POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
planinski veslnik 121958
GLASILO FUWIHSKE 7YEJE SLOVEKUE LETNIK XIV DECEMBER
VSEBINA:
TOVAniSA PETAR STAMBOLIC LN EDVARD KARDELJ V JULIJSKIH
ALPAH.............641
bKUPSClNA UIAA V TRENTI!
Fedor Košir..........641
TEŠEM O POHORSKI VZPENJACl
Dr. Fran Mišič........644
OB SESTDESETI.ETNIOI ROJSTVA K_LE.Mi.NTA JUGA
Evgen Lovšin.........643
POHOD NA KOZARO
Jože Humer..........632
SPOMINI
Ludvik Košir.........ras
PLEZAT.SKA DOŽIVETJA
...........GG1
JESENSKE IMPRESIJE
Leopold Stanek........667
ČLOVEKU JE DOBRO DITI SAMEMU
Leopold Stunek........668
RAZVOJ PLANINSTVA V MEŽIŠKI DOLINI
Franc Telccr, Preval je.....6C9
PISMO UREDNIŠTVU
Stanko Klinar.........671
PECA V NARODNOOSVOBODILNI VOJNT
Gregor Burjak........674
SKALNA POSTRV V AKVARIJU
Rudo Coljuk.........674
ZAROKA NAD PKEKADI
Janko Perot..........675
KAKO SO DOBILE JANCE SVOJE IMF.
Jože Zupančič.........678
SOLČAVSKI PREGOVORI, IZREKI 679
MLADI PIŠEJO..........682
VILKO A1AZ1 - Sedemdesetletnik . . 683 MILANU 7.INAUERJU,
»Clnko« imenovanemu, za 50-iet-
nico v opombo S. II.......684
IVO MARSEL
- dvojni jubilant.......685
PESEM KRVAVCU
Joža vovk.........686
RAZGLED PO SVETU.......687
DRUŠTVENE NOVICE.......693
17. OBČNIH ZüOROV.......'M
NASLOVNA STRAN: Proti Križu, naveza InK. Ivo Rgya — Dušan Kukovec
Planinski Vcstnlk je glasilo Planinske r.vcve Slovenije / izdaja ga imenovana Zveza, urejuje Pa uredniški odbor / Revija izbaja dvanajstkrat na leto, po potrebi v snopičih pc dve številki skupaj / Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje, I. gimnazija / uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Liko-zarjeva ulica 3, požtnl predal 214, telefon št. 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije tki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razviti naslovov / Tiska lnklišcje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / I«tnn naročnina znaša din 400.—, ki jo morete iplačati tudi v Štirih obrokih po din 100.— I Tekoči račun revije pri Komunalni banki 600 - 701-3-121 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vcstnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami.
Odpovedi med letom nc sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto
PLANINCI!
Naročite zanimivo knjigo francoskega pisatelja ln alpinisti Rogerja Frlsona Rocheja
Pm v mtm
v kateri Vam na svojevrsten način opisuje trd( življenje gorskih vodnikov
Prevod tega planinskega romana je založila Cankarjevi založba v Ljubljani, dobite pa jo tudi v vseh knjigarnah
Knjiga obsega 190 strani In 14 slikovnih prilog, vezana ' polplatno stane Din 550.— In v platno Din 670.—
Naročnikom, ki naroče knjigo potom planinskih društev pr Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani, Likozarjeva ulica 3. poštn predal 214, prizna založba 10% popust na navedene cene
PLANINCI
poslužlte se te ugodne prilike! Lepo opremljena In zanimiva knjiga Vam bo prav prišla tud kot darilo za Novoletno jelko
M
Tekstilna T(
ariborska tekstilna lovarn?
H A R I B O F
PREDILNICE | TKALNICE | BARVARNE | TISKARNA | APRETURE
Postni predal: 9 • Telefon: 40-11 • Trle* 03317 • Brzojavni naslov: TEKSTILTVOI 604. ti
NB poeružnlca Marlbc* st.-p^g
Proizvaja:
bombažno prejo, sukance za šivanje In vezenje, hlačevln klote bombažne in umetno svilene podloge, flanele, popelln za srajce-pljame, tlskanlno Iz bombaža in stanlčne voln
Vse naše tkanine Iz stanične volne ter troplkall so apretiran proti mečkanju In so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, k Jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju
Izvaža:
sukance za šivanje, klote, svilene serže, popeline, ceflr) ter tlskanine za moško perilo ln ženske obleke
Uvaža:
surovine,'barve, kemikalije, utenzillje itd. Vsi nail izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in nizkih cena
Tovariša Petar Stambolič in Edvard Kardelj v Julijskih Alpah
V letošnjem poletju sta obiskala Julijske Alpe tovariša Petar Stambolič, predsednik Zvezne ljudske skupščine in Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Tovariš Stambolič se jc v spremstvu Borisa Ziherla in dr. Mihe Potočnika povzpel na Triglav in siccr ga jc vodila pol iz Vrat preko vrha Triglava na Rudno polje, tovariš Edvard Kardelj pa sc jc zadrževal v okolici Uskovnicc in Vodnikove koče na Velem polju, kjer mu jc bila lovska sreča zelo naklonjena. Oba državnika sta se pohvalno izrazila o ureditvi naših planinskih koč, tovariš Edvard Kardelj pa je še posebej poudaril, Ha je planinstvo v .Sloveniji najbolj priljubljena in razširjena panoga telesno vzgojnega uflejstvovanja.
Skupščina UIÄÄ v Trentu
F E D O R KOŠIR
Lota 1957 je generalna skupščina UIAA zasedala v Trentu v Italiji in to ob času, ko je bila v tem kraju mednarodna razstava planinske fotografije, vsakoletni mednarodni festival planinskih filmov in zbor udeležencev raznih himalajskih odprav. Sestanek himalaistov je bil sklican ob priliki 100-letnega jubilej a angleškega Alpine Cluba, ki je ob tej obletnici prirejal sirom po Evropi razne slovesnosti. To okolje je dalo planinski skupščini poseben poudarek, pa tudi naša srečanja z elito inozemskih alpinistov so bila mnogoštevilna, posebno pa je bilo zanimivo drugo srečanje Slovencev s šerpo Ten-singom (prvo srečanje je opisala Lilijana Avčin v PV št. 3 iz leta 1955), katerega so Angleži posebej za to priložnost povabili v Evropo in je bil seveda tiste dni centralna osebnost v Trentu.
Najprej nekaj besed o poteku skupščine mednarodne planinske organizacije. Dnevni red je potekal po že nekako ustaljenih pravilih. Najprej je seveda zasedal izvršni komite unije, ki je za skupščino pripravil potrebne predloge. Interesantna je bila diskusija o ponovnem sprejemu Poljske in Čehoslovaškc, katere delegat je bil na skupščini navzoč. Jugoslovani smo poročali izvršnemu komiteju o organizaciji športnih združenj v teh dveh
Skopaj
državah, v kolikor nam je bila la organizacija znana iz osebnih stikov s predstavniki teh držav po obisku nažih alpinističnih in gorsko reševalnih odprav v teh drŽavah. Člani izvršnega komiteja in tudi udeleženci skupščine so se zanimali predvsem za vprašanje, če je članstvo v planinskih organizacijah teh dveh držav prostovoljno in čc se planinski organizaciji vzdržujeta pretežno z lastnimi sredstvi. Naše mnenje, da lahko govorimo o prostovoljnem članstvu, je bilo odločilno in tako sta bili ti dve državi ponovno sprejeti kot članici UIAA. V dokaz, da iščeta ti dve državi stike z inozemskimi planinskimi organizacijami, smo navedli dejstvo, da so Poljaki v zadnjih letih izvršili v Centralnih Alpah pomembne vzpone in krepko pomagali pri reševanju Italijana Cortia v severni steni Eigerja. O tej nesreči smo nekaj dni kasneje poslušali obširen referat na zasedanju mednarodne gorsko reševalne komisije (IKAR) v Badenu pri Ziirichu ter je pri tej priložnosti podal tehtne pripombe poljski zdravnik — švicarski državljan dr. Haidukiewicz, ki se je reševanja udeležil in nudil ponesrečencu pivo pomoč. Zanimivo je, da je ob tej nesreči nastal spor med poklicnimi reševalci iz vrst gorskih vodnikov in prostovoljnimi reševalci, ki so si medsebojno očitali razne nepravilnosti pri reševanju. Spor ni bil dokončno rešen, ker ste obe stranki vztrajali pri svojih trditvah.
Nadaljnji potek skupščine so razen nekaterih formalnosti izpolnili številni referati.
Predsednik komisije za mednarodno gorsko reševalno službo g. dr. R. Campcll iz Pontresine je podal skupščini obširno poročilo o delovanju in uspehih te komisije, ki je svoje delovanje že zelo razširila in dosegla lepe uspehe, predvsem v želji, da se reševalno orodje, način reševanja in sporazumevanje pri reševanju poenoti v vseh alpskih državah Evrope. Ta komisija ima tri podkomisije, in sicer podkomisijo za vprašanje reševanja z letali, podkomisijo za medicinske izsledke in dosežke pri reševanju v gorah in podkomisijo za reševalno orodje. Vse podkomisije imajo važna področja delovanja in so napravile že marsikaj za napredek reševanja v gorah.
Predsednik komisije za preizkušanje trdnosti vrvi prof. M. Dodero je poročal o delu te komisije v letih 1955 in 195G. O tem so bili bralci PV že obveščeni v člankih dr. ing. Avčina.
Poročilo o aktivnosti komisije za planinske filme je podal M. J. Plojuux. Poročevalec je poudaril tesne stike te komisije s prireditelji vsakoletnega festivala planinskih filmov v Trentu. V žiriji za ocenjevanje filmov je tudi zastopnik UIAA, ker unija podeljuje vsako leto pasebno nagrado za planinski film, ki ga je posnel amater in 'ki prikazuje floro, favno, folkloro ali pa kak doživljaj iz življenja v gorah. Film naj posebno poudarja planinsko tovarištvo.
Zanimiv in važen referat je imel zastopnik Avstrije Otto Steiner o povračilu stroškov za reševanje v inozemskih gorah. Znano jc, da rešujejo v Franciji, Švici in Italiji večinoma poklicni vodniki, .ki imajo zelo visoke tarife od 70 do 100 švicarskih frankov na dan, pa tudi reševanja sama so v Alpah mnogo zamudnejša in težavnejša kot kjerkoli drugje, zato so tudi stroški nesorazmerno visoki in težko dosegljivi za marsikaterega ponesrečenca. Razen običajnih pristojbin mora v Švici vsak vodnik, ki gre na reševalno akcijo, plačati še posebej 28 švicarskih frankov zavarovalnine, kar gre seveda tudi v breme ponesrečenca. Ce pa morajo pri reševanju pomagali tudi helikopterji ah posebna letala, polem slane ena reševalna akcija lahko tudi več milijonov v našem denarju. V večini drugih držav rešujejo ponesrečenca prostovoljni reševalci, katerim se povrne kvečjemu izgubljeni zaslužek ali pa še to ne.
Skopaj
Zastopniki Švice, Francijc in Italije so navajali, da kake spremembe zaradi pocenitve stroškov reševanja niso možne, ker sc v Centralnih Alpah ponesreči sorazmerno največ alpinistov, planinske organizacije pa za reševanje ne dobe od pristojnih oblasti nikakega povračila.
Za zdaj si pomagajo nekatere države, med njimi tudi Jugoslavija tako, da s sosednjimi državami sklenejo recipročni dogovor o brezplačnem reševanju.
Referat »Mladina in alpinizem« je prečital -zastopnik Zapadnc Nemčije dr. Heizer. Nanizal je nekaj napotkov, kako jc treba v mladini zbudili veselje do planin in kako jo je treba nato pametno in preudarno usmerjati v planine, da bo mladina planine vzljubila in jim ostala zvesta vse življenje.
Končno je zastopnik Jugoslavije ing. Dušan Colič prečital leze referata o zaščiti alpske prirode. Ker je bil referat podan le v izvlečku, bo na letošnji skupščini ponovno prečitan v celoti.
S temi referati je bilo delo skupščine v glavnem končano. Po zaključni večerji smo doživeli prijetno presenečenje. Pevski zbor SAT (Socicnta Alpina Trento), ki ga sestavljajo večinoma delavci — planinci iz Trenta in okolice, jc priredil koncert planinskih pesmi v čast udeležencem skupščine UIAA. Ta pevski zbor ni znan samo doma, temveč je konccrtiral že širom po Evropi. Dobro izbrane pesmi in odlični pevci so nam nudili izjemen glasbeni užitek. Tega koncerta so se udeležili tudi v Trentu se nahajajoči himalaisti s Tensingom na čelu. Pri tem sva imela z dr. Miho Potočnikom priložnost, izmenjati nekaj besedi s tem svetovno znanim šerpo. Na koncertu je bil oblečen v indijsko nacionalno nošo z belimi hlačami in dolgo črno suknjo. Neprestano se je smehljal, ves droben in zelo skromen. Prav rad je odgovarjal v slabi angleščini na naša vprašanja. Tudi za skupno fotografiranje je bil takoj pripravljen. O jugoslovanskih gorah seveda ni vedel prav nič, sprejel pa je povabilo, da nekoč obišče Jugoslavijo. Žal Tensing ni samostojen pri razporejanju svojega časa in tudi v Trentu je iinel impresarija v osebi znanega angleškega alpinista in himalaiata Alfreda Gregorya. ki je razporejal njegovo bivanje v Evropi. Na lastne oči smo se tudi prepričali, da se Tensing ne brani dobre vinske kapljice. Nekega dne se je dogodilo, da so vsi zbrani himalaisti obiskali znano vinsko klet v Trentu, od koder so se vračali v »višinskem« razpoloženju, Tensing pa je zadovoljno vihtel v roki buteljko italijanskega rizlinga, ki so mu jo v kleti poklonili.
Med bivanjem v Trentu so himalaisti skupno s Tensingom izvršili tudi plezalni vzpon v steni Paganelle, ki pa bi se bil kmalu tragično končal, ker je kamen priletel na glavo italijanskemu alpinistu Guidu Tonelli in ga precej poškodoval.
Tensing se je udeležil tudi otvoritvenih slovesnosti filmskega festivala v Trentu. Ob njegovem prihodu v festivalno dvorano aplavz kar ni hotel pojenjati, tako da je celo zanimanje za sovjetsko delegacijo, ki se je festivala prvič udeležila in predstavljala za publiko precejšnjo atrakcijo, stopilo skoro popolnoma v ozadje. Filmi, katere smo videli prvi večer, so bili kvalitetni tako glede izbire, tematike kot glede barv, posebno sta se odlikovala oba sovjetska filma, manj pa japonski barvni film o vzponu na Manaslu.
Udelcženci skupščine UIAA smo obiskali tudi neko planinsko kočo na pobočjih Dolomitov. Ob tej priložnosti sem se seznanil z enim izmed znanih italijanskih »sestogradov«, s Cesarom Maestriem. Ta alpinist pleza večinoma sam in ima tako neke podobnosti s pokojnim Hcrmannom Buhlom. le da jc telesno izredno razvit, nizke, čokate postave in zelo širokih ramen. Ko mi je pripovedoval o načinu svojega treninga, sem mu komaj verjel, saj opravi
Skopaj
dnevno po dva ali celo tri plezalne vzpone, mesečno pa včasih do 100 vzponov. Maestri je tudi gorski vodnik in kandidat za bodoče italijanske odprave v inozemska gorstva. Simpatičnega plezalca sem zaprosil za avtogram Tcnsin-govega sem dobil že pred dnevi — čeprav to ni moja navada.
Z ogledom mednarodne fotografske razstave, kjer pa Jugoslovani zaradi prekasne prijave nismo bili zastopani, smo končali naše nekajdnevno bivanje v krogu svetovno znanih alpinistov. Po kratkem ogledu prelepega mesteca Trenta, rojstnega kraja pesnika Danteja in pokojnega italijanskega ministrskega predsednika De Gasperia, ki mu je mesto kmalu po smrti postavilo ogromen spomenik, je napočil dan odhoda.
Z dr. Potočnikom sva bila namenjena še na zasedanje mednarudne komisije za gorsko reševalno službo, ki je to leto zborovala v Badenu pri Ziirichu. Vožnja z avtomobilom ob Gardskem jezeru v Milano, od tam skozi Como in Lugano, preko prelaza St. Gotthardt v Zürich in Baden je bila prekrasna, saj se je menjavala nižinska pokrajina s čudovitim gorskim svetom Centralnih Alp in nam bo ostala še dolgo v lepem spominu.
Ob zaključku bi rad že poudaril, da taki mednarodni stiki mnogo koristijo naši domovini, saj tujci v osebnih razgovorih le zvedo, da imamo tudi mi v Jugoslaviji naravne lepote, ki se prav lahko merijo s katerokoli pokrajino, ki je turistično morda bolj »razvpita« in obiskana, ki pa po lepoti večkrat zaostaja za lepotami naše pokrajine. Mednarodno sodelovanje na planinskem področju in gotovo tudi na vseh športnih področjih utrjuje prijateljstvo in dobro sožitje med pripadniki raznih narodov ter na ta način tudi prispeva svoj delež k svetovnemu miru.
Pesem o pohorski vzpenjači
T) H. FRAN MIŠIC
Samo petnajst minut v sen pohorskih glažut te dviga u bran vzpenjata do vrha kot igrača.
Groze, globeli tri, a smuk opasen ni, in ko najviše plavaš, krasote soj vsrkaval;.
Vrh Pohorja stoji.?, spočit, se ne potiš; pogled nazaj ti plava, tam blesk ustvarja Drava.
Nizdol bukovja hlad, ognjenih trt nasad, prek mej pa Alp vrhovi blešče, sneyä gradovi.
Kraj Drave Še Kozjak, preljubi naš mejak, varuje vse okolje, dolino, Dravsko polja.
Te vleče Maribor, vseh mest prelestni vzor; za njim morja tenčice, Slovenske bde (jorice.
Glej, noge in srce, očuval si sede, lepot pa si užival, kot da o njih bi sniual.
Samo petnajst minut, kot da te vara čut, si zibal se v višine, tu čas prenaglo mine.
Velel st času: Stoj! Pomudi se z menoj, da se srce navžije, oko lepoto pije.
644
Ob šestdesetletnici rojstva Klementa Juga
E V G E N LOVŠIN
rir. Jug s svojo materjo
Zaradi članka Janka Blažeja »Knjižici o Jugu na rob« (Planinski Vestmik 1957, št. 5) sem po 14 letih spet prebral svojo razpravo o Jugu (V Triglavu in njegovi soseščini, leto 1946, II. izdaja, str. 211—232), tako tudi Josipa Vidmarja spis o Jugu v Kritiki, leto 1926'27, »De mortuis nil nisi bene«, str. 36—3B.
Vprašal sem se, ali bi danes po tolikih letih moral kaj prikrojiti, spremeniti ali celo kapitulirati s svojimi mnenji?
Ko je izšel v Planinskem Vestniku, leto 1958, št. 3, Janeza Jerovška članek »Duševni obraz Klementa Juga«, mi jc žc sililo pero v roko.
In ko sem se spomnil, da bi Jug letos praznoval svoj šestdeseti rojstni jubilej, sem si dejal: Ne molči! Povej, kaj ti teži srce! Resnici na ljubo in Klementu v spomin!
Mnenja o rasti in razvoju Jugove osebnosti se močno križajo. Tu so Vidmar, Ložar in drugi, sedaj še novi Vidmarjcvec Blažej, tam so Jelinčič, Veber in mnogi sledniki, vmes je spremenljivi Bartol (kakor pravi Blažej), tretja stran pa je tista, ki bi sc res rada ognila pretiravanjem prvih in drugih, kadar taka so tu. Ker bi ponovitve, razen potrebnih, motile nadaljnja razpravljanja, moram predpostaviti, da so osnovne misli o Jugu zgoraj omenjenih in drugih čitatelju več ali manj znane: Genij in etični reformator po eni strani, po drugi pa nobena velika vzgledna individualnost (Vidmar), asket, ki je delal nasilje nad samim seboj, Jugov voluntarizem danes ni več potreben (Blažej) itd.
Svoja razmišljanja naj navežem na najnovejše opombe o Jugu. Te so Blažcjeve. Ker pa Blažej hodi ponekod za Vidmarjem, je nujno ogledati si učiteljeve stopinje. Nobene od obeh ne jemlje Jugu cene, le da je težko videti,
Skopaj

kolikšna je pri njih. Vidmar se ne dotika Jugovega znanstveništva, ker se s filozofijo nc ukvarja, tudi ne Jugovega alpinizma. Vidmar pobija tezo o Jugovem reform atorstvu in raziskuje v ta namen elemente njegovega značaja, posebej obvladanje samega sebe, in pravi: »Obvladanje samega sebe sc pridobi na organski način, ki izvira iz notranjega razvoja. Etične resnice postajajo človeku vedno bolj žive in prepričevalne.«
Menim, da lahko raste človek v svoji notranjosti sploh samo na organski način, kar pomeni smiselno, prirodno. Tudi Jug!
S tem ni rečeno, da ljudje razvijajo svojo notranjost v isti meri, z enako močjo, ni rečeno, da je zmogljivost razuma in volje pri vseh enaka in odziv na zunanji svet pri vseh isti.
Vidmar nadaljuje: »Pridobi pa se lahko obvladanje samega sebe z askezo ali, drugače povedano, z nasiljem nad samim seboj, z zatiranjem slabosti, ki jih človek neživo ali zgolj razumsko spozna za slabosti.«
Moje mnenje je vse drugačno: Kako je mogoče še na drug način in nc samo razumsko spoznati slabosti? Zakaj naj bi bilo tako spoznavanje neživo? Askeza pomeni boj volje s strastmi, to vendar ni nasilje nad samim seboj.
Še Vidmar: »Kako naj se neurejena duševnost drugače izživlja kol v nepravilnem življenju? To zatiranje pa je nasilje, ki se lahko maščuje, kajti kdor zapre svoji notranjosti njena prirodna pota v vnanji svet in do izživljanja, lahko zaduši njo samo in sebe ugonobi.«
Na prvo vprašanje odgovorim 7. vprašanjem: Koliko, kako daleč, naj sc neurejena duševnost izživlja v nepravilnem življenju? Izživljanje neurejene notranjosti naj urejata razum in volja. Če razum in volja nista reditelja, čc odpremo svoji neurejeni notranjosti vsa pota, pomeni, da moramo ne samo razmišljati in čutiti, temveč tudi delovati. In kje so meje temu nebrzdanemu, neživemu, nerazumskemu delovanju? Usmeriti voljo v šport, v igro in borbo, kjer prevladuje osebna spretnost in telesna moč, pomeni pri mladi duševnosti zavirati prezgodnje izživljanje, prezgodnje, ker sta strast in volja že tu, razum pa ju še ni do.šel.
Vidmar očita Jugu samoljubje, gon samega sebe tembolj afirmirati, namesto da bi sebe svetniško zatajeval. Beseda samoljubje ima nek slab prizvok. Navadno mislimo na materialno plat. Ker ta ne pride pri Jugu v poštev, je mogel Jug »ljubiti« samo svoje ideje, ki jih je imel za pravilne in dobre. Pa še te samo v tem primeru. Sam pravi: ».. . zdi se mi smešno majhno, da bi bil odvisen od lastne domišljavosti in bi obsedel na kakih idejah samo zato, ker so moje.« Prenašati prekaljena spoznanja na svojo okolico, zatirati slabosti v sebi in to zahtevati od drugih, ali je to samoljubje?
Pri očitku, da se jc želel Jug afirmirati, uveljaviti, mi pride na misel, s kolikim trudom so ustvarjali nekateri veliki duhovi in s kolikšno zaskrbljenostjo so čakali na sprejem svojih del pri javnosti. Našli bi se ustreznejši primeri ud muke Puškina okrog njegovih verzov in potrtosti Prešerna ob prodaji njegove prve izdaje pesmi.
Ne vidim nič negativnega na takem »samoljubju«. Nasprotno, to uveljavljanje samega sebe pomeni čvrstost notranjosti, trdno prepričanje o pravih potih do resnice, hrez kompleksa manjvrednosti.
Vidmar s svojo kritiko o Jugu ni imel namena okrniti njegovo ccno, temveč izreči o njem manj pretirano mnenje, odgovoriti tistim, ki so imeli Juga za bodočega velikega reformatorja. Vendar Vidmarjevo dokazovanje iz elementov Jugovega značaja ni prepričevalno. Njegova pričakovanja o bodočem razvoju Jugove duševnosti pa so tudi preuranjena. »Ustvarjalna duhovna
Skopaj
osebnost« se oglaša v zrelem organizmu, Jug pa je umrl, ko se je komaj u tresel vseh duševnih pubertetnih nadlog.
Vidmar se ne ukvarja ne z .Jugovo filozofijo, ne z njegovim alpinizmom, ne z njegovim planinskim spisjcm in nc z alpinistiko. Tudi se ga ne tiče okolje, v katerem je živel in rastel. Ves vnanji svet in dogodki ob prvi svetovni vojni, nova Jugoslavija in zasužnjena Primorska, silovita ljubezenska tragedija z italijanskim zmagovalcem — gre mimo Vidmarjeve analize.
Vrnimo sc k Blažcju, k njegovi oceni Juga kot alpinista. Blažej se vpraša: Kaj pomeni Jug današnjemu .slovenskemu alpinizmu?« in odgovarja: »Tehnično pravzaprav zelo malo.«
Primerjati Juga in današnje šestostopnike v tehničnem pogledu in s pomočjo takega primerjanja vrednotiti pomen enih in drugih ni dopustno, ni pravilno. V znanosti — tedaj tudi v zgodovini — je dialektično gledanje osnovno. Brez četrte dimenzije časa — ni mogoče postaviti predmeta ali cene točno na določeno mesto. Ne moremo vrednotiti na primer Trubarjeve slovenščine, ne da bi upoštevali, da Trubar ni imel opore v predhodnikih, da ni imel slovnice, ne slovarjev itd. Cenimo ga po tem, kar je novega ustvaril. Ne pozabimo pri Jugu na revščino, na njegove plezalne pripomočke: zakrpane copate, kovaške kline, komaj kaka vrv za obešanje perila ... in pri šestostop-nikih na najmodernejša sredstva in družbino ter društveno pomoč. Ne pozabimo, da so Jug in še nekateri tovariši orali ledino v slovenski alpinistiki, šestostopniki pa so imeli mnngo lepih vzgledov doma in zunaj.
Kaj pomeni Jug slovenskemu alpinizmu, je bilo žc mnogo napisanega (Turna in mnogi za njim), med zadnje po času pa se sem uvršča Janez Jerovšek s svojim člankom »Duševni obraz Klementa Juga« V prikupni slovenščini napisanim razmišljanjem ne manjkata ne sok ne globina.
Jugov pomen ocenjuje Jerovšek pozitivno, Blažej trdi nasprotno: »Rekor-derslvo povojnih let jc izrazito jugovsko in tudi pri ekstremizmu ima Jug svoj delež ...« Mladina mu »slepo sledi, pravi mu učitelj in vzornik in se niti nc vpraša, kaj ji je Jug pravzaprav povedal«. Torej tistih isker v Jugovih spisih, ki oživijo v mladi duši prirodno nagnjenje po telesnem in duševnem izživljanju v prirodi, tiste sle po gibanju in igri, po potovanju, hoji in plezi po gorah, tekmovanja, če hočete rekoiderstvo, ki si ga zaželi polna, neizrabljena mladost, pa tudi Blažej ne zanika. Le da je to pri njem zagnanost, ki hitro uplahne. Blažej pravi, da tudi sam svoj čas ni bil zadnji med takimi jugovci. Vendar mu taki ljudje niso nevarni, ker preide njihovo navdušenje kot megla, kadar potegne oster veter. Jaz mislim, da nc pri vseh. Sapa res razpiha plevel, zrno ostane. Sicer ne bi imeli ljudi za gorsko reševalno službo, ne bi imeli vodnikov, ne učiteljev v plezalnih tečajih, nc alpinistov, ki se poskušajo tudi v tujih gorstvih in .se pripravljajo za himalajske višine. Z leti — seveda — sc zmogljivost manjša, moči pojemajo, tempo postaja počasnejši. Vendar za staro šaro še nismo, dobri planinci smo, hodimo po varnejših poteh in se tupatam jezimo na SPD, če se že kak klin maje ali če je plaz odnesel stopnico ... Tako bo tudi pri sedanjih mladcih, tudi pri njih bo zrno ostalo!
Po vsem, o čemer smo sc tu pomenili, mi nc zamerite, če stojim začuden pred podobo Klementa Juga, ki mu je Blažej z Vidmarjem poskušal vzeli vsako vzglednost nadpovprečne individualnosti, ki ga je prikazal kot tehnično danes malopomembnega plezalca in mu je vzel idejni pomen v slovenskem alpinizmu. Pred tako »megleno Jugovo podoho in brez okvirja« pa je menda tudi Blažeja poslalo strah. Prizna mu, da je bil borcc proti fašizmu. To pa je tudi vse. Zato je tembolj nepričakovan in presenetljiv Blažejev zaključek, da
Skopaj
je bil »Jug močna in danes za nas dragoccna osebnost, ki je aktivno pomagala oblikovati svoj čas in pustila za seboj globoko sled«. Ta sled se v Blažejevem članku nc pozna, komaj tam, kjer jo briše.
Tudi z Jerovškom nisem v vsem soglasen. Razčlenjevanje slovenskega alpinističnega delovanja v pivi in drugi Jugoslaviji na tri generacije ni pravilno. Jug in Čop sta ena generacija. Cop je celo starejši od Juga. Začetek njihove alpinistike je skoraj istočasen. Jug, Kveder, čop in Volkar preplezajo skupaj leta 1922 severno triglavsko steno, Tumovo in Pavrovo smer z novo varianto .skozi kamine. Te prve čase je iskal Jeseničan Čop tovarišev tudi med Ljubljančani. Govorimo lahko o raznih navezah, ne pa o generacijah. Kočevar se udejstvuje posebej po drugi vojni. Čop je v tem obdobju še vedno aktiven. Leta 1945. zmaga svoj steber v Triglavski steni. Čeprav že v letih, je stopil z obema nogama v strugo najmlajše šeste stopnje. Zato vrednotenje omenjenih oseb glede na njihovo zgodovinsko vlogo ni na mestu. Tu pa so še drugi razlogi. Gre za kolektivno delo. Niti Jug niti Čop in ne Kočevar ne bi bili brez tovarišev opravili tako uspešnega dela. Ti trije so samo »primi inter pares«. Osebno čaščenje nam je tuje, vrednotiti moramo vse Člane v vseh njihovih dejavnostih mnogostranskega alpinizma. Upoštevati jc treba njihovo organizacijsko, publicistično, gorsko-rcšcvahio, vodniško, pa tudi znanstveno in umetniško delovanje.
Jerovšek primerja tri osebe in šc te samo v njihovem športnem, plezalnem delovanju. Če bi bile posamezne smeri odločilne pri splošni oceni, kaj naj napravimo z Martuljškim Špikom Debelakove in Staneta Tominška, kaj z Zlatorogovimi stezami Potočnika, Čopa in Tominška, kaj s centralno smerjo v Velikem Draškem vrhu, ki sta jo plezala Pavla Jcsihova in Gostiša, z Jalovčevim severo-vzhodnim razom Ogrina in Omerze, s Krušicevo smerjo v Špiku, s centralnim stebrom v Dedcu Debeljaka in Kočevarja, s severovzhodnim razom Travnika, ki sta ga zmogla Kilar in Levstek, kaj z varianto Aschenbrenner j eve smeri v Travniku, ki sta jo zmogla Debeljak in Perko itd. Še mnoge bi bilo potrebno omeniti. Naj ti primeri kažejo, da slovenskega alpinističnega delovanja ni mogoče zajeti s tremi imeni: Jug-Čop-Kočevar!
Ljubeznivi čitatclj mi bo morda zameril, ker se bom v naslednjih vrsticah dotaknil še Jugove prezgodnje smrti, čeprav to ni »centralni problem«. Poskusil bom kaj novega in zanimivega povedati, kar naj bo moje opravičilo.
Oh enem naj bo odgovor i Blažeju i Jerovšku, Iti menita, da se je Jug sam ubil. Blažcj: »Močna Jugova čustvena prizadetost govori za samomor. Njegova premočrtnost in doslednost v izvajanju svojih sklepov tudi.« Jcrovšck: »Ta človek je bil tako samoljuben in ponosen, da je šel raje v smrt, kot pa bi trajno nosil v svoji zavesti občutek poraza, ki ga jc doživel v ljubezni.«
V svoji triglavski knjigi sem navedel dejstva, ki dado sklepati na Jugovo neprostovoljno smrt. Dokazoval sem na podlagi številnih in prepričevalnih indicij. Danes dodajam nove. Ali je to logično? Nihče ne more reči in tudi ne reče, da niso omenjena dejstva resnična.
Med bolezenskimi duševnimi motnjami in med čustvenostjo je tolikšna razlika, kot jc med zdravjem in boleznijo. Znameniti zdravniki zdravijo danes take motnje s krepitvijo bolnikove volje. V največ primerih so vzroki samomora patološkega značaja. Čustvenost sama po sebi pa vendar ni šibka plat človekove notranjosti! Kdo ni bil prizadet z izgubo Koroške, Notranjske, Goriške in Primorja leta 1918? No, Kätonov je malo!
Cilj alpinizma je med drugim telesno zdravje in notranja harmonija, kar je osnovno za čimvečjo aktivnost človeka na tistem njegovem področju, ki
Skopaj
njegovim zmožnostim in veselju najbolj ustreza. Tako duševno ravnovesje Jug poskuša najti s premagovanjem nevarnosti v gorah .. ker mi ravno nevarnosti dajejo vedno popoln notranji mir.. .
Premišljam, ali se je Jugova čustvenost tako spremenila, da jc povzročala duševne motnje, da je meglila umnost in uničevala slo po življenju. Katerokoli pot uberem, vedno pridem do istega zaključka: Ne!
Zgodovina slovenskega planinstva nam pripoveduje tudi o zaviračih. »Ka-dilnika, Wolflinga, Kališa in druge redke slovenske turiste ter tudi Hauptma-novo družbo so označevali Ljubljančani za norce. Celo dr. Ivan Tavčar... je delil piparjem priimke, ki so bili prav malo laskavi, dokler se ni sam povzpel
kakih petnajst let pozneje — na Triglav«, pripoveduje Lindtner (PI. V. 1933) str. 107. »Drugo leto .srečam v Vratih popoldne dva dunajska učitelja: Lassa in Plaichingerja. Ustavimo se in se kakih 7 minut pogovarjamo. Imela sta s seboj vso pripravo: vrv, kladiva, kline itd. Vendar sem jima odsvetoval Triglavsko steno in jima rekel, naj raje plezata na Stenar ali na Suhi plaz (Škrlatico); a nista ubogala, na kar sem jima rekel: »Todeskandidaten«. S težkim srcem in milim pogledom smo se ločili«, je zapisano v Planinskih spominih zaslužnega triglavskega župnika Aljaža. »Skoraj vsak, ki išče v planinah le lastnih potov, se ima zahvaliti, da jc še živ, srečnim slučajem.* (Janko Mlakar, PI. V. 1926, str. 180).
Ne zanikam, da Tavčar, Aljaž, Mlakar in drugi ne bi pri tem imeli dobrohotnih namenov. Nesrečna naključja zmanjšujemo danes z opozorili na nevarnosti ob velikih snežnih padavinah, ob pomladni odjugi, z znanostjo, ki ji pravimo meteorologija, ?. nasveti o uporabljanju modernih pripomočkov, s psihologijo, ki ugotavlja stopnjo posameznikove sposobnosti, s pomočjo zdravniške vede, s pomočjo plezalnih tečajev itd.
Pri Jugu pa so šli mnogi planinski pisatelji na spolzko pot in sumijo, da gre za samomor.
Jugu ne očitajo, da se je podajal v nevarnosti z nezadostno opremo, da je plezal sam nezavarovan, da je iskal težka mesta in tako izpostavljal nepremišljeno svoje življenje. Jug pri nekaterih ni kandidat smrti v Aljaževem pomenu. Juga sumijo, da jc šel zato v gore, da bi se ubil, kar pomeni nameren, hoten samomor. Le zakaj ni skočil s tretjega nadstropja kake hiše na cesto ali pa bi bil vzel samokres, zakaj ne bi bil izbral vode ali vrvi in drevesa?
Spominjam se neke novice v avstrijskih časopisih: »Smrtna injekcija v višini 2600 m«. »V bližini Hochspitzjocha v Oetztalu so našli 46 let staro mrtvo bolničarko Ano Margareto Herzog iz Hamburga. Poleg trupla, ki je ležalo na razprostrtem plašču, so našli zlomljeno brizgalko in stekleničko še ncugotovljcne vsebine. Vse kaže, da je žena izvršila samomor in si izbrala v mrtvaški romantiki prelep, samoten visokogorski svet za svoje dejanje.«
Jug naj bi si izbral namesto injekcije cenejši način — padec čez steno.
Ne! Ta podoba Juga ni resnična.
Pred usodno plezo Jug vabi tovariše, naj mu prinesejo plezalno orodje in naj plezajo z njim. Koplje se, pere perilo, krpa raztrgane plezalnike, nakupi proviant za bodoče ture.
Tu jc še eno, doslej še neznano pismo, ki ga je Jug pisal profesorju Vebru pred svojim zadnjim odhodom v planine dne 7. julija 1924., 34 dni pred svojo smrtjo. Tudi to pismo je eden izmed dokazov, da ni resno mislil na samomor.
Skopaj
Solkan, 7. VII. 1924
Spoštovani g. profesor!
Neka poljska filozofinja v Varšavi, ki je o Vas že veliko čula, je zvedela od nekega našega študenta zame in me je prosila, ko bi jo seznanil z Vašo filozofijo. Prepričan, da Vi s tem soglašate, sem ji seve vstregel, v kolikor je to v pismu sploh mogoče. Orisal sem ji Mcinongovo delovanje in ves Vaš razvoj, odkar ste se ločili od Meinonga, pa do sedaj. Dal sem ji osnovne pojme iz analitične psihologije in Vaše spoznavne teorije, ter ji sploh omenil vse najvažnejše probleme, ki ste jih obdelali. Pismo je obsegalo 10 velikih strani, da sem ji mogel podati pregled Vašega delovanja. Čemur ne bi mogla slediti, sem ji ponudil, da ji naknadno posebej razvijem dotične probleme. Upam, da bo mogla dobiti iz pisma pravi vtis o pomenu Vašega dela za znanost.
Zaradi nje same se jaz pač ne bi spuščal V pismu tako v podrobnosti, raje bi jo zadovoljil z nekaj pojasnili. Toda mislim, da je tu ugodna prilika, da se navežejo stiki med poljskimi filozofi in nami. Prosil sem jo, da če ima kakega večjega filozofa-znanstvenika za učitelja v Varšavi, naj skuša posredovati za medsebojno spoznavanje poljskih in naših filozofov. Iz pisma dobi vpogled v naše delo, in če ta vpogled ne ostane le pri njej, tedaj mislim, da bodo posledice ugodne.
Pozdravljeni!	Klemen Jug
P. S.
Jaz odidem črez teden dni na planine in ostanem v stenah nad en mesec. Oprostite mi, če Vam med tem časom ne bom mogel pisati, kakor bi Vam rad. Brez planin pa nc morem ostati, ker mi ravno nevarnosti dajejo vedno popoln notranji mir, ono nadsubjektivno razpoloženje, v katerem mi ni nič zase in radi tega tudi ne za moje misli kot moje. Odtod črpam jaz svojo avtokritičnost, ker se mi zdi smešno majhno, da bi bil odvisen od lastne domišljavosti in bi obsedel na kakih idejah samo zato, ker so moje. Nevarnosti napravijo človeka treznega, resnega, kritičnega in odločnega, da gre mnogo sigurneje svojo pot, nego sicer. Po mojem mnenju je nevarnost eno najboljših vzgojnih sredstev. Česar mi niso dali ljudje na značaju, mi je dala lastna volja in nevarnost v planinah.
Pozdravljeni!
Žal, bil jc zadnji pozdrav študenta svojemu učitelju!
Mesec in nekaj dni po tem pismu je bil Jug, potem ko je preplezal že nekaj težkih sten, spet v Vratih.
Škoda, da ni srečal ob šumoviti Bistrici prečudovitih barv v opojnosti triglavskega gozda starega Aljaža. Ko bi ga bil vprašal, kam gre, in bi mu bil Jug pripovedoval o grapi in stebru tam pod Plemenicami, bi se bil častitljivi starina zgrozil. Rekel bi mu bil — kakor Jožetu Čopu —: »Čc se ubiješ, le bom s to-le palico po zadnjici! Naravnost v pekel se boš pridrsal«. k Bom splezal nazaj«, se je Joža odrezal.
Zadnje jutro srečamo Juga v Aljaževem domu v družbi profesorja Ivana Tominca, njegove soproge Mile in svakinje Dane Araon, poročene Jankovič. Poznali so se od prej in si pripovedovali svoje doživljaje. Ni bila »zadnja večerja«, bil pa je zadnji zajtrk. Na mizi so bili vroči ajdovi žganci. Jug je pripovedoval o Padovi, kjer je bil nekaj časa, potem pa sta se profesor in študent, ki je postal že doktor, lotila filozofskih problemov. Meinong in Benussi,
50
znana filozofa, sta s svojimi teorijami zanimala družbo, pravzaprav samo polovico družbe. Ženski del družbe se je dolgočasil in ker planinkama žganci niso šli v slast, sta jih jima devali na krožnik, ne da bi diskutanta kaj opazila. Teorije so bile zanimivejše od ajdovih žgancev. Žene se vedno jezijo, če možje šahirajo ali čitajo pri obedu. Ves dopoldne sc mučiš s pripravljanjem jedi, mož pa niti ne ve, kaj golta. No, v Vratih sveže jutro in nemir pred turo usmerjata tudi ženske na dobro voljo in druge misli. Dana, malce v skrbeh, povpraša Juga, kakšna je tista Tominškova pot na Triglav. »Ta je pa za avtomobile«, ji je smeje pojasnjeval Jug. Tominčevi so krenili na Triglav in čez Zajezera v Bohinj, ,lug pa na svojo zadnjo pot, vsi dobre volje, veseli in razigrani, kakor je človek lahko samo v gorah.
*
Prikrila sumnja glede samomora megli in malici resnično podobo velikega alpinista Kiementa Juga. Zgodovina ne trpi samovoljnih domnev in domišljije brez stvarne podlage. To spada v beletristiko.
Himalaja, ki bi bila postala sen in želja tudi Kiementa Juga, zahteva tolikšnega treninga in tolikšne volje, da jc vse najtežje v Alpah komaj zadostno za to velegorje. Himalaja zahteva rekorde. Ali naj nevarne poti Hermanna Buhla imamo za samomorilske, kakor jih ima morda preprosti človek? Brez tveganja, brez premišljenega tveganja in trdne, nezlomljive volje ni velikih uspehov. V tveganju in volji nam je .Jug vzor in ideal. V prcmišljc-nosti, v novih metodah in z izboljšanim orodjem so že Jugnvi vrstniki dosegli večje alpinistične uspehe od njegovih, še celo pa najmlajše naveze.
Na koncu odgovorov nasprotnim mišljenjem čutim, da stoji resnična podoba Kiementa Juga komaj bežno skicirana pred nami. Tisti, ki bo želel z uporabo zbranega gradiva in šc neznanih stvari upodobiti Juga v vsej razsežnosti in globini, bo žel po poti kritičnega presojanja .10 let in več starih razmišljanj, bo pregledal še neobjavljeno Jugovo zapuščino (na primer Jug—Zavrtanik), bo našel njegov svetovni nazor in njegovo politično opredelitev (idejni komunizem, kultura pred revolucijo, svoboda razuma pred politično disciplino itd.), sc bo šel učit k Vidmarju, Ziherlu in k drugim (glej razprave z neprimerno širšimi horizonti kakor že ona v Kritiki, v reviji Naša sodobnost, letnik 1957 in 1958) itd. Pri tem se mu bo začela odkrivati skrivnost, da pri študiju Juga pravzaprav iščemo svojo lastno podobo, kakršna je in kakršna naj bi bila.
