- - "
*»
»• »■«
ružine, dostojanstva in pra-dela. ki nai bo pravično pla-ustreza potrebam delavca in
<*- H »	~ •- r —	"	■	,
c l incaricato d affari deli ambasciata giapponese col loro seguito, lasciano deposto la gliirlanda. — Nemški poslanik v Rimu in odpravnik poslov jap ita s spremstvom izpred groba neznanega junaka, kjer sta položila ver."r.
Spedizlone in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIV.
V Ljubljani, 31. decembra 1942-XXI. štev. 49 (685)
s Vredno novo leto dd nam
m
š dobro žetvo.
m
Slovenski pregovor
»DRU2INSKI TEDNIK*
Izhaja ob Četrtkih. OredalitTO la
o p r a ? a t Ljubljani. Miklošičeva 14(111. PoStnl predal St. 845- Telefon St, 83 82. — Račno poitnr hranilnice » Ljubljani St. 16.305. - liokoplior n« vračamo, netranklranlb dopliov ne aprejemamo. Za odgovor le treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNIN*
•/« leta 10 Ur. »i. leta SO lir. *ae leto «0 Ur. V tujini 84 Ur na leta — Naročnino ]• treba plačati »naprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enottolpOna petltna vrsta alt nj«u prostor (vitma 3 mm in Sirli.a 53 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.00 lire.
V dvobarvnem tisku cene pc dogovoru — Notice: vrstica 7 lir Mali e g I a ali beseda 0.60 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. l'rl večkratnem naročilu popust.
Danes:
Naša nova pravljica:
Stanovitni kositrni voiaiek
'Gl. str. 4.)
ZMAGOVITE BORBE V TUNIZIJI
Uspešni krajevni sunki italijanskih čet. - Bombardiranje alžirskih pristanišč
Glavni .Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 22. decembra svoje 941. vojno poročilo:
Zmerno operativno delovanje naših čot v Sirtiki in Tuniziji, kier smo v živahnih spopadih odbili sovražnikove sunke in ujeli nekaj sovražnih vojakov.
Oddelki našega letalstva so ponovno silovito napadli luko v Boni in Phi-lippevillu in ponovno učinkovito zadeli tamkajšnje naprave.
Italijanska letala velikega akcijskega polmera so napadla Tripolis v Siriji in Beirut. Bombardirala so rafinerije in skladišča, in povzročila obsežne požare, ki so se videli z velike razdalje.
V letalskih boiih tega dne smo zbili dve sovražni letali, eno naše letalo se pa ni vrnilo na svoie oporišče.
Med zadnjimi akcijami v Sredozemlju se je potopila ena naša torpe-dovka. Del posadke se ie rešil.
Včeraj pozno popoldne je neko britansko letalo s strojnico obstreljevalo vlak v iužnovzhodni Siciliji. Ubit i< en potnik, ranjeni pa trije. Stvarne škode ni.
Glavni .Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 23. decembra svoje 942. vojno poročilo:
V Tuniziji so italijanske in nemške čete v živahnih krajevnih spopadih pridobile na ozemlju: zasedle so sorske postojanke ki jih ie sovražnik žilavo branil. Sovražnikove protinapade smo odbili. Zajeli smo nekai sovražnikov in zaplenili vojni material.
V Sirtiki smo uničili skupine nasprotnikov, ki so imeli motilne namene.
V teku dneva so naše protiletalske baterije sestrelile dve britanski letali.
Nemška letala so v napadu na an-gloameriške preskrbovalne konvoje v ntiirskih vodah zadnja dva dneva zadela in težko poškodovala pet velikih trgovskih ladij in eno torpedovko.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 24. decembra svoie 943. vojno poročilo:
Trdni odpor Sil Osi ie preprečil, da bi sovražnik 7. oklepnimi sredstvi spet zavzel izgubljene postojanke na tunizijskem bojišču. Sile Osi 6o ujele okrog 200 mož. po večini Britancev.
Naše čete so s krajevnimi sunki dosegle uspeh.
Uničili smo eno sovražno lovsko letalo. častnika-pilot» na ujeli.
V Sirtiki ni bilo nobenega pomembnega dogodka.
Včerajšnji letalski napadi na otok Lainpeduso in na okolico Napoliia niso povzročili žrtev, pač pa nekai škodo.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 25. decembra svoje 944. vojno poročilo:
Živahno delovanje nasprotnikovih izvidniških oddelkov v Sirtiki.
Med napadom na neko naše izpostavljeno letališče so obrambne baterije zadele in uničile dve sovražni letali.
V Tunizifi smo ob podpori topništva odbili nasprotnikove protinapade.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil jo objavil 26. decembra svoje 945. vojno poročilo:
Na fronti v Sirtiki delovanje patruli.
Na Tunizijskem področju živahnejše operativno delovanje. V ponovnih spopadih so italijanski in nemški oddelki premagali in zavrnili sovražnika in si zagotovili postojanke, za katere so se v preišniih dneh bile hude bitke.
Kljub neugodnim vremenskim razmeram so naši bombniki uspešno na padli pristaniške naprave v Alžiru. Z dnevnih poletov se eno naše izvidni-Bko letelo ni vrnilo
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 27. decembra svoje 940. vojno poročilo:
Naša letala so napadla sovražno zbirališče motornih vozil v poščavsklh pasovih južne Libije in zažgala in uničila več vozil.
'r Tuniziji so čete Osi utrdile po-stoimike ki so iih zavzele v prežniih dneh v • podvigih smo ujeli nekaj -	-makov in zaplenili
orozjo ju	,,
Ponoči so italijanska letela napadla pristani.^če v Boni. Nemški lovci so brez lastnih izgub uničili sedem sovražnih letal v zračni bitki. 10 drugih pa na tleli.
Vzdolž obale Francoske severne Afrike so naša strmoglavna letela kljub močnemu sovražnemu protiletalskemu odporu napadi,, nngleško-amenški konvoi. En nanlik ii» zadelo letalo, ki ga ie vodil poročnik Caio I urini; parnik se ie takoj potopil.
I rav tako lahko zanesljivo trdimo, da se ie potopila tudi neka druga trgov-? i i o • k' '° >e 7<»d<‘lo neko naše letalo. Sovražnik ie bombardiral Tunis in Bizerto. ne ja i,j foj] povzročil "'"•"V vredno škodo. Pot štirimo-
toraih letal ie sestrelilo obrambno topništvo.
Naša torpedovka thkI podveljstvom korvetnega kapitana Bernardino Fa-rina je na Sredozemskem morju potopila neko sovražno podmornico.
Kralj in Cesar sprejel prof. Moschettija
Vel. Kralj in Cesar je v zasebni avdienci sprejel prof. dr. Giuscarda Mo-schettija. ki je Vladarju poklonil svoio najnovejšo publikacijo, biografijo kazenskega prava Vel. Kralj je avtorju čestital in so dalje časa z njim raz-govarjal.
Sprejemi pri Duceiii
Duce je te dni sprejel predstavnike italijanske družbe AGAR. med njimi profesorja Pieronija s parmskega vseučilišča:	profesor Pieroni proučuje
vprašanje proizvodnie posebnega seruma. ki so ga pred vojno uvažali iz Japonske in je potreben v industriji živežnih konzerv.
Dalje je Duce v navzočnosti ministra za narodno vzgojo sprejel senatorja Balbina Giuliana in profesorja Enrica Castellija. ki sta mu poročala o delovanju zavoda za filozofski študij.
Duce se je živahno zanimal za vsa T>oroči]a in je izrekel vsem glavnim aeiavcein na teh področjih svoio posebno zahvalo.
Papeževa božična poslanica
Papež Pij XII. ie imel za božič radijski nagovor na ves svet. Dotaknil se ie v nekaterih osnovnih točkah urgiiit^e. jn„ jnmui jenia. človeške .Uruž* be dostojanstva in pravic človeške osebnosti, zaščite družbene enotnosti.
Sulla coperta d’un sottomarino italinno in ero. ciera sul mare. — Na krovu italijanske podmornice, ki križari po morju.
zlasti i_ vice do čano. da
njegove uiutinc, lil pouoiuv /j'C uiitm-nitev in izpopolnitev družabnega reda.
Naposled je naredil nekai opazk o svetovni vojni in obnovi družbe in dejal, da pomeni sedania vojna rušitev socialnega reda. ki je za lažnivo krinko konvencionalnih formul skrival svojo usodno slabost in svoj neobrzdani oolilep po dobičkih in oblasti. Pij XTT. je končai svoj govor s pozivom
COSlOV*
Obdarovanje mater In otrok
Prisrčna božična prireditev na Taboru. — Obdarovane! se dobili 1.582 zavitkov * oblačili in 527 darov v denarju v skupnem znesku
250.000 lir
svojim obiskom počastil tudi Eksc. Emilio Grazioli, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Gosta so pred vhodom v poslopje sprejeli predsednik O. N. M. I. konzul Zappulla, predstavniki pokrajinskega Dopolavora ženskega Fašija in drugi. Prisotni so bili še Zvezni tajnik dr. Orlando Orlan-dnl. zastopnik poveljnika XI. Armadnega zbora general Lottarl. ljubljanski župan general Leon Rupnik, podžupan eomm. dr. Tranchida. Kvestor comm. dr. Ravelli, zvezni podpoveljnik GILLa. senor Campana in drugi.
Ko je Visoki komisar vstopil v dvorano. je trobentač trikrat zatrobil v njegov pozdrav, nakar ie bil odrejen
gozdrav_Kralju in Cesarju ter Duceju. ledno ie sviranje >Marcia Reale« in ^uiovinezze«. Potem ie visokega gosta i»ozdravila slovenska Mala Italijanka, ki mu je poklonila krasen šopek in mu izražila hvaležnost slovenskih otrok.
Ljubljana. 24. decembra
Tudi letos so v Ljubljani obdarovali za božič mnogoštevilne matere in otroke. Obdarovanje ie bilo na sedežu Dopolavora im Taboru. Prostrana dvorana ie bila slavnostno okrašena. Nad odrom sta bili veliki sliki Kralja in Lesarja ter Duoeia obdani s trobojnicami. Tudi stranske stene dvorane so oile. za to priložnost okrašene z velikimi trobojnicami in fašističnimi zastavam, oder pa je bil dobesedno zadelan z velikimi zavoji, ki so imeli vsi napis >Natale«. Prostrane dvorane so ze zgodaj zjutraj napolnilo siromašne matere s svojimi otroci. Tudi balkon ie bil poln čakajočega obein-stva.
Dobrodelno prireditev je organizira-l® zveza 0. N. M. I. ob sodelovanju občinskega podpornega društva Daro-vi so bili namenjeni 2190 družinam. Izmed teh daril je bilo 138 določenih za dojenčke do 6 mesecev, 1444 m otroke od 1 do 6 let, 260 v denarju v zneskih po 150 lir za zdravo vzgojo dece. 307 daril v denarju v zneskih po 100 za družine z mnogimi otroci.
Dobrodelno prireditev, ki je v toliki jneri pomagala mani premožnim materam in otrokom našega mesta ju s
Pozdrav Komisarja za Narodni pokret Marerinstva in Deteta, konzula Zapulle
Takoj nato je Eksc. Grazioli ja pozdravil predsednik O. N. M. I. konzul Zappulla z naslednjimi besedami:
Dan matere in otrok praznujemo v
Italiji že devet lot. toda izredno koristno delo. ki ga opravlja režim v korist dece. in mater zdaj že 20 let. ie iako vzvišeno človekoljubno delo in tako globoko vsidrano v čustvih italijanskega naroda, da bo ostalo kot trajen spomin zaslug Fašizma.
Po zgledu Rima so tudi drugi narodi započeli in vršijo v korist otrok ono skrbstvo, pomoč in budno nego. ki jo zdaj že toliko let z vedno večjim uspehom izyaja Fašizem v smislu ene izmed ua(višjih nalog, ki iih je dal Duce.
jVIaterel Duce je. ki želi šuiiju vaše sveto materinstvo, on je, ki Želi. da uspevajo vaši otroci močni in zdravi, kajti s temi ukrepi in s stotero drugimi pozornostmi, s katerimi so v Italiji zaščitene matere in negovani otroci, hoče Duce dokazati, kako zelo mu je jm srcu sreča naroda in kako globoko občuti svetost družine.
Slovenske matere! Duce je hotel, da Državni zavod za pomoč materam in otrokom razširi svoie delovanje tudi na novo pokrajino tako. da moreio že obstoječe ustanove smotrno vršiti svoie koristno delo in dati po potrebi še novo izpodbudo. da bi se veliko in blagodejno skrbstveno delovanje po potrobi lahko še razširilo in poglobilo v smislu resnično človekoljubnih smernic višjih oblastev.
Po naročilu Visokega komisarja, čigar skrb na tem področju ni nikoli popustila, bo potrebno vzporeditj različna skrbstva in primerno urediti njih delovanje in namene in napotiti iih k vse večji in večji delavnosti, pri kateri bo rado sodelovalo, kakor se ie to že zgodilo, tudi slovensko prebivalstvo.
Kdor ljubi svoj dom. svojo družino in svoje otroke, ne more preslišati vzvišene naloge, ki nam jo bila zaupana. da bodo tudi v Slovenski pokrajini lahko občutile matere Jn njih nežna deca dobrote in pomoč, ki jo daje Duce vsem italijanskim otrokom.
. Ob tej uri in v teh dneh. ki so po rtmski veri posebno posvečeni čaščenju Matere in njenega novorojenega Sina, imajo slovenske matere v vsej pokrajini nov dokaz, s kakšno ljubečo skrbjo misli Italija nanie in na njih deco.
Izpolnjuioč pri tem Duccjev nalog ie Ekscelenca Visoki komisar odredil, da se oh tej priliki obdari 2109 dru-
A Roma, 1'ambasciatore germanico tomba dell’eroc ignoto dovc fckeffa poslaništva v Rimu
la
japon-
ver."r.
žin in sicer:
s 138 opremami za dojenčke do G mesecev.
z 1444 oblekcami za otroke od 1 do 6 let.
/. CilO darili v denarju v znesku po 160 lir za zdravo vzgojo dece.
s 307 Cirili v denarju v znesku po 100 lii za družine z mnogimi otroki, torej skupno z 1582 oblačilnimi zavitki in s 527 darili v denarju v skupni
4. v,m ,
imenu mater izrečem nailepšo zahvalo in Vas piosim. da sjniročite Duceju njih globoko hvaležnost.
