Edini slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4
GLA
List. slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenic daily
in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
YSLEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Jtetared as Second-Olaae 11	fetter, September H, IMS, aft tke Peel Office at New York, H. Y.f under tke Act of Congress of Marck S, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 273. — ŠTEV. 273.		NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 20, 1908. — PETEK, 20. LISTOPADA, 1908.	VOLUME XVL — LETNIK XVL
			
Obsojeni linčarji
v državi Montani.
V GREAT FALLS, MONT., SE JE VRŠILA OBRAVNAVA PROTI ŠTIRINAJSTIM LTNČARJEM.
Vsi so "bili spoznani krivim in obsojeni v razne dobe ječe.
NAPAD NA JOHN H AYE S A. -o-
Ore at Falls. Mont.. 1!). nov. Tukaj se je ravnokar dokončala sodna obravnava j»r<>ti štirinajstim lim'-arjem. kteri so v countyju Valley izvršili mnor. Vsi obtoženci so l>ili spoznani krivim zločina, kojeg-a so bili obtoženi in radi te^ra jih je sodile obsodilo v razne dobe ječe.
Linčarji so bili obdolženi. da so napadli kočo Joh:3 Hayesa in mučili njega ter vse člane njegove rodbine. Njega so tako nevarno ranili, da je kmaio umrl, kar se je zgodilo tudi z njegovo hčerjo. Hayes je po zatrdilu drugih ljudi pričel obdelovati zemlji-See, koje si je Ae preje prilastil neki Walter Long, radi česar so ostali načelniki sklenili, da se kaj taoetra ne sme več pripetiti in so sklenili Harema linčati. Havesu so najpreje •poročili, ds. je najboljše zanj, ako ©stavi deželo, ker pa tega ni storil, so o polunoei napadli njegovo kočo, ■ a ktero so dolgo časa streljali in jo ^otem »ku-šali zažarati.
Vsled tega zločina je bilo 16 osob »rptiranih. Najpreje se je vršila obravnava proti Walter Ijonsru. ki je bil obsojen v 351etno ječo. Drugi je prišel na vrsto njegov brat Milo, ki je dobil 14 let ječe. Ostali so uhsoje-■i v krajše termine.
KAKO SE V ALASKI KRADE.
Jetnik, ki je obdolžen tatvine, je povedal, da ve za nekega, ki je ukradel S30,000.
Seattle, Wash.. 10. nov. Minoli mesec zaprli v Alaski B. R. Reeda. ki je preje delal pri R. T. Iiarnetteju v njegovem zlatem rovu blizo Fairbanks, Alaska, ker je kradel svojemu gospodarju zlato. Jetnika so sedaj dovedli v Seattle in pri sodišču j«* takoj priznal, da se smatra krivim v-ega, kar j. obdolžen. Zajedno je pa tudi povedal, da kradejo vsi delavci, ki delajo v rovih sv..jih gospodarjev. Med druirim j«* j»-tnik pripovedoval :
"V rovu - m nMiiral zlato in pesek kar na peririšča in vse to sem skril v žepne robee. v rokoviee in v ^rumijeve škornje. Ko sem prišel domov, sem pesek naravno izpral. Tako sem pridobil vsaki dan od 50 centov do $100 zlata. Necega dne sem prinesel domov samo jeden jedini nugget, ki je bil vreden $400 in ki je bil tolik,, da se sra moja žena ustrašila. Vse^a skupaj sem nabral zn $1H<>0 zlata. Vse to sem potrošil, razen -flMMl. ktero svoto, oziroma zlato. ste na«li na mojem dvorišču. Poznam pa jednega moža. ki ima za $30.000 ukradenega zlata. Med tatovi zlata v Alaski se je ustanovila jK.sebtia organizacija, ki nabavlja in prodaja zlato. Jaz sem pričel krasti zlato šele v minolem poletju in sem imel za tatvino le kaeib 60 ugodnih dnij."
Reed je sodniku obljubil, da bode pričal proti drugim tatovom, ako se ga pošlje nazaj v Alasko. Vsied tega so ga pod častno besedo izpustili.
za leto 1909.
Slovenska pratika Kleinmaverjeva in velika pratika Blaznikova ste dobiti po 10 centov komad.
Razprodajalei, kteri jih vsamejo sto komadov po $6.00.
Nadalje imamo v zalogi še nekaj iztisov
knjig ..družbe si. Mohoija"
in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali eka-presnimi stroški vred.
Rojaki v Clevelandu, Ohio, in okolici dobe iste tudi v naši podružnici ▼ Clevelandu, O., 6104 St. Glair Ave. E. '
Upravništvo "Glasa Naroda". 83 Cortlandt St., New York, N. Y.
Zaloigra dveh bratov v Pittsburp, Pa.
MED PREMOŽNIMA BRATOMA CROWN JE PRIŠLO V PITTSBURGH PA., DO STRELJANJA.
Pittsbnrški odvetnik je smrtno ranjen; njegov brat se je ustrelil.
RADI DEDŠČINE-
Trije mladeniči priznali umar farmerja.
STAREGA FARMERJA SO UMORILI, DA BI Z NJEGOVIM DENARJEM PORAVNALI DOLGOVE.
Svojo žrtev so pobili in ubili s kolom. Sedaj so v ječi.
NJIHOVA IZPOVED.
Pred odločitvijo med Avstrijo in Srbijo.
RAZMERJE MED AVSTRIJO IN SRBIJO SE NI POBOLJŠALO IN V KRATKEM PRIDE DO ODLOČITVE.
V nedeljo se vrši na Dnnajn posebna ministerska seja o položaju.
ČRNOGORSKE ZAHTEVE.
PitUsburg, Pa., 19. nov. Prepir mt-il dvema bratoma se je včeraj izvršil v tuk. me=tu s žaloigro, kakor je to običajno v takih slučajih. Reuben Crown iz New Yorka, je po-poludne v tuk. poslopju Bakewell streljal na svojega brata, odvetnika in uglednega politika Jos. Crowna, kterega je smrtno ranil v hrbet. Napadale« je potem streljal na se in obležal na mestu mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico, dočim so njegovega brata poslali v bolnico, kjer izjavljajo zdravniki, da bode vsled zadobljene rane najbrže v kratkem umrl.
Prepir je med bratoma nastal, v>led dedščine. Stariši obeh bratov »o namreč imeli lepo posestvo na 5. Ave. v New Yorku. V svojem testamentu so določili, da mora mlajši sin Josip upravljati njihovo premo-/a nje, kajti starejši Keuben je bil za nje preveč lahkomišljen in ni bil dovolj zanesljiv.
Od tedaj naprej je zavladalo med obema bratoma smrtno sovražtvo. Pre*! šestimi meseci je prišel Keuben iz New Yorka v Pittsburg in be je ..a.stanil v Newellovem i otelu. Dela ni imel in je prišel skoraj vsaki dan v pisarno svojega brata, od kterega je zahteval denar. Tuli včeraj je pri-iel in sicer nekoliko pijan in je zahteval, da brat z njim obračuna in da mu izplača njegov dele/, dedščine. Ker pa brat ni hotel ugoditi njego-vt-j zahtevi, je vzel iz žepa revolver in mu dejal: "Poravnaj, ker inače ~ireljam!,? V tem trenotku je tudi revolver sprožil in njegov brat je pa-dei v hrbet zadet, na tla. Na to je napadalec pognal tudi sebi k rog! jo v glavo.
--o-
RUSIJA IN PERZIJA.
Časopisje poživlja rusko vlado, naj zasede perzijsko pokrajino Azerbejdžan.
Petroerad, 10. nov. Iz Julfe ob r:i- i-perzij>kej meji s<- javlja, da je t.N i:;ij pri-' 1 ruski bataljon kavka-^kih strelcev in da so se perzijski na~ ei.t«inalisti. ki so tam zgradili razne utrdbe, umaknili 10 milj daleč proti jufru v mesto Aladar.
Lista '4 Novo je Vremja" kakor tudi "Bfirževija Vjedomosti" poživljata danes vlado, naj nemudoma posije svoje vojaštvo v Perzijo. Prvi list povdarja, da je treba Satar Kana. ki vlada v perzijski pokrajini Azerbejdžan. prisiliti, da se podvrže Rusiji, dočim priporočajo "Birževija Vjedomosti", naj ruska vlada šaha prisili, da uvede zopet ustavno vlado v Perziji.
Danes se je tudi zvedelo, da je nameravala ruska vlada že v poletju poslati brigado pešcev in konjico, kakor tudi baterije v Tabriz, toda mi-nisterstvo inostranih del se s tem ni strinjalo. Naeijonalisti, ki kontrolirajo pokrajino Azerbejdžan, nameravajo sedaj ločiti se od Perzije in se pridružiti Turčiji, to tem bolj, ker je Tureija pripravljena imenovano pokrajino anektirati. Dognalo se je tudi, da nemški kupci uvažajo v Perzijo mnogo orožja in streljiva.
Devetnajstletni Walter Zeller je včeraj sodišču pripoznal, da je dne 13. t. m. umoril svojega starega očeta, Ttiletnega farmerja William Reada v Vinelandu, da bi si lahko prilastil $2000, kteri denar je imel njegov stari oče v gotovini in poleg tega tudi $50.000 v vrednostnih listinah. Zeller je bil takoj umora sumljiv in radi tega so ga tudi zaprli. Poleg druzega je pa povedal, da sta se umora udeležila tudi mladeniča Herbert Grigg in Cline Wheeler, ktera oba so naravno tudi dejali takoj pod ključ.
Zeller trdi, da je sicer umoru prisostvoval, da je pa umor izvršil njegov prijatelj Grigg, kterega so v Philadelphiji prijeli. Wheeler, ki je med tem tudi izpovedal vse podrobnosti groznega dogodka, je naznanil, da so vsi trije skupno starčka umorili, da je pa Grigg ves plen za se pridržai.
Zeller je povedal, da je svojima tovarišema naznanil o denarju, kojega ima njegov stari oče in da je tudi on odprl vrata svojima tovarišema. Kje je sedaj denar, policija Še ni mogla izvedeti, kajti vsi trije lopovi se izgovarjajo jeden na drugega. Zeller je spustil svoja tovariša v hišo, ko je -tari Read spal. Starčka so tolkli s kolom po glavi, toda kljub temu je ustal iz postelje, da bi se branil. Zeller pravi, da je bil par blokov daleč, ko je potem srečal svoja tovariša. ki sta mu naznanila, da sta njegovega starega očeta ubila. Zeller je sklenil svojega starega očeta ubiti. da bi si prilastil njegov denar, s kurim je nameraval poplačati svoje dolgove.
Policija je mnenja, da ve mnogo neka newyoiv-ka žen-ka. imenom Ar-clit r, kje -e nahajajo vre lnostue li--:ine. koje so lu;«'vi odvzeli starčku. K«*:td je imel <>n<> žensk'- zelo rad in -a v,--krat obiskala. Tako se je seznanila tudi - Zel le rje m. na kterega je imela velik vpljiv. Policija je sedaj mnenja, da je imenovana ženska starega farmerja pridobila za to. da je njej dal varnostne listine v pohra-no- Pri morilcih namreč niso nasii mnogo denarja in tudi sami izjavljajo. da niso pri pokojniku dobili več, kakor $15.
Razdelitev indijanske rezervacije.
San Bernardino, Cal., 19. nov. — Semkaj je dospel vladini agent W. B. Williams iz Rome, N. Y., da razdeli indijanska zemljišča Mojove Indijancev, ki se nahajajo onstran Rio Colorado v Arizoni. Medtem ko se je prvotno nameravalo vsakemu Indijancu dati po 40 oral, dobi sedaj vsak izmed 800 Indijancev tega rodu le po 15 oral, dočim se ostala zemljišča razdele med bele naselnike. Zemljišča sedaj še niso mnogo vredna, toda ko bode kanalizacija dovršena, bodo neprecenljive vrednosti.
Dinamit n? newyorskih ulicah.
Za Hane&anovo bolnico na 67. ul. v New Yorku. med Park in Lexington ulicama, našli so včeraj osem velikih komadov dinamita, kteri bi zadostoval za razstreliti vee velik:h poslopij v bližini imenovane bodice. Policija je mnenja, da lira opraviti s zaroto, ktere namen je bil j«ognati več hiš v zrak.
Dinamit je našel policaj Wuesf. Kakor hitro se je po mestu zvedelo, da se je našel dinamit na ulici, se je zbralo tam vse polno ljudi, tako. da je morala priti na lic- me^ta policijska rezerva, da je napravila red na ulici. Ako bi se dinamit razletel, bi bilo brezdvomno ffi'iow ljudi ubitih in še vee ranjenih.
