2 .e s < I a s ' *' '[ L,i :i P i h' i s I ll 'I 1 •& II' s P** i :?* / . i ffA 'jfc .1 1- ,\5 > Hi. J M 11 S* hH r. ii- ■1l I ' ' *^-J ■If'' I I' *' >' A 7» ■ J . p fl I ^i f/j ' 4 J;* f ■ r.v. *. i.'fii/^'' •• Rw L' P.- j ^■J 51^ s 5P 'H -S lS'sa 1 I i’, < •* I i * 0) r I 1 I *> C3 *9 2 o 03 II I •§,' O,g 8t a a. , o N -a s Sž.® I ‘5? § ( F! tg H. A V-.v; h -i ' i .< 'i^.- II n i" 1'^ 1 I .,?l '^1 I I I I Ll * i 'i- T? > ^>7 4« 'OT ”i t v * T I R-’*'" » .^' ' * N li ' I i i i I I F k !*T s r- Li I v 1 VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 26. avgusta, 1999, 53. številka '* I -/ ■ l!^ ■ k> i; • i -r ' ’'J, ii J ®'’T W'' te E\-^-: *..3- -4 ■i “ t G" r ♦ r* č£>.‘ i * ♦ I 25 septembra bo čisto potiho prišla zadnja jesen r tem tisočletju. p^.^^^'a^nte jo z ra_zkošjem in počakajte na 54. PEN, ki izide 30. septembra. 1 avgust ’99 tute Pen tute VESTNIK 50 PODKAVANJE ’99 tF •S .■s Z CM ‘0daaPi8’'-^'udi pri pred ao pri ^IckoTi kovačiji v Jakovcih po a Tasl* * s < Oh g o > M if P' o II f " Sl f L (KRUTE) USODE ir. 'a 90 konji podkoet, retki ao fcoTgčl la konji včasih iig vg^ki veliki kmetijl|sed^j p^ ng^domresč^jo tr^torjih. Vanje pomaSa^ tudi koVgČ allozj ^agoroS iz Vasi. » frictt r Našemu sodelavcu, pentutarju FRBU, se je med nedavnim dopustom (in to vpričo žene) zgodila nezaslišana krivica. Kot je mogoče razbrati s fotografije, | gre za klasično teptanje dopisnikovih pravic. Anonimna (a mišičasta) agresorka \ je FRBOVO glavo zamenjala za nogometno žogo * šport, ki ga je izbrala, je vrlemu dopustniku sicer tudi prirasel k srcu, a ne tako zelo, da bi trpel tovrstno mučenje. Kdove, koliko časa se bo še lahko upiral... FRBO Pomurske svinje v želodce zahodnih sTOvencev I & A O tem, da Slovenci uvažajo poceni svinje iz drugih držav, domačega kmeta pa s tem uničujejo, v Regiji več ne govorimo. Ker je preprosto zaman. A se ti isti Slovenci (pravijo, da se SLO zahod in vzhod lomita na trojanskem klancu, v prihodnje pa se bosta v tamkajšnjem predoru) vendarle raje mastijo s pravo domačo prekmursko ali prleško šunko kot s tisto z umetnega zahoda, ko nikoli ne veš, katere vrste kemikalij si požrl... Fotoreporter STRTO je pošiljki naših pujsov v srčiko dežele vdano in vneto sledil vse od začetka. Na sprožilec pa je pritisnil prav v trenutku, ko je konvoj prispel na trojanski klanec. Bogve, kje so zdaj uboge pare, tolsti štirinožci - na fotografiji jim je sicer malo tesno v prikolici, a so vsaj še živi... Foto: STRTO Se ga bomo (pili in jedli)! »Prva je kuhar’ca, druga je kelnar’ca ...« so med drugim EMILI LOVENJAK HORVAT ob 15 obletnici lokala Pri Emili zapeli ZAVRŠKI FANTJE. Zakaj ne, če znana soboška gostinka obvlada oba poklica, za katera se je izučila v Radencih. Sicer pa Pentute brez skrivnih virov (ker je to splošno znano) lahko zapišejo, da je Emila ena najznamenitejših regijskih osebnosti iz te branže. Zato se pridružujejo čestitkam ob 35 letih njenega dela. Za kroniko pa malce porumenela fotografija, kjer je Emila z očetom Francem In mamo Emilijo, dodajamo pa ji še aktualni posnetek hčerk - dvojčic Daniele in Franje. LIPEN NAŠE KRAVE V SAHARSKEM PESKU ---E Še pes lejko crkne doma, ges pa nemren! Po pujsih še krave! Potem ko smo v Pentutah že razkrili svinjsko resnico o Sloveniji, imamo priložnost, obvestiti vas tudi o kravjih zdrahah. Še prej kot regijske svinje so se tudi krave (za njimi pa Še biki) odločile, da vzamejo pot pod noge - če nam ni živeti v naši Regiji, so rekle, pa gremo na jug, kjer bomo v miru hirale in umrle (kar bi se jim ob ubijajoči slovenski kmetijski politiki zgodilo tudi v rojstni vasi). In so se odpravile v daljno Saharo, puščavo vseh puščav. Kako se tam počutijo naše Šeke, Roze, Minke, Liske in kar je še lepih govejih imen, vam pove fotografija dopisnika Pentut iz Afrike MITJE FICKA iz G. RADGONE. MIFI i k - 1 1 I ( I / il j 'n '} r 1 I Oaj, kak so liišnil l' VESTNIK 51 tute Pen tute avgust ’99 I SPOMINI Ni brkov, ni predsednikovanj a! ti m Dobro poučeni so že v času nastajanja fotografije (po •zgodovinski* zmagi beltinskih »žutih«, ki jim je tudi letos omogočila nastopanje v druščini najboljših SLO nogometnih ekip) vedeli povedati, da z brki, ki jih gospa brije ob komentarju VILIJA RESNIKA (kdo ve, ali je tudi on resnice pesnik), odhaja tudi PREDSEDNIK, In res je šel. MARJAN MAUČEC je spet predvsem podjetnik, podobno kot se je pred njim umaknil VIKTOR KETLER. Prihaja predsedniška era »Švicarja- ADIJA ERJAVCA. Začelo se ni najbolje, a do Mo/i brki so ne j mrki! konca žogobrcarske sezone in s tem ocenjevanja doseženega je še daleč. FRBO IZ SLOVENIJE V DEŽELO TULIPANOV LE KOT JUGOSLOVANI Jože graj od Vestnika med podjetnike 1 I I i KOMVENCDA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU Slovenija Otej "Navodila* na drugi strani Zie 'aanangmgen” op keei^de _ - --b jR J »ED SOaAU^CKO FEDERATIVNO REFUBLBCO JUGOSLAVIJO IN KRaUEVINO NIZOZE algemeen verdrag tussen het koninkrijk der nederlanoen en DE FEOERALB VOLKSREPUBUEK ZUID SLAVJE JNZAJCE SOaAl£ VBRZEKERINO raimfu> o pjtAvia »o zoRAvsrvENm ktmiitct meo začasntm kvanjem NA OBMOČJU ENE IZMED POCODBENtC VERKLAMMJ »anWTXNI« HtT KlCrlT OF VElUTREKinNCEN BU TIJ0ELUK VEKBUJP IN EEN DO VODRAOSSTATeN A tJ <«0* J a < AftaMrtnOni i^mmm a * J Verine *n. tl, M 1 «* IM < MmMeinBir MIhmiI Mt S V kraju pFCbivanja(2) I iran de veTtrtijIpiBatsfŽ) , ,-,3. J' ■ 1' J* tl 4 i 58 h N I 4 S . I lis ml OKtOM YN tl Šnofajte bencin, ne j pa tiskarsko barvo! \ 80 že res, da je let samostojne slovenske dežele zgolj za drugi razred osnovne šole (če ne štejemo devetletke!), pa vendar je osem let po pentutarskem prepričanju dovolj, da naključni potnik na Nizozemsko ne potrebuje obrazcev, na katerih namesto REPUBLIKA SLOVENIJA še vedno piše SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA! Sejem še vedno traja! Če ne bi bila pentutarska stran, ne bi bilo za verjeti (zdaj pa tudi ni ...): specialist za (predjšolske teme in avtor številnih reportaž iz madžarskega Porabja ter sodelavec Pentut JOŽE GRAJ (BISTRIČAN), zapušča novinarske vode. Prav čudno, če vemo, da je svojo pot začel že daljnega leta 1972 in da pravijo, da ta poklic človeka zastrupi za vse življenje. Kaj ga je napeljalo, da se je že po Abrahamu spustU v' novo dejavnost - v domačem kraju kani popravljati (pokvarjene!) avtomobile ni jasno MltrAVMavM J-""“ “■ — — * * * nikomur, domači pa se le zadovoljno muzajo. Kot bi želeli odločitev skupna, družinska - očitno bo med drugim šlo tudi zaslužek. reči, da je za boljši v Seveda smo o presenetljivi odločitvi želeli povprašati tudi novopečenega I ! ' / i _ ----------—------ avtomehanika, pa so nas dobro obveščeni poučili, da si trenutno nabira novih moči (in izkušenj) v italijanski Monzi, kjer se je priključil testiranju nekaterih novih tipov vozil, ki jih bo servisiral. Šušlja se, da gre za ekskluzivne modele, ki jih bo kmalu mogoče videti (in voziti) tudi v Regiji - poskusno pa že prav kmalu - ob koncu radgonskega kmetijskega sejma! ( r KARIERE z l! I" ■ “ *BSsravB H .1 POPIVANJA .1.1' .A t'- GRAJ', JJ. Pentute odločilo biti vzg«ine._ ker v Hodko se Veuiuir državici Ti& tako redakciji mislimo, da smo _ __1- olvanil Pfl dovolj vzgajani In nadzorovani. Z vse ® Yendar'ije ča« kmetijskega sejma v mestu zlate ,v. ~ • da je vino res Penine obdobje, ko velja opozori , •>adko In lepo teče po grlu- R® Nesreč je že več ^ajvečja gneča na regijskih cesta • gipg - i preveč, zakaj bi tvegali z ma ig^ kot Pijte in ne vozite ali vozite in ne pijte! [-'.N avgust ’99 Pen VESTNIK 5K KOMPen TAR I SEZNAM BOGATIH O ndan so, saj se še spomnile, hrupno odprli obvoznico pri Lendavi. Predsedujoči v vladi Marjan nam je prišel sporočit, da nam Slovenija podarja to obvoznico ob 80. obletnici priključitve. Tam je bil tudi resorni minister. Pa poslanci. Župani. Madžari in Slovenci. In vsi skupaj so se po otvoritvi zapeljali v dolgovaški lovski dom na bograč in županov sod vina. Ravno ob tem prehodu z otvoritve na jedačo in pijačo sem se pripeljal pred znameniti »rondo«, kot se zdaj reče križišču med novo obvoznico na črti Lakoš-mejni prehod v Dolgi vasi in Mostje-Lendava. Jaz sem se pripeljal iz soboške strani, torej iz Mostja. Policista na motorju sta ustavila promet iz naše smeri, dokler se stotine avtomobilov z nove obvoznice niso odpeljale proti mestu, na katerem naj bi torej proslavili novo pridobitev. Počakal sem, saj mi drugega ni preostalo, potem pa, ko sta se nas policista končno usmilila, sem storil nezaslišano dejanje. Ustavil sem se pri enem od njiju in ga povprašal: Zakaj smo morali čakati? Odgovor mladega moža (starejši od 40 let so tako fr- kako je MlAN r&ucisr FA1>EU mA »zriTu 1' ( ali tako že skoraj vsi v pokoju): »Zaradi delegacije!* Pripomnim, da so delegacija kvečjemu trije, štirje avtomobili, ne pa vsi, ki so prišli na otvoritev, in da je sistem rondo končno ravno zato in tako narejen, da nima prednosti nihče, ampak imaš prednost tisti hip, ko pripelješ na rondo, tlrugi pa te morajo počakati. Sitna občanska para, ki si je upala polemizirati z oblastjo, ga je kajpada vznejevoljila, zato je debato zelo na kratko končal: »Če jaz ustavim promet in zahtevam, da počakate, boste pač počakali!