Govor Visokega Komisarja Eksc. Graziolija
Ko so pozdrav konzula Zappulla prevedli v slovenščino, ie Visoki komisar spregovoril prisotnim materam in očetom, rekoč, da je današnja manifestacija nov dokaz dobrih del, ki jih izvršuje Italija v korist prebivalstva. ker ve. da ie Rim trd in brez milosti proti vsakomur, ki ni poslušen zakonu. Istočasno j« Ima visok čut proti dobrim in jim v vsakem pogledu jtomaga. čo imajo potrebo in so v stiski, zakaj luč večtisočletne rimske civilizacije je zmeraj metala žarke visoke človečnosti proti šibkim.
Nato je Visoki komisar na kratko očrtal italijanske temelje pravice in človečnosti in ie dejal, da ni bila še nikdar kakor danes usoda slovenskega naroda v rokah Slovencev samih. Opomnil je na zmote zločinskega komunizma. ki hoče uničiti družino in vero. Nato je Eksc. Grazioli delal, da ga ni Slovenca, ki ne bi mogel ugotoviti blaznosti komunističnega delovanja in brezmejne škode, ki ga je to delovanje prizadelo Sloveniji, medtem ko hoče Italija, da bo ta zemlja brezskrbna in se pripravila za svojo srečno tiodočuost. hoče spoštovanje družine iu' spoštovanje splošnosti.
Prav zato se morajo dobri Slo«, venci zbrati z odprtim in loialuirn< srcem okrog italijanskih oblasti. kaitl( samo od teh lahko pričakujejo jasnosti* dela in prihodnosti. Vse. kar je slabega. bo zbrisala italijanska sila. vsak, element nereda bo prizadet, vsak pre-* kršek zakona kaznovan. Komunistična, laži so so izkazale brez podlage in: neumno nekoristne. Resnica ie samo ena. da tvodo mladi narodi Osi zmagali v vojni za dosego višje socialna pravice,
f
Važni predpisi za nadzorovanje tujcev v pokrajini
V našem časopisju smo že brali zelo važno novo naredbo Visokega komi« saria »Predpisi za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini? z dne 11. decembra t. I. ht. 228. ki je izšla v 'Službenem listu«, dne IG. t. m in ki stopi v veljavo *• novim letom.
Naredba je daljnosežnega pomena, ker vsebuje povsem nove in zelo stroge predoise in se tiče velikega dela prebivalstva. Zlasti v mestu Ljubljani ie odstotek onih. ki ne pridejo v poštev kot »tujek v smislu iiaredbe, zelo majhen.
Naredba predvsem določa, za katero osebe kot *tujcee velja. So to: predvsem osebe brez državljanstva: nadalje oni, ki imajo zdaj ali ki so imeli pred 1. sentembroni 1930 državljanstvo in izvzemši one. ki so bili pred razpadom Jugoslavije (pred 4. aprilom 1941) jugoslovanski držav^nnt in ki ii'iajo poleg tega še te i.redpouoie: 1. Ju tu bili rojeni na ozemljili, pri-
fcljučenih Italiji mala 1941 fLIublianska
pokrajina, hrvaško primorje, del Dalmacije); 2. da so bili na dan 11. maja 1941 pristojni v kako občino ad 1. navedenih ozemelj in 3. da so na navedenih ozemljih stalno bivali vsaj 15 let in bivali na teh ozemljih tudi dne 11. maja 1939.
V boljše razumevanje nai določimo pojem »tujec« še negativno, to je. kdo v smislu naredbe ni tujec. Tujci niso:
1. vsi sedanji italijanski državljani;
2. vsi. ki so bili dne 11. aprila 1941 jugoslovanski državljani in bili tega dne pristojni v kako občino ozemelj, pripadlih Italiji in ki so pred tem dnem bivali stalno najmanj 15 let na navedenih ozemljih in so bili tudi rojeni na teh ozemljih. Pojem »tujec« je torej v smislu te naredbe zelo širok. »Tujec« v tem smislu je tudi star Ljubljančan, ki biva morda že petdeset let v Ljubljani, a ni bii rojen na ozemljih, priključenih Italiji, ali pa Ljubljančan po rojstvu, ki je bil kot uradnik v začetku 1941 premeščen kam na Gorenjsko, tako da 11. aprila 1941 ni bival na ozemlju, ki je sedaj Italijansko.
Vsekako pa ne gre te določbe interpretirati tako strogo, dobesedno, tako da bi tudi tisti, ki ima sicer vse druge predpogoje za to. da bi se ne smel šteti za tujca, bil tujec samo zaradi tega, ker je bil tega dne mimogrede tli začasno zunaj prej omenjenega ozemlja. Po našem mnenju ie smisel naredbe ta, da se zahteva, da ie dotič-nik imel svoje redno bivališče na omenjenem teritoriju dne 11. aprila 1941, ne glede na to, če še ie tega dne ali tudi več dni ali tednov ob tistem času mudil zunaj navedenega ozemlja.
Naredba ie precej obširna in vsebuje za tako imenovane »tujce« stroge predpise in stroge kazni in ukrene proti njih kršiteljem. Predpisuje dolžnost prijavljanja oziroma objavljanja ob prihodu v kako občino pokrajine, ob pre- ali izselitvi iz pokrajine ali iz ene občine v drugo, nadalje nalaga dolžnost priinve odnosno odjave tudi osebam in ustanovam, ki sprejmejo tujca v delo ali službo, ali ki odstopijo v last. uživanje (najem) tujcu kako nepremičnino ali stanovanje.
Vazna je določba, da sme Visoki komisar eventualno sploh vsem tujcem ali pa posameznikom prepovedati bivanje v določenih občinah ali krajih in da sme izgnati tujce, ki so brez sredstev, ali take. ki se potepajo, postopajo ali beračijo. Tudi ima Visoki komisar pravico, da dd izgnati tujca, ki je obsojen za zločinstvo, ali ki je ovajen radi kršitve predpisov o bivanju tujcev ali predpisov za zaščito lavnega reda in notranje varnosti ter sploh iz razlogov javnega reda. Iz vseh teh razlogov se lahko vsak tujec ta vrne že na meji pokrajine. Namesto izgona lahko odredi Visoki komisar, da se tujec pošlje na mejo pokrajine, tli da se internira.
Zlasti važne pa so prehodne določbe naredbe. ki določajo v glavnem (ledeče:
Tujci, ki se na dan objave (16. XII. 1942) že nahajajo v pokrajini, si marajo priskrbeti v roku 30 dni ali potni list ali drugo enakoveljavno listino o Istovetnosti, iz katere ie razvidno niih državljanstvo in ki ie izdana od dr-Eave. kateri nrinadaio: če na nimaio »obenega državljanstva mora biti ta listina izdana od države, v kateri majo stalno bivališče.
Vsi tuiri se morajo do 28. februarja 1913 osebno zglasiti pri pristojnem »blastvu (v Ljubljani pri Kvesturi, v Irugih občinah pri uradu javne varnosti in kjer tega ni. pri občini), da rlože priiavo bivanja na posebnem prijavnem formularju, nakar prejmejo, če ni zadržkov za dovolitev bivanja v pokrajini, preiemno potrdilo o prijavi. To potrdilo se mora na zahtevo vpdno pokazati organom javne varnosti. Navedena prijava bo morala navajati popolne osebne podatke ne samo prijavitelja samega, temveč tudi vseh ne nad 16 let starih otrok in sorodnikov prijavitelja, ki žive z njim.
Tujec, ki ne bo imel po 31. ia-
Vožno objava Poveljstva XI. Armadnega zbora
Armadno poveljstvo že dalje časa proučuje položaj vsakega interniranca v vojaških taboriščih, da se postopno osvobode tisti, ki se izkažejo zanesljivi glede lojalnosti do italijanskih oblasti in imajo odkritosrčen namen za mirno življenje v krogu svojih družin.
Da se med drugim izogne motnjam pri težavnem delu pregleda in presoje položaja posameznega interniranca, in da se zatre goljufivo delovanje nesramnih in zahrbtnih sleparjev, ki grabijo ogromne vsote denarja na račun ubogih ljudi s tem, da se izdajajo za zanesljive posredovalce pri vojaških oblasteh,
se »prošnje za osvoboditev«
internirancev ne bed« več spre. jemale.
Posebna uradna komisija bo naglo spet pregledala položaj vsakega Interniranca.
Merilo za osvoboditev bosta pravica in razumevanje: nobeno moledovanje, nobeno posredovanje tretjih ooeb, nobeno priporočilo ali pritisk no bodo mogli odvrniti Poveljstva od načina njegovega postopanja.
Ta odredba stopi danes v veljavo.
Ljubljana, 24. decembra 1942-XXI».
General armadnega zbora Poveljnik GASTONE GAMBARA
nuariu 1943 potnega lista ali druge enakovredne listine, iz katere bo razvidno njegovo državljanstvo — in tujec. ki ne bo imel po 28. februarju 1943 preiemnega potrdila oblastva o prijavi svojega bivanja po predpisih predmetne naredbe. bo kaznovan z zaporom do 2 mesecev in eventualno poleg zaporne kazni tudi še denarno do 5000 lir — poleg tega bodo lahko proti njemu izdani policijski ukrepi (n. pr. izgon).
Imetniki prenočevališč in predstojniki zavodov, bolnišnic, zajednic itd. bodo morali tekom 1. marca 1943 zahtevati od tuieev, ki so v njih oskrbi, da pokažejo preiemno potrdilo o prijavi '.er v primeru, da ga tujec ne bo predložil, naslednji dan obvestiti o tem oblastvo javne varnosti, sicer bodo kaznovani.
Službodajalci morajo glede svojih službojemaicev. ki bodo v službi dne 1. I. 1943. v roku 10 dni po 1. I. 1943 podati predpisane prijave glede tistih, ki so tujci. Te prijave so obligatne tudi za tiste služboiemalce-tuice. katerim ie službeno razmerje prenehalo 31. XII. 1942 in se morajo v tem primeru napraviti v treh dneh po 1. januarju 1943.
Ako je kdo pred 1. I. 1943 kake nepremičnine (stanovanja) odstopil tujcem v last ali uživanje (najem) in bo ta odstop dne 1. I. 1943 še v veljavi, morajo oni, ki so nepremičnine odstopili. vložiti predpisane prijave v desetih dneh.
Poleg predpisov v smislu te naredbe ostanejo pa še vedno v veljavi določbe o uvedhi in vodenju registra prebivalstva (naredba z dne 25. aprila 1942). ki predpisuje prijavljanje občinskemu anagrafičnemu uradu vseh sprememb, nastalih zaradi gibanja prebivalstva ob preselitvah iz občine v občino, iz ene hiše v drugo hišo iste občine, nadalje vseh sprememb najemnikov stanovanj itd.
Predmetna naredba. ki ima zelo važne dalekosežne določbe in ki se tiče velikega dela prebivalstva naše pokrajine, ni vsaj po besedilu v vseh točkah popolnoma jasna in razumljiva. Zato pričakovano upamo, da bodo naknadno izdali na pristojnem mestu potrebne interpretacije in pojasnitve. Posebno se zdi nejasno, ali ie tudi za zakonsko neločeno ženo in za nedo-letne otroke merodajno, kie ie mož oziroma oče imel dne it. aprila 1941 redno bivališče, ne glede na to. kie so žena oziroma mladoletni otroci takrat bivali.
Za zdaj je treba opozoriti na prijave. ki se morajo izvršiti v ianuariu 1943.
_ Službodajalci morajo za služboiem-nike-tujce. ki zapuste službo 31. XII. 1942. oziroma za one. ki bodo dne 1. I. 1943 še v službi, napraviti prijave do 3. ianuarja oziroma do 10. ia-nuaria 1943. kakor to predpisuje 51.27 naredbe.
Nadalje priporočamo, da prizadeti ne odlašajo, temveč da si kar najhitreje preskrbijo v čl. 25. naredbe predpisano listino o istivetnosti. iz katere bo razvidno državljanstvo. Rok za preskrbo te listine poteče konec januarja 1943. kajti naredba stopi v veljavo z Novim letom (čl. 32.). nave-
dena listina pa se mora priskrbeti v roku 30 dni (čl. 25.). Pri tem se vsi opozarjajo, da takozvane osebne izkaznice (carte d’identita). ki jih morajo imeti vsi moški od 16. do 50. leta starosti, ne nadomeščajo listin o istovetnosti. kakor jih zahteva čl. 25. naredbe. ker iz osebnih izkaznic ni razvidno državljanstvo imetnika. B.
Obtok bankovcev po 1000. 500. 100 in 50 lir je odobrilo italijansko ministrstvo financ za Kraljevino. Ti bankovci so iz posebne serije, namenjene za italijansko Vzhodno Afriko, so drugačne barve kakor običajni in nosijo na zgornjem in spodnjem robu hrbtne strani napise v rdeči harvi: »Serie speciale Africa Oricntale ltaliana« in »K vietata la circolazione fuori dei territori dell’Africa Orientale ltaliana«. Ti vbankovci so prav tako zakonito plačilno sredstvo kakor običajni.
Predpise za uporabo in nošo fotografskih aparatov ie izdal Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino. Brez poprejšnjega dovoljenia. ki ga izdaja Kr. kvestura, ie prepovedano nositi s seboj fotografske aparate in z njimi slikati, prav tako tudi aparate za filmanje. Kdor bi kljub prepovedi slikal ali nosil na costj fotografski aparat, mu bo oblast zaplenila aparat in ga kaznovala z ječo do enega leta. če dejanje ni huje kaznivo.
Z novim kraljevim ukazom je določen monopol za proizvodnjo in prodajo saharina. Zakonske določbe v zvezi s kraljevim ukazom* so izšle v »Gazzetti Ufficiale«.
Te dni se je sestala skupna seja hrvatske vlade in hrvatskega državnega sveta. Sprejeli so hrvatski državni proračun za leto 1943. v višini 16.37 milijarde kun.
Drugo tovarno za izdelovanje umetnega kavčuka gradijo, kakor poroča agencija Economica Finanziaria. v Italiji. Tovarna bo po svoji obsežnosti in produkcijskih napravah kakor tudi po svoji proizvajalni zmogljivosti znatno nadkrrlila že obstoječo prvo tovarno.
Poslopje nove zagrebške postajne
pošto ie že pod streho. Prvotno ie
postno ministrstvo odobrilo za gradnjo 28 milijonov kun. stroški so se pa zaradi podražitve gradbenega materiala precej zvišali. Poslopje bo na čelni strani štirinadstropno, na dvoriščni pa trinadstropno. Pošla bo nai-modemeie opremljena. Celotna ureditev nove pošte bo stala po sedanjih računih 400 milijonov kun.
Proračun za javna dela v provinci Spalato znaša 14 milijonov lir, kaVor piše »Popolo di Spalato«. Od tega gre 7 milijonov lir za izboljšanje higienskih naprav. 6 milijonov za cestna dela. ostalo pa za obnovitev šolskih poslopij.