Kradla je za svoje lačno dete.
Pri policijskem sodišču na Adams St. Brooklyn Borough v New Yorku se je včeraj vršila obravnava proti Mrs. Finnovej, ki je bila obdolžena da je pri gospej Jerome Nolanovej, kjer je delala, ukradla $150 vredno zaponko. Policija je na to dognala, da je bila zaiponka zastavljena za $2.
finnova je takoj priznala tatvino in je povedala, da je potrošila jeden dolar, da je kupila svojemu strada-jočemu otroku nekoliko hrane. Detektivi so na to dognali, da je povedala resnico in radi tega jo je sodnik iz vsmiljenja do otroka oprostil.
Dunaj, 20. nov. Položaj na Balkanu, oziroma med Avstrijo in Srbijo ter Črno Goro je postal neznosen in ga ni mogoče vee spremeniti drugače, nego z vojno.. Od srbske in črnogorske meje prihajajo vedno bolj vznemirljiva poročila, kajti vse prebivalstvo v obeh imenovanih dežeiah se zgraža nad avstrijskim postopanjem z domačini v Hereeg-Bosni, kjer so vse ječe polne rodoljubov. Avstrijsko (nemško) časopisje sedaj vlado resno poživlja, naj prične končno resno nastopati proti Srbiji in Črni Gori in to se bode morda že te dni zgodilo.
Sarajevski vojaški kor je sedaj popolnoma mobilizovan. V nedeljo se vrši posebna ministerska seja, pri kterej se odloči, naj se li takoj prične z vojno, ali pa naj se čaka. Pri seji se bode tudi razpravljalo, kaj naj Avstrija stori proti turškemu bojko-' tu avstrijskega blaga, kajti škoda, ktero ima Avstrija radi bojkota njenega blaga na Balkanu, sega že sedaj v neštete milijone, tako da imajo avstrijski večji trgovci nepopisno škodo. Zajedno se bodo v nedeljo posvetovali tudi o pretečej vojni s Srbijo in Črno Goro. Avstrija je do-sedaj baje mirovala radi tega, da svetu dokaže, da ne namerava osvajati nadaljnih dežel na jugu, dočim je v resnici mirovala radi tega, ker ni bila pripravljena na vojno.
Ivotor, Dalmacija, 20. nov: Črno-' irorska vlada je pričela vsemu ino-' škemu prebivalstvu v Črni Gori deliti orožje. Goro Lovčen je zasedlo 8000 Črnogorcev in tam so tudi postavili moderne oblegovalne topove. Vso mejo ob Avstriji so sedaj zasedle črnogorske čete in tu se patrulira že sedaj, kakor ob vojnem času. Črno-•j-oreL ki so bili v inozemstvu, se tru-liioma vračajo v domovino, da se uvrstijo med či-te.
!5elgrad. 20. nov. Iz Cetinja v Črni Gori s - javlja, da bode Črna Gora že te <11 j i poslala Avstriji uradno zahtevo. vsled ktere naj Avstrija kot kompenzacijo za aneksijo Hereec-' Bosne odstopi ono ozemlje, koje je i tvorilo svoječasno Dubrovniško republiko, oziroma mesto Dubrovnik in vso okolieo. V slučaju, da bi Avstrija tega ni hotela storiti, bodo Črnogorci pričeli bombardirati mesto Kotor.
Berolin, 20. nov. Cene na borzi so včeraj radi vznemirljivih poročil iz Srbije in Črne Gore neprestano pa-' pade. Najbolj so padle avstrijske li-I stine.
Petrograd, 20. nov. Minister inostranih del Izvoljskij, Čegar potova-uje po Evropi glede Balkana je bilo popolni fiasko, in ki tudi ni mogel
ustanoviti bazo za mednarodno konferenco glede Balkana, je sedaj v tako kritičnem položaju, da je njegov odstop zagotovljen.
Njegovo mesto prevzame dosedanji podminister inostranih del Čarikov in od njega je pričakovati, da bode skrbel za to, da se ruska politika proti Avstriji radikalno spremeni. Tukaj se zatrjuje, da bode potem le težavno izogniti se vojni med Rusijo in Avstrijo in da se vojna spomladi prav gotovo prične.
Čarikov je danes javno izjavil, da bi vsak kompromis med Rusijo in Avstrijo pomenjal zgubo za ruski vpliv v južne j Evropi; nadalje je Čarikov vedno deloval na to, da se ustanovi zveza pod ruskim pokroviteljstvom med Turčijo, Bolgarijo, Srbijo, Ru-munsko in Črno Goro. Danes se tudi naznanja, da je on pridobil Italijo za to, da goji Nemčiji, oziroma Avstriji sovražno politiko in on je bil baje tudi oni človek, ki je pridobil prebivalstvo Herceg-Bosne za nasprotovanje aneksiji Herceg-Bosne po Avstriji. Končno se tudi zatrjuje, da je on pristaš vseh avstrijskih Jugo-slavjanov, kterim je baje tajno obljubil vso pomoč v njihovem delova-
nju glede za dobit ve neodvisnosti in združenja z ostalo jugoslavjansko federacijo.
Ideje Izvoljskega in Čarikova, ki je lani prepotoval ves Balkan in tudi Hrvatsko in Slavonijo, so si bile vedno nasprotne. Tudi glede Perzije se nista nikdar strinjala. .
Dunaj, 20. nov. Dasiravno so na zahtevo Avstrije vse velevlasti pozvale Srbijo, naj preneha z vojnimi grožnjami, se tam za to niso zmenili in sedaj preostane le še vojna. Srbija nadaljuje z uvozom orožja in streljiva preko Turčije. Ob vsej avstro-ogrskej meji se koncentrujejo srbske čete. Ravno to velja o Črni Gori in Avstrija je bila prisiljena poslati skoraj vso svojo vojno mornarico v Kotor. Med prebivalstvom v Kotoru je zavladala prava panika, vsled česar so častniki in vladini uradniki že poslali svoje rodbine v Avstrijo na varno. Tudi mnogo meščanov je osta-vilo Kotor.
Dunaj, 20. nov. Iz Tivata v Dalmaciji (južno od Kotora) se brzo-javlja, da so Črnogorci napadli mornarje avstrijske oklopnice Sanct Ge-org in da je bilo na obeh straneh več ranjenih. Ta vest je provzročila na Dunaju veliko senzacijo in časopisje poživlja vlado, naj se ne de več izzivati. Avstrijska vlada je naročila 72 novih oddelkov s strojnimi puškami. ktere morajo biti dogotovljene do I. januarja. Priprave za splošno mobilizacijo na severu in jugu so dokončane.
Sofija, Bolgarska, 19. nov. Mini-sterstvo inostranih del pričakuje, da se bode v dveh dnevih za gotovo vedelo, kako bodo izpadle obravnave, ki se sedaj vrše med Turčijo in Bolgarijo. Vsa vprašanja so sieer že pretresli, ne da bi se obe vladi navezali na to ali ono točko, tako da bi bili od nje odvisni. Bolgarija je zahtevala od Turčije, da se rešijo v Carigradu med obema državama vsa vprašanja, ali pa nobeno, v kterem slučaju naj se pred lože vsa vprašanja medna-rodnej konferenci. Bolgarski eksar-bat ostane še v nadalje v Carigradu, ker tako zahteva ruska vlada, ki je o tem Bolgarijo že obvestila po svojem poslaniku Sinovjevu.
Razne novosti
iz inozemstva.
t
KITAJSKA SI JE OSVOJILA PORTUGALSKO MESTO MACAO NA KITAJSKEM.
Japonska je zbrala pred Kobbe 110 vojnih ladij nevštevši torpedovke.
RAZNOTEROSTI.
I
Nova vlada na Kitajskem. ! V varstvu vojaštva.
NOVI VLADAR POSPEŠUJE LE MANDŽURE IN KITAJCEM NI NAKLONJEN.
V Pekingu skrbi sedaj za varstvo 10.000 vojakov.
NAZNANILO V WASHINGTON.
-0-
Peking, Kitajska, 19. nov. Današnji položaj v Pekingu je ravno tak. kakor je bil včeraj, le med ljudstvom je opažati nekoliko več nezadovoljstva, ker je znano, da je novi vladar, princ Chun bolj naklonjen Mandžu-rom, nego Kitajcem, kar je pred vsem dokazal s te-m, da je poveril prireditev pogreba Mandžurozn v mnogo večjem število, kakor Kitajcem.
Danes se naznanja,, da je princ Ching, predsednik ministerstva inostranih del zbolel, in da je z njegovo karijero sedaj pri kraju.
Onih štirinajst bank, ktere so pred par dnevi prenehale poslovati, so danes zopet odprli. V Pekingu je sedaj 10.000 vojakov, ki so izvožbani po evropskem načinu. Vojaštvo je pripravljeno za vsak slučaj in je tujcem dokaj naklonjeno.
Harbin, Mandžur, 19. nov. Oblasti so odredile posebne varnostne odredbe. da se vzdrži mir in red. Kakor hitro se je tukaj zvedelo, da sta cesar in cesarica umrla, so poslali najboljše vojaštvo iz Mandžura v Peking.	,
Washington, 19. nov. Tuk. kitajsko poslaništvo je dobilo posebno brzojavko za predsednika Roosevel-ta, kojemu se uradoma naznanja o smrti cesarja in cesarice. Poročilo tudi naznanja imena naslednika pokojnega cesarja in novega regenta.
-o-
Nezgoda z avtomobilom.
Savannah, Ga., 19. nov. Včeraj po-poludne se je Josept Grinan vadil za dirko z avtomobili in pri tem je počil gumijev obroč na njegovem avtomobilu, kteri se je vsled tega prevrnil. Grinan je zadobil take poškodbe, da ne bode več okreval.
Honkong, Kitajska, 19. nov. Iz Maeao, oziroma jedine portugalske kolonije na Kitajskem se javlja, da Kitajci zatrjujejo, da se je Portugalska odpovedala svojej suvereniteti. Vsled tega so kitajske oblasti nad imenovanim mestom razobesile kitajske zastave in pričeli tudi pobirati davke. Oblasti so se nadalje pripravile tudi na to, da se eventuelnim portugalskim zahtevam upro z orožjem in so blizo mesta pričeli graditi postajo za brezžični brzojav. (Macao je portugalski otok v ustju reke Tiger. Na otoku je 80.000 prebivalcev, ki so deloma Kitajoi, deloma Portugalci.)
Kobe, Japonska, 19. nov. Japonska vojna mornarica, ki šteje 110 vojnih ladij nevštev&i torpedovke in podvodne čolne, se je zbrala v tukajšnjej Inki, kjer jo je pregledal cesar Mut-suhlto. Dasiravno se je v mestu pripetile več slučajev kuge, je prišel cesar v mesto, kjer ga je na tisoče broječa množica z navdušenjem sprejela. Cesar se je ukrcai na vojno ladij« Mikazo, kjer ga je pozdravil ad miral Togo z ostalimi admirali. Takoj na to še je pričela revija vojnih ladij, ktere so počasi plule memo cesarjeve ladije. Zvečer je bilo vse brodovje sijajno razsvetljeno.
Haag, Nizozemska, 19. nov. Kraljica Viljelmina pričakuje zopet vesel družinski dogodek in radi tega >o jej zdravniki prepovedali sprejemati 1 ljudi v zasebne avdijence, ker se pri tem baje preveč izmuči.
Nemiri v francoski koloniji St. Pierre.
j FRANCIJA IMA OBILO SITNOSTI Z IMENOVANO KOLO-, NI JO. ANGLIJA JEJ BODE POMAGALA.
Nemiri so nastali radi ustanovitve verske šole, kar ni v BOgla-sju s zakoni.
ODSTOP OTOKA ANGLIJI.
Slovensko - Amerikanski Koledar.
Na mnogoštevilna vprašanja in naročila na " Slovensko-Amerikanski Koledar'' naznanjamo vsem rojakom, ki so že poslali naročnino, kakor tudi onim, ki so pismeno vprašali, kedaj se prične Koledar za leto 1909 razpošiljati, da je sedaj zadnja pola Koledarja v tisku.
Kakor hitro bode potem tudi delo pri knjigovezu gotovo, se prične razpošiljanje.
