395 Letnik 41 (2018), št. 2 Ključne besede: pr ot estantizem, cer kv ene pesmarice, hrv aški jezik in knjiže vnost , Ger gur Pythir aeus Mekinić, gr adiščanski Hrv ati v 17. st oletju Key-words: Pr ot estantism, h ymnals of spiritual songs, Cr oatian language and lit er atur e, Ger gur Pythir aeus Mekinić, Bur genland Cr oatians in the 17th century 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 27-535.7-23:929Mekinić G. P . "1609" 27-535.7-23(436.3=163.42)"1609" Pr ejet o: 10. 9. 2017 Gergur Pythiraeus Mekinić – začetnik gradiščanskohrvaške cerkvene pesmi AL OJZ JEMBRIH Hrv atski studiji S v eučilišta u Zagr ebu Odsjek za kr oat ologiju Bor ong ajsk a cesta 83d, 10000 Zagr eb, Hrv ašk a e-pošta: ajembrih@hrstud.hr Izvleček V zgodo vini knjiže vnosti gr adiščanskih Hrv at o v je ime Ger gurja Pythir aeusa Mekinića znano šele od 1eta 1969, k o sta bili o njem obja v ljeni študiji: Ivana Škafarja ( 1912 –1983) in Marijana Smolik a (1928–2017) v Časop isu za zgo - do vino in nar odopisje. Gr e za prvi natisnjeni pesmarici na slo v ansk em jugu, Duše vne pesne (1609, 1611), prvi tisk ani knjigi za gr adiščansk e Hrv at e na zahodnem Ogrsk em, v S v et em Križu (Sopr onk er esztúr , danes Deutschkr e - utz). E dini primer ek t eh pesmaric se danes nahaja v Semeniški knjižnici v Ljubljani, kjer ju je zno v a r egistrir al Marijan Smolik leta 1968. P onatis istih pesmaric je leta 1990 prir edil Alojz Jembrih (1947–) z obširno sklepno bese - do v izdaji Nacionalne i s v eučilišne bibliot ek e Zagr eb, Hrv atsk eg a k ulturneg a društv a Željezno na Gr adiščansk em in Kršćansk e sadašnjosti v Zagr ebu. V t ej prilogi ob priložnosti 400. obletnice smrti Ger gurja Mek inića go v orimo o t eh pesmaricah in njunem a vt orju. 1 Abstract GER GUR PYTHIRAEUS MEKINIĆ - PIONEER OF BUR GENLAND CR O A TIAN SPIRITU AL SONGS The name of Ger gur Pythir aeus Mekinić is w ell kno wn in the hist ory lit er a - tur e of Bur genland Cr oatians onl y fr om 1969 w hen tw o studies about him w er e published in the R e view f or Hist ory and E thnogr aph y in Maribor fr om: Iv an Šk af ar (1 912-1983) and Marijan Smolik (1928-2017). The authors of the studies dis cuss the h ymnals Duše vne pesme (Spiritual songs 1609, 1611) w hich w er e the first print ed h ymnal in the Sla vic south int ended f or Bur gen - land Cr oatians li ving in S v eti Križ in w est ern Hung ary . The onl y specimen of these h ymnals is curr entl y in the Seminary Libr ary in Ljubljana w her e the y w er e ag ain disco v er ed b y Marijan Smolik in 1968. These same h ymnals w er e 1 Izvir ni prispe v ek je nastal v hr v ašk em jezik u. V slo v enski jezik g a je pr e v edel Ak oš Ant on Dončec. 396 Alojz Jembrih: Ger gur Pythir aeus Mekinić – začetnik gr adiščansk ohrv ašk e cer kv ene pesmi, str . 395–404 Članki in razprave || Articles and Papers r eprint ed in 1990 b y Alojz Je mbrih (1947-) w ho added an e xt ensi v e epilogue in the edition of National and Uni v ersity Libr ary in Zagr eb, Cr oatian C ultur al As - sociation in Bur genland, and Kršćansk a sadašnjost in Zagr eb. On the 400th an - ni v ersary of Ger gur Mekinić’s death, w e discuss these h ymnals and their author . 4. 3. 20 17 je minilo 400 let od smrti prv eg a gr adiščansk ohrv ašk eg a nabo - žneg a pesnik a Gr gurja Mekinića. Ob t ej obletnici se spomnimo njego vih zaslug, ki g a upr a viče no potr dijo v ohr anitvi jezik o vne identit et e Hrv at o v na takr atnem zahodnem Madžarsk em (Ogrsk em). Ime Grgurja Mekinića je v sla vistiki in kr oatistiki prvič poja vilo leta 1969, k o sta slo v ens k a znanstv enik a, Marijan Smolik in Iv an Šk af ar , s s v ojimi deli opo - zorila na ži v ljenje in delo t eg a gr adiščansk ohrv ašk eg a pisca. 2 Mekinić je še po - sebej pomemben za kr oat . in sla v . zar adi s v ojih knjig s hrv aškimi cer kv enimi pesmimi, ki sta prvič tisk ani v letih 1609 in 1611 in najdeni leta 1968 v Seme - niški knjižnici v Ljubljani, kjer se nahajata še danes. Ob t ej priložnosti je Mat e Šimundić (192 8–1998) v zagr ebšk em Vjesniku (4. 9. 19 69, 9) napisal prispe v ek z naslo v om Drugo rođenje Grgura Makinića. Pronađen hrvatski pisac iz doba pro- testantizma. Omenjeni ljubljanski izvirn ik je edini primer ek, po k at er em je bil obja v ljen ponatis leta 1990 . Za ponatis je prir edil in napisal pr edgo v or Alojz Jembrih. O Gr gurju Mekiniću v v ezi z njego vim ži v ljenjem in delom doslej ni iz - črpnih podatk o v . Ne v emo, kje in k daj se je r odil t er kje se je šolal. 