_ 1. januarja 1943. izgube v Srbiii veljavo plačilnega sredstva stari dinarski novci po 0.25 dinarja. 0.50 dinarja in po 1 in 2 dinarja. Novi srbski kovanci bodo iz cinka in bodo v kratkem prišli v promet.
Dovoljenja za izvoz in uvoz blaga nai dvignejo tvrdke, ki so vložile prošnje v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25 med uradnimi urami od 9. do 13. in od 15. do 18. ure.
ZADOVOLJSTVA
in
ZDRAVJA v novem letu 1943.
želita vsem
cenjenim naročenikom in bralcem, inserentom in prodajalcem uredništvo in uprava
»Družinskega tednika«
love poštne znamke ie izdalo hr-vatsko poštno ravnateljstvo. Znamka za 0.75 kun ie olivnozelena s sliko Varaždina, znamka za 3 kune ie rde-čerjava s sliko osješke katedrale, znamka za 5 kun ie modra t sliko Zemuna. znamka za 12 kun je pa svetlo-rjava in ima sliko Klisa.
Novo trgovinsko pogodbo sta podpisali nemška in bolgarska delegacija v Sofiji. Novi dogovor določa nove blagovne kontingente za čas od 1. oktobra do 31. marca prihodnjega leta.
Bivše jugoslovanske vojne ujetnike, ki so doma iz Macedonije. zdaj pripadajoče Bolgarski, so odpustili iz nemškega vojnega ujetništva.
Komisija lirvatskih tehnikov se ie pred kratkim mudila na Študijskem potovanju po Italiji. Obiskala ie najvažnejša središča za ribiške naprave in se ustavila tudi v Benetkah. Hrvatski tehniki so si povsod z velikim zanimanjem ogledali ribogoiske naprave. Ko so odhajali v domovino, so izrazili svoje zadovoljstvo spričo vsega. kar so bili videli. Svoje potovanje so zaključili z ogledom Triesteia in Istriie.
Precejšen potres so imeli na Španskem v pokrajini Alicante. Porušile so se nekatere hiše, človeških žrtev pa na srečo ni bilo.
Reko Plitvico na Hrvaškem bodo pričeli v najkrajšem času regulirati. Z regulacijo rečnega korila. ki v okolici Varaždirfa često poplavlja velike površine zemlje, bodo pridobili 12.000 oralov plodne zemlje za kmetijstvo.
Ilrvatsko ministrstvo za ljudsko gospodarstvo ie sklenilo prirediti pozimi kmetijske tečaje po vseh sedežih velikih županstev in tudi po drugih krajih. Priprave so že v teku.
Nor močan potres (e bil pretekli teden v Severni in Srednji AnatolijL Poškodovanih ie več mest. Po dosedanjih poročilih ie več ko 600 mrtvih in prav toliko ranjenih. Gmotne škode še niso mogli preceniti. Oblasti so organizirale najnujnejšo pomoč za ponesrečence.
Osebne vesti
UMRLI SO:
V Ljubljani: Ema Seljakova; Fani Domin-
kova, ueitcljia: Terezija Škrbčva; Oto Gre goric; 6(jltna Ivana Oražmova, posestnica in trgovka; Marija Hafnerjeva; Anton Marinček, uradnik Poprajinske delavske zveze; Marija Zalokarjeva, trgovska nameščenka; 73Ietni Ludovik Fiorenini. višji postni kontrolor v pek.; 94k.lna Marija Segova; Antou Terftič, uradnik državnih železnic.
V Garcii: 771etni Ignacij Križman, posestnik in nadučitelj v pok
V war7fiDru: ™Tctn; Nikolnj UniasT trgov-ski nameščenec; 641etni Matija Vidovič, br vcc.
V Dobrni; Rudol Dobavičmk.
V Loki pri Celju: Henrik Kotnik; Marija Obrezova
Na Pragerskem: Edvard MikuS.
V Celju: Terezija Cokanova: Ivan Rozman; Jožef Cvirn; Karel Srohotan; Antonija Plavrko Prahova.
Našo sočo^e!
DRVA PREMOG GOMfidt
GLRDALISKA 14
ŠPORTNI
V trinajstem kolu so igrali tako: Liguria-Atalanta 3-0, TorlnoLazio 2-2, Venezia Bologna 1-0, Milano-Bari 3-1, Vicenza Ambrosiana 2-2, Fiorentina-Livomo 4 3, Roma-Juventus 1.2, Trie-stina-Genova 0 1.
Moštvo iz Livorna je še za to nedeljo ostalo na čelu. Ne po svoji zaslugi, čeprav so se dečki proti Fioren-tini močno naprezali. V pomoč so jim prišli možje iz rimskega Lazija, ki so Torinu odščipnili tisto važno točko, da je sedaj za njo prekratek. Obenem se je drugi torinski klub s polnim uspehom v Rimu lepo prislonil z istim številom točk ob Torino, še eno tako nedeljo pa bosta oba torinska kluba pred vsemi drugimi. Vse kaže na to, da bosta obe enajstorici iz Torina govorili odločne besede o prvem mestu.
Vrstni red prvih treh je ostal torej za ta teden nespremenjen. Za to pa je bilo niže nekaj sprememb. Bologna je s četrtega mesta padla na šesto, Genova je za toliko napredovala. Mesti, sedmo in osmo sta zamenjala Milano in Lazio, s tem da je sedaj Milano spredaj. Liguria se je povzpela s 13. na 11. mesto in potisnila Romo in Bari nekoliko niže. Rep je ostal tudi nespremenjen: Triestina, Venezia, Vicenza, le da je sedaj Venezia tesno ob Triestini, Vicenza pa je tudi zabele-! žila eno točko porasta.
Torino je tokrat utrpel na svojem igrišču remis, prvega v svoji letošnji kampanji. Zbrisal je eno izmed dveh poslednjih ničel iz razpredelnice, do-čim je aodnja, ki pravi, da Triestina še ni zmagala, o*tala nespremenjena. Mnogo so prijatelji in navijači Triesti-ne pričakovali od važnega lokalnega faktorja, burje. Pravili so, da bo le potisnila zmagovito žogo v nasprotnikovo mrežo... pa je prišlo drugače: žoga je našla pot v mrežo Triestine — in ničla v rubriki zmag je ostala
Položaj je po nekaj nedeljah že spet dokaj jasen: vodečo trojko ločita dve točki razlike od Genove in Ambro, siane. ki se skušata približati vrhu; središče zavzemajo štiri moštva od Bologne do Fiorentine, vsa s 14 pikami. Nato sledijo štiri moštva od Atalante do Barija, ki vegetirajo nad repkom, repek pa tvori trojka Trientina, Vene zia. Vicenza. Bo še prehodov iz enega sektorja v drugega, toda v glavnem se bodo razvile borbe za položaje v poedinih izmed štirih oddelkov.
Drugi razred je doživel precej viharno spremembo. Pro Patria je izpodrinila Spezijo s prvaga mesta, Anconi, t-.rira ip eiutktT tn4t,<Pga.'cr,Io na eecinio mesto, Napoli se je s šestega povzpel na četrto me#to itd. še Savona se je s poslednjega dvianila za dve mesti navzgor.
V tretjem razredu so trajale počit nice. Prihodno nedeljo pa bodo imeli spet poln spored.	O. C.
JiniiMnnMiHiiiiiiiHiiiiitiHiiiuiiinuk
! O k V • R 11	|
«a	s
1 SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE, =
KLUN
= LjUBLjANA. Fko/čovo 4 i ‘niiiiiiiiiiiiui,,......mn.■■aiu.i.idiic
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše Kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan,
Ljubljana, Stritarjeva 6
DETEKTIVKA POVEST
SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE
NAPISAL HEBBBRT ADAMS
»Našla sem ključ in sem si hotela spel malo ogledati in preudariti, kje bomo zgradili kopalnice in druge udobnosti.«
»Tega ne b> bda smela storiti.«
rSai nisem bila notri, ni se mi več Ifubilo.«
Bila ie malce užaljena, a se ie trudila da bi tega ne pokazala.
»Tega nikar več ne stori, nikoli več mi ne hodi tia sama!« ii ie velel Jimmie
Nonna so ie našobila. Zakaj ne bi »mola sama iti tia? Kai bi se ii pa moglo zgoditi pri belem dnevu, če hi kdai na kdai pogledala tia? Morda je bilo nespametno, da ii Jimmie ni bil razložil okoliščin Hevwoodove nesreče morda ie bilo škoda, da Nonna ni vedela da ie njegov drugi čeveli le nepokorneiši kakor prvi.
»Spodai te bom počakala,« le rekla. Hotela mu ie pokazati, da ie užaljena. To mora opaziti če mu ie kaj Jo nie. A on ni ničesar opazil in ie oet minut pozneje tudi prišel dol. S tem ie bil ta dogodek očitno končan. Po gledališču sta i >d!a in plesala in ko sta se vrnila domov, sta bila oba »reutrujena. da bi Še kai kramljala.
Drugo iutro ie bil Jimmie spet zadovoljen in vesel in ie Nonno draži* « nekim polkovnikom, k’ ii ie preišnii večer na vse orelege dvor il.
Potlei ii ie pripovedoval o obisku ■nadnine Fontaine.i- in o nieni želji, la bi vzela hišo v naiein. Posnemal e nien glas in ves nien nastop. Bil ■e Židane volje Da ie Nonna tišia kn-*or običajno ni onazil Tik Dreden e odšel v pisalno ie iznenada začel lovorih o zadevi s katero ie bil tako reznansko užalil ni°no
»Ti pač nisi videla, kam te krenil mož. ki ie bil oriše’ iz naše skrivnostne hiše?« io *e vprašal.
»Ne. prehitro ie smuknil mimo,« ie odvrnila Nonna »Mislim da ie krenil okrog vogala a nisem čisto prepričana.«
»Tam drži.	it	se	ne	motim, pot
proti hlevom.« ie rekel Jimmie. »Ko bom prihodnjič šel tia. se bom prepričal o tem.«
Poljubil io	ie	in	ie	šel na delo.
Nonna ie na ostala doma nekoliko nesrečna.
»Bogve ali me ima še tako rad. kakor nrei?« se ie sura?* vala vso v skrbeh »Vsai	to	bi	bil	lahko rekel,
da mu ie žal	ker ie	bil	neprijazen!«
Ubogi Jimmie! Se slutil ni da ima kai obžalovati!
Že večkrat ie bil nameraval, ogledati si hleva za hišo št 142na Gueens-Gatu. da bi sam skušal kai izvedeti o nena adnih dogodkih v preišnii hiši. u nikoli ni utegnil. Morda ie bilo tam blizu kakšno mnniše stavbno nod-jetie. ki bi moglo prevzeti nadalinia rnziskovalna dela v hiši. Hey\voodova nesreča ie bili postavil, na e!avo vse njegove načrte. To ie bilo čisto nekai druvega. da ie staremu poštenjaku, ki ga ie poznal vse svoie življenje, zaupal to delo kakor pa da bi pust*! tuie delavce v hišo. ki hi brskali za izgublienim zakladom tete Oktnvije! Niihova vnema bi utegnila škodovati stari veliki hiši: in razen tega ie bila nevarnost v tem da bi tisto, kar bi se našlo, spet izginilo.
Čas ie mineval. Nesreča starega Ilev-vvooila in odpoklic policijske straže sta delo še otežila. Ko bi le sarn l.ai razumel o tesarstvu! Potlei bi se Inh-• • , ro.tinm Markenziiem lotil dela.
A	kai.	ko	nekateri liudie no	znajo
sukati kladiva in žage. Koma i zna io razcepiti kakšen čok za v kamin, ne da b so nri lem kresnili op prri h In	Jimmie	ie vedel. _ da tudi	sam
spada med te nerodneže. Nekoč ie ze mislil na to da b’ sam stražil eno noč v trši. a dleto in žago bi moral dobiti kdo drug v roke.
Po skodelici čaia se ie spet odpravil na pot proti (juemis-Gatu. Na vogalu pri muzeju ie stopil iz taksija in ie	šel	peš	ou cesti navzgor,	liiša
št.	142.	ležeča nekako na sredi	ceste,
ie bila dosti boli zanemarjen:, in umazana kakor ostale hiše. Niti za trenutek ni umaknil poglela od nie.
Nič se ni zganilo v nie ii notranjščini. Šele tik pred hišo ie šel čez <e-sto. pri čemer ie natanko opazoval vsako okno. A uzrl ni žive duše. Hiša ie bila mračneiša in nepubizn-dSa ko kdai prei. Sel ie še nekai koiakov dalje, potlei ie na krenil no vrtni noti. držeči proti ozki ulici ob hlevhi. Tudi drugi dohodi so vodili vanio. Če se te torei kdo splazil iz prednjih hiš in krenil po stranski poti. ni bilo neob-hodno potrebno, da bi šel mimo zada i ležečih poslopij. Lahko ie izginil tudi po mani obljudenih poteh iz te okolice.
Da bi izključil sleherno pomoto, ie
Jimmie oreštel korake, notrehne od hiše 142. do stranske poti. Isto število korakov po zadnii ulici ea te privedlo do garaže, katere vrata so bila na slržai odprta. Nad vhodom ie visela deska z velikim napisom: »Fur-nellowe-avlomobilske delavnice« in v manjših črkah pod njim: »Izposojamo avtomobile za podnevi in ponoči.
To ie potrjevalo tisto, kar ie Jimmie slišal o tem podjetju. Po vsora tem sodeč ie kupčija dobro nesla. Okrog deset metrov dolgo pročelje se ie zapiralo s štirimi velikimi premičnimi vrati, ki so se dala do potrebi potegniti druga zadai za drugo, tako da se ie dalo odnreti vse pročelje razen zadnjih vrat
Zdai ie bilo odprtih dvoje vrat. Zato ie jahko videl do vsei garaži. Bila ie velik prostor; zadnja stena ie bila opažena z belimi ploščicami, tla pa ce-inenlirana. V niei ie stalo naimani po! tucata avtomobilov: neka velika limuzina na sredi, ostali, cenejši pa na obeh straneh. V nekem^ kotu garaže ie lesen predel z mlečnosteklenimi vrati ločil del prostora. Očitno ie bila tam pisarna.
Jimmie ie vse to videl na prvi pogled. Triie možje so bili v garaži. Dva sla bila bolje napravljena, tretji ie bil pa očitno mehanik Odločil se ie. da ho nagovoril enega izmed troiice.
»Ali ie Mr. Furnell tu«? ie vprašal naibližiega.
»To sem iaz.t ie odvrnil ogovorjenec — čokat mož s črnimi, pristriženimi brki »Moie ime ie Hasvvell. Miss Cowle-veva ie moja znanka. Reči. ki so se odigrale v nieni hiši. so nam vsem iako neprijetne.«
»Ali mislite umor?« ................
