MÖRSZKA KRAJINA Vépsztveni, politič ni i T^fl TTJ \\ 7TFVF1 \7 Gazdasàgi, politikai és kulturni tjédnik. I l LJLR /\V 1 Ulj l\ kulturàlis hetilap. hèt. in. Évf. Màrkisevei, 192^, augussstus 10 Broj 32. Szàm. padle junake v Beltincih pa se vrši v nedeljo, dne 10. avgusta velki ljudski tabor. Prireditev naj bo častna manifestacija osvo-bojenja Udeležite se v velikem številu teh proslav. Naj izve svet, da živi v nas Prekmurcih domo- vinska ljubezen, ki je nemore zatreti noben sovražnik, niti zunanji, nt(i notranji. Mi vsi hočemo močno Jugoslavijo, v kateri bomo lahko srečno ter zadovoljno živeli in čvrsto napredovali na gospodarskem in na kulturnem polju. Nova vlàda, nòvi tròst. Po dtigoj krizi, po nepotrèbnom zavlacsiivanyi sze je nepricsakiivano szpremenila politicsna situacija, i tó szploh v lèvico. Doszedäsnya vläda ki je trdno sztäla na fundamentumi centra-lisi,ticsne Vidovdänszke usztäve (al-kotin.), je za enkrät püsztila dr'zävo ravnajócse cügle, je predäla v róke decentralicsticsnim partäjam, takzväno-mi federaliszticsnomi bloki. Zgodilo sze je pa tó na 'zeljo kralä, ki je räjsi tak csinüo, kak pa dao volitvi razpiszati, är je volitvam nè prijätel. Isztina je, ka szo volitvi nigdär nè na haszek dr'zävi i tiidi nè närodi. Dugotrpécsa borba, zmesnyäva, escse i vecs pa zòbsztojnszko vödävanye pènez, prdzrienyé dr'zävne gasze, je vsze szamo närodi na skodo, Ali rävno tö pa moremo povedati tüdi ita szpre-membo vläde. Sprememba vläde je tüdi z »vödävanyom« i ka vecs, escse z véksim. Borbo, z-mesnyävo v drzävi, med närodom escse vékso narédi, är sztrankarszka zagri'zenoszt da na mócs pride, te vdérja näjbole. Pre-mesztitev, lücsanye naszprótno mislécsi dr'zävni szlü'zbenikov, vpokojite ti „ne-zaneszlivi" itd. itd. je vsze szpodobno k volitvam, zäto anomälije tüdi i tü z osztäti nemrejo. Preid z ene szmere v drügo szmer, „prevrat" pri vlädajo-csi dä vszigdär kelko- telko poräza naj bòde formälnoszt^ ze età ali ona. Sztära vläda je odšla i je prisla nova, za näsz Prèkmurce trósta puna vläda. Za csasza szamoradikälne vläde szmo meli mi Prekmürci mér pred tisztimi elementi, ki szo szvoje falinge z blatenyom Prèkmurcov zakrivali. Zvün M. Sobola—Ormož-ke 'zeleznice szmo od nyi drügo 'želeti nè mogli po-mócsi, är kak szmo mi, za csasza vo- litev, v nyi nè zavüpali, szo tüdi oni vu näsz nè zavüpali i däli. Tó je szmo nè meli poszlanca ki bi za näsz delao i proszo i kaj szpravo, Drügo je pa delo dnesz, gda z denésnyo vlädo podpérajócsi partäjov, tó je za vlädo, z dvema partäjoma tri predsztävnike mä Prèkmurje. Vsze tiszte partäje, ki szo doszèmao dobro znale kontrolèrati prvèso vlädo i szo znale nè ednók kricsati i povedati : »eto, tó i tak bi trbelo« miszlimo da je prilika zdaj tü, zmö'znoszt je däna i odläsali. nebódo tam, gdé je kémprvè-sa po.nócs nemudoma potrèbna. Doszèmao je vzrok tó büo szamo, ka szo drügi na vlädi i nemre sze doszégnoti. Toga zgóvora vecs, bógse povèdano zdaj nemre bidti. Prèkmurszkoga näroda, doszèmao nanikojdevajócse, te'zä-ve sze naj predvszem vräcsijo, zavrä-csiti ji pa predoszta jeszte. I csi sze pa tó zgodi, nyim vesz csäs2t. Edno pa escse moremo povedati. Z-edne deszke narejeni plat dü'ze trpi, kak pa z-stiraj ali z-peti. Z stiraj-peti partäjov nasztävlena vläda szi te krätki 'zitek tüdi naj gori ponüca za lüdsztva blagor. Neznäno v/èmen vlä-danya naj nebóde delo : izvozne dovo-Iènya, räzne koncessije, pomócs za sztranko, obdarüvanye räzni zavüpni oszéb itd. itd., nego isztinszko delo za närod. Krätko vrèmen sze naj haszno-vito ponüca gori. Mi Prèkmurci pa ne meimo nikà pióti nóvoj vlädi, nego potrplivo csä-kajmo na ono vrèmen, gda dobimo vsza tiszta obecsävanya ki szo sze csüle za csasza volitev, Na delo, naj nebòde prekeszno, ka bi nàsz tròst vkano. 