Po vsebini bode Koledar letos večji. kakor je bil drucra leta, in bode obsezal: koledarski in astronomični del, zanimiv članek o pridelovanja bombaža na našem jugu (s slikami); humoreska "Težaven slučaj"; povest li Stari parnik iu njegov kapitan"; članek o Tolstoje vej osemdesetletnici z lepo sliko slavnega pisatelja; zanimiva povest "(Jostilna pri Severnej zvezdi"; povest "Agento-vo pripovedovanje"; humoreska Moja finančna karijera"; humoreska £tRudeči kaliko"; članek o dogodkih na Slovenskem v minolem septembru (s slikami); članek o katastrofi v Collinwoodu, Ohio (s slikami) ; odkritje reke Hudson in Robert Fulton, izumitelj parobrodov, dva članka s slikami v spomin tristoletnice odkritja imenovane reke in stoletnice parobrodarstva; humoreska "Pošteni Boštjan" (s slikami); itd. Kakor vsako leto, take smo tudi letos poleg zanimivih povesti in humoresk priredili tudi po možnosti natančen pogled v letošnje leto, ki je bogato opremljen s slikami.
V Koledarju bode nadalje tudi mnogo druzih zanimivosti in razprav o stvareh, ki so potrebne v vsakdanjem življenju, tako da ga vsakomur toplo priporočamo.
Rojakom svetujemo, da dopošljejo naročnino za Koledar, kakor hitro mogoče, kajti kakor vsako leto, tako bode tudi letos Koledar hitro pošel in pri razpošiljanju bodemo morali vpoštevati v prvej vrsti one rojake, ki so že preje naročili doposlanje-Koledarja. Zal bi nam namreč bilor ako bi vsem rojakom ne mogli ustreči, toda, ko je Koledar razprodan, nam tudi pri najboljšej volji ni mogoče doposlati ga tudi onim rojakom, ki se šele j<o razprodan ju oglasijo.
Cena Koledarju je 30 centov.
Upravništvo "Glasa Naroda".
St. Piere, Miquelon, 19. nov. Nemiri, ki so se pričeli tukaj že predvčerajšnjim s tem, da je prebivalstvo razobesilo povsodi ameriške zastave mesto francoskih, so se tudi včeraj obnovili. Množica oblega vladina poslopja in učitelji nove verske šole, so sklenili imeti šolo odprto, kljub temu, da so oblasti to prepovedale, ker ni v soglasju z novimi zakoni. Kolonijalna vlada je naprosila francosko vlado, naj pošlje nemudoma vojne ladije v St. Pierre.
Paris, 19. nov. V kolonijalnem mi-nisterstvu so danes izdali izjavo, da so nastali nemiri v St. Pierre na Mi-quelonu vsled tega, ker so tam odprli novo katoliško šolo, ne da bi dobili za to dovoljenje od governerja. Nikakor pa ni resnično, da je vlada dala zapreti tudi one šole, koje so že od prej obstale.
London, 19. nov. Z o žirom na nemire, ki so se pripetili v St. Pierre na Miquelonu, pričelo je tuk. časopisje predlagati, da bi bilo za Francijo najboljše, ako bi imenovani otok, ki se nahaja v neposrednej bližini angleške kolonije New Foundland, odstopila Angliji. Anglija bi dala Franciji kompenzacijo s tem, da jej kje drugod odstopi jednako ozemlje. Vse časopisje je prepričano, da Zjedinjene države ne bodo zadovoljne sprejeti otok Miquelon, kot del Zjedinjenih drfav.
Roparski napad pri belem dnevu.
V	sredo dopoludne so pri belem dnevu dva roparja napadla gospo Charles Jaegerjevo in njeno svakinjo gospo August Wagnerjevo na iztoč-nej 87. ulici v New Yorku, baš pred hišo, v kterej stanuje prvoimenovana ženska. Roparja sta napadla obe ženski s kamenjem in sta jima odnesla denarnici, kteri sta imeli v rokah. Roparja sta obe ženski z revolverji tako udarila po glavi, da sta bili nekaj časa nezavestni, nakar sta ušla proti 3. Ave., kjer sta zginola med množico.
Italijani med seboj.
V	bolnici v Jersey City, N- J., je kumrl Italijan Antonio Disant^ ker
je nanj streljal njegov rojak Pasqna-ie Pontofalo, s kterim se je v nekem saloonu spri, ko sta igrala na karte. Pri tem je bil še nek italijanski gost ustreljen, toda ne nevarno. Kam je ta odšel, ni mogoče dognati.
Denarje v staro domovine
pošiljamo
sa	$ 10.35.......	50	kros.
u	20.60.......	100	km
ca	41.00.......	200	krsa
u	102.50.......	500	krem
ca	204.50.......	1000	Joes
fa	$1018.50.......	6000	kxea
Poštarina je všteta pri tok Doma m nakazane vaote izplačajo bras vinarja odbitka-
Haie denarne poifljatv« «. kr. pefttni krač' l mrU r 1L te 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriHč-aeje do $25.00 v fotovinl v priporočenem ali registriranem pismu, večje raeske po Domestic Postal Monty Order ali pa New Tork Bank Draft.
F2ANT: SAXSE* OO., «1 Oertlandt St., Hew York, IT. T.
6104 BL Clair Ave., F. X Olavaland, Okie.
"GLAS NARODA"
IbloTcnk Daily.)
«n*I an. I published by the &OVEN1C PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VlCTi rR V 1LJAVEC, Sec retary. LODI8 BEJNK1UK. Treasurer. Place of Bo^inem of the corporation ami •ddLmpee of »tiove officers: H'J Cortland t Mreat, Borough of Manhattan, New York OKy, H- Y._
fla leto velja list za Ameriko in
Oanado . ........$3.00
»olleU. . . ......1 nO
ii re to m meeto iiew York , . . 4.00 „ pol leta sa mepto New York . 2.00
„ Evropo za vm leto.....4.50
„ pol IeU.....2.50
„ ,, ,, četrt leta .... 1.75 ▼ Evropo p^iljaiiiO ekapno tri številke.
' 'ULAh N AROt>A" izhaja vsak -Ian iz-vaemSi nt-delj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Laned every day, except Sundays and Holidays. Nnbocription yearly $3.00.
cAdvertifvcment on'agretment.
Dopiji brt'„ polpL-a in oeobnouti se ne
■■jpnwjo.
Denar naj ee blagovoli pošiljati po Kcaey Order.
Pri spremembi kraja naročnikov aroeimo, da nam tudi projšrtje bivališče naxnani, d& hitreje naj-iosap nA-tovnikit. •ooii t ■ ti i»t$it;atvam naredite oaalov: "(1LAS .NAWUDA" 82 Cortlan it Sreet, N't* York City. T - fcn: 4»>87 Cortlan lt
Naseljevanje.
Iz Washingtona smo dobili uradno poročilo o naseljevanju v vseh lukah Zjedinjenih držav tekom mescca oktobra. A V: o primerjamo naseljevanje letošnjega oktobra z lanskim, vidimo, da je izredno nazadovalo, dočim je v tem mesecu, ker so volitve končane, pričelo zopet izredno naraščati.
V	minolem oktobru je prišlo v Zjedinjene države 40,934 naseljencev, dočim jih je prišlo v istem mesecu lanskega leta 111,513, kar pomenja, da je bilo letošnje oktobersko naseljevanje za 63 odstotkov manjše kakor lansko. Od vseh teh naseljencev je prišlo v New York, kakor smo že preje poročali, 28,554 osob, tako da odpade na vsa drusra naselniška mesta republike le 12,440 naseljencev. Najvt T naseljencev je prišlo v minolem mesecu i7. Velike Britanske, namreč 6671, in tej deželi >h*de po vrsti Italija, Avstro-Ogrska, Nemčija, Rusija in Japonska. Iz vsake teh dežel je prišlo skoraj 3000 naseljencev, le iz Japonske jih je prišlo 220.
V	polletju, ki se je končalo s koncem oktobra, prišlo je v Zjedinjene države 202,848 naseljencev, d oči m jih je prišlo v istem času prejšnjega leta 745.784, oziroma 73 odstotkov več kakor letos. V dvanajstih mesecih, ki so se končali z avgustom, naselilo se je v Zjedinjenih državah 782,764 naseljencev. t "da v istej dobi je osta-vilo Zjedinjene države 719,499 naseljencev, tako da znaša naseljevanje v istem času le 03,205 osob.
V	letošnjem letu je prišlo razdeljeno po mesecih v Ameriko sledeče število naseljencev:
Januar . . . 27,220.
Februar .. 23,381.
Marec .... 32,517.
April ..... 41,274.
Maj ..... 36,317.
Junij ..... 31.947.
Julij ..... 27,570.
Avgust ... 27,782.
September 38.238.
Oktober .. 40,994.
November -
Dcaamber -
Slabejše življenje.
V Elmiri, N. Y., se vrši letna konvencija združenih dobrodelnih družb in tem povodom se je te dni tam razpravljalo, na kak način bi se za-moglo doseči, da bi naša ljudska masa živela zopet tako dobro, kakor v prejšnjih časih, kajti — kakor znano — postaja način življenja ljudske mase, zlasti pa delavcev, vedno slabši. Pri tem se je pred vsem povdarjalo, da je sedaj pri nas brezposelnost večja, kakor je bila v prejšnjih časih, dočim se zopet na drugej strani od delavcev mnogo več zahteva. Tudi stanovanjske razmere so slabe in to baje glavni vzrok, da se pri nas ne živi več tako lepo, kakor se je nekdaj. Ti razlojri so gotovo temeljiti, vendar so pa le pomena druge vrste, kajti prave vzroke je iskati drugod.
Kiju h vsemu napredku zadnjih let položaj delavstva namreč nikakor ni tako napredoval, kakor bi se človeku na prvi pogled dozdevalo. Ne moremo sicer zatrjevati, da se delavske plače v splošnem oziru tekom zadnjih let niso povišale, dasiravno delo ni bilo baš stalno in dasiravno se je tu pa tam tej ali oni skupini delavcev plača zopet znižala. Le izjemoma pa ji; delavska plača napredovala tako, da bi se zamoglo trditi, da se je delo delavstva ravno tako podražilo, kakor so se podražile vsakdanje vsakdanje potrebščine, zlasti pa stanovanja. V veČini slučajev pa plače delavcev nikakor niso tako napredovale. kakor se je vse dražilo in poleg toga moramo tudi uvaževati dejstvo, da se v novejšem času pri nas mno-iro težje dobi delo. kakor ga je bilo dobiti preje.
To je glavni vzrok, da pri nas ljudska masa sedaj ne živi več tako dobro, kakor v prejšnjih časih. Ker si ljudje ne morejo več privoščiti toliko potrebščin kakor preje, so si morali način življenja preinačiti in baš v dobi, ko je ves svet govoril o na-šej prosperiteti. se je način ljudske mase stalno poslabševal.
Kako borno je dandanašnji kosilo ameriškega delavca, ako ga primerjamo z obedom pred 20 ali 30 leti, ko si je zamogel vsak delavec privoščiti, kar je poželel. ne da bi prekoračil mejo svojih dnevnih izdatkov. Samo pri večerji je prišlo v onih časih več mesa na mizo. kakor sedaj v vsem tednu. Ravno to velja tudi o druzih jestvinah in seveda tudi o stanovanjih. Medtem ko so postale sobe večinoma manjše in skromnejše, treba je za nje plačevati običajno veliko stanarino. Način življenja je tekom zadnjih let med našo ljudsko maso vedno nazadoval, kljub temu. da se je ljudsko bogastvo izredno pomnožilo. —
DOPISI.
Skupaj 327,240.
Prihodnji teden pride v New York le dvanajst parnikov, ki bodo dovedli naseljene« iz Evrope. Najvež naseljencev je aa parniku Grosser Kur-fuerst, ki dovede 960 naseljencev, oziroma potnikov medkrovja. S par-nikom Zeeland jih pride 600, z Nieuw Amsterdamom 550, dočim imajo ostali parniki po 400 in več naseljencev. Na Ellis Islandu se je včeraj izkrcalo 2100 naseljencev. Kakor se poroča iz Evrope, bodo parniki, kteri ostavijo sedaj tamošnje luke, polni naseljencev, ki se vračajo v Zjedinjene države, ker so nastopili boljši časi po predsedniških volitvah.
POZDRAV.
Na obali Atlantika še enkrat pozdravljava vse najine znance ter prijatelje na Rich Hill, Pa., in Antona Papež z družino v Gray Creek, Colo., ter kličeva vsem skupaj: Z Bogom!
New York, 19. listopada, 1908.
Jakob in Frančiška Češnik.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa one v Twin Bridges, Mont., kakor tudi Ar-Jcotovo ženo v Durango, Colo.
New York, 19. listopada, 1908.
Anton Vidic.