« Ni se mi več ljubilo prerekati z mladeničem in sem se raje odpeljal. Razmišljam pa, ali so stvari res tako enostavne in premočrtne, kot si on in verjetno še mnogi njegovi kolegi zamišljajo. Ali lahko res meni nič, tebi nič ustavijo promet in se jim ne zdi vredno občanu (meni) niti pojasniti, na kakšni osnovi so to storili. Ker ton najinega takratnega pogovora ni bil tak, da bi mi to takrat omogočil, mladeniču in njegovim kolegom zdaj sporočam na ta način: poklic, ki ste si ga izbrali, je lep, a naporen. Ste v službi občanov in države. In to v natanko tnm vrstnem redu. In policijo plačujemo iz proračuna, torej iz davkov. Zato morate za vsako svojo potezo na terenu vedeti, zakaj, na podlagi česa ste se zanjo odločili, in občanom tudi pojasniti, če vas vprašajo, sicer bodo zatrjevanja tistih, ki vodijo slovensko policijo in tudi to na območju Pomurja, da si prizadevajo za čim boljše sodelovanje med policisti in občani, le pravljice za majhne otroke. Na teh majhnih, konkretnih zgodbicah, ko se želim pogovarjati z Vami, ko želim pojasnilo, ne da bi bil v postopku, se kaže resnost vaših dobrih namer. Takrat tisto soboto ste na rondoju na tem izpitu padli. MARJAN DORA PREKMURCEV RAZVNEL DUHOVE Malokaj je v deželi Sloveniji zastonj, konec koncev so tudi zakonitosti kapitalizma take, da je zastonjkarstvo stvar preteklosti. Ampak časnik SLOVENSKI DELNIČAR zaide v vsako gospodinjstvo in zanj ni potrebno posebej plačati. Zato je tamkaj objavljeni seznam najbogatejših Prekmurcev dvignil ogromno prahu, za točilnimi mizami in po ulicah pa je v času kislih kumaric spet kost več. Za glodanje seveda ... — Osvežimo si spomin in še enkrat prepišimo rahlo konfuzen seznam 26 »posvečenih«: Družina SLAVIČ, konjeništvo Stanko POLANIČ, podjetnik, Intering Štefan PAVLINJEK, Kovinoplastika, Roto Darko PEJNOVIČ, direktor ABC Pomurke International Ludvik MARIČ, podjetnik in zastopnik ABC P Stane LOVRENČEC, podjetje KL-Dorma Ignac RAJH, gostilničar Vlado MANDIČ, zlatar Anton SLAVIC, soboški župan Jože MADŽAR, direktor KG Lendava Viktor KETLER, podjetnik, kovinoplastika Jože TOMPA, podjetnik, kovinska industrija in lončarstvo Dragan SALAVEC, podjetnik Geza FARKAŠ, humorist in podjetnik, Beltinci Anton RAVNIC, direktor, skupina podjetij Intering Karel KRAJCAR, vodja bencinskega servisa Rudi HORVAT, direktor podjetja Saubermacher Sud, podjetnik Franc MAUČEC, gostilničar Marjan MAUČEC, podjetnik, sodarstvo Jože PAVLINJEK, kovinska industrija Marjan ERJAVEC, kamnosek Milan MOREČ, tehnični direktor Murine . tovarne moških oblačil Jože KOVAČ, direktor Veletrgovine Potrošnik Karel POJBIČ, direktor podjetja Mlinopek Franc MAUČEC, steklarstvo Drago MILIČ, fotograf I ! A MILAN MČREC Ne vem, kako sem zajadral na ta seznam. O zadevi me je obvestila hčerka, ker sem bil v času objave seznama bogatih Prekmurcev na morju. Najprej sem mislil, da je vse skupaj čudna šala. Sami lahko presodite o mojem bogastvu: imam počit-, niško hišo na Vaneči (ko pridem tja gor, je naenkrat konec vseh problemov, misli pa se zbistrijo) in mercedes, MARJAN MAUČEC Ne počutim se kot bogataš, zato je vse skupaj brez veze. Veliko jih je, ki so bogatejši, o seznamu pa mi je povedal Viktor Ketler. Po moje je pravo bogastvo zdravje, pa če te kakšna ženska lepo pogleda. Odkar sera si obril brke, I i I 1 i I se brijem dvakrat dnevno in to je največ, kar sem si j »prislužil« v karieri predsednika NK Potrošnik. Čisto to pa je praktično tudi vse. V banki je ta hip 200 tisočakov । minusa, v Soboti in okolici pa bi se dalo najti veliko ljudi, , ki so res bogati ali vsaj bogatejši od mene. Morda pa so , pri uvrščanju med bogate prišteli tudi proračun NK , Mura in vrednost stadiona v Fazaneriji Potem bi se o j bogastvu morda že lahko pogovarjali... RUDI HORVAT Najprej me moti, da so objavili seznam bogatih Prekmurcev, ki je teritorialno zelo omejen, poleg tega pa naj bi bilo v naši regiji kar 26 domnevnih bogatašev, medtem ko so v bistveno bogatejših slovenskih regijah samo trije ali štirje. Znano je, da je severovzhod najrevnejši v Sloveniji, kako torej lahko imamo največ bogatih? To si razlagam tako: vse skupaj je narejeno brez strokovnih kriterijev pa tudi iz nevoščljivosti. In dokler bodo tovrstne sezname ustvarjali v Rajhovi gostilni, bo tako, kot je. Če je že kdo hotel resno analizirati razmere, naj bi se tako posla tudi lotil. Osnovni kriterij je verjetno premoženje, ki ga kdo ima, na tem seznamu pa je veliko takih, ki tja ne sodijo. Je pa res, da so tudi taki, ki so za naše razmere res bogati. Zase mislim, da nisem bogataš in da ne sodim med 26 izbranih. Še lastnega avta nimam, ker ga ne potrebujem. O moji firmi pa toliko: ko sem leta ’91 poizvedoval o njej, sem dobil naslednjo informacijo: Če bi bilo veliko takih, bi bilo tudi veliko več novih delovnih mest. To pa se mi zdi za našo pokrajino odločilno. I zares pa mislim, da je z materialnim bogastvom v svetu biznisa zelo relativno: več ko tvegaš, več lahko izgubiš. Če imam lastno jahto? Ha, ha, še plavati ne znam čisto I dobro, ker sem kmet. Tega me ni sram, saj je dandanes । izredno težko kmetovati. Največje bogastvo, ki ga , premorem: zdrava kmečka pamet. IGNAC RAJH Za seznam bogatašev iz naše pokrajine vem in mislim, da je napisan po načelu »baba rekla - baba kazala«. Ne jemljem ga resno. Vem pa, da se številni znanci in kolegi, ki so na seznamu, zaradi tega žrejo. Po moje ni razloga za žolčne reakcije, konec koncev je lepo, če kaj imaš. I Pri omenjenem pisanju pa je vprašljivo, koliko so podatki verodostojni, saj bi jih morala dati davčna uprava, a jih po predpisih ne sme. Šele če si zdrav, imaš osnovo za tisto pravo bogastvo. Pri naši hiši smo si z dol- , golettum delom res prislužili denar za nekaj nepre- ! mičnin. A v to sem vložil trideset let dela v zasebnem .| gostinstvu in še nekaj dodatnih let v takratnem družbenem. Tega me ni sram, me pa jezijo ti 7 mobitel podietniki, ki čez noč obogatijo, si kupijo luksuzne avtomobile, čez leto in dan pa podjetje spet zaprejo. Zato naj se piše o našem dolgoletnem delu, ne pa da se nas meče v isti koš z omenjenimi. VESTNIK 53 Pen avgust '99 L I I I l I t- ZA DOBRIMI KONJI SE KADI... s ri p Novinarji preživeli! TT ?1 r' ‘3^ 'C tv Kot že zapisano, gre za konfuzen seznam, ki ga ni potrebno jemati bolj resno kot dobro osnovo za vročo poletno debato ob vrčku hladnega piva. Pa vendar je nekaj značilnosti, mimo katerih ne moremo: med bogatimi ni nobene ženske (oprostite, članice družine Slavič, ki pa so vas skrili pod »firmo* družina}. Nadalje pišejo o kar 26 bogataših, kar je bistveno več kot v res premožnih slovenskih regijah - mi pa smo (kot je žal splošno znano) L v E I R E K M 1/ 1 A |l 5 najrevnejši in najbolj obrobni med vsemi. Po drugi strani je tudi res, da so socialne razlike • ) 1 največje prav v takih predelih. Zanimiva je tudi ekonomska moč največje SLO nogometne vasi, po čemer slovijo Beltinci - med izbranci so namreč kar štirje, pa še dva, ki kot nekdanja predsednika nogometnega kluba »gravitirata- v markovsko metropolo. Anketirali smo Šesterico naključno izbranih bogatašev (da ne bo zamere, zapišimo besedo še takole: »bogatašev«) in med pogovorom ugotovili, da je bogastvo hudo raztegljiv pojem, temeljna pa je razlika med materialnim (hiša, počitniška hiša, vila, helikopter. jahta ...) in nematerialnim (zdravje, duhovne vrednote, spoštovanje okolice, prijateljstvo, dobro ime...). materialnem smislu ne mo- j kličejo poslušalci Murskega li vala. Imam pa tudi vso hra-i| no in pijačo praktično zas GEZA FARKAŠ Sem bogat. Najbolj takrat, ko so polne dvorane na mojih koncertih oziroma veselicah in ko me neprestano I rem biti prevelik bogataš, saj ' je v družini zaposlena samo moja družica, Ce bi bil pravi tonj, za kar poskrbi moja mr' zla tašča Olga Sicer pa v i bogataš, bi bil kje za re- j šetkami ah pa bi se bal iti ven med ljudi. Jaz pa se najraje ? družim prav z njimi. Ker je moja poklicna pot povezana I 2 glasom in jezikom, bi si rad zavaroval ta dva ^.organa«, j Pa to v zavarovalnicah ni mogoče, čeprav si na primer J fuzbalerji lahko zavarujejo noge. To se mi ne zdi pravično, j Vozim deset let starega mercedesa, ki pa je ostal brez I Oznak, saj so mi jih pokradli, ker bi jih radi za spominek. . Šo vedno velja stara resnica: najbolje se je roditi in umreti i I kot siromak, potem nimaš nobenih težav I ŠTEFAN PAVLINJEK Kapital, kjer med drugim piše, l^orda ste brali Marxov L-r . tla je potrebno človeka osvoboclih .burtmnp icer pa mi . več kot materialne dobrine pom^' bogastvo, j Zelo relativno je, kdo je bogat iJl Itd® ' - ' gg materialnem Pi’imer lepo hišo, dober avto m icpu UJ&U, uuuci ------ ■ nrimpr Smislu dosegel skoraj vse, ampak J#™* Duhovne tega- Duhovne Pt>tres in v hipu ostaneš vrez vsegii 'vrednote pa ostajajo. Pomembno se ml ljudje cenijo in tudi v naši firmi plačd m bila najpomembnejša. Zaposlenim pomem ve i . v dobri družbi, da se s firmo Lrthkii ponaiHF'-ha seznemr c., rv,. druei Ih seznamu, so mi povedali drugi i veliko več, da menjujem. Se mi pa zdi, da so tisti glavni ostali skriti. N U R J a J A U I j: v sredo, 11, avgusta 1999, se je v enem samem dnevu pripeljalo na severovzhodno Goričko več slovenskih novinarjev, kot jih je bilo tam od priključitve Prekmurja Sloveniji, Osemdeset let se ni zgodilo nič takega, da bi bilo vredno priti v te kraje bogu za hrbtom, zdaj je bila dovolj ena sama minuta, da se je povabilu slovenskega novinarskega društva ter kolegov z Vestnika in Radia Murski val odzvalo več kot petdeset znanih slovenskih novinarskih imen. Polovica jih je bila prvič na Goričkem. Prišli so tudi zato, da bi preživeli, če bo z mrkom tudi konec sveta, predvsem pa zato, da bi Slovenijo priključili Prekmurju, če že uradna slovenska turistična politika v tem dogodku ni uvidela priložnosti za promocijo severovzhoda države. V odločilnih trenutkih so se novinarji gnetli v čolnu in buljili v nebo. V ospredju sta Jolanda Novak Csaszar z Radia MMR in Miran Alešič s POP TV, " Špela Predan od Jane ® šefinjo ni vozila v SBBH helikopterju, pač pa se je odločila preživeti J v novinarski barki. Na morebiti zadnji novinarski shod v Čepince je prišel še sam predsednik slovenskega stanovskega društva Branko Maksimovič s soprogo Meto. Upošteval je navodila predsednika soboške KMICE dr. Mitje Slavinca, da je uporaba očal obvezna. A Igu Jože Forstnerič z Radia Maribor {obrnil nam je hrbet] je napoved o koncu sveta vzel zelo resno. Poslovil se je od Delove novinarke Alenke Leskovic, od kolega Damjana Križnika in od Blaža Lavriča z Radia Slovenija (na posnetku je v ozadju). Za vsak primer so