners over his lifetime, Mr. Planinsic taught in Trieste before he and his wife emigrated to the United States in 1955.
After studies at the University of Chicago, he obtained a teaching job at Duquesne University about 1962. He settled into life there and at California State University while also writing for a national publication dedicated to Slovenia.
Academics and arts-were his shared pleasures. At home, he would tutor his son in Latin and sing duets with his wife. To colleagues, he was a well-organized devotee of liberal arts who talked passionately about his homeland.
After his formal retirement about 1981, he taught Slovenian in classes around Western Pennsylvania and taught linguistics part time at the University of Pittsburgh.
Through thé years, he corresponded and visited with his old friends who had migrated to Canada, South America and elsewhere and never forgot their dreams for a free Slovenia.
In addition to his wife, he is survived by a daughter, Erika Gins-burg of Rockville, Md.; a son, Dr. Raymond Planinsic of Sheraden; two granddaughters; and numerous relatives in Slovenia.
Visitation will be from 2 to 4 and 7 to 9 p.m. today at the Hershberger-Stover Inc. Funeral Home, 170 Noble Ave., Crafton. A Mass of Christian burial will be celebrated at 9:30 a.m. Friday in the .Church of the Ascension, Berry Street in Ingram.
John E. Krek's Slovenian Credit Union Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka
Canada's first Slovenian Credit Union
Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi
OFFICE HOURS / URADNE URE
747 Brown 's Lina Etoblcoka. Ontario M58 3V7 (416)252-6527
Monday
Tuesday
Wednesday
Thursday
Friday
Saturday
10 am -4 pm 10 am - 8 pm 10 am -4 pm 10 am -8 pm 10am -8pm 9 am -12:30 pm
DR. JOZE PLANINSIC
PITTSBURGH, Pa. - Na Novega leta 1997 je umrl za rakom dr. Jože Planinšič, 81 let stari rojak iz Štajerske. Študiral je na ljubljanski Univerzi. Bil je član akademske organizacije Straža, katere duhovni vodja je bil prof. dr. Lambert Ehrlich. Celo življenje je dr. Planinšič ohranil močno ljubezen in spoštovanje do dr. Ehrlichia. To ne le zaradi Ehrlicho-ve močne vere in dela za versko poglobitev mladine, ampak tudi zaradi njegovega nesebičnega dela, ljubezni in podpore do trpečih, bolnih in zapuščenih. Saj je dr. Ehrlich stalno razdal svojo mesečno plačo potrebnim, da je sam ostal reven »kot cerkveni miš«, kot je škof Lenič zapisal o njem.
Ehrlichov zgled je Planinšič ohranil do smrti. Kot študent na ljubljanski univerzi je sodeloval proti okupaciji nacistov in laških fašistov, še bolj pa proti komunističnim načrtom.
Jože Planinšič se je vrgel na študij na univerzi v Rimu. Kasneje je učil na slovenski šoli v Trstu. Z ženo je odšel v Združene države leta 1955. Tu je nadaljeval s študijem na univerzi v Chicagu. Po končanju vseh študij je učil nekaj časa na katoliški univerzi Duquesne v Pittsburghu, nato pa mnogo let na California State University, nedaleč od Pitts-burgha. Znal je več jezikov. Zadnja leta je bil v pokoju. Nekaj let je ob večerih na raznih krajih poučeval mlade in starejše Slovence slovenski jezik.
Bil je mirnega značaja. Malo je govoril o sebi, o študiju in delu. Zelo se je zanimal kljub svoji bolezni o Sloveniji, o volitvah.
Dr. Jože Planinšič naj v večnosti v miru počiva ob tisočih umorjenih Slovencih in Slovenkah. Bog naj mu daj večni mir.	Rev. Jože Cvelbar
646 Euclid Avanue Toronto. Ontario M6G 2T5 (416)532-4746
Tuesday Thursday Friday Saturday
BITI CLAN HRANILNICE -JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU!
11 a.m. - 7 p.m. 11 a.m. - 7 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. -1 p.m.
JEK
SLOVENIAN CREDIT UNION
SERVICES
Chequing
Savings
Term deposits
RRSP
RRIF
Loans
Mortgages
Line-of-Credit
MASTERCARD
Banking machine card
Travel Insurance
Travellers Cheques
USLUGE
Čekovni račun
Hranilne vloge
RRSP / RRIF
Hipotečna posojila
Osebna posojla
Kreditna karta MASTERCARD

90. OBLETNICA KOROŠKE SODALITETE Državni Svetnik dr. VALENTIN INZKO je bil
slavnostni govornik na veličastni proslavi, kjer ie odličnemu občinstvu prikazal" pomen SODALITETE za versko in kulturno družbeno življenje koroških slovencev in vseškopije".
iz njegovega govora, objavljenega v NEDELJI ponatiskujemo odlomek:
Lambert Ehrlich -ustanovitelj Sodalitete
Sf
Duhovniško združenje „Sodali-teto presvetega Srca Jezusovega" je ustanovil leta 1906 dr. Lambert Ehrlich. Bilo je to združenje slovensko govorečih duhovnikov krške škofije. Sodaliteta naj bi pomagala duhovnikom v ascetičnem in dušnopastirskem pogledu. Sodaliteta je kot cerkvena bratovščina skrbela za osebno duhovno oblikovanje svojih članov. Na svojih kvatmih sestankih so duhovniki sproti preučevali pastoralni položaj po župnijah ter razpravljali o duš-nopastirskih potrebah svojih vernikov, utrjevala pa je Sodaliteta tudi medsebojno povezavo med duhovniki.
Skupaj s svojim bratom Martinom, ki je bil tudi bogoslovni profesor sv. pisma, se je Lambert vneto udejstvoval kot svetovalec pri Akademiji slovenskih bogoslovcev. Bogoslovci so objavljali svoje leposlovne spise kulturne, teološke in pastoralne vsebine v listih „Venec", .Lipa" in „Bratoljub".
Z Ehrlichovim odhodom v Pariz.
v Oxford, je postal na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani univerzitetni profesor, središče katoliškega dijaškega delovanja ter pokrovitelj Akademske zveze katoliških akademikov. Koroški slovenski študentje in akademiki so gojili z dr. Lam-bertom Ehrlichom tesne stike ter bili deležni vizij o slovenstvu in krščanstvu. Dne 26. maja 1942 je postal žrtev komunizma. Mo-rivec ga je ustrelil pred Akademskim domom v Ljubljani. Ženske so molile ob truplu na kraju umora v Streliški ulici in omočile svoje robce v mučeni-ško kri.
Sodaliteta slovenskih duhovnikov je oblikovala svojo duhovno podobo močno tudi ob škofu Rožmanu, koroškem rojaku iz šmihelske fare, enem najvidnejših osebnosti Sodalitete. Trilogiji „Škof Rozman", ki jo je izdal dr. Jakob Kolarič v letih med 1967 in 1977 pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu, je dodal značilen podnaslov: „Duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa."
Krona naporov Sodalitete so verski In kulturni domovi na Koroškem.
1.	Dom v Tinjah
2.	Kulturne ustanove v Celovcu
Amerikanci slovenskega pokolenja
(Po prof. dr. EdJJu Gobcu)
The Highest-ranking Slovenian American General Ferdinand Chesarek
Admiral Ronald Zlatoper
Naš tednik, Celovec:	". . . dragocen
priročnik o slovenski dediščini."
Univ. prof. dr. Štefan Slik: ". . . do sedaj najvažnejša publikacija o Slovencih v angleščini."
Božidar Borko, Delo: "Antologija je edinstveno pričevanje o kulturnih dosežkih slovenskih izseljencev v ZDA."
P. Bazilij Valentin, Misli: "Šole v Avstra-liji uporabljajo te odlične učbenike [slovenskega jezika] na svojih tečajih."
Dr. Dragotin Cvetko, vodilni muzikolog: [Šubljev življenjepis] "zasluži prevod v slovenščino."
Žarko Petan, slovenski Vaclav Havel, mednarodno priznani dramaturg in pisatelj in po "eneumnežih" pred kratkim odžagani generalni ravnatelj Radio-TV Slovenije: "Poročila vsebujejo nekaj izjemno zanimivih podatkov in sem jih posredoval kolegom, da bi jih koristih tudi pri naših oddajah."
ODMEVI
Dr. Alojzij Šuštar, nadškof in mecropolit Slovenije: "Vaše delo je po mojem mnenju za nas velikega pomena."
Dr. Anton Trstenjak največji slovenski psiholog in mednarodno spoštovani učenjak: ". . . prof. dr. Ediju Gobcu, v znak spoštovanja in priznanja, ker razširja slavo slovenskega imena po vsem svetu, poklanja svoje delo o ustvarjalnosti Anton Trstenjak."
Dr. Janez Milčinski, bivši predsednik SAZU: "Navdušen sem nad bogastvom gradiva ... in lepo, okusno opremo."
Torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič: ". . . veliko delo."
Msgr. dr. Vilko Fajdiga: "Čudovita knjiga, monumentalno delo, kjer tudi najboljši poznavalec zgodovine in krajev našega naroda najde kaj takega, česar še nikoli ni vedel ali slišal."
