novi mm&mm ■■■■■■■ i ■ tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • wwwjioviinatajur.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plaiana v gotovmi / abbonamento postale greppo 2/50% • Tednik/settimanale • Cena lj)0€ Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 6 (1287) Čedad, četrtek, 14. februarja 2008 naši t tudi na spletni strani www.noviiriatep'.it é “V nebu luna plava”, dvajst krat kupe z besiedo V nediejo 10. februarja je kulturno društvo Rečan predstavilo, v garmiški kamunski dvorani, suoj koledar za lieto 2008 an antologijo “V nebu luna plava”. Na predstavitvi je pieu zbor Rečan V bukvah so zbrana diela 59 avtorju, vseh tistih, ki so sodelovali na dvajsetih literarnih večerih, ki jih je društvo Rečan organiziralo od lieta 1993 napri. Na predstavitvi so spregovorili predstavnika društva Aldo Clodig an Margherita Trus-gnach, ravnateljca dvojezične Suole Živa Gruden an predstavnik furlanske skupnosti Antonio Buiani, v imenu garmiškega kamuna je pa pozdravu odbornik Daniel Bucovaz. Pieu je zbor Rečan. beri na strani 3 I Valli del Nadsme^IelT^^^ell’AltoIsonzo Anele la Comunità sia senza confini Se l’apertura dei confini ha un senso, allora dovrebbe essere anche quello di “accendere una miccia”, di dare una spinta propulsiva alla collaborazione tra territori che - per quanto riguarda la Benecia da una parte e l’alta valle dell’I-sonzo dall’altra - hanno sicuramente molti punti in comune, e possono solo trarre vantaggio da rapporti più stretti. Ora, una serie di situazioni portano quasi inevitabilmente a fare una proposta, a lanciare un sasso nello stagno sperando che esso possa almeno dare luogo ad un dibattito. Le situazioni: l’assenza del confine, di cui ho detto, e la recente predisposizione di una legge regionale per la montagna in cui però si è mancato di delineare un aspetto per noi importante, cioè il futuro delle Comunità montane. Ma anche l’esistenza di un’Euroregione che è “un nuovo soggetto di diritto internazionale che rende possibile coordinare al meglio i rapporti di collabora- zione che già sussistono tra le regioni e i loro enti locali, ottimizzando lo sviluppo nei settori istituzionale, economico, culturale e sociale”, secondo le parole di Riccardo Illy, suo principale sponsor. Da queste considerazioni una proposta: la creazione di una Comunità montana che fino a qualche mese fa si sarebbe detta transfrontaliera, un ente che comprenda i Comuni delle valli del Natisone, delle valli del Torre e dell’alta valle dell’Isonzo. Una Comunità che, per altro, sarebbe veramente “montana”, a differenza di quella attuale. Soprattutto, un ente che riunirebbe territori con peculiarità ed e-sigenze simili. Un territorio che già si conosce, che potrebbe sfruttare al meglio tutte le sue caratteristiche naturali, puntando ad una maggiore attrattiva turistica. Infine, ma non per ultimo, un territorio che per lingua e tradizioni va a braccetto da secoli. Michele Obit f f ■ A;. •• -./v ” r WWW»**« Učenci dvojezične šole so v petek 8. februarja v večnamenskem središču v Spetru povedali in pokazali, kako se rodi ideja in iz nje knjiga Lepi dnevi slovenske kulture V Spetru prireditev Dvojezične šole, umetniška razstava in koncert v slovenskem kulturnem centru J “Kulturni praznik je priložnost, da izrazimo svojo ljubezen do slovenske kulture, čeprav to pravzaprav izpričujemo vsak dan s tem, da govorimo našo staro slovensko besedo in se trudimo se navasti knjižne slovenščine ter spoznati vse, kar je slovenskega”. Tako je v soboto 9. februarja v Beneški galeriji v Spetru pozdravila Bruna Dorbolò, predsednica Inštituta za slovensko kulturo, ki je slovenski kulturni praznik organiziral v sodelovanju s SKGZ, SSO in z Društvom beneških likovnih umetnikov. Za uvod v praznovanja je pa v petek 8. februarja poskrbela Dvojezična špetrska šola, ki je v večnamenskem središču ob špetrski cerkvi predstavila lepo ilustrirano knjigo “Knjiga pripoveduje - Un libro racconta”. Velik uspeh za koncert, ki ga je ponudil duo Paola Chiabudini - Aleksander Ipavec 13. in 14. aprila election day v FJK Ustanovitev Demokratske stranke in njena odločitev, da se sama predstavi volilcem, je vnesla nepričakovano, a -močno dinamiko v italijansko politično sceno, kjer se je začel zanimiv in potreben proces združevanja tako na levici kot v desni sredini. Močno se je pospešil ritem politike tudi v naši deželi. Povsem nepričakovano je predsednik deželne vlade Riccardo Illy prejšnji teden napovedal svoj odstop, ki ga je de- želni svet formaliziral že v torek 12. februarja. S tem je omogočil volilcem v Furlaniji Julijski Krajini, da imajo skupaj deželne in politične volitve 13. in 14. aprila, kar omogoča prihranek izdatnih finančnih sredstev. V teh dneh se vrstijo srečanja in pogovori v tajništvih strank, saj bodo morale že prve dni marca biti znane kandidature za senat in poslansko zbornico, za deželo in pri nas tudi za pokrajino in občino Vi- Rektor Furio Honsell dem ter druge manjše občine. Za deželo je že jasno, čeprav manjka še zadnje potrdilo, da bosta tekmovali Riccardo Illy in Renzo Tondo. Demokratska stranka in levi center sta dosegli velik rezultat v Vidmu, kjer je sprejela kandidaturo za župana mesta zelo ugledna osebnost, in lahko bi rekli pokrovitelj Benečije, rektor Furio Honsell. Sedaj so vsi napori usmerjeni v iskanje prav tako ugledne kandidature za mesto predsednika Pokrajine. Postaja Topolove^Projekt Koderjana Stazione di Topolò_Progetto Koderjana HLODIC, OBČINSKA DVORANA CLODIG, SALA CONSILIARE petek / venerdì, 22.02 ob 18.30 DRAGO JANČAR srečanje z avtorjemjncontro con l'autore Kd Ivan Trinko - Društvo Topoluove Četrtek, 14. februarja 2008 2 Approvato dall’ente montano il documento contabile per il 2008 Bilancio “fotocopia”, la Comunità a tentoni Aktualno La seduta per la discussione del bilancio di previsione 2008 della Comunità montana Torre Natisone Collio, lunedì 11, è stata quasi la fotocopia di quella di un anno fa. Unica differenza, il voto a cui si è arrivati senza particolari scosse, mentre nel febbraio 2007 l’approvazione era stata rinviata perché anche tra le file della maggioranza era serpeggiato il malcontento. I contenuti, invece, sia del bilancio che della discussione, paiono un calco. Un bilancio che pareggia attorno ai 7 milioni di euro, con quasi 3 milioni destinati alle spese correnti, in sostanza agli stipendi ed al funzionamento dell’ente. In apertura l’assessore Gabriele Verona ha parlato di conti che devono sottostare al volere della Regione, visto che “nemmeno la Finanziaria regionale dà risposte precise.” Tra le voci in sospeso quella dei fondi della legge di tutela della minoranza slovena, mentre certezze ci sono riguardo l’Aster (già decisi dalla Regione contributi per scuole e piste ciclabili) e per gli agriturismi (80 mila euro in conto capitale). Dall’opposizione sottoli- neature in rosso sono arrivate dal rappresentante di Cividale, Gianni Cortiula, e da Giuseppe Marinig. “Nessuna novità rispetto all’anno scorso - ha lamentato il primo - in un documento arido, che non consente di poter esprimere una valutazione. La programmazione delle risorse umane è i-noltre ferma dal 2004.” Marinig ha parlato di “mancanza di progetti e pro- poste” ma anche dello spopolamento delle Valli del Natisone e dell’abbandono di alcune attività produttive, anche nella zona industriale di S. Pietro, rispetto a cui l’ente montano sarebbe inerte. Poi “l’eterno problema del personale, o meglio della sua operatività.” Infine critiche per non aver favorito forme associative tra i Comuni e per i residui, ancora troppo alti. A difesa dell’operato della giunta si sono espressi il presidente Adriano Corsi e il vice presidente Piergiorgio Domeniš, secondo cui “quello del personale è un problema che per anni non si è voluto af frontare, noi ci impegnamo a presentare un programma per giugno.” Verona ha affermato che “per le forme associative ci può essere una regia della Comunità montana, ma la gestione deve trovare concordi tutti.” Il bilancio ha avuto 13 voti favorevoli, 5 astensioni e 4 voti contrari. Rispondendo ad un’interrogazione di Marinig, Corsi ha quindi fatto sapere che la Corte dei Conti ha in corso cinque procedimenti nei confronti dell’ente, per questioni che riguardano l’indennità ad alcuni dirigenti e la progressione verticale dei dipendenti dell’ex Comunità delle Valli del Natisone. A proposito della richiesta di Marinig di avviare uno sportello catastale a S. Pietro, Corsi ha chiarito che i Comuni dovrebbero prima revocare la delibera con cui hanno aderito allo sportello catastale con Cividale capofila, (m.o.) Pisrao iz K Stojan Spetič Tudi tokrat so najvišji organi italijanske republike počastili Dan spomina na fojbe in beg Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. In če so podobne svečanosti za Dan spomina na judovski holokavst bila skoraj zasenčene in zamolčane, se zgodba o etničnem CišCenju na vzhodni meji nadaljuje, kakor Ce bi ne padla in Ce bi Slovenija ne predsedovala EU. T udi tokrat je državni poglavar Giorgio Napolitano spregovoril na Kvirinalu in izrecno poudaril svoje besede, izrečene lani, ko je omenil slovansko barbarstvo in ekspanzionizem. Izrecno je, kljub drugačnemu momljanju v Ljubljani in na srečanju s Pavšičem, Štoko in Budinom, poudaril, da je pravilno ocenil dogodke in da so bile zgrešene reakcije in protesti na tujem. O Mešiču so ob robu svečanosti na Kvirinalu zapisali, da ga je k umiku prisilila EU. Spet smo torej slišali o desettisoCih Italijanih, ki naj bi jih slovanska drhal titovskih partizanov pobila v kraških in istrskih jamah. Svečanosti na Kvirinalu se je udeležila lepa druščina: ministra Rutelli in Parisi, podpredsednika zbornice Giorgia Meloni (AN) in Milziade Caprili (SKP). Podelili so 75 priznanj svojcem pobitih v fojbah. Lojze Bratuž pa še vedno Čaka. Baje na notranjem ministrstvu še vedno preverjajo, ali si zasluži italijansko priznanje... PrviC pa smo lahko brali najnovejšo interpretacijo zgodbe o osvoboditvi Trsta konec aprila, na kar naj bi v mesto vdrle jugoslovanske Cete in polovile italijanske partizane. Mnoge so pobili v fojbah, druge pa odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer so mnogi pomrli zaradi bolezni in lakote. In da bi bila mera polna, smo lahko na internetni strani videli, kot ilustracijo strahote titovskih taborišč, starca, ki so ga bile same kosti in je sedel na pručki v taborišču. Za njim je bilo videti še druge sence taboriščnikov, ki so sestradani tavali med šotori. Sliko poznamo vsi. Je okostnjak z Raba, ki je bilo italijansko fašistično taborišče. Pa so ga za Dan spomina lepo pripisali Titovim partizanom. Kdo si bo upal protestirati? In kdo bo sploh spoznal, da je slika iz italijanskega taborišča smrti in ne iz jugoslovanskega gulaga? Medtem rimska občina finančno podpira šolske izlete, namenjene k bazovski fojbi. Iz naše dežele so dijake napotili le v Auschwitz. Rekli bodo, da smo starokopitni! Računsko sodišče poziva za razrešitev V dokaj delikatnem Casu predsedovanja Slovenije Evropski uniji je prišlo v zadnjem Casu do "težav" v dveh ministrstvih: za zunanje zadeve in za okolje in prostor. Glede zadnjega je Računsko sodišče v vladnem finančnem poročilu ugotovilo, da je ministrstvo v primeru zaračunavanja in porabe financ v letih 2002-2005 hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. Zato je na premiera Janeza Janšo naslovilo poziv za zaCetek postopka za razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika. RaCunsko sodišCe je o pravilnosti in smotrnosti zaračunavanja in porabe takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v letih 2002-2005 ugotovilo, da ministrstvo ni izkazalo zadovoljivih ukrepov za odpravo nepravilnosti. "Dejstvo je, da je bilo od sedmih zahtevanih ukrepov šest izvedenih na nezadovoljiv naCin, zato smo porevi-zijske ukrepe ministrstva za okolje in prostor ocenili kot nezadovoljive," je izpostavil predsednik Računskega sodi-šCa Soltes. Kot je dodal, so poziv predsedniku vlade poslali prejšnji teden, rok za odgovor zapade 22. oz. 23. februarja. "Nimamo izvršilnih pristojnosti, pričakuje pa se, da se ukrepi računskega sodišCa upoštevajo," je dejal Soltes. Gre za prvi primer, da je raCunsko sodišCe predlagalo razrešitev ministra. Doslej sta bila podobna primera dva, in sicer v primeru podjetja VO-KA in slovenjgraške bolnišnice. Soltes je ob tem poudaril, da sodišCe ne dela razlik glede odgovornih oseb. "Vsak revi-diranec je dolžan spoštovati pravne norme," je povedal in dodal, da gre v tem primeru "za najstrožji ukrep sodišča in da je takšno ravnanje velika redkost". Premier Janez Janša je potrdil, da je prejel poziv računskega sodišča, v katerem ga ta poziva, naj zaCne postopke za razrešitev okoljskega Minister Janez Podobnik ministra Janeza Podobnika. "Pričakujem pisno pojasnilo ministrstva in na podlagi tega se bom odloCal o ukrepih," je dejal. "Dopis sem na hitro preletel. Kot sem razumel, gre za problem, ki je nastajal v letih 2002 in 2005. Se pravi bistvo odgovornosti ne zadeva tokratnega ministra, ampak njegovega predhodnika," je še dodal Janša. Po Janševih besedah je ministrstvo naredilo napako, ker ni pravočasno odgovorilo na poziv računskega sodišCa. "Govoril sem z ministrom, ki mi je dejal, da so rok res zamudili, a da so naknadno zelo kooperativno sodelovali in pojasnili zadevo". Dvomim pa, da bi moral sedanji minister zaradi vsebinske napake, ki jo je naredil njegov predhodnik, zapustiti položaj." Minister Podobnik je zavrnil očitke, da je ministrstvo pri zaračunavanju in porabi okoljskih dajatev v letih 2002-2005 hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. "Ne nameravam odstopiti, saj smo v roku, za katerega smo se dogovorili s sodiščem, posredovali vse naše ukrepe, katere smo že izpolnili in katere še bomo. Predsedniku vlade bomo v prihodnjih dneh posredovali zelo detajlen odgovor na ugotovitve sodišCa," je poudaril minister. "Moje pričakovanje je, da se bo predsednik vlade odločil tako, da bom Še naprej opravljal delo ministra." (r.p.) A proposito di finanziamento dei partiti Premi Prešeren In occasione della giornata della cultura slovena, nel salone del teatro di Maribor, giovedì 7 febbraio, sono stati conferiti i premi per i migliori risultati conseguiti nel campo dell’arte e della letteratura. I due grandi premi Prešeren (Prešernova nagrada) per il lavoro di una vita sono stati assegnati al traduttore e scrittore Janez Gradišnik ed al designer Miljenko Licul. Altri sei “piccoli” premi (nagrade Prešernovega sklada) sono andati ad altrettanti artisti, affermatisi nell’ultimo anno in diversi settori, dal teatro alla composizione musicale e alla poesia. Finanziamento dei partiti La Commissione per la politica interna del Parlamento sloveno ha preparato una proposta per l’assegnazione delle risorse per il cofinanziamento dei partiti nell’anno in corso. I fondi a disposizione per il 2008 sono di 2,8 milioni di euro e vanno suddivisi in base all’esito delle elezioni politiche del 2004. Il maggior partito, i democratici di Janša (SDS) riceveranno 66.000 euro al mese, seguono i liberal-democratici (LDS) con 52.000 euro al mese, i social-democratici (SD) 24.000, No- va Slovenija 22.000, i popolari (SLS) 17.000, il partito nazionale di Jelinčič 16.000 ed i pensionati del Desus 11.000. 75 orsi di troppo L’Ente forestale - Zavod za gozdove ha valutato in 75 esemplari il numero di orsi da abbattere in Slovenia ed 11 lupi. Contraria naturalmente l’Associazione per la liberazione degli animali ed i loro diritti. L’Ente forestale ha affermato che con gli abbattimenti di orsi degli ultimi anni, il loro numero è leggermente diminuito, rimane tut- tavia stabile ed alto. Dei 75 e-semplari da abbattere nel 2008, 66 si trovano al centro della loro area di insediamento e 9 ai suoi marigini. Stadio al via Entro quest’anno si dovrebbero avviare i lavori per la realizzazione del centro sportivo di Stožice a Lubiana che prevede la costruzione dello stadio e di una palestra. Lo ha assicurato il sindaco di Lubiana Zoran Jankovič, spiegando che si tratta di un investimento misto pubblicoprivato e che il partner dell’ente pubblico dovrebbe intervenire con un investimento di circa 75 milioni di euro. I candidati privati presentatisi sono stati sette. Si tratta di uno dei maggiori progetti, ha sottolineato Jankovič, per l’impegno finanziario richiesto, ma è importante anche per la riqualificazione urbana dell’area dove sorgerà. E-amministrazione L’amministrazione pubblica a livello europeo si serve sempre più di internet dove sono a disposizione dei cittadini, di aziende e diverse amministrazioni, moduli per i più diversi usi, bandi di con- corsi e così via. La Slovenia assieme a Malta si colloca in Europa subito dopo l’Austria al secondo posto. Efficaci sotto questo profilo anche Portogallo, Danimarca ed E-stonia. Ragazzi esposti Martedì 12 febbraio è stata la giornata mondiale dell’uso sicuro di' internet festeggiata, sotto il patrocinio della commissaria europea Viviane Re-ding, per il quinto anno consecutivo in 50 paesi del mondo. La Slovenia ha un sito dedicato proprio a questo, www.safe.si, e quest’anno ha focalizzato l’attenzione sulla dipendenza dei giovani da internet, dal telefonini e dai giochi elettronici. Slovenski kulturni praznik v znamenju Župančiča Osrednja Prešernova proslava oziroma praznik slovenske kulture med Slovenci v Italiji bo v petek, 15. februarja 2008 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v nedeljo, 17. februarja ob 17. uri v Centru Lojze Bratuž v Gorici. Proslavo, ki poteka pod pokroviteljstvom SSO in SKGZ, prireja letos Slovenska prosveta v sodelovanju z ZSKD, ZSKP, Slovenskim stalnim gledališčem in z drugimi organizacijami. Ze nekaj let si namreC organizatorji proslave izmenično prevzemajo napor za prireditev. Letošnja proslava je posvečena Otonu ZupanCiCu in ima za geslo pesnikov verz: “Kje, domovina, si?”. Na obeh proslavah bo slavnostna govornica kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro. Na odru pa bodo uprizorili znamenito Zupančičevo pesnitev Dumo, kjer pesnik mojstrsko opisuje domaci kmeCki slovenski svet in obenem Evropo, ki doživlja dobo velike industrializacije. Zamisel in dramaturška obdelava je delo LuCke Peterlin SusiC, režiser je Grega Tozon. Za koreografijo je poskrbela Raffaella Petronio, glasbeni element je delo Iztoka Cergola. Pri predstavi bodo sodelovali recitatorji,, številna skupina plesalk in plesalcev, Mešani pevski zbor iz Ma-Ckolj, solisti in nenazadnje orkester, ki ga bo dirigiral Iztok Cergol. Ob govoru Luigie Negro, ki bo prinesla na oder glas iz Rezije, bomo lahko sledili številčno in žanrsko bogati predstavi, kjer se bodo prepletali recitacije, ples, petje in glasba. Naj ob zaključku zapišemo, da sledi osrednja proslava tisti, ki je bila v Spetru ter je zaobjela otroke tamkajšnje dvojezične šole, slikarsko razstavo in koncert, o Čemer poročamo na drugem mestu. (ma) Četrtek, 14. februarja 2008 Il pubblico presente nella sala consiliare di Clodig ed un momento della presentazione < H . ■ | “V nebu luna filava”, le parole e l’intimità Lingue e culture si intrecciano a versi e sensazioni in “V nebu luna piava”, rassegna di incontri con poeti, scrittori e cantautori iniziata nel 1993 e che vede come punto di passaggio -non certo di arrivo - la pubblicazione di un’antologia contenente alcuni dei testi proposti dai 59 autori (dalla Be- necia, dalla Slovenia e friulani) nel corso delle, varie edizioni. “Poeti e scrittori conosciuti e famosi - ha sottolineato nel corso della presentazione, domenica 10 febbraio a Clodig, Margherita Trusgnach - “ma anche persone che hanno voluto scoprire il poeta che avevano dentro di sé”. L’al- tro segno che contraddistingue “V nebu luna piava” è il luogo, quasi sempre un fienile o una vecchia casa di u-no dei paesi del territorio di Grimac-co. Quasi sempre a lume di candela, badando poco all’apparenza e molto alla forza della parola. Alla presentazione del volume sono intervenuti an- che Antonio Buiani, che da profondo conoscitore della lingua e della cultura friulana ha lodato l’iniziativa chiedendo però ai friulani “un. piccolo sforzo per dare più dignità alla nostra lingua”, e Živa Gruden, che ha rimarcato la forte presenza .di testi nelle varianti del dialetto sloveno. “Sulle orme del cavaliere” un