Izhajajo 1. in ]5, vsacega meseca. Cena jim je za celo't flid., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejeniR J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvofitopno ptit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Vinoroja v Kelokriijini.
(Govoril T đeieliiem zlioni poslanec Pr, S c h w e i g e r.
Ce kateri izriiect j^ospodov poslancev poročilo dežeiiiejra odljora o pospeševanju vinoreje iih Kranjskem z veseljen) popravlja, storinio lo mi zastopniki oiiili krajev, kjer ra»te vinska trta. 'L veseljem poidravljain tn ugodno sporočilo zlaHli Ja/, zastopnik krajev, ki so v de/ťli eminentno vitiog-radiii.
Kadar pride popotnik na vrli gorijaiiske ceste na talio inienovano „valilo", odpre se mu diven razgled, Prefl njim prostorna belokranjska ravnina. katera se na desno in levo iipira na vinograde. Od Brezove Rebri v semiiki iari tkozi planinsko ÎD črnomaljsko faro notri do T;mře Gore — šest nr lioda — sř viji? iit^pretrtraii vt inic vijiskiii (foni. Naprej od Tanče Gore je kraj kameniten, nekoliko Krasu podoben, in tu lu' raste trta; jia fare Draji^a-luš, Poljane, Vrh in Vinica imajo svoje trije. Oe Be vrnemo na Vinici na levo, pridemo v faro Pre-loka in Adlesiče. Tu zopet najdemo vinog^rade,
kateri prestanejo v ravnini podzemeljske fare, iz-vzemíi malo g-orico Kučer, da 8" toliko lepSf* razvijajo v krasnih leg-ah metliške Íii radoviske fare ter koneČiio prenehajo s suliorsko faro, ležečo ob ziio/ju visoki 1 Gorij;incev.
Bela Krajina je tedaj domovina vinogradov; žal, da moram pristaviti: domovina blvŠib vinogradov. Melli.^ki sodni okraj s farami Metlika, Radovica in Sulior je popolnoma uničen, če izvzamem male ostanke na posameziu'l) parcelah, kakor spomin, da so v teh krajih nekdaj bili cvetoči vinogradi. V črnonířiljskeni sodnem okr/iju je nekoliko bolje, je pa tudi tam dobra polovica opustošena in v par letih tudi tam ne bo več tnja. Po-račilo deželnega odliora se glasi za lelo l8i)4 in^? pravi : „Smatrati se more, da je v političnent okraju ^jrnomaijskem od skupnih, vinogradov v obsegu 2189 hektarov le še H8 hektarov, katerih trma uš Se ni napadla^ (3e pa pomislimo, kako rapidno se iiri trtiia uŠ, lahko rečemo, da danes po preteku jednega leta stvar tako stoji, da so najbrž redke one parcele, ki bi bile popolnoma zdrave.
Ci'iia zabava na sveti vt'ćtiv.
(Po Pilger-uJ (Konec.)
S podvojenimi koraki dospeli so domov. Puïelj poseíe prvi po krapih in nese k ustom. Pa kako je skremžil ohraz, ko se je prepričal, da so krapi popolnoma zmrznjeni. VrŽe ga jezuo ob tla, da je krap v zrak odletel kakor kamen. Z žalostjo řapazi nawa trojica, da se jim je dobra večerja, katero so komaj pričakovali, pokazila. Hitro jmečejo krape na mizo, in Cebiii preišče èkatljo, ako ni morebiti kako pismo na dnu. In res, prikaze se belo pismo. Hitro ga obrne proti oknu in gleda skozi njega, ako ni morebiti kak „cesarski metulj" notri, kateri bi v tem položaju prav prièel. Toda žalibog nič ni bilo zapaziti, kar se je tudi takoj videlo na obrazih vseh treh. Ko Cebin odpre pismo, bere sledeče besede: „Dragi moj I Ravno kar pripravila je mati okusne krape ; ker vém, da jih Ti rad ješ, pošiljam Ti jih za bo-
žični večer. Pozdravi Te Tvoj oče in mati." „Kaj naj pa sedaj domov pišem, da mi ne bo treba lagati," praša Cebin. „No, za to bom pa že jaz skrbel, da Ti ne bo treba lagati," odvrne mu Puželj.
Vsi trije začnó sedaj preobračati svoje žepe, ako ni morebiti iz boljših časov Še kaj notri ostalo. Kmalu se oglasi Bojo: „Hvala Bogu, dva cela solda imam"; — Jaz pa enega," pristavi kmalu na to Cebin. Puželj je pa §e vedno tipal po žepih svoje suknje. Ves vesel zakriči; „Tu notri je pa gotovo nekaj, ali desetica ali pa gumba. " Hitro razparajo z nožem pođvlako in v njih veliko veselje prikaže se svitla desetica, Puželj pobere vse premoženje, vzame klobuk ter zbeži skozi vrata. — Ona dva sta pa stresla iz škatlje zmrznjene krape ter nemirno Čakala, da se tovariS povrne. Kmalu priteče ta po stopnicah. V sobo prinese s seboj rožo, katera je že celo leto posušena stala pred vratmi. Postavi jo na mizo, natakne na vr i koSček sveče, na vejice pa pri-veže tri smodke, seveda niso bile najboljše vrste, potem pa položi na mizo četrt hlebca kruha in
Prièla je trtna uŠ, Ž njo pa tudi revažiria, in reèi smem, da je t kranjski deželi malo pokrajin, kjer bi gospodinjita tolika beda, kakor na Belokranjskem. Dokler smo imeli trtje, imeli smo vina iu kruha, vina smo nekoliko prodali in kupili kruha, /daj nimamo vina, gre pa tudi trda /.a kruh, zlasti le letos, ko je minole zime pognila atrnina, in to T toliki meri, da je vežina gospodarjev za setev morala kupovati potrebnega semena, posebno jež-men in rž, pa tudi pienico. Od drugega vsakdanjega kruha smo razven krompirja in koruze malo pridelali ; le nad korenjem je bil razlit poseben blagoslov, pa pregovor pravi in akuanja ga potrjuje: „Repa, korenje, slabo življenje".
S končanim trtjem je zginil tudi denar. Vino smo prodali, denar dobiJi, Ž njim plaiali davke, obresti in pokrivali druge potrebne troške, katerih je pri biŠi zmiraj dosti; saj pravi pregovor, daje hiša jama, v katero vediio inečeŠ, pa ni nikdar polna. S trtjem je odšel tudi kredit. Za easa zdravih vinogradov je dobil èlovek denar, kadar je hotel; moSt je v jeseni vse pla5al. Zdaj ni vina, ni denarja, ni dosti kruha, ni kredita, jta tudi nobenega prometa, nobenega zaslužka. Ce řlovek te tuïne belokranjske razmere premišljuje, postane žalosten in melanholičen, da mu nehoté pride na misel znana pesem; „O mein lieber Augustin, Wein ist hin, Geld ist hin. Kredit isl hin, AUes ist hin".	(Kouec tmhodajic.)
Polîyàîivo pri lepili/iiei,ji,
(Goyaril jjuwlauec Pfeifer v deželnem zboru dné 16, jan.)
DanaSiiji predlog ni nov, ravno tisti je, kakor sem ga predložil visoki zbornici dne 28. oktobra
1890, utemeljeval v seji dné 11. novembra 1890, katerega pa je dež. zbor odklonil v seji 20. noy. 1890 z 21 proti 10 glasom.
Znane so visoki zbornici pritožbe in ugovori proti prisilnemu legaliziranju, ki so se ponavljale tekom 20 let leto za letom, tako da je naposled vlada se toliko omehčati dala, da je privolila pri posilni legalizaciji nekatere olajšave.
