Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — štev. 36.	Celje, dne 3. septembra 1949	Cena 2 din
Poština plačana v gotovini
PREMALO JE DELOVNIH BATALJONOV, BRIGAD, CET IN DESETIN, KI
BI ZMOGLI NASO VELIKANSKO INDUSTRIJSKO BITKO, KI BI DOVOLJ
NAGLO ZGRADILI DOVOLJ TOVARN, HIDROCENTRAL, CEST, ŽELEZNIC,
STANOVANJ; PREVEČ PA JE DELOVNE SILE, KI SE PO STAREM NA-
ČINU, OD RODA DO RODA, GARAŠKO UBIJA NA SVOJI ZEMLJI, TRPI,
SE UDINJA KULAKU IN KAPITALISTIČNIM VAŠKIM ELEMENTOM!
V Štorah se pojaeeno
razvija tekmovanje za
večjo storilnost
Odkar je slavni rudar Alija Sirotano-
vic v rudniku Breza v osmih urah nako-
pal s svojo brigado 253 vagončkov ali
152 ton premoga ter s tem znatno nad-
krilil prvi rekord Stahanova, je tekmo-
vanje za večjo storilnost zajelo ne le šte-
vilne rudarske kolektive, temveč se naglo
širi tudi na ostale veje našega gospo-
darstva.
Rudarjem so sledili kovinarji, V ze-
niški železarni je brigada Ahmeta Čuriča
napolnila jeklarsko peč namesto v treh
urah v 30 minutah. Ta uspeh je vzpod-
budil junaške martinarje v Štorah, ki
vztrajajo v borbi za naslov prvoborcev
za čimveč metalurških proizvodov. Še bolj
pa jih je vzpodbudila zadnja kleveta
informbirojevskih radio postaj, ki so pri-
nesle vest, da v Štorah delavci stavkajo.
Brigada nosilca medalje dela mojstra
Razingerja v martinarni je odgovorila na
to 1 a ž z novim uspehom pri polnjenju
Siemens-Martinove peči. Dne 23. avg
so napolnili peč namesto v treh urah
30 minut, v 57 minutah. Z ozirom na to,
da se vrši nakladanje v Štorah ročno, v
Zenici pa razpolagajo z mehaniziranimi na-
kladalnimi napravami, so martinarji v
Štorah dosegli boljši uspeh.
Po tem uspehu so kovinarji v Štorah
pregledali vse možnosti, kako bi v svo- •
jih zastarelih obratih dosegli še večje
uspehe. Kolektiv martinarne je pozval
na enomesečno tekmovanje delavce vseh
oddelkov, obenem pa vzpostavil v vseh
treh izmenah delovne brigade po Sirota-
novičevem načinu dela. Izmena Staneta
Razingerja se je obvezala, da bo dnevne
plane ves čas tekmovanja, od 1. septem-
bra do 1. novembra izpolnjevala s 120 do
127 odstotki, letni plan pa bo izpolnila
do 10. nov. Ze prvi dan po posvetovanju
so proizvodni plan presegli za 20%.
Po zivu martinarne so se odzvali tudi
vsi ostali oddelki, ki so s 1. septembrom
pričeli tekmovati za povečanje storilnosti
in kvalitete izdelkov, za čimprejšnjo iz-
polnitev letnega plana, izboljšanje de-
lovne discipline in pojačenje kulturno-
prosvetnega in prostovoljnega dela.
Prvega septembra so formirali posled-
nje brigade in tako pripravili vse pogoje,
da bo tekmovanje uspešno in da bodo
uspehi dostojen odgovor vsem obreko-
valcem. Isti dan je brigada mojstra Razin-
gerja v martinarni navdušeno sprejela
vabilo zeniškega brigadirja Erlega Šemse,
ki bo tekmoval z najboljšimi martinarji
za najboljši čas pri polnjenju peči, za
čimvečjo storilnost in izboljšanje kvali-
tete jekla.
Izmena mojstra Razingerja se z zaupa-
njem v svoje moči pripravlja na veliko
borbo. Ves kolektiv Železarne v Štorah
je prepričan, da bodo junaški martinarji
dosegli nove zmage, kakor tudi, da
brigada mojstra Razingerja ne bo ostala
osamljena, temveč se ji bodo pridružile
v tekmovanju z zeniškim brigadirjem še
brigade mojstrov Kerštaina in Plajha.
Stanko Razinger
Brigade za obiranje hmelja
so v celoti izpolnile
svojo nalogo
Hmelj je obran. Točno po planu so
dovršile svoje delo brigade in se vr-
nile. Vidimo le še obiravke, ki so se do-
govorile direktno s kmeti, pa tudi te že
odhajajo.
Brigade so v celoti dovršile nalogo,
ki jim je bila zadana. Brigadirke AFZ
in pionirske brigade so uvedli zavest-
no delo. V delo obiranja hmelja so pri-
nesli načrtnost, tekmovalni duh, lepoto.
S tem so veliko pripomogle k kvaliteti
letošnjega hmelja.
Zasluga brigadirk AFZ je predvsem,
da ni bilo nikakega zastoja pri obira-
nju, česar so se bali naši hmeljarji. Ker
so bile tu še privatno naročene obirav-
ke, brigadirke AFZ, niso mogle izvajati
svojega brigadnega življenja, ker so
pač šle tja, kjer je bila vsakokratna
potreba. Opravile so pa ogromno delo
s tem, da so prenesle svoje politično in
kulturno-prosvetno delo tudi na pri-
vatne obiralke. Prvič so imele naše obi-
ralke predavanja, bralne večere in pri-
reditve.
Led pa so prebile naše pionirske bri-
gade. Njihovo brigadno življenje in delo
je bilo tako lepo, da je želja vseh obi-
ralk, da se uvede v celoti brigadni si-
stem obiranja. Našim hmeljarjem so
se pionirji zaradi svoje disciplinirano-
sti, svežosti in svojih uspehov tako pri-
ljubili, da jim je težko, ko odhajajo.
Mislim, da je to največja in najlepša
akcija, kar so jih izvedli naši pionirji.
Masovnost pionirjev iz vse Slovenije,
politično, kulturno, prosvetno in fizkul-
turno delo med pionirji samimi in vpliv
tega dela na okolico daje akciji pose-
ben poudarek.
Ko sem se zanimal pri hmelj sirski za-
drugi o količini letos nabranega hme-
lja, še niso mogli navesti točnih šte-
vilk. »Le pionirji imajo za sebe točno
evidenco,« pravi tov. Jošt, ki se suče ob
sklepu le okrog pionirjev. Kakor vsem,
so tudi njemu prirasli k srcu.
In pionirji imajo evidenco, pa še kak-
šno. Točno število nabranih škafov, so
mi navedli. Zapisal sem okroglo 70.000
škafov so nabrali. Nato so mi našteli
udarne brigade. Trikrat udarni sta IV.
ljubljanska na Gomilskem, ki je obenem
najboljša in je dobila zastavo v trajno
last, ter brigada Črnomelj-Trebnje v
Zovneku. Dvakrat udarne so: I. mari-
borska, II. mariborska, IV. mariborska,
I. idrijska, I. ljubljanska, I. goriška,
I. ptujska in I. trboveljska. Enkrat
udarn« so: I. celjska, II. celjska, V.
ljubljanska, Lju'bljana-okolica, I. tol-
minska, I. ilirsko-bistriška, postojnska,
I. sežanska, I. krška, I. kočevska, I. len-
davska, I. poljčanska in I. mursko-rad-
gonska brigada.
Pohvaljene so štiri brigade.
Kulturno-prosvetni referent našteva:
163 četnih, 60 odrednih stenčasov, 68
tabornih ognjev, dnevne politične ure
itd. Tabornih ognjev se udeležujejo tu-
di kmetje, ponekod tudi domači pio-
nirji. V nedeljo dne 28. avgusta so se
vršile po vseh brigadah prireditve po-
vezane s tekmovanjem. Večja priredi-
tev je bila v Žalcu. Na skupnem tek-
movanju obiravk in pionirjev so zasedli
pionirji prva tri mesta, 20 pionirjev je
nabralo v dveh urah 131.50 kg, 20 obi-
ralk 117.20 kg. Najboljši pionir je bil
Tavčar Franc iz II. ljubljanske brigade,
ki je nabral v dveh urah 9.20 kg hmelja.
Posebno lepa je bila zaključna priredi-
tev dne 31. avgusta. Dopoldne ob 9. uri
je bil pregled vseh brigad, s podelit-
vijo zastave najboljši IV. ljubljanski bri-
gadi. Nato so se vršila fizkulturna tek-
movanja. Pri štafeti so bili med pionir-
ji najboljši idrijčani, med pionirkami
pa Ilirska Bistrica-Postojna. Prvenstvo
v nogometu je odnesla I. celjska briga-
da. Popoldne so imeli obširen kulturni
program, nastope pevskih zborov, duete,
recitacije, balete, narodna kola. Mad-
žarska manjšina je imela tri posebne
točke. Sodelovali so tamburaši SKUD-a
Fr. Prešerna iz Celja. Ne bi še tu na-
števali vseh izletov, ki so jih priredili
pionirji v rudnik, v bližnjo okolico, ogle-
dov sušilnic itd., obiskov kino-pred-
stav itd. Bilo je veliko politečnega in
podrobnega kulturno-prosvetnega dela.
Poglejmo še statistiko fizkulturnega
referenta: 15.707 položenih norm za pio-
nirsko značko, 251 nogometnih tekem,
604 tekme v igri »Med dvema ognjemac,
1541 šahovskih partij, 48 tekem v roko-
metu, 48 tekem v odbojki. Tekma v sko-
kih, tekih, metih itd., okrogla številka
60.000. To je delo. to je uspeh naših
pionirjev.
Poznamo delo naše hmeljarske za-
druge. Njena zasluga je, da ima naš
hmelj danes tak sloves. Člani odbora
znajo najti zveze, pravilno pripraviti,
pakirati hmelj itd. Veliko so napravili
po osvoboditvi. Ampak evidenca o obra-
nem hmelju, politično vzgojni prijemi,
to še nimajo dobro urejeno. V tem naj
jim bodo za vzgled naši pionirji.
Ob začetku priprav za jesensko setev
Pospravili smo šele nekaj plodov le-
tošnjega leta, pa že stoji pred nami no-
va naloga — skrb za jesensko setev.
Z jesensko setvijo začenjamo kmečki
ljudje novo gospodarsko leto in izred-
no važno je, kako ga bomo pričeli. Sre-
di velike bitke za obnovo našega kme-
tijstva in dvig kmetijske proizvodnje
ima začetek novega gospodarskega le-
ta še tem dalekosežnejši pomen, saj
gre za to, da ustva^mo osnovo za pro-
izvodnjo našega kmetijstva v prihod-
njem letu. Cim več in čim bolje bomo
sejali ter opravili druga jesenska dela,
tem vedre je bomo stopili v prihodnje
leto, ki mora biti leto še večjih gospo-
darskih uspehov na področju našega
kmetijstva.
Letošnja jesenska setev nam bo v
marsičem olajšana, saj se je v zadnjem
času na široko razmahnilo naše za-
družništvo. Državna posestva so se v
zadnjih letih toliko utrdila, da danes
že uspešno rešujejo vse gospodarske na-
loge. Končno je treba priznati, da so
tudi privatni kmetje že pričeli dobro
razumevati naše planske naloge, da se
z razumevanjem lotevajo vseh gospo-
darskih akcij. Ni jim več tuja mehani-
zacija našega kmetijstva, boljše izkori-
ščanje setvenih površin in važnost in-
dustrijskih rastlin, zavedajo pa se tudi,
da smo v času, ko je treba čim več
pridelovati in prispevati za skupnost.
Te ugotovitve so razveseljive, vendar
moramo istočasno priznati, da je po va-
seh še precej ljudi, ki ne hodijo vštric
z našim zavednim kmečkim ljudstvom
in da zlasti ob setvenih akcijah le pre-
često zavijejo z naše poti. Take stvari
se nam razodevajo najočitneje sedaj pri
odkupu, ko vidimo, da so kmetje po
nekaterih krajih zatajili precejšnje set-
tvene površine. Spominjamo se tudi
mnogih napak pri lanskoletni jesenski
setvi in vse to nas priganja, da se o
tem, kako bomo sejali letošnjo jesen,
podrobno pogovorimo.
Kakršne bodo naše priprave, takšno
bo tudi naše delo. Med pripravami za
dobro jesensko setev pa je nešteto stva-
ri, ki jih nikakor ne smemo pozabiti.