»Da. predvsem umor. Poučna očitno ni imela dosti usneha kaine?«
»Kai neki nai stori, ko ie hiša taao prazna!« ie rekel Furnell in skomignil z rameni
»Skozi garažo ni moči priti v hišo?« »Čisto nemogoče. Polici ia ie bila tudi ie tukaj, a ie takoj to spoznala.«
»In vendar mislim, da ie bil po odkritju umora nekdo enkrat ali dvakrat v hiši.«
»Ze mogoče.« ie pritrdil mož in spet skomignil z rameni »Hišo so takrat oblegali radovedneži «
»A ti vendar niso mogli noter?« »No. in če bi bil nekdo p/vred'* tekaču hišnega posredovalca pol šilinga; ali mislite da mu ne bi bil posodil ključa?«
»To se ne sliši neverjetno.« ie smehljaje se rekel Jimmie. »Ali ie vaše stanovanje nad garažo?«
»Da.« ie odvrnil mož. »če hočete, si ca lahko ogledate, čeprav mislim, da. Miss Covvleveva pozna te prostore. •
Prednje sobe iniaio okna na ozko ulico, zadnie sobe pa dobivajo luč samo od zgoraj Prei niso hoteli, da bi ljudje v hlevih s svoiih oken videli v hišo. Gornje okno ie bilo dovoli dobro zanje ruizen tega so njegova stekla še zamrežena tako da no tei poti ne more nihče urili v garažo In poleg tega ie podnevi in ponoči nekdo tu.«
»Stotnika Brudna bržčas niste poznali?«
»Nikoli v svoum življenju nisem slišal ničesar o njem. dokler ni nie-govo ime prišlo v časopise. V tei okolici ie bil čisto neznan...«
Zdaici ie umolknil Eleganten dvosedežnik ie bil priuelial v garažo in se ustavil pred veliko limuzino. Neka dama ie sedela1 z- krmilom. Jimmie ie .v svoie presenečenje spoznal svoio obiskovalko preišnieea dne — jasnovidko madame Fontainovo.
Mož. s katerim ie bil Jimmie pravkar ookramlial ie takoi stekel k niei in zdai tako tiho govoril z nio. da Jimmie ni mogel razumeti niti besede. Madnme Fontainova se ie za trenutek sklonila naprei in v« pogledala, nofgi so ie na naelnn!la n •'•»>>1 tako da ie bil njen obraz v senci. Furnellu ie nekai rekla na kar ie *a os' ” 1 Jimmia z očmi Tzpregovorila sta še nekai besed drug z drugim, potlei ie pa jasnovidka Jako Rnretno zavozila navznd iz garaže, zavila proti cesti in se hitro odneliala.
»Kdo ie ta dama?« ie vprašal Jimmie.
»Neka moia stranka.« se ie glasil Furnellov n*č kai priiazni odgovor.
»Mišjim, da io poznam, a se ne morem spomniti njenega imena.« Jimmie ie čzkal a Furnell mu ni odgovoril. »Ali vecte. kako se niso?« ie naposled vprašal po kratkem premoru.
»Ne. ime izvem šele tedai ko bo koečana kunčiia. zv k-jtoro se zdai do> gaiamo c ie odvreU Furnell
/Dahe nriJioriniti)
:il. 1942 XXL
EJKU2INSK2 TEDNIK.
O
Jsak dan le lahko
hw& teU
Kadar na dan novega leta odpremo
oledarček, so vsi listi tako čudovito eli, pripravljeni, da jih izpolnimo z '.ašimi načrti, mislimi, dejanji. In ob lovem letu so skoraj vsi ljudje neke 'osebne volje. Zdi se nam, kakor bi taro leto zatonilo v pozabo, ker ni ilo takšno, kakršno smo si ga zamiš-•aii. Da, vse slabo naj gre s starim *tom v pozabljenje, vse novo lepo, itdotaknjeno, nas čaka v novem letu.
Človek je že takten, da se ne more znebiti čustev, ki so posledica vzgoje m tradicije. Zato se ob novem letu to navadi ie tako hud cinik odloči, la se bo poboljšal. Ob novem letu se 'enuh odloči, da bo poslal marljiv, za-■spanec, da bo pričel zgodaj vstajati, otepirljivec, da bo odslej krotek kakor ovca. lainjivec, da bo govoril či-ito resnico in golfu/, da bo nehal odirati ljudi. Ko pa mine novoletni dan, se razblinijo vsi dobri sklepi v bežen iim in ljudje jih pozabijo — do prihodnjega novega leta.
Ali je potrebno, da čakamo Silvestrovega, če naj se odločimo, da bomo postali boljši? Ali nam ne more hiti prav vsak dan novo leto? Vsak lan, ki ga doiivimo, je pričetek novega in zaključek starega leta, ki zatone v neskončnost. Vsak dan torej 'ahko izrabimo, da naredimo dober sklep in se tudi po njem ravnamo.
Tisti, ki bodo svoje dobre namene, /oje načrte odlagali vselej na novo 'eto, gotovo nikoli ne bodo dosegli uresničitve. Toliko let, kolikor bodo živeli, bodo nihali med dobrim in slabim, ne da bi se odločili za prvo ali drugo.
Vse bolj preprosto je, če ne odla-5aS do jutri, kar danes lahko storiš. Tisti, ki je prepričan, da bo jutri bolj zgodaj vstal, danes pa ne more, ne bo nikoli zgodaj vstajal. Zaspal bo vse odločilne trenutke, dokler ne bo ootrkalo posledn/e leto .njegovega življenja, ko ne bo več časa za nove odločitve.
Da, nekateri bodo ugovarjali, češ da nikoli ni prepozno, če se hočemo noboljšatl. Odgovorila bi /im takole: prepozno ne, toda tudi prezgodaj ni nikoli. Zakaj neki naj bi sl darovali samo o praznikih, si voščili vse dobro samo o novem letu, se hoteli poboljšati samo enkrat v tri sto pet in šestdesetih dneh? Ce le hočemo, jo vsak dan lahko novo leto. In če bi se vsak dan samo sto ljudi na vsem svetu odločilo, da bo pričelo iivetl drugačno, boljše življenje, bi bilo kmalu bolje na svetul
Saika
NAS NAGRADNI NATEČAJ
'otiček za oraktične gospodinje
Za »sak prispevek, objavljen * tej rubriki, plačamo 10 Ur
Mesna mešanica
Potrebuje* 3 do 3 delce masti, 1 čebulo, 20 do 30 de k: mesa, 1 kilo krompirja, 3 deka kakršne koli maščobe in sol. V vroči masti praži drobno sesek. Hano čebulo in na manjše kose zre zano meso, osoli, zalij z malo vode in pusti vse skupal pokrito dušiti. Posebej olupi krompir, zreži na ploščice ln duši toliko časa, da zarumeni. Potem vrzi na krompir mero in premešaj. Jed je poaebno pripravna za ljudi, ki morajo jemati kosilo s seboj v službo.	S.	O.,	Ljubljana
Krompirjevi zavitki
00 dek kuhanega krompirja pretlači, dodaj 60 dek moke, 1 celo jajce, košček maščobe, 10—15 dek sladkorja, poldrugi zavitek pecilnega praška ln malo
seli. Zgneteno testo razvaljaj, zreži na ! koščke, deni v sredino vsakega koščka I žličko marmelade, zvij in z'oži na na mazano pekačo, tako da -se koščki ne dotikajo. Zapeči jih zlatorumeno in daj tople ali mrzle na mizo.
L. K., Ljubljana
Praktično pranje
Veliko se Je že pisalo o praktičnem pranju na vse mogoče načine, Z tolčem se sijajno pere, a ga ne rcoremo zmerom dobiti. Z rumenjakom, ki ga danes komaj za bolnika izvrtaš, si modra gospodinja tudi premisli prati. A sredstvo, ki ga imaš vsak čas pri roki in ti tudi zaradi draginje ne dela prevelikih preglavic, je krompir. Izberi gladek krompir ovalne oblike in ga. do polovice skuhaj. Olupi ga in pojdi z njim na delo. V mehki vodi, najboljše deževnici, namoči kateri koli barve ali vrsto blaga in drgni s krompirjem kakor z milom po madežih, da se začne peniti. Tako odpraviš iz blaga vso nesnago in vsak kos dobro izperi v več svežih vodah. Izprano blago trdno povij v svežo rjuho in z njim udarjaj po perivniku. Ce to nekajkrat ponoviš postane blago skoraj suho. Zlikaj ga na narobni strani skozi te-' nak papir ali krpo. Blago bo kakor nova Na ta način sem oprala zelo, zamazano temnomodro krilce svo.e hčerke in bila sem veselo isnenadena. ker je postalo tako lepo in čirto. Mi sl im, da bo vsaka, ki bo prala s krom. pirjem, prav tako zadovoljna kakor Jaz.
V.
•
Za vsak prispevek, objavPen v »Ko tičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignit« takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Ilr*šii»«kr*a tednika«, Kotiček n praktične rom*-dinje, Ljubljana, Poštni predal 345.
NEGOVANJE BOLNIKOV
če moramo na dom poklicati zdravnika, je navadno vsa družina precej razburjena. Zdi se, da je ? olez™ Ž3 zelo huda. Vendar moramo takšen strah skriti in premairavi. ker z njim zelo škoduj'emo bolniku.
Bolje bo, če premislimo, kaj vse bo potreboval zdravnik. Predvsem moramo pripraviti čist umivalnik in ; čisto brisačo, zraven pa kos m la, čj bi si zdravnik po prertedu žel?l umiti roke. če bolnika boli vrat ali ima vneto jrrlo, pripravimo v bližino bolnikove nočne omarice kakšno žličko z dolgim ročajem — takšno, kakršno uporabljamo za mešanje malinovca — za primer, če bi zdravnik hotel bolniku pregledati grlo.
. Kadar bolnik toii, da ga trese mrzlica in hkrati mučijo bolečine v prsih, ie dobro pripraviti rjuhe, ki nam nodo pozneie služile za obkladke, kakršne bo dotočil zdravnik. Zmerom je treba misliti, da je zdravnikov čas dragocen in da ga morda čakajo še teže bolni pacienti. Kajpak moramo tudi pripraviti toplo vodo in toplomer.
Bolniška soba
Če naj bolnik precej Časa ostane v isti sobi. potem je potrebno, da to sobo kar najbolj udobno uredimo za bolnika in za tistega, ki bo bolnika negoval. Z oken snemimo težke zavese, ki se na njih nabira prah, s tal pa odstranimo preproge. Svetloba in čist zrak sta med najvažnejšimi potrebami vsakega bolnika.
Bolnik po navadi leži, samo glavo ima nekoliko pridvignjeno. Samo tisti bolniki, ki ne dihajo tako, kakor
Je treba, moraio ležati tako. da ima-o gornji del telesa zelo pridvignjen m torej dovolj blazin pod hrbtom. Za to lahko uporabimo nekai trd’Ti in nekaj mehkejših blazin, prav tako pa tudi prevrnjen stol. obložen z mehkimi blazinami.
V bolniški sobi morata vladati red in čistoča. Vsako jutro je tla treba izbrisati z vlažno krpo in nrav tako ■ vlažno krpo izprašiti tiste predmete v sobi, ki se na njih lahko na bira prah.
<Ti trije mootll eo risanj Izrečno u »Drutinukl tednik« In niso bilt 1» objavljeni.)
Tričetrtinska jopica za zimske izprehode. Okrog vrata je Izrezana štirioglato in ima dva velika žepa. Ovratni rutica je i* istega blaga kakor obleka. Na obleko ik. škotskega vzorca se izvrstno poda športna Jopica v barvi podloge. Zapenja se samo z dvema gumboma. — Ohlapna tričetrtinska .opica svetlorjave barve, ki jo nosimo na temnorjavo obleko. Ima kapuco, Ki je prav tako podložena s temnorjavim blagom, čevlji so udobni in topli, podloženi z ovčjim krznom.
Nočna razsvetljava naj bo takšna, da ne V Je bolnika v oči. Pri jetna je sinja. luč. zato ovijmo svetiljko s sinjim papirjem. Pazimo, kako pre-ruuujiuno rjuho, če ne moremo bolnika prenesti na drugo posteljo. Rjuho zvijemo do srede v ovoj, bolnika pji promaknemo na tisto stran, kjer e>n\o rjuho že odvili. Nadomestimo siaro rjuho z novo in postopamo tako kakor prvič.
Zelo vu.lno je, da je bolnik čist če zdravnik glede na bolezen dovoli, je treba bolnika umiti dvakrat na dan. Prav tako ga je treba počesati in mu očistite zobe. čeprav je za bolnika to precejšen trud. ga vseeno pomirjuje in po navadi bolnik po umivanju sladko zadremlje, če nima hujših bolečin.
Kako bolnika obvarujemo ra« in preleianja
Ce bolnik zelo dolgo leži in če le
med boleznijo hudo shujšal, se »godi, da že pri majhnem premiku debi rane po telesu, lažje ali težje poškodbe kože. in sicer največ na petah in na križu.
Kožo utrdimo tako, da bolnika po občutljivih delih večkrat natremo s francoskim žganjem in nato napudramo 8 pudrom ki ga uporabljamo tudi za maihne otroke, če mora bolnik zelo dolgo ležati, je najbolje, da mu podložimo srumijasto blazino, napolnjeno * zrakom ali vodo. če je blazina napolnjena z zrakom, jo zavijemo v mehko brisačo 8’.i krpo, če pa s vodo. položimo čeznjo še nizko pernato blazino.
Nekoliko lepotičenja — za gospode
Nikar ne mislite, da so moškf čisto brezhibni in da se iim ni treba lepo-tičiti. Res je. da zanie ni90 puder, rdečilo in podobni lepotni pripomočki, vendar bi moral biti vsak moški vsai negovan in dobre volie.
Moški hudo greše. ker hodilo tudi v naiboli vročih poletnih dnevih pokriti s klobučevinastim klobukom. Skozi klobuke ne more priti svež zrak, lasje se ne prevetrijo, se sprimejo in posledica ie — pleša. Tudi v zimskih duevih lasem ne škoduie sveži zrak. Prav tako mora biti vsak moški previden v izbiri svoieca brivca. Kakor ženska moda v pričeskah tako se menja tudi moška moda in ni vseeno, kako ima počesane lase moški z nizkim ali visokim čelom. Moški c nizkim Čelom ne bi smel nikdar nosili preče po sredini glave, tako kakor moški z visokim čelom ne sme imeti nazaj počesanih las.
PleSa ie poglavje zase. Nihče ne ve. zakaf je ta ali oni plešast, zato bi ne sineli takšnih ljudi nikoli zbadali in se norčevati na račun njihove pleše. Moški more biti lep. prijazen, duhovit pa čeprav je plešast.