Dotiène olajšave obseza državni zakonik z dne 5. junija 1890, ki pa stopijo v dejanjsko veljavo v tistih deželah, katerih deželni zbori jih sprejmejo.
Razlogi, s katerimi sem podpiral svoj predlog 1890. leta, veljajo h danes, ogromna veiina davkoplačevalcev zahteva vsaj tiste malenkostne olajšave, ki jih ponuja državni zakonik z dne 5. junija 1890, olajšave, katere prihranijo strankam daljna pota k sodišču ali do notarja, potne troške, koleke in dragega časa, Česar pa danes ne bodem razpravljal obširneje, ker nočem ponavljati, kar je visoki zbornici itak znano.
Glasovi po teh olajšavah so se čuli pri minulih deželuozborskih volitvah, tudi pri volilnih shodili odmevali so jednaki glasovi, o katerih se moj današnji predlog vnovič izraža.
Kakor sem prej omenil, obstojé razlogi /a ta predlog še vsi — kakor leta 1890 — nespremenjeni, nasprotno pa se je pokazala publosi razlogov in ugovorov proti predlogu v preteklih teh 5 letih po skušnjah v onih kronovinah, katerih deželni zbori so sklenili one olajâave, katere drž. zakonik z dné 5. junija 1890, št. 109, ponuja.
Take olajšave, kolikor je meni znano, uvedle 80 sosedna Štajerska in Koroška, Slezija. Ceska, Nižje- in Gornje-Avstrijska, Solnograška, Moravska
tri sardele. Ona dva sta se morala smijati, ako-ravno nista bila do sedaj posebno dobre volje. Na to pa skoči Puželj pred vrata in prinese notri veliko majolko — vode in jo postavi na mizo. Potem pa vzame Škatljo, v katerej so bili krapi, razbije jo in zakuri peč. Tudi stari-^a „zajca", kateri je bil že jako dolgo pri hi;i, zadela je bridka osoda — moral je v peČ. Na to so zmrznjene krape postavili na peč, da se otajajo.
Vsedli 80 se za mizo, nažgali svečico, ter so zavžili ribice in kruh, nazadrye pa še krape, ako-ravno niso bili posebno dobri. Na to prinese jeden iz svojega kovčega stare zamazane kvarie in začeli 80 igrati. Ker pa niso imeli denarja, porezali so vse gumbe od hlaČ; naramnic ni tako nobeden nosil. Potem si pa vsak vzame svojo smodko iz drevesa, zapalijo in bili so dobre volje. Igrali 80 do polu dvanajstih, potem so ee podali v cerkev k polnočnici. Po sv. maši so šli pa zopet hitro domov, ker je že vsak komaj čakal, da bi si ogrel v postelji mrzle ude. Drugi dan je pa pisal Cebin na svojega očeta naslednje pismo : ^
„Ljubi očka I Hvala Vam iskrena, da ste bili tako dobri in nam pripravili tako lep božični večer, kakor ga morebiti nikjer drugje niso imeli. Povabil sem, kakor ste mi pisali, avoja tovariša, V prijetni zakurjeni sobici zabavali smo se izvrstno. áe celo božično drevesce smo imeli, na katerem so svitlo gorele sveČice in se zibali po vejicah raznovrstni, seveda skromni darovi. Tudi sem kupil namesto jedne ribe tri, da smo imeli vsak eno in tudi smodko je imel vsak. Prima-kali smo pa z izvrstno raokrino iz sosednega soda. Tudi poslani krapi dišali so nam izvrstno. Nazadnje smo za kratek čas začeli igrati prav nedolžno igro; da je bila nedolžna, lahko vidite iz tega, da ni nobeden nobenega krajcarja zgubil. — Moja tovariSa se ne počutita posebno dobro, in jeden mi je Že opomnil, da se je morebiti včeraj preobjedel?! Se enkrat se Vam zahya-Ijujem za poslano, s katerim ste napravili toliko veselje in toliko zabayo mojima tovarišema posebno pa svojemu hvaležnemu sinu Janezu,"
dežela. V teh deželah utihnile so od teh dob prejánje pritožbe o priailneni legaliziranju, kar kaže, da se je s temi olajšavami vsaj nekoliko ustreglo nvýiii potrebščini.
Ob jedticm pa iz omenjenih d«žel, ki so uvedle olajšave pri legaliziranju, ni čuti glasov, da bi se vsled teh novih deželnih zakonov zlorabile navedene olajšave na kvar zemlji^Čiii knjigi ali da bi trpel javni kredit ali se množilo zakotno pisarstvo.
Torej 80 tisti Škodljivi iiaaledki, s katerimi so strašili nasprotniki mojega predloga, popolnoma izostali, kakor skušnja kaže v teh deželah, ki so se poslužile teh olajšav. Tedaj so popolnoma prazni in neosnovani nasprotni razlogi.
Gospoda moja, v štajerskem deželnem zboru predložil je deželni odbor sani „projirio motu" brez vse viianje sile dotični predlog, katerega je potem deželni zbor soglasno sprejel, — nihče ni proti govoril, nihče ni proti glasovat. Ravno tako iz lastnega nagiba predložila sta soliiograški in nižjeavstrijaki deželni odbor jednaki predlog, ki je obveljal v deželnem zhoru brez ugovora.
V	moravském deželnem zboru predložil je jednaki predlog advokat dr. TuČek, v gornje-avptrijskem poslanec dr. Ebeuhoch, v šlezijskem dr. Menger, v koroškem deželnem zboru tudi advokat poslanec dr, Abuja; imenovani deželni^zbori 80 sprejeli ta predlog brez ugovora ; za Češko nahajajo se te olajšave v deželnem zakoiiu od 26. marca 1891.
V	navedenih deželnih zborih zastopane so — kakor v kranjskem deželnem zboru — vse štiri skupine (mest in trgov, veleposestnikov, trgovinske ïbornice in kmetske obČine), vrb tega nahajajo se v teh zborih advokatje in notarji, ki so pri tej stvari y prvi vrsti interesirani, in ako postava tam od strani juristov ni naSla nobenega ugovora, marveč so juristi priporočali to postavo, je vendar jasno, da ni bilo nikacega povoda, ustavljati se zoper tak predlog.
Da bi poslancem vseh teh zborov, ki so sklenili jednake predloge, manjkalo dobre volje ali prave razsodnosti, tega paŽ ne bode nobeden trdil.
V	vseh teb deželah sedaj vlada mir gledé tega vprašanja. Gospoda moja, privoščite jednaki mir tudi naši deželi s tem, da sprejmete moj predlog ter z njim odstrainte vsaj vir vednega prepira, vsaj so tudi iiaěi volilci in kmetje toliko razsodni, toliko zreli, kakor kmetje sosedne Koroške, Štajerske in drugih dežel, ki imajo že skozi blizo pet let v dotični postavi omenjene polajšave glede legalizacije. Toliko ozira, kakor kmetje omenjenih dežel, zaslužijo gotovo tudi kranjski kmetje.
S tem, če načrt današnjega predloga postane postava, se nikomur ne prepove, tudi Še nadalje posluževati se legalizacije ali hoditi do notarja, morebiti se bode potem jeden ali drugi rajSe za-
tekel k notarju prostovoljno, kakor srdaj, ko je prisiljen, ker sila jo tukaj odioina.
Ker pa je sploh pri nas že ukoreninjena žalibog žalostna navada, da se vsakemu se. tako stvarnemu predlogu podtikajo osobni, strankarski politični nameni, sem primoran izreči javno, da mene taki nameni niso vodili, ko sem ponovil ta svoj že leta 1890 stavljeni predlog.
Taki nameni se morajo meni ravno tako malo očitati, kakor onim deželnim odbornikom in juristom, kateri so jednaki predlog stavili v koroškem, štajerskem, moravském, solnograškem in drugih deželnih zborih.