Ko se spominjamo Kiementa Juga ob šestdeset.letnici njegovega rojstva, pa .se zavedamo, da nam jc nesrečno naključje i2lrgalo iz naše srede moža, ki je mnogo obetal in ki je bil na pravi poti, ko je krepil voljo s premagovanjem težav v gorah in je s tako voljo gasil plamen razdora, dvomov in trpljenja v lastni notranjosti.
PRISPEVKI ZA ZLATOROG PD P TT Ljubljana din 500«.—, PD Kuše din :i2U0.—, Pn Šoštanj diu TOGO—. Skupaj din 15 200.—.
SKLAD DOMA ZLATOROG
StRnjc sklada dne H. X. 1958 ..........din 5 115 702,—
Zbrano od 11 X. do 7. XI. 1958 .........din 15 200.—
Stanje sklada 7. XI. 1958 ..........din 5 430 902,—
651
Pohod na Kozaro
JOŽE H C MER
Junij 1942. Kozara planina, trdnjava patriotizma, srce jugoslovanskega gibanja, zibelka herojev, partizanska Kozara jc obkoljena od vzhoda, severa in zahoda. Železne klešče nemškega orožja in sramotne ustaške blaznosti požirajo krajino pod južnimi obronki planine, ki je skozi nekaj mesecev dihala svobodni zrak partizanske male republike. Kozara ječi pod udarci III. ofenzive. V njenih gozdih, v naseljih pod njenim valovjem grmijo švabski tanki, sekajo ustaške brzostrelke, odmevajo partizanski juriši. Sirom naokrog rasto grobovi. Smrt v asu je v sleherni bosanski koči, njena žetev pada na vsaki pedi partizanske zemlje. Gozdovi jočejo, ker ne morejo več nuditi tihe, varne ure svojemu človeku. Mrtvaška senca lega široko na borce, na žene, na starce, na otroke, ki nc vedo še ničesar o idealu svobode in o prekletstvu bratomorstva.
Še pomnite, tovariši?
April 1958. Velik spominski pohod študentov pravnikov po partizanskih poteh na ponosni Kozari. Mladi rod svobodnih iz Zagreba, Beograda, Ljubljane, Skoplja, Sarajeva. Dekleta in fantje iz vseh republik popotujejo med spomine na krvave dni, ki so ovenčali Kozaro z večnimi Titovimi besedami: »Herojska Kozara«. Mlada, napredna inteligenca stopi med ponosne, pogumne ljudi v Bosanski Krajini na tovariško srečanje z njihovim starim in z njihovim novim življenjem, z njihovimi vedno svežimi spomini na usodne velike čase, ko je krvaveča Bosna trla okove in gradila resnično zvezo, bratsko družino z jugoslovanskimi narodi.
Pomnite, tovariši!
S hrvaškimi kolegi smo se si'ccali kar pred zagrebškim kolodvorom. Prikorakali so v taktu trobent in bobnov v strumnih četveroredih, vojaki od nog do glave, s puškami na ramah. Cela stotnija! In uboga desetina Slovencev se je, capljajoč za njimi, počutila kar nekam nebogljeno. V vlaku pa smo urno razpredli pogovore. Lahko si mislile, da se imata jurista iz Zagreba in Ljubljane o čem pomenkovati. Imeli smo srečo, da smo precej izvohali intendanta, pa se je zlasti predstavnica slovenske ženske pravičnosti močno potrudila, da bi si izposlovala kakšno protekcijo. Presnete ženske! Kar dobro smo se sporazumevali. Pa je le prav prišlo, da smo bili sami stanovski bratje med seboj. Lingvist bi se bil preveč nasmejal slovenski hrvaščini ali pa hrvaški slovenščini, ki smo si jo poklanjali vse vprek v znamenje tovarištva. Največ pa je opravila pasem. Dekleta s Croatiae so prva povzdignila mlade glasove. Fantje so brž poprijeli in njihova pesem je izzvala našo. Vmes je še zagrebška brucad emitirala — pravzaprav imitirala — nekakšno vse preveč moderno glasbo. Včasih se je v tem spontanem programu kaj zmešalo, pa smo jo vrezali vsi naenkrat, vsak svojo. To jc bilo šele lepo. Pesem in vesela druščina, pa še mladost v očeh — in jadrno se sklepajo tovarištva.
Od zagrebškega predmestja mimo raztresenih dimnikov Siska, dolge industrijske vasi, tja do prvih obronkov Bosne nas je spremljala otožna turopoljska ravnica. Kakor bledo mrtvo morje je, ki nikoder ne izda očem svojih daljnih obrežij. V brazdah zoranih njiv se leskečejo plitvi, mrtvi potoki pomladanskih vod in lovijo v svoje zrcalo sivkaste kope oblakov. Spet in spet se ob progi nabira golo grmičevje in vleče iz jalovih močvar borne sokove, da bi se razcvetelo v pomlad. Po neskončnih pašnikih leno stopicajo konji, mlada žrebeta se veselo čudijo poskočnosti svojih'vitkih nog. Pod staro vrbo ob
Skopaj
potoku stoji pastirica, kot kip v črnini, in voljno žrtvuje dopoldanske ure brezdelju in paši dveh koščenih goved ...
Prišleku izpod slovenskih planin, ki se je zamaknil v ta nemi, negibni svet, se zazdi, kot da se še vlak poganja vse počasneje, vse ravnodušneje, kot bi obupal, da bi s svojo monotono železno pesmijo kdaj premeril brezbarvno pokrajino.
Fantje s Hrvatske so zaleglo, skoraj brez besed ubrali neskončna slavonsko pesem ...
Natanko smo čutili, kdaj nam je prišla Bosna naproti. Spustili smo se do sinje, pošumevajoče meje, do Une, bistrega otroka bosanske Dinare. In očarala sta nas mejnika tostran in onstran meje. Tu Hrvatska Kostanjica, toplo zbrana okrog katoliškega in pravoslavnega stolpa, tam vitki, zakoničeni prst minareta sredi nizkih bosanskih domov. Zaljubljena je tudi naša lokemo-tiva v to lepo sončno dolinico, pa ne more in nc more odvrniti pogleda od nje. Slednjič jo železna volja tračnic zavrti v smeri proti Banji Luki, vštric z veselo hercegovsko Sano. Prodiramo v svet, ki ga s severa zajezujejo nepregledni grebeni Kozare, na jugu pa se skozi sivkasto soparo izdajajo prvi obronki Krajinskega gričevja pod plečatim Grmečem.
V Prijcdoru smo utegnili na zrak in na potep. Precej za kolodvorom vabi ravna asfaltirana ulica — toda kam? Ob straneh poganjajo nove hiše, nastaja morda jutrišnja poslovna, mestna četrt tega prijedorskega okrajnega sedeža. Morda jutri. Danes pa mora tujec na zvite ulice starega Prijedora. Tam se kriče prerekata in tesnita preteklost in sedanjost. Med stare bajte, prepolne slaščičarn, brivnic in čevljarskih delavnic se iz včerajšnjih vojnih podrtij ironično dvigajo svetla poslopja, vsa v steklu, in brez sočutja oznanjajo zgodovini zaton. Tam, glej, privatna kafana. Dolge lesene mize, kot da so iz pralnice, časopisi so prti, preproste klopi vabijo na partijo domina. Stedilniček v kotu in drva pod njim. Nekaj korakov od tod je steklena stena nove kavarne, kakršno si le moreš želetL Pa bo zajadral beloobrasli čika mimo stekla naravnost v svojo staro kafano. In precej za gradbiščem velikega poslopja modernih oblik se vitko vzpne minaret, njegova senca pada na okrožno sodišče, ki ga v ozkem polloku oblegajo šliri odvetniške pisarne z na las podobnimi napisi. Mladi kolesar švigne mimo bradatega možakarja z obledelim turbanom na glavi in z grčavo palico v roki, da pomaga ubrušenim zasukanim sandalom drseti po prašni cesti. Miličniški džip vznemiri žilavo bosansko kljuse in ljudje godrnjajo, ker se morajo umikati s ceste. Na travniku ob Sani se igra bosonoga otročad, vrti kolo in poje: »F.j, Joe . . .« Onstran reke žive muslimani v gostem zaselku, ki sc morda skozi sto let ni izprcmcnil za las. Hišice so kakor iz trpke, žalostne, pa vendar čarobne pripovedke o dedovi bedi in o 'lHirčinovem b;ču. Kvadratne, od temeljev prav tesne, se šele od pasu razširijo toliko, da za silo objamejo skromni pojem bosanskega doma. Težko uganeš, ali so umazane ali le pregloboko dotrajane. Na blatnih ulicah, zajetih med trhle plotove, komaj da srečaš ženo, vso zbegano, ker se še ni znašla brez feredže, odeto v staro muslimansko nošo, ki z ovenelimi pisanimi rožami trudno spominja na Orient... Ali pa nezaupnega muslimana, ki z rdečim turbanom in toba-kastimi zobmi drvi proti džamiji. Le-ta tiči sredi piramidastih, razrahljanih, črnikavih streh kot izstradana golovrata kokoš. Krog nje se na skromnem travniku nagibajo nagrobniki, pokriti s kamenitimi fesi in poslikani z arabskimi znaki, ki jih morda le šc duhoven ume razbrati.
Le kako bi prodrli v notranjost tega muzeja, posvečenega Osmanovemu jarmu? Strah mc je. Če stopim v hišo, kjer je ženska sama doma, ji morda
Skopaj
škodujem. Če me sprejme gospodar, bogve, kako bo. Mnogo se govori o divji muslimanski ljubosumnosti na vero in ženo.
Kasneje me je bilo teh pomislekov sram. Abrahim nas je z ženo sprejel, kot da nas je že dolgo pričakoval. Nagrmadili smo se v njegovo kočuro. ?.e pred pragom bi se najraje sezul in pustil čevlje ob njihovih cokljah, ko so sc stopnice tako svareče bleščale. Pol bajte sploh nima stropa. Sonce veselo slika svoje vragolijc skozi neštete špranje med lesenimi strešniki. V drugi polovici sem najprej trčil z glavo ob živobarvani strop. V eni sobici stoji bela miza, v drugi, poslednji, pa stara postelja, lesen divan, prekrit s preprogo, in železni štedilnik. Za kaj več ni prostora.
Gospodar je sedel sredi med nami, ženska pa jc vsak hip pokukala v pcčico, ali se ne kani zažgali baklava, praznični kolač. Jutri bo bajram, muslimanski božič, konec štiridesetdnevnega posta, v katerem so pri Abrahimovih samo ob štirih popoldne kaj malega pojedli. Gospodar vtakne ponujeno cigareto v žep. Danes še ne sme. Jutri bo pa prav prišlo. Toda, kako vendar vzdržite, gospodar, toliko časa, saj morate vendar tudi delati!
»Ej, lepi so to običaji,« pravi on zaverovano in že dostavi: »Škoda, da umirajo« — in se ozre po hčeri, ki se je mikavna prikazala na pragu. Ona dela v tovarni keksov in se gotovo nič več ne posti. Ona je najbrž tudi uvezla v stenski prtič nad štedilnikom vzpodbudna verza:
Kuharica, kuhaj ručak fino, pa češ dobit novac za kino.
Počasi, a zanesljivo prodira čas v sleherno, še tako skrito in zanikrno celico sveta.
»Tu pri nas smo sami muslimani, a čez reko so katoliki in pravoslavci«.
»Kako se pa razumete?«
»Pa razumemo, to se vc. Nismo mi ustaše. Ni nas preveč, pa da sc drezamo med seboj«.
Po partizanskih časih ga povprašam, pa mu zažarijo oči. »Ej, bil je Prijedor dvakrat, trikrat osvobojen. Zdaj Nemci, zdaj naši. Sam nisi več vedel. Sicer pa, bil sem pri naših. V XI. četi četrte. Prišli smo tudi k vam, preko Kolpe. Lepo je bilo, veselo. Dobri ljudje«.
In ob slovesu me je še povabil, naj vendar pridem spet, kadar pri hiši nc bo posta.
Vlak nas je odložil na postaji Kozarac. Toda pravi Kozarac je 12 km od tam, prav pod nogami Kozare. Postrojili smo se, kar se da strumno. Zdaj se začne partizanski pohod in smo torej vojska.
12 km prahu m vročine. Vesno je tu prezgodaj zaneslo v tesno prijateljstvo s soncem. S svojo težko, utrudljivo ljubeznijo je nalilo suhega pelina v njene sokove, v njene barve. Nebo jc kakor obledela plahta. In ravnica je kakor njegov odsev. Samo tu in tam kriči rumena krpa oljne repice v cvetju.
12 kin prahu, vročine in partizanskih pesmi. Začuda: tovariši iz Zagreba so prepričani, da moramo imeti Slovenci pri pesmi prvo besedo, čeprav nas je desetkrat manj. In mi jih nc maramo razočarati.
Ahmed, drobni Bosanček, nas spremlja in smešno lovi naš korak pod svoja gola stopala. Iz Prijedora gre, iz šole, s knjigami pod pazduho. Izpod globoke čepice zro pametne majčkene oči možakarčka, ki ne hodi zaman v četrti razred, in izzivajo k pogovoru.
»AhmeH, kakšna je tista cerkev, tam na polju?«
Skopaj
»Katoliška«.
»Pa ona za njo?«
»Pravoslavna«.
»Kako pa lo veš?«
»I, ker pač hodijo v prvo katoliki, v drugo pa pravoslavci!«
(Kdo bi rad še kaj vedel?)
»V katero pa hodiš ti?«
»Jaz sem musliman.« In da ne boš drezal vanj: »Pri nas doma smo muslimani«.
»Kaj boš, Ahmed, kadar dorasteš?« Vprašanje za otroka. A on odgovarja resno. Rad bi hodil v šolo. Toda doma je prav malo denarja. Razloži ti tako trezno, umno, uvidevno, da te je skoraj sram pred njim.
Ahmed pravi, da pri njih šc zmerom prodajajo ženske. Tako mc pa ne boš, prijateljček: »Ali imaš sestro?«
»Imam«.
»Pa jo bo oče prodal?«
Pogleda, kot bi hotel reči: ti pa res nič ne razumeš.
»Toda moja sestra se bo omožila! Prodajajo samo take, ki so zanič. Pridejo Makedonci pa jih kupijo«.
Pameten fant si, Ahmed. Kmalu se ti bo posvetilo, kdo je pri vsem tem »za nič«. In potegnil boš mejo med grozljive zgodbe preteklosti in resnico današnjega dne.
Prah in vročina. »Vojska« je že nekam trudna. Korak peša. Toda pesem, pesem nc!
Ko so se stare koče in nove hišice zgostile v vas Kozarac, ki ji domačini pravijo mesto, je po sivem minaretu že segal prvi somrak. Objel me je prijeten občutek še nedokazane gostoljubnosti, še neizrečene dobrodošlice, s katero sprejme neznan kraj neznanca, če si ga je prišel ogledat z dobro voljo, s spoštovanjem in razumevanjem. Vsi kraji na svetu so lepi in topli. Veliki in mali, hrupni in tihi, bogati in siromašni. V vseh biva človek.
Med vojaške komande, ki so padale vsevprek ob zadnjem večernem zboru je zapletel duhoven s svojega minareta pretresljivo, turobno tuljenje, ki ga je moral slišati Alah tudi sredi najslajšega spanja. Sonce, kakor da je čakalo samo še te večerne predstave, je velikansko, rožnato, vse lepše kot čez dan, počasi spustilo svoje okroglo telo nekam na slovenska tla. Silhuete dreves in kopastih streh samotnih bajt. na bližnjem parobku so s svojimi robovi ujele poslednji večerni trepet usihajoče svetlobe.
Zgrnila se je tema, vsa preplavljena z zvezdami, vsa osupla nad živim utripom mladosti, ki se jc naselila v samotni Kozarac. Kozaračko kolo je plc.tlo roke fantov in deklet s Slovenije in Hrvaške.
Širi kolo, oj širi kolo . .. dolgo, težko, ponosno, kozaračko kolo.
V kotu šolskega dvorišča so se zgnetli Dalmatinci. V drugem kotu se tiho oglasi pesem o farni cerkvici...
Šiii kolo, oj širi kolo ...
Iz obroča radovednih domačinov se kdaj pa kdaj utrga tovariš, tovarišica, kolo se razpre, pa spet sklene.
Skopaj
Mi smo dijcca, oj mi smo dijeca izpod. Kozarice,
kdije ne rodi, oj kdije ne rodi majka izrtajice!
Prebudili smo se in bilo nas je tri slo. Vsi znanci in polznanci iz Zagreba so utonili med Beograjčane, Skopljane, Sarajlije. Hilo nas je videti cela vojska, ko smo se postrojili. Kako ostro so padale komande, kako strumno so se vrstili rap ort i naših štabovcev komandantu odreda! Slo je kakor zares. Slovenska desetina je bila dodeljena beograjskemu vodu na rep. Tako je bilo odločeno za zeleno mizo, čeprav kolegom iz Zagreba ni bilo všeč.
Sonce je zgodaj zakurilo. Nc bo nam mraz. Pesem med vrste, pa pot pod korak.
Kozarac leži v lijaku voljne soteske, ki si jo je v kdo ve koliko vekovih vgrezla nedolžna vodica, da je v njej našla senco za svoj večni razposajeni seiest. Tja jo mahamo, koder se je ta bistra Bosanka naučila drobeneljati. Ob poti samevajo leseni bosanski dvori, domovi, z dvoriščem in skednjem vred zajeti v visoke kulise razmajanih plotov. Na oknih visijo grozdi radovednih glav, mlartež. bosopeta, obritih buč, vsa enaka kot krajcar, se zgrinja pred dvoriščnimi vrati. Mlada dekleta, polna zdravja, moči in hrepenenja, vsa tista, ki še niso oddala src, stoje v svojih oknih nepremične, kakor zapeljive plastike. Vsaka si je po svoji posebni, prebrisani pameti izbrala pozo, ki ne mora biti .sramežljiva. Kje neki. Vsakdo lahko izve, da si išče moža. Živa, pritajena radost pričakovanja v njihovih obrazih mora zmotiti vsakogar, rta bi ji rekel lepota. Pogledi so brez sramu in brez ovinkov. Ne moreš jih zbegati. Ilahla ponarejenost v njih spada menda med folklorne elemente. — Spomnim se Ahmcdovih modrovanj o tistih, ki se poročijo, in o listih, ki so »za nič«.
Ve naše partizanske bolničarke, pazite zdaj na poglede in srca svojih partizanov!
Potem nam je lep čas samo rečica delala družbo. Nad njo se po levem pobočju počasi vzpenja cesta, bela in prašna in sončna, lenobna, kot vsa pokrajina. Pomlad še ni skalila rjave monotonosti gozda, ki prek in prek prerašča velike gomile Kozare. Zdi se, da bi desetletja pretakal bukov, borov, smrekov denar po beli odvodnici v dolino, pa bi ne oskubil valov Kozare.
Korakamo. Ne stopaj iz stroja! Ne zaostajaj! Ej, vi, Slovenci, ne hitite tako! Nismo vsi izpod Triglava! Pojmo fantje, pojmo. Katero bomo?
Tovariš Džuro, občinski predsednik Zveze borcev gre z nami. Tih jc in mračen. Kakor da so se mu misli zarile v spomine, ki težko padajo na človeka, vselej spet obujeni, vselej težji. Zakaj zrasli so sredi boja in smrti. Poplave smrti. Smrt zareže spomin globoko, globoko v človekovo meso. Kdaj pa kdaj pade Džuru beseda s trpkih usten. Samo beseda, kapljica pelina, ki peče in mika hkrati.
»To morate vedeti. V Kozari smo gnezdili že cnainštiridesetega. Ustaša na klanje, Bosanac u šume.« Nekaj lovskih in nekaj izkopanih pušk. To je bil začetni kapital kozaračke vstaje. In desetkrat toliko parov pesti. Ce nočeš, rta te vrag zaloti golorokega, se mu splazi v brlog. Sam glej. Puške morajo biti, pa če hudič. In so bile. Vsaka puška pribori več pušk. Tropa se prelevi v vojsko. To ni navadna vojska.
Hej brigade, hitite... Ne samo Slovenci. Vsi jo znajo. Korak udari trdneje, samozavestno. Pod nami se smeje rečica. Nad nami puhti nebo. Iz
56
gričevja na zapadu štrli nekaj skalnih gmot in škrbin. Najbrž edino zobovje Ko z are.
Ob globokem zavoju ccste smo posedli v travo. Prigriznili smo, otepli prah z uniform.
»Že pred našo ofenzivo,« spregovori Džuro, »smo zalotili gardo na vrhu, na Kostajnici. Sli smo ob nji, pa nam niso poslali krogle. Vrnili smo sc, se zbrali in udarili. Vse smo zaplenili. In nobeden od njih se ni vrnil v dolino.«
Molk, ki razlaga šc dalje. Zmagoslavje ljudske vojske. Partizan, ki je prvič prijel za puško. Mnogo orožja. Mnogo smrti mora izbljuvali. To je ekonomika vojne.
Onstran, na majhni jasi med gozdom, ki čeznjo visi stezica, je pastir popustil ovcc in prišel radovednost past. Sede, pa nam iz lesene piščali pošilja svoj dobro jutro. Neskončna, prešerna je pot njegovih melodij skozi Kost, mrtev zrak. »Jaz pa piščalko imam, piskat ne znam« pojoč potoži slovenska partizanka.
Spet dvignemo prah. Pravzaprav ga je že dovolj. Cesta se za las ne izpremeni, pokrajina, naj se obračamo kakorkoli, ena sama vijoličasto rjava monotonost. To mora biti rečici dolgčas! Džuro govori tiho, kakor sam zase. .Vzeli so si nas na piko. Zmrviti so nas hoteli. Od Save so dvakrat krepko udarili po vsej fronti. Mi pa smo jih praskali in izginevali. Bili smo neotipljivi. Siroka je Kozara.«
Premolkne.
»Tudi Kozaro so oskrunili ustaši. Tam tista vas na vzhodu je bila vsa garjava.«
»Katera?«
»E, vrag je vzel.« Ne bi spravil iz njega. Spet molk. Besede se mu obrnejo navznoter. Zdi se mi, da mi jc ta zemlja, to gozdovje vse bližje; da živi.
Slednjič smo skrenili na stezo, ki vsa obrasla, bogata senc in prvega zelenja v igrivih vijugah vleče navkreber. Slovenci smo je bili tako veseli, da smo zaorili kot cela četa, čeprav so nam jeziki viseli čez brade. Pripeljalo nas je na tralo, borno, da bi še ovcam ne dišala, in z nje na krtino skal, ki bi bile morda prav lepa razgledna točka, ko bi bil tudi razgled lep in zrak prijazen. Toda zrak se je zgostil v žarečo meglo. Skoznjo komajda razločiš žemljico bosansko, spokojno in potrpežljivo, z gubami njenih gričevij in s srebrnim zrcalom jezera, v katerega se razmakne reka sredi doline. In rečica pod nami vsa nestrpna, radovedna stopiclja v ta vtopljeni svet, v katerem kakor da se je čas ustavil.
Za našim »razglednim stolpom« sta dve kočici in mnogo, mnogo gnoja in blata. Torej smo še zmerom med ljudmi. Najnestrpnejši »partizani« so začeli pokati, pa so jim zaplenili puške. Sramotna kazen.
Spustili smo se čez cesto, ki je po dolgem ovinku prilezla za nami, v zeleno sedelce, v katerem si je trmasti Bosanec omislil celo nekaj njivi podobnega. Menda smo se ustavili zaradi tega, ker drži pot vnaprej v čisto nov svet, v dragocen gozd lepo raslih borovcev, ej, pravih borovcev, da jih jc veselje gledati. V njihovo neutrudno zelen se je zatekla pomlad in še na trati najdeš redke mlade šope bilja in tri, štiri marjetice. Naša vojska torej že spet poseda. Tokrat zato, ker je štab prinašal poslednje sklepe o vojaškem premiku, podobnem partizanski akciji v letu 1942. Samo da bo nam lažje zmagati. Pritekli so komandirji vodov, sklicali svoje borce in jim razložili ratni zadatak. V vrstah po eden, z zapovedanim razmakom smo se tiho, vsak s svojo puško v roki izgubili po gozdih. Naš vod se je ustavil v zavetju grmičevja pod neko izboklo
657
jaso, opasano s plotom. Poslednja navodila, zavzemanje borbenega položaja. Slovenci smo zasedli levo krilo. Nevidni, molčeči čakamo na znak. Srce mi močneje bije. Podlegel sem čaru te igre, ker me je osvojil njen spominski značaj. Ves čas sem imel pred očmi partizane, stare prijatelje, ki čakajo na spopad in mislijo na zmago in ne mislijo na smrt. Čutil sem spoštovanje do teh spominov. Čutil sem tudi spoštovanje do našega spominskega manevra. Tudi ostali so se zresnili, kakor pred pravim jurišem. Raketa je prasnila. Ilura je jeknil. In naša vrsta je v kratkih, pretrganih tekih zmagala plan, bliskovito prelezla plot in se stekla v gozd. Bil je dolg, naporen juris skozi neznano goščo, v smer, ki ne veš, kam te pelje. Streli so gradili zamolkel obok nad Kozaro. Previdno, po vojaško, z izvidnicami smo pretipali gozd. Še juriš čez zelenico, na kateri se sonči lepa lovska koča in zaplata umazanega snega — in potem smo sc smeli tudi mi sončiti, zakaj naš napad je bil z uspehom izvršen in komandir Majdič je bil zadovoljen z nami. Jaz sem bil edini ranjenec. Dobil sem »punčko« na prst. Drugih žrtev nismo imeli. Vse enote .so se slednjič zbrale na prostorni trati, najvišji v tistem okolišu. Pod njo so zgradili po vojni pravi pravcati majhen hotel v počastitev 1700 padlim partizanom in 60 000 civilnim žrtvam III. ofenzive, vsemi tistim, ki so v najtežjih dneh boja iskali zavetja v gozdih Kozare in našli smrt. Toda ne gre mi v glavo. V vsem tem prelepem poslopju ne najdeš gosta. Neka ženska stanuje v njem, ki bi naj bila morda gospodinja, a ti ne more postreči ne s posteljo, ne z vodo. In to med prvomajskimi dnevi, ko v naših hribih oživi sleherna planinska kočica, poslednje lovsko zavetišče. Kaj počne ta prelepa stavba, dosegljiva celo avtomobilu? Kaj je z bosanskim planinstvom? A mi smo bili zadovoljni tudi s tistim, s čimer so nas postregle naše malhe. Razprostrli smo se po travniku, razgrnili »jedilne prtiec«. Pod smrečico samko je manjša družba razobesila »zastavo« in ustanovila mednarodno društvo za zelena mizo. Vse jugoslovanske narodnosti so bile zastopane. Vsak je skrival v popotni torbi kako presenečenje, v katerega se da vgriznili. Prevladal pa je ameriški sir in salama, menu, ki smo ga te dni otepali brez konca in kraja. To uteši lakoto in razdraži žejo. Ko bi kak sebičnež začel podjetje z vodo, bi po tistem obedu postal milijonar.
Za nekaj časa je vojska pomrla. Polni želodci, mehka ležišča, neutrudno sonce. Samo skupina Beograjčanov je brez konca debatirala o nogometu.
Džuro misli zdaj na ofenzivo. Oklenili so jih. S tremi obroči, z nepopustljivim ognjem, toda to bi vzdržali. A tanki, tanki, železne gore, ki rušijo vse! »... Poblaznel jc od obupa. Planil je na prvi tank in pobil posadko. Planil na drugega in ga izpraznil. Na tretjem je ostal. Toda to je bil čudež. Nismo mogli doumeti. ..« Svobodno ozemlje je splahnelo. Kozara jc ječala. Tisoči Bosancev praznih rok in brez hrane so tavali po hribih. Zaradi njih bi partizani nikoli ne popustili. Toda bilo jc jasno: ali poginemo vsi, borci in civilisti, ali pa se prebijemo in se morda še kdaj maščujemo.
Tudi to jc bil čudež: prebili so se. Tedaj pa so zakrvaveli ustaški noži, ogenj je blaznel po domovih. »Rade je moral ostati v obroču. Dolžnost. Skril je orožje in se zakopal v zemljo. Napravili so mu grob, tablo nanj in cvetlice. Potem so prišli tja Nemci in se utaborili. Tri dni in tli noči se je dušil pod pemljo. Toda ni poginil kot krt. Padel je v jeseni 1943. Takrat je bil komandant V. Krajiške brigade ...«
To niso zgodbe. To so krvavi življenjepisi junaških ljudi. ... ispod Kozarice, kdije ne rodi majka izdajice!
Skopaj
Zbor! Tedaj smo se zadnjikrat postrojili. Komandant odreda je izrekel pohvalo našemu oddeljenju in našemu komandirju. Hura! Živijo mi!
Vračali smo se skozi razkošen smrekov in borov gozd, zelen od nog do glave. Stezici se je mudilo navzdol proti mokroti gorskega potočka in potlej nas je za lep čas pustila, da smo se napili njegove žlahtninc, mi in naši čevlji. V rcsnici, pozabili smo, da nismo pri nas doma. Pravi zeleni raj. Pa je le svet povsod lep, kamorkoli te zanese. Potlej nas je zvesta stezica poklicala na trato. Njenemu ličecu sc jc močno poznalo, da ga opaja vlaga. Soteska se je končala in zaprla s peščeno kepo, za katero si kar slutil stražarjcvo ccv. Levo in desno od nje junaško skalovje, pod njo pa peščava, ki nas je zastonj prepeljala na cesto . ..
Tisti večer je v edini vaški gostilni zmanjkalo stolov, kozarcev, vina, prošeka, rakije, vsega. Nagajali so: če pridejo Slovenci ... Pa ni bilo tako. Bili smo z vseh vetrov, kar jih piha po naši zemlji. Napitnice so veljale zdaj temu, zdaj onemu. Naučili smo se drug od drugega mnogo pesmi. Naučili smo tudi domačine. In oni nas. Na primer tisto:
Na Kozari grob do groba traži majka sina svoga...
Ti skromni, ponosni, prijetni ljudje! Vso noč so bili z nami. Tja do jutra jc sredi trga odmeval smeh, prelivale so se pesmi, topotalo je kolo. Kolo našega današnjega dne. Kolo, ki veže mlado in staro, delavca in študenta, ljudi od Ohrida in Triglava. Jugoslovansko kolo, ki odmeva daleč preko meja.
Spomini
ludvik koslr
(Marku Dularju)
Skozi okno svoje sobe gledam v turobno enoličnost dneva, ki jo na zapadni strani hladno prebadata Šmarna gora in Grmada. V medli daljavi se za njima med razcefranimi pajčolani skriva okameneli zanos Zlatorogovega kraljestva. Kol na hrbtni strani ležeča školjkina lupina leži pred menoj svet pra-bitnih kamenin, ki so v preteklih, vulkanskih obdobjih ob krčevitih potresih in izbruhih vrele na površje matere zemlje. Biser te školjkine lupine, kristalno ledena Ojstrica, tajinstveno kljuje v nebesno modrino neskončnih obzorij.
V spominu prebiram vse s pogledom dosegljivo skalnato veličanstvo in oko se mi ustavi ob nogah plcčate Grmade, kjer domuje Turne. Pred leti, bil jc dan, kakršen je današnji, in kakršnih je bilo v neskončnem morju časa še nešteto, je na tem plezalnem torišču živahno odmevala pesem kladiv. Ton tej pesmi so dajala navodila in strokovne pripombe starejših tovarišev alpinistov. Po zaključnem izvajanju odsekanih zvenov se je na ploščadi pod Turncem zbrala pisana druščina. Nekdo je zvijal vrvi, drugi jc prešteval vponke, nekateri so si mašili usta z zalogaji. Družba je bila veselo razgibana in nasmejana. Tam sem ob tej priložnosti spoznal mladega, svetlolasega in suhljatega fanta — Marka Dularja.
Oko sc odtrga od Tunica, pogled polzi v brezčutno daljavo nad njim, na teme slovenskih gora.
659
Zemlja in z njo vsa bitja na njej so poslala za okrogla tri leta starejša. Takrat sva z Markom skupaj doživljala skrivnostno lepoto skalovja na veličastnih razbitinah triglavskega zidu.
V	meglenem svitu sva se slovenskemu očaku približali dve postavi, dva smrtnika. Z Markom sva vstopila v bavarsko smer. Menjaje se sva se drug za drugim dvigala po razklanih skladih. Ko sva na bavarskem turncu vase pogreznjena molče pila razgaljeno lepoto razbitih masivov, sva opazila, da nama gorska narava pripravlja veličastno doživetje. Zganila sva se. Prve kaplje so nama naznanile začetek neurja. Hitela sva, kolikor sva mogla, v Črnem grabnu pa sva dočakala.
Strmina nad glavo je završala v vetru. Nekaj kamnov je siknilo mimo naju in vtonilo v globino. Vlažne gmote na nebu so se zgrnile v grozeč somrak. Jugov steber je zaječal pod udarcem ognjenega biča. Skalovje je vztrepetalo in se streslo. Gora se je zdrznila in oblaki so se zganili. Zaoralo je v steni, zaoralo je v srcih. V bobnenju in gromu se je spuščala neukročena mogočnost gorske narave in se v bliskih in pljuskih besneče zaganjala v obraz izmučene gore. Nemo sva z Markom stisnjena drug k drugemu pričevala nesmrtni poeziji, ki so nama jo nudile gore. In ko sva po končanem doživetju nevihte v steni nadaljevala vzpon čez umite strmine gorenjskega turnca in s sončnimi prameni ožarjeno Ladjo na vrh Triglavskega stebra, sva bila vsa opojena od moči, ki jih je pokazala narava.
Slonim na podboju okna in premišljujem. Pogled poleti nazaj v ljubljeno daljavo, tja, kjer pod istim oblačnim zastorom stoji v soseščini Triglava njegova družica — Škrlatica.
Z Markom sva proti večeru prikorakala pod severno steno Škrlatice. V grušču pod meliščem sva si v varstvu velikega skalnatega odloma uredila bivak. Lepa in hladna noč naju je sprejela. Zvezde so sanjale, ko sva se z Markom pogovarjala o glasbi, o znanosti in — o pokojnem alpinistu Vladku Fajglju. V najbolj skritih globinah srca se je prebujal spomin nanj in na njegove članke v Planinskem Vcstniku.
Prebujajoči se soj dneva je s škrlalom pokril vrhove. V prvih raztežajih skalaške smeri v Škrlatici sva se razgibala. Praznično naju je sprejemala stena in naju preko svojih nedrij vodila v prostranstva zračnosti, Škrlatica se nama je razodela v vsem svojem skrivnostno-dražeslnem dogajanju. Ves čas vzpona preko zasneženih žlebov, mastnih žmulj in zahtevnih preves, čez Skalaški steber na greben in po njem na vrh Škrlatice sva vsrkavala vonj skalnate moči in pila lepoto igre, sonca in stene. Koliko lepote je v tem kamenitem paradižu!
V	višjih legah je gospodovala še trda zima. Po dolinah pa so že čebljali prvi ptički, ko sva se z Markom pozno popoldne odpravila iz Kamniške Bistrice proti Kokrskcmu sedlu. Nameravala sva prenočiti v zimski sobi Cojzove koče, naslednji dan pa izvesti zimski vzpon v zajedi Skute.
Bele višave so naju pozdravljale. Nadela sva si dereze in enakomerno stopala po zbitem plazu nad Žagano pečjo. Ob Brane sem so se pripodile megle in kmalu naju je zagrnila noč. Počasi sva napredovala. Rahla sodra se je spremenila v gosto sneženje. Divji snežni metež je zagospodoval nad časom. ZahreSčalo je. Kalška gora je poslala ostanke opasti, ki jih je vihar odlomil nekje v grebenu. Vasovanje viharja v zasneženih skalah je postalo tako hrupno, da sva komaj slišala kričanje drug drugega. Na gladko zmrznjeni
Skopaj
površini zbitega plazu se je nabralo za debelo ped novega snega. Začelo jc rahlo plaziti. Sporazumela sva se za povratek v dolino.
Predala sva sc oskrbi pogradov na skupnem ležišču v Kamniški Bistrici. Spokojne veke so utrnile pogled. Komaj sva dodobra usnula, žc so naju prebudili. Alarm! Nesreča!
Trije študentje, ki so bili namenjeni na Kokrsko sedlo, so višje bili boj z istim vremenom kot poprej midva. Zalotila jih jc zla usoda. Eden je prišel klicat v pomoč, drugi jc ležal nezavesten pri Žagani peči, kamor ga je ponesrečenega privlekel prvi; tretji, ki sva mu z Markom v jutranji poltemi hitela na pomoč, pa je čakal rešitve na belih vesinah pod Kalško goro.
Plezalska doživetja
MARIJAN LIPOVSEK
JUŽNI RAZ SKUTE IN PRUSIKOVA V TRIGLAVSKI
V strmem, sivobelem pečevju sc dviga glava Skute nad Podi.
Davno znana, ljubka oblike te lepotice v rajdi Grintovccv! In ob niej čudno zaviti roglji Štrucc. Skupina, tako domača, tisočkrat s hrepenenjem pogledana z dolinskih nižav, z nizkih hribov krog in krog in cclo daleč tam od dolenjskih in notranjskih gozdnatih višavij!
Ko pa prideš bliže, zrastejo pečine v omotične strmine. Majhen človeček stoji pod njimi in strmi v višine nad seboj.
Sredi njih je zarisana ko nož ostra rez, ki sc levo od vrha spušča navpik v grušč: južni raz.
Raz Skute — samo četrta težavnostna stopnja. Pa šesta stopnja lepote v izpostavljenih položajih in prelepih pogledih, ko sc vzpenjaš po njem. Smer, ki jih v pečevnatih oblikah razov ni zlepa najti enake pri nas. Manjših mer, seveda, kakor so triglavski razi, pa zato tako značilno »razasta« kakor komaj kakšna druga v naših gorah, ozka rez v stiku dveh sten.
Sedaj si ne smete predstavljati, da človek leze tam tako, da je z eno nogo v desni, z drugo v levi steni, po trebuhu se pa plazi na robu med obema. Skalnate oblike namreč izgubijo — k sreči — v bližini svojo ostrost, ki jo kažejo iz daljave. Saj bi sicer komaj kaj bilo zares preplezljivo. Na razu plczalec navadno prehaja iz enega boka v drugega, kdaj pa kdaj pa res pleza tudi po razu samein, če ima ta primerno obliko.
Spodaj je južni raz Skute strm. Iz žleba med Strežo in med njim se začne plezarija na skalnatem nosu, kamor pridrži tudi z leve precej strma in nagnjena greda. Nato se strmo, pa nc pretežko dvigneš na malo položnejši grebenček.
Tik nad njim — neprestopno skalovje. Torej v desni bok! Pokaže se prelep detajl, strma, skalnata polica, ki drži v nekakšni dvojni stopnici izoblikovana podolgem ob steni navzgor.
Konec nje — previs. Od police ostane le še za štiri ali pet prstov široka lašta. Po njej smo se splazili naokrog in po težki, strmi steni splezali nazaj na raz. Vse v hudi izpostavljenosti nad globokim žlebom ob Streži.
Vem: raz Skute jc le »plezalni detajl«, kratka smer, ki jo sposoben plezalec prepleza v dveh urah. Nekakšno vežbanje, malo večje od onega na grajskih šancah ali na Turncu.
fifil
Mem se to ne zdi pravično, taka omalovažujoča ocena. Tolikokrat mi je na misel prihajala primerjava z umetnostjo in ne vem, če ne drži. Gre namreč za tole: če človek v umetnosti tehnično daleč pride, se mu zde drobne umetnine, ki niso posebno zahtevne, ki nimajo kdo vc kakšne velike linije v sebi, nepomembne. Toda pri tem pozabljamo na tisto sveto iskro v njih, ki ni odvisna od velikosti lupine, temveč od duha. Človek se prcccj pozno zave življenjske modrosti — poudarjam, življenjske — starega testamenta, ki je o tem v prispodobi pripovedoval: duh, ki je klical preroka, ni bil ne v bučanju viharja, ne v rjovenju leva, temveč v rahlem puščavskem vetrcu ...
No, tale naš »puščavski vetre«, majhni, dve uri visoki raz Skute, ima že tu in tam kakšno primero z »bučanjem viharja« ali »rjovenjem leva«. Tale stenica nad lašto gori do raza ni kar tako. Vendar, nekako sc žc poženeš čea tiste zadnje metre do stojišča.
Sedaj gremo zopet po razu dalje, čez strmo poč. Potem pa nekaj časa premišljuješ, kod naprej. Neprijazna, strma, s travnatimi šopi porasla stena se pokaže za robom. Sprva nismo verjeli, France, T,eo in jaz, ko smo tod prvič plezali, da gre smer preko nje. Oblezli smo na levi strani vse mogoče plati in previse pod grozečimi črnimi počmi, ki režejo levi bok raza. Nikamor nismo tam mogli. Končno smo le poskusili na desni povprek čez tisto steno. Uspeli smo, pa od takrat sc mi zdi tisto mesto vselej — ne ravno težko, pač pa nevarno, neprijetno. In ko sem tam plezal zadnjikrat z Andrejem in s svojim sinom, smo se nekim sumljivim strminam, kjer sploh ne veš, kam bi postavil nogo, izognili visoko naokrog po malo bolj hodnem svetu.
Toda ali ni že čas, da začnem pripovedovati o »šesti stopnji lepote«? Sredi težav smo, največje so skoraj že za nami, pa smo govorili le o plezanju, nc pa o tistem prelestncm občutku, ki nam polni srce, ko čepimo na kakšnem majnem stojišču pa se okrog nas vse pogreza v globino. Vrv teče čez ramo, spodaj sopiha tovariš v navezi, sonce nas ogreva in črni kavri se spreletavajo nad prepadi. Najprej visoko nad nami, potem vedno bliže, jc tenka, črna črta žice na grebenu Streže. Kmalu smo v njeni višini onstran prepadne grape, ki se zgoraj izgublja v strmih skrotastih, ponekod pa gladkih stenah.
Spodaj leže Podi, ta čudni, tihi svet. Človek bi dejal, da bi morali biti kar domači. Saj držijo čeznje varne steze. Se preveč jih je za nas. Toda ko človek tava v megli in snegu po škrapah, je vesel vsake markacije, ki se prikaže izza skal. Svet, ki ga nikoli ne bomo do kraja umeli. Jamarji so preiskali globoke luknje po vrtačah ali med pečevjem. Danes so že vse registrirane, mnoge tudi do dna preiskane. V vpisni knjigi bivaka pod Skuto najdete nekaj takih risb. Kam vse hoče človek prodreti, kaj vse spoznati!
Pa bi teh prelepih sten ne hotel osvojiti? Sten, ki kipe v nebo vrh Podov v gladkih, belih ploščah, preprežene s počmi, zajedami, vmes rjavi pasovi, stolpi, in spet strmi, z žlebiči razjedeni zidovi!
Za tisto nerodno steno je ta desni bok raza lažji. Tam se umikaš vsem previsom, dokler ne priplezaš više gori zopet na raz med zelenim drnom in dobro hodnimi skalami. Od tam naprej plezalci navadno prečijo steno še naprej do krušljivega žleba in po njem plezajo na zgornjo ravno ramo.