3 Glede na njego v o delo v anje/njego v o delo lahk o sklepamo/domne v amo, da je imel uni - v erzit etno izobr azbo. 4 T o, k ar v emo o njem, lahk o po vzamemo z naslednjimi inf ormacijami. Od leta 1591 je delal k ot duho vnik v Štamper k u (K őhalom, nem. Stein- berg ). 2. in 3. 6. 1596 se je udeležil sestank a Kal vino vih in Lutr o vih pri vržen - ce v v Čepr egu (Csepr eg, nem. Tschapring ), ki so r azpr a v ljali o medsebojnem združenju. Ob t ej priložnos ti je Mekinić k ot priča podpisal pr ot ok ol sestank a. Leta 1596 je podpisal t . i. Liber Concordiae (Knjig a spor azumo v), pod r ednim št e vilom 15, s t emi besedami: »Ego Gregorius Pythiraeus, Verbi Divini Minister apud Sanctam Crucem, huic Libro Orthodoxae Augustanae Confessionis totique 2 Študiji Iv ana Šk af arja z naslo v om Gergur Mekinić, Pythiraeus, hrvatski protestantski pisatelj, in začetki slovstva pri Gradišćanskih Hrvatih , in Marija Smolik a z naslo v om Grgur Mekinić in njegovi pesmarici 1609 in 1611 obja v ljeni v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1969, sta še v edno t emeljni za spoznanje ži v ljenja in dela Gr gurja Mekinića. 3 P osk usil sem določiti mest o njego v eg a r ojstv a po vpisu v dunajskih uni v erzit etnih matičnih knjig ah in ugot o vil, da se je naj v erjetneje r odil v Vipa vi (v Slo v eniji), medt em k o je v erjetno študir al na Uni v erzi na Dunaju. Namr eč, 14. 4. 1534 je bil v matičnih knjig ah za r ekt orja Udalrik a Geber harta (Udalricus Geberhartt) vpisan Georgius Mechiniss de Wippach 15 cr. Jem - brih, Alojz: Grgur Pythiraeus Mekinić i njegove pjesmarice (1609. i 1611.) . Na spominsk o ploščo Gr gurja Mekinića na zidu današnje palače v S v . Križu/Deutschkr euz, k at er e lastnik je Ant on Lehmden in ki je bila odkrita 9. 7. 2017 ob 400. obletnici Mekiniće v e smrti, so v klesali tudi mest o Vipa v a in let o r ojstv a 1534 . Kajti če je let o 1534 let o Mekiniće v eg a vpisa na dunajsk o uni v erzo, se takr at ni mogel r oditi, k ot je t o zdaj na spominski plošči. Mor am priznati, da se nihče ni pos v et o v al z menoj, k aj bi bilo ustr ezno, saj se ob pos v etu z mano omenjeno let o ne bi določi lo za let o Mekiniće v eg a r ojstv a! Na plošči je v klesano ime Gregor (nemšk o) in Grgur v hrv aščini. Pr a vzapr a v je Mekinić zapisal Gergur. 4 Ni slučajno, da Ger gurja Mekinića württ emberški t eolog Leonar d Hut er (1563–1616) u vrsti med najizr azit ejše zast opnik e e v angeličansk e cer kv e v Pr ek odona vju. Prim.: Sándor ju P a yru (1861– 1938): Egyháztörténeti emlékek, I. Sopron 1910, str . 54. 397 Letnik 41 (2018), št. 2 Libro Concordiae subscribo manu, et corde ab- sque fuco. « 5 , 6 . Kak or je bilo omenjeno, Mekinić je bil od leta 1596 do 1617 župnik v S v . Križu, kjer je kmalu postal tudi senior (dek an); tja g a je po v abil F er enc Nádasd y (1555–1604), ki je bil v elik župan Železne in Šopr onsk e županije. P o - leg s v ojeg a duho vnišk eg a poklica je r eše v al tudi t eža v e s v ojih prijat elje v pri upr a vnih šopr onskih institucijah. Od leta 1603 do 1604 je Mekinić obi - sk o v al e v angeličansk e sk upnosti Bük, Horpács in Újk ér . Umr l je 4. 3. 1617 v s v oji župniji S v . Križ (Deutschkr euz). 7 Z njego vima tisk anima hrv aškima pesma - ricama, ki sta bili namenjeni Hrv at om na zaho - dnem Ogrsk em (1609, 1611), sta gr adiščansk o - hrv ašk a knjižna zgodo vina na Gr adiščansk em in tista na Hrv ašk em postal i bog at ejši z njego vi - ma knj ig ama iz 17. st oletja . Prv a knjig a je »/…/ štampana pri sv. Križi po Imre Farkašu « leta 1609, drug a knjig a je tisk ana pr a v tak o k ot prv a »/…/ na vlašćem strošku autora, po Imre Farkašu, u letu Kristuševom 1611 «, v endar je takr at Mekinić opr a v ljal službo »plebanuša pri sv. Križi kol Sopro- na « – župnik a v S v et em Križ u (Deutschkr euz, So- pronkeresztúr ). Imr e F ar k aš (?–1643?) je pr e vzel tisk arno Janža Mandelca (1 530?–1604/05?), pri k at er em je delal tudi pr ej. 8 5 P a yr: Egyháztörténeti emlék, str . 54. Pr e v od: Jaz Gr egur Pitir eus, služabnik Božje besede v S v . Križu podpišem t ole knjigo pr a v e A ugsburšk e v er oizpo - v edi in Knjigo spor azumo v z r ok o in s sr cem br ez hina - v ščine. 6 Mekinić je bil že od leta 1596 v S v . Križu pri Šopr onu »služabnik Božje besede « in tu je ostal v se do s v oje smrti. T o je bila t edaj nemšk a župnija na območju Nádasd yje - vih posesti; v župniji širši ok olici Šopr ona so v sek ak or pr ebi v ali tudi Hrv ati, ki so jim bile namenjene njego v e Duševne pesne. Glej: Šk af ar: Gergur Mekinić Pythiraeus, str . 274. 