Najvažnejši je setveni pian
Tudi za letošnjo jesensko setev je
izdala ljudska oblast natančen setveni
plan. V tem setvenem planu je upošte-
vano, koliko kruha, maščob in indu-
strijskih rastlin bomo v prihodnjem
letu potrebovali, istočasno pa so v njem
upoštevane dejanske možnosti. Odgo-
vorni ljudje so preračunali, da bomo
lahko predvidene površine tudi resnič-
no obdelali in posejali. Mirne duše to-
rej lahko trdimo, da je naš setveni
plan realen, torej tak, da se da ures-
ničiti. je pa seveda tako, da ga bomo
uresničili le takrat, če bodo naši kmeč-
ki ljudje na državnih posestvih, v obde-
lovalnih zadrugah, na ekonomijah, ka-
kor tudi na privatnih posestvih ta plan
sprejeli z razumevanjem in se ga tudi
pošteno držali. Prvo, kar je potrebno
pri tem, pa je seveda to, da naši kmeč-
ki ljudje letošnji setveni plan čimprej
spoznajo.
Kakor vsako leto doslej, bodo morali
krajevni ljudski odbori tudi letos na
podlagi plana za jesensko in pomlad-
no setev že pred setvijo izdati vsem
kmečkim posestvom, ki imajo nad 2 ha
obdelovalne zemlje, pismeno sporočilo,
ea kakšne površine jim bo v prihod-
njem letu predpisana obvezna oddaja,
to se pravi, kakšne površine morajo za-
sejati.
Razumljivo je seveda, da tudi letoš-
njih setvenih planov za posamezna go-
spodarstva ne smemo delati samo v pi-
sarnah. Okrajni ljudski odbori razdelijo
okrajne setvene plane na posamezne
ljudske odbore, ti pa morajo razdelje-
vati krajevne setvene plane na posa-
mezne pridelovalce tako, da bodo ljud-
je sodelovali. Potrebni bodo zato dobri
setveni sestanki, ki naj jih organizirajo
množične organizacije. Ljudje morajo
svoje setvene načrte predebatirati, po-
govoriti pa se tudi o vseh drugih vpra-
šanjih, ki so v zvezi s pripravami na
jesensko setev.
Tudi letos bomo posvetili vso pozor-
nost industrijskim rastlinam
Poleg žita tudi več industrijskih rast-
lin — to naj bo geslo naših setvenih
sestankov. Industrijske rastline so tako
za našo prehrano, kot za industrijo iz-
rednega pomena, tako da nas potrebe
same silijo k temu, da jih bomo čim več
sejali. Ker nam primanjkuje maščob,
bomo dali prednost oljaricam, pa tudi
drugih industrijskih rastlin ne bomo
zanemarjali, ampak jim bomo določili
letošnjo jesen več setvenih površin ka-
kor druga leta.
V	zadnjih letih smo v naši državi po-
večali pridelovanje bombaža, lanu in
konoplje, pa tudi tobaka. Konoplja se
nam še posebej izsplača, saj nam daje z
vsakega hektarja do 30.000 din dohod-
kov ter je kot izvozno blago za nas še
posebnega pomena.
Za Slovenijo je posebno važna se-
tev oljne repice in ozimnega lanu, ker
dajeta poleg maščob tudi surovine naši
kemični in tekstilni industriji. Sejejo
naj ju predvsem večji kmetje, ki imajo
najboljše pogoje za dober pridelek.
Ker smo sredi velike bitke za dvig
naše živinoreje in živinorejske proiz-
vodnje, bomo 'letos sejali tudi čim več
krmskih rastlin. Z akcijo za gradnjo si-
losov, ki se je že pričela širom Slove-
nije, je setev krmskih rastlin dobila
dvojni poudarek in je zato nikakor ne
bomo zanemarili.
Brez zadostne količine dobrih, očišče-
nih in razkuženih semen, ne bomo
dobro sejali
V	tesni zvezi z jesensko setvijo je
tudi odkup semenskega žita, ki se je
pričel pretekli teden. Naša semenska
služba je doslej preskrbela vsako leto
pridelovalcem mnogo dobrih priznanih
semen in tudi letos so komisije izbrale
in ocenile za semensko blago le naj-
boljše pridelke. Od odkupa sedaj zavisi,
da bomo ta semena tudi zares zbrali in
jih razdelili. Prvenstveno pridejo ta
semena v poštev za kmetijske obdelo-
valne zadruge, ki si organizirajo sedaj
svoje semenske parcele, na katerih bo-
do prihodnje leto pridelale po doseda-
njih računih okrog 1000 vagonov do-
brega semenskega žita. Gre za to, da si
vzgojimo le dobre sorte žita, saj se do-
nos pri žitu poveča od 15 do 30%, če
sejemo seme priznanih sort. Na držav-
nih posestvih, kjer so sejali jeseni pri-
znano seme, je bil pridelek od 25 do 30
stotov na hektar, na državnem pose-
stvu pri Mariboru pa so pridelali celo
34 stotov na hektar.
Ne samo državna posestva, zadruge
in ekonomije, tudi kmetje bodo stremeli
za tem, da bodo sejali predvsem tiste
sorte žita, ki se najbolj izplačajo. V ko-
likor nimajo semen, si bodo pomagali
z zamenjavanjem med seboj. Ponekod
je na primer že sedaj slišati, da ni la-
nenega in repičnega semenja, medtem
pa iz drugih krajev poročajo, da so po
vaseh že zbrali dovolj tega semenja.
Tako bo tudi z drugi n semeni, ki jih
je morda teže dobiti, pa si jih bomo
že preskrbeli, samo iznajdljivi, podjetni
moramo biti.
Določen je tudi že načrt za čiščenje
in razkuževanje semenskega žita pri
kmetijskih zadrugah. Po nekaterih
okrajih, na primer v ljutomerskem, so
s čiščenjem in razkuževanjem že pri-
čeli. Selektorjev, trierjev in bobnov za
razkuževanje bo dovolj, treba jih bo le
pravilno porazdeliti, da bodo pravočas-
no očistili in razkužili seme i državni
i zadružni i privatni sektor.
Sklepanje pogodb za traktorsk«
oranje
Na sklepanje pogodb za jesenska dela
pri traktorskih brigadah smo že opozo-
rili v eni izmed prejšnjih številk, ven-
dar je prav, da na to ponovno opozo-
rimo. Rok za sklepanje pogodb je do
15. septembra in ga ne smemo zamuditi.
Traktorske brigade morajo pravočasno
dobiti pregled nad površinami, ki jih
bo treba zorati in posejati, ker bodo le
tako zmogle vsa naročila, ko se bodo
dela pričela.
Strojev je malo, naročil pa veliko,
zato bomo kontrahirali v prvi vrsti
globoko zimsko oranje, ki ga ne more-
mo dobro izvesti z navadnimi plugi in
živalsko vlečno silo. Je pa globoko
zimsko oranje tolikega pomena za ve-
čanje hektarskega donosa, da ga ni-
kakor ne smemo opustiti.
Strojna dela, ki jih bomo kontrahirali
pri traktorskih brigadah, bodo seveda
samo pomoč, glavna dela je treba or-
ganizirati na državnih posestvih, pri
zadrugah in ekonomijah ter po vaseh
samih. Pravočasno pripraviti pluge in
sejalnike, to je sedaj nujna naloga vsa-
kega gospodarstva, krajevni ljudski od-
bori pa imajo še to skrb, da organizi-
rajo pomoč tistim gospodarstvom, ki
sama ne bi mogla opraviti jesenskih
del.
Da bodo priprave za jesensko setev
zares dobre
Se celo vrsto stvari bi lahko omenili
med setvenimi pripravami. Ena izmed
teh je na primer tudi preskrba z za-
dostnimi gnojili, druga združevanje
manjših parcel v večje obdelovalne
komplekse. In če bi se o teh dveh po-
govorili, bi videli, da jih je še mnogo
ostalo. Naloga upravnih odborov naših
zadrug, ekonomij, državnih posestev in
kmetov na vas: je, da takoj začno reše-
vati vsa vprašanja, ki so v zvezi s pri-
pravami za jesensko setev.
Ze smo omenili vaške setvene se-
stanke, pa bi nanje še enkrat opozorili.
Ne samo setvene plane, tudi vsa druga
vprašanja je treba reševati na teh se-
stankih. Je pa sestveni plan ključ do
vseh drugih vprašanj. Če bodo kmetje
na sestankih dobro predebatirali kra-
jevni setveni načrt in soodločali pri
razdeljevanju na posamezna gospodar-
stva, se bodo zavedali, da gre za nji-
hov načrt. Videli bomo, da morajo v
lastnem interesu zasejati, in to dobro
zasejati vse površine, ki so jim dolo-
čene, in bodo zato s svojimi predlogi
pomagali najti tudi vsa sredstva, ki so
za to potrebna. Semena, čiščenje in
razkuževanje, gnojila, setev industrij-
skih rastlin, medsebojna pomoč, dobro
izkoriščanje strojev — vsa ta vpraša-
nja nam r»e bodo delala preglavic, če
jih bomo skupno reševali.
Z vsemi pripravami pa bomo seveda
| pričeli takoj. Ne smemo odlašati in ča-
j kati, da bi nas prehitelo delo, še pre-
den bi se nanje dobro pripravili.
V odgovor na	se tudi ja^
prijavljam za del®
Okrajna uprava za delovno silo Celje
okolica je sprejela pismo sledeče rse-
bine.
»Podpisani Pehani Josip, železničar ▼
pokoju stanujoč v Braslovčah št. 49 si
dovolim Vam sporočiti sledeče:
Dne 26. t. m. je izšel v časopisu »Slo-
venski poročevalec« dopis zaradi zbira-
nja nove delovne sile pri MLO Laško,
kjer se je prijavilo tudi več upokojencev
starih do 60 let.
Kot navdušen patriot za današnje uspe-
he pri gradnji naše države in kot od-
govor vsem informbirojevskim klevetni-
kom, si upam tudi jaz ponuditi naslovu
svojo delovno silo pri gradnji socializma
in se vključiti v delo za čimprejšnji dvig
življenskega standarda.
Pri tukajšnem KLO je uveden matični
urad in sem mnenja, da bi jaz to delo
kot »honorarni matičar« brez težav in
vestno opravljal, ker sem kot prostovolj-
na moč pri popisu državljanov in ureje_
vanju matične knjige sodeloval in mi je
to delo več ali manj poznano.
Naj Vam navedem še to, da sem star
63 let in da trpim na poapnenju žil,
vsled česar težko hodim, kar me pa pri
tem poslu in pri 8 urnem zaposlenju ne
bo oviralo.«
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Komentar k gornjem pismu ni potre-
ben, ker je vsebina, z ozirom na problem
potreb po delovni sili, dovolj jasna.
S takim razumevanjem izvajanja naše-
ga plana bi bilo naše delo lahko, ker je
taka volja že večji del uspeha.
Gornji primer zasluži rsako priznanje ia
predvsem številnih posnemalcev.
Racionatizatorski
krožek v Polzeli
izboljšuje stroje
V	savinjski tovarni nogavic na Pol-
zeli je bil pred tremi meseci ustanov-
ljen klub Ljudske tehnike, ki ima tudi
racionalizatorski in novatorski krožek.
Ta krožek vodi zelo uspešno tov. Ra-
nik Alojz, ki se pa tudi sam najbolj
trudi, da bi stroje čim bolj izpopolnil
in uvedel kaj novega. Pred nedavnim
je racionaliziral stroj »Ideal«, razen te-
ga pa je dal že več predlogov, ki bodo
omogočili proizvodnjo in bodo v znatno
pomoč pri izvrševanju plana tovarne.
2e v Tednu tehnike je tov. Ranik
predelal stroj »Ideal« iz enojnega ple-
tenja za dvojno, ter s tem povečal nje-
govo zmogljivost za 70%. Pred kratkim
pa je iz dvojnega strojnega pletenja isti
stroj še bolj izpopolnil in mu dodal
večje število izumnih aparatov, ki omo-
gočajo dvig produkcije za 110%. Ob
zvišanju storilnosti na stroju pa je ob-
enem zmanjšal izrabo strojnih platin za
80%. Finančni efekt se je s tem zvi-
šal za okrog 150.000 din letno, kar je
brez dvoma lep uspeh. Stroj »Ideal« je
bil tako skoraj popolnoma predelan in
dobid v tovarni tudi novo ime »Udarni-
ca«. S trudom racionalizatorjev v pod-
jetju pa bodo še ostale stroje preure-
dili na dvojno in trojno strojno ple-
tenje, kar bo lahko dalo mnogo večjo
kapaciteto, s tem pa tudi znatno pove-
čavo proizvodnje pri izpolnjevanju
planskih nalog tovarne.
V	klubu Tovarne nogavic pa delaj«
še ostali krožki, v katerih se uspešno
udejstvujejo predvsem vajenci, ki so
do danes izdelali že lepe izdelke v mi-
niaturah. To so naši bodoči strokov-
njaki — naši bodoči racionalizatorji.
Stran 2
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 36.