invito letterario al dialogo Il romanzo di Fornasaro verrà presentato il 22 in biblioteca a S. Pietro “Sulle orme del cavaliere” è il titolo dell’ultima fatica letteraria di Franco Fornasaro, un romanzo che si dipana tra il medioevo e i giorni nostri, tra il XIII secolo delle crociate ed il terzo millennio. I due protagonisti sono Egbert Von Stauffen, nobile-e crociato che gravemente ferito muore a Cividale e l’inquieto liceale Luca Sebastianutti. Le loro vicende si intrecciano tra di loro con quelle di due donne a loro vicine, Felicita Von Zerclare, una vedova tedesca che si prende cura del cavaliere ammalato ed una ragazza musulmana Fatima Saftič, profuga dai Balcani a Cividale. cari a Fornasaro, trattati nei romanzi della trilogia istriana ma anche in diversi saggi. Il background multiculturale è dentro di me, dice l’autore, unito in questo romanzo a valori come il dialogo, la comprensione dell’altro, la non violenza e la pace. Protagonista di “Sulle orme del cavaliere” è anche Cividale dove presso l’archivio ‘del Capitolo viene scoperto il verbale di un diacono che racconta appunto la morte di Egbert Von Stauffen e da qui prende le mosse la narrazione. Cividale, sottolinea Foma-saro, nel XIII secolo come oggi, è sempre stata uno dei punti di passaggio, di flusso di vicende e personaggi dal nord al sud e dall’est all’ovest e soprattutto centro del Patriarcato di Aquileia che rap- presentava un sistema di mediazione all’interno del Cristianesimo, tra Impero e Papa, e contemporaneamente di decantazione dei problemi etnici. Ed ha un ruolo importante anche oggi nel valorizzare u-na pluralità di lingue e culture e di cerniera tra popoli vicini. Il romanzo sarà presentato venerdì 22 febbraio alle ore 20.30 nella sala della biblioteca di San Pietro al Natisone da Lorenzo Chicchio. Sarà presente l’autore. E’ un romanzo complesso che offre diversi piani di lettura, quello storico innanzitutto, poi il rapporto tra uomo e Dio, la relazione tra diverse lingue, culture e religioni, il rapporto tra Oriente ed Occidente ieri e oggi, il dualismo all’interno del cristianesimo sul versante della contrapposizione religiosa che arriva fino all’assassinio e la visione di una Chiesa punto di ri- ferimento per credenti e non credenti. Sulla scia di San Francesco che nel XIII secolo andò in Palestina, ricorda Fornasaro, e in quell’epoca violenta fu modello di ascolto, dialogo e non violenza. E poi l’amore per la vita che porta alla tolleranza ed alla convivenza tra diversi. Gli aspètti interculturali e questa volta anche interreligiosi, sono sempre stati temi Slovensko kulturno središče Planika v soboto 23. februarja ob 19.00 v kulturnem centru na Trbižu Večer slovenske kulture v Kanalski dolini V programu nastop slušateljev tečajev slovenščine, gojencev Glasbene matice in lutkovna predstava “Kdo je napravil Vidku srajčico” V slovenskem kulturnem centru v Spetru v soboto 16. februarja ob 20.00 m /SIS m ss m pesmi različnih avtorjev bodo brali mladi Beneškega gledališča in gledališke šole Studio Art. Vsi vabljeni! V Narodnem domu dela fotografa Zaferja Galibova V četrtek, 14. februarja ob 19. uri v Galeriji Narodnega doma v Trstu se bo odprla razstava bolgarskega fotografa Zaferja Galibova. Zafer Ismail Galibov je najprej dokončal tehnično Solo v Sofiji leta 1965 in nato zaključil magisterski študij elektronskega inženirstva na tehnični univerzi v Sofiji leta 1975. Od leta 2001 je umetnostni fotograf pri Narodni galeriji za tujo umetnost in predavatelj s polovičnim delovnim časom na Fakulteti za novinarstvo, Univerze v Sofiji, kjer poučuje umetnostno fotografijo. Od leta 1996 do 1998 je delal kot fotograf pri Malem mestnem gledališču v Sofiji in od leta 1981 do 1991 je bil urednik za fotografijo pri reviji Nasha Rodina. Kot fotograf je delal tudi na Institutu za arhitekturo Glavproekt in pri modni reviji Lada. Od leta 1978 je Galibov imel več kot Štirideset individualnih razstav. zadnje so bile v Krakowu maja 2007 (Moja judovska cesta) in na letališču v Sofiji marca 2007 (Fotografije iz Izraela). Zafer Galibov ostaja zvest arhctipični estetiki fotografije, ki se je oblikovala pod vplivom naturalizma v drugi polovici 19. stoletja. Na svoje subjekte gleda brez predsodkov, kot raziskovalec, ki razume občutke, misli, usode in trenutke resničnega življenja in opisuje premike ljudi (ni pomembno, če so ti znani ali neznani). Zaustavlja se pri sledeh, ki taki pi emiki pustijo za seboj: prikazuje poti, smeri in učinke. Ti premiki so v različne smeri in v svojem bistvu različni. V njegovih slikah lahko zasledimo stalne kretnje in mimiko ljudi, ki so nekam namenjeni, ko se za trenutek ustavijo, ljudi pri delu, ko se ukvarjajo z umetnostjo in počitniškimi dejavnostmi. Volti deturpati, incontro con Smileagain L’assessorato e la commissione Pari opportunità del Comune di Cividale organizzano per venerdì 15 febbraio, alle 20, nella chiesa di S. Maria dei Battuti, un incontro con Giuseppe Losas-so, presidente dell’associazione Smileagain del" Friuli Venezia Giulia. L’associazione è nata allo scopo di offrire ad alcune ragazze del Centro Asia (Pakistan, Bangladesh, ecc.) la possibilità di ricostruire il volto deturpato dalla violenza maschile. četrtek, 14. februarja 2008 4 Terzo bando indetto dal Gal Alpi Prealpi Giulie H Piano dì sviluppo locale punta su ambiente e turismo Ammonta a 152mila 800 euro la somma stanziata per il terzo bando dell'Azione II.2 del Piano di sviluppo locale (PSL) delle Alpi e Prealpi Giulie denominata “La valorizzazione delle risorse ambientali e la loro integrazione nel prodotto turistico”, promosso dal Gal Alpi Prealpi Giulie, l'associazione temporanea di scopo costituita dalle società Open Leader e Torre Natisone Gal nell'ambito del programma comunitario Leader+. Aktualno L'iniziativa, che punta a sostenere progetti integrati con partecipazione pubblicoprivata per la realizzazione di attività in grado di trasformare la risorsa ambientale in servizio turistico, è giunta alla terza edizione e ha già visto l'attuazione di diversi progetti. "Il numero e la varietà degli interventi finanziati - indica Carlo Toniutti, presidente di Open Leader, capofila amministrativo e finanziario di Gal ATS Alpi e Prealpi Giulie - hanno confermato il valore di un progetto che punta a favorire le sinergie fra pubblico e privato come elemento fondamentale per lo sviluppo del territorio". Il primo bando, che ha visto, nel 2004, lo stanziamento di oltre 440mila euro, ha permesso la realizzazione del "Museo etnografico di San Pietro al Natisone", che raccoglie la documentazione sull'ambiente e la cultura delle Valli del Natisone, della "Vetrina del territorio di Nimis", che ha creato un sistema dinamico per far conoscere ai turisti gli elementi di valore del territorio, e del "Parco Avventura di Sella Nevea e Chiusaforte", che offre ai visitatori una serie di percorsi collocati sugli alberi e di differente grado di difficoltà. Il secondo bando, nel 2005, ha finanziato, con un investimento di quasi 392mi-la euro, l'attivazione di quattro progetti: il "Parco didattico Dolce Nordest", che ha in corso l'organizzazione di dieci iniziative di promozione turistica del territorio, il "Parco archeologico della Terra dei castelli", che porterà alla realizzazione di un "centro-visita globale" per la valorizzazione delle risorse ambientali, l'iniziativa "Conoscere per farci conoscere", che ha in previsione di sviluppare il portale "crescere in rete" e il "Sentiero delle grotte, delle cave, della roggia con i suoi mulini", per il ripristino e la valorizzazione di un antico sentiero che, partendo da To-gliano e passando per Prestento, raggiunge le grotte Foran di Landri. "Auspico - prosegue Toniutti - che anche il terzo bando trovi riscontri così positivi da parte delle amministrazioni pubbliche e dei privati, perché questa iniziativa permette di operare concretamente per lo sviluppo turistico del territorio partendo dalle sue ricchezze storico-paesaggistiche per migliorare la fruibilità dell'ambiente naturale e potenziare il sistema d'informazione". I termini per la consegna delle domande scadranno il prossimo 10 mafzo mentre per ricevere ulteriori informazioni sul bando è possibile chiamare gli uffici dell'Ats allo 0428-90148 o 0432-793295 o presentarsi diretta-mente presso le sedi di Pon-tebba e Tarcento. r Volontari del soccorso, da lunedì 25 il corso per il reclutamento 1 l Il Gruppo volontari del Soccorso di Cividale organizza anche quest’anno un corso “di reclutamento”. “Perché stare a guardare? Bastano pochi gesti, semplici, per salvare una vita...”, dicono. Le lezioni avranno inizio lunedì 25 febbraio, si terranno presso la sala po-'livante del Comune di Pre-mariacco in via della Chiesa, il lunedì ed il mercoledì dalle 20.30 alle 22.30. I volontari del soccorso, frequentato un corso teorico-pratico di educazione sanitaria e primo soccorso con relativo esame finale ed un tirocinio pratico, dedicano parte del loro tem- po libero alla Croce rossa in maniera completamente gratuita e volontaria. Il corso prevede oltre alle nozioni di primo soccorso, educazione sanitaria e storia della Croce rossa, un’introduzione alle attività di soccorso qualificato con ambulanza e di protezione civile. Ogni volontario può quindi seguire un tirocinio pratico ed un corso di approfondimento nei settori d’attività in cui intende o-perare. Informazioni ed iscrizioni a Cividale, in viale Trieste 26 (0432/701340 - cell. 339/5433051 dopo le 20.30), e-mail: cividale@criudine.it. J mw ZELENI LISTI Ace Mermolja Mi in naši žaklji smeti To, da se danes Neapelj zdi svetovno smetišče, je empirično dokazano. Italijanske televizije v vseh svojih poročilih kažejo na gore smetišč, kot da je Italija skoraj ponosna na ta edinstveni primer v razvitem svetu. Neapelj je seveda ena izmed južnih posebnosti, ki jih zlepa vlade ne bodo rešile. Ko bi izginile mafije, ko bi izginile korum-pirane politike, ko bi ne bilo več človeških pojavov kot sta Cuffaro v Siciliji ali Mastella v Campaniji, bi bilo, kot da bi prečkali Hudičev most v Čedadu in opazili, da je izginil Matajur z ostalimi hribi. Smeti pa so naš vsakdan. Pri