glasnik glasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljana številka 1 marec 1988 Ob našem jubileju Tri desetletja Žita , osnla leto mineva trideset let od ustanovitve Živil-tifr9 kombmata Žito Ljubljana. Za nami so tri deseta razvoja, na katera lahko gledamo s ponosom, saj ve i napredek viden prav v vseh dejavnostih naše delovne organizacije. ivilski kombinat Žito je bil ustanovljen ieta 1958, ko se združila tri področna mlinska podjetja — mlin-, e mdustrije Ljubljana, Lesce in Domžale — ter dve pevski podjetji\ specializirani za prodajo žit in mlev-1 izdelkov, „Žito“ Ljubljana in „Klasje" Kranj. Ka-oe/e se je pridružila še vrsta drugih podjetij. lem moramo, kot že nič kolikokrat doslej, še enkrat Poudariti, da so posamezne dejavnosti in nekatera po-letja, ki so danes temeljne organizacije v sestavi de-ovne organizacije Žito, še precej starejše in da imajo Za seboj že tudi blizu stoletno ali celo večletno tradici-10.,. o/ih deset let Žitovega razvoja je bilo namenjenih Predvsem gradnji silosov in skladiščnih zmogljivosti za Surovine ter izdelke. Temu je sledila gradnja mlin-s lb zmogljivosti za predelavo žitaric. Sledil je dinami-Can razvoj na področju pekarstva z gradnjo mreže pe-arn' ki naj bi omogočala potrošnikom nemoteno pre-s rbo s kruhom od Jezerskega do Kolpe. Kasneje, pro-1 koncu šestdesetih let in v začetku sedemdesetih let Pa se /e začelo razvijati tudi industrijsko slaščičarstvo 'n konditorstvo. ^ zadnjih letih se je Žitov razvoj nadaljevat praktično z nezmanjšanim tempom, čeprav so se razmere za uspe-n° gospodarjenje v osemdesetih letih precej zaostri-J' delovna organizacija je sestavljena iz zelo različnih ^javnosti, kar lahko po eni strani povzroča težave pri enotnem vodenju in nastopanju na trgu, po drugi stani Pa ie prav ta različnost dobrodošla, saj se zaradi stal-družbenih sprememb spreminjajo pogoji na trgu in s tem pogoji poslovanja, tako da dosegajo boljše rezultate enkrat peki, drugič mlinarji, tretjič konditorji... Kljub dobrim poslovnim rezultatom v minulem letu moremo gedati na prihodnost z zmernim optimizmom. Za-etek letošnjega leta ni preveč obetaven, kajti novembrsko vračanje cen po nalogu naše vlade je pustilo negativne posledice predvsem v konditorskih temeljnih 0rganizacijah. Delna korektura cen konec februarja je njihov položaj sicer malenkostno popravila, vendar za-radi višjih cen surovin konditorstvo še vedno ne more Pričakovati kakšnih zelo dobrih rezultatov. Seveda pri em tudi ne smemo pozabiti, da dejanska življenjska rayen prebivalcev počasi pada in da so konditorski ^^mkktakšni, da se jim potrošniki lažje odrečejo, kot f odrečejo drugim. Matffi$tkypna moč prebivalstva je prizadeta tudi naše Sojfe že minulo leto srečevale s precejšnji-'bjpvnirmtežavami. Navsezadnje se tudi akumu-iVanje' ha 2. strani fonu IjsTj Tudi sedme zimske športne igre delavcev Žita smo z enotedensko zamudo in v ne najboljših vremenskih razmerah uspeli speljati do srečnega konca. Sneg, ki je v soboto, 5. marca v Mojstrani ves dan rahlo naletaval, tekmovalcev ni dosti oviral, še najmanj pa je oviral smučarje iz Triglava-Gorenjke, ki so moštveno spet zmagali ter prejeli poleg pokala za 1. mesto — podelitev pokala kaže slika — tudi prehodni pokal ... Gospodarjenje v letu 1987 Povsem zadovoljni ne moremo biti Minulo leto je bilo v znaku številnih administrativnih posegov v gospodarstvo in zakonskih sprememb. Rezultati gospodarjenju so pokazali, da smo v vseh temeljnih organizacijah in v delovni organizaciji Žito kot celoti poslovali brez izgub, vendar z doseženim ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je količinska proizvodnja v povprečju precej zaostala za rtečrtova-no. Administrativni posegi zvezne vlade so nas prizadeli. .. Zakon o celotnem prihodku ter njegove spremembe in dopolnitve so zahtevale drugačen pristop v nekaterih poslovnih