7 O datumu Mekiniće v e smrti obstaja r ok opisno ob v estilo njego v e v do v e Katarine (r oj. Mock), ki je poslano magi - str atu v Šopr onu. Pismo je datir ano s 5. 3. 1617. Nasle - dnji sta v ek jasno go v ori, da je Gr gur Mekinić umr l 4. 3. 1617: »/…/ gestriges abents nach langen aussgestande- nen Schmerzen zwischen sech und sieben Uhr seine Seele Gott dem allmechtigen /…/ befohlen /…/, geben Creutz, den 5. Marty anno 1617 .« (Pr e v od: V čer aj zv ečer med 18. in 19. ur o je po dolgotr ajni in zda vnaj pr etrpljeni boli v semogočni Bog poklical njego v o dušo, S v . Križ, 5. mar ca leta 1617) . Glej: Jembrih, Alojz: Grgur Pythiraeus i njegove pjesmarice (1609. i 1611.), str . 12. Besedilo ob - v estila v do v e Katarine Mekinić je ohr anjeno v ar hi vu v Šopr onu, Lad. XII et M. F asc. 3., nr . 142. 15. 2. 2017 sem r azisk o v al ist o ob v estilo v šopr onsk em ar hi vu in dobil po vr atno inf ormacijo, da t eg a danes ni pri njih!? 8 O F ar k ašu g lej: Semmel w eis: Der Buchdruck auf dem gebiete des Burgenlandes bis zu Beginn des 19. Jahrhun- derts (1582–1823), str . 53–55. O Mandelcu g lej: Pr a v tam, str . 7–45. Prva knjiga Duševnih pesnah (1609). Vir: Semeniška knjižnica Ljubljana. 398 Alojz Jembrih: Ger gur Pythir aeus Mekinić – začetnik gr adiščansk ohrv ašk e cer kv ene pesmi, str . 395–404 Članki in razprave || Articles and Papers Glede na t o, da je obr a vna v ana pesmarica zelo r edk a in najstar ejša tisk a - na cer kv ena pesmarica, pr a vzapr a v sploh edinstv ena, menim, da je upr a vičeno zar adi omenjene obletnice spet nek aj po v edati o t eh Mekiniće vih pesmaricah. Inicialna v sebina Mekiniće vih pesmaric se r azloči po samem naslo vu prv e knjige: Duševne / pesne, psalmi / ter hvale vzdanja dija/čke, od Bogabojećih muži/ v nimškom i nikoliko vugers/kom jaziku spravne, a sada/ pak v hervatcki jazik/ preobernute po/ Gerguru Pythiraeusu alit hervatc/ki Mekiniću pri S. Kri- ži/ kol Šoprona Pleba/nušu. / Štamapane pro S. Križi po/ Imre Farakašu u letu Kristuševom / 1609.; Druge knjige / Duševnih / pesan, psalmov,/ himnušev, ter hvale vzdanja dijačak / vzetih iz Sv. Pisma, iz govora Sv. O-/tac i z molitav mudrih knjižnikov, / lipo spravne i popisane / po / Gerguru Pythiraeu-/su, alit hervacki Mekiniću, pri / s. Križi kol Šoprona / Plebanušu./ Štampane pri s. Kri-/ži, kako perve, tako i ove, na vlašćem / strošku Autora, po Imre Far-/kašu, u letu Kristuše-/ vom 1611 . 9 Tisk arna, kjer sta bili tisk ani pesmarici, je bila pr a vzapr a v tisk arna Janža Mandelca, prv eg a znaneg a tisk arja v Ljubljani. 10 P o njego vi smrti je pr e vzel in v odil tisk arno Imr e F ar k aš, ki je bil Mandelče v pomočnik. Ali k ak or piše Kar l Semmel w eis (1906–1989): »Die herkunft des Emmerich Farkas ist unbekannt. Wir wissen nur, daß er der Gehilfe des Johann Manlius in Deutsckreutz war und nach dessen Tode für die Witwe die Druckerei weitergeführt hat. Ob er die Wit- we auch geheiratet hat, wie mitunter angegeben wird, ist ungewiß. Wie aus ei- ner späteren Klageschrift ihres Sohnes Gregor zu schließen ist, dürfte dies eher der Fall gewesen sein. Laut Protokoll des Conventes der Superintendenten von Transdanubien vom 4. Juni 1630 zu Csepreg erhebt Gregor Manlius, der Sohn des Johann Manlius, gegen Emmerich Farkas Anspruch auf seinen Erbteil nach der Druckerei. « 11 , 12 Mekinić je izja vil, da je dal tisk ati obe knjigi na lastne str ošk e. Obe v sebu - jeta sk upaj 301 pesmi (160 v prvi in 141 v drugi pesmarici). V se pesmi so r azde - ljene po r edu v elikih pr aznik o v leta in po št e vilu, k ak or Mekinić sam po v e: »/.../ artikulušev aliti člienov vere keršćanske pozlamenuvanih u našem katekizmu «. Bil je t o tisti »Katekizam «, ki g a je prir edil in dal tisk at i leta 1571 Simon Ger engel (1510–1570) in g a namenil e v angeličanski sk upini v Šopr onu in ok olici. 13 P esmi v obeh pesmaricah se delijo na t ematsk e cikluse: npr . t ematski ciklus o Kristu - so v em učlo v ečenju, o njego v em r ojstvu, trpljenju in smrti t er v stajenju; ciklus o de setih božjih zapo v edih, pok ori in drugih t emeljih krščansk e v er e. Najdemo pa tudi pesmi s pripr ošnjo za lepo vr eme, pr oti T ur k om (misli o v ojsk o v anju in za v oje v anju, ki jih oni delajo zoper krščenik e), pr oti k ugi, grmenju (Pesan proti tuči i germljavini), za dež (Pesan za vedro vrime ali godinu). 