meni doma nas ni veliko. Če odštejem živali, ki jih po zaobljubah:"Niti ene več!" dodajamo, sva jaz in žena. Sin pride in gre, kot ga pač vodijo druge poti. Medtem ko je žena v penziji, jaz za kosilo večinokrat kaj malega pojem zunaj. Pa tudi zvečer se ne bašem s količinami jedače in pijače, kot bi na to kazali faktorji, kot so telesna teža, holesterol, trigliceridi in še kaj. Ob teh pojasnilih moram pristaviti, da ko se prikažem pri vratih, me žena opozori na nov žakelj smeti. S psičko Zoro imava nalogo, da odnašava smeti. Teh se nabere veliko in ne razumem, kako. Razmišljujoč o problemu, sem na poti proti Čedadu v neki vasi videl ob vsaki hiši Žaklje smeti. Očitno so se odločili, da pobirajo ločene smeti, videz pa je bil, kot da je v vsaki hiši gostilna. Dva tedna bi te smeti pustili in bi bili v Neaplju. Tega seveda ne bo, ker se pri nas še najde, kam nositi smeti, na jugu pa bodo izginile, ko bo v Rimu prava vlada, ki bo priskrbela kako novo ugodnost. Če potem razmišljamo, pridemo do zaključka, da skoraj ni več predmeta ali živil, ki ne bi bile več zavite v plastiko, tetrapak, najlonske vrečke, skratka, v nekaj, kar povzroča smeti. Kot vemo, vsako toliko posodobijo košarico predmetov in hrane splošne uporabe, s katero merijo višino inflacije. Denuncia al comitato, il giudice archivia Il GIP del Tribunale di U-dine, a conclusione dell’u-dienza preliminare svoltasi a fine gennàio, ha deciso l'archiviazione del procedimento penale avviato la scorsa estate dopo una denuncia presentata dal sindaco di Torreano Paolo Marseu contro il portavoce del comitato Difendia-mb il Craguenza, che si oppone alla realizzazione di nuove cave nelle Valli del Natisone. E’ stato così implicitamente riconosciuto il diritto di critica espresso dal portavoce del comitato in una lettera pubblicata su un quotidiano locale lo scorso ghigno. “Le espressioni ascritte all 'inda- gato - si legge nell’ordinanza di archiviazione - rientrano nel diritto di manifestazione del pensiero in quanto trattasi di dichiarazioni ad un giornale connesse ad un dibattito di politica locale dai toni accesi, ma non volgari, limitata a argomenti di interesse generale, senza gratuite ed indebite denigrazioni ad personam e che non supera, nella pur accentuata asprezza dei toni, i limiti del consentito.” Sabato 16 febbraio, alle 15, nel salone della Società operaia di mutuo soccorso di Cividale, si terrà un incontro di ascolto e confronto con i lavoratori del Civi-dalese.» Verranno discussi i temi della sicurezza sul lavoro, dell’occupazione, dell’ambiente e dell’intervento pubblico a favore delle aziende. Interverranno: Kristian Franzil (consigliere regionale PRC), Guerrino Cecotti (dirigente regionale SD) e Ruben Colussi (segretario regionale C.G.f.L.) “Siamo convinti - commentano i componenti del comitato - che il dibattito di i-dee meriti ben altre tribune che le aule giudiziarie e riteniamo che il confronto sul tema delle cave innescato dalla nostra lettera, si sarebbe potuto chiudere con una smentita ben più articolata e approfondita di quella poi pubblicata. Concordiamo con l'opportunità che la giustizia penale non sia più coinvolta in questioni che riguardano la dialettica tra le parti, specie poi se la querela, come quella sporta dal Comune di Torreano, ha motivazioni piuttosto fragili." Zbiralci so veliki skopuhi, saj morajo paziti, da se inflacija preveč ne dvigne. Kljub varčnosti pa so v košarico dodali solato v najlonski vrečki. Obstaja celo solata v posebni konfekciji, ki vsebuje že sol, olje in kis. Koši za nakup so tako pri blagajni trgovin in veleblagovnic za več kot polovico prostornine napolnjeni z najrazličnejšimi ovitki. Če kupiš televizor, potrebuješ, da ga odneseš z embalažo že kami-jon. Čemu so se v ZDA izmislili in nato razširili po svetu avtomobile tipa SUV? Pošasti z ogromnimi prtljažniki služijo za tedenske nakupe. Gospodinje potrebujejo veliko prostora, da lahko nosijo domov kupljeno blago. Poanta tega je, da se nabere v stanovanjskih smetišnicah ogromno smeti. S kosilom v troje proizvedemo več odpadkov, kot jih je nekoč gostilna. Pri tem igrajo seveda svojo vlogo tudi zdravstvene norme. Zavitki in embalaže, plastične steklenice in škatle preprečujejo okužbe in baktereo-loške napade. Problem nastane, ko je treba vse te stvari nekam odnesti. Pravijo, da se za odnašanjem in uničevanjem smeti odvijajo veliki biznisi, kjer so vpletene tudi mafije. To so seveda kolate-ralni učinki vojne, ki jo z Zoro bijeva s smetmi. Ona je sicer vesela, ker gre na krateh sprehod. Sam sem manj vesel, posebno ko moram zvečer potiskati vreče v nabito polne nabiralnike. Se enkrat pomislim: v teh nabiralnikih se strnejo napori in smisel našega življenja in dela. Če namreč nimaš psičke in polnih vreč za smeti, pomeni, da si ekonomsko "na tleh" in torej na robu naše potrošniške družbe: na drugem smetišču, kjer bivakirajo revni in tujci. L'inserto speciale pubblicato all’interno dell'ultimo numero di "Patria Indi-pendente" approfondisce i temi delle foibe, della deportazione, dell'esodo degli italiani d'Istria e della Dalmazia, della violenza contro i diversi gruppi etnici, di Trieste e della vicenda del territorio libero con la Zona A e la Zona B, della guerra fredda, delle persecuzioni jugoslave e l'oppressione fascista e nazista della Croazia e della Slovenia, degli orrori del regime di Ante Pavelič e le vicende dei serbi. E ancora la situazione della Venezia Giulia, le crisi del 1950 e del 1953, lo scontro tra l'Urss di Stalin, il Cominform e il maresciallo Tito. E tutti i drammi al confine orientale che hanno provocato stragi, lutti, tanto dolore, tante incomprensioni e ignobili speculazioni propagandistiche. Soprattutto da parte di una destra neofascista che, sul problema delle foibe, per esempio, dimentica sempre di ricordare che furono le decisioni di Mussolini e di Hitler a far precipitare nella tragedia un dramma antico. Insomma, fu il fascismo, dopo la Prima guerra mondiale, ad imporre un regime di terrore e di occupazione tra le popolazioni slave. Solo dopo l'8 settembre e la caduta del fascismo, gli italiani antifascisti si ritrovarono, insieme agli jugoslavi, sulle montagne per guadagnare, insieme, di nuovo, la libertà. La vittoria antifascista e antinazista, purtroppo non portò pace in quelle «one: anzi. Anche il mondo della Resistenza si divise. Soprattutto dopo la strage di Porzus e le scelte di campo di molte centinaia di comunisti italiani che credettero nell'internazionalismo proletario e si schierarono. con autentica convinzione, a fianco del regime di Tito, scegliendo perfino di andare a vivere e lavorare in Jugoslavia. Molto spesso e negli anni del secondo dopoguerra, reticenze e speculazioni di parte, coprirono-poi la verità. Così le accuse reciproche non si sono mai fermate. Nel 1993, i ministri degli Esteri dell’Italia e della Slovenia, come atto di buona volontà delle due parti, istituirono una Commissione storico-culturale italo-slovena con lo scopo di fare il punto sui risultati della ricerca storica, realizzata nei due Paesi sul tema dei reciproci rapporti. Dopo sette anni di lavoro e ripetuti incontri, la relazione conclusiva della Commissione fu approvata dai suoi 14 componenti il 25 luglio 2000 e consegnata ai rispettivi Ministeri degli Esteri. Inspiegabilmente, per otto mesi, non venne resa pubblica. La sua pubblicazione venne comunque sollecitata dal Comitato provinciale di Gorizia dell'Associazione nazionale partigiani e anche da un voto unanime della Camera dei Deputati. Soltanto il 4 aprile 2001, da parte del Ministero degli Esteri italiano e da parte del quotidiano II Piccolo di Trieste, avvenne la pubblicazione del testo. Ma i grandi giornali italiani, la televisione, la radio e gli altri mezzi di comunicazione di massa fecero tutti finta di niente. Quella inchiesta ita-lo-sloyena dava evidentemente noia a qualcuno e rimase nei cassetti. Solo l'Anpi di Gorizia, ancora u-na volta, pubblicò il testo integrale del documento che ebbe, però, scarsissima diffusione. Insomma, gli i-taliani non dovevano sapere che cosa avevano accertato gli storici italiani e sloveni. KOLOVRAT - S*Wi« ol 2«ntuo h On »*ie tfAOM Ol th* UfMt V»»> četrtek, 14. februarja 2008 Tre circoli del PD tra valli e Cividale j DS v Čedadu j Dopo il 14 ottobre 2007 si sono svolte sabato 9 febbraio le primarie locali per costituire ed eleggere i direttivi dei due Circoli del Partito democratico nelle Valli del Natisone, quello che fa capo ai comuni di San Pietro al Natisone, Pulfero e Savogna e l’altro, che ricomprende San Leonardo, Drenchia, Grimacco e Stregna. E’ stata un'altra grande giornata di partecipazione democratica, numerosa e qualificata la presenza di giovani, donne e molte persone che si sono avvicinate da poco alla politica. Un afflusso importante, un dibattito vivo, una tensione ed attenzione molto positiva nonché un richiamo forte a partire con il piede giusto, a lavorare concretamente e disinteressatamente per il bene comune. Determinazione e disponibilità di molti ad impegnarsi per il PD se il partito nuovo rispetterà i propositi annunciati da Walter Veltroni e la volontà di dare una svolta decisiva alla grave situazione politico istituzionale italiana. A San Pietro sono stati 56 gli aderenti che hanno ritirato l'attestato di socio fondatore del PD e che hanno votato i nuovi dirigenti del neocostituito Circolo. Lo scrutinio della votazione (con scheda segreta) ha determinato la seguente composizione del direttivo (11 effettivi): Bragalini Tatiana, Bordon Simone, Manzini Sandra, Guion Giorgio, Salvagno Caterina, Blasetig Pino,Trinco Tiziana, Cernoia Stefano, Cedarmas Nadia, Golles Daniele e Massera Antonia. A San Leonardo, dove i votanti sono stati 55, gli eletti nel direttivo sono risultati: Duriavig Tiziana, Sidar Francesco, Gruden Viviana, Pinton Valter, Scuderin Nicolina, Crisetig Beppino e Zanutto Lorenzo. Sono inoltre membri di diritto dei due circoli anche i sindaci che hanno aderito al PD. Nel circolo di San Pietro - Pulfero - Savogna Piergiorgio Domeniš, sindaco di Pulfero e Lorenzo Cernoia, sindaco di Savogna, nel circolo di San Leonardo - Drenchia -Grimacco - Stregna Lucio Paolo Canalaz, sindaco di Grimacco e Claudio Garbaz, sindaco di Stregna. *** Le primarie per costituire il circolo territoriale del PD ed eleggere il direttivo si sono svolte nella giornata di sabato pomeriggio anche a Cividale. 