odločitvah. V dobršni meri smo dane možnosti tudi izkoristili ter na ta način dodali delček v mozaiku uspešnosti poslovanja. Vendar ostajajo v zveznem zakonu mnoge nelogičnosti, ki jih je zmožen zakriviti le skrajno birokratski pristop pri uravnavanju gospodarstva. Ne na koncu kaže na to tudi še februarsko predpisovanje revalorizacije, da bi se gospodarstvo vsaj navidezno izvleklo iz globalne krize. Posebno poglavje v tej administrativni regulativi imajo predpisi o usklajevanju in zamrzovanju cen. Zvezna vlada je v želji, da odpravi nesorazmerja cen, dosegla nasprotne učinke od zaželenih. Na ta način je bila močno prizadeta tudi naša konditorska proizvodnja, ki je po sprejetju teh ukrepov stalno ustvarjala izgubo in zaradi tega pristala na razmeroma nizki stopnji reproduktivne sposobnosti, če jo primerjamo s pričakovano. S poslovnimi dosežki smo le delno zadovoljni Z rezultati poslovanja smo lahko glede na opisano le delno zadovoljni. Predvsem zato, ker smo zabeležili upad proizvedenih količin, primerjalnih s planskimi in proi-zvednimi v letu 1986. Količinska proizvodnja je bila v na- ših osnovnih (nosilnih) programih povprečno za pet odstotkov nižja kot v letu 1986, z izjemo čokolade, za katero pa vemo, da nima realne ali stvarne primerjalne osnove, ter programa zmrznjene hrane, katere proizvodnja ob dopolnitvah sortimenta resnično izdatno narašča. Količinski izpad proizvodnje smo sicer delno kompenzirali ali nadomestili s proizvodi višje stopnje obdelave in s tem višjega cenovnega razreda, a moramo kljub temu govoriti o realnem padcu količinske proizvodnje. Tako so bili v letu 1987 doseženi naslednji indeksi: • mlinarstvo 93,9 • pekarstvo 94,4 • testeninarstvo 90,9 Šumi 97,2 Imperial 91,1 • mehko pecivo 93,0 • čokolada 129,6 • zmrznjena hrana 128,3 Žito skupgj 94,6 Za količinsko manjšo proizvodnjo so vzroki predvsem tržne narave, čeprav moramo priznati, da prihaja ponekod tudi do neusklajenih kapacitet ter vztrajanja pri programih (proizvodih), ki so tržno zastareli in zato potrebni temeljite prenove ali pa ukinitve. V zunanjetrgovinskem poslovanju ugotavljamo podobno situacijo kot jo poznamo iz preteklosti. Na eni strani se pojavljajo problemi z vključitvijo v cenovni rang ali razred, ki ga na zahodnem trgu še dodatno obremenjujejo zaščitne carine, na drugi stani pa problemi s prepočasnim spreminjanjem tečaja. In to je dovolj, da zanimanje za izvoz upada, namesto, da bi se povečevalo... Posledic takšne usmeritve pa najbrž ni treba komentirati. Dolarsko izračunan izvoz za 26 % večji... Primerjava izvoženih količin izdelkov v letih 1986 in 1987 kaže, da so lani več izvozili v Šumiju in Triglavu-Gorenjki, manj pa so izvozili v Imperia-lu. Dolarsko izražen izvoz je bil na ravni delovne organizacije večji od izvoza v letu 1986 za 26 odstotkov, vendar ta podatek ne kaže stvarne slike, ker se je dolarjeva vrednost bistveno zmanjšala. Ko govorimo o uresničevanju finančne funkcije, lahko trdimo, da je bilo leto 1987 leto naše dobre likvidnosti. Iz povprečja izstopajo v negativno smer predvsem kondi-torske organizacije, kar je precej razumljivo, če to povežemo z doseženimi plačilnimi pogoji. Razveseljivo je, da se je v povprečju izboljšal položaj pri zagotavljanju dolgoročnih virov za pokrivanje trajnih obratnih sredstev. Nekatere temeljne organizacije imajo še vedno nekaj težav, ki bi jih morali odpraviti, in jih na ta način investicijsko usposobiti. Menimo, da je bilo kadrovanje tudi v letu 1987 še vedno naša šibka točka. Se naprej se namreč slabša kadrovska struktura ali sestava v proizvodnji, kjer vztrajno upada delež delavcev s četrto stopnjo strokovne izobrazbe, narašča pa delež nekvalificiranih delavcev, ki včasih opravljajo tudi zelo zahtevna proizvodna dela. Dohodek večji za 167 %, akumulativnost pa večja za 78,2 % Sicer pa smo v letu 1987 uspeli povečati v primerjavi