Jerry Linenger, M.D., M.S. ,S.M„ M.P.H., Ph.D. (Commander U.S. Navy), Astronaut
South Slav Jounal, London, England:
"Dream Visions - Podobe iz sanj so primeren spomenik umetnostni veličini Ivana Cankarja, kot tudi zelo uspešnemu delovanju Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra kot seznanjevalca sveta s slovensko kulturo."
Ann Landers, novinarka, ki jo čita največ čitateljev na svetu: "Slovenian Heritage - Slovenska dediščina je zaklad."
Ramas Sakadolskis, Voice of America: "Priložena je kopija zgoščenega povzetka vašega predavanja o evropskih naseljencih kot graditeljih Amerike za našo novo programsko serijo MOSAICS . ... Vaše predavanje se je zdelo najprimernejše za otvoritveni program te serije."
Dr. Harold L. En arson, predsednik Cleve-landske državne univerze: "Dr. Gobec nam pomaga doseči tisto globje razumevanje, ki ga naša razklana družba tako obupno rabi."
International Journal of Contemporary Sociology: ". . . Eno najboljših del o izseljenstvu."
SLOVENIJA KRSITELJICA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Hashington-AaeriSko zunanje «inisterstvo je danes znova predstavilo letno poročilo o krSenju Človekovih pravic na svetu. Med kršiteljicaai je ocenjena tudi Slovenija saj oblast nad nekateri«! novinarji izvaja pritiske. Ta ko je bil osenjen priaer aariborskega novinarja Bojana Budje,ki ga oblast toži izdaje državne skrivnosti, o če «er je agencija MOREL objavila poseben koaentar, v kate res smo opozorili, da se prikrito nasilje aed sedij i in novinarji v Sloveniji nadaljuje, čeprav zunanji blišt slovenske deaokracije govori povsea drugače. Državni in prodržavni elektronski in tiskani sediji so te naprej zaprti za neodvisne vire inforaacij,državna televizija in radio sta se naprej v priviligiranea položaju, ko se neposredno napajata iz denarja davkoplačevalcev v obliki zakonsko obvezne naročnine.Tiskani nediji, ki so se prelevili iz bivšega sistesa, ?e naprej obvladujejo aedijski prostor, saj so v novo obdobje vstopili z boga to dedilčino, novonastali strankarski in neodvisni Bedi ji pa propadajo, saj je finančni prepih na oaenjenea te dijskei področju za njih preiofan.
SLOVENIJE NI MED DRŽAVAMI, ki naj bi postale članice NATA
Hashington-Aaeriski poročevalci so izredno zadovoljni s sprejenoB na katerega je naletela Medelaine filbright v Rinu, Bonnu in Parizu in izrazili prepričanje, da bo v podobnee ozračju sinil tudi njen obisk, danes v Bruslju nato pa le v Londonu, Moskvi, Seulu in Pekingu. V ospre dju pozornosti je soglasje zahodnih zaveznikov, da je potrebno zelo pozorno,vendar pa odločno širiti pakt NATO.na obaočje srednje in vzhodne Evrope,pri Čeier osen-jajo saao Madžarsko. Cesko in Poljsko, kot glavne kandi datinjeza članstvo v tej vojaški zvezi. O Sloveniji pa ni bilo govora, kar potrjuje napovedi, da naša država, kljub nenehnia zagotovilo® slovenske oblasti, v krogu držav, ki naj bi prve postale nove članice Nata , ne bo držalo.
Op.ured.:Kako naj bi, ko so pa po Sloveniji strašili z bolleviŠki« sibirskia "Bedekon arazoa",«edtea, ko so po Zapadni Evropi,Nizozeaski,Neaciji,Avstriji, Španiji na televiziji kazali tradicionalnega sv.Miklavža. V Ottani je češki zunanji ainister, Vadav Klauz očital Rofiuno«, da saao obljubljajo desokratizacijo in privati zacijo dežele, a ne naredi ničesar, in jih pozval naj držijo obljube, če hočejo priti v Nato. Ali je aorda Slovenija v pdobnes položaju?
Kanadski ainisterski predsednik Jean Chretien je pa ob tej priliki podprl članstvo v Nato za Čehe, Poljake, Madžare,SLOVENCE, Slovake in Roaune.
COMMUNIQUÉ
J tue F lis
MJ>. for ParkdaU - High Park Canadian Chairman Permanent Jtnni Board on Defence Canada ■ UnJad Stat et
L
J esse F lis
Diputé áa Partial* - High Park Président canadien Communion fermaivw Mixte de Défense la - États-Unis
For Immédiate Release February 11,1997
MOUSC O CHAMBftC OIS COMMUNE« CANADA
JESSE FLIS, M.P. ANNOUNCES HE IS RETIRING FROM FEDERAL POLITICS
TORONTO - Jesse Flis, M P. for Parkdale - High Park announced today that be will not be seeking re-election for the riding of Parkdale-IEgh Park in the next federal election. He represented his constituency from 1979 to 1984 and from 1988 to 1997.
"After 27 years in education and 14 years in politics it is time to devote some quality time to immediate family, extended frunily and friends." His said.
Flis is thankful that he has had two successful careers in his working life span. After being told in 195 S that as a Catholic, he would not be hired to the Public School system in Toronto, he proceeded to not only get employed by the Toronto Board of Education, but to advance quickly to become the first Catholic principal of the Board's elementary public school system.
Flis's greatest contribution was in Spcda] Education, where as teacher, principal, consultant and coordinator, he helped to develop programs for students who were mentally challenged and students with gifted abilities, learning disabilities, emotional problems, and nuhipte handicaps.
On the political side, Jesse Flis is presently the Canadian Chairperson of the Canada-U.S.A. Permanent Joint Board on Defence As the member of the Standing Committee on Foreign Affairs and International Trade and as the former Parliamentary Secretary to the Minister of Foreign Affairs, he has been active in assisting the Canadian government to develop a revised foreign policy, a positive position on NATO enlargement, an original foreign policy for Canada's North
JESSE FLIS, M.P. zagovornik slovenske samostojnosti
SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA
79 WATSON AVE., TORONTO, ONT., M6S 4E2
Toronto,February 28 1997
Rt. Hon. Jean Chretien Prime Ministers Office Ottawa. Ontario K1A OA2
Dear Sir:
It is with great gratitude, that we express our appreciation for your recently supporting the inclusion of Slovenia into NA TO. The position of small nations caught in the crossroad of large ones is always a precarious one.
Membership in NATO will allay the insecurities inherent in small size and allow Slovenia to move forward.restructure and one day become a staunch ally and trading partner with Canada. Your concern for small nations in a distant international context is truly an act of statesmanship.
Once again,on behalf of the Slovenian National Federation of Canada, thank-you.
Sincerely yours, /¡j/,' A "	S-cn^-auK.
"J
lar
Marta Jamnik-Sousa
Odlikovanji iz Vatikana
Ministra za notranje zadeve Republike Slovenije Andreja Štera in predsednika SAZU prof. dr. Franceta Bernika je papež Janez Pavel II. odlikoval z visokim priznanjem: Štera z vitezom velikega križa (z največjo medaljo), akademika Bernika pa z vitezom komendatorja reda sv. Gregorija Velikega (s srebrno medaljo). V navzočnosti vseh slovenskih škofov ter drugih odličnih zastopnikov kulturnega, znanstvenega in družbenega življenja v državi sta odlikovanji v ponedeljek, 20. januarja, v slavnostni dvorani nadškofijskega doma v Ljubljani izročila apostolski nuncij nadškof Edmond Farhat ter ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.
OTTAWA anttl/P>èc*»l Mocfc/td. da rouaai nooaOawbr» des cofWTXjnea nom. K1A QA6 («13)992-293»
., Ulli CMA.1K70
TORONTO
1*1
Sut» 206 Toronto. Omar«
M6A3A6 (416) sao-IMS Fa. (41«) MS420S
SLCXCNSf-H DRZAUA
Pvoe MD. : 4167667088
Mar. 04 1997 09:16
JESSE FLIS, liberal M.P. gre v pokoj.
and an agenda for the newly established Arctic Council, and guidelines to help small and medium size enterprises to penetrate export markets. He has represented Canada around the world participating at international conferences, monitoring foreign elections, fostering technical cooperation programs in Transition Countries and in developing bi-laterai relations with many countries on behalf of the Minister.
In 1983-84, as Parliamentary Secretary to the Minister of Transport, Jesse Flis was instrumental in the development and passage of three major bills: an Act to establish the Canadian Aviation Safety Board, an Act to amend the National Harbours Board and establish the Canada Pons Corporation, and the Western Transportation initiatives Act to facilitate the transportation, shipping and handling of western gram, commonly known as the Crow Rate Bill. He introduced a Private Members Bill for the preservation of our heritage properties, which was later proclaimed into law.
Mr. Flis always placed great importance on national symbols for keeping Canadians united. In 1980, he lobbied the House of Commons and his own caucus to proclaim "0 Canada" as the National Anthem of Canada and in 1996, he persuaded his party to proclaim February I5th as the National Flag Day of Canada.