Milwaukee, Wis.
Cenjeni g. urednik:—
Danes Vam pa pišem zopet enkrat iz Milwaukee. Kajne, da se Vam zdi čudno, ker smo po tako dolgem času že '1 zopet'' tukaj ! No, kako da je to, Vam hočem malo razložiti. —
Veste, v Milwaukee smo izvanred-no hudo ravnodušni, hvala Bogu! Zato nas ne razburi vsaka stvar tako hitro, da bi smatrali isto vredno razpravljati v javnosti. Pač pa nam naša ravnodužnost rodi posledno neko nagajivo hudomušnost, in temu sledi, da gotove nove ideje, ki se za-sejejo med nas, pustimo uzeleneti. Da, čakamo tako dolgo, da se pokaže prav jasno, kake vrste roža da bode. Potem pa se pokaže samo, če je naše podnebje za njo. Če pa m — poglejte našo velepraktično plat! — pozebe plevel, ne da bi imeli mi še kakšen "trubl". Poglej, svet božji I Iz kaosa našega duševnega vrvenja izcinila se je kal, iz ktere se je razvilo mlado drevesce. Presadili so ga in danes se goje skrivnostni upi, kako bujno vzklije to nadebudno drevesce ob prihodu mlade "Vesne". Že se slika s fantastičnimi možgani prijeten hlad pod košatim vejevjem gostega listja. Lahni zefir odpihlja sem in tja listič na tla, blaženi fan-tast pobere jednega s svetim zadoščenjem in pripisuje mu veliki pomen— pošlje se narodu, ki si naj z zeleno barvo listja slika upanje v svoje vstajenje. Pride pa drugi idijot, ki pa upofteva poleg tega tudi praktične razmere; on je namreč tudi velik materijalist. Ta si dovoli boljši šport. Natrga si več zelenjadi z drevesa. Brez kakega namena rezlja in rezlja v domišljiji ubogo listje; a, glejte, ko je zelenjad razrezljana na mikro-skopično majhne delce, zablisne se mu po bliskovo v glavi njegova ma-terijalistiČna misel: skuhati si iz te-<ra "epinačo". Radostno iznenaden vzklikne k tovarišu: Mili rodoljub, spinača bode gotova, parasitev, ki preži po tečni hrani, je polno, pripraviva si "žlico" in stečeva si ne-venljivih zaslug za slovenski narod!
Vendar nesreča ne miruje; pametnejši so sprevideli, da se je v rastlini pravzaprav zaredil Črv, ki grozi spodjesti tako nadebudno drevesce. Jasno je torej, da se drevo v spomladi ne bo ozelenilo in da se zeleno listje ne bo razpošiljalo narodu v spodbudo. Tudi se ne bo moglo jesti spinače, in naj se pripravi tudi iz česa druzega — to vse pa zato, ker je danes gotova stvar, da se ne bo | dobilo "žlice", z roko zajemati je pa prevroče. Oh, to je naša žalost, i ki nas tira do obupnosti!
X Raj.
Kenosha, Wis.
Dragi g. urednik:—
Malo kdaj se oglasimo iz našega kraja. Toda z zanimanjem smo či-tali vsak dan v "Glasu Naroda", kako tužne dneve imajo naši rojaki onstran oceana pod kruto, divjaško avstrijsko vlado. V naši slovenski stolici so avstrijski zverinski vojaki streljali naše rojake kot divjačino v eozdu, tekla je neuolžna narodna slovenska kri. Nemško, barbarsko in poživinjeno vojaštvo pod vodstvom mlečnozobih jazbecev, kteri se sicer ošabno naziva jo "častniki", je morilo naše rojake brez vsakega povoda, ne da bi se celo Slovencem priznalo odškodovanje. Dva mlada Slovenca sta žrtvovala svoje upovpolno življenje na narodnem žrtveniku in več slovenskih sirot je postalo popolnoma nezmožnih za nadaljno delo, da bi se pošteno preživljali. Zatorej prosim in kličem vse rojake na pomoč. Pomagajmo zatiranim rojakom v srtari domovini po najboljših naših močeh. Posnemajmo drnge "narode v enakih slučajih. Dasi nas loči Ši-1 roko morje od naših rojakov v mili Sloveniji, vendar naše srce še bije /.a njo. vendar je bila ona naša zibelka in zibelka naših ljubih stari-šev!
Dasi naša naselbina ni velika, vendar je toliko večja radodarnost rojakov. ki so drage volje prispevali doneske za nesrečne slovenske žrtve krute avstrijske vlade. Opomnim naj, da so tudi druge slovanske narodnosti nekoliko prispevale, za kar jim bodi izrečena prisrčna hvala.
Kakor je na vsaki njivi nekoliko plevela, tudi pri nas isti ne dela izjema. Zasejal se je pred daljim časom med našo naselbino v Kenoshi, in rojaki smo ga pustili, ker nismo vedeli, da nam bode škodoval. Ob priliki pobiranja za nesrečne žrtve so vsi rojaki radovoljno darovali, le naš slovenski trgovec, kterega sem prej omenil kot plevel, ni daroval ničesar. Prišel sem k njemu s ponižno prošnjo, vendar me je nahrulil, da on da raje za pijačo kot za enake neumnosti; spodil me je s hiše in pso-val kot obseden za menoj. Proti drugim osobam je celo govoril, da bode drugič pozval policijsko pomoč. Menil je namreč, da bodem nabrano svoto za sebe obdržal. Žalibože, da ima tako malo razuma, da ne ve, da pridejo imena vseh darovalcev v časopis. Jaz sicer mislim, da razume toliko, vendar mož je preveč skop, da bi daroval v narodne namene; ob-jednem pa ne pomisli, da so mu baš slovanski narodi pripomogli k nspe-hu pri kupčiji. Vseeno sem pa nabral lepo svoto, ki bode pričala, da tudi v Kenoshi prebivajo rodoljubni Slovenci, da tndi mi sočustvuj* z rojaki nostran oceana ter jim želimo, da bi čimpreje postavili spomenik narodnim slovenskim mueeni-kom.
Imena darovalcev:
Ivan Šušteršič 75c.
Po 50c: Alojzij Rabsel, Fran Ma-jer, Ivan Krulkovskd, Ivan Juračič, Mat. Lautar, Fran Anžič, Jakob Zadnikar, Antcm Ahlin in Mihael Lumpert.
Po 25e: Ivan Grum, Fran Bergant, Fran Grabelžek, Ferdinand Kozin, Anton Jurca, Frančiška Rabsel, Ivan Ahlin, Meta Rihar, Josip Janežič, Ivan Modrijan, Josip Penca, Fran Žeravc, Aleks Pezdirc, Ivan Kuber, Ivan Šušteršič, Ivan Penca, Ivan Ka-stelic in Josip NovoseL
Fran Kos 20e.
Marko Tužen 15c.
Andrej Skrhra 10c.
Skupno 10 dolarjev 20 centov.
K sklepu dopisa pa se zahvaljujem vsem darovalcem in darovalkam.
Mat. Lautar.
Ely, Minn.
Slavno uredništvo:—
Uvidevajoč, kako neopravičeno velikokrat pišejo neki angleški nam nasprotni listi o slovenskih rudarjih po minnesotskih železnih rudnikih in o slovenskem narodu sploh, in uvidevajoč nadalje, kako velikokrat nam druge narodnosti predbacivajo neopravičene slabosti, videlo se nam je neobhodno potrebno, dr se narod opozori na to in da stori nekaj v zagovor. V Ely se je v to svrho osnovalo novo društvo pod imenom: "Družabno politično izobraževalno društvo". Društvo si je stavilo sledeči namen: V prvi vrsti vzpodbujati svoje člane k narodnemu zavedanju in napredku, posredovati za rojake na delavskem
polju m zagovarjati njih pravice, jih izobraževati in med njimi negovati slogo in prijateljstvo ter skrbeti, da postanejo dobri državljani svoje nove domovine in tako povspešujejo napredek napredek na delavskem, trgovskem, družabnem in političnem polju.
Pod nadzorstvom tega društva je že izšel en zagovor, kteri je imel dober vpliv, a treba je, da to dobro delo nadaljujemo. Delokrog našega društva tukaj na Ely je primeroma zelo majhen, treba je torej, da se rojaki tudi po druzih rudarskih mestih vzbudijo in osnujejo tako zvezo v
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Uredništvo "Glasa Naroda" izreka vsem rodoljubnim rojakom po Zjedinjenih državah najiskrenejšo zahvalo za blagodušne darove, ktere so nam poslali za ustreljene ljubljanske žrtve — Adamič in Lunder. Veseli i ; nas neizrečeno, ker se slovenski narod tudi v tujini, oziroma v svoji no- j vi, boljši domovini zaveda nesrečnih, j tlačenih rojakov v stari, tužni domovini, kjer streljajo vladini ljudje naše rojake kot garjeve pse na ulici. In še enkrat ponavljamo: Na noge,
Slovensko katoliško
podp* društvo
svete Barbari
svojo lastno obrambo. Da je potre-	r°jakx P« Zjedinjenih drza- i
ba take zveze zelo velika, ne bode i Vf'* Kdor	naj položi svoj!
gotovo nihče zanikal, kajti do sedaj °bul°/ Da altar' na zrt™mk
nimamo nobene centrale, potom ktere ' ^	P°St,aV1 V beil ^ubljani ;
, •	.	,	i spomenik narodnim mucenikom čim I
bi za mogli skupno nastopiti v imenu •
naroda -	^____! PreJe> kl bode bodel avstrijsko vlado 1
v obrambo našega dobrega
imena in pravic.
Društvo, ktero smo ustanovili tu-
v oči, ki bode objednem pričal o pro-i bujeni narodni slovenski zavesti. Živeli vsi darovalci in njih nasled-
kaj na EI3-, je že jasno pokazalo, da;
se lahko tem potom nekaj doseže,'. '	* * *
ako delamo trezno in premišljeno;	. -
,	- , ,	J . ' Mr. A. S., Jerome, Ariz. Po no-
drustvo je postalo spostovano in	,	. , . .
vem naselniskem zakonu, ki je stopil
v veljavo meseca septembra 1906, mo-
vplivno pri mestni postavodaji, kakor tudi pri rudarskih družbah, kajti
ra vsak naseljenec v Zjedinjenih dr-
sprevideli so, da je nas namen na	- , ^ , - • , „ ,. * i zavah, pa naj je bil ob času naselit-
zdravi podlagi in da želimo posre- ,,, .. nn ,\ ......
, , • . v . .	ve 16 ali 60 let star. imeti prvi papir,
dovati in sodelovati z vsem. kar nam	, , .. , ^ ..
, ... j , - ,' - .	predno zamore dobiti družeča ah dr-utegne biti v medsebojno konst.
Namen društva ni in ne sme biti uporabljati nobenih drastičnih sredstvi j za dosego svojega namena, ampak le postavnim potom. Ravno tako društvo ne diktira in ne krati nobenemu članu njegovega političnega prepričanja, poteguje se le za tiste, kteri so nam naklonjeni in kterih koristi so naše koristi. Pred vsem se pa moramo potegovati za čast našega imena; pokazati je treba, da so baš Slovenci oni_. kteri so povzdignili
žavljanskega. Prvi papir mora imeti najmanj dve leti in bivati mora najmanj pet let, predno se mu podeli državljanstvo Zjedinjenih držav. Vse prejšnje določbe glede državljanstva so preklicane z novo postavo. Izvrsten na vod, kako se postane državljan Zjedinjenih držav, dobite v naši knjigarni po pošti, ako nam pošljete 5 centov v znamkah- Pozdravljeni!'
Mr. T. P., Houston, Pa. Vse Vaš*, zmožnosti Vam malo koristijo, če ne
za^jedlnjene države Sevtrne Amerika
Sedež: Forest City, Pa.
«»oHp«nodntai. lanuarj« !903 v driar«F—u^f^em^
--o—o-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Fereet City, Fa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wert Mineiml, Xam I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forert City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTUt, 1143 E. 60th St.. Cleveland. Old* Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. o. Box 537, Foxert City, P*.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, ---
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, P* FRAN KNAFEUC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotni'i, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. SoxMfe Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA'
ZA BOŽIČ
minnesotski rudarski kraj v to/kar ( znate ?lavne?a — to ^ angleškega je sedaj, kajti naši rojaki so naj- jezika" To J'e prva »aj»"j"ejša po-boljši delavci in največ se jih ukvar- troba v teJ deželL Kdor hoče dobiti ja z nevarnimi deli tam, kjer se ve- dobro mcsto kjersibodi, mora biti, liko drugih narodnosti boji. Zakaj vešč angleškega jezika v govoru, pi-'
bi torej pustili blatiti naše ime, ro- savl in bran^u' Zato Pa: u6ite se in
ne boste se kesali! Zdravi!