bila pripravljena tudi vesla, na Goričkem sicer bolj redek rekvizit. ■4».. l1 Tone Fornezzi -Tof z Nedeljskega dnevnika je vso zadevo vzel izjemno resno in se trojno zaščitil. V zahvalo, da je preživel, bogatejši za ducat prijetnih doživetij z Goričkega, mu je zapel slavospev v prejšnjem Nedeljen, Slovenijo je uspešno priključil Prekmurju, Razlog za praznovanje tudi 1L avgusta 2000, ko so v Čepince posebej vabljeni vsi s turističnega ministrstva 4, Ti .iti in slovenskega centra za promocijo turizma. Sedeli bodo v zadnji vrsti. Barka NOE 2, last soboških gasilcev, je dobro rabila namenu in na koncu ostala suha. Sta pa v njej dobro teknili gorički Martina potica iz Šalovec in Novakovo vino z Vaneoe. Fotoreporterki Nataši se je nastavila Dragica Manfreda od Dnevnika. .i j 1. I Med najbolj navdušenimi nad goričko pokrajino je bila Branka Grujičič od Jane. O druženju se je razpisala v svoji reviji, ki je mrku in Goričkemu tudi sicer namenila izjemno pozornost. Janina ekipa bo na prvi obletnici priključitve Slovenije morala sedeti v prvi vrsti! In na koncu se je vse končalo najboljše, Konca sveta in drugega vesoljnega potopa ni bilo. Bilo pa je izjemno in enkratno doživetje, ki nam je s pogledoma v pravljično nebo in po zelenih goričkih gričih očistilo dušo in napolnilo srce. Organizatorjema Luki Škobmetu od revije Naša Slovenija in Irmi Benko z Vestnika in Murskega vala so pohvalne besede godile, za spomin na prijetno druženje pa ostaja tudi ta fotografija. I avgust '99 VESTNJK 54 Neki partizan iz moje čete me je lepo prosil, naj ga pustim za tri dni domov, ker mu je mati sporočila, da je potrebno zaklati svinjo, doma pa ni nikogar, ki bi to lahko storil. Seveda sem ga pustil domov, o tem pa nisem obvestil komandirja. Zaradi te »napake« sem bil degradiran. Komisarju Bertlu to ni bilo všeč. To jim ni bilo dovolj, saj so me kazensko premestili skupaj s še nekaj »neposlušnimi« borci iz Belokranjskega odreda v 18. divizijo, ki je bila v Gorskem kotarju. ------in Pc^n vju - Ivan Križan se je rodil na Otoku pri j Metliki 15. aprila 1924. Predvideno J je bilo, da bo postal mesar, vendar jS je vmes prišla vojna. Uk je prekin^^^ in se odpravil v partizane. Postal,?^ je borec, prostovoljec Tomšičeve brigade. »V partizane me nihče ni silil,« rad poudarja. Ognjeni .T^.' I :i^ krst je doživel istega leta v okolici^' < Novega mesta. Ufa;' ■■ ■ a;. ■K s. Leta 1944 je bil premeščen v Belokranjski odred, saj je h® tamkajšnji teren dobro poznal in ■ dosegel položaj namestnika čete. h Matevž Hace mi je rekel: A a Z4' • V?' »Križan, piši!« * S' ■is 31«;^ > .-K J ; a Niso bili nori, da bi se borili proti sebi Konec leta 1944 je glavni štab naročil, da je potrebno napasti Grosuplje, trdno domobransko gnezdo. Ironija: ko smo bili šele na izhodiščnih položajih in sploh še nismo nameravali napasti, je zaropotalo z vseh strani. Napadli so nas z minometi in topovi ■ bili smo izdani in so nas razbili! Naša četa se je čez dan vseeno zbrala, in ko se je zmračilo, smo se ponovno pripravili za napad. V nekem trenutku mi je instinkt povedal: »Križan, uleži se!« To sem nemudoma storil. V naslednjem trenutku se je nad mano usula toča krogel ... Ponovno smo bili izdani in ponovno sem ostal živ. nekje na Notranjskem. Precej blizu so si bila najina razmišljala o razvoju države in nasploh o vsem, kar se je takrat dogajalo. Ob slovesu, ko je izstopil na svoji postaji, se mi je zazrl v oči in rekel: »Križan, piši!« In to nalogo nekdanjega komisarja 14. divizije sem vzel resno. Prepričan sem, da je leta 1941 90 odstotkov ljudi poznalo Vatikan, niti 10 odstotkov pa ni poznalo Kominterne, Pa so se vseeno odločili za boj proti fašizmu. Zato ni primerno enačiti boja prod nacizmu in fašizmu s komunizmom. ■ Leta 1946 sem se demobiliziral in zimo preživel doma. 1. marca 1947 šem šel na Sekretariat za notranje zadeve in prosil zaposlitev. Poslali so me v Maribor na obmejno postajo, od tam pav Šentilj, ha mejo^TarrTs^^bjT štfFi (eVn vodja mejnega I ' a Dvignilo me je*tudi dejstvo, da je Titov biograf Miroslav Krleža naštel v Jugoslaviji kar 32 Titovih rezidenc. Jaz pa sem bil v partizanih poln uši in jedel kuhan krompir v oblicah, brez soli. - - - . . f A. J- - - J — 1 11UA1 m-J t t-t v cjij M1 c Zj oLJ 11. .1 Ni izključeno, daje takrat nasmehe sfr^aT^tfdl oče ' ha niejb^TarrTs^' bjT štfFi (eVn vodja mejnega Slučajno *sem šel s Triglava s še tremi prijatelji.* 1 Janeza Janše, ki je bil domobranec in je bil takrat prehoda. Takrat so bili prehodi redki. Dobro se Ob hotelu Zlatorog v Bohinju sem zagledal r zanesljivo tam. spominjam Miroslava Krleže. On ob prehodu meje čudovito lepe avtomobile. Malo se ozrem naokrog ‘ J Komisar je imel predavanje o boljševizmu in ni imel težav. Potem sem bil na istem delovnem in zagledam, kako sedijo za dolgo mizo maršal i prihodnji ureditvi države. Tako je povedal: »Takrat mestu v Rožni dolini pri Novi Gorici, nato na Tito, Rankovič, Kardelj, Pepca in Jovanka. Drugega 1 in samo takrat bo družba v redu, ko bo imela vsaka Hodošu. Leta 1969 sem odšel v pokoj kot višji družina partijsko celico. Mali kmet, srednji kmet paznik. mi hi preostalo, da sem Titu odnesel sveže planike n in era tako nočastil. in kulaki, vse bo kolektivizirano. Mladi partizani kmetje so po predavanju odšli v patruljo in se niso več vrnili. Saj niso bili nori, da bi se borili proti sebi! Verjetno je marsikateri takrat odšel med domobrance. S partijo sem prekinil že leta ‘46 in ga tako počastil. Že v Šentilju sem se prepričal, da gre naš razvoj v nepravo smer. Kot »mejaš« na tamkajšnjem Že kmalu po vojni sem začel kritično gledati na prehodu sem bil priča številnim tragedijam. Dakijev prijatelj razvoj države. V duši sem prekinil s partijo že leta 1946. To me je pozneje kar drago stalo, saj nisem bil tiho. Kot mi je naročil Hace, pisal sem na različne naslove in ljudi in opozarjal na napake. Nedolžni ljudje so kar tako izgubljali življenja. Velikokrat so okrog mene letele krogle, ki so jih izstrelili knojevci. Čez mejo so bežali v glavnem . mladi ljudje pa tudi razlaščenci in tisti, ki se niso ( Konec vojne, svobodo sem dočakal kot telefonist Končno imam zaradi tega 30 odstotkov nižjo strinjali z ureditvijo. Ampak mladih je bilo največ j pri Glavnem štabu Slovenije v Črnomlju. Posebej pokojnino. Ko je Vida Tomšič kandidirala za in življenje na meji je bilo malo vredno. | dober prijatelj sem bil s Stanetom Semičem - predsednico Socialistične zveze, sem ugotovil, da Dakijem in komisarjem 14. divizije Matjažem tako več ne gre naprej. Stara garda je delala preveč Hacetom. velikih napak. Takrat sem šel na komite s pisno Pisal sem in opozarjal Zato sem pisal. Največ verjetno takratnemu Daki je bil poštenjak. Nekoč mi je dal tri dni izjavo. Sekretar je bil Miro Zupančič, orga- ideologu Francu Šetincu. V pismih bralcev sem mu j dopusta, da sem se doma izparil in se tako rešil nizacijski sekretar pa Vlado Janžič. Ko sta izjavo metal polena pod noge. Bral sem njegove pris-uši. V znak hvaležnosti sem mu od doma prinesel prebrala, sta ven glas izjavila: »To je dobro, mi pevke in kar mi n,i bilo všeč, sem napisal. Veliko škatlo italijanskih cigaret. takšne ljudi potrebujemo.« Pozneje pa me je sem pisal v Delo, v številne druge časopise in tudi j Tudi Hace je bil poštenjak. Nekoč, to je bilo že pokhcal Cerkovnik, načelnik notranje uprave, in v domači Vestnik. I precej po vojni, sva se srečala na vlaku in Sl imela zagrozil: »Potegni izjavo nazaj, sicer bodo pos veliko povedati. Takrat je bil partijski sekretar ledice!« Nižja pokojnina ... • Osamosvojitev Slovenije sem pričakal z dobrimi občutki. V Jugoslaviji se ni dalo več živeti. ■ Pričakovat sem, da bo vsak danes veliko boljši kot včeraj Slovenija je imela politične ambicije za osamosvojitev že na začetku vojne. Takrat smo partizani nositi triglavke. Po zasedanju AVNOJA v Jajcu pa je glavni štab naročil, da smo triglavke morali sneti : in si nadeti titovke. Zakaj, tega nam nihče ni razložil. Če sem zadovoljen s Slovenijo? Takšno, kakršna je? Absolutno ne! Med vojno sem se boril za drugačno Slovenijo in v realsocializmu sem se s pisano besedo boril za drugačno Slovenijo. To, j kar se dela v parlamentu, je sramota Prva skrb ! poslancev je, da poskrbijo za svoje ugodje, ki jih/ I bo spremljalo do konca življenja. Krade se. Kako ’ lahko nadškof Rode okvalificira partizane kot kriminalce!? On je v Vatikanu tisti čas jedel j Ivan (desno) z bratom Jožetom leta 1948 TaEorSkrapii čaš je in v inte- razvoja družbe, da pošteno razmisli da končno preneha- resu jo z izrabljeno frazeologijo. Če tega niso doumeli, potem je tre. ha pripisati, da etiketa o politični polpismenosti pristaja prav tisti »diti«, ki tako spretno — to Jim je priznati, zavajajo narode Jugoslavije Že malodane pol stoletja. Dokazov za to trditev, da druflu pod »naprednim« vodsvom ZK zaostaja, je več kot dovolj. Preostane le to, da se na stežaj od-pro vrata tudi ristim, ki mislijo drugače. In tukaj podpisani vidi edini možni izhod, £e želimo ubežati tragični usodi tomuniza-cije. IVAN KRIŽAN, M. Sobota Konec prispevka o demokratizaciji v Vestniku iz leta 1989 1 orehove palačinke, ko sem jaz žulil krompir v j oblicah, brez soli. Odkod si je vzel pmvico, da bo meni rekel, da sem jaz kriminalec? Josip Skroz Sito-pei | VESTNUi 55 Pen avgust '99 I 1 Drag Fer 4' medtem ko se namakaš v daljnem, nekoč »našem« Murterju, je tvoje in moje Prekmurje že malce stopilo iz žarišča dogajanja. Kar nekako se ne morem otresti vtisa, da smo se začeli tudi v Pomurju deliti, in to zdaj, ko se v Evropi, navidezno ali v resnici, brišejo meje. Pa greva kar in medias res: kot sam veš, smo nedavno kar dvakrat praznovali obletnico priključitve. Scenarij proslave v Soboti - a ne zameri mi, ker uporabljam ta arhaizem - je bil sestavljen iz dveh delov: umetniškega programa in govora predsednika republike. Moram ti priznati, da me