N D f-Vuč&ce." NO. 90 fo;FRi$iL\ Domovi ima k 9^ evR€iou y- ruca ■........................................ . .. IRIT *G€ ONLY SLOVENIAN Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg Denver^SmaMiMlj^^Pufri^PhoeDii, Ey, Pueblo, EockSpringe Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 15, 1978 LETO LXXX — vol. LX XX Zadnje vesti Kongres nezadovoljen Novi grobovi Egipt v skrbeh zaradi z bojem proti raku j v st TZuJmL, posega ZSSR v Afriko WASHINGTON, D.C. - Pred- i BCjeiH pfOil «110 | v st. Aug^ttof Manor, kjer sednik Carter je včeraj na tis- g0j pro£j paku je bil objav- je bivala sedem tednov, je vče-kovni konferenci dejal, da bi, ]jen ie^a jn Zanj tro- ra.i umrla Agnes Matjašič, ži- šijo ZDA letno blizu bili- veča na 4423 Grantwood in pre-jon dolarjev brez vidnih je na Renwood Avenue v Eu-uspehov, clidu, stara 90 let, rojena v Viš- WASHINGTON, D.C. — Boj nji vasi, fara Ambrus v Slove-proti raku je objavil še pred'- nip, vdova po možu Franku st,' rarnbny minister ' ^pta gen. Gamasy je tekom svojega nedavnega obiska v ZDA pokazal uuuuiii uuueuna iinancna sren- nrat siara mau. o-Krai orasiara policija je prijela v ponedeljek bil Castro lahko storil več za preprečitev vdora v Zaire, če bi to res hotel. Ugotovil je istočasno, da Castro katan- škega vdora v Zaire ni obsodil, prav tako ga ni obsodila gg^jk- Richard Nixon in dose- mati Franka, Edwarda, Ray Angola. . gel, da je Kongres v ta namen monda in Veronice Snyder, 11- ; OSKVA, ZSSR. Sovjetska odobril potrebna finančna sred- krat stara mati, 8-krat prastara stva. Iz leta v leto je Kongres mati, sestra pokojnih Anthony-odobraval nove, velike vsote za Jja, Johna in Mary, članica dru-načrtno prizadevanje iskanja štva sv. Ane št. 4 ADZ in dru- V Kairu gledajo s skrbjo v Etiopijo, pa tudi v Libijo, kamor vztrajno pritaka sovjetsko orožje. WASHINGTON, D.C. — Ob- zastopnika ameriške družbe International Harvester F. J. Crawforda in ga zadržala češ, da je na črno menjal denar. Fo vesteh iz ameriških uradnih krogov so Crawforda prijeli v odgovor na aretacijo dveh sovjetskih državljanov, zaposlenih pri ZN v New Yor-ku, pretekli mesec. Zunanji minister A. Gromiko naj bi bil državnemu tajniku Vanceju ob njunem zadnjem srečanju k aretaciji sovjetskih državljanov v ZDA dejal, da “dva lahko igrata isto igro”, kar naj bi bila napoved za prijem ameriških državljanov v Sovjetski zvezi, če bodo ZDA vstrajale pri njuni obtožbi vohunjenja. W ashington, d.c. — Zvezna komisija za pomiloščanje je včeraj objavila, da je odobrila pomilostitev H. R. Haldema-na, nekdanjega načelnika uradov predsednika Nixona v Beli hiši, z 20. decembrom 1078, ko bo odslužil 18 mesecev svoje kazni od 4-7 let za svoj delež v Watergate zadevi AMAH, Jord. — Danes bosta tu uradno poročena kralj Husein in 26 let stara Lisa Halaby, hčerka prejšnjega predsednika Ban American World Airways Najeeba Halabyja. Pittsburgh, Pa. — zgledu Bethlehem Steel so sledile Ostale jeklarske družbe in Povišale cene večine svojih izdelkov za 3%. To je tretje Povišanje teh cen v letošnjem ietu ter naj bi bilo zadnje v njem. P ONA J, Avstr. — Zahodne sile Proučujejo predlog Sovjetske zveze o zmanjšanju oborože-uih sil NATO in Varšavske zveze v Srednji Evropi. Teža-Va je v sporu o dejanskem številu oboroženih sil na obeh straneh. Ko Zahod trdi, da ima Vzhod tam preko 100,000 Več vojakov kot Zahod, zastopniki Varšavske zveze to vstrajno zanikavajo. Washington, d.c. — Predsednik indijske vlade Morarji Besai je včeraj končal svoj dvodnevni obisk v Washing-t°nu. Razgovori med njim in parterjem so potekali v pri-Jatejskem duhu. Desai je Prosil za več urana za Indijca jedrske elektrarne in ga bo tudi dobil. Angola bo razorožila Ratanske upornike” stinhND°N’ VeL Brit ~ Ag°~ rari' ie v govoru preko r v.la dejal, da bo Angola razo- rožil-, . jih 3 VSe uP°rne Katanžane in šč ^os^a^a v begunska tabori- Rot ■'e’ ime^a ne An- 2v 3 ne Kuba in ne Sovjetska e,2a iškega deleža pri vpadu iPesecŽan°V V Zaire pretekli r(i?nenski prerok leA^no oblačno in nekaj top- Naiv^Ir!0^nost kraievuih neviht. J? temperatura okoli 74 ,23 C). novih sredstev za zdravljenje raka, uspehi pa so zelo skromni. Potrpežljivost je počasi začela pohajati. Tako so ta teden senatorji začeli zahtevati podrobnejša poročila o boju proti raku in o uporabi skoraj enega bilijona dolarjev, ki je bil odobren za to v zveznem proračunu. “Jaz sumim, da mi vojno proti raku izgubljamo zaradi napačnih prednosti in zaradi napačne porabe sredstev,” je dejal sen. G McGovern. “Od tod, kjer sedim jaz, je Kongres že poskrbel za sredstva in nalogo. Zdi se mi, da je preteklo dovolj časa od leta 1971 (ko je bil proglašen boj proti raku), da bi bil možen temeljit štva sv. Marija Magdalene št. 162 KSKJ, kjer je bila med ustanoviteljicami. Pogreb bo jutri, v petek iz Brickmanovega pogrebnega zavoda, 21900 Euclid Avenue v cerkev sv. Kristine on 10.30. Kropljenje še danes cd 2-4 popoldne in od 7-9 zvečer. Kambodža napadla Vietnam pred ZH SPOPAD MED KRISTJANI OGROŽA OBSTOJ LIBANONA Kristjani v Libanonu so izgubili tekom dolge državljanske vojne v letih 1975 in 1976 svoj dotedanji vodilni i Na Baragov dan- Iz Clevelanda in okolice položaj napram številnejšim muslimanom. Državljanska vojna je skoraj uničila Libanon kot neodvis no, enotno državo. Sedanji razkol in spopad med kristjani je nevarnost razpada države še povečal. Kambodžanski podpredsednik vlade in zunanji minister je obdolžil Vietnam vznemirjanja in izzivanja vzdolž meje. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— odgovor, ki ga iščemo,” je'rekel Pretekli teden je govoril pred sen. Dole tekom zasliševanja šlavno skupščino Združenih na-dr. D. Fredricksona, direktorja rodov prvi Podpredsednik vlade National Institute of Health, in ln z1111351!1 minister Kambodže dr. A. Uptoria, direktorja Natio- Ien§ Sary- V sv°jem Šovoru’ ki nal Cancer Institute, pred Se- ,bi na^ bil namenjen v prvi vrsti natnim odborom. | vprašanju omejitve oboroževa- Dr. D. Fredrickson je izjavil, nja’ Kambodžanec napadal da izgleda po dosedanjih' ra-, sovražnike, ki “n e p r e s t a n o ziskavah, da je za nekako eno tvznemirjajo in izzivajo vzdolž tretjino rakastih oboljenj pri meJva” in skušai° vpasti v Kam-Ijudeh treba iskati vzrok pri bodžo- genetičnih dejstvih, ostali dve ?čitno je mislil na Vietnam, tretjini pa sta posledica okolja, , četudi tega ni z besedo omenil, v prvi vrsti nepravilne prehra- Kambodžansko zastopstvo je ne v avditoriju v poslopju ZN ka- zalo 40-minutni film o vpadu vietnamskih sil v Kambodžo, z vojnimi ujetniki in zaseženim vojnim materialom. Na filmu ! so bili tudi Kambodžanci na žaj v sodelovanju in z opiranjem na sosednji Izrael, so se čutil* v srednjem in severnem delu Libanona sposobne sami o-hraniti svoj položaj, odkar so sirijske čete ukrotile palestinske gverilce v pozni jeseni 1976. Precejšen del ozemlja ob obali - z delom Bejruta vred je pod , nadzorom kristjanov in njiho-j vib oboroženih sil. Te so do ne -'davnega sodelovale med seboj, pa se ob spopadih s Palestinci ly letošnjem februarju, marcu j in aprilu, ki so jih končale sirij-BEJRUT, Lib. — Pretekli to- 'ske čete, razšli. Skupina bivše-rek so se izraelske oborožene ga predsednika republike S. sile umaknile iz južnega Liba- Franjieha se* je ločila od “Liba-iiona, katerega so zasedle tri nohsfce fronte”, krovne organi-' mesece preje. Del ozemlja, s ka- zacije oboroženih skupin liba-terega so se umaknili Izraelci, nonskih kristjanov, je pod nadzorom krajevne Spopad med kristjani na severu Libanona Avstralci zasegli za 40 milijonov dolarjev marijuane SYDNEY, Avstral. — Avstral- zborovanju, ki kažejo svojo od-ske oblasti so zasegle konec pre- ločnost za zavrnitev napadal-teklega tedna marijuano, vred- cev. no skupno okoli 40 milijonov j leng Sary je trdil, da velike dolarjev. To je