Za zdravje in lepoto moškega telesa veljajo ista pravila kakor za ženske. Vzdržuje naj se mesne hrane, kar ie v današnjih časih prav lahko, in naj se oprime zelenjavne prehrane. I* izkušnje vemo. da ie mnogo atletov vseh kategorij, ki jbo dosegi: že prav lepe športne uspehe, strogih vegetarijancev. Če id moški precej sadja, mu koža ne bo postala riasle barve In se tudi ne bo prezgodaj debelil
Včasih bi morali moški pogledati tudi svoje roke. Nohti so nenegovani, prsti pri kadilcih potemneli od nikotina. Nihče ne zahteva od moškega, da bi si morda nohte loščil, to naj rajši prepusti ženskam, ki so vseeno bolj nečimurne, vendar pa pričakujemo od gospodov, da imaio čiste in negovane roke. Nohti moraio biti lepo postriženi ali izpiljeni. Poskusite preveč zarumenele in zanemarjene nohte umiti s kakšnim sredstvom za beljenje in zdrgniti s plovcem. Če so pa madeži manjši, jih zdrgnile z limono.
Prav tako lahko zahtevamo od moškega. ki želi biti negovan in prijeten v družbi, ds ie zmerom lepo obrit in postrižen.
	ZRCALO	
	naših dni	
Zn vsak prispevek v tuj rubriki plačamo 8 lir
Poštenost je lepa čednost!
Pred kratkim san v gledališču kupovala vstopnice. Pred menoj je kupila vstopnico tudi neka dijakinja. Kmalu je pa prišla nazaj k okencu.
»Prosim, gospa, oprostite, plačala sem samo šest namesto osem lir, pa sem to opazila šele zunaj, ko sem videla, da imam preveč denarja.«
Kako preprost dokaz poštenosti! Mladina je tudi v današnjih časih, ko marsikdo gleda samo na svoj dobiček in na svojo korist, ohranila svoje plemenito in pošteno srce.
U.S.
Modne dca&Hiaciie
Da se zdaj nosijo tunike in spet tunike, o tem ie vrabci na slrebalt cvrte. Narediti se da takšna tunika iz stare večerne obleke, zakaj biti mora iz svile, vendar s svojim srajčnim ovratnikom kar popoldansko učinkuje.
Posrečilo se je srednjevelik klobuk nositi enkrat čisto s čela in čezenj nositi veliko, pikčasto tenčieo. 2e je postal popoldanski klobuki
Nenavadna linija obleke, ki si jo je Parižanka izbrala za popoldansko obleko: pogosto je zadaj samo močno nagubana, včasih pa tudi podkrepljena z veliko petljo.
Peresa In peresca na mnogih klobukih drznih obliki Usločena oblika klobuka tako imenovane watteaujske oblike, pomaknjena globoko na obrvi, oglavje povezano s trakom iste barve s petljo, v katero je nonšalantno zataknjeno pero.
Pas letošnje sezone: širok kakor ži-votek in sestavljen Iz pravokotnikov rožnatega baršuna in črnega jelenjega usnja. Zapet z dvema zaponkama. — Uspeh zajamčeni
Očarljiva ideja za mladega dekleta, ki ima črno ali kako drugo temno jopico: zraven naj noti škotsko krilo, a za spremembo nagubano. Zraven širok šal za vratom iz istega kockastega blaga, ki ha koncu prehaja v žepe. Vsi konci so razcefrani,
Misli o ženskah
Zenska s smehom več doseže kakor 8 solzami, b ravuodušjem na nalveE,
Na svetu ni lahkomiselnih žensk so pa lahkomiselni moški, ki trpe Žensko lahkomiselnost.
Ce najdeS dobro Ženo. se zavedal, da ie več vredna ko biser.
, Ženske bolj zanimalo moške obleke kakor njihove ideie.
Zenska le najopasnejša. kadar brani svojo lepoto.
Zensko razočaranje v ljubezni le že predpriprava za novo llubezen.
Na svetu so ženske, katerih srce Is najboliši matematik.
Nekatere ženske se Sele v ljubezni nauče sovražiti.
Po tradapolnem delu — za« bava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Srečno in veselo novo leto Vam žele:
i JOSIP OLUP star.
I
trgovina s modnim in manufakt. blagom in oblekama dom. izdeilka
| LJUBLJANA, STARI TRG 2
• Obleke in perilo ee izvršujejo J tudi po meri, po najn&jih cenah • •••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••••••••#••
• HMMmMtSMSSMSttMdtttMSItSSttStSIMfM
| SREČNO NOVO LETO ŽELI !
»GROM«
carinsko poeredniStvo in
spredioijski biro
LJUBLJANA
• • »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«»«»
PIO RADONIč
VELETRGOVI NA VINA IN ŽGANJA
LJUBLJANA
MALENSKOVA ULICA 5
I Srečno in veselo Novo leto želi
I VINKO CUNDER torbarstvo — sedlarstvo jermenarstvo S LJUBLJANA, Igriška ulica S
«	(za	dramo)
r
Tvrdka DRAGO SCHWAB
i
IVAN AMBROŽ , strojna delavska
j Ljubljana, Traovskj pristan 32 i
i
• Srečno Novo leto želi j vsem cenj. naročnikom
Franc Rebernik
5 pleskarstvo in ličarstvo | Ljubljana, Komenskega c. 22 • j	Teleton	31-77
s	:
•••••••••••• •••••••••••••••••••••««»" ••••••••••■
; Srečno Novo leto želi vsem cenj. • stranicam in se priporoča ! : UAVLICKk FRAN - Ljubljana j j konc elektrotehnično podjetje s
•	VVolfova	ulica	12
• nrej Sv. 1'eira c. 5 Telefon 34-21	*
n « .»♦•#M**»S»#M***S»SSSSS»SS»S»»SS»*#**
j Srečno Novo lete ielj vsem | cenjenim naročnikom ter se
priporoča	g
j POGAČNIK MATKO j
j knjigoveznica in galanterijska { delavnica
j	Ljubljana, Kongresni	trg 12 j
•••••••••••••••«••••••••••••••••••••••••••••••#
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••«
{	VELETRGOVINA	ŽGANJA |
Emerik Zelinka
LJUBLJANA VII •	•
: želi vsem cenjenim odjemalcem j
• srečno in veselo novo leto 1JM3I •
•
M
i j
LJUBLJANA, VIA 3 MAGGIO 7 |
MMMMIHMItMMIHUMHtMlHHHMHHH
»RKALITETA« zavod sa kapo- | prodajo nepremičnin je snmo • v Ljubljani, Prešernova 54/L j Telelon St. 44-20.
Srečno in veselo novo leto 1043 teli
F. OSTRELIC
LJUBLJANA Nabrežje 20. septembra pri tromostju
•	j
S Srečno In veselo Novo Jelo želi * :	vsem cenjenim odjemalcem S
:	Orientalna slaščičarna •
:	»B L E D«	|
• ■
J LJUBLJANA Pasaža Nebotičnik j • :
LEKARNA DR. PICCOLI
LJUBLJANA nasproti nebotičnika
DARHOL
najboljše odvajalno sredstvo
Okvirjeuje slik in goblenov ter vsa steklarska dela izvršujem strokovno ln po zmerni cent.
I. GAMBERGER — Ljubljana   Kolodvorska, ni. 18
Srečno in veselo Novo leto vsem e. odjemalcem želita MILKO IN MARIJA SLAMIC
mesarija
| LJUBLJANA, Jegličeva 10 j
:	i
•»•••••••••••••••••••••••••••••••••••«••••••••••
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTliv IM URAR LJUBLJANA, H<l8i Slritorlev« ml.fc
pri riiiuiSkanakcni mostu
iiiiofitiM nti.e,	oooffitr. umreti
'tproiMir, M. Ver!« itn ur ■bHhk > mitu m
"iarno ‘»iiintra »Rta	r*»‘*	ir* fr
NOVOLETNO VEZILO
PRVA KRIŽANKA 1 2 3 4 f 6 7 S 9 10 <1
Urejuje A. Preinfalk
Problem M. 213
Sestavil B. Nimcovič
Vodoravno: 2. Spanje, sanje; por-; tugalska kolonija v Indiji. 3. Trščica;; predlog. 4. Maščoba; podoba; azijski' veletok. 5. Pritrdilnica: po arabsko! gospod; pamet. 6. Predlog; ploskov-; na mera. 7. Grška črka; prebivalec; Loke; voznikov medmet. 8. števnik;; enota elektr. upora; osebni zaimek:« mrčes. 9. Osebni zaimek; naš in tuji osebni zaimek; soseda v abecedi; sta ; rostna kratica pri imenih. 10. Velika; nadloga vseh bitij.
Navpično: 1. Koristna žuželka. 2.; Vojaška enota, napeljava; osebni zaimek. 3. Leposloven članek, razprava;; oblika pomožnega glagola. 4. Pečina,; skala; svetopisemski kralj. 5. Dva; enaka soglasnika; romanski spolnik;' priprava za čiščenje. 6. Hrvatsko me-' sto v Liki; žensko ime (v 2. skl.; mn.). 7. Kraj blizu Ljubljane; ozi-; ralni zaimek; naznanilo, sporočilo (iz; italij.). 8. Del dneva; svetopisemski' veliki prerok. 9. Dalmatinsko prista-; nišče; nikalnica. 10. Avstralski noj;; češki reformator. 11. Duševna elita.;
1. in 11. vodoravno: naše novoletno voščilo.
Mat v 3 potezah
Kakor je nenavadna poacija. tako idi MArtev ne gre po vsakdanjih
Problem st. 214
Sestavil W. Honritz
Čudežna moc volje
• Razne fakirske čarovnije, ki so vse izraz izredno močne volje, so še danes zagonetke, ki jih navaden človek ne more razvozljati. Doslej so to močno voljo znali po večini izrabljati samo ' moški, dočim so se ženske samo v ! manjših čarovnijah odlikovale. Pred | nedavnim je pa zbudila posebno za-fnimanje Parižanov neka Indijka, ime
♦ ji je Koringa, ki je posebno globoko Iposegla v skrivnostno moč volje.
4 Koringa, ženski fakir, tedne in ted-Ine drži občinstvo v napetosti in polni Is svojimi izvajanji vsak lokal kamor ?koK se prikaže. Ta skrivnostna Indijka ♦si z ostrim nožem prebada meso po {rokah in nogah, ne da bi ji pri tem {iz rane pritekla kapljica krvi, si z brit-Jvijo zareže v vrat, hipnotizira kače, da otrpnejo in so trde ko palica, prav Itako tudi krokodile in druge divje ; živali. Poleg tega izvaja še vse mogoče ;druge čarovnije, vrže se na primer na [kup črepinj, ali hodi z bosimi nogami ipo lestvi iz samih brušenih sabelj ali
DRUGA KRIŽANKA
Mat v 2 potezah
Upaj se drzniti!
231. Damski gambit
Mojster—Amater
TjfflMJSBa tih. TMSr'
1. d4, tl5. 2. c4, e6. 3. Sc3, Sf6. 4. Lg5, Sbd7. 5. e3, Le7. 6. Sf3, 0—0. 7. Dc2 [Druge poti so: 7. Tel, Ld3 ali ed5J c6 [uporabiti se da ravno tako c5 ali Se41 8. a3, Te8. 9. Tdl, Sf8(7) ;[Crni ne poizkuša niti dc4 in Sd5 niti ;b6 ali a6, marveč se posluži posebne ■ obrambe, ki usmeri partijo na čisto I svoja pota) 10. Se5, Sg6. 11. f4, Sh5. |12. LXe7, DXe7. 13. 012, Sf6. 14. Ld3, ;dc4. 15. LXc4, Sd5. 16. Se4, Sh4 [Crni ;se spušča v zanimive manevre s konje.
, nico, ki pa konec koncev ne prinesejo ; zaželenega uspeha.] 17. Td3!
I [Koristna poteza, ki še dolgo učin ;kuje; beli bi lahko zaslužil kmeta, ki 'pa ne bi kaj prida pomenil: 17. LXd5, !ed5. 18. Sg5, f6. 19. DXh4, fg5. 20. Ig5, ;Lf5. 21. 0—0, Tf8 itd.) Sf5. 18. g4, Sd6. [19. SXd6, DXd6. 20. g5 tCrni le ne ;more prepoditi skakača e5] b5 [Crni lovec mora na plan, hkrati skuša motiti nasprotnika na damskem krilu] 21. La2, b4. 22. e4, Se7. 23. f5 [Beli napad je vse nevarnejši] ba 3. 24. ba3, c5 [črni je uvidel, da je na La6 pogubno tako 25. fe6 kakor tudi 25. Th3, ;pa zato stremi najprej izpodkopati ; močnega belega skakača; borba po ;staja vse bolj dramatična]
; 25. gG! hgG [Edino, saj na f6 zagrmi z 26. gh7 + , KXh7. 27. Th3+, Kg8. i28. Th8f in Sf7Xd6... adijo ljub’ca!] 26. fg6, i’6 [Na to se je lahko črni močno zanašal, toda beli je še dlje računal] 27. Dh4, La6 [Ne. 28. Th3 bi !se črni rešil s SXg6, 28. Dh7+ pa zanj ;tudi ni nevarno; ali se je beli zaletel?] ;28. Tfl!! [samo ta problemska poteza dobi; predvsem grozi Dh7+ in TXf6^ ’z matoml SXg6. 29, SXg6, LXd3. :30. TXf6 [tu je razvidno, zakaj bi bilo ;tudi 28. 0—0 napačno: črni bi zdaj •imel poguben šah DXd4] gf6. 31. :Dh8+, Kf7. 32. Dh7 mat.
1 Crni ie Doizkušnl še druge obrambe: ■29. .. Dd8! 30. Dh8 + , KI7. 31. Se5+, Ke7. 32. DXg7+ in 33. Sf7+ pade da-Ima; 29. .. Tf8(!) 30. e5!, Dd7 [LXd3. ;31. Dh8 + , Kf7. 32. TXf6 + , gf6. 33. Dh7+, Ke8. 34. ed6 dobil 31. ef6, lTxf6 32. TXf6, gf6. 33. Dh8 + , Kf7. 34. Dh7+, Ke8. 35. Dg8 mat.
Vodoravno: 1. Del stroja; grški otok, domovina pesnice Sapfe. 2. Bilka; poševno. 3. Pripadnik starega naroda; Slovan. 4. Mizarsko orodje. 5. Kazalni zaimek; grški bog vetrov; osebni zaimek. 0. Učna knjiga. 7. Žensko ime; izraz tržne vrednosti. 8. Del mesta; strd, predlog. 9. Vrsta papige; grška črka.