14 9 T ak šen je f orm alni opis prv e in druge pesmarice. V pesmarici (1609) na začetk u štirje listi niso zaznamo v ani s št e vilom, 99 list o v je zaznamo v anih, na k oncu so štirje listi br ez št e vil. T udi 31. in 32. list sta br ez št e vila. Lista 55 ni (iztr g an?). Slabo so zaznamo v ani listi: 69, 96, 98 namest o 70, 97, 99. V se sk upaj je zaznamo v anih 108 list o v , k ar pomeni, da imata pesmarici 216 str ani, v el. 9,5 x 14,5 cm. Naslo vnica je r deče-črna, v se sk upaj ima 266 str ani, v el. 9,5 x 14,5 cm. Tisk je cel črn, besedilo je na celi str ani. 10 Glej: Jembrih : Ivan Manlius prvi tiskar Varaždina, str . 29–45. Mandelc je v Ljubljani prv o knjigo v slo v ensk em jezik u z naslo v om Jesus Sirah tisk al leta 1575. Sk upno je med leti od 1575 do 1580 sk upno 29 naslo v o v . 11 Semmel w eis: Der Buchdruck auf dem Gebiete de Burgenlandes…, str . 53. 12 Pr e v od: O r odu Imr eta F ar k aša ne v emo ničesar . V emo le, da je bil pomočnik Janža Mandelca v S v . Križ u in po njego vi smrti je napr ej v odil tisk arno za v do v o. Nezaneslji v o je t o, k ar v časih tr dijo, da je vzel v do v o za s v ojo že no. P o k asnejših spornih pr edlogih njego v eg a sina Gr egorja lahk o opazimo, da se je r es por očil z v do v o. P o zapisnik u superint endenta k on v enta Gr egorja Mandelca v Čepr egu z dne 4. 6. 1630, je sin Janža Mandelca, želel, da Imr et e F ar k aš dediščino iz tisk arne. 13 Glej: Jembrih : Mekinićeve Duševne pesne… (1609.) i Gerengelov Catechismus (1571.), str . 23–37. 14 V zv ezi z v se bino pesmaric mor amo po v dariti, da je v prvi (1609) za znak om »ad notam « izbr al melodijo za 30 pesmi 19 latinskih melodij; za 49 »ad notam « 44 nemških melodij (v 399 Letnik 41 (2018), št. 2 Že nek ajkr at sem poudaril, k ak o se je Me - kinić potr dil s s v ojima pesmaricama k ot prvi (in spr et en) umetnik pesništv a gr adiščanskih Hrv a - t o v . Slog njego v eg a pr e v od a je biblijski. Sk or aj tak šen k ot v nemških in latinskih pr edlog ah, iz k at erih je Mekinić pr e v edel. Obe pesmarici je Me - kinić pos v etil Nik oli VI. Zrin sk eg a (1580–1625): »Zmožnomu i visokorejenomu gospodinu, gospo- dinu Mikuli večnomu i slobodnomu španu Mikuli od Zrinja, kraljeve zmožnosti vugerskoga orsaga korune tanačniku. etc. Gospodinu i obranitelju, meni vazdar milostivnu. 15 /.../ Večni mir od Boga i obilan dar Duha Svetoga, po Jezušu Kristušu nas vsih odkupitelju iz serca želim. « Zak aj je Mekinić pos v etil s v oji pesmarici pr a v Zrinsk emu? Odgo - v or je k ar pr epr ost . Namr eč, Nik ola VI. Zrinski je bil pri vržen ec e v angeliča nsk e v er e, k ar je tudi ja vno priznal ob v saki priložnosti in se je trudil obr aniti pri vr žence t e v er e. Nik ola VI. Zrinski je bil med e v angeličani zelo ug leden, k ar potr di tudi de jstv o, da je bil izv oljen ob P álu Nádasd yju (1598–1633) 16 , 17 za br anil ca e v angeličano v na drugi iz leta 1611 sploh ne na v aja nemških melodij), za 9 pesmi »ad notam « 8 madžarskih melodij (v erjetno po K omjáth yje vi pesmarici iz leta 1574, obja vil jo je Gál Hu - szár). V naslo vu je Mekinić omenil, da je posta vil tudi psalme za pesmi : V pesmarici iz leta 1609 je 17 pesmi na podlagi 15 Da vido vih psalmo v: P s 1, 12, 13, 14, 15, 23, 31, 46, 51 (2x), 67, 91, 103, 12 4 (2x), 127 in 128. V pesmarici iz leta 1611 je 12 pesmi na podlagi psalmo v: 6, 22 (2x), 31, 48, 74, 84, 110, 112, 118, 142. Med let oma 1986 in 1991 sem bil v Nemčiji k ot štipendist Humbold - t o v eg a sklada – Ale x ander v on H umboldt- Stiftung, za k ar se zah v aljujem tudi ob t ej priložnosti. Uspelo mi je najti 47 nemških pesmi, ki so lahk o bile Mekiniću zg led za njego v pr e v od/adaptacijo v hrv ašk em jezik u, tj. tist e pesmi, ki imajo v njego vi pesmari ci nemški »ad notam « in začet ek pesmi v nemšk em jezik u. Glej: Jembrih: Mekinićeve pjesmarice iz 1609. i 1611. , str . 255–268; Jembri h: Na izvori gradišćanskohrvatskoga je- zika i književnosti/Aus dem Werdegang der Sprache und Literatur der burgenlandskroaten, str . 39–76, 209–254. 15 T or ej v t ej dobi, k o je Mekinić napisal (sesta vil) s v oje Duševne pesne, je bil Nik ola Zrinski v sek ak or zaščitnik (br anilec) e v angeličano v v Pr ek odona vju. Prim. Kalšan: Međimurska povijest, str . 93–95. 16 Zanimi v o, da je bil vzgojit elj t eg a P a v la Jak ob, oče Meki - niće v e žene. Glej: Šk af ar: Gergur Mekinić, str . 275. V sak eg a br alca bo pr esenetila no vica, da je Mekinić po - s v etil s v oji pesmarici »Zrinskima koji su tada još obitava- li u Gradišću. « Št ef anec: Heretik njegova veličanstva. Povijest o Jurju IV. Zrinskom i njegovu rodu, str . 229. 17 Kar se tiče pos v ečanja, je Mekinić pos v etil pesmarici samo Nik oli Zrinsk emu, ne v sem Zrinskim. A vt orica je t o mor ala videti v ponatisu pesmaric. P odobno je pisal tudi Nik ola Benčić. Glej: Benčić: Die Anfänge des religiösen lebens und die Re- formation im Leben der burgenländischen Kroaten, str . 