Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj, Podravje z Številne goljufije pri zbiranju prostovoljnih prispevkov -40 % Kraljica Elizabeta II. Pet igralk, ki jo je brezhibno odigralo 15. SEPTEMBER 2022 št. 37 COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 2 Ptuj, petek, k 16 16. septembra b 2022 petek, 16. 9. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 72 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Pragersko, Podravje z Nerazumljivo dolgi potovalni časi po slovenskih železnicah SPORED Kaos: zamude vlakov že vsakdanjost Od 16. 9. TV-spored do 22. 9. 2022 MARIO GALUNIČ Vse svoje jokerje stavim na ljudi, ki so mi blizu Nemalo uporabnikov Slovenskih železnic se pritožuje zaradi velikih zamud pri vožnjah; zlasti tisti, ki se z vlakom vozijo v službo. Po pričevanjih potnikov vlada na progi mimo Pragerskega, kjer poteka nadgradnja železniške infrastrukture, popolni kaos. Tako bo še naslednjih deset mesecev. Več na straneh 6 in 7. Ja, Chef! Končno na malih zaslonih! Ne zamudite prve epizode! Aktualno Ptuj z Zakaj se je ustavila gradnja prizidka pri ŠD Rogoznica  Stran 2 Aktualno Videm z Leskovški učenci po enem letu dočakali šolski avtobus  Stran 3 Ljudje in dogodki Slovenija z Bobnar7: »Lepo je biti kmet« petkova izdaja  Stran 11 Dars z novim gradbiščem z Aktualno z Veliki zastoji na »štajerki« med Dramljami in Slovenskimi Konjicami  Strani 6 in 7 Ni dovolj ne šoferjev in ne avtobusov NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 3 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 5 Foto: ČG Podjetništvo Ptuj z „Mesto je pozabilo na nas, male obrtnike“ Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 16. septembra 2022 Ptuj, Podravje z Številne goljufije pri zbiranju prostovoljnih prispevkov Ne nasedajte kriminalcem z lažnimi polami Slovenci pri zbiranju prostovoljnih prispevkov nismo skopi. Spomnite se zgodbe malega Krisa, za katerega se je v nekaj dneh zbralo dva milijona evrov za njegovo zdravljenje v tujini. Ljudje se načeloma na zbiranje prostovoljnih prispevkov za določeno organizacijo (npr. gasilce) ali posameznike, ki se znajdejo v stiski, pozitivno odzovejo. Veliko je dobrih zgodb s srečnim koncem. Žal pa dobroto in pripravljenost pomagati znajo izkoristiti tudi goljufi. Nekaj takšnih zgodb je že odmevalo v medijih in javnosti, ko so posamezniki bodisi denar v imenu nekoga zbirali nepooblaščeno bodisi so zbrani denar porabili zase. Enemu izmed primerov goljufivega zbiranja prispevkov so bili to poletje priča Ptujčani, in sicer je skupina ljudi pred enim od trgovskih centrov zbirala denar za ustanovitev nacionalnega centra za invalidne in gluhoneme otroke. Imeli so zbirno polo, na katero so vpisovali prispevke posameznikov, ki pa sploh niso bili tako majhni. Ljudje so v povprečju darovali po 20 evrov, nekateri tudi več, je razvidno s seznama donatorjev, ki smo ga dobili na vpogled v uredništvu Štajerskega tednika. Seznam je zelo skrbno izdelan, da deluje čim bolj verodostojno. V glavi dokumenta so med drugim odtisnjeni slovenska zastava in znak za invalide, spodaj pa žig, podpis „odgovornega“ in logotip organizacije Handicap international. Vse skupaj je videti zelo prepričljivo, a je seveda lažno. za organizacijo, ki sploh ne obstaja, so v 2017 zbirali pred trgovskimi centri na različnih koncih Slovenije. Prostovoljne prispevke so zbirali tudi brez ustreznega dovoljenja. Po nekaj letih so se lažni humanitarci ponovno pojavili, in to z identičnimi zbirnimi polami, kot so jih uporabljali v preteklosti, ko so jih policisti razkrinkali. Romuni z enakimi polami V dobrih petih letih na delu že v 2017 666 primerov lažnega Ko smo brskali za informacijami o Nacionalnem združenju za inva- zbiranja prispevkov lidne in gluhoneme otroke, smo ugotovili, da to ne obstaja. Je pa na spletu moč najti zapise izpred nekaj let, ko so bili goljufi z enakimi zbirnimi polami, kot so letos krožile po Ptuju, razkrinkani. Šlo je za romunske državljane, prispevke „Ne zlorabljajte invalidnosti!“ V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so izpostavili: „S svojimi 13 društvi po vsej Sloveniji smo reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, in sicer za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in osebe z gluhoslepoto. Vljudno prosimo vse, da za dosego svojih interesov ne zlorabljajo invalidnosti z namenom okoriščanja ali zavajanja.“ Sploh pa goljufije z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v Sloveniji niti niso tako redke. Na Generalni policijski upravi (GPU) so navedli, da so možje v modrem v minulih petih letih, vključno z letošnjim, obravnavali 666 tovrstnih kršitev. Največ jih je bilo v letu 2017, kar 242. Leto kasneje jih je bilo 85, v 2019 160, v obdobju koronskih let 2020 in 2021 jih je bilo bistveno manj, v obeh letih skupaj 93, letos pa 86. Gre za kršitve, ki jih policisti vodijo po Zakonu o javnem redu in miru. Možno je, da je bilo primerov še več. „V statistiki ni zajetih morebitnih kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami pri pridobivanju prostovoljnih Foto: arhiv Svet24 Goljufi so dejansko nenehno v akciji, tako po spletu kot na terenu. Policisti opozarjajo, da se jih izognite, sum goljufije pa prijavite. prispevkov oz. drugih oblik zlorab, ki se vodijo po določilih Zakona o kazenskem postopku. V statistiki so prikazani primeri, ko je bil obravnavan storilec prekrška,“ so navedli na GPU. Pojasnili so še, da so bili v minulem obdobju obveščeni o posameznih primerih domnevnega neupravičenega zbiranja denarja ali prostovoljnih prispevkov v imenu posameznih organizacij, vendar statistike ne vodijo na način, da bi lahko posredovali število prijav oziroma obravnavanih primerov. „Če prejmemo prijavo, jo preverimo. Če so podani znaki storitve kaznivega dejanja, jo obravnavamo kot sum storitve goljufije na podlagi 211. člena kazenskega zakonika.“ Zveza društev gluhih: „S tem nimamo nič!“ Govorili smo z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Potrdili so, da se po njihovih informacijah v različnih krajih Slovenije pojavljajo posamezniki, ki se pretvarjajo, da so gluhi ali naglušni, zbirajo pa sredstva zase ali za organizacije gluhih in naglušnih v Sloveniji. „Poudarjamo, da Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ter vsa njena društva s tem nimamo nič. Gre za morebitne zlorabe. Naše organizacije se ne poslužujejo tovrstnih oblik zbiranja sredstev, saj predstavlja- Ptuj z Dodatni žarni zid na pokopališču Ptuj z Velike težave z izvedbo prizidka k športnemu parku v Rogoznici Iščejo gradbinca, ki ga ni ... Še ena gradnja ne poteka po načrtih Upravljavec ptujskih pokopališč, podjetje Javne službe Ptuj, je letos poleti objavilo javno naročilo za gradnjo dodatnega žarnega zidu na novem rogozniškem pokopališču. Čeprav je projektantska ocena vrednosti projekta skupaj z davkom okrog pol milijona evrov, interesa za gradnjo ni bilo. V začetku letošnjega leta je bil položen temeljni kamen za gradnjo prizidka k objektu Športnega društva Rogoznica. Nekaj manj kot 300.000 evrov vredna investicija naj bi bila zaključena do novembra, a dela ne napredujejo po planih. Težave nastajajo pri samem poteku gradnje in zahtevkih za dodatna plačila. Okvirni rok za dokončanje del, ki so ga javnosti predstavili januarja ob položitvi temeljnega kamna, je bil september 2022. Mesec se izteka in več kot očitno je, da ta terminski plan niti slučajno ne bo uresničljiv. Težava pa ni (le) v terminih, kar so potrdili tudi na ptujski občini: »Rok za zaključek del v športnem parku Rogoznica se ne izteka. Pogodbeno je namreč določen v sredini novembra. Na položitvi temeljnega kamna pa je izvajalec res obljubil, da bo gradnja končana do konca septembra, vendar zdaj ne bo tako. Prihaja namreč do težav pri izvedbi del; tako glede samega poteka gradnje kot tudi zaradi podražitve materialov in posledično zahtevka izvajalca za povišanje cene. Zato se najverjetneje lahko obeta manjša podražitev projekta, vendar je še vse v postopku reševanja. Naročnik in izvajalec poskušata sproti reševati in usklajevati odprte zadeve.« Dela je še veliko Izbrani gradbinec je podjetje Foto: ČG Čeprav gre za investicijo, ki je bila leta 2020 ocenjena na 402.000 evrov brez davka, interesa za gradnjo ni. »Na objavljen razpis nismo prejeli nobene ponudbe. Projektantska ocena vrednosti iz februarja 2020 je 402.000 evrov, brez davka,« so pojasnili v občinskem podjetju. V zadnjih dveh letih so cene v gradbeništvu narasle, kar pomeni, da bo realna vrednost projekta brez dvoma precej višja. Kot kaže, pa bo gradbenika zelo težko najti. Rok za oddajo ponudbe za gradnjo se je iztekel v začetku julija. Razpis bodo ponovili in vendarle skušali najti izvajalca. Glede na zasedenost ptujskega pokopališča in naraščajoče število žarnih pogrebov gotovo gre za nujne rešitve. Na rogozniškem pokopališču je 240 žarnih niš, v katerih je prostora za 1.164 žarnih posod. Žarni zid je zasnovan kot armirano betonska konstrukcija, sestavljena iz treh vzporednih zidov. Najdaljši bo dolžine 30 metrov, drugi 16 metrov in tretji 13 metrov. Skupno načrtujejo ureditev še 245 žarnih niš različnih dimenzij. Sočasno bi v sklopu te naložbe poskrbeli še za lepšo podobo okolice, tlake, zasaditev, urbano opremo ... V teku pa je dolgo pričakovana naložba gradnje nove vežice, dela naj bi končali novembra. DK jo kršitev slovenske zakonodaje. Vse vljudno naprošamo, da če vidijo kogarkoli, ki bi na takšen ali podoben način zbiral sredstva za gluhe ali naglušne oziroma za organizacije gluhih in naglušnih, naj to nemudoma sporočijo policiji,“ so povedali za naš časopis. Tudi policisti opozarjajo, naj ljudje prevarantom ne nasedajo in jim ne dajejo denarja. „Preverite, ali imajo za zbiranje prispevkov dovoljenje upravnega organa (odločbo), ki je izdano na upravni enoti. Če tega ne storijo, obvestite policijo na 113 in jim posredujte čim več podatkov.“ Mojca Zemljarič Foto: ČG Prenova starega dela in gradnje prizidka ŠD Rogoznica naj bi bila vredna 290.000 evrov, končni znesek pa bo očitno višji. Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj, Uroš Černivec, direktor podjetja MOGG PROJEKTI, d. o. o. (izvajalec del), in Peter Polanec, predsednik ŠD Rogoznica so januarja položili temeljni kamen. Mogg projekti, ki se je v sklopu te investicije zavezal prenoviti obstoječi objekt in zgraditi prizidek ŠD Rogoznica. Investicija naj bi bila vredna 290.000 evrov, kar bo kril proračun MO Ptuj, a glede na odgovor občine bo končni znesek višji. Za komentar in razloge, zakaj prihaja do nesoglasij z naročnikom, smo skušali priklicati direktorja podjetja MOGG projekti Uroša Černivca, a neuspešno. »Prizidek je zgrajen, vgrajena so okna, položeni estrihi, ta del objekta je prepleskan, urejena sta elektrika in ogrevanje. Ni pa še strehe, položiti je treba keramiko, narediti fasado ter dobaviti opremo. S težavami pri gradnji smo seznanjeni, ampak na občini so optimistični, da bodo zadeve uspešno rešili. To si želimo tudi mi. Naše delo je v tem letu zelo oteženo. Posledica so celo izpisi nekaj otrok iz kluba. Vsi skupaj upamo, da bo investicija čim prej zaključena,« pravi Peter Polanec, predsednik ŠD Rogoznica. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 16. septembra 2022 3 Slovenija, Podravje z Pomanjkanje delovne sile tudi v prevozništvu Ni dovolj ne šoferjev in ne avtobusov Številne panoge se srečujejo s pomanjkanjem kadra. Resne težave in izzive na tem področju imajo tudi prevozniki, ki zelo težko najdejo voznike tovornih vozil in avtobusne šoferje. V Sloveniji naj bi jih potrebovali celo več kot tisoč. Številna prevozna podjetja so klonila pod težo epidemije, rasti stroškov ... Tisti, ki so o(b)stali pa imajo toliko dela, da ga sploh ne zmorejo opraviti, kar terja prilagajanje uporabnikov. Dogaja se celo, da šole termine izletov in ekskurzij prilagajajo razpoložljivosti prevoznikov. Prevoze za maj in junij 2023 načrtujejo že zdaj. Cene storitev pa medtem rastejo. »Zaradi številnega povpraševanja v maju in juniju (ekskurzije) se moramo prilagoditi ponudbi avtobusov. Arriva je največji in edini prevoznik, ki lahko v istem dnevu zagotovi večje število zahtevanih avtobusov po številu sedežev. Plan ekskurzij moramo posredovati že jeseni, da nam zagotovijo potrebno število avtobusov. Dogaja se, da ob določenem datumu nimajo na voljo niti enega avtobusa. 12. septembra bi ga potrebovali, a prevoznika, ki bi ga zagotovil, nismo našli. Nekateri zasebni prevozniki so izredno podražili prevoze,« ugotavljajo na Osnovni šoli Mladika. Podobne izkušnje imajo tudi druge ptujske šole. Porast cen so zaznali na največji in najštevilčnejši, OŠ Ljudski vrt. Pravijo, da doslej težav pri zagotavljanju prevozov niso imeli, praviloma so sodelovali Šole morda nekaterih izletov ne bodo izpeljale Tudi na OŠ Olge Meglič imajo v tem šolskem letu velik problem z rezervacijami prevozov: »Saj nam ponudniki ne morejo ponuditi ustreznega števila avtobusov ali pa nimajo šoferjev. Športni dan po haloški planinski poti, ki ga na Olgici izvajamo že vrsto let, bomo letos od 1. do 6. razreda izvedli po različnih lokacijah Ptuja (Mestni Vrh, Placar ...), saj nam od konca avgusta ni uspelo zagotoviti zadostnega števila prevoznikov.« Zaznali so tudi precejšnje povišanje cen. Nekatere ponudbe so tudi do 400 evrov višje kot v prejšnjem šolskem letu: »Že sedaj urejamo vse prevoze do konca šolskega leta za načrtovane dejavnosti, saj se bojimo, da jih zaradi podražitev ali pomanjkanja prevoznikov ne bomo mogli izvesti.« z »velikimi« prevozniki, kar pa se je pred kratkim spremenilo: „Težave so se pojavljale le, ko smo sodelovali z manjšimi privatniki, ki niso mogli kakovostno zagotavljati naših potreb. Težave s pomanjkanjem šoferjev pa so nam prvič omenili prav v tem tednu, a nam je kljub temu uspelo zagotoviti prevoz.“ Izkušnje OŠ Breg kažejo, da je ključno pravočasno načrtovanje avtobusnih prevozov, a kljub temu zadnje čase dobivajo zelo malo ponudb: »S težavo pridobivamo večje število ponudb (želene bi bile vsaj tri) za določen prevoz. Glede na splošno rast cen opažamo, da so se cene avtobusnih prevozov glede na lansko leto za primerljivo relacijo nekoliko dvignile (20–30 evrov), poudariti pa je treba, da se avtobusni prevozniki potrudijo zagotavljati sprejemljive ponudbe.« Izzivov veliko tako za delodajalce kot delavce Največji avtobusni prevoznik Skupina Arriva Slovenija priznava, da se s kadrovskimi težavami soočajo tudi veliki igralci. Pri pridobivanju novih kadrov imajo največ težav na Gorenjskem, kjer bi nemudoma zaposlili večje število voznikov avtobusa. Kranj, Škoa Loka, Radovljica in Jesenice so le nekateri izmed krajev, kjer je trenutno najbolj občutno pomanjkanje delovne sile. »S pomanjkanjem voznikov avtobusov se ne soočamo samo v Sloveniji, ampak je to izziv za večino podjetij v celotni Evropski uniji. V skupini nove kadre iščemo na več načinov, in sicer prosta delovna mesta najprej objavimo med zaposlenimi, s čimer jim omogočamo prehajanje med različnimi delovnimi področji. Kompleksnost Foto: ČG Prevozništvo je v velikih težavah. Foto: Wikipedia Zahteven poklic, ki ni ustrezno plačan Na kronično pomanjkanje avtobusnih šoferjev in voznikov tovornih vozil opozarjajo vsaj deset let. Plače za poklic, ki je zelo odgovoren, naporen in bi moral biti cenjen, so pogosto prenizke. Nekateri podjetniki so z raznimi izkoriščevalskimi manevri (mahinacije s tahografi, izplačevanje zgolj minimalne plače, ostalo na »roke« ali v obliki potnih stroškov, kilometrine ipd.) škodili ugledu celotne panoge. Primer, kako se morajo dejstvu, da je ponudbe na trgu premalo, prilagajati šole, je le eden izmed mnogih. Dobavne verige, trgovina, gospodarstvo, turizem, vse je odvisno od dobrega delovanja cestnega prometa. Ena izmed možnih rešitev za nove zaposlitve naj bi bilo rahljanje pogojev za zaposlovanje tujih delavcev. Ti že zdaj predstavljajo izjemno pomembno delovno silo. Podjetjem pa trenutno velike preglavice povzroča tudi konstantna rast stroškov. trga dela zahteva vedno nove pristope pri iskanju in privabljanju novih sodelavcev. Zato smo pripravili stimulativni program za zaposlene kakor tudi za nove sodelavce, s katerim želimo narediti zaposlitev v skupine še privlačnejšo. Program »Pripelji v Arrivo novega sodelavca!« je namenjen zaposlenim, ki s svojimi aktivnostmi pripomorejo pridobiti nove sodelavce,« pravijo v skupini Arriva Slovenija. Skušajo zagotoviti stimulativno okolje, nagrajujejo kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta. Pritegniti poskušajo celo tiste, ki trenutno še nimajo ustrezne kategorije vozniškega izpita. Skupina Arriva kandidatom nudi možnost sofinanciranja pridobitve vozniškega dovoljenja kategorije D1 in D ali kategorije D, vključno s temeljno kvalifikacijo. V severovzhodni Sloveniji kar 150 avtobusov manj Borut Cvetko iz podjetja ATP pravi, da je stanje resno, saj je v severovzhodni Sloveniji kar 150 avtobusov manj, kot jih je bilo prejšnja leta: »Manjkajo tudi avtobusni vozniki, zelo težko jih najdemo. Ne vemo pa še, kaj nam prinaša prihodnost. Lahko, da bo še slabše.« Skoraj polovica njihovih šoferjev je iz tujine, predvsem z Balkana. »Ni dovolj ne šoferjev, ne avtobusov,« še pravi Cvetko. Dženana Kmetec Videm z Po enem letu našli prevoznika – ceste niso več tako nevarne kot lani? Leskovški učenci dočakali šolski avtobus V načrtu linij šolskega prevoza sta lani v Leskovcu zmanjkali dve liniji, in sicer Skorišnjak–Belavšek–Mala Varnica ter Velika Varnica–križišče Senekovič. Brez prevoza v šolo je lani ostalo 16 leskovških otrok, saj da izvajalec prevozov Arriva na teh linijah zaradi nevarnosti voženj ne more opravljati. V volilnem letu sta se liniji vzpostavili, prevoznik pa našel. Občina Videm je v letošnjem letu zagotovila nove avtobusne linije na odsekih Skorišnjak–Belavšek–Mala Varnica, Velika Varnica–križišče Senekovič in še na odseku Strmec pri Leskovcu. »Nove linije so bile uvedene na pobudo staršev otrok na navedenih linijah in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Videm. Avgusta letos nam je uspelo pridobiti ponudbo prevoznika, ki razpolaga z osemsedežnim kombijem, ki ustreza terenu in je pripravljen opraviti storitev prevoza za dnevno ceno 251,85 evra. Uvedena je bila tudi linija v Tržcu do igrišča, ki dodat- no pomeni dnevni strošek 68,44 evra. Dodatne linije v šolskem letu 2022/2023 znašajo 60.855 evrov, skupaj vsi prevozi osnovnošolskih otrok pa 202.455 evrov,« so pojasnili na občini. Leta 2016 zmanjševanje, letos povečevanje Ob tem so še navrgli, da je občinski svet v letu 2016, torej v prejšnjem mandatu, bistveno znižal financiranje šolskih prevozov, a da je sedanji sestav občinskega sveta področje prevoza otrok bistveno izboljšal z uvedbo dodatnih linij, »tako da se prevoz racionalno opravlja na celotnem območju občine«, so dodali. Vprašanje pa ostaja, zakaj sedanje vodstvo občine dodatnih linij ni odobrilo že lani, ko so se za predlog novih linij, ki jih je pripravila Osnovna šola Videm, zavzemali opozicijski svetniki, med najbolj glasnimi je bil Peter Jagarinec. Takrat je občina ponudila vrsto izgovorov oz. odgovorov, od tega, da je šola zamudila s predlogom do tega, da izvajalec prevozov (Arriva) zaradi nevarnosti odsekov ne more opravljati prevozov. Vzpostavitev novih linij pozdravlja tudi ravnatelj OŠ Videm Foto: Črtomir Goznik Dodatne linije v šolskem letu 2022/2023 naj bi občino stale 60.855 evrov Robert Murko, skrajševanje linij v minulem mandatu pa je pojasnil: »Pred nekaj leti smo resnično kar nekaj linij skrajšali, vendar je bil privarčevani denar iz tega naslo- va namenjen šoli. To pomeni, da je šola poleg rednega denarja za investicije prejela še to razliko, ob tem pa so starši vedno točno vedeli, za kaj je bil porabljen. Res pa je, da če je avtobusni prevoz zagotovljen otrokom v ravnini, mora biti tudi drugod, veljati mora pošteno oz. enako merilo za vse.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 16. septembra 2022 Ptuj z Pomembna naložba v bolnišnici Markovci z Najpomembnejši občinski zgradbi z novo zunanjo podobo 265.000 evrov za opremo lekarne Za občinsko in cerkveno fasado 70.000 evrov Po dolgih letih so si v ptujski bolnišnici vendarle zagotovili sredstva za ureditev lekarne. Gradbeno-obrtniška dela potekajo, zaključili naj bi jih do sredine naslednjega meseca. Sklenili so tudi pogodbo za dobavo in montažo opreme, vredno kar 265.000 evrov, a del bo dobavljiv šele januarja naslednje leto. Foto: ČG Gradbeno-obrtniška dela potekajo, sredi oktobra bo izbrani izvajalec lahko začel z dobavo in montažo opreme. Vodstvo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je poleti izpeljalo vse potrebne postopke in objavilo javno naročilo za dobavo in montažo lekarniške opreme. To bodo namestili takoj po zaključku gradbenih del, saj želijo, da nova lekarna čim prej začne služiti svojemu namenu. »Žal pa se že srečujemo z nekaterimi težavami pri dobavi specialne vgradne lekarniške opreme. Zaradi gospodarske krize in vojne v Ukrajini bo dobavljiva najhitreje 15. januarja. Skušali bomo urediti, kar se bo dalo, in lekarno odpreti vsaj delno. Zdaj zaradi gradnje deluje prilagojeno, razpršeno, na kar treh lokacijah. Vsi si želimo, da se čim prej odprejo novi prostori, ampak na nekatere zadeve, kot je dobava opreme in pohištva, enostavno nimamo vpliva,« je dejal v. d. direktorja SB Ptuj Aleksander Voda. Opremo bo dobavilo podjetje Betaplan iz Celja, ki bo za ta posel prejelo okrog 217.000 evrov, preostanek predstavlja davek. Ocenjena vrednost investicije je bila sicer za skoraj 20.000 evrov višja od prejete ponudbe. Garancija na opremo je triletna, v tem času mora izbrani dobavitelj poskrbeti tudi za preventivno in izredno vzdrževanje opreme. Preglede bodo izvajali najmanj enkrat letno. Izbrani dobavitelj je bil edini prijavljen na tem razpisu. Okoli 150 let stara občinska stavba v središču občine Markovci bo letos dobila novo podobo. Občina se je namreč odločila v celoti prepleskati njeno zunanjost. Vrednost investicije je 45.000 evrov, izvajalec del pa je domačin Franc Tašner, s. p. (podjetje Moler iz Stojncev). Po besedah župana Milana Gabrovca so nekateri občani že dlje časa opozarjali na dotrajano fasado na občinski zgradbi. Slednja namreč ni bila prepleskana vse od leta 2002, ko se je vanjo preselila občinska uprava. »Zato smo sprejeli odločitev, da bomo še letos sanirali fasado. Dela so se začela pred dobrima dvema mesecema in so v zaključni fazi.