V Celju moramo še letos zgraditi 110 stanovanj
to nalogo bodo opravili predvsem tisti, ki so bili odkriti pri
zadnjem popisu rezervne delovn« sile
Z ozirom na gigantski razvoj naše in-
dustrije in s tem v zvezi na dodatek nove
delovne sile v industrijska področja na
eni strani, na drugi strani pa na dejstvo,
da je bilo ogromno število stanovanjskih
blokov za časa okupacije vsled bombnih
napadov in požigov s strani okupatorjevih
zločincev porušenih in uničenih je po-
vsem jasno, da stoji pred nami izredno
važna naloga: graditev novih stanovanj,
kjer bo delovni človek lahko udobno pre_
živel svoj prosti čas in kjer bo našel u-
dobno zatočišče.
Dejstvo je, da smo prav v pogledu
gradnje stanovanj mnogokrat grešili odn.
premalo storili t. j. pozabili, da je vzpo-
redno z razvojem industrije ali z dru-
gimi besedami dotokom nove delovne
sile iz podeželja, nujno dvigovati odn.
razširjati stanovanjski fond.
Napačno pa bi bilo zopet trditi, da se
v tem pogledu ni ničesar storilo. Dovolj
je če pogledamo v statistične podatke,
kjer lahko ugotovimo, da je bil plan iz-
gradnje stanovanjskih objektov na po-
dročju LRS dosežen v primerjavi s pet-
letnim planom odn. bo dosežen z letoš-
njim letom 62% ali z drugimi besedami
pridobljenih 806.755 m2 zazidane stano-
vanjske površine, kar pomeni 7.148 sta-
novanj.
Zaradi pospešenega razvoja težke in-
dustrije se bo gradnja stanovanjskih ob-
jektov v letu 1950 še pospešila. K temu
bo mnogo pripomogla montažna gradnja
stanovanjskih blokov, saj imamo v naši
državi že takozvane »tovarne stanovanj«,
ki proizvajajo celotne stanovanjske,
bloke.
Le s pospešenim tempom gradenj bo-
mo krili občuten primanjkljaj stanovanj,
ki ga povsem jasno povzroča dotok nove
delovne sile.
Tudi pri nas v Celju je vprašanje sta-
novanjskih prostorov res dokaj kritično.
Delno je iskati krivde v tem, da so ne-
katera stanovanja premalo zasedena, do-
čim imamo na drugi strani slučaje, kjer
stanuje mnogočlanska družina v eni sobi.
To vprašanje sedaj razčiščujejo posebne
komisije, ki so osnovane po terenskih
sekretariatih OF. Prav gotovo bodo te
komisije, če bo njih delo objektivno,
popravile marsikatero nepravilnost.
Krivdo zaradi pomanjkanja stanovanj je
pa iskati tudi v dejstvu, da posamezna
podjetja, ki so v veliki meri zaposlevala
novo delovno silo, niso pristopala h
gradnji stanovanjskih objektov odn. niso
teh objektov v dovoljni meri gradila.
Nekatera podjetja kot. n. pr. To-
varna emajlirane posode, Cinkarna itd.
so ta problem vsaj do neke mere rešila,
do čim ostala podjetja se tega vprašanja
sploh lotila niso. Tovarna kem. izdelkov,
Tkalnica hlačevine, Tovarna tehtnic in
Tovarna emajlirane posode imajo še v
letošnjem letu v planu izgraditev sta-
novanjskih objektov, katerih gradnja se
je delno že pričela, vendar je bila zaradi
pomanjkanja delovne sile ustavljena. V
svrho pridobitve čim večjih stanovanj je
pa te gradnje nuijno nadaljevati. V spora-
zumu z MOOF bodo gradnje nadaljevale
frontne brigade, ki se bodo sestavile iz
frontovcev, ki se iz kakršnihkoli razlogov
dosedaj še niso vključili v delo.
Aktivisti Fronte in sindikatov bodo
s političnim delom organizirali te bri-
gade, ki bodo brez dvoma mnogo dopri-
nesle k dvigu življenskega standarda na.
ših delovnih ljudi.
Te brigade bodo v veliki meri sestav-
ljene iz onih frontovcev, ki nimajo
možnosti, da bi se vključili v delo za
8 ur, ampak se lahko vkjučijo samo za
4 ure. Dolžnost slehernega frontovca je,
da sodeluje pri organiziranju teh front-
nih brigad. Dolžnost podjetij pa, ki bodo
te brigade vključile v delo je, da bodo
delavce — člane brigad — pravilno spre-
jemali, jim dodelili delo po njihovi spo-
sobnosti in jih tudi pravilno nagrajevali
po njihovem efektu.
Če bomo k tej akciji pristopili z voljo
in polno zavestjo, da je izgradnja stano-
vanj v današnjih razmerah in pogojih
nujna, smo lahko prepričani, da bomo
v polni meri uspeli in s tem znatno iz-
boljšali standard delavca, ki se z vso
energijo in voljo bori za dosego petlet-
nega plana in socializma v naši državi.
Slivnica napoveduje tekmovanje vsem
ekonomijam kmetijskih zadrug
Klj,ub vsem težavam so v Slivnici pri
Celju ustanovili zadružno ekonomijo iz
zemlje, ki so jo vložili zavedni zadružniki.
Ekonomija se bavi z živinorejo in po-
ljedelstvom, pri čemer se kažejo vidni
uspehi. Izkazati se hoče posebno pri od-
daji zelenjave, oljaric, krompirja in vina.
Oddajo je izpolnila do danes v zelenjavi
90%. Imajo pet članov, ki z zavednostjo
delajo in dajejo vzgled ostalim kmetom.
Prejeli so že precejšnjo količino bonov
za nakup industrijskega blaga. Kmetje,
ki so do sedaj stali ob strani, so se
vidno začeli zanimati za zadrugo.
Mnogo je k razvoju ekonomije z udar-
niškim delom doprinesla mladina, AFZ
organizacija in predvsem frontna organi-
zacija.
Ustanovljeni so tudi obrtni odseki, ki
zelo živahno in uspešno delujejo. Zadali
so si važne naloge, katere bodo brez-
pogojno izvršili. Napovedali so tekmo-
vanje vsem zadružnim ekonomijam okraja
Celje-okolica, v sledečih točkah:
1.	Katera ekonomija bo prva izvršila
drugo košnjo.
2.	Katera ekonomija bo časovno naj-
boljše spravila poljske pridelke.
3.	Katera ekonomija bo najboljše izvr-
šila plan jesenske setve.
4. Katera ekonomija bo imela lepšo
živino.	____________
Dom igre in dela Gsbergu
si pripravah za Teden
matere in otroki
Tudi v domu igre in dela v Gaberju
pridno tekmujejo in se pripravljajo za čim
boljšo izvedbo Tedna matere in otroka.
Doslej so jim gmotno pomagali Cinkarna
s 4.000 dinarji, Lesno-industrijsko po-
djetje z 2.000 dinarji, MLO tekstilna to-
varna »Elka« pa jim je odstopila 57 m
ostankov blaga.
Ker bomo v tem tednu dali poseben
povdarek ustanovam kakor so domovi
igre in dela, otroške jasli itd. bo prav,
če jim tudi druga podjetja in ustanove
po svojih močeh pomagajo. Uprave bodo
s tako pomočjo svojim varovancem v
tem tednu in tudi v pripravah nanj pri-
pravile še več veselja in jih oskrbele z
vsem potrebnim.
Malčki pa bodo v teh dneh tudi poka-
zali kaj znajo, saj so vzgojiteljice vložile
že nemalo truda v priprave za prisrčno
prireditev. Zato tudi pričakujejo, da jih
bo v Tednu matere in otroka obiskalo
dosti ljubiteljev.
V Rifertgozdu bo moral Krajevni
ljudski odbor drugače prijeti
za delo
Sedež krajevnega odbora Rifengozd je
v Laškem, v mestu, ki je zadnje čase
izredno poživelo svoje delo pri ureditvi
mesta, poživitvi aktivnosti množičnih or-
ganizacij in predvsem pri vključevanju
rezervne delovne sile.
Marsikdo bi mislil, da se je nekaj
tega prijelo tudi tistih v Rifengozdu Pa
ni tako in za enkrat tudi ni čudno! da
ni. Kar poglejte, kdo opravlja vse posle
na krajevnem odboru. Tovariš predsednik
izvršuje poleg službe izvoljenega odbor-
nika še posle vodje pisarne in po potrebi
tudi delo kurirja. Če pa pregledate sejne
zapisnike boste prav lahko ugotovili, ko_
liko odbornikov in kolikokrat je pri§o-
stovalo sejam, koliko sklepov je bilo
sprejetih in koliko od teh izvršenih. Taj-
nik odbora, preddelavec v tekstilni to-
varni, je tajnik samo na papirju. Če bi
imel samo malo čuta odgovornosti do
dela, za katerega je bil izvoljen, bi prav
gotovo izgledala pisarna lepše, admini-
strativno poslovanje bi brez dvoma teklo
boljše in med številnimi papirji in papir-
čki, brošurami in knjigami bi vladal večji
red tako, da bi bilo moči najti vsaj 'naj-
nujnejše podatke, ki jih danes dnevno
potrebujemo.
Ostali odborniki bi bilo najboljše, da
sami iznesejo svoje mnenje odkrito in
da nam povedo rezultate svojega dose-
danjega dela.
Brez dvoma je, da bi se pri oddaji mle
ka, mesa, prašičev in drugih oddaj do-
gajale manjše napake in bi bili doseženi
lepši uspehi, če bi vsak opravlja! svoj;©
naloge. Prav gotovo ne bi bilo potrebno
toliko besedi in nergania pri vključe-
vanju rezervne delovne sile, ki jo ima
Rifengozd še približno 50, če bi poro-
čevalec za delo tovariš Podbreznik Fer-
ao, s svojim štabom vzel to vprašanje
tako resno, kakor v resnici je.
Kaj pa prebivalci, ali sodelujejo pri
reševanju gospodarskih problemov, ki so
predvsem v interesu tudi njih samih?
Prav gotovo, da bi krajevni odbor do-
segel z majhnimi težavami veliko, če ne
bi bilo ljudi, kakršni so Hriberškov.l
Bezgovškovi, Rezečevi in še par drugih
Bezgovškovi ne plačujejo davkov in tudi
sicer so z njimi velike težave, ravne
tako je s Hriberškovimi, ki v lanskem
letu niso oddali niti litra mleka, letos
pa so zaradi iste napake bili kaznovani
s 30.000 din kazni. Pri zadnji nedeljski
meritvi pa se je Hriberškova Alojzija še
zelo nesramno vedla proti komisiji in
odborniku tako, da se bo morala za svoje
obnašanje zagovarjati.
V nedeljo pri pripravah za delo na
terenu smo v »Karpatih« Rifengozda mar.
sikaj videli in se marsičemu naučili.
Predvsem je ugotovljeno, da se pri_
pravljalnega sestanka odborniki krajev-
nega in odbora OF niso udeležili pol-
noštevilno. V nedeljo pa smo se ponov-
no prepričali, da velikim kmetom, Tazen
redkih izjem ne moremo verjeti. Večina
večjih sploh ni upoštevala setvenega pla-
na, čigar posledice so manjša površina
krompirišč in s tem tudi krompirja.
Prav nobeden izgovor ne more držati in
tudi verjel ne bo nihče, da ima n. pr.
Belej Anton v Rifengozdu posejanega sa-
mo 0.87 arov krompirja od predpisanih
30 arov, Ulaga Ivan od 30 planiranih
samo 6.63, Benetek Janez od 27 arov
samo 8.84 posejanega krompirja itd. Ka-
kor je tovariš Poteko iz Jagoč lahko
dosegel predvideno površino 40 arov in
poleg njega še mnogi drugi, bi to lahko
naredili vsi tisti, ki se sedaj izgovarjajo
da ni bilo potrebnega semena, da je set-
veni plan prišel prepozno in podobno.
Čudno je, zakaj se zmoti ravno veliki,
zakaj se to ne dogaja pri majhnih, ki so
v nekaterih primerih posadili več, kakor
je bilo planirano.
Tudi tistim, ki so hoteli ukazovati ko-
misijam in jim dajati, za sebe koristne
nasvete, lahko povemo, da so se zmotili,
če mislijo, da lahko še vedno z vsakim
barantajo kakor je njim prav. Prav dobro
so si komisije zapomnile tiste, ki so
pri izkopavanju krompirja grebli samo po
vrhu zemlje ne da bi kaj izkopali. Taka
nesramnost bo prav gotovo škodovala
samo njim, kakor bo škodovala Alojziji
Hriberškovi, ki se je spozabila nad komi-
sijo in izvoljenim odbornikom krajevnega
odbora.
Kar se same obdelave zemlje tiče in
vodenja gospodarstva gotovo zaslužita
vsako grajo posestvi Belej Ant., Mihe in
Frančiške ter Cepuš Marije, ki niti trave
ni pokosila. Eno od najbolj zanemarjenih
krompirišč je bilo Lapornikovo iz Pod-
vina. Prej bi to njivo lahko imenovali
pašnik, kakor pa njivo. Krajevni odbor
ne bo smel dovoliti take samovolje v go-
spodarstvu — potrebni bodo tudi ostrejši
ukrepi da bodo tudi ti ljudje obdelo-
vali tako, kakor večina drugih.