Tako društvo bi morali imeti v vsa- j	S., Youngstown, O. Pošta
kem mestu na Messaba in Vermilion ' Zjedinjenih držav prodaja sledeče okraju. Finančno podporo tako dru- ! znamke: po 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 13, štvo stane zelo malo, le toliko, da se ,15 in 50 centov, nadalje po 1, 2, 4 in vzdržujejo ali poplačajo mali inen-!5 dolarjev.
dentni stroški. Glavna stvar je, da Mr. G. N., Springfield, 111. Kdor imamo eno zvezo, potom ktere lahko hoče postati vojak Zjedinjenih držav, kažemo našim nasprotnikom, da smo j mu ni treba biti državljan. Zado-združeni in kfera lahko med svet injstuje, ako je vešč toliko angleščine, v javnost spravi želje našega naroda , da je zmožen razumeti vojaška po-in zahteve za naše pravice.	velja.
Društvo na Ely računi pristopnino Mr. Ivan Počkaj. Ashtola, Pa. Vi 50 centov in mesečnino po 10 centov, | ste baš zadeli prav. Enak odgovor, kar zadostuje; seveda, kadar pride mislimo, pričakuje še več drugih ro-potreba se potegniti za kterega ro-1 jakov. Torej: če naznani avstrijska jaka ali družino v tej ali oni zadevi, vlada v Ameriki živečim avstrijskim tedaj bi morali priskočiti na pomoč državljanom mobilizacijo, se morajo in tako zamašiti usta tistim, kteri slednji takoj javiti ali podati domov, pravijo, da smo toliko nesložni, da ker sicer se jih obsodi tudi v njih pustimo eden druzega stradati in kte- nenavzočnosti. In take obsodbe so ri trobijo med svet, da so naši rojaki,, zelo stroge, navadno po 15 let trd-dasiravno so najboljši delavci, zapisa- njavskega zapora. Drugače pa je," če ni v črnih knjigah pri rudarskih in i ste medtem postali državljan Zjed. železničnih družbah.	držav. Tedaj se je najbolje obrniti
Rojaki, ali zapopadete, kako ve- na ameriškega konzula, ki vodi na-lika krivica se nam tukaj godit Njih ' daljna pogajanja z avstrijsko vlado, namen je nas pred svetom očrniti, j Pozdravljeni!
Ali se bodemo pustili? Menimo, da Mr A z Ralphtonj Pa. Nam je
in NOVO LETO pošiljajo Slo-
__ venci kaj radi
DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa
NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 C0RTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
Phone246
Frank Petkovšek
718-720 Market Street, WAUKEGAN, Zt* A* ILLINOIS.
n J • fina VINA, najboljie ŽGANJE ter
rlDuaJa iZ«r*tn« smodke — patento-
VANA ZDRAVILA.
Prodaja LJSTE v,eh p^omor-Pošilja * ,lari lf»iII»n"li'TO in
Zastopnik "Glaa Naroda" 82 Cortlandt Street. New York.

1»
ne! Lahko bi ustanovili centralno 1
prav žal, da Vašega dopisa ne mo-
den priobčili enak dopis iz Vašega mesta. Vaš je torej prišel prepozno. Pozdravljeni!
To in ono.
zvezo za Minnesoto, ktere podružni- remo sprejetij ker smo preteeeni teče bi bile v vsakem mestu, in član take zveze bi moral biti vsak Slovenec, kteri si služi kruh tukaj. V tej zvezi ne bi smelo biti nobenega strankarstva, kajti tukaj se mora iti za splošne koristi celega naroda. Le poglejte okoli in videli bodete, da imajo vse druge narodnosti take zveze, potom kterih spravljajo v javnost svoje prednosti. Ravno tako bi morali tudi mi skrbeti, da v javnost pridejo tudi boljše lastnosti našega naroda, kajti po tem, kar pride v javnost od nas, nas drngi narodi sodijo.
Želimo torej, da se bodo rojaki vzdramili in nekaj storili v to svrho. Naše društvo na Ely drage volje pride na pomoč vsem onim, kteri žele kaj pojasnila, zatorej npamo, da se ta zveza ustanovi kakor hitro mogoče. Ne glejte na nasprotnike, kterih se tudi ne bode manjkalo, kajti skušnja nas uči, da je ni tako dobre stvari, ktera ne bi imela nasprotni-nikov; toda isti bodo kmalo zginili, ako praktično pokažemo naš dober namen. Taka zveza bi bila praktičnega pomena tudi v slučajih, kakor je bilo v mestu Chisholm za časa zadnjega požarja, kjer so zopet jasno pokazali, kako radi potisnejo naS narod vstran tam, kjer je kaj dobiti; tukaj namreč je šlo veliko milodarov za ponesrečence drugim narodom, a Slovencem le drobtinice.
Rojaki, ali se zavedate, kako važen faktor bi lahko postali v našem okraju, ako bi bili združeni! Tedaj bi morali vsi računati s celoto in ne samo s posameznikom, kakor je to do-sedaj bilo.
Na noge, rojaki I
Za nadaljna pojasnila se lahko obrnite na tajnika našega društva Mr. Math. Spreitzer-ja v Ely, Minn.
Družabno politično izobraževalno društvo v Ely, Minn.
Rojaki, naročajte m na "GHaa Na roda", najreip in naj—ijj«
Kolikokrat na dan treba umiti obraz? Odgovor na to vprašanje je odvisen povsem od okolnosti. Delavec, ki dela v sajastih tvornicah, se bode naravno moral umiti vedno tedaj, kadar gre od dela ali kadar gre jest. A tudi pod navadnimi okol-nostmi se d& na stavljeno vprašanje različno odgovoriti, in sicer po tem, koliko izločuje polt (koža) maščobe, ali veliko ali malo.
Obrazna polt, ki se prav kmalo mastno sveti, je potrebna pogostega umivanja in ga bode tudi dobro prenašala. Drugače pa je, ako koža ni tako bogata maščobe; v tem slučaju ne kaže prepogosto umivati je, zlasti ne z milom, kajti milo odteguje mast. Ako tako kožo pogosto umivaš z milom, postane raskava in prah se useda v njene razpoklinice; potem dosežemo ravno nasprotno, kar smo nameravali: namesto čistega nesnažen obraz.
No splošno kaže umivati se zjutraj, opoldne in zvečer, in sicer vsaki-krat pred jedjo. A nikakor ni vedno potrebno rabiti milo. Ljudem s suho, raskavo kožo je najbolje priporočati, naj si včasih odrgnejo obraz raje s kako toaletno maščobo, namesto da ga umijejo z vodo, in poslužujejo naj se pri tem le mehke bri-salke.
♦ • •
Svinec je nevaren delavcem, kteri imajo mnogo opraviti z njim, slikarjem, črkostavcem, rudarjem, ki ga kopljejo, kleparjem, kovačem, bar-varjem itd. Strupeno učinkovanje svinca se poznava najprvo na modrikastem robu mesa okoli zob; k temu
se pridružuje ginevanje tega mesa, nekak kovinasti okus in duh, pusta sapa, rumeno-siva polt, hujšanje, silne nerednosti v prebavljanju, velika slabost, bolečine po udih, ohromenje raznih organov, lenost duha, otopelost itd.
Kako se varovati zastrupljenja s svincem t Pred vsem treba skrbeti za sveži zrak, skrbno vedno zračiti delavnice; veliko se je treba gibati na prostem, pred jedjo se dobro umiti roke in obraz, izplabovati nsta pred jedjo in po jedL Nikdar bi se ne smelo jesti v delavnici (kar naj uvažujejo pred *rsem stavci in tiskarji). Skrbeti treba za krepko hrano in ogibati se vsake nerednosti. Skrajnja snažnost je tu najbolja pomoč.
• ♦ *
Lase ponoči spletati je pri ženskah sila razširjena navada. A za lase to ni posebno dobro, ako so spleteni ali naviti, jih namreč to več ali manje vleče in škoduje njihovim koreninam. Priporočati je torej žen-' skam, naj zvijejo za ponoči lase le j narahlo v vozal.
PRODAJA
pozlačenih ur
gei,t Če kupite' uro, kupite tako, da se jc ne sramujete. Mi ne prodajamo slabih ur, ki zgube barvo, |da se jo sramujete pokazati prijateljem. Naia ura je čisto pozlačena in garantiramo, da ne bo črna — na uro ste lahko ponosni. Ura je za vm«! Krasno gravirana fino ameniko kolesje, najnovejla moda. Nikdar ure še niso bile yo tej ceni. Pošiljamo z verižico po C. O. D. za $5.40. ■w.e vara ugaja, plačajte, sicer vrnite na naše stroške. Ce kupite Sest ur za $32.40, dobite ano aro in verižico zastonj. Ce plačate vnaprej, vam uro pošljemo po poŠti. Ure ra ienske in molke. E. M. WALKER & CO. 209 State St. ChlcatoJlL
NAZNANILO.
Vsem Slovencem in Hrvatom v Cherokee, Crawford Co., Kansas, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da pridem dne 28. novembra na Carono, Kansas, in bodem obiskal vse dolžnike. Kdor mi ne bode plačal, obelodanil ga bodem v vseh listih s polnim imenom.
Joe Spolak,
Carona, Kansas.
Kje ste MARJETA in MARIJA PO-NIKVART Rojene ste v vasi Sleme, fara Sv. Trojica na Blokah. Prosim, kdor ve izmed rojakov za naslov, naj ga naznani na: Joseph Štrukelj, 1428 Lawrence St., Denver, Colo.	(18-20—11)


NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vloo po 50 do (50 ct
galon g poeodo vred. Dobro belo vino od GO do 70 ct.
pal on a posodo vred. Izvrstoa tropavica od $2.S0 do $3 galon a poeodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order;	» Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St.,San Francisco. CaL

Iščem mojega soproga IVANA MAR-GOLE, kteri je 11. p. meseca zar-pustil mene in dva otroka, kakor tudi njegov saloon, brez da bi znala za vzrok Prosim ga, da se takoj povrne, ker so otroci zboleli, saloon so odvzeli in vse pobrali tar ne vem, kaj početi, ko sem bre« vsega ostala. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani. — Mrs. Annie Mar-gole, 3583 E. 82nd St., Cleveland, Ohio-	(20-23—11)"
Katol. Jednota.
Imkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota«
Sedež v ELY, MINNESOTA.
zabavo občinstva in za smeh je bilo preskrbljeno. Omenili bomo samo en
Vnkotič je vrnil avstrijske rede.
BelgTad, 6. nov. S Cetinja javljajo:
prizor za bogove. Primadona je baš Posebni odposlane« črnogorskega
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MUD OŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HI Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu v IviopL)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Bor 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MARS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Sox 57, Brad-, dock. Pa
ALOJZIJ VIRANT, n. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio,
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street,
0*1 timet, Mich.
IVAN KERŽIŠNTK, n. porotnik, P. 0. Box 138, Bnrdine, Pa
IVAN N. GO SAR, m. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street,
Joliet, 111
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov tB druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424,' Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugam. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vmke pr.tožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
"Kranjska hranilnica" v Ljubljani >o zaveda svojega položaja in že mis. na svuj konec, ker na izvanred-nera občnem zboru se je že omenjal shiraj, da izgubi "Kraujska hranilnica" vse hranilne vloge in to je j menda k«.nec "Kranjske hranilnice" J — vkljub rezervnim zakladom, ker j ti se porabijo v smislu § 25. pravil j za lokalne (ljubljanske) in deželne' dobrodelne namene.
Nesreča na dolenjski železnici
Pailt-I je z vlaka med postajama Gro--upl.je in Šmarje Sletni dijak St. K us z Grosupljega. Vračal se je s svojima starf j.Šima sestrama s počitnic v Ljubljano. Vsi trije so bili v enem kupeju In še neki profesor s svojo soprogo. Vagon je bil prav stare tipe, ktere železniška uprava pošilja le še na dolenjsko železnico. Ker je bilo v vagonu zelo hladno in je bila pri vagonu šipa odprta, šel je fantiček da bi zaprl šipo; nomaj pa se dotakne okna, se vrata odpro in on izgine iz vagona. Vlak je bil le še kakih 200 metrov s postaje Grosuplje Sestrice in gospod profesor z gospo soprogo so začeli vpiti, klicati na pomoč ali slišal ni nihče, vlak je šel svojo pot. Gotovo bi bile tudi sestre ponesrečenega poskakale z vora ako bi iste imenovani sopotniki ne bili držali. Na postaji Šmarje skočile so vse obapane sestre z voza ter letele jokaj« nazaj po progi proti Grosupljem iskat sv<r'e»a bratca. VI ako vodja dolenjskega večernega vlaka, ki se križa na postaji Šmarje, je bil na postaji o nesreči obveščen La je vozil proti Grosupljem zelo počasi in previdno in res so našli v bližini postaje Grosuplje ponesrečenega dečka v jarku nezavestnega. Ko so ga vzdignili in spravili v vlak ni nič vedel, kje da je in kaj se je zgodilo. Dobil je zunanje in notranje poškodbe vsled padca in prestalega s.rahu.