« Zaradi vlage so morali odstraniti tudi ves spodnji del fasade in na novo zaščititi objekt pred vdorom vlage. Stavba sicer ni spomeniško zaščitena, vendar je v vplivnem območju cerkve, zato so primerno barvo izbrali na Zavodu za varovanje kulturne dediščine. Kot je znano, je bila v tej zgradbi nekoč osnovna šola, nato pa so jo v celoti prenovili. V pritličju so prostori namenjeni zdravstveni, zobozdravstveni in protibolečinski dejavnosti ter zavarovalništvu, v tem delu je tudi poštna poslovalnica. V prvem nadstropju so prostori občinske uprave in poročna dvorana, v mansardi pa je občina pred leti uredila še etnološko zbirko pustnih običajev in tradicionalnih pustnih likov. Zaradi vlage so iz kleti preselili tudi arhiv. Foto: EK Zaključna dela na občinski stavbi v Markovcih Občina je za popravilo cerkvene fasade namenila 25.000 evrov Lekarno so večkrat selili Celotna prenova lekarne je vredna skoraj 1,5 milijona evrov, izbrani izvajalec gradbeno-obrtniških del je podjetje Medicoengineering, ki sočasno gradi urgentni center. Za to naložbo država prispeva milijon evrov, preostanek pa bolnišnica iz presežka prihodkov lanskega leta. Bolnišnična lekarna se je v preteklosti večkrat selila. Delovala je v okviru internega oddelka, pa današnjega ginekološkega in rentgena. Dalj časa je bila umeščena v prvem nadstropju levega krila stavbe, kjer je delovala do leta 1974. Ta letnica hkrati pomeni veliko prelomnico za razvoj lekarništva v SB Ptuj, saj je bila tega leta zgrajena nova lekarna v kletnih prostorih novega funkcionalnega trakta. Prenova je bila več kot potrebna. V bolnišnici si želijo in se nadejajo še številnih drugih investicij. Glede na stanje in starost zdravstvenih objektov na Ptuju je več kot očitno, da so vlaganja v objekte in opremo nujna. DK Foto: EK Fasada na cerkvi sv. Marka je končana. Osrednje središče poleg občinske zgradbe tvori župnijska cerkev sv. Marka, ki je bila zgrajena leta 1872. Letos bodo torej obeležili 150-letnico postavitve te zgradbe. V ta namen so v celoti prenovili njeno zunanjost. Dela so izvajali od julija do avgusta letos, in sicer pod budnim nadzorom spomeniškega varstva. Vrednost del je bila približno 60.000 evrov, od tega je 25.000 evrov prispevala markovška občina, preostalo pa farani in donatorji. Osrednja slovesnost ob letošnjem jubileju bo 23. oktobra 2022. Estera Korošec Cirkulane z Na pokopališču tudi žarni zid in prostor za raztros pepela Za ureditev pokopališča 230.000 evrov Ptuj z Novo igrišče med bloki Otroško veselje na igralih V blokovskem naselju ob Ulici 5. Prekomorske je Mestna občina Ptuj uredila manjše igrišče z zanimivimi igrali za otroke. Foto: MO Ptuj Na igralni površini so trije trampolini; od tega sta dva klasična (okrogla), eden pa je kvadratne oblike, ki je namenjen osebam na invalidskem vozičku, plezalna mreža in igralo z dvema klasičnima gugalnicama ter mrežasto gugalnico. Ob nedavni otvoritvi so igrala prvi lahko preizkusili učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka. »Glede na vesele in nasmejane obraze, ki smo jih lahko danes videli, verjamem, da je šlo za dobro odločitev. Verjamem pa tudi, da jih bodo v prihodnosti s pridom uporabljali. Namestili smo tudi trampolin za invalidne otroke. Tako se lahko enakopravno in enakovredno družijo ter igrajo s svojimi vrstniki, kar se nam zdi zelo pomembno,« je ob odprtju dejala županja Nuška Gajšek. Majhno igrišče je doslej dejansko odlično zasedeno, saj ga vsak dan uporablja veliko otrok iz bližnje okolice. Ur Cirkulansko pokopališče bo kmalu dobilo novo podobo. Julija letos je namreč podjetje Bolkop v partnerstvu s podjetjem Coolgrading s Ptuja začelo z gradbenimi deli. Vse do zaključka izgradnje nadstreška in ureditve okolice mrliške vežice ni mogoče uporabljati, nadomestni prostor za slovo od pokojnikov pa je v cerkvi sv. Barbare. Pokopi se izvajajo samo ob 16. uri, dostop z vozili do parkirišča pa je predvidoma neoviran. Naložba je v tem trenutku v zadnji fazi izvedbe. Kot so sporočili iz občine Cirkulane, so izvajalci del julija letos postavili podporni zid, s katerim so utrdili in zavarovali brežino. Na pokopališču so imeli namreč večkrat težave s plazenjem, še posebej ob slabem vremenu. Vrednost investicije je 75.250 evrov. Nato so začeli postavljati nadstrešek mrliške vežice in žarnega zidu ter urejati območje za raztros pepela in okolice. Pogodbena vrednost omenjenih del je 155.000 evrov, rok za dokončanje pa je do konca septembra. Ker je žarnih pokopov na pokopališču v Cirkulanah vse več, poleg tega se soočajo tudi s pomanjkanjem prostora, so se odločili za postavitev žarnega zidu. Predvidena žarna stena bo sprva nudila 18 enot za shranjevanje žar, kasneje pa bodo lahko število žarnih mest po potrebi tudi povečevali. Klasičnih grobnih mest je trenutno na voljo 650, zasedena pa so skoraj vsa. »Naša župnija zelo dobro sodeluje z občino Cirkulane in veseli me, da so namenili precejšnja sredstva za ureditev pokopališča. Žarni zid je vsekakor smiselna investicija, saj je na razpolago le še nekaj klasičnih grobnih mest, možnosti za širitev pokopališča pa ni. Pozdravljamo Foto: ČG Ureditev pokopališča v Cirkulanah tudi gradnjo nadstreška, ki bo prišel še kako prav ob vročih dnevih ali pa ob slabem vremenu. Vežica je velikokrat premajhna za vse, ki pokojnika oz. pokojnico spremljajo na njegovi zadnji poti,« je izpostavil tamkajšnji župnik Jože Pasičnjek. Župnija na pokopališču obnavlja tudi kapelo, zamenjali bodo streho in na novo uredili fasado. Na željo nekaterih občanov in občank pa bodo na pokopališču uredili tudi poseben prostor za raztros pepela. Po besedah Pasičnjeka do sedaj zanimanja za tak način pogreba v Cirkulanah še ni bilo, v Zavrču pa je bil eden. Župnik pri raztrosu pepela načeloma ne sme biti navzoč, lahko pa pred samim obredom opravi sveto mašo. Estera Korošec Leto 2020 2021 2022 (do 12. 9.) Število pogrebov 39 34 17 Vir: Župnija Sveta Barbara v Halozah Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 16. septembra 2022 5 Ptuj z 70 let poslovnega lokala Suha roba Pintar „Mesto je pozabilo na nas, male obrtnike“ Ptuj ima le še nekaj obrtnikov domače tradicionalne obrti. Na prste ene roke bi jih lahko prešteli. Medtem ko jih v nekaterih slovenskih mestih ščitijo tudi tako, da jih uvrščajo med „lokalne kulturne spomenike“, na Ptuju ni tako; nanje je mesto pozabilo. »Kot bi se nas sramovali, te naše tradicije, identitete, ki jo ohranjamo z našimi izdelki, z našim delom, celo bi dejal, da nas podcenjujejo,« kritično ugotavlja Anton Pintar z dejavnostjo suhe robe z lokalom v Slomškovi 9. Resda je eden najmanjših na Ptuju, a tudi najstarejši, saj so ga odprli že davnega leta 1952. Deluje že 70 let in ohranja neprecenljivo tradicijo suhorobarstva, ki jo je njegova družina prinesla v to okolje iz ribniške doline že okrog leta 1950. V tem času so mali obrtniki, še posebej pa zasebniki z lokali v mestu, morali skozi številne ovire, da so se ohranili. Tudi struktura obiskovalcev mesta se je v zadnjem času zelo spremenila, vedno več je kolesarskega turizma. Turist na kolesu ne bo kupil košare oz. večjega predmeta; če bo kaj kupil, bo to majhen lesen predmet, ki pa mora imeti vsaj nekaj tradicionalnega oz. ptujskega. V Pintarjevi trgovinici pa se pogosto oglasijo tudi organizatorji najrazličnejših prireditev, ki potrebujejo lesene promocijske izdelke, in vsi tisti, ki želijo slavljence še posebej obdariti s tradicionalnimi domačimi izdelki, ki jih bodo za večno spominjali na njihove jubileje, tudi najbolj zahtevni, kot je izdelava kitare na primer. Med njimi pa so tudi zelo hudomušni izdelki oz. napisi na lesenih predmetih, velikih kuhalnicah, deskah različnih oblik, palicah za hojo. Pogosto pa v lokal v Slomškovi 9 zaidejo tudi vrtičkarji, ki potrebujejo nove ročaje za svoja delovna orodja. Na ptujskih sejmih bi morali prevladovati izdelki domače in umetnostne obrti Foto: Črtomir Goznik V Slomškovi 9 je aktiven najstarejši zasebni lokal na Ptuju, Suha roba Anton Pintar, s. p. Družina Pintar, ki se je na Ptuj priselila okrog leta 1950 iz ribniške doline, ga je odprla že leta 1952. Po starših Antonu in Mariji Pintar dejavnost nadaljuje sin Anton Pintar. Čeprav so Ribničani znani vandrovci, ki so že od nekdaj hodili od hiše do hiše, od sejma do sejma, in prodajali, je ptujski rod zvest le tradicionalnim sejmom na Ptuju. Želja Antona Pintarja pa je, da bi se bolj specializirali, da bi na njih prevladovali izdelki domače in umetnostne obrti, da bi se tudi na ta način ohranila naša tradicija in identiteta oz. izdelki, po katerih so tudi prepoznane posamezne države in narodi. Sicer pa bi se pri organizaciji sejmov lahko zgledovali tudi po sosednji Avstriji, kjer prodaja na ulicah in trgih poteka vsak teden. Ptujski ponudniki, ki Foto: Črtomir Goznik Klopotci in nekateri drugi izdelki imajo certifikat domače obrti. Tuji turisti se predvsem zanimajo za starejše tradicionalne izdelke. Vsak izdelek je unikat Ljubezen do lesa je Anton Pintar mlajši nasledil od svojih staršev, Antona in Marije, zato se je tudi odločil za lesarsko šolo. Vsak njegov izdelek je unikat, narejen z veliko ljubeznijo in spoštljivostjo do tradicije in oblikovanja iz lesa iz slovenskih gozdov, tako mehkega (smreka, jelka, macesen) kot trdega lesa (hrast, bukev, jesen, češnja). Police so zapolnjene z lesno galanterijo za široko potrošnjo. Veliko je tudi drobnih spominkov in drugih lesenih drobnih izdelkov, po katerih zlasti povprašujejo tuji turisti. Ti izdelki pa so še vedno zanimivi tudi za nekatere domače kupce; gre predsvem za sita za moko, rešeta za pšenico in različne koruzne zdrobe. Tudi pralnice (ribeži po domače) še vedno gredo v promet, prav tako pasirke za pasiranje sadja in zelenjave in za sokove. jih je iz leta v leto manj, bi lahko bolje živeli, če bi bilo mesto bolj živo, je prepričan. Kljub temu da dogajanje spremlja že 47 let, pa sam odgovora na vprašanje o tem, kako bi ga oživel, nima. Za to je pristojna mestna oblast, ki pa pravega odgovora za izzive sodobnega časa in problemov starega mestnega jedra nima. Najbolj pa ga je razočaral projekt ureditve mestne tržnice. Le kam bodo šli še preostali tržničarji, ki sedaj vztrajajo pred zaprtim gostinskim lokalom, se sprašuje. Ko bo ta dobil novega lastnika, se bodo prisiljeni umakniti. Na zdajšnji „tržnici“, ki je že uradno tudi prireditveni prostor, po vsej verjetnosti več ne bodo mogli biti. V Slomškovi 9 bo Anton Pintar s suho robo vztrajal, dokler bo lahko, ostal zvest tradiciji in lesu. MG Hrvaška z Trgovci ob omejitvi cen umikajo nekatera osnovna živila Kupci ostali brez sladkorja, olja ... V nekaterih trgovinah na Hrvaškem so po znižanju in omejitvi cen za nekatera osnovna živila ta umaknili s trgovskih polic. Trgovci jih ne želijo prodajati po nižji ceni zaradi pričakovanih izgub, poleg tega pa s tem kršijo zakon, ki določa, da se izdelkov ne sme prodajati po nižji ceni od nabavne, trdijo v Zvezi združenj malih trgovcev Hrvaške. Hrvaška vlada je namreč minuli teden za povprečno 30 odstotkov znižala in omejila cene za devet vrst živil, med katerimi so sladkor, jedilno olje, mleko in moka. Trgovci ta živila imajo, a jih nočejo prodajati po novih cenah. »Imamo zaloge teh izdelkov po nabavni ceni, ki smo jih kupili po višji ceni od te, ki jo je kot najvišjo določila vlada. Smo v koliziji z drugim zakonom, ki pravi, da jih ne smemo prodajati pod nabavno ceno. Ker bomo v prekršku, nam grozijo milijonske kazni,« je dejal predsednik Zveze združenj malih trgovcev Hrvaške Damir Aščić. Ta ima 50 trgovin z 200 zaposlenimi. Dodal je, da so se v zvezi odločili spoštovati ukrep vlade in znižati cene, a se v praksi dogaja marsikaj. »Ostal sem brez sladkorja. V dveh dneh sem prodal zalogo desetih ton, ker so nekateri konkurenti omejili prodajo na dva kilograma na kupca. Razumem jih, ne želijo izgubljati denarja,« je povedal Aščić in izpostavil, da bo zdaj moral kupiti nove količine sladkorja po višji ceni. Živila z omejeno ceno s trgovskih polic zaradi pričakovanih izgub umikajo predvsem manjši trgovci, a jih primanjkuje tudi v večjih trgovinah. V Kauflandu v ponedeljek ni bilo mogoče najti sladkorja, v eni od trgovin Eurospina pa kupci niso mogli kupiti ne jedilnega sončničnega olja ne sladkorja. Kot so pojasnili pri tem trgovcu, so izdelke morali umakniti iz prodaje, da jim spremenijo ceno. Na težavo so v ponedeljek opozorili tudi upokojenci. »Ali je mogoče, da bodo nekateri trgovci po paketu ukrepov umaknili iz ponudbe izdelke, ki jim je vlada omejila maloprodajno ceno? Če se bo zgodilo to, bi lahko prišlo do veliko večjih težav od samih cen. Nam grozi umetno ustvarjeno pomanjkanje olja, moke, mleka, svinjskega in piščančjega mesa?« so se vprašali upokojenci iz treh upokojenskih strank, združenih pod iniciativo Upokojenci skupaj. Sta, Ur Foto: pexels.com Kako visoke so lahko cene določenih živil Liter sončničnega olja lahko stane največ 15,99 kune (2,12 evra), liter trajnega mleka z 2,8 odstotka maščobe 7,39 kune (0,98 evra), beli kristalni sladkor 7,99 kune (1,06 evra) na kilogram, kilogram gladke moke tip T-550 5,99 kune (0,80 evra), kilogram ostre moke tip T-400 6,29 kune (0,83 evra), svinjsko pleče brez kosti, svinjski vrat s kostmi in celi piščanec 24,99 kune (3,32 evra) na kilogram ter mešano mleto meso 32,99 kune (4,38 evra) na kilogram. Hvala, ker nam zaupate že 30 let. www.cistomesto.si info@cistomesto.si Foto: arhiv Svet24 Fotografija je simbolična. 02 780 90 20 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 16. 9. 2022 petek z 16. septembra 2022 V središču 6 stran 6 Pragersko, Podravje z Nerazumljivo dolgi potovalni časi z vlakom, prestopi na avtobuse, ki zamujajo, potniki nezadovoljni Po slovenski železni cesti le, če ste upokojenec ali dopustnik, Nemalo uporabnikov Slovenskih železnic se pritožuje zaradi zamud pri vožnjah. Če ima človek čas in se z vlakom odpravi na izletniško vožnjo, potem ga več ur trajajoče potovanje z vlakom niti ne moti toliko. Drugače je, če se z vlakom vozimo v službo. Po pričevanjih potnikov vlada na progi mimo Pragerskega, kjer poteka nadgradnja železniške infrastrukture, popolni kaos. Tako bo še naslednjih deset mesecev, do julija 2023, dokler bo odprto delovišče. Logika delovanja sistema železnice v Sloveniji je popolnoma nerazumljiva. Država je v posodobitve proge zmetala milijarde evrov, medtem ko se potovalni časi v primerjavi s tistimi iz obdobja avstro-ogrskega vladarja Franca Jožefa niso nič kaj skrajšali. Vožnja z jutranjim vlakom intercity od Ptuja do Kopra traja 4 ure in 40 minut. Če bi jo proti Kopru mahnili v dopoldanskem času, bi vam to vzelo skoraj osem ur (?!), čakalo bi vas več prestopov in vožnja z nadomestnim avtobusom. Popoldanski vlak, ki s Ptuja krene nekaj pred pol tretjo, v Koper prispe ob pol devetih zvečer in prav tako zahteva prestop. Za primerjavo: vožnja do Kopra z avtomobilom vzame dve uri in pol časa. Na Kitajskem vlak v štirih urah in pol prevozi 1.300 km, kar je enako razdalji od juga do severa Evrope. Kamorkoli po Sloveniji bi se potniki odpravili z vlakom, morajo računati na dolgotrajno vožnjo. Če bi s Ptuja potovali na Gorenjsko do Jesenic, traja vožnja od tri in pol do več kot šest ur (z avtomobilom dve uri). Podobno je v smeri Novega mesta; za vožnjo v eno smer je treba računati štiri ure potovalnega časa, z avtomobilom tri. V Celju ste z vlakom s Ptuja v eni do dveh urah, z avtomobilom v 45 minutah. Približen primerljiv potovalni čas vlaka in avtomobila smo našli na relaciji Ptuj–Murska Sobota (do ene ure). Jutranja vožnja z vlakom s Ptuja do Maribora vzame približno toliko časa kot vožnja z avtomobilom (nekje pol ure). Posodobitev proge ne zagotavlja krajšega potovalnega časa Zaradi gradbenih del na železniški progi na Pragerskem in posledično prestopanja na avtobus ali čakanja zaradi srečevanja vlakov se vožnja po železni cesti do Maribora nemalokrat podaljša. »Smo v času, ko se na slovenskem železniškem omrežju izvajajo obsežna investicijska dela, kar trenutno na posameznih odsekih žal povzroča neizogibno počasne vožnje ali vožnje samo po enem tiru, zapore prog in s tem potrebno usmeritev potnikov na določenem odseku na nadomestne avtobusne prevoze. To povzroča zamude v voznem redu oziroma v prometu, a dolgoročno prinaša potnikom boljšo infrastrukturo, tudi prenovljene železniške postaje in možnost za boljše vlakovne povezave po slovenskih tirih,« so povedali na Slovenskih železnicah. Čeprav bo infrastruktura boljša, to po pojasnilu železniškega prevoznika ne bo prineslo krajšega potovalnega časa. Morda se bo vožnja skrajšala le za kakšno minuto ali dve. Avtobusa za prestop ni bilo, postaja gradbišče, divjalo neurje s točo Ne le slaba infrastruktura, Slovenskim železnicam glede na izkušnje potnikov očitno šepa tudi organizacija prevozov. Po družabnih omrežjih in v medijih je nedavno zaokrožila zgodba razočarane potnice, ki je zadnjo avgustovsko soboto potovala od Velenja do Maribora, medtem pa obtičala v nevihti na Pragerskem. Tam bi morali prestopiti na nadomestni avtobusni prevoz do Rač, kjer bi ponovno sedli na vlak, ki bi jih odpeljal do končne postaje Maribor. Ko je vlak potnike pripeljal do Pragerskega, so morali izstopiti, avtobusa niso našli, besnela je nevihta s točo, vse je bilo poplavljeno, zavetja pod streho pa tudi nikjer, saj je železniška postaja na Pragerskem gradbišče. Nekaj potnikov se je zateklo v bližnjo slaščičarno, kjer so čakali avtobus. Sprevodnica je z nekaterimi potniki stekla proti postaji, zato so z njo izgubili stik. Poklicali so na Slovenske železnice, kjer so jim dejali, naj se obrnejo na prometnika ali poskušajo ujeti naslednji vlak. Bili so mokri, prezebli, nad njimi je bobnela toča, divjal je vihar. Po družino z majhnimi otroki so medtem prišli sorodniki, tri potnice so mokre in premražene neuspešno čakale vlak, nato jih je vse skupaj do Maribora odpeljal mož ene izmed njih. Zakaj ni bilo nadomestnega avtobusa, ali je vlak, iz katerega so morali izstopiti, res peljal naprej proti Mariboru, kdo se jim bo opravičil, so besede razumljivo nezadovoljne potnice, ki jih je zapisala na družabnem omrežju. »Živa in zdrava sem, a to se ne sme zgoditi nikomur več,« je poudarila v svojem zapisu. je na cesti prišlo do 20-minutne zamude nadomestnega avtobusa. Takoj ko je sprevodnica dobila to informacijo, je začela iskati potnike, ki so se zaradi močnega naliva in toče porazgubili po celotnem območju postaje. Po dežju s točo je pregledala celotno območje in posredovala informacijo o kasnejšem prihodu nadomestnega avtobusa ali preusmeritvi potnikov na naslednji vlak, za katerega je Sprevodnica vseh potnikov ni našla, vlak odpeljal Foto: ČG Ko bo posodobitev proge na Pragerskem končana, se potovalni časi na progah, ki peljejo skozi Pragersko, denimo proti Celju in Ljubljani ali v drugo smer proti Mariboru, po pojasnilu Slovenskih železnic ne bodo bistveno skrajšali. Morda se bodo spremenili le za kakšno minuto sem in tja … Na Slovenskih železnicah so zagato na postaji Pragersko pojasnili takole: »Zaradi vremenskih razmer Če želi človek v Sloveniji potovati z vlakom, vozijo še dijaki in študentje, ki so brez druge le redki, razlogi za izogibanje železnici so Slovenija, Podravje z Družba za avtoceste napoveduje eno največjih gradbišč v letih 2023/24 Največji zastoji na »štajerki« med Slovenskimi Konjicami in Družba Dars je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 229,7 milijona evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je znašal 54,7 milijona evrov, kar je 22 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Dars bo sicer letos za obnove različnih odsekov avtocest in hitrih cest namenil 74,5 milijona evrov, okrog 38 milijonov pa še za novogradnje; gre za drugo cev predora Karavanke ter severni del tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Na Darsu sicer zatrjujejo, da se delom na avtocestah poskušajo izogniti v času največjih prometnih konic in v času povečanega turističnega prometa poleti, a nekatera dela so dolgotrajna in jih že z gradbenega vidika ni mogoče opravljati v prometno ugodnih terminih, kar seveda povzroča večje zastoje in jezo voznikov. V povprečju vsako leto največ obnovitvenih del opravijo jeseni. »V javnosti se pogosto pojavljajo tudi očitki, da se obnovitvena dela vedno izvajajo na istih odsekih. To nikakor ne drži. Res pa je, da velikokrat obnovitvena dela nadaljujemo tam, kjer so se npr. prejšnje leto končala, kar daje morda napačen občutek. Zaradi vse večjih prometnih obremenitev, staranja zgrajenih avtocest in dograjevanja avtocestnega omrežja postaja tudi obseg potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del vse večji. V zad- njem obdobju letno obnovimo od 50 do 60 kilometrov smernih vozišč. V letu 2021 smo za obnavljanje avtocest namenili skoraj 68 milijonov evrov,« pojasnjujejo in dodajajo, da je posledica povečanega prometa in cestnih obremenitev tudi vse večja in hitrejša obraba cest. Najzahtevnejša prenova na štajerski avtocesti Po oceni Darsa bo v prihodnjem letu oziroma dveh najzahtevnejša rekonstrukcija ceste in objektov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje. »Postopek javnega naročanja trenutno še ni zaključen, v razpisni dokumentaciji je najvišja dopustna vrednost ponudbe 72,5 milijona evrov (brez DDV). Predmet javnega naročila je rekonstrukcija ceste na odsekih avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje (na smernem vo- zišču proti Celju in proti Mariboru), vključno s predoroma Pletovarje in Golo rebro, vzpostavitev prisilnega prezračevanja v obeh predorih, zamenjava nizkonapetostne opreme, nadzorno-krmilnega sistema (NKS) in NKS-sistema SCADA v predorih, rekonstrukcija objekta Grapa ter sanacija objektov Škedenj I in Škedenj II na obeh smernih voziščih.« V primeru uspešno zaključenega postopka javnega naročanja bo Dars z izbranim izvajalcem sklenil pogodbo in ga že letos jeseni uvedel v delo: »Zaradi obsežnosti in kompleksnosti projekta je namen, da se izvajalec čim prej uvede v delo.