je program navdušil, saj je v mnogočem presegel populizem in folkloVizem, ki že postaja kičast in nadležen. Motilo pa me je, kar sem že zapisal, da se proslave ni udeležil katoliški vrh, ki pa seveda ni smel manjkati na beltinskem zelo populistično pripravljenem spominskem taboru. Še več: prav maša za domovino je bila tisti magnet, ki je privabil tako številno občinstvo. Seveda je morala biti pompozna, zato so za pol ure prestavili tudi prihod predsednika republike, ki da ob mašah menda »I •premišljuje, medtem ko drugi molijo<‘. In tu tiči zajec: ključ "tvoje prireditve'^, I tvoje in Srečkove zato, ker sta bila scenarista, je bil izrazito nadstrankarski. medtem ko beltinski tabor ni mogel skriti svoje obarvanosti. Saj vem, dragi Feri, volitve se bližajo, politični veljaki, ki so tudi ob nedavnem mrku znova odkrili našo d^lico, so nam prišli pihat na dušo, češ v naslednjem mandatu bomo ja poskrbeli, da ne boste ostali Sibirija, vi ste čudoviti ljudje, imate dobro palinko, vino in šunko pa tudi pred Vsevišnjim pridno poklekate. Tudi pred tistim velikim, ki so ga postavili - le zakaj? - v znova odprtem Slavičevem nakupovalnem centru. Ljudi sem spraševal, zakaj so ga postavili v zadverje. zraven pa prislonili dvoje reklamnih slik pomanjkljivo oblečenih deklet, pa so večinoma ski-mavali in se potihem strinjali, da Križani pač ne sodi sem. In če mene vprašaš, res ne. Zdi se mi, da gre za premišljeno manipulacijo, ki pa Križanega na tem mestu ni povzdignila, kar si seveda zasluži, temveč ga, žal, devalvirala. A najbolje bo, da se vrnem na stare tire. Ja, ja, vse to so nam lepo natrosili naši velmcžje, nam »podarili« še lendavsko obvoznico in morda celo ma- džarko. Saj veš, na kaj cikam: na novo železnico, kakor so jo, mojbog, krstili oni tam v Ljubljani, ki bo naše Goričko presekala na dvoje. Zdaj je Goričko ena sama odprta rana, a se bo, tako pravijo, lepo zacelila, o čemer pa upravičeno dvomim. Kakorkoli, čakam te pod stanjevskimi bra/dami s steklenico neoporečnega klintona. ki /o bova zvrnila^ po tvoji steklenici dalmatinskega proška, Tvoj Milan Evropska tujina Sredi noči je zazvonil telefon. Rezko, neizprosno. Dvignil sem slušalko in nekaj zamomljal. “ Ste vi? me je skušal prebuditi neznani glas. - Jaz. - Si pa drznete! - Da sem dvignil slušalko? - Niste tukaj, da bi spraševali! Vi ste navadni politični intrigant, moralni prevarant, liberalni ateist. - Ne razumem. - Tu ni kaj razumeti. Vse skupaj je pomilovanja vredno, žalostno, os- tudno. In da vam bo takoj jasno: za počutil kot tabornik ... Pa ja niso to boste odgovarjali. - Ne vem, česa me obtožujete, sem šestnajst let, torej mladoletnik, in na se začel braniti, kajti vedel sem, da taborjenju v Bohinju nosim na ra- so poklicali napačno številko, da so bile moje sanje sen pravičnika, da je bil to napačni klic, obdolžitve pa nesporazum, - Biti tako predrzen in se predstavljati za nekaj, kar še zdaleč niste, ker to pač nikoli ne boste, kar pa je vseeno povzročilo nemir, splošno mobilizacijo naše službe, varnostne javljena je v lokalnem časopisu in policije in celo vojske ... - Oprostite, tu ni nikakršno povelj- glas v stvo ... - Mi natančno vemo, kdo ste. Imamo vaš osebni opis, fotografije in podatke, ki sodijo zraven. Kompletni človek me je zbudil iz mirnega •dosje ... šaL Ta ju službem pogo- vor. - Ste našli mojo izgubljeno osebno predstavil. Zjutraj bo vse videti, kot izkaznico? Odd^tUl sem (li. Pred tnused sem jo izgubil bb javneni mestu, vendar nisem HUtgul ugoLUvEti v ketBrem lokalu = Dfžiiv Ijtui, prPirtmo, da se ne šalite kn ne icbi-[atp nabcnlh dvoiimfiih - Sredi noči? Vi niste normalni. To je protizakonito poseganje v zasebnost. - Vi nimate zasebnega . življenja, vi ste se mu namenoma odrekli. - Ne spominjam se ... - Nikar se ne pretvarjajte, ker s svojo dvojno vlogo ne boste uspeli. - Kakšno dvojno vlogo? - To zanima tudi nas. Kako ste prišli na to per-fidno misel, da igrate dve vlogi, ne da bi nas o tem obvestili? Danes namreč ni čas za imitacijo živ-Ijenja. - Kakšno dvojno vlogo? sem ponovil vpra- | sanje, kajti vsak človek I ]m^^ nedotakljiv košček I intimnega življenja, za- I trpan s sanjarjenji, da je I zelo bogat, da vozi naj- I dražje avtomobile, da I ženske kar same od sebe I prihajajo in se .slado- | strastno mečejo v objem - Natančno smo rekonstruirali vašo fotografijo, v Stubiških toplicah zaslišali osebje, vseh trinajst medicinskih sester, m ugotovili, da ste priznali, kdo ste, da ste se zapletli v pogovor in odigrali dvojno vlogo brez našega znanja, da ste bili na rehabilitaciji kot predsednik in ne kot navaden upokojenec ... - Čakajte, čakajte, čakajte ... sem ustavljal nočni plaz besed. Postalo mi je vroče. Dlan, s katero sem držal slušalko, se mi je začela potiti. - A lahko razčlenimo obtožbo po vrsti, kot se lušči grah ... Za kakšno fotografijo gre? Jaz se izredno nerad fotografiram, kajti vedno sem slutil. Nočni pogovor da je lahko fotografija nevaren dokazni material za izsiljevanje ... Torej, ponavljam, za kakšno fotografijo gre? - Ne vemo še natančno, samo slutimo. Mogoče je fotografija i tentična, mogoče je fotomontaža. av- Pomolčal sem. Sen se je spreminjal v resničnost. In ta resničnost je bila črna. Sedel sem ob postelji, naslonjen na visoko knjižno polico, in se objavili fotografije, na kateri imam menih sedanjega predsednika države ... Zamahnil sem z roko: to ni bila fotomontaža, sicer mi je ne bi med neko neprijetno hišno preiskavo zaplenili in mi je niso nikoli vrnili... - Kakšna fotomontaža? - To bi tudi mi radi vedeli ... Ob- otrpnili smo, ko smo jo videli, je rekel množici na drugi strani ne vidne žice. Spomnil sem se, prešinilo me je -saj sploh ne vem, s kom govorim; počitniškega spanca in se sploh ni da sem divje sanjal ... - Oprostite, kdo ste, da me sredi noči zbujate iz mirnega počitniškega spanca? Na drugi strani žice je nastala drobna tišina, ko da se telefonski glas posvetuje z drugimi nevidnimi glasovi, vsi skupaj pa so se odločili, da mi pokvarijo noč, dan pa spremenijo v razmišljanje o političnem intrigantstvu in liberalnem ateizmu. - Ste še vedno pri slušalki? - Žal je nisem odložil, čeprav nameravam. - Storili boste, kar bomo zahtevali od vas. - O, kje pa mislite, da živimo? To je pravna država! Na drugi strani sem zaslišal cinični smeh. - Pred nami je obsežno besedilo z vašo sliko. Na njej pa niste samo vi... - ... če sem se že slikal, potem sem se vedno slikal v dobri družbi. Imam nekaj imenitnih fotografij s češkim, slovenskim predsednikom ... - ... saj za to gre. Na fotografiji ste s predsednikom, ki ga želimo identificirati. Osupnil sem. Identificirati? Koga? Zakaj? Identificirajo se v glavnem zločinci, žrtve ... pa ja ni spet kdo umrl? - Na fotografiji sta dva predsednika. Eden je pravi, drugi pa ni... Oba sta si namreč zelo podobna. - In zaradi tega ste me zbudili? - Da. Ker eden od teh predsednikov ste vi. Zasmejal sem se - Jaz nisem noben predsednik. - To bomo še videli! - Grozite? - Samo opozarjamo. Kličemo vas, ker bomo prišli k vam in vas identificirali. - Ne morete. Potujem. - Nikamor ne boste potovali. Nadzorujemo vas. - Imam mogoče telesno stražo, ne da bi vedel? - Ničesar nimate. Niti alibija ne. Če je res, kar se vam je pripetilo v toplicah, boste nasankati. Veste, da vas je eden od starih Zagorcev identificiral? Saj vam je rekel, da ste Franček, mar ne? Drugi dan vas je vprašal, kako bo na volitvah. Odgovorili ste mu, da tokrat Franček najbrž ne bo zmagal... Človek toliko, da ni zgubil vere v svbjega predsednika. In za to boste odgovarjali. - Čimdlje se pogovarjamo, manj vas razumem. - Človek božji, morah ste reči, da ste to, kar ste, predsednikov dvojnik ter vlogo odigrati do konca. Vi ste njegov dvojnik, vendar mislite in se obnašate drugače od originala. Zato prihajamo k vam, da prekinemo vaše sprenevedanje, dvojno moralo ... Skratka, spremenili vam bomo osebni opis. - Kakšen osebni opis? - Naredili vam bomo brezplačno plastično operacijo. - Meni? Zakaj pa ne njemu? - Spremenili vas bomo v nekaj tretjega, naredili vam bomo usta na zadrgo, da ne boste več čvekali tja v tri dni... Slušalka mi je padla iz rok. V bistvu je bila to debela knjiga, ki sem jo zvečer površno porinil na polico, zdaj pa mi je padla na obraz, mi prerezala ustnico ter tako spremenila za nekaj časa moj »osebni opis«. So pač knjige, ki človeka streznijo, mu vrnejo smisel za res- ničnost in spremenijo njegovo duhovnost. (V mojem primeru celo zuna- njost.) Branko Some n I Pen VESTNIK se avgust '99 Penova press agencija je nedavno izvedela iz dobro obveščenih krogov, da se je mudil prejšnji mesec ob Blaguškem jezeru znameniti alpski smučar Marc Giraldelli. Opazili naj bi ga nekateri takratni kopalci. Z zanimanjem si je ogledoval jezero in njegovo okolico in si nekaj pisal ter skiciral v zajetno beležko. Giraldelli se je pred leti že zanimal za najem Blaguškega jezera Romanje k Mariji' Znanilci nekdanjega Dogma katoliške Cerkve, da je bila ljudi različni. Prav gotovo pa je bilo Jezusova mati Marija vzeta v nebo z dušo in telesom, je bila sicer pos- največ takih, ki so šli, da bi poglobili svojo vero, se priporočili Mariji, prejeli Naš pokrajinski tednik Vestnik je sredi devetdesetih tet obsežno poročal, da je znameniti alpski smučar Marc Giraldelli zelo zagret, da bi vzel v najem Blaguško jezero. Gre za petičnega Avstrijca, ki je smučal za Avstrijo in pozneje za Luksemburg, Po njegovem nedavnem, skoraj skrivnostnem sprehodu okoli Blaguškega jezera in po risanju v beležnico je domnevati, da se bo moida kmalu priselil na območje občine Sv, Jurij ob Ščavnici. ki se bo zaradi tega še vedno dokaj popularnega aipskega smučarja otresla anonimnosti. namestili lesene table z imeni dreves. Okolje bo tako primerno tudi za naravovarstvene oziroma botanične strokovne ekskurzije. Namesto skromnega bifeja razkošen hotel Eden od kopalcev je čim hitrejšemu napredku