z letom 1986 celotni prihodek za 151 odstotkov (mlinarstvo 181.6 %, pekarstvo 152,4 %, konditorstvo 131,8%, Maloprodaja 124,6 %, Blagovni promet 116%). Ustvarjeni dohodek je bil za 167 odstotkov večji, kar je zagotovo posledica novega obračunskega sistema, ne pa toliko nižje rasti cen porabljenih surovin (dohodek v mlinastvu je bil večji za 568,8 %, v pekarstvu za 153,6 %, v konditorstvu 120,1 %, v Maloprodaji za 112.7 % in v Blagovnem prometu za 174,3 %). Čisti dohodek je bil večji za 161,1 odstotka, akumulacija pa je bila večja za 275,8 odstotka. Stopnja akumulativne sposobnosti je na ravni delovne organizacije večja za 78,2 odstotka kot leto poprej, oziroma znaša 16,4 odstotka. Po posameznih dejavnostih pa je bila naslednja: mlinarstvo 16,2 %, pekarstvo 30,0 %, konditorstvo 8,2 % in Blagovni promet 10,3 %. Za 134,4 % večji osebni dohodki Osebni dohodki so bili lani v globalu večji za 134,3 odstotka, od tistih v letu 1986, neto osebni dohodek na delavca pa je bil v povprečju večji za 129,9 odstotka ter presega povprečni mesečni neto osebni dohodek v gospodarstvu SR Slovenije za osem odstotkov. Na koncu lahko zapišemo: poslovali smo uspešno, nismo pa dosegli vsega, kar smo pričakovali; delno ne zaradi nepotrebnega administrativnega poseganja vlade, delno pa ne tudi zaradi lastnih slabosti. Rudi Kajtner Svetlana Makarovič je v živo predstavila nekaj pesmi iz kasete Poprtnjak. Spremenimo odnos do kruha! Poprtnjak - prva kaseta v združenem delu S promocijo ali javno predstavitvijo kasete Poprtnjak smo v Žitu uspešno pričeli akcijo za drugačen odnos do kruha. Kaseta, ki smo jo izdali ob pomoči avtorice in izvajalke — pesnice Svetlane Makarovič, naj ne bi le obudila nostalgijo na pretekle čase, pač pa naj bi prispevala k temu, da bo kruh spet dobil v naši miselnosti tisto vrednost, ki mu pripada. V sredo, 17. februarja, se je na predstavitvi kasete Poprtnjak zbralo v prostorih Pekarstva in testeninarstva več kot 30 predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Po pozdravu vseh zbranih je Mira Tomec predstavila namen srečanja ob izidu že omenjene kasete. Poudarila je, kako želi Žito usmeriti svoja prizadevanja, da bi kruh ponovno postal simbol naše narodnostne blaginje. Seveda pa takšna akcija zahteva precej časa, saj smo ljudje pač takšni, da le stpžka in počasi spreminjamo svoje navade. Podatki, da se letno vrača v pekarne na stotine ton ne- prodanega kruha, so prav gotovo osupljivi. Razlog za to pa ni v pekarnah, ki se trudijo zagotoviti potrebne količine kruha, ampak je razlog za to v potrošniku, saj ti spoštujejo le bel, po možnosti še topel kruh, kljub sodobnim pripomočkom, kot so hladilniki, zamrzovalniki in pekači, ki lahko kruhu krepko podaljšajo trajnost. Tudi administrativno določanje cen kruhu je prineslo s seboj negativen pojav, saj je črni kruh z imenom socialni kruh, ki je sicer po svojih lastnostih med najbolj zdravimi, dobil prizvok nečesa slabega, manjvrednega. V nadaljevanju srečanja je zbranim spregovorila še ustvarjalka kasete Svetlana Makarovič. Pojasnila je, da so z imenom poprtnjak nekdaj na vaseh imenovali praznični kruh, ki so ga pekli le ob božiču, novem letu ali veliki noči. Poprtnjak je bil namenjen vsakomur. Kmetje so ga delili vsem obiskovalcem, deležne pa so ga bile tudi živali. Svetlana Makarovič je tudi v živo predstavila nekaj skladb iz nove kasete, nato pa je zbranim spregovoril še direktor Marko Sok. Med drugim se je dotaknil tudi kakovosti kruha in novinarje seznanil z Žitovimi prizadevanji, da bi z več majhnimi pekarnami ponudili kupcem v manjših serijah kakovostne, butične vrste kruha. Ob koncu smo navzočim predstavili še vrsto novih proizvodov, ki smo jih že poslali ali jih v kratkem še bomo poslali na tržišče. Peki so v zahvalo poklonili Svetlani Makarovič torto, ki jo je nesebično razdelila med navzoče, naš kuhar Jaka