5. obletnica osvoboje-nja Prekmurja. * Dne 12. avgusta letos poteče 5 let, odkar je Prekmurje del Jugoslavije Svetovna vojna je zrahljala Avstro-Ogrsko državo v njenih temeljih in konec svetovne vojne je obenem tudi značil razpad monarhije Kari Habsburški cesar avstrijski, kralj ogrski itd. je zbežal v tujino, narodi avstro-ogrski pa so si sami določili svojo usodo. Takrat je nastala Jugoslavija. Toda Prekrnurje je še ob prevratu 1. 1918, bilo pod oblastjo Madžarov. Madžarske vlade so sicer obljubile Prek-murcem nekako avtonomijo, (oda dale jim je niso, sicer pa je prekmursko ljudstvo tüdi ni več hotelo. Vse je navdajala le ena želja: združiti, zediniti se z ostalimi jugoslovenskimi pokrajinami, Slovenci onkraj Mure ter s Hrvati in Srbi v eno samo močno državo „Jugoslavijo." Vendar so morali skora j 9 mesecev čakati na uresničenje svojih želj. Se le dne 1. avgusta 1919. je vrhovni svet v Parizu odločil, da pripade Prekrnurje naši državi in dne 12. avgusta 1919. so jugoslovenske čete zasedle Prekrnurje. Slovenski živelj v Prekmurju je s tem prišel do veljave. Slovenski jezik se je uvedel v šole, v urade, in v vse javno življenje. In tako je zasijalo solnce svobode tudi „vogrskim Slovencem". Za narod prekmurski, ki je bil pred tem preživel dosti neprijetnih dnij za komunistov, belih gardistov, tkalčevcev itd., za nje je bila zasedba odrešenje. Zato tudi ob zasedbi ni bilo skorej nikakih bojev. Bolj krvava je bila prva zasedba Prekmurja po jugoslovanskih četah. V teh bojih dne 3. januarja 1919. je padlo 6 jugoslovanskih vojakov, med nyimi poročnik dr. Dimovič. Trupla vseh 6 leže na sobočkem pokpališču. V spomin zasedbe priredijo prekmurski dobrovoljci proslavo, katere program prinašamo na drugem mestu. V Murski Soboti se vrši v soboto, dne 9 avgusta 1924. počaščen je spomina na * Csirävno szo sze godili napàdi z szträni O. P. D. pód šifro »Miioslav« na näsz, na prosnyo O. P. D priobcsimo té artikulus, är szmo zagvfisani ka vecsina O. P. D. je z Miloslavom'nè ednoga razmènya O. P. D. znamenüje: Organ. Prekm. Dobrovolcov. Bolgaria proszi povi* sanye armade. Jugoszlàvia pròti povisanyi. BEOGRAD. Bolgaria je potom1 medzavezniske komissije proszila, da sze nyè zavolo komuniszticsnoga giba-nya dovoli povišati armado z 6 jezera lüdi Zagotovilo sze je pa, ka vläda szamo szebé sesé z-tém zagvüsati i nè zavolo kmunizma. Vesz kmétski närod bolgärije je proti Cankovoj vlädi, zäto sze boji vläda. Obednim je pa znäno, ka bolgärszka nameszto dopiiscseni 20 jezero mä 40 jezero lüdi vise pod püksov. Na podlagi tè podätkov je tó bolgärszko 'zelènye nasa vläda odklonila. Grski graniesäri szo 19 ju-goszlävov zarezali. BEOGRAD. Vläda je pöroesilo dobila z granice, ka szo grski grani-csarje 19 jugszl, dr'zavlänov z grdim n< pädom razmeszärili. Po informaciji, szo tè liidjé z grskoga prek granice v Jugoszlavijo steli odszkoesiti, är szo ne steli priti na tiszti sors, kak nyi ju-goszlovanszki prijätelje, ki szo pótni liszt proszili za nazäjod v szvojo domovino, ka. szo je prèk bolgärszke djäli. V gresiji jugoszlovanszke drzav-läne pregänyajo. Za. té dogódek je nasa vläda osztre sztopäje narédila. Dr. Fr. IVANÓCZY-ja szmrtni òszvetek. Pred deszetimi lètmi je vmró Dr. Fr. Ivanóczy, eden med dosztimi, kf je naso sztäro szlovenscsino tak lübezni-vo kultiverao. Pred deszetimi lètmi je vmró ali nyega szpomin nè. Prijäteli toga pokojnoga szo szklenoli nyegove szmrti deszéto leto k-nyega imèni szpodobno oszvetiti i tó 17-ga aug. na nyega rojsztnom meszti, gdé tüdi po-esiva, v (Ivanovci) Szvéti Benedik. Od odbora szmo dobili szledécsi program ószvetka : SPORED. ijÉttL Ob deszetletnici szmrti dr. Fr. Ivanoczy-ja 17. auguszta pri Szv. Benediki (Prekm.) 1.) Szv. mese: ob Va 7, V28 i V2 10 vöri. Ob V28 vöri je räna bo'za. szlü'zba. Pri prvoj i driigoj szv. mesi je obhajilo za düso pokojnoga. Ob 9 vöri cerkveni govor, steroga de meo g. Basa bogojanszki plebänos. Ob V210 vöri szloveszna szv. mesa za düso pokojnoga, pri steroj szpevlejo zdrü'zeni beitinszki, črensovszki,, žiž-kovszki i bogojänszki pevszki zbori. Po predgi sze bó pobiralo za nagrobni szpómenek pokojnoga, da drügoga po-szebnoga nabéranya v té namen nede. 2.) Pohod na pokopalisese med popevanjom „Povszod Boga". 