Mimogrede moramo še omeniti, da je
KLO Rifengozd letos izredno bogat na
sadju, da ga mnogo leži po tleh, da se
na ta način uničuje, kljub temu, da je
pri večini hiš po nekaj otrok, ki bi lahko
sadje pobirali.
Tudi to ne smemo pozabiti, in povedati'
da so nekatere hiše in gospodarska po-
slopja izredno zanemarjena, da bi bila po-
trebna zelo trda in velika metla, da bi
naredila vsaj malo reda že zaradi zu_
nanjega izgleda naše vasi, če že ne za-
radi higijene in zdravja stanovalcev teh
hiš.
Tako je v grobem stanju v Rifengozdu.
Da ne bi kdo mislil da je s tem pove-
dano že vse. Marsikaj bi se še dalo reči
tudi to, da smo pri našem delu pogrešali
množične organizacije in predvsem mla-
dino iz tega odbora.
Povdariti pa moramo, da so se v ne-
deljo prav dobro izkazali najboljši aktivi,
sti tekstilne tovarne »Volna. Prepričani
smo, da bodo tudi v bodoče pomagali, da
bomo Skupno odpravljali napake in od-
krivali predvsem tiste, ki edino za svojo
lastno korist špekulirajo in tem povzro-
čajo nam vsem ogromno škode. Seveda
bi bilo pohvale vredno, če bi se teren_
skega dela udeleževali tudi delavci Pi-
vovarne, ter tudi druge sindikalne po-
družnice in množične organizacije. Brez
dvoma pa, da je dolžnost krajevnih od-
bornikov, da organizirajo delo za izvrše-
vanje dnevnih nalog in da ne posnemajo
tajnika tovariša Sanca, ki se je v ne-
delja drugič ženil, samo, da se je izognil
delu.
Pred nami so številne naloge. Izvršili
jih bomo skupno in se ne bomo ozirali-
na tiste, ki bi hoteli otežkočiti naše delo/
V KLO Rifengozdu ne bo smelo biti
več tako.
Gruoa ljudske inšpekcije sindikalne podruž-
nice Lesno industrijskega podjetja v Nazarju
še nadalje odkriva napake
Pred dobrim tednom je izvedla grupa
ljudske inšpekcije sindikalne podruž-
nice lesno-industrijskega podjetja Na-
zarje pregled skladišča in prodajalne
poslovalnice GLIN-a. Ugotovila je, da
je skladišče, ki se nahaja poleg trgo-
vine nezavarovano. To skladišče je
majhno in od privatnega ločeno le z de-
skami. Pri pregledu (kako so pribite de-
ske z žeblji, so ugotovili, da se deska
takoj vda, če se le nekoliko pritisne z
roko.
V	torek dne 9. avgusta je sprejela po-
* slovalnica konfekcijo iz centralnega
skladišča. Ob pregledu grupe ljudskih
inšpektorjev v soboto 13. avgusta pa je
bila ista še vedno zmetana v skladi-
šču na kup in še ni bila numerirana.
Uslužbenke so se izgovarjale, da je
imela poslovodkinja, ki je v bolniškem
stanju račune tri dni doma, ter da sploh
ni bilo časa za numeriranje. Grupa
ljudske inšpekcije pa je mnenja, da bi
konfekcijo kljub temu lahko zložile v
predale in sortirale.
V	skladišču je grupa našla kolofo-
nijo nad moko. To bi lahko uslužbenke
prenesle v drugo skladišče, ne pa, da se
živilski artikli nahajajo v bližini takih
predmetov. V skladišču je našla tudi
15.58 kg svetle žice, toda uslužbenci ni-
so vedeli čigava je. Uslužbenke pravijo,
da se žica nahaja v skladišču že od
ustanovitve GLIN-a, to je od tistega
časa, ko se je kmetijska zadruga pre-
selila v Spodnjo Rečico. V istem skla-
dišču je grupa našla tudi četrt zavoja
pokvarjenega kvasa, uslužbenke pa so
se šele po najdbi spomnile, da so ga za
nekoga rezervirale, a so pozabile nanj.
Skladišče je grupa ljudske inšpekcije
našla v neredu, smetno, v kotih je vi-
sela pajčevdna itd.
Tudi pri pregledu prodajalne je ugo-
tovila razne nepravilnosti. Našla je v
predalu 2.20 kg mila viška, katerega
poslovalnica nikjer ni vodila, nadalje
par delovnih čevljev štev. 42. Za ta par
rezerviranih čevljev ni hotela nobena
uslužbenka priznati, za katerega so re-
zervirani. Pod prodajno mizo je bila
rezervirana srajca za bivšega usluž-
benca GLIN-a Pleša, kateri je bil od-
puščen zaradi pijančevanja tudi v služ-
benem času. Prav tako je ležalo pod
prodajno mizo nekaj prave kave, 31 kr-
tačk za mazanje čevljev in 31 konjskih
krtač.
Pri merjenju blaga je grupa ugoto-
vila, da je uslužbenka odmerila 3 cm
blaga več v škodo poslovalnici. Tehtni-
ca ni bala očiščena, v trgovini se je na-
hajal prah in pajčevina. Tehtnica v
skladišču pa je bila regulirana za 20
dkg v škodo potrošnika.
Grupa ljudske inšpekcije je dala na-
log, da se ugotovljene nepravilnosti ta-
koj odpravijo ter da se zavaruje skla-
dišče.
V	krajevni menzi v Rečici ob Savi-
nji je grupa ljudske inšpekcije ugoto-
vila, da je skladišče v sobi za nataka-
rico. Pri pregledu čistoče pa je opa-
zila, da je bila posoda sicer že umita,
toda vsa mastna in na njej še ostanki
jedil. V jedilnici so bile mize pogrnje-
ne, toda tudi na njih so bili še ostanki
jedil. Vrata jedilnice so bila umazana,
pljuvalnik neočiščen. V točilnici je ugo-
tovila, da se nahajajo litri, kozarci itd.
v omari neočiščeni. Menza in gostilna
je večji del zaprta, čeprav je pivo na-
stavljeno.
V krajevni gostilni Nizka pri Rečici
je grupa ugotovila, da niso vsi računi
pravilno izstavljeni ter pravilno potr-
jeni in da so cene pretirane. Tako je
23. julija krajevna gostilna prejela od
podjetja »Vino« iz Šmartnega ob Paki,
vino po nabavni ceni 62.43 din, proda-
jala ga je po 82 din in tako zaslužila
pri litru 19.57 din. Pri litru jabolčnika
je zaslužila po 11 din ali celo 14, pri
prodaji branjevca na drobno je zaslužila
pri litru po 100 din, kar je vse preti-
rano.
Pregledala je tudi lokale poslovalni-
ce GLIM-a v Rečici, kjer je našla vse v
najlepšem redu.
V okraju Šoštanj, Celje-okolica in
mesto, je doslej izvoljenih že precej
grup ljudske inšpekcije, tako pri odbo-
rih OF kakor pri sindikalnih podružni-
cah. Toda vse te niso tako delovne ka-
kor je grupa v Nazarjih. Z odpravo vseh
pomanjkljivosti, ki jih je ta grupa že
ugotovila, bo preskrba delovnih ljudi na
njihovem področju znatno izboljšana in
tako dosežen namen.
Ce bi se važnosti grup ljudske inšpek-
cije zavedala vsi, tako vodstva krajev-
nih frontnih in sindikalnih organizacij,
kakor tudi že izvoljeni ljudski inšpek-
torji, bi dosedaj odkrili že dosti več
ljudskih škodljivcev in jih onemogočili.
Našim delovnim ljudem, ki vlagajo vse
sile za izpolnitev planskih nalog, pa bi
zagotovili postrežbo in preskrbo kakr-
šne so vredni.
Avtomobilska cesta največje
Avtomobilski promet postaja vsako
leto resnejši tekmec železniškega pro-
meta. Malodane v vseh deželah razen
tistih, ki imajo slabo prometno omrež-
je in premalo motornih vozil, se blago
na razdaljo 150 do 200 km bolj renta-
bilno prevaža z avtomobili. Avtomobil
vozi namreč mnogo hitreje in lahko
pripelje blago naravnosit tja, kjer se
naklada ali razklada. V železniškem
prometu in prevozu je treba blago
prekladati in nakladati, kar pomeni
zamudo časa in izgubo hitrosti, ker je
prevoz blaga v železniškem prometu
časovno in prostorno strogo omejen.
Da bi se prevoz z avtomobili uspešno
razvijal, so potrebne predvsem dobre
ceste in gosto omrežje sodobnih komu-
nikacij. V stari Jugoslaviji je bilo to
omrežje zelo pomanjkljivo, kakovost
cest pa slaba in za hitrejši prevoz ne-
prikladna. Samo 0.75% vse dolžine cest
je odpadlo na boljše ceste, med kate-
rimi so bile ceste Beograd—Subotiea—
Horgoš, Maribor—Bistrica in še neka-
tere. Ena izmed modernih cest je bila
tudi cesta Zagreb—Podsused, ki so jo
v stari Jugoslaviji gradili celi dve leti,
čeprav je dolga samo 7 km.
Z graditvijo socializma so narasle
tudi poitrebe naše dežele po boljšem
prometnem omrežju cest in že prvi pet-
letni plan določa graditev mnogih mo-
dernih asfaltiranih in betonskih cest.
Ena največjih in najmodernejših cest,
hkrati pa tudi največji objekt v prvem
petletnem planu je avtomobilska cesta,
ki bo vezala dva naša največja centra
Beograd—Zagreb, po nji pa bodo po-
vezani tudi mnogi drugi naši veliki in
važni industrijski centri. V pogojih gra-
ditve socializma v naši deželi ima avto-
mobilska cesta že velik politični in go-
spodarski pomen, ki bo glede na per-
spektive razvaja naše industrije in po-
trebe naše dežele v doglednem času še
večji. Avtomobilska cesta bo pospešila
prevoz blaga iz kraja v kraj, gospodar-
sko bo povezala dve bratski republiki
in precej znižala stroške za prevoz bla-
ga. Znano je, da dobre ceste znižajo
porabo goriva, okvare na vtomobilih in
obrabo pnevmatik ter tako pocenijo
promet Moderna cesta zniža prevozne
stroške za 10 din pri toni, ki jo prepe-
ljemo samo 1 km daleč. Torej tudi pri-
hranki, ki jih bo dosegla naša država
v prometu po avtomobilski cesti, bodo
veliki in lahko jih bomo porabili za
kapitalno graditev. Graditelji avtoceste
bodo s svojim delom omogočili hitrejši
razvoj socializma v naši deželi in nji-
hovo prizadevanje je največji prispe-
vek, ki ga dajejo svoji socialistični do-
movini.
»Nič nas ne bo zadržalo, da ne bi zgra-
dili avtoceste do dneva republike!«
Letošnja dela na avtomobilski cesti
so se začela z obljubo graditeljev, da
bodo cesto dogradili v tem planskem
letu in izročili prometu na Dan re-
publike dne 29. novembra. To svojo
obljubo so graditelji začeli izpolnjevati
že v prvih pomladnih dneh, ko je 30.000
mladincev, strokovnih delavcev in pri-
padnikov JA začelo velikansko bitko s
traso za izpolnitev zastavljenih nalog.
V aprilu začeta dela so bila zelo težav-
na, ker je neprestano deževje oviralo
trasiranje in povzročalo, da je bil teren
še težavnejši, kakor je v resnici. Naloga
prve izmene je bila v tem času opravi-
ti predvsem zemeljska dela in utreti
trasi pot skozi velike slavonske gozdo-
ve pri Novski, Popovači, Kutini in raz-
nih drugih krajih. Tiste dni so poka-
zali graditelji sijajne primere vneme in
požrtvovalnosti, ko so se borili s sla-
bim vremenom in kljubovali informbi-
rojevski propagandi, ki se je bila takrat
spravila na avtomobilsko cesto in si
prizadevala prikazati sodelovanje naše
mladine z delom na avtomobilski cesti
kot prisilno mobilizacijo mladincev. —
Pod geslom »Nič nas ne bo zadržalo, da
J ne bi zgradili avtomobilske ceste do
Dneva republike!« so graditelji s svo-
jimi prvimi uspehi pokazali, da je nji-
hovo sodelovanje pri trasiranju prosto-
voljno in da je rezultat povezanosti z
ljudstvom, Partijo in tovarišem Titom.