57. Druga knjiga Duševnih pesnah (1611). Vir: Semeniška knjižnica Ljubljana. 400 Alojz Jembrih: Ger gur Pythir aeus Mekinić – začetnik gr adiščansk ohrv ašk e cer kv ene pesmi, str . 395–404 Članki in razprave || Articles and Papers zahodnem Ogrsk em. P oleg t eg a je Zrinski leta 1608 postal v elik župan Zalsk e županije in je bil naklonjen tudi hrv aški knjigi. T o je r azvidno iz eneg a pisma Juliju Čik ulinu, upr a vit elju primorskih imenj Zrinskih, v k at er em g a je pr osil, da mu pošlje knj ige dubr o vnišk eg a pisca Dink a Zlatarića (1558–1613). Mor da pa je Mekinić pos v etil Duševne pesne Zrinsk emu zat o, k er je bil P ál Nádasd y takr at še mladolet en. P omembno je omeniti tudi t o, da je bil Mekinić po v ezan tudi z br at oma Z v onarić: Mihaljem (1570–1625) in Mir k om (1575–1621), k er sta oba napisala posebno latinsk o pesem – epigr am v začetk u druge knjige (1611), v k at eri izr ažata s v oje v eselje, da sta ti pesmarici obja v ljeni. Oba br ata sta bila po r odu H rv ata iz Sárv árja, pomembna lut er ansk a duho vnik a. Mihalj je napisal v hrv ašk em pr e v odu epigr am pod naslo v om: In Momum: »Grajalec, zakaj podce- njuješ neškodljivo knjigo / in zakaj pograjaš avtorja, ki je dober v obrti?/ Ni težko nekoga pograjati / ampak je treba boljše delo narediti in veruj, da bo v tem veliko dela./ Ne skrbi se za nič / samo z Grgurjevo pesmijo naprej, opevaj, kar ukaže naj- višji Bog. « P od pisal se je Michael Zvonarich Predicator sarvariensis (Druga knji- ga Duševnih pesnah… 1611). T udi Mir k o Z v onarić je dodal s v oj epigr am v hrv a - ščini: »Dok tvoje, Grgure, svete pjesme blaga kamena modulira, / tebi Jupiter žice i plektar prebira./ Plektar prebira da tvoje srce slatke pjesme modulira / i Kristu slatko pjeva. / Grgure, nastavi tako / da se Momu rastvori utroba, / Nastavi i slava će Svemogućega otud izaći. « Mekinič v pos v etilu Zrinsk emu v prvi knjigi Dušev- nih pesnah (16 09), na v aja da »P esne« Nago v orjena pa nista le ta br ata, t em v eč je tu di v pos v etilu Mekinič na v edel, da jih izdaja izdaja (obja v lja) »na prošnju dobre bratje i bogoljubnih prijateljov «. T or ej sta Mir k o in Mihalj Z v onarić mor da zar es bila Mekiniće v a prijat elja, ki sta g a pr epričala, naj obja vi pesmarici. 18 V besedilu pos v etila Duševnih pesnah Mekinić med drugimi našt eje vzr ok e za izdajo pesmaric: Prvi vzr ok je, da g a je opazil »/…/ nikih do sih dob u Crikvi užanih pesan nered i manikamenat « (videl je doslej v elik ner ed in pomanjklji v ost pesmi, ki so jih upor abljali v cer kvi), drugi vzr ok pa je dejstv o, da »Bog /…/ svoju svetu rič iz milosti preobilno po vsem okruglom svitu glasi, ne samo u prodikah, nego jošče u lipo spravljenih pesnah, u kom su vnogi narodi obilni i kruto bogati, a pri nas Hervatih je tih veliki manikamenat, vzrok toga stanovito ni drugi nego neprocinenje pruda ali hasni pesan, po kih serca človičanska k veselju i k radosti probujena Boga diče i slave. « Mekinić je poudaril še en vzr ok za izdajo s v ojih pe - smaric. »/…/ Zač (k ajti) ako je prem rič Božja sama u sebi ali po sebi obeselenja puna, veseleća serca, zato li jače, iz nje vzeti lipi ekzempli njega bogata obećanja, ter u pesan lipo spravni, serca probujaju i diblje va nje padaju. To promislujući, zmožni i milostivi Gospodine, jesam u ovih malih knjižicah zauhićene (izbr ane) pe- snije spravil; ne videći pak koga bih po Bogu ovim knjižicam za obranitelja obral, zagliedah samo jedino vašu zmožnost milostivni Gospodine i obranitelju, pod koga visoko preslavnim jimenom ja sada te iste, najpervić štampane, van daju /.../ « 19 18 Z v onarić (Z v onarics, Z v onarich, Z uonarich Imr e) Mir k o se je r od il v Sárv áru; študir al je v Wi - tt enber gu (1600– 1611), bil je dek an e v angeličansk e cer kv e v K er esturu, e v angeličanski du - ho vnik v Ik erv árju in Čepr egu, pot em dek an v županiji Alsócsepr egu (Dolnji Čepr eg). T udi Mi - halj Z v onarić se je r odil v Sárv árju, šolal se je v Čepr egu, K omarnu, Sztr aski; k ot e v angeličanski duho vnik je delo v al v Sárv árju. P ostal je e v angeličanski šk of Želez ne in Šopr onsk e županije (1620–1625). 19 T ole dejstv o o vrže zapis Iv ana Dobr o vića: »Reformacija se hvali, da je ona donesla narodom po božjoj službi upotribu materinskoga jezika. Oko 30 ljet imala je ona priliku posvidočiti ovu tvrdnju na Baćanijovi imanji pri tadašnji mnogobrojni Hrvati. Nigde nismo našli slijeda, da bi evangelički ili reformatorski pastori hrvatskih far skupa bili došli i se skrbili bili, da narodu u ruke dadu nabožne knjige ili upotribljavali bili pri crikvenih ceremonija hrvatske rituale, kako je to bila prilika pri Nimci in Ugri. « Prim.: Dobr o vić: Naši Hrvati u dobi reformacije i prva stoletja u novoj domovini, str . 