Navpično: 1. Organ telesa; učenje. 2. Zadnji godovnik; žensko ime. 3. Norveški pisatelj (1833.—1908.); načrten beg. 4. Ni vedno znak zdravja. 5. Nota; kraj, obšiv; latinska okrajšava za leto Gospodovo. 6. športnik in vojak. 7. Novinec na univerzi; mutast. 8. Sibirsko mesto (brez zadnje črke); vojak tehnične čete. 9. Oblika pomožnega glagola; božji potomec.
Deževniki so najboljši orači
Deževnik žre zemljo, skozi katero venomer rije, in kupiči zrahljano zemljo na vrhu. Strokovnjaki so izračunali, da živi na enem $amem hektarju polja nič manj ko 62.215 deževnikov, ki na leto zrijejo na predelu 0,42 hek. tarja več ko 10.500 kil zemlje na po vršino. Torej so deževniki najboljši orači. ,
STANOVITNI.
KOSITRNI VOJAČEK	ir^>g8ffWftg
Tedaj je pa nenadno skočila v lijak vodna podgana, ki je stanovala pod mostičkom.
»Ali imaš potni list?« ga je vprašala podgana. »Sem z njim!«
Kako molijo Kitajci
Verniki po naših cerkvah molče in mirno molijo Boga in bi se naibrže zelo čudili, če bi stopili v kitaisko cerkev, kjer vlada med molitvijo velikanski hrup in kričanje. Medtem ko mi verujemo, da je Boa povsod pričujoč in vidi v naše duše. Kitajci me; niio. da njihov Boa nima ob vsaki priložnosti misliti na svoje vernike in ga morajo zato s kričanjem in tuljenjem šele priklicati, da usliši njihove prošnje.
ČAROBEN LIK
Urne živali imajo velika :
<
srca	\
Srce se pri živalih kai različno raz-; vije. Navadno je tem večje, čim urnei-; ša je žival. Posebno očitno se ta raz^j lika v velikosti opazi pri pticah. Ptiči deževnik ima naivečje srce. za niim; se lahko postavlja z izredno velikim; srcem kobilar, potem šele lastavka. Tudi golob ima še svoji velikosti pri-, nierno zelo veliko srce. narobe ima pa; zelo majhno srce vrabec in misar, po-; tem si pa po vrsti slede kokosi, race in gosi.
Tudi nri drugih vrstah živali je srce tem večje, čim urnejša je žival. Dirkalni konj ima na primer veliko boli razvito srce kakor tovorni konj. Srce volka ie pa za polovico težje, kakor njemu enako težkega psa volčjaka.
Kositrni vojaček je pa molčal in samo še trdneje prijel z puško, čolnič je plaval dalje in za njim vodna podgana, Hu! Kazala je zobe in vpila slami in lesenim ostružkom na ves glas:
»Primite ga! Primite ga! Plačal ni niti vinarja! Ni hotel pokazati potnega lista?«
Struja je pa postajala vse močnejša. Kositrni vojaček je že videl, kako se končuje most in svita beli dan. Tedaj je pa zaslišal čudno šumenje, ki bi preplašilo še tako pogumnega moža. In videl je, da se izliv izteka v širok prekop, zanj je bilo pa to vsaj toliko nevarno, kakor če bi morali mi zdrkniti čez širok slap v veliko reko.
Zdaj je bil že tako blizu ižlivka, da se ni mogel več ustaviti. Mali kositrni vojaček se je ustrumil, kolikor se je mogle in znal. Nihče naj bi mu ne mogel očitati, da se je bal.
vodoravno in navpično
1. moško ime
2. grški modrijan
3. stražnik
4. podpornik
5. pritok Visle
ENAČBA
(a—b) + (c—d) + (e—f) + (g—h) + [+(i—j) + (k—1) =x
a = moško ime; b => darilo; c ~ obrežen grmič; d = začaranje; e — kmet; f-= polet; g « razlog; h = termin; i-= plazilec; j =* atenski demagog; k ■= del očesa j 1 = vrednostni papir X = vremenski pregovor.
Reiltev problema 510.
1. 173.
Rešite« problema St. 211.	.,
1 DnS	o<>skok -■ Se3 in L<i2 mat)
DKf, 2. Dc7 in 3. Sa2 ozir. 8Xd5 mat.
1 .... 1**2. 2. T>g5-f jn a. 8Xa2mnt.
dc3. 2. LXc3 ter Ld2 ozir. Lb2 mat.
Rešitev problema it. 212.
t. Tg7: a) 8e5.. 2. Ld7+H .(na ta nnSin »ta obe frni	figuri Izgubljeni)	S“d7.	8. Tg3-h
in TXf$ X5 uli 2.... Ld7. S. Tg8-f in TXe3 Xe5. — h)	l	... Sf4. 2. Tg*!. I.e6	(figura	Je
izgubljena)	3.	'J f* itd. —	e) 1.	... »M.	2.
KgS, K<18,	3.	TgS dobi —	tl) 1	••• 8[8*	*
TrB, Sefi. 3. LgG-f* Itd. zmaga; dva kmeti sta premalo za trdnjavo.
  ...........................
Širom po svetu
Več ko 600 mrtvih ljudi in prav toliko ranjenih je zahteval potres, ki ie, te dni prizadela! severno in sreanio, Anatolijo v Turčiji. V mootfih, liisan; so po potresu nastali požari, in ie m*-; terialna škoda zelo velika. Oblasti bo. dale ljudstvu prvo pomoč.
Francoske oblasti so prepovedale; Židom potovati. Generalni komisar za židovska vprašanja ie te dni po vi-chvskem radiu povedal, da bodo tudi v doslej nezasedenih pokrajinah Židje morali nositi zvezdo.
Prva križanka:	vodoravno	po \r«U:	1
pravičnost. 2. LuriliJ, Ir. 3. an, sile, a. 4. nosorop, hv, 6. i, ak, fotien. 6. Mal, »kvari. 7. Krat«, arak. 8. tomahavk. 9. rman, krklj. 10. lanko, an, «. 11. j. o. Klujič. 12. Mu la, bi ta.
Drug* kriianka: voiloravno po vrsti: 1. pr. karmln, rak, ri«lno, 3. Krav, ni« k, 4. polonij, ». 5. ir, rax, lii. e. 1,, voilovoil. t. fin,	*. pontv, »in. B. itožie če.
IrleiHnica: Zadovoljen Božiči
Čolnič se je nekajkrat obrnil okrog svoje osi in je bil že do roba poln vode, tako da se je moral potopiti. Kositrni vojaček je stal že do glave v vodi in vss globlje in globlje se je pogrezal čolnič in vse hitreje se je razkrajal papir okrog vojačka.
Zdaj je zagrnila voda vojačkovo glavo. Tedaj se je spomnil ljubke, drobne plesalke, ki je nikoli več ne bo videl. In okrog ušesa mu je zadonela pesem:
»Zbogom, zbogom, hrabri vojaki* Tedaj se je papir pretrgal ln vojačka je zagrnila voda,	(Valit	»rihodnjii)
PLAČAJTE
NAROČNINOJ
*1. XII. 1942 XXL
7. česa si se vendar spet domišlja, Janina.'« se je še dalje delala neved; no gospa de Bergerjeva. »Nocoj si komaj prišla in jutri nameravaš z e odriniti, to bi bila prava vojna na: poved! Tega vendar ne moreš storiti brez resnega vzroka!«
»Vzrok za to je. dovolj tehten m resen! Mislim, da je najboljše, ce si obedve prihraniva nepotrebno pojasnjevanje. Dobro veste, zakaj gre. Nočem biti priča grde komedije, da, niti nema priča ne! Ker me častna beseda očetu veže, da ne smem tega siromašnega tujca opozoriti, kaj vse vem, se hočem vsaj umakniti s prizorišča. Tako. zdaj veste! In vedite, da tudi jaz vse vem!«'
Janini se je na lepem zazdelo, da je njena mačeha vsa prebledela.
»Vse « je ponovila z naporom. »Kaj pa razumeš pod tem ,vse‘?«
Glas ji ie drhtel. Janini se je zazdelo, da je morda to ,vse‘ še straš: nejše in mzkotnejše, kakor se je njej dozdevalo. Vendar ni hotela pokazati svojega presenečenja, ni hotela izigrati poslednje kvarte. Vnemarno je dejala:
»Vem za vašo zaroto, gospa!«
Lepa Arletta je izpremenila svojo taktiko. Prezirljivo je premerila svojo pastorko od vrha do tal in hladno dejala: «Izražaš se kakor v pogrošnih romanih, ljuba moja. Morda misliš, da smo v uredništvu kakšnega provincijskega lističa? Ne pozabljaj, da smo v salonu grada de Bergerjevih!«
»Da, toda če vidim tukaj vas, bi res skoraj pozabila,« je suho odvrnila
Janina.
Lepa Arletta je bila dovolj prebrisana, da se je naredila, kakor da ne bi razumela svoje pastorke. Ljubeznivo se je nasmehnila, čeprav bi bila najrajši zapihala od jeze, in ji odgovorila: »Tega ne smeš nikoli pozabiti, ljuba moja!«
To pretvarjanje je Janino še posebno podžgalo. Bila je vajena odkritih besed in čustev. vsa žareča od jeze je stopila tako blizu svoje mačehe, da se je gospa de Bergerjeva zdrznila in se presenečena odmaknila.
»Poslušajte,, gospa,« je vzkliknila Janina, »nikoli nisem bila do vas nevljudna, zmerom sem se trudila, da sem vam izkazovala vsa tista čustva, ki jih je vredna žena mojega očeta in mati otrok, ki jih ima rada. Nocoj sem čakala, da bova ostali v. tem salonu sami, da bova razčistili ta zamotani problem. Prosim, ne delajte te, kakor da me ne bi razumeli 1 Ce mi ne boste pomagali, da bom odpotovala, bom pač morala svojemu očetu vse povedati...«	„	..
Lepa Arletta je kriknila: »Kaj? Kaj mu boš povedala?«
»Povedala mu bom,« je mirno odgovorila deklica, »da se za njegovim hrbtom plete čudna spletka m da skušate naše ime zlorabiti za stvar, ki ni poštena. Tako bi utegnilo trpeti naše pošteno ime, pa tudi naše premoženje...«
Arletta se je bila pa že zbrala. Zdaj, ko se je spet obvladala, je bfla bolj ko kdaj podobna tigri pred skokom. Nasmejala se je, da so se videli »si snežnobeli zobje in vzkliknila: »Smešna si, ljuba moja! Zabava me, da te vidim naščeperjeno kakor mladega petelinčka samo zato, ker imo ti ponudili moža, ki je povrhu vsega pošten in čeden fant. Človek bi dejal, da se ga zato braniš, ker si li ze izbrala drugega.«^
Za trenutek je molčala in opazovala deklico. Janina se je spričo ma-tehine prisebnosti nekoliko zmedla. Ta trenutek je izrabila spretna Arletta, da je podsmehljivo in zoprno tladkobno nadaljevala:
»Nikar se ne razburjaj, otrok! Skušala bom tvojemu očetu pojasniti, la te je srce klicalo nazaj, ga bom le pregovorila, da ti bo oprostil...«
»Oh,« je vzdihnila Janina, »recite mu, kar hočete, glavno je, da bom lahko odšla od tod!«
Ko je Janina hitela po stopnicah v svojo izbico, je pomislila: »Glej io »o saj je presrečna, da bom odnesla lete! Očitno, bi ji bila tukaj v napoto pri njenih umazanih načrtih. Se bi hotela preprečiti to grdo komedijo, bi pač morala ostati tukaj, vendar sem tako srečna, da lahko »dpotujem in pozabim na vse tol Uf, cak» srečna sem!«
Vsa razgreta je. jela zlagati v kov-!ege obleke, ki jih je bila komaj pred pol uneva obesila v omaro.
»Kako sem vesela, da bom spet kmalu videla babico, morje, cvetli-»e...«
Nasmehnila se je sama pri sebi: ►In Paula! Siromak, niti pomislila
'Ollfi***
nisem nanj ves ta dan! Njegova poštenost me bo pač oškodovala za da nasilja neprijetna doživetja...«
Nekaj trenutkov pozneje je potrkalo na njena vrata. Janina je pravkar zaklepala kovčeg in je utegnila le tiho odgovoriti: »Noter!«
Ko se je ozrla, je zagledala Elino. »Kaj je? Kaj pa počenjaš?« je vprašala presenečeno mlajša sestra-
»Saj vidiš,« se je nasmejala Janina. »Pripravljam stvari za kovčege.«
»Boljše bi bilo, če bi rekla, da spet spravljaš vse v nered. Zakaj si razmetala vse obleke po postelji?«
»Ker jih bom spravila v kovčeg. Jutri odpotujem!«
»Odpotuješ? Toda...«
»Pst! Tako sva se dogovorili s tvojo materjo. Vse je urejeno...«
»Odhajaš?« je žalostno ponovila Elina. »Ali zaradi gospoda Lanvina?«
»Glej no,« se je nasmehnila Janina in spodvila nogo, sedeč na postelji, »zdaj. mu pa ne praviš več Argo!«
Počasi je kri zalila lepi Elini obraz.
»Mislim, da to zdaj ni važno...«
»O, narobe! Zelo važno je! Zdi se mi, da je tvoj odpor do tega gospoda hudo popustil, odkar si ga spoznala.«
»Poslušaj, Janina,« je iskreno vzkliknila ^Janina, »priznati moraš, da je res čeden fant. In če ne bi bil samo skromen inženir, bi bil prav primeren mož.«
»Na koncu koncev bom jaz o tem odločala. No. bom že videla...«
Ko so se vrata zaprla za njo, je Janina zmajala z glavo.
»Popustila bo,« je zašepetala, »popustila, ker je šibka in neodločna kakor oči. Le kako bi se mogel upreti človek, obdarjen s tolikšno lepoto in nežnostjo, kafer je ona? Odnehala bo torej... Poročil se bo z njo in njegov izum bo pripadel tovarni. Vendar ne vem, kaj se vse to mene tiče? Le zakaj me ta misel spravlja v takšen obup? To bo vendar koristilo očetu in ne bo škodovalo Lanvinu. Morda sem pa trmasta, muhasta hči?«
Ko je zaklenila vse kovčege, obesila ključke na svojo vrvco za ključe.
je legla. Vendar ni mogla zaspati. Zdelo se ji je, kakor da se je je polastil neki nemir, ki je nikoli yeč
»Čisto tvojega mnenja sem,« je porogljivo zategnila Janina. »Bil bi res imeniten soprog.«
»Tako govoriš in vseeno odhajaš?« je začudeno vprašala sestra.
»Morda prav zato odhajam,« je nehote odgovorila Janina.