« Zastoji zaradi popolnega zaprtja predorov poleti 2023 in 2024 Rok za izvedbo vseh razpisanih del je 410 dni od uvedbe izbranega ponudnika v delo. Popolne zapore ene smeri avtoceste zaradi del v predorih so predvidene za obdobje treh mesecev (90 dni v smeri proti Mariboru in nato še 90 dni v smeri proti Celju). V preostalem času naj bi se dela izvajala z delnimi zaporami prehitevalnih pasov. »Največja motnja v prometu bo gotovo popolna zapora vozišča skozi predore, zato se posledično pričakujejo zastoji v poletnih mesecih prihodnjih dveh let. Takrat bodo potekala glavna obnovitvena dela na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje, ki se bodo izvajala pod popolno zaporo enega smernega vozišča, promet pa bo po drugem vozišču potekal dvosmerno, skozi predore, po enem pasu v vsako smer,« so pojasnili na Darsu. Zaradi obsežnosti prenove bodo dela trajala dve leti, vendar so na Darsu prepričani, da zaradi delnih zapor enega od voznih pasov večjih zastojev, razen v času prenove predorov, ko bo ena smer avtoceste v celoti zaprta, ne bo. Kje bodo letos in v letu 2023 še druga večja Darsova delovišča? V načrtu za to jesen in zimo imajo na Darsu še dela na naslednjih hitrih cestah in avtocestah: hitra cesta Šempeter–Vrtojba (pogodbena vrednost 9,7 milijona evrov brez DDV); avtocesta Divača–Kozina (pogodbena vrednost 6,5 milijona evrov brez DDV); gorenjska avtocesta med priključkoma Jesenice – zahod in Jesenice – vzhod vključno z viadukti (pogodbena vrednost 15,5 milijona evrov brez DDV); dolenjska avtocesta na od- Štajerski TEDNIK petek z 16. septembra 2022 petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 sicer se vam lahko 'utrga' … zaradi končanih del na progi bila načrtovana vožnja celo pot do Maribora. Po večminutnem iskanju in obveščanju potnikov, ko je menila, da je našla vse za vlak proti Mariboru, je to informacijo prenesla tudi prometniku. Naknadno smo prejeli informacijo, da se je žal nekaj potnikov zaradi naliva zateklo v bližnjo slaščičarno in niso prejeli obvestila sprevodnice. Za nastalo situacijo nam je zelo žal, predvsem zaradi potnikov, ki niso mogli priti na omenjen nadomestni prevoz oziroma na naslednji vlak, ki je zaradi končanja zapore peljal na celotni relaciji.« Zamude vlakov nekaj vsakdanjega Da potniki na progi okoli Pragerskega pogosto obtičijo na železnici oz. ob njej, so nas v uredništvo opo- zorili tudi bralci našega časopisa. Ali se na progi oz. gradbišču zgodi kaj nepredvidenega, ali zamuja nadomestni avtobus, ali zamuja vlak … Zgodilo se je že tudi, da je vožnja z vlakom iz Maribora do Ptuja trajala dve uri, kar je potnike, razumljivo, vznejevoljilo. Tisti, ki imajo to možnost, pokličejo svojce, da jih pridejo na postajo, kjer obtičijo, iskat z avtomobilom, denimo v Rače, Kidričevo ali kam drugam. Foto: ČG Slovenska železnica kot kolovoz … Najhitrejši klasični vlak na svetu vozi s hitrostjo 350 km/h, progo med Pekingom in Šanghajem (1.300 km) prevozi v 4 urah in 30 minutah. To je razdalja od Slovenije do juga skandinavskega polotoka – takšno pot v štirih urah in pol prevozi klasični vlak na Kitajskem! Lebdeči je še hitrejši, s pomočjo magnetnega lebdenja dosega hitrost do 430 km/h. Če bi vlak po kitajskem standardu zmogljivosti v štirih urah in pol prevozil Evropo od Balkana do Skandinavije, po slovenskem standardu v tem času ne prisopiha niti z enega na drugi konec države, najhitrejša vožnja od Murske Sobote do Kopra namreč vzame 5 ur in 17 minut časa. Najvišja hitrost vlakov v Sloveniji bi lahko bila 160 km/h. Četudi bi vlaki to hitrost zmogli doseči, pa šepa infrastruktura, ki takšnih hitrosti ne omogoča – kljub milijardnim vlaganjem v posodobitve prog. Povprečna potovalna hitrost vlakov je v preteklosti znašala 55 km/h. V obdobju od januarja letos pa se je zaradi večjega števila obnovitvenih del na progi znižala na 51,6 km/h. Edina pozitivna stran potovanja z vlakom v Sloveniji je ugodna cena vozovnic, a v marsikaterem primeru niti to ne odtehta, da bi se ljudje odločili za to vrsto javnega prevoza, ali pa jim zaradi oddaljenosti od železniške postaje in neugodnih voznih redov logistika enostavno 'ne znese'. Neizvedljive vožnje bi raje umaknili, kot pa da nastaja kaos Foto: ČG mora imeti čas. To je torej oblika prevoza, ki je pisana na kožo upokojencem in dopustnikom. Z vlaki se sicer pretežno možnosti izbire potovanja (nimajo vozniškega dovoljenja in ne svojega avtomobila). Za pot do službe vlak uporabijo dolgi potovalni časi in zmeda z nadomestnimi prevozi. Glede na kaos, ki nastaja pri železniških prevozih, smo Slovenske železnice vprašali, zakaj voženj v terminih, ko je zaradi del treba progo zapirati, raje enostavno ne umaknejo z voznega reda ali pa jih v celoti nadomestijo z avtobusnim prevozom. Nezadovoljstva med potniki bi bilo zagotovo manj kot v primeru zamud nadomestnih avtobusov, dolgotrajnega čakanja na vlaku ali pa čakanja na naslednji vlak. »Prometa oziroma vlakovnih povezav ni mogoče ukiniti (prekiniti), saj smo kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe dolžni izvajati promet v obsegu, za katerega imamo sklenjeno pogodbo. V primeru, da je zaradi del zaprta proga, se trudimo organizirati nadomestne prevoze na tak način, da so uporabniki naših storitev čim manj prizadeti,« so povedali na Slovenskih železnicah. Kot kažejo izkušnje potnikov, jim to ne gre najbolje od rok, saj je nezadovoljstvo uporabnikov javnega prevoza Slovenskih železnic prisotno skorajda vsak dan. Mojca Zemljarič Ormož, Markovci z O glavni cesti nič novega Čakajo gradbeno dovoljenje Dramljami Dve leti sta naokrog, odkar je DARS objavil javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo nove cestne povezave od Ormoža do Markovcev, nekoč odseka hitre ceste, ki bo (če bo) samo še glavna državna cesta. Posledice vojne čutijo tudi na Darsu Vojna v Ukrajini je seveda vplivala tudi na poslovanje Darsa: »Naši pogodbeni izvajalci gradbenih del, npr. v okviru izvajanja obnovitvenih del na avtocestah in hitrih cestah, se soočajo z določenimi težavami pri dobavi posameznih gradbenih materialov. Zelo se trudijo dobiti potreben material, tako da zadeve, vsaj za zdaj, obvladujemo.« Izpad iz naslova prodaje vinjet zaradi omenjene vojne ocenjujejo na približno 200.000 evrov, iz naslova cestnin tovornega prometa pa bi lahko izpad v letu dni zaradi zmanjšanja prometa tovornih vozil iz Rusije in Ukrajine znašal med sedem in osem milijonov evrov. Pri tem ni upoštevan vpliv zmanjšanja tovornega prometa blaga slovenskih podjetij, ki izvažajo v Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, in tovornega prometa vozil iz drugih držav, ki imajo za izvor ali cilj Ukrajino, Rusijo ali Belorusijo. Prav tako niso upoštevani morebitni izpadi zaradi pomanjkanja ukrajinskih voznikov. Foto: ČG seku Ivančna Gorica–Bič; odsek hitre ceste Škofije–Sermin; odsek gorenjske avtoceste Lipce–Lesce– Brezje; odsek primorske avtoceste Divača–Kozina. Sicer pa se bo v prihodnjem letu nadaljevala obnova severne ljubljanske obvoznice med Zadobrovo in Novimi Jaršami. Ta naj bi bila zaključena predvidoma do začetka julija 2023. JP, Ur Foto: ČG Kot kaže, se Darsu z oddajo naročila ne mudi, saj za projekt nimajo v celoti pridobljenega gradbenega dovoljenja; manjka gradbeno dovoljenje za odsek med Markovci in Gorišnico. Ko ga bodo pridobili, bodo nadaljevali postopek izbire izvajalca gradnje, so povedali na Darsu in dodali: »Na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) smo 2. septembra znova posredovali že večkrat dopolnjeno Presojo vplivov na okolje (PVO) z dodatkom, kot je to zahteval Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) ob njihovih podanih negativnih mnenjih. MOP je 6. septembra dopolnitev PVO posredoval na ZRSVN in jih pozval, da v 15 dneh posredujejo pisno mnenje o sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njihove pristojnosti. O možnem datumu pridobitve gradbenega dovoljenja ne moremo govoriti, saj je to odvisno od ZRSVN in od upravnega organa, to je MOP. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bomo začeli postopek druge faze Foto: ČG Dars je razpis za izbiro izvajalca gradnje objavil 17. septembra 2020. javnega naročanja – zbiranje ponudb. Pripraviti je treba razpisno dokumentacijo, ki bo objavljena na portalu javnih naročil. Ostala dokumentacija, potrebna za gradnjo, to so projekti za izvedbo (PZI), je pripravljena za začetek gradnje. Za krak ceste med Ormožem in Gorišnico je pridobljena vsa potrebna dokumentacija, tudi gradbeno dovoljenje.« Za gradnjo nove ceste, ki bi ob dravskem kanalu zaenkrat povezala Ormož in Markovce, nato pa se enkrat po novi povezavi priključila še na Ptuj in podravsko avtocesto, se potegujejo štiri gradbena podjetja: Kolektor, Pomgrad (v partnerstvu z njimi je tudi CPP), Strabag in GP Krk. Dars je prvo fazo razpisa, v kateri je presojal usposobljenost izvajalcev, končal pred letom dni. V drugi fazi bodo med izvajalci, ki jim je priznana sposobnost, izbrali le še cenovno najugodnejšega. Kdaj bo to, pa je vprašanje za vedeževalca. MZ Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN stran 8 petek z 16. septembra 2022 Juršinci z Gradnja regionalne kolesarke Kaj bo z brvjo čez Pesnico? Ob glavnih cestah v regiji so že nekaj mesecev odprta gradbišča regionalnih kolesarskih povezav. Na Dravskem polju so nekatere krake asfaltirali, proti Slovenskim goricam in gorišniškemu koncu so izvedeni izkopi in utrjeni navozi, v Borovcih gradijo oporne zidove in nadomestne ograje. Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY Foto: ČG Brv čez reko Pesnico v občini Juršinci je del regijske kolesarske povezave med Ptujem in Slovenskimi goricami. Gradnjo bi financirala DRSI, če bo projekt vključen v državni proračun za naslednji dve leti. Na projektu je še kar nekaj sivih lis, največ zaradi nepridobitve služnosti za zemljišča. Vprašanje je tudi, kako bo z brvjo čez reko Pesnico pred Mostjem v občini Juršinci. Dogovor med občino Juršinci in Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) je bil, da občina pridobi zemljišča in izdela projektno dokumentacijo, DRSI bi nato financirala gradnjo. Tako sta se vodstvi občine in DRSI dogovorili v začetku lanskega leta. Lokalna skupnost je svoj del naloge izpolnila, saj je naročila izdelavo projektne dokumentacije, ki je trenutno v reviziji. Na DRSI so tudi potrdili, da je z občino dogovorjeno, da prevzamejo stroške gradnje. Vprašanje pa je, ali bo imela DRSI za ta projekt na voljo denar. To bo namreč odvisno od sestave državnih proračunov za naslednji dve leti. „Vse nadaljnje aktivnosti bodo znane po sprejetju sprememb proračunov za leti 2023 in 24,“ so navedli na DRSI. Med Ptujem in Juršinci gradijo 8 km dolg odsek kolesarske steze v skupni vrednosti 2,7 milijona evrov. Skupaj z že zgrajeno kolesarsko stezo bo celotna trasa nove povezovalne poti merila 11 km. Od tega bo 4,5 km kolesarske povezave v občini Juršinci, vrednost tega dela projekta je 1,1 milijona evrov. MZ Slovenija, Podravje z STO razdelila 300.000 evrov Denar tudi za 12 podravskih vodnikov Na že tretji razpis Slovenske turistične organizacije Slovenije (STO) za pripravo pestrih programov turističnih vodenj po vsej Sloveniji, namenjenih tako tujim kot domačim gostom, je prispelo 152 vlog. Livija Kovač Kostantinovič z STO je povedala, da so spletne prijave obravnavali po vrstnem redu prispetja. »Odobrili smo 79 prijavljenih projektov, ki so izpolnjevali vse pogoje. Svoje projekte je oddalo tudi 22 prijaviteljev iz Podravja, med njimi pa jih je zeleno luč za pridobitev sredstev za izvedbo turističnih vodenj prejelo 12.« Predlagani programi vodenja so morali vključevati vsaj enega izmed desetih primarnih turističnih produktov Slovenije, torej počitnice v gorah oziroma outdoor turizem, oddih na morju, doživetja narave, gastronomijo, turizem na podeželju, kulturo, športni turizem, krožna potovanja, poslovna Foto: pexels.com srečanja in dogodke bodisi zdravje in dobro počutje. Ocenjevalcem je bilo še pomembno, da so bila izbrana področja predstavljena na inovativen način ali kot petzvezdično doživetje. »Vsi skupaj se moramo zavedati, da turistično vodenje izboljšuje kakovost doživetja na destinaciji.« Več kot 70-odstotni izpad tujih turistov v času koronske krize je izjemno prizadel turistične vodnike. Zato so na STO prepričani, da so z obema prejšnjima razpisoma pomembno prispevali k ohranjanju dejavnosti vodenja in okrevanju slovenskega turizma nasploh. SD Kidričevo z Višje občinske žepnine CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Dijakom 30, študentom 40 evrov Svetniki občine Kidričevo so na septembrski seji za deset evrov zvišali žepnine dijakom in študentom. Mesečni znesek žepnine za dijake bo po novem 30 evrov, za študente 40. Kot je v obrazložitvi sklepa zapisal župan Anton Leskovar, so se za povišanje odločili, ker so bili dosedanji zneski v veljavi pet let. V lanskem šolskem in študijskem letu je žepnine prejemalo 181 mladih Kidričanov, ki so dijaki in študentje ter se aktivno udejstvu- jejo v katerem izmed društev. Občina Kidričevo žepnine izplačuje od leta 2018, v celotnem obdobju so za njih namenili okoli 170.000 evrov proračunskega denarja. Lani je žepnino prejemalo 113 dijakov in 68 študentov, skupna višina izplačila je znašala nekaj manj kot 48.000 evrov. Izplačilo žepnin je omejeno na deset mesecev, razen v primeru, da se prejemnik odloči za kidričevske bone Sternthal. Če so žepnine v bonih, je izplačilo 12 mesecev, tudi med počitnicami. Razpis za dodelitev žepnin dijakom je občina Kidričevo objavila na svoji spletni strani, zainteresirani lahko vloge oddajo do konca tega meseca. MZ Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo in podeželje petek z 16. septembra 2022 9 Videm z Obilje jeseni na Selih Podravje z Kaj vse je bilo slišati na okrogli mizi o mladih v kmetijstvu Buče skrivajo pravo bogastvo Mladih kmetov je vedno manj, povprečna starost gospodarjev vse višja Velike in majhne, zelene, oranžne, podolgovate, okrogle … Več kot 300 vrst buč naj bi obstajalo, nam je zaupala Milena Sitar s Sel. Članice Aktiva žena KD Sela so letos spomladi posadile 28 sort buč, iz vsestransko uporabne vrtnine in poljščine pa so v začetku septembra pripravile že četrto Bučijado – razstavo buč in bučnih jedi. Povprečna starost gospodarja na slovenski kmetiji se iz leta v leto zvišuje, pred dvema letoma je dosegla 58 let, delež mladih pa se na drugi strani zmanjšuje. Edini pravi odgovor na to negativno statistiko in za ohranitev kmetijstva naj bi bili ukrepi kmetijske politike, ki pa v minulih 15 letih kljub več kot 100 milijonom evrov podpore niso prinesli želenih rezultatov. Kmetijstvo namreč ni poklic, temveč je način življenja, ki ne pozna dela prostih dni, obenem pa zahteva širok spekter znanj, od ekonomskih, naravovarstvenih, strojnih, živinorejskih, za nameček pa ni niti primerno nagrajeno ali spoštovano. Foto: Mojca Vtič Razstava buč, bučk ter ostalih darov jeseni je bila ponovno dobro obiskana. Razstava v kulturnem domu, ki so jo pripravile članice aktiva, je bila paša za oči in balzam za želodčke. Jedi iz buč so z mamljivim vonjem na pokušino privabile marsikoga, ki sicer buč ne mara preveč, izdelki iz buč in drugih jesenskih plodov pa so dokaz, da človeška ustvarjalna domišljija nima meja. Sirov fondi v pečeni buči, bučni rezanci, bučni žepki, bučni »štrudelj«, na drugi strani pa rože iz kožuhovine, ježki iz storžev, sovice ter veverice, narejene iz žirov in želodov … Idejna vodja in gonilna sila te jesenske razstave, ki velja za osrednji dogodek Aktiva žena KD Sela, je Milena Sitar. »Bila sem kuharica na osnovni šoli na Polzeli in z likovnico sem sodelovala pri različnih projektih. Ustvarjalna žilica mi je ostala,« je dejala. K ustvarjanju je privabila tudi sokrajanke. Priprave na razstavo so članice aktiva začele maja, ko so zasadile buče, čez poletje in vse do razstave pa so ustvarjale izdelke, je pojasnila članica Romana Pukšič. Na izvedeno delo, na izdelke, ki jih je bilo mogoče videti in okusiti, je ponosna tudi predsednica aktiva Tilika Vidovič. Članice aktiva žena so namreč krajanom, ki se ukvarjajo predvsem s pridelavo buč za predelavo bučnic v bučno olje, ponovno dokazale, kako vsestranske so te vrtnine in poljščine. V svojem mesu skrivajo pravo bogastvo – ne le kulinarično, tokrat so članice še posebej poudarile njihov pomen v kozmetiki. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Na okrogli mizi Mladi kmetje in ukrepi so sodelovali (od leve) kmet Alojz Mlakar, Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine, Jože Očko iz KGZS, Rozka Saje iz Agencije za kmetijske trge, kmetijsko ministrstvo je zastopala Marija Brodnik Lodewijk ter Marija Kresnik iz KGZ Ptuj. Samooskrbo s hrano in polne trgovske police zagotavlja kmetijstvo. Za obstoj kmetij pa so nujni mladi prevzemniki, mlada in zagnana delovna sila. Statistika namreč kaže, da največ prihodkov zabeležijo kmetije, ki jih vodijo mladi kmetje, stari od 25 do 30 let, v starostnih skupinah gospodarjev nad 44 let pa se začne ekonomska velikost kmetij strmo spuščati. Toda delež mladih slovenskih kmetov upada, s kar 57 % prevladujejo lastniki kmetij, starejši od 55 let, mlajših od 44 let pa je bilo leta 2020 le 16,8 %. Po starosti gospodarjev kmetij smo tudi v spodnji polovici držav Evropske unije. Brez finančnih podpor bi bilo mladih kmetov še manj Na kmetijskem ministrstvu sicer menijo, da imajo pravo orodje za popravek tega stanja. To naj bi bila skupna kmetijska politika z razpisi in podporami. Žal v 15 letih ni dala želenih rezultatov, a brez podpor bi bilo danes mladih na kmetijah še manj. V minulih letih se je za Znesek podpor za prevzemnika kmetije v novem programskem obdobju Osnovna podpora Pridobljena izobrazba Dvostavno knjigovodstvo Dodatek za mlade kmete z invalidskim in pokojninskim zavarovanjem Ekološko kmetovanje (vsaj 80 % zemljišč) Skupaj največ Višina podpore (ostali kmetje, ki so zgolj prevzemniki in niso zaposleni na kmetiji) 18.600 5.000 3.000 21.400 0 Dodatnih 10 % na vsoto 52.800 Dodatnih 10 % na vsoto 29.260 Vir: MKGP prevzem kmetije odločilo 4.500 mladih prevzemnikov, skupno pa so prejeli preko 100 milijonov evrov podpore. »Anketa je pokazala, da podpore močno vplivajo na odločitev mladih za prevzem kmetij in na odločitev lastnikov kmetij za predajo. Polovica mladih kmetov je namreč odgovorila, da se za prevzem ne bi odločili, če ne bi bilo podpor,« je rezultate ankete razkrila Marija Brodnik Lodewijk s kmetijskega ministrstva. Zato ministrstvo tudi v prihodnje ohranja podpore za mlade kmete, tako na hektar kot v obliki intervencij oz. razpisov. Predvidoma deset milijonov evrov bo namenjenih za izpla- Foto: MV Nekaj zanimivosti Muškatna buča je tista najbolj običajna, ki je videti, kot bi bila sestavljena iz več krhljev. Rebrasta oblika in oranžna barva sta njen zaščitni znak. Njena notranjost je mehka, tekstura pa na neki način podobna mangovi, zato lahko z njo pri jedeh dosežemo nadvse kremast učinek. Muškatna buča je odlična za juhe, omake, tudi sladice. In pireje, seveda. Masleno bučo boste prepoznali po hruškasti obliki, navadno pa je tudi precej manjša in svetlejša od muškatne. Okus njenega mesa je zelo sladek, zato se bo odlično odrezala v pecivih, pitah in drugih bučnih slaščicah. Ima precej močan okus, ki lahko spominja na lešnike ali pa celo melono, zato iz nje navadno ne pripravljamo juhe. Raje jo porabimo za pripravo marmelad in džemov. Hokaido so manjše oranžne buče, ki velikokrat služijo tudi kot okrasje v jesenskih aranžmajih. Notranjost teh buč je vlaknasta in manj sočna, zato buče hokaido običajno najprej spečemo v pečici, da lažje odstranimo trdo lupino, nato pa jih skuhamo v juhah ali omakah, da s paličnim mešalnikom teksturo naredimo bolj gladko. Njihovo meso je veliko manj sočno kot pri maslenki ali muškatni buči, zato pri jedeh navadno dodamo kar nekaj tekočine. Olupek teh buč je užiten. Višina podpore (mladi kmetje, vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje) 18.600 5.000 3.000 Ključni izzivi mladih kmetov: - Dostop do kmetijskih zemljišč, saj je le zgolj 1/5 zemljišč v upravljanju mladih. - Dostop do kapitala in denarja za mlade kmete je med najslabšimi v EU. - Dostop do znanja, potreben je prenos znanja do kmetov. - Upravljanje s tveganji (vremenskimi, tržnimi). čilo podpor na hektar. To pomeni, da bo mladi prevzemnik še največ pet let po prevzemu kmetije upravičen do izplačila 78 evrov po hektarju. Dobrih 47 milijonov evrov pa je predvidenih za podpore mladim prevzemnikom. Mladi kmetje bodo imeli ugodnosti tudi pri razpisih za naložbe (za namakanje, dvig konkurenčnosti, prilagoditev na podnebne spremembe … ), kjer bodo upravičeni do dodatnega denarja v višini od 5 do 15 % od osnove. Podpore se lahko nadejajo tudi lastniki kmetij, ki se odločijo za prenos kmetije na naslednika, in sicer do podpore 3.600 evrov letno oz. v skupni višini 10.800 evrov. Kmet nima prostih dni Foto: SD Mladih, ki bi jih zanimalo kmetijstvo, ni Podravje velja za eno najmočnejših kmetijskih regij, med kmetijskimi občinami pa izstopa tudi Slovenska Bistrica, kjer delujejo močne živinorejske in druge kmetije, zato ne preseneča, da je bil posvet Mladi kmetje in ukrepi, namenjeni mladim kmetom v novem programskem obdobju organiziran prav v tej po številu in obsegu največji občini v tem delu Podravja. Žal pa je bila viteška dvorana v bistriškem gradu skromno zasedena, kar je zgolj odraz zanimanja mladih za kmetijsko politiko. Med izjemami je bil 25-letni Jože Repnik s Šmartnega na Pohorju, ki načrtuje prevzem kmetije s 70 glavami živine. Na kmetiji želi ostati zaradi lastne zagnanosti; rad bi ohranil delo, ki sta ga opravila oče in mama, oz. ga še nadgradil. »Bil sem že v službi, vendar sem rojen na kmetiji, vpet v vsa dela in na kmetiji tudi vidim prihodnost,« je še dodal. Žal pa so govorniki na posvetu ugotovili, da podpore ne bodo rešile klavrne starostne podobe slovenskega kmetijstva. Osrednja težava je še vedno v zahtevnosti poklica, ob tem pa ni niti primerno plačan niti spoštovan. »Mladi, ki po šolanju zaradi majhnosti kmetije ne morejo ostati doma, so primorani poiskati zaposlitev drugod, malokdo pa se po službi odloči, da se bo nato 'poklicno' ukvarjal s