na vseh področjih. Domnevati je, da je tudi to del te prizadevnosti. Sicer pa se je ob tem dejstvu vredno zamisliti. Ob realizaciji opisane domneve bodo za kopalce ob Blaguškem jezeru nastopili drugačni časi. Zdaj se kopajo zastonj, če pa bo jezero so- opazil, da si je domnevni dobno urejeno, se bo pla- Giraldelli skiciral v be- čevalo vstopnino. Razu- ležnico nekakšno poslop- mljivo pa je, da brez do- je. Obrnjen je bil v smeri, hodka ni mogoče vlagati v kjer zdaj stoji v gozdni nadaljnje novosti ob vodi. senci preprost bife. Kopalec je povedal, da je šlo Predvidena celo verjetno za idejni projekt obalna straža hotelskega poslopja, ki ga je Marc v beležki izjemno Domnevati je, da bo morebitni najemnik jezera spretnougnezdd med kro- uvedel tako imenovano Znameniti alpski smučar Marc Giraldelli SC spet zanima za Blaguško jezero !? - Ali čaka Blaguško jezero pomemben turistični razcvet? Tekst in foto: EKEC tavljena v petdesetih letih tega stoletja, zakramet sv. obhajha ... dejansko pa jo častijo že stoletja. Na Tako imenovana duhovna obnova se Slovenskem je Mariji posvečenih je začela že v četrtek s celodnevnim največ cerkva. V Pomurju imamo čaščenjem oziroma klečanjem pred cerkve, posvečene Mariji Vnebovzeti: Najsvetejšim; v petek je bilo srečanje v Apačah, pri Gradu in v Turnišču. Vse tri so romarske. mladih zakoncev, v soboto srečanje starejših zakoncev pa mladine, nato Pisatelj Starin železnih ino salajskih pa celonočno bedenje s polnočno Slovenov Jožef Košič piše, da so že od nekdaj prihajali k Mariji No pustini mašo. V noči s sobote na nedeljo (ko sem (Turnišče) romarji s Štajerskega, podpisani doma spančkal!) pa je Hrvaškega in Madžarskega ter govo- priromalo (kot v nekdanjih starih rili o čudežnih ozdravljenjih različnih časih) v Turnišče kar nekaj skupin boleznih na Marijino prošnjo. Med ।----------------=r—t-------------— vdanimi romarji naj bi bil tudi Nikola I Banffy, slavonski ban, ki je pred praznikom Marijinega vnebovzetja L (15. avgust) pešačil iz Lendave v | Turnišče in tam prejel zakramente. Pri Radmožancih je menda dal celo posekati del gozda, da je tako nastala pot -bližnjica. Poimenovali so jo banska pot, naselje, ki je tam nastalo, pa Banuta. Nekoč, ko ni bilo veliko prevoznih sredstev, so ljudje romali k Mariji Na pustini - peš. Praviloma so šli v skupinah oziroma v procesijah, spredaj so nosili križ, med potjo so moliti ' in tudi peti. V novejšem času pešačijo ; . k Mariji Pod logom le še domačini in okoličani, pa še ti predvsem zato, da ne bi še sami delali gneče. Sodobni obiskovalci velike meše v Turnišču se vozijo z avtomobili'. Še dobro, da so na praznični dan zaprli cesto, ki pelje mimo cerkve, in promet preusmerili. Tudi parkirišča so bila okrog Turnišča A I.' iii Si .1 1 ti I 'I K I Mirko Zver iz Lipe je vsakoletni romar, j _ razen ko je bil v tujini. Nekoč je hodil v in ne v centru. Tudi letos je bila izredno procesiji, zdaj pa sta se z ženo pripeljala velika gneča. Seveda so (bili) interesi s kolesi. V TUrnis^ fe pešačil tudi ban Nikola Banffy I I I I Ureditev jezera in okolice Po pisanju Vestnika in po pripovedih domačinov, ki se spominjajo prvih pogovorov o najemu Blaguškega jezera, ki so potekali sredi devetdesetih let, je sklepati, da bo dal novi najemnik še polepšati jezersko obalo. Predvideno je nasutje velikih količin čistega gramoza in mivke. Uredili naj bi det obale za priveze čolnov, za shranjevanje opreme za deskanje, za pedaline in za druge naprave za vodne športe. Govorilo se je tudi o ureditvi in poznejšem skrbnem vzdrževanju sprehajalnih poti skozi okoliške gozdiče. Na tem področju so sicer že precej storili domači turistični delavci, ki so ob drevesih šnje tamkajšnjih dreves. Dejstvo, da je alpski smučar hodil ob jezeru brez tamkajšnjega občinskega spremstva, da misliti. Domnevamo, da želi zdaj pripraviti nove, bolj dorečene projekte, kot jih je predstavil pred leti, in se z njimi ponovno oglasiti na Občini Sv. Jurij ter zaprositi za sklenitev najemne pogodbe za naslednjih 99 let. Evropa nam želi pomagati Skoraj skrivnosten obisk svetovno znanega alpskega smučarja ob Blaguškem jezeru lahko daje tamkajšnjemu prebivalstvu upanje za odprtje novih delovnih mest. Splošno znano je, da nam želi Evropa pomagati k obalno stražo, ki nam je znana iz tako poimenovane televizijske nadaljevanke, Dejstvo je namreč, da tukaj prihaja do pogostih utopitev kopalcev, s pomočjo obalne straže pa bi se utapljajočim ponudila hitra pomoč. Naloga obalne straže naj bi bila tudi preventivna dejavnost. Organizirala naj bi plavalne tečaje za vse starostne skupine prebivalstva Prlekije, Slovenskih .goric in Štajercev nasploh, Pd vsem opisanem je domnevati, da čaka Blaguško jezero pomemben turistični razcvet. Pričakovati je, da se bodo tukaj ustavljali tudi številni turisti iz različnih koncev Evrope. Skozi bližnji Grabonoš bo namreč vodila nova avtocesta... 1 I * L J, i I Tufrtišče I i 1 Cesta, ki pelje mimo cerkve, je bila zaprta za promet, zato je kakih 15.000 obiskovalcev vendarle nekoliko romalo, saj so nekateri morali prehoditi od jeklenega konjička do cerkve več sto metrov. J 1 t 1 VESTNIK 57 Pen avgust '99 ♦ I ■i' f II Pod logom romanja v procesijah Cerkev Marije Vnebovzete, ljudsko: Marije Pod logom je bila odprta pred praznikom vso noč. Kot nekoč, ko še ni bilo toliko prevoznih sredstev, je prišlo nekaj organiziranih romarjev - peš - v procesijah. » ♦ ■ 1?; Mi i f I / ijiŽ A 3 vernikov, na primer procesija iz B bekuf.skc/upmjc. kj s9„uu^lLs.šeboj. I lučke in bakle. To je znak, da se spet I vračajo »stari časi«, ko bodo romarji E resnično romarji - ljudje, ki bodo za g pol vložili nekaj napora. Za prave romarje pa smemo šteti tudi posameznike ali družine, ki so individualno pešačili iz bolj oddaljenih krajev. Verjetno je nočno romanje poseben čar in prihodnje leto, če bom živ in zdrav, kot pravimo, bom vse storil, da bom premagal spanec. V nedeljo, ko se je zvrstilo več maš, osrednja slovesnost pa je bila ob deseti uri, sem srečal kar nekaj ljudi, za katere sem menil, da so šele sedaj po spremembi sistema prišli k Mariji Vnebovzeti. Nekaj sem jih tudi »ošvrknil«, češ zdaj pa si upaš, prej pa ne. ’ Nekaj njih me je »zabilo«, češ da so J^aža Matko je bila letos prvič pri Mariji ^Otl logom in prisluhnila božji besedi ' i Madžarskem jeziku. Še bo romala. prihajali tudi »tedaj«. Naredil sem tudi malo anketo. Mirko ,1 f- Zver, star 72 let, iz Lipe je povedal, da je vsako leto, odkar je na svetu, obiskal Marijino cerkev v Turnišču, razen ko ■ je bil na delu v Avstriji. Tokrat sta se z I ženo pripeljala s kolesi. Ko pa bi bila I mlajša, bi se pridružila beltinski v procesiji. Žuža Matko iz Gornjega Lakoša pa je bila letos prvič v Turnišču, Pripeljala se je v avtu skupaj so sosedo Julijo Mod. nagovorila pa jo je Irena Kepe, Ženske so bile pri madžarski maši, ki jo je daroval dobrovniški župnik Franc » I > k Režonja, pozneje pa so se sprehodile med stojnicami. Bilo je lepo in pri- I , hodnje leto bo spel šla. Pravi romar pa je bn Jože Lope n iz Dokležovja. Pa ne samo on! Tudi njegova družina in se ■______M.- Lopert je s svojo družino dniki pešačil iz Dokležovja v Turniš® J"® Ure in prav toliko spel nazaj. Pravi •^»Marjii in so- nekaj sorodnikov. Na pot so krenili v nedeljo ob šestih zjutraj, v Turnišče pa so pripešačili okrog devetih - dovolj zgodaj, da niso zamudili osrednje maše, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Lojze Uran Tudi nazaj domov so šli peš in tudi tedaj so si med potjo okrepčali malo oddahnili: posedli in se ŠTEFAN L. SOBOČAN Bradavico zdrgni z omelom in je ne bo več, so verjeli naši predniki. A kaj, ko mnogo koristnih stvari, ki so imele v življenju naših prednikov posebno vlogo, izginja. Vedno manj ljudi ve za omelo, vrsto metle, ki je veljalo za uporabno in bajno reč. Prvotna omela so spletali iz travte, a kmalu so jo nadomestili z ustreznejšim koruznim ličjem. Ker v današnjem času koruze ne obirajo več ročno, je vedno manj bilja in tako je tudi omel le za vzorec. Vseeno pa nekatere skrbne gospodinje v okolici Lendave, kjer se v krušnih pečeh zlatijo neponovljivi krhki pereči, vsako jesen naberejo zajeten šop ličja za nekaj omel. Pri Vidovih na Kapci je za izdelavo omel odgovoren gospodar Jani. Za začetek poišče debelejšo na vrhu razvejeno palico in nato koruzno ličje namoči, da se pozneje lepo prileže. Skrivnost dobrega omela je v tem, da ličje z vrhom vedno privežejo na palico, ker so čvrsti spodnji deli učinkovitejši pri pometanju. To je pomembno, kajti preden vložijo v krušno peč lepo vlogo. Z vročim omelom so udrihali po otroku, ki je močil posteljo, odganjalo pa je tudi uroke. Bradavico najbolj učinkovito odpraviš tako, da jo zdrgneš z omelom, boleči želodec pa takoj ozdraviš, če nanj položiš toplo omelo - so verjeli naši predniki in pogosto uporabljali te metode ljudskega zdravilstva. Ob hudi uri - grmenju in bliskanju - so gospodinje v Šalovcih omela zmetala na dvorišče, da bi tako odvrnile nesrečo. Omelo je dobri duh, varuh domačega ognjišča, saj je vedno v njegovi bližini. Po ljudskem verovanju je pomemben pripomoček čarovniške kuhinje, uporaben za čaranje ali za odganjanje zla, V Radmožancih je kočijaž, preden je odpeljal mladoporočenca na poroko, v kuhinji pohodil omelo in Bradavico zdrgni z omelom • v >1 s L)' * St’**- 4'^ Ib I M» - 11 ’ S I rt/ I' I M 1^. '5'’V- -J »v s t c. 4v '11 ii. 4 ’ J' * >' . . iJ i' 1^ ■ v l*> 3 K # . v .r • i '..^1 • l * ■ I ■ - ■fiJt" F ’.