110 sono stati gli aderenti che hanno partecipato alla votazione ed eletto 13 membri del consiglio direttivo che sono Cristina Domeniš (la più votata). Mauro Pa-scolini, Nives Clemente, Mattia Minisini, Roberto Venturini, Manuela Castagnai, Claudia Chiabai, Luca Braidotti, Martin Namor, I-leana Coiutti, Magda Grua- Manifest vrednot Predstavili v soboto Na ustanovni skupščini Cedajskega krožka Demokratske stranke je bil predstavljen tudi osnutek manifesta vrednot, o katerem se je razprava zaCela in bo nadaljevala v prihodnjih dneh. Prvi poudarek je na tem, da politični projekt Demokratske stranke iz Čedada, mesta, ki je bilo odlikovano s srebrno medaljo za zasluge v odporništvu, ima svoje korenine v antifašizmu. Dodaja, da DS vidi model sožitja v Cedajski skupnosti v strpnosti in nenasilju, v dialogu in prozornem sooCenju in da s tem vrednoti jezikovno, etniCno in kulturno pluralnost mesta. Manifest nadalje poudarja potrebo po uveljavljanju Čedada kot središče širšega prostora, postavlja v ospredje zaščito ljudi v stiski, a tudi varstvo umetniškega in naravnega bogastva mesta in okolice, varstvo okolja in ekonomski razvoj, promocijo odprte šole, ki je sposobna vključevati različne in z večjezičnim modelom pouka na vseh ravneh ter promocija univerzitetnega oddelka. Manifest vrednot, ki je bil prev-den v slovenščino in fur-lanščino, posveča precej pozornosti tudi uveljavitvi moralnosti v politiki, omejitvi plaC izvoljenih I predstavnikov in omeji- I tvi števila mandatov. Lhb mmmmmM rin, Stefano Santi e Massimo Corsano. Membri di diritto sono inoltre Michela Bacchetti, Jole Namor e Cristina Novelli, elette alle primarie del 14 ottobre ed Enrico Minisini come capogruppo del PD in consiglio comunale. Nel corso delTassemblea è stata presentata da Rino Battocletti una proposta di manifesto dei valori del PD di Cividale in cui sono evidenziati i riferimenti ideali (antifascismo, non violenza, tolleranza e confronto, pluralità culturale e linguistica da valorizzare, nonché moralità della politica), l’orizzonte culturale e politico e gli impegni del PD di Cividale. Sul manifesto si è aperta la discussione che naturalmente proseguirà nelle prossime settimane. Intanto nel giro di pochissimi giorni i consigli direttivi dei circoli eleggeranno al proprio interno il segretario locale del PD. KOLOVRAT . vp Sella di bivacco Zanuso Sull« trace« della Grand« Guerra nelle Valli dal Natiaon« so bili pa tu-w Bulcè anu tu-w Cesclans , žužulado-rja ni so šle won w Polonjo anu ta-w Tramonti di Sopra, avošta ni so bili ta-na Pultabiji, tu-w Reziji anu ni so šle pa won w RUSjo, satembarja ni so bili itàn w Barde (Lusevera) anu tu-w Palmanovi, otobarja ni so bili spet tu-w Bulcè anu pa tu-w Tulminè, novembarja tu-w Pravisdomini, dicem-barja tu-w TarCentò za dan konvenjo narèd za spomo-not Elio von Schultz Ada-jevski. Pa litus grupo parvidina tet plesat tu-w več krajuw ma nejvinCè dèlu če bet za paraCàt fješto otobarja. Tu-w asemblei so bili votani pa jiidi, ka bojo vodili litus naše plesawce: za prešident ni so zbrali Pamelo Pielich Sipokino, nji vice jè Serena Di Le-nardo Toslinawa, segreta-rja to jè Catia Quaglia Bi-darlinawa. Tu-w Diretivo so Alessandra Chinese Hog’ina, Paolo Valente Repow, Roberto Compassi Pik. Iti ka majo pragledat kunte sta Alessandra Brida KowaCawa anu Fabio Di Lenarcfo Toslinow. L.N. tabele na Kolovratu 1. 2007: nò lipe létu za naše plesawce Te rozajanski grupo folkloristiko, litus se para-čawa za rivàt 170 lit dèla! FjèSta Cè bet otobarja ta-na Ravanci, tekoj to jè bilu 10 lit na nazèd anu 20 lit na nazèd. Sigiir Cejo bet narèd več riži za spomanot wse ise lita dèla. Za rumunet od isaga anu pa od drugih riži, naši plesawci anu citirawci so se nalèzli w saboto 26 dnuw g’anarja tu-w ti Rozajanski kulturski hiši, tu-w Warkoti, ta-na Ravanci za naredit tej wsakè lètu asembleo. Lani jè bilu narèd več rici. Tu-w vilažej so bile prove za se paraCat anu za se wuCit citirat, bodi či za te ka so tu-w folklore bodi či za wse te drùge ka.so bili intirišani. Plesawci so šle pokazat naš ples tu-w več krajuw: marča ni so bili ta-na Tarvlže anu pa tu-w Cagliari za asembleo UFI; maja ni so bili tu-w Magnano in Riviera, tu-w Vili Manin anu tu-w Piišji Vase, jiinja tu-w Tàrstè anu itàn ni so ricavali od Preši-dinta taga laškaga Pajìza, Giorgia Napolitana, no srabà-mo targo za 170 lit dèla, ni V okviru Interreg projekta Gorske skupnosti namestili informativne Priče o Na pobočjih Kolovrata so pred kratkim namestili tabele in opisne toCke, na katerih so v treh jezikih (italijanščini, slovenščini in angleščini) predstavljeni zgodovinski dogodki iz prve svetovne vojne, ki so se tu dogajali in ob tem še naravne lepote kraja. Pobuda sodi v Interreg projekt “Obrambni sistem prve svetovne vojne 1915 - 1918, druga in tretja obrambna linija in povezave”, ki ga je izvedla Gorska skupnost Ter Nadiža Brda s partnerstvom Fundacije Poti miru v Posočju in Kobariškim muzejem na Kolovratu. Cilj posega je bil obnoviti in ovrednotiti zgodovinsko svetovni dediščino prve svetovne vojne med vrhom Na gradu in Trin-škim vrhom, torej prinesti spet na dan obrambne objekte, povezovalne hodnike med jarki in gorske steze, jih rešiti od uničenja in jih urediti v sodelovanju s slovenskim partnerjem v Čezmejni perspektivi v naravoslovno in zgodovinsko pot, ki je povezana s stezo Cai poimenovano Italia in s stezo Alta Via Valli del Natisone. OcišCen je bil del pobočja Na Gradu, ki se povezuje s vojni slovenskim muzejem na odprtem, postavljene so bile večjezične informativne table, izdali so tudi kar sedem (!) publikacij na temo prve svetovne vojne ter uredili spletno stran www.grandeguerrafvg.org, na kateri je podrobno predstavljen projekt Po sledeh velike vojne v Nadiških dolinah. Ob tem bi morali, kot pač predvideva projekt Interreg, postaviti še štiri multimedialne postaje, ki naj bi bile na razpolago obiskovalcem. “ Aktua i La targa peri 170 anni del Gruppo folcloristico, ricevuta tramite l’assessore Antonaz dal presidente Napolitano Dan slovenske Il numeroso pubblico che ha seguito la presentazione del libro I bambini della prima hanno cantato accompagnati alla chitarra dall’“učitelj" Damjan knjiga pripoveduje DVOJEZIČNA OSNOVNA SOLA SPETER un libro racconta SCUOLA PRIMARIA BILINGUE SAN PIETRO AL NATISONE Un libro nato dalla fantasia dei bambini Pieno di belle storie e di colori, con allegato anche un cd, “Knjiga pripoveduje - Un libro racconta” è il frutto di un lungo percorso compiuto dagli alunni della scuola bilingue di S. Pietro al Natiso-ne, che ha avuto- il suo coronamento con la presentazio- I ne, avvenuta nel centro polifunzionale di S. Pietro venerdì 8 febbraio come preambolo alla Giornata della cultura slovena. I protagonisti della serata sono stati ovviamente loro, i bambini, che sono stati anche gli artefici della pubblicazione, avendola pensata, realiz- zata ed ora fatta pubblicare. Nel percorso per arrivare alla stampa hanno avuto incontri con autori e illustratori, hanno visitato fiere, biblioteche, librerie e tipografie. Hanno a-vuto l’appoggio di alcune persone, come l’illustratore Moreno Tomasetig, intervenuto alla presentazione per spiegare che “i bambini sanno mettere in luce le cose più di quanto non sappiano fare oggi gli adulti”, e l’autore ed editore Alfredo Stoppa, che ha inviato un messaggio. Importante, anzi fonda-mentale, è stato poi l’apporto degli insegnanti. Anche a loro è andato il ringraziamento della dirigente scolastica Ziva Gruden. Notando con soddisfazione che “proprio in questo periodo si sta scoprendo a livello nazionale la nostra esistenza e la nostra storia recente con l'opera dello scrittore triestino sloveno Boris-Pahor”, la dirigente ha definito la pubblicazione “solo la punta dell'iceberg, formato da quanto i docenti attuano per stimolare il piacere della lettura, il piacere della scoperta di un mondo nuovo che ci a-spetta in ogni buon libro.” Obletnico smrti Franceta Prešerna, pesnika, ki je slovenščino dvignil do najvišje umetniške ravni in ki je v začetku 19. stoletja v svoji Zdravljici nakazal misel o svobodnem, mirnem sožitju vseh ljudi in vseh narodov sveta, velikih in malih, misel, ki ostaja cilj človeštva še danes, so slovenski kulturniki sredi druge svetovne vojne proglasili za dan slovenske kulture. Kultura je torej lahko močnejša od orožja, predvsem če govori o pravičnosti, o prijateljstvu, ki izhaja iz spoštovanja do drugih. Kajti brez spoštovanja, brez priznavanja pravic in svobode drugega ne more biti dobrih odnosov, ne more biti miru. To velja tako za velike svetovne sisteme kot za vaške skupnosti, družine, ne nazadnje za šole. V tem duhu povezovanja in gradnje prijateljstva, ki ga tako jasno izraža Prešernova Zdravljica in ki je danes temelj nove Evrope, a je žal še marsikje po svetu zelo daleC od uresničenja, začenjamo danes tudi tu pri nas letošnje proslavljanje dneva slovenske kulture, ki se bo v prihodnjih dneh nadaljevalo z drugimi prireditvami. Letos lahko ob tem dnevu z zadoščenjem zabeležimo, da začenja italijanska vsedržavna javnost odkrivati naš obstoj in našo zgodovino skozi besede tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, predvsem skozi knjigo Nekropola. Kljub temu, da do tega prihaja z zamudo, lahko spet podčrtamo moC in sporočilnost kulture in še predvsem dobre knjige. Tudi naš veCer je posvečen knjigi, ki sama po sebi nekako predstavlja kulturo, ki je dolga stoletja bila skoraj edini posredovalec kulture. Naša knjiga, ki je v skladu s sodobno tehnologijo tudi opremljena z zvoCnim posnetkom, se bo morda zdela na prvi pogled tanka, a v njej se skriva veliko dela naših uCencev in učiteljev, za njo stoji cela vr- sta dejavnosti, ki smo jih v zadnjih letih organizirali na šoli, od srečanj s pisatelji in drugimi ustvarjalci preko obiskov knjižnic in knjižnih sejmov vse do tihega branja, ko se vsak od uCencev sam zase poglablja v knjigo, ki si jo je