. Elina je živahno vprašala: »Ali ti je vsec?«
Janina Je skočila na noge. kakor da bi jo bila kaca pičila. Vsa zardela v obraz je zacepetala, kar ni bila njena navada, se namršila in kriknila :
»Ne! Ne! In ne! Ali pa ne razumeš, da vseeno ne morem gledati, kako vodite za nos tako spodobnega m dobrodušnega človeka?«
Elina jo je opazovala mirno in hladnokrvno, kakor da ne bi bila pravkar priča nenavadnega prizora, ko se je Janina razjezila. Nejeverno je odgovorila:
»Praviš, da ti ni všeč! Nikoli ti tega ne bom verjela. Edino tedaj, če nu poveš, kdo ti je po tem takem všec?
Janina jo je mračno pogledala.
»To ni važno,« je tiho dejala. »Morda je pa tudi res, da mi je že nekdo drugi všeč.«
Elina je skočila k njej kakor mačka na preži, ko zagleda plen.
»Ali je to resnica?«-je vzkliknila. »Ali si morda celo že dala besedo? Si zaročena?«
Janina je vnemarno zmignila z rameni. Zabavalo jo je. ko je videla, kako se je njena mlajša sestra razvnela.
»Ne vem še natanko. Mogoče... In zdaj, ljuba moja, ko veš toliko kakor jaz sama,_ me, prosim, pusti samo.«
Elina je ie krenila k vratom in pritisnila na kljuko. Tedaj se je Janina sunkovito obrnila in vzkliknila: »Vidiš, dokazala sem ti, da se je mogoče ubraniti, če ima človek trdno voljo! Odhajam prosta, svobodna! če te bodo po mojem odhodu nadlegovali. se ne daj ugnati v kozji rog! Brani svoje življenje, brani svoje nazore! Nihče te ne more prisiliti, da se udeležiš te nesramne komedije!«
»Kakšne nesramne komedije?« se je resnično začudila sestra.
»Varanja poštenega človeka. Saj se vendar ne moreš pretvarjati in igrati vlogo zaljubljenega dekleta, če
Sibis drugega! In vse samo zato, bi posredovala pri takšni umazanj kupčiji.«
»In kaj, če se res iz ljubezni poročim z njim?« je trmasto vprašala Elina. »Postal bo očetov zet, solastnik naše tovarne, ugleden, bogat človek. Ti si res čudno dekle!«
Janina je obstala kakor vkopana, ko je zaslišala ta ^praktični ugovor.
»Že res,« je zašepetala, »toda gre za nekaj drugega. Gre za... moralo.«
Elina jo je pogledala, kakor da je ne bi prav razumela. Janinine resne besede je niso prepričale, čutila je, da ima zdaj ona sestro na uzdi. Vnemarno je vzkliknila:
ne bo zapustil, če je zaprla oči, hoteč se, kakor po navadi, pogrezniti v sen, so se ji vili pred očmi rumeni in rdeči krogi, še nikoli v svojem mladem življenju ni čutila živcev, to pot se ji je pa zdelo, kakor da ji trzajo povsod: v konicah prstov, v srcu, ki je divje razbijalo, v ušesih, kjer ji je zamolklo zvonilo...
Naposled je sedla na postelj, privila nočno svetilko in si jela sama sebi pridigati:
»Prava nespametnica si. Janina! Kaj je vse to tebi mar? če se bo z njo poročil, se bo poročil pač iz ljubezni in 'njegov izum bo prišel v prave roke. Plačali mu ga bodo, postal bo solastnik očetove tovarne in bo bogat vse življenje. Ali naj še dalje bdim nad usodo človeka, ki ga pred dobrim mesecem sploh poznala nisem in ki mi je čisto ravnodušen? In kako predrzen je bil nocoj! Janina, nespametnica si!«
V 24 URAH
barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere. suši. monjja in tika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna 105. RetCN LJUBLJANA
Vendar ji tudi to ni pomagalo. Zdajci je vstala in stopila k oknu. Zakopala je vročični obraz v razcvetele vrtnice in si skoraj želela, da bi j® Umkocn *r» ranil v lice. Tako bi vsaj čutila, da živi... Noč je bila tako mirna, tako baršunasto temna. Na daljnjem nebu so se svetile velike, hladne zvezde, tako oddaljene od sveta in človeških tegob. Janina se je začutila strašno osamljeno. Zdelo se ji je, kakor da je neka tuja, neprijazna roka vzela iz njenega srca tisto najboljše, kar je kdaj počivalo v njem in da je zdaj vsa prazna, kakor izžgana...
Zdajci se ji zazdelo, da sliši neko mrmranje. Sklonila se je globlje z okna in zagledala pod visokim stolpom neko senco, kakor da bi tam
 1 —1	a_  J .   — 1 -
sestajava. Nisem se spomnila, da je zdaj pri nas Janina...«
»Nikoli ne misliš dovolj daleč,« je zlovoljno zagodrnjal moški glas. »Pojdiva torej_ na tisti konec parka, kjer je varnejše.«
Janina je stala kakor okamenela. Preden se je zavedela, sta se senci že oddaljili, čutila je, kako ji srce divje razbija v prsih. Kakšna je torej zarota, ki jo kujeta Clarck in njena mačeha?
Zdajci je začutila, kako jo je prešinila nova misel. Vzravnala se je in stopila od okna. Mesečina je zdaj lila v sobo, na njeno razdejano posteljo, na kovčege, ki so zaprti in zaklenjeni čakali, da jih drugo jutro odnese šofer na avto. Ko se je Janinin pogled ustavil na teh kovčegih, se je nehote nasmehnila. Spomnila se je, da jih bo morala jutri po vrsti odkleniti in spet obesiti obleke v omaro.
»Da, to odkritje je postavilo na glavo vse moje odločitve,« je premišljevala že v postelji. Zdaj se je čutila nekako lahko in sproščeno, kakor ljudje, ki se po dolgem obotavljanju naposled za nekaj odločijo. »Zdaj kajpak ni govora o tem, da bi odpotovala. Ostala bom tukaj in z budnim očesom zasledovala razvoj dogodkov.«
Nenadno se je spomnila Lanvina. Neka nežna otožnost se je je polastila ob spominu na njegove lepe, razočarane oči. »Vendar je boljša prva zamera kakor druga,« je pomislila.« Boljše je, da se mu zdim hudobna, muhasta in nevoščljiva, kakor da jjade v to zanko. Poskrbela bom torej, da bom še bolj hudobna, še bolj muhasta in ujedljiva, da bo naposled moral oditi od tod in se rešiti...«
DRUGI DEL
i
Pesem sireno
»Marcel, ali se *mi hočete posebno prikupiti?« je koketno vprašala Elina m se nagnila tako globoko čez teniško mrežo, da je lahko zazrla mlademu inženirju naravnost v oči.
Nasmehnil se je, tako _ da je bil njegov lepi obraz za nekaj let mlajši in skoraj deški, in nekoliko porogljivo odgovoril:
»če je v moji moči...«
»Odpeljite me v avtu v Clermont! Gaston in oče se vsak dan vozita s športnimi avtomobili vsak na svojo stran in v garaži ostane vselej samo elegantni Packard. Meni ne dovolijo, da ga krmarim,, ker ije verjamejo v moje šofersko znanje. Ce bi ga vi vodili, ne bi mogel nihče ničesar reči.«
»Kolikor jaz vem, izvrstno šofirate,« je vljudno dejal Marcel.
»Menda že ne dovolj zanesljivo, ker mi ne zaupajo .Packarda1,« je trmasto odgovorila deklica in koketno odpihnila koder plavih las, ki ji je silil na čelo.
Bila je videti, kakor..poosebljena zmagovitost. Podjetnost ji ie sijala.iz zardelega obrazka, se zrcalila v njenih velikih, navihanih očeh. ki so se zdele manj zdolgočasene m bolj tople kakor sicer. Zagorele, vitke noge so
• ■ • V _ 1	1	_	1	JI.	1	.	—	!XlriK	AAtTI	lin	»V«
sUd visok moški če nr^fen se ieii1 tižale v belih teniških, čevljih in ^čuditi j«	I	?!yordečih	kratkih	nogavicah.	ki	so
mogla začuditi, je zagledala drugo senco, ki je prihajala z desne.
»Clarck!« je zaslišala Janina. Vsa presenečena je spoznala glas svoje mačehe.
»Kaj je torej?« .ie zašepetal moški, v katerem je Janina spoznala poslovodjo svojega očeta,
»Moja pastorka bo jutri odpotovala,« je komaj slisno odgovorila lepa Arletta. »Zelo sem se prestrašila, zdelo se mi je. da vse ve. In zato sem vse uredila tako. da se pred odhodom ne bo več sestala s svojim očetom...«
. »Srečno pot in zbogom! Rekel sem ti, ne mešaj tega dekleta v to zadevo! Kaj pa sploh ve?«
»Povedala ti bom, toda prosim te, pojdiva odtod, prav tukaj je njena soba. Biti morava previdna!«
»Kajpak morava biti previdna, toda to bi bila morala pomisliti že poprej, tedaj, ko sva se domenila za ta sestanek.«
»Clarck, prosim te, ne bodi krivičen! Sam veš, da se zmerom tukaj
bile iste barve kakor bluza in ruta, ki si jo je nadela, da bi si^avarovala
id	*"	'	““
lase pred žgočim soncem. Tako vitka, tako mlada in nasmejana je. bila res mična kakor mlado mače. ki si preteguje svoje lepe, prožne ude na soncu, pripravljeno, da se zdaj pa zdaj zapodi za klobčičem volne ali namišljenim plenom.
»Naše ceste so tako nevarne,« je pristavila, videč, da mladi inženir molči in nekaj premišljuje.
»Da, to imate prav,«_ je nekoliko raztreseno, a vljudno odgovoru. »N 1-kjer nisem še videl težavnejšega terena za vožnjo z avtom. Prav rad vam bom pomagal pri šofiranju, gospodična.«
»Kako gospodična?« je na videz užaljeno vprašala deklica. »Kolikokrat sem vam že povedala, da sem za vas Elina in ne gospodična! Sai vam tudi jaz pravim kratko Marcel. Mislim, da sva se v tem mesecu vendar že toliko spoznala...«
Da, mesec dni je minilo od njego vega prihoda. Janina na to nikoli ni mogla pomisliti brez tihe jeze v srcu. Kar koli je storila, niti domislil se ni, da bi odpotoval, temveč je menda mirno čakal, da ga dohiti usoda v njihovi hiši...
Lahen nasmešek je prebegnil zagoreli inženirjev obraz ob teh Elininih besedah.
»Dobro, naj bo, kakor želite. Rad vas spremljam, Elina.«
Elina je zaplosknila z rokama kakor'vesel otrok in vzkliknila:
»Izvrstno! Veste, saj se ne bojim šofiranja, toda ne prenesem, če me kdo ošteva. Oče ali Gaston se tako hitro razburita, če jima ne naredim vse po godu, in me takoj obereta. In vi tako imenitno vozite! če sedim poleg vas v avtu, imam občutek moči, varnosti...«
Priprla je oči in ga od strani pogledala. Zdaj jo je Marcel pazljivo poslušal: vendar se je zdelo, da posluša bolj s srcem kakor z ušesi in da prodira njen nežni, blagoglasni dekličji glasek naravnost do njegovega, osamljenega in težko preizkušenega srca.
Elina se je vzravnala in se pretegnila kakor vitka mačica.
»Torej drži? šla bom gor in se preoblekla. Trajalo bo komaj deset minut. Na svidenje, ljubi moj Marcel!«
Marcel je počasi odšel proti gradu. Nežni smehljaj sinjih oči mu je še zmerom plaval pred očmi. Strmel je v velika vrata, skozi katera je bila izginila vitka, bela postavica, ko ga je poklical neki glas. za čudo podoben Elinmemu, samo oster in zapovedo-valen:
»Gospod Lanvin!«
Zdrznil se je in se ozrl.
Ob napušču je stala Janina in ga jezno gledala. Zdaj je opazil, da so njene baršunastorjave oči čisto temne.
»Gospod Lanvin,« je ponovila in ga mrzlo premerila od nog do glave, »zelo bi vam bila hvaležna, če bi pustili v garaži vsaj en avto. Že tri dni čakam, da se bom peljala ven, toda ves čas ne morem nriti do avtomobila, Ver dirjate z njim, kakor da bi se bili izučili za šoferja, namesto da bi delali v očetovi tovarni!«
Obstal je, bled in komaj obvladujoč jezo.
»Gospodična...«
Vendar ni utegnil dogovoriti.
»Morda vašemu dostojanstvu _ in vašemu občutku ugaja ta zamenjava dolžnosti, toda mene moti. In ne vem, zakaj naj vam tega ne bi povedala. Zbogom!«
Preden ji je mogel odgovoriti, ali se braniti, je tudi ona izginila za belimi vrati.
»Oh, tako to ne gre več dalje.« je vzkliknil, mladi inženir, misleč, da je sam. »Ti mala kača! Kako je ujedljiva in strupena!«
Ves se je zdrznil, ko je tik njega zašepetal nežen glas: »Kaj. ali vas je spet napadla? To strašno dekle!«
Ves zmeden je obstal pred gospo de Bergerjevo, &i je nasmejana stala nekaj stopnic pred njim, držeč v rokah naročje vrtnic in vrtnarske škarje.
»Gospa, oprostite, toda zdi se. da me gospodična Janina res ne mara. Morda ji nisem simpatičen...«
»Bežite, bežite,« se je sladko smehljala lepa Arletta, »z nami vsemi je takšna. Vendar se kroti pred tistimi, ki ji lahko povedo, kar ji gre. O vas pa ve, da imate vezane roke zaradi svoje izvrstne vzgoje, zato si vas privošči, kadar si zaželi. Takšna ie!«
»Res čudno,« ji je odgovoril zaupljivo, prav tako, kakor si je želela gospa de Bergerjeva. »Tisti dan. ki sem ga preživel z njo v Juanskcm zalivu, sem dobil o njej čisto drug vtis. Tedaj se mi je zdela dobra, mila in vesela. Ko sem jo pa srečal tu. sem bil silno presenečen. Že prvi zvečer se mi je zdelo, da sem ji zoprn.«
Gospa de Bergerjeva je sočutno in globoko vzdihnila.
»Otrok ie še,« je blago dejala. »Ali niste pomislili, da ie bila tam samo zato tako ljubezniva, blaga in mila, ker se ji nihče ni postavil po robu? Babico si je že čisto usužnjila...«
»Da, morda je to res,« je zamišlie-no odgovoril.
»Da, tamkaj, kjer živi lahko čisto po svoji glavi, ne izziva nihče niene
ljubosumnosti...«
»Ljubosumnosti?« je presenečeno vprai.1.	pmoJnm^
DALJNOGLED
NAPISAL PITT CLARO
Bogati posestnik in državni uradnik Ambrozij ie odšel na izprehod proti (ozdu. Kmalu se ie znašel na bregu •eke. Njegove kratkovidne oči so D°-“omale čez vodno gladino. Tedai ie liegov pogled ošinil nasproti ležeči »reg. Tam ie bilo kopališče. Na ob-mriu je videl neko postavo, stoiečo ’ vodi. Niena glava ie bila prevezana
1 modro ruto. Z rokami si je zlivala rodo čez glavo.