Častniki 27. polka zopet ekscedi-rajo! Dne 5. nov. ponoči je prišlo v kleti hotela "Union" v Ljubljani do hudega ekscesa, ki ga je povzročil poročnik avstrijskega polka št. 27. Mnell er. "V kleti je bilo več Slovencev, ki so se mirno med sabo razgo-varjali in zabavali. Eden izmed teh se je razgovarjal z mladim Mahrom, seveda slovensko. Nakrat je pridrvil k tema dvema poročnik Mueller, potegnil sabljo in jel kričati "Was wollt Ihr hier". Dal je sicer sabljo v nožnico, a ••e zakadi v navzočega trgovskega sotrudnika B. in ga pobil na tla, da se je občutno poškodoval. Komaj se je ta dvignil, je poročnik Mueller zopet potegnil sabljo in jel z njo mahati okrog sebe. Ker je med tem prišel v klet stražnik, je sabljo zopet vtaknil za pas ter se zopet za-
zavrnil rekoč: "Von einem solchen Lausbuben nehme ich keine Karte an!" V tistem trenotku se je Muel-lerju približal preje omenjeni trgovski pomočnik ter mu pripeljal tako zaušnico, da je padel na tla in v padcu razbil šipo.
Ogenj. Iz Brezovice poročajo: Na vernih duš dan ob četrt na 1. uro ■ popoldne se je vnel tik župnijskega poslopja Janezov pod. ki je bil mahoma ves v plamenu. Zgorel je tudi svinjak, veliko sena. šote, slame, nasti-lja in svinjske piee. Mirno vreme, hitra pomoč in vrlo delo gasilcev je pripomoglo, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Zažgal je baje domaČ sinček, ki se je igral s prižganimi svečicami poleg poda. Škode je nad 1300 K. a nesrečnež je bil zavarovan le za 600 Iv.
Izpred sodišča v Ljubljani.
Razžaljeni vojaki 27. pešpolka.
Ivanka Miklavčič, branjevka, je klicala na vojake 27. pešpolka nemško "Pfui Moerder". To potrdijo priče vojaki 27. pešpolka Alojzij Neuwald, Friedl Kajetan. Jožef Jaksche, Alojzij Galaun. Vojaško oblast zastopa stotnik Sehoebinger ki predlaga, naj se obtoženka milo sodi. Sodni svetnik Potrato obsodi obtoženko, ki ni prišla k razpravi, 24urni zapor s postom.
Anton Papežu se ni dostavilo vabilo k razpravi. Razprava se zato ne more vršiti. Zaslišijo se pa priče Iv. Schrieffl, rudar v civilu, izpove, da je Papež pljuval na vojake 27. pešpolka in upil: Pfuj 271 Oddali so Papeža na magistrat. Ivan Pajtseggel, mizar potrdi Schrieflovo izpoved t toliko, da je pljunil in rekel "Pfuil" Vojak Kitzenegger potrdi Schrieflovo izpoved. Sodni svetnik Potrato naznani, da se mora poizvedeti, kje je Papež, da se vrši proti njemu razprava.
Nato sta obsojena Ihlov vajenec Milan Kovač, ker je dvakrat psoval vojaka 27. pešpolka Ivana Pušenja-ka in ga tretjič drgnil z lestvo, v 24-urni zapor, Ihlov komij Fran Stopar pa v deset kron globe, ker je Tekel Pušenjaku, da laže.
Rajko Boltavzar, mag. uradnik je obtožen, da je v Šiški naskočil in žalil vojaka muzikanta 27. pešpolka Hanusa, ki je potegnil sabljo. Priče niso ničesar obteževalnega proti Bol-tavzarju izpovedale, in je zaupnik vojaške oblasti sam predhagal, naj se Boltavzarja oprosti.
Blaž Pirnat je istočasno z gospodom Boltavzarjem tožen, da je grozil s palico Hanusu. Spozna se krivim, in obsodi, da povrne sodne stroške. Kazen se mu pa ne naloži, ker je bil zaradi dogodkov istega dne obsojen v dvamesečno ječo.
Nekaj za smeh iz nemškega gledališča v Ljubljani. Dne 4. nov. se je pela v nemškem gledališču Verdijeva
v največji ekstazi pela neko arijo, ko se je na odru pokazala postava novega tenorista, ki je korakal preko odra, kakor da bi bil hipnotiziran ali pa kakor da bi ga nosil mesec. Med gledafci je buknil smeh, ravnatelj in gledališki tajnik pa sta obupno hitela za tenoristom, da sta ga zopet spravila za kulise. Ubogi tenorist se-je tako zamaknil v primadono, da je revež pozabil, da se nahaja na odru. Da je njegov kasnejši nastop končal s fiaskom, nam pač ni treba še poseibej omenjati.
PRIMORSKE NOVICE.
Socialdemokrat] e, nesramni žalilci Slovanov! Piše se iz Trsta: Patent internacionalizma, sloge in medsebojnega spoštovanja med narodi, so si — kakor znano — vzeli socialni de-mokratje v zakup. Ali te lepe tri čednosti so vsaj pri tržaški socialdemo-kraciji samo v teoriji, praksa teh kameleonov nam podaja pa ravno nasprotno figuro: v žaljenju tržaških Slovencev se jim mora na vsak način izdati spričevalo prednosti pred irre-dentisti. V nedeljo je biLo v Sv. Križu pri Trstu predavanje nekega slovenskega socialdemokrata. Tam sicer ne vemo kaj se je godilo in go*.orilo, ali kar se je pozneje zgodilo, smo gotovi, da se je moralo zabavljati na vse pretege čez Slovence. Ko so se namreč socialisti vračaje s "predavanja" — kakih 300 na številu — prišli na Vojaški trg. so mimo "Narod, doma" žvižgali in kričali: "Fora i šeavi", "Abbasso i šeavi" itd. Gre-doč mimo velike vojašnice, so žalili tam zunaj stoječe Bošnjake-vojake s j šeavi. nakar so Bošnjaki zgrabili dva , in ju potegnili v vojašnico. A sedaj ! so ti smrtni sovražniki policije — 1 socialdemokrati namreč — pričeli j klicati to na pomoč- in vnovič kričati j "Abbasso i bošnjaki". Prišedša poli- j cija je razgnala več ali manj pijane internacionalne žalilce, dva njih pa aretirala in gnala na policijo. — Zopet mala sličica, s kakimi interna-cionalci se imajo poleg irredentistov boriti tržaški Slovenci.
HRVATSKE NOVICE.
Slepar v poročniški obleki je pred
nekaj časom opravljal svoj pos-el v Zagrebu. Predstavljal se je kot poročnik Popov od 70. pešpolka in pri različnih strankah izvabil večje in manjše svote. Tudi škofa Drohobec-kega je lopov na ta način osleparil za večjo svoto. Ko so se stranke obrnile na poveljništvo 70. pešpolka za naslov Popova v svrho, da izterjajo svoj denar, se je šele pokazalo, da so bili vsi skupaj žrtev sleparja. Kolikor se je moglo dognati, bil je to že kaznovani Josip Radivojevič, pristojen v Požego. Dobili ga še niso.
Francoski redovniki na Hrvaškem.
Princ Schaumburg-Lipe je prodal svoja hrvaška posestva neki iz Francoske izgnani kongregaeiji za 50 milijonov kron.
Umrl je v Sarajevu velik pesnik filozof Silvij Kranjčevič. Njegovemu spominu posveti leposlovna smotra "Savremenik" v Zagrebu svojo letošnjo decembersko številko.
BALKANSKE NOVICE.
Črnogorski mohamedanci. Cetinje, 6. nov. Črnogorski mohamedanci so vložili prošnjo na vlado, naj se jih pritegne v vojaško službo. Za slučaj vojne bodo sestavili posebno prostovoljno legijo.'
kneza v Belgradu brigadir Vukotič, ki se je pred par dnevi vrnil na Cetinje, je poslal, ker do danes ni dobil s strani avstrijske vlade nobenega zadoščenja za žalitev, storjeno mu v Zagrebu, avstrijskemu poslaniku baronu Kuhnu vse avstrijske rede s pismom, v kterem sporoča poslaniku, da redov z ozirom na dogodek v Zagrebu ne more več nositi.
Angleško časopisje proti Avstro-Ogrski. London, 5. nov. "Daily Telegraph" nadaljuje z napadi proti Avstro - Ogrski ter piše, da Rusija v tej krizi nikakor ne more zapustiti Srbije in Črne Gore, zato je za dunajske državnike prišel čas, da resno premislijo, ali naj pride do vojne z Rusijo, v kteri bodo Rusijo podpirale angleške simpatije.
Srbija si naroča vojni materija!
Berolin, 5. nov. Krupova tovarna v Essenu je dobila iz Srbije večja naročila na topove. Naročeno mora prispeti do dogovorjenega dne v Bel-Grad.
Iz Kotora se selijo. Iz zanesljivega vira se poroča, da se je vsled zadnjih dogodkov na jugu začelo prebivalstvo izseljevati iz mesta. Zlasti uradniške in častniške rodbine hite na varnejše kraje, kajti Kotor bi bil najpripravnejše mesto za prvi naskok v slučaju, da se na spomladi iz-cimi vojska.
Taslidža in ne več Novi pazar. Voj. poštno in brzojavno ravnateljstvo ža Bosno in Hercegovino je izdalo razglas, v kterem opozarja občinstvo, da se z 1. nov. letos poštne pošiljatve za San&žak Novi pazar odpravljajo preko Srbije. Obenem je pokrajina sandžak - novipezaTska dobila nazaj svoje staro turško ime: '1 TasEdseha".
.. . > . - ' *	-..v-	•. - f
RAZNOTEROSTI. Groma lakota v Mali Aziji. Armenski patriarhat dobiva vesti iz Djornačevega okrožja v Mali Aziji, da vlada tamkaj grozna lakota. Ljudje ubijajo baje svoje otroke, da ne umirajo od lakote.
"Včeraj sem vzel puško s stene".
Petrograd, 4. nov. Pred drugo sejo gosudarstvene dume se je v kuloar-jih živahno razpravljalo o dogodkih na Balkanu. Med poslanci je bil navzoč tudi publicist A. Stahovič, ki je poslance spraševal o njih sodbi glede dogodkov na Balkanu. Med drugimi je vprašal za mnenje tudi A. I. Guč-kova, vodjo stranke oktobristov, ki se je vdeležil kot prostovoljec srbsko-turške vojne. Gučkov je odgovoril: "Kakšno mnenje da imam? Zelo enostavno. Jaz sem včeraj že snel s stene svojo puško in jo dal osnažiti". Ta odgovor veleuglednega ruskega politika je vzbudil v javnosti veliko senzacijo.
Za pevce !!
V salogi imamo lepo vezam«
Pesmarice
Glasbene Matice sa štiri moške git sove. V tej pesmarici so prlljmUjeat slovenske pesmi ■ sekiricami (aete mi) v partituri n vsak pevski atot kvartet ali oktet Veljajo fl.M a. po ifco vred.
SLO VENI O PUBLISHING CO., 81 Cortland* St., How York. V. I
Njegovo mnenje.
Učitelj: "Moric povej mi, zakaj sta bdla Adam in Eva iz raja zapo-dena?"
Učenec (sin hišnega gospodarja): "Ker nista najemščine plačala!"
Grozna misel. t Žena: 11 Hudo napako ima naša hči, da v spanju vedno govori!"
Mož: "Oh, to še ni tako hudo, pomisli, kaj bi še le bilo, ako bi v spanju pela!"
PROŠNJA.