Jaz nisem nasprotnik nobenemu stanu, pred očmi imam v zbornici le svojo poslaniško dolžnost, po svojih skromnih močeh skusat in trudil sem se olajšati bremena kmečkemu stanu, katerega čast mi je zastopati, med katerim tudi živim, bremena, katera ga tlačijo v preobiltii meri, in iz ravno tega namena slavil sem predlog, katerega sem sedaj utemeljeval. Prosim slavni zbor, da ga sprejme ter izroči v pretres in posvetovaiije upraviiemu odseku.
Kilj je novega po iivstrijsitom cesarstvu?
V prihodnjem državnoiborskem zasedanju bo predložil Badeni vladni naČrt za volilno preosnovo, po kateri bo voljenih 72 novih poslancev, ki bodo v peti skupini, ['otem ho vseh državnozhorskih poslancev 425. Izmed teh 72 poslancev jih bodo imele dežele: Češko 18, Galicija l5, Nižjeavstrij-sko 9, Moravsko 7, Štajersko 4, Gorenjeavstrijsko in Tirolsko po 3, Dalmacija, Bukovina in Slezija po 2, Kranjsko, Koroško, Solnograako, Istra, Goriško, Trst, Predarlsko po 1. Večja mesta bodo volila samostojno, manjša mesla pa s kmečkimi občinami. Volili bodo vsi nad 24 let stari pošteni moški. Volitev se bo vršila nenaravnost, a moglo se bo voliti tudi naravnost, kjer bo deželni zbor tako sklenil.
y istersksm deželnem zboru se laSki poslanci upirajo na vse moČi, da bi hrvaški poslanci v zbornici ne govorili hrvaško. Vlada sama želi vstreči slovaiiskim poslancem, a je premalo od lo<ina. Kaj znajo Lahi, pokazali so 10. januarja v Piranu, ko so 51Í hrvaški poslanci skozi mesto. Zagrizeni Lahi so jih napadli a psovkami in kamenjem in jim celo pregovorili najete voznike, da jih niso hoteli peljati v Koper. Tako so morali poslanci štiri ure peš hoditi v budi burji in sami nesti svoje kovčege. Zaradi te nečuvene n&ailnosti se je začela preiskava, katera pa najbrže ne bo imela nobenega pravega vspeha, ker se Lahom vedno gleda skozi prste. V Trstu se je neki poslanec celo tako daleč spozabil, da je predlagal
naj lie izrazi simpatija za laate čete v Afriki. Seveda to ni obveljalo; vse to priSa jasno, kam merijo primorski Lahi s svojim rovanjem zoper Slovence in Hrvate.
Na češkem m je te dni zvrèila velika iz-prememba. Cesarski namestnik g^rof Thun je od stopil s svojega mesta. Bil je Mladoňehom najbolj nepriljubljen, zato so tirjali, da mora on odstopiti, predno se sprijaznijo z vlado, dn jo bodo podpirali. To se je sedaj zgodilo. Hadeni je tem rajše odpustil Thaiia, ker je v njem videl svojega tekmeca za ministersko predsednistvo. S tem ňinom pa je staroiežka stranka èe holj v ozadje potisnjena. Poslej bo Badeni vladal s 1'oljaki, Mlado-čebi in deloma nemškimi liheralci — a vprašanje je; kako dolgo?
Te dni se je v mažarski zbornici razpravljalo o zloglasni volitvi v Stopavi. Nečloveško ravnanje iste volilne komisije je obsojal vsakdo, kdor ima èe količkaj čuta pravice v sebi, a mažarski minister se je delal, kakor da bi vse to ne bilo res. Ni čuda, ker je bil ves tisti škandal najet. — Te dni so bili oproičeni zatoženci, ki so napadli liiĚo rumuiiskega voditelja Racija. Isti dr. Uaci (Ratin) pa je bil že večkrat zaprt, ker je zagovarjal in branil pravice svojega naroda pred maisarskimi iiapadovalci. Tako se godi v deželi, kjer imajo prvo besedo židje in franiasoni, zadnjo pa katoliški možje I
Kuj je uovegii po širokem svetu?
Na Nemškem se je t« dni slovesno obbajala petindvajsetleinica, odkar je bilo ustanovljeno ce-Barstvo v sedanji obliki. Seveda so tudi avstrijski nemiko-nacijoiialiii listi to obletnico proslavljali, kakor bi bili ie tudi oni v nemškem „rajlm". To veselje ni prav nič umestno, ker Nemčija po zdruiitvi ni postala bolj srečna. Tiste nadloge, ki 80 trle Nemce prej, tarejo jih se sedaj, morda celo nekoliko bujáe Dvomiti moramo, bo-Ii združena Nemčija Se kako tako obleUiicj dočakala Ï
Bolgarski knez je M od doma .lajveč zaradi tega, ker ruaolilni Bolgari tako silijo vanj, da bi dal prekrstiti svojega prvorojenega sina Borisa, da postane pravoslaven, kar bi se moralo uprav te dni zgoditi. Knez kot vesten katoličan se seveda temu ne more udati, zato se je izognil vsem ne-prilikam in se podal v Rim, da se posvetuje s papežem, kaj mu je storiti. Govorilo se je že, da se knez Ferdinand odpove bolgarskemu prestolu. Lahko si mislimo, da bo knez to res storil rajae, nego da bi žrtvoval svojega sina krivo-verstvu. Morda pa se to vprašanje reši s tem, da princ Boris spremeni le obred, ne pa vero, v kar papež gotovo privoli.
Med Armenci v Mali Aziji je nastopil mir, a ta mir je jako slabo ytrjen. Sultan je sprejel
sicer nekatere predloge o preoanovi vladanja, kakor so mu to predložili poslatn'ki tujih vlad, a težko, da bi se vse v dejanju izvedlo. Kakor vse kaže, se je živa žrjavica upora le s pepelom pregriiila; vsaka sapa utegne pepel odnesti in potem utegne iz žrjavice nastati velik ogenj — krvava vojska.
Upor v Transwaalu v južni Afriki je že ukroten, uporniki vjeti, deloma celo zopet izpuščeni. Tudi Anglija in Nemčija sta mirno pobotali med seboj, a vetidar druga drugi ne zaupala prav nič.
Lahom se v Abesiniji pray eUho godi. Ne samo, da jim manjka vojnih moči, manjka jim tudi zdrave pitne vode, zaradi česar ní upati na uspe-sen odpor ali na uspt-h. Ta vojska v Afriki Lahom ne bo dala druzega nego veliko novib dolgov.
Piše se iiain;
Iz StopiÈ. — Predrzni tatje so v noži med 26. in 27. jan. pobrali v deveterih hišah v vasi Dolž do malega vso obleko in denar, kjer ga je kaj bilo. Prejšnji veiier so skuhali ulomiti v Jurni vasi, kjar so jih odpôdili. Pač pa so isti večer na Dolenji Težkivodi št. 14 vkrali 30 gi. in žita. O tatovih ni sledu. Bilo je menda šfist oseb v cokljah, pravih premetenih ptičev, ki 30 sli po končanfiin opravilu žejo gasit v neko zidanico, kjer so gospodarju vino izpustili, kar ga niso lOpili. Najbržtí ja to ravno tista tatinska družba, ki ■e v jeseni z isto predrznostjo izvrševala svoj posel v vaseh Hrušica, Vrdun, Črinošnjice in Koroška vas, iredlanako jesen pa na Cerovcu. Najraje si ti lopovi zvolijo jesenski čas, ko ljudje pozuo v noč koruzo ičkajo. Po dnevi izvoliajo tiste prostore, kjer vedo, da nihče ne spi, ko pa ljudje pospé, zavežejo vrata, odpro z dletom okna in vse lepo pospi'avijo v svoje ctile, potem pa, ie se jim zljubi, z okradeními ljudmi burke uganjajo. Mogoče je, da jih vodi kaka skrivna roka tostran Gorjancev, mogofe je pa tudi, da prihajá ta obisk od bratov onostran Gorjancev.