doslej ena naj- sile samo govore o omejitvi o-večjih zaseg tega mamila na boroževanja, da pa svojih obo-vsem svetu. j roženih sil niso zmanjšale niti Prijeli so dva moža v Lake za eno samo puško. Napadel je Cathie na severni obali New ZDA, ki da so Južno Korejo South Walesa in štiri v ribi- spremenile v svoje vojaško opo-škem pristanišču Forster, 10 rišče, kjer-nima le običajno, am-milj južno od Sydneyja. pak tudi jedrsko orožje. veliko' zaskrbljenost zaradi razvoja v Etiopiji, kateri so poslali Sovjeti velike količine modernega orožja, pa tudi svoje vojaške svetovalce, tehnike in kubanske čete. Kubanci so vodili boj proti somalijskim silam v Ogadenu in v .Egiptu računajo na to, da utegnejo Kubanci sodelovati tudi pri morebitnem poskusu streti upor v Eritreji. Egipt je prav tako v skrbeh tudi zaradi dobavljanja vedno novega orožja iz Sovjetske zveze Libiji, svoji sosedi na zahodu, ki prav nič ne skriva svoje sovražnosti do Egipta. Gen. Gamasy je dejal, da je egiptška vojska največja v a-rabskem svetu in da je v dobrem stanju, četudi ima težave s svojo opremo, odkar je Sovjetska zveza ustavila dobavo na- kristjanske milice, ki so jo Izra-domestnih in rezervnih delov za e^ci izvežbali in opremili, da bi orožje, ki ga je Egipt dobil iz mogla uspesno nadzirati obmej- ! V torek se je spor med sku-Sovjetske zveze še pred leti. no področje in preprečiti, da bi pino Franjieha in med “Falan-Priznal je, da bodo egiptske o- se tJa vrnili palestinski gveril- go”, ki predstavlja desničarsko borožene sile skoraj potrebova- ci- “Nti imamo področje pod na- skupino med libanonskimi krist-ue modernizacijo svoje opreme Šim nadzorom, čete Združenih jani, sprevrgel v oborožen spo-in orožja. narodov pa nam pomagajo,” je pad, v katerem je bil mrtev To- Po ocenah ameriških voj a- dejal poveljnik kristjanske mir ny Franj ieh, sin bivšega pred-ških strokovnjakov so egiptske Bce maj- S. Haddad, častnik sednika republike, njegova že-oborožene sile zaradi pomanj- nekdanje redne libanonske ar- na Vera in dve leti stari sin kljive in zastarele opreme in o- made, dokler ni ta v času držav-rožja sedaj le nekako 80% tako ganske vojne razpadla, učinkovite, kot so bile v začet-! . ku vojne oktobra 1973. Egiptski! Kristjanska milica obrambni minister je dejal, da | ' južnem Libanonu ne verjame, da bi bil čas že zrel j Poveljnik čet ZN se je upiral za to, da bi se Egipt obrnil za priznanju kristjanske milice in nabavo orožja na ZDA preko sodelovanju z njo, če jo ne pri-dobave odobrenih letal F-5E. zna libanonska vlada kot del Libija ima po egiptskih po- njenih oboroženih sil. Ta spor datkih le 22,000 vojakov v svoji je bil rešen na razgovoru med vojski, pa preko 1,200 sovjet- gen. E. Siilasvuo, poveljnikom skill tankov in preko 300 mo- čet ZN na Srednjem vzhodu, ter dernih protitankovskih in pro- načelnikom glavnega stana iz-tiletalskih raket. “Libijci vsega raelskih oboroženih sil gen. R. tega orožja ne morejo sami ra- Eitana. biti. Kdo ga bo torej za nje ra- Izraelski zunanji minister M. bil v boju?” je vprašal gen. Ga- Dayan je protestiral pri glav- masy. Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu! nem tajniku ZN Waldheimu, ker so čete ZN pustile palestin- Jehan, pa tudi 37 drugih. Kakih 800 oboroženih Falan-gistov je napadlo mesto Ehden. bivališče in utrdbo Tonyja Franjieha in njegovih. 70 milj severno od Bejruta. V boju, ki se je razvil je bilo na obeh straneh preko 40 mrtvih, predno je sirijska oklepna kolona prišla in pregnala Falangiste iz Ehde-na. Sirij ci naj bi imeli pri tem vsaj tri mrtve. Sulejman Franj ieh. bivši predsednik Libanona, ki je pozval Sirijce, da so prišli v Libanon končat državljansko vojno, je dejal, da ni nikogar, ki bi mu mogel “preprečiti' maščevanje za smrt sina”. Zastopnik njegove skupine je izjavil, da je ta u- ske gverilce na področje, ki so jela 13 Falangistov, ki so pri za-i ga jiin prepustili Izraelci. | Ko kristjani v južnem Libanonu skušajo utrditi svoj polo- PREDSEDNIK CIPRSKE REPUBLIKE ISKAL PODPORO PROTI TURKOM V WASHINGTONU l WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ciprske republike Spyros Kyprianou je pretekli teden po svojem nastopu pred glavno skupščino Združenih narodov in razgovorih v glavnem stanu ZN odpotoval v glavno mesto ZDA na razgovore z vodniki Kongresa in vlade ZDA. V razgovoru s predstavniki zunanjepolitičnega odbora Predstavniškega doma in nato Senata je Kyprianou razlagal položaj na Cipru. Otok je od leta 1974, ko so se na njem izkrcale turške čete, razdeljen v grški in turški del, ki sta med seboj ostro ločena. Turki imajo pod svojim nadzorom okoli 40% celotne površine otoka, četudi ne predstavljajo niti celih 20% prebivalstva otoka. Na po turških silah zasedeni del otoka so se uipoknili vsi turški prebivalci Cipra, ki so bili preje raztreseni po raznih delih otoka. Grki so s i predela, ki so ga zasedle turške čete, delno sami pobegnili pred njimi, delno pa so jih od tam pregnali ali izselili nato Turki. Kyprianou je trdil, da je sedanje stanje na Cipru za Grke čisto “nesprejemljivo”, kot je nesprejemljiv tudi načrt, ki ga je predložil Združenim narodom za ureditev ciprskega spora vodnik ciprskih Turkov Denktash, pa četudi ga je vlada predsednika Carterja označila za “pozitiven prispevek” k reševanju spora. Predsednik Ciprske republike je izjavil, da je ta načrt nesprejemljiv tudi kot osnova za razgovore. Ko je zavrnil turški načrt, je Kyprianou opozarjal na svoj predlog, ki predvideva sklicanje posebne mednarodne konference pod pokroviteljstvom Združenih narodov, ki bi naj razpravljala in iskala reditev ciprskega spora na temelju resolucij Zdru- ženih narodov o Cipru, sprejetih v glavni skupščini ZN in v Varnostnem svetu v času turškega zasedanja Cipra poleti 1974. Predložil je dalje, da naj bi se tudi ZDA in Sovjetska zveza lotili reševanja ciprskega vprašanja in sicer z iskanjem možnosti izvedbe zadevnih resolucij ZN. S Cipra naj bi se umaknile vse grške in turške čete, na otoku naj bi vršila varnostno službo le policija, sestavljena iz otoških Grkov in Turkov v sorazmerju z njihovim številom pod nadzorom mednarodne policijske sile Združenih narodov. Ciprski predsednik je svaril pred ukinitvijo prepovedi dobav orožja Turčij, za katero se prav v tem času ponovno prizadeva predsednik Carter. Kyprianou trdi, da bodo Turki postali ae bolj nepopustljivi tako pri reševanju spora na Cipru kot pri reše- vanju spora med Grčijo in Turčijo. Ciprski predsednik je poleg s člani zunanjepolitičnih odborov Kongresa govoril z državnim tajnikom C. Vance-jem, med tem ko njegovi prošnji za razgovor s predsednikom Carterjem ni bilo ustreženo. Ciprski predsednik je spretno zastopal stališče ciprskih Grkov in si pridobil menda precej osebne naklonjenosti, toda prevladuje prepričanje, da ni dobil kake nove podpp-re v Kongresu. Tam se naj bi položaj počasi začel obračati v korist ukinitve prepovedi dobav orožja Turčiji, ko prevladuje prepričanje, da je to v korist NATO in v korist ZDA. Pravice ciprskih Grkov so kljub vsemu prizadevanju njihovega zastopnika predsednika Ciprske republike Kyprianou j a obvisele po vsem sodeč v — zraku. sliševanju priznali, da je bil napad na bivališče Tonyja Franjieha v Ehdenu “premišljen in | dobro pripravljen”. Truplo Tonyja Franjieha in 'njegovih je oče odpeljal v svoje (bivališče in središče svoje moči jZagartha, 12 milj dalje proti severozahodu. Bridko prizadeti oče je pred tisoči svojih pripadnikov in podpornikov izjavil: “Ta pomor bo maščevan z vojno do smrti.” j Včeraj so Tonyja Franjieha in druge v napadu mrtve pokopali, sirijske čete pa so se lotile zasledovanja in iskanja napadalcev. V Libanonu ni uspelo odpraviti krvne osvete, ki naj bi bila skozi stoletja čuvala življenje ljudi s strahom, da bo treba vsak uboj ali umor plačati z glavo pripadnika lastne