3 ) Pri grobi : a) govor g. Klekla in molitev g, Fafleka ; b) nagrobna pesem, szpèvle moški zbor ; c) pola-gauya vencev. Med polaganyom vencev szpèvle moški zbor naprè ; d) Pohod kóli groba, med sterim osziple närod grob z korinami, medtem sze pa szpevle domäesa närodna peszem „Szveto je drèvo, szvéti je kriz" z szprejémanyom Žižkovszkoga orlovszkoga tamburäsko-ga zbora. Vcsaszi za tém je szlavnoszt-na akademija pri cérkvi z naszlèdnyim szporédom : a) Peszem: »Nebo 'zari, szpomin, z-Bogom.« b.) Tri deklamäcije ; pri vszakoj igra tamburäski zbor. c.) Nasztop Orlov in Orlicev. d.) Peszmi : Szinek pise, V-zarji, Ob zibelki, Vrnitev. e.) Telovadba dijakinj z popèva-nyom : »Venček na gla\i«. f.) Tamburäski zbor. g.) Zakljücsni govor. h.) Tamburäski zbor z szpèvanyom »Lepa naša domovina«. i.) Razhod med szpèvanyom koračnice : „Mi smo Orli". NA. ZNANYE I 1.) Sztefn je szlavnoszt dokonesana. 2.) Vecsernice szo ob 3 vöri. 3.) Da szo pri Szv. Benediki szamo tri mäle kresme, stere szamo malo številnim prebivälcom lehko däjo hräno, opominjamo zäto vsze, da naj hräno prineszéjo z szebov. 4.) Steri scséjo dobiti sztälno naročeni obed v kresmi, naj sze zglä-szijo do 14. aug. pri g. Balažic Franci, v Odranci 107. p. Beltinci. 5.) Pecsenjarje se naproszijo, da naj prineszéjo kaj za pecsti, predvszem pa mleko ali mlecsno kävo za deco. 6.) Vszi molimo za lèpo vrèmen. 7.) Po ränoj mesi naj bodo na farofi, ki prineszéjo vence. 8.) Venci i vsze roze naj bodo iz domäesi tao, 'zive ro'ze 1 A murska-sobotai önk. tüz-oltó egylet 40 éves jubile- umàhoz. vi. Az 1911. év teljes kibékiilési jeileggel «z ifjak és öregek között meg-hozta a bizlos bäzist a jövendö mun-käjähoz, inert a kizärt ifjak ujra jelent-keztek az aktiv munkdhoz és ölelve egymäst mind azon .voltak, hogy az egylet mindenkor hivatäsänak magas-latän älljon és tudjon is müködni. 52 kipróbalt müködo tagból ällt a dolgozó csapat és a tisztikar is megszaporodott 2 jeles munkässal, Hartmann Ferenc-cel és Hirschl Ferenccel, kik közül az elsö alparancsnok, a mäsik segédtiszt és szakaszparancsnok lett. 1911. évi junius 18-än lépelt életbe, azaz iutott nälunk a megvalositäs städiumäba a värmegyei szabälyrendelet alapjän a tiizöri intézmény is. Az 1912. évet az egylet 30 éves jubileumänak szentelte nagy népiinne-pély keretében és kirälyi kitiintetésre ajänlta a legidösebb tagjait : Antauer Józselet, id. Barbarics Istvänt, Bodanec Ferencet, Faflik Kärolyt, Gumiiär Mi-Jiälyt. Holcmann Ferencet, Lejko Ferencet, Pecsics Józsefet, Szlepec Jä-nost, Vratarics Ivänt, kik a règi ala-pitó gärdäböl rr.ég életben maradtak. Mindezek a diszérmeket meg is kaptäk, nékik azok iinnepélyesség keretében 1913. jan. 5-én éX is adattak. Miutän az egylet miikodése mär semmi kifogäsolni valót fel nem rnu-tatott, közmegällapitäs szerint az vi-rägzäsänak tetöpontjän ällott, dr. Sö-men Lajos a parancsnoksa'got teljesen ätruhäzta Ruzsa Ferencre 1912, junius 13.-än kozgyiilési jovähagyässal. Ugyan-ekkor a tiizoltó egylet dr. Sömen La-jost örökös tiszteletbeii föparancsno-kävä va'lasztotta meg munkäja és ér demei elismeréseiii. A jubilaris év rendelkezéseibol kifolyólag 1913. évi aug. 3 an lettek kiosztva a müködö csapatban a 30. 25. 20. 15. és 5. éves szolgälati érmek. És most, mikor 1914-ben azon gondolkoztunk, hogy k'rné.lyiljiik Mur^ szombat összes kutjait, göz- vagy motor fecskendöt szerezünk be, creä-lunk 2—3 tagból allo ciliar,dò tiizrajt, kik mint hivatäsos tiizoltók äüandoan ällanak värosunk tiizrendészelének szol- Schicht Pravo SCHIGHTQyO-milo i znamko JELEN" je priljubljena pri vseh varčnih gospodinjah. Pravo samo z imenom —= „Schicht" in znamko „Jelen"! EEir- gälatäban, 1914. julius 21-én és aug. 1 én csapott le kozénk a rettenetes villäm és menykö, kiütött a häboru, — és mindnyäjunknak menni kellett, futni a mozgósitdsi részleges és älta-länos parancsok utän. Mit jelentett ez? — avval mindenki tisztäban van. Mit ho-zott magäval ? — azt lätjuk mindnyä-jan, hiszen a korszakot dtélttik egytöl-egyig. Ahogy mindeniitt, ugy egyletünk-ben is a häboru csak teljes pusztuläst vont maga utän. A szertär. a szerel-vények és minden ellenorzés nélkiil maradt senki préd^ja lett, és a végén — csak egyes hirmondók maradtak, a kik azonban szintén minden felelosség nélkiil csak regéket meséltek arról, hogyan pusztulhat el emberöltök nehéz munkäja. A szertär laktanya, fertötle-nitö hely, beleghäz lett, majd ablak, ajtók és szerelvény nélkiil i falak, csu-pasz tegläk hirdették a rég mult dicsö-séget, inert amit a häboru nem tett tönkre, azt tönkre tette a bolsevizmus korszaka és forradalmi idök. Csak 1919. junius 23-än gyül-hettek össze egynéhdnyan a régiekbol, hogy ujra életre hivjäk az olv annyira sziikséges tiizoltó-egyletet és megment-sék azt, mi még menthetö. Az ekkor összegyiilt règi tagok : dr. Czifräk Jänos, Horväth Pài, dr. Sömen Lajos, Lanscsäk Ferenc, dr. Geiger Viìmos, Kleinrath József, Stevancsec Andräs, Czvetkó Lajos, Ruzsa Istvän csak szo-moru terepszamlét tarthattak meg. Az 52 volt müködö tagból 37 tag volt a häboruban, akik közül hösi halält hal-tak Anlauer Ferenc, Kränyec Jänos, Szerec Alajos, Vogrincsics Ferenc, Karafiät Zsiginond, Opecz Ferenc, Schrimpf Käroly vagyis 7-en, — el-tiintek 2-en : Lukäcs Läszlö, Kumparics Andräs, — akkor mig hadifogsägban voltak : Vorell József, Paurics Mätö, Kocsvara Istvän és Porédos Ferenc, kik häla Istennek idöközben szerencsé-sen haza érkezhettek. Az itthon maradt tagokból is meghaltak Hartmann Ferenc, Bodänec Ferenc és Pecsics József tajtärsak, egy pedig Faflik Kä-roly eltävozott, de közben ez is meg-halt. — (Folyt. köv) Az SHS. kirälysägot nem hivtàk meg a lon-doni konferenciàra. Nagy elkeseredés Beögradban. — Fethéborodàssal irnak a beo-gradi lapok. — A kormény tìltakozni fog a meghivàs elmaradàsa eilen. PÄRIS, aug. 7. A jóvétételi bi- i zottsäg tagjai tegnap felszóliiést kap-tak, hogy vegyenek részt a londoni i konferenciän a német jóvététel kérdé- ! sének tärgyaläsa alkalmäval. A meg-1 hiväst a jóvétételi bizottsäg tagjai kö- : ziil csupän Aglia, Franciaorszàg, Olasz-orszäg és Belgium képviseloinek kiil-dotték el, mig az SHS. kiràlysàg es Japan kèpviseloit nem hivtàk weg a konferenciàra. BEOGRAD Az a pärisi hir, amely szerint a jóvétételi bizottsäg jugoszläv és japän tagjait nem hivtäk meg a londoni konferenciära beogradi politikai körökben nagy elkesere-dést keltett. Az SHS. kirälysägnak Németor-szägtdl szintén vannak jóvdtételi köve-telései és igy a jugoszläv delegälus meghiväsa elsörendii érdeke volna az orszägnak. A beogradi lapok felhäbo-rodva irnak arról, hogy az utóbbi esztendökben, amikor a jovätotel kér-désérol van szó, Pärisban vagy Lon donban szeretnek megfeledkezni az SHS kirälysäg képviselojének meghiväsäröl. Sem a kiilügy, sem a pénzugyminiszter tegnap nem voltak Beogradban és igy csak ezutän värhatö, hogy a kormàny a meghivàs elmarndàsa miatt tilta-kozni fog. v ''■• . ~a - -vi - Kormänykrizis fenyeget An LONDON- Az észak-ir kérdésben a kormänyt komoly räzkodtatäsok ve-szélye fenyegeti. A korrnäny ugyanis elhatärozta, hogy az aisohäz elé tör-vényjavaslatot terjeszt, amelyben fel-hatalmazäst kér, hogy Ulster äilam eilen az ir hatärrendez0s iigyében kényszerrendszabilyokat alkalmazhas-son. A konzervativok e'tokélt szändeka, hogy ez! a javaslatot megbuktatjdk. A munkäspärt valamennyi képviselojét a jövö hétfoi iilésre täviratilag ren-delték be, hogy a fenyegetö kormäny-krizist megakadälyozzäk. Izjava M. Arcibaševa (v procesu Konradi) V. V času, ko je narod stradal, ztnrzoval in ginil, ko so njegove muke dosegle vrhunec skrbi in obupa, je bolševiška razudanost obhajal orgijske sedmine. V f.olnetn obsegu besede izsmi-javaje zakone prirode in ljudi, oblast izdavala prebivalstvu po 2 suhi ribic in 1/8 funta kruha, včasi je pa dajatev tudi popolnoma vstavila, ter istočasno pod smrtno kaznijo prepovedal vsakšno kupovaje ali predavanja živil. Po stanovanjih so se vršile