»Neka ženska!« ie pomislil Ambro-‘!! in. malce priprl oči. tako da »o »ilc videti kakor dve črti.
»Vraga.. neka ženska! Zdi se. da ie nlada... Hm.«
Na vse pretege se ie trudil, da bi •azločil nasproti ležeči breg »Ah 1« ie '.astokal. »Ta ‘prekleta kratkovidnost. Kaka neumna navada, da nikoli ne /zameni daljnogleda s seboi!«
Pomel si ie oči in vzdihnil. Potlei ■e krenil proli griču. Ko ie z raz-nirieno roko podržal vejevje, ie ze-tledal nekega mladeniča, ležečega za Umom.
»Ah... ta »i ie našel primerno me-0 *■ ie »evoščUivo pomislil Ambrozii.
Tedai ie opazil, da ima mladenič v roki daljnogled in da gleda na drugi breg reke.
Mladenič se ie obrnil, prijetno pokimal Ambroziju in deial:
»Vi tudi!«
»Predrznež!« si le mislil Ambrozii. »Kako domač si upa biti!« Hotel ga ie osorno zavrniti, tedai se ie pa spomnil na daljnogled, sčdel poleg mladeniča in smehljaje se deial:
»Hm... zabavno, ali ne?«
»Haha... postavna osebica.« ie rekel mladenič... »neoporečna postava... pravcata Venera... čudovite noge...«
»In kakšna je postava?« ie vprašal Ambrozii.
»Klasična!«
»Klasična!« Ambrozij ie tlesknil 1 jezikom, potlei ie pa deial:
»Posodite mi za trenutek daljnogled 1«
Mladenič je odkimal z glavo:
»Izključenol Ali mislite, da sem *a-to izmaknil dalinogled iz omare svoie tete. da ga bom posojal drugim Hudem? če bi vi imeli svoi dalinogled — bi mi ga tudi ne posodili.«
»Bamo za nekai sekund...«
»Ne motite me... Ah...«
Mladenič ie vstal:
»Zdai kaže hrbet... Kakšen božanski hrbet! Nisem si mislil, da ima tako žlahten hrbet!«
Ambrozii se (e obrnil stran. Bil ie nad vse ogorčen.
»Prav za prav,« ie rekel s hripavim glasom, »je nesramno, da opazujete damo. ki se koolie. To le nemoralnol« »Sai ste me sami prosili za dalinogled! Vi bi smeli in jaz ne? Ta ie pa lepa!«
Ambrozii ie molčal.
Cez nekai trenutkov ie rekel: »Iztrgal vam bom dalinogled Iz rok... Močnejši »em od vas in vas bom pošteno premlatili«
»Kar poskusite! Začel bom tako kričati. da bodo kar ljudje skup drli. Kai »e mi more zgoditi? Vi (te na etareiši gospod, državni uradnik. Kompromitirali »e boste. Ah... zdai (e ie obrnila.. ne... te noge... Veste — povedal vam bom vse. kar bom videl.«
»Poidite k vragu 1«
»Vi poidite k vragu!« ie hladnokrvno odvrnil mladenič.
Ambrozii ie ikrtal 1 zobmi, hotel |e že mladeniču primazati zaušnico ir iti po svoiih potih, potlei se ie oa premislil spet sčdel in rekel:
»Vi ste vljuden mladeniči Veste kaj. dragi moj. prodajte mi svoi daljnogledi«
»Da bi ga prodali In kai bo rekla moja teto? Tuje daljnoglede nai prodajam?«
»Prepričan sem, mladi mož,« le dodal Ambrozii »da vaši teti ne bo šinilo v glavo, da ste vzeli dalinogled.
Pri priči vam bom izplačal celotno vrednost daljnogleda!«
V mladeničevem obrazu sta se za-zrcalila dva nasprotujoča si občutka:
»Hm... Koliko mi plačate?«
»Sto lir!«
»Sto lir — smešno. Pri optiku stane takle dalinogled pet sto lir.« Mladenič je zaničljivo skomignil z rameni in spet pogledal na nasprotni breg.
»Ali hočete dve sto lir?« je vprašal Ambrozii.
»Dajte mi pet sto lir in kupčiia ie sklenjena!«
»To ie nesramnost...«
»Ce vam ie premalo.« ga ie suho zavrnil mladenič. >lahko plačate tudi šest slo lir! Ah... zdai se sklanja... Božanska ie... Nieni gležnji... rečem vam. edinstveni...«
Prej se ie mladenič iskreno čudil, zdai pa iz kupčiiskih razlogov...
»Mladi mož,« ie rekel Ambrozii hripavo. »ali hočete — dam vam pet slo Ur.«
»Samo petdeset lir?«
»Nimam več pri sebi... Tu ie moia listnica... pet sto lir... vzemite iih z listnico vred... Cisto nova ie... osemdeset lir me ie stala.. «
»Več tudi vredna ni!«
Ambrozii ie hotel nekai odgovoriti, ker se ie pa bal. da bo mladenič poskočil s ceno. ie molčal.
»Oho., zdai se sklania... Kai ie to?
Kopalna obleka ii ie na eni strani počila!«
»Slišite,« io rekel Ambrozii s trepetajočim glasom. »Razen listnice s pet sto lirami vam dam še nalivno pero...«
»Ali ie novo?«
»Včeraj sem ga kupil.«
>Ali imate cigarete?«
»Da... ali vam smem eno ponuditi?«
»Ah... zlata tobačnica... osem cigaret... Torej — cigarete s tobačnico, nalivno pero. listnico, denar in — imeli boste dalinogled...«
■ »Drži... Slišite — ali ie odšla?«
»Ne — v vsej svoji krasoti stoji tam! Zdaj ie v stran obrnjena. Poglejte.«
Mladenič ie vzel svoie zaklade, zažvižgal nainovejši šlagor in iadrno izginil v aoščavi...
Ambrozii se ie zadovoljno nasmehnil. pogledal skozi dalinogled in videl: na peščini pred konatiSčem ie stala » progasti kopalni obleki njegova žena Marija. Z rokama si ie privezovala svojo modro ruto...
Ambroziju ie vsa kri šinila v obraz, zaklel ie, zalučal dalinogled v vodo in oddirjal proč.
Do mostu, držečega na drugo stran reke. do tia. kjer ie slala njegova hiša .ie bilo celo milio hoda. Opolekel se ie .vroče si ie zaželel cigarete, a mladenič, ki ga ie imel za norca, ie bil odnesel tudi vse niegove
Srečno In veselo novo leto Vam žele:
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••••*•<** •»•••••••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••«•«
i
VILHAR J.
urar in trgovec * zlatnino. p»re- : braino in optičnimi predmeti i
LJUBLJANA
Sv Petra cesta 36	"
•••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••C*
| IVAN ŽELEZNIKAR |
J manuf akt urna trgovina : Ljubljana, Marijin trg št. 3 :
; Veselo in srečno Novo leto
!	želi
gradbeno podjetje
j KAREL KAVKA
• stavbenik in tesarski mojster j LJUBU AN A, Žibertova II
j	Telefon	20-50
Brivski in damski česalui salon
| GJUD Aleksander i
i Ljubljana, Kongresni trg št. 6 £
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V
IVAN ROZINA
; • } l/el scefe v Hat/em tetu, \
j Filip Sekavčnik !
j	železnina
i Cesta 29. oktobra štev. 19
:	Telefon 36-83
; : • •
; Trgovina 2 južnim in domačim £ I sadjem ter zelenjavo ua debelo I
i Ivan Pielick !
•	s
želi vsem svojim odjemalcem in
••••••••••••••••••••••••••»•••••••••••c• ••••••*.
:	i
£ SREČNO IX VESELO NOVO i • •
:	LETO želi vsem cenjenim £
•	odjemalcem	J
j trgovskim prijateljem srečno 5n J uspehov polno Novo leto!
: :
Rafko	Koretič	'
delikatesa	— špecerija	i
i LJUBLJANA, VIA 3 MA GO 10 4 : •	•
• •••••••••••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••• s
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••c	•
BARVE IN LAKI	J
- • j LJUBLJANA, Tyrgeva c. 14 j
!	Vsem cen j. odjemalcem želi	£
: srečno in veselo Nevo leto!
]	GREBENC, LJUBLJANA	]
£ nakup in prodaja vreč £
S	SV. PETRA CESTA 33 . TKtEFON 34-2«	J
•	*
»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••S
j A. K A J F E ž j
5	urar
:	LJUBLJANA, Miklošičeva	14	:
•••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••
I Cvetličarna SPLIT !
•	•
•	•
S LJUBLJANA, Frančiškanska 8 £
J Telefon 35-79. Benedik Ivanka £ • •	•	•
*•••••••■••••*•••«••«••••••••••••••••••••••••••• •
S PIČMAN LOVRO, Ljubljana J £
• podjetje za vodovodne instalacije, £ 5 j centralne kurjave in kleparstvo £ i
• [lirska ulica 15 Tel. 29-11	£	£
•
•*••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••4 J
: ANTON BARTOL j :
£	trgovina s kurivom in lesom	£	£
!	LJUBLJANA, Podmilščakova	18	?	?
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C
£	i
S Srečno in veselo Novo leto želi j
j ZALAZNIK JOSIP j
£	splošno	mizarstvo	S
S	£
: LJUBLJANA, Napoleonov trg 7	£
i	•
»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
: IVAN BERNIK s
£	tovarna	rolet	S
z	•
£ Ljubljana, Linhartova ul. 8 £
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••v«*
••••••••••••••••••••••••••••••«•••••••••••»•••••
j K I S - M E T L A {
| JERNEJ JELENIČ j • • • • £ Ljubljana, Šlajmerjeva ul. 1 £ • • £	Telefon 25-78	£
• • • •
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V
• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
* Tvrdka JOSIP ŠOLAR £
trgovina s čevlji — nudi vsa * vrste čevljev po zmernih cenah £ ter se p. n. odjemalcem toplo £ £	priporoča	;
£ Ljubljana, Tavčarjeva ul. 6 J £	poleg	sodne palače	£
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*
£ KAVARNA PREŠEREN £ s	•
£ Ljubljana, Sv. Petra nasip £
• KAROL IN POLDI POLAJNAR i
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••A
: Gostilna »Pri lovcu«
£ LJUBLJANA, na vogalu Rimske £ £ In Ceste Viktorja Emanuela III. £
£ želi srečno in veselo Novo leto £ £ vsem cenj. gostom in se še na- £ £ dalje priporoča za cenjeni obisk £ £	Telefon	46-95	£
••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••A
•	•••••••*••••••••••••••••••••••••••••••■•••••••»•
*	e
£	j	Srečno in veselo Novo leto želi
£	:	vsein
\	j	BRUN ČIČ IVAN
; £ pleskarstvo in ličarstvo £ £
•	•	J	•
£	£	Ljubljana, Celovška cesta 42	j	£
2	•	S
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a	•
SREČKO NOVO LETO
vsem cenjenim odjemalcem našega piva, špirita in kvasa
želi
p.vovarna „union“ s:
LJUBLJANA
Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. naročnikom in gostom
IVAN BRICELJ
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Stepanji vasi
na Plani rju
Telefon 33-07 Ljubljana, Tyrševa cesta 13 Telefon 33-07 dvorišče »Figovec«
£ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1943
I A.sE.Skaberne
Veselo in srečno novo leto 1943. želi vsem odjemalcem in prijateljem
FILIP BIZJAK
krznarstvo LJUBLJANA Kongresni trg 8
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V
j JOSIP REBEK \
£	KLJUČAVNIČAR	£
£ L J U B L J A N A i • * £ Cankarjevo nabrežje 7 £ : : *••*•••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••
■••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a••••••
{ GOSTILNA >DUBR0VN1K< £ £	S A M 0 L U K MARKO
£ Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 £ ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*•
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••A«
| Nahtigal in sin |
LJUBLJANA, TYRSEVfl CESIA 41 j
TELEFON 38-86	j
INSTALACIJA VODOVODA, : PLINOVODA, CENTRALNE : KURJAVE, KLJUCAVNI- £ CARSTVO, KLEPARSTVO :
•••••••••»•••••••••••••••»•••••••••••••a
!	Ivan in Frančiška	1
| JAVORNIK |
£	mesar	in prckajcvalcc	£
•	•
£	LJUBLJANA, Domobranska	c. 7	j
£	Šolski drevored	£
£	Miklošičeva c. 17, tel.	31-57	j
£	Dolenjska pod Rakovnikom	£
£	Wolfova ulica 12. tel, 27-03	£
•	Ceste 29. okt. (prej Rimska)	£
£ želi vsem svojim cenjenim odje- £ £ malcem in prijateljem srečno £ £	Novo leto!	£
« .«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •
•••••••••••••••••••••■•••••••••••••••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••C
:	Srečno in veselo Novo leto 1943. želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
! ELEKTRO-BOGATAJ
.	trgovina	z	elektrotehničnimi	predmeti
LJUBLJANA — Kongresni trg it. 19 (poleg nunske cerkve)
f	Vinska	trgovina
j VOJKO BRAZ {
g	•
2 Medvedova cesta št. 7	:
s	•
S želi vsem cenjenim odjemalcem £
j srečno in veselo novo leto 1943 £
£	Srečno	in	veselo Novo leto želi tvrdka	j
L. M. ECKER SINOVA • • £ kleparstvo, vodovodne instalacije ter sanitarne opreme : £ LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 4	:
••••••••••i
SREČNO NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
FRAN LONČAR
Strojno ključavničarstvo, avtomatična delavnica, avtomatično brušenje žag
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 43
SREČNO NOVO LbTOl
DELICN UMBERTO
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 50
1ROOV1NA VINA NA DEBELO
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v*	•
• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
MEDIC-ZANKL
SREČNO
D. 2 O. Z.
LETO
NOVO
želi
vsem svojim cenj. odjemalcem
An«. KRISPER
GIUtNHItUSM 1RG0VINI N« MOMO IN N* DEBE10
UUBUIM, Mestni trg 2fi. Stritarjeva 3
tovarne olja, lakov in barv
V LJUBLJANI
• ••••••••••••	••••••••••••»•••••••»•••••»••»•••••»»••••••••M
Zahvaljujemo se
:
svojim odjemalcem, dobaviteljem in sodelavcem za izkazano zaupanje in zvesto sodelovanje v preteklem letu ter
želimo vsem
srečno novo leto 194:3
Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tisk« tlskorp*
Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — val T Ljubljani.