plemenske ali družinske skupnosti. Temu se niso odpovedali niti kristjani, ki so živeli in živijo poleg in sredi muslimanov. Razkol med kristjani in bojevanje med njimi samimi, bo njihov položaj v državi še bolj o-slabilo in otežilo tudi obnovo države in njene neodvisnosti. Rojak bi se rad udeležil Baragovega dne v Marquettu in prosi, če ima kdo v avtomobilu, ki misli iti v Marquette, kak prazen prostor, naj ga kliče na tel. 851-4901. V spomin—- Frank Tominc, Gabriela Kuhelj in Ivanka Tominec so namesto vencev darovali $40 v tiskovni sklad AD v spomin umrlega rev. Romana Malavašiča. Spominski dar— V spomin nenadoma in mnogo prezgodaj umrlega sina in brata Jožka Kristanca je darovala njegova družina Ameriški Domovini $50. Bog povrni! Prošnja— Vrtnarski odbor Slovenskega starostnega doma na Neff Road lepo prosi, če bi kdo daroval pristni farmarski gnoj za pog-nojitev zemlje okoli Doma. Darovalci so prošeni, da kličejo predsednico vrtnarskega odbora* Pauline Skrabec, 481-9798. Praznik sv. Vida— Danes je praznik sv. Vida, mučenca in patrona največje slovenske župnije v Ameriki, sv. Vida v Clevelandu. Vsem, ki danes godujejo, iskrena voščila! Uprava AD išče raznašalca— Uprava lista išče enega raznašalca za E. 60 St. in Bonna Avenue, drugega pa za E. 58 St., Bonna, Prosser, Homer, E. 53 St., Stanard in E. 55 St. Zainteresirani naj se javijo v uradu AD na 6117 St. Clair Avenue. Uprava AD išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za Schaefer Ave., Addison Rd. in Hecker A ve. Oglasite se v uradu ali kličite 431-0628. Toisfcikov po 7 letih in pol zapustil Peking TOKIO. Jap. — Vasilij S. Tol-stikov je zastopal Sovjetsko zvezo pri vladi LR Kitajske 7 let in pol. Koncem preteklega tedna je odpotoval v Moskvo, je objavila novinarska šlužba LR Kitajske. Tolstikov je bil pred prihodom v Peking vodnik komunistične partije v Leningradu. Za enkrat ni bilo objavljeno, kak nov položaj bo dobil, prav tako ni bilo objavljeno, kdo ga bo nasledil v Pekingu. Pomanjkanje, slabo vodstvo zavirata v v Vietnamu napredek HONG KONG. — Vietnamsko gospodarstvo, Jri je bilo v razvalinah pred tremi leti, ko je Severni Vietnam raztegnil svoj nadzor nad Južnim in proglasil združitev obeh, trpi zaradi pomanjkanja hrane, slabe uprave, nepoštenosti, demoralizacije in slabega prometnega sistema, poročajo diplomatski zastopniki in poslovni obiskovalci Zahoda v Hanoiu. N e z a d o voljstvo povečujejo mejni spopadi v Kambodži in rastoči spor z LR Kitajsko. “Človek dobi občutek, da so ljudje zelo utrujeni, izčrpani, kot. da se je nekaj zlomilo po Sirija in čete ZN bodo morale končanju vojne,” je dejal neki še dalje ostati tam in skušati ob- j francoski poslovni človek, ki če-noviti mir. isto potuje v Hanoi. Is Ameriška Romovima 6117 ST. CLAIB A VE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec* Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year, Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 90 Thursday, June 15, 1978 Politična slika Italije I. Po brutalnem umoru bivšega petkratnega prvega ministra v Italiji Alda Mora, je očividno nastopila doba političnega premirja in zatišja. Svetovne agencije in vodilno časopisje malo ali nič ne poroča o kakih značilnih dogodkih v tej deželi, politično življenje teče naprej na osnovi parlamentarnega sodelovanja med krščanskimi demokrati in komunisti; po sporazumu med obema strankama, ki ga je odločilno posredoval in spravil v življenje rajniki Moro, je rimska vlada, sestavljena zgolj iz krščanskih demokratov, obvezana najti za vsak akt in odlok vlade, ki ni le rutinske narave, predhodni pristanek komunistične partije. Po sedanjem dejanskem stanju partija sovlada v deželi, čeprav nima svojih zastopnikov v vladi. Na ta način so krščansko-demokratski ministri več ali manj le izvrševalci politike, ki je bila predhodno sklenjena na parlamentarnih posvetovanjih med njihovo stranko in partijo; njihova funkcija je bolj eksekutivne narave kot politične, in vendar nosijo pred javnostjo za svoje odločbe in izvršitve vso odgovornost. Ker zahteva položaj v deželi ostre, za ljudstvo boleče in zatorej nepo-pularne ukrepe, in ie v ljudskih očeh partija neprizadeta, so v taki kombinaciji sodelovanja komunisti nesporno na politično boljšem položaju, uživajoč prednosti vladanja iz ozadja, brez vidne odgovornosti. Na sološno se trdi, da je sedanja kombinacija vladanja v Italiji edino možna forma za izhod iz težke krize. Kajti to drži, da sta edini politični sili v Italiji, ki odločilno vplivata na razvoj in potek državne politike, kršc. demokratska stranka in komunistična partija. Vse druge stranke, ki so svoj čas nekaj pomenile, so se skrčile skoraj do nepomembnosti. Da se ustvari pravilna politična slika, si je zatorej treba ogledati to dvojico. 1. Democrazia Cristiana (DC) Ta stranka se je razvila takoj po padcu fašizma in sicer je rastla iz korenin nekdanje ljudske stranke (Par-tito Populate) znanega in uglednega predvojnega javnega delavca Don Sturza. Ni torej bila nov pojav na italijanski politični pozornici, a po svoji zgradbi in programu je veljala za novo politično tvorbo. Njen ustanovitelj in do svoje smrti nesporni voditelj je bil Alcide de Gasperi, mož iz južnega Tirola, ki je pripadal do konca prve svetovne vojne Avstriji. De Gasperi je bil močna politična osebnost, po svojem pomenu in delovanju spada v trojico onih treh slavnih krščanskih demokratov, ki so po drugi vojni modro risali pot razbite Evrope v lepšo bodočnost. Žal njihovi nasledniki v vseh treh vodilnih evropskih državah niso bili dorasli zastavljeni nalogi, ki je zato ostala neizpolnjena. Poleg Alcide de Gasperija je snadal v trojico bivši vodilni francoski politik, predsednik vlade in zunanji minister Robert Schuman nepozabnega spomina; a morda najpomembnejši med njimi je bil bivši kancler Zahodne Nemčije Konrad Adenauer, slavnega imena, ki ga štejejo med največje osebnosti povojne Evrope. V letih takoj po drugi vojni, ko je z vso silo zadivja-la po Evropi tako imenovana mrzla vojna med Vzhodom in Zahodom, je v Italiji vse kazalo, da se bodo državne oblasti polastili komunisti. Pod modrim in odločnim vodstvom De Gasperija pa je pri volitvah 1. 1948 — pravijo, da so bile odločilne za usodo Italije — zmagala njegova Democrazia Cristiana, ki so jo takrat, in potem ves čas do današnjega dne, podprle množice vernega italijanskega ljudstva. Od te zmage in prve krčansko-demokratske vlade Alcida de Gasperija, pa do sedanje vlade pod vodstvom Giulio Andreotti-ja vodi ta stranka usodo Italije, ne vedno najbolj uspešno in srečno. Predolgo ima oblast in moč v svojih rokah, ni ji bila prihranjena resnica, da oblast in moč korumpirata tiste, ki jo držijo, posebno še, če jo držijo dolgih 30 let. Nasledniki De Gasperija niso bili v stanu ohranjevati njegovo avtoriteto, niso mogli izvesti njegovih načrtov. Vlade so bile šibke, menjavale so se več kot vsako leto ( povorečno so trajale le 10 mesecev!), to na je spodjedalo stabilnost kršč. dem. režima, ki je iskal sodelovanja pri manjših in malo pomembnih strankah, da si je za-- gotovil večino v parlamentu. Italijanska ustava predvideva oarlamentarno vlado, ki jo opozicija lahko takoj zruši, kakor hitro zgubi vlada v parlamentu večino. V nežnejših letih se ie Democrazia Cristiana vezala zlasti s socialisti, najprej Saragatove, nožne je tudi Nenniieve skuoine. Toda socialisti so pri volitvah vedno zgubljali v prilog komunistične partije, katera se je. v nepretrgani rasti, nri zadnjih parlamentarnih volitvah tesno približala DC v razmerju 34'. do 38tj ter pahnila Italijo v sedanjo krizo. O partiji bomo govorili prihodnjič. Sedanji predsednik vlade Andreotti (59) spada med veterane v italijanskr vladi, saj je bil minister že pod De njih plačanci trubadurji 35 let Gasperijem, potem pa skoraj vedno član raznih vlad, do- trudijo, da bi zakrili zločin nad kler ga ni komunistična nevarnost porinila na čelo režima, v katerem na skrivaj že funkcionira partijska zahteva po “compromesso historieo”, čeprav zaenkrat komunisti še ne sedijo na vladnih stolčkih. Andreotti je gotovo med najbolj izkušenimi in rutiniranimi politiki v vrstah DC, vendar mu manjka sijaj strankinega voditelja. To je bil rajnki Aldo Moro, najresnejši kandidat za suverenega predsednika republike na volitvah v letošnjem decembru. Med vodilne politike v DC sodi Amintore Fanfani, (70), sedanji predsednik senata in večkratni predsednik vlade, energičen, ambiciozen in prebrisan taktik, tudi a-spirant za mesto predsednika republike. Njemu ob strani je sedanji glavni tajnik CD Benigno Zaccagnini, zelo priljubljen politik, ki se zna izogibati notranjim sporom v stranki. Pravijo, da je kar devet frakcij znotraj stranke, katera bo potegnila večje koristi v svoj prid. Take razmere zatemnujejo velike uspehe, ki jih je DC dosegla z naglo obnovo po vojni razbite dežele, in jo privedla o-krog 1. 