Kandušer pa je pripravil degustacijo polnjenih testenin lasagne in bureka. V prvih letih je imela prednost mlinarska dejavnost... Na sliki je gradnja silosa na Šmartinski cesti v Ljubljani leta 1964. Pogled na objekte na Šmartinski cesti v Ljubljani je bil leta 1966 na zunaj že zelo podoben današnjem ... Stroj za pakiranje mok že obratuje iMMe (—_4—I—4-Uit- nim Temeljna organizacija Mlini ima novo pomembno pridobitev — stroj Favvema za kil-sko paketiranje mok. Zmogljivost tega zahodno nemškega stroja je do 70 zavojčkov na minuto. Omenjeni stroj za paketiranje je zelo sodoben, saj hkrati s paketiranjem teče tudi zavijanje desetih vrečk v ter-moskrčljivo folijo, ki jo potrošniki poznajo na primer pri embaliranju alpskega mleka. Posebno pozornost vzbuja tudi avtomatska kontrola teže, kajti stroj vse neustrezno napolnjene zavojčke izloči in jih lahko ponovno zapaketi- ra. Stroj je primeren za paketiranje vseh vrst mok. Z novim strojem paketirana moka je na oko mnogo bolj privlačna, estetska. K takšnemu videzu prispeva svoj delež dobro zaprta vrečka pravilnih oblik. Montiranje stroja, s katerim je bilo odpravljeno večletno ozko grlo v mlinarski proizvodnji, je trajalo le 14 dni in je bilo končano teden pred rokom, s čemer so bili zadovoljni prav vsi, tako izvajalci kot delavci Mlinov. Paketiranje s pomočjo novega stroja teče brez kakršnihkoli težav in prepričani smo, da bodo kupci po moki v novi „preo-bleki“ še raje posegali. Tri desetletja Žita Nadaljevanje s 1. strani lativna sposobnost pekarstva zmanjšuje na račun vse dražjih surovin, še posebej pogonske energije. O kakem trdnem, stabilnem položaju je v času stalnih posegov države v pogoje za gospodarjenje težko govoriti, saj lahko že jutri tak ali drugačen ukrep obrne naš položaj povsem na glavo. Zato tudi ne nameravamo letošnjega jubileja proslavljati drugače kot delovno. V septembru je sicer predvidena skromnejša slovesnost ob Žitovi tridesetletnici, na kateri želimo med drugim nekaterim prizadevnim sodelavcem podeliti zvezna odlikovanja za delovne uspehe ter za družbeno in politično dejavnost. Predloge za ta priznanja smo že poslali občinskim komisijam za odlikovanja. Kljub vsem administrativnim posegom v gospodarstvo pa je še vedno največ odvisno od nas, kako uspešno bomo zakorakali v četrto desetletje obstoja, kajti vestno delo nam je edino zagotovilo za preživetje.. ! (M.P.) lih proizvodov iz vlečenega testa. Izdelki so za prodajo malim in velikim kupcem v sveži, zmrznjeni ali pečeni obliki. Zmogljivost novega proizvodnega traku je kakšnih 450 kilogramov bureka ali do 150 kilogramov vlečenega testa na uro. Po šest listov vlečenega testa, ki je debelo štiri desetinke milimetra, zavijajo v obratu zmrznjene hrane v vrečki (300 gramov). Na voljo je v sveži in zmrznjeni obliki. Za obrate družbene prehrane je primeren sedem-kilogramski paket, ki vsebuje 90 listov takega testa. Gradbena dela za razširitev pekarne Center hitro napredujejo ... Takole se avtomatično polni in zavija sirov burek. Tehniške pridobitve Veliko novosti v Pekarstvu in testeninarstvu niaturna pekarna za proizvodnjo kruha. Gradbena dela so praktično že končana, v aprilu pa predvidevajo, da bodo opravili montažo peči. Trije delavci bodo v novi mi-nipekarni pekli butične vrste kruha, v začetku v eni izmeni. Zmogljivost peči bo do 270 kilogramov kruha na uro. Tudi mini pekarna Eipprova sodi v splet pekarn (Breg, Zaloška, Supermarket), ki jih uvaja Žito, da bi popestril izbiro kakovostnih vrst kruha. Pekatete V delovni enoti Pekatete so pred kratkim montirali no.v paketirni ali zavijalni stroj italijanske izdelave. S tem je končana prenova paketirni-ce saj so bili v štirih letih zamenjani vsi stroji za paketiranje dolge, kratke in zvite testenine. Skupna naložba Pekatet, obrata zmrznjene hrane in Pekarne Šmartinska je gradnja treh silosov za moko na koncu