Toda zadnjikrat, pred nekaj leti, smo z Andrejem in z Matejem hoteli preplezati raz kar sc da visoko. Za lahkim odstavkom smo prišli na strmejšega, pa tudi tam še ni težko. Tu po desni strani je raz sploh mnogo lažje preplezljiv. Seveda, saj ima v svojem levem boku strašno steno, same strme, strme, gladke plošče. Odlični ljubljanski plezalci so tamkaj nekoč po vojni izpeljali lepo smer, prav nič lahko.
662
Priplezali smo v ozko škrbinico pod navpično peč. Stisnili smo se na stojišče in se razgledali. Na levi so strahoviti prepadi. Kompaktna skala tvori ltoj za robom nagnjeno ploščo, vklenjeno v tri navpične stene, a na četrti strani je odprta v prepad. Tam bi se morda dalo nekako zlesti nanjo in potem čez kratko stenico navzgor. Izhrali pa smo si raje desni prehod: čez težko, skrajno izpostavljeno prcčnico nekaj metrov ven v steno, skoraj res brez opor, in nato navzgor. Tu si je Andrej s klinom pomagal čez previsno zajedo. Matej, ki je bil prvič v tako težki steni, je priplezal za menoj na glavič smrtno resen. »Prava peta stopnja!« mi je šepnil. Pozneje smo se v bivaku še dosti nasmejali nad tem. Toda sijalo je lepo sonce in bili smo dobre volje nad prelepimi pogledi na divje pečine krog nas, kakor se pač spodobi v lepi smeri.
Z glaviča jc treba nekaj metrov navzgor pod višjo prevesno pečino, kjer je zopet odlično varovališče. Tam pa kar naprej po razu ne gre več. Torej zopet v desni bok, ki je povsod nekako prehoden. Prečnica v kamin, za raztezaj oddaljen, je lažja, kot bi se dalo presoditi na prvi pogled. Ta kamin, spodaj žlebaste oblike, privede od spodnjih d masti h .sten in ga plezalci navadno že prej uporabijo za smer, kajti više gori na razu, kakor smo plezali mi, je seveda znatno težje.
Po kaminu smo splezali na ravno ramo, na sijajno, široko počivališče. Soncc, soncc in beli oblaki, ki drse čez robove. Pod njimi sence, tihe in prijazne in vetrič, ki pihne in odpihne vročino.
Široka, pa zračna skalnata rama je to. Spodaj z bivaka je videti ta predel kot majcen reven košček.
Krenili smo naprej po precej širokem grebenastem razu skozi »vrata«, postavljena iz dveh pečin, pod »okno« v votlini. Lahko in prijetno plezanje v še kar dovolj trdni pečini drži vanj. V oknu se je treba na nekem mestu malo potruditi čez preveso, potem pa smo bili kmalu na zadnjem ostrem robu, s katerega smo skočili in splezali v grušč. Konec poti. V nas srečen občutek,
pa tudi malo obžalovanja, da mineva zopet lepo doživetje.
*
Dolgo časa sem se pripravljal, da bi preplezal zahodni raz Triglavskega stebra. Velika želja se mi je izpolnila lani.
Toda vreme! Poletje 1957 nam bo ostalo v slabem spominu. Dež, sneg, mraz. Julija je še šlo. To se je videlo tudi po toplini vode v bazenčku pri Aljaževem domu. Avgusta jc sameval, samo najpogumnejši smo se kopali, pa samo po turah, ko smo se vrnili s sten, da smo se malo osvežili.
Bilo je hladno in vetrovno. Neprestano so po jasnih jutrih prijadrali čez Stenar oblaki. Škrlatica in Rokavi so bili kar naprej v megli. Dolge dni je ležala v višjih legah debela sodra in dihala svoj hlad v dolino.
Pa sva le uspela z Andrejem, da sva ujela pravi dan in sva se lotila smeri. Na gredini pod steno sta bila z nama Mitja in Jelka, ki sta plezala varianto s skalaške na zahodni raz. Ločili smo se, kjer sta onadva zavila v levo in si rekli na veselo svidenje na razu.
Vstopna greda je — kakšna, pravzaprav? Deloma je to res greda oziroma nagnjena gredina, ki se vleče na desno navzgor, deloma pa je to žleb oziroma žlebasta grapa, ki se je izoblikovala vzdolž pod steno in ki je na prepadni strani kakor ograjena z robom, skalovitim, tudi drnastim. Prusik mu dobro pravi: Rampe, za njim pa tudi naše robato plezalsko izražanje: rampa.
Oblika gredine pa se precej spreminja. Včasih naletiš na kaminsko formacijo strmo in previsno, da jo moraš obplezati na desni, ponekod pa je gredina po svoiem žlebu, kjer seveda ob deževju odteka voda, prav dobro hodna.
663
Dvakrat je ugreznjena. Prvi in drugi »V« pravimo temu. Pozneje še enkrat, prav neznatno, žc nad prvim težkim mestom.
Prvi »V« je lahek, v drugem pa moraš po rumenem sipu navzdol in ob strmem rebru naokrog v široko dno žleba.
Sedaj se je začelo! Prvi prestop, ki je bil za naju res težak. Pud previsi sva dosegla stojišče pod ploščo, ki jo je treba preplezati levo naokrog. Kot drugi v navezi sem zavil od starega klina naravnost navzgor, pa sem komaj izplezal. Majhni robiči, navzdol obrnjeni, niso v tisti strmini prav nobena opora. Andrej mi je pomagal v. vrvjo.
Ko sem letos smer ponovil, sem našel više gori mnogo lepši in lažji prehod. Samo previs pod skalnatim blokom je težak, drugo je lažje v trdni, izklesani skali. Toda Matej, ki me je zgoraj varoval, sc je široko smejal mojim hlačam, ki so rekle: rrrrrr..., ko jih je ujel oster robič. K sreči sem imel v žepu »varnostno zaponko« za moj novi negliže.
Nato je po gredini zopet lahko. Začne pa se vprašanje razveda. To je bilo nekaj, kar me je že dolgo skrbelo in kogarkoli sem kdaj vprašal po tem, nikdo mi ni vedel zanesljivo reči, kje se pravzaprav zavije z gredinc na levo v steno. Vedel sem pa, da so ljubljanski plezalci nekoč tu zgrešili (in bili so večji »kaveljni« kakor jaz, vsaj tehnično), naredili variantico direktno po razu, za katerega ni nihče mislil, da je preplczljiv, in po neki bajni polici ali lašti prišli v smer nazaj že nad slovito Prusikovo spodnjo prečnico! Kakšen zanimiv pripetljaj! In če se nama isto zgodi? Ne, ne, ni sc smelo, hotela sva na vsak način po »pravi« smeri.
Toda po-pis, zlasti oni v Našem alpinizmu, ki je sicer pozneje preveč obširen, je na tem mestu kar točen. Za tretjo, neznatno ugreznino v gredi, preseka pot veliko stebrasto rebro, okrog katerega drži lepa, izpostavljena polica na px'epadni strani. Divje, lepo »klasično« plezanje. Divje zaradi čudovitega položaja, kajti spodnje meli so že presneto globoko spodaj in same izlizanc plati se pogrezajo do njih.
Konec police splezaš na levo. Tu je tisto odločilno mesto, kjer se obrneš sedaj naravnost v steno. Ni težko najti okroglastega kotla, pod izredno značilnim, kakšnih petnajst metrov visokim kaminastim žlebom, nekakšnim koritom.'
Skozenj sva splezala pod strme, precej gladke plošče. Vrh njih se dviga petmetrski, navpični in previsni pas, nad katerim je sprva prepadna, potem gruščasta grapa. Tik pod pasom je Prusikova prečnica.
Desna stena se za nekaj metrov širine zguba čez plošče. Zakaj je Prusik tod gvozdil med gubo in ploščami, ne vem. Na ploščah samih so sicer pičla, pa prccej zanesljiva stojišča, ker je skala trdna. Malo više gori, na stojišču pod prečnico, pa je še bolje. Prostora jc dovolj za dva ali tri in tudi prav lepe špranje za varovalne kline.
Sedaj nad prepad! Nekaj metrov navzgor do klina. Vponka hrestne in že se spušča na prve stope pod previsi. Zgoraj jc strešica: v dnu previsov izoblikovan rob, ki visi na znotraj, tako da nudi odlične oprimke. Za noge ni kaj dosti, pa se že tu ni tam kaj najde. Malo je tesno pri srcu, pa radost kipi obenem s tesnobo in kar dobro gre tistih petnajst metrov na levo, do krajnega stojišča nad vso strašno steno do dna. Tam se na izpostavljeni glavici pribiješ in nad teboj jc ne pretežak previs. Do letos je bil v njem Prusikov klin, malo razmajan, pa še kar dober. Letos sem pustil tam svojega, odlično zabitega. Ce ga bodo nadobudni pulilci klinov izbili, bo treba pač zabiti novega, kajti
15U8
prav je, da je na takih mestih, ki sicer tudi za nas, povprečneže, niso tako grozovito težka, varovalni klin.
Onkraj previsa je še malo plezarije oh grapi, kajti vanjo še ne moreš, potem pa sc da kar hoditi do snega in grušča.
V nebotični višini nad nama sva videla rob raza. Nek stolp moli nad prepad, kakor da bi se hotel vsak čas zrušiti vanj. S strahom sva gledala navzgor, če bo kaj priletelo. Res je siknil tik naju v grušč precej debel kamen. Urez glasu je priletel in še malo ni bilo misliti, da bi ga mogla prej opaziti ali se mu izogniti. Na milost in nemilost sva bila izročena gori.
Kmalu sva bila na koncu grape, na varnem. Tu vse leti čez, če jc zgoraj kaj polomije. Kajti stena se tu strmo vzpne in votline ščitijo pred kamenjem.
Sedaj sva premišljevala, kam. Tenke police in lašte, držijo iz grape na desno na raz. Slok in silno strm se vzpenja kvišku. Tamkaj je menda izpeljana majhna varianta, pa midva sva hotela po originalni smeri navzgor.
Grapa se namreč tu strmo vzpne v rdeči in rjavi kamenini do višjega korita, kjer leži v juliju majčkeno, okroglo snežišče. Pa tudi tam ne gre smer, temveč na levo, nekako v stiku spodnje, manj strme stene ob grapi in med navpičnimi pečinami nad to spodnjo steno. Drobljive police, slabo izraženi kaminasti, plitvi žlebovi, stenaste stopnje, vse to drži vedno više proti levi skoraj tik pod zgornjimi pečinami. Le eno mesto, strma in gladka plošča v začetku drugega raztežaja je videti nepopisno divje, zlasti za onega, ki varuje iz strme, drobljive votHnice nad njo. Prvi mora za rob, pa je videti, kakor da bi plezal naravnost v prepad. Ko si pa sredi dela, ni tako hudo in dobro se najdejo škrbinicc, kamor se zatakne rob plezalnega podplata.
Tako sva plezala poševno proti levi navzgor in pečine nad nama so postajale vse nižje, pleza pa čedalje bolj lahka. Nenadoma se z neke široke gruščate police odpre pogled navzgor. Po štirih ali petih raztežajih se razlije svetloba po čudovitem skalnatem svetu, po nekakšni nagnjeni steni, ki nosi v sebi sekundarne gredine, kamine, žlebove, skoke. Zlasti značilnih je pet kaminastih žlebov, ki drug poleg drugega padajo po steni navzdol, seveda vsak popolnoma drugače izoblikovan. Vrh njih, tako se zdi od spodaj, mora biti nekakšen raven prostor, gredina, in nad njo, komaj nekaj desetin metrov, rob raza, ki se vzpenja povprek proti levi.
Pod previsnim kaminom sva splezala čez njegovo prvo stopnjo navzgor, prečila v sivi, krasni skali v desni, sosednji žlebast kamin, ki ima v sredi zagvozdeno veliko skalo. Malo više vleče z vseh strani: same prepoke in čudne luknje so med pečinami. Zlezla sva na levo v težko zajedo in po njej prišla kmalu na zgornjo greaino, kjer je Prusikov bivak. Nato levo od tam, čez zelo težko, previsno žlebasto skalovje na lahek svet.
Prusikov bivak je na lepem prostoru. Še danes je ograjen z debelimi kamni, sredi katerih je fin, še dosti droban pesek.
Toda kdo bi si mislil, da vseh težav spodaj pn kaminih in zlasti res težkega prestopa nad bivakom sploh treba ni!
Kajti letos smo z Barbko in z Matejem, ko sem v »okviru svoje družine« smer ponavljal, uresničil svojo lansko domnevo. Andreju sem namreč lani dejal, da sodim po formaciji skalovja, da bi se spodaj, nekako s spodnje gruščaste police ali pa nekako s srede kaminov dalo na levi obplezati ves zgornji del s Prusnikovim bivakom vred do lahkega sveta nad njim.
Nisem imel čisto prav, kajti ne obplezati, temveč naravnost obiti se da vse to. Nikakor ne daleč. Iz srede kamina, še pod sitno zajedo, nas je izvabila lepa široka skalnata polica na levo, na rob, za katerim smo videli samo nebo.
6Ü5
2e od tam se svet navzgor položi v lahke skale. Še lažje je bilo Se malo bolj na levi, zopet po neki polici na rob in z njega naravnost navzgor — peš, kakor pravimo — v gruščaste kotle pod razom. Kakšno presenečenje! Ta svet se namreč dotakne stene med skalaško in varianto, steno in njene formacije, ki na splošno ni težka. Koliko na levo pa utrpi smer tale ovinek? Rekel bi, kakšnih trideset do štirideset metiov, ne več. Pa kakšna razlika v težavi!
Ne, nočem »popravljati smeri«. 2e zato ne, ker spoštujem prvo smer, njena prva prizadevanja in njeno pot. Pa tudi zato, ker je ovinek vedno nekaj kompromisnega. Dobro. Toda prav je, če človek v sili za tako več ve. Vse pride prav in časa se pridobi najmanj za eno uro. Smer pa je znana po svoji izredni dolžini. Izpod osem do deset ur jo jc težko podse spravili.
Na Prusikovcm bivaku sva videla z Andrejem visoko nad seboj ravno ramo v razu, nad njo še druge, višje, neznansko visoke odstavke. Na rami se je prikazal Mitja. Bil je majčken in mislila sva, da sva kdo ve kako daleč še spodaj. Pa ni bilo tako hudo. Iznad previsnega mesta sva bila v nekaj minutah pri njem in pri Jelki.
Ležali smo na ploščah jn počivali. Prostorček, da malo takih. Hišo bi postavil nanj. Sezuli smo se in gorski vetrič nam je pihljal prijetno skozi vroče prste na nogah. Vem, malo nevsakdanje je, da kaj takega pripovedujem, toda neznansko je bilo prijetno. Drug drugega smo gostili z limonami in s čokolado in zadovoljni smo bili s seboj in z vsem svetom.
Cez eno uro smo se odpravili naprej na delo. Kaj hočemo — enkrat se moramo tudi s lakega čudovitega prostorčka dvigniti in ugrizniti v to, da je treba končno le še iz stene ven. Ta je pa bila še visoka, visoka. Kje so bili onstran krnice pod razom še Sfinga in robovi Plemenic in Zaplanje!
Raz nad nami se je v silnem stebru delil v dva dela. Videti je bilo, da se spodnji del prislanja na glavni raz kot stranski steber, glavni raz pa je padal v silne — verjemite, zares silne prepade proti skalaški smeri. Ob stolpičih smo splezali z naše plošče navzgor, našli med strmim skalovjem prav dobre prehode in kmalu bili na lepi skalnati gredi, ki pelje okrog glavnega raza, še na desni strani, navzgor. Z nje gori do nekakšnih votlin ni težko in izpod njih po skalnati gredi, vedno ožji, na rob glavnega raza tudi ni nič posebnega, če govorimo o plezanju. Toda položaj je vedno bolj zračen, višina, v katero se dvigaš, vedno bolj občutna, pod teboj vse bolj strme skale.
Sedaj je treba okrog roba na prekrasno zgornjo prečnico, lahko, pa seveda izpostavljeno, kajti pod nogami jc tis o črne trski prepad. Vendar položaj, ple-zalsko tehnično gledano, res ni težak. Vse kaj drugega je prečenje v pravi navpični steni. Tu sta za stope dve prav pripravni lašti s trdnimi, lepimi oprimki. Skala je sivomodra, vmes pa zelena ruša. Pogled splava čez vso širjavo Triglavskega stebra, v Čopovo smer, do skalaškega in gorenjskega raza. Kakšen lep svet je to!
S konca prečnice, kjer so stari klini, smo plezali navzgor do oken. Treba se je držati, potem ko se čez strme stope dvigneš na levo v plitev žleb, malo na de^no, sicer oken ne najdeš. Do njih jc z raza še malo občutljiv prestop, pa se kmalu tlačiš skozi zgornje, tretje okno. Včasih z nogami, včasih z glavo ali pa tudi z nahrbtnikom naprej, kakor si pač spreten in kakor te je mali narava ustvarila obsežnega. Kako debeluhi — če ti sploh plezajo — tu skozi pridejo, ne vem.
No in kaj še? Hoja po širokem grebenastem razu, pleža zopet v desnem boku, kjer najdeš zanimive skalnate police. Po njih zopet na raz in dalje, vedno lahko prestopno, pod vršno zajedo, v tisti lepi kot tam pod prevesami.
666
Vrhnja zajeda! Malo naju je bilo strah z Andrejem, kako bo kaj šlo. Pa imela sva s seboj Mitjo, tega nadv.se odličnega plezalca in vsaj jaz sem se na tihem zanašal nanj, da nama bo on pomagal, če bo res tako strašno, kakor so pripovedovali.
Pa ni bilo. Midva z Andrejem sva šla naprej in ne vem, kje bi bilo še kakšno tako lepo mesto, kjer po dveh, treh stopih, nagnjen nad vso steno pod seboj, obenem tako varno plezaš v previsnem skalovju! Nato navzgor tik pod zajedo, v kateri tiče klini. Prvemu v navezi je morda tu lažje, ali pa tudi nc, kakor se vzame. Kot drugi, z nahrbtnikom, sem sc nekako goljufal navzgor, dokler mi ni vsega zmanjkalo, namreč vseh opor. Segel sem nekam nad seboj, prijel z vsako roko, pa samo s palcem in kazalcem, za nekaj, kar naj bi se imenovalo oprimek, in zavpil Andreju: Vlcci! Vlekel je in zajedo sem »premagal«.
Priznam, to je bila — zame — grenka kapljica v sicer tako lepi »čaši plezalne opojnosti«. Pa kaj se hoče! Lahko se izgovorim na oprtnik, lahko na ne vem kaj drugega (pozneje me je Danči Skerl poučil, da jc treba plezati to zajedo ravno narobe obrnjen, kakor sem bil jaz) — kratko, nisem je dobro izplezal in malo mi je žal zato. Toda šc jc tam in tako hitro je ne bo konec, brez skrbi. Torej me še čaka, kot prvega v navezi, seveda, kajti letos je šla tam čez v naši navezi kot prva Barbka.
Še malo plezanja naokrog iz žleba po strmih skalah, pa smo bili pri velikem možicu.
Ko sva se z Andrejem vračala čez Plemenice, sem se nekolikokrat uščipnil v bedro in si rekel: — Fant, Prusikova je za teboj!
Nisem več fant, že dolgo ne, in tudi Prusikova bi bila lahko že prej za menoj. Ali naj to obžalujem? Še dolgo ne! Kakor je, je. Življenje mi je še enkrat naklonilo velik, srečen dan.
Jesenske impresije
LEOPOLD STANEK
Iz polpriprtih vek jeseni dremotno gledajo oči krvavih peg paleto, otožno pesmi se glase, ko listov sanje nedosanja?ie iz krošenj se drobe v črepinje.
Rahlo, po rahlo pokladaj stopinje na vlažna kamnita tla, tiho, pretiho prisluhni, ko listov lobanje hreSčeče se trd in drobijo v prah.
Le stiskaj se?ice mi, oklep megleni, vihravi veter, zaigraj! Po strti sreči listja kopica sončnih nagcev pleše raj.
In list noben ne spomni se več cveta.
667
Človeku je dobro biti samemu
L. ST.
Samota je kot velika misel iz same luči.
J. R. Jimenez
Pa naj bo na Golovcu, Pohorju ali Grintovcu — povsod srečuješ samotne hodce. Skoraj brez izjeme krepkega spola. Toda ne samo »priletne samčete«! Samotarijo po golih, kamnitih poteh, sončnih fralah in senčnih stezah. Pa naj bo ob cvetu samosevne in samorašče gozdne češnje, ob pasji pripeki, jesenski paleti ali kristalno beli opojnosti. V soncu pa tudi ob rahlem dežju ali .snežnem naletu. Ne zaradi športnega fartleka ali načrtnega planinarjcnja. Ne le hoja zavoljo hoje, čeprav jih prevzema praradost gibanja, prvih korakov, ampak —
Sicer družabna bitja, vestni dnevni delavci, skrbni družinski ljudje včasih začutijo, da se morajo odtrgati iz družbe, družine, od dela. Da se v samoči zberejo, miselno in čustveno urede, to in ono prežvečijo in prebavijo, kako stvar predenejo, uravnovesijo odnose do ljudi in sveta. Da jih pri tem ne moti tuja misel, glas, zahtevnost, družabni predpisi. Brez sleherne vezanosti tudi dosti bolj neposredno uživajo naravo. Skratka, samši se spočijejo in umirijo. Tega nam tako manjka. Nimam časa — je izraz modernih jezikov, najboljši znak sodobnega človeka!
Tako se srečujemo na Večnih poteh samotniki, znani in neznani, z bojaznijo v očeh, da bi se nam kdo prilepil. Strela, saj sem zato šel iz mesta, pobegnil od doma in dela, da bom sam! Samičičev! Ali ne čutiš tega, dragi sprehajalec? Saj nisem šel na lov, da bi »koga dobil«, kot tisti, ki jim sam-ščina preseda — ona jim je osamelost!
Kako prijetno se hodi samično! Pešačenje uravnavaš po svoje, ustavljaš se in opazuješ, kadar tc je volja in kjerkoli želiš. Gibanje umerjaš z utripanjem srca, pravilno, enakomerno dihaš. Nobeno čutilo nc zahteva napetosti, pretirane pozornosti. Sproščen vseh vezi si le šc del narave. Vdajaš se njenim ritmom. Blagodejno vpliva nate samina. Tako kot samotnost med samimi tujci. V tišini se oglaša ptička spomina.
Nekaj drugega je hoja v dvoje ali s kopico otrok. Sam samcat pa z nikomer ne prideš v nasprotje, v besedni dvoboj, nikogar ni, ki bi ga nehote užalil. Samogovore golčiš, ne pavlihovsko samoljuben in samozadovoljen, čes da rad poslušaš le pametne in da samo z modrimi rad beseduješ...
Končno je košček samovanja tudi neznan sopotnik, le da je zrel za samoščino: ure dolgo lahko stopata drug ob drugem, nc da bi si z besedo motila lastne misli. Beseda s pastirčkom, drvarjem, kmečko žcnico kje v samotiji tc zamoti s snovjo, ki jc daleč od tvojega vsakdanjega opravila. Nekaj novega je! Najbolj si še vesel zvedavega, čebljavega otroka. Molčiš in — vse izveš.
Najraje'pa samošno opazuješ brzca na prisojni jasi, drobcen cvct borovnice, let zlatovranke z veje na vejo, poslušaš šušteč list, čmrlja, veter, ki češe' bore. Vse je blizu in daleč. Meglene koprene rahlo ovijajo podobe iz narave. In —
Misli in čustva se urejajo v skladje, podobe in glasovi se porajajo sami od sebe, samoizpoved se samohotno spreminja v besede. Samo tako lahko nastajajo lepa, ubrana dela sredi tega hrupnega življenja in sveta. To je največ, kar ti more dati velika samota!
68
»Sam, sam moram biti —« Ne izgubljen osamelec, temveč zavedajoči se del velike celote!
In ko se vračaš — po ustvarjalnem odmoru — z vetra in sonca, od cvetnih in smolnih vonjav v svoj svet, se ti bleščijo prečiščene oči, sence ti nekaj boža, ne kljuje več v njih. V svojih odločitvah si krepkejši, samozavest te nosi. Spočit voljno prevzemaš nase bremena toge vsakdanjosti. Rad imaš cclo tiste, ki ti grenijo življenje. Hvaležen si tistim, ki so te pognali za uro v samijo.
Samotnjak - • nekaterim podoba snujočega modrcca, sanjajočega poeta, ženskam nemara zanimiv nesrečnik — blodeč samomorec, komu samopašen volk v gluhi loži ali svetu in življenju odtujen, odljuden samostanec — je najboljši vzgojitelj samega sebe v uri premišljevanja.
Samota — velika radost, osama — globoka žalost!
Razvoj planinstva v Mežiški dolini
FRANC TELCER, Pre valje
Zibelka planinstva za Mežiško dolino jc stekla 16. VIII. 1919 in to v Pliberku. Takratni uslužbenci raznih uradov v Pliberku, med katerimi je bilo dosti Slovencev in tudi navdušenih planincev, so tamkaj ustanovili za Mežiško dolino svojo planinsko podružnico, ki so jo imenovali Mežiška podružnica slovenskega planinskega društva. Namen ustanovitve planinskega društva je zlasti bil, pomagati pri plebiscitu, prebujali narodno zavesi domačinov, sodelovati pri raznih upravnih organih. Pobudnik in ustanovitelj te prve slovenske planinske podružnico jc bil še danes aktivni in delavni član PD Prevalje dr. Dušan Senear.
Po nesrečnem izidu koroškega plebiscita in krivični delitvi našega ozemlja .se je podružnica planinskega društva prenesla v Prevalje in tam začela s svojim delovanjem pod predsedstvom svojega ustanovitelja. Podružnica je zajemala ves teritorij Mežiške doline in del dravske doline do Vuzenice. Prav v istem času, kot je bila ustanovljena Mežiška podružnica SPD, se je ustanovila v Mislinjski dolini tudi Mislinjska planinska podružnica v Slovenj Gradcu, ki je upravljala tudi kočo na Urši j i gori.
Planinska podružnica Prevalje se jc usmerila na gornjo Mežiško dolino in predvsem na pogorje Pece.
Začela so se pripravljalna dela za postavitev koče na Peci. Predvsem zaradi lažjega dela in boljšega pregleda se je dne 4. julija 1926 ustanovila v Mcžici samostojna planinska podružnica pod imenom Peca. S sodelovanjem vseh planincev Mežiške doline je bila na Peci otvorjena in izročena svojemu namenu leta 1928 prva slovenska planinska postojanka.
Delovanje podružnice planinskega društva Prevalje jc razvidno iz vseh zapiskov in poročil na raznih zborih in skupščinah SPD. Društvo je predvsem skrbelo, da je okrog sebe zbralo dovolj članov, obnavljalo in popravljalo planinska pota na razne vrhove po Mežiški dolini.
Članstvo v društvu se je množilo in tudi delo je zajemalo vedno večji razmah. Predvsem so že takrat znali buditi pri svojih članih smisel za Izlete v naravo. Ze v tistem času zapazimo velik interes planincev za pohode skozi Mežiško dolino, čez Koprivno, v Solčavo, v Logarsko dolino ter dalje v Kamniške Alpe.
669
. PREGLEDNA KARTA okolice
Mežiške ooime
POHORSKO POüP.ÄVJt
ZAPADNi DEL
; ■ -i* p
£eft/>*«4ÄfiM»	iV
nat>k »

Po letu 1926, ko se je od matičnega društva odcepilo društvo Mežica, je prevaljsko planinsko društvo, ki je bilo tedaj brez planinske postojanke, svoje delo preusmerilo bolj na južno stran doline in precej poživelo delo na pobočju Strojne, dalje proti Dravogradu na Kozjak in tudi v Dravsko dolino. V tem času so bile markirane nove planinske poti čez Ojstrico na Košenjak. Veliko uspeha je planinska podružnica v takratnem času žela pri ustanovitvi zimsko-športnega odseka, ki je hil ustanovljen leta 1932. Prirejah so razne tečaje in tekmovanja. Društvo je v tem času postavilo tudi prvo skakalnico. Ustanovljen je bil prvi smučarski odsek in vanj pritegnjena mladina, kar je v glavnem zasluga planinskega društva v Prevaljah.
Za še boljši razvoj planinstva v naši dolini so prevaljski planinci ustanovili tudi samostojno podružnico planinskega društva v Dravogradu in v Vuzenici.
Leta 1937 je bil v Prevaljah ustanovljen že samostojni alpinistični mladinski odsek.
Kot sem že omenil, je bil ustanovitelj planinstva v Mežiški dolini tov. dr. Dušan Senear, ki je prva tri leta skupno s tov. Karlom Doberškom uspešno vodil podružnico kot predsednik. Nadalje je devet let vodil podružnico pok. Rajko Gruden. Sledili so še pok. Ludvik Avšič in Joško Kokol. Od leta 1936 pa do razpada stare Jugoslavije je društvu predsedoval znani planinski delavec Jožko Pemuš.
Prišla je doba okupacije in prenehalo je tudi delo planinstva. Planinski člani so se razkropili na vse strani, ti v izgnanstvo drugi v taborišča, mladina
670
pa je večina našla pot v svobodne planine. Naši planinski domovi so bili prepuščeni tujcem in tako je bil požgan dom na Uršlji gori v noči 29. VIII. 1942, koča na Peci pa je zgorela 12. II. 1943.
Po osvoboditvi naše Koroške je tudi za planince iz Prcvalj prišla nova doba, doba velikega razvoja in napredka. Prvi občni zbor po osvoboditvi se je za podružnico Prevalje in takratni Guštanj vršil leta 1946. Vodstvo je ponovno prevzel stari zasluženi predsednik Jožko Pernuš, ki je društvo vodil v težkih in uspeha polnih letih vse do svojega odhoda iz Prevalj leta 1956.
Planinci iz Prevalj so prevzeli v svojo upravo pogorišče koče na Uršlji gori ter tam začeli pridno delati in leta 1948 že slovesno izročili vsem turistom in planincem priljubljeni dom na koroški Uršlji gori.
Do pravega in množičnega razvoja je društvo prišlo šele po končani drugi svetovni vojni.
Leta 1952 se je ločila od svojega matičnega društva še zadnja veja. Na Ravnah je bilo ustanovljeno samostojno planinsko društvo.
Ko smo pred kratkim praznovali 40-letnico obstoja in delovanja planinstva v Mežiški dolini, smo se spomnili onih prvih planinskih veteranov, ki so znali nesebično delati na polju planinstva in iz čigar idej in dela so zrasla naša sedanja koroška planinska društva Žerjav, Mežica, Ravne, Vuzenica in Prevalje.
Pismo uredništvu
Tov. urednik!
V živo me je zadela novica, da je bila v preteklem letu zgrajena pot od Luknje (1758 m) na Bovški Gamzovec (2389 m). Nagonsko sem občutil nesmisel tega početja, stopil sem na vrh Luknje in res! Reklamno vsiljivo razgrebene ruše, markacij temu primerno dovolj in to onih s številko 1. Torej transver-zala! Potemtakem si PD Radovljica ni samo dovolilo poseči v ta revir, ampak je dobilo nagib od zveznih forumov. (Mimogrede povedano, markacije s črno številko v belem polju me močno spominjajo na hitlerjanske zastave, ki so imele na sredi okroglo polje s črnim kljukcem!)
Rekli boste, da sem konservativen. Mislim namreč na to, kar je menil že Kugy: »Markacija in klin na pravem mestu sta potrebna in nič ni veselejšega za planinca kot to dvoje na kritični in vačni orientacijski točki.« Danes se držimo načela, da kjer je pot, mora biti taka, da gre po njej lahko vsak, kdor ima najosnovnejše telesne sposobnosti za hojo po gorah. To je popolnoma pravilno in zelo hvalevredno. Toda ko pomislim na Gamzovec, mi je nekdanje načelo stokrat ljubše in draže. Nc! Se dosti več imam v mislih: ta pot je bila sploh nepotrebna! Kako so se namreč slovenski starejši planinci ali sploh prvaki lahko s čistim srcem veselili vsake nove poti v gorah (s tem so kajpak beležili nov uspeh SPD), tako se danes vsake nove nadela ve 1 a h ko bojimo. Steza v naših gorah je dovolj in preveč. Nc mislim dolinskih steza, kjer naj jih bo po mili volji, ampak da rdeča znamenja enostavno brezobzirno pregazijo lep samoten gorski vrh, o tem bi bilo treba razmisliti.
Ni namreč vseeno, ali se vzpenjamo od markacije do markacije ali pa premerimo goro v celoti, iščem njene prehode, stopim levo in desno, najdem in vidim marsikaj in sem na vrhu gori hvaležen, da sem jo lahko spoznal.
671
Človekova sreča in zadovoljstvo sta v tem, da po poštenem trudu doseže vrh, ki ga je hotel doseči, in da tudi spotoma nekaj doživi. Kdor se ni nikdar klatil brez steza po gorah in nenadoma ostrmel pred čudovito cvetlico ali nehote preplašil gamse izza roba ali brez posebnih ekstremističnih namenov najezdil na prevesen greben, da se je drhteč od silnega prizora po vseh štirih umikal, od koder je prišel itd., itd., ta ne more razumeti, kaj pomeni nedotaknjena gora. Zdaj pa se ho kmalu našel kdo, ki bo — da se simbolično izrazim — z uro v roki dirkal po transverzali.
Konkretno v tem primeru jc strašno osiromašen eden naših najčudovitejših predelov. Po zelenih travnatih vesinah Bovškega Gamzovca in Pihavca, ki dajejo obilno prostora oni žlahtni planinski cvetki, ki jo sicer vsi tako srdito preganjamo, se od nekdaj pretaka lc pozvanjanje trentskih ovčjih tropov in pastirski klici. Tu, že četrt ali pol ure nad Luknjo, je polno one sočne ubežnosti od sveta, one čudovite zelene spokojnosti, ki smo je v naših sicer tako divjih gorah toliko bolj veseli, kolikor češče jo najdemo. Veličastna panorama Triglavske in Cmirove stene, Kanjavca in Lepega špičja je tako fantastična kot redkokatera že s take srednje višine. To je svet, v katerem so bile spočete Zlatorogove pripovedke in kamor se je nekoč zatekel zadnji tren-ski medved.
Tu, kjer so nekoč naši predniki planinčili v upu in strahu, bomo zdaj lahko dirkali. Goethe jc rekel: »Im übrigen bin ich der Meinung, dass jenes Gedieht schlecht ist, das nichts zu erraten übrig lässt.« Zdaj tu nimamo več kaj prida uganiti. Popacali smo svojo pesem in osiromašili svoje duše.
Ali jc bila pot potrebna? Ne! Ne bo veliko planincev, ki bodo lezli čez Gamzovec zato, da bodo hitro preko Luknje komhinirali s Plemenicami in Triglavom. Tudi ni hitrejša ali vsaj odločilno hitrejša od spusta skozi Sovat.no in ponovnega vzpona na Luknjo (ako nam je cilj povezava Luknja—Pogačnikov dom). V slabem vremenu tudi ni priporočljiva (v primeri s pot.jo skozi Sovatno), pač pa stopnjuje desorientirajoči vpliv pregosle mreže gorskih poti, kar občuti zlasti človek, ki predela dodobra ne pozna, ali ki je nameril šele prve korake v gore. - Oprostite, praktičnega namena te poti res ne vidim. Gotovo je bil nagib za gradnjo nekje drugje, a ga nc vem in ne poznam.
Podobno usodo je bil pred leti doživel Prisojnik. Imel je — do Jubilejne — štiri poti, ki so lepo harmonirale med seboj: dve naravni in zato tudi najstarejši z juga, Hanzovo, ki je zrasla iz potrebe po prvi svetovni vojni in jeseniško (Kopiščarjevo) za neplezalske avanturiste. Za Jubilejno pa bi človek že posumil, da spada v poglavje o siromašenju gora.
Podobno je z Gamzovcem. Ima lep in mikaven pristop po grebenu z Robov (od razpotja: Stenar—Križ—Pogačnikov dom), vpisno knjigo ali še celo dve, tako da vsakdo lahko zabeleži svoj pristop, toda njegova južna pobočja naj bi ostala, kot so bila. Niti ni to dokaz o sposobnosti naših graditeljev, kajti teren je gotovo najmanj zahteven od vseh. Kar bojim sc, da je nekdo morda že predlagal pot na Pihavcc in prehod čez Škrbino vzhodno od vrha k Pogačnikovem domu. S tem bi bila katastrofa kompletna..
Še to: očitalo se je in morda se še mladim ljudem, da sc ozko in pristransko zanimajo zgolj za ekstremistične smeri aH celo samo za težavne detajle, cclotno arhitektoniko gore in sploh vživljanje v goro pa puščajo vnemar. Zdaj se mi zdi to utemeljeno ln pravilno. Zakaj mladost ni penzionistični revmatizem, ona hoče dokazali svojo moč in sposobnost, kar pa je na zaznamovanih stezah lc redkokdaj mogoče (morda pozimi). Toda naše gore so tako omrežene z žico in markacijami, da je često le v najnepristopnejših terenih
72
moč najti nekaj čiste prvobitnosti, kjer nihče ne ponudi roke v pomoč in se le z lastno preudarnostjo prebijamo skozi. Ce pa je to greh, ali ni iskati nekoliko vzroka za to hibo v mentaliteti mladih tudi v tem, da starejši planinci le predobro poznajo gore v celoti in zato tudi natanko vedo, kje se še da zgraditi kaka pot.
Dragi tov. urednik, oprostite, prosim, morebitnemu ostremu tonu pisanja, toda toliko sem vznemirjen zaradi psihoze novogradenj, da je moja iskrena želja, da se ta pokret čimprej ustavi. Ne vem, čc si lahko laskam, da imam kaj prida somišljenikov, in morda se bo moj glas razbil v vetru kot glas vpijočega v puščavi. Toda kar sem povedal, pravzaprav ni drugega kot ponovljene misli klasikov, naših učiteljev, ki jih formalno vsi spoštujemo in jim postavljamo spomenike, njihove ideje in srčne želje pa nam postajajo dcvela briga. Vedeti je treba: kolikor je. preveč steza, toliko siromašnejše so gore in kolikor gore preveč razvrednotimo, toliko smo oropali sumi sebe.
Prosim, ne zamerite! Ostajam Vaš vdani
Stanko Klinar
P. S. Nekaj luči v temo mojega ugibanja o namenu poti je posvetil transverzalni vodič (Po slovenskih gorah, Ljubljana 1950), ki sem ga pravkar dobil v roke. TransverzaJci hodijo z Doliča v Pogačnikov dom in jim je najbliže preko Luknje in Bovškega Gamzovca. Drznem pa si domnevati, da spust z Luknje v vznožje Sovatne ne pomeni prehudega napora (saj transverzala tako in tako stalno skače gor in dol), niti vzpon preko Gamzovca posebne komodilete (»Nova pot. .. bo pa za celo uro krajša, ker se bo izognila nc-všečni izgubi na višini.« Str. 99. Že avtor zemljevida št. 10 na str. 89 je zanikal »celo« uro in priznal samo pol, izgubo na višini pa nadomestimo š prekoračenjem višine za približno ISO m, kar resda ne pomeni dobrih 300 m izgube na stari poti, vendar le nekoliko temni blišč nove). Ko bi imeli v mislih ohranitev gore, bi se kljub vsem težnjam po »olajšanju« transverzalc lahko mirnega srca odločili za staro pot.
Zanimivo je, da je tudi od Aljaževega doma (ali vsaj od razpotja Prag— Luknja pri izviru Bistrice) do Luknje obeležena pol z znamenito črno 1 (eno) na belem polju, kar na terenu vsak spozna za transversa lo, a nc tako v transverzalnem vodiču in je torej vmes neka napaka ali svojevoljnost ali pa površnost, kakršno bi kak bolj radikalen Srb označil kot »nešto sasvim bez veze«. Vendar se to hitro lahko popravi.
S planinskim pozdravom!
S. K.
Pismo našega soirudnik,i S. Klinarja objavljamo zato, ker kaže resnično zaskrbljenost in vnemo za zaščito narave. Ta ima svoje probleme in naloge planinska organizacija pa ima poleg te. da skrbi za zaščito gorske flore in prirode sploh tudi to nalogo, da napravi gore dostopne čim večjim množicam delovnih ljudi. Kajti svet je za vse. Problem zaščite gorske prirode pa se seveda vedno bolj odpira tudi pri nas, posebno odkar posegajo žičnice tudi v pravi planinski svet. Zato je prav če taka svarila ne zastanejo v grlu, marveč opozarjajo naša društva. Gorsko stražo in oblast da bo treba marsikaj ukreniti. Ge ne bo imel pisec pisma v celoti prav1
73
Peca v narodnoosvobodilni vojni
G K E G O R DURJAK, Toplo
Naša stran Pece je sprejela v svoje okrilje prve partizane jeseni leta 1912. Saj je ravno Peca s svojimi mogočnimi skalami, grebeni in gozdovi za peščico, kolikor nas je takrat bilo, bila dovolj motno oporišče. Tu se je pravzaprav rodila narodnoosvobodilna vojska za vso Koroško.
Pod okriljem Pece smo se vključili v partizane prvi prostovoljci iz Mežiške doline. Kakor nastane iz studenčkov, Izvirajoči!) visoko v planinah, mogočna reka, teko je nastal in so razširil po vsej deželi koroški narodnoosvobodilni pokret prav iz naše ponosne gore Pece.
V njenem širšem območju je bil konec marca leta 1943 ustanovljen I. koroški bataljon, ki je ž.e ob nastanku štel okoli 70 borcev. Ta bataljon je takoj po svojem »rojstvu, napravil prvi borbeni pohod iz Koprivnc skozi Toplo preko Pece v Mežico, kjer je izvršil prvo večjo vojaško akcijo z napadom na Mežico. Ta uspela akcija je zelo porazno vplivala na Švabe in še bolj na njihove pomagače. Po opravljeni nalogi oz. umiku je držala pot bataljona zopet proti Peci in to na drugo stran ob vznožju, in sicer mimo Riške gore, Globasnice, Železne Kaple do svobodne Ko-privne in Tople. Med potjo jc imel bataljon na Lužah tež,ko borbo, v kateri je padel eden prvih borcev za Koroško. Prvi pa je položil na oltar domovine svoje mlado življenje v Mežiici komandant bataljona Lenart.
O podvigih posameznih borcev prvega koroškega bataljona in pozneje Vzhodno koroškega odreda bi največ vedela povedati naša zaščitnica, gora kralja Matjaža — Peca.
Skalna postrv v akvariju
RUDO COLJAK
V	prvi letošnji številki »Planinskega Vestnika« je tov. Metod Slfrer prav lepo in zanimivo opisal doslej splošno zapostavljeno, a edino ribjo zastopnico najvišjih tekočih voda Slovenije, skalno postrv (Sa'mo trutta forma fario L.). Kot star akvarist sem svoječasno raziskoval tudi rečice in potoke po naših gorah, zlasti na Pohorju. Tako sem leta 1934 zasledil v najvišjem delu Lobnice približno 5 do (Sem dolge postrvice, ki sem jih prvotno in v nepoznavanju imel za navadne mladice potočnice (Salmo fluviatilis). Dve teh ljubkih ribic sem odnesel s seboj, da poskusim z njima svojo srečo v akvariju. Imel sem po naključju tedaj na razpolago tudi prazen akvarij za okoli 20 litrov vode. Ker sem pa vedel, da s postrvmi noben akvarist nima posebne sreče, sem stavil akvarij z obema ribicama v zvezo z vodovodom, da je voda v presledkih večkrat na dan v akvarij svobodno dotekala in odtekala.