kmetijstvom. Življenje je s solidno službo boljše, kmetijstvo pa ni poklic, temveč je način življenja,« je ključno težavo, zakaj se mladi ne odločajo za kmetovanje, izpostavil kmet Alojz Mlakar z Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici, ki je bil primoran zaradi vremenskih neprilik in stanja na trgu sadjarsko kmetijo preoblikovati, tako da se sedaj ukvarja še s prirejo mleka, partnerka pa si je poiskala zaposlitev. Da je življenje kmetov težje, še posebej v sodobnem svetu in družbi, ko vladajo drugi ideali kot nekdaj, je priznala tudi Rozka Saje iz Agencije za kmetijske trge. »Če želi iti kmetovalec na dopust, potrebuje nekoga, ki bo skrbel za njegovo kmetijo. Kmet nima nobenega dneva res prostega. Kljub temu pa obstajajo mladi, ki si želijo razvijati kmetije, se ukvarjati s kmetijstvom, ki jim je kmetijstvo ljubo. Zato so ukrepi kmetijske politike pomembni, da ne izgubimo še teh,« je sklenila Sajetova. Mojca Vtič Delež mladih kmetov po statističnih regijah Statistična regija Podravska Pomurska Skupna vsota Izdane odločbe (število kmetij) 8.849 6.061 55.772 Odobrene vloge za mladega prevzemnika 2015–2022 361 232 1.881 Delež mladih kmetov 4,08 % 3,83 % 3,25 % Vir: Agencija za kmetijske trge Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Kultura in izobraževanje 10 stran 10 petek z 16. septembra 2022 Ptuj z Županja Nuška Gajšek je sprejela zlate maturante Knjigarnica KROMPIRJEV SLADOLED Gotovo ste že pokusili krompirjev sladoled. Da niste, pravite? Ojej, prav zares ne? No, če je tako, preberite tole zanimivo zgodbico, lahko pa si ga pripravite še sami! Ko je prišla sredi poletja, torej med počitnicami, na police naše in vaše knjižnice slikanica založništva Pivec iz Maribora, ki tako nagovarja bralce na zadnji platnici, sem pomislila: Ta je pa dobra! Krompirjev sladoled?! Ne, zanj še nisem slišala, pa sem že marsičemu prisluhnila iz naslova kulinarike v teh letih. In vidim, avtorica je priznana slovenska pravljičarka in knjižničarka Vesna Radovanovič, ki ji zelo radi prisluhnemo tudi na Ptujskem. Naj spomnim na serijo njenih odličnih slikanic: Puhačka (2007), Belo jadro (2008), Aljažev čevelj (2010), Zvezdica (2010), Petelinček (2014), Petelinček in kraljevska ptica (2016), Petelinček prebudi upanje (2018), Petelinček in osliček (2019) … Če so bile njene prve slikanice nekako povezane s prevoznimi sredstvi, kot na primer Dedkovo kolo, nato pa je s petelinčkovimi dogodivščinami posegla na področje morale in etike, je slikanica Krompirjev sladoled noviteta v avtoričinem ustvarjanju. Morda se motim, seveda, a ta pripoved Radovanovičeve je večplastna, brezčasna in brezprostorna, ali bolje rečeno: večprostorna. Morda pri tem ni nepomemben prispevek ilustratorke Nataše Vertelj (1967), ki je s posebnim pristopom, likovnimi podobami in barvnim rastrom ter kompozicijo oplemenitila pripoved, ki se začenja: »Tam čisto na severu zemeljske oble, kjer sta večni sneg in led,« in kjer je živel – saj ne boste verjeli – sladoled! Znanje je največji kapital Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je v začetku tedna svečano sprejela in nagradila 14 dijakov in dijakinj, ki so v minulem šolskem letu z odličnim uspehom opravili maturo (več kot 30 točk). Ob tej priložnosti jim je zaželela vse dobro na njihovi nadaljnji poti. V spomin so prejeli grb ptujske občine na steklu in knjižno nagrado. Foto: ČG Zlati maturanti v družbi županje in ravanteljev Zlati maturanti ptujskih srednjih šol Gimnazija Ptuj: Uroš Ber, Matija Berden Strelec, Manja Dokl, Matija Peršak, Lan Trafela Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj: Jure Bezjak, Nina Bogša, Anja Petrovič, Tina Voljč, Teja Žumer, Nejc Pevec Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj: Nejc Rantaša in Svarun Čelan Strojna šola ŠC Ptuj: Domen Lešnik V imenu ravnateljev je zlatim maturantom in maturantkam za izjemen rezultat čestital Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj. V svojem nagovoru je med drugim izpostavil, da so za doseganje rezultatov, ki izstopajo od povprečja, potrebni odločnost, trdo delo, nadarjenost in pripravljenost na sprejemanje novih izzivov. »V času srednješolskega izobraževanja ste spoznali številne skrivnosti na različnih predmetnih področjih, poglobili ste svoje že pridobljeno znanje in kompetence ter pridobili izjemno pomembna nova poznanstva. Prav tako ste uspešno skupaj z nami premagali vse izzive, povezane z epi- demijo covida-19. Danes odpirate nova vrata in za vas noben izziv ne bo pretežak. Znanje pa je vaš največji kapital,« je dejal ravnatelj Šeruga. Domen Lešnik, zlati maturant Strojne šole Ptuj, je maturo primerjal z dirko formule 1. »To je le en odpeljan krog na dirkališču in kmalu bo treba odpeljati še enega, pri tem pa paziti, da se motor ne pregreje in nas pripelje varno do cilja.« Med drugim se je zahvalil tudi profesorjem za njihovo požrtvovalnost, spodbudo ter vse znanje, ki so jim ga predali. EK Ormož z Razstavišče v Grajski pristavi Spodaj podpisana ljubiteljica krompirjevih jedi (mimogrede: tu in tam pa tudi imam kakšen debel krompir) sem se nekoliko namuznila ob tem naslovu. Obožujem krompirjev pire, svaljke, njoke, krompirjevo omako in juho, pa krompirjevo solato, musako in pito. Da ne govorim o dobrotah iz krompirjevega testa, kot so slivovi in marelični cmoki. Vem za krompirjev golaž, palačinke, paprikaš, bograč, čorbo, kumare, polpete … Vem za krompirjeve počitnice in krompirjaste nosove, pa za krompirjeve obkladke, ki naravno odganjajo vročino … A za krompirjev sladoled sem slišala prvič! Torej živel je sladoled, tam daleč v snegu in ledu, a kaj, ko so si tam otroci raje polnili želodčke s toplo hrano. Sladoled pa si je želel slave in je o njej tuhtal in tuhtal. Odločil se je, da bo povprašal bližnji krompir; z njim sta namreč ždela v shrambi. Sladoled se je stisnil h krompirju, da bi na tiho poklepetal z njim. Kot vabilo k branju je tu košček pripovedi: Ko je lastnik restavracije Liu Bosan brskal po izdelkih, ki bi jih kupil, je naletel na sladoled in krompir. Nasmehnil se je prodajalcu, ki ga je nejeverno pogledal, in izbral prav nenavadno dvojico. »No, morda pa lahko iz njiju naredim kaj okusnega,« je pomežiknil. »Če ne, bosta pač sladoled za sladico in ocvrt krompirček, tako kot so na Zahodu že vajeni.« »Seveda, seveda, zagotovo vam bo uspelo pripraviti kaj novega,« je odgovoril voznik, ki se je želel znebiti tega čudnega tovora. Čeprav tudi sam ni verjel svojim besedam, se je globoko priklonil kupcu. Priporočam torej slikanico Krompirjev sladoled, kjer na koncu žlahtne zgodbe najdete še Nekaj zgodovine in drugih zanimivosti o sladoledu, a pred tem še Recept za krompirjev sladoled. Zanj boste potrebovali: 4 srednje velike krompirje (približno 370 g), 2 ščepca mletega cimeta, 2 ščepca mletih nageljnovih žbic, 3 žlice kokosovega mleka iz pločevinke, 2–3 žlice sladkorja (lahko tudi rjavega), 200 ml sladke smetane, 2 žlici medu in sok polovice limone. Po celoten recept pa pojdite kar v knjigarno ali knjižnico, cenjeni bralci! Veliko veselja z branjem, pa tudi s kuhanjem želim, prav tako tudi obilo debelega krompirja (naj sreča z vami dirja). Liljana Klemenčič Razstava članov društva Likudo V beli dvorani ormoške Grajske pristave je na ogled razstava likovnih del članov Likovno kulturnega društva Likudo. Razmeroma mlado društvo, ki so ga ustanovili leta 2014, združuje približno 50 ljubiteljskih umetnikov, vodi ga predsednica Marjeta Žnidarič. »Več kot 20 ljubiteljskih ustvarjalcev Likuda se z risbami, slikami, fotografijami in kipci predstavlja na retrospektivni razstavi. Dejavnost smo uspešno razširili na fotografijo in pridobili nekaj novih članov društva. Ustvarjalci velikokrat zapustimo svoj kavč udobja in se prepustimo kreativnosti, v skupi- ni ali individualno, vsak v svojem ateljeju. Letos se lahko pohvalimo s številnimi dejavnostmi. Obiskali smo različne kolonije v organizaciji drugih društev doma in na tujem, organizirali smo svojo prvo samostojno mednarodno likovno-fotografsko kolonijo Skriti kotički Ormoža, nestrpno čakamo tradi- cionalno likovno kolonijo Malek, s postavitvami razstav posameznih članov društva sodelujemo na vseh desetih vikendih odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija. Bili smo na mednarodnih ekstemporih na Ptuju, v Piranu, Izoli, sodelovali pri poslikavi dežnikov, odzvali smo se na različne razpise na regijski, Foto: MZ Predsednica Likovno kulturnega društva Likudo Ormož Marjeta Žnidarič in mlada pesnica ter dijakinja ormoške gimnazije Nina Marin na odprtju razstave državni in mednarodni ravni. Aktivno smo sodelovali na Paradi znanja in Dnevu kulture. Vedno ponosno predstavljamo ustvarjalno kreativnost tega svojega kotička sveta in njegovih čudovitih srčnih ljudi,« je ob odprtju razstave povedala predsednica ormoškega društva Likudo Žnidaričeva. Na govorniški oder je stopil tudi predsednik Krajevne skupnosti Ormož Vlado Hebar. Izpostavil je zadovoljstvo, da že sedmo leto sodelujejo z likovniki. »Vesel sem, da smo odprli razstavo, v zadovoljstvo nam je bogato društveno življenje na območju naše krajevne skupnosti.« Mlada pesnica Nina Marin se je predstavila z recitacijo dveh avtorskih pesmi. Marinova je dijakinja 4. letnika predšolske vzgoje na Gimnaziji Ormož, njena mentorica je Aleksandra Štih. S pomočjo gimnazije je na poti proti svoji prvi samostojni pesniški zbirki. Na svečanem odprtju razstave so zapeli tudi člani moške vokalne skupine Holermous Kulturnega društva Ormož. MZ Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 16. septembra 2022 11 Majšperk z Haloška delovna brigada Majhna dela, ki pustijo pečat v okolju Narediti nekaj dobrega za kraj, ob tem pa čas preživeti v dobri družbi vrstnikov. Okrog 30 mladih si je minuli konec tedna v okviru Haloške delovne brigade nadelo delovne rokavice, v roke prijelo orodje ter se lotilo zadanih nalog oz. del, ki ne zahtevajo projektnih študij in dodatnih postavk v proračunu, vendar pa pomembno pripomorejo k videzu kraja in boljšemu počutju prebivalcev. Haloška delovna brigada je že v lanski, krstni izvedbi in letos ponovno sledila ideji, da s skupino prostovoljcev izvede več del v občini. Letošnja delovišča so bila posejana po vsej občini, medtem ko je bila lani glavnina del opravljena v Stopercah. V Majšperku so brigadirji in brigadirke uredili okolico šole in nabrali za kar dva kontejnerja zelenega odreza, na Ptujski Gori so očistili pot med Starotrško hišo in podružnično osnovno šolo, ob tem pa ob šoli postavili še visoke grede, namenjene osnovnošolcem. Na Bregu so brusili in barvali ograjo vrtca, v Stopercah ob šoli so obrezali živo mejo, pripravili podlago za postavitev klopi in mize, ki so jih nato še prebarvali in zaščitili pred propadom, ob tem pa so pripravili še okrogle mize in klopi za učenje na prostem. Podali so se tudi v Sestrže, kjer niso uspeli opraviti vsega načrtovanega, saj jim jo je zagodlo vreme, uredili pa so kotiček za odpadke. »Zelo sem zadovoljen, tako z delom, s pripravo na delo kot z udeležbo, ki se je v primerjavi z lani še okrepila,« je po končani brigadi, ki je trajala od četrtka popoldne do nedelje dopoldne, dejal vodja projekta Sašo Kodrič. Nadeja se, da se bo brigadirstvo v Majšperku še širilo. »Prihodnje leto bomo opravili vse, česar letos nismo mogli postoriti, sicer pa je seznam dolg, tako naših idej kot pobud iz okolice. Vedno je kaj, dela, četudi manjša, pa je veliko lažje izvesti, če imaš ob sebi ekipo, ki se nalog loti z dobro voljo, veseljem, smehom.« Povedano drži, saj so mladi v Majšperku z mladostniško iskro v očeh in z nasmeškom na ustih obrezovali Foto: Mojca Vtič Ena izmed ekip Haloške delovne brigade se je lotila urejanja okolice OŠ Majšperk. Iskrivosti, smeha, dobre volje ni manjkalo. grmičke in drevesa, pometali in grabili zeleni odrez, pulili plevel. »Dober občutek je, ko mladi naredimo nekaj dobrega za kraj. Res je, da gre za manjša dela, vendar pa okolju in ljudem nekaj pomenijo. Sicer letos že drugič sodelujem v brigadi, na povabilo sem se brez pomisleka odzvala, saj smo dobra družba, vzdušje ter počutje je odlično,« nam je zaupala Polonca Lampret, študentka ekonomije. Pomislekov glede brigadirstva ni imela niti Mihaela Drofenik, študentka gozdarstva. »Že lani sem uživala in vedela sem, da letos ne bo nič drugače. Brigadirji in brigadirke se dobro poznamo in brigada je odlična priložnost za druženje, ki je med letom zaradi študijskih obveznosti močno omejeno.« Julija Lorber pa je razlog za kemijo med brigadirji in brigadirkami pripisala izvoru. »Stoperčani smo povezani že od malih nog in na pobudo Saša Kodriča smo se združili v delovno brigado. Vsi se poznamo, smo prijatelji, brigada pa združuje prijetno s koristnim.« Z vidnim zadovoljstvom pa je mlade pri delu opazoval, jim tudi priskočil na pomoč, ravnatelj OŠ Majšperk Rajko Jurgec: »Ponosen sem na mlade, ki so se lotili projekta, in da projekt poteka tako, kot so si ga zastavili. Pomagajo nam pri delih, ki bi jih lahko, priznam, tudi sami opravili, vendar bi potrebovali mnogo več časa, več parov rok pa nalogo opravi hitreje. Ob tem okušajo delček brigadirskega življenja, ki smo ga imele priložnost izkusiti tudi starejše generacije.« Mojca Vtič Slovenija, Podravje z Od posnetkov domače mehanizacije do snemanja za kmetijske velikane Bobnar7: »Lepo je biti kmet« »Žiiiv!« To je pozdrav Klemna Bobnarja iz Komende, ljubiteljem kmetijske mehanizacije bolj znanega pod imenom Bobnar7. Še pred dvema letoma je snemal videe o strojih, ki jih je sam prodajal, sedaj ga za promocijo najemajo vsa večja kmetijska podjetja. Z objavljanjem posnetkov, v katerih na zabaven in svojstven način predstavlja kmetijsko mehanizacijo, je dosegel prepoznavnost, priljubljenost in iz hobija ustvaril posel. Če so otroci včasih sanjali, da bi postali pevske zvezde, zdravniki, organi pregona, bi bili danes mnogi raje spletni vplivneži oz. influencerji, torej osebe, ki množico dosežejo preko svojih objav na blogih, YouTube kanalu, Instragramu, Tik toku, za objave pa so običajno plačani. Med vplivneže, vsaj na področju kmetijstva, zagotovo lahko štejemo tudi Klemna Bobnarja. Število oseb, ki redno spremljajo njegove vsebine na YouTube kanalu, je 18.200, k temu je treba dodati še vse naključne oz. nenaročene gledalce njegovih vi- deovsebin, sledilce na Facebooku, Instragramu … Sicer pa mesečno zabeleži več kot 300.000 ogledov na YouTubu, skupno pa so njegovi videi zabeležili že več kot sedem milijonov ogledov. S snemanjem videov je začel povsem spontano. »Prodajal sem rabljeno mehanizacijo in rekel sem si, da bom posnel videe o strojih, ki jih prodajam, da si lahko stranke že na spletu ogledajo ponudbo. Nato sem začel vključevati 'fore', nakar so me poklicala različna podjetja za predstavitev njihovih strojev,« je začetek svoje poti vplivneža pred dvema letoma povzel Bobnar. Odziva, ki ga je dosegel, ni pričakoval, prav tako se ni nadejal takšne priljubljenosti predvsem med mlajšimi. »Moja prva ciljna publika niso bili otroci oz. mladina, ker pa se je tako razvilo, sem malo prilagodil posnetke, da v njih ni preveč bedarij,« je dejal hitro govoreči Gorenjec, ki je bil na kmetijskem sejmu Agra najverjetneje najbolj fotografirana osebnost. Kljub temu pa od števila ogledov posnetkov ne more (pre)živeti, pomemben del v mesečni proračun dodajo honorarji za snemanje reklam ter izku- Foto: Bobnar, FB Predstavitvene videe Klemna Bobnarja oz. kar Bobnarja spremljajo številni ljubitelji kmetijstva. piček od prodaje artiklov v spletni trgovini, kjer prodaja vse: od majic s svojim logom in najbolj tipičnimi izjavami, kap, peresnic, zvezkov, sončnih očal do svinčnikov in vrečk za copate. Klemen Bobnar je kmet in prodajalec kmetijske opreme, ustvarjalec videovsebin, vplivnež. Odgovornosti, ki mu jo prinaša nova vloga, se zaveda. »Moje predstavitve so nevtralne, morda pospremljene s kakšnimi duhovitimi komentarji, sicer pa želim v prvi vrsti mladim sporočiti: lepo je biti kmet, še posebej ob napredku, ki smo mu priča v kmetijstvu.« Mojca Vtič Ptuj z Bobnarji na Ptujskem gradu Predstavili video in DVD projekt Ptuj bobni Po odmevnem in edinstvenem dobrodelnem koncertu bobnarjev na Ptujskem gradu 14. maja letos so organizatorji pred dnevi predstavili tudi video in DVD projekta Ptuj bobni – bobnarji na Ptujskem gradu, ki je bil sestavni del letošnjega praznika MO Ptuj. Gre za videorazličico odmevnega skupinskega dobrodelnega koncerta bobnarjev na Ptujskem gradu, je povedal Mihael Toš, eden izmed glavnih akterjev tega edinstvenega dogodka. Prireditev ob predstavitvi projekta Ptuj bobni so začeli z bobnarskim nastopom dueta 2 Sna- reos, ki ga sestavljata Mihael Toš Tosch (Hudobni volk) in Marko Soršak Soki (Elvis Jackson), nadaljevali z nagovori avtorjev, ki jim je sledil ogled videov, med katerimi je bila tudi predaja kombija invalidu Mateju Balabanu in njegovi mami Sanji, za katerega so denar zbirali na koncertu na Ptujskem gradu, kjer so kombi svečano predali. Prireditve sta se ob nekaterih bobnarjih udeležila tudi Sanja in Matej Balaban. Organizatorji in nastopajoči so ob tej priložnosti napovedali, da bo na Ptuju bobnelo tudi v letu 2023, ko bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož povabil na prireditve ob svoji 130-letnici obsto- ja. Za videoposnetke koncerta je poskrbela ptujska televizija PeTv, za končno montažo Mihael Toš. Videoposnetke koncerta si je moč ogledati na Facebook strani Ptuj bobni in na Youtube kanalu skupine Hudobni volk, je še povedal Mihael Toš. MG Foto: zasebni arhiv Mihael Toš Tosch, Matej Balaban in Marko Soršak Soki Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 Podravje, Slovenija z Razveljavljen razpis stran 12 petek z 16. septembra 2022 Slovenija, Podravje z Drva dražja za 33 odstotkov, peleti za 250 odstotkov Le peščica starejših z boni Slovenski regionalno razvojni sklad je danes, v petek, razveljavil razpis v zvezi z izobraževanji starejših na področju digitalnih kompetenc. Vsem izvajalcem izobraževanj, ki so bili izbrani na sredi maja objavljenem javnem razpisu, bodo povrnili stroške za že izvedene aktivnosti do vključno 25. avgusta. To je datum, ko je sklad na poziv ministrice aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj pri vseh izvajalcih začasno zaustavil. Vsi starejši, ki so že opravili 80 odstotkov izobraževanj oz. vsaj devet ur ali pa so z njimi že zaključili, bodo prejeli tudi digitalni bon za nakup računalniške opreme, je v izjavi za medije povedala ministrica. Točnih podatkov, koliko je takšnih upravičencev, na vladni službi sicer nimajo, a po njenih besedah številka ni velika. K razveljavitvi razpisa za neformalna izobraževanja za starejše s področja digitalnih kompetenc so sklad pozvali v sredo, 7. septembra, je pojasnila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Za to potezo so se odločili, ker so po temeljitem pregledu celotne dokumentacije ugotovili, da je razpis v neskladju z zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti. Ciljne skupine, torej upravičenci do izobraževanj, so bile namreč neustrezno opredeljene. »Sam razpis ni ločil med tem, ali imajo osebe, ki so upravičene do izobraževanja, nizke kompetence ali sploh nimajo teh kompetenc oziroma ali imajo osebe že napredne digitalne kompetence,« je pojasnila Stojmenova Duh. Prav tako so ugotovili, da je zakon o digitalni vključenosti v neskladju s splošno prepovedjo diskriminatornosti, ki jo določa slovenski pravni red. Na to so vladno službo opozarjali tako varuh človekovih pravic, zagovornik načela enakosti in številni državljani kot tudi različne nevladne organizacije. Na vladni službi zdaj že pripravljajo številne razpise za usposabljanja za starejše, ki bodo po zagotovilih ministrice nediskriminatorna. »Ključno sporočilo za danes je, da se usposabljanja za starejše ne ustavljajo kot takšna, ampak da odpravljamo diskriminacijo in pripravljamo ukrepe, ki bodo vsem, ki se želijo udeležiti usposabljanj, to priložnost omogočili,« je poudarila. Določeni projekti bodo stekli že oktobra, ostali pa proti koncu letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega. Digitalne bone bodo tako prejeli le tisti starejši, ki so že opravili zadostno število ur usposabljanj. Preostali denar, ki je bil prvotno predviden za digitalne bone, bodo namenili za izvedbo usposabljanj. Lani za ogrevanje s peleti 1.375, letos več kot 3.400 evrov Cena drv za ogrevanje se je v primerjavi z lani povišala za tretjino, cene peletov pa se zadnje mesece dvigajo v višave. Za povprečno slovensko družino, ki se ogreva na pelete, se bo strošek kurilne sezone po današnjih cenah zvišal s 1.375 evrov na 3.450 evrov. Celotna Evropska unija in z njo Slovenija se že nekaj mesecev srečujeta s pomanjkanjem peletov za ogrevanje. Cene kuriv so začele naraščati po februarskem napadu na Ukrajino, predvsem zaradi strahu pred rusko prekinitvijo dobave plina članicam Evropske unije. Rusija je v začetku septembra dobavo plina prekinila, že julija pa je bil uvoz peletov iz Rusije, ki je bila največja uvoznica v EU, popolnoma zaustavljen. V Sloveniji se je povpraševanje po peletih, ki so že tako najpriljubljenejše sredstvo za ogrevanje prostorov, po poročanju Slovenske tiskovne agencije po koncu zadnje kurilne sezone povišalo za 35 %. Izmed vseh kuriv so se v zadnjem letu najbolj dvignile prav cene peletov. Peleti dražji za 250 odstotkov V zadnjem desetletju so bili peleti najcenejši ob koncu kurilne sezone leta 2016, ko je bilo treba za tono odšteti dobrih 244 evrov. V naslednjih petih letih se cena tone peletov ni dosti spreminjala in je ob začetku lanske kurilne sezone znašala dobrih 275 evrov na tono. Povprečna cena tone je avgusta po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije znašala 581 evrov, danes pa se tona peletov pri nekaterih ponudnikih prodaja že po 690 evrov. Kaj to pomeni za povprečno družino, ki za ogrevanje s peleti na kurilno sezono porabi od štiri do pet ton peletov? Povprečna družina je lani za nabavo peletov pred kurilno sezono odštela približno 1.375 evrov (pet palet), danes pa bo za nakup petih palet odštela od 3.000 do 3.450 evrov. Po najbolj pesimističnem scenariju bi se lahko cene za tono peletov do novega leta povzpele na skoraj neverjetnih tisoč evrov. V tem primeru bi povprečna družina namesto lanskih 1.375 evrov za ogrevanje morala letos odšteti okroglih pet tisočakov. Drva dražja za slabo tretjino V zadnjem letu se niso dražili le peleti, temveč tudi njihova osnovna surovina, les, ki se je sicer začel dražiti že pred ruskim napadom na Ukrajino. Foto: Črtomir Goznik Foto: Pexels.com »V primerjavi s cenami v enakem obdobju lani so letošnje avgustovske cene bukovega lesa za kurjavo za 30 odstotkov višje oziroma za 12 evrov na kubični meter, v primeru drugih trdih listavcev pa so višje za 33 odstotkov oziroma za 15 evrov na kubični meter,« je na svoji spletni strani zapisal Gozdarski inštitut Slovenije. Povprečna cena lesa za kurjavo občutno narašča že vse od maja, ko se je zaključila lanska kurilna sezona. Bukova drva so se po navedbah gozdarskega inštituta v treh mesecih podražila za osem odstotkov, še večje povišanje cen so zabeležila drva iz drugih listavcev, katerih cena se je v tem času povišala za 14 odstotkov. »Srednja vrednost vseh posredovanih cen lesa bukve znaša 65 evrov na kubični meter brez davka na dodano vrednost (DDV), srednja vrednost vseh posredovanih cen lesa drugih trdih listavcev pa znaša 60 evrov na kubični meter brez DDV,« je v avgustovski raziskavi še ugotovil Gozdarski inštitut Slovenije. Mihael Korsika Slovenija z Raziskava Barometer zdravih domov Vsak tretji Slovenec biva v neustreznih razmerah Vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah, kaže raziskava Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov) 2022. Posledice energetske revščine so pogubne za zdravje, opozarja stroka. Foto: Pexels.com Izvajalci bodo prejeli plačila le za tečaje do 25. avgusta Kot je dejala ministrica, je za projekt brezplačnih usposabljanj tako po novem predvidenih veliko več sredstev, nekaj dodatnih sredstev so dobili tudi z razveljavitvijo ukrepa odprtja predstavništva Slovenije v Silicijevi dolini. Nekaj izvajalcev izobraževanj (uradno naj bi bila le dva) je kljub začasni zaustavitvi izobraževanj z aktivnostmi nadaljevalo tudi po 25. avgustu, saj, kot so trdili, jih k temu vežejo pogodbene obveznosti. Nekateri so prav tako opozarjali na težave s portalom Spot, preko katerega naj bi sporočali napredek glede izobraževanj. Delovanje portala so preverili in po informacijah ministrice deluje brezhibno. Na očitke izvajalcev, da več tednov niso prejeli pojasnil ministrstva glede nadaljnje usode izobraževanj, je Stojmenova Duh spomnila, da je predhodna vlada za izvedbo razpisa podpisala pogodbo z regionalnim razvojnim skladom. »Torej mi, kot služba vlade za digitalno preobrazbo, nismo imeli nobene podlage, da bi komunicirali s tistimi, ki so bili na razpisu izbrani, vse podlage je imel sklad,« je izpostavila. A kot je povedala, bo v prihodnje vladna služba tista, ki bo skrbela za razpise in komunikacijo z izbranimi izvajalci. Sta, Ur 21 % Slovencev živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, v stenah, tleh in temeljih se nabira vlaga, okenski okvirji pa so ponekod že nagniti. 