sistematične preiskave in ljudem se je odjemaval poslednji funt moke. Vse ceste so bile pregrajene z stražečirn oddelki, ki niso dopuščali prenašati prosle prideljke v mesta. Nekatera siromašna tržišča, ki so ostale kljub boljševiškim prepovedam, nepoškodovana, so se z oboroženimi pogoni zakonito oropala. Kmetom se je vse odjemalo. kar je bilo čres normo lastne potrebe ter se je na ta način uničeval glavni vir hrane ruskega naroda. Človek z zdravo pametjo nigdar ne bo mogel spoznati, kakšno svrho so zasledovali boljševiki. Ali so mislili faktično z lakoto pomiriti ves ruski narod ali pa so hotel človečan-stvo naučiti brez hrane živeti ? In kljub temu, z vsemi silami delujoč na lo, izstradati narod in ga j dovesti do obupa, grozeč pridobitvi vsacega koščka kruha z smrtjo, so sebe tovarišči boljševiki preskrbeli z vszem, začenši od belega kruha pa vkliučao do ikr in vina. Bili so daleč od žilje, podeliti se z siromaštvom onega naroda, v čegar imenu so viadali. Opisani nesebični boritelji za splošni blagor so prejemali obilno plačo in ogromnih živežnih skladišč, namenjenih stradajočernu narodu. Veselo in pijano je živela pre-nasičena boljševiška druhal, vendar še bolj sito so živeli kremljski vladarji. Njim so stale na razpolago pa^-lače moskovskih carjev in prvovrsztni hoteli, za njili so bili avtomobili, dragoceni kožuhi, briljanti, neštevilne svote zlata, vino in žer.szke, o njih poneverbah, podkupljivosti, bogastvu, kockuiju, pijančevanju in razuzdanosti je vedela cela Rusija? ven- dar je molčala pred grozečim revolverjem »čeke.« Nočem trditi, da bi bili vsi boljševiški glavarji brez izjeme ropali, pijančevali in razuzdano živeli. Mogoče so bili med nyimi tudi ljud,e drugega značaja, ki so z strahom in gnusom gledali na divjaštvo svojih tovarišev. Vender molčeč pod pritiskom sztrankine discipline in radi Ohranitve oblasti, so oni ravno radi tega postal' udeležniki hudodeljstev ter ravno takšni hododeljci, roparji in morilci Ko se je začel razlivati z širokimi valovi srnidljivi gnoj gnjilobe iz uradnih prostorov tovarišev komisarjev, ko je država propadala in molčala, takrat, so lagala boljševička, peresa celemu svetu o uspehih revo- ; iucije, v blagotvornosti delavske re- j publike, o nesebičnem junaštvu njenih ^ voditeljev. Lažnjivo in hinavsko so se za klinjali, visoko dvigajoč od krvi ru-deča znamenja, da bodo šii naprej, I do popolne zmage ideaiov komunizma, j Vender življenje gre svojim te-j kom in njeni zakoni so nespretne Ijivi. Ljudstvo je občutilo, da tako naprej ni mogoče živeti in da propade. Grom topov kronštatske vstaje, kjer so se proti vladi boljševikov dvignili ravno isti mornarji, katere je Trocki imenovat „Lepota in ponos revolucije", je pretrese Kremljà. Kmečko morje se je začelo gibati. Delavski nemiri v prestolicah so se začeli nevarno širiti. Trdna tla pod nogami bol ševikov so se zmajala. Postalo je popolnoma iasno, da vodi pot, po kateri gredo boljševiki, v njihovo lastno propast, da njen kraj ni daleč in valovi ljudske jeze so pripravljeni pomesti jih z zemeljske površine. Celo najagilneiši nič vrednež, v katerem so se v polnem obsegu začrtali znaki despota — nasilnost in hinavščina — tovariš Lenin je že hotel prenehati. V eni minuti je pozabil svoje prisege, za vsako ceno iti naprej, do popolne zmage svojih idej, je zažgal takoj vse, kat je poprej obožaval, z pretresajdčim cinizmom je označil vse svoje prejšnje delovanje z neumnostjo in zmoto ter razglasil temelje »nove ekonomske politike.« GLÀSZI —HIREK — ,, Postu tvojega oc s >...'* Preminòcsi mèszec 29. je Anta-lics Sàndor szin vèrta v Vuča Gomili gnoj vozo na nyivo. Domò pridócs sze je z ocsom nikaj szkrègao, med sierim je zgrabo 'zelezne raszoje i ocso tak narn-làto, ka szo ga v spitao mogli pn'pelati v M. Soboto. Na prvi hip sze je miszlilo da sztäri An-(alics merjé, ali odzdravlènyi je 'ze tröst. Szodniszko posztòpanye sze je zacsélo. — Ki dobro znàjo rio'ze obracsati. 