Bitka za zgraditev avtomobilske ce-
ste se je začela v dolžini 262 km. Od
tega je odpadlo na zaključna dela 79
km, medtem ko so se popolnoma nova
dela začela v dolžini 183 km. Tako je
velika površina gradbišča zahtevala
predvsem zagotovitev delovne sile,
orodja in gradbenih potrebščin ter or-
ganizacijo drugih del. S trase je bilo
treba samo letos odpeljati 1,830.000 ku-
bikov humusa, na traso pa napeljati in
nasuti 4,530.000 kubikov zemlje, ki jo
je bilo treba kopati ob trasi in voziti
po več deset ali pa celo več sto metrov
daleč. To so bila velikanska dela in jih
je mladina in pripadniki J A večidel že
končala. 95% vseh zemeljskih del so
graditelji že končali in v septembru bo-
do vsa zemeljska dela popolnoma kon-
čana. Na posameznih krajih so morali
graditi nad 1 meter visok nasip, kar je
zahtevalo velike napore graditeljev.
Vzporedno z zemeljskimi deli je bi-
lo treba graditi čez reke mostove in
kanale, ki sekajo traso in po katerih od-
teka voda. Samo letos grade okrog 400
kanalov ter 15 večjih in manjših mo-
stov. V maju so zgradili 120 m dolg
most čez Bosut, potem pa so začeli gra-
diti 70 m dolgi most čez Orljavo, 13
metrov dolgi most čez Rešetarico,
40 m dolgi most čez Slaiboštino, 26 m
dolgi most čez Subotsko, 37 m dolgi
most čez Pakro, 69 m dolgi most čez
Ilovo, 30 m dolgi most čez Kutinico,
100 m dolgi most čez Cesmo in mnoge
druge manjše mostove. Na vseh teh
objektih bo treba vzidati v temelje in
konstrukcije 46.320 kubikov betona, za
katerega bodo porabili 3200 ton beton-
skega železa. Za zgraditev nasipov in
cestišča bodo porabili 100.000 ton ce-
menta, 250.000 kubikov lomi j enega kam-
na, 105.000 kubikov obdelanega kamna,
138.100 ton agregata, 1,700.000 kubikov
gramoza, 28 milijonov drobnih kock ter
mnogo gradbenih in drugih potrebščin.
Jasno je, da je treba za dovoz te koli-
čine gradbenih potrebščin zagotoviti
prometna sredstva od virov potrebščin
do trase. Da bi pripeljali material do
samih delovnih mest, je bilo treba zgra-
diti začasno industrijsko normalnotir-
no železnico dolgo 250 km. Graditev te
železnice je bila precej težavna, ker so
sovražniki naše socialistične graditve,
ki sabotirajo graditev avtomobilske ce-
ste, zadržali v Avstriji tračnice, dolo-
čene za tir ob trasi. Toda vnemi naših
graditeljev in prenosu tirov z enega
kraja na drugi je treba zahvaliti, da je
bilo uspešno rešeno tudi to vprašanje
in da dovoz gradbenih potrebščin ni
zavrl izpolnjevanje nalog, kakor so pri-
čakovali informbirojevci. Graditelji ce-
ste, ki so premagali tu eno največjih
težav so dokazali, da jih nobene ovire
ne bodo zadržale, da ne bi v tem plan-
skem letu izročili avtomobilske ceste
prometu.
226 km ceste so že zgradili
Trasa je dolga 383 km. Lani so po-
polnoma dogradili in izročili prometu
121 km ceste (89 od Beograda proti Za-
grebu in 32 od Zagreba proti Beogradu)
medtem ko so na 79 km začeta dela
zaradi zime prekinili. Letos je bilo torej
treba končati začeta dela in začeti no-
va v dolžini 183 km oziroma delati
hkrati v dolžini 262 km.
Od prvih dni letošnjih akcij so de-
Leto II. — Štev. 36.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3
V tromesečnem tekmovanj* bodo
»tndikaine podružnice vsestransko
izboljšate kulturno-prosvetno delo
Po dvomesečnem presledku se je vršila
dne 31. VIII. 1949 v dvorani OSS-a zopet
širša konferenca kulturno-prosvetnih re-
ferentov, sindikalnih podružnic v Celju.
Pred dvema mescema so kulturno-pro-
svetni referenti zabeležili velike uspehe.
V prvomajskem tekmovanju je zasedla
kulturno-prosvetna komisija OSS-a dru_
go mesto v Sloveniji. Po zadnji konfe-
renci, na kateri je podal analizo kultur-
no-prosvetne dejavnosti sindikalnih ak-
tivov tov. Zupančič, pa se da sklepati,
da kulturno-prosvetne komisije pri po-
družnicah niso zadostile nalogam. Pro-
svetni referenti z nekaterimi izjemami,
se ne zavedajo, da mora biti njegovo
delo stalno in sistematično, da v pre-
obrazbi ljudi v socializmu ni vzpona po
katerem be se lahko potem počivalo.
Kakor so naši delovni kolektivi v veliki
večini osvojili tekmovanje v proizvodnji
kot stalen socialističen način dela, tako
je tudi nujno potrebno, da v okviru ce-
lotne sindikalne dejavnosti prav kultur-
no-prosvetno delo temelji na postavlje-
nem planu, kot osnovi za neprekinjeno
funkcioniranje, ter tako omogoči izva-
janje navodil naše Pr.rtije pri sociali-
stični preobrazbi domovine. Prevzgojiti
našega delovnega človeka, predvsem
člana sindikata, iztrgati ga v celoti iz
zaostale miselnosti, to je naša naloga,«
je v referatu povdaril tov. Zupančič.
Dalje je referent povdaril, da so kultur-
no-prosvetne komisije vse premalo sto-
rile, da bi sleherni član naših delovnih
kolektivov postal zavesten borec za iz-
gradnjo socializma, ne samo v svojem
kolektivu temveč tudi vztrajen agitator
med našimi delovnimi kmeti za vklju-
čevanje teh v socialističen sektor go-
spodarstva. OSS je organiziral vrsto se-
minarijev za vodilni sindikalni aktiv iz
podružnic, z nalogo, da izvedejo slične
seminarije po tem vprašanju tudi v po-
družnicah. Vendar nekatere podružnice
tega niso sorile (n. pr. Cinkarna). Funk-
cionarji Tovarne emajlirane posode so
pravilno organizirali po vseh oddelkih
te sestanke in uspeh ni izostal. Veliko
zanimanje delavstva in problematika gra-
ditve socializma na vasi, pa je bolelo
nekatere špekulante in »sorodnike« ku-
lakov. Med predavanjem o socialistični
preobrazbi vasi je neka ženska nena-
doma »zaradi lakote« omedlela. Bila je
ena izmed tistih dveh, ki sta po tovarni
prodajali po črnoborzijanskih cenah me-
so, jajca in druge življenjske potrebščine
in tako neposredno podpirali špeku-
lantstvo kulakov. Delovni kolektiv jo
je vrgel iz svoje srede.
Važno vprašanje oziroma podlaga za
uspešno delo, so ugotovili navzoči, je
tudi notranja organizacijska utrditev kul-
turno-prosvetnih komisij. Ne more niti
en sam sektor pravilno delovati, če ce-
lotni upravni odbor ne kaže nikake or-
ganizacijske trdnosti. Najbolj nazoren
primer zato nam kaže Železarna Štore,
kjer so do nedavnega posamezni re-
ferenti vršili funkcije zgolj na admini-
strativni način in odmaknjeno od poli-
tične problematike podjetja, tako tudi
kulturno-prosvetni referent, ki je imel
svojo komisijo samo na papirju. Zaradi
tega je jasno, da celotna sindikalna de-
javnost ni imela nujno potrebnega poli-
tičnega obeležja, kateremu bi morala
dati vsebino prav kulturno-prosvetna
komisija. Po izjavah delavcev je najbolj
agilen član sindikalne podružnice di-
rektor tega podjetja, ki je takorekoč
usmerjal vse sindikalno in idejno-poli-
tično delo v tem kolektivu. Šele z name-
stitvijo plačanega kulturno-prosvetnega
referenta se začenja položaj spreminjati.
Nov predsednik pravilno koordinira vse
delo po v naprej določenem planu, vr-
šijo se politična predavanja po oddelkih,
sklicujejo se proizvodne konference,
tekmovanje dobiva pravo socialistično
vsebino, aktiv agitatorjev postaja živo
trdno telo in uspehi spričo takšnega dela
seveda ne izostajajo. Že samo dejstvo, da
je v zadnjem mesecu prisostvovalo pro-
izvodno-političnim sestankom preko 900
delavcev, nazorno zavrača trditev soci-
aldemokratskih pripadnikov v Štorah češ,
da »politično delo v Štorah ne gre, ker
zato ni pogojev.«
Dober primer pravilnega političnega
dela je v Tovarni emajl. posode, kjer
skrbi sindikalna podružnica v povezavi
s Partijsko organizacijo in upravo
podjetja za sistematično idejno-politično
vzgojo. Vendar se še dogaja, da plača-
nega kulturno-prosvetnega referenta upo-
rabljajo za kurirske posle, statistiko, pro-
dajo kart itd. V Cinkarni je sicer pove-
zava med direktorjem podjetja, sindi-
kalno in Partijsko organizacijo, vendar
kljub povezavi ne najdejo prave poti za
uspešno delo. Kulturno prosvetni refe-
rent se tudi peča z fizkulturo in je tudi
vodja oddelka, kar ima seveda kvarne
posledice za kolektiv. Sistematične idej-
no-politične vzgoje ne poznajo, brigadni
sistem dela ne spremlja nazorna agita-
cija, tekmujejo, vendar je to tekmovanje
več ali manj spontanega značaja. Med
nekaterimi sindikalnimi fukcionarji vlada
mnenje, da politično delo pri njih ne gre,
kar je seveda zrastlo na samem social-
demokratskem zelniku.
Kulturno-prosvetna komisija pri sin-
dikalni podružnici MLO izgleda, se tudi
ne zaveda svoie naloge. Niti najosnov-
nejše naloge kulturno-prosvetne komi-
sije niso izvedli, to je, izstavili niso niti
parol, kljub temu, da so hodniki prebe-
Ijeni in tako rekoč čakajo na parole, že
več kakor tri tedne.
Po analizi še nekaterih ostalih ko-
lektivov v diskusiji so v cilju zboljšanja
kulturno-prosvetne dejavnosti sprejeli
tromesečno tekmovanje vseh kulturno-
prosvetnih komisij v naslednjip točkah:
Katera kulturno-prosvetna komisija bo
organizacijsko najtrdneje postavljena po
sklepih IV. plenuma in katera komisija
bo sistematično izvajala plan po vseh
sektorjih kulturno-prosvetne komisije.
Katera kulturno-prosvetna komisija bo
imela s pomočjo partijskih organizacij
formiranih več širših aktivov agitatorjev
in katera komisija bo boljše organizirala
delo teh aktivov s kolektivom. (Preda-
vanja, čitanje novic iz časopisov po či-
talnih grupah med odmori, tolmačenje
raznih odredb itd.)
Katera kulturno-prosvetna komisija bo
svoj notranji plan boljše povezala z ce-
lotno problematiko (planom) v podjetju
ali ustanovi, (politična predavanja, od-
daje po zvočnikih, deske novic, proiz-
vodne in aktualne parole itd.
Katera kulturno-prosvetna komisija bo
imela najboljše organizirano nazorno agi-
tacijo (grafikoni, deske časti, okna novic,
črna deska, razne objave rezultatov, ak-
tualne parole itd.
Kat era komisija bo imela večje število
in boljše opremljenih rdečih in tovari-
ških kotičkov.
Katera komisija bo v povezavi s partij-
sko organizacijo organizirala več poli-
tičnih predavanj o tekoči politični pro-
blematiki, posebno o pobijanju klevet
InformbiToja.
Katera komisija bo v povezavi s par-
tijsko organizacijo v podjetju organizi-
rala več predavanj po vprašanju gra-
ditve socializma na vasi (tolmačenje
»Vzornih pravil« o zadrugah, predavanja
o prednostih zadružnega obdelovanja
zemlje itd.).
Katera kulturno-prosvetna komisija bo
organizirala več in boljše pripravljenih
kolektivnih obiskov zadrugam in krajem,
kjer še zadruge niso organizirane. (Po-
litična predavanja na vasi, kulturni pro-
grami in obenem strokovna pomoč).
Katera kulturno-prosvetna komisija bo
v povezavi s partijsko organizacijo ime-
la več marksističnih krožkov in večje šte-
vilo obiskovalcev na krožkih (z ozirom
na število članov podružnic).
Katera kulturno-prosvetna komisija bo
imela večje število stalnih dopisnikov in
koliko člankov bodo ti dopisniki oddali
v tem času.
Katera kulturno-prosvetna komisija bo
poskrbela za večje število članov svoje
podružnice v večernih sindikalnih te-
čajih in v večernih delavskih gimnazijah.
Katera komisija bo dvignila za večji
odstotek število naročnikov na Delavsko
enotnost in Ljudsko pravico, Obzornik
in Prešernovo knjižnico.
Katera komisija bo več storila za
knjižnico v svoji podružnici (oprema, po-
slovanje, dvig števila čitateljev).
Kat era komisija bo imela bolje urejeno
statistiko in evidenco.