15 % jih je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali se sliši z ulice, 8 % ljudi z nizkimi dohodki pa ne more ustrezno ogrevati svojega doma. Štirje odstotki vprašanih ugotavljajo, da imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe. »Živijo torej v energijski revščini, ob trenutni rasti cen energije pa Šišk veliko Mihael da, zgodnja bo zima in veliko snega. lahko pričakujemo, da se bo ta skupina še povečevala,« so poudarili raziskovalci. Posledice energetske revščine so po njihovih navedbah pogubne za zdravje, saj dvakrat več ljudi, ki živijo v hladnih domovih, poroča o slabšem zdravstvenem stanju. »Izjemo skrb vzbujajoč podatek je tudi, da imajo ljudje, ki živijo v vlažnem domu, 40 % večjo verjetnost za razvoj dihalnih bolezni, največkrat astme,« so posvarili. Sta Danes bo oblačno. Dež bo zajel vso Slovenijo, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bodo vmes tudi nevihte. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem proti večeru burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 17, na Goriškem in ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem do 24 °C. V soboto bo oblačno, deževno in hladno. Padavine bodo zvečer povsod ponehale. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Atletika Ob Čehu na stopničkah še Prapotnik in Bedračeva Stran 14 Rokomet Velika Nedelja šokirala Dol Hrastnik Stran 14 stran 13 Tamara Zidanšek »Počasi gre naprej, čeprav si želim, da bi šlo hitreje« Stran 15 Nogomet Pokal ponudil vse, od favoritov ni uspelo Dravi Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z Marko Brest, Aluminij Iz 2. lige v mlado slovensko reprezentanco! Nogometaš Aluminija Marko Brest je maja letos dopolnil 20 let (rojen 10. 5. 2002), najlepšo športno darilo pa je prejel z nekajmesečno zamudo – vpoklic v mlado državno reprezentanco U-21. Za igralca iz 2. lige je to izredno velika čast, ki se ne zgodi ravno pogosto … Marko je večino svoje nogometne šole opravil pri Dravi (vmes je bil nekaj časa tudi pri Mariboru), kjer je tudi doživel krstni nastop pri članih. To se je zgodilo v sezoni 2019/20 na tekmi uvodnega kroga 2. lige med Jadranom iz Dekanov in Dravo, kjer je zaigral kmalu po dopolnjenem 17. letu starosti. V Kidričevo je prišel pred lansko sezono, že v prvi prvoligaški sezoni pa je zaigral na kar 31 tekmah – na desetih je začel v prvi postavi! Kljub Foto: Črtomir Goznik Marko Brest je lanski sezoni v dresu Aluminija odigral 31 tekem (30 v prvenstvu ter eno pokalno), v letošnji je na vseh sedmih začel v prvi postavi. Nogomet z 1., 2. in 3. SNL Na Koroškem popraviti spodrsljaj s Triglavom Nogometaši Aluminija so v 7. krogu doživeli prvi poraz v sezoni, ki pa je bil povsem nepričakovan, saj so ga doživeli proti zadnjeuvrščeni ekipi Triglav. Gorenci so izjemno neučinkovitost šumarjev v prvem polčasu v nadaljevanju kaznovali z zmagovitim golom. Kidričani imajo doma veliko več težav z osvajanjem točk kot v gosteh. „V gosteh igramo dobro, s tem bi se strinjal, a tudi doma smo si na vseh dosedanjih tekmah – proti Iliriji, Brinju in Triglavu – ustvarili veliko priložnosti, šepala je le realizacija. Moje mnenje je, da na splošno igramo dobro,“ je dejal novopečeni mladinski reprezentant Marko Brest in v dosedanjem delu sezone dvakratni strelec za Aluminij. Brest bo pred ponedeljkovim odhodom na Brdo pri Kranju v petek odigral še tekmo s Fužinarjem: „Tekma je za nas pomembna, saj želimo takoj dokazati, da je bil spodrsljaj s Triglavom le slab dan. V Ravnah se nadejamo dobrega rezultata, s katerim bi obdržali stik z vrhom lestvice.“ Fužinar je v uvodnih treh krogih osvojil šest točk, nato pa v naslednjih štirih tekmah nobene več. Ob zaporednih porazih s Krko, Krškim, Ilirijo in Rogaško so Korošci prejeli veliko zadetkov, kar 17 – to je največ med vsemi drugoligaši. Ne gre pa pozabiti na dejstvo, da so jih tudi precej dosegli (12), zato je previdnost vsekakor na mestu. Zanimivo srečanje čaka ljubitelje nogometa v Slovenski Bistrici, kamor prihaja Rogaška. Po slabem uvodu so varovanci trenerja Oskarja Drobneta vendarle ogreli svoje stroje in so v zmagovalni seriji. V zadnjih dveh krogih so zaigrali tudi z najnovejšima okrepitvama, to sta Anel Hajrić (prišel iz Triglava) in Rok Pirtovšek. Slednji je pred sezono iz Rogaške prestopil v Bistrico, po petih krogih pa se je vrnil v nekdanjo jato … 3. SNL – vzhod: obračun ekip iz MO Ptuj 6HEDD Q&LPLURWLþ 6HEDVWMD V 6. krogu bo najzanimivejši obračun potekal na ptujskem Mestnem stadionu, kjer bo pri domači Dravi gostovala ekipa iz Podvincev. Tekma bo že v petek, ker bo v soboto in nedeljo na Mestnem stadionu potekalo atletsko tekmovanje. 7HPDWV åWHYLONDND 6 x poster www ww ww w.me meedia m dia24. 2 si 24. si cena: 3,59 € št. 75 • leto VIII september 2022 3UHPLHUOLJD /DOLJD 6HULH$ /LJXH %XQGHVOLJD 3UYDOLJD veliko zabave je bilo na ta račun na treningu. Vem, da mi privoščijo to, jaz pa bi se jim rad tudi preko časopisa zahvalil, saj lahko samo dobra ekipa izpostavi posameznika.« Zdi se, da je poziv še toliko pomembnejši, ker si na seznamu selektorja Mileta Ačimovića edini igralec iz 2. lige. Tudi sicer so takšni primeri zelo redki. M. Brest: »Moje mnenje je, da tudi 2. liga premore precej kakovosti, zato ni čudno, da so selektorji pozorni tudi na ta rang tekmovanja. Vem, da so v meni videli kakovost in so me spremljali, sam pa to dojemam kot res veliko čast.« Na športni poti so ti pomagali številni trenerji. Bi katerega izpostavil? M. Brest: »Z vsemi trenerji, ki so me doslej vodili, sem se dobro razumel in nisem imel nobenih težav. Če bi moral koga izpostaviti, bi vseeno omenil Andreja Kvasa, ki mi je res stal ob strani, tako pri Dravi kot tudi takrat, ko sem šel v Maribor, pa še sedaj sva v stikih. Tudi izven nogometa sva si zelo blizu, v nekem smislu je res moj 'nogometni oče' in je res veliko prispeval k temu, kakšen igralec sem sedaj.« Jože Mohorič Fotozapis 2. SNL, 8. krog: Fužinar Vzajemci – Aluminij (v petek ob 16.00 na Ravnah), Kety Emmi&Impol Bistrica – Rogaška (v soboto ob 16.00 v Slovenski Bistrici) 3. SNL, 5. krog: Drava Ptuj – Podvinci (v petek ob 16.30 na Mestnem stadionu) Minei Kolenko znova prestižno priznanje Situacija bo zanimiva predvsem za trenerja Drave Aleša Čeha, ki je pred prihodom na Ptuj deloval prav v Podvincih. Svoje nekdanje varovance seveda dobro pozna, koliko pa mu bo to pomagalo pri pripravi svojega sedanjega moštva na tekmo, je seveda drugo vprašanje. Dravaši so med tednom doživeli neprijeten poraz v pokalnem tekmovanju, ki bo nekaj posledic zagotovo pustil, ne gre pa zanemariti tudi fizične utrujenosti – dve tekmi v treh dneh za mlado ekipo nista mačji kašelj. Podvinčani so na drugi strani svojo pokalno tekmo prestavili na naslednji teden … JM 1. SNL: Olimpija po Celju še v Mursko Soboto 3RSROQ YRGLĀ nekaj dobrim predstavam, ki niso ostale neopažene, pa pravi razcvet vendarle doživlja letos, v 2. ligi. Z Nikom Marinškom sta izstopajoča posameznika, ki sta za zdaj največ pripomogla k dobri uvrstitvi Aluminija. »Najprej bi poudaril, da je celotna ekipa dobra in da 16 osvojenih točk v dosedanjih sedmih tekmah ni naključje. Midva z Nikom sva res v dobri formi, jaz poskušam razigravati ekipo, Nik je ob tem še strelsko izredno razpoložen. Dobro sva se ujela, tako na igrišču kot izven njega, tudi to mi veliko pomeni,« je dejal Marko. Dobrim igram je sledil vpoklic v izbrano vrsto. M. Brest: »Za vsakega nogometaša je to največje darilo, ki ga lahko prejme, meni se je to zgodilo prvič. Vem, da sem bil že nekajkrat blizu temu v mlajših selekcijah, a se s tem nisem pretirano obremenjeval. Poziv mi ogromno pomeni in je dokaz, da je bilo moje trdo delo od otroštva naprej usmerjeno v pravo smer. Ko sem zagledal svoje ime na seznamu, je bilo to nekaj najlepšega, kar se mi je v nogometnem smislu zgodilo do sedaj.« Kakšna je bila reakcija soigralcev? M. Brest: »Vsi so mi čestitali, tudi Prvoligaši s tekmami 10. kroga začenjajo drugo četrtino sezone. Najbolj zanimivo bo na Fazaneriji, kamor prihaja vodilna Olimpija. Olimpija je bila doslej najbolj standardna in prepričljiva, poraz v Celju je vendarle razkril tudi nekatere njene slabosti. To lahko izkoristi tudi Mura, ki se bo pred svojimi navijači poskušala Ljubljančanom oddolžiti za poraz v 1. krogu sezone (2:0 v Stožicah). Maribor odhaja v Domžale v goste Kalcerju, ki ima neverjetno zanimivo statistiko „domačih“ tekem – štiri tekme, štiri remije (Celje, Mura, Tabor, Bravo). Tudi vijoličasti imajo proti Radomljanom močan motiv iz prve medsebojne tekme v sezoni, v svojem Ljudskem vrtu so namreč izgubili 0:3. So pa vijoličasti od tega tedna močnejši za Ishaqa Kayoda Rafia. Okoli prestopa 21-letnega Nigerijca se je vse od začetka sezone vila prava saga, ki pa je sedaj na srečo Maribora končno rešena. Bo Rafio eden od kamenčkov v mozaiku, ki ga je Maribor potreboval za izboljšanje slike? V Izoli je bila v začetku meseca odigrana tekma super pokala Slovenije, v kateri sta se pomerili ŽRK Krim Mercator in ŽRK Z'dežele iz Celja. Prvo lovoriko v sezoni so pričakovano osvojile Ljubljančanke (30:24). Ob tem je bila izvedena podelitev priznanj za sezono 2021/22, za najboljšo strelko sezone v 1. ženski ligi ga je prejela Minea Kolenko. 21-letna članica ŽRK Ptuj je v rednem delu sezone v 18 tekmah zabila kar 181 golov, podobno učinkovitost pa je zadržala tudi v končnici, kjer je na šestih tekmah dodala še 61 zadetkov. Tekmice so za njo zaostale res ogromno … Minea je priznanje prejela že drugo sezono zapored. Lestvica najboljših strelk v sezoni 2021/22: 1. Minea Kolenko (ŽRK Ptuj) 182 golov 2. Petra Kramar (Krka Novo mesto) 115 golov 3. Manca Kogovšek (ŽRD Litija) 112 golov JM Rokometašice ŽRK Ptuj bi morale v sredo odigrati tekmo 1. kroga 1. državne lige z ekipo Krima Mercatorja. Do srečanja pa ni prišlo, saj je več igralk v ptujski ekipi zbolelo. Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 16. septembra 2022 Rokomet z RK Jeruzalem Ormož V Celju čim dražje prodati kožo Jeruzalem je jubilejno, dvajseto sezono zapored v elitni ligi začel sanjsko, z zmago proti rivalu iz Maribora (29:23). »Po takšni tekmi in suvereni zmagi moramo biti zadovoljni. Prekinili smo serijo uspešnih rezultatov Maribora na Hardeku. Razen Celja ne vem, ali je bila katera ekipa v zadnjih petih letih tako uspešna na našem parketu. Predvsem smo lahko zadovoljni z igro v obrambi, ki nam je prinesla zmago in v takem ritmu si želimo nadaljevati prvenstvo,« je zadovoljen po zmagi v 1. krogu povedal novinec v dresu Jeruzalema Sebastijan Vincek, sicer proglašen za najboljšega igralca sosedskega derbija. V Ormožu upajo, da bo tudi letos obveljala tradicija, da že prva tekma nakaže, da je pred Ornožani odlična sezona. »Vedno, ko smo zmagali v 1. krogu, smo imeli v nadaljevanju odlično sezono. Res je tudi, da je sedaj pred nami težko gostovanje v Celju, ampak tudi tukaj ne bomo vnaprej vrgli puške v koruzo. Celjani so imeli v četrtek težko gostovanje na Danskem pri Aalborgu v sklopu Lige prvakov, tako da sta potovanje in tekma zagotovo pustila posledice na igralcih. Upam, da izkoristimo priložnost ter navsezadnje na poti do zmage vsaj namučimo aktualnega državnega prvaka. V Zlatorogu bomo še naprej pogrešali poškodovanega Gašperja Pungartnika, ki se počasi vrača na rokometna igrišča in bo v nadaljevanju prvenstva pomemben mož naše ekipe. Vzdušje po prvi tekmi in zmagi v slačilnici je odlično. Z veliko vnemo delamo na treningih in čakamo naslednje tekme,« je še o naslednjem tekmecu na kratko dodal kapetan ekipe Tomislav Balent. Tekma Jeruzalema in Celja v Zlatorogu bo na sporedu v nedeljo, 18. septembra, ob 18.30. Lepo obiskan rokometni domoznanski večer V torek, 13. septembra, je v Športni dvorani na Hardeku v okviru praznika Krajevne skupnosti Ormož v organizaciji slednje ter Knjižnice Franca Ksavra Meška ter rokometnega kluba Ormož potekal športno-domoznanski dogodek »Začetki rokometa v Ormožu«. Dogodka, kjer sta bila glavna sogovornika Božo Kuharič in Franc Šulek, se je udeležilo več kot 200 ljubiteljev tako rokometa kot zgodovine. Beseda je tekla o zgodovini rokometa na Ormoškem, ki so ga gradili številni uspehi, padci, velika domača rivalstva, izjemni posamezniki in ekipe, predvsem pa zvesti navijači. Na dogodku so v uvodu spregovorili direktorica knjižnice Milica Šavora, župan občine Ormož Danijel Vrb- Utrinek s športno-domoznanskega dogodka »Začetki rokometa v Ormožu«, kjer sta bila ob voditelju Urošu Krstiču (v sredini) na odru prisotna Božo Kuharič in Franc Šulek. njak in predsednik Krajevne skupnosti Ormož Vlado Hebar. Organizatorje je zelo razveselilo, da so se večera udeležili tudi Ditrih Bezjak, Boris Gregl, Vlado Kovačič, Božo Kuharič, Stanko Lesjak in Rihard Vaupotič, ki so leta 1961 skupaj z žal pokojnimi Francem Debeljakom, Marjanom Debeljakom, Rudijem Hanželičem in Mirkom Skolibrom tvorili nasploh prvo tekmovalno ekipo v zgodovini RK Ormož. Žal je iz te ekipe manjkal Vlado Puklavec, alfa in omega glavnega sponzorja kluba Rokomet z 1. B SRL, 2. krog Velika Nedelja šokirala Hrastnik Dol Hrastnik – Velika Nedelja 32:33 (20:17) VELIKA NEDELJA: Mesarec (3 obrambe), Firšt Šeruga (8 obramb); Zorec, Notersberg, Kolmančič 6 (3), Niedorfer 3, Toplak 7, Voljč 2, Sovič 2, Borko 6 (5), Mlač Černe 7. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Dol Hrastnik 3/3; V. Nedelja 9/8. IZKLJUČITVE: Dol Hrastnik 4; V. Nedelja 14 minut. RDEČ KARTON: Zorec (36. – 3 x 2 min.). IGRALEC TEKME: Jan Mlač Černe (Velika Nedelja). Obe ekipi sta prvenstvo začeli z zmagami, Hrastnik je suvereno opravil s Sevnico (37:31), Velika Nedelja pa je slavila v Železnikih (28:27). Gostitelji so pred prvenstvom javno napovedali, da si želijo uvrstitve v 1. A-ligo, novinec iz Velike Nedelje pa cilja na obstanek v ligi. Tekma je imela zelo čuden potek. Gostje so že v 14. minuti porabili drugo minuta odmora, a brez učinka. V 16. minuti je Dol Hrastnik vodil že s šestimi goli razlike (15:9), v 19. minuti je bilo 17:11. Ekipa Velike Nedelje kot da ni obstajala na igrišču, predvsem pa ne v obrambi, ki je bila anemična in posledično s tem slaba. »V treh letih, kar smo skupaj, še nismo odigrali tako slabih dvajset minut. Enostavno nismo bili pri stvari in kazalo je na popolni brodolom. Ko smo v obrambi končno zaigrali, kot znamo, pa se je prednost domačinov počasi začela manjšati. Na roko nam je šla tudi prepotentnost domačih, ki so pri visokem vodstvu zamenjali celotno ekipo. Kljub slabši igri smo na odmor odšli z le –3,« je 1. polčas opisal krožni napadalec Žan Toplak, strelec sedmih zadetkov na tekmi. Mirno lahko zapišemo, da je Hrastnik v prvem polčasu zapravil priložnost za zmago ... V drugi del tekme so gostje krenili z dvema igralcema manj. Kazen za dve minuti je moral preživeti Miha Kolmančič, kazen kar štirih minut (2-krat 2 minuti) pa je doletela kapetana Petra Zoreca. Krizne minute so zeleni ob delnem izidu 2:2 (22:19) odlično preživeli in nato se je začel lov za gostitelji. Obramba Velike Nedelje je počasi dobivala svojo pravo podobo, na golu je nekaj odličnih obramb zbral Žan Firšt Šeruga in prednost Dola Hrastnika je v 58. minuti povsem skopnela (31:31). »Igra v 2. polčasu je bila na res visokem nivoju, kljub temu smo v napadu zapravili še vsaj pet strelov iz odprtih priložnosti. Z obrambo smo popravili prav vse naše napake. Zelo smo za razliko od 1. polčasa zmanjšali tudi število tehničnih napak. Atletika z Atletski pokal Slovenije (APS) v Ljubljani Ob Čehu na zmagovalnem odru še Prapotnik in Bedračeva V Ljubljani je ob koncu tedna potekal Atletski pokal Slovenije za člane in članice, skupno je v dveh dneh nastopilo kar 300 atletov iz 25 slovenskih klubov. Med njimi so se z nekaterimi odličnimi rezultati izkazali tudi člani Atletskega kluba Ptuj. V prvi vrsti to velja za Kristjana Čeha, ki je v metu diska slavil z izidom 66,75 metra (o tem smo že poročali v torkovi številki). Med ostalimi nastopajočimi atleti ptujskega kluba sta se z drugima mestoma izkazala Anej Čurin Prapotnik v teku na 100 metrov in Maja Bedrač v skoku v daljino. Kratko oceno nastopov je podal trener Gorazd Rajher: „Tekmovanje je potekalo v precej hladnem vremenu. Anej je odtekel zelo soliden rezultat, čeprav njegovo počutje še zdaleč ni bilo najboljše. Pomemben podatek je tudi ta, da se glede tehnike teka že pripravljamo na sezono 2023, ko želimo še nekaj dodati. Andraž je naredil osebni rekord v metu 7-kg kladiva, zelo sem zadovoljen glede njegove tehnike, ker je pokazal veliko stabilnosti. Blaž še ima rezerve, lahko se spusti tudi pod 52 sekund. Zala zaradi študijskih obveznosti trenira manj, rezultat je kar so- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje so tudi v drugem srečanju v sezoni odigrali infarktno končnico, Jan Mlač Černe je tekmo odločil s strelom iz 9-metrovke po izteku igralnega časa. Nasprotnik se je v vsakem napadu mučil za zadetek – skoraj v vsakem napadu je napadal 'na uro'. Drama- tični zaključek tekme pa smo odigrali v slogu tistih najizkušenejših ekip,« je o 2. polčasu in zaključku tekme liden, sploh glede na to, da je do njega prišla z delom v zadnjih dveh mesecih. Nina je v metu kopja dosegla osebni rekord. Zelo dober nastop je uspel tudi Karmen, kar je dobra popotnica za nastop na balkanskem veteranskem prvenstvu naslednji teden. Maja trenira v Ljubljani, zato vpogleda v njen način dela nimam.“ - kladivo: 1. Jakob Urbanč (Brežice) 63,34 m, 5. Andraž Rajher 52,16 m; - 100 m ovire: 1. Ivana Lončarek (Mass) 13,52 s, 4. Maja Bedrač 14,09 s; - daljina: 1. Neja Filipič (Mass) 6,24 m, 2. Maja Bedrač 6,10 m; - disk: 1. Hana Urankar (Kladivar) 51,34 m, 5. Zala Cunk 36,25 m; - višina: 1. Lia Apostolovski (Mass) 1,91 m, 5. Karmen Grnjak 1,60 m; - kopje: 1. Nina Rman (Mass) 43,52 m; 4. Nina Kirič 35,04 m. Ekipno, končni vrstni red, moški (21 ekip): 1. Mass Ljubljana 303 točke 2. Krka Novo mesto 164 3. Kladivar Celje 158 .. 11. AK Ptuj 33 Rezultati članov AK Ptuj: - disk: 1. Kristjan Čeh 66,75 m; - 100 m: 1. Matevž Šuštaršič (Krka) 10,39 s, 2. Anej Prapotnik Čurin 10,48 s; - 400 m: 1. Lovro Mesec Košiš (Mass) 46,65 s, 11. Blaž Jurgec 53,39 s; Foto: AZS Foto: AZS Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj, drugi z desne) je v teku na 100 metrov osvojil 2. mesto. Zmagal je Matevž Šuštaršič (Krka, v sredini), 3. je bil Jernej Gumilar (Mass, levo). Maja Bedrač (AK Ptuj, levo) je v skoku v daljino osvojila 2. mesto, zmagala je Neja Filipič (Mass, v sredini), tretja je bila Hanna Paulina Navodnik (S. Gradec, desno). P&F Jeruzalem Ormož. V dobri uri je bilo obdelano obdobje ormoškega rokometnega kluba od 1957 do 1977. Ključni stavek dogodka pa je bil: »Mi lahko odidemo iz Ormoža, Ormož pa iz nas ne.