izbral. Knjiga je torej le vrh ledene gore, ki jo sestavlja vse tisto, s Čimer skušajo naši učitelji vzbujati predvsem veselje do branja, veselje do odkrivanja novega sveta, ki se skriva v vsaki dobri zgodbi in v vsaki dobri knjigi. Naj se torej za ta majhen, a dragocen in pristen prispevek k naši kulturi zahvalim za trud vsem uCencem in učiteljem, pa tudi zunanjim sodelavcem, ki so jim pri delu pomagali. Zahvala tudi Cedajski banki, katere prispevek nam je omogočil natis tega dela, in občini Speter, ki nam je dala na razpolago dvorano. Ziva Gruden Na otvoritvi razstave v Beneški galeriji y leve Bruna Dorbolò, Rado Jagodic in Donatella Ruttar in med koncertom dua Chiabudini - Ipavec v slovenskem kulturnem centru Drug del veCera se je odvijal v - ob tej priložnosti sicer premajhni - dvorani slovenskega kulturnega centra, kjer je duo Paola Chiabudini na klavirju in Aleksander Ipavec s harmoniko ponudil izvrsten koncert, zelo prijetno in doži- veto potovanje v svet tanga, ki ni le glasba ali ples, kot je dejal Ipavec, a način življenja. Un tanguito para Pao je bil naslov koncerta, na katerem smo poslušali skladbe Piazzolle in drugih avtorjev, ki so navdušile občinstvo ta- Kulturni praznik v znamenju likovne umetnosti in glasbe Na pobudo Instituta za slovensko kulturo, SKGZ in SSO v soboto v Spetru “Kulturni praznik je priložnost, da izrazimo svojo ljubezen do slovenske kulture, Čeprav to pravzaprav izpričujemo vsak dan s tem, da govorimo našo staro slovensko besedo in se trudimo se nava-sti knjižne slovenščine ter spoznati vse, kar je slovenskega”. Tako je v soboto 9. februarja v Beneški galeriji v Spetru pozdravila Bruna Dorbolò, predsednica Instituta za slovensko kulturo, ki je slovenski kulturni praznik organiziral v sodelovanju s SKGZ, SSO in z Društvom beneških likovnih umetnikov. Predsednica Inštituta je tudi napovedala, da bodo od 15. februarja prostori v slovenskem kulturnem centru v Spetru odprti vsak dan popoldne za beneške otroke in mladino, za gojence Glasbene šole Glasbene matice in druge tudi odrasle, ki bi radi segli po slovenski knjigi ali Časo- pisu. To nedvomno predstavlja pomembno pridobitev za Nadiške doline. Kot je že tradicija, je bila otvoritev kulturnega praznika v Beneški galeriji, kjer so priredili skupinsko razstavo društva Kons, v katerem se združujejo tržaški in goriški umetniki in ljubitelji umetnosti. O razstavi, ki je zelo raznolika po vsebini, tehnikah in umetniškem iskanju, sta spregovorila predsednik društva Kons Rado Jagodic in Donatella Ruttar. ko v prvem, zelo temperamentnem delu, kot v drugem bolj intimnem. Lepo doživetje sta ponudila tudi Matej Špacapan s trobento in Piero Purini s saksofonom, ki sta z Ipavcem in Chiabudinijevo zaigrala dve skladbi. catalogo regionale della formazione permanente tefthiMartiutia 13 popolazione m «t4 »«iva (cheti irai l8edi64»nnicoinp(i.ro).residenTeo dorr»cifcata ne» fnuh Venezia Giulia entrambe »e condizioni devono essere possedute al momento d#f iscrizione al percorso (onmativo. Mone ncbiesto il possesso « uno speolico (itolo Oh studio * Ou*un*(*ttlMW; t.OOeuroperoradicoiso * Ourto » portK». percorsi da un minimo di 40IWT » seconda de» corso da febbraio 2008 (generalmente due mcontn settimanali in orano serale | * IHki corsi »tanno luogo presso la sede didattica accreditata dt S02PI «SiPa San Petro al Natisone * MWMtlMi: vrwwsdZpi-rrsip.H, udPsdzpi irsip.lt * itaMMli dai 18 (ebUato 2008 pressoio segreter io dì San Petro al Monsone, Va Alpe Adua G1 (te» 0432 2223491 dal lunedi a» gurvetf dalle 1400 alle 19 00 ed d venerdì dalle 8 00 atte 13 00 MiAimeusnc* Sloveno (3hveinda80oreciascuio| hig)ese (3 hvelli a partire da un nummo di 4® ore) • tedesco (2 livelli a parure da un minimo <* 48 ore) AREA IIHHMMATCA • Preparazione alla Paterne Europea del Computer (4 modalità a paitee da ut minino di 48 orel • Comunicare e ncercate doti ori line (48 ore) uu pmomquonc * ovrusKMc mummmam Gestione del temtcmo e ifcnrcMe d mgegnena naturalistica 140 ore) • Comuntcarione e tecniche di lavoro di gruppo (48 orel • Animazione teatrale 180 ore) • Fattoria didattica (42 ore) - Progeitazione impianti a biomassa legnosa (42 oiel AJttA GESTIONI AZKNOAU • Clementi di comabìiita (80 oiel • tecrnche di gestione azienda agricola (40 ore) AMA TtCNCMt AfiACOU ■ Apicoltura e tecnica apistica (40 ore) • Frutticoli ut a bmiogica nelle zone montane ( 41 ore | • lavorazione carni suine |42 ore) un investimento per il tuo futuro «UajALt ( www.tdxpMrtip.it mr* |\)( ram j 2SS5 i i*. • »«tWMAAaa»« Foto di gruppo per il Matajurski pust sulla piazza di Savogna con sullo sfondo il Matajur innevato. Si sono ritrovati in tanti, grandi e piccini, per far rivivere il tradizionale pust di Matajur, con i tipici vestiti e cappelli variopinti, ma anche con i travestimenti più moderni. La fantasia di certo non è mancata ed i costumi variopinti hanno portato oltre all’allegria del Pust, anche una nota di colore in un fine settimana “grigio" Matajurski pust je nimar živ! V saboto 2. an nediejo 3. februarja so “previzital” vasi sauonjskega kamuna, “spustil” so se tudi do Barnasa an Spietra A Stermizza un attimo di “pausa”prima di riprendere il cammino (qui a fianco). A Pechinie ci son poche case abitate, ma tutti i paesani hanno spalancato con piacere le porte per accogliere l'allegra compagnia (foto Marco) Pust nas je an lietos zapustu, nie Su mimo pa brez niča... Zadnji krat smo na Novim Matajure vi-dli, kuo so pustinal v podbonieškem ka-munu, pustinal so tudi po drugih naših vaseh. V sauonjski dolini so oživiel duh pusta tisti iz Matajura: zbralo se jih je puno, so se omaškeral, se pofarbal an Sli po vaseh takuo, ki je naša navada. V saboto 2. februarja je bla slava ura, bluo je vse sivo, matajurski pust pa je “po-barvu” ž živimi koluori vasi, ki so jih tisti dan prehodil: Tarčmun, Mašero, Gabruco an Ceplešišče. V nediejo 3. so šli pozdravjat pa še tisto peščico ljudi, ki živi na Pečnijem, v Starmici, v Ložcu an v Matajure. Ku se je ramonika oglasila, so se va-snjani parkazal na prag njih hiš za lepuo sparjet puste. Matajurski pust se je spustu tudi v dolino an pokuku v Bamas, v Tarčet an Spie-tar. An zvičer... vsi kupe na vičerjo v Matajur! Moremo lahko tardit, de Matajurski pust je še živ, an še kakuo! 8 novi matajur_________________________________________________________________________________________ r Četrtek, 14. februarja2008 1 OpOÌHlÌH Vse tuole se je kupe W skuhalo an takuo je Moje ime je Amalia Cer-net, sem se rodila v PaCejdi, blizu Carnegavarha. Sam preživiela vesele dneve z mojo družino, an tudi z mojo kužino Marijo an z mojo parjateljco Marijo Macorig. Imam dvie sestre an dva brata, tata je od družine Cer-net, mama pa od družine Menig, le iz PaCejde. San se rodila lieta 1932 v veliki družini. Z nonan so Ziviel, le v tisti hisi, njega sinuovi z njih družinam. Potlè muoj nono je naredu parte an takuo vsi njega sinuovi so mogli zazidat vsak sojo hišo, adno blizu te druge. Moji narbuj lepi spomini začnejo, kar san imiela sedam liet. San težkuo čakala, de po dugi an marzli zimi pridejo lepi dnevi za iti na planine v “Za Sak”. Iz Pa-čejde se je šlo do Varha, potlè na Raune Loge an na Za Sak pruot Frakadicam. Za krave je bluo zlo te-žkuo iti gor pruot po starmi an uozki stazi. Ce so se udarle je bla za družino velika nasreča. Zad za kravam so šle tudi uce, koze, prase an kakuoša. Kar smo paršli do varha smo se ustavli za se odpočit. Kjer je bluo počivalo je biu an križ an podoba Marije iz Lušari-ji. Smo nimar utaknil ’no rožo an se Zegnili. Na planina je hodilo nih deset družin. Slo se je od parve dni maja do konca se-temberja. Muoj nono je biu zazidu kazon. Tazdol je biu iz ka-mana, strieha je bla špika-sta, je-bla nareta uon z vieji od bukvi kupe zvezane. Tela posebna strieha je bla ta prava pruot dažu. Zvina je spala dol zdol, mi pa gor na varh, na siene, ki je biu položen na liešin-kove vieje. Kuo mi je bluo všeč živiet atu! Sanjala san, de bo za nimar. K a - “Moje otroške Beta na planinah an v Pačejdi” Spomini Amalie Cernet, ki že puno liet živi v Franciji kuo je bluo lepuo, kar je sonce ustajalo an začelo nas griet! Okuole an okuole je vse uonjalo, dišalo an se je Culo zvonce, ki so jih imiele krave okuole vratu. Blizu kazona je biu an prestor, kjer smo griel mlie-ko, runal ser, pekli kruh al pogačo. Tel prestor je biu pokrit s skalami, med adno an drugo so ble špranje za de kadiž puode uon. Vse tiste miesce, ki sem gor preživiela, mi nie manjkala Pačejda, je bluo ku živiet v adni liepi sanji. San pomagala lieuš, ki sem mogla moji mami an mojemu tatu. San varvala uce an koze, de na utečejo. San imiela tudi cajt za se norčinat z mojo kužino Marijo. Z njo san preživiela mojo mladuost. Blizu nas je živiela družina Čerikova iz Pačejde. Krave so pasle po senožetih an zavojo tiste “čiste” trave ser je biu dobar an je tudi dobro uonjù, dišu. Za narest ser smo kupe zmešal mlieko, ki smo ga pomuzli zjutra an tiste, ki smo ga pomuzli pa zvičer. Z no posebno leseno an šplan-kasto posodo, smo posnel smetano, ki je bluo gor na varh an s tuolim smo nardil maslo v pinji (drugod teli posodi pravejo “dažica”). Kar smo posnel smetano, smo pogriel tiste mlieko tu adnim velikim rinkonam (pentolone), ki je biu z adno kietno obiešen na ognju. Oginj smo ga kuril glih tist cajt, ki nam je koru. Notar smo doložli, kar je bluo “za siervat” (caglio) an smo mešal nih pet minutu. S parstan smo tikal za videt, če je zadost tarduo an potlè smo diel tu forme. Za narest skuto smo zmešal batudo, tiste kar je ostalo potlè, ki smo bli posnel mast, smo doložli še nomalo mlieka an Guerrino nam je pošju tudi telo posebno fotografijo. Na nji so : 1) Livia Cernet, 2) Alberto Cencig- Matajulu, 3) Amalia Cernet, 4) Tarsilia Ancilla Cencig, 5)Pio Cernet an 6) Attilio Cencig -Matjulu ratala skuta. Mama nam jo je dajala nomalo za vičerjo kupe s pogačo, kruh naret s serkuovo moko. Za narest kruh smo vebral ’no gladko skalo, smo jo položli na oginj, kjer smo griel mlieko. Kar skala je bla goreča, smo jo lepuo očedli an gor na varh položli testuo, smo pokril z adno ponu uoz litega želieza. an s pepelam. Za narest pugačo se je le takuo dielalo. Po uodo