1960 v blagostanje, ki ga imenujejo ekonomsko čudo. SLOVENSKI DAN CLEVELAND, O. ski dan pripravljajo kulturna društva na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio,. Daleč od rodne domovine naša slovenska kulturna društva skozi desetletja ohranjajo slovensko besedo, pesem, plese, razne običaje in navade. Nepretrgana bližnja in daljna preteklost živi sredi svobodnega, a tujega sveta! Trda in viharna preteklost nas veže na domovino,- kot nas veže naše življenje na mater, ki nas je v bolečinah, v katerih je skrita ljubezen, sprejela v življenje. Po materi pa smo poleg življenja prejeli tudi besedo, s katero nam je naredila znamenje križa. Tako smo po njej — materi prejeli tudi našo pripadnost in jo priznavamo, saj nam je v veselje in ponos. “SLOVENEC SEM! TAKO JE MATI D’JALA ...’ krat smo slišali to pesem na veselicah, na ženitovanjih, na fantovščinah, na novih mašah, na koncertih in še kar tako. Po vsej Sloveniji se je razlegala, od zasneženih Julijskih vršacev do mehkih dolenjskih gričev tja na vinorodno štajersko. Pel jo je slovenski človek v tujini in z njo izražal svojo pripadnost. Zopet jo bomo slišali na Slovenskem dnevu 1. in 2. julija. Prvič je bila zapisana in prvič zapeta, ko smo si Slovenci v bivši avtro-ogrski monarhiji priborili svoje narodne pravice. Preteklo leto je poteklo 110 let, odkar je to himno izlilo na paf pir srce novomašnika Jakoba Gomilšaka 1. 1867. Zagledal je luč sveta v Bisu, v župniji sv. Bolfenka sredi Slovenskih goric 1. 1843. Nižjo gimnazijo je Go-milšak dokončal v Gradcu, kjer ga je vzgajal njegov stric dr. Josip Muršec, znani slovenski rodoljub, v višjo gimnazijo pa ga je poslal v Maribor, da bi bil' med slovenskimi tovariši. Go-milšak je hotel postati profesor, toda materi na ljubo je odšel v bogoslovje in bil posvečen v mašnika 1867, v letu, ko so narodi v Avstriji dobili svoje pravice. Za kaplana je bil nastavljen v Radgono. Ko je 1. 1875 potoval v Rim, so ga v Trstu o-pozorili, naj prosi za mesto tamkajšnjega pridigarja. Petnajst let je bil pridigar v Trstu, potem pa katehet na tržaški realki. Eno leto pred smrtjo je bil upokojen. Od leta 1906 počiva njegovo truplo na tržaškem pokopališču, kjer čaka vstajenja. Jakob Gomilšak je že kot mlad dijak v Gradcu pe'shil prve pesmice — v nemščini. Zavedal pa se je svoje slovenske narodnosti, saj je v dnevnik zapisal: “Škoda, da ne morem v slovenskem jeziku nič storiti.” V Mariboru, kjer si je nepozabni škof Slomšek izbral svoj sedež, sta takrat navdušena Slovenca Davorin Trstenjak in Božidar Raič učila slovensko mladino, Gdmil- Sloven- šak je dobil naj lepšo priliko, da slovenska'si je prisvojil slovensko govorico in z njo možnost pesnikova-nja v materinem jeziku. Poleg nekaterih rodoljubnih pesmi je sestavil tudi več .veselih napitnic, ki imajo vse narodnostni značaj. Najbolj znana še v njegovem času je bila: “Za Slovence se povsod, pred vsakim hočemo spoznati — in naj bo hlapec al’ gospod — nobenega se nam ni bati!” Jakob Gomilšak je bil kljub svoji veseli naravi globoko misleč človek. Številni izpisi iz njegovega dnevnika, ki so bili objavljeni po njegovi smrti, pričajo to. Svojim sodobnikom, pa tudi za bodoče slovenske rodove, je v svoj dnevnik zapisal: “Žalibog, časa kolo se vrti; poldan življenja prihaja; s seboj ima skrbi in težav brez števila. |Bister um, trdna volja in nepre-Nešteto- makijiva mo£ je potrebna, da človek ne omaga v boju proti u-sodi in nesrečam življenja.” Slovenec sem! Tako je mati d’jala, ko me je dete pestovala; zatorej dobro vems Slovenec sem! Izpričajmo to s tem, da se u-deležimo Slovenskega dne 1. in 2. julija na Slovenski pristavi! Ivan Hauptman Spominska piosfiva šei M, ®i$|gi£iia Turjaka in Groarie CLEVELAND, O. — Vsakoletna domobranska spominska proslava na Orlovem vrhu Slovenske pristave, katero priredi Clevelandska domobranska organizacija TABOR SPB, bo letos še posebno važna, ker se bomo istočasno spominjali tudi '35. obletnice Turjaka in Grčaric. Letos bo 35 let, odkar so utihnili italijanski topovi pod poveljstvom sloven skih Stalinovih hlapcev, ki so bruhali smrt in razdejanje na slovenske protikomunistične borce, četnike v Grčaricah, in vaške stražarje na Turjaku. Ko so utihnili topovi, so iz razvalin prihajali prež]veli borci, da so se uvrstili v suženjsko kolono, povezani z žico in vrvjo, na zadnjo pot množična grobi-bišča pri Vel. Laščah, Kočevju, Mozlju, Jelendolu. Karl Marx se je norčeval v grobu: “Beli” in “plavi” proletarci, ko vam bo rdeča” buržuazija nasula svinca v glavo in v vaša telesa, boste združeni izgubili verige ... O kakšna ironija? Daleč so tisti časi. Daleč, tako daleč, kot da so to samo grozne sanje. Nekaj, kar bi mogla roditi le bujna fantazija kake “božanske komedije”, ki bi jo zmogel pripraviti sam hudič. V domovini se oblastniki in narodom. Toda iz kupov gnoja in sodov gnojnice, ki ju mečejo in zlivajo po mrtvih “belih” in “plavih” proletarcih, pronica resnica, bridka in grenka resnica., Niso klali buržuazije, kot so to baje delali v francoski revoluciji, klali, morili, pobijali so preprost narod, v prvi vrsti kmečki narod, ki nikdar ni imel pojma, kaj šele možnosti živeti na račun ljudstva, kot je to delala in dela “rdeča” buržuazija. Kdor trdi, da so bili slovenski komunistični voditelji proletarci ali sinovi in hčere proletari-jata, tisti ne ve, kaj govori ali pa je navaden norec. Slovensko partizanstvo je v tistih dneh pred 35 leti dokončno odvrglo masko slovenskega osvobodilnega boja, pod katero se je dotlej skrivalo. Kape “tri-glavke” s slovensko zastavico z rdečo zvezdo so zamenjali s “titovkami” (kape podobni sovjetski vojski, katere del so bili), proglasili so se za Jugoslovansko ljudsko armijo. Še bolj navdušeno kot prej so se drli: Čez gore, poljane, po celem svetu naj doni, Slovenija svobodna sovjetska bodeš ti ... Da in bila je bolj sovjetska kot Stalinova Sovjetska zveza. Tragika slovenskega naroda, ki je potem sledila, je čista slika tragike sovjetskih narodov -od Baltika do Vladivostoka. Otočje Gulag na Balkanu je bilo majhno v primeri z velikostjo Sovjetske zveze. Množična grobišča ne štejejo, če zaradi njih ni koristi v obliki trgovine in kapitala ... “Molokost” je samo eden; namreč za tiste, ki bi radi opravičili svoj prispevek k drugim, nič manj, temveč številčno mnogo večjim. Samo, kadar gre za mogočne, vladajoče, tedaj množični zločini “niso” zločini, le “čiščenje”, tako nekako kot dela dober živinorejec, da obdrži čistejšo pasmo in seveda nadzor nad čim večjim dobičkom ... Nam, ki smo bili žrtve tega procesa, doba 35 let ni daleč in vedno je ali bi morala biti z nami, saj smo bili del njih. Od Grčaric, preko Turjaka in do Vetrinja. Če bi jih zavrgli sedaj, potem bi nam iz kupov udrtih in razbitih lobanj po kraških