Konecno izražamo le še to željo, naj slavuo županstvo vsa jeduega gospodarja v vsakej vasi oprosti pasjega davka, da bo vsaka vas imela vsaj jednega čuvaja zotier to vrsto ljudi.
Iz Sent - Jerneja, — V slovensko posojilnico v St. Jerneju, ki je začela poslovati dué 15, maja 1895 se je do konca pretečenega leta vložilo 10.639 gld.; posodilo se je v tem času 10,605 gld. Deležev je bilo 910 gld. Izplačalo aa je 859 gld. 50 kr. Kakor se razvidi, naša posojilnica dobro napreduje, ker je v spretnih rokah. Cast njenemu odboru, posebno pa ne-utrudljiverau g. načelniku. Kako potrebna je bila pri nas posojilnica, bi znal povedati marsikateri gospodar, katerega premoženje je viselo na nitki; naáa posojilnica ga je rešila iz oderuških rok. —
Umrlo jih je v naši favi v pretečenem letu 188. Med temi so se 4 ponesrečili. Eno dekle je utonilo v Krki, ko je hotelo piti v poletni vročini. Stara ženica je pad a s črešnje, nadepolni mladenič z visoke hruške. Enega fanta je kobila ubila. Rojena sta bila 202 otroka. Med temi je bilo dvojčkov 7 parov, nenavadno veliko. Poročenih je bilo 38 parov.
Iz Suhora. — Dué 19. januarja je predaval po popoldanski službi božji na Suhoru živiuozdravnik gosp. Pavlin iz Črnomlja o prešičji kugi. Govoril je prav
poljudno o zgodovini te bolezni, o njeni pojavi na živi živali, o vzrokih bolezni in kaj je treba storiti, če zboli kak prešič na tej liudi morilki. Na zadnje je opominjal županstvo k največji in vestni natančnosti pri izdaji živinskih potnih Jistov, onim drugim občanom pa priporočal, strogo na to paziti, da se tihotapstvo ne podpira, ampak kolikor mogoče zatira. Šolska soba je bila polna poslulalcev moškega iu ženskega spola, kar je vse hvale vredno. Lepo je to, da 30 se tudi gospodinje v tako obilnem številu tega po-nka udeležile, saj se bas vse najbolj pečajo s prešičjo rejo. Mi aicer se nimamo te bolnzni pri nas, a za bati se je, da se ne vtihotapi tudi k nam, » potem bi bila velika nesreča za posamezne občine, kakor tudi za celo deželo. Torej je treba strogp se ravnati po predpisih in postavi višjih oblastij. Županstvo se ob enem tudi g. živino/.dravniku prav toplo zahvaljuje za njegov trud in poduk.
Nedavno je tukaj v bližini se mlad faut ndaril nekega posestnika z motiko zelo nevarno po glavi, ker mu je branil puliti ščetine na ravno kar zaklanem prešiču. Poškodovani b« menda okreval, a zločinca čaka gotovo kaien. O lakomnost in surovost, kje ste vajine nasprotne čednosti? —
Petrova vas pri Črnomlju. — Imeli smo 6. t. m. volitev zastopnikov v našo županijo. Vršile so se po redu. Za župana izvoljen je skoraj f^noglasno posestnik Janez G-erzin in svetovalci mu so Jakob Ivec in Matija Grahek.
Veneli nas, da se je županija povrnila zopet v tisto bilo, iz katere so sloveli dosedajni zastopniki naše občine mnoga leta, Tako je bil oSe našega izvoljenega raujki Janez Gerzin z duío i telesom za našo občino. Sezidati nam .je dal šole ob času 401et-nice našega presv. cesarja Fran Josipa I., katerega napis tudi uo-^ii. Raujki Janez prizadeval si je tudi popravit našo podružnico, tako da samo duhovnika manjka in imeli bi farno cerkev.
Posebno pa zaupamo na našega novoizvoljenega župana, kajti izurjen mož je v vsaki stroki našega kmetovanja in o sedanjem Času zmožnega napredovalca pri kmetijstvu.
Ta silno izgleden mož nam je dal npanje na novo trtovanje, kajti dal je prekopati veliko oralov ter posadil nam novo amurikansko trtovanje ter požlahtnil jih z našimi žlahtnimi trtami. Sam se je o tem osebno poučil na Bizeljskem. Za njim so sledili tudi drugi mejaši vže zapuščene Ručeske in SemiČke vinske gore, tako da v dveh letih se bodo vzdigale zopet kosate vinske gore proti nebu, da Bog usliši naše vpitje za vinsko kapljico, katera nas bo rešila marsikterih nadlog, kajti inače ni mogoče napredovati našim kmeto-vajcem. Vinček bode dal našemu neutrudljivemu kmetovalcu zopet kak vinar, da bode zamogel odrajtovati naložene mn davke.
Silno želimo tudi potrebno železnico vže merjeno proti Črnomlju, da ae nam približajo kakoršnekoli to-yarne, da bode mogoče tndi našim fantom zaslužiti potreben krajcar in da se jim izbije iz glave misel, seliti ae v daljno Ameriko, iz katere se malokdo vrne nazaj.
Prosimo torej pri tej priliki našega Župana, da poprosi našega g. deželnega poslanca v deželnem zboru, da nam pridobi podporo, kajti inače ne more več izhajati naš kmet Belekrajne.
Vljudno vabimo tudi našega kmetijskega poto-Tálca, da ogleda naše trtno napredovanje Kučeske vinske gore iu s svojim svetom pomnoži napredovanje
naših vinščakov, in da bi dobili zdatuo podporo c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, kajti nasi mejaái si na morejo pravilno prekopati brez denarnih stroškov svoja že davno umrlo trtje.	Matya Rožanski.
Dobrova, dné 26. janunrja. [Nova kmetijska podružnica in drago.] — Danes po dokončanej popoldanske) službi božji zbralo se je v tukajsnej šoli 87 posestnikov gospodarjev iz domače občine. Vrli g. Gustav Pire, p. n. tajnik c, kr. kmetijske družbe kranjske govoril je celih sedem četrt ur kaj zanimivo o poljedeljstva, živinoreji, prekoristnem sadjarstvo, splošnih gospodarskih razmerah, gospodinj'stvu, zboljšanji travnikov, domačih in tujih pridelkih, njihovej mejsebojnej vrednosti, raznih koukurencijab, o hlevskih in umetnih gnojilih itd. Navajal je kaj mnogo krepkih pripomočkov v zboljšanje sedanjega žalostnega položaja, pod katerim zdihuje „steber države", kmetski stan. Zlasti pa je omenjal, kako koristne bo kmetij.-ike podružnice. Ves govor je bil tako poljudno - domač, da so ga vsi navzoči z uajvečim zanimanjem poslnšali in ga od prvega do zadnjega konca popolno odobravali. Gotovo ne ostane za našo občino brez najbolšili posledic.
Ko je bilo predavanje dovršeno, ustanovi se takoj za našo občino podružnica c. kr. kmet. družbe. Do danes je štela c. kr, kmet. družba pri nas 13 udov; na novo se je pa prec vpisalo 19 posestnikov iz ta-kajstije občine, ki so takoj vplačali pristopnino in let-nino. Tako šteje najmlajša podružnica c. kr. kmetiàke družbe prec ob prvem dnevu 32 udov.