‘l« F,*>' k v *• r 'L*- ....., iščoči' Jani Vida iz Kapce letno izdela za domačo uporabo tudi po šest omel. V šali rad poudarja, da omelo res odganja največje zlo, saj ljudje niso lačni, ko so pereči na mizi. Krhke in obenem zlato rumene pereče pa spečeš v dobro pometeni, pravšnje zakurjeni domači krušni peči. oblikovane pereče ali hlebce, z omelom odstranijo pepel. Madžarska beseda pemet je slovanska izposojenka in pomeni pometati. Omelo rabi v današnjem času le za pometanje krušne peči, vendar je imelo v ljudskem izročilu še ne dolgo nazaj še drugo pomembno iztrgal bilje ter ga skril v škornje, da bi ju obvaroval zla. Ob lucinju in drugih čarovniških dneh so žensko, ki je po verovanju v določenih dneh prinašala nesrečo, če je prišla k hiši, odganjali z omelom. Ella Pivar I avgust '99 po Pen tepanjc VESTNIK 58 IGOR ZRINSKI je pogumen fant, ki se posebej dobro počuti med r— I nebom in zemljo - v akrobatskem letalu. Tekmuje in dosega odlične rezultate, je nepogrešljiv organizator pri vseh projektih soboškega aerokluba, in če karkoli potrebujete na letališču v Rakičanu, poiščite Igorja. Za Pen pa se je v prostem času razgledal po Češki , in Čehih. Dežela, kjer se splača I etos je bilo v času od 3. do 10. julija prvenstvo v akrobatskem letenju na Češkem, v' Mnichovem Hradištu. Prav takšno, kot je bilo lani pri nas v Murski Soboti, le da je bilo tokrat svetovno prvenstvo. Prav takšno, no ja, po rangu torej celo višje, a po drugem ... Nismo sicer šteli, a prestregli smo vsaj kakih sto komplimentov in nostalgičnih vzdihov o tem, kako smo jih lani prijetno presenetili. Bolj ko se je prvenstvo nadaljevalo, bolj nam je postajalo nerodno ob komičnih zapletih organizatorjev, vendar smo postati pozorni in beležili, kaj je bilo pravzaprav tisto, kar je naredilo tak vtis na druge ekipe. Celo Južnoafričani so hodili okrog nas in spraševali, kje je vendar ta Slovenija, češ da vsi govorijo o našem prvenstvu, in obžalovali, I da so pač v Afriki. Mesto Murska Sobota in domači organizatorji smo skratka gostoljubnost ' vzpostavili kot del visoko kvalitetnega organizacijskega in namestitvenega standarda. Poleg I, 4 A'.'t ll vseh ISO-standardov in priznanj, s katerimi evropska združenja nagrajujejo obmur-' ska podjetja in inštitucije (Po-i krajinski muzej), smo evropsko oz. svetovno primerljivi I tudi v Aeroklubu Murska Sol bota. Ameriška tekmovalna ekipa je vzela priporočilo čeških organizatorjev, da naj se reprezentance same oskrbijo s svojimi zastavami in himnami, dobesedno in se v svojo kar zavila. Z obrednim ovijanjem zastave XXL in Bradfordom Langom, edinim temnopoltim tekmovalcem, so vnesli kanček dobrohotne radovednosti in spogledljivostl. Uradni rezultati slovenskega državnega zastopstva v sestavi: nemška Extra 230, angleški Rover 416 Sli in slovenski tekmovalci Jože j Černič, Peter Podlunšek in Igor ■*ii p Zrinskl - Rover odlično, Extra prav dobro in akrobati komaj zadostno. . ■:A;V- ■■ ■ J v lllti I 1 ■IH 7'.' I j N - a M L ■ ti Se je spomnite evropske prvakinje iz Murske Sobote? Za Allo Čekalovo in rusko zbornajo komando je M. Sobota mesto najlepših spominov, ki jih v odlični ruščini spretno pa vztraja pri ponovnih delitvah. veže Alli okoli vratu slovenski tekmovalec Jože Černič. Italijani tokrat na Češko niso prišli kuhat špagetov, temveč tekmovat in predstavit nove tekmovalne majice za obujanje spominov na prijetno bivanje v Prekmurju -Murska, we have a problem (Murska, imamo problem ...j Tak je bil uradni slogan evropskega prvenstva v Murski Soboti in Italijansko tekmovalno ekipo so imeli za najbolj problematično. Za konec pa zgolj dobrohoten namig soboškemu big bandu in pihalni godbi - ko bi se le večkrat predstavili prebivalcem sredi mesta, na ploščadi pred Spomenikom zmage denimo, tako, kot je pihalni orkester popestril vaje sebi, mimoidočim pa izboljšal spomin na bivanje na Češkem. Židovska pokopališča, ki se jih trudijo ohranjati na še tako nemogočih mestih, kot je pod podvozom avtoceste, kažejo na njihov toleranten odnos do skupne preteklosti in potemtakem skupnih pokojnikov, čemur se je povojna prekmurska družba že odpovedala, sedanja slovenska zaklenjeno ograjo, ki jo prvotni lastniki po dena l Ena od številnih podeželskih vil v mestu Turnov za visok# cionalizaciji urejajo za bivanje. Ah ste vedeli, da ima . znameniti dobri vojak Švejk sedaj restavracijo v Karlovyh Varih? No, zdaj veste. Ujeli smo ga med dopoldanskim premorom. V fotografiranje je še privolil, le zgovoren ni bil preveč. i Na vsakega prebivalci mesta pridejo najmanj štirje obiskovalci - na 60 000 prebivalcev 250 OO# obiskovalcev torej, pole? njih pa se ob številnil* termalnih mineralni)* vrelcih zdravi še 85 OO^ zdraviliških gosto’#* J I < 58 F VESTNIK 59 It , v I biti žejen ilo--------- O Čehih v ljudskem pogledu jih poznamo v glavnem kot tiste, ra, ki se vozijo na morje v prenatrpanih škodah in imajo s ilo sabo vse, kar se da, na koncu dopusta pa prodajajo šotore ilo drugo kramo, ki so jo pritovorili s sabo. Imel sem dovolj bg priložnosti, da sem jih spoznal pobliže, in v oči mi je padlo, tli, I ^ako hitro so pripravljeni »šimfati" svoje strokovne kolege >st pustiš k letalu dva češka mehanika zapored, bo drugi eg porabil večino časa za razlago, kako prvi ne zna. Tako, J.j, za Slovence je značilna »faušija«, za Cehe pa »simfarija«. ka ir-*o-in-ivi io- r po Pen tepanje •* * *■ ...........-< J...-* avgust '99 t Čeprav moram reči, da so na svoje tehnične dosežke še kar ponosni. Kritik, tudi šaljivih, na račun njihove tehnike ne bodo razumeli niti kot slabo šalo. Piva kot še ene češke znamenitosti niti nisem poskušal kritizirati zato namreč m hllo utemeljenih razlogov. To je zares na nivoju, in to za deset odstotkov cene, ki jo ima pri nas, Torej je Češka pravi kraj, kjer se splača biti žejen. s i",-l E Ob koncu prvenstva je nastopila tudi češka akrobatska skupina Sky Box iz Chrudima. Kapo dol, ti so res mojstri. V skupini izvajajo akrobacije, ki jih vojaška letala izvajajo samostojno. Na sliki jih vidimo v natančni in Še malo o njih samih Čeprav sijajni ljudje, ko jih strnjeni formaciji v hrbtnem letu. spoznaš, pa enostavno ne znajo ali pa mogoče še ne znajo imeti odnosa do gosta Natakarji ti s svojim muoeniškim obrazom in špartanskim komuniciranjem ves čas hočejo I vliti občutek krivde, češ ti sediš, jaz pa delam! Če se le da, te bodo razumeli napak in ti prinesli paradižnikovo IV o. solato, čeprav si porabil ves svoj um, da bi naročil kakršnokoli, samo paradižnikove ne. Take stvari se dogajajo po vsej Češki, še najbolj pa v Pragi, kjer so turistov pošteno naveličani. Praga je v zadnjih letih množično najbolj oblegana metropola. Družbeni red so res spremenili, a kot kaže, miselnosti še zlepa ne bodo. Tako bi vam namesto kvalitetne ponudbe zaračunali kar vse mogoče in čez noč obogateli. kjer prodajajo samo knjige, in to po zelo sprejemljivih I cenah. Kaže, da se država zaveda pomena knjig za H izobrazbeni narodni potencial. Čehom sem dolžan še eno I presenetljivo izkušnjo, ki izžareva netipizirano in težje H opredeljivo sožitje češke in zidovske kulture na vsakem I koraku. Kot da bi oboje družila iz trpljenja porojena T medsebojna toleranca. Zato ne preseneča, da je pronicljivi židovski humor kot odgovor na stoletne neprijetne izkušnje z evropsko družbo vključen repertoar suhega češkega humorja. v Ceprav nočem posploševati, se mi vedno znova vsiljuje misel, da smisel za pravi humor razvijejo samo tisti narodi Lu O Češki in etnične skupine, ki vzdržujejo sposobnost smešenja sa- mega sebe, svoje raitologizirane preteklosti, stereotipnih Imajo pa Čehi kar nekaj zavidanja vrednih stvari. Ena ljudskih in verskih običajev ter življenjskih navad. Krasna teh je gotovo njihova arhitektura. Imajo številne lepe lastnost, ki jo tako pogrešam v kulturnem okolju, ka-starejše stavbe, trge in gradove, ki so tudi ustrezno teremu pripadam. Iz tovrstnega načina preživetja je izšel vzdrževani. Novogradnje v glavnem mestu , v katere tudi humor dobrega vojaka Švejka v zapisih anarhista 5? 1'"---------------------------------------------------------------------------------- V aji4Xi investiraiu plovne družbe, in jih projektirajo naj- Jai oslavaHastia, ki se z na videz nedolžnimi U iki m veliko prodornejši arhitekti, brez izjeme štejejo med vrhunske z'* J .'i' tl N r l( ■ iH. .f ■fj Kit k/ ‘»1 v aj lil cs .oi 6« o« il> ik 9« o' 1 I 11 I I f I arhitekturne dosežke 20, stoletja. Izjema so mogoče stavbe, nastale med obema vojnama, kot je recimo kulturni dom sredi sicer čudovitega zdraviliškega mesta Karlovy Vary z nekajstoietno tradicijo, ki se ga na razglednicah tega kraja na vse pretege trudijo skriti. Spodbudne so tudi zelo dobre ceste, ki pa žal niso zalogo skrajno racionaliziranega samoposmeha upira vsakokratni oblasti. Češka družba je svojo solidarnost s preganjanimi izražala z dekreti in dejanji. Že Rudolf IJ. je izdal leta 1609 tolerančni deki'et, ki je zagotavljal sožitje vseh veroizpovedi. Njegove dobre volje in naklonjenosti pa so bili v taistem času, ko je vrhovno posvetno oblast tudi za našo pokrajino izvrševal v Pragi, deležni tudi te I sJ: zmeraj opremljene z obcestnimi tablami čitljive velikosti, jobagioni, svobodni vojaški najemniki iz Prekmurja, Najlepši razgled na najstareiše evropsko drlujočc zd- Prav tako ni noben čudež, če kako tablo za izvoz z natančneje bratje Luthar, svobodnjaki iz Sebeborec, ki ravilišče Karlovy Vary iz leta 1350 se ponuja seveda z np-' jih je leta 1596 uvrstil med ogrske plemenitaše ha. Poimenovali so ga po ustanovitelju Karlu IV.. ce.sarin avtoceste preraste bujno rastlinje, vi se pa-pozneje ne morete načuditi, kako ste ga lahko zgrešili Ob cestah se po vsej Češki pojavljajo rumene table z napisom. »Alkohol \^aše auto ridit ne umi!« V prevodu: »Alkohol ne zna voziti 'našega avtomobila!« To vsekakor pove več o Čehih kot o čeških cestah. Še podatek, od voznikov pričakujejo 0,0 promila. Zato pa do sedaj še nisem srečal bolj načitanega in Ker Slovenci, še posebej Prekmurci, le stežka gojimo kakršnokoli sovražno čustvo do tujcev, prej do naših sosedov doma, pa ne pomišljamo dosti, ko .-------V^UCk z, '0'" v vviu vuou dvomite! Lahko iščete pomoč pri starejši osebi ali osebi, ki izogibajo ekstremnim športom ali delu, kjer so možne hujše ima avtoriteto. Trenutno čas ni primeren za obnovo ali poškodbe, V ljubezni se stvari urejajo, ravno tako v dru-začetek večjih del. ž inske m krogu. RAK ečina rakov trenutno razmišlja o J (^.VI.