« Uroš Krstič povedal Miha Kolmančič, bivši igralec Jeruzalema in Ljubljane. Zadnji trije zadetki Velike Nedelje so bili delo Jana Mlača Černeta, ki je prevzel odgovornost v svoje roke ter pokazal, da ima potencial za igranje v ligi višje. Zadnji zadetek je Ptujčan v dresu Velike Nedelje dosegel po izteku igralnega časa iz devetih metrov preko domačega bloka. Veliko veselje ob zmagi zelenih se je lahko začelo, domači, ki so pričakovali gladko zmago pa so parket zapustili sklonjenih glav. »Na Dol Hrastnik smo se dobro pripravili in s prav ničimer nas ni presenetil. Praktično smo presenetili sami sebe s katastrofalno igro v 1. polčasu. V 2. polčasu, ko smo se vsi držali dogovorjenih nalog, pa je to izgledalo tako, kot si želimo. Glede na prikazano bi bila delitev točk najpravičnejša, ampak dokler nas spremlja boginja Fortuna, se ne bomo pritoževali,« je še zaključil trener Uroš Krstič. Velika Nedelja bo vsaj do sobote zasedala 1. mesto v 1. B-ligi. JM ženske (20 ekip): 1. Mass 2. Kronos Ljubljana 3. Kladivar ... 8. AK Ptuj 387 172 163,5 45 JM Čeh in Filipičeva zmagovalca mednarodne atletske lige Kristjan Čeh (Ptuj) in Neja Filipič (Mass) sta zmagovalca letošnje Mednarodne atletske lige Telekom Slovenije. Ta je obsegala sedem tekmovanj in se je začela 24. maja na Ptuju, sledile so tekme v Slovenski Bistrici, Ljubljani, Mariboru, v Velenju, Novem mestu in nazadnje APS v Ljubljani. Čeh je v štirih nastopih zbral natančno 40 točk in je slavil pred Filipom Jakobom Demšarjem (Mass, 31 točk) in Matevžem Šuštaršičem (Krka, 25 točk). Filipičeva je v štirih nastopih zbrala 31 točk. Za točko je prehitela lansko zmagovalka Agato Zupin (Velenje), tretja pa je bila letos Eva Pepelnak (Kladivar, 25 točk). Skupni nagradni sklad je znašal 32.500 evrov, skupna zmagovalca pa sta prejela vsak po 2.000 evrov. Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih petek z 16. septembra 2022 15 obračati v mojo korist,« je dejala Zidanškova. Tenis z WTA turnir v Portorožu V manj kot 24 urah odigrala tri dvoboje »Počasi gre naprej, čeprav si želim, da bi šlo hitreje« Te dni v Portorožu poteka največji slovenski teniški dogodek leta, WTA-turnir serije 250. Turnir je letos izjemno dobro zaseden, z Emmo Raducano, Beatriz Haddad Maia, Eleno Rybakino, Alize Cornet, Ajlo Tomljanović in drugimi najbolje doslej. »Letošnji turnir je res bolje obiskan kot lanski, kakovost igralk je boljša. Igralke so izvedele, da je Portorož lepo mesto, šlo je od ust do ust,« je o tem dejala najboljša športnica MO Ptuj in članica TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek (91. na WTA). Zidanškova je bila ob Kaji Juvan (72.) edina Slovenka v glavnem delu žreba, v prvem krogu pa se je pomerila z rusko kvalifikantko, 20-letno Anastasijo Zaharovo (160.). Tekmici sta na zadnji torkov dvoboj na osrednjem igrišču čakali skoraj do 22. ure, saj je bilo prej odigranih kar nekaj maratonskih dvobojev. Dvoboj se je začel s petimi odvzemi servisa v sedmih igrah (4:3), nato je Tami prvi niz vendarle zaključi- stran 15 la – 6:4. Drugi je bil glede servisnih iger bolj »dolgočasen«, edini break je Tami uspel v deveti igri (5:4), naslednja je bila že sklepna – 6:4. Za Zidanškovo, ki je v vmesnem času znova opravila nekaj rošad v trenerski ekipi (Marjan Čuk ni več del štaba), je bila to pomembna zmaga, saj je prekinila niz nastopov brez zmage, ki je trajal vse od konca junija (zmaga v 1. krogu turnirja v Bad Homburgu). »Zelo sem vesela zmage, sem se potrudila zanjo, a ni bilo lahko. Mislim, da je tekmica odigrala kar soliden dvoboj, zaradi česar sem imela kaj delati. Sem vesela, kako sem delovala na igrišču,« je takoj po dvoboju dejala Zidanškova in dodala: »V zaključkih nizov so odločile izkušnje. Vsako točko sem skušala odigrati po najboljših močeh, to je vse, kar sem lahko naredila.« Že naslednji dan, v sredo, jo je čakal dvoboj 2. kroga z Romunko Ano Bogdan (65.). To je bil njun prvi med- Kolesarstvo z KK Perutnina Ptuj WTA-turnir v Portorožu (250.000 dolarjev nagradnega sklada), rezultati, posameznice: 1. krog: Zidanšek – Zakharova (Rusija) 6:4, 6:4, Juvan – Cornet Francija, 6.) 7:6(3), 6:3; 2. krog: Zidanšek – Bogdan (Romunija) 1:6, 7:6(5), 1:6; Juvan – Paolini (Italija) Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Babos (Slovenija/Madžarska) – Y. Morderger/T. Morderger (Nemčija) 6:2, 6:1; 2. krog: Zidanšek/Babos – Fomina/ Martins (Rusija/Brazilija) 4:6, 6:2, 8:10. sebojni dvoboj. 24-letna Konjičanka dvoboja ni najbolje odprla. Veliko je bilo neizsiljenih napak, posledično pa je tudi njena tekmica zaigrala bolj samozavestno. Niza je bilo konec po 37 minutah igre (1:6). Drugi je bil bolj izenačen, odločen pa je bil v po- Foto: TZS / Sportida Tamara Zidanšek je v Portorožu prekinila serijo petih zaporednih porazov, dlje od tega pa ni šlo. daljšani igri. Po zaostanku 1:3 je naša igralka nanizala nekaj točk in na koncu izkoristila drugo zaključno žogo za izenačenje v nizih. V odločilnem nizu je 29-letna Romunka povedla 0:4, kljub Tamarinim poskusom preobrata in številnimi izenačenji pa je zmaga po dveh urah in 37 minutah naposled odšla na stran Bogdanove. »Mislim, da sem odigrala kar dobro tekmo, eno boljših v zadnjem obdobju. Tako moram iti naprej, gre sicer počasi in si želim, da gre hitreje, a tako pač je. Igra v prvem nizu ni bila slaba, a je bila pisana na kožo tekmici. Potem sem povsem obrnila ploščo, spremenila taktiko in kar dobro vztrajala v tem. Tanek led je med tem, kako agresivno igrati in koliko držati žogico v igri, ker ji to ne ustreza. Nekaj točk na začetku tretjega niza je obrnilo potek, zato mi ni preostalo drugega, kot da se borim do konca. Poleg vsega sem izgubljala dolge igre. Verjamem, da se bo z nekaj takšnimi tekmami začelo V sredinem popoldanskem sporedu je Tami odigrala še tekmo dvojic (2. krog), kjer je tokrat zaigrala v paru z 29-letno Madžarko Timeo Babos. V prvem krogu sta v ponedeljek preskočili sestri dvojčici Yano in Tayisiyo Morderger iz Nemčije, naslednji pa sta bili na vrsti Alena Fomina in Ingrid Martins. 33-letna Rusinja in 26-letna Brazilka sta slavili s 4:6, 6:2, 8:10. Zidanškova in Baboseva sta v master tie breaku vodili 8:6, nato pa sta tekmici s štirimi zaporednimi točkami odločili dvoboj. V manj kot 24 urah je Tami v treh dvobojih – dveh med posameznicami in enim v dvojicah – tako na igrišču prebila skoraj šest ur. Tudi to je profesionalni tenis .. »Ko igram doma, je to hkrati motivacija in pritisk. Na koncu dneva pa moraš – ne glede na lokacijo – odigrati najboljši tenis. Upam, da bom v prihodnjih tednih naredila korak naprej in ujela veter v jadra. Čaka me še nekaj turnirjev. Enostavno moram veliko igrati, da bom prišla v ritem in našla samozavest,« je za konec še dejala Tamara. JM 28. Ptujski športni vikend Iz Dolenjske tudi Predstavitev vsega, z državnim naslovom kar je na Ptuju DP v kronometru za povezanega s športom dečke in deklice V soboto je na Otočcu potekalo državno prvenstvo v vožnji na čas za mlajše dečke in deklice. Udeležba je bila precej množična, saj je npr. samo v konkurenci dečkov C nastopilo več kot 60 kolesarjev. Ptujska zasedba KK Perutnina Ptuj je bila zelo uspešna, saj so se kar štirje njihovi člani zavihteli na zmagovalni oder. Na najvišjo stopničko je stopila Kaja Adam, ki je v konkurenci deklic C ugnala vso konkurenco in se okitila z nazivom državne prvakinje v kronometru. Uspeh sta s 4. in 5. mestom dopolnili Živa Bohak in Hana Štumperger. V konkurenci deklic A je Hana Jeromel osvojila 3. mesto. V konkurenci dečkov sta se dva člana ptujskega kolesarskega kolektiva uvrstila tik pod vrh, na odlično 2. mesto. To je v najmnožičnejši konkurenci dečkov C (65 nastopajočih) uspelo Aneju Resmanu, za dobrih pet sekund je zaostal le za Francijem Krajncem (Pogi team). 14. je bil Gal Hrastnik, 18. Luka Lampret, 24. Matija Lačen … Pri dečkih A (44 nastopajočih) je podprvak postal Nik Muršec, zmagal je Vanja Kuntarič Žibert (Pogi team). Miha Bošnik je bil šesti. Med dečki B je zmagal Jure Jovanovič (Pogi team), člani KK Perutnina Ptuj pa so dosegli naslednja mesta: 7. David Adam, 8. Maj Bohak, 14. Mark Šteharnik, 16. Nik Vidovič ... Knobleharjev pokal na Dolenjskem V nedeljo so mladi člani KK Perutnina Ptuj nastopili na Knobleharjevem pokalu na Dolenjskem. Vso konkurenco si je pri dečkih C prvič pokoril Anej Resman, pri deklicah C pa ponovno Kaja Adam. Pri deklicah A je bila Hana Jeromel druga. Uvrstitve kolesarjev KK PP: - deklice C: 1. Kaja Adam, 4. Živa Bohak, 5. Hana Štumberger; - dečki C: 1. Anej Resman, 7. Luka Lampret, 18. Gal Hrastnik, 19. Matija Lačen, 29. Miha Gramc, 41. Maks Nahberger, 44. Andraž Mahorič; - dečki B: 4. David Adam, 6. Maj Bohak, 7. Nik Vidovič, 17. Mark Šteharnik, 21. Tai Nahberger, 31. Jernej Bornšek; - deklice A: 2. Hana Jeromel; - dečki A: 6. Nik Muršec, 32. Lucian Kostanjevec, 33. Jakob Bornšek; - mlajši mladinci: 4. Jon Pritržnik, 9. Nik Golob, 11. Sergej Jančič. JM Anej Resman in Kaja Adam (oba KK Perutnina Ptuj, v sredini) sta v Škocjanu stopila na najvišjo stopničko. Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj sta skupaj s Fundacijo za šport in MO Ptuj pripravila že 28. Ptujski športni vikend. Organizatorjem je po dolgem času ob strani stalo vreme, tako da se je v idealnem vremenu skupno število obiskovalcev približalo številki 1000. Predstavljenih je bilo več kot 40 dejavnosti, sodelovalo je več kot 30 športnih klubov in drugih asociacij. Direktor Zavoda za šport Sandi Mertelj je predstavil novosti in vrhunce letošnjega dogajanja. „Novost letošnjega dogodka je bilo zagotovo sodelovanje s Centrom interesnih dejavnosti, ki so s svojima projektoma Sejem prostega časa in Jaz tebi – ti meni, popestrili osrednji dogodek. Ne nazadnje so se na Sejmu prostega časa predstavili tudi nekateri športni klubi, ki so prav tako nagovarjali mlade, da se vključijo v njihove klube. Vrhunec dogajanja je zagotovo bila letošnja Mini olimpijada za otroke ptujskih in okoliških vrtcev (vrtec Hajdina in vrtec Markovci), skupno število vključenih otrok je bilo okrog 150. Otroci so uživali v številnih športih, ki so se tokrat predstavili, osnovni namen pa je bil, da se čim več teh otrok v nadaljevanju vključi v športno dogajanje. Prisotne sta najbolj navdušila brata Malek, ki sta v okviru društva Športno cirkuško društvo Eleja izvedla številne dejavnosti, predstavitve in animacije. Izvedba dogodka je ravno zaradi njiju še dodatno pridobila kakovost. Omeniti je treba še tudi 4. Tek Vivat Poetovio, ki smo ga izpeljali v nedeljskem dopoldanskem terminu v Mestnem parku. Kar 40 tekačev, kilometrski krog po parku, pozitivno vzdušje ter na koncu še podelitev spominskih medalj za vse – to je zgodba, ki se mora nadaljevati ter po možnostih še dodatno razširiti. Osnovni namen – predstavitev vsega, kar je na Ptuju povezanega s športom – je bil nedvomno dosežen,“ je zaključil Mertelj. Ptujski športni vikend 2022 se bo zaključil 23. 9., ob dnevu slovenskega športa, ko bo na tribuni Mestnega stadiona izvedena okrogla miza o ptujskem športu. JM Foto: Črtomir Goznik Del Ptujskega športnega vikenda je bil tudi 4. Tek Vivat Poetovio. Foto: Črtomir Goznik Mini olimpiada je že nekaj let najbolj množičen dogodek znotraj Ptujskega športnega vikenda. Foto: Črtomir Goznik Ob Mestnem stadionu je bilo predstavljenih 40 dejavnosti. Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 Šport, rekreacija 16 Nogomet z Pokal Pivovarna Union, 2. krog Pokal znova ponudil vse, od favoritov ni uspelo Dravi V torek in sredo je bilo odigranih večina tekem 2. kroga Pokala Pivovarna Union, ki letos poteka po spremenjenem formatu: že v 2. krogu na nivoju MNZ so se tekmovanju priključili drugo- in tretjeligaši. Nekateri izmed njih so že občutili pasti tekmovanja na izpadanje … V prvi vrsti to velja za Dravo, ki je klonila v Apačah pri domačem članu Super lige MNZ Ptuj. »S številčno skromnim igralskim kadrom nismo sposobni igrati na dveh frontah, čeprav to ni opravičilo za izpad. Upam le, da se iz tega poraza nekaj naučimo in že v petek proti Podvincem pokažemo drugačen obraz,« je po tekmi dejal trener Drave Aleš Čeh. Domačini so bili v Apačah boljši predvsem v prvem polčasu, ko je Domen Klajnšek tudi dosegel edini zadetek na tekmi. Preostali tretjeligaši – Videm, Cirkulane in Zavrč (Podvinci bodo igrali kasneje) – so rezultatsko suvereno opravili svoje naloge, čeprav so Cirkulančani in Videmčani do napredovanja prišli šele v zadnjih tretjinah tekem. Posebej so se z učinkovitostjo tokrat izkazali Cirkulančani, ki so na Hajdini zabili štiri gole, kar je natančno dvakrat več kot v petih krogih v 3. ligi skupaj (2). Izstopajoči tekmi sta bili odigrani v Stojncih in Poljčanah. Pod Borlom je domači Superligaš pretil drugoli- gaški zasedbi Bistrice (glede na zadnjo prvenstveno tekmo sta tekmo začela le dva ista igralca, Kapun in Rozman) vse do samega zaključka tekme (2:2), nato pa je v zadnji minuti tekme Rok Maher (šele pred kratkim je iz Maribora prestopil v Bistrico, op. a.) vendarle odrešil svojo novo ekipo … V Poljčanah sta se spopadla Superligaša, tekma pa je v končnici dobila razsežnosti trilerja. Domače vodstvo 2:1 so gostje v dveh minutah preobrnili v svoj prid (2:3), domačini pa so potrebovali le pet minut za nov preobrat (4:3). Gostje se s tem niso sprijaznili ter so v 88. minuti izenačili za končnih 4:4. Sledili so pe- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Stojncev so bili zelo blizu presenečenja proti gostom iz Slovenske Bistrice, a so v končnici tekme ostali vsaj brez enajstmetrovk. Sponzorsko sodelovanje Kristjana Čeha in Perutnine Ptuj »Prepoznali smo povezanost Kristjana z zemljo in naravo« Najboljši slovenski atlet Kristjan Čeh je v letošnji sezoni spisal številne presežke, v metu diska je med drugim postal svetovni prvak in evropski podprvak, nazadnje pa tudi zmagovalec diamantne lige. V atletskih krogih že sedaj velja za zvezdnika, o čemer najbolje pričajo napovedniki največjih svetovnih atletskih tekmovanj, kjer 23-letnega Podvinčana konstantno uvrščajo med izstopajoče tekmovalce. Številni v njem v naslednjih letih vidijo realnega kandidata za naskok na svetovni rekord (74,08 m), ki v eni od najbolj tradici- COLOR CMYK onalnih atletskih disciplin vztraja v lasti Nemca Jürgena Schulta vse od leta 1986. Iz vsega naštetega ne čudi, da so v mladem članu domačega atletskega kluba potencial prepoznali tudi v Perutnini Ptuj. V njihovih poslovnih prostorih je tako sredi tedna prišlo do podpisa sponzorske pogodbe. „Presrečni smo, da je nekdo iz našega okolja tako uspešen v svetovnem merilu, obenem pa pričakujemo, da bo podobne uspehe nizal še naprej. Prepoznali smo ta potencial, predvsem pa smo prepoznali poveza- nost Kristjana z zemljo in naravo. Gre za naravno povezovanje med njim in Perutnino Ptuj, ki bo v prihodnosti zagotovo dalo dobre rezultate, zato smo se odločili za dolgoročno sodelovanje,“ je dejal David Visenjak, direktor za trženje v Perutnini Ptuj in dodal: „Kristjan je drugi vrhunski športnik, povezan s Perutnino Ptuj: Luka Dončić je že nekaj časa ambasador blagovne znanke Poli, Kristjan pa bo ambasador blagovne znamke Perutnina Ptuj. S to imamo v regijskem obsegu zelo velike načrte, predvsem v stremenju k še višji kakovosti.“ Foto: Črtomir Goznik David Visenjak in Kristjan Čeh ob podpisu pogodbe o sponzorskem sodelovanju stran 16 petek z 16. septembra 2022 nali, ki so jih s 4:5 v svoj prid odločili varovanci trenerja Boštjana Zemljiča … Strelec treh golov za Bukovce je bil Matjaž Medved. Aluminij je imel v prvem polčasu nekaj težav z realizacijo, ko pa je Luka Koblar načel mrežo domačinov, je v drugem polčasu sledil festival golov za končnih 0:6. Trener šumarjev Robert Pevnik je priložnost za igro ponudil igralcem, ki sicer ne igrajo veliko. MNZ Ptuj, rezultati 2. kroga: Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Koper; OB 20.15: Mura – Olimpija; V NEDELJO OB 15.00: Bravo – Gorica; OB 17.30: Kalcer Radomlje – Maribor; OB 20.15: Celje – Domžale. 2. SNL RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 16.00: Fužinar Vzajemci – Aluminij; OB 16.30: Roltek Dob – krka; OB 20.00: Triglav Kranj – Brinje Grosuplje; V SOBOTO OB 16.00: Kety Emmi&Impol Bistrica – Rogaška, Jadran Dekani – Krško, Beltinci Klima Tratnjek – Ilirija; OB 17.30: Rudar Velenje – Nafta; V NEDELJO OB 16.00: Vitanest Bilje – Primorje. 3. SNL – vzhod Grajena ANpro – Aluminij 0:6 (0:1); strelci: 0:1 Koblar (44.), 0:2 Katuša (51.), 0:3 Katuša (56.), 0:4 Bizjak (75., z 11 m), 0:5 Dukarić (81.), 0:6 Baskera (83.); Stojnci – Kety Emmi Bistrica 2:3 (1:2); strelci: 1:0 Melnjak (14.), 1:1 Rozman (18.), 1:2 Kapun (25.), 2:2 Blažeković (49.), 2:3 Maher (90.); Senčila Senica Oplotnica – Mladinec Lovrenc 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Leskovar (7.), 2:0 Šraml (60.), 3:0 Leskovar (64.); Polskava avtop. Grobelnik – Rogoznica 5:4 (0:0, po 11-m); Hajdina – Cirkulane 1:4 (1:0); strelci: 1:0 Zupanič (17.), 1:1 Kraševec (52.), 1:2 Travnikar (53.), 1:3 Travnikar (59.), 1:4 Cimerman (83.); Bosch Bračič Videm – Gerečja vas 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Škrabl (4.), 1:1 Rozman (61.), 2:1 Kurež (66.), 3:1 Kurež (70.); Makole Bar Miha – Zavrč 1:6 (0:3); strelci: 0:1 Lazar (13.), 0:2 Zorko (22.), 0:3 Zorko (31.), 0:4 Kajzer (60.), 1:4 Koren (77.), 1:5 Predikaka (86.), 1:6 Lazar (88.); Apače – Drava Ptuj 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Klajnšek (42.); Boč Poljčane – Bukovci 8:9 (4:4, 1:2); strelci: 1:0 Tič (12.), 1:1 Medved (28.), 2:1 Šket (31., z 11 m), 2:2 Medved (76.), 2:3 Medved (77.), 3:3 Topič (80.), 4:3 Hrušman (84.), 4:4 Horvat (88.). Tekma Tržec – Podvinci je bila prestavljena na 21. 9. JM »S Perutnino Ptuj smo bili v stikih že kar nekaj časa. Seveda sem vesel, da so pogovori obrodili sadove in da je sedaj prišlo do podpisa pogodbe. Gre za veliko ptujsko podjetje, tudi sam prihajam iz okolice Ptuja, zato je zame velika čast, da predstavljam to podjetje in to blagovno znamko,« je takoj po podpisu dejal Kristjan. »Porabil sem zadnje atome moči« Nato se je na kratko ozrl na zaključek sezone, ko je v štirih dneh tekmoval na treh tekmah. „Treningi se ob koncu sezone niso več splačali, zato sem tekmoval (smeh). V Zürichu sem na ogrevanju disk zalučal preko 70 metrov, na tekmi nekaj čez 67 metrov, zato nisem bil najbolj zadovoljen. V Ljubljani sem nekoliko menjal tehniko – 'z bloka' sem nazadnje uporabljal leta 2019 –, zato je bila tekma 'zabavna'. V Zagrebu pa sem iz sebe iztisnil še zadnje atome moči, pa je ponovno šlo trikrat preko 68 metrov,“ je dejal Čeh in se ozrl na dosežek, ki mu je uspel kot prvemu Slovencu – postal je zmagovalec diamantne lige: „Gre za najvišji svetovni rang mitingov, zmagal pa sem na vseh petih mitingih, zato to pomeni še toliko več. Konec koncev se zmagovalci diamantne lige neposredno uvrstijo na svetovno prvenstvo. To je še zadnja potrditev, da sem imel izjemno sezono. Sedaj sledi zaslužen enomesečni odmor, potem pa gremo znova od začetka, proti novim izzivom.“ Jože Mohorič RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 16.30: Podvinci – Drava Ptuj; V SOBOTO OB 16.00: Bosch Bračič Videm – Premium Dobrovce, Dravinja – Rače, Šmartno 1928 – Cirkulane, Posavje Krško – Avto Rajh Ljutomer, Šampion – Brežice 1919 Terme Čatež, Koroška Dravograd – Zavrč. Super liga RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Apače – Bukovci, Gerečja vas – Boč Poljčane; V NEDELJO OB 16.00: Stojnci – Hajdina, Markovci – Grajena Anpro, Središče – Gorišnica. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Ormož – Pragersko; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše – Podlehnik; OB 16.00: Rogoznica – Tržec, Makole Bar Miha – Skorba. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Polskava avtop. Grobelnik – Slovenja vas SMS sanacija, Zgornja Polskava – Leskovec; V NEDELJO OB 10.30: Mladinec Lovrenc – Oplotnica Senčila Senica. Prosta je ekipa Dornava Digitalpartner.si. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.00: Grajena – Markovci, Središče – Cirkulane veterani, Borovci – Rogoznica Gostilna Muršič. Tekma Podvinci – Dornava AAS je bila odigrana v četrtek. Prosta je ekipa Gorišnica. +35 zahod RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.00: Leskovec – Skorba, Tržec – Apače. Tekmi Hajdina – Podlehnik in Gerečja vas – Pragersko sta bili odigrani v četrtek. +40 RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.00: Zgornja Polskava – Spodnja Polskava, Majšperk – Pohorje Oplotnica, Ormož – Hajdoše. Tekma Mladinec Lovrenc – Videm je bila odigrana v četrtek. Rokomet z Liga NLB RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 18.00: SVIŠ Ivančna Gorica – LL Grosist Slovan; OB 18.30: Urbanscape Loka – Dobova; OB 20.00: Krško – Trimo Trebnje; V SOBOTO OB 19.00: Riko Ribnica – Koper; V NEDELJO OB 16.00: Maribor Branik – Gorenje Velenje; OB 18.30: Celje Pivovarna Laško – Jeruzalem Ormož. Tekma Slovenj Gradec – Krka je bila prestavljena. 1. B SRL (m) 2. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Butan Plin Izola (v petek ob 19.00). Futsal z 1. SFL RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec – Oplast Kobarid, Mlinše – Sevnica; OB 20.30: Meteorplast Šic bar – Dobrepolje; OB 20.45: Bronx Škofije – Siliko Vrhnika. Atletika z Prvenstvo Slovenije U-16 Na ptujskem Mestnem stadionu bo v soboto in nedeljo potekalo prvenstvo Slovenije za pionirke in pionirje. Oba dneva bo tekmovanje pod organizacijsko taktirko članov AK Ptuj potekalo med 12.30 in 16.30. Šah z Turnir za mlade šahiste in šahistke Šahovsko društvo Ptuj prireja v nedeljo, 18. 9., s pričetkom ob 9.30 turnir za mlade šahistke in šahiste, šahovske začetnike in ljubitelje šaha. Turnir bo izveden v prostorih ŠD Ptuj v Belšakovi ulici 20a, Brstje. JM, SR Nogomet z Liga U-15 vzhod, 6. krog Foto: Črtomir Goznik Mladi nogometaši Drave in Aluminija iz selekcije U-15 so se na Ptuju merili v lokalnem derbiju, uspešnejši pa so bili gostje iz Kidričevega, ki so slavili z rezultatom 0:5. Nogometaši Aluminija na lestvici (14 ekip) zasedajo 5. mesto (10 točk), vrstniki Drave pa 12. mesto (3). Vodi Maribor s 16 točkami. (JM) Štajerski TEDNIK petek z 16. septembra 2022 petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Foto: Profimedia Jasne septembrske noči bodo v tišini pravšnje za razmišljanje. Sreča v ljubezni bo tista, ki bo božala vašo dušo. In samoiniciativni projekti na delovnem mestu se bodo vrstili, pridobili boste nove poglede in priložnosti. Pomembno pa je, da si znate priboriti svojih pet minut. BIK (21. 4. – 20. 