Katera komisija bo lepše organizirala
proslave izpolnitve letošnjega plana po
oddelkih.
Katera komisija bo organizirala več
kolektivnih obiskov k predstavam na-
prednih filmov in katera komisija bo or-
ganizirala več filmskih krožkov, na kate-
rih bodo delavci seznanjeni z vsebino
filmov.
Iz močvirij Lonjskega polja
se dviga žitnica Hrvatske
Stoletja je Sava s svojimi pritoki po-
plavljala najrodovitnejša področja Hrvat-
ske in Slavonije in jih spreminjala v
močvirja: Lonjsko polje od Rugvice do
Stare Gradiške na severnem in Odransko
polje na južnem bregu Save, dalje proti
vzhodu pa Crnac polje in Jelas polje, ki
se razteza do Slavonskega Broda. Sto-
letja so posavski kmetje iskali rešitve in
pomoči. Obljub je bilo dovolj, pomoči
pa malo in še to, kar je bilo narejeno,
je bilo polovičarsko delo, ki ni prineslo
bistvene koristi. Šele v novi Jugoslaviji
smo začeli temeljito reševati vsa ta vpra-
šanja. Melioracijska dela na Jelas polju
so v glavnem zaključena in že letos bo-
mo tu pospravili prvi pridelek — riž.
Lani so se začela dela tudi na sosednem
Crnac polju, letos pa smo se lotili naj-
večjega dela — melioracije Lonjskega
polja.
120.000 ha bodo izsušili in
zaščitili pred poplavami
Dela za izsušitev Lonjskega polja so
se začela v velikem obsegu, trajala pa
bodo tri leta, saj je treba izkopati ali
nasuti 47 milijonov kubikov zemlje, da bo_
mo za trajno preprečili poplave in izsušili
zamočvirjeno zemljo. Pridobili bomo
80.000 ha nove orne zemlje, ki je doslej
ni bilo mogoče izkoriščati, in vrhu tega
rešili pred vsakoletnimi poplavami na-
daljnjih 40.000 ha. Skupaj bomo torej sa_
mo na Lonjskem polju pridobili 120 tisoč
ha najboljše zemlje.
Kaj pomeni 120.000 ha orne zemlje?
Predstavljajmo si področje Velike Ljub-
ljane od Vnanjih goric na Barju do Save
in Tanca do Zaloga. Desetkrat tako ve-
liko področje nam da šele 120.000 ha.
Če bi samo polovico te površine posejali
z žitom, bi dobili pri nizkem povprečju
16 stotov na hektar letni pridelek 10
tisoč vagonov žita, pri intenzivnejši ob-
delavi pa še mnogo več. Tov. Boris Ki-
drič je lani dejal, da nam bo Lonjsko
polje po izvršitvi dalo več pšenice, kakor
znaša ves obvezni odkup v LR Hrvatski,
Po končani izvršitvi bo Lonjsko polje,
kjer danes raste le kisla trava, prava
žitnica Hrvatske.
Neizvršeni projekti
Skoraj 200 let se strokovnjaki ukvar-
jajo s problemom melioracije Lonjskega
polja. Pred 150 leti je izdelal privi
resni načrt inž. Pongrac, ki je pravilno
spoznal, da je vzrok pogostim poplavam
pretesna struga Save zahodno od Bo-
sanske Gradiške, Tu Sava me more ab-
sorbirati velikih količin vode, zato se za_
čenja Sava od Gradiške navzgor ustav-
ljati in ne more več sprejeti svojih pri-
tokov, zlasti ne Lonje, ki nato poplavi
velikansko področje severno od Save v
dolžina okrog 120 km. Pongracov projekt
je seveda ostal neuresničen. Sredi pre-
teklega stoletja je postalo vprašanje spri-
čo pogostia poplav znova aktualno. Leta
1868, so izdelali nov načrt, ki pa je bil
mnogo slabši od Pongracevega. Ta načrt
pa zlasti ni mogel biti uresničen, ker bi
morali vse stroške prevzeti interesenti
in jih povrniti v 25 letih z oderuškimi
8% obrestmi. Leta 1901, je bil po zamisli
inž, Pongraca izdelan tretji načrt, po
katerem so do prve svetovne vojne iz-
kopali komaj 3 milijone kubikov, -potem
pa so poplave vse uničile, kar je bilo iz-
vršeno. V stari Jugoslaviji so se vla_
stodržci postavili na stališče, naj si in-
teresenti ustanovijo vodno zadrugo in
si stvar uredijo sami. Leta 1930, je bila
ustanovljena je teh. terenska sekcija za
Lonjsko polje, ki je izdelala nov načrt
Ta načrt je dobil svojo številko in ob-
ležal v predalih ministrstva.
'zsu&itev Lonjskega polja
je eno izmed največjih del
nase petletke
Šele ljudska oblast se je z vso res-
nostjo lotila tega problema. Izsušitev
Lonjskega polja je bila vključena v pet-
letni plan. Naši strokovnjaki so problem
Lonjskega polja rešili v okviru celotnega
režima Save v gornjem Posavju, se pravi
v skladu z gradnjo plovno-melioracijskega
prekopa Sisak—Zagreb—Podsused, ki
bo omogočil melioracijo Odranskega polja
na južnem bregu Save, Upoštevan pa je
tudi projekt velikih hidrocentral na Savi
od Brežic navzgor z mogočnimi akumula-
cijskimi jezeri, ki bodo lahko zadržali pre-
cejšen del visoke vode.
Glavni prekop bo dolg
127 kilometrov
Po tem širokopotezno zasnovanem pro-
jektu bodo že pri Podsusedu zahodno od
Zagreba speljali del savske vode po
plovnem prekopu do Siska. Pri Rugvici,
zahodno od Zagreba, kjer postane Sava
nižinska reka s številnimi vijugami, pa
se bo začel velik odvodni prekop, ki bo
prav tako speljal del savske vode skozi
Lonjsko polje do Stare Gradiške. Tudi
ta prekop bo ploven in bo po stranskem
prekopu povezan s Savo pri Sisku Tako
bo mogoča plovba izven toka vijugaste
Save od Stare Gradiške do Zagreba, s
čemer bo odpadla težavna regulacija sav-
ske struge, hkrati pa bo tudi plovna pot
od Stare Gradiške do Zagreba za 30%
krajša.
Glavni razbremenilni prekop, ki bo
potekal od Rugvice skoraj vzporedno s
Savo od Stare Gradiške, kjer je Sava
sposobna prevzeti večje količine vode,
bo dolg 127 km in bo imel zmogljivost
1100 kub. metrov vode v sekundi. Na
vrhu bo prekop širok 60 m, na dnu pa
25 m s povprečno globino 4—6 m. Vzpo-
redno s prekopom bo na obeh straneh
potekal v večji razdalji 5 m visok nasip,
tako da bo ob poplavah med obema na-
sipoma v razdalji 420 m odtekala voda.
S tem bo meliorirano področje docela
zavarovano pred poplavami.
V primeru katastrofalnih pojav pa bo
odvečna voda speljana v velikanski ba-
zen na Mokrem polju, jugovzhodno od
Novske. To področje, ki obsega 10.500
ha, bo obdano z visokim nasipom in bo
lahko ob velikih poplavah začasno pre-
vzelo 370 milijonov kub. metrov vode.
Ko pa bodo pozneje zgrajena umetna
jezera bodočih velikih hidrocentral na
Savi od Brežic navzgov, ki bodo la.iko
zadrževala velike količine vode, bo od-
padla potreba tega umetnega jezera na
Mokrem polju in bodo to področje nak_
nadno izsušili.
Vse melioracijsko področje Lonjskega
polja je razdeljeno na 13 z nasipi zava_
rovanih področij, tako imenovanih kaset,
po 6000 ha in več. Vsaka kaseta bo
imela svoje črpalne postaje za odvaja-
nje vode v glavni razbremenilni prekop,
' ki bo preko manjših prekopov odvajal
vso odvečno vodo z Lonjskega polja
kakor tudi vodo pritokov, ki se ste-
kajo na Lonjskem polju.
Frontne brigade so se lotile
velike naloge
Ljudstvo Lonjskega polja in okoliških
krajev se je z velikim navdušenjem vklju-
čilo v izvrševalna dela, zavedajoč se ve-
likanskih koristi, ki jih bo prinesla meli-
oracija, za katero so se borili že v
prejšnjem stoletju. Še preden so se za-
čela dela, so prišli prebivalci prostovolj_
no na pomoč geometrom in inženirjem.
V vseh krajih od Rtsgvice do Stare Gra-
diške se je prebivalstvo organiziralo v
frontne brigade, da se udeleži tega ve-
likega dela, ki bo vsem prineslo lepšo
bodočnost v kateri ne bodo poznali po-
manjkanja.
Prve frontne brigade so se vključile
že v aprilu. Od vsega početka visoko
presegajo norme, tudi za 50 in več od-
stotkov. Do julija je bilo izkopanih nad
200.000 kubikov, potem pa se je obseg
del še povečal. Tako je zagotovljena iz-
polnitev velike letošnje planske naloge.
Prvih 10.000 ha nove zemlje
Delo so zdaj koncentrirali na dveh
velikih gradiliščih. Pri Stari Gradiški so
začeli kopati glavni razbremenilni pre-
kop. Tu bodo morali še letos izkopati
nad 1 milijon kub. metrov zemlje.
Drugo veliko gradilišče pa je pri To-
polovcu, vzhodno od Siska, onstran Save.
Tu bodo letos docela končali delo za
ureditev prve velike kasete, ki bo ob_
segala površino 10.000 ha. Okrog te ka-
sete gradijo visok nasip in več črpalnih
postaj, tako da bo mogoče do zgodnje
spomladi to področje izsušiti, zaščititi
pred poplavami in usposobiti za ob-
delovanje, kajti že prihodnje leto bodo
tu posejali žito in industrijske rastline.
Tako se iz močvirij Lonjskega polja,
ki so bila stoletja neobdelana in ne-
plodna, dviga bodoča velika žitnica
Hrvatske.
gradbišče tretjega leta petletke
lali stroji za betoniranje cestišča na ti-
stem delu trase, kjer so se lani začela
dela, in tako je bilo betonsko cestišče
povezano z lanskim. Na popolnoma no-
vih sekcijah so začeli stroji za betoni-
ranje in asfaltiranje cestišča že v za-
četku maja. Graditelji, ki so tekmovali
v počastitev prve obletnice V. kongresa
naše Partije, so omogočili, da je bilo
do dneva kongresa popolnoma dogra-
jenih še 89 km avtoceste. V juliju in
avgustu je bilo dograjenih 56 km, tako
da je ostalo graditeljem do 29. novem-
bra še 121 km. Za izpolnitev teh del
imajo vse objektivne pogoje zlasti za-
to, ker je vrsta drugih pripravljalnih
del končana tako, da bodo stroji delali
brez presledka, delovna sila pa je kon-
centrirana na enem kraju.
Avtomobilsko cesto grade iz različ-
nega materiala. En del cestišča bo be-
tonski, drugi pa asfaltni ali iz drobnih
kock. V celotni dolžini bo 271 km be-
tonskega, 74 km asfaltnega in 38 km
cestišča iz drobnih kock. Od Beograda
do Sremske Mitrovice je cestišče be-
tonsko, samo 5—12 km je vmes iz drob-
nih kock. Od Sremske Mitrovice do
Adaševcev je cestišče tudi betonsko in
zbetonirali so ga letos, naprej do Li-
povcev pa je asfaltno, do Bošnjaka so
kocke, naprej do Sekirevcev pa zopet
asfalt. Pri Sekirevcih se znova zače-
nja betonsko cestišče tja do Gapčina,
do koder je cestišče na vseij VII. sekciji
mimo Nove Kapele do Starega Pe-
trovega sela asfaltno, do Izvorov be-
tonsko, naprej do Novoselcev kocke,
potem pa se nadaljuje betonsko cesti-
šče preko Ivanič grada tja do Zagreba.
O tem, kakšno bo kje cestišče je od-
ločalo več pogojev. Kocke polagajo čez
mostove in na takem zemljišču, kjer se
rada nabira vlaga. Na trdnem in suhem
zemljišču polagajo asfalt in beton. Ra-
zen tega je na takšno kombinacijo
vplivala tudi porazdelitev strojev, nji-
hovo pravilno izkoriščanje in možnost
dovoza materiala do strojev.
20 km daljša od zračne poti in 76 km
krajša od stare ceste
Stara cesta ki je vezala Beograd z
Zagrebom je držala čez Papuk in je
bila dolga okrog 459 km Vožnja po tej
cesti je trajala 8—10 ur ker je bila ta-
ko slaba da hitreje ni bilo mogoče vo-
ziti. Razen tega natovorjena motorna
vozila niso mogla povsod voziti, ker
so bili klanci in zato so vozila po rav-
nem manj naložena. Sama cesta je dr-
žala skozi naseljene kraje in čez želez-
niško progo, zato so bile nesreče po-
goste.