Ribici sta se v takem akvarijskem okolju kar dobro držali. Bili sta živahni in nista kazali nobenih znakov hiranja. Ker je pa bilo dotalcanjc in odtekanje vodovodne vode kaj neprijetno in nerodno za navadno stanovanje, sem po dobrem tednu ta način cirkulacije ustavil in poskusil z gojitvijo ob navadnih pogojih (z rastlinstvom posajpn akvarij). Ze po dveh dneh sem opazil, da sla ribici postali medli Nič več nista živahno plavali in se igrali. Ležali sta leno na dnu med rastlinjem ali pa sta od časa do časa splavali do površine, očitno po zrak. Zaradi tega sem tretjega dne vstavil dovajalec za zrak. Ta ju jc kmalu spet oživil, vendar nisem mogel doseči, da bi se počutili v akvariju še kdaj tako prirodno, kakor sta se v času, ko je bil akvarij pod tekočo vodovodno vodo.
V	nepoznavanju sem bil več kot mesec dni šc vedno prepričan, da imam opravka z mladicami potočne postrvi. Samo po naključju sem govoril o njih s starim poznavalcem rib štajerskih voda, Nemcem G., ki me jc opozoril na to, da bi utegnili biti skalni postrvi. Povabil sem ga na ogled in mož jc res ugotovil, da ste S. trutta f. fario L. To me je napotilo, da sem sc pričel nadrobneje zanimati za to vrsto gorskih ribic. Pričel sem jih odkrivati v več krajih, nikoli pa nisem našel nobene, ki bi bila daljša od 9 do kvečjemu 10 cm. Na veliko presenečenje pa sem jih nekoč odkril nekaj celo v nekem izvirku komaj dobrih 50 m nad Dravo. Vsi znaki so kazali, da so skalne in nc mladice potočne postrvi. Tudi dve teh sem spravil v akvarij in ju opazoval. Tako sem imel vse štiri še nekako dva tedna
674
v akvariju, ki sem ga moral znova spraviti v stik z vodovodom. To natančnem opazovanju, primerjanju in zasledovanju njihovih navad sem ugotovil, da so res vse Štiri skalne.
Po nekako 9 tednih je moje trdoglavo vztrajanje pri ohranjevanju male druž-bice v nevelikem akvariju omagalo. Uvide! sem, da terja ta gojitev preveč naporov in sitnosti, zlasti pa še nezadovoljstva ostalih družinskih članov, zato sem se sklenil vdati. Vzel sem nekega nedeljskega jutra — nekako v mesecu septembru — vse štiri ribice s seboj in jih spustil spet v tisti izvirek nad Dravo, v katerem sem ujel zadnji dve. Urno so se pomešale s še tremi ali štirimi prebivalkami skalnega izvirka in se nato z njimi vred poskrile med kamenje in pesek.
Ko sem pozneje pripovedoval o tej gojitvi, mi tudi najbolj izkušeni akvaristi skoraj niso hoteli verjeti, da se mi je posrečilo lako dolgo ohraniti skalne postrvi pri sorazmerno tako dobrem razpoloženju. Taki poizkusi so navadno končali s tem, da so ribice poginile, če jih niso kar brž spet izpustili. Če ne bi bilo omenjenih nevšečnosti, bi pa bile skalne postrvi zelo ljubke akvarijske ribice. Toda namesto v akvarijih jih rajši opazujem po naših gorah, kadar nas pot ali potreba po bistri studenčnici pripelje do njih. Planinec je že po svojem najglobljem bistvu ljubitelj žive narave, torej tudi ribic S. trutta f. fario L.
Zaroka nad prepadi
janko pehat
Črna lahkokrila kavka mi je bila od nekdaj draga znanka. Mnogo spominov mi je z njo povezanih. Prva je, ki me pozdravlja z glasnimi kliki, ko se vračam v objem prvobitnega gorskega sveta, in zadnja je, ki kroži visoko nad mano, ko se utrujen vračam v dolino.
Ime te ptice bo imelo za mene vedno nek poseben prizvok. Kadar se spomnim nanjo, se predramila v meni bolečina in hrepenenje.
Kakor mi daleč sega spomin nazaj v otroška leta, pomnim črno ptico rožnatih nožic in oranžnega kljunčka, kako se je v velikih jatah spuščala v podnožje gora tedaj, ko se je jesen izprevrgla v zimo in so se nad gore pripodili sivi, svinčeno težki oblaki ter zavili vrhove in grape v siv pajčolan.
Takrat so se kavke približale čisto blizu domačije, tako da sem jih lahko opazoval z okna domače hiše, ki je stala nekoliko stran od vasice.
Od takrat je že preteklo mnogo let in ko danes zagledam v poznih jesenskih dneh črno znanko v podnožju skalnatih vrhov, se vedno spomnim na pokojnega očeta, ko me je še držal na kolenih in mi pripovedoval:
»Sneg bo. Ce ga ne bo vrglo tu, bo prav gotovo pobelil vrhove; kavke to čutijo, zato so se prišle nahranit.«
»Pa zakaj ne pridejo vsak dan, očka? Ali druge dni niso lačne?«
»Ne pridejo rade v dolino, raje vztrajajo in iščejo hrane med vrhovi, med ruševjem in macesni. Le kadar se pripravljajo snežne nevihte, pridejo za nekaj dni v dolino. Drž ko se narava umiri, pa se zopet vračajo med .prepade in stene.«
»Pa zakaj so najraje tam gori, očka?«
»Pa menda zato, sinek, ker svet tam gor: ni tako pokvarjen, kot je tu v dolini. Poglej jih, kako se razumejo med seboj in si vzajemno pomagajo pri iskanju hrane. Kar opazuj! Cc se le katera spozabi in kavsne šibkejšo, jo ostale hitro kaznujejo in jo okl.iujcjo. Le glej jih, pri njih se uči spoštovati šibkejšega.«
Trpko pripombo pokojnega očeta sem si zapomnil, čeprav je tedaj še nisem razumel. Le gore so že takrat postale za mene simbol lepote, svobode in pravičnejšega sveta. In ko so kavke zdaj spet odletele, sem nestrpno čakal, da bo sever razpodil oblake, da bi videl gore bleščati v beli odeji. V svežem novem snegu so se vedno zdele tako nove, tako praznične, veličastne in obenem tajinstveno odmaknjene in nedosegljive, kot je bil nedosegljiv moj sanjski svet.
Takšne sem jih vzljubil in takšne so gore v moji predstavi, ko se vračam v njihov prvobitni svet tudi danes. Vedno me prevzame občutek, da ostaja spet enkrat vse za mano in da stopam pred tisti skrivnostni svet samote in lepote, kjer domujejo kavke in vlada poštenje.
675
Vsa zasopla sva se pograbila za dolge veje rododendrona z rdečimi cvetovi in se potegnila na vrh. Sedla sva na malo zeleno livado, pod ostareli viharnik, ki jc kljubovalno vil svoie okostenele veje vetrovom naproti.
Hotela sva priti na greben, da bi videla kako sonce vzhaja.
Nedaleč od naju v razriti in razdrapani steni, ki se je strmo spuščala v globok in temen prepad, so se oglašale kavke. Glasno čebljajoč med seboj so se dvigale i7. prepada, iz poči in lukenj na piano. Nekatere so priletele tudi do naju. vendar nama 'niso posvetile posebne pozornosti. Očividno nisva bila videti nevarna, ker so se vneto posvečale bolj važnemu opravilu — napolniti želodce. Razlezle so se po vsem pobočju pod nama, obraslem deloma 7. rododendronom, deloma z ruševjem in redkimi macesni ter venomer glasno čebljajoč iskale hrane.
»Glej, kako so zgovorne. Nikdar jim nc zmanjka snovi za razgovor.*
»Meni niso všeč. Spominjalo me na smrt,« mi je odgovorila moja spremljevalka.
»Delaš jim krivico. Mene pa spominjajo na nekaj drugega. Na zvestobo v ljubezni. Zvestobo do smrti!«
sKaj res?« je zvedavo uprla pogled vame. — »No, pa povej, ti zagonetni gorski lovec, s čim te spominjajo na zvestobo v ljubezni?«
V njenem glasu je bilo čutiti drobec posmeha.
»Cisto preprosto. Zaročijo se že v prvem letu, čim se izpeljejo iz gnezda, in poroko praznujejo spomladi. Zaročenca si ostaneta zvesta do smrti.«
Pritegnila je mojo glavo na svoja kolena in me zasanjano pogledala. Njen pogled je kazal obljubo zvestobe.
»Ali more biti sicc tega ptiča zvestejše, kot je človeško srce?«
»Ne vem! Vem samo to, da sta si samec in samica zvesta do smrti in da jc človeško srce teko nestanovitno, da vedno hrepeni za neznanim.«
Sonce sc ic dvignilo že visoko nad obzorje. Kavke so postajale vse glasnejše, ker jih je bogato pogrnjena miza z žametom macesr.ov i h iglic in bogato obložena z vsemi mogočimi sadovi poznega poletja kmalu nasitila.
Začele so krožiti po zraku in s svojimi neverjetno lahkimi poleti v spiralnih krogih pritegnile vso najino pozornost.
»Poglej! Začenjajo svoj zaročni ples. Črni ženini si bodo izbirali svoje izvo-ljenke,« sem opozoril spremljevalko.
Tam od nekje izza Triglava sc je pripeljal velik bel oblak. Eden tistih kopa-stih oblik, ki se hoče na vsak način hudo šopiriti, pa nikoli ničesar žalega ne stori. Pod tem oblakom, ki je ublažil ščemečo modrino jasninc, so kavke zaplesale svoj ljubavni ples.
Orne ptice so se vrtele v zraku, kakor bi plesale po neki za človeška u^esa neslišni simfoniji, tako lahki, urejeni in harmonični so bili njihovi gibi. Spuščale so sc. dvigale, se vrtele v lahkih valovitih krogih, kot bi ne bile podvržene zakonu težnosti.
iz te skupine se je zdajci dvignila ena sama ptica. V strmem letu se je povzpela nad druge in z glasnimi kriki opozorila nase. Nekajkrat je krepko zamahnila s perutmi da so se kovinsko zalesketela v soncu, jih raztegnila in graciozno zaplavala v zraku. Začela je solo ples; živahen in ognjevit visoko nad vsemi ostalimi, ki so začeli z umirjenimi krogi spremljati let mlade kavke.
Cez nekaj časa sc je pridružila solo plesalki druga in se v velikem krogu zavrtela okrog prve. Ta "pa. kakor hi je ne opazila, se je povzpela šc više ne da bi za Trenutek zamahnila s perutmi. Druga ji je sledila in tako sta nekajkrat izmenoma druga drugo prehitevali v spiralnih krogih, dokler se nista cisto približali in se pričeli složno, tesno skupaj dvigati, tako istočasno in enotno, kakor bi ju uravnavalo eno samo srce. Dvignili sta se tako visoko, da jima je komaj se sledilo oko, nakar sta se obrnili tja proti daljnim obzorjem.
»Dve sta se že našli. Odšli sta. Verjetno ne marata, da bi ju motili v njuni sreči.«
»Tn... ti si rekel, da si bosta zvesti do smrti?k
»Do smrti!«	. , . ......
Pogledal sem jo. Oči je imela vlažne, uprte tja nad vrhove, kjer sta izginili kavki v modri sinjini, posejani z belimi oblaki.
Kavke so še plesale svoj ljubavni ples; kako dolgo, ne vem. Za naju se je cas ustavil. Obstajala sva samo še mivda in sivi viharnik, ki naju je varoval s svojimi kržljastimi vejami.
Kmalu je prišla jesen in jesen se je izprevrgla v zimo, ki je primorala kavke, da so prišle iskat hrano k vznožju planin. In zopet jc nastopila pomlad.
676
Kavke, tiste, ki so se zaročile preteklo poletje, in tudi tiste, ki so videle že mnogo zim, so zaplesale svoj poročni ples nad zasneženimi prepadi in se vdajale nagonu.
Zapihal je tudi ruševec in njegov klic mi je vzdramil lovsko žilico, da sem ga šel izzivat. Ali tisto jutro nisem imel sreče. 7.9 sem ga bil zvabil dovolj blizu na strel z nekoliko lihim, oklevajočim pihanjem in sem hotel nekoliko uživati ob pogledu na bes ljubosumnega svata, ko mi ga je izpred nosa speljala kokoška. Skušal sem ga zopet priklicati, ali zaman. Ko je čez nebo, tam za Črno prstjo in Voglom zažarelo v oranžni barvi in nato vse svetlejši svetlobi, je še vedno zaljubljeno grulil in dvoril svoji izvoljenki v bližnjem ruševju. Ko se je vse naokrog začelo oglašati petje in žvrgolenje ptičev, kot da ves svet poje pesem življenja, sem spoznal, da sem za danes končal 7. lovom na ruževca.
Vse to svatovsko razpoloženje me je spomnilo na sfvi viharnik, na travnati jasi, obrasli s slečem in na zaroko mladih kavk nad prepadi.
»Grem ga obiskat!« sem sklenil, se dvignil in krenil skoz blodnjak razvalje-nega skalovja, ruševja in podrtih trohnečih debel navzgor k sivemu viharniku.
Povzpel sem se že tako visoko, da sem ga videl, kako se je uporno dvigal na grebenu in kljuboval času. Dil je tak, kakršnega sem ga pomnil. Kaj nemu mar desetletja!
Usedel sem se na parobek, da sc malo oddahnem. Nekaj časa sem opazoval kavke, kako so pridno letale v prepad in nosile v kljunčkih drobne vejice. Popravljale so si gnezda. Samo šc nekaj jih je vedno jadralo po nebesni sinjini in plesalo svoj poročni ples. Potem sem vstal in krenil naprej.
Samo še žieb, širok nekaj desetin metrov, ves zatrpan s snegom in kratek vzpon po obronku, pa bi bil pri viharniku, ki je edini ful obljubo zvestobe.
»Ali more biti ptira bolj zvesta, kot je človeško srce?«
Kdo ve! Povprašal bom okostenelega viharnika.
Vstopil sem se v žleh, tedaj pa so tako zavreščale kavke, ki so bile nad mano, da sem se za trenutek ustavil. Samo za trenutek in vendar dovolj, da sem spoznal, v kakšno nevarnost sem se podal; v goli, izlizani žleb, ves natrpan s snegom. Opazil sem tudi razpoke v snegu in zazdelo se mi jc, da so pričele bolj zevati. Hotel sem se zadenski počasi umaknili, toda mimo mene sc jc pritrkljala snežna kepa, občutil sem rahel pritisk na noge. Divje sem sc pognal ven v območje varnih skal. Sneg je zabobnal nekje nad mano. Sc skok in bil sem na varnem. Pogledal sem v žleb in opazil snežne kepe. Na mestu, kjer sem stal, se je sneg nagubal, vzkipel, nakar so zdrknile navzdol po žlebu ogromne snežne mase v prepad.
Trepetal sem po vsem telesu, ko so zopet nad mano zavreščale kavke. Pupadcl me je bes, ker sem imel občutek, kot da je kavkam žal, da me ni plaz odnesel s seboj.
»Čakajte, mrtvaški ptiči!« sem zagrozil in v afektu pomeril prvo, ki me je preletela, ter sprožil.
Povesila se ji je perut in padla je na sneg. Druge so zavreščale in se dvignile više. Samo ena je žalostno zapivkala m se spustila k ranjeni tovarišici ter jo milo tožeč vzpodbujala, naj se dvigne. Dvigala sc jc in zopet spuščala k njej in ji dajala poguma, ali ranjena ptica je zaman poskušala vzleteti, znto se je spustila čisto k njej na sneg in nenehno tožila, medtem ko se je ranjena tiho oglašala ter ohrafala glavico do svoje zveste družicc. Sneg je pod njo pordel. Vztrepetala je, da je njeno perje kovinsko zalesketalo v soncu, in se umirila.
Ovdovela kavka se je z žalostnim krikom dvignila navpično v zrak in visoko gori so jo družice sprejele medse. Ni se zmenila zanje, temveč se je vedno bolj dvigala, vedno više in više v sinjino in neprenehoma tožila.
Gledal sem že smrti v oči in videl divjad, kako poginja, toda ob tem prizoru živalske zvestobe se mi je napravil velik boleč vozel v grlu, skoro bi me bile zalila solze. Nikoli mi ni bilo tako žal strela kot tedaj.
Pobral sem mrtvo ptico in krenil v dolino, navzdol, mimo cvetočega teloha, svišča in encijana, dokler nisem utonil v bukov gozd, ki me jc zakril s tančico prvega zelenja pred pogledom osamelega ptiča, k: jc visoko nad mano tožil svojo bol. Prosojna zelen bukovih listov me ni mogla zakriti jjred žalostno tožbo osamele ptice.
677
Kako so dobile Janče ime
jože župančič
(Iz zbirke »Turške zgodbe iz Zasavja«)
Bil je veder pomladanski dan in štangarski in jančarski hribi so bili že v prvem zelenju. Iz hoste se je oglašala kukavica.
Kramljali smo pod cvetočo češnjo pri Mahlinovih. Očanec Janez je zgovoren mož. Zagledal se je proti Jančam in vprašal:
Ali veste, kako so dobile Janče svoje ime?
Janče so najvišji vrh v hribovju, ki se vleče po desnem bregu reke Save, od Ljubljane proti Litiji. Najvišja točka na Jančah ima 794 metrov nadmorske višine, zdaj stoji tam prav lep planinski dom Planinskega društva Litije. Okrog Jfinč jc razkropljenih več vasi: Resnica, Gabrje, Volavlje, Dolgo brdo, Tuji grm, Koške poljane, Mala Dolga noga, pa še več drugih, med njimi tudi Vnanjarji. Ta vas je raztresena po daljšem hribovskem hrbtu, ki se vleče od grebena Janč proti dolini Bcsnice; najbližjo železniško postajo imajo v Lazah, blizu Zaloga.
Vnanjarskc hiše so precej oddaljene druga od druge, od soseda do soseda imaš tudi četrt ure daleč. Kraj slovi po imenitnih češnjah, ki jim pravijo tod gabrke in štangariee, imena češenj so po dveh večjih hribovskih vaseh na pobočju Janč — po Cabrju in Štangi.
Jančarjeva hiša v Vnanjarjih jc prišla celo v zgodovino. Najbližji sosednje Jančarjevih so Balantovi, Turnšarjevi, Brodarjevi, Rrdarjevi in Tomažetovi. Ko pa se je začenjala ta zgodba, je Jančarjeva hiša še samovala sredi gozdov pod Jančami. Takrat ni imela niti ta vas niti najvišji vrh takega imena, kakor ga imata danes. Kako so dejali tedaj temu zaselku in hribu, pa ne ve niti najstarejši rod.
To se je dogajalo pred več stoletji, v XV. veku, ko so začeli vdirati v naše kraje Turki in so slovenske vasi napadali, ropali in požigali. Stare ljudi so pobili, mladino pa so odvedli s seboj v sužnost. Na Turškem so mlade fante vtaknili v vojaško šolo, kjer so jih izvežbali za polurčcnce. ki so jih nazivali janičarje.
Kakor mnögo drugih slovenskih otrok so ob nekem napadu na Slovensko odpeljali s seboj na Turško malega kmečkega fantiča, bistrega Mihca. Vzgojili so ga za dobrega vojščaka in ko je dorasel, je moral na vojni pohod proti Ljubljani. Turška četa se je pri-litiji pognala v hribe nad Savo. Ljudje so bežali z domačij in turški nasilniki so plenili, kar jim je prišlo pod roko.
Mihec s Kranjskega, ki jc dobil na Turškem ime Muhamed, pa se je na tem svojem prvem vojnem pohodu ovedel grdega početja, ki ga opravljajo njegovi vojaški tovariši nad nesrečnimi prebivalci. Fant se je tedaj nenadoma spomnil, da so ga Turki šc kot otroka vzeli slovenskim staršem in ga odpeljali v sužnost in tam prevzgojili za vojaka sultanove vojske.
Mihec je dobil ob pogledu na raztresene kmečke hiše, na reko .Savo in zasavske vasi na mah veliko domotožje. Ko se je turška četa razpršila po hribih nad reko Savo, je janičar Muhamed sklenil, da bo pobegnil iz čete, se skril v gozdu in nato ostal v slovenskih krajih.
Kakor jc dejal, tako je tudi storil. Skril se je v gozdu in ostal tam nekaj dni.
Kje je, ni vedel. Nekaj dni kasneje se je previdno plazil iz gozda in sredi travnikov in njiv jc ugledal vaščane, ki so se vračali iz skrivališč in gonili pred seboj živino.
Med njimi je bilo tudi lepo, mlado dekle.
Mladi Muhamed je sklenil, da se bo tej najprej približal in jo zaprosil za pomoč.
Dekle je kmalu zatem prišla iz hiše s škafom na glavi in je krenila po stezi pod hrib. Namenjena je bila k studencu po vodo.
Ko je dekle zajemalo pri izviru, je Muhamed zaprosil dekle za požirek vode.
»Ali si tudi ti bežal pred Turki?« ga je vprašalo dekle.
Nežika, tako je bilo ime dekletu, je zajela v leseno vedrico sveže vode in jo odnesla popotniku, ki je stal za grmom. Tedaj pa je Nežika kliknila ob pogledu na tujca. Ta je bil v obleki turškega vojščaka in dekle se jc tega tako ustrašila, da je zavpila od strahu.
Turek pa ji je vse povedal, ker jc znal slovenski.
Ker je imel obraz poštenega človeka in je govoril domačo govorico, se je Nežiki pobegli turški vojak zasmilil.
1136
»Kako ti je ime?« ga je vprašala, ko se je napil vode in je hvaležno vrnil vcdrieo.
Nežika je verjela njegovim besedam.
»Le kje si hodila tako dolgo?« je brž vprašala Nežikina mati, ko je videla, da ima njena hči za bregom neko skrivnost.
Nežika je povedala zgodbo o srečanju pri izvirku. Oče pa je posegel brž vmes in menil:
»Morda pa je ta janičar le kak oglednik in bo pripeljal že jutri svoje Turčine nad našo hišo.«
Mati, ki je bila bolj usmiljenega srca. pa je pristavila:
»Lahko, da je Mohamedova zgodba resnična. Tudi mojega brata so odpeljali Turki s seboj, ko so napadli našo vas v beaniški dolini.«
Ugibali so, kaj naj store, pa so zmagale ženske, ki so bile zato, da ohdrže begunca v hiši. Končno se je vdal še oče, ker jc uvidcl, da bo dobil v hišo brezplačnega delavca.
Nežika in njena mati sta odšli k studencu in od tam privedli ubeglega turškega janičar ja.
Turčin Muhamed se je priklonil Nežikinemu očetu do tal, kakor je bil to običaj na Turškem, če je popotni človek stopil v hišo uglednega gospodarja. Očetu in materi, Nežiki in vsem domačim se je skesan: janičar na mah prikupil. Odpasal si je ukrivljeno sabljo, turški handžar, in ga izročil gospodarju.
Vsi so imeli solzne oči, ko je pristopil Nežikin oče in jc položil svojo roko v Muhamedovo.
Tako jc postal turški vojščak spet miroljuben človek.
Pomagal je pri vseh delih, sekal drva, podiral les v gozdu, oral, scjal, kosil in žel.
Glas o skesanem in pobeglem janičarju v Vnanjarjih se je raznesel najprej do bližnjih sosedov, zatem pa po vsej dolini. Govorica o janičarju Muhamedu je šla čez hrihe in doline.
Ocl tedaj so poznali Než:kine starše le po janičarju, ki je pomagal pri hiši, kakor bi bil tam rojen. Te hiše se je oprijelo ime Janičarjevi. Ilribu, kjer ie pasel živino, pa so dejali od takrat Janče.
Miha je ostal pri hiši vse do svoje smrti. Leto dni kasneje se je celo poročil z Nežiko in tako je ostal rod janičarskega begunca v teh krajih vse do današnjega dne.
Solčavske zgodbe in pregovori
JOŽE VRSNIK. Robanov kot
Pšenica pravi: Daj me v blato, te bom spravila k zlatu. Rž pravi: Daj me v suho, te bom spravila h kruhu.
Oves pravi: Ce boš ti meni vrhe potrl, bom jaz tebi vse kašte podrl. (Kadar ie že dobro zelen, ga prebranaj, če hočeš, da bo lep.)
Zemlja pravi kmetu: Oblati t: mene, če ne bom jaz tebe.
Lepega in bogatega lahko zasramuješ, revnega pa nikar, da se ne pregrešiš. (Tudi sam lahko postaneš siromak.) Tudi z molkem udariš. Reja živino nareja. Nalezel se ga je ko berač mraza. Dolg (dolga) jc ko hudo leto.
Dež bo, ker vrag pleše. (To je takrat, ko veter dela vrtince s senom ali listjem. Ta vrtinec moraš opljuvati.)
Maccsnove iglice padajo vedno na kopno. (Ce ne v jeseni pa spomladi, ko sneg skopni.)
Lovci samo na vsakih sedem let. kruh pečejo.
Zdrav človek ima mnogo želja, bolan pa samo eno.
Kdor se kuja, se ponuja.
Vsaka motika svoj topor najde.
Cc več ima, po več zija.
Bo žc minulo, samo da je kaj.
679
Kolikor je o sv. Jurju zeleno v dolini, toliko je zeleno o sv. Urbanu (24. V.) na Strelovcu in Orlovcu.
Lažje je spolniti deset želja kakor cn ukaz.
CreŠnjevega cveta in ženskega smeha jc bilo že veliko zastonj.
Kdor bara (vpraša), dati ne mara.
MOZ KUHAR
Revnemu oglarju je zbolela žena. Zato si jc moral oglar kuhati sam. Otroci so se pritoževali, da jim jed preslabo zabeli.
Naslednji dan je kuhal juho za kosilo. Otroci in žena so ležali na pogradu. Kuhal je juhn v trinogi kožici na odprtem ognju. Ko jc juho vlil v skledo, sc je vstopil tako, da žena in otroci niso videli, kako je juho zabelil. Kožica je imela od ognja razbeljene noge in oglar je vtakni? eno nogo od kozicc v juho, Močno jc završalo in kuhar je rekel: »Poslušajte, krote, tako svrši, pa pravite, da nič ne belim.«
Zena, ki je slišala, kako je zasvršalo, je rekla: -Je že dovolj!« Mož je rekel: »Se malo, da bo bolje,« in je vtaknil drugo nogo kožice v juho. Spet je zasvršalo, in žena je rekla: »Nikar preveč, da ne bo masti prekmalu zmanjkalo.« »Se ta ostanek uaj gre,« je rekel mož in vtaknil v juho še tretjo nogo kožice. Otroci pa z juho vseeno niso bili zadovoljni.
STARI MATEK, NIHTA IN IVANŠEK
Stari Matkov oče Filip Prodnik je bil nekdaj lastnik obsežne in dobre Matkove kmetije v Matkovem Kotu. Ril je trezen, delaven in zelo dober človek. V najboljšem spominu so ga ohranili domači, sosedi, hlapci, dekle in siromaki. Pri vseh svojih dobrih lastnostih pa je bil mož hude in nagle jeze. Saj težje udarce je moško prenašal, včasih pa je zadostovala malenkost, da ga je vrglo s tira. V lakih primerih se je obrnil vstran in bruhnil iz sebe kosilo in zajtrk. Potem je bil nekaj "dni bolj1 čemeren, nato pa je spet zasijalo sonce.
Nihta (Benedikt Rihar) pa je bil hlapec in je služil pri solčavskih kmetih. Na Matkovem je služil več let. Bil je majhne, drobne postave, pa zelo vesele narave. Nikoli ni bil od dela toliko zmučen, da hi pred ali po večerji nc položil cilcr na mizo ali kar na kolena in ne zaigral. Tudi zapel je rad. Kadar je bil pa posebno dobre volje, si je položil citre na pleča in prislonil na glavo in v tem položaju citral in plesal po sobi.
Nekega večera je b:l stari Matek malo slabe volje in menda Nihtovega citranja že nekoliko sit, pa mu je rekel: »Ti pa citraš kakor kralj David, samo lepo nc tako.*-
Nihta pa, kakor da je bil že pripravljen na ta poklon, mu je hitro odvrnil: »Oče, vi pa govorite kakor kralj Salomon, samo modro ne tako.«
In stari Lipi (Filip) se je obrnil v stran.
Erjavec Janez, znan pod imenom Ivanšek, je bil v mladosti hlapec, pozneje pa »holcar«. Bil je velike, močne postave, a dobričina skoz in skoz. Prav mu je prišel izdaten čik in »vroč« požirek, a pijanega in razjezenega nisem nikoli videl. Zmiraj se je držal malo na smeh in rad jc povedal kakšno za šalo, pa tudi zares. Ko je bila leta 1944 Solčava požgana, je tudi njegovo hišico (JVlarovško bajto) zajelo. Njega so Nemci odgnali v taborišče. Ko so ga spustili, se je ustavil v Železni Kapli pri svoji tam poročeni hčeri. Zadržal se je tam do i. 1948. Saj mu je bilo dobro pri hčeri, a domotožje je bilo prehudo. Prišel je spet v Solčavo, takrat že dvainosem-desetleten starček. Bil je še krepak; delaven, kakor jc bil, je šel še zmeraj za delom. L. 1952 je začel hirati, a duševno je bil še ves živahen.
Nekoč ga je obiskal Tončk in Matija. Moževala sta, kakor se reče po solčavsko, in obujala stare spomine. Staremu poštenjaku marsikaj na svetu ni bilo čisto jasno. »Ko pridem v nebesa,« je rekel »bom po-iskal starega Matka. Ce bo dobre volje, mu bom povedal, kako in kaj je zdaj na sveti, če bo pa v kakem kotu bruhal, se bom pa kar zasukal in čisto tiho odšel.«
FIDA
Starega Fida (Vid) sem še poznal, na žalost pa nisem imel priložnosti z njim se seznaniti, zato vem o njem le nekaj malega iz pripovedovanja drugih.
Ril je čudak, a zelo brihten človek. Mladost je preživel v Todbreškem Košacu v neki drvarski bajti. Od česa je živel, menda nihče ni vedel, imel je pa veliko
680
knjig in je pridno Studirai. Da se je iz knjig brez učitelja naučil nemško, bi še ne bilo toliko čudno, a je znal tudi latinsko in menda tudi grško. Vsaj knjige je imel *rške. Studirai je zdravilstvo in botaniko. Poznal je menda vse rože in njih zdravilne moči. Pisal je menda zelo lepo in je iz latinskih in grških zdravilskih knjig prevajal na slovensko. Davil se je tudi 7. glasbo. Pripovedovali so, da jc ponoči hodil v cerkev igrat na cerkvene orgle. Dohoda v cerkev pa mu niso nič ovirala močna in zaklenjena in še od znotraj zapahnjena vrata. Tudi s čaranjem se je zabaval. Imel je Kolomonovo knjigo in z njo napravil marsikateri »špas«. Pozneje se jc nekoliko bolj približal ljudem. Delal je pri kmetih ali v gozdu. Poročil se je z Urško in si v bližini sedanje Klcmenškove hiše pri žagi postavil kočico.
Z Lašekarjem sta sekala v logarskem gozdu. Sekala sta v skalovju nad Poljan-cem. i'a je prišel pogledat k njima Jur Logar, ko sta ravno hotela posekati bur, ki je rastel nad visoko steno. 5Ta bor pa kar pustita stati,« je rekel .Tur, »ker lepo raste, Co ga posekata, bo padel čez steno in se razbil, navzgor ga pa tako ne dobita, ker ima vso težo na spodnjo stran.« »Morda ga pa dobiva navzgor in po drugi strani stene spustiva brez škode v dolino,k je rekel Fida. — »Ce ga pa spravita navzgor, pa dobita napitnino,* je rekel Jur. — Lašekar je sekal bor. Fida pa se je usedel zgoraj v breg na trato. Ko je bil bor že dovolj zasekan je Lašekar zaklical Fidu: »No, le pridi, da boš vlekel bor, če ne, bo padel čez steno!« »Ti kar brez skrbi sekaj naprej,« mu je odvrnil Fida. Ko je bil bor odsekan, je padel navzgor. »Ves čas sem bil v skrbeh, da bo padel čez steno,« je rekei Lašekar.
Skoda, da nisi videl, kako je hudič grdo režal, ko je bor tako težko vlekel,« je rekel Fida.
Urban ga je naprosil, da gre z njim v ris po dobre kose. Fida mu seveda ni odrekel. Na kvatr.no soboto v postu je vrezal enoletnih leskovih šib, na cvetno nedeljo jih je nesel k blagoslovu, na kresrvo noč ob enajsti uri pa je iz njih napravil ris. Najti je bilo treba križpotje na takem mestu, kjer se ne sliši noben cerkven zvon. To pa je bilo kar v bližini Fidove bajte, 11a mestu, kjer pred Klemenčim mostom stoji lipa in križ. Tu drži pot s Klemcnčegu Rifla čez most proti Solčavi. Druga pot pa drži :z Logarske mimo mosta in Fidove bajte čez Jamelsko drčo k Pečniku in Sv. Duhu. Tu je Fida napravil ris tako, da je leskove šibe zložil v krog. Kjer sta se stikali dve šibi, jih je položil drugo čez drugo v obliki križa, da mu peklenšček ni mogel v ris. Molitve iz Kolomonovih bukvic (Duhovna brainba), potrebne za zarotitev peklenščka, je znal na pamet. Urbanu je svelo zabičal, da iz risa ne sme pobegniti, pa naj pride vse kar koli. Ce stopi iz risa, bo zapadel peklenščku, potem mu pa ni več pomoči. Ko je nastopila ura duhov, je Fida zmolil predpisane zarotitve. Stala sta v risu, zunaj risa pa so peklenščki klepali in brusili kose, drugi so kosili, da so kose kar švistele Fidu in Urbanu okrog nog, pod kosami se je kresa 1 ogenj, nastopila je strašna nevihta 7. bliskom in gromom, vmes pa presunljivi žvižgi in divji krohot. Obnorelim peklenščkom so se pridružili bolj naravni duhovi, ki so vstajali v risu samem. Urban je drgetal ko v najhujšem mrazu in hotel pobegniti. Fida pa ga je držal, kolikor je mogel. Z vso težo se mu .ie obesil na vrat in ga potegnil k tlom. Ko pa je videl, da ga ne bo mogel več obdržati, je spet zmolil zarotitev in v trenutku je bil mir. Kosili sta pa morala še naprej s kosami, kakršne je prinesel Colobučni Lah (Rezjan). Tako so mu pravili ljudje.
Ko je bil že v visoki starosti, je nekega dne rekel ženi Urški: »Zdaj se bom pa obril in preoblekel, potem bom pa umrl.« »Umreti pa ne smeš,« mu je rekla Urška. »Nič se ne boj, saj prideš kmalu za mano.« Ko je bil preoblečen, je sedel k peči in zaspal za vedno. En teden po njegovi smrti je šla Urška po vodo. Ko je zajela iz Savinje, je omahnila v vodo in utonila v plitvi vodi.
JASTRED IN KOKOŠI
Na velikonočno jutro vzemi iz presenca (snop leskovih, vrbovih in drugih šib, blagoslovljen na cvetno nedeljo) štiri šibe, položi jih na dvorišče tako, da iz njih narediš krog. V ta krog nasuj krušnih drobtinic (od kruha) in koščke mesa, blagoslovljenega na veliko soboto in pokliči kokoši, da to pojedo v tem krogu. Takih kokoši pa tudi njihovih piščancev potem jastreb ne vidi in ne odnaša.
Tako delajo nekatere solčavske gospodinje in so prepričane, da s tem zelo uspešno zavarujejo kokoši pred jastrebom. Ce je res, pa pridite pogledat.
681
PREGOVORI
Pred sedmo uro dež in stare babe ples ne traja dolgo. Hujše kakor domače pečejo tuje koprive. Gorje mu, kogar tuja vrata po riti bijejo. < Kadar črešnje v mrazu cvetijo, v čajno letijo. Jabolka se zlažejo pogo3to, hruške pa malokdaj. Več hiš, več viz.
mladi pišejo
STRTO TN V7.PFN.TAČA
Čez soboto in redeljo sta prišla k nam na obisk stara teta Amalija in stari stric Janez, priznani visokogorski gorenjski lev. Stric je že trideset let ugleden funkcionar planinskega društva v Ljubljani, je bivši član gorske reševalne službe, redni sotrudnik Planinskega Vestnika in eden redkih Slovencev, ki so lazili no tisočakih v švicarskih Alpah. Stari Janez sovraži nižine, zaradi tega tudi Štajercev nima posebno v čislih.
Vsem se nam je zdelo zato zelo čudno, da jc stari planinec premagal svoj nižinski odpor in pripotoval v Maribor. Stric jc stvar pojasnil z rodbinskimi obveznostmi, tetka pa je med klepetanjem mami izdala, da je njen Janez prišel pogledal pohorsko vzpenjačo in da misli o njej napisati tudi kritičen članek v Planinskem Vestniku. Kaj potrebuje takšna krtina, kot je Pohorje, vzpenjačo? Ce jih na Gorenjskem ni, jih na Štajerskem sploh ni treba. Vzpenjače pa so tako ali tako nepotrebna stvar, so le podpora proti planinskim tendencam in kvarijo pristni gorjanski duh.
V nedeljo je stric potem že tako napeljal, da smo morali iti z njim na Pohorje. V znak zaničevanja do te krtine je vzel s sabo tudi svojo ženo Amalijo, ki je drugače tudi na Šmarno goro ne pelje. Na glavnem trgu smo se strpali v avtobus, ki je vozil do vzpenjače. Stara tetka Amalija je komaj dihala, stric pa je užival, ko so mu hodili po nogah. Stal sem za njim in videl, kako si je komaj prem-kajoč roko zapisal v beležko: Zveza z vzpenjačo pod vsako kritiko, človek dobiva v avtohusu asociacije na štajersko stiskalnico grozdja. Ko je potem nek fant teti odstopil svoj sedež, je stric zapisal opazko: Prozorna malomeščanska turistična reklama.
Izstopili smo pred vznožjem vzpenjače. Oče je tekel po karte, z mamo pa sva vlekla tetko po stopnicah tja, kjer smo čakali, da pridemo na vrsto. V repu je poleg nas neka ženska na vsa usta pripovedovala svoji sosedi, da vsak, ki se prvič pelje v gondoli, bruha. So pa tudi izjeme, njen mož, na primer, prvič ni, zato pa je potem pri naslednjih vožnjah trikrat zapored. To pot pa je upala, da ne ho.
Stricu si niti predlagati nismo upali, da bi sel z nami. Dejal nam je, da nas bo počakal pri gornji postaji -vzpenjače. Ko smo se vozili navzgor, smo ga videli, kako korači v nedeljski obleki in nizkih novih čevljih po izseku. Tetka Amalija mu je s čipkastim robčkom zaljubljeno pomahala v pozdrav. Med vožnjo se ni pripetilo nič nenavadnega, le tetka je poskušala, da bi ji postalo slabo, toda ni se ji posrečilo.
Na vrhu smo čakali in čakali na strica. Seveda ga ni bilo od nikoder. Da ne bi začelo tetke skrbeti, me je mati poslala, naj se z njo malo sprehodim, z očetom pa sta odšla telefonirat na spodnjo postajo, če se morda stric ni premislil in se vrnil nazaj. Nisem vedel, kaj naj počnem s tetko Amalijo. Pa mi je kar sama pomagala. Vprašala me jc, če jc dovolj jasno, da bi se lahko videl Triglav, Stol in Kamniško sedlo. V njej sem spoznal sorodno dušo v zemljepisu, pa sem ji začel razlagati. Seveda, kaj da se ne vidi! Tam je Triglav, za prst na desr.o Mangrt, med tema dvema drevesoma pa Krn. Kratkovidna stara tetka me je spodbujala, jaz pa sem se razvnemal. Mnogo sem videl tisti dan. Tetlta je bila zelo vesela in je čisto pozabila na strica. V drevo vrezano prebodeno srce, iz katerega je kapljala kri, ji je vzbujalo romantične spomine iz njene mladosti. Vohala je tudi vijolice, česar o sebi. Iti sem bolje videl naokoli, ne bi mogel trditi.
Medtem sta prišla oče in mali s stricem. Bil je rdeč v obraz, zasopel, a še vedno je ohranil svoje dostojanstvo. Odločili smo se, da obiščemo eno bližnjih koč. Ker je Mariborska koča in Pohorski dom stricu zvenelo preveč štajersko, to se pravi nižinsko, se je odločil za Zarjo. Na tabli je pisalo: Zarja, ena ura hoda. Ko smo
682
hodili dobre pol ure, srno prispeli do nove table z napisom: Zarja, ena ura hoda. Mislil sem, da bo stric ta ceneni trik zapisal v beležnico, pa sem se zmotil. Stric Janez je topo hodil za nami in ni rekel besedice, le nekam čudno je prestavljal noge.
Oče je sprevidel položaj. Rekel je, da smo zašli in da je najbolje, če se vrnemo k vzpenjači. Tetko Amalijo pa tudi že žulijo nedeljski čevlji in stric naj se svoji ženi na ljubo odpove užitku. Tetka je sicer vneto zatrjevala, da ji nič ni, toda nič ni pomagalo, šli smo nazaj.
Pri vzpenjači je rekla Amalija svojemu možu: »Tako, Janez, dragec, pa dobro hodi! Spodaj te počakamo,« in mu poslala poljubček z roko. Stric je napravil obupan obraz. Oče je pripomnil, da bi bilo bolje, če bi se stric peljal z nami, kajti na spodnji postaji hi nas moral predolgo čakati, pa bi mu bilo dolgčas. Tetkl je tudi namignil, da je spodaj bife, kjer seveda prodajajo odlično kapljico. To je zadostovalo. Tetka je stricu odločno Ukazala, naj gre z nami in to brez ugovora. In stric Janez je brez ugovora ubogal in zlezel v gondolo. Ko smo se peljali navzdol, je tetki resnično postalo slabo in mama ji je ponudila žganja. Da bi preprečil morebitno slabost, je pil tudi stric. Kmalu se mu je razvozljal jezik. Pravil je, da so Štajerci še kar znosni ljudje, saj vendar oni niso krivi, da imajo tako nizke hribe. Dalj ko smo se vozili, večja je bila možnost, da mu poslane slabo, bolj jc bilo treba preprečevati slabost. Stric jc govoril, da ga Štajerci pihnejo, da imajo prekrasno vzpenjačo, da je sploh na Štajerskem vse tako lepo.
Pozneje v avtobusu pa je objemal ljudi in se drl: »Živela vzpenjača in Štajerska, najvišja slovenska planota!«	Alojz Gregorič
klasična gimnazija VII. a
IZLET NA VItSiC
Pričele so se semestralne počitnice. Iß. januarja smo zapustili še zeleno in v meglo zavito Ljubljano. Ko je vlak sopel proti Jesenicam, smo zagledali prva zasnežena pobočja. V Kranjski gori smo Izstopili. Pokrajina se je bleščala v svoji zimski lepoti. Najraje bi objel vse to.
Pot do planinske koče v Krnici ni bila taka, kot smo pričakovali. Cloboko smo se ugrezali v sneg. Izbrali smo si drugo pot. Vsi izmučeni smo prišli do Mihovega doma. Ta pa je bil zaprt. NI nam preostalo drugega, kot da nadaljujemo pot do Koče na Oozdu. Tu smo odložili prtljago in se okrepčali s toplim čajem, za katerega smo bili zelo hvaležni. V koči je bil tudi predsednik planinskega društva iz Kranjske gore. Pripovedoval je o svojih doživljajih v planinah. Z veseljem smo poslušali izkušenega planinca. Ura je hitela svojo pot in vsi trudni smo polegli po pogradih ter trdno zaspali.
Drugega dne smo poizkusili srečo s svojimi smučmi. Popoldne smo sc vrnili nazaj v Mihov dom.
Sklenil sem: Ko odraslem, me bo vsaka prosta pot peljala v planinski svet.