Being very occupied with foreign affiun, Mr. Flis never forgot his constituents who sent him to Ottawa for four terms. Issues and aa drug addiction, prostitution, environmental clean up, immigration issues, human righta, heritage properties, jobs, etc. are debated at his regular Town Hall meetings. His policy over the 14 years has been that wherever possible, every letter is responded to, and every pbone call is returned.
To work closely with the other three levels of government, provincial, metro and city, Flis introduced the concept of "G-4 Meetings" "The days of buck passing or hiding behind jurisdictional authority are over. Challenges of community safety, day care, child poverty, and unemployment should be everyone's concern" Flis said.
Although Mr Flis is retiring from federal politics, he intends to maintain a keen interest in local, provincial, national and foreign isi
Član Federalnega parlamenta za okraj High park v Torontu g. Jesse Flis je pred par dnevi sporočil svojim volilcem in prijateljem, da na naslednih volitvah ne bo ve£ kandidiral za poslanca . G. Flis je predstavljal driavljane Iligh Parka 14 let.
Poljskega pokolenja, 17 let učitelj in ravnatelj v katoliških Šolah, je bil tudi v parlamentu zelo aktiven v domaČih in zunanjih zadevah. Med drugim je predlagal zakon da je "O Canada" postala državna himnaj predlagal je tudi zakon,da je 15.februar Dan driavne zastave v Kanadi Bil je velik prijatelj Slovencev in je kot Častni gost na Slovenskih dneh, ki jih prireja Kanadsko-Slovenski Svet večkrat pozdravil občinstvo v slovenščini. G. Flis se sicer umika iz Federalne politike,ostal bo pa se vedno zainteresiran v lokalne,provincialne in federalne zunanje zadeve. G.Flisu Želimo slovenski prijatel ji miren - zasluzen odmor.
SLOVENSKO-KANADSKI SVET
Slovenian Canadian Council ¿51 Golfdale Road Toronto, Ontario, Canada M4N 2C2
Toronto, 3rd of March 1997
Rt. hon. jean Chretien, Prime Minister of Canada
Prime Minister's Office,
Parliament Buildings,
Ottawa, Ontario
K1A 0A2
Dear Sin
Recently you have made a statement that Slovenia should be included in NATO.
Canadians of Slovenian origin appreciate very much your support.
We would like to indicate that Slovenia was never part of the Warsaw Pact, as neither was Yugoslavia. As a matter of fact, the former Yugoslavia had a defence agreement with Greece and Turkey, both members of NATO.
Therefore, the Russian opposition to former Warsaw Pact members to become members of NA'iu does not apply to Slovenia.
We would be very grateful If you and the Hon. Minister of Foreign Affairs would continue supporting the inclusion of Slovenia in NATO
Sincerely yours
lima Pogacar,
President of Slovenian-Canadian Council.
ZAPUSTILI SO NAS
•••
DR.ING.VOJKO BRATINA
TONE BERKOPEC
Z Žalostjo v srcu in z lepiai spoaini nanj sao se pošlo vili od pravnika in ekonoaista Toneta Berkopca. Dva dni pred sartjo je v krogu doeačih le praznoval svoj god in rojstni dan. y nedeljo dopoldne,ko je ugasnil,so v dnev ni sobi na aizi še stala darila in v raznih barvah žare le priaule.v zraku so se viseli zvoki pesai, ki so au jih zapeli vnuki. Njihov dedek pa je v spalnici že le žal negiben, bolezen ga je do kraja izčrpala in duša za živela v drugea svetu.
Rojen je bil 1914.leta v Vinici ob Kolpi, oče je preživ ijal družino s Čevljarsko obrtjo. Tone se je skozi gia-nazijo v Novea aestu prebijal z inltrukcijaai. Na ljubljanski univerzi je Študiral pravo, zatea pa na Dunaju se ekonoaijo. Svoji družini je služil kruh pri Zadružni zvezi,ki je bila ustanovljena v duhu socialnih idej J.E Kreka,po drugi vojni pa pri podjetju Slovenija vino in nazadnje v banki, kjer so au spričo strokovnega znanja priznali naziv svetnika. Ob to bežno skico njegovega ži vljenja pa je treba postaviti večjo oznako pokojnikove osebnosti.
Bil je izjeano skrben in ljubeč aož, oče in dedek. Med njia in Člani družine so se pletle tople, pleaenite in trdne vezi, kakor jih v našea etično svobodnjaške* in razrvanea Času poznaao aalo kje. Po svetovnea nazoru je bil kristjan, po politiCnea deaokratičen, po značaju ao žat, pokonfen in sebi zvest. Svojih nazorov ni navzven nikdar skrival in tajil, tudi v težkih in bridkih deset letjih, ki sao jih preživljali, ne. Kljub teau je v pogovorih z drugače aislečiai zaeraj znal obdržati kultur no uglajen in Človeško prijazen ton. fled bistvene poteze njegove osebnosti aoraao Šteti srčno navezanost na rodno Belo krajino.Dobro je poznal njene pokrajinske znaPilnosti in socialne potrebe njenih ljudi in jia je,kolikor je aogel, poaagal. Najbrž je bilo njegoveau belokranjskeau poreklu treba pripisati njegovo vedrino, odprtost in iskreno gostoljubnost. Kadar so spoaladi prihajali viniški Šolarji, odeti v bela oblači la, z Zelenia Jurije* pred ljubljanski sagistrat plesat in pet, si sed gledalci zanesljivo opazil njihovega ro jaka Berkopca. Oči so se au zasvetile od veselja, ko je zvedel, da so pod Dragatusea odprli zaščiteni pokrajinski park Lahinja z njegoviai naravniai in kulturniai znaaenitostai. Pritegnila ga je vsaka,še tako drobna knjiga, ki au je vedela kaj novega povedati o sončni de želici aed Sorjanci in Kolpo, aoral jo je tudi čiapreje prebrati.
Poznal je osebno ali iz knjig vse poaeabne Belokranjce, posebno kulturnike,aed katere je spadal tudi njegov brat dr.Oton, ki je v Pragi doitudiral slavistiko in bil na
Češkea kakšna tri desetletja bibliotekar,lektor in ataše, oredvsea pa zavzet posrednik literature in kulture ited Cehi in Slovenci. Po bratovi vrnitvi v doaovino se je z njia vred udeležil slovesnosti ob stoletnici Zupan fiČevega rojstva v Vinici.
Po bratovi sarti je poskrbel, da so njegovi rokopisi in knjige prišli v prave roke, poklonil jih je študijski knjižnici v Novea aestu. Nad njegovia groboa na ljubija nskih ?alah je dal postaviti izvirno in značilno obliko van spoaenik z brezo.(Zasnova arh. Toaaza Valene). V Vi niči pa sao au v Župančičevi rojstni hiši uredili in od prli vsebinsko bogato spoainsko sobo. Pa tudi sicer je bil Tone Berkopec široko razgledan izo braženec, kakršnih si danes aoreao saao želeti.Hočno se je naareč razlikoval od povprečja današnje inteligence ki se zaniaa za svojo ožjo stroko,sprealja politično do gajanje in zavzeto skrbi za svoj gaotni standard, za so človeka in kulturo au je pa bolj aalo aar. Pokojnik je bil,nasprotno,socialno občutljiv, bolele so ga krivi? ne razlike aed sloji, na drugi strani pa je redno sprea ljal tudi naše kulturno življenje.Živo se je zaniaal za novosti v leposlovju,prebiral knjižne ocene in poleaike o kulturi,kupoval poaeabne knjige in se poglabljal vanje. Spoainjaa se njegovega prijateljskega obiska pri Ma tiči, ko je v roki ponosno prinesel polivinelasto vrečko, polno pravkar kupljenih, Čeprav dosti dragih knjig. Ljudje, ki iaajo radi uaetnost in radi bero knjige, pa so navadno bogati tudi s srfno in etično kulturo je bil obilno obdarjen pokojnik. Njegovi sorodniki,prijatelji, rojaki in znanci ga ne boao tako kaalu pozabili.
J .H.
Iz Družine 2.'februarja 1997.