zgradbe Pekatet. V vsakem je prostora za 30 ton moke. Navedene skladiščne zmogljivosti bodo zagotavljale kakovostno proizvodnjo, saj bodo omogočale po potrebi uporabljati zaloge mok določene vrste za določene proizvode. Tehnični obrati S priključitvijo prej samostojnega tozda Tehnični obrati v Tozd Pekarstvo in te-steninarstvo Ljubljana so nastale dodatne potrebe po naložbi v obnovo in razvoj. Prva nova pridobitev je dvigalo in nekaj obrobne opreme za mehanično delavnico, s čemer so omogočili lažje in hitrejše popravljanje vozil. Uresničile so se tudi dolgoletne želje delavcev v mizarski delavnici, ki so dobili sodoben razrezovalni stroj. V slaščičarni pekarne na Šmartinski poskusno obratuje univerzalni stroj za čiščenje pekačev, namenjenih peki peciva, ki ga bodo izdelovali v Tehničnih obratih za potrebe Žita in ostale kupce. V tem prispevku nismo našteli prav vseh novosti v temeljni organizaciji Pekarstvo in testeninarstvo. Zato bomo nadaljevali predstavitev tudi v naslednjem Glasniku, v katerem bo podrobno predstavljena zlasti proizvodnja tako imenovanega zlatega prepečenca, ki ga že pečejo v pekarni na Šmartinski. V temeljni organizaciji Pekarstvo in testeninarstvo oziroma v njenih delovnih enotah prihaja do posodobitev, do novih proizvodnih trakov, nabavili pa so tudi nekaj nove opreme in strojev. Skratka, poskrbeli so za postopno posodabljanje proizvodnje... Oglejmo si nekatere novosti podrobneje! Obrat zmrznjene hrane Med pomembnejše razvojne pridobitve v zadnjem obdobju spada pričetek obratovanja traku za proizvodnjo vlečenega testa, bureka in osta- katerih cilj je prenova dosedanje pekarne in razširitev proizvodnih prostorov. Po daljših pripravah se je 5. januarja začela gradnja novih proizvodnih prostorov oziroma rekonstrukcija pekarne. Z naložbo, vredno 160 milijard starih dinarjev, bodo obnovili pečne zmogljivosti, pridobili nove proizvodne prostore, montirali novo tovorno dvigalo z večjo nosilnostjo, povečali bodo ohlaje-valnico kruha, pridobili pakir-ne prostore, ustrezno rešili energetiko in pridobili tudi večji prostor za ekspedit. Gradbena dela, ki naj bi bila končana do junija, potekajo zelo hitro, k čemur je delno pripomoglo ugodno vreme, bolj pa je to zasluga prizadevnih graditeljev — delavcev SGP Pionir iz Novega mesta. Po končanih gradbenih delih bo na vrsti še montaža nove Gostolove opreme. Po rekonstrukciji bo imela pekarna zelo raznoliko proizvodnjo, vse od klasične ročne izdelave kruha do sodobne, s pomočjo mikserjev in sodobne tračne peči. Temu primerna bo tudi pestra izbira oziroma ponudba kruha. Naj dodamo, da poteka delo v dosedanjih prostorih zaenkrat praktično nemoteno! Mini pekarna na Eipprovi H koncu gre tudi prenova opuščene pekarne na Eipprovi, kjer bo postavljena mi- Proizvodnja bureka zahteva tudi nekaj ročne spretnosti. V delovni enoti Pekarna Center potekajo gradbena dela, Vlečeno testo se uporablja za pripravo različnih dobrot, najpogosteje pa je namenjen pripravi domačega bureka, zavitkov z različnimi vrstami nadevov, za gibanice ali za baklave. Isti proizvodni trak omogoča tudi proizvodnjo bureka. Zaenkrat pripravljajo burek s sirovim ali jabolčnim nadevom; na voljo je v različnih velikostih, prodaja pa se ga svežega ali zmrznjenega. Za gospodinjstva je zlasti zanimiv 600-gramski zavitek zmrznjenega bureka, zavit v aluminijasto podložko, v kateri se izdelek tudi speče. Z zmrznjenim burekom nameravajo oskrbovati vso Slovenijo in del Istre, s svežim pa bodo oskrbovali predvsem ljubljansko območje. DE Pekama Center Z boljšo kakovostjo in novimi proizvodi jutrinšnjemu dnevu naproti ... Sejem konditorskih izdelkov v Kolnu ZR Nemčija odpira vrata našim konditorskim izdelkom Kot običajno je tudi letošnji Sejem konditorskih izdelkov v Kolnu mogoče označiti sejem rekordov. Njegova prestavitev iz vzhodnih dvoran v obnovljene sejemske