Izvolili smo po kratkem posvetovanji takoj podružnični odbor, kateri boť" ^mej skrbeti, da bode podružnica tudi plodonosno ..^lovala v .splošni napredek. Odbor sestoji iz sledečih p. n. gospodov. Anton Hribar, kapelan, predsednik ; Anton Lovšin, župnik; Ivan Kane, France Oven in Ivan Oven, posestniki, pa odborniki. Imena teh vrlih gospodov in mož so nam porok, da nova podružnica s pomočjo božjo in vi'li™ delovanjem gotovo doseže svoj namen, kot ga dosega onu v Horjulu, katero je g. tajnik Pire pred vsem stavil v izgled. Slava!
Zimo imamo kaj prijetno iu «godno. Ljudje pripravljajo brez posebnih težav potrebnega materijala v daljna popravila po potresu in požaru na áujci — lanskega leta.
Sitna bripa pričela se je po tej občini po nekoliko oglašati; posebno ljubi ao jej otroci, ki so lansko leto „ošpice" prestali.
Drugih posebnili zanimivosti za sedaj ni tukaj.
Z Bogom I Pa še drugikrat kaj poročam, ko naberem potrebne tvarine.	Rant.
Doiiuičo TOSti,
(Občni zbor katol, polit, društva za Dolenjsko) se je vršil 2a. januarja v katol. rokođ. domu v Novem mestu. Po kratkem nagovoru g. predsednika je poročal tajnik o društvenem delovanju v )reteklem letu. Društvo je priredilo štiri ljudske shoda n sicer 26. maja v Kostanjevici, 3. junija v Ornomljn, 23. junija v Krškem in 7. julija v Mokronogu. Društvena zasluga je, da se je deželnozborska volitev y okrajih, katere zastopa, tako sijajno izvršila, da ata bila poslanca gg. Pfeifer in Schweiger, zoper katera se je z liberalne strani toliko rovalo, vendar le soglasno, oziroma jednoglasno izvoljena. Blagajnik je poročal o gmotnem stanju društva, katero je jako ugodno. Nato se je izvolil nov odbor, oziroma stari potrdil. Za 1. 18£)6 je odbor sestavljen iz sledečih čla-
nov: Predsednik: Anton Fetti ch-Frankheim, župnik flentjernejski ; prvi podpredsednik : Karoi E. u n c, meščannovomeSki; drugi podpredsediiii'■ "^r. Schwei-ger, deželni poslanec in župnik n^oviyKi; odborniki: V. Pfeifer, državni in deželni poslanec v Krškem, Fr, Povâe, kanonik v Novem mestu, blagajnik, Jožef P o 1 j a n e C, župan aentjeniejaki, Jakob P o r e n t a, žopnik atopiski, Anton Jarc, trgovec v Novem mestu, Jožef Benkovič, vikarij novomeški, tajnik, Ivan Pria t o v, kaplan črnomeljaki. Namestnika : Anton Peter lin, župnik èmilielski in Jurij Gregorec, meščan novomeški. Pri slučajnostih ae je vsprejela jednoglasno ta-le resolucija: „Katol, politićno društvo za Dolenjsko pozdraylja z veseljem katoliško ljudsktí stranko v državnem sboru ter jej želi naj obilnejšega božjega blagoslova I" O njej se je obvestil vodja iste stranke baron Jožef Di Paiili.
(Predstava v korist dijaški kuhinji T Novem mestu) se mora radi bolezni iii druzib vzrokov {ireložiti na prvi dan meseca inai-ca, na katero se bode slavno občinstvo ob svojem Ćasu opozorilo.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Novem luestu napravi 9. t. m. ob 7, uri zvečer predpustno veselico s sledečim vsporedom: 1. P. Hugolin Sattner: „Društvena". 2. Dr. Ipavic: „Na straži", zbor z bariton solo. 3. Kreutzer; „Cerkvica", zbor. 4, Pl. Zaje: „Bog poživi", zbor. 6, Ei-scnlmt: „Tko je naŠ?", zbor. 6. Hand J.: „Koko-dftska koračnica". 7. „Klepetec", gluma v jednem dejanju.^ 8. „Šaljiva loterija" y spodnjih prostorih, — Vatop je prost odrašenim. Vendar se povdarja, da smejo otroci in učenci radi majhnega prostora priti le s svojimi roditelji ali njih namestniki. Prostovoljni darovi v korist dniStvenej hiši se hvaležno sprejmô.
NaČelništvo.
(Vabilo k občnemu zboru) okrajne posojilnice v Krškem, ki bode v nedeljo 1. marca dopo-ludne ob 11. uri s sledečim dnevnim redom: 1. potr-jenje letnega računa; 2. volitev načelstva in nadzorstva; 3. nasveti.	Nacelstvo.
(Na do), železnici) je prêt, petek mej postajami Vel. Loka in Št. Lovrenc vlak vsled na tir pidozeiiih velikih kamnov iz tira skočil. Ako se je pri tem kdo ponesrečil, ta trenutek ni znano, ker so tudi brzojavne žice pretrgiine, da ni bilo mogoče brzojaviti,
(Salezijanski shod) se je vršil jako slovesno 29. jan, v god sv. Frančiška Salezija v Ljubljani. Prihodnjič kaj več o njem.
(V deželnem zboru) je poslanec Pfeifer predlagal, da se ustanovi v Št, Jerneju žandarmerijaka postaja. Poslanec dr. Žitnik je utemeljeval obširno svoj predlog, da se ustanovi deželna zavarovalnica proti požaru, toči in živinskim boleznim. Poslanec K lun pa je dokazoval temeljito, da pripada Žnmberk h kranjski deželi, kateri naj se zopet pridruži.
(Izlet v Trebnje) priredi oddelek gledališkega osobja ljubljanskega v hedeljo 2. februvarja 1.1. popo-ludne. Sestanek pri vulgo Urekarju. Vsestranske prijatelje šaljive zabave se vljudno vabi.
(K v št. 2. objavljenem imeniku) istih, ki so se odkupili voščilom za novo leto in godove v korist mestnih ubogih, se dosUviti moramo po pomoti izpuščeno ime: g. Dr. Andrej Vojska, c. kr. višji ftodni svetnik v p.
(Prekopovanje vinogradov za nove nasade.) Ker je bila dosedaj zima ugodna, so se nekateri vinogradniki vendar le lotili prekopavati svoje vinograde, ^ bi jih spomladi nasadili z ameriškimi trtami. To je prav, dt se začnemo tudi v novomeškem
okraju poprijemati lega dela, in da začnemo popravljat svoje uničene vinograde. Kcnctm zime in v zgodnj spomladi utegnemo tudi Še marsikaj storiti v tem oziru
(Pomanjkanje trt za nove nasade.) V zadnjem času se je zopet nekaj gospodarjev iz novomeškega okrilja oglasilo za trte pri kmetijski podružnici, katera jih ima pa komaj dosti za svoje ude. Ker je očividno, da bode trt primanjkovalo, oglaić naj se gospodarji za nje vsejedno pri kmetijski podružnici, četudi je že davno potekel Čas za vlaganje takih prošenj. Mogoče je, da se vendar posteči kmetijski podružnici izprositi na merodajnem mestu ameriške sajenke, potrebne za nasaditev novo prekopanih prostorov. — Zglasiti se je za to pred ko mogoče, saj do 16. t. m.