Kočevar Anton Ljubljana - Šiška5. r. osnovne šole
nekaj jubilejev
VILKO MAZI — SEDF.MDESTLETNIK
Mazija bralci našega lista dobro poznajo. Njegovo pero se zabliska na poseben način, naj ga suče in zasuče v ta ali oni namen. Kdor ga pozna osebno, bi skoro ne verjel, da je res prispel na tako visoki vrh, kajti njegova krepka, strumna postava ne razodeva teh let.
Slovenski biografski leksikon ve povedati, da se jc rodil 1. 1888 v Črnomlju, hodil je v ljubljansko gimnazijo, nato pa prestopil na učiteljišče, kjer je pred 50 leti maturiral. Pred prvo vojno je kot učitelj deloval v Igavasi in Starem trgu pri Ložu, 1. 1912 pa je prišel v Ljubljano, kjer je od 1. 1919 učil do konca službene dobe v gluhonemnict.
Za pero je zgodaj prijel in ga do danes ni odložil. Napisal je okoli 100 podlistkov, vrsto črtic in pesmi v raznih naših listih in revijah (Učiteljski tovariš, Slovenski Narod, Jutro, Ljubljanski Zvon, Domače ognjišče. Novi rod, Notranjec), napisal Studijo Custozza-Sollerino, prevedel iz poljščine Strufiovo povest »Jutri« in izdal
683
Berilo za gluhoneme otroke in ilustriralno čitanko. L. 1930 je ustanovil »Podporno društvo za gluhoneme otroke« in društvu dolga leta tajnikoval.
Slovenska javnost pa pozna Vilka Mozija kot korenitega poznavalca naših gora in planinstva. V planinski pisariji bo njegovo ime trajno ostalo. Od i. 1924 je zvest sotiudnlk našega lista (»Prag« na »Tominškovi poti« 1924; Kekord 1925; Blegaš od zapadne strani 1926; Za obvezno narocbo društvenega glasila 1934; Pešač do vzpe-njače 1939; Naš most v Mednu 1941; Šmarna gora med okupacijo Zb 39; Na Šmarno goro čez Zatrep; Gore in ljudje II; Beli potok, Gore in ljudje II; Poglavje o markacijah 1949; Na prevalu šestdesetih 1950 itd.), viden in pomemben sodelavec Planinske založbe in tvorec dveh pomembnih publikacij naše planinske organizacije po osvoboditvi. Izvršil je dragoceno kartografsko delo v Brilejevem »-Priročniku«, nedvomno najboljšem povojnem delu slovenskega turističnega slovstva. Njegov »Razgled s Triglava« pa je edinstveno delo, ki mu je leta in leta jemalo čas. Cele mesece je zaradi njega preživel na Triglavu in ga izdelal s tako dovršenostjo in natančnostjo, da se vsi poznavalci izražajo o delu v samih nuperlativah.
Slovenska javnost pa mora biti Maziju hvaležna tudi za njegovo delo okoli Šmarne gore. nedvomno »najstarejšega« izletišča slovenskih ljubljanskih meščanov. S svojimi rokami je sam dan za dnevom kopal in nakopaval »Pot svobode«, s katero je opasal Šmarno goro in Grmado z izredno lepo razgledno stezo. Pet let je tega, kar je PD Ljubljana-matica odprla »Mazijevo bližnjico«, ki povezuje Pot svobode z Westrovo potjo. Ko je PD Ljubljana-matica imelo na Šmarni gori svoje gostišče, je prevzel gospodarstvo oporišča, bil na Gori vsak teden po dvakrat, trikrat, vsako nedeljo pa sam pomagal pri strežbi in oskrbi.
Posebej moramo omeniti njegovo skrb za planinsko floro. Nobena stvar ga ne more bolj zadeti, kot če vidi odtrgano in zavrženo cvetico. Leto za letom se v dnevnem časopisju oglaša kot zaščitnik prirodne lepote.
Jubilant Vilko Mazi pripada tisti generaciji naših planincev, ki so kot otroci stali ob zibelki našega oiganiziranega planinstva. S svojim delom, s svojo osebnostjo, s svojimi nazori, pogledi in občutkom za klasično vsebino planinske kulture predstavljajo za mlajše rodove dragocen zgled in moder pomnik. Naj nam krepak stoji še dolgo ob strani, Vilko Mazi — pokoncu mož!	T. O.
MILANU ZINAUKK.JU. »CINKO« IMENOVANEMU. ZA 50-LETNICO V OPOMBO
So ceste dolinske, so pota planinska, so v stenah steze, in vse je prehodil...
Od Jakoba v Slov. goricah, kjer se je 23. oktobra 190R rodil, je šolar šel v Maribor, kjer je v gimnazijo hodil, pa v Ljubljano, da je pravo študiral, vmes v Ptuju kot prefekt poniglave interniste krotil in vojsko »odra j tal«. In zopet nazaj v Maribor, pa še v Ljubljano, ko se je sodniške obrti učil, postal pomočnik (pristav) v Dolnji Lendavi in mojster (sodnik) v Kostanjevici. Po osvoboditvi se je prekrcal na barko javnega tožilstva, se prepeljal iz Gornje Radgone v Celje in se v Ljubljani zasidral. Sedaj je uradno namestnik republiškega javnega tožilca, sicer pa tajnik — sekretar UO PZS.
So ljudje, ki jih od koderkoli žene neznana sila vedno v gore. ki mislijo nanje, kjerkoli prebivajo. Ali jim je v krvi ali jih je začaral koren lečen, kdo bi vedel. Milan jc te sorte človek.
Kot prvošolec je prišel na pohorske vršičke in planote, pa ga vse doslej ni izpustil njihov »lik in mik«, »čar in žar«. V četrti gimnaziji je postal član mariborske podružnice SPD, prvič obiskal Savinjske in Julijske Alpe in jim je zvest ostal v vseh, srečnih in nesreč iT ih časih.
Kot gimnazijec je bil Milan med ustanovitelji in dosmrtnimi člani dijaškega planinskega društva »Skuta«, pa tudi priden sodelavec SPD. Dve leti je pozimi in poleti pomagal odborniku mariborske podružnice Goluboviču in njenemu predsedniku Senjorju »pacati« smreke ob pohorskih Rlobaeah in po planotah, od Maribora do Slovenjega Gradca. Kdo bi mu zameril — dali so mu brezplačno hrano in plačali vožnjo z vlakom, kolikor je je bilo.	T. 5.
68 <1
Po osvoboditvi najdemo našega jubilanta v odboru sedaj pokojnega Planinskega društva vladnih ustanov, od leta 19152 pa je član UO PZS. V to dobo pade njegovo najbolj obširno planinsko udejstvovanje, zlasti v gorah okrog Vršiča, kjer je bil redni gost predvsem tista leta. ko je gospodaril v Erjavčevi koči prijatelj Marjan. Od tam je utiral Milan v npdeljskih jutrih, včasih samotna pota skozi zimski in pomladanski sneg na Mojstrovko in Prisnjnik. Obeh ni pozabil niti poleti in jeseni, obiskoval pa je tudi druge vrhove, zlasti Jalovec mu je priraste! k srcu.
Prav na Vršiču ga je doletela nesreča pri smučanju. 7. nalomljeno kostjo na nogi je kljub velikim bolečinam prismučal v Kranjsko goro, še nekaj dni šantnl po Ljubljani (»Saj to ni nič, d... a p.. a«) in se šele potem vdal v usodo — zdravniško oskrbo. Precej časa smo v hribih pogrešali njegov sproščeni smeh in gromki glas (zlobni jeziki so ga opravljali, da ga je bilo slišati pri dobrem vetru na Jrivornik, kadar je na jeseniškem peronu klical svoje prijatelje). Komaj je dobro prišel k sebi. ga je lansko pomlad zahrbtna ilovica pod odročno Menino planino zopet vrgla in ga »invalidizirala«. Postopek po poškodbi in pričetek zdravljenja sta bila približno takšna kakor ob prvi nesreči — človek pa ne more skočiti iz svoje kože. Zdravljenje še ni končano, vendar se noga dobro popravlja s krepko pomočjo vztrajne «bolnikove« volje.
Upamo in želimo, da bo Cinku kmalu zopet pohitel v gore z nekdanjo močjo in sposobnostjo, in da bomo vsaj prihodnje leto skupaj praznovali njegov rojstni dan na vrhu Jalovca, če mu to ni bilo usojeno letos ob »okroglem« jubileju petdesetih let, ki zanj še ne pomenijo vrha planinskega delovanja in uveljavljanja.
S. H.
IVO MARSEL - DVOJNI JUBILANT
70 lctnica življenja in 30-letnica odbornlžtva v planinskem društvu je redek jubilej v zgodovini našega planinstva. Redek pa tudi tako zdrav gorniški značaj, tako vztrajna mladostnost in tako prizadevanje za napredek naše organizacije in planinstva sploh.
Ivo Marsel se je vodil '1. X. 1888 v Dravogradu na Koroškem. Gimnazijo je dokončal v Celovcu, nato pa se je vpisal na pi-avno fakulteto v Gradcu. Čeprav vseskozi odiičnjak, je moral zaradi gmotnih družinskih razmer študij prekiniti in prevzeti službeno mesto na žclcznici. Leta 1919 se je kot koroški rojak aktivno udeleževal bojev za Koroško.
V letu 1923 je nastopil službo na železniški direkciji v Ljubljani. Tu se je priključil planinski tovarišiji »dre-novcev«. L. 1928 je bil kot aktiven planinec izvoljen v upravni odbor SPD. Tako se jc priključil danes k njegovemu 70-letnemu jubileju še jubilej 30-letnega uspešnega dela v upravljanju planinske organizacije. Opravljal je v tej dolgi poslovni dobi razne funkcije. Bil je knjižničar društva, član markacijskega odseka, društveni gospodar planinskega doma na Krvavcu, Aljaževega v Vratih, in pozneje še gospodar v Domu na Komni. Zadnja povojna leta je uspešno vodil gospodarski odsek PD Ljubljana-matica. Zdaj vodi delo nadzornega odbora v društvu. Pri vsem tem pa kaj rad pomaga pri društvenem gospodarstvu. Pogosto ga vidimo, kako mladeniško prime za vsako fizično delo, naklada in razklada težke tovore za naše postojanke.
Tvo Marsel jc vse življenje rad hodil v gore. Med drugim se je udeležil tudi zimsko-alpinistienc ekskurzije, ki je prva presmučala makedonske gore od fiar-planine do Koraba, nadalje je vodil izlet naših predvojnih planincev v bolgarske gore v Rilo in Pirin. S pokojnim Janezom Kvedrom in Ančko Tumovo je naredil znano smuško transverzalo »Haute route« v Švici. Kot šestdesetletnik je preplezal severno triglavsko steno, grozi nam pa, da bo prišel čeznjo tudi še pri sedemdesetih.
Kot dolgoletni aktivni in uspešni delavec na polju planinstva in turizma na sploh je bil odlikovan s častnim ziaiim znakom PSJ in s srebrnim častnim znakom Planinske zveze Slovenije in še z zlatim častnim znakom Turistične zveze Slovenije.
Aktivno se udejstvuje še v smučarski in turistični organizaciji pa tudi drugod rad prime za javno delo.
Planinci, posebno njegovi ožji sodelavci, mu iz srca čestitamo k dvojnemu jubileju in mu želimo še mnogo zdravih in uspeha polnih let.	T. S.
685
Pesem Krvavcu
JOŽA V O V K
Spomladi zvabijo stene me tvoje, da božam v rebrih Vesne mladi cvet. ■ Ko spet v življenje vstaja tvoj prekrasni ob tebi oživljam jaz življenje svoje.
Poleti tu me sonce toplo greje, spet ti počitek nudiš ml sladak; od mene. daleč, daleč je tema in mrak, na delo vrnem, spet se vesele je.
Da vidim še poslednji cvet jeseni, po zadnje sonce k tebi pohitim; da se večernih zarij tu še napojim, preden nanj kosmiči se spuste sneženi.
Ko v zimi sneg pokrije ti poljane, prebijem k tebi spet se skoz meglo, v belini tej bi pustil dušo vso, tvoj čar me vsega spet objame.
/n'odi cve'. Ko spet v bv c sladolc. Od me ne pohtfm; ein se ve -!.«! megle, v bs - Ii - nt
alti.
686
Razgled po svetu
GARRIEL LOCHMATTER, brat Jožefov in Prancev, je umrl v 75. letu. Bil je eden od švicarskih gorskih vodnikov-pionirjev in je 1. 1805 prvi prišel preko jugovzhodne stene Weisshorna, ki so jo v 40 letih enkrat sainkrat ponovili. Gabriel Lochmatter je imel 14 otrok
ŠOLSKA TELEVIZIJA v Franciji je priredila prvo televizijsko oddajo, posvečeno planinstvu. Šolarji od 8 do 10 let so gledali hribovce na njihovih potih, hribovske zaselke, planšarje, živino, razglede in ljudi. Med temi so bili tudi pravi alpinisti, ki so francoski deci razkazovali vrvi, cepine, dereze, kline in vponke. Nazorna propaganda, ki verjetno najbolj zaleže. Na IX. Salon International du Plein Air pa so Francozi postavili 14 m visoko cementno steno, na kateri so obiskovalcem pokazali vse težavnostne stopnje od III. do VI~. Planinska propaganda je nujna, kajti, na priliko, v Franciji si komaj 15% prebivalcev (iz mest nad 50 000 preb.) izbere za dopust gore, 35% jih gre na morje, 32% na kmetp, 12% pa v inozemstvo.
LABORATORIJ v višini 5185 m nad La Pazom je zgradila kalifornijska univerza na pobudo Komisije za atomsko pnergijo USA. Ta laboratorij v Bolivij-skih Andih je nedvomno najvišji na svetu, kajti doslej je nosil prvenstvo kalifornijski na While Mountain. L. 1958 so v tem najvišjem laboratoriju preiskovali, kako višna učinkuje na človeško kri in rdeča krvna telesca.
ŽEPNI HELIKOPTER so preizkusili Amerikanci v Chamonixu. Tehta komaj 136 kg, je zložljiv in se dvigne v 5 minutah. Brzina 3,45 m/s vertikalno, vertikala teoretično 4010 m, praktično 2800 m, radij 267 km z 39 kg goriva. Imenujejo ga >-Rotor Cycle«, ukvarja pa se z njim US Navy.
ALFRED v. RADIO - RADIIS je 1. 19-57 umrl. Bil je eden vidnih članov dunajske alpinistične šole, ki je pred prvo svetovno vojno nedvomno v svetu vodila. Ustanovila sta jo brata Zsigmondy in Lammer. Doma je bil iz Firenze. po rodu pa je izviral iz nekega goriškega plemstva, večji del življenja pa je preživel na Dunaju. ÜAK je v njegovi dobi najbolj prosperiral. Sam jc imel za seboj 1300 vrhov, med njimi 150 prvenstvenih vzponov. Poznal je dobro tudi naše Julijce.
MEDNARODNO SKUPNOST ZA TURNO SMUČANJE so ustanovili v Obergurglu Skupščine so se udeležile Nemčija, Švica, Ilolandija, Anglija in Avstrija, od avstrijskih planinskih društev pa so bili navzoči »Naturfreunde«, OA V, ÖTK in drugi.
VITALIJ ABALAKOV, znani ruski alpinist, je lani predaval po vsej Avstriji o Kavkazu in Pamiru. Abalakov jc v Avstriji, domovini mnogih reševalnih rekvizitov, znan tudi kot izumitelj nekaterih reševalnih priprav.
GIOVANNI SECANT1NI sc je rodil 15. jan. 1858, 1. 1058 je torej šla mimo nas 100-letnica njegovega rojstva. Tri dežele ga imajo za svojega, Švica, ker je En-gadin slikal kakor nobeden drug, Italija, ker je govoril njen jezik, in Avstrija, kajti Arco je bil tedaj v Avstriji. L. 1898 je Segantini pisal: »Delo, ljubezen, materinstvo, smrt, vse to umetnost oživlja in vse to krepi in dviga naše duhovno življenje-«. Segantini je preživel bridko mladost., mati mu je umrla, ko je bil pet let star, oče ga je prepustil popolbratom in sestram, vsem je bil odveč. 7. dvanajstim letom so ga potisnili v milansko poboljševalnim, kjer je tri leta krpal čevlje, dokler ni prišel k pleskarju in končno v slikarsko šolo v Breri. Nato slede prvi uspehi, življenje z njimi. 23 let star pobegne na deželo in ustvarja genrske slike, mirne vaške prizore; kmalu zagrne njegove podobe melanholija, temni toni, motna svetloba. Potem naslika sliko s kravami. Tematika, kompozicija, obravnava svetlobe, vse kaže v prihodnost. Podobo pohvalijo v Benetkah, v Boiogni, odkupi jo država.
L. lflRfi se je preselil z družino v Sa-vognin med graubiindenske gore. Osem let je živel tam. v svetlobi visokih Alp, poln ustvarjalnega veselja nad novimi horizonti. V vsej Evropi so slikarji bili boj, da bi z barvami zajeli atmosfero. Neoimpresionisti in pointilisti so poizkušali storiti to na najbolj rafiniran način. Pa se jim ni prav posrečilo. Segantini pa je sam iznašel svojo tehniko, s katero je ponazoril kristalno čisto svetlobo gora in prozorno jasnino. Tudi Segantini se jc oprijel impresionističnega divizionizma in pointilizma, tudi on razstavlja svetlobo, barvo, vendar le tako, kakor terja občutje. Ne dela skic kot študije, marveč se vedno znova vrača k istemu predmetu, da bi ga do kraja obvladal. Nebo, zemlja, človek, žival, vse je spojil v eno čudovito enoto. Raznolikost bitja je stopil v eno življenje, ki se mu pridružuje smrt kakor senca luči.
687
Njegova strast do dela je bila tolikšna, da je slikal na prostem pri —25° C ter si grel roke na pečici, ki jo je nosil s seboj, Ljubil je živali, goste, muziko. Kam je napisal muzično dramo, pisal o umetnosti in življenju in spoštoval knjige, pri vsem tem pa je ostal hribovec, eden od tistih, ki jih je upodabljal, orače, pastirje, kosce. T. 1891 je šel na Malojo. Delal je fanatično, mrzlično, kot bi vedel, da ima samo še pet let časa. Vedno močneje so butali vanj valovi melanholije. Ko se je na Srhafbergu pri Pontresini nevarno prehladi!, je odklanjal zdravnika, pač se je dal primakniti k oknu, da bi še enkrat pogledal na gore.
JADRALNO LETALO je preletelo Alpe od Luz la Croix - Haute do Constanze. Letalo je vodil pilot Barhera in pri tem dosegel višino 6700 m.
AT.FRED HELLEPART. nemški reševalec. ki je prinesel iz Eigerjeve stene Italijana Cortija in mu rešil življenje, je dobil v Milanu »Ordiiie del Cardo**, ki mu ga je podelil Sodalizio Internazionale di Spiritualitä Alpina. Hellepurth je prvi nemški reševalec, ki je dobil tako odlikovanje.
18 410 857 TURISTOV TUJCEV je sprejela Francija od januarja do septembra 1957, to je 19% več kot 1 1956 v enakem razdobju. Mnogo teh turistov je seveda nlanineev, ki pa po navadi nišo petični ki.
RICHARD DEHMEL, znameniti nemški pesnik, ki je imel določen vpliv tudi na Zupančiča, je napisal pesem »Die Musik des Mont Rinne«. Vsaka kitica ima refren na Mont Rlanc. Pesnik v njem puduhovija najvišjo goro Evrope, njeno čistost, jasnino in sproščenost ter čuti v njej melodijo, harmonijo in ritem.
58 NOVIH SMERI je bilo v 1. 1957 narejenih v Švicarskih Alpah. Opise jc zbral in uredil v 1. 1958 dr. Max Oechslin. Redakcija svetovno znane švicarske planinske revije »Die Alpen« prejme opis in fotografski material sleherne nove ture.
AT.ANTIKA je neznano pogorje v severnem Kamerunu, na meji med francoskim Kamerunom in angleško Nigerijo. I.e redko kak belec zaide v te hribe. Švicarjem. ki so bili tu 1. 1957, so domačini pravili, da sedem let niso videli belega človeka. Alpinistično Alantika ne pomeni nič, znamenite pa so njene granitne tvorbe, fantastične po svojih linijah in likih, ki jih je izoblikovala suha erozija. Ta svet je domačinom nudil varno za-
vetje pred lovci na sužnje, ki so še v 19. st. prodajali črnce v Ameriko. Razume se, da je Alantika neobdelan raj za marsikoga. Prvi evropski znanstvenik, ki mineraloga, geologa, ctnograla in še za Alantiko omenja, je nemški raziskovalec Barth, ki je 1. 1851 z lovci na sužnje prišel do reke Renue. V enem od svojih fantastičnih romanov jo omenja Jules Verne. L. 1923 so sem prodrli francoski kolonialni oficirji, trajalo pa je do nedavna, da je hribovsko pleme Koma od časa do časa vdiralo v doline in plenilo to, kar je pridelalo pleme Camba. Ime Alantika baje pomeni Allah n'tika (kraj. kamor še Allah ne gre), od Allaha zapuščena dežela. Afrika se počasi spreminja v turistično deželo, preprežena je s cestami, črnci pijejo cocacolo. imajo konserve in ležalne atole. Davno so že mimo Slanleyevi časi. Alantika pa nima nobene ceste, avto je treba pustiti v mostu Garoua. Švicarji so se v tem mestu jezili nad francoskimi kraticami, ki jih niso razumeli. Tako je SCIAHO nič manj kot Trgovska industrijsko poljedeljska družba za Gornji Oguč (Soeiete Commercial? Industrielle et Agrieole du Haut Ogoue) ali CCDLFOM - Centralna banka prekomorske Francije (Caisse Centrale de la France d'Outrc-Mer). .Naj vsaj ti dve zapišemo, da si morebitni naši ekspedieiji v Alantiko ne bo treba beliti glavo.
GEIGER IN ALPE ho naslov knjigi, ki bo izšla v Ženevi. Iz odlomka, ki je izšel v drugi številki »Les Alpes«, je lahko posneti, da Geiger prav tako dobro vodi pero kakor letalo.
ARARAT ima vršac, ki ga pokriva sneg in led s površino 11—12 km'-. Ararat spravljajo v zvezo s I. "Mojzesovo knjigo, po kateri naj bi Noe sedmi dan po potopu pristal na Araratu. Ta legenda je potekala iz armenskega ljudstva, ki mu je bil Ararat sveta gora. Seveda ta legenda nima nobene osnove, kajti tista Noetova gora je morala biti nekje ob Tigrisu. Do konca 19. st. je stalo na vrhu Ararata kakih 12 ljudi, v 20. st. jih je bilo vsako leto več. vendar vsem se vzpon le ni posrečil. Najprimernejši za vzpon je mesce avgust, kajti sicer je gora skoraj vedno v megli. Iz severne strani prodira stalno topli morski zrak v celinsko slepo in to obrača vreme po svoje. Pri lepem vremenu je treba za vzpon 4 do 5 dni, kar jc za pettisočak pravzaprav malo.
HIMALAJSKI KOMITE (Gomile de l'Himulaya) v Franciji je po vojni komisija FEM, planinske zveze, v kateri ima
15U8
največ vpliva CAF (Club Alpin Francis). Lucien Devies. označuje politiko komiteja takole: Komite ima nalogo, da omogoča francoskim alpinistom, da se preizkusijo v izvenevropskih gorah, da lako zadosti prizadevanju najboljših. To je naloga prvega reda. Športni uspehi danes državi koristijo, vendar jih je treba doseči v smislu pozitivnih izročil francoskega alpinizma, to je, alpinistika ni vojna, zato v njem ne velja geslo »zmagati ali umreti«. Himalajski komite se obnavlja, težnja po novem je gibalna sila alpinistične avantgarde. Napredek obstoji v tem, da omogočimo, kar se je zdelo nemogoče. Zalo je komite po vojni izbral najprej Aimupurno, kajti treba je bilo poseči po najvišjih vrhovih, ki se pred vojno še niso vdali, nato Makalu. ker so se z Angleži dogovorili glede Everesta 1953, nato pa problem večje težavnosti — Tour de Moustagh. Organizacija je bila v rokah komiteja, FFM in komite pa sta moralno in materialno podprla vsa podjetja. tudi Alpamayo, Fitz Roy in Chac-raraju.
Komite je izbral najboljše ljudi ne po abstraktni presoji, marveč vselej glede na nalogo, ne samo najboljše v absolutnem merilu, marveč predvsem glede na možnost soglasja in vzajemnosti. S šer-pami je ravnal vselej bratski, jih hranil kot Francoze in jih štel kot soudeležence pri uspehu. Glede opreme so si Francozi prizadevali, da dobe odporen, a istočasno lahek, čim lažji material, in so pri tem dosegli toliko, da so v nekaterih izdelkih vodili: v intenzivni rabi nylnna za oble ke, šotori, vrvi, v novih modelih obleke in šotorov«, v rabi butana v visokih legah: v radijski zvezi. Istočasno so se okoriščali z isledki Angležev in Švicarjev. Od 1 1950 so se ukvarjali s problemom adaptacije in izdelavo kisikovih aparatov. Pri tem so neodvisno od Angležev prišli do istih rezultatov vendar z lažjimi aparati — kot so jih imeli njihovi prijatelji.
Poleg športnih nalog je komite izpolnjeval tudi znanstvene, saj je ekspe-dicija na Makalu imela tudi skupino geologov. Komite je skušal ekspedicije čim bolj izrabiti s tem, da je izdajal o njih publikacije, vrtel filme in imel konference. Podpiral je amaterski duh idea lizma, ki je v razvitku francoskega alpinizma igral tolikšno vlogo. Vse pravice je komite odstopil FFM.
Po vzponu na Tour de Mustagh je bil komite na razpotju: ali naj opusti velike državne ekspedicije ali naj podpira manjša privatna podjetja v Himalaji? Ali naj ostane pri dosedanji finančni politiki,
ki se je pokazala kot uspešna? Odločil se je, da ostane pri starem, vendar tako, da podpre tudi privatne solidne ekspedicije, ki bi priznavale avtoriteto komiteja.
IZVIDNTSKA FRANCOSKA EKSPE-DICIJA na .lannu (7710 in) je bila sestavljena iz treh Francozov (Jean Bouvier, Pierre Leroux in Guido Magnone) in petih šerp, ki jih jc vodil Sirdar Gyaizen, francoski znanec z Makaluja. Nepalska vlada je dodelila zveznega oficirja po imenu Tulhander.
Jannu je poseben vrh 10 km zapadno od KangČendzOnge. Na jugu in vzhodu se razteza ledenik Yalung. po katerem drži pristopna smer na Kangčendzčingo. Na zapadu leži ledenik Yamatari.
Naloga ekspedicije je bila: najti najboljšo pot do vznožja gore. najti pot vzpona in določiti potrebni material in opremo za ljudi ter itinerer. Štiri dni so rabili iz Mani Banjyam do Yangothana. zadnje nopalske vasi pred vhodom v dolino Yalung. Naslednji dan jih je zakrila megla v pokrajini, ki je Magnonu pričarala bajno pokrajino iz Nihehingov. Toliko da ni videl Siegfrieda in zmaja. Kmalu so lahko ugotovili, da iz doline Yalung ni pristopa, zalo so se napotili preko Mirgin — La v vas Khunza. Tu je sicer nepalsko državno ozemlje, vendar sicer vse tibetsko: ljudje, živali, vera. običaji. Toda tudi s te strani ni kaj opraviti. Kaskada serakov je tu visoka 1300 in in ni jc dobiti poti, ki je ne bi brisali težki ledeni plazovi. Severna stena je visoka 2500 m, vsa okovana v led in sneg in naježena z orjaškimi previsi. Magnone po ogledu z vseh štirih strani zaključuje, da je to gora sklenjenih težavnosti in to od višine 5000 m do višine 7710. Pristop je možen le z ledenika Yamatari, vendar je zelo težak.
Po tej ugotovitvi pravi Magnone: Lahko se vrnemo.
Medtem pa jih je preganjal sneg, ki je to pot 1. 1957 v začetku oktobra pobelil gore že v višini 3000 m.
GHM (Groupe de la Haute Montagnc) je organizacija francoskih vrhunskih alpinistov. Prvi predsednik ji je bil Jacques de Lepiney 1. 1930, nato je od 1. 1030 do 1937 predsedoval znani Henri de Segögnc, nato Jean A. Morin do 1. 1939, med vojno Robert Tezenas du Montcel, od 1. 1945 do 1951. Lucien Devies, od I. 1951-1956 Maurice Herzog, za njim pa Jean Franco, ki je bil izvoljen za 1. 1957 in 1958. Generalni tajnik je znani Jean C'ouzy, blagajnik .Tacaues Teissier, med odborniki
689
sta še Maurice Herzog in Andre Vialatte. V Švici zastopa G HM Rene Dittert v Ženevi, v Italiji Toni Gobbi. Med častnimi udi omenimo naslednja vidna imena: Paul Chevalier, oba Gugliermina, Marcel Kurz, T. G. IiOngstaff, G. Winthrop Young, II. de Segogne. Aktivnih udov je komaj 200, vpis je strogo omejen, pogoji so težki.
20-LETNICO PRVEGA VZPONA preko severne stene Eigerja so proslavili tudi na VII. festivalu planinskega filma v Trentu. Istočasno tudi 20-letnico »di-re+tissime« v Grandes Jorasses. V Biltenu VII. festivala, ki jc izšel v razkošni opremi in moderni razporeditvi, je izjavil Andrei Heckmair v kratkem takole: -Vzpon se je posrečil od 22. do 24. julija 1938, potem ko smo deset let sistematično trenirali in eno leto natančno študirali in ogledovali steno. Upoštevali smo izkušnje tistih pred nami in popolnoma smo si bili na jasnem glede težav, ki nas utegnejo pričakati. Spoj obeh navez, Heckmair — Vörg in Kasparek — Harter v eno ni bil prvotno v načrtu, vendar ni bilo mogoče drugače, ker so bile v steni še druge partije. Zc 21. julija sva z Vörgom v neki votlini pod Hintcrstois-serjevo prečnico našla dva nahrbtnika. Tu sva prenočila. Naslednji dan sta prišla še Dunajčana Freißl in Brankov-ski. Zato sva se nnmei-avala še umakniti. Popoldne sva videla, da se v steni premika ena sama naveza, medtem ko je morala druga iz stene, ker jo je zadelo padajoče kamenje. Zato sva 22. julija spet vstopila in dohitela že opoldne navezo Kasparek — Harrer. Sklenili smo se r eno samo prijateljsko navezo. Vodil sem ves čas jaz, ker sem bil hrez nahrbtnika in zato ves čas najbolj spočit. »Na knnru citira Heckmair Rebuffatove besede iz njegove knjige »Zvezde In viharji«. Ricardo Carsin. slavni avtor direttisslme v Grandes Jorasses, ni dal nobene izjave, pač pa prinaša bilten citat Iz njegove publikacije »Dove la parete strapiomba«. Za primerjavo s člankom Jeana Couzyja o six sup je zanimiva ocena Luciena De-viesa v Guide Vallot. Devies jo ocenjuje direttissimo kot plezarijo brez primere v Alpah.
Festivala se je udeležil tudi Walt Disney. Tudi Tenzing je bil tu, prirejen mu je bil slovesen sprejem. On in Six-John Hunt sta slala pred mikrofonom kot gosta prvega reda. Slike prikazujejo, kako si kamera pribori težke tehnične partije v skali. Snemalec sedi na vrvnem sedežu nasproti previsu, ki ga zdeluje plezalec. Preprosto, a vendarle!
SLOVENSKI ALPINIZEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI je naslov članku, ki je izšel v Bergkameradu št. II, 1958. Avtor naj bi bil Janko Plozey, pri čemer gre gotovo za Janka Blažeja. Clankar ugotavlja »•latentno« krizo v slovenskem alpinizmu današnjih dni. vendar se mu zdi samo prehodna in le znanilka prihodnjih večjih uspehov.
Samohodci imajo nekam nemarno ime po nemškem Alleingeher, ker se je našemu planinskemu »besedotvorstvu« zdelo, da besede »samotax«, samotni, samski, samec, osamljenec ne bi povedale tega. kar smo si pod Alleingeher predstavljali. Ze v klasični dobi alpinizma so bili taki drzneži, ki niso čutili potrebe po moralni in matei-ialni pomoči tovarišev v navezi. Najdrznejši od vseh je bil Georg Winkler. ki ga je 10 let starega vzel k sebi Weisshorn v ledeni objem. Tudi Paul Preuss, zagovornik stilnega prostega plezanja je padel kot samotar v severnem razu Mandlkogla. V te čase spadata tudi Eugen Guido Lämmer in Horeschovsky. Vsi so občudovali Comicija, ki je sam preplezal v 3 }•£ urah severno steno Velike Zine. Doslej je našel v tem le osem posnemovalcev. V novejšem času je bil najvidnejši gotovo Hermann Buhl, dalje tudi pokojni Gonda (severna stena Velike Zine, severozahodna stena Civette), Cesare Maestri (jugozahodna stena Marmolate), Rene Siniek (Velika Zina, Civetla), Walter Bonatti (Petit Dru). Namen teh tur ni več gora sama, marveč, kakor je dejal Buhl, preizkušnja lastnih moči pred samim seboj.
PLANINSKA LITERATURA, PUBLI-CIRANJE opravljenih tur jc po mnenju svetovnih redakcij planinskih glasil dolžnost napram tistim planincem, ki za publiciranje niso sposobni ali se ne čutijo sposobni, je pa obenem zakonit izraz splošne — človeške potrebe.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA NA MONT KFNTA je bila prva, ki je po zatonu Mau-Mau gibanja dobila dovoljenje za vstop v ta afriški predel.
»ZMAGA NAD K»<« je naslov italijanskemu filmu o veliki italijanski kara-korumskl ekspediciji. Nekaterim kritikom se zdi film preveč avanturističen, preveč napet in slabo ideološko podprt.
OZNAČBE TEŽAVNOSTI z Ai, A;, A3 Toni Hiebeler takole razčlenjuje: Ai je tehnično zelo težko; Aa je tehnično posebno težko; As jc tehnično ekstrcmno
690
težko. Pri tem je treba upoštevati, ali so pri roki špranje in razpoke za kline, trdnost zabitih klinov in dolžina detajla, ki se da preplezati samo s tehniko (klini in p.). Z As so po Hiebelerju ocenjene naslednje smeri v Alpah: Aiguille Noire de Peutcrcy (28 m zajede), Grand Capucin, Petit Dru (Vignesova poč), Zapadna Zina (35 m previsa v severni steni), Torre d i Valglrande, Cima del Bancon, Torre Trieste, zapadna stena Maukspitze v Wilder Kaiser, zapadna stena Predigtsluhla, jugovzhodna stena Riffel kofl v Wettcrstci-nu, južni steber Gr. Drusen tu rma v Ra-tikonu, zapadna stena Kleine Sulzfluh, Laliderer, severna zajeda, severovzhodna stena Lamsen Hüttenturma (še ni ponovljeno), Dachl v Gesäuse. Tako ocenjuje te smeri v glavnem tudi vodič po Mont Blancu.
ARNOLD LUNN, angleški smučar in alpinist, je dosegel starost 70 let, pri čemer so se ga spomnila planinska glasila po svetu. L. 1912 je bil s smučmi na Weisshornu, na Ki. Schreckhornu, Eiger-ju, Grünhornu. Napisal je več uvaževanih publikacij: »Oxford Mountaineering Essays »Anglež v Alpah-«, »Smučanje«, (Skiing), »Gore moje mladosti«, razpravo »Švica in Angleži«. Izdajal je »Climbers Club Journal« in Alpine Ski Club Annual in angleški smučarski koledar. Po navadi je od novembra do marca preživel na »diicah«. S Schneiderjem je ustanovil arlberško kandahar — tekmovanje in spada med utemeljitelje smuka in slaloma. Imel je navado reči: »Vrv, cepin in svoboda v gorah, kaj boljšega bi si mogli še misliti!« Preprosta filozofija, pa drži.
LEDENIKI povsod nazadujejo, usihajo. To je ugotovilo tudi geofizikalno leto ob svoje »polčasu« 31. XII. 1958. Ne samo v Alpah, kjer jih samo v Švici od 100 opazovanih ledenikov pojema 96, marveč tudi led in ledeniki na Alaski, Grenlandiji, na zapadni polobli, v Himalaji, v Arktidi in Antarktidi. Na Skandinavski ledeni obali sc danes marsikje razprostira polje tam, kjer jc šc pred nekaj leti ležal ledenik. Povprečna letna temperatura na Spitzbergih je v zadnjih 10 letih zrasla za 7" C. Na Grdnlandiji spet gojc govedo, kar žc tisoč let ni bilo možno. Tjulenji so se pred »vročino« umaknili proti severu. Na Alaski so se ledeniki, ki so s svojimi jeziki še pred nekaj leti rinili daleč v morje, umaknili za 25 km. Ugotovitev MGL pravi, da so vsa ta dejstva v notranji sovisnosti. Svetovna morja so pred 20 000 leti ležala ca. 100 m niže, vsaj povprečno. Merjenje na
Pacifiku in Atlantiku so pokazala, da je morska voda tu narasla za kakih 25 cm v 25 letih. Zato morje zadnja leta, kadar poplavlja, dela večjo škodo. Zato je teh poplav zadnja leta tudi več kot prejšnje čase. Ta voda priteka predvsem iz polarnih morij v oceane. Ce bo to naraščanje tako napredovalo, bo prišlo do večjih katastrof v gosto naseljenih obalnih mestih. Da je temu kriva voda, ki priteka iz polarnih območij, so znanstveniki eksaktno izmerili s solarimetrom. Opazovanja in merjenja s solarimetrom bodo uvedli tudi na alpskih ledenikih.
ŠPIK IN NJEGOVO SOSEŠČINO je v fotografiji prinesel Bergkamerad št. 16 58 ter ga označil kot eno najzanimivejših gora v Julijskih Alpah. Hans Matz pa popisuje, kako je plezal severno steno Špika v družbi Italijana Alda Pe-risuttija, znanega plezalca v območju Mangrta. Njun mentor je bil naš Rado Kočevar. Avtor skrbno navaja naša krajevna in ledin ska imena, le Rušico jo spremenil v Rušiko.
DR. WILLI R1CKMER - RICKMERS je praznoval 05-letnico življenja. Bil je raziskovalec, zbiratelj, alpinist, smučar, pisatelj in prevajalec. Že 1. 1894 je bil na Kavkazu (Užba)!, v 'lYanskavkaziji, nato v Pamiru in drugod. Kot smučar sc jc ogreval za Zdarskyjcvo šolo, za turno smučanje in smuški tek.
VELIKI MÜHLSTURZHORN je visok komaj 2235 m, pa je postal usodna gora za dva dobra avstrijska plezalca, ki sta vanj vstopila 27. aprila 1958, čeprav se je obetalo slabp vreme. Bila sta Otto Huber in Dieter Pemler iz Traunsteina, stara 17 in 20 let (primerjaj nesrečo Marka Dularja in Zupana v Ojstrici). Še danes ne vedo, v katero smer sta pravzaprav šla, verjetno v južni raz, ki ga ocenjujejo s VI. Preplezala sta ga prvič 1. 1930 H. Huber in G. Mittcrer. Mlada plezalca je zajel snežni vihar, tri ju je mraz. Reševanje so prekinili, ker je bila nevarnost plazov prehuda. Pemler je kmalu umrl, Huberja pa so po naključju rešili gorski reševalci, ki so šli na prvomajski weekend. V steni je prebil pet dni in štiri noči. Imel je le lažje poškodbe in je izjavil, da je bila tura le za »trening«. Plezalca nista imela s seboj spalne vreče, nisla bila pripravljena za bivak in verjetno taki turi nista bila kos. Gorski reševalni, ki jo je vodil rulinirani Schuster, pa očitajo, da je prezgodaj proglasila navezo za mrtvo, ko sc Huber ni več oglasil.
691
NAJLEPŠI RAZ v Alpah je baje raz Roggal spitze. 207(1 m v skupini Klostertal (Lechtalske Alpe). Za takega sta ga proglasila znana razgledana alpinista Erwin Schneider in Hias Rebitsch.
GORSKA POKRAJINA naj bi bila bistven činitelj pri oblikovanju človeške osebnosti. Skopi kamen, pusta pečina krijeta v sebi simbolično sleherno polnost. S hoje v gore naj skuša človek to polnost osvojiti. V tej trdi skoposti je pravil-moči in sile, je vir naravne etike, ne v pridobitvah civilizacije. Ohliknvanje in uveljavljanje osebnosti je življenjski proces, ki se ne završi pred smrtjo. Roj za vrednote skopega kamenja se v starejših letih spremeni v občutek za manj zahtevno goro. porasel hrib, za vse, kar je na svetu, brez izbire. — Tudi to je ena izmed misli, s katero sodobniki grebejo za smislom in za idejnostjo alpinizma in planinstva sploh.
O NEMSKIII JUDIH, ki so nekaj pomenili v alpinizmu, je nekaj napisanega v zanimivi knjigi »O miinchenskih Judih«, ki jo je napisal Hans Lamm 1. 1958. Lamm pravi, da Judje v Miinchenu dolgo niso našli pot v gort:, ker so pripadali večji del trgovskemu stanu. Proti koncu 19. stoletja pa so iz judovske plasti prišli pomembni nemški alpinisti. Tak je bil prof. Gottfried Merzbacher, prvotno trgovec, kasneje raziskovalec in znanstvenik. Od 1. 1880-1889 je naredil več prvenstvenih vzponov v Wilder Kaiser, v Dolomitih, v Brenti in drugud. V Wielder Kaiser je še danes znana »Merzbacherje-va pot«, v Brenti je bil prvi na Campanile di Brenta, Kasneje je raziskoval Kavkaz in gore notranje Azije. L. 1891 jo bil na Kavkazu z Ludvigorn Purtschel-lerjem. Bila sla kot prva na dvoli vrho-\ ih, kot ponavljalca pa na več vrhovih. L. 1891 do 1892 je bil v Tian-Šanu, naslednje leto pa spet na Kavkazu in na Araralu. L. 1901 je izdal o Kavkazu veliko delo (Aus den Hochgebirgen des Kaukasus) in velik zemljevid Kavkaza, ki je še danes osnova kavkaške kartografije. L. 1893 jc bil v Kaghanu (Himalaja), kjer se je povzpel na 5100 m visoki Zahodni Haramuk in na več vrhov v skupini Kohener. L. 1902 je bil spet v Tian-Šanu s Hansom Pfannom. ki je umrl 1. 1958. Prišla sta do višine 6400 na Pic Nikolaj Mihajlovič. V Tian-Šanu je raziskoval še 1. 1903 in 1907 do 1908 v družbi z dr. Leuchsom, ki je kasneje kot predsednik DuOeAV uvedel numerus clausus za Jude v AV. L 1916 je o teh gorah izdal knjigo »Die Gebirgsgruppen Bogda — Ola« v vzhodnem Tian-Šanu. L. 192G je umrl kot ugleden znanstvenik,
92
ud mnogih akademij in odlikovan z mnogimi odlikovanji.
Dr. Julius Heilbronner je bil skoraj na vseh Štirih tisočakih v Alpah in spada med tiste, ki so Evropi odkrili Visoko Tatro. Kot zrel mož se je naučil .smučati in je delal dolge smušlte ture. Umrl je 1. 1934. Ko je 1. 1924 v AV prodrl antisemitizem, je skušal nastopiti pomirjevalno, vendar ni uspel in jc odložil srebrno očnico, ki jo je dobil za 23-letnico članstva v DuöAV.
I.. 1908 se je v Berner Oberland smrtno ponesrečil dr. Fritz Pflaum, dober plezalec in načelnik sekcije Bayerland. V počastitev njegovega spomina jc nje gova družina zgradila kočo dr. F. Pflau-ffia in jo podarila sekciji. Kočo so v dobi nacizma kljub temu preimenovali in v sekciji je kljub temu že 1. 1924 zmagal antisemitski duh.