prostore ob Renu je že sama po sebi pomenila veliko poživitev. V novih prostorih je tudi Jugoslavija dobila ustreznejši razstavni prostor v prvem nadstropju hale 1. Prestavitev je pomenila ne le potrditev sejma kot vodilnega te vrste v svetu, ampak je sejem tudi dobil nov videz s povečanim mednarodnim sodelovanjem, še posebej z informativno razstavo o kakavu v halah 3 in 4, ki so jo prispevali največji proizvajalci kakava. Posebno obeležje sejmu je dalo tudi izredno veliko število tujih obiskovalcev, nekoliko pa je motilo prvi dan sejma preveliko število domačih detajlistov, ki jih neposredno ni mogoče imeti za poslovne partnerje. Na splošno je mogoče ugotoviti, da se proizvodnja k°ndit°rskih izdelkov še naprej povečuje ne le v ZR Nemčiji, ampak narašča tudi drugod po svetu. In še naprej narašča mednarodna menjava s tovrstnimi izdelki. In izrazit je promet med najbolj razvitimi državami, na drugi strani pa prihaja do vse večjega uvoza iz manj razvitih držav v razvite države. Tako se tudi jugoslovanski razstavljale! na letošnjem sejmu nismo mogli pritoževati nad številom obiskovalcev. Opazna je bila tudi sprememba v strukturi obisko-va cev, saj niso bili več le predstavniki arabskih držav, ampak je bilo znatno več obiskovalcev iz Evrope in merike. K temu sta verjetno prispevala tudi nova lokacija ter lepši videz paviljonov, kot je to bilo doslej. eprav je bilo tudi letos predhodno dogovorjeno, po kakšnih cenah naj bi nudili naše izdelke, je bilo med vsemi predstavniki naših organizacij čutiti težnjo po povečanju cen nad doseženo ravnjo. Količinsko zadostno povpraševanje je namreč spodbujalo vse za izboljšanje izvoznih cen, nad čemer interesenti nikakor niso bil. navdušeni, saj so vsi zagotavljali, da se ponudba iz latinskoameriških držav, kvalitetno in po cenah še vedno izboljšuje. ?as je-7S?febn0 pomembno tržišče konditorskih ašČA n h? ji’kjer njihova Proizvodnja letno na-e n p l ZZnar/o’iZV0Z Pa ie narasel za 6,5 % in . ,^a. 00 000 ton. Razliko med proizvodnjo in 7aw lzvozom brijejo z uvozom iz sosednjih dr- 7I ’^ drugim tudi iz Jugoslavije. In tako je treba ra-meti tudi obisk predstavnika nemškega ministrstva arnh* UVJ° v spremstvu pomočnika jugoslovanske nnv^Sade Za ekonomske zadeve, ki je izrazil željo po kov no em-IZVOZU jugoslovanskih konditorskih izdel-lahko i nernako tržišče, da bi njihova strojna industrija riono V.azala več v Jugoslavijo. V tem cilju so se tudi p von '■ oa bo naše poslovno združenje neposredno tr" 2 nem^kim združenjem konditorske indus- 'ie, a bi se obojestransko sodelovanje poglobilo z vi-žjimi oblikami, kot je to primer Žita. Inovator Franc Ažman ob traku za proizvodnjo riževih kock. Trak za proizvodnjo oblitih riževih kock ... Bodo tudi drugi sledili Francu Ažmanu? Zadovoljstvo je, če narediš kaj koristnega V zadnjem Glasniku smo že na kratko poročali o tehnični izboljšavi, ki jo je,,- Franc Ažman predlagal za proizvodnjo riževih kock. Ker so izračuni pokazali, da zaradi njegove izboljšave letno prihranimo več kot sedem milijard starih dinarjev, smo prosili Franca Ažmana za kratek pogovor... Franc Ažman je zaposlen v Triglavu-Gorenjki že petnajst let, trenutno kot izmenovo- V V tozdih Pekarstvo in teste-ninarstvo Ljubljana in Mlini Ljubljana smo 10. marca tak dan izpeljali prvič in s tem prisluhnili pobudi Gospodarske zbornice ljubljanskega območja. Približno 35 sedmošolcev si je ta dan ogledalo naše proizvodne in druge obrate. Ob pomoči naših strokovnjakov so spoznali tudi določene prednosti in zanimivosti poklicev: pek, mlinar, slaščičar, živilski tehnik, ki so v naši delovni organizaciji kronično deficitarni, kar pomeni, da ni zanje zanimanja, pa takih de- dja pri vzdrževanju. Po poklicu je ključavničar, star pa je 53 let. Povprašali smo ga najprej, kako je prišel na idejo za spremembo tehnološkega postopka na traku za proizvodnjo riževih