(Prošnje vinogradnikov za brezobrestna posojila.) V krškem okraj ti ee gospodarji veliko bolj trudijo za popravo uničenih vinogtadov kakor pa pri nas v novomeškem okraju. To kažejo sledeče številke: V kjškeni okraju oglasilo se je letos 248 gospodarjev, ki prosijo za 70.000 gld. brezobrestnih posojil. V novomeškem okraju pa, kjer so vinogradi tudi že v treh velikih občinah uničeni, so se oglasili za posojila le trije gospodarji, in še ti so prav na meji krškega glavarstva. To je dosti jasen dokaz, kako malo storimo pri nas za popravo uuičenili vinogradov in kako velike spodbude in poduka je še treba, da bodemo napredovali. Kmetijska podružnica je tudi letos, kakor doslej se vsako leto, spodbujaiu v svoji bralnici vinogradnike iz okolice novomeške, da bi se oglašali za taka posojila, toda lirez vspelia, kakor kažejo številke. Nekoliko krivde pri celi tej stvari tiči vsekako v dosedanjem način», po katerem se dovoljujejo, delijo in izplačujejo taka posojila, a mnogo krivde tiči v tem, da se sploh premalo skrbi za primerno objavo takih postav. Pomisliti moramo, da naše ljudstvo premalo bere, in da v takih zadevah le to izvé, kar ae mu pove iz prižnic ali pa po občinskem slugi pred cerkvijo. V bodoče bo treba tudi na to stran nekoliko bolj skrbeti za našega kmeta. Kmetijska podružnica bi rada vplivala tudi v drugih krajih s popotnim podukom v tej zadevi, a nedostaje ji primernih sredstev za to. — Ker je mogoče, da se bodo prošnje za brezobrestna posojila vendar le uslišale, če jih predloži kmetijska podružnica še le sedaj na merodajno mesto, s primerno podprtimi razlogi, zglasijo naj se gospodarji, ki Želé dobiti taka posojila, pri kmetijski podružnici. Morda le kaj dosežemo po pregovoru: Kdor trka, temu se odpre.
(V kmetijski bralnici) v Novem mestu je bil zadnjo nedeljo razgovor o spomladnem delovanji strni. To nedeljo 2. t. m, bo poditk o tem, kakegfl pomena so tuje vrste žita za naše kraje. V nedeljo 9. t, m. bode vnovič poduk, kedaj in kako se je zgla-siti za brezobrestna posojila, potrebna za popravo vinogradov. Pri tej priliki se bodo sprejemale tudi prošnje za trte in posojila. V nedeljo 16. t. in. bode poduk, zakaj se nam suii češpljevo drevje, in kaj je poskusiti proti tej bolezni.
(Današnji list) obsega 10 strani.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
G. kaiil. Fr, Brglez 5 gl<3. ; Slavna posojikica v Metliki 10 gld.; g. eoduik W. Gamlini 3 gld,; g. uotar L Orožen B gld., g. Fr, I'riatov Si gld,j g. dek. uprav, I. Nagođa 10 gld,; Neimenovana gospa 6 gld,
Jeitviue BO postali:
Neimenovan fižola in dmgo; gospa Kohrmann dve TieSi krompiqa.
6g. obrtnim delodajalcem in članom okrajne bol-nišne blagajne ï Novem mestu.
Ker zaostali bolnisai doneski po županstvih le počasi bolnišni blagajni dohajajo in se premnogokrat zgodi, da nekatera županatva pri njih po delodajalcih zgl&sene ali odznanjene delavce čez věř tednov ali mesecev šele blagajni naznanijo, in da. se ti nedostatki enkrat uredijo, bode v smislu sklepa zadnje redne blagajniške seje z dné 14. jan, t 1. naéehiiàtvo sklicalo tekom meseca februarja shode za delodajalce in člane v Trebnjem, Žužemberku in Toplicah, na katerih se bode tistim iz teh in bližnjih obéin nadrobneje pojasnil namen, red in postava za okr. boluišno bljigajno, se podalo poročilo o njenem delovanju in se bodejo o tej priliki tudi vsprejemala zglasila in odzuanila delavcev in se dajala potrebna poučila. Dan, kedaj se bode na katerem teh krajev shod vršil, naznanil se bode v „Dol. Novicah", katere izidejo 1 5. februarja 1.1,
Vsi g(f. delodajalci in člani, kateri bi radi o tej iili drugi blagajniški zadavi kaj poizvedeli, naj se snidejo tisti čas na shodu na katerem omenjenih krajev.
Naeelništvo okr. bolnišne Wag^ne v fiovem raeslu,
dné 26. januarja 1896.
S. pl. Sladovič,
iiitúelnik.
Loterijske številke. Trsi 18. januvarja	1 61 90 30 8»
Gradec 25.
73 58 83 4 81
Da se pride v okom vsakej slabej misli, naznanim tn javno, da a plesom rokodelskih pomočnikov 2. febr, v Novem mestu tukajšnje „društvo rokodelskih pomočnikov" ni v nikacej dotiki. _Dr. J. Marinko.
Iz j rt va.
Jaz podpisani s tem izjavim, da je vse to, kar aera govoril o Janezu Starihi, trgovcu v Semiču, nami'eć, da on vse zapije v krčmi kar ima, da bode trgovce, pri katerih robo jemlje, le v škodo pripravil, da tedaj ni vreden kredita, zlagano.
Semič, dné 16, januarja 1896. (43)	Martin Kolar,
ZA1ÍVAJA.
Za nebrojne tolažiliie [laknze iskrenega sožiilja ob bolessiii, stnrti in i)u(;rel>u nagega uopuzabljeiiega saprjga oïiroiuft oíeta, gospo da
Martina Kaineiisek-a,
nem. vit. red. komenile oskrbnika,
iirokamo tem potom iiajtoplejSo zalivnio vsera vJele-žeimeui, posebno jireÉastiti đubovSčm i/. Motlike in oko-li(;e, íastitiiii gg, urftdnikoiti kr. okraj, glavoratva iu C. kr. okr. sođiSča v Čruoinlju, c. kr. okr, Bodiíía, c. kr. davĚnegft uradn in notari,jata v Metliki, slav. meatiifiiiiu zastopu, uČiteljstT«, c. kr. žaniíariueriji in požarni brainbi, za mnogobrojno vileležbo pri sprevodu, alav. krajnému šolskemu svetu iu viseni aiiaui;om za darovane krasne vence, ter Cast. gg. pevcem za gaii^ivo potje.
(41)
Žalujoča rodbina.
PríhojHji velící livlnsti mm v Črnoinlji
bode v četrtek 6. fcbruvarja t. L
Vabijo se kupci in prodajalci. Mestno županstvo Črnomelj,
dnó 24. prosinca 189tí.
Schweiger.
Hazglas.
ObćnI zbor prve dolenjske posojilnice, registrované zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki skliče se s tem na
16. februarlja I. 1896 ob 9. uri dopoldne v pisarno mestne občine Metliške.
Ako pa k temu zboru v smislu § 39 posojilničnih pravil dovolj povabljenih prišlo ne bi, bode drugo občno zborovanje dne 8. marcija 1896 I. ob istej uri in na istem kraju s dostavkom, da se bode ta dan čez na dnevni red stavljene predmete brez ozira na Število navzočih društvenikov sklepalo.
Dnevni red k obhicmu zboru je sledcÓi:
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Poroîilo blagajnika.
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora.
4.	Potrjenje računa za leto 1895.
5.	Predlog bilance za leto 1895.
6.	Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
7.	Predlogi druŠtveuikov.
Za nadzorstvo prre dol. posojilnice y Metliki,
dné 23. januarija 1896.
Janez Kapelle.
v
PD
kateri ima veselje do trgovske obrti,
zmožen slovenskega in nemškega jezika,
jllll Ji	^ poduk Jakob Sega,
WU1 W.J trgovec z mešanim blagom v Škocijanu pri Mokronogu na Dolenjskem.	(42)
blizo cerkve, z vsem gospodarskim poslopjem in nekaj njiv, je iz prosta roke proti ugodnimi pogoji in cenó takoj prodati. Več pové lastnik
Janez Jlrovatj
(31—1)	Qotna vas gt. 43. Pošta Novo mesto
2EW liiCo
G
za parni mlin, ki pa tuđi saj toliko mizarskega unié, da v mlinu potrebno sam popravi. Mesečne plaSe bi dobil 35 gld. brez hrane.