jamah slovenskih gozdov naši davno mrtvi in pomorjeni soborci upravičeno klicali — “izdajalci”. V dneh 17. in 18. junija 1978 se bomo na Slovenski pristavi ob spominski kapelici na Orlovem vrhu spomnili vseh naših soborcev pred in od Grčaric, Turjaka, Vetrinja ... vseh, ki počivajo skupno v množičnih grobovih v gozdovih Slovenije, kot vseh, ki počivajo raztreseni po tujem svetu. Svet je tako majhen, da po odhodu z njega je vsem gotovo na njem tako majhno brezpomembno, ničevo. Sz življenja Sloveucsv v HHwaukeeju Za nas v junijskih dneh vsakega leta iz davnine prihajajo spdmihi. Prihajajo Zopet pred nas tisti grozni časi. Množice sorodnikov, prijateljev, znancev, soborcev. In vedno se bb njih u-stavlja vprašanje brez odgovora. “Zakaj in zakaj?” Kako je bilo mogoče, da je slovenski človek padel tako nizko, na stopnjo množičnih morilcev pod krinko komunistične ideologije? Na Spominsko proslavo 17. in 18. junija so vabljeni VSI SLOVENCI IN SLOVENKE ter prijatelji slovenskih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev. Ni treba še posebej poudariti, da vabimo še zlasti vse,, ki so preživeli Turjak ih Grčarice, za njihovo 35. obletnico. H. Z. MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo, 14. maja, zvečer se je vršila v mestnem gledališču “Pabst Theater” predstava tukajšnjega baletnega ansambla ‘The Chamber Dance Theater’, katerega članica je tudi Slovenka Biba Kralj. V eni od petih baletnih točk sporeda je v “Trio” plesala v glavni vlogi Biba, za kar je žela veliko priznanje in aplaVz občinstva ter prejela lep šopek nageljevč Milwauski “Journal” in “Sentinel” sta drugi dan prinesla zelo pohvalno kritiko z Bibino sliko z baletnega nastopa. , ; Biba Kralj, ki je članica SKD Triglav, je društveno folklorno plesno skupino kot učiteljica plesov dvignila na zavidljivo višino, saj so nastopajoči vedno povsod želi pohvalo in priznanje. K uspehom mlade rojakinje Bibe iskrene čestitke! * Praznovanje Materinskega dne v nedeljo, 21. maja, je zaradi drugih številnih prireditev in graduacij bilo bolj skromno obiskano. praznika, o žrtvah tisočev, ki so dali svoja dragocena življenja za to, da mi živimo. Spominjal se je posebno naših, pa tudi vseh drugih brezštevilnih p0-merjenih žrtev komunizma, številnih tisočev mož in fantov, ki so dali življenje v revolucionarnih vojnah, ki so jih Združene države vojevale za samostojnost in svoj lasten obstanek proti mogočnemu Britanskemu imperiju. Med mašo je veliko ljudi pristopilo k obhajilu. Za konec maše so pevci mogočno zapeli še “Povsod Boga” v spomin mrtvim pa “Vigred se p°' vrne”. Sledila je “Molitev” A-leksandra Solženicina: “Kako lepo mi je živeti s Teboj, Gospod ...”, ki jo je podal F- Rozina. Glavni govor, in to zelo leP’ stvaren in globok, je imel Lud' vik Kolman.' V prijetnem tonu, ki mu je prirojen, je v začetku dejal: “Pater Beno! Ko sem P°' slušal Vaš govor, ne vem, ali ste Vi posneli moje misli ali jaz Va še?” Oba sta namreč zbrala svo je misli za govor o velikem P° * imenu Spominskega dneva. Poleg šolskih zaključkov se je j Spored je bil zaključen z do-isti dan vršil velik banket, ki ga mobransko himno in je sledi je pripravilo društvo “Lilija’ in kosilo. Ob prijetnem vreme1111 povabilo nanj tudi druga tudi druga slovenska društva z namenom, da se zbere denar za “Evropsko vas”, katero namerava graditi milwauski mestni muzej v svojem obširnem poslopju. Od 30 narodnosti bomo namreč tudi Slovenci imeli svoj delež — hišico z narodnimi motivi opremljeno, za kar je društvo Triglav že prispevalo delež 300 dolarjev. /❖ * V Smoličev! družini je 21, maja prejel sin Tommy na Cartage College Bachelor Degree iz Political Science in Public Management in se že vpisal na De-Paul univerzo, kjer namerava nadaljevati svoje študije. Poleg po pridnosti pri študiju in drugih dejavnostih je Tommy znan po prijetnem in ljubeznivem nastopu. smo v razgovoru s prijatelji pra, živeli lep popoldan. (Pri rria^L smo se vsi spominjali isti da11 ^umrlega Mr. Lenarta Johnsona, farmarja in soseda Parka, katerega je društvo pred 17 s kupilo zemljišče, ki je danes na’ Triglav Park. Bil je velik pri]3^ telj Slovencev-Triglavanov. F0-’ mu je dal dočakati 84 let. a v miru počiva! vanj3 na- kem nem mednarodnem kongresu Na pred večer prazno' Brezjanske Marije smo P° . menu resolucije, ki so jo spreE li slovenski udeleženci na vef evharistk' v FiladelFD prižgali pred Marijinim ^P0^. v Parku svečke in molili, d3^ Marija varovala slovenski rod in vse po svetu raztres ^ brate in njihove družine tu 1 ^ naprej vsega hudega. P^aine ^ Pri Veselovih so letos gradu- j ki svečk so potem še dolg0 P'‘v irali vsi trije sinovi. Ludvik jejp0iaii pred Marijinim kip°m prejel na UWM Bachelor De-i mirno majsko noč... gree iz Business Administration, Viktor je končal College iz Jet mehanike, Franci pa 8-letko. Mary Ann Cimermančič je na Marquette univerzi prejela Bachelor Degree iz zobne higijene z odliko. Sodelovala je tudi pri pevskem zboru univerze. Je članica triglavske folklorne plesne skupine, kjer pridno sodeluje. High School sta končala Nadica Kunovar in Jakob Modic ml. Vsem graduantom iskrene čestitke in veliko sreče v bodočnosti! * Spominski dan smo Slovenci Na ta večer nas je že Pr. ^ večkrat opozar j ala Slove11 kulturna radio ura. * O 60-letnici Franja Mejač3^ A.D. že pisala, vendar naj F° .2_ tem mestu v imenu TriglaV3^_ ražena zahvala E ran ju 111 zini, ki so v soboto, 20. 111 ^ pripravili za vse Triglav3110 bilno večerjo, katero srn° up tem lepo zalili s sladko FriVj. co. Ob tej priliki sta se k Oglasila njegova dobra Pr5Lez Ija Ludvik Kolman in '^e. Levičar, ki sta oba poveda a ^ sede priznanja njegovega praznovali v Triglavskem parku Naj bodo te kratke vrstice; ^ ob 11. s sv. mašo in prazniku , veiike hvaležnosti in žel]elet primernim sporedom pri kapeli [zdravje, da bi še dolgo vrSc^ap- Cirila in Metoda. Udeležba [ mosei dajati svoje moči za s , je bila zelo lepa, saj so poleg domačih ljudi prišli tudi prija- telji iz Chicagu, Jolieta, Wauke-gana in Racine. Od župnije sv. Janeza šo bili navzoči vsi trije gg. duhovniki. Ko je zvonček naznanil pričetek rhaše, so še ljudje zbrali pred kapelo, kjer je predsednik “Triglava” Karl Dovnik pozdravil duhovnike, pevce in vse navzoče, posebej še vse, ki so prišli iz oddaljenih mest. Pevci pod vodstvom E. Majheniča so zapeli in k oltarju je pristopil p. Beno, ki je prišel' brati sv. mašo. Ffed mašo je imel zelo globok in pomemben govor. Govoril je o pomerili nost slovenstva v Ameriki-Te živi! Zvedeli smo, da je PreC^3 f. riadzornega odbora Trig a ■ Mernik moral iskati z<^raVr^IIao, pomoč v bolnici. Upanje da se mu je zdravje 0 ^e tnu acijo sem piepe P11 violina poleg klavirja najbolj [io-enorm. končal pa sem pn basth / ins8trumen( jn J jo Jbilo m tam ostal do konca. Pevske vaje smo imeli v veliki sobi, bolj podobni mali podolgasti dvorani kot sobi. V eni polovici so bile šolske klopi za teoretični glasbeni pouk, s podi jem za kaleder in velik nov klavir; drugi del je bil prazen, sredi praznine je stal mogočen harmonij, prav ob steni med dvemi okni pa so bile majhne orgle, prave orgle na Piščali s kakimi 10 registri in Popolnim pedalom za igranje z nogami. Na teh orglah me je nčil orglarske umetnosti ljubljanski stolni organist in skladatelj prof. Stanko Premrl, ki je enkrat na teden prihajal v zavod. Dvakrat tedensko smo se pevci — bilo nas je kakih 60 ali še kaj več — zbrali okrog harmonija, h kateremu se je vse-del prof. Hybašek. Dal je razdeliti note, lastnoročno napisane in razmnožene na posebni mehki, tedaj običajni razmnoževalni snovi, ki smo ji rekli ‘masa’. Z odločno besedo je vzpostavil mir, zatorej goslaških učencev kar lepo število. V orkestru pa, kakor si ga je zamislil Hybašek, namreč v zasedbi majhnega simfoničnega orkestra, torej več kot le komorni ansambl, pridejo v poštev poleg godal tudi lesena pihala in kovinska trobila ter tolkala. V kolikor je šlo za igranje instrumentov prek gosli in klavirja, je bila vsaj sprva za sposobne godce kar občutna stiska. Ko je, recimo, k enemu kontrabasu dokupil še drugega, češ da je en sam prešibek, me je poklical: ^Poslušaj, Puš, imam instrument, nimam pa igralca. Tu imaš učno knjižico za kontrabas, začni takoj z učenjem. Če ne boš kaj znal, mi povej in ti bom pomagal. Kmalu sem toliko znal, da me je vzel k orkestru. Medtem je iskal in našel drugega za kontrabas, meni pa naročil naj začnem z violončelom. Ustanovil bo godalni kvartet, pri ka- _ , v , , terem bom jaz čelist. Rečeno, potem smo pa zaceli. Vsak glas . • „ F , . . 