smo hodil v stu-denac, ki je biu v centinu družine Krac. Posodo smo pral s pokrivami. Za oprat blaguo smo nu-cal pa pepeu. Za posušit smo kladal na gorke skale. Življenje na planinah je bluo pru lepuo. Potlè z ujsko vse tuole je genjalo. Z mojim tatarn sam se na-vadla sieč travo, must... San hodila na kopo, san hodila z njim runat kuoto... Mi je bluo všeč piet an san se na-vadla vse naše piesmi, an tiste pobožne. San imiela samuo 12 liet, kar moja mama me je samo pošjala dol na Stupco po 25 kilu moke! Ona nie mogla, zak je čakala drugega otroka. Kar budgarica me je videla nest tist velik Zaki moke, je ostala brez besiede. Ankrat v cajtu uiske san šla z mojo kužino Marijo predajat mast v Canal di Grivò. Smo šli po stazi čez Varh, Raune, Loge, Zabant an Ce-nebolo. V štomete smo imiele samuo an kos pulente. Kar smo predale mast smo kupile 20 kilu usenične moke. Je bluo manj nago-barno pošjat nas takuo deleč, saj kozaki so rajš “gledal” žene, ku čeče. Le zavojo tegà, namest moje sestre te velike an mame, smo šle v Čedad le ist an moja draga kužina Marija. Smo šle ku-pavat z “biglietti di razionamento” an Ikilo cukerja vsaka. Smo šle iz Carnegavarha, usta-vle smo se v Kalu par teti Perini za prespat. Drugi dan že ob pe- ti zjutra smo šle čez Kragu-onco, Landar, Špietar dol do Čedada. Varsta ljudi, ki je čakala, je bla že 100 metru duga. Tu an Zlah so začele tulit sirene. Vsi so utekli. Mi smo se skrile po njivah. Potlè kar nie bluo vič na-gobarno, smo šle spet v var-sto po cuker. Poznal smo družino iz Robedišča, ki je imiela kimetijo uoz Čedada, takuo smo dvie noči prespal v njih seniku. Kar san imiela 16 liet, san siekla travo gor na Miji. Setemberja smo hodil pa sieč darva na Vogu. Iz varha, če je bluo jasno, se je videlo muorje an barke, iz Carnegavarha smo vidli pa past krave na Matajure. Vsako lieto smo hodil na ruomanje na Staro goro za senjam Device Marije (Beata vergine). Za telo parlo-žnost moja mama je spekla gubanco. Ze zjutra smo šli do Stu-pce, v Podboniesac, Spietar, Ažlo, Čemur za prit do Stare gore. Par Studencah smo pil uodo, po drievjah smo “kradli” kako sadje. Muoj tata je hodu vsako nediejo h maš gor svetim Standrežu. Smo bli vpisani v “Missione cattolica” an kar smo hodil na ruomanje na Lušarje naš gaspuod nam je plačavu koriero do Zabnic (Camporosso). Možje so kupoval kako staklenco vina, zak gor na Lušarjah je bluo vse draguo. Vsi so nosil za jest za sabo. Nas je bluo nih petdeset. Hodil smo tri ure za prid do varha. Po maši so bli adni va-snjani, ku Pietro Cencig -Picin, ki so šli okuole an okuole utarja kleče. Smo prespal v kajšni koči. Drugi dan spet par nogah do Zabnic an potlè s koriero do Stupce. Smo hodil na tele ruomanja za de nam odpustijo griehe, ki jih niesmo poviedli našemu gaspuodu nuncu. San se oženila z mojim vasnjanom, ki se kliče Lino Laurencig - Bazink’n an tudi mi smo šli v Francijo... Tle pa začne druga štorja... (pogovor z Amalio ga je napisu Guerrino Cencig) nK K»' BRIlSs Kronaka L’attività dei Centro ricerche carsiche “Carlo Seppenhofer” Speleologia, nuove scoperte a Tercimonte di Chiazzacco Il 2008 è iniziato molto bene per gli speleologi del Centro ricerche carsiche "Carlo Seppenhofer" di Gorizia. Nei dintorni di Tercimonte di Chiazzacco, nel comune di Prepotto, sono state scoperte infatti alcune grotte verticali in una zona collinare ormai degradante verso la pianura friulana. compreso un rilievo che mostra come la stessa sia costituita da un unico pozzo verticale che tende ad allargarsi, scendendo verso il fondo. Non si hanno notizie di ul- Le ricerche hanno avuto noto pure come Busa o Spilu- teriori esplorazioni della grot- come obiettivo il rilevamento gne del Ceselin, rilevato e de- ta, che dovrebbe aprirsi nei e la segnalazione al Catasto scritto nel 1898 da Alfredo pressi dell'abitato di Terci- Regionale delle grotte di quat- Lazzarini, uno dei padri della monte di Prepotto, costituito, tro pozzi verticali, dislocati in speleologia friulana. oggi, da un'unica azienda agri- un falsopiano ricchissimo di Gli unici dati relativi alla turistica che ha riunito in sé doline, tipici avvallamenti di cavità sembrano risalire all’an- gli edifici dell'antica borgata, origine carsica che, però, è as- no della prima esplorazione, Marco Meneghini sai raro trovare in grandi con- .. centrazioni nelle valli del Na- I ———■ risone e dello Judrio, come in- | V kToLuiriHll nhnnva vece accade nella zona esaminata. La profondità delle nuove grottp scoperte, anche se apparentemente modesta, al Dolgo napovedovana gradnja Dializnega centra v Ko- massimo diciannove metri, baridu postaja sedaj resničnost, naslednji teden bodo può essere considerata interes- gradbeniki pričeli postavljati odre zaradi obnove stavbe sante, vista la media delle altre na Trgu svobode 3, nekdanje banke v Kobaridu, cavità dei dintorni che, per la Prostori dializnega centra bodo obsegali dobrih dvesto geologia del luogo, difficil- kvadratnih metrov, po terminskem načrtu bodo gradbena mente si sviluppano per più di dela dokončali v štirih mesecih, do konca leta pa bo iz- trenta - quaranta metri nel sot- vajalec programa dialize zavod Apolon prostore opremil tosuolo. z medicinsko opremo. V Posočju število ledvičnih bol- La speranza degli speleolo- nikov niha od 10 do 20, v državi pa dializo obiskuje gi del "Seppenhofer" è quella 1600 bolnikov, vendar se Število bolnikov vsako leto d- di poter individuare nuova- I vigne za 10%. mente l'Abisso di Tercimonte, I_________ V Kobaridu obnova stavbe za nov dializni center Brdo - Bardo = Lusevera Ref. : Luigi Prof et, Del Medico C’era un povero soldato qel suo reggimento che andava per strada da un paese all’altro. Aveva “male di corpo” diarrea, in friulano e non sapeva dove andare a servirsi e, (data l’urgenza) è andato nel giardino di un signore. Il proprietario lo ha visto, gli ha preso il fucile e gli ha detto di mangiare ciò che ha lasciato lì, altrimenti lo avrebbe ammazzato. L’altro, il malcapitato chiedeva di compatirlo per l’azione fatta, ma l’altro rincarò: - O fai quello che ti dico o sei morto. Il povero soldato non ebbe scelta: s’inginocchiò e... A metà, il cattivo personaggio lo fece rialzare e lo minacciò a non riprovare a tornare nel suo podere. Il soldato si rialzò con uno scatto si è reimpossessato dell’arma e tenendo ora sottotiro il malvagio, gli disse: - Signore, l’altra metà è per voi altrimenti vi ammazzo. Il ricco si inginocchiò a finire l’insolito pasto. A questo punto il soldato ha rincorso la sua squadra ed è arrivato in paese, nella sua compagnia. Il suo nemico, furibondo lo seguì e arrivato in paese dove i soldati erano accampati si mise alla ricerca del capitano. Trovato gli disse: - Un vostro 1. 421 Dambót je-btw dari-bwòj -sowdàt àno ò^-e-btw tu-své - rejjiméntu, k e - lùw tà - po - pòtt od - nà - pajtza tùw - te - drùa, 422 Ènu òi[ - e - rnjèw - xùdo, mài -di- kwtirp po lààkii}, ànu Ì5rj u - njé-mjew kitij iti. sè-scrvijàt, c-Sù tii< na-àjòrja <3ardtij. 438 Ànu ijòr è - a - ulédu, k u-djòla nótre svi-di-biit^e, àno òri -e-paràùw pòtiip, ano rau- wzéwsklòp enu e-ijàw, ko-orè-snéj 434 awuj - drèk; jel nè, k u - J - à - nbwùjtb (- ubwlti). Te - drftb e - tjàw, k ò-a-kompatiàè zà-ojèt k e-zdjèlu; ma tt je- @E>WK(f) RUMEN /KARTONI razi/eliAliem Gol RPEC karton/ ofqminj poSkod&a .izključitev'' (QRCANje ’L-a&L STRAN) ®yv\me« Kronaka novi matajur četrtek, 14. februarja 2008 11 Giovanni an Paola, poseban svet Valentin Donas, praznik zaljubljenih, je 55 liet, odkar sta se oženila r I Donas, četartak 14. februarja, je svet Valentin, an donas je 55 liet, odkar sta se oženila Giovanni an Paola Cecchi. Oženila sta se v Firencah, seda živijo v Montale Pistoia, blizu njih hčer, ki sta Daniela an Lucia. Giovanni an Paola sta zmi-eraj zvestuo hodila v Topolu-ove, zak tela je vas, kjer se je Paola rodila. Nje tata je biu Za pust so “znoreval" povsierode. Sevieda, tudi po vsieh naših šuolah. Videli smo otroke, a tudi njih učitelje lepuo omaškerani, ki so se kupe veselili. H njim so se zvesto parložli tudi kaka mama an tata, an tudi noni... Posebno presenečenje so jo imiel otroc na dvojezični šuoli, kar so šli na kosilo: njih kuharce nimar takuo resne, takuo “profesional”, so tisti dan “znorieie" tudi one! Franc Žnidarju, nje mama pa Lojza VanouZova. V Topoluove an v naše doline hodejo zvestuo tudi njih hčere an navuodi. Draga Paola an dragi Giovanni, vaša “potarpežljivost” (pazienza} an ljubezan do vsieh nas je zaries posebna stvar, zavojo tegà za telo veselo, lepo parložnost vam žel-mo še puno, puno dobrega an... kuražno naprej! Angela, Anita an OneliaVanoužove, sestre od Paole. Oggi, 14 febbraio è san Valentino, e Giovanni e Paola Cechi festeggiano i 55 anni di matrimonio. Paola è di Topolò (papà Franc Žnidarju, mamma Lojza VanouZova), vivono a Montale Pistoia vicino alle figlie Daniela e Lucia, ma tutti in famiglia fanno spesso e volentieri una scappatina nel paese natio di Paola. A Giovanni e Paola, per questa bella ricorrenza gli auguri più belli dalle sorelle di Paola: Angela, A-nita e Onelia Va-noužove. GRMEK Napoli - Sevcè Se je rodila Anastasia “San ratu še ankrat nono, je te Cetarti krat...”, takuo nam je iz Napoli napisu prof. Giorgio Matteucig, ki ima njega koranine v Sevc. Parvi dan februarja se je rodila Anastasia. Nje tata je Andrea Matteucig, nje marna pa Antonella. “Se kliCe Anastasia, ku adna moja hei, torej, bo nosila ime od adne nje tete!” piše še Matteucig. CiCici želmo sreCno življenje, an de bi pogostu hodila tle v naše kraje, kjer živi an part nje družine. DREKA Zvicera - Praponca Zbuogam Marija V petek 1. febrarja je v ZviCeri umerla Marija Prapo-tnich, Piurnova. Imiela je 79 liet. Lietos poliet bi Marija do- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti dl cui alla Legge 7.8.90 n. 250 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI punla 80 liet an 60 liet življenja an diela v Zviceri, v nje niemški regiji. Gor je šla su-bit po uojski, ko je bila sa-muo 20 liet stara, saj tle doma ni bluo diela an obednega pomaganja. Oženila se je z domačinom Paulom an kupe sta ustvarila veliko družino, saj se jim je rodilo šest otruok. Imiela je živuo an puno življenje, .v družini an v dielu, Ceglih je ostala šele mlada uduova. Zadnje lieta jo je na žalost maltrala an boliezan. Podko-pali so jo v tisti daželi, kjer je ušafala nuov duom an kjer je pognala moCne koranine. Naj v mieru počiva. SOVODNJE Mašera Zapustila nas je Maria Velentova V petak 1. februarja smo par Mašerah za venCno pozdravili Marijo Secli - Velen-tovo iz naše vasi. Imiela je 79 liet. Puno liet je dielala v Belgiji, v kraju Liegi. Kar se je vamila damu je lepuo postro-jila hišo par Mašerah, Ziviela pa je v Cedade. Par Mašerah je živeu nje sin Gianmario, ki nas je pre-zagoda zapustu 26. novembe-rja 2007. lmeu je samuo 52. Marija je puno prejokala za telo smart. Seda je Buog poklicu h sebe še njo. V žalost je pustila sestre, kunjada, navuode an vso drugo žlahto. Vendo buona legna da ardere a metro o a pezzi. Telefonare al 340/8746185 Prodajam harmoniko diatonično Melodija, 1.200 evro. Telef. 