-22. VII.) . , w ucina raKOv irenuino j teh načrtov, ki so * dela precej smele načrte. Do UP „ treba počakati še neliai še do nedavnega dokaj realm, " . pg^sedajte vec. Selo , časa. Osebam, ki veliko obl)ul>l)ftio, bi jih morah v dr utri u,, .......In ..redit! SIva , y drugi dekadi Vam bo uspelo ured'b veliko sporov ~ Z'davnaj. V ljubezni začetek strasti ijI’ ze P^n P DEVICA J (23. VIII. - 22. IX.) .oslednje dneve septembra boste preživeli dokaj brezskrbno, vendar se morate zdaj držati rokov in obveznosti, V sredini meseca bodite previdni v prometu in pazite na zdravje. Device, nagnjene k nervozi in KOZOROG (22. XII. - 20.1.) o se boste odločili, začnite vztrajati pri resnici. Začnite z novim načinom osvajanja. Sprejmite povabilo. Spomnite se napake iz preteklosti in jo poskušajte popraviti. Trenutno ni čas za večji zaslužek, zato bodite previdni pri tro- - ------------- kJVUllC pltJVlUIlI ptl IrO prepirom, bodo imele kmalu svoj dan, Ce boste blagi, šenju. Kmalu se bo pokazalo, da ste sposobni za nekaj bolj diplomatski in taktični, se boste lahko znebili neke r— ----------- ., neprijetnosti Potrebne so nekatere spremembe. šega. Okrog znancev in prijateljev se bodo širile govorice Ne sodelujte! N TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) e pozabljajte! Sicer boste imeli v tem.obdobju kar nekaj sreče, saj se bo neka zadeva razrešila brez vas vendar v vaše dobro. Na poslovnem področju se bodo stvari dobro razvijale, čeprav sami s tem ne boste O VODNAR (21.1. - 19. II.) bdobje vroče, hladno Iz navdušenja v razočaranje ________________________________________ J A & J in nazaj. Pomembno je, da delate. Uspeh naj vas ne uspava, poraz naj vam ne vzame volje Stvari se namreč razvijajo povsem normalno. V hiši zna biti dokaj napeto, zunaj precej umirjeno. Pazite, kaj govorite. Partner ima lahko _1 - - - zadovoljni. Finančne stvari ne bodo več tako katastrofalne drugačen tempo, to naj vas ne moti.' Problem nekoga pa tudi idealne^ ne. Ljubezen: m nujno, da takoj vse vaši soseski je njegov problem in ne vaši ® pokažete. Z e v ! ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) nekaj časa ste pod vplivom pozitivne energije pa tudi pod stresom, zato je dobro, da se ne ustavljate pred ovirami. Stvari ne gredo povsod kot bi bilo treba Treba jih bo urediti, zato se pripravite na večji napor. To bi se znalo zgoditi med 11 in 19. septembrom. Sicer pa se vam osnovna linija dviga, tako da bo imelo vaše življenje v tem obdobju več dobrega kot slabega. K T RIBI (20. II. - 20. III.) ,ar veliko načrtov se je nabralo v vaši glavi. Prihaja primeren čas, da jih boste lahko realizirali. Poslov ne zanemarjajte. Čas je, da bližnjim pokažete nekoliko razumevanja. Neko novo poznanstvo vam po precej spremenilo pogled na svet. Trenutni čas ni primeren za velika vlaganja ali tveganja. Mogoča je romanca v delovnem okolju. Pri prehrani bodite zmerni. Pen kratko rečnno, Vestnlkova mesečna priloe-a „ naravnim mesečnim i"'' z Imenom In [xda)a ga. Fod^ehe za jnfonniran)e.Odgovorm urednik matičnega časopisa )e Janko Vot^k, Uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rltuper tn Irma Benko. ObUkuJo ga Endre Gonlčr, za fotografije skrbita Nataša Juhnov In Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri, ^čunalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n avgust '99 Pen VESTNIK 62 Barbra • bo vložila v viagro i Cene za vstopnice na koncert Barbre Strei-sand, ki ga bo te dni imela v Las Vegasu, se bodo gibale med 500 in 2500 dolarji. Babs bo zaslužila kar čedno vsotico. Kam bo vložila ta denar, pa se še ne ve. Govori se, da namerava kupiti delnice firme, ki je lastnica recepta za viagro. Za Barbro govorijo, da nima samo lepega glasu, ampak tudi dober nos, ki ve, kam je treba vložiti denar. Pri nas smo na viagro že skorajda pozabili, Barbra pa očitno ne... je Vanessa Gleason, doma iz San Diega v Kaliforniji. 31. avgusta bo napolnila Ir okroglih 20 let. Občuduje lepo kožo, rada se kopa gola v oceanu in uživa v seksu na plaži. Vsaj enkrat želi potovati v Indijo. »Prvih šestnajst let so me zanimali samo konji. Zadnja štiri leta pa ugotavljam, da so na svetu tudi druge zanimive reči,< pravi Vanessa in upam, da se bralci Pena z njo strinjajo. Cindy postala mamica Sharon gola prostovoljno Zaradi radodarne Sharon Stone se lahko zgodi, da bo režiser Albert Brooks z novo komedijo The Muse požel večji uspeh, kot si je mislil. V neki sceni, kjer deli Sharon posteljo z režiserjevo soprogo Andie Mac Dovel, je igralka sama predlagala, da bo namesto v svileni pižami ta prizor odigrala gola. Seveda režiser proti takemu predlogu ni imel nič proti. Zakaj je Sharon to predlagala in za to nič računala, pa ve samo ona. I' I ■I Top manekenka Cindy Craford je postala mamica. Soprogu i * Randeju Gerberu je rodila sina z imenom Presley Walker Gerber,' • Cindy se je pred časom ločila od Richarda Gereja zato, ker le-ta, •, ni hotel imeti otrok. Zdaj si je premislil, saj se že ve, da je njegova • * punca Carey Lowell noseča in da bo njun otrok privekal na svet * v sredini januarja. Mali Presley je že postal znan, saj se je na « neki način celo pojavil na naslovnici. Ko je bila v sedmem mesecu * nosečnosti, se je dala Cindy slikati za ameriški Magazin W. • Bo Eddi plačal? Eden najbolj znanih in tudi najbolje plačanih ameriških komikov Eddi Mur-phy ima možnost, da se znajde na sodišču in plača lepo kazen oziroma odškodnino. Toži ga tonski snemalec Martin Bolger, ki trdi, da je dobil ob snemanju najnovejšega Murphyjevega filma trajne poškodbe sluha. Po njegovih besedah naj bi Eddie streljal z revolverjem blizu mikrofona tudi takrat, ko to ni bilo v scenariju. Snemalec na to streljanje ni bil pripravljen in trdi, da ima zdaj poškodovan bobnič, ki ima hude posledice za njegov poklic. Mur-phy vse zanika, zadnjo besedo pa bo imelo sodišče. J I H 1! Travolta bi rad v vesolje »Moja največja Želja je, da postanem prvi igralec astronavt,« je sporočil ameriški agenciji NASA znani igralec John Travolta. Pripravljen je celo shujšati za 11 kilogramov, da bi dosegel težo, ki je za njegovo višino predpisana astronavtom. NASA njegove žeje Še ni komentirala, Travolta pa se kar veliko giblje po zraku. Ima namreč kar tri letala in še letos namerava z enim od njih obkrožiti zemljo. ■•■je' • .... t meseca t Brooke in Andre ponovno skupaj Samo dobri trije meseci so minili od ločitve in spet ju vidijo skupaj. Andre Agassi (29) in lepa, vendar pet let starejša Brooke Shields ne moreta biti drug brez drugega. Ne samo to. Zdaj ugotavljajo, da je na junijskem wibledonskem turnirju Andre izgubil finale s Samprasom samo zaradi svoje nove stare ljubeznt Na dan je prišlo, da so ju tisto noč pred finalom videli skupaj v elitni londonski restavraciji The Ivy in da nista pila samo kokakole, ampak je bilo v kozarcih marsikaj močnega. V hotelsko sobo sta se vrnila okrog pol dveh po polnoči. Naslednji dan je bil poraz s Samprasom neizbežen. »Najin zakon so uničile najine kariere, ljubezni pa niso mogle uničiti,« pravi Andre, »Ločitev je bila zame pravi šok. Zdaj, ko sva spet skupaj, sem neizmerno srečna,« pravi Brooke. ... in bosta živela, dokler ne bosta umrla. Agassi in soproga pred ločitvijo. $ Z r, i ■1 Brooke prihaja h* stadion gledat fin^' le. Za njo je naporh^ noč P©n rockregerep avgust ’99 J2 VESTNIK €3 I ll F i' 4- I n - Ne bodi | sam Sanja Mlinar, pevka iz Velenja. je do sedaj izdelala štiri samostojne projekte in posnela dve kompaktni plošči. Zadnja z naslovom Pokaži mi pot je kombinacija dance glasbe in balad. Takšna je tudi njena nova skladba Čutim te, katere avtor glasbe, teksta in aranžmaja je Martin Lesjak. S to skladbo se je Sanja predstavila v oddajah Orion in Zoom. V tem letu je eden od Sanjinih uspehov uvrstitev na EMO '99 skupaj z Damjano Go-lavšek in Ireno Vrčkovnik s skladbo Igra je končana. Največji uspeh za Sanjo pa je nedvomno pravkar posneta skladba Ne bodi sam, katere avtorica je sama. Besedilo jč prispeval Marjan Kukovec, aranžma in instrumentalno izvedbo pa Bojan Zuljan. Jeseni se Sanja namerava vpisati na glasbeno akademijo (študij klavirja), takrat pa bo tudi začela z delom pri novem petem projektu. tudi svoj novi fan club, ki ga vodi mlada Martina Vrhovec iz Ljubljane, Sanja ima .-- , FAN CLUB - SANJA MLINAR, Pod jezom 5, 1000 Ljubljana. NUŠA DERENDA Po pripovedovanju staršev naj bi jo že kot I 2-letno f postavili na stol ali ■ mizo, kjer je z velikim veseljem prepevala. To ji je ostalo še do danes, I saj, kot v šali rada . pravi, na 11 živih nastopih še L fj s Vedno včasih skoči na mizo in Zapoje! Skratka, že ’ Nušino otroštvo je bilo povezano z glasbo in hastopi, ' Obiskovala nižjo glasbeno šolo. V A l “v osnovni šoli 80 je priključila skupini mladih glasbenikov in tako že zelo zgo aj Zašla v vode zabavništva. j Ko je začela hoditi v srednjo šolo. Je v ^Itupini Novi prijatelji prepevala ce P®4 let. Tam je spoznala tudi svojega ' hioža Frenka. Potem se je začelo I Sodelovanje s skupino Karavan 's, s katero se je mudila predvsem v tuji ■ A^sako leto so prevozili po sto tisoč 'kilometrov in prekrižarili celo Evropo, •i?