1B.januarja se je v Torontu po dolgi in težki bolezni ustavilo srce učenega znanstvenika, zavednega Slovenca, ljubitelja uaetnosti in zvestega člana župnijske skupnosti pri Mariji Poaagaj dr.Vojku BratinL Pokojni je bil rojen 21.februarja 1916 v Sturjah pri ftj dovlcini na Priaorskea. Oče je bil profesor-slavist ,aa ti pa učiteljica.Po prvi svetovni vojni se je družina izselila v Ljubljano. Tu je Vojko končal klasično giana zijo. Njegovi učitelji so bili znani kulturni ustvarjal ci:flnton Sovre,Božidar Jakac,Ivan Pregelj,Mirko Rupelj. Na ljubljanski in zagrebški univerzi si je zaslužil di-ploao strojnega in rudarskega inženirja. Po vojni 1.1945 ga je val begunstva zanesel v Bologno, kjer je postal prijatelj in svetovalec anogia sloven -skia univerzitetnia Študentoa, ki so se rešeli pred ko-aunisticno revolucijo. V Bologni je v letih 1945 - 1947 študiral keaijo,občudoval in užival lepoto gora,itali -jansko uaetnost v cerkvah in auzejih. To so bila kakor je saa oaenil, njegova najbolj brezskrbna leta. Leta 194B se je naselil v Torontu. Na torontski univerzi ¡1951-1954) je dosegel čast doktorja iz fizike. Postal je znan strokovnjak v aednarodnea znanstvenea svetu, pisal razprave, ki so dosegle celo francosko Aka deaijo znanosti v Parizu. Kot iskan predavatelj je prepotoval Kanado, Zdužene države in Evropo.Njegovo iae je v anogih znanstvenih revijah,
Dr.Bratina je kot visoko kvalificiran znanstvenik več kot 25 let deloval pri Ontario Research Foundation na področju fizike kovin. Leta 1978 au je torontska uni verza ponudila službo. Predaval je diploairancea, ki se pripravljajo za doktorate (Masters and Doctors Students do leta 1993.)
Njegov izreden razua se je znašel celo na robu aedicine biološko in aedicinsko inženirstvo-ortopedski iaplanti. Stiki s Slovenijo in njeniai znanstveniki?Velikokrat je obiskal ljubljansko univerzo,posebno Metalurški insti -tut in taa predaval.Iael je krog znancev in prijateljev znanstvenikov. V povojni slovenski javnosti pa je kot izseljenec ostal nepoznan tujec. Pokojni Vojko je bil ljubitelj planin. Za svojo 50 letnico je plezal Severno triglavsko steno. Ko je zapuščal ORF so au dali v spoain cepin iste vrste, kot so ga upo rabljali Slovenci pri vzponu na Mt.Everest. Dragocena je njegova zbirka leposlovnih in uaetniških knjig,zbirka plošč s klasično in baletno glasbo.Njegovo srce in duša sta živela tudi za uaetnost.Božidar Jakac, Miha Maleš,France 6orše,Tone Kralj so bili njegovi oseb ni prijatelji. Okrasil je svoj doa z galerijo njihovih del.
Dr.Bratina ni bil saao znanstvenik,zaverovan v razisko vanje aaterije. Na zunaj preprost in skroaen, družaben in prijateljski, je vse svoje življenje veroval in Pas til Najvišjega Stvarnika. Vsako nedeljo je redno priha jal k aaši v svojo župnijsko cerkev Marije Poaagaj,pre jeaal zakraaente in se udeleževal skupnih praznovanj. Z gospo Ženo,zdravnico dr.Blorijo sta bila pleaenita podpornika vseh slovenskih kulturnih ustanov v Torontu Starostni doa Lipa je bil vse od začetka,t.j. več kot 28 let deležen njihove izredne dobrote.6a.drSlorija je bila prva in je še vedno hišna zdravnica, še na Halka ton sta se podala, dokler je Vojkotu srce dopuščalo. Leta 1973 bi au kaalu utihnilo. Po dobro uspeli operaciji (guadruple coronary bypass) leta 1982 se je zdrav je vračalo.Potovanja,predavanja in oddih v poletne« do au v Muskoki so polnila njegovo življenje do 1.1993,ko se je srce spet oglasilo. Počasi je zahajalo sonce na Vojkovi poti in končno zašlo za njegovia zeaeljskia do noa.
Profesor JOŽE OSANA
Jože Osana se je rodil leta 1919 v Ljulbljani, kjer je študiral na klasični gimnaziji in leta 1939 maturiral z odliko. Na Filozofski fakulteti ljubljankse univerze je leta 1943 diplomiral iz primerjalne knjževnosti. Že v rani mladosti se je zanimal za glasbo in prvi klavirski pouk je dobil pri opernemu pevcu Jožetu Gostiču, nato pa pri Mariji Vogelnikovi na Glasbeni matici ter pri Janku Ravniku in Anotnu Trostu na Akademiji za glasbo. Po drugi svetovni vojni se je umaknil v emigracijo ter se leta 1946 izpopoljneval v klavirski igri na Acadenia Chigiana v Sieni pri Giopvanniju Agostiju nato pa zasebno pri njem v Rimu. Leta 1948 se je preselil v Buenos Aires, kjer je deloval kot glasbeni pedagog in koncertni pianist. Imel je tudi zasebno glasbeno šolo. Zelo znane so bile njegove klavirske spremljave pri recitalih slovenske operne pevke Franje Golobove, ki je tudi emigrirala v Argentino. Publika je te recitale navdušeno sprejela. Napisal je zelo dogo muzikološko razpravo MUSICA PERENNIS in jo objavil v Vrednote 1951. Redigiral je več klavirskih skladb in bil strokovni svetovalec pri ploščah CBS. Leta 1971 se je preselil v Kanado ter prevzel službo organista v slovenski župniji Brezmadežene s čud. svetinjo in tam deloval polnih 25 let. Z zborom je izvajal med drugim Kronanjsko mašo - Mozartovo in priredil več koncertov Marijinih pesmi. Gostoval je z koncertom tudi v Clevelandu. V letu 1979 je na koncertu premljal operno pevko Vilmo Bukovčevo, njen sopevec pa je bil solist Blaž Potočnik. Po njegovi zaslugi in spremljavi sta tudi izdala ploščo. Nekaj časa je vodil tudi mladinski pevksi zbor ter učil petje v slovenski sobotni šoli v New Torontu. Napisal je tudi nekaj skladb med njimi Slovenjia v svetu, ki je postala zelo popularna tudi v domovini. Besedilo je napisal v Argntini živeči dr. Marko. Kremžar. Napisal je tudi številne priredbe svetnih in cerkvenih pesmi. Priredil je tudi Baragov Oratorij, katerega so izvajali ob Baragovih dnevih Zlasti v Severni Ameriki. Zelo znana je njegova pastirska maša, katero je zbor izvajal ob božičnem čas. Tudi Za Veliko noč je priredil poseben ciklus velikonočnih pesmi in tudi peje pasijonov v Velekem tednu. Spomladi letošnjega leta je začel bolehati, imel v maju operacijo, bil več tednov v bolnici, kjer ga je vsak dan obiskovala sošolka, vdova, ga. Zdenka Sakšek ter skrbela zanj. Po uspešni operaciji je zapusti bolnico in ker je potreboval še bolniško nego zaradi diete, gaje gospa Zdenka vzela na svoj dom in rhu kuhala dietno hrano več mesecev. Ko je prišel k sebi bi imel tudi še operacijo na srcu, pa ga je prehirela smrt in tako je preminil na soboto 21. decebra v bolnici ma vzhodnem Torontu, kjer je zadnjih šest mesecev preživel pri svoji sošolki Zdenki Sakšek. Slovenska skupnost v Torontu b zel pogrešala profesorja Jožeta Osano, saj je bil virtuoz na klavirju in na orglah! Naj mu bo lahka kanadska zemlja, mirno počivaj dragi Jože!
V imenu cerkvenega zbora in v svojim imenu bi se rad danes poslovil od Tebe na Tvoji zadnji poti. Celih 25 let si nas učil v zboru, bil naš mentor in pevovodja in s tem olepšaval bogoslužje v naši cerkvi Marije Brezmadežene. Poznal sem Tebe in celo Osanovo družino že v rani mladosti, saj smo stanovali v neposredni bližini na Mirju tam zadaj za Rimskim zidom. Že v rani maldosti si kazal velike sposobnosti za muziko, zlasti v klavirju in no orglah. Šolal si se pri znanih profesorjih Antonu Trostu, Janku Ravniku, Mariji Vogelnik in tudi pri Jožetu Gostiču. V Argentini si imel svojo glasbeno šolo, kakor tudi pri naši župniji. Vsa Slovenska skupnost v Torontu Te bo progrešala, saj si bil virtuoz na orglah in pri klavirju. Težko bo premostiti vrzel, ki je nastala ob Tvoji nenadni smrti.
Hvaležni smo Ti vsi pevci in pevke za neutrudljivo delo, ki si ga vršil dolga leta med nami. Mirno počivaj v tej kanadski zemlji, obema bratoma Zdenkotu in njegovi družini ter bratu duhovniku prof. Janezu pa še enkrat naše iskreno sožalje!
Blaž Potočnik
Ob jubileju dr. Milana Pav/oviča
MATE ROESMANN
V torek, 21. januarja, je dr. Milan Pavlovčič praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Dr. Pavlovčič ni poznan le med slovenskimi rojaki v Cle-velandu in okolici, ampak ga poznajo rojaki širom Amerike, v Kanadi, v Argentini in slovenski domovini. Njegovo javno delovanje se je raztezalo na široko in imelo povsod svoj odmev.
Dr. Milan Pavlovčič se je rodil 21. januarja 1917 na Brezovici pri Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani, ki je slovela kot najboljša gimnazija ne le v Sloveniji, ampak tudi v vsej takratni državi Jugoslaviji. Nudila je odlično klasično izobrazbo in se odlikovala s svojim profesorskim zborom, kakor tudi s svojimi študenti.