Pismene ali nstmene ponudbe sprejema gospod
Anton Kušlan,
(39— )	podobar iu puzlatar v Novem mestu,
24 eiraii.
DOLENJSKE NOVIUE.
fittv 3
Poročilo.
Ko rođajamo računski zaključek za drugo upravno leto našega mladega zavoda, drjinneva se nam, da nismo koncem poročila lanskega leta zaman izrekli nađe, da "bi se zavod razvijal in širil svoj delokrog.
iSteviike iz denarnega prometa pa so nam ne-ovrgljiv dokaz, kako přepotřebná je bi a naša hranilnica za Dolenjsko.
Vložilo se je v preteklem letu za 130.932 gld. ySVa kr. več ko vzdignilo, tako da so vloge od lani izkazanih 67.825 gld, 07 kr. z ozirom na pripisane obresti narasle na 203.407 gld, 2'2 kr. Posojil se je pa štelo 131.090 gld. 29 kr. iii so ta od lanskili 41,669 gld. 79 kr. z ozirom na odplačila narasla na 171.059 gld. 64 kr.
Od vlog je primeren znesek (okoli 26.000 gld.) tako naložen, da hranilnica vselej laliko ž njim razpolaga.
Rezervni zakladi dodal ae je letošnji cisti dobiček za 1.674 gld. 34Va ki', in je tako narasla na 1.907 gld. 171/3 kr. t. j, eden odrilotek od vlog,
Premolrivaje ta računski ZHkljuĚek, vidi se torej, da se smemo v onih strokah poslovanja, katere gojiti
je glavni namen hranilnice, s ponosom ozirati na vspehe minolega leta — 130.000 so si večinoma manj premožni prebiVnX' "i^olenjske (poprečna vloga znaàa 258 gld.) nalf 'i / i.fm letn na obresti — lep dokaz, da se z vsako hranilnico viibuja Štedljivost in s priliko štedenja pomnoži prišteden kapital. In 130.000 gld. so si posestniki Dolenjske mogli dobiti na posodo pod najugodnejšimi pogoji.
Posebno moramo iiaglašhti, d« vpeljane anuitete pri hipoteĎnih posojilih (s 3% na pol leta plača doïT nik v 36. letih ves dolg z obrestmi vred) stranktJ^ sploh ugajajo in zdi se nam, da smo ravno z anuiteto, katero smo za pravilo vzeli, pravo pogodili, ker še dozdaj ni zahteval nikdo kacega drnzega načina odplačevanja.
S temi uspehi je pa naša hranilnica gotovo dokazala, da je jej resno na tern, ugodno uplivati na gospodarski razvoj Dolenjske, v kar pomozi Bog.
Končno pa izrekamo vsem istim, ki so naš zavod podpirali, iskreno zahvalo s prošnjo, da nam ohranijo svojo naklonjenost.
(44)
Noto mesto, dné 15. januarija 1896.
Ravnateljstvo,
Activa
Bilanca za 31. decembra 1895.
Passiva
												
Raiim	hipoteňnlh Saldu koncem 1. Ix iiijfiojilft 1895 lota		41 (im 1,11.()!)U	79 2!)			Ra6un	vlog: Saldo koncem 1894 1. Vloge 1. 18U5 , . ,	(57.825 211.091	07 (;9Vs!		
	Vrařita dolžiiiliiív ,		172 7(11) 1.70U	(JS 44	171.059	Ci		VzilijTi 1. 1895 . .	278.910 80.158	7(iVa ill'/2		
ÏÏ n	hipotrćnlh obresti: L IHÍJó /laoKt. obresti m tijic: Saldo 1S!)4 1. . . .		1.700		534	(Î7		Kajiitalizov. obreiiti: I.	semester 1C41'56 II.	„ 3007 81	198.757 4.049	85 i 37	203,407	22
	lisposujila 1HÍI6 1. .		19	—			n	hipoieËnih obresti:			1.472	
	Vraiila (lolziiikuT .		ai 600	—	8.1 (X)	_	n	Predplačila leta 1896 menjičnlii obresti:				30
JI	tfckol: Siild« 1K!M 1. . . . Nalužeim I8i)5 1. .		lil.0f)8 47Û	32			lï	r'redplaL>ila leta 1895 založnih obresti; PrediilaĚila leta 1895			70 1	59 70
	PlaiiU điilžiiikov .		1-2 i;t:t ^íMor,	88			J1	davkov In pristojbin: Saldo koncem 1. 1894	48	75		
				30				Prejemki 1. 1895 . .	190	92		
	I'rii>iBfiiieoinesti . .		37;)	21	23.107	57			245	«7		
n	zalog:							Izdatki 1, I8<jr> . .	li)9	941/2	45	72Vi,
	Saldo koiienin 1894 1, Zaloge l«'.)ô 1. , ,		.H^O	1			1 M	Izgube !n dobička: Čisti dobiiek . . .			1.074	341/î
	Vračilo dolžnika .		1	---	300	.						
a	efektov: Nakupljeni efekti . Kiirwia razlika dné dee. 1R9Ô, 1. .		1 lUl 3	50 70	1.097	80						
n n	efektnih obresti: Vi^eŘe olircKti . . . mmudnih obresti: 1. 1895 nftuBt. uliresti				15 '25	43 02						
n	inventara: Saldo koncem 18^)4 1 leta 18% nakiipljem inventar ....		2(K) 28									
	6%	od)jÍ6ft zft obraljo	228 10	—	218							
»	blag SiU' Pre;	a]ne: 0 koncem 1894 1, jeuiki i. 1895 .	4 905 284 308	(57 87Vî								
	iBilatki 1. 1895 . .		ÍÍ8!).214 28(1 895	54 Ví 3372	2.319	21						
			1		206.677	94					206.677	94
							1					
t
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikoin, prijateljem bi ■ cem iiretužno vest, da eo uaša iskrenti ljubljena, ne iLbna mati, uziruiua eostra, »taia mati iu tfiSia, i-euiagorudna gospa
Celestma Ekel 4 pl. Straosk^,
C. kr. vladnega svetnika vdova,
dné 19. jamivarja t. 1. ob a/iC- iiro zveSer v» kratki imični bolezni, previđeni b svetotajatvi za umirajoĚe, v 63, letu Bvoje starosti rairnu v GoBjiudu zasimli.
Truplo lirage rajnko se bode t torek 21, januvarja ob 2. uri itopnludiie v biii žalosti, Gledališko ulice št. 4 sloveauo blagoslovilo, na to na pokopališče pri sv. Krištofu prei>eljalo iu v rodbinsko rakev k ve£nemu počitku položilo.
Sv, maSe zadušnice se bodo v raznih oerkvab brale.
V Ljubllani, dué lO.jauuvarja 1896.
«lita	Toj Kk«l, Kmlliln, «Isela, Sr. HI. Alii-
(MMiUť V rudu UBmll suU» HBStra oil sv. Križa., Ida Kltel, li6flr o, — Karol KkH, c. kr.duž. vlado koiicipist, sin. — Ka,rol pl. MtrniiKky, c. kr. feldmnrfta!lRjtiiii.nt v p., brat. Fran Arizt, C. kr raajor jiri dožiilite biumbo jiolku it. 9,zot, Ol«» Arjst, uiiukiuja.