92, 93. T or ej je Mekinić še k ak o skr bel, da Hrv at om v r ok e pr eda cer kv eno pesmarico v njiho v em mat ernem jezik u. Dobr o vić je omenjeno napisal, k o še ni bil znan primer ek Mekiniće vih pe - smaric, k er so ju spet odkrili leta 1968. 401 Letnik 41 (2018), št. 2 Upošt e v ajoč ta d v a r azlog a, je imel Mekinić popolnoma pr a v , k o je prir edil pesmi v hrv ašči - ni in tak o omogočil Hrv at om, da h v alijo in sla vi - jo Bog a v s v ojem jezik u, k er pr a v t o delajo tudi drugi nar odi. T ak o je Mekin ić potr dil jezik o vno identit et o gr adiščanskih Hr v at o v na takr atnem zahodnem Ogrsk em in g a posta vil v enak opr a v en položaj z madžarskim in nemškim jezik om v 17. st oletju. P oleg t eg a je Mekin ić že v naslo vu ozna - čil, da je pr e v edel pesmi, ki so jih napisali pobo - žni možje »v nimškom i nikoliko v ugerskom jazi- ku, a sada pak v hervacko jezik preobernute po … Mekiniću «. P es marici nista opr emljeni z notami, k er jih takr atn a tisk arna ni imela, zat o so v saki hrv aški pesmi dodani izr azi »ad notam «, »eadem melodia « ali »alia «, iz k at er eg a izhaja prv a vrsti - ca nemšk e, latinsk e ali hrv ašk e pesmi, po k at eri je bilo tr eba peti melodije pesmi. Prv a pesmarica (1609) ima naj v eč začetnih melodij iz nemških pesmaric iz 16. st oletja (49 pesmi ima 44 nem - ških melodij, 20 pot em 30 jih ima 19 latinskih in 9 jih ima 8 madžarskih melodij). V pesmarici so tudi hr v ašk e melodije, k ar pomeni, da je Mekinić poznal hrv aški način petja cer kv enih pesmi, npr . ena pesem se poje na melodijo: »Otac nebeski obrani « ali »Na Vazam rano Marije tri «. 21 V endar je tu tr eba omeniti še drugo možnost . Namr eč, Mekinić je do br o poznal nemšk e cer kv ene pe - smarice iz dobe r ef ormacije in ni izključeno, da je pozn al pesmarico Slo v enca Jurija Dalmatina (1547–1589) iz leta 1584 . T a možnost izhaja iz dejstv a, da ima Dalmatino v a Ena lepa duhov- na pejsem Kaj žaluješ serce moje 22 enak nemški vzor ec k ot Mekiniće v a pesem v prvi pesmari - ci (160 9, 58a–59b) Serce moje ča žaluješ. Avtor 20 Glede na t o, da tisk ar Emerik F ar k aš ni imel notnih zna - k o v , s k at erimi bi označil v saj začet ek pesmi z notami, je bil potr eben splošen napot ek na tist o melodijo nemšk e, latinsk e in madžarsk e pesmi. K do so bili a vt orji nemških pesmi oz. tisti, ki so omenjeni v pesmarici z začetnimi sta v ki, sem po v edal v s v ojih pr ejšnjih študijah. T o so bili, k ot Mek inić na v aja v naslo vu prv e pesmarice, »učeni muži «. Glej v ponatih Duševnih pesnah 1990, str . 48–53, 58–77. 21 Martin Merši ć (1894–1983) je imel pr a v , k o je o pesma - ricah tr dil: »Soweit ich die Gesangbücher durchlesen kon- nte, sind sie inhaltlich katholisch, darum konnten sie auch von den Katholiken gesungen werde. « (Pr e v od: K olik or sem mogel pr ebr ati pesmarici, je njuna v sebina k at oli - šk a, zat o ju tudi lahk o pr epe v ajo k at oliki.) Meršić: Zwei neuendeckten kroatische Gesangbücher…, str . 26. 22 Dalmatino v a pesmarica ima naslo v: Ta celi catehismus eni psalmi inu teh vekshih godov, stare inu nove kerszhan- ske Pejsni…, Witt enber g 1584. Obja v ljen je ponatis ist e pesmarice v Ljubljani leta 1984 s pr edgo v or om K oruze. Pogled na Sveti Križ (Deutschkreutz, Sopronkeresztúr). Avtor je neznan. Vir: Burgenländische Landesarchiv Eisenstadt, od dr. Felixa Toblerja. 402 Alojz Jembrih: Ger gur Pythir aeus Mekinić – začetnik gr adiščansk ohrv ašk e cer kv ene pesmi, str . 395–404 Članki in razprave || Articles and Papers nemšk e pesmi Warum betrübst du dich mein Herz je nemški pesnik Hans Sachs (1494–1576). 