Nova trasa avtoceste je 76 km kraj-
ša od stare in samo 20 km daljša od
zračne proge Beograd—Zagreb. Cesta
bi bila lahko še krajša, da je niso stro-
kovnjaki namenoma trasirali po raz-
nih ovinkih skozi gozdove in tako, da
ne drži skozi naseljene ikra je. Avtomo-
bilska cesta drži čez mnoge reke, na več
krajih križa železniško progo po via-
duktih, se ogne vsem naseljenim kra-
jem in je speljana skozi zelene in go-
ste slavonske gozdove. Za križanje že-
lezniške proge so samo letos zgradili
več viaduktov, izmed katerih je naj-
večji pri Novaki. Tu drži trasa čez že-
lezniško progo Sisak—Zagreb in cesto
v isti smeri. Most čez železnico in cesto
je dolg 150 m in je eden največjih ob-
jektov na avtocesti, kar so jih gradiili
letos. Mostišče sloni na 14 stebrih in
dveh opornikih. Pri Slavonskem Brodu
grade dva velika nadvoza, eden je vi-
sok 10 m. Pri Sekirevcih, kjer trasa kri-
ža železnico Sarajevo—Vrpolje, grade
tudi velik nadvoz. Mnogim objektom
bi se lahko ognili. Tako bi ne bila po-
trebna oba objekta pri Slav. Brodu, to-
da v tem primeru bi cesta držala skozi
del mesta. Stroikovnjaki pa so zavili čez
železnico, se ognili mestu in se potem
znova vrnili na traso v prvotno smer.
Zato je bilo treba graditi dva nadvo-
za čez železnico Zagreb—Beograd.
Praksa je pokazala, da se nesreče do-
dajajo zlasti na cesti skozi obljudene
kraje. Zato so novo cesto trasirali tako,
da ne drži skozi vasi in mesta. Pač
pa bodo obljudeni kraji povezani z av-
tomobilsko cesto s stranskimi cestami,
ki bodo betonirane ali asfaltirane. —
Frontne organizacije mnogih krajev so
take priključke že začele graditi.
Trasa je široka 9 m, na desni strani
pa so po 0.75 m široki obrobniki. Ti ob-
robniki so šoferju v orientacijo, da
presodi koliko prostora ostane do roba
cestišča. Na obeh straneh cestišča bodo
cvetličnjaki, zeleni drevoredi, parki in
gozdiči, pestre kamnite figure in razni
zanimivi objekti. Vse to bo poživljalo
vožnjo in vzbujalo pozornost šoferjev,
kajti dolga cesta brez ovinkov in pozor-
nost vzbujajočih predmetov, šoferja
utruja.
Ko bo cesta dograjena, bodo lahko
motorna vozila vozila po nji do 150 km
na uro, brez strahu pred nesrečami. Pot,
za katero je potreboval človek poprej
8—10 ur, bo po avtomobilski cesti pre-
vozil v 3—4 urah, torej trikrat hitreje
kakor poprej.
Za zdaj grade samo eno vozišče, ker
potrebe in promet niso še tako velike,
da bi morali takoj zgraditi drugo. Po-
zneje pa bodo zgradili tudi drugo vo-
zišče, ko bodo naše potrebe bolj na-
rasle in ko se bo promet še bolj razvil.
Letos dela nad 200.000 graditeljev
Veliko gradbišče je zahtevalo pred-
vsem koncentracijo velikanske delov-
ne sile. Razen dela na sami trasi, dela
za avtomobilsko cesto 9 gramoznic in
9 kamnolomov, v katerih so prevzeli
delo tudi graditelji ceste. Za vsa ta dela
je bilo treba zaposliti okrog 200.000 gra-
diteljev. Enote J A so prevzele del teh
nalog in dela na najvažnejših objektih.
80.000 vojakov pomaga, da bo cesta do
določenega roka dograjena.
Po številu graditeljev je to objekt,
na katerem najbolj množično sodelu-
jejo naši narodi, ki polagajo vanj te-
meljni kamen bratstva in enotnosti na-
rodov ter pišejo slavne strani zgodo-
vine naše dežele in Partije. Iz vseh kra-
jev naše dežele, iz vseh republik so
prihajali in še prihajajo tisoči in tiso-
či mladincev in strokovnih delavcev, ki
so v dvomesečnem delu dosegli velike
delovne uspehe, ko so spreminjali lice
naše dežele in gradili socializem. Samo
iz Slovenije je delalo doslej na cesti 39
brigad, v katerih je bilo 6828 mladin-
cev in mladink.
Boreč se skupaj z ostalo mladino na-
še dežele, so mladinci Slovenije poka-
zali velika delovna junaštva in dosegli
na trasi pomembne uspehe. Mnogi so
se vrnili kot udarniki. Samo v prvih
treh izmenah je bilo razglašenih za
udarnike 414 mladincev in mladink, 1271
pa pohvaljenih in nagrajenih. Ena naj-
boljših brigad je bila dravograjska, ki
je nosila prehodno zastavico sekcije in
ki je bila petkrat razglašena za udarno.
Med najboljšimi so bile tudi petkrat
udarna ptujska in trebanjska, štirikrat
udarna črnomeljska in druge.
V nadaljnji borbi za izpolnitev za-
stavljenih nalog in dograditev ceste v
tem planskem letu bo mladina Slove-
nije izdatno sodelovala in mnogo pri-
spevala k zgraditvi socializma. Tako bo
z delom manifestirala svojo ljubezen
do FLRJ, Partije in tovariša Tita ter
dostojno odgovorila na vse laži in ob-
rekovanja proti naši dežeM. D. R.
Stran 4
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 36.
Poslovodkinja pri Branifeoru bo za nedovo-
ljeno kupovanje od črnoborzijancev prejela
zasluženo kazen
Ko je nedavno trgovinska inšpekcija
v Celju pregledovala poslovanje go-
stinskega podjetja »Branibor«, je ugo-
tovila, da je podjetje v letošnjem letu
brez vsakega pooblastila odkupilo ne-
znano od koga 956 kg svežega telečjega
mesa. Računi v kartoteki proste pro-
daje so bili označeni samo s pripombo
»od kmeta«. Iz količine dobavljenega
mesa je bilo sklepati, da je to meso od
najmanj 28 telet. Ce pa še upoštevamo
dejstvo, da neznani dobavitelji gotovo
niso prinesli v prodajo »Braniboru« ce-
lotne količine mesa, temveč samo del,
je sklepati, da so se v okolici Celja v
tem letu množično vršili črni zakoli.
Meso je namreč knjiženo vsakih par
dni v količini približno enega teleta.
Posle poslovodkinje v gostinskem
podjetju »Branibor« je ta čas opravlja-
la Nada Zgank, katero je takoj po pri-
javi trgovinske inšpekcije pri MLO po-
klicalo na zagovor Javno tožilstvo. —
Zgankova je pri zaslišanju sicer pri-
znala, da je nabavila meso, ni pa ho-
tela priznati, da bi poznala po imenu
katerega koli dobavitelja. Svoje redne
dobavitelje trdi, da je poznala samo
na videz in sodeč po narečju, so mo-
rali biti iz okolice Šmarja pri Jelšah.
Le kdo bi mogel verjeti poslovodkinji
Zgankovi, da svojih dobaviteljev, ki
so jo redno skozi vse mesece zalagali z
mesom ne bi poznala po imenu ali pa
vsaj vedela od kod so doma.
Nadaljnje zasliševanje je tudi doka-
zalo, da Zgankova ni samo nabavljala
svežega telečjega mesa po nedovoljeni
poti, temveč je prevzemala tudi telečje
kože in jih dala stroj iti, hoteč jih upv
rabiti za lastne potrebe. Sama je pri-
znala, da ji je »neznani dobavitelj« pri-
nesel šest svežih telečjih kož. S tem
nepoznanim kmetom, ki ji je redno do-
bavljal tudi meso, se je Zgankova tudi
dogovorila — kot je pač navada med
dobrimi znanci in prijatelji — da ob-
drži dve ustrojeni koži sama, štiri pa bo
izročila njemu. Neznani prijatelj je bil
celo tako vljuden, da je ponudil Zgan-
kovi kože brezplačno, to pa zato, ker je
kupovala od njega meso.
Brez dvoma je morala biti Zgankova
med okoliškimi kmeti znana kot za-,
nesljiva podpornica črne borze, ker kot
priznava sama, se je nekaj dni nato
spet oglasil pri njej »tujec« ter ji po-
nujal telečje kože s pripombo, da jih
ji lahko da, ker ima doma zakopane in
se mu uničujejo. Po lastni izjavi Zgan-
kova topot ni prevzela kož. •.
Javno tožilstvo je zaslišalo tudi Jo-
žeta Špilarja, ki je med dopustom
Zgankove opravljal začasno posle po-
slovodja v gostinskem podjetju »Bra-
nibor«. Ta je priznal, da ga je Zgan-
kova pred odhodom na dopust sezna-
nila s svojim stalnim dobaviteljem me-
sa, ki se je ta čas slučajno nahajal v
braniborski kuhinji. Naročila je Špilar-
ju, da bo meso kupoval od njega, ker
je to pač njihov stalni dobavitelj. Med
Spilarjevim poslovanjem se je ta kmet
samo enkrat oglasil pri njem in mu
povedal, da mu mesa ne more prinesti.
Brez dvoma se »stalni dobavitelj« na
novega poslovodjo ni tako zanesel kot
na Zgankovo. Ko se je Zgankova vr-
nila z dopusta, se je spet pojavil v hiši
— ni pa Špilar vedel povedati, ali je
ta tujec še nadalje dobavljal meso
Zgankovi ali ne.
Po natančnem zasliševanju je Javno
tožilstvo odstopilo Zgankovo komisiji
za prekrške pri Mestnem ljudskem od-
boru v nadaljnji kazenski postopek.
Ker je s sodelovanjem, odnosno pod-
piranjem nedovoljene trgovine in špe-
kulacije po krivdi poslovodkinje Zgan-
kove bil zvezni fond mesa zelo oškodo-
van, bo MLO Zgankovo strogo kazno-
val.
FIZKULTURA
Prvenstvo v odbojki se nadaljuje
V ponedeljek so se igrale zadnje tek-
me v polfinalnem tekmovanju ki je bilo
zaključeno z lepimi uspehi. Za finalno
tekmovanje so se plasirala moštva: To-
varna Emajlirane posode, Gozdnega go-
spodarstva, Betona, Kovinarske šole,
Mohorjeve tiskarne, Zlatarne, Narodne
banke, Cinkarne, Tkalnice hlačevine,
Oskrbe, Železnice, MLO-obrtne delavni-
ce, MLO-inštalacije in Ustroja (moški),
med ženskami pa: ekipe Tkalnice hla-
čevine DZSZ-a, Železnice, Zlatarne, Na-
rodne banke in Mohorjeve tiskarne.
Na tekmovanju so posebno presenetili
aktivi Betona, Zlatarne in MLO_inšta-
lacije, razen teh pa še ostali, ki do
danes še niso tekmovali.
Finalno tekmovanje se je pričelo v
torek in se je razvilo v tipično borbene
igre, saj so se v štirinajst-dnevnem pol-
finalnem tekmovanju igralci že precej
izvežbali, tako da so začetniki ostalim
aktivom trd oreh ter je vprašanje zma-
govalca še uganka. Vsekakor ima lepe
izglede Železnica, med ženskami pa Tkal-
nica hlačevine. Finalno tekmovanje med
moškimi je razdeljeno zopet v 2 skupi-
ni po 7 aktivov, ter eno skupino žensk
z šestimi aktivi.
Po tekmovanju pa aktivi ne bodo opu-
stili te lepe igre, marveč bodo sistema-
tično igrali naprej, saj je veselje posa_
meznih igralcev zelo veliko. Igrišče v
mestnem parku bo stalno odprto, mreže
pa bodo na razpolago kot sedaj.
Republiškega tekmovanja fizkulturnikov
industrijskih podjetij In ustanov se bo
udeležilo las Celja lO ekip
Med najmnožičnejša tekmovanja, ki so
se dosedaj vršila v naši republiki spada
tudi tekmovanje v industrijskem mnogo-
boju. Na tekmovanju v industrijslkem
mnogoboju, ki bo 11. septembra t. 1. v
Ljubljani, bo nastopilo čez 300 fizkultur-
nikov naših podjetij in ustanov. Iz Celja
se bo udeležilo tekmovanja 5 moških in
pet ženskih ekip, ki so bile na zbirnem
tekmovanju najboljše.	Moški:
Ekipa rudnika Pečovnik, MLO inšta-
lacije, MLO obrtne delavnice, sind. podr.
Prosvetnih delavcev št. 6 in Kovinarska
šola.	Ženske:
Tkalnica hlačevine, Tovarna sodnih so-
kov MLO Tekstilna tovarna ter 2 ekipi
Tovarne perila.