Dr. G. F. J. Bergmann je pisal v avstrijskih in nemških planinskih glasilih prvi in edini o avstralskih gorah.
Tudi med dohro smučarje so se uvrstili nekateri miinehenski Judje, na priliko, 1. 1910 Marcus Maier in dr. Caesar Hirsch. Znan alpinist je bil tudi lastnik svetovno znano firme Cohen.
550 m VISOKA SEVERNA STF.NA VELIKE ZINE ima od 10. julija 1958 novo smer. Sigi Low iz Salzburgs Jörg Lehne iz Rosenheima. Lothar Brandler iz Miinchena in Dieter Hasse lz Berlina, torej nemško-avstri.iska naveza, so od 6. julija do 10. julija 1950 »popravili« smer Comici—Dimai iz 1. 1933 in potegnili direktno smer preko rumenih, gladkih plati. V steni so bil štiri noči ves čas v vertikali. Pri tem so uporabili 14 posebnih klinov (Bohrhaken).
ALFRED IIELLEPARTH. mladi miinehenski gorski reševalec, ki je poleti 1957 iz severne stene Eiger na Marlnerjevi žičnici prinesel izčrpanega Claudia Cor-tija, je dobil od italijanske vlade srebrno medaljo za hrabrost. Izročil mu jo je italijanski generalni konzul v navzočnosti nemških dostojanstvenikov. Helleparthu je bilo pri tem, tako poročajo, nerodno. Konzul je namreč patetično izjavil, da take medalje v svoji službi še ni nikoli izročal. Odlikovanje jo ustanovil Viktor Emanuel II. za ljudi, ki tvegajo svoje življenje, da bi rešili življenje sočloveka.
SNEŽNI PLAZ je 28. junija in to v Vorarlberških Alpah blizu Wornserhütte odnesel tri turiste 300 m daleč. Pri tem je bil eden težko ranjen. Na gladko gorsko rušo je padlo precej snega, ki se je brez ozira na letni čas spustil s strmega brega in pometcl neizkušene planince. K sreči brez večje nesreče.
Društven« noviee
SLOVENSKI PLANINCI V SUTJF.SKI
V	nedeljo 29. VI. dopoldne se je odpeljal» 66 slovenskih planink in planincev preko Zagreba in Sarajeva do loče, da sodelujejo r.a VI. Izletu jugoslovanskih planincev, katerih sc jc zbralo ob deroči sutjeski nad 2500 -razumljivo so bile najšlevilneje zastopane najbližje republike.
T;i Izlet planincev sc Je vršil v okviru proslave 15-lrtniro bojev na Sut?e3ki, saj so hoteli tudi planinci počastiti spomin junakov, ki so se borili in padli v strminah Durml-torja. Maglič.i. Vulujku, Zelengore ln drugih, počastiti pa tudi zmag» preživelih ki so prešli na Komanijo in Jahorino planino ter nadaljevali boj zti osvoboditev.
Proslava je seveda s svojlin pomenom ln obsegom potegnila v svoj tok razmeroma maloštevilno planinsko čredo, ki se je hočeš nočeš morala vključiti v mnogo š-.rSe dogajanje in sc ukloniti tudi raznim omejitvam, katerim se vsaj deloma ni dalo izogniti.
Olj tem pa jc več skupin slovenskih planinec v in plnnlr.k prehodilo lepo gorsko pol od Trcskavlce do planinskega taborišča pred Tjcntlštcm, obiskalo pragozd Peručico, vrh Mjigllč«, obšlo vršr.e slene Volujka, si ogledalo lepo HadSlčravar., se povzpelo na '.Tli Veierrtjakti (ki ne dela sramote svojemu imenu), Treskavca ln na druge vrhove.
V	Sarajevu sni» si vsaj nekateri ogledali razen drugih znamenitosti muzej NOB ovira-
ma zgodovinsko razstavo, na kateri so prikazani boji na Kor-irj v II. orenzivi leta 1942 Ob teh fotografijah izgube blesk doslej znani primeri junaštva iz zgodovine, p« je bila morda ta razstava najbolj primeren uvod v proslavo legendarnega junaštvo partizanskih divizij in brigad v Sutjeski.
Skupino slovenskih planincev je vodil S. Peršič kot dober poznavalec krajev in gora okrog Sutjeske. Točno tretjino skupine so sestavljali mladinke In mladinci, kuterc je povabil UO PZS iz 11 najbolj prizadevnih mladinskih odsekov. Skoraj vsi so se po pravem planinskem navdušenju in s primerno discipliniranostjo izkazali vredni povabil«. Posebej je treba pohvaliti Hermana Breznik:) iz Kranja, ki je bil vodstvu Izleta v dragoceno pomoč, pa tudi drugi niso zaostajali.
Seveda tudi starejši niso bili kar tako in jih ne kaže prezreti, n. pr. Francija, ki se je udeležil izleta z najboljšimi željami in je družno s strogoskrbno soprogo Moro skrbel za veselo zabavo, pa tudi vseh drugih, ki so vsak na svoj način pomagali ustvarili v taborišču pravo planinsko razpoloženje.
Priznati je treba, da je bilo primeroma maloštevilno vodstvo izleta, funkcionarjev UO rzs na čelu s predsednikom Kade Kušičem, kos svoji nalogi. Zlasti tov. Kušič je ob vseh težavah (n. pr. prevoz lz Fore dn taborišča) posebno skrbel prav za slovensko druščino.
Last not least - v četrtek 3. VIT. proti večeru so obiskali taborišče ln posebej njegov slovenski košček naš prijatelj dr. Marijan Brecelj. tov. P ep ca Kardeljeva, lov. Vida Tomšičeva in znani major Jones, na katerega 2el]o Je intoniral Francelj pesem -Mi Slo-
Zapoznela slika k notici o požaru provizorija, kjer je imela svoje prostore PZS

693
venci vlnca ne prodamo«, morda ne ob najbolj primernem času. ker ga takrat ni bilo »na pipi«, kakor je takoj hudomušno in razmeram ustrezno pripomnil tov. Kušič.
O proslavi naslednjega dne je bilo napisanega v časnikih toliko, da ne gre tega ponavljati, in tudi pomanjkanja malo prej omenjenega blaga, ki nI naprodaj, je bilo kmalu konec, tako da se je naša skupina v veselem, vendar trdnotreznem razpoloženju odpeljala iz lepe Bosne nasproti lepim slovenskim goram.
S. H.
sestanek gorenjskih URS postaj v staki fužini, v namenu, da se poživi delo postaje GKS v Bohinju, je tajništvo delovnih posvetov GKS za okraj Kranj dne 24. V. 195« sklicalo sestanek načelnikov gorenjskih postaj GRS v Stari Fužini, sestanek Je vodil tov. Drago Korenini, navzoči pa so bili načelniki postaj GKS Tržič, Kranj, Jesenice, Mojstrana. Kranjska gora, Rateče in Stara Fužina. Komisijo za grs pri pz3 je zastopal njen član tov. Nadko Salberger.
Na sestanku so pregledali delo posameznih postaj GRS io ugotovili, da je bilo to povsod uspešno. Zlasti je bila poudarjena dobra povezava z LM. Le postaja Stara Fužina nnj bi Imela mulo več stikov s sosednjimi postajami CRS. Med številnimi sklepi je bil sprejet tudi sklep, da bu tajništvo delovnega posveta izdalo za vse postaje GRS svojega področja shematični pregled poslaj GRS in njenih reševalcev, dalje da bodo nabavili za 60 enot pakete suhe hrane in 40 vetrovk, za medsebojno reševalno vajo v juniju t. 1. pa so določili potrebni znesek. Dalje so določili potrebne zneske tudi za kirtje stroškov vaj. potovanj in sestankov postaj GRS Kranj, Tržič, Jeseniee, Kranjska gora, Mojstrana, Stara Fužina in Rateče. Skupno so v ta namen odobrili HO 0(10 din, za medsebojno reševalno vajo pa 115 000 din do 120 000 Clin. Govorili so tudi o preventivni službi in odločili, da se bodo obširnejše o tem pomenili na sestanku načelnikov in reševalcev ob priliki ustanovitve postaje GRS Gorje-Hled. Na ta sestanek naj vsaka postaja prinese že izdelane tozadevne predloge, ki Jih bodo nato predi-skutirall ln predložili komi3ljl za GRS pri Pzs. Prihodnji sestanek načelnikov gorenjskih postaj GRS se bo vršil jeseni na Češki koči ali nekje v Soški dolini. Ponovno Je bilo poudarjeno obvezno pošiljanje poročil postaGRS o njihovem delu, predvsem o izvedenih vajah in financah tajništvu delovnih posvetov. Končno so sklenili, da mora vsak reševalec in pripravnik obvezno imeti dr. Der-gnnčevo knjigo o prvi pomoči ln sodelovati pri vsaki reševalni vaji. Tajništvo delovnega posveta bo ludl poskrbelo čimprej za mali sanitetni komplet, ki bo sestavni del reševal čevc opreme.
sestanku je sledilo predavanje tov. dr. Wilmana o prvi pomoči in praktični zdravniški nasveti, naslednjega dne v nedeljo dne
25.	V. 1958 pa so se v organizaciji postaje GRS Stara Fužina vršile na terenu reševalne vaje. Za zaključek je predaval tov. dr. Stanko Wilman o sanitetski taktiki reševanja.
Organizacijski sestanek tajništva z reševalci postaje GRS Stara Fužina se Je vršil 10. V. 1958.
REPUBLIŠKI ZACETNlSKI ALPINISTIČNI
TEČAJ IN TABOR V VRATIH
PZS je tudi letos organizirala republiški za-četniškl alpinistični tečaj, ki se je vršil od
26.	VIT. do 3. vni. 1958 v Vratih. Tečaja se je udeležilo 19 tečajnikov Iz alpinističnih odsekov PD Maribor, Jesenice, Ljubljana-matica, Železničar. Obrtnik Maribor, LitrostroJ, Medvode, Trbovlje, Mojstrana in Koper.
Pod zelo dobrim strokovnim vodstvom naših najboljših alpinistov je tečaj zelo dobro uspel. Tečajniki so pridobili osnovno znanje lz plezalne tehnike in uspešno izvršili praktične vaje.
Vodstvo tečaja Je bilo poverjeno tov. Marjanu KerSiču-DelaČu, ki Je svojo nalogo odlično izpolnil.
Temu je sledil od 3. Vin. do 31. VIII. 1958 republiški alpinistični tabor s 74 udeleženci iz 15 alpinističnih odsekov (Celje, Jesenice, Kamnik. Ljubljana-matica, Univerza, Železničar, Maribor, Obrtnik Maribor, Medvode. Mojstrana, Prcvalje, Ravne, Slovenska Bistrica. Trbovlje in TrJič). Tabor jc vzorno vodil tov. Dolfe Kramžu r.
Alpinisti so v tem času izvršili 171 plezalnih vzponov vseh težavnostnih stopenj, in sicer ponovno vse smeri v triglavski steni, v Stenar-ju, Plhaveu, Dovškem Gamzovcu, Hogljlci, Skr-lrtiei, Oltarju in Rokavu.
Alpinisti so skupno z vodjo tabora pridno sodelovali tudi pri reševalnih akcijah.
SESTANEK GOSPODARJEV POSTAJ GRS. Dne 8. VI. 1958 so se sestali v Ljubljani gospodarji vseh postaj GRS, da bi pregledali in vskladili inventarne spiske postaj GRS z inventarnim spiskom komisije za GRS pri PZS. Sestanek je vodil gospodar komisije tov. Andrej More z Jesenic.
MEDPOSTAJNA VAJA GRS V KKNICL V zvezi s sklepom posveta načelnikov gorenjskih gorsko-reževalnili postaj v Bohinju 7. dne 24. V. 1958 se je vršila v dneh od 19. da 22. VI. 1958 v Krnici medpostajnn vaja, katere so se udeležili 4 reševalci iz Tržiča, 3 iz Kranja, 5 iz Mojstrane, 2 iz Kranjske gore, 2 iz Rateč, 11 iz Jesenic, 2 reševalca od LM ter po en zdravnik iz Ljubljane in Jesenic. Po programu bi se imele vršiti prvi dan osnovne vaje po skupinah v okolici Krnice, drugi dan celodnevne vaje v stenah Razorja,
694
Dovškega Gamzovca in v Kri/ki steni, tretji dan pa transporti in imobilizacije ter improvizacije, nosil, obveščanje itd. Zaradi slabega vremena pa je bil program spremenjen. Tečajniki so bili razdeljeni po svoji sposobnosti v grupe A, R in C. Prvi dan jc odšla skupina A na Križ in preko Krlžke stene izvršila reševanje ponesrečenca v oprtniku s pomočjo spuščanja po jekleni vrvi do prodišča in dalje na nosilniei s kolesom do koče. To (skupino je spremljal in kontroliral tudi zdravnik. Skupini B in C, v katerih so bili tudi nekateri začetniki, sta izvajali osnovne vaje v samovarovanju in reševanju ponesrečenca v stenjih Zadnjega Prisojnika in Mlinarici. Ker je naslednja dneva deževalo, so se vršila lc predavanja o prvi pomoči in praktične sanitetne vaje.
SPOMLADANSKI TEČAJ VODNIKOV IN LAVINSKIH PSOV NA VKŠIČU. Od 28. junija do i. julija 1»58 se je vršil na vršiču tečaj vodnikov in lavinskih psov, katerega so se udeležili 4 vodnici z lavinskim psom iz postaje G It s Jesenice in 2 vodnika z la-vnskim psom od postaj LM Radovljica in Kobarid. Tečaj Je vodil tov. Zvone Ažman. pomočnika za Izvedbo vaj sta bila tov. Andrej More in Marko Butinar z Jesenic in predavatelj o prvi pomoči tov. dr. Vliman. Kot član komisije za GRS pri PZS se je tečaja udeležil tov. Janez Gospodaric.
Prvi dan tečaja je Lov. Jane/. Gospodarič predaval o plazovih in načinu reševanja s psom, nato so pa na terenu praktično izvedli iskanje vidnega in nevidnega predmeta ln samostojno iskanje zakopanega predmeta v snežnem plazu. Popoldne so izvedli zelo dobro skupinsko iskanje zakopanih predmetov na snežnem plazu, ki je bil razdeljen na sedem delov. Po večerji je tov. Andrej More predaval o obveščanju in o načinu reševanja ponesrečenca izpod snežnega plazu.
Naslednjega dne so severno pod Mojstrovko izyedli iskanje ponesrečenca (v probu) na snežnem plazu. Ko je vsak lavinski pes to nalogo zadovoljivo opravil, so v drugi grob zakopali vodniku, nakar ga Jc njegov pes hitro našel in i/kopal izpod plazu. To vajo je opravil vsak vodnik s svojim psom. To končani vaji je tov. More predaval o GRS in njenih nalogah. Popoldne jc predaval o transportu ponesrečenca in sredstvih, ki jih za to uporablja reševalec. Predavatelj tov. dr. Vilman je zelo dobro in nazorno predaval o poškodbah, ki nastanejo pri nesrečah v lavinah, in o prvi pomoči, ki pride v poätcv za te vrste poškodbe. Obdelal jc zmrzline. Sok in zlome ter praktično pokazal na samih tečajnikih, kako naj se v teh primerih ravna. Po večerji je bil na pobudo tov. dr. Vilmana organiziran alarm »Ponesrečenec z zlomljeno nogo na cesti ca. 1 km od Erjavčeve koče-«.
To nalogo so tečajniki prav tako dobro izvršili. Odhiteli so na mesto, ponesrečenca pravilno imcbiiizirali in pravočasno izvršili njegov prevoz do določenega mesta. Vsa akcija je trajala komaj 30 minut.
Tretji dan ob 3.48 uri so tečajniki odšli na kraj nesreče na severni strani Mojstrovko. Tečajniki so s celotno opremo odšli na reševanje na mesto, kjer so v velikem in globokem snežnem plazu Izkopali grob, v katerem je ležal ponesrečenec. Reševalna ekipa pod vodstvom tov. Janeza Bukovca v. Jcscnlc je ponesrečenca zelo hitro našla in mu nudila prvo pomoč, nato pa ga trarisportiraiB na določeno mesto. Pri tej zadnji zaključni vaji so tečajniki praktično pokazali vse svoje znanje. Po končani vaji je tov. Hrovat seznanil tečajnike o organizaciji takih tečajev v Švici ter jim pojasnil, kako rešujejo Ino/.emci.
Po zaključku so analizirali potek tečaja in nato sprejeli nekaj sklepov, ki naj bi izboljšali njihovo bodoče delo. Tako so sklenili v jeseni v prvem snegu izvesti alarm nekje v Tamarju. Pri tej vaji naj bi posebno pazili na prvo pomoč in transportiranje ponesrečenca. Vse faze reševanja izpod lavin so fotografirali in jim bodo ti f«toposnetki služili za sestavo predavanja o reševanju iv-pod lavin.
ICUMSia DAN NA KUMU. Planinsko društvo Kum-Trbovlje vsako leto prvo nedeljo v avgustu organizira na Kumu že tradicionalni »Kumskl dan«. Na ta dan številni planinci iz Trbovelj pa tudi iz sosednjih društev pohite na Kum, kjer na svežem zraku in dobrem razpoloženju proslave ta društveni praznik.
Letošnji »Kumskl dan« je PD Kum-Trbovlje organiziralo v nedeljo dne a. avgusta I9W v svoji obnovljeni planinski postojanki na Kumu. Že na predvečer so Dom napolnili številni planinci, veliko pa jih je prišlo še v nedeljo zjutraj. Med temi smo opazili tudi zastopnike PD Maribor in üelje ter PZS. Slavje so tokrat združili z nekakim likofom po opravljenem delu na postojanki na Kumu, ki je popolnoma prenovljena in v ponos ne samo društvu in Zasaveem, temveč celotni planinski organizaciji.
PD Kum-Trbovljc jc v času svoje?,a obstoja opravilo veliko delo. S preurejevanjem Doma so pričeli nekako 1953. leta. Delali so postopoma, kakor so pač dovoljevala razpoložljiva linančna sredstva. Popolnoma so preuredili dve veliki jedilnici v pritličju Doma, ki sta sedaj zelo svetli, prostorni in sodobni, v prvem nadstropju pa so na novo napravili 8 spalnih sob s po t do 3 posteljami. Tla so parketlrana, na hodniku pa je položen tekač. V celoti Dom sedaj razpolaga vključno s skupnim ležiščem s 85 ležišči. Med kuhinjo in obema jedilnicama je moderno urejen bife, v jedilnici pa televizijski aparat. Dom ima
695
tudi električni frlžider. Vsi prostori so osvetljeni z elektriko. Iti so jo napeljali v dom že leta 1950. Zunanjost stavbe so letos na novo ometali in obili s škodljaml. s čimer je Dom dobil dokaj lepši zunanji videz, hkrati pa so s tem nekako izolirali zidovje, ki obstoja v glavnem iz debelega karana. V delu je veranda ob jedilnici, ki bo 3 m široka ln i4 m dolga ln bo znatno povečala kapaciteto Doma ter nudila obiskovalcem Kuina prekrasen razgled. Neizdelani so Se spodnji prostori v podpritličju noma, ki bodo služili za shranjevanje smučI, za kleti, drvarnice ln malo gostinsko sobo, v katero se bodo lahko zatekli oni, ki se jim zvečer ne da spati.
Društvo je res lahko ponosno na svoje delo in na svoje članstvo, ki je pri obnovi Doma opravilo nešteta udarniških ur. Priznati pa jim je treba, da so tudi zelo iznajdljivi in da niso nikoli zamudili nobene ugodne priložnosti Naj navedemo te en primer njihove iznajdljivosti. Ko je trboveljsko podjetje STT izdelalo prototip drobilno-scjalnep.a ap.rcp.ata, ki je tehtal nič manj kot tri tone, je bilo treba ta agregat preizkusiti. Društveni funkcionarji so takoj izrabili to priložnost in iz-poslovali, da se izvrši preizkušnja agregata na Kumu, torej lam, kjer so nekaj takega prav tedaj pri obnovi Doma najbolj potrebovali. Agregat so razstavili in v komadih spravili na Kuni, kjer se je odlično obnesel tako za podjetje, čigar last je bil, kot za društvo, ki si je R tem agregatom prihranilo 75'/« vseh stroškov. STT Trbovlje pa je društvu podarilo tudi ceioino železno ogrodje za verando, ki je še v gradnji. V vsakem o žiru jim gredo na roko še Cementarna Trbovlje, Strojno mizarstvo in več ali manj nekatera droga podjetja.
Na predvečer Kumskega dne so se zbrali v Domu tudi številni društveni sodelavci, ki so bili društvu ves čas adaptacije krepka opora pri delu. V prijetnem razpoloženju, ob godbi in petju so proslavili s trudom opravljeno delo in se veselili svoje delovr.e zmage. Tov. Francu Zajcu, zidarju iz lajučevcev, in Jožetu Jeršetu iz Dobovca, ki sta od prvega dne sodelovala pri adaptaciji Doma. je društveni predsednik tov. Goričar izročil v znal priznanja Učno diplomo.
Na Kum (1219 m) drži več udobnih poti. Tako je iz Trbovelj 3 ure. iz Hrastnika 2'/, uri. iz Zagorja 3 ure, iz Radeč 3 ure in iz Zidanega mosta 3'ure. Večji del poti gre po hladu. Pozimi je smučarjem na razpolago vlečna vzpenjača, kt so jo društveni člani povsem udarniško postavili že leta 1955.
Kuni — zasavski Triglav — je torej privlačen poleLi in pozimi.
Cim bo končalo z adaptacijo Doma, se bo društvo v večji meri lahko posvetilo organizacijskemu delu. Predvsem bo dalo več poudarka delu z mladino in skušalo vključiti v
svoje vrste čim več mladine. Trenutno šteje okrog 000 članov s 121) mladine! in pionirji. Društvo je v celoti izvršilo svojo obvezo pii zasavski Iransvei zali, ki bo tekla od Kum-rovca čez Bohor, T.isi o, Veliko Kozje, Smohor, Kal, Mrzlico, Partizanski vrh, Cemšenlško planino, Zasavsko goro in čez. Jančc na Kum, škoda le, da je končna izvedba te transver-zale nekoliko zastala. Manjkajo namreč finančna sredstva za natis brošure ■/. opisom transverzate in izdelavo spominskih značk, za kar je že zbrano vse gradivo.
3. ZBOK MLADIH KOROŠKIH PT.ANTN-CEV. Mladinski odsek PD Prevalje je dne 2. in 3. avgusta 11)58 organiziral na Urši j i gori svoj tradicionalni 3. zbor mladih koroških planincev. Dasi je prireditev, ki jo Je obiskalo okrog 400 planincev, nekoliko motilo slabo vreme. Je bil vendar izveden ves program.
V	soboto zvečer jc bilo na programu postavljanje šotorov in kresovanje, kjer je bilo kaj živahno, saj so nastopili mladinci z raznimi šaljivimi točkami. Slovesen začetek zbora pa je bil v nedeljo ob 10. uri, ko je po odigranju planinske koračnice spregovoril predsednik PD Prevalje. Po pozdravnih svečanostih je mladinski pevski zbor iz. Prevalj zapel pesem »Oj Triglav moj dom«, nato pa je zbranim mladincem načelnik mladinskega odseka PD Prevalje tov. Ernest Vauil na kratko orisal delo mladinskih odsekov, njihov namen in prikazal smernice za njihovo bodoče delo. Mladinski pevski zbor je nato zapel pesem »Na planine, na planine«, mladinci pa so med igranjem goflbe na pihala iz Prevn-Ija (državne himne) položili venee pred ploščo v spomin padlim partizanom-planincem. Sledili ko govori in pozdravi raznih delegatov in zastopnikov, kakor PD Žerjav, Mežica, Hadije ob Dravi in Pr> Obrtnika v Mariboru, za občinski komite ZKS pa je govoril tov. Djuro Došen iz Raven. Pozdravi; PZS je zboru izročil tov. Janez Kmet iz T.jubljurte. v jedrnatih besedah je spregovoril mladini in ji dal napotke za bodoče delo načelnik mladinske komisije pri PZS tov. MIlan Kristan, katerega so si mladinci želeli medse in gn tudi vneto poslušali. Sledilo je še nekaj pevskih točk, nato pa malo presenečenje skupine mladinskega odseka PD Prevalje, ki je nastopila s šaljivim programom, raznimi skeči," pevskimi točkami itd. Ob veselem in mladostnem razpoloženju so zaključili mladinski zbor z željo vse mladine, da se prihodnje leto zopet zbere na tej gori in v še večjem številu.
POPRAVEK
V	PV št. 9 se je v Kazalo vrinila nerodna pomota. Pesem »Izletniki« j« napisal Valentin Cundrič, ne Slanek. Prosimo bralce in avtorja, da nam oproste pomoto.
696
iz sejnih zapisnikov pzs
UO PZS Je ponovno razpravljal o organizacijskih težavah PD Most na So« ln PD Velenje ter sklenil, da bo čimprej skušal stvar urediti na mestu.
PZS jc v propagandne no meric odkupila 120 m dolgi, normalnotračni lilm rešcvalno-ocenjevnlnih voženj, ki so se vršile dne 9. III. t. 1. v Kranjski gori. HeSev.ilne ocenjevalne ter sinučarsko-alpintstične ocenjevalne vožnje kot novo obliko dela bosta Imeli obe komisiji tudi v bodoče na programu, saj r.l samo propagandnega značaja, temveč tudi sredstvo za vključevanje novih ljudi In zato potrebna ter koristna.
Zaradi obsežnega materiala bo rokopis »Gorski vodniki« pripravljen za tisk Sele spomladi 1959. Razpravljalo se je o tem. da Gorski vodniki ne bi izšli v obliki brošure, temveč kot knjiga, kl bi obsegala okrog 20 tiskovnih pol in več slik. Ta knjiga naj bi biia tudi nekak spomenik našim zaslužnim gorskim vodnikom.
Predavanja z barvnimi diapozitivi o Kavkazu je izvedel tov. dr. Miha Potočnik s tov. Tonetom Uučerjem v Prcvaljah. Celju. Mariboru. na Jesenicah, v Trbovljah in v Ljubljani.
Društva so bila pozvana n« prednaročilo transverzalnega priročnika »Po slovenskih gorah«, kateremu je bila do l. maja t. 1. postavljena subskribdjska cena 400 dinarjev. Kasneje l>o stala 500 dinarjev.
TD Železniki se je obrnilo na PZS s prošnjo za odstop bivšega italijanskega vojaškega objekta na Možicu in Lajnarju, ker je mnenja, da bi se dol eden od teh preurediti v turistični objekt. PZS je načelno pristala na ta predlog.
OLO Nov/i Gorica je razveljavil sklep ObLO Bovec, kl jc proglasil zavedšče pri izviru Soče, upravljano po PD Jesenice, za gostišče in predmet vrnilo ObLO Bovec v ponovno obravnavo.
PS,T je pričel z izdajanjem svojega biltena, ki ga poleg republiških planinskih zvez prejemajo tudi vsa društva.
Glede na to, da je letos poteklo že 10 in več let, od kar nekateri funkcionarji PZS neprekinjeno vrže svoje funkcije v pzs, poleg tega pa nekateri od teh tudi Se v PSJ, se predlaga, da bi se le-tem dalo za njihovo dolgoletno uspešno delo neko priznanje. UO PZS je zaradi tega formiral posebno komisijo, ki jo tvorijo tov. Janko Dekleva, živojin Pro-senc, Stanko Ilribar in Milan Zinauer. Komisija je prejela nalogo, da predlog prouči in pove svoje mnenje UO PZS.
Ker ni pričakovati, da bi se v bližnji bodočnosti pričel graditi Dom Zlatorog ln ker je izselitev PZS Iz dosedanjih lesenih prostorov vsak dun nujnejša, se je pričel UO
PZS zanimati za druge poslovne prostore. Nekako na ponudbo je prejel Tivolski grad oz. Svicarljo ter prostore na Mestnem trgu, t. j. v predelu stare Ljubljane. Odločil se e za Tivolski grad in bo v tem pravcu tudi nadaljeval svojo akcijo. Gradbeni odsek je dobil nalogo, da stavbo čimprej pregleda In poda o tem svoje poročilo.
PZS je načelno pristala na predlog PD Tržič, da planinsko postojanko na Siji planini prevzame 7.TS Rod severne meje v Tržiču, kl je pripravljen postojanko adaptirati in opremiti.
PZS je potrdila pogodbo, po kateri Je PD Ajdovščina prevzelo v svoje opravljanje hotel v Predmejl. Objekt stoji pod Cavnom in ob avtomobilski cesti, od koder je le eno uro hoda na vrh Cavna. S sredstvi, kl jih bo društvo na ta način zbralo, bodo pričeli graditi planinski dom na Cavnu.
PZS je bila opozorjena od DOZ-a, da se društva ne drže dogovora o zavarovanju planinskih objektov, po katerem bi morala vse svoje objekte zavarovati za polno vrednost, za kar jim DOZ prizna 20Vi popust na premijo. Ker je ta dogovor v imenu vseh društev sklenila z, noz TZS, je društva ponovno pozvala, da zavarovanje svojih objektov čimprej izvrše v smislu sklenjenega dogovora.
Na predlog Gospodarske komisije je UO PZS po posvetovanju z načelniki poedinih komisij sprejel proračun za leto 1958, po katerem znašajo razhodki upravnega odbora PZS vključno s svojimi komisijami 8 523 199 din, razhodki GRS 3 109 200 din in Planinskega vestnika 6 668 060 din ali vseh skupaj 18 291 439 din. Proračun jc uravnovešen s subvencijo, članskimi prispevki, z naročnino ter oglasi revije, s prispevki PD (za GRS), dotacijami, darili In nabiralnimi akcijami GRS. Posameznim komisijam so bili določeni globaii. na podlagi katerih so bile dolžne izdelati svoje detajlne proračune. Tako je gospodarska komisija prejela global 373 000 din, komisija za alpinizem i soo 000 din, propagandna komisija 428 000 din, fotoodsek 109 UU0 din, komisija za planinska pota 400 000 din, planinska založba 1 286 600 din in mladinska komisija 530 000 din. Ker pa Ima slednja komisija predvidene večje izdatke, za katere PZS nima kritja, je UO PZS sklenil, da razen Planinskega Vestnika in mladinske komisije sama prispevu vsaka komisija k proračunu mladinske komisije po 2". svojega proračuna. Iz enakega razloga se krijejo vsi stroški Izdelave in postavitve spominske plošče prvopristopniku na Triglav Luki Korošcu na Triglavu iz proračuna Planinske založbe. Uredniku Planinskega Vestnika je bilo zaradi štednje nasvetovano. naj ne objavlja več pC3mi, ki nimajo planinskega značaja. Zaradi deloma nekvalitetnih slik na ovitku revije bo v bodoče vršil Izbor motivov uredniški odbor na predlog fotnodseka. Za naročnike v zamejstvu, ki so za revijo
697
doslej plačevali posebno znižano naročnino, naj se v bodoče zaračunava polna naročnina, t. j. 400 din letno.
V	zvezi s sklepom, da je PZS resen interesent za prevzem Tivolskega gradu v svojo upravo, kjer bodo potrebne večje adaptacije, UO PZS sprejme tudi prlnclpielen sklep, da se vse anuitete od danih posojil takoj blokirajo v korist bodočega planinskega doma.
V	Šmarju pri Jelšah se je zbral iniciativni odbor za ustanovitev PD. Pobudo je dal tamkajšnji TVD Partizan. FZS je načelno pristala na ustanovitev tega društva.
Na poziv Komisije za telesno vzgojo pri IS LS LR S je PZS planirala potrebne devize za potrebe UO TZS, komisije za alpinizem in komisije za GRS.
PZS je pristala na prodajo posestva na Grmadi upravi PD Celje, za katero se zanima Lovska družina Grmada v Celju. Izkupiček za to posestvo, znano pod Imenom »Jurko-sek«. r.aj bi šel v investicijski sklad PZS.
Za pošiljanje potrebnih podatkov za bilten PSJ je odgovorna propagandna komisija.
PZS je bila od PSJ zadolžena za izdelavo pravilnika za upravljanje planinskih postojank, ki naj bi vseboval tudi kontni plan in eventualne druge predpise. Za sestavo tega pravilnika je bilo pri PZS ustanovljena posebna komisij» pod vodstvom tov. Janka Dekleve, v kateri sodelujeta še tov. Rudolf Kavčič in Veknslav Sršen. O tem pravilniku bo PSJ razpravljal jeseni letos na svoji skupščini.
Na zasedanju izvršnega odbora UTAA v Luzernu, katerega sc jo udeležil kot delegat PSJ tov. Fedor Košir, jc bil me<l drugim sprejet sklep, da sc bo letošnja skupščina te mednarodne planinske organizacijo vršila v l.u-ganu.
PZS Je sklenila, da sc jeep, ki go je začasno uporabljala PZS za obisk društvenih občnih zborov, čimprej vrne postaji GRS Jesenice, v kolikor ne bi prišlo «lo prodaje lega vozila pod pogoji, ki meri drugim jamčijo postaji GRS uporabo tega vozila vedno in povsod, kadarkoli In kjerkoli bi se zanj pojavila potreba proti plačilu določenih minimalnih stroškov.
Drž. sekretariat za finance LR S je sporočil, da se bo dotacija, odobrena PZS za leto 1958, ponovno znižala, in sicer za 400 000 din, ker se je zvišal obvezni odstotek prihranka celotnega državnega proračuna od 2Vi na e1/..
Dne 10. in 11. V. 105« .se je vršila v Sve-tozarevu skupščina V7. Srbije. PZS je poslala brzojavne pozdrave. Pozdravno pismo je PZS posilila tudi skupščini Ribiške zveze, ki je zasedala 11. V. t. 1.
Da bi bila PZS v čim tesnejšem osebnem kontaktu s PD — kar je bila doslej več ali manj šibka točka PZS - je UU PZS sklenil, da se bo poleg društvenih občnih zborov,
kolikor bodo pač dopuščale razmere, udeleževal tudi društvenih sej nekaterih PD, predvsem onih, ki se bore z organizacijskimi ali drugimi težavami, vse komisije so prejele nalog, da izdelajo plan, po katerem bodo društva obiskale.
Planinska založba namerava izdati mono-gralijo o dr. Tumi, ki bo hkrati zajela velik del zgodovine slovenskega planinstva po drugi svetovni vojni. Gradivo pripravlja tov. prof. Vilko Mazi.
V dogovoru z Radio-Ljubljana bo radio v juniju uvedel več turističnih in planinskih oddaj, v katerih je zaželeno in potrebno sodelovanje vseh PD. Cas. ki ga je rini radio za to na razpolago, naj bi sc po mnenju propagandne komisije čimbolj izrabil za propagando planinskih izletov, planinskih postojank, predvsem pa manj obiskanih planinskih predelov. Vsak petek od 18.45 do 19. ure bodo in rorrrativne turistično-planinskc o tiri nje, vsako nedeljo od 8. do 0.15 ure odd»ju o slovenski planinski transverzall in ob nedeljah od 11. do 12. ure nedeljske turistične oddaje. Društva so bila pozvana, da se teh oddaj v čim večji meri poslužijo ln tozadevno gradivo dostavljajo na PZS.
Komisija za GRS pri PZ5 Je naslovila na številna podjetja In ustanove prošnjo za finančno pomoč, predvsem za izpopolnitev gor-sko-reševalne opreme.
200 garnitur sond, ki jih je za komisijo GRS pri PZS izdelala Ljudska tehnika v Celju. je komisija razdelila takole: postaja Kamnik 10 Jesenice 10, Bovec 29. Tržič 20, Ljubljana 10 in Celje 10, Komanda LH pa 100 garnitur.
Pri komisiji za GRS pri PZS je bila ustanovljena komisija, ki naj izdela pravilnik za ocenjevalne tekme v reševanju na snegu po zgledu letošnjih enakih tekem v Kranjski gori, ki so zelo koristne za izpopolnjevanje reševalcev in ne samo za udeležence na inozemskih tekmovanjih, saj lake tekme koristijo GRS mnogo več kol katerikoli tečaj. V komisiji so tov. Rine Vengust, dr. Oskar Končan, Ciril Traček, Marjan Keršič in dr. A. Robič.
Komisija je dala izdelati spominski znak GRS, katerega so prejeli vsi reševalci na zboru reSevaleev v Domu v Kamniški Bistrici.
Vse GRS postaje so prejele po nekaj Izvodov imenoslovja za gorsko reševalno opremo s prošnjo, da stavijo svoje eventualne pripombe. Komisija si namreč zelo prizadeva, da bi tudi v GRS uporabljali le slovenske izraze.
Komisija je sklenila, da se z zdravniškim kompletom, ki ga ni zamenjavati s sanitetnim kompletom, s katerim so opremljene vse postaje in večina obveščevalnih točk GRS, poleg GRS poslaje Ljubljana opremijo še postaje v Celju, na Jesenicah in v Dovču. Zdravniški komplet vsebuje vse ono. kar potrebuje zdravnlk-reševalec na kraju nesreče.
698
V	teku Jc zavarovanje vse go rako-reäevalne opreme proti tatvini ln požaru, proučuje pa se tUdI možnost zavarovanja lavinskih psov.
Za Izpopolnitev svoje gorsko - reševalne opreme bo skušala komisija v inozemstvu nabaviti vsaj dva aparatu za umetno dihanje.
Ze obstoječe sanitetne komplete bo komisija po nasvetu zdravniku v-reševalce v še izpopolnila. Nabavila bo tudi zadostno količino vate ln povojev za primer manjših nesreč.
Postaji CHS Jesenice je bilo naročeno, da čimprej skliče sestanek zaradi eventualne ustanovitve GHS postaje v Ratečah in na Bledu.
Komisija za GRS pri P7.S ni je razdelila delo takole: načelnik tuv. dr. MIha Potočnik, njegov namestnik tov. Rine Vengust, ki hkrati odgovarja tudi za propagando, tajnik France Zupan, sanitetni referent dr. Oskar Končan, gospodar Andrej More, zo lavinske pse odgovarja tov. Janez Gospodaric, blagajnik Nadi-slav galberger, medtem ko skrbita v.a tehnično vodstvo Stane VeninSek (reševalne tekme, republiški tečaji in vežbe, spremljanje prireditev postaj GRS) ln Igor Levstek (prototipi, oprema, obdelava poročil o gorskih nesrečah in podobno).
Na prvi seji UO PZS, Izvoljenega na skupščini v Ravnah na Koroškem, je bil za I. podpredsednika PZS izvoljen tov. Tone Bučer ln za IT. podpredsednika tov. Mirko Fetih.
Na novo so bile formirane tudi poedine komisije. Novost v gospodarski komisiji je la, da bo v njej sodelovalo ludl nekaj za-stopnikov-gospodarstvenikov PD izven Ljubljane. Tako sestavljena komisija se bo sestajala le na razširjenih sejah komisije, sicer pa bodo opravljali tekoče posle na svojih sejali le člani iz. Ljubljane.
V	zvezi s požarom je PZS naslovila prošnjo za finančno pomoč na IS LS LRS in na OLO Ljubljana.
Ugotovljena škoda PZS po požaru znaša 18 973 481 din, v čemer pa ni vključen zgodovinski material, predvojna in povojna arhiva, imovina, ki je po požaru še ostala, je bila ocenjena na 3 934 t SR din.
Kot svoj prispevek k razvitju društvenega prapora PD Tržič je PZS prispevala 5000 din.
Zaradi izdelave analize finančnega poslovanja planinskih postojank so bile dolžne vse republiške planinske zveze predložiti psj posebne vprašalne pole o stanju planinskih objektov, kapaciteti ln finančnem poslovanju teh postojank v letu 11157.
Propagandna komisija je nabavila 145 kvalitetnih barvnih diapozitivov Triglavskega parka, ki bodo društvom takoj na razpolago, čim bo oskrbela še teksl predavanja.
PZS je bila povabljena na II. jugoslovanski speleološkl kongres, ki se je vršil od l. do 4. VI. t. 1. v Splitu. Vabilo je odstopila PD 2elezničar, ki Ima v svojem sestavu speolo-ško sekcijo.
Pri PZS je bil ustanovljen odbor za ureditev bodočega planinskega doma. Poleg tov. Janka Dekleve, ki je dobil to nalogo že na zadnji skupščini PZS in ta odbor vodi, sodelujejo v njem še tov. Vekoslav Sršen, dr. Bojan Spicar, Rado Lavrlč, ing. Nace Perko. Stane Vernik in Stane Kersnik, vsi iz Ljubljane.
Partizanskega pohoda ob žici okupirane LJubljane se je udeležilo 8 ekip PD. od tega t; članskih, 1 mladinska in 1 ženska ekipa. Najboljša med vsemi je bila ekipa PD Jesenice, mladinska ekipa PD Univerza je dosegla 31. mesto, ženska ekipa PD Mengeš pa 26. mesto. PZS je nagradila prve tri najboljše planinske ekipe in sicer prvo z denarno nagrado 10 OHO din, drugo in tretjo ekipo pa po 7300 din. Vsak član najboljše članske ekipe je poleg tega prejel še po en Izvod Vodiča po planinskih domovih Jugoslavije, vsak član mladinske ekipe pa po en izvod transverzalnega priročnika »Po slovenskih gorah«.
SPD Gorica v Italiji je za obnovo založbe poklonila PZS 0000 lir.
zletu mladih planincev, ki ga Je organiziralo PD Kavna gora v Varaždinu na Ravni gori, je poslala PZS brzojavne pozdrave.
Za poslane pozdrave s skupščine PZS se ,ie predsednik IS LS LRS tov. Boris Kraigher pismeno zahvalil ln izrazil željo po nadaljnjem napredku planinske organizacije.
Dne 7. in B. VI. t. 1. se Je vršila na Treskavici skupščina PZ Bosne in Hercegovine. PZS Jo je brzojavno pozdravila.
V zvezi s pravilnikom o organizaciji gorskih vodnikov pri PZS, sprejetim na zadnji skupščini. Je UO PZS Izdelal tudi tarifo za gorske vodnike in na predlog komisijo zu alpinizem sklenil, da bo zaenkrat spričo letne sezone imenoval začasne gorske vodnike, de-flnitivno pa jih bo določil jeseni. Začasni gorski vodniki bodo prejeli posebne začasne legitimacije, v katere se bodo vpisovale tudi opravljene ture. ki pa se bodo kasneje prenesle v redne vodniške Izkaznice. Rrž ko bo imenovala začasne gorske vodnike, bodo smela turistična podjetja in ostali najemati kot gorske vodnike le te tovariše.
Madžarski list, ki izhaja v Novem Sadu, je objavil daljši članek o delu slovenske gor-sko-reševalne službe. Članek je napisan v madžarščini.
Lovska zveza Slovenije jc PZS vrnila din 3 200 000.-, ki Jih Je doslej položila PZS na skupni bančni račun za gradnjo doma Zlato-rog, zraven pa še natekle obresti, tako da jc v celoti nakazala 3 590 942 din.
iz naslova zboljšanja pogojev letnih dopustov je bilo PZS spočetka odobrenih le 15 000 000 din. kasneje pa je bil zaradi vključitve še nekaterih drugih organizacij v ta kredit, ta znesek znižan na 13 000 000 din. V preteklem letu Je prejela PZS Iz tega naslova 17 OflO 000 din. Novost je ta, du se bo odslej od
699
osnovnih sredstev, pridobljenih s temi sredstvi, plačevala amortizacija in da se bo ta zahtevala za vsa leta nazaj. Ker je PZS že doslej tozadevno pravilno poslovala, zanjo ne bo težav. Sredstva so bila prvenstveno po-rabl;ena za kritje potreb prioritetnega gradbenega plana PZS, ki ga je sprejela skupščina, le manjši znesek je bil investiran v nujna popravila. PZS Je pri tej priložnosti sklenila, da bo v bodoče vse gradnje, ki naj bi prišle v poštev za dodelitev teh sredstev, poprej pregledala po svojih gradbenih strokovnjakih in šele nato odločila, kako bo razdelila denarna sredsrva.