27. VII je v Murš-teki v krcsmi H a u s m a n pieszna veszelica bila. Z veszelice domó-idòcs na kri'csanye „aufbiksz" szo sze decski, kakti Anton Belšak z Moravci pri Ljutomeri, Jó'zef Pecsics i Stefan Dündek z Sata-hovec vküper prijali, med sterirri je hitro do no'za prišlo tak, ka je mednyimi Dündes< te'zko ran-jjeni i escse le'zati more v krcsmi, iDündek je szmeknyeni v blek, v 'prszi i v lèvo rokò Belšak pa v pä'ec Pecsics pa v levo roko. Vszi szo naznanveni pri szodniji — Dvakrat § 506. Ali decski pazite sze. Interessando raz-szódbo je razglaszila té dni M. Sobotska sodnija (odd. IV. s/.od-nik g. Farkaš) v dve priliki, stero je okró'zno szodis v Maribori 'ze potrdilo i stere szo za neomenjene ne, za dekline pa dobre. Do-gódek je szledécsi : Ferdinand Joós 36 Jet sztar szabólszki detics z Kupsinec je iiibeznivo dugovà-nye meo z Fliszär Vilmov pintisa hcserjóv v Boreči Z té lübcz-noszti sze je predknrtkim dek-icska porodila. Àr szi je Joós né sleo porocsiti Vilme Fliszargaje la tö'zila za odškodnino v zneszki 5000 Din, ; povdàtjajòcs, ,.da je lelko menye vredna nyéna 'zenit vena zmo'znoszt i csi bi nyè nebi zenitev oblübo, bi sze nyemi ne podala " Szodnija je zelenve po-irdila i Joósa obszódila na pla-csrlo 5000 Din. Fiiszar Vilmi i e*cse 14 dni zàpota, ,za odvzet evojsztve po zapeìivoj pòli." Po razszodbi na drügi dèh pa pridela pred szodmka i z szmehom zpovèta, da sze v kràtkom zdàta, naj strofa pretrpeti nej trbè Ràvno té razszodba je razglašena za Stefan Dündeka z Satahovec ki je to'zetii büo od Fiiszar Kabine z Gradisela razlika je szamo |da tü nè bilo deteta i da szta sze nè poglija.'a za 'zenitev Decski pozor ! ! — Proslava 5. obletnice osvobojenja Prékmurja se vrši v" necfèljcratffe 10. avgusta 1924 v Beltincih. Spored: I. Na predvečer v soboto dne 9. avg. 1924 v Murski Soboti : a) Ob 20. uri slavnostni sprevod z bakljado in vojaško godbo skozi mesto na grobove za osvobojenje padlih junakov. Sodeluje pevski zbor. (Zbirališče pred poslopjem srezkega poglavarstva) c) zvečer koncert z vojaško godbo. 11. V nedeljo dne 10 avgusta 1924 v Bel ; tincih : a) Ob 5 uri budnìca, b) odi 8 — 9 ure sprejem gostov, c) ob 9 uri skupen pohod na slavnosten prostor, č) ob '/»'O «'i Povesita služba božja na trgu pred cerkvijo-mešo daruje : škofov odposlanec, pri maši poje pev- i ski zbor inspira vojaška godba, d) po maši velik ljudski tabor nato obhod po Beltincih, e) od 14 naprej splošna ljudska veselica, sodelujeta dve godbi, f) ob 15 uri zborovanje delegatov v j dvorani hotela »Krona«. Sveta delž-nost vsacega je, da .se te proslave udeležite ! K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor! — Zahvala. Mursko-sobočko ogeni-gasilno prostovoljno društvo kakor tudi društveni odbor se najtoplejše zahvali Vsem, ki so dne 2.-ga in 3.-ga augusta ob priliki proslave 40-!etnega obstoja ali z osebnim delovanjem ali pa z darili pripomogli povzdigo jubileja. Posebno se še zahvaljujeta, društvo in odbor vsem sodruštvom in članom in istih, ki so se udeležili proslave. Murska Sobota, dne 6.-ga augusta 1924. ODBOR. Zapotrébno dr'zimo ze zdà gori pozvati postiivani estitelov trszt-cov i mestrov pazko na 1925-to leto znova vödäni „Evang. kalendari", steri za kratki csasz pod stämp pride, da gledécsi na szvoji trstv podigä-vanye i rasiirjàvanye, té prilike neza-müdijo i v-nyem sze z-naznanyiiva-nyem z-poznati dàjo. Szam proti szvojoj dobrobodòcsnoszti pregreši, ki etakso ponüjajöcsopriliko zamiidi. Reklam je vszigdär na haszek trsztci i mestri. Evang. kalendari je näj-bole razsiirjeni i prijétnèsi stamp v-Prèkmurji. Po nyem sze näjbole raz-siiri kaksestécs naznanyiivanye med vesznieskimi sztancsarmi, naimre za-toga volo, ka sze naprisesztno leto vu 5000 esempläri namèni vödati. Proszimo zàto tak veszm'cske, kak szobotske trsztce i mestre, da nasz z-szvojim naznanyüvanyem pocsesz-tijo i podpérajo, tómbole, àr nè szebicsni, nego obczinszki dobro-tivni eil szlü'zimo. Naznanyiivanya céna de od prvèse dosztabole ponižana, àrtrstva