kock. Povedal je: „Ko sem opazoval potek dela pri proizvodnji riževih kock, sem ugotovil, da je delo delavk precej monotono; veliko je bilo tudi fizičnega dela. Potem sem za- lavcev primanjkuje. Pogostili smo jih tudi z našimi proizvodi in se z njimi pogovorili. In če smo v tem kratkem času med vsemi obiskovalci navdušili za omenjene poklice samo enega ali dva šolarja, ki bosta morda prav zaradi tega obiska nadaljevali ustrezno šolanje in na koncu pristala v naši delovni organizaciji, smo naš namen dosegli. Tako malo dobre volje bi bilo treba in tako malo sredstev, da bi takšni dnevi postali tra- čel razmišljati o nepraktičnem ročnem žaganju riževih kock, ki večkrat ni bilo dovolj natančno, da ne govorimo o tem, kako naporno je bilo. Poleg tega sem razmišljal o tem, kako bi združil takrat ločena procesa rezanja in odlivanja kock, tako da bi bil to enoten proces." Glasnik: „ln kako ste se potem lotili praktičnega dela?" Franc Ažman: ..Pravzaprav je šlo za dva problema, dve fa- dicionalni. Verjetno bi bili koristnejši, vsaj s stališča naše delovne organizacije, kot so sedanji nenačrtni obiski in ogledi, ki bi jih bilo verjetno treba omejiti in dati prednost prav obiskom tistim, katerih poklicne želje še niso izoblikovane. Seveda niti približno nočem reči, da ni treba sodelovati, na primer s Srednjo agroži-vilsko šolo, ki je nekakšen Ži-tov vir kadrov. Nasprotno! Vendar ne smemo pozabiti, da se v sedanjih časih mladi hočeš nočeš morajo odločiti za poklic že precej pred vpisom na srednjo šolo. Zato bi bilo najbolje, da bi, kot smo to delali doslej, še naprej sodelovali na informativnih dnevih Srednje agroživilske šole ter obenem popularizi- zi. Najprej sem ugotavljal, kako odpraviti drugo rezanje, ki ga je opravljala prečna giljotina (nož) in kako priti do predpisanih mer za kocke. Da bi uskladil, sinhroniziral proces, sem izračunal obrat pogonskega kolesa in hitrost traku ter ugotovil, da lahko na en obrat dobimo 57 kock. Dali smo izdelati ustrezno okroglo ploščo s 57 luknjami. Omenjena plošča je povezana s fotocelicami, ta- rali navedene poklice med osnovnošolci oziroma učenci višjih razredov osnovnih šol. Če bo dobro stekla še interna Žitova pekovska šola, bomo imeli vsaj občutek, da na skrb za kadre nismo pozabili. Jožica Krošelj Za šolsko leto 1988/89 je Žito v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v dnevniku Delo 8. in 9. marca 1988 razpisalo 58 kadrovskih štipendij, predvsem za tako imenovane deficitarne poklice v agro-živilstvu! ko da so rezi povsem enaki. In ko mi je uspelo točno nastaviti navpični rez, je s tem odpadlo delo na pomožnem traku, kjer so prej rezale delavke s pomočjo cirkularjev." Glasnik: „Kaj pa druga faza?" Franc Ažman: „Drug problem je bil povezan z namestitvijo vmesnih trakov, ki bi povezovali razrezane kocke z oblivno linijo. Pri tem se morajo kocke med seboj razmakniti za 8 do 9 milimetrov, da jih lahko oblijejo. Pri tem je bilo nekaj več težav. Trak smo za približno en meter primaknili k steni. Težava je bila predvsem v pripravi sistema trakov, ki so na začetku povsem skupaj, potem pa se morajo med seboj razmakniti. Ko je bila ta konstrukcija narejena in ko je bil obdelan tudi pogon, je bilo treba dodati še eno os na koncu traku pred prihodom na mreže, postruženo z utori v globino trakov — približno en centimeter, s čemer je bilo doseženo pravilno vodenje trakov. Pogon trakov sem zagotovil z dvema zobnikoma in s tako imenovano Ga-lovo verigo iz oblivnega stroja, s čemer je bila tudi sinhronizirana hitrost. Glasnik: „Ali ste zadovoljni z opravljenim delom in kakšna je sedaj kakovost proizvoda?" Franc Ažman: „Vesel sem, da mi je nekaj, kar sem si zamislil, tudi uspelo izpeljati. Človeka prevzame ob taki stvari nekakšno osebno za- Z odprtimi dnevi za bolj zdravo kadrovanje Vzbuditi zanimanje za naše poklice Šestdeset odstotkov