Znano je čitateljem "Glasa Naroda", kakor tudi drugim Slovencem po Ameriki, da je pogorela mnogim Slovencem v Chisholmu, Minn., vsa njih lastnina ob priliki velikih gozdnih požarjev, ki so divjali v onem kraju. Tamojšni Slovenci se nahajajo v najhujši bedi in siromaštvu ter nujno potrebujejo radodarne pomoči. Obračamo se ponovno do vseh radodarnih rojakov, ktere ni prizadela kriza, da blagodušno po svojih močeh prispevajo z malimi darovi ali večjimi, kakor kdo more, v korist nesrečnih pogorelcev v Chisholmu, Minn. Vsa darila naj se blagovolijo pošiljati na "Glas Naroda", 82 Cort-landt St., New York, ali pa na Rev. John Tscholl, Chisholm, Minn. Vsem darovalcem se že vnaprej v imenu človekoljubja kar najprisrčneje za li valju jemo.
V imenu slovenskih pogorelcev na Chisholm izrečem vsem dobrotnikom presrčno hvalo. Pričakujemo še od druzih rojakov pomoči. Chisholm, Minn.
Rev. John Tscholl, župnik.
Kje so rojaki ANTON TANKO, FR. TANKO, VENCELJ ČAMPA in FRAN ČAMPA? Vsi šo doma iz Vine pri Sodražici. Za časa krize so dobro jeli, pili in pa 66 igrali in sedaj so jo popihali v druge kraje brez da bi omenili, kedaj nameravajo plačati $226.63, za ktero svoto so se zadolžili. Varujte se enakih tičev! — Andy Arko, Box 531, Newcomerstown, Ohio.
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete I na Dr. R. Mietke-ja, vrhovnega zdravnika naj- I starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega I zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju I vseh bolezni ter EDINI 2AMORE JAMIČTI I za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zu- I nanje bolezni, pa*naj bode ista akutna ali zas- I tare 1 a (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah,	I
bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem	I
v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni	I
srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni	I
kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem,	I
giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline,	I
vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju,	I
polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost,	] izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok., padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro | in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega o5;dravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
MARKO X0FALT,
844'& J 846^So. 2nd Street, STEELTON, PENNA.
Pri poroča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (VollmachO in drugih v notarski posei spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in paro-bradne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. MARKO KOFALT je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.	"GLAS NARODA".
letel v trgovskega sotrudnika ter ga opera "Trubadur". Dasi ima ta o-jel klofutatu Navzoči pravnik E. je pera za občinstvo veliko privlačno ▼ tem momentu stopil pred Muellerja silo in dasi je imel v tej o<peri debuti-ra mu ponudil svojo vizitko rekoe, da rati novi tenorist, vendar je bilo gle-j« reaerrna častnik. Mueller je kaito j dali&ee dokaj slabo obiskano. No, za
u
I? H S? t)
SLOVANSKA NASELBINA!
v Wayne County, Missouri.
Rojaki : - Ali ste že slišali o tej naselbini ? Več naših rojakov je tu """	? idar
kaj od nas kupilo že 80 akrov zemlje. Mi nismo agentje, vem vam radi svetovali pri dobri stvari. Dovolj smo že preskusili v tem
. H
bi c 5
kraju in se prepričali, da ima zdravo Dodnebie. dobro vodo. izvr«tn.

Čak, Alex Lustik, Miha Klapak, Jan. Matula. Za podrobnosti pišite na <2 §
International Colonization Office, ^
314 St. Main Stmt,
Ako h«če§ dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo
Tudi naznanjam, la imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike Sunke itd.
Govorim v vseh slovanski-!	P®e
obilm obžakr
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,	NE^W YORK N. Y.
Zdravju
najprimernejša pij ara je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmrla. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno er se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tra-- nikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
www
AVSTROAMERIKANSKA CRTA
(preje bratje Cosulich.)
->a2 Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO v n spodaj »avedeni novi parobro*! "j Cul vožnih listkov Iz NEW YORKAJza III. razred soldo;
na dn vijaka imajo brezžični [
bnojav:	j TKMA.......................................... §28. ~
AUOB, tiAURA,	j LJUBLJA^L . .....................ma.ao
KABTHA WASHINGTON, T BHE 3......................................._
▲BGHHTDTA.	I ZAGKBBa...............................
y moMfllli majn in Juniju ee bodeta j	KAELOvca ...	t2Q2a
zgoraj navedenemu brodovju pri-i „ „ _____*
drnifln ia 4va droga nova potntfka t	LL RAZRED do
PMttl, J	TEfilA ali IiEH. K............................$50.00, $55.00 In $60.00
Parobrod "LAURA" (na dva vijaka) odpluje 25. novembra.
Phelps Bros. & Co., Gen, Agents, 2 washington{strcct, new york
Karel Maj; za "Glae Naroda" priredil L. F
TRETJA KINJlQAe IZ BAGDADA V STA M BUL.
r
(Nadal je vanje.)
lUenmem te, efendi. Amad el Gandur hoče takoj razjahati."
"Toda konja ne vzamem več. Tvoj sin je položil nanj svoje sedlo in S* zajahaJ; to je znamenje, da ste ga sprejeli od mene nazaj. Da si ga pripeljal tako nazaj kot sem ga pustil pri tebi, bi bil prepričan, da sva prijatelja i« ti bi bil oproščen sramote. Amad el Gandur mi je očital, da sem kristijam in se ravnam po svojih naukih; dobro torej, on je moslem, pa ne posluša naukov svoje vere; zajahal je konja, ki je nosil kristijana. Pripoveduj vernikom, ktere srečaš med potjo!"
"Alah il Alah! Kako sem se zmotil!"
Smilil se mi je stari šejk, vendar mu nisem mogel pomagati. Ali naj se sam osramotim, da prihranim njemu sramoto? Ne? Kar razumeti nisem mogel, kak satan je oba Arabca tako hipoma popadeJ. Osebno me gotovo nista sovražila. Morebiti sta se skrivaj že dalj časa nad menoj jezila, in njih jezo sem še pospeševal, ko sem s sovražnikom vedno milo postopal. Prizanašanj® napram Bebeju je bila pa iskra, ki je vnela streho. Dasi me je zg-uba v ran ca. neizrečeno bolela, vendar svojega mnenja napram krvi-žaljnim Arabcem nisem hotel spremeniti.
Dolgo časa jaha Hadedin tiho poleg mene. Konečno pa me boječe vpraša:
"Zakaj se tako dol<ro jeziš, emir?"
"Jezim se ne. šejk: toda žalosti me, ker želi tvoje srce po krvi onega, kteremu je tvoj prijatelj oprostil."
"Dobro; torej hočem poravnati svojo napako."
Mohamed se obrbne. Za menoj je jahal Halef z Angležem; za Angležem AJo z ujetnikom in zadnji Amad el Gandur. Nazaj nisem pogledal, ker sem menil, da hoče šejk govoriti s svojim sinom; tudi Halef in Lindsay se ne ozreta. Šele tedaj pogledam za svoj hrbet, ko začujem glasni klic Hadedinov:
"Jahaj k svojim, ker si prost!''
Prvi pogled me prepriča, da je Mohamed Emin prerezal vezi ujetnika, ki je takoj odjahal.
"Šejk Mohamed, kaj si učinil?" zakriči Halef.
"Thunder-storm, kaj počenja ta človek!" jezi se tudi Anglež.
^Ali sem prav naredil?" vpraša Mohamed Emin.
"Ravnal si kot deček!" mu odvrnem jezno.
"Spolniti sem hotel tvojo željo," se opravičuje.
"Kdo ti je povedal, da želim ujetnika takoj oprostiti? Zgubili smo talnika in zopet smo v nevarnosti."
"Alah isaster — Bog mu odpusti!" zakliče Halef. "Pojdimo ga levit!"
"Ne dohitimo ga vee," rečem; "naši konji so slabši kot je njegov; samo vranec je hitrejši."
"Amad za njim!'* zapove šejk Mohamed Emin. "Pripelji ga živega ali mrtvega!"
Amad obrne vranea in odjaha. Komaj pa se oddalji petsto korakov, ko se njegov vranec brani dalje dirjati; vendar Amad se ni dal takoj iz sedla vreči. Tudi mi jahamo za Amadom, ki je pravkar zginil za nekim ovinkom. Kmalu ara pa zasrledamo, kako se v daljavi kakih tisoč korakov bojuje s plemenitim konjem. Uporabil je vso svojo moč in spretnost, vendar zaman, ker konečno vendar pade s sedla. Konj se pa obrne in pri-dirja k meni; vsi so se čudili.
"Alah akbar — Bog je velik," reče Halef; "konju je podelil boljše srce kot ?ra imajo ljud'e. Škoda, sidi, da ti čast ne dovoljuje ga sprejeti nazaj."
Hadedin je precej težko padel, vendar poškodoval se ni.
"Ta vranec je satan!" reče. "Prej me je vedno rad nosil na svojem hrbtu."
"Pozabil si, da je bil pozneje moj," mu rečem, "in jaz sem konja teko naučil, da nosi samo onega, kojemu jaz dovolim."
"Satana nikdar ve." ne zajaham."
"Pametno bi bil.0, da bi ga že prej pustil v miru. Da sem jaz sedel ma njem, nam bi šejk Gazal Gaboja ne bi pobegnil."
"Zajahaj in pojdi za Be>l>ejem!" prosi Mohamed Emin.'
"Ne žali me, šejk!"
"Torej naj Bebe pobegne?"
"Po tvoji krivdi."
"Grozno!" toži Anglež. "Neumnost! Zelo neprijetno! Yes!"
"Kaj zai-nemo. fidi?" vpraša Halef.
"Ničesar. Za j>obeglim šejkom bi poslal psa. pa mi je predragocen. Vendar < a> > . <Ia -e pu.-vetujemo." In ko se obrnem k Hadedinu, mu rečem: "Ali .-:e -e danes zjutraj, ko sem jaz odšel na lov, posvetovali o nameravanem potu'v navzočnosti Bebeja?"
Mohamed odla>a z odgovorom. Halef pa reče:
"Da, sidi, govorili so, kam smo namenjeni."
"Toda arabsko," se opravičuje Mohamed.
"Pametno vseeno ni bilo. Kaj ste pa govorili?"
''Da hočemo v Bistan."
"Ničesar druzega? Pomisli vendar! Gre se za vsako besedico, ki ste jo spregovorili. Malenkost, ki jo zamolčite, nam lahko veliko škoduje."
"Rekel sem, da iz Bistana potujemo lahko v Ahmed Kulvan, najbrž pa v Kizeldsi, da pridemo h Kiupri jezeru."
"Bil si norec, Mohamed Emin! Prepričan sem, da nas bo šejk Gazal Gaboja preganjal. Ali še vedno misliš, da :<i sposoben za vodnika in zapovednika?"
"Emir, oprosti! Prepričan sem, da nas Bebeji ne morejo več doseči. Pomisli na dolgo pot, ktero mora šejk prejahati predno pride do svojih!"
"Misliš? Bil sem pri več narodih, kterih značaje sem spoznal, torej me ne more kdo kar tako pre^lepariti. Šejkov brat je pošten mož, toda on ni zapovednik Bebe je v. Pri njih je dosegel samo naš prost odhod, toda zastavim svojo glavo, da »o nam Bebeji skrivno sledili. Dokler je bil šejk v naši oblasti smo bili varni, sedaj pa nam vsak trenutek preti nevarnost. Maščevali se bodo za se in tudi za konje, ki ?mo jih odvedli."
"Mi se jih ne bojimo," tolaži nas Amad el Gandur; "odvedli smo jim šest najboljših konj in več njih postreljali, da nam ne morejo vsi slediti. In če pridejo, jih pa .-prejmemo z našimi dobrimi puškami."
"Rečeno je lahko, toda storjeno ni kmalu. Bebeji so sprevideli, da jih v očitnem boju premagamo; pripravili nam bodo zasedo ali pa nas ponoči napadli."	/
"Ponoči razpostavimo stražo."
"Nas je samo šest mož in šest straž ra/bimo, če se hočemo popolnoma zavarovati pred napadom. Misliti moramo na kaj druzega."
"Naš vodnik, ogljar se ni udeležil posvetovanja, ker je stal nekoliko vstran od nas. Bil je precej v zadregi, ker se je bal, da mu bodem očital, ker se Mohamed Eminu ni ustavljal, ko je slednji ujetega šejka-izpustil.
"Kako daleč proti jujgu jahajo Bebeji?" ga vprašam.
*'Do jezera," mi odv%ne.
"Ali jim je okolica ddfero znana?"
"Seveda. Vsako goro in vsako dolino med Dergecinom in Miekom poznajo tako dobro kot jaz."