bo'znej idejo. Cstitelje pa dobijo pà v-tom kalandariji szrdce obeszeljàvajócsa lèpa nàvucsna cste-nyà. Z-postiivanyem Reditelsztvo. — Proslava petletnice osvobojonja Prékmurja. Ob priliki proslave petletnice osvobojenja Prékmurja t. j. dne 9. Vili. in 10 VIII. 1924 bo vozil na progi Murska Sobota—Hodoš posebni vlak tudi v nedeljo dne 10. VIII. 1924. in sicer ob navadnem času. Udeleženci, ki hočejo priti že v soboto dne 9. Vili. 1924 na proslavo v Mursko Soboto imajo s tem najlepšo priliko se iste udeležiti. Kdor hoče imeti v Murski Soboti prenočišča, naj to kolikor mogoče hitro prijavi pripravljalnemu odboru. Na prepozno dospele prijàve se ne bo moglo" ozirati. — Orvosi hir. Dr. Muster József eddigi kör és fogorvos Križevc0n ällomäs helyét elhagyta s M. Sobotàban telepedett le, hoi mär e hó 12-én megkezdi rendeléseit. — Szerencsétlenség csép-lésnél. Mult héten két baleset is tòrtént cséplògépnél. Stevan-csec Borejci géptulajdonos gépje etetòjének Kousz lvànnak négy ujjat a gép összeroncsolta, Egyik ujjàt màr amputàliàk. — Vég Janos Pincei lakós szomszédjà-nàl dolgozó gépnél etetni ment fel a cséplore, miközben hosszu orosz köppenye miatt kezét a gép dobja elkapta. Kezét könyök-ben a M. Sobotai kórhà/ban ampultàltàk. — Vasvilàval az apja vilen. An tal ics Sàndor Vučja Gumi-lai gazda fia m. hó 29-én tràgyàt hordott, miközben apjäval össze-veszett. Szóvaltàs közben vasvil-lät ragadott s apjàra tàmadott kit sulyosan megsebesitett. Öreg Antalicsot sulyos sérUléseivel a M. Sobotai kórhàzba szàllitottàk be, hol felgyógyulàsàhoz meg van a remény, fia eilen pedig meginduit a/, eljàràs. — A draga hàlotàrsak. Érdekes két itélet hangzott el a napokban a M. Sobotai jàràs-birósàgon, mely intö példàul szolgàlhat sok fiatai embernek. FI i s z ä r Vilma Borejci borkeres-kedö leänya ugyanis beperelte Joós Ferdinänd Kupšinci 36 éves szabót 5000 Dinàr kàrtéri-tésért, azért mert azàltal, hogy Joós hàzassàgot igérve neki vele szerelmi viszonyt folytatott, mely-böl egy leàny gyermek született, „ö hàzassàgi értékébòl veszitett." Birósàg az 506 §. alapjàn Joó-sot 5000 Din. kàrtéritésre és 14 napi elzàràsra itélte. Tàrgyalàs utàn màsodnapra mindkettsn ne-vetve jelentek meg a biro elött, hol bejelentették, hogy hàzassà-gra lépnek mar a közeljövoben. Ugyanily itélethozatott Dündek Istvàn Satahovci iakós felett, kit Fliszar Katalin Gradiscsei leàny perelt be azzai a ktìlònbséggel, hogy itt nem Iett gyerek, csak hàzassàgi igéret cimén szerelmi vi-szony és most mégsem akarja elvenni. Legények legyen ez ta-nulsàg. „Màs kàràn tanul az okos"! — Egy forint — 30 dinar. A kereskedelmi miniszter a kamaräk elöter-jesztésére rendeletet hozott, amelyben az eddigi ipartorvényben meghatärozott birsägok értékét megvältoztatja Esze-rint ezentul a règi torvényben elöirt egy korona 15 dinärnak, egy forint pedig 80 dinärnak szämit. Dr. Muster Jožef zdravnik i zobozdravnik ordinira vsak dan v Murski Soboti v hiši fjosp. JERIČA (blizu Peterkove gostilne) * 3-1 n Hallo Lovci! Szamo tiszti süs je gviisen, steri sze z pri: HEKLIT5 STEVAN V MURSKI 50B0TI küplenoga patròna da doj. Vu toj tr'zovini sze dobijo vsze za lòvce potrebna dugovänya, kakti: prvovr-sztni prazni i nabiti patròni, spri, dimni i brezdimni präh, kapszlni itd. itd. po näj nisisoj céni. Szamo tü küpleni patròni szo gvüsni i pocèni. Probajte i sze zagvüsate ! Pojasnilo *) a) gospodom okoli „Szabadsäga". Z g. velikim županom sem se vozil po Goričkem, 1) ker sem hotel pokazati g. Hartnerja, kako teško, z žuljavimi rokami dela na polju, ker vedno toliko piše o trplenju — drugih. Našli ga nisino ; 2) da sem pokazal one znamenite šole po Goričkem, ki jih je gradil za časa ogrov g. Hartner, 3) ker sem hotel pokazati oni mlin na goričkem, ki ga gradi g. Hartner vselej, kadar so — volitve, 4) da smo vsi ogledali koruzne stučke, ki jih g. Hartner deligoričan-cem, kadar so volitve končane, 5) da sem iskal stranko, v katero še ni prosil g. Hartner za sprejem, da bi bil izvoljen