5 storjeno. Godel sem na violonce- D seveda učil posebej in ga spremljal s svojim močnim gla-s°m, se na težjih mestih ustavljal slednjemu glasu in naprej; ved-110 je opozarjal na pravilno dihanje in ga dostikrat sam poka-Zal, pazil na primerno odpiranje Ust in na tvorbo glasu itd. Vse podrobnosti za pravilno petje so Prišle pri vajah na vrsto, ki jih tu ni prostora navajati. Bil sem med pevci gotovo med tistimi, ki so učiteljeve nauke vedno pazljivo poslušali, jih je-rnali resno in si jih zapomnili. Ostali so mi zanesljivo vodilo v mojem poznejšem pevskem' delovanju, v spominu so mi ostali d0 današnjega dne, saj so se v dolgih letih ponavljali, ko so se zboru pridruževali novi pevci. Ko so bili posamezni glasovi bodro obdelani, je navadno pokusil sopran in alt skupaj, potem pa isto s tenorjem in basom. Končno smo se vsi združili v zbor, in kadar je prišlo, do tega, ie bil zame vedno sloveben tre-nu-tek, poln lepote in užitka. Zborovsko petje sem posebno rad imel že od časov, ko sem otrok poslušal triglasno ljudsko Pesem od Ceneta, Toneta in Ja-pri št. Pavlu. Bo zavodskem predpisu bi se teoretičnega glasbenega pouka korali obvezno udeleževati vsi lo seveda tudi pri orkestru. Med instrumenti me je posebno mikalo igrati francoski rog. Pri orkestru smo imeli dva rogova, enega je igral moj sošolec orjaške telesne konstitucije Šali, ki se drugače nobenega drugega instrumenta ni dotaknil, drugi rog pa je bil v rokah študenta, ki se je kmalu skujal in odstopil. Takrat je udarila moja ura. Vzel sem njegov rog in se ga temeljito naučil ter nato nanj piskal pri orkestru. Vsa to moja obširna aktivnost me je vedno tesneje vezala na učitelja, ki je dobil z menoj vnetega in široko uporabnega sodelavca. Njega je pa tudi nagnilo, da mi je bil izredno naklonjen in me je začel resnično rad imeti. To se je pokazalo tudi pri zboru. V višji gimnaziji mi je ponovno velel pri pevskih vajah sesti k harmoniju in zbor spremljati, on sam. je dirigiral in vodil. Praktično sem se uril v spremljanju petja, se navajal imeti uho odprto za niansiranje zbora in temu prilagajal spremljavo. V tem je osnovna odlika dobrega spremi j avalca in svojevrstna umetnost, ki tudi zahteva pouk in vajo. Pozneje, proti koncu mojega študija v zavodu, mi je tu in Sirnnazijski dijaki, a to ni menda j tam dal v roko taktirko, mi hikoli čisto držalo. Nihče ni odstopil dirigentov podij na koru lesno priganjal k temu pouku, ^ zavodski kapeli in prepustil Ktdi Hylbašek sam ni vztrajal, a bi se morali vsi udeleževati, adi taki, ki niso imeli ne pev-Pf h darov, ne zanimanja. Zato jih a večina je le hodila k pouku. 32 sam nisem zamudil nobene 2 vnemo sem še učil teorije 'n lahko rečem, da sem jo po ^ekaj letih popolnoma obvladal, '-edla me je v skrivnost tonov, °rdav, ključev in vse druge S-asbene teoretske umetnosti, ki mnogim s sedmerimi pe-Cati zaprta knjiga. -joje tesno sodelovanje z ^asbenim učiteljem se je v teku vodstvo celokupnega zbora. Bili so to viški moje glasbene izobrazbe, in zavodski dijaški zbor je postal prvi zaresni zbor, ki je bilo nekaj, ki so ‘špricali’, sem §a vodil, sprva s strahom in negotovostjo, pozneje pa že sigurno in zanesljivo. Učitelj me je opazoval, mi dajal navodila in me popravljal, kadar se mu kaj ni zdelo prav. Zelo učinkovita in temeljita priprava za študenta, ki je že takrat sanjal, da bo v življenju učil in vodil zbore in z njimi širil med narodom pevski umetnost! O moji glasbeni izobrazbi in spbšctnosti mi je, na mojo željo, profesor Hybasek izstavil posebno spričevalo , ki ga je uradno pctril ravnatelj gimnazije dr. Ivan Gnidovec, poznejši svetniški škof v Skopi ju. V njem je navedeno katere instrumente znam igrati in izrecno poudarjeno, da sem toliko glasbeno izobražen, da lahko samostojno poučujem in vodim pevski zbor. Tega spričevala nisem pozneje nikjer rabil, a ostalo mi je pisan spomin na ona prelepa leta, ko 2ačelo spreminjati tako, da i; ^merje učenec — učitelj Rajalo bolj in bolj razmerje ^,veh partnerjev, ki se s skup-^ rnočmi prizadevata dose-■Ja 1 Kti cilj: čim večji napredek vrazvcju petja in glasbe v za-sk U' ^evecK bi se te vrste glo^n° PrKadevanje ne bilo mo-.začeti in utrjevati zgolj z ŽUPNIJA SV. KRIŽA, FAIRFIELD, CONN. in LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV vabita na SLOVENSKI FESTIVAL i • ki bo pri cerkvi Sv. Križa, 750 Tahmore. Dr., Fairfield, Conn., v nedeljo, 25. junija, od 11. dopoldne. •SPORED ob 11. dopoldne v cerkvi Sv. Križa SVETA MAŠA Z LJUDSKIM PETJEM Pesmi: J. Vodopivec, Najvišje Vsemogočni Bog; A. Vauken, K Tebi Jezus ljubeznivi; I. Puš, Prepeva hvalo naj kristjan; I. Hladnik, Presveto srce, slava; Zgodnja danica. od opoldne do 1. popoldne: odmor, buffet ob 1. popoldne v cerkvi Sv. Križa KONCERT PEVSKIH ZBOROV nastopijo: Fantje na vasi, Cleveland, Ohio, pevovodja Thomas S. Sršen; Slovenian American Radio Club, Chicago, lil., vodi Corinne Leskovar; Slovenska glasbena' skupina Zvon, Fairfield, Conn., vodi Armin Kurbus; pevovodja Peregrin Us ob 3. popoldne pred cerkvijo SLOVENSKI PLESI Slovenian American Radio Club, Chicago, IH, vodi Corinne Leskovar, s sodelovanjem Magde Simrayh, Dale Trinka in Vinka Riglerja ml. VEČERJA IN PLES vmes nastopijo domačini Sv. Križa Holy Cross Slovenian Quarter, Joseph Visinski, Ernest Lagoja, Lilly Lagoja in Lenard Bayuk; pojeta Rozalin Visinski in Marija Buzan; pleše Lory Hlode Igrata orkestra VESELI ŠTAJERCI, Marjan Kolarič KRANJSKE ZVEZDE, Ivo Stalzer Vstopnina $4.00, otroci $2.00, pod 12. letom zastonj. Iz New Yorka vzemite (1) New England Thruway, exit 24, napravite ovinek skoraj 360 stopinj do znaka to Merrit Parkway”, sledite znakom, nadaljujte pot po Route 58 do Tahmore Dr. in zavijte na desno, skupaj 2.7 milje; ali pa (2) Merrit Parkway, exit 44, Fairchild University, potem obrnite proti vzhodu na Route 59 do Tahmore Dr. in zavijete na levo, skupaj 0.7 milje. Pot po Merrit Parkway je enostavnejša. ■ Vstopnice pri Ligi, pri cerkvi Sv. Cirila ali pri cerkvi Sv. Križa! VESTI Kako rešiti Krko V zadnjih letih je sicer čutiti povečana prizadevanja, da bi reko Krko rešili pred najhujšim, saj so popravili več jezov, zgrajena je mehanska čistilna naprava v Kandiji, ki naj bi čistila vse odplake z desnega brega reke, ravno tako pa tudi komunalna biološka in mehanska čistilna naprava v Ločni pri tovarni zdravil “Krka”, ki jo trenutno uporablja samo tovarna, priključena pa je tudi vsa kanalizacija cest. H končnemu cilju, da dobi Novo mesto in vsa industrija glavni kolektor, ki bo popeljal vse odpadne vode v čistilnico v Ločni, je treba šteti tudi graditev kolektorja od No-votekša v Bršljinu do kopališča na Loki. ki je zaenkrat še mrtev, oziroma del kanala pri vrtnariji v Ločni. Trenutno je v gradnji drugi večji meri računati na pomoč tudi nekatere neslovenske ko-gospodarstva novomeške občine, munistične delegacije. Pa tudi saj primera tovarne zdravil iz zamejstva. Med temi je bil dr. “Krka” in Industrije motornih Grilc, predsednik Narodnega vozil (IMV) res ne smeta ostati sveta koroških Slovencev, osamljena. prispevek več k temu, da se izključijo možnosti elementarnih