335/5387249 SVET LENART Kravar Žalostna iz naše vasi V Cedajskem Spitale je zapustila tel sviet Elisabetta Predan in Predan. Po domaCe je bla Betta Vicencova. Imiela je 82 liet. Kupe z nje možam je puno liet daržala v vasi oštarijo an butigo. V nje življenju je puno predielala an vic ku kajšan se šele spominja, de kar je bla mlada CeCa je še hodila po hišah vuno prest. Za njo joCejo mož Gino, sinuovi, neviesta, navuodi an vsa druga žlahta. Za venCno bo počivala v Kravarje, kjer je biu nje pogreb v torak 5. februarja popudan. PODBONESEC Koleše Umaru je Artemio Ballalite Koleše je mikana vašCina v podbonieškem kamunu. Tu je živeu tudi Artemio Ballalite, ki nas je tele dni zapustu. UCaku je 85 liet. Na telim svietu je zapustu bratra, sestro, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Landarje zadnji dan ženarja. Laze Pogreb v vasi V mieru je za venCno zaspala Anita Balus, uduova Miscoria. Imiela je 80 liet. Žalostno novico so sporočili sin Mario, nevieste, navuode an njih družine, Andrea an Giada, sestra, kunjadi an vsa druga žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Lažeh na Pepeunici, 6. februarja popudan. Prodajam Fiat 600 leta 2005, 4.500 evro. Telef. 335/5387249 Gorenj Marsin Zbuogam Petar V mieru je na svojim domu zapustu tel sviet Pierino Medveš - Bierbou po domaCe. Imeu je 80 liet. Petar, takuo so ga vsi klical, je biu poseban mož, ki vsi so ga spoštoval an imiel za parjatelja. Bluo mu je všeC piet, imeu je moCan glas, pieu je v zboru Nediški puobi, ku njega sin Primo. Ku vsi naši “te stari”, je lepuo poznu vse naše slovien-ske piesmi, tudi tiste, ki poCa-so poCaso se zgubjajo. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Eleno, sina Prima, hCi Loredano, neviesto Grazi-ello, zeta prima, navuode Federica an Maurizia, Alessandra an Marca, sestro, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Puno ljudi se je zbralo v torak 12. februarja v Gorenjim Marsine za mu dat zadnji pozdrav. CAI VAL NATISONE Sottosezione Val Natisone 17 FEBBRAIO 2008 CASERA TRAGONIA 1760 m - Alpi Camiche Percorso in ambiente innevato. E’ richiesto un minimo di allenamento e l’attrezzatura specifica per la neve Difficoltà: Escursionisti Esperti - Dislivello: 860m - Tempo in salita: 330«e Ore 7.00 - Rilrovo c partenza da San Pieno al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita.(Tel. 0432 727428) Per informazioni: Marina e Roberto (celi. 3382584146) Planinska družina benecije SOBOTA 1. MARCA ob 19.30 uri v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec) 16. OBČNI ZBOR pozdravi - poročilo o dejavnosti v letu 2007 - finančno stanje - Planinska v letu 2007 (slike) Za vpisovanje na vicerjo poklicat v veCernih urah: Flavio (04327727631), Mariso (0432/717001) ali Danijelo (0432/714303) Bo možno obnoviti Članarino ali pa se na novo vpisati v Planinsko! UFFICIO APERTO ANCHE DI SABATO SABATO 23 FEBBRAIO LA REDAZIONE DEL NOVI MATAJUR RESTERÀ’ APERTA DALLE ORE 9.00 ALLE ORE 12.00 An avto je Su po o-biunih stuo kilometru na uro, kjer hitrost je bila petdeset! Policjot je vetegnu uon njega paleto an mu kuazu, naj se parstave par kraj cieste. Se je parbližu an pogledu v avto: - Ah, tudi pasu nista parvezal! Dajte mi patent... - Ga niemam! - je hitro poviedu autist. - Kuo ga niemaš? Recimu, de si ga poza-bu doma! - je odguorila hitro njega žena. - Na zamierte go-spuod policjot, muoj mož, kar je pjan za vo-lantan ne vie, ki guori! - Dajte mi libret! - je jau policjot. - Na viem, kje je! -je poviedu mož. - Pogledi v tisto tragico, kjer daržma hashish! - je jau stric, ki je sedeu tam zad. Pokazajte mi trikotnik, triangol! - je jau policjot. - Paš kduo ga ušafa! - je jala nona - V kofa-nu je puno škatli cigaret, ki smo jih kupil v Zviceri! -A ja?! Če je takuo, mi na ostane ku vam zaplenit (sequestrare) avto! - Oh nič nas ne briga - je poviedu mali sin -sa nie migu naš... smo ga snuojka ukradli v 2-viceri! *** ’No saboto je paršu v Čedad an mož velik an debeu, se usednu v adno butigo obutev an poprašu: - Dajte mi im par ča-rieuju številko 35. - Na zamierte go-spuod - je jau predaja-lec - mi se zdi, de številka 35 vam bo pre-majhana, muorte vzet manjku številko 40. - Ne, ne, ist čem pra številko 35! - je poviedu mož. Gospodar je kuazu, de naj nardijo, kar je on želeu, takuo so mu par-nesli tisto številko. Na štier so mu pomagal, za de jih obuje! Mož je plaču an se pobrau pruot duomu. Tole zadnjo saboto debeli mož se je nazaj parkazu v tisto butigo: - Dajte mi an par ča-rieuju številko 32! Gaspodar an pre-dajalci so ga prečudva-no pogledal an po-prašali zaki nose takuo ščarsno obutev. - Zatuo, ki sem zgu-bu vse: imprežo, ženo an otroke. Mi je ostala samo adna sodisfacjon, kadar žvicer zujem Ca-rieuje: aaahhhh! Četrtek, 14. februarja 2008 ———==—■ — Ki judi na Matajure za iti peštat snieg! “Je bla pru liepa tala zadnja nedieja! Ta cam, ki je moCnuo an toplo sijalo, sojo pre-prava za iti gor na Matajur an uživat, kar živiel otroc, ki z njih vlakami so se Sukal, te nam ponuja v zimskem cajtu!”. mali, ki so se snegal, te veliki, ki so se smu- Takuo nam je napisu Marco Gorenszach, Cai, Sijal al pa s CaSpami hodil po nenava-ki nam je tudi pošju telo lepo fotografijo. dnih stazah, “ku de bi hodili na bieli, veliki Naredu jo je pru telo zadnjo nediejo, 10. magli”, februarja. Tarkaj ljudi je bluo, de je ki! An Se ankrat moremo reC, de naš Matajur Makine na adni an drugi strani cieste že je pru velika bogatija za vse nas. zad za matajursko vas davje do kjer je ciesta Posebno nediejo na bieli koutri, s son- Čedna. Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA in PROSTO PLAVANJE Corso di nuoto e nuoto libero v bazenu v Čedade od sobote 16. februarja do sobote 26. aprila inf o: Flavia 04321727631 - Daniela 0432/714303 / 731190 TELOVADBA PALESTRA od 8. februarja do 29. aprila v telovadnici sriednje Suole v Spietre palestra scuola media di S. Pietro al Natisone torek in petek - martedì e venerdì od 19.00 do 20.00 info in vpisovanje: Daniela 0432/731190 - 714303; Flavia 04321727631 (v večernih urah) “Smo se pru dobro imiel...” “Nie maj prepozno za hvalit an zahvalit kajšnega, ki ti je “Šenku” lepe dneve...”. Takuo so nam jal, kar so nam pamesli za publikat telo fotografijo. Na nji so navuodi naSih ljudi, ki žive po sviete: njih nono je Vizi Qualizza - Gašperju iz Kravarja, njih nona je pa Maria Stulin - Vaniel-cjova iz Gorenjega Tarbja. Kak cajt od tegà so bli taz Kanade paršli tle damu, za sreCat an pozdravit njih žla- hto, ki tle živi. So se vamil tja, kjer živijo, v Kanado, želijo pa stuort viedet vsi žlahti an parjateljam, ki so jih tle sreCal de “... Smo se pru dobro ušafal tam, kjer imamo naše koranine an se vamemo priet, ki moremo! Iz sarca zahvalemo vso našo žlahto an parjatelje, ki žive v Nediških dolinah an ki so nas takuo lepuo sparjel! Jih pozdravjamo s troštam, de se spet sreCamo vsi kupe Cez malo cajta!” VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO Ure sonca SPLOSNA SLIKA ČETRTEK, 14. FEBRUARJA PETEK, 15. FEBRUARJA OBETI Pretežno jasno bo. V gorah bo nastal temperaturni obrat. Cez dan bo nekaj visoke koprenaste oblačnosti. Na|ni2ja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina Obala -3/0 3/6 9/12 8/11 3°C -1°C Dopoldne bo pretežno jasno, čez dan bo predvsem v zahodnih predelih in na Trbiškem zmerno oblačno. Zapihal bo hladen vzhodni veter. Najnižja temperatura (°C) NajviSja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina -3/0 8/11 Obala 2/5 7/10 -2°C -8°C V soboto bo zmerno oblačno, v zahodnih predelil bo več spremenljivosti. Tudi čez dan bo hladno, ob morj bo pihala zmerna burja. Tudi v nedel se bo nadaljevalo sončno in hladno vreme. DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER lA<* Tel.0432934111 -www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Nad večjim delom Evrope je obsežno anticiklonsko območje. V petek bo predvsem v nižjih zračnih slojih začel pritekati proti nam od vzhoda hladen zrak. Swc* .. Srednji veter Megla Maini znwrtn močan raht* imam# močna oMnn C / Miai k ; >ln> 4 0-5 mm 4 4 5-10 mm 4 4 44 10-50 mm 4 4 4 444 ; >50 mm i [ Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto deu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DICEMBRE 2007/ GIUGNO 2008 12 Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*. 12.37,12.58*. 13.20,13.42*,14.04, 14.26*, 15.06,15.50,17.13,18.05, 19.20,20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40,18.45,19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Bolnica Cedad : 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisaijat Cedad ... 703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL 167-846007 Kmečka zveza Cedad, ..703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Cedad ...700700 Cedajška knjižnica ...732444 Dvojezična šola ...717208 K.D. Ivan Trinko ...731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter -727272 Sovodnje -714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Re7Ìia 0433-53001/2 Gorska skupnost.... ,727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. DO 21. FEBRUARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731175 - Mojmag tel. 722381 Ukve tel. 60395 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA17. FEBRUARJA Api Cedad (na pot (mioti Manzanu)