23 Kljub omenjenim dejstv om menim, da je na Hrv ašk em dolgo časapr e v la - do v ala t eza, da je pr ot estantsk a knjiže vnost samo manj pomemben poja v br ez k ak šnih določenih vr ednot za hrv ašk o knjiže vnost in jezik v celoti. Zat o je ta knjiže vnost tudi danes v 21. st oletju še v edno posta v ljena na r ob sist ematič - neg a pr euče v anja. Da je t o zar es tak o, priča tudi dejstv o, da Mekiniće vi hrv aški pesmarici k ot prvi s v oje vrst e nista našli s v ojeg a ustr ezneg a mesta ne v zgodo - vini hrv ašk eg a jezik a ne v zgodo vini hrv ašk e cer kv ene g lasbe. V endar k o sta se poja vili v ponatisu, bi hrv aški muzik olog lahk o zapisal, da »Duševne pesne ne samo što su prve poznate hrvatske tiskane pjesmarice bez nota, nego i pripada- ju jednom krugu prilično nedostatno istraženom – krugu hrvatskih protestana- ta. « Zat o je upr a vičeno poudarjal: »/…/ Treba nadati da će Duševne pesne, kao i Jembrihova opsežna popratna studija, uspjeti inicirati neka ozbiljnija istraživanja glazbenog repertoara iz domaćih pjesmarica. Osim toga, Duševne pesne mogle bi barem jednim dijelom postati pristupačne i široj publici. Mekinićeve „pesne, psal- mi i himnuši “ mogle bi uz malo truda postati živom glazbom, tj. prisutne i na koncertnim podijima! « P odobno je leta 1969 zapisal tudi Iv an Šk af ar: »Ker bodo podrobneje obravnavali jezik Mekinićevih pesmaric hrvatski jezikoslovci, posebno gradiščanski .« 24 Nek aj podobneg a meni tudi muzik ologinja K or aljk a K os (1979–), da so »obje Mekinićeve zbirke crkvenih pjesama značajan izvor za istraživanje himnodije u Hrvatskoj, kao i općenito za ranu hrvatsku književnost i glazbu. One zapravo pokazuju dokle je sezao utjecaj njemačkih protestantskih pjesmarica, ali i pojavu unošenja novih, specifičnih sadržaja i napjeva u jedan prilično stan- dardizirani srednjoevropski literarno-glazbeni model. Pobliža analiza glazbene komponente obadvaju svezaka pridonijet će spoznavanju duhovnih snaga, struja i utjecaja u ranoj hrvatskoj glazbi. « 25 Mor da je t o danes začet ek na v edenih pr ed vide v anj. Ka jti k ak or v emo, je minilo sedemind v ajset let odk ar je ponatis omenjenih pesmaric dost open širšemu kr ogu v str ok o vni kr oatistični in sla vistični ja vnosti. Na žalost je ostal Stipče viće v kli c samo g las vpijočeg a v pušča vi. Štirist ota obletnica smrti Gr gur - ja Mekinića spet v abi na muzik ološk o in filološk o r azis k o v anje knjige Duševne pesne (1609, 1611). Sicer je še leta 1969 Mat e Šimundić ob priložnosti odkritja Duševnih pesnah Gr gurja Mekinića napisal: »/…/ Otkrićem književnika Grgura Mekinića i njegovih pjesmarica, hrvatska je književnost iz doba protestantizma dobila još jedan proširak, tj. gradišćansku dimenziju pa znanost mora odgovoriti na više pitanja /…/. Marijan Smolik i Ivan Škafar pokazali su pravi put, nastavak daljeg proučavanja leži na nama. « Vi v at sequens! (Ži vi naslednji!) 23 Glej analizo v seh tr eh pesmi: J embrih: Mekinićeve pjesmarice , str . 260–263. Jembrih v delu Mekinićeve pjesmarice predstavi analizo v seh tr eh pesmi s pr eslik a v o nemšk e - g a izvirnik a in Mekiniće v eg a pr e v oda t er tr anskripcijo ist e pesmi pri Mekiniću in Dalmatinu. Glej: Jembrih : Mekinićeve pjesmarice , str . 260–263, 266–268. Glej tudi: Jem brih: Konvergentni odnosi među gradišćanskohrvatskim i slovenskim protestant- skim pjesmaricama. 24 Šk af ar: Gergur Mekinić, str . 280 . 25 K os: Hrvatska glazbena kultura u razdoblju renesanse, str . 15, 16 . Glej tudi: Bezić: Prihvaćanje novih oblika u povijesnom razvoju glazbenog izražavanja gradi- šćanskih Hrvata, str . 190–196. 403 Letnik 41 (2018), št. 2 LITERATURA Duševne pesne, psalmi ter hvale vzdanja dijačke, od Bog abojećih učenih muži v nimšk om i nik olik o vugersk om jazik u spr a vne, a sada pak v herv at cki jazik pr eobernut e po Ger guru Pythir aeusu alit herv at cki Mekiniću. Pri S v . Križ i k ol Šopr ona Plebanušu. Štampane pri S v . Križi po Imr e F ar k ašu u letu Kristuše v om 1609. Druge knjige Duševnih pesan, psalmov, himnušev, ter hvale vzdanja dijačak vzetih iz S v . Pisma, iz go v or a S v . Otac i z molita v mudrih knjižnik o v , lipo spr a vne i popisane po Ger guru Pythir aeusu, aliti herv at cki Mekiniću, pri S v . Križi k ol Šopr ona Plebanušu. Štampane pri S v . Križi, k ak o perv e, tak o i o v e, na v lašćem str ošk u aut or a po Imr e F r ak a - šu, u letu Kristuše v om 1611. Benčić, Nik ola: Die Anfänge des religiösen lebens und die Reformation im Leben der burgenländischen Kroaten, Wien: Die bur geneländischen Kr oat en im W andel der Zeit en. Her ausgegeben v on St ef an Geosits, E dition T usch, 1986. Bezić, Je r k o: Prihvaćanje novih oblika u povijesnom razvoju glazbenog izražava- nja gradišćanskih Hrvata. Zbornik r ef er ata, Gr adišćanski Hrv ati 1533–1983. Za - gr eb:1984.. Dobr o vić, Iv an: Naši Hrvati u dobi reformacije i prva stoletja u novoj domovini , Železno, 1955. Jembrih, Alojz: Još o Gr guru Pythir aeusu-Mekiniću i njego vim pjesmaricama. Sla- vistična revija 32 (1984), št . 3, str . 231–244. Jembrih, Alojz: Konvergentni odnosi među gradišćanskohrvatskim i slovenskim protestantskim pjesmaricama, Ljubljana: Obdobja 6, 16. st oletje v slo v ensk em jezik u, knjiže vnosti in k ulturi, 1986. Jembrih, Alojz: Ivan Manlius prvi tiskar Varaždina, Zagr eb: St oletni Kaj k olendar – Kaj časopis za k ulturu i pr os vjetu, god. XIX, br . 