"Torej moramo spremeniti pot, po kteri smo prvotno namenili jahati. Proti zapadu ne smemo. Kako daleč je od tukaj proti vzhodu do glavne točke Zagros gorovja?"
"Osem ur, če bi lahko po zraku jezdili.''
"In po zemlji?"
"Ne vem natančno. Bolj spodaj mi je znan neki prelaz. Če jahamo proti vzhodu, lahko prenočimo v varnem gozdu, in pridemo jutri do opoldne do Zagros gorovja."
"Tam je že perzijska meja, če se ne motim?"
"Da, v bližini meji Kurdistan na Perzijo."
"Ali so tam Kurdje rodu Dtžiaf?"
"Da, in zelo bojeviti so."
"Morebiti nas prijazno sprejmejo, ker nismo njih sovražniki. Tudi je mogoče, da nam bo koristilo ime šejka Heider Mirlama. Pelji nas k prelazu, o kterem si govoril. Mi jahamo proti vzhodu!"
Z ogljar je m sem govoril kurdsko; tovarišem pretolmačim, kar sem sklenil, in vsi mi pritrdijo. Ko je Amad el Gandur vzel drugega konja in ga zajahal, nadaljujemo prekinjeno ježo; Mohamed Emin vodi vranea za uzdo.
Tekom omenjenega pogovora in zamude je minilo precej časa, in bilo je poldne, ko dospemo do prelaza. Nahajali smo se v sredini divjega gorovja ; ob prelazu zapustimo našo sedanjo smer poti, ker se obrnemo proti vzhodu. Za selboj smo zakrili vse sledove, da bi nas sovražnik le s skrajno
težavo poiskal.
Že čez eno uro opazimo, da se svet zopet prične nizati, in ko vprašam ogljarja po vzroku, mi pove, da se nahaja med dosedanjim svetom in Zagros gorovjem velika dolžinska dolina.
(Dalje prihodnjih.)
VAŽNO ZA ROJAKE
ki nameravajo potovati v staro domovino z do-brimi in brzimi poštnimi parniki. Vsakdo naj si izbere jednega od zdolaj navedenih in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu zamoremo zagotoviti prostor.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka
V SOUTHAMPTON
(American Line):
28 nov...................St. Paul
; 3 decembra............La Lorraine j _ ^...................New yoA
: 10 decembra..........La Touraine
V HAVRE (francoska proga):
26 novembra..........La Provenc®
17 decembra..........La Bretagne
24 decembra ......... La Provence
31 decembra..........La Lorraine
12 dec...................St Louis
19 dec. .............. Philadelphia
26 dec................... St. Paul
V ANTWERPEN (Red Star Line):
................Kroonlarrd
V HAMBURG (hamburško- ameriška proga):
26 nov................... America	25 nov.
28 nov................Pres. Grant	2 dec.....................Zeel&nd
3 dec.................... Blucher	9 dec....................Samland
5 dec............... Pennsylvania dec................... Finland
10 dec................... Patricia	23 dec. ................ Vaderland
12 dec.........Kais. Aug. Victoria	30 dec.................Kroonland
V BREMEN (severonemški Lloyd):
24 nov........Kronp'zessin Cecilie
26 nov...........Frid. der Grosse
3 dec...........Grosser Kurfuerst
10 dec ..................... Main
8 dec............Kais. Wilhelm II
12 dec.........Prinz Frid. Wilhelm
24	dec................. Scharnhorst
31 dec................. Gneisenan
V TRST
( avstro-ameriška proga) :
25	nov..................... Laura
V ROTTERDAM (Holland-American Line):
34 nov................. Rotterdam
1	dec.............New Amsterdam
8	dec.................... Ryndam
15	dec................. Statendam
(White Star Line):
25 nov...................Teutonic
2	dec................... Adriatic
9	dec. ................... Majestic
16	dec................... Oceanic
23 dec...................Teutonic
Kdor želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih naj se z sa a panjem obrne na nas in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom pernica t New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nas vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako dos pete v New York, brez da bi nam naznanili Vaš prihod, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je rojakom nezmožnim angleščine, mogoče izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
FR. SAKSER CO.,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
-in-
_6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O._
Gonpgnie Generale iransananiip
(Francoska parobrodna družba.)
QIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAt®
Poštni parniki so:]
1 *La Provence** na dva vijaka..................14,200 too, 90,000 konjskih mo£
'La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
•La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
La Touraine" »» m ..................10,000 „ 12,000 „ K
La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „
"La Gasgogne"................................ 8,900 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Cheeebrough Building.
: arniki ©dpi nje jo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ar opoladae iz prietani&ča št. 4*2 North River, ob Morton St., N. J
M A PROVENCE	26. nov. 1908 »LA LORRAINE	»L dee. 1908.
*LA LORRAINE 3. dec. 1908 *LA TOURAINE	7. jan. 1909.
j »LA TOURAINE	10. dee. 1908. La Bretagne	14. jan. 1909.
i la Bretagne	17. dee. 1908.*LA SAVOIE	21. jan. 1909.
»LA PROVENCE	24. dee. 190ft *LA LORRAINE	28. jan. 1909.
PO8BBKA PLOVITVA. Hevi parnik na dva vijaka CHICAGO odptaje 7. CALDPOBNIE odpluje In lk " u tretji reared od pomole 84 K. IL, de Mavre: 9M.M bi vitje
•ep. 44. bMm
Cenik: knjig,
katere se dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IV. Y.
sananevnl tautfs p* In vtjalia.
Kozmlnski, generalni agent za zapeti* 71 Deaborn St., Chicago, tfflb
DUŠNA PAŠA (spieal Skof Fr. Ber raga,) platno, rudeča obreza 75c^ broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v platno 75e. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin,
zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25c.
RAJSKI GLASOVI, 40c.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e.,
fino vezana $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost imit. $1.50.
JfAtl ZASTOPNIKI.
kteri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi sa vse druge t našo stroko ■padajoče posle.
San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, HL: Fran Petkoviek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. Depue, 111.: Dan Badovinac. Soutk Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shalts.
South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Po vie. Ely, Minn.: Ivan Gouie. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačil in Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cešarek. Little Falls, N. Y.: Fran (iregorka West Seneca, N. Y.: Jovan Milit Cleveland, O.: Frank Sakser Co. William Sitter in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Cooemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shalt* Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa,: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibemik.
Willock, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa. 1 Nik. I. Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik iti Josip Cunta.
Rock SpringB, Wyo.: Maks Ker-ži&nik in A. Justin.
HARMONIKE
bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo za* nesljivo vsakdo pošlje, ker sem Ze nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih upraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
Pozor Roiaki 1
Novoiznajdeno garantirano mazilo s* pleSsste injgolobradce, od katerega v f tednih lepilasje, brki in brada popol* noma zrastejo t Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge, kurje očesa, bradovicc in oseblmo Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se jamCi $600. UpraSajte se
pri —
Jakob WahSif.
P. O. Hex 69
ELA>D, OrDO
Kdor je prijatelj
dobrega žganja
naj nam piše in od nas dobi zastonj en poln kvort najboljiega Straight žganja. Secerity Co. 253 So. Water St. Chicago, 10.
Ime: Naslov :
UČNI KNJIGE.
ABECEDNIK SLOVENSKI, vezsn 20c.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI
TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESE1DNJAJK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c. , EVANGELIJ, vezan 60c. GRUNDRISS DER 8LOVENI-SCHEN SPRACHE. vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. HITRI RAČUNAJ?, 40c. KATEKIZEM mali 15o, velikf 40c. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV 5c.
NAVODILO ZA SPISOV AN JE
RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo
naseliti v Ameriki, 30e. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI
SLOVAR 40c. RCH'-XT ANGLEŠKO - SLOVENSKI
SLOVAR, 50c. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežie-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c. SPRETNA KUHARICA, broširova-no 80c.
SPISOVNIK LJUBAVNTH IN ŽE-
NITOVANJSKIH PISEM, 25c. VOŠČILNI LISTI, 20c. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50e.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
ALA DIN S ČAROBNO SVETILNI-
CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 00c., nevez. 70c.
AVSTRIJSKA EKSPEDICUA, 20c BARON RAVBAR, 20c. BARON TRENK, 20c. BELGRAJSKI BISER, 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALBLA, 20c. BOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 25c. BURSKA VOJSKA, 30c. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10c. CAR IN TESAR. 20c. ČAROVNICA, 25c. ČRNI BRATJE, 20 ct. CERKVICA NA SKALI, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOVA OSVETA, 20c. CVETINA BOROGRAJSKA, 40 et. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO. 20c. DAMA S KAMELJAMI, $1.00. DARINKA, MAT,A ČRN OGORKA, 20c.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c.
DOMAČI ZDRVNIK PO KNEIPU, 50c.
DOiLV IN NA TUJEM, 20 ct. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20 ot.
ELIZABETA, 30<*.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ERAZEM PREDJAMSKI, 15c. ERI, 20c.
EVSTAHTJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, ole železnic, 40c. GODČEVSEJ KATEKIZEM, 20c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKZ, 20c. HTT iDEGARDA, 20c. HEDVIGA BANDITOVA NEVESTA, 20c. HIRLANDA, 20c. | IVAN RESNICOLJUB. 20c. i IZANAMT, mala Japonka, 20c. | IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. . IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAMA NAD DOBRUŠO, 20c. JAROM3L, 20c.
JURČIČEVI SPISI, 11 svetov, u-metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20e.
KAKO POSTANEMO STARI, 40e. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15c.
KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50«. KRALJICA DRAGA, 20o. KRVNA OSVETA, 15e. MAKSIMHJAN L, cesar mehikeo-
ski, 20c. MAJ^V PESMARICA, 30e. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.». MALI SVEZNALEC, 20c. MARIJA, *HČI POLKOV A, 20a. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20e. iD.ADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegants* vez. $2.00.
NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c.
NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, S zve-
zki, vez. vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 svee-
ki, vsak po 20c.
NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 20c. NAŠ DOM. Zbirka Dovesti. Vsak 20c.
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15e.
NEDOI^NOST PREGAJANA Di
POVELIČANA, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c ' OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE. 40c. 1 PAVLIHA, 20c.
| PESMARICA "GLAZBEN-E MATICE" fino vezana $I.50o. POTOVANJ E V LILIPUT, 20a POSLEDNJI MOHLKANEC, 20a PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, RTTTTf 30c.
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30e, PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE,, 3 zvezki po 20c. PRST BOŽJI, 15c. POD TURŠKIM JARMOM, 20c. RIBIČEV SIN, 10c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 3(V. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH. 3 zvezki $2.50.
SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. SANJE V PODOBAH, male 15c. SENHIA, 15c.
SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC. 3 zvezka,
po 20c. SPISJE, 15c.
SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTL7-
SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20e. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, COc. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c.
STRIC TOMOVA KOČA. 60c.
SV. GEX0VEFA. 20c.
SV. MOTBURGA, 20c.
SVETA NOČ, 15c.
ŠALJIVI JAKA. 2 zv., vsak po 20e.
ŠALJIVI SLOVENEC, 75<?
TEGETHOF. slavni admiral. 20e.
TIUNG LING, 20 c.
TISOČ IN ENA NOČ. 51 zvezkov,
$6.50.
TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA, 40cc.
V	DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTI. 20>c.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 30c. VOHUN, 80c.
VRTOMIROV PRSTAN. 20c.
V	ZAR-n MLADOSTI. 20e. WINNETOU. rde£i gentleman, trf
zvezki $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50«. ŽENTNOVA SKIRIVNOST, 20c. ZLATA VAS, 25c. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60c. ŽALOST IN VESELJE. 45e.
ZEMLJE VEDL
ZEMLJEVID AVSTRO -OGRSKI,
veliki 25c.. mali 10c. ZEMLJEVID KRANJSKE DBtB-
LE, mali lOe. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. mali 10c.
ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH Dd-
ŽAV, 25 ct.
RAZGLEDNICE.
Božične in novoletne po 3ct. ducat 30 ct.
Kranjska narodna noša, ljubljanske iz drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, a z cvetlicami in humoristične po 3e. ducat 30c. Rrzne svete podobe, komad 5c. da-
cat 30c. Ave Maria, 10e.
Album mesta New York s krasnimi slikami meeta 40c.
"»LA« FASODA", hajvbOji zv MAJOBNBJtl M1VIILI
Opomba. Naročilom je priložiti jtoitol nakaznici aH potedh
denarno vrednost boHrt v Poitnlna Je pil
ZA VSEBINO TUJm OGLASOV NI ODGOVORNO NX UPKAV-NlftTVO NE UREDNIŠTVO