« P Nuša in Frenk pravita, da bi si brez pomoči obeh starih mam zelo težko privoščila takšno glasbeno kariero in potepanja. To glasbeno leto se je malo podaljšalo in se zavleklo vse do takrat, ko je Nuša pričakovala drugega otroka. Nato sta z možem ustanovila novo glasbeno skupino Happy I I I •dvakrat pa HO bdi povabljeni celo v Potem sta se zakonca odločila- pa nO 'Ja je čas ra novega družinskega člana rodil se je Matevž. Že mesec in pol rojstvu Matevža so se odpravili v ^^mčijo. Hour, ki igra samo v Sloveniji. Zelo odmeven in velik uspeh je bila zmaga v oddaji Orion novembra 1998, kjer je zapela skladbo Vzemi me veter, ki jo je napisala njena dobra prijateljica, odlična pevka in avtorica Majda Arh. Z zmago si je prislužila snemanje prvega videospota. Seveda ne smemo pozabit) letošnje EME, kjer je sode- lovala s pesmijo Nekaj lepega je v meni. Uvrstitev res ni bila najboljša, vendar si pevka šteje v veliko čast, da se je udeležila tako prestižne glasbene prireditve. Pred vami je debitantski album Nuše Derende Vzemi me veter, ki smo se ga vsi razveselili, saj smo prepričani, da Nuše nikakor ne bo vzel veter. I • Kako so vam všeč Moderne sirene? Oglejte si jih v najnovejšem videospotu skupine Kings-ton, ki 30 ga snemali na razUčnih prizoriščih po Ljubljani. Nato so v studiu dodali še grafične trike, tako da zabave ne manjka. Skladba Moderne sirene je tipična uspešnica Kingstonov, narejena v lenobno zibajočih ritmih kot nalašč za podaljšanje lenobnega poletja. • Končno je konec počitnic, bodo rekli vsi, ki prisegajo na skupino Nude, Fantje se namreč pospešeno pripravljajo na jesensko turnejo, ki so jo poimenovali Iz pekla v raj. Upajmo, da so si čez poletje nabrali dovolj energije za tako dolgo pot. • Zoran Predin je očitno v fazi obnavljanja. Ko je pred dnevi končal z obnavljanjem stanovanja, ki ga je, mimogrede, zelo utrudilo (koga ne?), se je odločil, da bo obnovil še svoje znanje francoščine. Odločil se je. da bo sam pisal besedila za svoj novi projekt šansonov, in to seveda v pristnem šan-sonskem jeziku - francoščini. • Sive ceste so skupino Panda pripeljale do zmage na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca, pevko Suzano pa do neizmernega veselja. To je že druga njihova zmaga na tem festivalu in skupini je dala zagon za nov projekt. Tako lahko jeseni pričakujemo njihov album ter najverjetneje tudi videospot. J • Kdo bo tebi zizike majal je uspešnica skupine Frajkinclari. Mest-no-vaška skupina mora to narečno skladbo s šaljivo vsebino na svojih nastopih ponavljati tudi do 5-krat na večer. Tako se fantom sploh ne zdi pomembno, da so skladbo prepovedali na radiu Ognjišče. MARIJAN NOVINA se predstavlja I Pri desetih letih je začel igrati klavir v glasbeni šoli, doma pa je z bratom Borutom in očetom Marijanom že nastopal v družinskem triu Novina. Očetova bolezen jih je spodbudila, da so začeli prirejati dobrodelne koncerte za bolne otroke, obolele za rakom. Žal je njegov oče novembra 1997 izgubil boj z boleznijo in Marijan mu je posvetil dve skladbi: Kje si zdaj in Molim s teboj. S skladbo Punca tebe rab'm pa je stopil na samostojno pot Skladbe piše sam, aranžira jih Sašo Fajon, na odru pa ga kot spremljevalna vokala spremljata njegova punca Saša in njena sestra Sonja. Svoji izvoljenki je posvetil tudi skladbo Saša, s katero se je uvrstil v Finale Slovenske popevke '99. Z njo je finale na ljubljanskem gradu tudi začel. V prostem času, ki ga nima prav veliko, rad rola in borda. Tako je pred leti napisal Himno roadskaterjev za ASA Naklo in eden prvih prirolal v Novo mesto. Pohvali se lahko z najdaljšo vožnjo z rolerji v Sloveniji, kajti ob koncu vojaškega roka je s prijateljema prerolal 160 km iz Bohinjske Bele pa vse do Novega mesta. Vožnja je trajala devet ur in pol. In kakšne so Marijanove želje? Po uspešnih nastopih nadaljevati prodor na slovensko glasbeno sceno, študirati glasbeno pedagogiko, dokončati prvi samostojni glasbeni projekt ter še vedno nastopati na dobrodelnih koncertih za bolne otroke. Če želite izvedeti še kaj več o njem, mu lahko pišete: FAN CLUB Marijan Novina, p. p. 147,8000 Novo mesto. Darja Švajger f ni več samska. Pravzaprav je v zakonski stan želela odkorakati že prej, pa jo je presenetila zmaga na letošnji EMI. Zato je vse priprave morala prestaviti na poletje. Na poročni dan je deževalo kot iz škafa, kar po nekaterih rekih pomeni, da bo Darja srečna. Vse. kar sedaj potrebuje, je le še kakšen mali kričač, ki ga bo s svojim petjem lahko zazibala v sen. Pen Premalo: Bralci Pena se predstavljajo Ernest Škerlak iz Lucove na * Goričkem I pet kilogramov in pet centimetrov Z Irmo iz Andrejce sva se poročila pred 35 leti, zato smo letos malo praznovali. Sodelavec Pena me je nagovarjal, da bi se na kratko prestavil v časopisu. Mar utegne koga zanimati tudi življenje malega človeka? Rodilsem se 22, aprila 1936, leta v Lucovi pri Gornjih Petrovcih, Oče Rudolf in mati Vilma sta bila po poklicu šnajdra. Oče je šival predvsem moška, mati pa seveda Ženska oblačila. V tistih časih ni bilo tako kot zdaj, ko greš v trgovino in si kupiš obleko, pač pa je bilo treba h krojaču. Starša pa nista imela ravno veliko krojaškega dela, zato sta hodila tudi na sezonska dela v Baranjo na Hrvaško: oče je bil paler (delovodja), mati pa je tam kuhala. Življenje sta dala meni in sestri Roziki, ki se je poročila v Puconce, Rad se spomnim svojih otroških let. Naša hiša je v bližini Krke, v kateri smo se otroci zelo radi kopali. Ko je bilo vode malo, smo potok zajezili in se potem namakali v bolj globoki vodi pred jezom. Tudi ribe smo lovili. Spominjam se tudi, da smo imeli na domačiji ■ konja. Prva tri osnovnošolsl^a leta pa sem preživel (deloma tudi sestra) pri babici Vilmi Bres-koč na Hodošu, Mama Vilma, po narodnosti Madžarka, je 1 43 a o 0 N s K .g Pen elopa želela, da bi se kar najbolje naučil njenega (maternega) jezika, kar mi je tudi uspelo, saj obvladam madžarščino, ki mi seveda v teh obmejnih krajih pogosto pride prav. Preostale razrede osnovne šole,pa sem obiskoval v Gornjih Petrovcih. Ves čas sem bil odličen in najbrž so me zato izvolili za predsednika pionirskega odreda Zelo me je mikalo, da bi se dalje izobraževal, a starši niso imeli denarja štipendij pa v tistem času še ni bilo. Ostal sem doma in pomagal na kmetiji. Da bi zaslužil kak dinar, sem se nauči! plesti košare. Pozneje sem naučil pletenja ducat učencev OŠ Petrovci, Že v višjih razredih osnovne šole sem se naučil igranja na madžarske citre in potem so me vabili, da sem igral, ko so kje lupili bučno seme ali so česali perje. V Murski Soboti pa sem obiskoval nižjo glasbeno šolo in se naučil predvsem igranja na harmoniko. Najprej sem imel preprosto, pozneje pa sem si kupil 96-basno klavirsko harmoniko. Denar zanjo sem zbral z nabiranjem in prodajo borovih storžev. Igral sem na manjših prireditvah. Sčasoma sem presedlal na bobne. Prvi je bil starinski, čez čas pa sem kupil v Izoli niz šestih džez bobnov in ljudje so kar zijali, saj fesa takega na našem območju ni imel še nihče. Oblikovali smo petčlanski ansambel Colorados, ki je deloval 15 let Nastopali smo po gasilskih veselicah in drugih javnih prireditvah ter seveda na gostijah. Vprašali ste, kako je bilo z mojo vojaščino? Ni mi bilo treba k vojakom, kajti pet kilogramov sem bil prelahek (moral tH lijbih najmanj stU. prav lakn sera l.il pni: centimetrov premalo visok (moral bi meriti vtuj J t&š centimetrov). Nič Jin žalujem. Poročil pn sem 1*^. fetudl nisBin bil 7-sosednjih Andrejce sva se pilltifLlu 1964 leta Imava dva otroka: ,34-letnega Ernija in 29-letno Šariko. Oba sta doma. Šarika je poročena z Borisom in imata dve hčerkici, od katerih je ena stara le nekaj mesecev. Pred kratkim, ko smo jo dali krstiti, sva z ženo praznovala 3 5-letnic o poroke in na slavju je bilo okrog sto ljudi. Lepo smo se imeli. Bil pa je to tudi čas, ko sem se spomnil, kako sva z ženo ves ta čas garala. Kamen za temelje hiše sva kopala v Krki. Veliko sva tudi sama zidala mnako naprej. Že 20 let imamo piščančjo farno, na kateri redimo v eni izmeni 4.500 piščancev. Nekaj malega se ukvarjamo tudi z vrtnarstvom. V hlevih imamo deset glav goveje živine in J n i' I 1 r Videokamera je moja spremljevalka skoraj vsak konec tedna. j eS 4 e6 ti 0) (•»■M 1 00 , Čeprav je končala srednjo gostinsko šolo v Radencih in je natakarica, je Marina mnogo bolj znana kot mlada, talentirana pevka. V svoji >malhi* že ima samostojno kaseto z lastnimi pesmicami in najverjetneje ne bo ostalo samo pri tej eni. To poletje ji ni dolgčas, saj so se nastopi na prireditvah kar vrstili. Marina upa, da bosta tako uspešni tudi jesenska in zimska sezona. Li-pen deset svinj. Pozimi pa se ukvarjam s prepara-torstvom permatih živali. Sodeloval sem z ornitološkim društvom: doma sem zbiral podatke o vrstah ptic, obročkal sem štorklje itd., potem pa so me povabili v Ljubljano na neke vrste tečaj za gačenje oz. preparatorstvo. Zanima vas tudi moja snemalna kariera? Dobro! Nekoč, ko smo imeli v Lucovi borovo gostovanje, sem bil fotograf - šema. Pozneje sem si kupil boks kamero na plošče 9 krat 12 centimentrov, potem fotografski aparat za film 6 krat 9 centimetrov. Filme, seveda črno-bele, sem razvijal doma in tudi slike sem delal doma. Pri učenju mi je pomagal Feri Hochsteter iz Murske Sobote, Sedaj imam yasico in minolto, zelo rad pa bi imel profesionalni aparat Nikom 90, Podobno je tudi s filmsko kamero. Najprej sem imel preprosto kamero za Bad sem v veseli družbi, kjer, kot vidite, pijače ne manjka r t!^ o Ib La ■ s / * 4, Tu pa sva z ženo z najino starejš® vnukinjo, ko je praznovala peti rojsti? dan. osemmilimeterski film in seveda projektor. Snemal sem pogrebe, gostije in gasilske prireditve in potem to prikazoval na domovih ali v dvorana''! gasilskih društev. Pred dobrimi 15 leti sem kupil videokamero. Brž se je razvedelo po Goričke”’! in še pogosteje so me vabili snemat. Prednost videa pred filmskim zapisom je velika: posnete*' takoj vidiš in predvaja si ga lahko vsakdo, ki ima player ali videorekoreder, Ta tehnika je ; že skoraj pri vsaki hiši. Pred kratkim sem kupil boljšo kamero in napravo zfr montiranje , tako da zdaj naredim kakovostnejši izdelek. Še kaj? Morda še to; tu in tam pošljem kakš” fotografijo in krajše besedilo v Vestnik, Objavljene prispevke imam izrezane in pritrjene ”, lesonitno ploščo. Zelo sem vesel, ko mi kaj objavijo. Nisem pa pričakoval, da bo kdaj o m”5 tako dolg članek, kot je ta, ki sva ga skupaj sklanfala jaz in ŠTEFAN L, SOBOCA”