Centrala Gorske straže je v času od 14. do 24. VII. t. 1. organizirala v Bohinju tečaj za vodnike er.ot GS ZTS. načelnike posta; in baz. PZS je tečaj iinančno podprla ln poskrbela za predavatelja o prvi pomoči.
V	zvezi z zahtevo, da se predloži plan investicij za leto 1959, za katere bodo baje na razpolago posebna finančna sredstva zveznega značaja, je tudi PZS poleg ostalih športnih zvez predložila svoj plan.
V	Ratečah Je bila ponovno formirana postaja GRS, ki Ji načeluje komandir LM tov. Kovačič.
Komisija je pri Ljudski tehniki v Celju naročila za potrebe Glis postaj 100 kom. lavinskih lopatic, prišlo pa bo tudi do naročila večjega števila vponk.
V	zvezi s ponovitvijo izpitov o prvi pomoči Je bilo tov. dr. Oskarju Končanu in dr. Andreju nobiču naročeno, da sestavita program predavanj ln določita lokacijo, postaje GRS pa so bile pozvane, da sporoče, kateri rcševalcl so opravili Izpit iz prve pc moči in kje.
Kot zastopnik mladinske komisije pri PZS v komisiji za društveno in zabavno življenje pri CK LM5 In v koordinacijskem odboru za delo z mladino pri rsj Je bil določen tov. MIlan Kristan, načelnik mladinske komisije pri PZS.
Komisija za alpinizem pri PZS, ki Jo vodi tov. Tone BuCer, jc na svoji prvi seji po
skupščini izvolila za namestnika načelnika tov. Milana Kristana, za tajnika tov. Aleša Kun,iverja, vodstvo kartoteke prvenstvenih vzponov je prevzel tov. Rado Kočcvar. za opremo bo skrbel lov. Marjan Keršič, za kartoteko ln zavarovanje alpinislov lov. Janko Mimik in za vodniško vprašanje tov. Igor Levstek,
Komisija je sklenila, da ne bo organizirala alpinističnega tabora v inozemskih gorah in da bo eventualna devizna sredstva raje uporabila za nabavo novih plezalnih vrti,
Na predlog komisije za alpinizem je ezs sklenila, da bo še letos določila vsoto za adaptacijo Slajmerjeve vile v vratih, ki naj bi v bodoče služila predvsem tečajem in taborom PZS.
Na prošnjo Export-projekta v Ljubljani jc komisija za alpinizem pripravila nekaj alpinističnih rekvizitov, ki jih bo to podjetje razstavilo na svetovni razstavi v Bruslju.
Gospodarska komisija je naslovila na vsa društva okrožnico, s katero jih je opozorila na spremembe v kontnem planu, jim dala navodila za uporabo novih računov, dala nekaj primerov knjiženja in dodala Še razna ostala navodila v zvezi s finančnim poslovanjem PD s PZS. s čimer bo odpadlo mnopo povpraševanj in pojasnjevanj, pričakovati pa je, da bodo na ta način tudi bilance enotno sestavljene, kar je za sestavljanje zbirnih podatkov zelo važno.
Komisija za ocenjevanje tekmovanj pri mladinski komisiji PZS, je po prejetih poročilih in lastni ocenitvi uspehov v posameznih mladinskih odsekih ugotovila, da so mladinski odseki HD v času tekmovanja oprava veliko delo pri vzgoji mladih planincev. Pri tem so odseki dosegli naslednji vrstni red: MU PD Prevalje, Medvode. Kran;, Obrtnik Maribor, Javornik-Koroska Bela, Kuše, Jesenice, Postojna, žeriav, Trbovlje, Zagorje, Mer.geš, Bled, Univerza, Dol pri Hrastniku, Mežica, Kadlje, Idrija. Kum-Vrbovlje. Videm-Krško, železničar, Oplotnica, 2reče. Lltlja-Smartno, Most na Soči, Ljubljana-mattca.
iz občnih zborov
PD ZAGORJE. Društvo je bilo v pretekli poslovni dobi zelo dejavno in doseglo lepe gospodarske uspehe, hkrati pa se organizacijsko utrdilo. Posebno lepo se razvija njegov mladinski odsek, iz katerega bo druSlvo lahko v bodoče črpalo nove kadre.
Ob koncil leta 1957 je vključevalo v svoje vrste 623 članov, od tega 195 mladincev in 15 pionirjev. Število članstva se je lorej dvignilo za 78 članov, predvsem i/, vrst mladine, odsek ima svoje skupine na Nižji industrij-
ski šoli, na Vajeniški šoli in na bivši nižji gimnaziji, sedaj osemletki v Toplicah, poiskal pa je slike tuoi z bivšimi dijaki ki sedaj obiskujejo gimnazijo v Trbovljah in Jih podprl. Skupine so delale samostojne izlete v razne planinske postojanke in vrhove. Planinskega tabora na Lisci pa so se udeležili člani vseh skupin, saj je bil ta mladinski odsek na tem mladinskem taboru zastopan s 180 mladinci in mladinkam ter s pionirskim pevskim zborom. Skupina na Nižji in-
700
dustrijski šoli šleje 60 članov, organizirala pa je 2 izleta na Čemšcniško planino z 32 udeleženci, 2 i k! eta na Sv. Goro z 2D udeleženci, izlel na Kum s 23 udeleženci, izlet na Partizanski vrh z iS udeleženci, na Celjsko kočo s »o udeleženci, na Vidovo goro na Braču s 25 udeleženci, skupina na nižji gimnaziji je s svojim' člani sodelovala pri vseh prireditvah Dneva mladosti. Mladi planinci so tudi sodelovali pri pionirski štafeti s Pleš do Lok. V marcu so priredili Izlet na Sv. CJnro, kjer so se sestali z mladinci PD Krško, v juniju pn so posamezne skupine izvršile Izletu na sosednje vrhove kakor na K un v. 2« udclcženci, na Sv. Goro s 73 udeleženci, na Par-tlzßnskl vrh s 37 udeleženci. Junija je bil sestanek skupine, na katerem so se pogovorili o bližnjem izletu na Ustrež in v Julijce ter poslušali predavanje o liku planinca, nasvete o opremi in vedenju v naravi. Kratek čas na to je manjša skupina obiskala Ostrež in Polšnik in se udeležila otvoritve mostu v Renkah. v juliju je skupina 18 članov odšla v Kranjsko goro in čez Vršič k izviru Soče ter nato v Trento in Tamar. 16 mladincev in pionirjev se je udeležilo mladinskega tabora na Sv. nori. dalje so obiskat'. Kum in si ogledali naprave za relejno televizijsko postajo in prvič Rlcdali televizijo, v decembru pa je 72 mladih planincev odšlo na Sv. Goro in bilo pri oddaji domače televizije. Že v januarju so poslušali predavanje o Zapadnih nemških Alpah, spremljano z lepimi barvnimi diapozitivi. Skupina G mladih planincev Zagorja nov, dijakov in dijakinj trboveljske gimnazije sc Je povzpela v družbi mladincev iz Krškega na Storžič. Na osemletki v Toplicah je za Novoletno jelko izšla ijjrva številka glasila pionirskega odreda «Leva-r.eva«, v katerem bo tudi ta mladinski odsek nadalje poročal o svojem delu in o svojih i/.letih. Odsek je tudi vključen v tekmovanje, kt ga je razpisala mladinsko komisija p7.S. Upa, da se spričo tradicije in dD sedaj doseženih uspehov ne bo najslabše odrezal. Zelja mladih planincev, da bi jim društvo nabavilo enotne planinske srajce z všitimi planinskimi znaki, nt bila Izpolnjena, ker ni bilo za to potrebnih finančnih sredstev, bo pa skušal odbor to urediti let<is.
Tudi I;.ni so zagorski rudarji izkoriščali svoj dopust na Sv. Gori, letos pa jim je društvo ta oddih olepšalo z nabavo televizijskega sprejemnika. Za postavitev spomenika padlim borcem ob poli na Goro se je društvo povezalo z mestno zn, ki je obljubila vso pomoč. Na skupni seji vseh zasavskih planinskih društev je bila izročena Javna pohvala temu društvu za obilen obisk mladincev na Lisci. Sklenjeno pa Je tudi bilo, da se bo po vzorcu sestanka mladincev na Libm vršil tudi na Gori tabor vseh zasavskih planincev. Društvo je svojo nalogo Izvedlo v
polnem obsegu. Udeležba na tem taboru je bila ogromna. Potek tabora Je posnel na film zagorski rojak operni pevec Viaoko Korošec. Društvo se je redno udeleževalo vseli sej koordinacijskega odbora, močno pa se je angažiralo tudi pri organizaciji Zasavske planinske poti, za kar je dal iniciativo okrajni odbor SZDL. Večje število članov je žc začelo s hojo po slovenski planinski transver-z.-tli in so jo nekateri v glavnem ludi /e ;jwe-hod li. Kočo na Gori je obiskalo po vpisni knjigi 455J, Cemšeniško planino 1500 n Za-loko 2100 planincev. Koča na Ooii jc izkazala 614, Cemšenlška planina pn 118 nočitev.
Zelo razgibano je bilo tudi delo gospodarskega odseka. Preteklo leto je globoko segel v investicije. Dogradil Je električno okrepitev vodovoda za kočo na Gori in v zvezi s tem montiral električno sesalko za črpanj« vode, nabavil televizijski sprejemnik in razni inventar. Na Cemšeniiki planini so opremili kočo s strelovodi in nadelal: novo pat od koče do Miklovega griča. Podstrešje v bivaku na Cemšeniški planini je liilo opaženo z deskami in urejeno primerno skupno le/.išee za U oseb. Za bivak je odsek nabavil tudi nov emajllran štedilnik. Predvsem hO moral nabaviti še precej posteljnine, ker Ima koča na Gori 75 ležišč, nima pa /a vse potrebno posteljne opreme. Oemšeniška Tjlanina vedno bol) kliče h gradnji nove koče. Z delom pa ne nameravajo pričeti prej, dokler nc bo Gozdna uprava dogradila žc začeto cesto.
Za predsednika je bil ponovno in soglasno izvoljen tov. Franci Golob. PZS je na zboru zastopal lov. Slanko Hribar.
Občnega zbora, ki sc je tudi lansko leto ponovno vršil v koči na Gori, se je udeležilo nič manj kot 289 članov, kar je nedvomno rekorden obisk v primerjavi s celokupnim številom članov, hkrati pn je tudi znamenje, da članstvo odobrava, da se više občni zbori na postojankah. Zlasti je bilo razveseljivo, da se je zbora udeležila tudi številna rnla-d na. v imenu mladih planincev je občni zbor pozdravil pionir Matej Zupan, ki se je društvu zahvalil /ji vso podporo. Ob koncu je društveni predsednik tov. Franci cjolob v znak priznanja in zahvale podelil dolgoletnim članom odbora lične diplome in spominske slike. Te so prejeli naslednji zaslužni društveni funkcionarji: Rudi Kovač, Silva Poženel, Ludvik Likar. Rudi Mlakar, Viktor Drnovšek, Danilo Kerln, Janko Kumer, Robert Vozel j, Ignac Prašnikar, Vinko Mam, Franci Sever in Evgen Urbanija.
PD ZABUKOvrCA. Podatki, ki jih vsebuje društveni zapisnik o občnem zboru tega društva, so zelo skopi in iz njih ni mogoče razbrati društvenega dela. Navedemo lahko le to, da je bil občni zbor dne 3. ur. 1058,
701
ki ga je vodil društveni predsednik tov. dr. Ilaseiewicz, ki je poročal, da jc seje odbora sicer pogoslo skliceval, vendar pa je bila udeležba -s strani odbornikov vedno slaba, kar je seveda dokaj motilo redno društveno poslovanje. Društvo je preteklo leto organiziralo zabavo, ki pa je bila tudi slabo obiskana. Organiziralo je pionirske izlete na bližnje hrllic in na Pohorje. Smrt je Iztrgala iz njihove srede delovno tovarlšico — Hedviko Vasle — s čimer je izgubilo požrtvovalno članico. Tov. tajnica je poročala, da so bili najaktivnejši pionirji; Dohodki blagajne so znašali 78 822 din, Izdatki 55 920 din. sedanje stanje blagajne pa izkazuje gotovino 22 902 din. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Ponkrac Dol'nar.
PD ZET.RZNICAK. V preteklem letu so nekateri odseki pokazal; precejšen napredek v svojem delu, nekateri pa — iz objektivnih razlogov — navidezno stagnacijo v svojem razvoju. Kljub temu pa se Je osnovna dejavnost društva nadalje utrjevala in poglabljala. Manjši uspeh je društvo zabeležilo v mladinski skupini, čeprav Je bil v to skupino vložen vsaj enak delež truda ter se Je o im-živltvi dela v tej skupini na sejah največ razpravljalo ln skušalo dati tej skupini tisto mesto, ki Ji gre. K uspehom, ki Jih Je društvo doseglo. Je predvsem pripomogla uvidevnost in razumevanje Delavskega sveta 2TP, ki Je društvu iz sklada za prosto razpolaganje odobril dotacijo 180 000 din ter upravnega odbora DJŽ, ki mu je nakazal 100 000 din. Tako Je bilo društvu omogočeno, da Je podprl delo poedinih odsekov in v ta namen izdal 292 »18 din. samo za ureditev temnice in nabavo Inventarja Je n. pr izdal 113 038 din, za jamarsko sekcijo 27 052 din, za mladinsko sekcijo 1855 din, za alpinistični odsek 7720 din. za markacijski odsek «60 din, za popravilo kočice »Murka. 17 718 din, ostalo pa je bilo porabljeno za upravne in druge stroške.
Mladinski odsek Je precej številen in se med drugim mladinci udejstvujejo v alpinističnem. v markacljskem, v jamarskem ln fotoodseku. Za praznik Dan borca je društvo organiziralo orientacijski pohod na Toško čelo, katerega se je udeležila predvsem vajeniška mladina iz industrijske šole. Med odmorom Je bilo kratko predavanje za vse udeležence o partizanskih borbah v teh krajih. Republiškega mladinskega sem'-narja se Je udeležil mladinec Marjan Podgornik, čigar vedenje na seminarju je mladinska komisija pri PZS pismeno pohvalila. V jeseni je društvo organiziralo predavanje tov. ing. Cerni-čeve o njenih podvigih v francoskih Alpah. Na to predavanje so bili pismeno povabljeni vsi mladinci z namenom, da bi se moglo društvo z njimi pogovoriti o zimskem delu skupine ter o načrtih za letno sezono. Od
120 mladinccv pa se je tega predavanja udeležilo komaj 12 mladincev in nekaj pionirjev ter 45 starejših članov. Drugih predavanj, Jcl jih je imel odsek na programu, zaradi težav pri rezervaciji dvorane ni moglo organizirati. S preureditvijo novih prostorov v sindikalno dvorano pa bo tudi to pereče vprašanje ugodno rešeno.
Alpinistični odsek je v svoji dejavnosti in svoji dosedanji razgibanosti v preteklem letu nekoliko popustil. Slarejši člani, ki naj bi vzgajali mlajši naraščaj, so končali svoj poklicni študij in se zaposlili križem po Sloveniji, ostali pa končujejo svoj študij ln so se morali odreči alpinistiki. Tako Je ostalo v odseku 5 pripravnikov brez Inštruktorjev
Markacijski odsek Je v letu 1056 končal ■/, glavnimi markacljskiml deli, v preteklem letu pa je to svoje delo prenesel v kartotečne vpise z vsemi važnimi pripombami Izdelal Je tudi vse matrice načrtov markiranih poli, od katerih ipo en izvod so bili oddani tudi komisiji za planinska pota pri TZS. Kljub odsotnosti posameznih članov odseka, so vendarle pregledali vsa pota na svojem področju, postavili veliko orientacijsko tablo pri hotelu Zlatorog In orientacijske tablice na poteh proti grebenom Bukovskih gora. Se pozimi so člani odseka pregledali ipoti v zimskih razmerah od Komnc proti Voglu in poti od Zlatoroga proti Rjavi skali in planini prednji Vogel.
Fotoodsek združuje 16 aktivnih članov, ki se kaj pridno udejstvujejo. Z nabavo po-večalnika, potrebnega pribora in z zgraditvijo lepo urejene tcmnice je odsek mogel začeti s svojim delom ill pritegniti v svoj krog mlade, fotografskega znanja željne mladince, dlani odseka so v tem času izvršili okrog 2000 fotografij, odsek pa se ponaša lahko tudi s tem, da se je en član udeležil s svojimi izdelki fotorazstave PD Idrija, s 3 deli pa r.a razstavi planinske fotografije PZ Srbije. Odsek pa ima v načrtu tudi lastno fotorazEtavo, na katero namerava povabiti tudi fotoodseke ostalih PD Predvsem pa želi pritegniti v svoj krotf čim več mladine, ki naj se zaposli v tem lepem in nadvse zanimivem delu.
Jamarski odsek je nadaljeval z začetimi in v letu 195« nedokončanimi deli. Opazovali so vode v Bohinju in to delo prenesli na nekatere Izvire v okolici Ljubljane. Zaključili so /. raziskovanjem na I. sektorju okolice Ljubljane, sodelovali so kot opazovale! voda v Jami pod Gradom ln v Skocjanu pri Rakeku ob barvanju ponora Retja v Cerkniški kotlini. V (počastitev državnega praznika 29. novembra jc skupina 9 članov ob podpori Hidrometeorološkega zavoda L RS raziskovala jame na Stojni pri Kočevju, izmerila Leono-rino ln Ledeno jamo, Jamo treh bratov in Jamo z dvema vhodoma pri Jelenovem studencu. O opravljenem delu so bili izdelani
702
načrti ln opisi, ki so bili poslani inštitutu za raziskovanje krasa. Za to delo je prejelo društvo laskavo priznanje.
V kočici »Murka« so obnovili štedi.nik ln peč, dodali okenske karnlse in 9 polic, namestili obešalnike in slamarice za podlogo žim-nicam. Pri oddajanju te kočice svojim članom za oddih pa Je društvo moralo ugotovili, da so si nekateri uporabniki tolmačili «kupno imovino na kaj čuden in neodgovoren način. Samo čuvanje ln zavarovanje te kočice stane društvo letno 37 000 din.
Društveni predsednik tov. Emil Sterniša se je v svojem poročilu preeej obširno dotaknil tudi vprašanja nadaljnje gradnje žičnice na Vogel. Obrazložil je celotni potek te akcije, navajal vse mogoče argumente, ki so govorili za in proti gradnji žičnice, pri tem pa ostro grajal gospodarsko politiko PZS, ki je odstopila od nadaljevanja gradnje te žičnice. Izgradnja žičnice na Vogel Je bila sedaj sprejeta v perspektivni plan razvoja gospodarstva LRS in v perspektivni plan razvoja turizma na Gorenjskem.
Ob zaključku je zbor sprejel še predračun za leto 1958 ter pravilnik Jamarske sekcije in poslovnik fotoodseka. V imenu PZS je občni zbor pozdravil načelnik gospodarske komisije tov. Rudolf Kavčič.
pd ptt MARIBOR. Tlelo tega mladega društva ln njegovih komisij se je v pretekli poslovni dobi razvijalo načrtno. Popolnoma razumljivo je, da odbor v tej kratki dobi od ustanovitve društva kljub veliki prizadevnosti in delavnosti ni mogel uresničiti vseh zasnov, saj mu tega tudi niso dopuščala materialna oziroma denarna sredstva. Skromno je sicer pričelo delo pd ptt uslužbencev v Mariboru — toda 320 članov Ima trdno voljo, da nadomesti v tem letu vse, kar ni storilo v prvem letu svojega delovanja, Tako sta teritorialni odbor sindikata ptt uslužbencev v Ljubljani in upravni odbor podjetja za ptt promel že finančno izdatno podprla pričeto delo. planinska koča pod plešivcem, sicer majhna, toda zgrajena s pridnimi rokami bivšega kolektiva okrajne pošte Slovenj Gradec, je njihov največji ponos.
Prav prijetno razvedrilo je društvo nudilo članom s svojimi izleti. Po številu jih je bilo sicer malo, samo pet, a na teh so se člani prav prijetno razveselili in občudovali lepote naše domovine. Na Dan vstaje se je skupina 12 članov podala na Vršič, kjer je na Poštarskem domu skupno s tovariši PD PTT Ljubljana praznovala ta ipraznik in peto obletnico te koče. Pri tem so se člani tudi povzpeli na Mojstrovko. Dne 17. Vin. so izvršili množični Izlet na poštarsko kočo pod Plešivcem in ob tej priliki nekako formalno prevzeli ta dom v upravljanje. Za dan borcev pa so bili na prijaznem Kozjaku na 2avcar-
jevem vrhu, Manjše skupine planincev pa so obiskale še Sumik, Poštarskl dom na Pohorju in na Fečkah.
Društvo vključuje 32<5 članov, od teh 9 pionirjev in 7 mladincev. Clane zajema ir. celotnega področja OP Maribor I. Zaradi boljše povezave s člani na terenu sta bila izvoljena poverjenika in lo eden v Dravogradu za skupino Slovenj Gradec in drugi v Slov. Bistrici. Društvo se je trudilo vključiti v svoj sestav bližnje podružnice, t. J. skupino na področju okrajne pošte Celje, ki pa se je zaenkrat odločila ostati še v PD PTT Ljubljana. V načrtu pa imajo ustanovitev lastnega društva, ki bi v tem pr meru vključilo tudi skupino Zß. Savinjske ln Šaleške doline, t. j. Šoštanj, ki pa Je že privolila, da se vključi v PD PTT Maribor. V teku je tudi akcija /a pridobivanje novih naročnikov na Planinski Vestnik. v prostorih pošte Maribor 1 so namestili lično urejeno društveno omarico, ki jo ureja propagandist redno mesečno. Premalo pa Je društvo storilo za vzgojo svojih članov. Možnosti propagande so v vrstah ptt stroke zlasti široke, saj imajo uslužbenci vsakodnevne stike z najrazličnejšimi osebami Društvu že ni bil določen markacijski delokrog, meni pa, da bi prevzel vzdrževanje transverzalne poti na odseku Slovenj Gradec—Plešivec. Pri markiranju te poti so namreč tudi doslej sodelovali ptt uslužbenci.
Gospodarsko dejavnost Je vodUa za to izvoljena gospodarska komisija, ki je v glavnem izvrševala sklepe UO, manjše probleme pa urejala tudi po svoji samoiniciativi. Pomanjkanje denarnih sredstev in tozadevnih i*kušenj je spočetka nekoliko hromilo delo gospodarstvenikov, vendar so se pa kmalu znašli. Uredili so na ekonomični način sol« na ekonomiji poštarskega doma na Pohorju, tako da so namesto treh predvidenih postelj dali izdelati šest postelj. Njih praktičnost obstaja v (em, da se čez dan na popolnoma enostaven način sestavijo in zavzemajo le 3 m» površine. Društvo je nekoliko zakasnilo s prevzemom Poštarskega doma pod Plešivcem. Dom so dobili v upravljanje za dobo lo let od sindikalne podružnice Maribor. Postojanko so prevzeli taki» rekoč v brezplačno upravljanje ln so dolžni vršiti na njej le tekoča vzdrževalna dela. Dom je stalno odprt, ima izredno lepo lego, ki mora zadovoljiti vsakega še tako razvajenega smučarja. Zaradi le težnje je tudi že vstavilo v svoj proračun primeren znesek, s katerim bo članom lahko delno 1 Ki vrnilo potne stroške za razne skupinske izlete in ture. V pozni jeseni so na postojanki dokončno uredili vodovod, udobno pa so tudi uredili skupno ležišče, ki sprejme lahko 20 oseb. Bližnjo okolico so olepšali s tem, da so odstranili suho grmičevje in vso
703
nepotrebno navlako. Izpopolnili so Uidi kuhinjsko opremo. Spalnice so deloma opremili z novimi odejam , za nočne omarice pa so pripravili nove svetilke. Nabavili so tudi omaro s lli predali za shranjevanje čevljev Po takšni ureditvi Je najprimernejša kapaciteta doma 30 oseb.
Društvu Je v imenu PZS čestital k doseženim uspehom njen sekretar tov. Mirko Fe-uh, njegovim čestitkam pa se ;e pridružil tud. predsednik PD PTT LJubljana tov. Ivan Zabel. Dalje sta zbor pozdravila še sekretar PD Maribor tov. Ciril verstovšek in v imenu teritorialnega odbora ptt tov. Ž loser. predsedniška funkcija je bila ponovnu zaupana tov. Stanku Knezu.
PD KOKRA. Društvo je bilo ustanovljeno šele ob zaključku leta 195C in se zato še vedno bori z za čet ruškimi težavami. Dokaj nepo-voijno vpliva na društveno delo razsežnost terena, na katerem živi članstvo in društveni funkcionarji. Temu primerno ie bilo zato tudi društveno delo in občni zbor. ki se je vršil 29. VI. 1958 ob navzočnosti samo 26 članov. Društvo šleje vsega le 77 članov, od tega 5 mladincev in enega pionirja. To število pa sc bo verjetno še znižalo zaradi odhoda delavcev iz kamnoloma Kokra. Pravega interesa za društveno delo tudi n: opaziti pri nekaterih članih upravnega odbora, zato je v glavnem slonela teža vsega dela na društvenem predsedniku. O nalogah planinske organizacije Je obširno govoril zastopnik PZS tov. Živojin Prosenc, ki jim je zlasti priporočil delo z mladino, pri čemer bi ilm lahko mnogo pomagal ravnatelj preddvorske osemletke, ki Jc član tega društva, lled drugim jim je priporočil tudi tesnejšo povezavo s sosednjimi PD in gorskimi kmetijami, kjer naj bi zagotovili planincem primerna zavetišča. Društvo naj bi v večji meri skrbelo za dobra pota in markacije, mladino pa tudi zainteresiralo za gorsko reševalno službo. Zbor Je sklenil, da bo društveno delo poživil ln v najkrajšem času pričel z aktivnejšim delom.
Za društvenega predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Viktor vreš.
PD DOll. BISTIUCA. Občni zbor tega društva se je vršil dne 30. m. 1958 v gostišču Črna prst v Doh. Bistrici. Poročila so zajela društveno poslovanje za leto 1956 57, ker društvo v letu 1955 nI izvedlo občnega zbora. Iz teh pa sledi, da Je bilo društvo vso to dobo zelo marljivo in delavno.
Društvo je organiziralo nekaj skupinskih izletov, predvsem na Vršič in v Trento, vse
več pa so društveni člani Individualno obiskovali naše gore. Največ skrbi, dela in prizadevanj je odbor posvelil pač gospodarski dejavnosti društva, držeč se načela, da je /.drava gospodarska podlaga temeljna osnova za ostalo društveno dejavnost. Društvo Je uspešno oskrbovalo kočo na Rovtarici, deloma pa tudi že kočo dr. Janeza Mencingerja na Kavnah, ki pa še ni dograjena, samo v to postojanko je društvo vložilo že preko dva milijona dinarjev. Od teh so si le pol milijona sposodili, ostalo so pa sami zbrali oziroma ustvarili. Postojanka je preurejena bivša ltal. vojaška karaula, promet te nedograjene postojanke pa je že tolikšen, da poleg režije krije tudi že anuitete za to posojilo. Skoraj povsem je dograjeno že pritličje, nedograjeno pa Je še I. nadstropje, kjer bodo sobe ln skupno ležišče. Nabavili so že tudi 10 postelj s perilom. Dograditev postojanke je nujno potrebna, da bo lahko nudila planincem tudi prenočišče v letni in zimski sezoni. Postojanka si veliko obeta od žičnice-sedcžnicc. ki bo trasirana mimo te postojanke do pod Koble. Ta žičnica je velikega pomena za razvoj zimskega športa-sankanja m smučanju v Bohinju in bo zato društvo akeljo ra zgraditev te žičnice vsestransko podprlo. Olio postojanki sta konec leta 1957 imeli skupno din S37 431,— dohodkov, pribltek obeh postojank konec 1951 pa je znaSal din 282 973.-.
vrste članstva se množe iz leta v leto. Medtem ko Je društvo leta 1956 vključevalo 123 članov, 30 mladincev in B pionirjev, skupaj torej 161 članov, je štelo v letu 1957 že 151 članov, 45 mladincev in 19 pionirjev, skupaj torej 215 članov. Po socialnem sestavu je. 19 delavcev, 14 kmetov, 69 uslužbencev, 5 predšolskih otrok, 45 dijakov, 3 študenti in 29 ostalih poklicev. 14 članov je naročenih na Planinski vestnik. Markacijski odsek ni bil delaven, vendar so pa dijakl-članl društvu markirali novo pot k postojanki na Ravnah in na Črno prst.
Zlasti je pohvaliti požrtvovalnost članstva ki je s prostovoljnim delom mnogo dopri nf.sl» k adaptaciji postojanke na Kavnah. Ne smemo pa ludi prezreti znatne materialne pomoči s strani GU Boli. Bistrica in LIO Tomaž Godec v Boh. Bistrici, ki jo je društvo z veliko hvaležnostjo sprejelo.
Občni zbor je v imenu PZS pozdravil in jim čestital k doseženim uspehom tov. Živojin Prosenc. Zbor pa so ludi pozdravili zastopniki PD Bohiiij-Srednja vas, PD Jesenice in G Its Jcseniec.
Za društvenega predsednika Jc bil ponovno izvoljen tov. Janko Torkar.
704
l'KEGLEO PLANINSKO-SMUČARSKIII NESREČ IN PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETI 1957
Zap. št.		Datum	
t.	L	I.	1957
2.	1.	I.	1957
S.	19.	I.	1957
4.	19.	L	1957
5.	Z2.	I.	1957
e.	23.	I.	1957
7.	31.	L	1957
8.	12.	n.	1957
3.	14.	n.	1957
10.	17.	n.	1957
11.	20.	n.	1957
12.	21.	u.	1957
13.	24.	rt.	1957
14.	24.	u.	1957
IS.	2.	m.	1957
1«.	8.	m.	1957
17.	14.	m.	1957
18.	14.	m.	1957
19.	14.	m.	I9S7
W).	17.	m.	1957
21.	19.	in.	1957
22.	24.	in.	1957
23.	25.	in.	1957
24.	27.	in.	1957
25.	31.	in.	1957
26.	8.	IV.	1957
27.	12.	IV.	1957
28.	28.	IV.	1957
29.	28.	IV.	1957
39.	28.	IV.	1957
31.	3(	V.	1957
32.	8.	V.	1957
33.	12.	V.	1957
34.	19.	VI.	1957
35.	!).	VT.	1957
3«.	13.	VII.	1957
37.	21.	VII.	1957
Kraj nesreie
Komna Mala. planina Planina na Kraju
Črni vrli nad Jesenicami Kal nad Hrastnikom Dovja Raven-Vel. plan. Planina na Kraju Lipanca
Kamnolom Mirca nad
Jesenicami Pud Stnržičem Pod Krvavcem Inkret pri Vadolali Na plazu pod Storžlčem Velika Kopa-Pohoi je Kofce
Mala planina Planina na Kraju Planina na Krajll Komna
Vel. Zvoh nad Krvavcem Trigl. sedmera jezera G-nvnjač Krvavec
Krv»vec-Tiha dolina Pod BogaUnskim sedlom Severna stena Ojstrice Herletova smer
Play, na severni strani
Košute Begunjščica Zeleniški plaz Vrata
Mozir. pl.-Smrckovec Komna Vrata-Lukn.ia Črna prst.
Severno pobočji- Brane
Tominšknva pol Kočna
Ponesrečenci
Marko Vaksel Vlastn Rutina r Saša Plevel
Jože KJinar Mojca Vogelnik Andrej Kistič ing. \ndreja Stebi J o/.c Oblak
Jože Babic Ivan Jenič Jule Stojan Mitja Pehani Ferdinand Toporšl Ludvik Jerome 1 Janez Mus ar Matija Pot«,kar dr. Nikola Stojanovski Adi Siirman Marija Koršič Zcljko Zlobne Marija I crjan Fvgen Furlan Albin Jerin Anton Grmnn Venčeslav Abrara
Marko Dular France Zupan
Vzroki nesreče
padec pri smučanju padec pri smučanju padec pri smučanju
padec pri smučanju padec pri smučanju padec pri smučanju padec pri smučanju padec pri smučanju
Poškodba
samomor |»a.der pri padec pri zasul od padec pri padec iiii padec pri padec pri padec pri padce pri
padec pri padec pri padec pri padec pri padec pri padec pri padec pri
smučanju
smučanju
snežnega plazu
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
smučanju
Anton Kornau Jože Pogačnik Janez T usek Jože Skassa Vojko Juvan Branko Vasiljcvlč Kajko Stare Nevcnkn Mavri? Albert Stunar Ignar Zupan
'/ivojin Prosenc Adela Klos
kolenu in poškodbe na
vremenski preobrat z močnim dvudnevnim snežnim metežem in meglo med plezanjem v steni; neposredni vzrok padca nepojasnjen
neznani
padec pri smučanju padec pri smučanju padec pri smučanju zdrsnil na poti padec pri smučanju padec pri smučanju zdrsnila na poti zasuta od snežnega plazu S. XI. 19SG
oslabelost
neurje — vzrok neznan — vendar z vso verjetnostjo strela
vnetje slepiča počena medenica izvin desne noge
kitah /.lom desne noge zlom leve noge poškodovano stegno zlom desne noge pod kolenom /.lom desne noge pod kolenom
smrtna
poškodba desne roke izvin leve noge smrtna (zadušitev) zlom desne noge zlom leve noge v gležnju zlom ključnice
zlom desne noge nad gležnjem zlom leve noge pod kolenom poškodba leve noge v gležnju pdškoilba leve noge v kolenu zlom desne noge pod kolenom poškodba leve noge v gležnju poškodba noge v kolenu in gležnju izpah desne noge zlom desne noge zlom leve noge v gležnju
smrtna smrtna
smrtna
zlom leve noge
zlom desne noge
zlom leve noge nad gležnjem
poškodba leve noge v kolenu
noškodba leve noge v gležnju
zlimi desne noge pod kolenom
smrtna
najdba trupel (nesreča registrirana že v statističnem pregledu za leto 1336 pod zap. št. 33) brez poškodb
Zap. St.		Datum		Kraj nesreče
38.	n.	vir.	1957	Kočna
39.	26.	VII.	1957	Ostenje Vernaria nad
				Velim poljem
40.	28.	VIL	1957	Planjava
41.	5.	VIII.	1957	Ute-Triglavska jezera
42.	12.	VIII.	1957	Čopov steber
43.	12.	Vili.	1957	Pod Goličlco na Kri/.kih
				podih
44.	17.	VIII.	1957	Ivomna
45.	20.	VIII.	1957	Prlsojnlkovo okno
46.	28.	VIII.	1957	Planinn nrsnina-
				Tržiške Karavanke
47.	29.	VIII.	1957	Vrh Skute
48.	3.	IX.	1957	Snežišče pod Turitci —
				južno pobočje med
				Jalovcem in Vel.
				Ozebnikom
4».	3.-4. IX.		1957	Severna stena Travnika
				Asehenbrenncrjeva
				smer
50.	9.	IX.	1957	Planina Krsteniea
51.	15.	IX.	1937	Sred. vrh nad Zelenico
52.	16.	IX.	1957	Dobrča
53.	29.	IX.	1957	Storžlč-Žrelo
54.	4.	• VII.	1957	Neznan — zadnja sled
				Vrata, poizvedba v
				sev. steni Triglava,
				ker je bilo javljeno,
				da obstoje sledovi
55.	27.-30. VII. 1957			Kočna
56.	18.	vm.	1957	Košuta-scvcrna stran
57.	12.	vra.	1957	Spik-severna stena
58.	27.	-28. X.	1957	Kočna
Pones reienci
Frißerik Jazbec
Ivan Retelj Hedvika Vasle
dr. Alice Kosenleld
Izracl-Tcl Aviv Miklavž Prosenc Milan Valant
Igor Paljanee Milica Pikel in;;. Donald Mutl :;e London, Anglija
Urša Bester Franc Kavčič Božidar Kavčič Vincenc Podviz
Mijo Palčič
Ervin Hsnzev Rllvijc Ver^a Stane Logar Adolf Jus Angela Perčič Emil Žiberna
Vzroki nesreče
Poškodba
neurje
padec pri trganju planik izčrpanost zaradi viharja in snega
zdrsnila na poti ln padla izguba oricntacijc pri plezanju in izčrpanost, spodtaknil ob kamen In padel na glavo padla pri hoji
zdrsnil na poll in padel
neznani
neurje — strela
neznani — verjetno omahnil preko stene pri sestopu pri sestopu se jima je zataknila plezalna vrv — izčrpanost kup
zaradi izčrpanosti zmrznil zdrsnila 11:1 puli in pailla zdrsnil pri sestopu na plazu in padel
POIZVEDOVALNE AKCIJE
Mar.ian Prevcc Friderik Jazbec
dva neznanca
Fr\in Hnnzev Sil vije Versa. Friderik Jazbec
neznan
pogrešan <id 21. VII. 1957 (glej po<l zap. nt. 37 in M) Izguba orientacije.
nezadost. oprema zaradi neurja (akcija zaradi klicev na pomoč) slabo vreme z nevihto —
bivak v steni in sestop pogrešan od 21. VII. 1957 (glej pod zap. St. 37, 38 In 55)
pogrešan — vkljub ponovnemu pregledovanju terena in iskanja ga reševalci v letu 1957 niso mogli najti
smrtna
smrtna
zlom leve noge v gležnju brez poškodb
poškodovano lerne in čelo ter pretres možganov
izpah levega kolena
poškodba, lobanje, reber in kolena
nevarno zbolela (meningitis)
smrtna
smrtna
smrtna
brez poškodb • inrtnn smrtna
zlom desne noge izvili desne noge
brez uspeha brez uspeha
brez uspeha — pogrešane» so kasneje našli na avstrijski strani: eden mrtev, drusi rešen
pogrešimea sta se na dan poizvedbe sama nepoškodovana vrnila v Martuljek
brez uspeha
I
PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VF.STNIKA 195G IN 1957
Ziip. St.
r 1 a n i n s k n društvo
i.	Ajdovščina
2.	Bled
3.	Boh. Bistrica
4.	Bohinj
5.	Bovec
6.	Brežice
7.	Celje
8.	Cerkno
9.	Črnomelj
1».	Črnuče
11.	Hol - Hrastnik
12.	Domžale
13.	Dovje
14.	Gorje
15.	Gornji grad
1«.	Gozd - Martuljk
17.	Hrastnik
18.	r-M,1a
1».	Ilirska Bistrica
21).	Javornik
21.	Jesenice
22.	■Jezersko
23.	Kamnik
21. Kobarid 25. Kočevje 28. Kokra
27.	Koper
28.	Kostanjevica
29.	Kranj
30.	Kranjska Sora
31.	Križe
32.	Krško
33.	Laško M.	Lilija
33.	Litostroj
36.	Ljubljana - matica
37.	Ljubno
38.	Ljutomer
39.	MajSperk
40.	Maribor - mesto PTT - Miiribor
41.	Maribor - obrtniki
42.	»ledvode
43.	Mengeš
44.	Mežica
45.	Most na Soči
46.	Mozirje
45.	Murska Sobota
48.	Kova Gorica
19.	N'ovo mesto
50.	Oplotnlca
51.	Podbrdo
52.	Portljubelj
' I M «g o S	5 B Ml 6 K Ii rt « zs	> li ■ h u£	3 3 S is" rt »n *s	n O 3.? e . * «iS «S	I;" . < Is K S	B u i-c.s	u v •O t. e. a
139	49	152	• 49	35	32		
311	7G	266	51	21	22	_	25
ISO	IS	215	19	10	8	_	
Ü3i	35	190	33	14	17	_	2
114	35	151	24	24	is	_	11
218	44	247	28	»1	11	_	23
1 «60	233	1 292	196	13	15		37
284	27	395	22	9	5		
XS5	18	101	13	11	12	_	S
182	18	220	15	10	7	_	S
232	8	193	31	4	16	23	
379	37	397	40	9	10	3	
274	25	290	22	9	7		
504	25	421	35	S	8	10	
225	25	19 T	13	11	6		12
Gl	3	76	5	8	8		
437	56	460	45	13	8		11
49;	75	190	78	15	13	1	
42	11	—	2	sc	_		9
G13	59	132	57	9	8		2
1 Ol?	103	1 239	115	10	9	.	
121	20	169	18	17	U		2
884	80	885	107	9	12	27	
148	10	165	8	S	5		2
112	7	79	1	6	9		
76	9	n	8		10		
159	60	247	104	38	42	44	
GO	3	103	3	S	3	__	
1 365	282	1 431	310	20	22	28	
172	27	170	26	15	15		
195	13	24.1	13	10	5	__	6
187	23	296	38	12	12	15	
Sil	57	638	60	S	9	3	
153	20	206	21	13	10	1	
287	115	228	78	40	34		37
7 5 OX	1 387	6 985	1 564	19	22	177	
92	15	81	14	16	17		I
250	17	181	11	8	6	_	6
118	42	113	42	35	37	_	
2 382	415	2 815	346	17	14	—	69
240	12	351	11	5	3		1
3X3	60	532	51	U	10		t
388	61	534	51	16	9	_	10
427	30	397	24	7	6		(
120	36	82	36	30	44		
144	10	103	17	6	17	7	
131	17	173	15	13	9		2
197	49	184	49	24	26	_	
334	24	234	24	7	10		
75	S	113	6	5	5	1	
—	—	187	12	—	7	12	
71	8	42	5	11	12	3	_
53.	Postojna
54.	Pol j ea ne.
55.	PTT - Ljubljana
56.	1'reval.le
57.	Ptuj
53.	Radeče
5».	Radlje
60.	nadovljiCH
61.	Ravne
62.	Bimslte Toplice
63.	Ruše
64.	Senovo
65.	Sežana
66.	Slov. Bistrica
67.	Slovenjgradee
68.	Slov. Konjice
69.	Solbiva in Luče
70.	Šentjur
71.	Skolja Loka
72.	SoSlanj
73.	Tolmin
74.	Trbovlje in Hum
75.	Tržit
76.	Univerza
77.	Velenje
78.	Vipava
79.	Vu/.enica
80.	Zabukovca
81.	Zagorje
82.	Železničar
83.	Železniki
84.	Žerjav
85.	Ziri
86.	2rete
Trst - Gorica
Beograd
zagreli
Republiška Pn Ostale republike inozemski Zamena z inoz. Zamena v državi Kazni
250	40	315
81	9	104
611	70	537
321	62	580
133	25	228
2?8	19	251
_.	—	7t
739	87	794
367	41	510
104	14	111
727	79	1 203
318	53	257
129	29	133
650	61	637
683	60	400
3R8	57	477
194	56	210
193	27	203
170	51	492
518	27	561
239	52	235
1 493	166	1 275
411	47	S20
£52	29	717
173	9	165
53	8	60
103	11	177
213	8	109
541	34	622
351	76	382
100	21	276
382	14	416
168	27	203
—	—	—
37 629	5 305	39 034
	94	
	36	
	42	
	37	
	114	
	39	
	23	
	17	
32	16	10
7	11	7
38	11	7
60	U	10
21	18	10
42	21	17
5	—	6
86	U	11
35	11	7
19	13	17
64	11	5
14	17	17
23	23	19
44	9	7
41	8	11
42	14	9
57	28	23
31	14	15
61	11	13
23	5	4
48	21	20
14G	11	11
45	11	8
27	4	4
9	5	6
9	15	15
11	10	6
8	■s	7
30	6	5
67	21	18
17	5	6
14	3	3
41	16	20
S
5 237 107
33 43 47 73 40
34 2«
116
S 762
STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKIi ZVEZE SLOVENIJE ZA TETO 1957
Vrsta članstva
Planinsko druStvo
Člani	mladinci	pionirji	skupaj
X.	Ajdovščina	108	33	U	153
2.	Bled	245	17	4	266
3.	Bohinjska Bistrica	151	40	24	215
4.	Bohinj - Srednja vas	165	16	9	190
S.	Bovec	«3	21	67	151
C.	Brežice	73	61	113	24 J
7.	Celje	1 001	229	59	1 293
(t.	Cerkno	193	59	140	393
9.	Črnomelj	70	18	13	101
IS.	Črnuče	120	40	60	220
11.	Dol pri Hrastniku	165	21	7	19.1
12.	Domžale	208	107	82	397
13.	Dovje - Mojstrana	219	38	33	290
li.	Gorje pri Bledu	277	87	57	421
15.	Gornji grad	125	31	41	197
16.	Gozd - Martuljk	35	1	40	76
17.	Hrastnik	322	28	110	460
1R.	Idrija	323	94	73	490
IS.	.Tavnrnik - Koroška Bela	521	87	124	732
20.	Jesenice tia Gorenjskem	771	186	283	1 239
21.	Jezersko	70	9	80	159
22.	Kamnik	602	149	134	885
S3.	Kobarid	102	30	33	165
24.	Kočevje	57	20	t	79
25.	Kokra	71	5	1	77
56.	Koper	200	35	12	247
27.	Kostanjevica nn Krki	53	9	41	103
26.	Kranj	828	497	96	1 431
59.	Kranjska gora	143	22	5	170
30.	Križe	110	30	123	265
31.	Laško	380	68	190	638
33.	Litija - Šmartno	183	18	5	206
33.	LJubljana - Litostroj	212	9	5	226
31.	Ljubljana - matico	4 911	1370	504	6 985
35.	LJubljana - PTT	443	61	33	537
36.	Ljubljana - Unlverz.fi	52	665	—	717
37.	Ljubljana - Železničar	234	110	38	382
38.	Ljubno ob Savinji	43	11	22	81
39.	Ljutomer	75	36	73	184
19.	Luče ob Savinji	int	8	37	116
11.	.Majšperk	96	7	10	113
42.	.Maribor	1 579	687	239	2 503
43.	.Maribor - Obrtnik	232	81	38	331
44.	Maribor - PTT	294	7	9	310
45.	Medvode	317	165	50	532
46.	Mengeš - Janeza Trdine	197	183	154	53»
47.	Mežica	296	56	45	397
48.	Most na Soči	69	10	12	81
49.	Mozirje	30	30	43	103
50.	Murska Sobota	76	64	33	173
51.	Nova Gorica	132	30	22	181
S3.	Novo mesto	153	65	16	234
53.	Oplotnica	63	48	2	113
54.	Podbrdu	134	36	17	187
55.	Poljčane	80	24	—	101
56.	Podljubelj	37	—	5	43
57.	Postojna	152	53	110	315
58.	Prevalje	345	85	150	580
a članstva
zap. St.	Planinsko društvo	%---r -—■--*-.			