za poslanca, a ni nobene več, 6) da sem iskal ona dva miljo-na, ki jih meni dolgujejo Prèkmurci, našel jih nisem, zato jih s tem javno in nepreklicno prepustim „siromaku" g. Hartnerju, poleg tega pa mu podarim še vse druge svoje miljone. Toliko za danes, če ne bo miru še pridem ! b) gospodom okoli „Novine" Svoje grofovsko življenje zamenjam takoj z Vami. Bom vsaj enkrat živel brez dela na račun ljudstva. Hvaliti Vas pa preje nemorem, dokler ne boste ljudstvu Prékmurja spolnili onih obljub, ki ste mu jih dajali ob volitvah. Obljube delati znate tako, da jaz tako še sanjati ne znam, zdaj pokažite, da znate tudi za ljudstvo delati, saj ste na vladi. M. Sobota, dne 3. avgusta 1924. Notar KODER. * Za ta članek je reditelsztvo ne odgovorno i szprijalo je szamo na podlagi moralnoga zakona kf veli da sze vszaki szlobodno zagovarja. K odoji je po fäl céni : 1 pi-szarni sztol, 1 velka gledala, 1 preproga (tepich), v°cs orig. oljnati képov i szrebrni dugoväny. Vecs sze zvé pri : BARNABAS ERDÖSY trzovina zpapéromi igraesami v MURSKI SOBOTI. Trztvo. Kereskedelem. Blàgo — Äru. NOVISAD: aug, 1. 100 kg. Pšenica—Buza Din. —375 » » 'Zito—Rozs » —300 » » Ovesz—Zab » —300 » » Kukorica —280 » > Proszö—Köles » — > > Hajdina » — » » Szenó—Széna » 50—100 » > Qraj—Bab csres. » — » » zmésan—vegyes bab — » » Krumpli > —175 » » Len. sz.—Lenmag » — » » Det. sz.—Lóherm. » BENKO: aug. 1. 1 kg. III. H. I. prima 13- 14-- 15- 16 — t 12- 13'- 14 - 15 — o 6 — !•- 9-- 12 — Bikóv.ì Bika Tel ice I ?Üszö Krave | ŠTehén Teoci Borju Szvinyé -Sertès Mäszt I-a— Zsirl-a. Zmócsaj-Vaj , . Spé—Szalona . . Belice Tojäs 1 drb. 16-— 19--24— 26.— » 28*—35 , » 35--» ■— Z-häja vszäko nedelo. — Naprèplacsilo za: 1 leto 47, pò 24 frtao 12 Din. Zvün SHS., 70 Din v Ameriko 80 Din lètno. Céna anonc za □ cm : med textom i izjave i poszlano 1-50 Din reklame 1— mali ogaszi 0*70 Din i dävek. Pri vecskrät popüszt. Ròkopiszi, kfsze ne szhränijo i ne vrnéjo sze posilajo : Reditelsztvo i oprävnistvo Mörszka Krajina Kéziratok, a melyek nem adatnak vissza, ide küldendök : M. Krajina szerkesztóség v. kiadóhivatal M Ä R K 1 S E V C 1 br. 20. posta MURSKA SOBOTA, kostni csekovni racsun broj 12980. | —: Postatakarék szàmla szäma 12980. Megjelenik minden vasärnap. Elofizetési àra 1 évre 47, félévre 24, negyedévre 12 Dinài Külföldre 70, Amerikàba 80 Din évente. Hirde tési är ; "J cm.-ként : szövegközt és nyiltté 1 50, rendes 1—, apròh rdetés 0'70 Din és a; illeték. TobbszSrinél engedmény. GazdäSkodäs A tej. Irta Nemes Miklós àllatorvos, Murska Sobota, j ! v. Minden értékszàma a tejnek szöke noknél valamivel magasabb, mint a J barnäknäl. A szöke nö teje kevesebb kazeint tartalmaz, többet tartalmaz a gyenge noké mint az eroseké. A két-féle kazein nem teljesen egyforma. Az ■ asszonytej kazeinje finom laza pelyhek-ben csapódik ki, ellenben a tehéntej kazeinje kocsonyaszerti szivósabb tö-megii. Az ember gyomorban az asz-szonytej teljesen feloldódik, a tehén-tejböl a kazein csak 3U részig oldódik, j 1U része emésztetleniil visszamarad. Ennek oka az osmotikus nyotnäsban van. A tejnek épen ugy kell beivddni a gyomor és bèi nydlkahärtyäjäba, ahogy beivódik pld. az olaj vagy me-leg faggyu a puha nedves csizmabörbe; ezt a beivódast osmosisnak mondjak. Ezt az osmosist két folyadék, oldat közötti kiegyenlodési ero hozza létre és aszerint amint az az erö nagyobb! vagy kisebb, az osrnosisos nyomds nagyobb vagy kisebb. A tehén tejet is fei lehet ruhäzni, hogy az osrnosisos nyomäsa olyan lesz mint az asszony-tejé, következö módon : vegyiink V2 liter tehéntejhez egy teäskanrflnyi lisz-tet és 30 gratnm tejcukrot és ezt ke-verjük 250 gramm higitó folyadékba pld. fött kutivizbe. Ha ezt a tehén-tejet ember gyomrrfba helyezziik, akkor nemcsak 3/4 része a tehéntejnek, ha-nem az egész oldat felszivódik. Csekély ; kivételektol eltekintve, a tej fehérje tartalma és az ujszülött novekedési j gyorsasäga között összefügg'ist talältak; ugyanis minél nagyobb a tej fehérje ; tartalma, ann