5.) Največji in najbolj znani avstralski muzej se nahaja v Sydneyju. Površina muzeja je kar približno 20.000 m² in hrani številna odkritja ter izume. V muzeju so eksponati o temah, kot so zgodovina, znanost, tehnologija, oblikovanje, promet, raziskovanje vesolja in glasba. Teh zbirateljskih predmetov je kar več kot milijon. V muzeju je najstarejši ohranjeni in delujoči parni stroj, ki je bil izdelan 1eta 1785 za pivovarno. Najtežji razstavni primerek je parna lokomotiva št. 3830 vladne železnice Novega Južnega Wales iz druge svetovne vojne in je bila v uporabi do 70. leta 20. stoletja. V muzeju je tudi prva parna lokomotiva, ki je delovala v Novem Južnem Walesu in jo je leta 1854 izdelal Robert Stephenson. Verjetno je to tudi edini ohranjeni primerek v svoji seriji. Letno ga obišče okoli 800.000 obiskovalcev. DRSKA - sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad, EMPIR - klasicistični francoski umetnostni slog na začetku 19. stoletja, MAJORDOM - v frankovski državi upravitelj dvora in kraljevih posestev Romantični dnevi so pred vami. Znali boste stvari urediti tako, da se bodo zasukale v vašo korist. Seveda ne smete pozabiti na kreativnost in poskrbite za lastno ustvarjalnost. Planetne energije so vam zelo naklonjene, tako v ljubezni kot tudi v okrilju doma. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Sledila bo želja po finančni osvoboditvi in prijetnih pogovorih. Odpravite se lahko na neko pot, ki bo sprva morda nekoliko naporna, toda prinesla bo ugledne rezultate. Iskre sreče bodo sijale na vas in pridobili boste ogromno neke notranje moči in motivacije za prihodnost. RAK (21. 6. – 22. 7.) Lenart z Dan športa Slovenskih goric v ŠRC Polena Samostoječi balvan s 720 oprimki Eno večjih plezalnih sten v SV Sloveniji, ki so jo postavili v športno-rekreacijskem centru Polena, so poimenovali po Tadeju Golobu, simbolu vsestranskosti in vztrajnosti. Na spremembe, ki so se dogodile, se boste počasi navadili. Vedite pa, da je preteklost na svoj pomen pomembna in da svetilnik spoznanja vedno kaže pravo pot, tako si morate še bolj zaupati. Finančno se razbremenite in pridobite novo energijo in z njo tudi motivacijo. LEV (23. 7. – 22. 8.) Foto: SD Lenarška plezalna stena je namenjena vsem generacijam plezalcev. Novinar, pisatelj in alpinist, ki je osvojil kar nekaj osemtisočakov po svetu, je namreč svoje otroštvo in mladost preživel v Lenartu, nato pa ga je študij vodil v prestolnico, kjer živi še danes. Kot pisatelj je najbolj znan po seriji o kriminalističnem inšpektorju Tarasu Birsi in njegovi ekipi. Leta 2020 mu je v planinah zdrsnilo, omahnil je 20 metrov v globino in imel srečo, da je sploh preživel. Nekaj časa je bil celo v umetni komi, danes pa se počasi vrača v staro življenje, čeprav bo njegova rehabilitacija najbrž trajala vse življenje. Vedno bolj se posveča tudi kolesarstvu in pripravlja vodnik za cestno kolesarstvo; kot napoveduje, bo ena od približno 60 tur peljala po Slovenskih goricah. Dan športa se je na Poleni torej začel z uradno otvoritvijo plezalne stene, za katero je idejo dalo Planinsko društvo Lenart. Sprva so jo hoteli postaviti v lenarški šolski telovadnici, kjer pa zanjo ni dovolj prostora. Namesto tega so prostor našli na Poleni, kar pomeni, da ne gre več za notranjo, ampak za zunanjo plezalno steno. Balvan je visok 4,5 metra in nudi različne naklone previsa, vse do dveh metrov, ponaša pa se s kar 720 plezalnimi oprimki vseh velikosti in barv. Namenjen je vsem generacijam plezalcev. Steno je mogoče upravljati preko telefona, s posebnim elektronskim sistemom in LED-lučmi pa bodo lahko prikazane tudi plezalne smeri. Investicija je znašala 60.000 evrov, lenarška občina pa jo je plačala s pomočjo sredstev Fundacije za šport. Sledile so športne aktivno- sti za osnovnošolske otroke, ki so jih pripravila različna športna društva, ki delujejo pod okriljem lenarške športne zveze. Otroci so se lahko preizkusili v kolesarjenju, odbojki, nogometu, košarki, balinanju, športnem plezanju, gimnastiki, twirlingu, konjeništvu in borilnih športih, vsakega od njih pa je za spodbudo čakalo sladko presenečenje. Na ogled so bila tudi e-kolesa, Zdravstveni dom Lenart pa je predstavil delovanje svojega centra za krepitev zdravja. SD Besede bodo prijetne in bodo božale vašo dušo. Resnica pa je ta, da lahko besede tudi bolijo, ampak dejstvo je, da se poglobite vase in uvidite lepote sveta. Včasih je potrebno tako malo, da lahko rečete, da ste srečni. Nakazano je, da napredujete v pogledu službe, sledi finančna osvoboditev. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Spremljale vas bo odgovornost, resnost in delavnost. Tradicija vam bo v veliko pomoč in lahko se zanesete nase. Za določene stvari boste znali potrpežljivo počakati, da pride vaših pet minut. V pogledu ljubezni bo več nekih skrivnostih, toda zaznamovali vas bosta notranja modrost in toplina srca. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Ljubezen vas bo razvedrila in tako postanete zelo senzitivni in dojemljivi za vse tiste stvari, ki so vam blizu in vam nekaj pomenijo. Zdi se, da se zaveste lastne pomembnosti in se odločite ter določene stvari daste na svoje mesto. Sledijo pozitivni preobrati, tako v službi kot v ljubezni. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Odprle se vam bodo nove poti in ozavestite stvari, s katerimi ste dlje časa odlašali. Sledilo bo pozitivno dojemanje sveta okoli sebe in spoznali boste, da je sreča nekaj zelo naravnega. V ljubezni se potruditi in partnerju izpovejte ljubezen. Na delovnem mestu pa bo veljalo, da žanjete koristi. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Planetne energije sestavljalo položaje, ki vam bodo v korist, seveda pa boste morali narediti nekaj zase. Zdi se, da se počutite dovolj dobro, da lahko poskrbite za tiste koristi, ki bi vas še bolj osrečile. Simbolizirani boste s čisto vodo, ki drvi naprej, nasproti prihajajo novi izzivi in situacije. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Dobro vam bo šlo od rok izobraževanje. Pravilno je, da naredite sintezo, kaj lahko spremenite in kako. Odpravite se lahko na neko službeno pot, ki bo poskrbela za kupico komičnih zapletov, toda s tem se naučite, da se je treba sprostiti. Ljubezenska sreča čaka samske! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam bodo učitelji, če si to priznate ali pa ne. Človeška ustvarjalnost ne pozna meja in tako si naredite dneve prijetne, strmite po romantičnih dogodkih in po skladnosti. Čas pa je namenjen temu, da odprete srce brezpogojni ljubezni. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Pred vami je teden, v katerem boste morali zelo hiteti in si narediti določene načrte, kaj vam je bolj in kaj manj pomembno. Vsekakor bo energije veliko in tako dobite notranjo moč in energijo za prihodnost. Morda bodo določeni odnosi nekoliko naporni, iz tega se marsikaj naučite. Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 16. septembra 2022 Mostovi zaupanja z Življenje pod rusko okupacijo obmejnega mesta Trostjaneca Mesec groze in velike lakote Roman Hlovatski je v Slovenijo prišel v okviru evropskega projekta Mostovi zaupanja, in sicer na učno prakso v občino Logatec, kjer je dva tedna spoznaval delovanje lokalne samouprave. Čeprav je prišel na delo, bivanje v Sloveniji opisuje bolj kot podarjene počitnice. Mladi direktor razvojne agencije občine Trostjanec, sicer pa mož in oče osnovnošolca, je namreč eden tistih meščanov, ki mesta, od ruske meje oddaljenega zgolj deset kilometrov, ni zapustil, odkar se je začela vojna. Zaradi bližine meje mu je bilo takoj jasno, da jih bodo okupirali Rusi. Topili sneg za kapljico vode »In res so se že v zgodnjih jutranjih urah 24. februarja mestu približevali tanki, v soseščini je izbruhnila bitka, pri nas pa je bilo opaziti premikanje vojaške opreme, le da nas to še ni zelo vznemirilo, saj smo sprva mislili, da gre za ukrajinsko vojsko. A v resnici je bila ruska, saj na njej ni bilo oznak. Naslednje jutro so se po ulicah že vozili sovražnikovi tanki, Rusi pa so mesto povsem okupirali dva dni po začetku vojne,« se spominja. Takoj so vzpostavili svojo oblast ter izropali trgovine, lekarne in bankomate. Že videno in slišano, bi lahko rekli ob njegovi pripovedi, saj so v našem spominu še kako žive podobe vojne na Balkanu. »Ker so bile trgovine izpraznjene, so se ljudje rešili z zalogami, ki so jih imeli, kruh pa so pekli prostovoljci, večinoma v šolskih menzah. Šele čez čas je vodstvo občine v izgnanstvu, zaradi varnosti je moralo zapustiti mesto, organiziralo dostavo hrane in ostalih nujnih stvari, pri čemer so se izkazali zlasti prostovoljci, ki so za dostavo tvegali lastna življenja. Kritično je primanjkovalo tudi vode, topili smo celo sneg, da smo je dobili vsaj nekaj kapljic.« Streljali na vsakogar, tudi na porodnice Poleg tega, da je kritično primanjkovalo vsega, zaradi česar je med okupacijo vladala velika lakota, se ljudje niso mogli prosto gibati. »Rusi so namreč na več točkah postavili ostrostrelce, ki so streljali na vse in vsakogar. Med enomesečno okupacijo je umrlo 51 ljudi, med njimi dva otroka, dobršen del mesta pa je tudi močno poškodovan, do tal je denimo požganih skoraj 20 odstotkov hiš. Preden je naša vojska iz mesta Foto: SD Roman Hlovatski: »Rusi so po Trostjanecu postavili ostrostrelce, ki so streljali na vse in vsakogar. Med enomesečno okupacijo je umrlo 51 ljudi.« uspela pregnati sovražnikovo, so Rusi tik pred begom še sejali grozo in barbarstvo. Med drugim so se s tanki pripeljali do bolnišnice in iz neposredne bližine obstreljevali kirurški in porodni oddelek, nato pa z mitraljezi streljali v prav vsa okna. Topniški izstrelki so uničili še daljnovode, kanalizacijo in vodovod, poškodovane so tovarne, žal tudi naša kulturna dediščina.« Hlovatski je vodenje razvojne agencije prevzel tik pred začetkom vojne, tako da mu do prihoda Rusov razen nakupa opreme za pisarne ni uspelo narediti še nič drugega, pa še tisto so takoj zaplenili. »Naloge agencije smo po osvoboditvi mesta prilagodili enemu samemu cilju, to je dostavi humanitarnega blaga, maja pa smo se skupaj z županom odločili, da začnemo z obdelovanjem zemlje in tako pomagamo prebivalcem.« »Zdaj smo vsi Ukrajinci« Foto: OJ Posledica ruske okupacije Trostjaneca so ruševine, petina stavb je namreč uničenih, in številna neeksplodirana sredstva, ki jih še nihče ni utegnil poiskati in deaktivirati. Prejeli smo: Ptujska Gora je Bergamo? Spoštovane občanke in občani ter sožalje krajankam in krajanom Ptujske Gore. Z neprimerno postavitvijo agresivnega »spomenika« virusu SARS-COV-2 na pokopališču na Ptujski Gori, spomenik ga imenujem samo zaradi razumevanja, sicer si pojma ne zasluži, se je znatno znižala prostorska kvaliteta kraja ter občine, v kateri bivate. Estetika je ideja o lepoti, kot je zapisala Miuccia Prada, in lepot je toliko, kot je opazovalcev, zato temu diskurzu ni namenjenih besed. Ob obisku pokopališča v domačem kraju, Ptujski Gori, sem ob pogledu na novo prostorsko (ne)ureditev začutil neprijetne kardiološke spremembe. Žalosti me, ker takšno doživljanje prostorskih sprememb ni le posledica moje poklicne deformacije, ampak je splošen konsenz med sokrajani. Da se v prihodnosti čim bolj izognemo podobnim prostorskim skrunitvam, si bom drznil s strokovnega vidika elaborirati neprimernost prostorske intervencije na pokopališču na Ptujski Gori v upanju, da bom s tem zvišal zavest krajanov o tem, kaj je kvalitetna prostorska intervencija. Izbira motiva virusa, ki ni sejal smrti po kraju, je popolnoma zgrešena, saj območje Ptujske Gore nikakor ni primerljivo s kraji, ki so bili dejansko prizadeti s pandemijo, npr. Bergamo. Motiv morda poskuša iskati analogijo pri kužnih znamenjih, ki pa so bila postavljena ob popolnoma zdesetkanem prebivalstvu. Če pa bombo s križi in njihovimi nič kaj elegantnimi konstrukcijskimi pritrditvami izoliramo od dogajanja, pa gre za najbolj banalno obliko interpretacije. Groteskno povečana oblika virusa, ki nima nobene analogije, aludije, spominske vrednosti, metaforičnega pomena in ne dopušča drugega premisleka kot to, da je popolnoma neprimeren in agresiven tujek v prostoru miru. Formalistična, neproporcionalna oblika je postmodernistična spaka, ki bi rada bila v času, ki ga več ni in v katerem bi bila prav tako deležna podobne kritike. Opravili so setev, in to kljub temu, da jim njiv ni uspelo razminirati. »Na 151 hektarjih nam rastejo buče, na 18 pa koruza, zdaj smo že tik pred spravilom pridelka. Ljudi oskrbujemo tudi s semeni zelenjave, zlasti pese, korenja, čebule in krompirja. Agencijo v prihodnje seveda čakajo tudi projekti za obnovo mesta. Včasih smo bili v Trostjanecu drugim vzor, od nas Oblikovalsko celotna kompozicija kaže na izrazito nerazumevanje razmerij, konteksta, prostora, prostorskih kvalitet in umetnostnozgodovinskih pravil. Morda smo lahko srečni, da je prisotnega toliko neznanja in da je prišlo do “faux passa” postavljanja skulpture; temna skulptura na temnem ozadju dreves, saj se tako manj vidi in manj onesnažuje prostor, kot bi ga sicer. Pokopališče ima še dodatno znižano prostorsko kvaliteto zaradi speljane ceste skozi območje pokopališča, ki je očitno klasična praksa v občini, saj je motiv ceste, ki preseka pokopališče, prisoten tudi v Majšperku. Upajmo, da bodo obljube o zaprtju omenjene ceste nekega dne postale stvarnost. Tehnične rešitve same intervencije so mi nekoliko neznane, ker ni bilo mogoče priti do načrtov, vendar je evidentno, da odvodnjavanje nove prostorske nekvalitete ni bilo docela premišljeno. Po končani gradnji in ob dežju je celoten plato poln peska in listja ter lahko samo upamo, da ne bo prihajalo do rednih zamašitev. Nadalje so prej omenjene okorne pritrditve zasajenih križev v bombo rešene na zelo nesofisticiran način in dominirajo nad celotno kompozicijo. Preden zaključim ta esej, ki me ob vsaki besedi iritira in opomni na prostorsko iznakažen kraj, ki so prevzemali dobre prakse, zdaj smo spet na začetku, a sem optimističen, saj se bomo zanesljivo vrnili tja, kjer smo bili pred februarjem.« Glede na to, da mesto leži tako rekoč na meji z Rusijo, je zanimiv podatek, da v Sumi, regiji, v katero spada tudi Trostjanec, živi manj kot deset odstotkov Rusov. Človek bi pričakoval, da so odnosi med ukrajinskim in ruskim življem po vojni zaostreni in skrhani, a Hlovatski na vprašanje, kakšni so, preseneti z odgovorom. »Danes je seveda bolj malo tistih, ki se glasno hvalijo, da so Rusi, je pa dejstvo, da smo 'ruski mir' na lastni koži občutili vsi prebivalci, ne glede na nacionalno pripadnost. Zato občani z ruskimi koreninami ne želijo imeti nič skupnega z Rusijo. Posledica vojne torej ni razkol med nami, ampak je ta večino združila, tako da smo zdaj vsi Ukrajinci. Agresorju torej načrt ni uspel, kakor mu tudi ta vojna ne bo. S srčnostjo svojih vojakov in podporo prijateljskih držav bomo dosegli zmago, a žal ne tako hitro, kot bi si želeli. Vendarle se borimo proti eni najmočnejših vojska na svetu, ki se ne ozira na nič in nikogar, ki razume le silo.« Senka Dreu bi moral biti zgled za kontekstualno dobre rešitve, ki si zaslužijo biti v bližini najlepše gotske cerkve v Sloveniji, se moram dotakniti tudi same izpeljave projekta. Nepredstavljivo je, da se v tako izbranem prostoru, kot je Ptujska Gora, izvede projekt spreminjanja javnega prostora brez konzultacij strokovnjakov s področja arhitekture, krajinske arhitekture, umetnostne zgodovine ter varstva kulturne dediščine. Slednji so bili vpleteni samo pri izbiri lokacije žarnega grobišča. Nesprejemljivo je tudi, da se takšni projekti izvajajo brez natečajev, ki so namenjeni ravno preprečitvam zapravljanja denarja za prostorske degradacije, kot jih mora sedaj prenašati Ptujska Gora. Pokopališče je prostor miru in kontemplacije, postavljanje agresivnih skulptur, ki nimajo nikakršne dodane vrednosti in povezave z okoljem, je jasno izražanje, da občina pride prelahko do denarja, če ga je pripravljena na tak način metati čez ramo. Ceneje, enostavneje in višjo prostorsko kvaliteto bi dosegli, če bi na mestu črnega agresorja posadili lipo, v senci katere bi bilo možno posedati, se pogovoriti z mrtvimi in občudovati veduto najlepše gotske cerkve v Sloveniji. Nejc Juritsch, mag. inž. arh. Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 16. septembra 2022 19 Majšperk z Čustveno praznovanje 26. občinskega praznika »Pogrešale vas bodo Haloze, Spodnje Podravje, Podravje« Prireditev ob 26. prazniku občine Majšperk je bila čustvena, zaznamovana z govori, v katerih so se lomili glasovi. V ospredju so bili nagrajenci ter županja Darinka Fakin, ki se po petih mandatih poslavlja s čela občine. Le-to je vodila z mislijo: »Na občini smo zato, da pomagamo ljudem in skupaj z njimi poiščemo skupne rešitve. To je bilo ves čas moje vodilo in to smo skušali uresničevati vseh mojih 20 let.« Županja je v svojem govoru izpostavila ključne projekte, izvedene v zadnjih dveh desetletjih, in priznala, da ni bilo vedno enostavno: »Ves čas smo skušali delati dobro in ustvarjati projekte, skladne s potrebami v okolju. Ustreči vsemu in vsem pa je najtežje. Poslušali smo tudi kritike, včasih upravičeno, spet drugič ne.« Poleg projektov je izpostavila tudi kulturni utrip, odnose v občini. Zahvalila se je vsem, ki na kakršenkoli način oblikujejo življenje v občini, pa tudi svoji družini, ki ji je ves čas županovanja stala ob strani. Svoj nagovor pa je zaključila: »Ponosna sem, da sem bila vaša županja 20 let. Hvala vam za zaupanje, za dobre odnose. Naj vas spremljajo sreča in dobri prijatelji. Ostanite zdravi in pogumni. Srečno.« Če se je županja za delo in sodelovanje zahvalila zaposlenim, občanom, zunanjim izvajalcem, se je častna občanka Danica Purg zahvalila njej. »Ponosna sem, da prihajam iz tega kraja. Iskrene čestitke vam in resnično vas občudujem,« je dejala. Župan občine Žetale Anton Butolen pa je izpostavil, kako pomembno vlogo v lokalni samoupravi je imela županja Darinka Fakin. »Pogrešali vas bomo v Halozah, bili ste motor našega povezovanja. Pogrešali vas bomo v Spodnjem Podravju. V pretežno moški družbi, včasih preostri in prehitri na jeziku, je bila vaša beseda umirjena, predlogi pa vedno na mestu, imeli ste velik ugled. Pogrešali vas bomo v celotnem Podravju in verjamem, da še kje drugje. Občini ste služili 28 let, služiti ljudem pa je najlepša in najtežja naloga; marsičemu se moraš odpovedati. Ni težava, če kdaj zaidemo, pomembno je, da vemo, kje je naš cilj. Foto: Mojca Vtič Podžupan Cvetko Pepelnik, županja Darinka Fakin ter prejemniki občinskih priznanj: Daniel Uran, Zlatko Letonja, Srečko Taciga in Janez Fric Verjamem, da je v občini še veliko uspešnih ljudi, prav gotovo pa je tisti, ki bo stopil na mesto županje, pred velikim izzivom.« V Majšperku domujejo izjemni športniki Foto: Mojca Vtič Županja Darinka Fakin (od leve) ter prejemniki županjinih priznanj: Franci Černelč, David in Kaja Adam ter Mišel Turkuš, ki je priznanje prevzela v imenu sestre Maše Turkuš Trbuc. Uspešni na svojih področjih so zagotovo prejemniki priznanj, ki so in še vedno izstopajo s svojo delavnostjo, pripadnostjo skupnosti. Županjina priznanja za dosežke na področju športa so prejeli Kaja in David Adam, Maša Turkuš Trbuc, pa tudi Franci Černelč, ki je v Majšperku pustil kiparski pečat s skulpturami Hamre oz. Omre. Tri občinska priznanja in plaketa V okviru prireditve so bila podeljena tudi občinska priznanja. Med prejemniki je Janez Fric iz Stogovcev, ki je kljub delu v gradbeništvu vedno našel čas za to, da je prisluhnil bližnjemu v stiski. Za zasluge na področju razvoja gospodarstva, kulture in humanitarnih dejavnosti je priznanje prejel Feliks Taciga iz Stoperc. Prejemnik občinskega pri- znanja je tudi Zlatko Letonja, član PGD Majšperk - Breg in poveljnik GZ Majšperk, ki je pomembno pripomogel k razvoju gasilstva v občini, letos pa ob požaru na Krasu tja vodil kar dve odpravi gasilcev iz podravske regije. Plaketo občine Majšperk je prejel Daniel Uran, ki je od leta 2006 predsednik Društva upokojencev Ptujska. Kulturni program so tudi tokrat oblikovali domačini z gosti, Pihalnim orkestrom Talum Kidričevo. Mojca Vtič 3URPRFLMVNRVSRURþLOR ½LYDKQRYMHVHQVNHGQLŋV 4FHQWURP3WXM Podravje z 48. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Praznik lovske kulture Pevci in rogisti, ki ustvarjajo znotraj lovskih družin, se vsako leto zberejo v drugem slovenskem kraju. Letos je prišlo na vrsto Pragersko. 9QDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPFHQWUXQD3WXMX4FHQWUXQD3XKRYLMHYVHSWHPEUVNLK GQHKL]MHPQRSHVWUR9WUJRYLQDKVRSULSUDYOMHQLQDMHVHQSRQXGERSDRGOLNXMHMRWXGL L]MHPQRXJRGQHFHQH Foto: LZMB Lovska kultura je stara toliko kot lovstvo, so spomnili lovski pevci in rogisti na vseslovenskem srečanju na Pragerskem. Lovci namreč ne skrbijo le za trofeje in uravnavanje populacije prostoživečih živali, pač pa se tudi kulturno udejstvujejo. Enkrat na leto se srečajo na prazniku lovske kulture in lovskega strelstva. Letos, že tretjič doslej, je bila za prireditev zadolžena Lovska zveza Maribor (LZMB), ki je v športno dvorano strelišča Gaj na Pragerskem poleg slovenskih lovcev povabila še goste s Hrvaške, iz Avstrije in Srbije. Na njej je nastopilo 14 lovskih pevskih zborov in prav toliko skupin rogistov, med njimi rogisti Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj - Ormož. Obenem so svoja dela predstavili tudi likovniki, fotografi in pisci, ob koncu sre- čanja pa so se lovci nasmejali ob monokomediji Toneta Partljiča z naslovom Naj ostane med nami, ki jo je izvedel dramski igralec Bojan Maroševič. Ob tej priložnosti so izdali še zbornik, v katerem je nekaj misli zeleni bratovščini namenil tudi Marjan Gselman, predsednik LZMB. »Lovska kultura je pravzaprav toliko stara, kot je staro lovstvo. Na Slovenskem ima zdaj že 115-letno organizirano tradicijo, saj je bila tesno povezana z ustanovitvijo slovenske lovske organizacije leta 1907. Lovci kulturo skrbno negujemo, z njo plemenitimo in ohranjamo tradicijo. Zven lovskih rogov in ubrano petje lovskih me- lodij spremljata lovce na lovu, na slavnostnih dogodkih, na različnih slovesnostih in dogodkih, na zadnjih pogonih in ob zadnjem slovesu. Lahko rečemo, da je lovska kultura del slovenske kulturne dediščine, je del narodnega bogastva in brez vsega tega naše lovstvo ne bi bilo to, kar je. Gre za specifično kulturo, ki je nekaj posebnega, še vedno izvirnega, kar jo uvršča v slovensko kulturno zakladnico. Celo naša narodna zgodovina ima nekaj primesi lovske kulture, saj je najstarejše znano glasbilo v Evropi piščal iz medvedje kosti, ki so jo našli pri izkopavanjih v jamah Divje babe pri Idriji.