		člani	mladinci	pionirji	skupaj
5».	Ptuj	143	00	25	228
60.	nadeče pri Zidanem mostu	169	58	24	251
61.	Radlje ob Dravi	50	24	—	74
«S.	Radovljica	G 32	123	49	794
C3.	Ravne na Itoroškem	300	91	119	510
«4.	Rimske Toplice	80	17	14	111
65.	Ruše pri Mariboru	541	142	52«	1 203
66.	Senovo - Rohor	126	38	93	257
<7.	Sežana	117	13	3	133
68.	Slovenska Bistrica	397	80	160	£37
OS.	SlovenJsradec	231	80	89	400
79.	Slovenske Konjice	305	62	110	477
71.	Solčava	74	14	S	91
72.	Šentjur pri Celju	108	48	47	203
73.	Skofja T.ult;!	405	71	18	492
74.	Šoštanj	385	57	119	561
75.	Tolmin	150	64	21	235
76.	Trbovlje	493	121	317	831
77.	Trbovlje - Kum	280	39	125	444
78.	Tržič	444	53	23	520
79.	Velenle	130	25	10	16.1
SO.	Videm Krško - Lisca	201	55	40	296
81.	Vipava	28	4	28	«0
83.	Vuzenica	108	30	39	177
83.	Zabukovca	71	18	20	109
81.	Zagorje ob Savi	412	195	15	622
85.	Za Selško dolino v Železnikih 170		39	77	276
86.	Žerjav	248	96	72	416
87.	21 ri	157	48	—	305
	Skupaj	25 251	7962	3821	39 034
	V letu 1956:	25 231	7190	5208	37 639
	V letu 1957:	25 251	7962	5821	39 034
773
! 613
FKEGLED GRADBENIH INVESTICIJ V LETU 1957
					1 n	vesti	rano		
Zap. St.	Planinsko društvo	Planinska postojanka	3 > 82 i„ A	9 > O	•o	, M ON 5, C.	š O) u	C	O OŠ*
			as .as	S2 L. W a«	v vr nost	r» « 5i	ostal subv clje	Ig	iS S o s a
			din	ur	din	din	din	din	din
1.	Ajdovščina	Iztokova Kočo pod Golnkl		30	1 200				
		Koča pri Izviru Ilublja	63 682	128	17 120	—	91 720	_	
2.	Bled	Blejska koča na Lipanci	103 90 ]	—	—	—	_	___	
		Zavetišče Mrzli studcnec	57 861	_	—	—	_	_	
3.	Bohinjska Bistrica	Koča dr. Janeza Mencingerja	220 ono	50	2 500	—	_	_	MM) (KM)
4.	Bohlnj-Srednj;'. vas	Vodnikov dom na Ve le m polju	204 392	3 480	522 290 -	163 892	_	2 600 567	_
		Koča pod Bogatinom	10 095	—	—	—	• _	_	_
		Koča na Uskovnici	200 165	—	_	—	_	_	_
5.	Bovec	Zavetišče na Mangartu	—	—	_	60 000	_	240 000	_
C.	Celje	Celjska koča	—	—	—	—	180 000	_	_
		Dom v Logarski dolini	33 526	—	—	—	80 000	_	_
		Kocbekov dom na Koroširi	29 100	—	—	40 000	_	160 000	_
		Viozirska koča na Golteh	29 080	—	_	—	_	_	_
		Gradnja depsndanse r Log. dolini	»10 455	—	—	—	_	_	1 000 000
7.	Črnomelj	Dom na Mirni gori	212 01KI	—	—	100 000	_	4M 000	_
8.	Črnuče	Koča na Malt planini	12 000	982	78 560	—	_	_	_
9.	T>dI prt Hrastniku	Koča na Gorch	53 900	1145	130 000	130 000	690 708	520 000	_
10.	Domžale	Dom mi Veliki planini	107 115	_	—	—	_	_	_
U.	t) <t v jr Mojstrana	Aljažev dom v Vratih	—	—	—	100 000	_	400 000	_
		Slajmerjcva vila v Vratih	—	—	—	40 000	_	159 995	_
12.	Gorje pri Bledu	Dom Planika pod Triglavom	51 800	112	7 720	—	_	__	_
		Tržaška koča na Dollču	15 000	48	2 880	—	_	_	_
13.	Gornji grad	Dom na Menini planini	300 000	670	33 500	140 000	50 000	634 000	_
14.	Hrastnik	Koča na Kalu	26 716	2100	168 000	130 000	60 000	520 000	_
15.	Juvornik-Knr. Bela	Dom Pristava na Javor, rovtu	167 383	340	17 000	—		_	_
		Kovinarska koča na Zasip. pl.	—	120	6 000	—	_	_	_
16.	Jesenice na Gor.	Erjavčeva kočn na Vršiču	7 848	_	—	22 000	_	88 000	_
		Tira rji'v dom na Vršiču	797 492	—	—	19 937	_	7» 750	_
		Koča pri izviru Soče	98 121	_	—	—	_	_	_
i/ v r" as s 2. « —
5 P o
m
viB > din
1 300 172 522 103 9M 57 864 722 500 3 191 111 40 09$ 200 4H5 300 000 180 000 112 526 239 40» 29 080 1 910 4.55 712 000 SO 560 1 524 608 107 145 500 000 199 995 59 520 H 880 1 157 500 S04 746 184 383 6 000 117 848 897 179 98 Ul
Zap. Planinsko ät.	d r u ä t v o
Planinska postojanka
17. Kamnik
18.	Koper
19.	Kostanjevica na Krki
20.	Kranj
21.	Križe
23.	laško
22.	I.ltija-Smartno
24.	Ljubljana-Litostroj
25.	Ljubljana-mati ca
26.	I,jnbljana-PTT
27.	Ljubljana-Univerza.
28.	Ljutomer
29.	Luče ob Savinji
30.	Maribor
31.	Maribor-Obrtnlk
32.	Marlbor-PTT
33.	Mengeš-Janez? Trdine
Koča na Jermanovih vratih
Cojzova koča na Kokrškem sedlu
Koča na Starem gradu
Tumova koča na Slavnlku
Dom na Polomu
tlom na Krvjivru
Bivak pod Kočno
Oradnja koče na Kališču
Koča na Križki gori
Zavetišče na Gozdu
Horn na Smohorju
Doni na Jančah
Lltostrojska koča na Soriški pl. Dom v Kamniški Bistrici Dom na Kontni Koča pri Savici
Zavetišče na Bogatinskem sedlu
Triglavski dom na Kredarici
Koča pri Triglavskih jezerih
Poštarski dom na Vršiču
Koča Tamar v Planici
Dom Ljutomer
Koča na Loki pod naduho
Mariborska koča
ftlbntška koča
Koča na Bavčarjevem vrhu
Koča na Pesniku
Zavetišče na Urbanu
Koča na Tujzlovem vrhu
Poätarska koča pod Plešivcem
Mengeška koča na Gobavici
Investirano
iz lastnih sredstev	O K 2 S3 u b at	v vrednosti	«S * t g» tr u	C - o ■z > saj, ä 3 S C trt -	O 8 0 r vi r: «N o.a.	ii H	1 Skupne investicije v letu 1957
din	ur	din	din	din	din	din	din
70 130	250	11 25»	_				81 38(1
6 480	150	4 500	—.	—	—	—	10 980
S3 559	460	20 700	—	—	—	—	A 259
—	—	—	60 000	1 025 l>00	240 000	—	1 325 001
134 137	—	_	—	—	—	—	134 137
431 071	—	—	82 718	_	330 872	—	844 661
—	4«	2 530	—	—	—	—	Z 530
1 83» 433	«0»	33 000	—	—	—	—	1 871 433
—	_	—	( —	—	60 000	—	60 000
2 300	t—	—	—	—	—	—	2 800
81 559	_	—	4« 000	—	11.(1 ooo	—	281 559
120 0INI	2 156	155 300	200 000	500 0(H)	800 000	—	1 775 3W
300 0(10	2 835	255 150	—	—	—	—	355 150
816 000	—	—	—	—	—	—	816 000
176 000	—	—	—	—	—	—	476 000
33 000	—	— .	, —	—	—	—	33 000
7 581	—	—	—	—	—	—	7 581
95 000	_	—	—	—	_	—	95 000
—	—	—	400 ono	—	1 60li 000	—	2 000 00)
88 875	102	C 120	—	—	—	—	94 995
40 755	1 500	75 000	40 126	IGO 000	160 506	—	476 387
95 000	—	—	—	425 500	—	110 000	630 500
371 OHO	650	32 500	40 000	—	16(1 OOO	113 (100	719 500
—	_	—	—	—	—	322 964	322 964
_	_	_	—	329 4M	—	27 791	357 200
—.	_	—	—	70 092	—	—	70 092
—	_	—	—	763 375	_	—	783 375
_	_	—	—	31)6 919	—	—	306 919
2 413 853	_	—	—	—	—	—	2 413 853
_	_	—	—	200 000	—	—	200 000
300 000	_	_	—	_	—	_	300 000
Mežica
Nova Gorica
36.	Novo mesto
35.	Oplotnlca
38.	Poljčane
39.	Postojna
40.	Prevalje
41.	Radeče pri Zid. mostu
42.	Radovljica
43.	Rimske Toplici'
44.	Ruše
45.	Senovo-Bohor
4G.	Slovenska Bistrica
47.	Slovenjgradec
48.	Sodražlca-režiJ. odbor
49.	Solčava
50.	Šentjur pri Celju
51.	Skofja T ok a
52.	Šoštanj
53.	Tolmin
54.	Trbovlje
55.	Trbovlje-Kum
56.	Videm Krško-Ijsca
57.	Zagorje ob Savi
58.	(ier.sk reš. služba
59.	Planinska zveza Slov.
Dom na Peci
Zavetišče na Grohatu pod Kadttfio Koča Fodpcca (Na Pikovem) Gomlščkovo zavetišče aa Krnu Stenkova koča na Trstelju e Koča Kekec na Katarini Dom Vinka Paderšlča na Gorjancih Koča na Pesku Dom na Bofu
Popravilo razglednega stolpa
Koča Mladika na Pečni rebri
Dom na Uril,jI gori
Zasavska koča na Prehodavcih
Pogačnikov dom pri Križkih jezerih
Zavetišče na Kopitnlku
Ruška koča.
Koča na Bohorju
Dom pri Treh kraljih
Grmovškov dom pod Veliko Kopn
Dom na Travni gori
Zavetišče pod Ojstrico
Dom RogoviJee v Solčavi
Dom Rinka v Solčavi
Zavetišče na Resevni
Dom na T.ubniku
Andrejev dom na Slemenu
Koča na Razor planiul
Koča na Mrzlici
Koča na Kumu
Tončkov dom na Lisci
Koča na Gori
Coparjeva koča na Cemšcniški pl. nabava radiostanic nabava šotorov
16 213 320
2 700	1 610 000	248 000	2 219 195	992 000	500 000	6 540 355
S«	4 000	—	—	—	—	16 000
170	10 200	—	_	—	313 553	323 753
—	—	40 000	—	160 OOO	—	200 000
—	—	20 OOU	—	80 000	—	100 000
ICO	16 OOU	60 00 J	—	240 OOO	—	7(6 000
450	45 OOU	40 OOJ	—	160 OOO	—	640 000
150	15 000	—	350 000	—	—	390 0 00
20	1 000	—	_	—	—	41 000
—	—	—	100 OOO	—	—	100 000
1 500	150 000	—	252 858	—	—	793 655
1 200	130 OOO	30 OOJ	—	120 000	_	277 000
—	—	—	—	—	—	62 128
—	—	159 906	—	639 623	_	863 904
rr.5	11 500	—	_	—	—	11 500
:t lfio	252 OIM)	80 OOO	7 OOO OOO	320 000	—	7 782 124
Z 895	115 800	130 OOO	1 1G9 566	519 999	—	1 943 865
500	50 OOO	—	?. 000 OOO	—	—	2 050 003
_	—	—	—	—	—	148 271
—	—	200 000	_	—	—	200 000
—	—	20 000	—	80 000	—	100 000
_	—	—	—	—	—	286 838
—	—	—	—	—,	—	1 123 410
320	15 OOO	—	—	—	—	15 OOO
28*1	22 720	—	50 OOO	—	—	169 690
300	30 000	50 100	_	200 000	—	330 000
—	—	99 122	—	398 887	—	700 534
—	—	30 00(1	244 057	120 000	—	573 960
—	—	—	77 955	— '	—	77 955
110	13 200	—	150 OOO	_	—	173 400
78	6 080	—	100 000	—	—	129 873
95	7 60»	—	100 000	—	—	112 953
—	—	1 OOO 000	—	—	—	1 000 0011
-	—	218 500	—	-	—	218 500
32 54 9	1 077 920	4 534 801	18 746 354	13 344 199	2 887 308	59 803 902
PREGLED KAPACITETI:. OBISKA IX NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU i;>57
Kapaciteta ležlič bicvilo obiskovalcev
s	------------
d
Zap. št.	Planinska postojanka	i s »o §8 j P.	'JI U 0 - rt Is S fcf	V upravi planinskega društva	Število postelj	a 111 Z x -	7 S 5 a m	8 ~ > 8 O srn 5 a hj t.	Inozern- ccv	Skupaj	Število nočitev
L	Blejska koča na I.i punci	Jul. Alpe	1633	Bled	24	15	39	.1 8-13	156	1 999	587
2.	Prehodna planinska postojanka Planine.		495	Bled	5	_	5		ne evidentira		_
3.	Zavetišče Mrzli studenec		1240	Bled	4	_	4		ne evidentira		'i')
4.	Koča dr. Janeza Mencingerja	„	805	Bolunjska Bistrica	_	8	8	1 032	_	1032	_
5.	Zavetišče na Bovtariel	„	1182	Bohinjska Bistrica	—	_	_	282	_	282	_,
G.	Koča na Uskovnicl		1138	Bohinj-Srednja vas	10	15	z:,	1 910	13	1921	205
7.	Koča pod Bogatinom		1513	Bohinj-Srednja vas	34	19	53	4 470	54	4 521	2 358
S.	Vodnikova koča na Velem polju	M	1805	Bohinj-Srednja vas	Z	20	22	3 858	.173	4 030	»97
9.	Koča Zlatorog v Trenti	»	622	Bovec	16	16	32	1 »11	72	1983	1 412
10.	Koča Petra Skalarja pod Kaninom	M	18.2	Bovec	_	65	65	238	_.	238	129
11.	Koča na Mangartu	M	2072	Bovec	_	20	20	1 829	69	1898	150
12.	Dom na Predelu		1156	Bovec	3	6	9	13 561	24	13 585	197
15.	Aljažev dom v Vratih		1015	tiovje-MoJstrana	21	122	113	7 935	284	8 219	2 456
14.	Dom Planika poti Triglavom	»»	2404	Gorje pri Bledu	24	37	61	3 828	307	4 135	785
15.	Tržaška koča na Dollen	J»	2120	Gorje pri Bledu	24	15	39	4 365	388	4 753	916
Vi.	Staničeva koča pod Triglavom		2332	Javornik-Korošlta Bela	23	40	63	2 638	39	2 677	554
17.	Kovinarska koča na Zasipski planini		892	Javornik-Koroška Bela	_	22	22	2 246	_	2 246	52
18.	Erjavčeva koča na Vršiču	„	1515	Jescnice na Gorenjskem	48	20	68	10 360	313	10 673	5 74«
19.	Tlčarjev dom na Vršiču	»*	1620	Jesenice na Gorenjskem	30	20	50	9 087	62	9 149	782
SO.	Koča pri izviru Soče	J«	78«	Jesenice na Gorenjskem	12	10	22	7 24 J 408	317	7 562	300
21.	Zavetišče pod špičko	rt	2050	Jescnice na Gorenjskem	—	16	16		76	484	354
32.	Bivak l (Vel. Dnina)	»9	3180	Jesenice na Gorenjskem	_	4	4	13	_	13	13
23,	Bivak 11 (Pod rokavi)		2140	Jesenice na Gorenjskem	_	5	5	28	_	28	28
24.	Bivak III (Za Akom)	»»	1340	Jcsenlcc na Gorenjskem	_	8	8	90	_	90	90
25.	Bivak IV (Na Ruš Ju)	t»	1980	Jesenice na Gorenjskem	6	_	6	53	_	53	53
26.	Koča v Martuljku	»t	930	Jesenice na Gorenjskem	6	5	11	159	_	159	159
27.	Dom na Vršnem	„	(10	Kobarid	6	18	24	752	-	759	63
28.	Koča v Krnici	„	1218	Kranjski» gor»	7	24	31	1 332	-	1 339	402
29.	Mihov dom	n	io:o	Kranjska gora	2	15	17	128	2	430	415
3«.	Koča na Gozdu	M	1226	Kranjska goni	20	20	40	301	6	307	291
31.	Litostrojska kota na Soriški planini	1300
32.	Dom na Komni	„	1325
33.	Koča pri Savici	„	t'fiO
34.	Mladinsko zavet, na Bogatin skera sedlu	„	1804
35.	Koča pri Triglavskih jezerih	„	ltiSS 3£.	Triglavski dom na Kredarici	„	2515
37.	Koča Tamar v Planici	„	110R
38.	Poštarska koča na VrSIču	„	1725
39.	Koča na Črni prsti	„	1841
40.	Gomlščkovo zavetišče na Krnu	„	2210
41.	Dom dr. Klementa Juga v I.epeni	„	680 12.	Zavetišče na Petrovem lirdu	..	S04
43.	Zasavska koča na Prehndnvclh	„	SMtt
44.	Pogačnikov dom pri Kriških jezerih	..	2052
45.	Koča na Hazor planini	1300 4$.	Zavetišče Globoko	„	1835
47.	Koča na Poreznu	Prcdg.	1632
48.	Planinska in lovska ltoča na Črnem vrhu .nit. Alp 1283
49.	Zavetišče na Kobidcnskom brdu	„	824
50.	Zavetišče v Počah pod Poreznom	„	70« 61.	Koča na Smarjetni gori	„	664
52.	Slavkov dom na Golom brdu	,,	423
53.	Dom na Lubniku	„	1021
54.	Koča na Katltovcu	,,	1C66
55.	Zavetišče na Vrsniku	„	724
56.	Zavetišče na Mrzlem vrhu	925
57.	Doni Pristava na Javornlškem rovtu	Sara-	920
58.	Koča na Korenskem sedlu	vanke	1075
59.	Dom na Peci	„	16S0 «o.	Koča Podpeea (N"a Plkovem)	„ 956
61.	Zavetišče pri Skrubeju	650
62.	Zavetišče pri Graufu	„	700
63.	Dom na Kalu pod Kofcami	,,	1050
64.	Zavetišče pri Juriju	„	834
65.	Zavetišče VolinJek v JLešah	„ 675 06.	Dom na UršlJI gori	„	1696 67.	Poštarska koča pod Plešivcem	„ 800 6S.	Valvazorjev dom pod Stolom	,,	1180 69.	Roblekov dom na Begunjščiei	„	1757
I jubljnna- Litostroj	—	28	28	780	_	780-	—
Ljubljana-matlra	7«	24	94	5 922	130	6 052	6 315
LjublJana-matlca	4	21	25	2 144	118	2 262	1 137
Ljubljana-matlca	_	8	8	1 038	_	1 028	117
Ljubljana-matica	23	33	58	7 155	180	7 335	4 190
I.jubljana-matic»	67	KO	127	5 557	190	5 747	4 871
r.j ubljann-L'ili vr rza	IS	26	41	3 831	42	3 876	963
LjublJarui-PTT	32	—	32	S 09«	284	5 374	1 732
Most na Soči	s	18	20	600	10!)	709	127
Nova Gorica	—	30	50	1 047	144	1 191	270
Nova Gorira	38	—	38	1 072	64	1 136	232
Podbrdo	1	—	1	316	—	316"	8
Radeče jiri Zldnnem mostu	24	—	24	2 356	10	2 366	620
Radovljica	1(1	52	62	1 030	167	1 137	610
Tolmin	1	18	25	1 220	S	1 325	373
Tolmin	—	4	4	ne	evidentira		—
Cerkno	20	2»	19	3 359	11	3 370	361
Cerkno	13	30	43	4 186	8	4 194	106
Cerkno	3	20	23	4 068	C	4 074	10
Cerkno	-	—	—	3 117	—	3 117	—
Kranj	—	_	—	17 678	111	17 789	—
Medvode	4	32	36	5 915	_	5 915	772
skorja Loka	23	—	23	5 359	5	5 364	163
Železniki	20	20	40	1 937	—	1 937	635
Zlri	2	S	J	1 546	—	1 546	—
Zlrl	—	3	5	1617	_	1617	—
Jnvornik-Koroška Bela	7	10	17	4 000	—	4 000	215
Kranjska gora	11	—	11	1 273	65	1 338	8
Mežica	8	24	32	1 967	12	1 979	870
Mežica	12	—	12	4 030	16	4 046	90
Mežica	_	—	—	3 150	50	3 200	—
Mežica	—	—	—	3 660	40	3 700	—
Podljubelj	2	3	S	1 145	—	1 145	128
Podljubelj	—	—	_	2 198	—	2 198*"*	—
Prevalje	2	—	2	1 010	—	1 010	—
Prevalje	30	—	M	4 072	18	4 090	39li
Marlbor-PTT	7	10	17	2 2B1	4	2 255	131
Radovljica	23	20	is	1 260	6	1 266	112
Radovljica *	6	42	18	1 532	1	1 533	523
O S ^ it • * 'J • - -■tOEcu^isnUHU to
S3C 00
Ö > OOP-
"3*3
I
O 3
o c
B
g
O i' «
3 3
a e>
i«
« <e
»8
i ? ž 2 S"	I 3
tj n	< o f> f> p
s a " ®	c jfj
^	i S
•c ■ i < O
s. v s -r
•jk m p n
C
o
g
vi n
<
-t.
3
A
a
e
Ž1 S «1 < i n
z. a t
< H
§ I 3
c r
y *	s
i »	i i' a
S »	?
3 5	a
a -	a
NI	C
2	E	X.
= _	3
si n	* o
•a Z
3
o o	t	<r r
S,	w> «i
■ s
g »	iT "O
_	a	o
S? e	p	a
3 '	s	S
3 3	»	*
= p	M S
=	»3
<	O
■O B.
° E a ?
—
B
5 e
S. ? <
S * * S- ?
o g
s d 3
3 3
1 S
!3 <
H
3. rs
1 3 1 S N
? » » ; 5
? a
a
3 ZL o
i a
S g
•a 3
2. 3
» 3
3 3 ~
B fc .
* - s
o a ?
3
o 3
2. s - ? £
3 -E £
NOT!
2	5	o
«s 3	o.
T 3	M _
f 3
as	0
n	a
3	*
a £	7!
i	n C. a
o	-3
3	B
3
±	g o
T
II
Zap. št.
pr
a
a
T w
Gorski pretlel
M — —	— »-	H«M»>a
» O C) Ci N N »I f) V h a oc iti w » ce H t* »
aOfiCiS OCJiCil'eiöCONNiWHi.-C
wO 00 M «J SR
- o -i n <•
0© O ö O* V«
M Ä iö Oi C-
I I I	I
» w a fo n
2 s S
Ä ft
t-1 h-	51 H « « iJ»
MfflfcNWwWC
SSSSSräSS
I M K-
ft	t
n	rt
<	<
£	£
t	i
?	3
I I I
s s i'
ro — r«a m p p N 30
_ s a £
» »I M W O
8 ti W ^ Ü S W in -J S S o
3". {£ X m*
2 S s S S
«j Ä in ;n c-
H> M N U » M
a to . 0 s
M iT: C« Cl U W
M	M M
Ul	N S	lil	Si
A	O M	O	A
M	W N	M	O
H M	3	S	9	H n	H ►i	S
£ rv	t: r>	ti rv	N fv	K	K	S' n"
s S " Ji I [j I u I u I I I	I I I I I a
I I * I £ ö i I £ S? S I I I III
i 3
I s.
I I
I I I 11
o
i s
® Ji J; M M
W n V W M M K	M
IlssSgisSsäsil II12 1
Nadmorska
višina
e
6
i g
I 6»
Število ji os let j
Števil» skupnih
ležišč
Skupaj
Jugoslovanov
Inozem-
rev
Skupaj
Število nočitev
£ 13
š?
S <
o
i <
9
i02.	Bivak v Storžiču	i»	1750
103.	KoCa na Smrekovcu	i,	1377
101.	Koča na Mali planini	Predg.	1147
105.	Dom na Veliki planini	Kamn,	1560
106.	Dom na Mcnini planini	Alp	1505
107.	Kofa na. Starem gradu	t»	585
108.	Dom na Krvavcu	t»	1700
109.	Mengeška koča na Gobavlci	„	140
HO.	Zavetišče na Resevni z razgl. stolpom	„	629
111.	Mariborska koča z razgl. .stolpom	Pohorje	1080
112.	Ribniška koča	M	1530
113.	Koča na Pesniku	|1	1104
111.	Koča na Pesku		1382
115.	Ruska koča (Tinelov dom)	„	1250
116.	Koča nad 5umikom	„	1125
117.	KMa pri Treh kraljih		1200
118.	Koča pod Kremzarjevim vrhom		1161
119.	«rmovskov dom pod Veliko Kopo	„	1377
120.	Koča Planine (T»jzl)	„	960
121.	Dom na Boču z razRledntm stolpom	Bo č	659
122.	Koča na Žavcerjevem vrhu	Kozjak	914
123.	Zavetišče na Urbanu	„	593
124.	Zavetišče na '1'ujzlovem vrhu		629
125.	Zavetišče Podlipje	„	840
126.	Dora na Paškem Kozjaku	Paški Kozjak 1130	
127.	Celjska koča (Tovst)	Zasavje	750
128.	Zavetišče na Gorrh	s»	791
129.	Koča na Kalu	„	956
130.	Planinski dom na Šmohor.lu	„	778
131.	Zavetišče na Jančah	t*	794
132.	Zavetišče na Kopitnlku	„	914
133.	Zavetišče na Bohorjn	i,	923
134.	Koča na Kumu	»i	1219
135.	Dom na Mrzlici	ii	1119
136.	Tončkov Dom na I-iscu	„	9-17
135.	Koča na Gori	„	849
138.	Zavetišče Znloka		680
139.	Coparjeva koča na femšeniški planini		1206
140.	Dom na Polomu	Gorjanci	725
Tržič	5	—	S	ion	—	100	73
Žerjav	21	18	72	1 180	1	1 181	605
Črnuče	8	21	29	1 597	10	1 607	312
Domžale	30	10	"0	2 230	1	2 231	i 357
Gornji grad	1	10	11	1 703	3	1 70«	193
Kamnik	2	6	8	5 398	54	5152	170
Kranj	30	13	73	S 312	29	8 971	1 172
Mengeš-Janeu Trdino	5	—	5	5 121	—	5 121	51
Šentjur pri Celju	—	1	1	2 017	12	2 029	—
Maribor	20	18	38	9 606	19	9 625	3 307
Maribor	31	36	70	6 739	30	E 769	I 793
.Maribor	3	10	13	3 356	3	3 359	66
Uplotnica	30	6	36	3 930	6	3 93«	607
Kuše	20	12	32	8 566	76	8 612	3 602
Kuie	11	—	11	1 058	51	1 109	705
Slovenska nlstrlca	17	12	2»	3 051	—	3 051	31
Slovenjgradcc	30	—	50	2 106	—	2 106	367
Slovenj gradeč	50	—	50	4 161	—	4 464	880
Vuzcnica	3	7	9	ni	poslovala		—
Polj dane	10	10	20	673	—	673	112
Maribor	10	11	21	3 671	5	3 679	586
Maribor	—	—	—	3 631	—	3 631	—
Maribor-Obrtnik	—	—	—	1 532	—	1 532	—
Vuzcnica	—	—	—	1 373	—	1 373	—
Velenje	10	M	50	ne	evidentira		—
Celje	17	11	91	6 013	—	6 045	170
Dol pri Hrastniku	2	—	2	5 283	103	5 38«	m
Hrastnik	21	28	52	5 601	15	5 616	420
Laško	26	21	30	2 199	Z	2 201	60«
Litija-Snnirlno	—	—	—	1 593	—	1 593	—
Rimske Toplic«	—	—	—	1 233	3	1	—
Senovo-Bohor	—	—	—	2 097	3	2 100	—
Trbovljc-Kum	33	12	17	6 152	6	6 158	575
Trbovlje	11	13	27	5 613	—	5 613	630
Videin Krško-Lisca	IS	8	26	1 853	22	1 875	237
Zagorje ob Savi	10	—	70	1 336	—	1 33«	614
Zagorje ob Savi	—	—	—	2 337	—	2 337	—
Zagorje ob Savi	—	11	11	1 558	—	I 552	118
Kostanjevica na Krki	12	—	12	810	—	810	120
-IOC
C 02 V g"»a
M O
" a c
u <t g- o

3
N 75 o
„c«
n »
r »
sli
XwO (S 3'
• 3 — P to~
= Oc lita
»JJ»
_ Cl
63 * - ^

B
ö
3.
co
ss
Be _ N n
BC
""
3 "
O "
t? N
8 S %
s. «i v-
F >r?
N N
»Z
M rj »1 = tc r>
• K
» S
10 3


B~
2.N •ra ^ C n n> =
h d
ncH-wuMCia»
m m -
rj	S	O
I	2	&
3	S	2
E £	I
o	3	r
3	§	«
_	<5	3
O	2
n < n
K =
*f - b
3	s
I	<
-	n
5	s
S®	A
*	"
=	a
s	»
N *
< g
l"
■X.- -
S3J?»B
«j B ^ o y 3
2 a <f a 5 S «Sä §5
•j -	*
ö 5 3 = I 5 S-5 I
r er
f
r 2 c &
c
M 3
S E E
ill
s e t«
0 S K	2.
T » "	_
® K- f	2
M O O	i
rt.	1
3 - P	3
•s»:
to » ?	-
(it—»
a e
j
S 3
3
f
H g
3 "

- ä
g 0
«i
11 ° §
3.
3 s
S? « P
z C. ^
CS
o
B <
a
or
S J *
2. X 2 3 » £
3 "" ■
; =
S j?
ŠC S
J .a £ W '■' rt O

Sfl s
£ 3 jr c
I O ^ «
! < 3 & a i. «
»s Ä"
VJ - -i ^ M M M — — c- r. u (o « m cc c oo «f, M — iiiiiO ® O iS» O «/t ü- O — V« «A OO tv O CD O 00 «J O O W O C « J>1
g	s
O	s>
in
S	a
? * 2 = s s s s g * > £
1š t 3älälS S S||f£
- -- _ — -— —- t— X m O S 3 o
J » i) a a
3
So
O	B
o	o
2.	3.
S	S
J.'	y.
rt.	rt. a
3	3	5'
p	t;	»
£ 2 I ° 1 ® I B
A I M U 9 I I I I I V\
S S I I S I g I I - B 5 I I
Šn lo I I 3o [ o?! M Ji o M
m 90 x c
r. w --i -i
rj w
^ Cr -i — —
ao ^ w » ^ « -J V3
w o «	vs m s! w y y
k s 3 5 i t s s s M s
M i.' -t Cl £
I si I I I I
o <
p S
M	Ofc0-i-3	fC	iO	—
4hO	C	—	X "J —	M	W M t»
-J =	H «	«	« ft « ffi	3C	W - «
-i X	A H	M «1 X !£ K	m W M JI
I S I ,1 I I S S S I I I
—	M «n
—	... ~
00 O O
Zap. št.
9
Gorski
predel
Nadmorska višina
e
S
II. g
Številu postelj
število
skupnih
ležišč Skupaj
Jugoslovanov
Inozcm-cev
Skupaj
Število nočitev
PREGLED INVESTICIJ ZA NATJELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POXOV V LETU 19.17
Investi
št.
P I n n i n s k o d r n S t v o
S s
<S-£
31
din
3®
att
' o > a
din
i w
S2 «
din
« >
din
81 g
i
k.i
1.	Ajdovščina
2.	nird
3.	Bohinjska Ristrica i.	Eoiiiiij-Srriinja vas S.	Bovec
S.	Brežice
7.	Celje
S.	Cerkno
9.	Črnomelj	f
10.	Črnuč«
11.	Dol jiri Hrnslniku
12.	Domžale
13.	Dovje-Mojslrana
14.	Gorje pri Rledo
15.	Gornji grad 1«.	Gozd Martuljk 17.	Hrastnik
14.	Idrija
19.	Javomik - Koroška Rein
2U.	Jesenice na Gorenjskem
21.	Jezersko
22.	Kamnik
23.	Kobarid
24.	Kočevje
25.	Kokra
26.	Koper
27.	Kostanjevica na Krki
28.	Kranj
39.	Kranjska gora
30.	Križe
31.	Laško
3?.	Litija-šmartno
33.	Ljubljana-Litostroj
34.	Ljubl.iana-matica
35.	Ljubljana-PTl
3G.	Ljubljana-L niverza
37.	Ljubljana-Železničar
38.	Ljubno ob Savinji
39.	Ljutomer
40.	Luče ob Savinji
41.	Majšperk
42.	Maribor
43.	Maribor-Obrtnik
44.	Maribor PTT
45.	Medvode
46.	Mengeš-Janeza Trdine
47.	Mcžlca
48.	Most na Soči
49.	Mozirje
50.	Murska Sobota
51.	Kova Gorica
843 100 000
43 123
136 000 22 573
820 48 059
3 400 II 300
2 650
125 754 6 720
9 500
2 100
2 000 .1 000 67 543
6 700
80 000
35
104
112
48 65
110
11 112 100
3 000	30
IS
50
20
265
1565 60 57
90
— 86 306
3 600
6 210 5 «00
3 :<60
3 250
i 500
10 000 1 500
1 200 4 500
800 21 20«
60 000 4 000 3 720
I 000
io ooo
75 000
16 068
4 650
2 943 lao ono
130 0i9
136 <H» 24 323
4 420 4M 059
3 400 27 540 8 250
3 360 200 754 5C 038
— 130 000
21 112 4 500
3	200 9 500
57 543
4	650
800 36 700
60 000 10 700 3 720
219 <HII>
Investirano
Zap. št.
F 1 a n i n s k o društvo
Z>
= v
din
= 1 L. ©
52.	Novo mesto
53.	Oplotnlca 34.	Podbrd« 55.	Poljčane
K.	Podljubelj	•
57.	Postojna
5*.	Prevalje
59.	Ptuj
CO.	Radeče pri Zidanem mostu
SI.	Radije ob Dravi
G2.	Radovljica
63.	Ravne na Koroškem
64.	Rimske Toplice
65.	Ruše
66.	Senovo-Bolior
67.	Sežana
68.	Slovenska Bistrica
69.	Slovenjgradec
70.	slovenske Konjicc
71.	Solčava
72.	Šentjur pri Celju
73.	Skorja Loka 71.	Šoštanj
75.	Tolmin
76.	Trbovlje
77.	Trbovlje-Kum
78.	Tržič
79.	Velenje
80.	Videm Krško-Lisca si.	Vipava
82.	Vuzenica
83.	Zabukovlca
84.	Zagorje oli Savi
85.	Železniki — t.\ Selško dolino
86.	Žerjav
87.	Ziri
88.	popravilo potov v Julijcih v režiji PZS
2 100
4 500
30 000
32 600 3 00(1
380
5 519 10 OOfl
1 500
2 600 1 350
7 725
1 600
100 20
85
20
45
202 86
50 110
89 50
11 56
72
23
50
. ir.
ga.
3 =
A V
din
r
s. —
>1 S- C
din
5 000 1 000
4 250 2 SOfi
3 150 20 200 3 440
•i 500 20 500 7 120 5 000
2 281» 2 S00
6 700 I 150
4 401
3 200
_ 110 000
«S «Že t iz
din
Skupaj
805 071
242 430 257 024
4, C S C 73 a Cu "> Z
3 g« X c"
aiS >
din
30 IHMI 5 00«
i 10«
8 75«
32 500
3 15» 52 800 6 440
2 880 20 50« 12 639 15 Ö0J
2 200 4 30«
9 360 2 50«
_	12 125
—	4 80«
—	uo ooo
235 000	1 539 525
NAROČNIKOM PLANINSKEGA VESTNIKA!
Na zadnji skupščini PZS je bil sprejet sklep, da se naročnina za Planinski Vestnik poviša od din 400.— na din 600.— letno. Vzrok za povišanje so večji tiskarniški stroški in izboljšanje opreme, saj je samo ovitek podražil Vestnik za 1 milijon dinarjev na leto. Naročnina, ki jo plača naročnik, krije še vedno komaj četrtino stroškov, ki jih ima PZS s svojim glasilom.
Zato se obračamo na vse upravne odbore PD, posebej pa na vodje mladinskih in propagandnih odsekov, da propagirajo naše društveno glasilo, da organizirajo akvizitersko službo, po šolah in ustanovah pa poskrbe za poverjenike, ki bodo zbirali naročnike PV.
Uredništvo in uprava Planinskega Vestnika pa obljubljata, da bosta skrbela za čim bolj pestro vsebino planinskega glasila in za redno izhajanje v taki opremi, kakršno nam dopuščajo finančne možnosti.
Uredništvo in uprava Planinskega Vestnika
SS
w;
ij
m p
H-»
J >
O g
U O
M
O
u
M Ki
B
P4
a
o
M to Q D
Predajte se športu in užitkom, ki vam jih nudi lepa priroda! Na opreznost nikar ne pozabite -riziko pa predajte zavarovanju! Zoper nezgoda, za primer smrti in doživetja zavaruje;
Državnilzavarovalni zavod
o
M U
e
Telefon 39-121 Zastopniki
v t s e h večjih krajih
a
O)
a
jO-
: tiskanima______
C —————————————
a
* KRANJ
**	Telefoni — centrala: 173. 174 In 175
a
C k
10 >
o
4«
Vam nudi svoje priznane izdelke v bombažnih in staničnih tkaninah v vseh modnih barvah in odtenkih
J^ Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču
kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti
^ Naročila izvršujemo solidno in točno
tovarna čokolade
Lesce pri Bledu
(d J«
s
o
o Ö>
vam nudi prvovrstno čokolado vseh vrst, katera bo razveselila in okrepila vas in vaše znance ob vsaki priliki
Kadar potrebujete tesnila za avtomobile, traktorje in druge motorje se obrnite na
TESNILKO
tovarno tesnil in plastičnih mas
MEDVODE
Telefoni: Medvode 21 in 43
(komercialni sektor)
Priporoča Vam še: »PAROLIT« tesnila, slojaste plastične inase »IZOTEKST« in »IZOCAKT« ter »NOVOPLAST« — dekorplošče za oblogo pohištva.
CO
Cinkarna
CELJE
Telefoni: 20-81, 20-82, 24-04, 24-95 Teleprinter: 03417
Železniška postaja: Celje — industrijski tiri Cinkarne
NASI PROIZVODI:
U) D "D C
(Ö C
>0
E
<D X
I
o
X >U)
4_
D (d (D
E
Surovi cink — min. 97,80 % Zn Cinkov prah — 97,0 % Zn total Rafinirani cink min. 98,70 % Zn Fini cink — min. 99,75 % Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protcktorji za kotle Cinkove pralnice valovite Cinkova žica Cinkovi strešniki Avtotipijske plošče Offset plošče Zveplena kislina 60° Be Cinkovo belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat
Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid — surovi Natrijev sulfid — čisti Cinksulfat
Natrijev silikofluorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni minij 30 % Svinčeni minij 32 % Svinčena glajenka čista Superfosfat , Modra galica Metalit
V VAT.JAUNI USLU2NOSTNO VALJAMO TUDI SVINEC, KOSITER IN SREBHO
o <
Cßiat
IrlrW •
*
r
PO
z
C*
O
H
MEDVODE
dobavlja najboljša premazna sredstva za vse panoge) industrije
Nudi široko izbiro lakov in emajlov za potrebo mornarice, industrije voznega parka (kolesa, motorje avtomobile, kamione, trolejbuse itd.), hidroenergetskih naprav železnic, finomehanike in lesne industrije, kemične industrije glede na specialne premaze
odporne proti najrazličnejšim vplivom kemikalij in visoke temperature itd.
Proizvodnja vseh sredstev bazira na izboru najboljših klasičnih materialov in najsodobnejših surovin
Izvrstne antikorozivne zaščite, vzdržljivi, odporni in trdni filmi ki uvrščajo »Colors
v vrsto najsodobnejših proizvajalcev barv In lakov
Zahtevajte prospekte, vzorce in pojasnil»
o
JESENICE
PROIZVAJA CEVI:
vodovodne
plinske
parovodne
konstrukcijske
pohištvene
pancirne
v dimenzijah 1/8 »—3« spojke za cevi loki za cevi
ZAHTEVAJTE KATALOG PROIZVODOV ŽELEZARNE JESENICE