Mnoge sindikalne podružnice, podjetja
in ustanove bi bile lahko s svojimi fiz-
kulturniki zastopane na tem tekmovanju,
pa so njih fizkulturni referenti toliko
neaktivni, da jim ni uspelo zainteresirati
za tekmovanje niti 6 do 8 tekmovalcev,
ki naj bi sestavljali po eno ekipo. Pred-
vsem velja to za večje sindikalne podruž-
nice kot so Tovarna Emajlirane posode
itd., ki bi z lahkoto postavila na tekmo-
vanje tudi po več ekip.
Fizkuilturni referenti sindikalnih po-
družnic iz večjih podjetij in ustanov
bodo morali v bodoče takšnim tekmo-
vanjem posvetiti največ pažnje, kajti
ravno potom množičnih tekmovanj bo
vsakomur v največji meri uspelo vklju-
čiti k fizkulturi nove člane, omasoviti
fizkulturne vrste ter doseči pri delu več
uspehov.
Metalac (Beograd) : Kladi v ar (Celje)
4 :1 (1: O)
V nedeljo je gostoval v Celju na Gla-
ziji že peti predstavnik gornjega dela
I. zvezne nogometne lige beograjski Me-
talac, ki z uspehom igra prijateljske
tekme s slovenskimi ligaši. Teden preje
so porazili z visokim rezultatom Branika
s 6:0, med tednom Odreda 4:1 ter malo
prej igrali s trboveljskim Rudarjem ne-
odločeno 3:3. Zadnji rezultat pomeni za
Rudarja uspeh ter s tem potrjuje, da so
Trboveljčani brez dvoma najboljši v Slo-
veniji.
Prve minute so potekale v premoči do-
mačinov a so se vsi nevarni napadi zaradi
neodločnosti poedincev končali brez gola.
Šele po preteku 15 minut je uspelo Me-
talcu izravnati igro ter v zadnji minuti
zabiti edini gol prvega polčasa. V drugem
delu igre je prevladoval Metalac, ki je
svojo premoč izrazil tudi v golih ter po-
višal rezultat na 3:0. Tu je uspelo doma-
činom po lepem prodoru po Marinčku z
glavo doseči edini gol za Kladivarja.
Kasneje je Metalac zabil še en gol in tako
se je tekma končala v zadnjih minutah
spet v lepi enakovredni igri.
Metalac je prikazal številnemu občin-
stvu lepo kombinacijsko igro, ali je bil
pred vrati zelo nesiguren ter zastreljal
precej prilik. Napadalni igralci se niso
odlikovali z lepimi streli in so posa-
mezne gole dosegli le po krivdi obramb-
nih igralcev Kladivarja.
Kladivar je dal v prvem polčasu zelo
lepo igro, toda tega ni znal izraziti v
golih. V drugem polčasu je napad zelo
popustil in gre rezultat igre na njegov ra-
čun. Edini zadovoljivi je bil Firm, med-
tem ko je bil najboljši v obrambi Ple-
terski, ki je prikazal izvanredno igro
ter Petelinek. Žal golman Klajnšek ni
imel svojega dne, v nasprotnem slučaju
bi bil rezultat precej drugačen.
V predtekmah so pionirčki A premagali
pionirje B s 3:1, prvo moštvo Kladivarja
je porazilo svojo mladino s 3:0.
LJUDSKA TEHNIKA
Mladli celjski padalci dosegajo lepe uspehe
Po ustanovitvi letalskega društva
»Ckalov« v Celju, se je med mladino
še bolj razvila želja do letanja po si-
njem nebu. Mnogo mladincev in mla-
dink se je zaželelo udejstvovati v tej
panogi. Kmalu po ustanovitvi letal-
skega društva in začetnih uspehih mo-
delarjev in jadralcev se je začelo raz-
vijati tudi padalstvo.
Dne 1. avgusta t. 1. se je začel že
tretji padalski tečaj v Celju, za katere-
ga se je prijavilo dosti pogumnih mla-
dincev in mladink. Tečaj se je vršil v
prostorih letalskega društva. Ze v prvi
uri so mladinci z zanimanjem sledili
nastavniku, ko jim je podal prve poj-
me o zgodovini in sami tehniki padal-
stva. Tečaj je potekal ob velikem za-
nimanju, zato so tudi tečajniki dosegli
zelo lepe uspehe. Pri izpitni komisiji je
bil navzoč državni rekorder v niž. sko-
kih tov. Majnik, tov. Rabuza in tov.
Veranič.
Kmalu ob zaključku tečaja se je vr-
šilo prvo padalsko tekmovanje v zla-
ganju padala, katerega so se vsi pol-
noštevilno udeležili. Pri tekmovanju je
vladala disciplina, vsak je nestrno pri-
čkoval, da pokaže svoje znanje v kva-
liteti in hitrosti zlaganja padala. Za
zlaganje padala v kvaliteti in času je
bilo po tekmovalni tabeli za 30 minut
1000 točk. Toda tekmovalci so dosegli
povsem nepričakovane rezultate, ki so
sledeči:
Osojnik Nežika 10 min 1400 točk
Ramšak Ivo 11 min. 1380 točk
Jurg Miran 11 min. 1370 točk
Stropnik Franc 12.35 min. 1340 točk
Vračun Drago 13 min. 1340 točk
Zunič Milan 13 min. 1340 točk
Dolar Franc 14 min. 1320 točk
Omeniti pa moramo, da so tudi ostali
mladinci dosegli rezultate izpod 30 mi-
nut. Še z večjo nestrpnostjo in vese-
ljem pričakujejo skokov, ki se bodo vr-
šili v Lescah pri Bledu.
Pozivajo še ostale mladince in mla-
dinke, ljubitelje letalskega športa, da
se vključijo v letalsko društvo Ckalov.
Uničevanje ptic pevk
V povojnih letih se opaža vedno manj
koristnih ptic pevk. Vzrokov je zato
več. V veliki meri bodo krivi Italijani,' ki
za časa selitve pojedo vsako ptico, ki jo
morejo ujeti. Tega uničevanja žal ne mo-
remo preprečiti. Druga krivda je pri ro-
parskih pticah in živalih, katerih je še
vedno preveč. Lovske družine se sicer
trudijo in dobijo člani, ki uničijo največ
roparic, nagrade od Okrajnega lovskega
sveta, vendar uspeh še ni povoljen. Velik
delež na iztrebljanju malih ptičev ima
žal mladina, Učiteljstvo napravi sicer
svojo dolžnost, nima pa dovolj kontrole
nad dečki, ki razdirajo gnezda ali na
razne načine pobijajo ptice. V prvi vrsti
bi morali starši paziti na svoje sinove
in jih primerno kaznovati. Mnogo pa bi
v tem oziru dosegle pionirske in mladin-
ske organizacije, ki morajo biti glavni
vzgojitelji značajev naše mladine.
OBJAVE
VSEM UDELEŽENCEM FESTIVALA
Zbirališče vseh udeležencev festivala bo
▼	nedeljo 4. septembra ob 8. uri na pro-
storu pred železniško postajo Žalec.
Na tem prostoru se bo sestavila po-
rorka, ki bo krenila iz Žalca po glavni
cesti do Arje vasi, kjer bo nadaljevanje
programa.
Udeležence prosimo, da ne izstopajo
na postaji Petrovče temveč v Žalcu, da
bomo s svojo udeležbo v povorki dali
vsi tudi manifestativno priznanje našim
skupnim naporom in uspehom.
Zbirališče jahalnih konj, vozov itd. je
ob isti uri na fizkulturnem igrišču v Žalcu.
Odbor
UDELEŽENCEM FESTIVALA
V ARJI VASI
S PLANINSKO-KOZJANSKEGA
PREDELA
Obveščamo vse udeležence festivala
▼	Arji vasi, planinskokozjanskega predela,
da v nedeljo, dne 4, septembra 1949 vozi
avtobus iz Kozjega in Planine kot ob
delavnikih in sicer do železniške postaje
v Žalcu, odkoder se bo razvila povorka.
Povratek ob 21. uri zvečer iz Arje vasi.
Opozarjamo, da bo avtobus sprejemal
le udeležence festivala. Vozovnica se bo
plačala ob vstopu v avtobus tudi za
povratek.	IOOF Celje-okolica
OBISKOVALCEM LJUDSKE UNI-
VERZE V CELJU
Mestni odbor Ljudske univerze v Ce-
lju obvešča, da bodo pričela predava-
nja meseca septembra. Da zadostimo in
ugodimo želji in pritegnemo k preda-,
vanjem še več poslušalcev, prosi odbor
vse kulturno-prosvetne komisije sindi-
kalnih podružnic, člane KUD in teren-
ske odbore Osvobodilne fronte, da javi-
jo najkasneje do 10. septembra Pover-
jeništvu za prosveto pri MLO, katera
vrsta predavanj (teme) žele in ob ka-
terem času naj bi bila predavanja ta-
ko centralna v mestu, posebej na nji-
hovih terenih ali sindikalnih podruž-
nicah.	MO Ljudske univerze
OBVESTILO
Ker se dogajajo primeri, da potroš-
niki zaradi premale brižljivosti često
gubijo svoje živilske in oblačilne na-
kaznice ter K-karte za kurivo in po-
tem zahtevajo izstavitev novih, ponov-
no opozarjamo naj nakaznice vsak do-
bro hrani, ker se duplikati sploh ne
izdajajo.
V primeru nesreč, kot so ogenj, po-
plave itd. je treba prijaviti takoj Po-
verjeništvu za trgovino in preskrbo, za-
radi komisijske ugotovitve. V primeru
vloma, kraje in podobnega pa Notra-
njemu odseku.
Iz pisarne poverjeništva
za trgovino in preskrbo MLO Celje
OBJAVA
Na šoli za učence v gospodarstvu raz-
nih strok v Celju se vršijo popravni iz-
piti v dneh od 5, do 9. septembra po
razporedu objavljenem na oglasni deski.
Vsi razredni izpiti se bodo vršili dne
9. septembra ob 8. uri. Pri pregledu re-
gistriranih uičnih pogodb smo ugotovili,
da še nekateri delodajalci niso vpisali
svojih učencev. Vpisovanje za zamud-
nike se bo vršilo v ponedeljek 5. sep-
tembra do 9. do 11. ure. Upraviteljstvo
RAZSTAVO
»ŠTIRI LETA SINDIKALNEGA DELA«
priredi podružnica grafičnega delav-
stva v Celju v Centralni knjižnici na
Titovem trgu. — Odprta bo od 9. do
17. septembra.
Ker si v jutranjih urah vsled zaposle-
nosti ne morejo vsi potrošniki nabaviti
potrebne zelenjave, odpre Ekonomija
MLO na trgu svojo prodajalno s povrt-
nino.
Prodajalna začne poslovati v soboto
3.	septembra t. 1. in bo imela delovni
čas kot ostale trgovine.
Tovarišici Drobne Anici iz Medloga,
ki je našla listnico z vsemi dokumenti in
denarjem izgubljeno dne 25. 8. 1949 na
Ljubljanski cesti, in mi jo vrnila, se naj_
iskreneje zahvaljujem.
Imenovana naj bo vzgled vsem.
Uranjek Ivan
Nedeljska zdravstvena služba
4.	9. 1949: dr. Sevšek Maksim, Celje —
Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdrav,
stvena služba traja od sobote opoldne do
ponedeljka zjutraj do 8. ure.
Prodajo se mladi čistokrvni volčjaki.
Naslov v upravi.
Sprejmem na stranovanje deklico, ki
poseča nižjo gimnazijo. Vprašati Ma-
riborska cesta 21 (I. nadstr. desno).
Zamenjam prazno sobo v Mariboru za
enako v Celju. Naslov v upravi.
NOGOMETNI SPORED
za nedeljo 4. septembra:
ob 15. uri
kvalifikacijsko mladinsko tekmovanje
za vstop v mladinsko ligo
SD STUDENCI
mladina Maribor
KLADIVAR
mladina Celje
ob 16.30
medrepubliška prijateljska tekma
SD MLADOST
»	Zagreb
KLADIVAR
Celje
ob 13.30
ŠTUDENTOVSKA REPREZENTANCA
Kladivarja Celje
KLADIVAR I.
Celje
Urejuj« uradniški odbor. — Odgovorni uredaik Lojc« Jure. — Telefon 7. — Celje, Titov trg 1 — Tiska Moherjeva *»kar»a v Celju
HRASTNIK : TD ŠMARTNO OB PAKI
0:6 (0:1)
V nedeljo 29. avgusta je gostovalo no-
gometno moštvo TD Hrastnika v Šmart-
nem ob Paki. Po enakopravni igri so
zmagali Šmarčani z visokim rezultatom
6 : 0 (1 : 0). Gostje niso zaigrali tako
slabo kot kaže rezultat, pač pa je isti
plod zelo razpoloženih domačinov. Pred
približno 500 gledalci je sodil dfcbro
Orel.
K. A.