ZAHYAXa A.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo iu ob smrti naše preljubljeue, nepozabne matere, gospé
Celestine Ekel roj. pL Stránský,
vdove C. kr. vladnega svetnika,
za mnoge iepe venue, kakor tudi za obilo spremstvo pri pogrebu, ^ahvaljiijem« He presríno vsem ljubim, viso k o častiti m prijateljem, znancem in sorodnikom od blizu in daleĚ, imenuo veleSastnim gospem ljubega nam Novega mesta za milu sgiutje in podarjeni krasni venec. ter osobno udeležbo pri pogrebu; isto tako al, unif. mešuanski gardi, klera je b ago ranjco po oilpuslanili zaatopaikili pri uje pogrebu počastila.
(29)
Žalujoči otroci.
ZAHVALA.
PoJpisaui izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najprisrčnej.so zahvalo za dokaze Ijn-beiui in milega sožl^^ja, katero so povodom bolezm iu smrti gospe
Marije Stukelj roj. Fišer,
umrle 26. januarija ISOS v 73. letn svoje starosti, izražali. — Posebno se zahvaljujejo /a požrtvovalno skrb iu postrežbo drago ratijte za dasa bolezni sorodnikom i prijateljem, prečastiti duhovščini ter vsem tistim, ki so drago ranjco spremili k večnemu jioĚitku.
V Rutlolfovem, dnć 28, prosinua 18i)(J.
Žalujoči ostali.
! ■
Iz gozdne drevesnice v Bršlinu pri Rudoifoveni 3e bode oddalo spomladi 1896.1. 564,000 triletnih krepkih smrekovih sadik.
Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na poato ali žfclezniČuo postajo po 1 gld. BO ki-, za tisoi.
Pismena ali natmena narožila za sadike sprejema proti predplačilu do konca marca 1896 c. kr. okrajno glavarstvo v Eudoifovem, Krškem in Črnomlju, c. kr. gozdno nadzorstvo v lludolfovem in c. kr. gozdarji v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju.
C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfoveno,
dné 17. januvarja 1896.	(Bô-l)
Naznanilo.
Most Èez Krko na Gmajni bo z današnjim dnevom zopet javnemu prometu odprt.
Knez Auerspergov gozdarski urad v Soteski,
dné 26. jHiiuvarija 1896.	(28)
lliVlghlH.
Slavnemu občinstva Trebanjskega okraja se naznanja, da zaiine
posojilnica v Trebnjem,
reglatrovana zadruga z neomejeno zavezo,
15. jîimivîirjii 1.1. itOHloYîiti.
Uradni d ii n bude vsaki četrtek od 10. ura dopoldan littprej,
S tistim dnevom se bodo sprejemale hranilne vloge in dajala posojila,	26—2)
liavfKtteljHtvo. Nil/naiiilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel
gostilno Ï šosp. Derganceîi Mši y Kanđiii,
ter bom imel domača in istrijanska vina in z vinom tržil tudi na debelo. Na dom točil bom liter 4 kr.
ceneje. Obljnbovaje dobro postrežbo, priporočam se za obilni obisk. Z vsem spoštovanjem
(3ii-i)	Anton Jakac,
na tri tone, je na prodaj na Dol. Težki vodi št. 10. za 30 gld. in cenej.
Mala gostilna V Novem mestu št, 144.
se odda takoj v najem. — Več povô iz prijaznosti opravništvo „Dol. Novic". (37-1)
Neožeujcnegii
vrtnarskega pomočnika
iSče podpisaiui vodstvo, Plaia raaSa 23 gld. na mesec. Prosto je opravljeno atanovauje s potrebno kurjavo ter sveřavo. Vrtuar-skeuiu pomočniku je skoraj iikljuiljivo i>osoI ta, da učence pri praktiinili delih v sadjarstvu, v ameriških matičnjakih, ter trtiuci kakor >reddelavec navaja. Kdor ni v stanu s 8]>riiSe¥alom dokazati, ta Je v sadjarstvu ter trtarstvu Sidaku iîoluraKen, naj za službo na prasi. Prošnje «prejema podpisano vodstvo Jo S. feljruarja.
Vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu,
dné Ď.jaiinarja ItíUO.	(24-2)
ZAEfALÂ!
Vljudno podpisani se Ćastitim p. n. mojim bivšim goatom v Trebnjem najtopleje zaliva-ljuj«m za mi akazauo čast z obilnim obiskom.
Naznanjam pa slavnemu obSinatvu Žužem-berskega okraja in njega obiskovalcem, da sem v laatnej hiši v Žužemberk-u
gOHtilno in inenarijo ^
otvoril. Potrudil se bom si. občinstvu v vsakem ozini dovoljno postreči ter ae za mnogobrojni obisk vdano priporočam.
Z vsem spoštovanjem
(H -81	Josip Hrovat.
WW
samskega stanu, izurjen in zanesljiv, lahko tako] nastopi farno službo. Občine plačajo y gotovem: 115 gld. na leto. Tudi druzih manjih dohodkov je nekaj. Stanovanje si mora sam preskrbeti. Krojači ali mizarji imajo prednost.
Župnijski urad v Podzemni pri Metliki,
dné 26. januv&rija 1896. (80)__Romé, župnik
V Luserjevi hiši st. 47 v Novem mestu je
pritliSno stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje itd. takoj cenó oddati,	(7-2)
lastnega pridelka iz amerikanskih požlahtnjeuih trt dobiti je pri Lenartu del Cott-u v Brežicah. (5-3)
Naznanilo.
s tem javljam, da sem prevzel za Dolenjsko glavni zaatop
„SLAVIJE",
vzajemno zavarovalne banke v Pragi-
Sprejemam oglasila zavarovanja proti ognju in na življenje v vseh strokah ter dajem potrebna pojasnila
S spoštovanjem
Fran Perko,
—1)	Nuvo mesto, veliki trg h. at. 93.
Prostovoljna prodaja.
(28-2)
V^ V Črnomlji štev. 89, za vsako trgovino pripravna, z dvemi kleti, hlevom in dvorišíem, ie prostovoljno na prodaj. — Natančneja poročila pri lastniku Peter Bahorju v Črnomlju.
sa
Sva rilo I
Pozor 1	_
Varujte se,
da ne boto opehatjoni pri iiiikupii nladti« Vftvu. Doblč-kaíňljnl ljudje Sevednoponii-rojnjo Kathrdinerjevo kavo, aatonejenJjittuînipli k« bele istvirno Kavtjjo z napisom
„Kath peiner",
Kathreiner-Kneippovaslađna kava je edina zdrava in olcusna primes k bobovi kavi, n atomi pridelek voelih zrnih j vtiaka škodljiva primes je iakljuĚena,
Slaviiciuu olićinstTU vljudno M uazujuyiuu, du bom pod tvrdfco '
uadaljovala svojo prodajaliiico z m au u fakturnim blagom v Novem mestu. Zahvaljii,iem se slavnemu občinstvu /a zaupauje, ktero je skazovalo tej prodajalni skozi mnogo let ter in-osim, da tudi nadalje zvesto ostane. Potni-dila se bom / mOboljšim blagom ceno postreči.	O
Ana Božič, ^(j
Prav po ceni
se dobi vse za klobučarijo pripravne stroje, kotle, forme in vsa k temu spadajoča orodja. Več se poizve pri opravništvu „Dul. Novic".	(.2—8)
Zahvala iu priporočilo. i
Uljudno naznanjam, da sem svojo trgovino s tS špecerijskim blagom, katero sem po svojem rajnem strijcu gospodu Antonu Kalčiču skozi Šest let nadaljevala, preselila v staroznano
Poljakovo prodajalno
in v
novo llohrnianovo hišo,
kjer bom svojim častitim odjemnikom, kakor doslej, z vedno najboljim blagom skrbno postregla.
(ÍÍ7—2)
Z najodliénejim spoštovanjem
Marija SeidL
MoTametto : OdgoTonu nrednik lulp Bankovlt. — lidiýftl«lj, xnloiaûk in tisku i, Krajvo.