nesreč. Nove čistilne zmogljivosti v Ločni bodo stekle šele, ko bodo do tja speljali gospodinjske in industrijske odpadne vode Novega mesta. To bo uresničeno šele tedaj, ko bodo zgradili nedokončani glavni kolektor od Bršljina do Ločne po levem bregu reke, pridružil pa se mu do seveda tudi priključek z desnega brega Krke, ki ga bo treba ravno tako zgraditi. Komunalna čistilna naprava v Ločni razumljivo sedaj že opravlja svojo nalogo, vendar ne v tolikšni meri, kot bi si želeli tisti, ki bedijo nad ohranitvijo prirode. Za gradnjo vseh kolek-tbrskih vodov ha obeh bregovih Krke bi po grobih ocenah potrebovali blizu 100 milijonov dinarjev, žal pa so v ta namen čistilni bazen glavne komunalne letos namenili samo 2 milijona čistilne naprave v Ločni, ki ga dinarjev, kar res ne more vlivati gradi Komunalno in gradbeno posebnega optimizma. Če se ri- Vy- , --- IjUUJLJ 2v, ^lrri članstvom v pevskem en°1U’ ^eravno me Je' imel za ghjfr naj^°yših pevcev. Po-Vč •al° se 3e marveč z mojim J sem se ped spretnim vodstvom _ehjem klavirja in gosli pod dragega mi učitelja in pod ljubo hahS0Vi;m vocKtvom in skrbnim 'streho zavoda sv. Stanislava tako aazorštvdm. Tam je šolanje in- temeljito Mikal v glasbeni umet- ^ i v i d •' - ■» j - - podjetje Novograd Novo mesto. tem izgradnje ne bo spremenil, Povečal bo zmogljivost naprav ibodo čistilne naprave zgrajene halno in začne vezati učenca norti, da sem jo v vsakem oziru učitelj in obratno tudi s pridem uporabljal v svojem ju. (Dalje prihodnjič) 0S^°- Ba tudi samo pri tem ni življenju. °' Ko je Hybasek začel šol- od sedaj 20,000 na 50,000 ekvivalentnih enot, kar bi zadostovalo napr. ža mesto Kranj. Pri tej naložbi je udeležena tudi tovarna Krka, ki je zelo zainteresirana, da reka ne 'postane industrijski kanal, saj ima med dragim v svojem sestavu tudi turistično in zdraviliško dejavnost. Poleg tega bo Krka v svoji režiji v Ločni zgradila še napravo za : je samo uresničiti, prečiščevanje odplak, kar bo še Menda je treba šele čez 50 let, menda pa jih Krka tedaj ne bo več potrebovala. Iluzorno je pričakovati, da se bo novemeško Komunalno podjetje odločilo za tolikšno naložbo,. - - - a zato bi kazalo s pomočjo drugih j Franč Šetinc, Simpozij umetnostnih zgodovinarjev o 19. stoletju na Slovenskem V Radovljici na Gorenjskem se je 26. maja odvijal simpozij slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Tema tega srečanja, ki velja tudi kot priprava na simpozij jugoslovanskih umetnostnih zgodovinarjev, je bila “19. stoletje na Slovenskem”. Problem umetnosti 19. stoletja so načeli že pred dvema letoma na simpoziju jugoslovanskih umetnostnih zgodovinarjev v Ohridu. Omenjeno obdobje velja še za neraziskano, za čas zmede in nejasho miselne podlage, ki je usmerjala tudi u-metnostna dogajanja. Čas je nedvomno vreden globlje proučitve, čeprav so umetnostni zgodovinarji prejšnje generacije — ne samo pri nas, ampak tudi v svetu — odklanjali to stoletje kot dobo umetniške revščine. Simpozij v Radovljici pa je z osvet-Ijitvijo stanja različnih vej likovne umetnosti dokazal, da je to obdobje, čeprav po kvaliteti zelo raznoliko — saj vključuje preproste podobarje kot akademsko šolane slikarje — vredno podrobnejših raziskav. Samo tako bi lahko izluščil primerne kriterije za ocenjevanje. Simpozija se je udeležilo veliko število slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, konservatorijev in muzealcev. Z referati in koreferati je sodelovalo 12 strokovnjakov. Med temi so bili tudi dr. Cene Avguštin (Srednjeveška meščanska hiša na Gorenjskem in njene preobrazbe v 19. stoletju), dr. Damjan Pre-lovšek (Problematika raziskovanja arhitekture 19. stoletja), Peter Krečič (Umetnost 19. stoletja na Primorskem in Industrijska arhitektura), Hanka gtular (O proizvodnji steklovine in keramike v Sloveniji v 19. stoletju), mag. Andreja Žigon (Stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem in Secesija v umetnosti na Slovenskem), v katerem je predstavil nekaj načelnih misli, preko katerih ni mogoče za kakršnokoli resno obravnavo tega časa. Simpozij je potrdil, da so taka srečanja izredno pomembna za oblikovanje skupnega pristopa k obravnavi umetnostno-zgodo-vinskih problemov. Dokazal je tudi, da je slovenska umetnostna zgodovina na zavidljivi znanstveni višini in zelo živa in prožna v iskanju novih oprijemov za vrednotenje slovenske umetnosti. Osmi kongres Zveze komunistov Slovenije — ZKS V dneh od 3. do 5. aprila je bil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču osmi kongres ZKS. Komunistični listi poročajo, da se ga je udeležilo blizu 1,000 delegatov iz vse Slovenije. Ljubljana je bila po naročilu organizacijskega odbora okrašena z zastavami. Glavni govornik je bil predsednik France Popit. Ni povedal ničesar, kar bi vzbujalo posebno pozornost. Ob koncu kongresa je bil izvoljgn 70-članski centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Ta je izvolil na prvi seji, ki jo je vodi: najstarejši član Marjan Brecelj, za predsednika CK ZKS ponovno Franceta Popita. Hkrati ie bilo izvoljeno novo 17-čiansko predsedstvo, ki je imenovalo za sekretarja.Franca Šetinca. V novem predsedstvu CK ZKS so: Vinko Hafner, Majda Gaspari. Sergej Kraigher, Danica Merč-nik, Mitja Ribičič, Milan Kučan, Viktor .Avbelj, Miloš Prosenc, študij Krasa Kras s svojimi pojavi je zanimiv predmet študija ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu. Nekatera imena kraških pojavov so iz slovenščine prešla v mednarodno izrazoslovje o Krasu. Posebno zanimive so študije o kraških jamah in pretokih voda pod zemljo. V Sloveniji so to raziskovali in o tem veliko pisali, ni pa vse gradivo zbrano na enem kraju, ampak je raztreseno. Sredi maja so imeli v Postojni tridnevno mednarodno posvetovanje o fotodokumentaciji Krasa in kraških jam. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi 160-letnice odprtja Postojnske jame. Posvetovanje se je končalo s strokovnim izletom v enega naj lepših, vendar turistom nedostopnih delov Postojnske jamej v 800 metrov dolgi slikoviti rov, katerega je v letu 1832 odkril inž. Alojz Schaffenrath. vestni kuharji in gospodinje. Tudi ‘bara’ je bila do zdaj vedno na mestu in vsem po želji. Mislim, da se bo izplačalo priti pogledat. Na svidenje v nedeljo, 18. junija, v Triglavskem parku! Vaš stari prijatelj F. Rozina Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 5425 Waterloo B4. 481-mi Premalo sadja Slovenski sadjarji, ki so pred vojno in tudi še nekaj let po njej zalagali z jabolki celo Jugoslavijo, nekaj sadja pa celo izvažali y inozemstvo, sedaj ne pokrijejo potreb Slovenije po sadju. Vzrok? Po katastru naj bi bilo v Sloveniji 43,000 hektarov sadovnjakov, po statistiki pa jih je le 36,000. Zasebniki so jih opustili, ker se jim sadja ne splača obirati. Poleg tega vrsto let zasebni sadjarji niso dobili nikake podpore s strani oblasti; vsa “družbena” sredstva so (bila namenjena “plantažnim” nasadom na “družbeni” zemlji. Taki “plantažni” sadovnjaki so za odobritev kreditov morali imeti po 200 hektarjev, kar pa je v Sloveniji skoraj nemogoče zaradi hribovitega ozemlja. Kaditi ni dovoljeno! Gostilničar Janez šter je prepovedal kadilcem vstop v gostil-). Povedal je, da se je slabo počutil, ker je moral proti svoji volji vdihovati nikotin. Zdravnik mu je naročil, naj v “delovnih prostorih” ne dovoli kaditi. In tako je s 1. januarjem zaprl kadilcem vstop. Kako reagirajo gostje? Nekateri maščevalno prežgejo namizni prt, večina jih godrnja, potem pa hvalijo čisti zrak. Kljub velikemu napisu večina gostov prižge cigareto, a jo na gostilničarjev opomin ugasne ali pa jo pokadi do konca na dvorišču. MALI OGLASI EUCLID BUNGALOW Aluminum sided, full basement, 3 large bedrooms. Big Slovenian kitchen, carpeting. House like Hew. 2 car garage. George Knaus Real Estate 819 E. 185 St. 481-9300 (84-90) Hiša naprodaj Skoraj nov zidan ranč v Mentorju $79,900, podkleten, plinska peč, pol akra lot, drevje in velik vrt. Kličite zvečer “collect” Jelka Grmek 352-2440. (90,91) Hišo odda v najem V najem dam enodružinsko hišo v Genevi Rte. 307. Za informacije kličite 681-7758. V bližini Lakeland in Neff Rd. Prostor za urade — takoj na razpolago, 500, 675, 100 do 4,000 kv. čevljev, 500 kv. čevljev opremljeno. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271! 261-6211 J. Dallos (Th.-Fr-x) For Sale • 6 room house on E. 82 St. St. Lawrence Parish area. Call after 5 p.m. 883-7928. (89-93) Sobe oddajo Starejšemu moškemu ali ženski se odda v najem 3 sobice. Vse čisto. Vprašajte na 1188 E. 61 St. Suite #8. (89-91) FOR SALE BY OWNER 2 family brick, 5-5, located in the E. 156 Waterloo area, in excellent condition. Must see to appreciate. Call after 5 p.m. (89-93) Repairs of All Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-06Š3 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian. (83-97) Zakonsko družico išče Pošteno, verno slovensko dekle ali vdovo v starosti 40 do 45 let bi želel spoznati za morebitno zakonsko družico. Oglasite se na naslov: Stane Kadunc R.R. 3 King King City, Ont., Canada Box 4 —(78,79) Citateljem na področju Veh kega Clevelanda priporočamo z: novice iz Slovenije poslušanj' slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni je” na univerzitetni posta) WCSB 89.3 FM vsak dan ort po nedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. d-I. popoldne, ki jo vodita dr. lan in ga. Barbara Pavlovčič Novi naslov postaje je: 1590 F 221 St, Euclid, Ohio '44117. -----o----- Iz žaljenja SlTOficev v Milwaukee^ _______________________________________ (Nadaljevanio * 2. s'ranil Oskrbnika iščejo ral vejice po Parku m grabil | Zakonski par bli družina za alge iz jezera. Drugi mesec bo oskrbovanje narodnega doma, že Spet med nami. Pravijo, da j odlična priložnost, stanovanje, Novi zidani ranči V Willowicku nedaileč od Lake Shore Blvd. so v gračbiji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON READTY CO-UMLA. *89 E. 260 Si. 73M070 Odprto od Si do 9. Help Wnhted jih jih bo kmalu že ni? dopolnila 85, če PIKNIK v Parku bo 13. junija, na katerega lepo vabimo. V lepem zelenju bo maša ob 11. pri kapeli, dobro kosilo in leno elektrika, telefon, plin in plača. Kličite 261-0436 ali po 6. zvečer 442-0142. (89-91) HOUSEKEEPING — LAUNDRESS Very lovely grown family družbenih dejavnikov rešiti nas-, France Popit, Andrej Verbič, talo problematiko. Načrti so žel Igor Uršič, Roman Albreht; Be-dalj časa pripravljeni, treba jih'ris Majer, Anton Vratuša in j Lojze Briški. spet v naj-1 Na kongresu so bile navzoče razvedrilo v prijetni družbi pri-i jateljev. Za zabavo in ples nam j needs a person cine day a week Janez Vipotnik, Zvone Dragan, J bodo tokrat igrali Frank Ma-jfor laundry, irejning and light " Marjan Oražsn.' |jaynbvi godci, ki jim pravijo: ‘Badger Button Box Club”. O-betajo veliko zabave in smeha. Hrana je na naših piknikih ved no dobro pripravljena, za nam garantirajo naši vešči sewing. Also one day every two weeks for light housecleaning. Westlake area. Would prefer .someone with transportation, kar j Call: 871-3320, day or eve. in I [ (90-91) »ICERISKS DOMOVIN«, JUNE 15, 1978 BREZ DOMA I Hektor Malot ^ mmsimiwmmmMmwmm nmmmmmmmm Čas je minil nenavadno hitro. Spominjam se samo tega, da je po večerji, ki je 'bila na prostem, nekdo opazil, da se na zahodu zbirajo temni oblaki, kar je zna-čilo, da se bliža nevihta. “Otroci, treba se bo vrniti domov.” Ob teh besedah smo vzkliknili vsi obenem: .“Že!” Lizika ni rekla ničesar; s kretnjami pa je pokazala, da soglaša z nami. “Če se dvigne veter, nam bo pobil šipe,” je dejal oče. “Naprej torej! Bilo bi brez pomena, da bi ugovarjali. Vsi smo vedeli,, da so šipe, toplih, gred vrtnarjevo bogastvo in da bi bil vrtnar' popolnoma uničen, če bi mu jih veter razbil. “Grem naprej,” pe dejal oče. “Aleksej in Benjamin naj gresta z menoj. Ti, Remigij, pa pridi s Štefko in Liziko za nami.” Ne da bi še kaj rekli, so vsi trije odhiteli proti domu. Jaz. pa sem z obema deklicama šel počasneje, ker Lizika ni mogla hoditi tako hitro'. Ob povratku se nismo več smejali niti tekali naokrog. Nebo je postajalo vedno bolj temno in nevihta se je naglo bližala. Močan veter je dvigal cele oblake prahu. Kdaj pa kdaj smo morali obstati in obrniti hrbet proti vetru, kajti prah nam je 'silil v usta in oči. V daljavi se je oglašal grom, ki je prihajal vedno zliže. Pogostokrat je temno nebo razsvetlil blisk. Štefka in jaz sva prijela Liziko za roko ter jo vlekla za seboj; uboga mala pa ni mogla hodita tako hitro, kakor bi midva želela. Ali dospemo domov pred nevihto? Bodo li dospeli pravočasni vsaj oče, Aleksej in Benjamin? Zanje je bilo to še mnogo večje važnosti. Nam se je bile bati le, da nas dež premoči. Oni trije pa so morali priti pravočasno, da zaprejo in zavarujejo šipe toplih gred in rastlinjakov, da jih vihar ne uniči. Cfrmenje je postajalo vedno modnejše in oblaki so pokrili celo; nebo, tako da je bila skoraj popiolnorna tema. Ko jih je veter tu pa tam pretrgal, so te odprtine med njimi bile bakreno rdeče. Ned vomno se bodo zatvomice neviihte prav kmalu odprle. Med grmenjem nam je prihajal laa ušesa neki nenavaden šum, ki si ga nismo znali pojasniti. 2idelo se je, kakor da bi cel polk konjenice (bežal pred nevihto. Nenadoma pa je začela padati toča. Najprej nas je zadelo le in Štefke, kako zelo upravičen nekaj drobnih zrn v obraz; prav je bil očetov obup. Pred desetimi kmalu pa je začela padati tako leti je kupil ta vrt in si sam sezi-gosta in debela toča, da smo se dal hišo. Tisti, ki mu je prodal potrebuje denar!” Nisem sicer imel še pravega pojma o vrednosti raznih stvari, vedel pa sem, koliko stane posa-samezna šipa. Vsaj približno sem torej mogel izračunati, koliko vrednost jč predstavljalo naših pet do šest sto steklenih okvirov in kolika bi bila škoda, če nam jih toča uniči. Poleg tega pa lahko uniči tudi cvetličnjake in vse rastline. Rad bi bil o tem govoril s Stetko, a ropot, ki ga je povzročala toča, je bil tako močan, da sva se komaj mogla razumeti. Videl sem tudi, da se Štefki ne ljubi govoriti. Njen obraz je bil. tako žalosten in obupan, kakor more biti le obraz tistih, ki morajo gledati, kako jim poža uničuje dom. Toča pa ni padala dolgo; morda pet ali šest minut. Hipoma je prenehala padati, kakor je nenadoma tudi pričela. Oblaki, ki so nosli točo, so šli prek Pariza in kmalu smo lahko zapustili naše zavetišče. Cesta je bila videti, kakor da bi bila posuta z gramozom in, ko smo krenili proti domu, so se nam noge do. gležnjev pogrezale med ledena, zma. Uizika ni mogla v svojih platnenih čeveljčkih hoditi po ledeni plasti toče, zato sem jo dvignil na ramena. Njen obrazek, ki je bil prej tako vesel, je bil zdaj; izmučen in debele solze so ji tekle po licih. Kmalu smo dospeli domov. Velika vrata na vrt so bila odprta. Stekli smo na vrt. Kakšen prizor se nam je nudil! Vse je bilo razbito, uničeno: stelja, zrna toče, cvetlice, razbito steklo, vse je bilo pomešano v brezoblično:' gmoto. Od čudovite krasote, ki je še pred nekaj urami razveseljevala naša srca, ni ostalo nič več. Kje je oče? Ker ga nismo videli nikjer, smo ga začeli iskati. Dospeli smo do največjega cvetličnjaka, kjer niti eno steklo ni ostalo celo. Tukaj je sedel oče, ves sključen sredi razbitin, ki so pokrivale tla. Aleksej in Benjamin sta negibno stala poleg njega. “Oh, ubogi' moji otroci!” je vzkliknil in dvignil glavo, ko smo se približali. “Ubogi moji otroci!” Vzel je Liziko v naročje m začel bridko jokati, ne da bi mogel spregovoriti še kako besedo. “Kaj naj bi rekel? Nesreča, ki nas je ^adela, je bila strašna. Njene posledice pa so bile še strašnejše. Kmalu sem izvedel od bratov anOre, duvat • 1 frizerski salon o