Dr. Pavlovčič je maturiral junija 1935. Na jesen istega leta se je vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze. Leta 1941. je promoviral kot doktor pravnih ved. 5. julija 1941 je nastopil prakso kot notarski pripravnik na okrožnem sodišču v Ljubljani.
Ze v svojih študijskih letih je začel nastopati na ljubljanskem radiu in na predstavah frančiškanske prosvete v središču mesta. K radijskim oddajam ga je pritegnil prof. Niko Kuret, etnograf in slovstveni zgodovinar, kasnejši član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je takrat začel predstavljati koroškega bu-kovnika Andreja Schusterja-Drabosnjaka in njegove predelave nabožnih in posvetnih iger in bogatil radijski program s slušnimi igrami.
Igralski dar in ljubezen do gledališča sta nagnila dr. Pav-lovčiča, da se je jeseni 1941 vpisal na Glasbeno akademijo, ki je imela rank fakultete, in sicer v gledališki oddelek, ki se je ravno takrat ustanovil. Tako je začel svoj gledališki študij pod vodstvom direktorja Cirila Debevca, enega stebrov slovenskega gledališča v času med obema vojnama.
V tretjem letniku mu je Ciril Debevec zaupal režijo Linhartove komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Komedijo je uprizoril z vidnimi dramskimi igralci in člani Dramskega Stu-
Dr. MILAN PAVLOVČIČ
dija na odru ljubljanske Drame. Glasbene vložke mu je oskrbel pred kratkim v Toron-tu umrli profesor in pianist Jože Osana. Naslednjo sezono je komedija prišla na spored ljubljanske Drame kot redna predstava in doživela 15 predstav.
Na koncu zadnjega letnika, tik pred diplomo, pa je v začetku maja 1945 dr. Pavlovčič moral kot politični begunec zapustiti domovino. Med svojim gledališkim študijem in udejstvovanjem je bil tudi član Radijske igralske družine in seveda nastopal pred mikrofonom.
Kot begunec se je preko Avstrije umaknil v Italijo, kjer je preživel šest let v begunskih taboriščih. V taboriščih je poučeval na slovenski gimnaziji, bil zaposlen pri taboriščni upravi. V taborišču Barleta pa mu je uspelo uprizoriti »Matička«.
Ko pa je že glavnina beguncev odpotovala iz taborišč v Argentino in druge dežele, se je tudi on odločil za emigracijo v Združene države, kamor je odpotoval januarja 1952. Prišel je v Cleveland, kjer se je takoj začel udeleževati kulturnega in prosvetnega dela med povojnimi naseljenci.
Pridružil se je akademskemu klubu »Krog«, ki je v petdesetih letih prirejal pomembna predavanja, srečanja, prireditve in umetniške razstave. Bil je soustanovitelj in član »Združenih igralcev«, ki so pripravili nekaj gledaliških predstav na zavidljivi višini. Od takrat je tudi masker številka ena za vse oderske prireditve novonaseljencev v Cleve-landu, predvsem »Lilije« in Slovenske šole pri sv. Vidu.
1 m\
9 j... (H
Dr. Pavlovčič je tudi ustanovni član Slovenske kulturne akcije v Argentini. Za publikacijo pri SKA je izbral in uredil pesniško zbirko pesnika Marjana Jakopiča, ki je živel in deloval v naši slovenski skupnosti velikega Clevelanda.
Ko se je ustanovila Slovenska pristava, je postal tudi njen zvest član in ji v radijskih oddajah veliko pomagal.
Bil je tudi dopisnik »Glasa Amerike«, ki se je obračal nanj s posebnimi nalogami za svoje oddaje.
Ob vsej predanosti slovenski besedi, slovenskemu slovstvu in gledališču, se je dr. Pavlovčič ves čas zanimal tudi za slovensko glasbo in likovno umetnost ter slovensko kulturo nasploh, v najširšem pomenu te besede. Njegovo zavzetost za likovno umetnost izpričuje njegova umetniška zbirka, ki predstavlja predvsem emigrantske slikarje in kiparje. Njegovo ljubezen do slovenske glasbene umetnosti pa so izpričevale njegove radijske oddaje, v katerih ni predvajal le zabavne glasbe, ampak tudi umetno in to s posebnimi poudarki, enkrat na skladbe ali skladatelje, drugič pa na izvajalce, najsibo zbore ali soliste, kot tudi orkestre ali virtuoze.
To pa nas je pripeljalo do dr. Pavlovčičevega najobšir-nejšega in več kot štiri desetletja trajajočega radijskega delovanja v slovenski skupnosti velikega Clevelanda. Temu delovanju je vsa ta dolga leta posvečal večji del svojega prostega časa. To ni bila njegova zaposlitev za oskrbo s kruhom, to je bilo delo ljubezni do vsega slovenskega.
Slovensko radijsko oddajo v Clevelandu »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« sta začela dr. Stane Sušteršič in Rado Menart. Prva oddaja je bila 11. oktobra 1953. Od vsega poče-tka sta pri posebnih oddajah pritegnila k sodelovanju tudi dr. Pavlovčiča, na katerega ramena je s časom padlo vse delo za to oddajo.
V letu 1960 je dr. Stane Sušteršič odšel v Washington k Glasu Amerike, njegovo mesto v Clevelandu je prevzel dr. Pavlovčič.
9. aprila 1961 je radijska postaja WXEN postala postaja narodnostnih oddaj. Slovenski program se je razširil na vsakodnevni enourni program. Pri poročilih je priskočil na pomoč Pavle Borštnik, ki je leta 1970 tudi odšel v Washington k Glasu Amerike. Leto prej pa je Cleveland zapustil še Rado Menart, ki je pri postaji upravljal tehnične posle.
Tako je vse delo in breme oddaje prešlo na dr. Pavlovčiča. Delo je opravljal in breme je nosil ob pomoči soproge Barbare in sina Mitja vse do 14. aprila 1996, ko seje razbremenil in oddal oddajo v mlajše roke, radijski družini pod vodstvom Edija Mejača.
Po programski spremembi pri postaji WXEN, ki je 13. marca 1977 prenehala z narodnostnimi oddajami, se je slovenska oddaja preselila na radijsko postajo elevelandske državne univerze WCSD in postala omejena na enourno oddajo ob sredah in nedeljah.
Dr. Pavlovčičeva oddaja je bila slovenska oddaja v Ameriki. Ni bila slovensko ameriška, ne ameriško slovenska, ampak slovenska oddaja v Ameriki. Iz nje so dihali slovensko življenje, slovenska kultura in slovenska zemlja, ob spremljanju svetnega in cerkvenega leta, ob spremljanju običajev in praznikov.
Dr. Pavlovčičeva oddaja je tudi vedno posvečala del svojega časa narodno-političnim nalogam in poslanstvu politične emigracije ter spominu naj-tragičnejših dogodkov v moderni slovenski zgodovini. Oddaja je vedno skrbela tudi za duhovno stran življenja.
Dr. Milana Pavlovčiča je oblikovala katoliška vzgoja, ki jo je dobival v družini in katoliških organizacijah, ki se jim je pridružil kot študent. V času njegovega doraščanja je šla slovenska domovina skozi težke čase, skozi velike socialno-gospodarske, narodne in politične krize. Vse to je motiviralo in oblikovalo spoznanja, mišljenja, značaje in narodno zavest doraščajočih, mladih slovenskih ljudi, predvsem študentov, katerim je pripadal tudi dr. Pavlovčič. Potem pa je prišla še vojna, okupacija in komunistična revolucija.
Iz spoznanj po potrebi slovenske avtonomije, je v prvih
vojnih letih dr. Lambert Ehrlich razvil idejo o potrebi samostojne slovenske države. Po njegovem umoru so idejo širili in utrjevali dr. Ciril Žebot, France Jeza, dr. France Doli-nar, dr. Ruda Jurčec in Slovensko državno gibanje s svojimi organizacijami in glasili v Kanadi in Argentini ter delom po vsem svetu in v domovini.
Dr. Pavlovčič se je od vsega začetka pridružil gibanju in slovenska državna ideja je bila ves čas osnova njegovega naro-dno-političnega delovanja. Bil je podpisnik »Majniške deklaracije 1989«, od katere sta danes uresničeni le samostojnost in neodvisnost Slovenije. Ni pa še uresničena demokratizacija vsega slovenskega življenja. Doslej imamo le črke, ki so mrtve, ni pa duha in iskrenega prepričanja za uveljavljanje prave demokracije. Tudi ni duha in volje za popravo neznanskih krivic, ki jih je zagrešila revolucija. Sloveniji je potrebna dekomunizacija, kakor je bila zahodni Nemčiji potrebna denacifikacija.
Ko v tem okviru presojamo delo dr. Milana Pavlovčiča, moramo priznati, da je bilo to zelo veliko narodno in kulturno delo nadvse pomembno z ozirom na kraj in čas. Uresničil je navodilo pesnika Simona Gregorčiča: »Ne le kar mora, kar more to mož je storiti dolžan.« In je pokončen mož tisti mož, ki hodi ravno pot.