3, 1986. Jembrih, Alojz: Njemački izvori Mekinićevih „Duševnih pesan “ (1609), No vi Sad: Zbornik za sla vistik u, št . 34, 1988. Jembrih, Alojz: Dijalekatska osnovica i njemački izvori Mekinićevih „Duševnih pe- san “ (1609, 1611), Szombathel y: III. Nemzetk özi szla visztik ai napok, 1989. Jembrih, Alojz: Grgur Pythiraeus Mekinić i njegove pjesmarice (1609. i 1611.), po - go v or ponatisu istih, K S, Zagr eb, 1990. Jembrih, Alojz: Mekiniće v e Duše vne pesne… (1609.) i Ger engelo v Cat echismus (1571.), Loci communes Časopis za t eološk a istraživanja 1 (2009), št . 1, str . 23–41. Jembrih, Alojz: Mekinićeve pjesmarica iz 1609. i 1611. München: Studia Phr aseo - logica et alia, F estschrift für Josip Mat ešić zum 65. geburtstag. Hrsg. W olf g ang Eisemann und Jür gen P et erman, V er lag Ott o Sagner , 1992. Jembrih, Alojz: Na izvori gradišćanskohrvatskoga jezika i književnosti/Aus dem Werdegang der Sprache und Literatur der burgenlandskroaten, Znanstveni institut Gradi- šćanskih Hrvatov, Željezno/Eisenstad, 1997. Kalšan, Vladimir: Međimurska povijest, Čak o v ec, 2006. K os, K or aljk a: H rv atsk a g lazbena k ultur a u r azdoblju r enesanse. Arti Musices 10 (1979), št . 1. K uzmich, Lud wig: Kulturhistorische Aspekte der burgenlandkroatischen Druckwer- ke bis 1921 mit einer primäre Bibliographie, Eisenstad: Bur egnländische F orschungen. Her ausgegeben v om bur geländischen Landesar chi v , Sonder band X, 1992. Meršić, Martin: Zwei neuendeckte kroatische Gesangbücher aus der Reformation- szeit, Eisenstadt: Bur genländische Heimat blätt er , Heft 1, 1972. P a yr , Sándor: Egyháztörténeti emlékek I. Sopr on, 1910. Semmel w eis, Kar l: Der Buchdruck auf dem gebiete des Burgenlandes bis zu Beginn des 19. Jahrhunderts (1582–1823), Eisenstadt , 1972. Smolik Marijan: Gr gur Mekinić in njego vi pesmarici 1609 in 1611. Časopis za zgodo vino in nar odopisje 50 (1969), str . 246–272. VIRI IN LITERA TURA 404 Alojz Jembrih: Ger gur Pythir aeus Mekinić – začetnik gr adiščansk ohrv ašk e cer kv ene pesmi, str . 395–404 Članki in razprave || Articles and Papers Šk af ar , Iv an: Ger gur Mekinić, Pythir aeus, hrv atski pr ot estantski pisat elj, in začet - ki slo v stv a pri Gr adišćanskih H rv atih. Časopis za zgodo vino in nar odopisje, Časopis za zgodo vino in nar odopisje 50 (1969), str . 273–295. Šimundić, Mat e: Drugo rođenje Grgura Makinića. Pronađen hrvatski pisac iz doba protestantizma. Vjesnik 4. 11. 1969. Št ef anec, Nataša: Heretik njegova veličanstva. Povijest o Jurju IV. Zrinskom i njego- vu rodu, Zagr eb, 2001. GER GUR PYTHIRAEUS MEKINIĆ – PIONEER OF BUR GENLAND CR O A TIAN SPIRITU AL SONGS The name of Ger gur Pythir aeus Mekinić is w ell kno wn in the hist ory lit - er atur e of Bur genland Cr oatians onl y fr om 1969 w hen tw o studies about him w er e published in w er e published in the R e view f or H ist ory and E thnogr aph y in Maribor fr om: Iv an Šk af ar (1912-1983) and Marijan Smolik (1928-2017). The authors of the studies discuss the h ymnals Duševne pesme (Spiritual songs 1609, 1611) w hich w er e the first print ed h ymnal in the Sla vic south int ended f or Bur genland Cr oatians li ving in S v eti Križ in w est ern Hung ary . The onl y spec - imen of these h ymnals is curr entl y in the Seminary Libr ary in Ljubljana w her e it w as ag ain disco v er ed b y Marijan Smolik in 1968. These same h ymnals w er e r eprint ed in 1990 b y Alojz Jembrih (1947-) w ho added an e xt ensi v e epilogue in the edition of National and Uni v ersity Libr ary in Zagr eb, Cr oatian C ultur al Association in Bur genland, and Kršćansk a sadašnjost in Zagr eb. On the 400th anni v ersary of Ger gur Mekinić’s death, w e discuss these h ymnals and their author . P eople in Cr oatia consider ed the Pr ot estant lit er atur e t o be an insig - nificant phenomenon of no v alue t o Cr oatian lit er atur e and language f or a long time. This is the r eason w h y e v en in the 21st century the stud y of Pr ot estant lit er atur e is still mar ginalized. The latt er is e videnced b y the f act that Mekinić’s Cr oatian h ymnals as first of their kind w er e not adequat el y ackno w ledged nei - ther in the hist ory of Cr oatian language nor in the hist ory of Cr oatian spiritual music. Ther ef or e, it is desir able that Cr oatian musicologists and linguists start stud ying Mekinić’s h ymnals. The purpose of this article is t o encour age them t o commence r esear ch. SUMMAR Y