« SD ~‡–ƒ‘’‡•–”‘‹„‘‰ƒ–‘’‘—†„‘Œ‡˜–‡Š†‡Š’‘’‡•–”‹Žƒæ‡‘˜‘•–ǡ ‹ „‘ ’”‹æŽƒ ’”ƒ˜ ˜•ƒ‡— ‹œ‡†ƒ•Ǥƒƒ—’‘˜ƒŽ‡—Ž‹ ‡  ‡–”ƒŒ‡’”‹æŽƒ‘˜ƒ•–‘”‹–‡˜Ȃ ŽŒ—«‹ƒ˜‹†Ǥ ƒ˜‹† ‡œŒƒǡ •Ǥ ’Ǥǡ œ ˜‡•‡ŽŒ‡ ‹•–”‘‘˜‘’‘•”„‹œƒ‹œ†‡Žƒ˜‘ ‹Ž‹†”‹«‹Šǡ •’‡ ‹ƒŽ‹Šǡ ƒ˜–‘‘„‹Ž•‹Šǡ •–ƒ†ƒ”†‹Šǡ ‰ƒ”†‡”‘„‹Š‹˜•‡Š†”—‰‹ŠŽŒ—«‡˜Ǥ‘Ž‡‰ –‡‰ƒ ‘’”ƒ˜‹ –—†‹ †”‘„ƒ ‘’”ƒ˜‹Žƒǡ œƒ ƒ–‡”ƒ ˜ ‰‘•’‘†‹Œ•–˜— ‡ ƒŒ†‡‘ «ƒ•ƒǣ œ ˜‡•‡ŽŒ‡ ‹ ˜ƒŽ‹–‡–‘ œ„”—•‹ ‰‘•’‘†‹Œ•ƒ ”‡œ‹Žƒǡ–‘”‡Œ–‘’‡—Š‹Œ•‡‘ā‡Ǣ ‘’”ƒ˜‹ ’ƒ æ‡ œƒ‡Œƒ˜‡ „ƒ–‡”‹Œ ˜ †ƒŽŒ‹•‹Š —’”ƒ˜ŽŒƒŽ‹‹Š ƒ˜–‘‘„‹Ž•‹Š ŽŒ—«‡˜ ƒŽ‹ ƒ”‡†‹ †‘†ƒ–‡Ž—Œ‡˜’ƒ•—Ǥ”‘„Ž‡ • ’‘ƒŒƒŒ‡ ŽŒ—«‡˜ǡ –‘’‹Š ‘ā‡˜ ƒŽ‹ ‡—•–”‡œ‹Š Ž—‡Œ ƒ ’ƒ•‘˜‹ŠŒ‡”‡æ‡Ȃœƒ˜•‡’‘•”„‹ ƒ˜‹†‡œŒƒǡ•Ǥ’ǤǡŽŒ—«‹ƒ˜‹†˜  ‡–”—–—ŒǤ  ’”‘†ƒŒƒŽ‹ ƒƒ ˜  ‡–”— •‘ ’”‹’”ƒ˜‹Ž‹ ’”ƒ˜ ’‘•‡„‘ ƒ ‹Œ‘ǣ͸γ͸Ͷά‹͹γ͹Ͷά’‘’—•–ƒ ƒ‘–”‘捃‹„ƒ„›‘„Žƒ«‹ŽƒǡŒ‡” ’”‹ƒ—’—†˜‡Š‘•‘˜’”‡Œ‡–‡ ͸Ͷά’‘’—•–ƒǡ’”‹ƒ—’—–”‡ŠƒŽ‹ ˜‡«‘•‘˜’ƒƒ”͹Ͷά’‘’—•–ƒǨ ‘Š‹–‹–‡ ˜ ƒŒ„Ž‹āŒ‘ –”‰‘˜‹‘ ƒƒ ‹ ‹œ„‹”ƒŒ–‡ ‡† 拔‘‘ ’ƒŽ‡–‘ ‘„Žƒ«‹Ž ‹œ ‘˜‡ ‘Ž‡ ‹Œ‡Ǩ  ‹Œƒ–”ƒŒƒ•ƒ‘˜–”‰‘˜‹ƒŠǡ‘† ͷ͸Ǥ†‘ͷ;ǤͿǤ͸Ͷ͸͸Ǥ‘’—•–‡˜‡ŽŒƒƒ’‡”‹Ž‘ǡ‘‰ƒ˜‹ ‡‹’‹āƒ‡Ǥ —†‹˜’”‘†ƒŒƒŽ‹‹•ƒ›Œ‡Œ‡•‡ ’‘Žƒ ’‹•ƒ‹Š „ƒ”˜ –‡” ‘†‹Š ‹ —†‘„‹Š ‘„Žƒ«‹ŽǤ  ’‘—†„‹ ƒŒ†‡–‡ 拔‘‘ ’ƒŽ‡–‘ ‘†‹Š ‘„Žƒ«‹ŽœƒƒŒŽƒŒæ‡’‘‹œŒ‡‹Š ‡ƒŠȂ ‡‡†‘Ž‘«‡‹Š‘–”‘捋Š ‘„Žƒ«‹Ž•‘œ‹āƒ‡–—†‹†‘ͿͶ‘†•–‘–‘˜Ǥ‘œ†”ƒ˜‹–‡‘˜‡–”‡†‡ Ȃ ˜ ’”‘†ƒŒƒŽ‹ ‹•ƒ› ˜ ‡–”— –—ŒǤ ‡ ’‘œƒ„‹–‡ ’ƒ ƒ ͸ͺǤ •‡’–‡„‡”Ȃ–‘Œ‡†ƒ–—ǡ‘„‘˜ƒŒ˜‡«Œ‡ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ •”‡†‹æ«— ƒ –—Œ—’‘–‡ƒŽƒ˜‡Ž‹ƒ ‡–”‘˜ƒ ‘†ƒ ”‡˜‹ŒƒǤ † ͷͽǤ —”‡ †ƒŽŒ‡ „‘†‘ ƒ‡‡‡ ‹ ƒ‡‡‹ ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒŽ‹ ‘„Žƒ«‹Žƒ ‹ ‘†‡ †‘†ƒ–‡ ‹œ –”‰‘˜‹ǡ ‹ †‡Ž—Œ‡Œ‘ œ‘–”ƒŒƒŒ˜‡«Œ‡‰ƒƒ—’‘˜ƒŽ‡‰ƒ ‡–”ƒƒ–—Œ—Ȃ ‡–”ƒƒ —Š‘˜‹Ǥ •‡ǡ ƒ” „‘•–‡ –‘”‡Œ ƒ ‘†‹’‹•–‹˜‹†‡Ž‹͸ͺǤ•‡’–‡„”ƒǡ Œ‡†‡Œƒ•‘‘«ƒŒ–‹‹—’‹–‹˜  ‡–”—Ǥ•˜‘Œ‹‹‘„Žƒ«‹Ž‹‹‘†‹‹ †‘†ƒ–‹ „‘†‘ •‘†‡Ž‘˜ƒŽ‹ ‹•ƒ›ǡ ǡ ƒƒǡ ‡’ ‘ǡ ‘ƒ•’‘”–ǡ’‘”–•‹”‡ –ǡŽ‘™ƒ– Š‹‹–ƒ’—”Ǥ Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Kandida – neprijetna glivica v telesu Kako nad težave z želodcem Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek z 16. septembra 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Jesen je pred vrati. Zanimiv je fenomen, da se prav jeseni pri osebah, dovzetnih za tovrstne bolezni, pojavi več težav z želodcem. Tisti, ki že imajo to izkušnjo, ustrezno preventivno ukrepajo. Pomagajo si s prilagojeno prehrano, zdravilnimi čaji in zdravili. Zaradi načina življenja, ki poleg nezdrave prehrane vključuje tudi prevelik odmerek stresa, je teh oseb vedno več. Najpogostejše želodčne težave so: napenjanje in občutek polnosti, kislo spahovanje, slabost in bruhanje, krči v želodcu, gastritis (vnetje želodčne sluznice), zgaga (pekoča bolečina v prsnem košu, ki je pogosta ponoči ali po obrokih), razjede na sluznici želodca ali tankega črevesa, zaprtje ali driska. O zaprtju in driski smo v tej rubriki že pisali. Tokrat nekaj več o drugih težavah. Prvi nasvet je, da se sami dobro opazujete in poskušate ugotoviti, kdaj težave nastopijo in kaj je morebiten vzrok zanje. Če je to določena hrana ali pijača, se ji boste izogibali. Če je to stres, rešitev ni tako preprosta. Pomaga pa, da stresne situacije ozavestite in uporabite tehnike sproščanja. Zelo pogosto povzroča težave bakterija Helicobacter Pylori. Tudi gastritis, razjede, refluks in vse večje težave bo treba zdraviti z zdravili. stran 20 Candida albicans je neškodljiva kvasovka, vrsta glive, ki naravno živi v telesu vseh nas in povzroča težave samo, če se nenadzorovano razmnoži. Tedaj se benigna kvasovka spremeni v svojo invazivno glivično obliko. A zakaj sploh izbruhne v našem telesu? Po navadi zato, ker je imunski sistem oslabljen, prehrana pa vsebuje veliko enostavnih ogljikovih hidratov ali uživamo veliko alkohola. Kako se lahko kandide otresemo? V telesu je treba znova vzpostaviti kislo-bazično ravnovesje in okrepiti imunski sistem. Potreben je celosten pristop k posamezniku – na poti do ozdravljenja se pričakuje pravilna, ustrezna prehrana (dieta), redna telesna dejavnost (ki pomaga zmanjševati vsakodnevni stres), jemanje protiglivičnih zdravil, kombinirano zdravljenje lahko traja tudi do nekaj mesecev. Foto: Pexels.com Tu pa je nekaj osnovnih nasvetov, ki bodo v vseh primerih, z zdravili ali brez njih, pomagali. Izogibajte se hrani in pijači, ki vam povzročata težave, med njimi zlasti mastni in sladki hrani, orehom, začimbam, cvrtju, kavi, gaziranim pijačam, alkoholu ipd. Hrano uživajte v manjših obrokih, večkrat dnevno. Uživajte jo počasi in jo dobro prežvečite. Vsaj tri ure pred spanjem ne jejte, že v popoldanskem času se izogibajte hrani, ki se presnavlja dalj časa (npr. sveža zelenjava, sadje z lupinami). Količino kave zmanjšajte na minimum, prav tako alkohol. Svetujemo tudi prenehanje kajenja. Če je vaša težava refluks (vračanje kisle vsebine iz želodca nazaj po požiralniku), spite s privzdignjenim vzglavjem. Težave z želodcem lahko povzročajo tudi določena zdravila, zlasti tista iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin in zdravijo vnetje, ter kortikosteroidi. Težav seveda ne bo povzročila ena tabletka, ki jo vzamemo npr. ob hudem glavobolu. Če morate ta zdravila uporabljati dalj časa, bo to zagotovo potekalo pod nadzorom zdravnika, ki bo predpisal zdravilo, ki ščiti želodec in ga je treba sočasno redno uporabljati. Manjše težave z želodcem lahko zdravimo sami. Nasvet farmacevta bo zelo dobrodošel, saj je koristno preveriti, katera zdravila so za vašo težavo najbolj primerna in ali obstaja tveganje za součinkovanje zdravil v primeru, da ste kronični bolnik in določena zdravila redno uporabljate. Farmacevt vas bo povprašal, ali so se težave pojavile prvič, koliko časa že trajajo, kako huda je težava, kje je mesto bolečine ipd. Ob tem bo presodil, ali je samozdravljenje primerno ali bi morali k zdravniku. Pri najblažjih težavah, ki se pojavijo zelo redko, svetujemo zdravilni čaj. Čaji za umiritev želodčnih težav običajno vsebujejo več zdravilnih rastlin, med njimi meto, kamilico, gozdni slezenovec, meliso, kumino, komarček. Te rastline delujejo na različne načine. Ene pomirjajo vnetje in krče, druge s sluzmi ščitijo sluznico, spet tretje zmanjšujejo napihnjenost. Izvlečki zdravilnih rastlin so na voljo tudi v obliki kapljic. S trga so umaknili zdravila iz skupine H2-antagonistov (ranitidin), zato imamo zdaj na voljo dve skupini zdravil: • antacide, ki nevtralizirajo želodčno kislino, • inhibitorje protonske črpalke, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline. Antacidi nevtralizirajo želodčno kislino. Delujejo hitro, vendar je njihov učinek kratkotrajen. So v obliki tablet, ki jih poližemo. Uporabljajo se eno do dve uri po jedi in pred spanjem. Vplivajo tudi na delovanje drugih zdravil, zato je potreben časovni razmik najmanj dveh ur. Primerni so za blage simptome. Učinkovitejši so zaviralci protonske črpalke, saj vplivajo na izločanje želodčne kisline. Da občutimo učinek, je potrebnih nekaj dni. Priporoča se uporaba vsaj en teden. Kdaj pa je treba k zdravniku? Če bolečine in pekoč občutek spremljata bruhanje in občutljiv trebuh, če težave trajajo dalj časa ali se pogosto ponavljajo, če so prisotne težave s požiranjem, če se ob bruhanju ali v blatu pojavi kri, če je prisotna bolečina v zgornjem delu trebuha ter izžareva v prsi in roke. Ljudje smo različni, tudi bolečine in druge zdravstvene težave sprejemamo in prenašamo zelo različno. Danes nikakor ni potrebe, da bi trpeli bolečine. Tudi zaradi težav z želodcem ne. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Dom upokojencev Stiske in socialna izolacija starejših (1. del) Živimo v obdobju velikih in hitrih globalnih sprememb. Spreminja se celotna družba, opazne so tudi vedno večje demografske spremembe. Delež starega prebivalstva se je v vseh razvitih državah močno povečal, življenjska doba pa se podaljšuje. Prav to staranje prebivalstva in doseganje visoke starosti predstavlja velik izziv za človeštvo. Foto: Pexels.com Staranje spremljajo različne težave na telesnem, psihičnem in tudi socialnem področju. Psihološke spremembe, ki spremljajo staranje, zajemajo predvsem lasten pogled in čustvene reakcije posameznika nanje. Gre za naraven pojav pri staranju, ki je posledica starostnih sprememb v možganih. Prihaja predvsem do sprememb na kognitivnem, čustvenem in osebnostnem področju – npr. spremembe v pomnjenju, zmanjševanje pozornosti in koncentracije ter upad zanimanja. Kot posledica raznih sprememb in hudih življenjskih stresov sta osamljenost in depresija tipični čustvi, ki ju človek doživi v starosti. Najpogostejše psihološke posledice so še tesnoba, razdražljivost, napadi strahu, izguba moči in volje, Foto: Pexels.com Posebno pozornost namenite prehrani. Treba je omejiti oziroma – še bolje – izločiti živila, ki vsebujejo sladkor, s katerim se hranijo kvasovke, in živila, ki vsebujejo kakršnokoli obliko kvasovk, plesni in gliv (beli kruh, gobe, grozdje, alkohol, kvasov izvleček, sir s plemenito plesnijo, mleko, večino mlečnih izdelkov). Candida albicans se lahko nenadzorovano razmnoži in spremeni v invazivno glivično okužbo – kandidiazo. Kandida izloča mikrotoksine in s tem oslabi naš imunski sistem ter naprej napada telo. Mikrotoksini kandide prodrejo skozi steno črevesja in vstopajo v krvni obtok, jetra jih lahko razstrupijo, seveda če njihova sposobnost ni oslabljena. Če pa je sposobnost razstrupljanja jeter oslabljena, se lahko zaradi neustrezne prehrane (preveč maščob v naši prehrani, preveč alkohola in podobno) v kombinaciji s stresnim načinom življenja te strupene snovi začnejo nalagati v organih ter tkivih in razvijejo se lahko kronične bolezni. Pogosti obliki kandidiaze sta ustna (sor) in vaginalna okužba. Z. F. nespečnost, utrujenost, pozabljivost, spremembe razpoloženja … Spremembe in stres v starosti so največkrat povezani z izgubami. Izgube nas prizadenejo v različnih življenjskih obdobjih, vendar pa so v starosti veliko bolj številčne. Med izgubami, s katerimi se starejši najpogosteje soočajo, so: medosebne (smrt partnerja, prijatelja ali vrstnika, odhod otrok od doma), telesne (zmanjševanje telesnih sposobnosti, telesne bolezni, slabljenje sluha in vida, slabša gibljivost), duševne (spominske motnje, težave pri mišljenju, izguba zaupanja vase) ter socialne (upokojitev, manjši dohodki, socialni umik, sprememba bivališča, preselitev v dom starejših občanov). Kadar se pojavi več izgub hkrati, pa to pri posamezniku lahko povzroči veliko stisko in občutek obupa. Ena izmed večjih težav in sprememb v starosti je tudi socialna izolacija starejših. Ljudje smo socialna bitja. Kakovostne socialne vezi so bistvenega pomena za naše duševno in telesno zdravje – ne le v starosti, ampak v vseh starostnih obdobjih. Potreba po osebnem medčloveškem odnosu je po mne- nju mnogih avtorjev ena izmed najbolj občutljivih socialnih potreb v starosti. Prav osamljenost in socialna izolacija sta eni izmed najpogostejših in najhujših tegob, ki jih občutijo starejši ljudje. Sta posledica pomanjkanja socialnih stikov in socialne izključenosti. Osamljenost pojmujemo kot subjektivni občutek osamljenosti, povezan z občutki praznine, žalosti, samote; socialna izolacija pa pomeni objektivno pomanjkanje socialnih stikov. Ne gre torej za enak pojem, oba pa imata neugodne posledice za psihofizično zdravje. Starejši so že tako izpostavljeni večjemu tveganju za osamljenost. Starostniki občutke osamljenosti opišejo kot bolečo notranjo praznino, nemoč, občutek odtujenosti, pogrešanja, strah, zaskrbljenost, brezperspektivnost in razočaranje. Gre za boleče in mukotrpne občutke. Socialna izolacija pri starejših je posledica več dejavnikov. Lahko gre za fizične spremembe (bolezen, invalidnost), življenjske spremembe (izguba zakonca) ali pa za družbene in okolijske dejavnike, kamor spadajo revščina, nedostopnost prevoza itd. Barbara Omerzu, mag. psih. Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 petek z 16. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK petek z 16. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. a n i n e j l b Va ,1‡/1,' ”'¦%, www.avtobusniprevozi.eu ‡',& , Ž:Hz -( &, 1 ( * ‡ ( 1 ,ĭ  ,  : ,1 - Œ‡',‡|:('1,.‡H NIJA O D E K A M A N R E V – SE OHRID10. 2022) (30. 9. – 6. AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCGNC  NAHY.QLNţ@HMNAHY/STI@ UQ@Ĝ@LNRD  UUDĜDQMHGTQ@G WONKODMYHNMU'NSDKT2UDSH2SDE@M.GQHC R@UMD MNSQ@MIHHMYTM@MIHA@YDM UR@JUDĜDQţHU@FK@RA@HMY@A@U@RRJTOHMN2LHKD NFKDCH URHNFKDCHUNCDMHYUNCHĜHUJKITĜDMHUBDMN 5H]HUYLUDMWHćLPSUHMGDQH]DPXGLWHGQLEUH]VNUEQLKSRćLWQLF] GUXåER5DGLR7HGQLN3WXMLQ7XULVWLćQRDJHQFLMR$73 Rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. stran 23 Oglasi in objave petek z 16. septembra 2022 KMETIJSTVO Mali oglasi COLOR CMYK KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO grozdje na brajdah (kvinton in jurko). Tel. 031 680 243. KOKOŠI nesnice različnih pasem in barv – prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. PRODAM domača jabolka, raznih sort v Vintarovcih. Tel. 051 220 023. 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) 23 Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Nekje daleč na nebu med zvezdami spiš, v srcih pa naših za vedno živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice, tašče, babice in prababice V SPOMIN Angele Zavec Bratec, roj. Lah Pred dvema letoma, 14. 9. 2020, je usoda posegla v našo družino in nam vzela ljubečo ženo, mamo, babico in taščo IZ KVEDROVE ULICE 1 Dragico Čančar 28. 2. 1934–3. 9. 2022 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene tolažilne besede. Hvala patru Mateju, govornici, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Posebej hvala vsem, ki ste našo mamico pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni najdražji UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. rojeno 15. 10. 1947 S PTUJSKE GORE 51 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo in ji prižgete svečko. Žalujoči: mož Adolf, sinova Rudi in Gorazd, mama Ana, snahi Jasna in Jožica ter vnuki in vnukinje: Sara, Til, Tea, Tara, Tin, Tia Lepi spomini ne bledijo! 352'$029LGHP3REUHçMHVDPRVWRMQD KLåD  VNXSQHYHOLNRVWLP, ]HPOMLåĆHPSRWUHEQDREQRYH &HQD(85 DOL  www.re-max.si/Poetovio Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. + TV SPORED na 42 straneh Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ vsak ƮƺɎȸɎƺǸ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.odkrito.si VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ MINI KUHARICA nXñ0‫ٳ‬xh0 Jesenske mineštre in juhe, slivove sladice, ƮȒǸȒǼƏƳȇƏɎȒȸɎƏɿǕǼƏɿɖȸȒ SEPTEMBRSKA DIETA ZA MINUS 3 KG zƏɎƏȇƮƺȇɎƺƳƺȇɀǸǣǴƺƳǣǼȇǣǸ ɿɿƺǼƺȇǴƏɮȒǣȇȸǣƫƏȅǣ JANA CZERNY, INŠTRUKTORICA METODE WIMA HOFA ‫ٵ‬ÁƺǼȒƮƏǸƏًƳƏȵȸƺƫɖƳǣȅȒȵȸƏƳƏɮȇƺ ȅȒƮǣǣȇȅɖɿƏƮȇƺȅȒɿƏɖȵƏɎǣ‫ٴ‬ È#Xx ³0 ((«ÈJXR 10 stvari, ki jih Finci v šolah delajo ƫȒǼǴƺȒƳƳȸɖǕǣǝ www.salomongroup.si Štajerski TEDNIK petek, 16. 9. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 Slovenija z Podelili prestižne kuharske nagrade 2022 stran 24 petek z 16. septembra 2022 Lenart z V Zavrhu tokrat v znamenju slastnih dobrot Zvezdice podeljene, na vrhu spet Ana Roš Festival sladkih in slanih palačink Michelinovi inšpektorji so slovenskim restavracijam v tretjem izboru podelili kar štiri Društvo kmečkih žena in deklet Voličina letos slavi 20. obletnico delovanja, njegove članove zvezdice. Devet restavracij se ponaša z eno Michelinovo zvezdico in ena z dvema, nice so ga počastile s festivalom palačink. kar je znova uspelo chefinji Ani Roš in Hiši Franko. Ploščad pri vili in kavarni Maistrova klet v Zavrhu tokrat ni bila prizorišče kakšne Maistrove slovesnosti, pač pa so kmečke gospodinje na njej skupaj s še štirimi ekipami lenarških društev postavile stojnice, na katerih je zadišalo po palačinkah. Marmeladnih, čokoladnih, zelenjavnih, poskusiti pa je bilo mogoče tudi brezglutenske. Stojnice so bile dobro obiskane, dobrote na voljo brezplačno, a so najbrž kljub temu vse vrste palačink zmogli pokusiti le zares najbolj lačni. Festival palačink sodi v program letošnjih prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Voličina, ki bodo potekale od 8. septembra do 1. oktobra. Med njimi je zlasti veliko športa, pa tudi kulture in otroške animacije. Vrhunec bodo prireditve dosegle v petek, ko bo v kulturnem domu Voličina proslava ob prazniku krajevne skupnos- Foto: SD Dve desetletji delovanja so voličinske kmečke žene in dekleta počastile s festivalom palačink. ti, 265-letnici šolstva v Voličini in 120-letnici šolske stavbe, ki so jo pravkar energetsko obnovili. Ob tej priložnosti so izdali zbornik z naslovom Okno v svet 3. SD Foto: Marko Vavpotič/M24 Michelinov vodnik velja za najprestižnejšo in najvplivnejšo blagovno znamko na področju gastronomskih vodnikov z izjemnim globalnim dosegom. Pred dnevi so v Cankarjevem domu že tretjič podelili kulinarične nagrade, znane kot Michelinove zvezdice. Michelinovi inšpektorji so znova podelili dve zvezdici restavraciji Hiša Franko, ki jo vodi Ana Roš. Slednja je na podelitvi nagrad zbrane navdušila predvsem s svojo sproščenostjo in dobro voljo. Pred njo so sicer številne obveznosti, saj je tik pred odprtjem pekarne v središču Ljubljane, ki ji bo sledilo še odprtje bistroja v neposredni bližini. Leta 2020 je dobila eno zvezdico, zdaj pa že drugo leto zapored dve Michelinovi zvezdici. V tretje gre rado Skupno so Michelinovi inšpektorji podelili enkrat po dve zvezdici in devetkrat po eno. Eno zvezdico so ohranili Jorg Zupan (Atelje), Primož Lokan (Hiša Denk), Luka Košir (Grič), Tomaž Kavčič (Gostilna pri Lojzetu) in Uroš Fakuč (Dam restavracija). Izjemno je, da so kar štiri slovenske restavracije dobile nove zvezdice: Restavracija Milka (David Žefran), Restavracija Strelec (Igor Jagodic), COB (Filip Matjaž) ter Hiša Linhart (Uroš Štefelin). Michelinovo zeleno zvezdico za trajnostno gastronomijo pa je prejelo šest restavracij. »Tretja izdaja Michelinovega vodnika za Slovenijo izraža višanje gastronomskega standarda, ki ga je mogoče opaziti po vsej državi. Deset novih restavracij, ki se je letos pridružilo izboru ali so napredovale, je v sedmih različnih mestih in naši inšpektorji so z navdušenjem opazovali, kako se vsako leto po vsej državi pojavljajo ali napredujejo visoko kakovostne restavracije,« je povedal mednarodni direktor Michelinovih vodnikov Gwendal Poullennec. Na vzhodu države sicer lahko najdemo le eno restavracijo s prestižno Michelinovo zvezdico. Gre za Hišo Denk iz Zgornje Kungote, ki jo vodi Gregor Vračko. Nejc S. jene no rabo dovol eb os za U E v Kmalu bodo italne reje. le še kokoši dig *** dativ. činkovitejši se ju a n k če ol st Za birokrata je ekem prvem *** znanjem. V n ičina d re p im n ič zl sko pot z ra , zobozdravn ajo na akadem pnikova Eva šteti že do 10 op st i čk ol oš rv P denimo, zna žu a pa kar do 32. razredu tako, Željk co moli. *** no, kam pes ta ee vs m a lh bo ati, je še čne z njo prask Dokler se ne za i škorenj. *** arnico špansk en d o oj m za utev je nska modna ob Ženina italija *** m spominu. m vse v dobre a im , in om sp slab Odkar imam AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Razstave Art Stays še do sobote, Viteški dnevi 2022 Tudi september ponuja številne zanimive prireditve, še več pa ogle- turističnih destinacijah. Posebno pozornost so namenili strategiji slovendov razstav. Še do 18. septembra si bo v ptujskih galerijah in razsta- skega turizma v obdobju od 2022 do 2028. viščih ter na prostem mogoče ogledati razstave 20. festivala sodobne Slovenska turistična organizacija pa v sklopu Zelene sheme slovenumetnosti Art Stays. V teh dneh pa je zelo živahno v naših vinogradih, skega turizma vabi k registraciji in pridobitvi zelenih nalepk in zbirnika kjer kljub suši kaže na dobro letino. Tudi klopotci so očitno dobro opra- navad za okolju prijazno poslovanje, s katerim bomo pripomogli k bolj vili svoje poslanstvo. zeleni in zdravi ter Sloveniji prijazni pisarni. Projekt Zelena in zdrava piTe dni so na Ptuju predstavili še en izjemen dogodek, ki ga bo najsta- sarna, prijazna Sloveniji, je zasnovan v želji, da se skrb za okolje, ki se rejše slovensko mesto gostilo od 23. do 25. septembra. Gre za Viteške dneve 2022, viteški dogodek leta, ki ga bo zaznamoval obisk princa Nikolausa in princese Margarethe von und zu Liechtenstein. Program je predstavil viteški red iz Sv. Jurija iz Koroške, ki je tudi organizator dogodka. V Termah Ptuj bodo to nedeljo pripravili prvi jesenski brunch Pozdrav jeseni, na katerem bodo z lokalnimi jedmi razvajali kuharji hotela Primus pod vodstvom chefa Roberta Žibrata. Na 54. mednarodnem obrtnem sejmu so pozornost posvetili tudi turizmu. Povabili so na strokovni posvet Pot do višje dodane vrednosti v turizmu, predstavili pa so tudi aktualne razpise in pozive za deležnike v turizmu. Prvič so javnosti predstavili portal digitaliziraFoto: Črtomir Goznik ne turistične dediščine v vodilnih Razstave jubilejnega festivala Art Stays so na ogled le še do konca tedna. začne v pisarni, prenese v celotno slovensko turistično gospodarstvo na petih področjih: odpadki, energetika, voda, promet in zdravje. Z zelenimi nalepkami spodbujajo k zmanjševanju količine odpadkov, uporabi materialov za večkratno uporabo, pogostejši uporabi javnega prevoza ali službenega kolesa ter uporabi digitalnih orodij za organizacijo sestankov. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdo je avtor knjige in istoimenske razstava Fürsti – Pet generacij ptujskih meščanov in veletrgovcev z vini (dr. Dejan Zadravec), bo prejel Miran Ritonja s Ptuja. Obenem pa se opravičujemo, ker smo napačno zapisali datum, do katerega je bilo treba poslati odgovore na to vprašanje. Bralci so napako opazili in odgovorili do 9. septembra, kot je bil rok. Danes sprašujemo, koliko kosov različnih vrst hladnega, strelnega, lovskega in športnega orožja ter zaščitne opreme iz časa od 15. do 20. stoletja obsega zbirka orožja v romanskem palaciju ptujskega gradu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 23. septembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko različnih vrst orožja in zaščitne opreme iz časa od 15. do 20. stoletja obsega zbirka orožja v romanskem palaciju ptujskega gradu? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.