Naj dr. Milanu Pavlovčiču dobri Bog nakloni še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu svoje družine, prijateljev, in še pri delu za boljšo Slovenijo!
Pred leti so številne organizacije dr. Milana Pavlovčiča in ženo Barbaro počastili za požrtvovalno delo pri oddaji Pesmi in melodije iz lepe Slovenije. Dr. Pavlovčič je na desni na sliki, nato je Cilka Švigelj, ki je predstavljala folklorno skupino Kres, nato ga. Barbara Pavlovčič, Mojca Slak, ki je predstavila Dramatsko dru-
BODOČA VLADA
REPUBLIKE SLOVENIJE
\;i podlagi prvega odsi.n ka 112. člena Ustave Republike Slovenije in II. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije ter 266. člena 1'nslm nika državnega /bora je mandatar dr. Jane/. Drnovšek predlagal predsedniku Državnega/hitra dr. Janezu Podobniku nasledn jo listo /a imenovanje ministrov:
Marjan PODOBNIK gl ^minister bre/. resorja. ki nadomešča predsednika vlade in koordinira državotvorna ministrstva mag. Anion ROP	ministerzadelo.družinoinsocialnezadcve
dr. Marjan SENJUR SLS minister za ekonomske odnose in razvoj nia". Mitja GASPARI minister za finanec Metod DRAGONJA	minister za gospodarske dejavnosti
Ciril SMRKOLJ SLS minister za kmetijstvo in gozdarstvo Jože I ŠKOLČ	minister za kulturo
Mirko BANDELJ	minister za notranje zadeve
Til 11'RNŠEK SLS nl'n's,er za obrambo dr. Pavel GANTAR	minister za okolje in prostor
Tomaž MARUŠIČ cj j g minister za pravosodje mag. Anton BERGAUEK ,, minister za promet in zveze tir. Sla\ ko GABER	minister za šolstvo in šport
dr Marjan JEREB S-i-S minister za zdravstvo ilr I.oj/e MARINČEK SLSunister za znanost in tehnologijo Zoran THALER	minister za zunanje zadeve
mag. Bo/o GRAFENAl I .R minister brez resorja. odgovoren za po-
S	lokalne samouprave
Janko Kl .ŠAR	minister brez resorja. odgovoren za
koordiniranje delovnih lelcs s področja socialnega varstva.
Od Zahvalne nedelje naprej se je pri nas v Torontu marsikaj zgodilo. Na Misijonsko nedeljo v oktobru je tombola pri Mariji Pomagaj zbrala čez 16 tisoč dolarjev za slovenske misijonarje. Pri tej akciji sodelujejo župljani obeh župnij.
Vsakoletni bazar v Domu Lipa je spet korist na prilika za dobra dela in pomoč tej slovenski ustanovi Koncem oktobra so Člani Slovenskega letovišča na občnem zboru pri Brezmadežni pregledali delo leta 1996 in ugotovili da je vse v redu. Sedanji predsednik John Kuri ml. Ima za izboljšanje letovišča mnogo zaslug in zaupanja letoviŠČarjev, s katerimi bo v bodoče izpeljal se nove načrte.
November je Čas banketov in srečanj z znanci:
Dom Lipa, Simon Gregorčič, Večerni zvon, Holiday Gardens itd.
Zazvonilo je z velikim zvonom... 35. letnica Župnije Brezmadežne! Misijon z vodilom" Da bi imeli življenje..."od 15. do 27. novembra je prebijal mlačne, zaspane duše. Misijonarja Tomaž Podobnik in Peter Žakelj sta odlično opravila svoje delo. Kljub bojazni za neuspeh je ob koncu misijona vsa župnija slovesno zapela hvalnico Bogu. Izreden obisk mladine (slovenska Sola, skavti, plesne skupine, Apostolski krožek) je bil poseben blagoslov. G.Tomaž Podobnik je potem vodil še
"Kako je nastala koalicija med SLS in CIS"?
NAŠE ŽIVLJENJE
duhovno pripravo za praznike pri Mariji Pomagaj. K spovednici sta pripeljala znatno število vernikov.
Sv.Miklavž z angelci in parkeljci je spet obiskal našo mladino pri obeh cerkvah in jo razveselil s petjem, igro in instrumenti Prižgali smo Adventno svečo in pričakovali Božič. Večerna družinska polnocnica je vedno posebno doživetje. Mladinske žive jaslice ustvarjajo pobožno razpoloženje Svete noči, da za hip utihne sum sveta in zaslutimo mir božji, ki je v preprostem vernem srcu doma. In potem slovesno petje vse božične dni... Koncert božičnih pesmi, ki ga je v cerkvi Marije Pomagaj priredil avstrijski zbor EDELWEIS pa dvigne naše misli k veliki družini kristjanov, ki z nami slave Odrešenikovo rojstvo.
Med kultnrne dogodke spada igra "Kje je meja?". Slovenska igralska skupina Toronto jo je pripravila za nastope po slovenskih dvoranah od oktobra lanskega, do aprila letošnjega leta.
Pred Božičem je pri Mariji Pomagaj razstavljala Nezka Skulj Petek, ki je znana v torontskih umetniških k rogih.
26.januarja so mladina in cerkveni pevci župnije Marije Pomagaj s pestrim zabavnim programom nastopili v Domu Lipa in želi lep uspeh.
'¿A A 7. j£> e s 3.;;. j'^ ■ "7_
f f Jr	t :
...........i-...
.......m^—r^-l
In potem je prišel pust ... Z maska rami in z imenom"Valentine dance" ga je slovensko letovišče praznovalo 8. februarja pri Brezmadežni, Slovenski dom za svojo 34letnico pa v dvorani na Manning Ave. lf».februarja. Obakrat zelo Številna udeležba. Torej še živimo, delamo, molimo in se veselimo, mislimo slovensko.
Vmes pa odhajajo in se od te revne zemlje poslavljajo naši domaČi, znanci in prijatelji: 26.oktobra sestra Miran da Ana Kavčič od Marijinih sester, neutrudna delavka za božje kraljestvo na zemlji, 21.decembra prof.Jože Osana, dolgoletni organist pri Brezmadežni, glasbenik in skladatelj, učitelj glasbe in umetnik na klavirju in orgijah. V januarju so dokončali svojo življensko pot: Aleksander Koželj, dolgoletni Član Slovenskega gledališča in zvest župljan Brezmadežne, dr. Vojko Bratina, znanstvenik svetovnega slovesa, Dušan Klemenčič, dolgoletni pevovodja pri Mariji Pomagaj, bivši upravnik slovenske Hranilnice in posojilnice J.E. Krek. Naj mirno počivajo v kanadski zemlji Naj jim Bog obilno plača za vsa njihova dobra delal
Anica Resnik.
Civilna iniciativa za Slovenijo (CIS) je politična stranka, ki je nastala kot nadaljevanje pred tremi leti in pol ustanovljene združbe državljanov. Družiti smo se začeli zaradi skupnega spoznanja, da je za Slovenijo najbolj nujen ukrep doseči popolno jasnost in razvidnost trošenja javnih financ.
Prek vrste člankov, javnih razprav in drugih javnih dejavnosti smo prišli do jasnih zahtev, kaj je treba storiti v Sloveniji, a naleteli smo na gluha ušesa. Edina, ki je takrat podobno razmišljala, je bila SLS, a kot opozicijska stranka ni imela moči, da uresniči kakšno od naših zahtev.
V CIS smo pred dobrim letom začeli s projektom Civilna iniciativa za Slovenijo kot samostojni politični subjekt, ker smo dokočno spoznali, da z naslavljanjem naših ugotovitev in predlogov na oblastne strukture ni moč doseči ničesar, zato se moramo obmili direktno na državljane. Osnovna ideja je bila. da kot samostojna stranka s svojim programom in verodostojnostjo dosedanjega javnega delovanja ojačamo opozicijski lok Mimik slovenske pomladi. Logična sogovornika sta bila SLS in SDS. S ponudbo o sodelovanju smo se obrnili na obe stranki.
Odgovor je bil pri obeh identičen, in sicer: možnosti za neko novo obliko Demosa so minirtiaine, pri obeh je bilo ocenjeno, da samostojen nastop stranke CIS na volitvah, kot stranke, ki nima lastne infrastrukture in ne namerava kandidirati na vseh 88 okrožjih, pomeni le odvzemanje glasov strankam slovenske pomladi in z obeh strani je sledil identičen predlog, da se povežemo i eno ali drugo stranko. Nagib k SLS je bil logičen predvsem zaradi prejšnjega uspešnega sodelovanja.
Sedanja koalicijska pogodba med SLS in CIS je posledica povedanega. V koaliciji bomo okrepili programska izhodišča in prispevali k uresničitvi zastavljenega programa.
ZA CIS. PREDSEDNIK MIHA BURGER
Izjava civilne družbe
Predstavniki skupin CIVILNE DRUŽBE sporočamo javnosti in strankam Slovenske pomladi:
Slovenski ljudski stranki - SLS
Socialdemokratski stranki Slovenije - SDS
Slovenskim krščanskim demokratom - SKD,
naslednjo i/javo:
Podpisani predstavniki Civilne družbe (po abecednem redu) zavračamo "sedanjo tranzicijo". saj z istimi voditelji ohranja realsocialistični totalitarizem. Režim ostaja na oblasti z blokado javnih glasil, s krajo družbenega in državnega premoženja ter z volilnimi in povolilnimi prevarami. S tem krši temeljne človekove pravice, zapisane v splošni deklaraciji človekovih pravic - Generalna skupščina ZN (1948) in to v naši ustavi. Namesto "tran/.icije" zahtevamo NORMALIZACIJO naše družbene in državne ureditve.
Verjamemo, da stranke Slovenske pomladi lahko uresničijo upravičene zahteve državljanov po normalizaciji demokratične družbe, zato jih podpiramo v njihovem političnem boju.
Želimo, da bi stranke Slovenske pomladi nastopale skupno, ker bo le njihova skupna moč omogočila demokratičen razvoj slovenske države in blaginjo slovenskim ljudem.
1.	Civilna iniciativa - ing. Miha Burger
2.	Državljanski forum za humano šolo - dr. Angelca Žerovnik
3.	Izseljensko društvo Slovenije v svetu - Boštjan Kocmur
4.	Konfederacija novih sindikatov Slovenije - Irena Virant
5.	Krog slovenskih kulturnih delavcev in varstvenikov okolja -ing. Ncvcnka Slcrlckar
6.	Liberalni forum za proučevanje političnih gibanj - Jane/. Vuk
7.	Nova slovenska zaveza - dr. Tine Vclikonja
8.	Združeni ob Lipi sprave "Lipa sprave" - Stanislav Klcp
9.	Združenje lastnikov razlaščenega premoženja - Franc Izgoršek
10.	Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 — 1 '»45 - ing. Jože Aliačič
11.	Združenje za demokratizacijo javnih glasil - mag. Vinko Vodopivec
12.	Združenje žrtev komunističnega nasilja - dr. Ludvik Čanžek
13.	Socialdemokratski krščanski forum - prof. dr. Marica Marolt-Gomiščik
14.	Društvo /a ureditev zamolčanih grobov - Franc Perme
Ljubljana, januar 1997
Preučevanje 5DV ali Udbe
- £vic> K&A
Skupina 40 državljanov s prvim podpisanim Edom Ravnikarjem (Civilna iniciativa) je predsedniku DZ Janezu Podobniku poslala predlog za ustanovitev parlamentarne komisije, ki bi »vsestransko preučila nastanek, razvoj, ustroj in delovanje nekdanje partijske politične policije, to je SDV ali Udbe«. V obrazložitvi predloga so med drugim zapisali, da je bila partijska policija operativno, trdo jedro nekdanjega nelegitimnega, totalitarnega režima, prek katerega so opravljali nadzor in politično represijo nad državljani. Čeprav je bila problematika Udbe doslej praktično nedotakljiva tema, obstaja vrsta indicev, ki kažejo, da so bili ljudje i/ njenih krogov tudi središče organiziranega kriminala, ki se i/, časov starega režima prenaša tudi v današnji čas, je zapisano v predlogu.
J,
vi
........... t..-' i «.
.......
& ©© .......
Slovenke In Slovenci, ^ državljani Republike Slovenije
Slovenija dobiva vlado, ki nima podlage ne v volilnem rezultatu, ne v naklonjenosti javnega mnenja, po prvih vesteh pa ne bo deležna niti mednarodne podpore, saj liberalno-nacionalistično-upokojensko-komunistična naveza ne vzbuja posebnega zaupanja.
Po volitvah 1992 so normalno vlado izničila razna zakulisna preseljevanja strank v državnem zboru in primer Jelinčič. Na zadnjih volitvah so zgodbo s podkupovanji in prestopi nadaljevali.
Če bomo nemo spremljali potrjevanje vlade, ki je s prevaro in politično korupcijo prišla na oblast, bomo sprejeli politiko in kulturo, ki nam je tuja. Slovenska zgodovina ne sme biti zgodovinakontinuitete od komunističnega terorja in pokolov do kraj javne lastnine in politične korupcije.
CIVILNA DRUŽBA
SVET SLOVENSKEGA NARODA
Da ne bi pozabili, se spodobi spomniti na sklepe iniciativnega sestanka, sklicanega na pobudo SSK - KRS za ustanovitev Sveta slovenskega naroda, ki je bil v petek, 15. 12 1995, v Plečnikovi sobi Na nase povabilo, da se ustanovi Svet slovenskega naroda, so se odzvali predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, predsednik SSK dr. Jože Bernik, predsednik Ustavnega sodišča dr. Tone Jerovšek, rektor Univerze v Mariboru dr. Ludvik Toplak. Na tem srečanju so očrtali najbolj žgoča vprašanja slovenskega naroda in države:
-	definicijo nacionalnega interesa
Slovencev,
-	moralno vrednostno prenovo,
-	moralno odgovornost nosilcev
javnih funkcij,
-	reševanje problematike Slovencev
po svetu.
Sprejeta stališča so še bolj živa, kot so bila predletom dni Hudo napako je naredil predsednik republike, ker je zadnji trenutek odpovedaludelezbo kot nezdružljivo s svojo ustavnofunkcijo. Ali ni mesto za iskanje izhoda iz sedanje , hude politične in moralne krize v takem okviru? Zaradi odsotnosti temeljev slovenstva, ki jih je pokojni dr. Anton Trstenjak označil z besedo poštenost, lezemo v svet nemorale in nepoštenosti Znova se želim zahvaliti vsem, posebej članom in darovalcem za izvedbo programa in tudi za preureditev našega »slovenskega doma« v Ljubljani, Cankarjeva 1/IV. V domovino se je tako vrnil glavni odbor SSK. Iz temačnega, neprijaznega okoljo so se prostori v zadnjem letu spremenili v svetel dom, kjer številne Slovence iz tujine in domovine sprejmejo odkritosrčni in prijazni ljudje.
Daniel Starman. Predsednik SSK Demokracija 13. februarja 1997
KRS
STRAN 11. JANUAR-FEBRUAR 1997 - SLOVENSKA DRŽAVA
DA SE RAZUMEMO
Slovenski volilci, slovenska javnost in slovenski narod, izgleda, da zapadajo vedno bolj in bolj dosledni polarizaciji in razcepljenosti. Ta razcepljenost prehaja v stopnjo npremostljivosti, ki smo ji bili priča za časa državljanske vojne na Dolenjskem. Na eni strani je trdoživa trdnjava nosilcev nekdanje komunistične oblasti in njenih vernih naslednikov, na drugi strani pa le deloma uspešna a jako močna prisotnost "upornikov", vidi bodočnost v strankah slovesnke pomladi. Razdeljenost v Republiki Sloveniji je pravzaprav razdeljenost med pripadniki demokracije na ustih, so pa dejansko zagovorniki sistema, ki je po drugi svetovni vojni izvajal grozno nasilje nad vsemi, ki so bili le označeni kot nasprotniki komunističnemu totalitarizmu.
Ta polarizacija se je pomovno pokazala po lanskoletnih volitvah ali že pri volitvah. Sistem, ki mu stojijo na čelu komunisti ene ali druge oblike, Kučanovi ali Drnovškovi, je najprej onemogočil glasovanje pri volitvah mnogim, ki bi zagotovo dali svoj glas eni izmed strank slovesnke pomladi.Da bi ta sistem prevladal in ostal na oblasti so njega nosilci bili pripravljeni storiti vse, tudi kupovati in podkupovati. In po neuradnih poročili, ki so prišla is Slovenije, je tudi primer Pucka primer, ki spada v to kategorijo. In Drnovšek? Če ne bo v naprej predsednik vlade, je zagrozil, bo z vso vnemo rušil vlado, slovensko gospodarstvo in vse, kar se da in kar je - po njegovo - treba porušiti. Porušiti je treba, spet po njegovo, slovensko demokracijo.
Komu je torej mar bodočnost slovenske države! Gotovo ne komuniston, ki so si na vso moč prizadevali, da bi Slovenija ostala v Jugoslaviji. Morda ne očito zato, da se ne bi preveč osovražili pri ljudeh. Gre pa več kot samo za slovensko državo. Ker je proti njihovi volji prišlo do slovenske države, se celo zanjo lastijo domala vse zasluge, namesto da bi se zakrili v svojo sramoto in pristala na rojstvo demokracije v novi državi. Toda demokracija upošteva splošne in enake pravice vseh. Komunisti pa hočejo zase več pravic, boljši gospodarski položaj in, seveda, boljšo in bolj zgodnjo pokojnino. Ne gre samo za visoke politične položaje, gre morda nič manj, za vsakega se tako nepomembnega uradnika, ki lahko po mili volji odloča v vseh zadevah, pomembnih in nepomembnih vselej in povsodi. In kar je zelo pomembno, to po naročilu.
ZAPLENJENE POSESTI IN MONOPOL NAD GOSPODARSTVOM
Ker stranke levice niso dobile zadostne večine -če ne bi bilo Puckovega preskoka, bi sploh ne imele večine - je Drnovšek poskušal, da si zagotovi sodelovanje strank, ki odklanjajo levico, ni pa bil voljan spustiti iz rok ministrstva za gospodatsvo.
Točneje, ne on ne nihče iz vrst komunistov, se ne more spoprijazniti z možnostjo, da bi bilo treba vrniti, da bi sploh kdaj bilo treba vrniti, kar so si s krajo komunisti prilastili, ko so po vojni prišli na oblast.
"Ko nočeš priznati, da ima vsak, ki je lastnik, pravico do svoje lastnine, do izgubljenega doma in drugega nepravično odvzetega imetja,in ko ne maraš povedati z jasno besedo, da je zločin nad ljudmi, ko so bili izgnani, ni mogoče razumeti, da je vse, kar je zapisano o spravi, res sprava". To je bila izjava predstavnika sudetsjih Nemcev, ki so bili izgnani iz Češke in jim je bilo odvzeto njihovo premoženje. "Mi hočemo mir in spravo s Čehi, toda našim pritožbam in zahtevam je treba ugoditi, predno nam je mogoče pozabiti na preteklost in graditi skupno bdočnost.
Levičarska oblast v Sloveniji misli drugače. Kučan je večkrat poudaril, da bi poranava krivic prizadevala nove. Kučan in njegovi rdeči sodelavci niso utrpeli nikakih krivic, ne zdaj, ne v preteklosti, zato jim, seveda ni mar, da bi tisti, ki so utrpeli krivico, tisti, ki so z nasiljem izgubili domačijo in z njo dobršen del druge lastnine, dobili vrnjeno to, kar je po pravici in zakonu njihovega. Tudi je potrebno spomniti, da so bili tisti, ki so se krivično in nasilno polastili lastnine svojih poltičnih nasprotnikov prav Kučan in njegov klan. Leti so veliko nakradenega premoženja pridržali zase. Maček ni bil edini, ki je imel na roki - tako je povedal očividec - ur zapestnic od dlani do ramen, da ne govorimo o ukradenih nepremičninah.
Dokument, ki govori o spravi med Čehi in sudetskimi Nemci, - če se povrnemo k njihovim medsebojnim odnosom, - je brezpredmeten, kot je brezpredmetna uzakonitev povračila ukradenega ali, da se lepše šliši, zaplenjenega premoženja, če pa se ta zakon ne spoštuje ali sploh ne upošteva. Da obdržijo ukradeno lastnino tudi v naprej, so si izmislili vse mogoče zapreke, ena med njimi je manipuliranje s slovenskim državljanstvom, ki se zaheva za povrnitvi zaplejenega premoženja. Slovensko državljantsvo pripada tudi slovenskim izseljencem in kdor nima zahtev po povrnitvi premoženja, si brez težav pribodi priznanje, da je državljan Republike Slovenije. Težave pa nastanejo ali pa je sploh nemogoče za tiste, ki imajo pravico do povračila njim zaplenjenega premoženja. Niti pitijska odločba Vrhovnega sodišča njim v prid jim ne koristi.
In pa divje lastninjenje! Ne samo Kučan, še marsikateri rdeči veljak je postal lastnik ukradenih hiš, ne da bi zanje plačal kaj več kot skromno simbolično vplačilo in se to samo zato, da je bilo mogoče urediti to umazano lastninjenje na pristojnih uradih. Divje lastninjenje ali tatvina skupnega, to je družbenega premoženja, ki ga bo v mnogih primerih moral slovenski davkoplačevalec odplačati zato, da ga bo država mogla vniti pravim
lastnikom, je prav tako zločin.
STARI SISTEM V NOVI OBLIKI
Podobnih vrst tatvin je veliko. Najbolj kričeč primer je seveda Cerkev, ki ji razni Jelinčiči celo odrekajo pravico do slehernega premoženja, kaj šele lastnine, ki ji jo je partija nasilno odvzela, in bi morala biti njena tudi danes. Pri primeru Cerkve je poleg grabežljivosti, seveda, se drugi namen, namreč delati težave Cerkvi in jo ponižati {tudi s klevetanjem), kolikor največ mogoče. Grabežljivost pa je bil in je glavni razlog rdečih oblastnikov, političnih in gospodarskih, ko so odkupovali od države - drugi niso imeli te prilike - za čisto malenkostne denarje javne objekte, predvsem na producju industrije. Seveda je to tatvina, pa čeprav je bila ali je na videž v skladu z zakoni, ki so si jih v ta namen izglasovali. Žalibog ljudje tega ne vidijo in se pustijo preslepiti. Je pa pri tem še ena sila važna okoliščina: ustrahovanje. Na zunaj se zdi ali vsaj naj se zdi, da je v Sloveniji zadosti svobode in naj se nihče ne boji svoje mnenje javno povedati in javno pokazati. A to je le videž: Kučanov klan Drnovškova spletkarjenja so najboljša garancija, da Slovenija ni niti demokratična, niti pravna, niti zares svobodna država. Je pa država, ki ne le omogoča, marveč celo naroča, da rdeča elita, pa če je še tako brežobzirna za "čisto korupcijo", v prvi vrsti odgorna za izigravanje slovenskega človeka.
KAKO S SPRAVO
če tisti del slovenskega naroda, ki je bil in je žrtev rdečega režima, ponuja spavo, je to dejansko veliko prenagljen korak. Prav je, da bi bil pripravljen sprejeti ponujeno roko sprave, ni pa prav, da moleduje zanjo, kot je v marsikaterem smislu primer. Biti pripravljen sprejeti ponujeno roko sprave - in ta roka ni bila še nikoli ponujena - pa bi pomenilo istočasno, da so zato potrebna predhodna
dejanja, podobna tistim, ki jim Sudetski primer daje primeren izraz in primerno obliko. Morda je celo zelo prav, da imamo pred očmi primer iz življenja Nemcev, saj se jim slovenske oblasti, dostikrat po nepotrebnem v vsakem primeru pa prekomerno globoko klanjajo, a hočejo na zunaj prikazati vzvišeno mero samozavesti, ki je ni. Kot, tako izgleda, bo Sudtski primer v kratkem našel primerno razrešitev, bi bilo vsekakor potrebno, da tudi slovenski primer najde zadovoljivo rešitev - seveda ne Kučanovo narodno pomirjenje - tako da bo končno mogoče mislilti, kako graditi skupno bodočnost. Čista prevara pa bi bila, če bi pri tem hote pozabljali na preteklost, ki je za slovenske komuniste skrajno nečastna.
c. j. m.
Dnevnik Slovenec je 7. septembra 1996 objavil dopis o baročni kopiji Marije Svetogorske, ki je bila nekoč last družine Kodelja. Kasneje so jo v zahvalo poklonili baronom Codelli, ki so imeli graščino na Kodeljevem pr| Ljubljani, z zahvalo za pomoč pri pomembni zadevi.
Med zadnjo vojno je bilo premoženje baronov Codelli izropano. V gradu je imela vsa povojna leta svoj stan jugoarmada. Kopija Svetogorske se je pred časom pojavila v nekem ljubljanskem antikvariatu, očitno ukradena. Prodajalec "neznan". Tedanji kulturni minister Sergij Pelhan, nekdaj župan v Novi Gorici, je takoj odobril denar Goriškemu muzeju v Novi Gorici za nakup ukradene podobe. Vodstvo muzeja pa je bilo še toliko nerazsodno ali drzno, da je ukradeno kopijo dalo na razstavo skupaj s slikami furlanskega slikarja Antonia Parolija, ki jih je zbral novogoriški muzej. Primer s kopijo Svetogorske postavlja vprašanje tudi o poreklu mnogih drugih podob na tej razstavi.
Novi obranimi minister TIT TURNŠEK, dipl. ing. in director INDES,d.o.o. si je s svojim prijaznim nastopom na obisku v Kanadi pridobil veS prijateljev.Pri novih dolžnostih v službi domovine mu želimo veliko uspeha!
TELEFONSKA ANKETA
Posredno me anketirala le nasa vlada, ker ugotovila bi (verjetno) rada, ce II ljudstvo se vedno (s)lepo zaupa In ce se nl(smo) na robn...(ob)upa!
Izprasevalka si je vprašati me dovolila koga bo moja ''malenkost" .. volila?! Odgovoril tako) sem In enostavno) "Vprašanje |e vase protiustavno!"
Čeprav nam vlada stalno zatrjuje, da oslava se pri nas /»res spostnje, želim vkljub temu ji vljudno sporočit' "Pojdite, prosim, malo se ... solit!"
G.Ludviku Jamniku, uredniku SD se zdravje dnevno izboljšuje. Upamo, da ga bo spomladno sonce zopet privedlo med nas. Bog Te Sivi, Luka I
POPRAVEK ^
V zadnji številki SD smo pomotoma navedli ime Boris Pahorja kot pos lan ca v parlamentu RS. Pravilno bi moralo biti BORUT PAHOR. Pomoto popravljamo.
Ukradena kopija Svetogorske
Mati božja na Sveti Gori pri Gorici.