nekvalificiranih delavcev in ogromno število takih, katerih izobrazba ne ustreza našim opisom del in nalog, gotovo niso tista značilnost naše kadrovske politike, s katero bi se lahko pohvalili. Zato je še toliko bolj nenavadno, da se niso vsi naši tozdi odzvali niti na tako enostavno pobudo, kot je organizacija Žitovih odprtih dnevov. dovoljstvo ... Kakovost proizvoda je sedaj odvisna predvsem od pravilne priprave surovin, od mešanice, od tega, kako je posušen riž, in od pravilne nastavitve vode za hlajenje. Včasih zdaj proizvodnja celo za nekaj kilogramov presega zapisane količine, pa tudi loma je izredno malo, tako da je izkoristek surovin mnogo boljši. Jasno je, da moraš biti pri takšni inovaciji vztrajen, ker ti ne uspe vse takoj. Včasih je treba biti celo malo trmast." Glasnik: Kaj pa nagrada? Dobili ste nekaj več kot 600 milijonov starih dinarjev. Ali ste zadovoljni z njo?" Franc Ažman: „Ko sem se l°' til dela, nisem mislil na de nar. Na nagrado gledam bolj tako, da je to spodbuda tudi drugim, saj opažam, da s o začeli sodelavci, ki so sp°' sobni prispevati svoj delež k novostim v proizvodnji, oh tem razmišljati in da so v pri' pravi že novi predlogi za druge linije. Obenem ne morerh mimo tega, da ne bi pohvali1 vodstva tozda, ki je vseskoZ1 podpiralo moje delo in sedal spodbuja še druge." Naj ob koncu pripišemo, da opisana tehnična izboljšava ni prva, ki jo je predlag3 Franc Ažman, saj je bil ne" dolgo tega predlagan za manjše nagrade zaradi Pre' dlaganih novosti. Zato si za; gotovo lahko le želimo, da h1 dobil mnogo posnemova1' cev. Pa ne le iz vrst delavcav Triglava-Gorenjke! Spremembe v zdravstvenem varstvu Letos drugačna osnova za boleznine S sprejetjem sprememb o načinu določanja osnov za nadomestila med bolniškimi izostanki, ki jih vsebuje novi sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, so nadomestila za čas bolniških izostankov bolj življenjska in manj odvisna od visoke stopnje inflacije, ki traja že daljši čas. Pomembne novosti v izra- ga varstva, ki je začel veljati čunavanju nadomestil 1. januarju letos prinaša pomembno novost v izračuna-Samoupravni sporazum o vanju nadomestil za čas bol-uresničevanju zdravstvene- niških izostankov. Osnova teh nadomestil je poslej znesek, ki bi ga delavec prejel kot akontacijo ali predplačilo osebnih dohodkov za poln delovni čas, če bi v tekočem mesecu delal. V osnovo se šteje tudi povprečna stopnja delavčevega učinka v preteklem koledarskem letu. Takšna osnova pomeni, da zaradi bolniških izostankov 75 odstotkov osnove za di nege obolelega ožjega družinskega člana; • 80 odstotkov osnove od četrtega do vključno tridesetega delovnega dneva delavčeve odsotnosti z dela; • 90 odstotkov osnove za primere delavčeve odsotnosti z dela, ki trajajo več kot 30 delovnih dni; • 100 odstotkov za delavce, ki so odsotni z dela zaradi: poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije tkiva v prid drugih oseb, dajanja krvi, poškodb pri opravljanju javnih del in v zvezi z uresničevanjem družbene samozaščite, za vojaške invalide, udeležence NOB s priznano dvojno dobo trajanja udeležbe, za borce španske NOV in za udeležence narodnoosvobodilnega gibanja v Grči- Velja poudariti, da se prikazano lestvico uporablja v primerih, če smo odsotni z dela zaradi bolezni več kot 30 dni, na tale način: za prve tri dni je nadomestilo 75 odstotkov, od treh do 30 dni odsotnosti je 80 odstotkov in šele za odsotnost od 30. dneva naprej je nadomestilo 90 odstotkov od osnove. Novi samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva omogoča organizacijam združenega dela, da pri določanju osnov upoštevajo svoje gospodarske razmere in lahko ob neugodnih oziroma slabih rezultatih poslovanja znižajo osnove za največ deset odstotkov. Takšno znižanje je dopuščeno tudi za nadomestilo, ki jih uresničujemo v občinskih zdravstvenih skupnostih. Zakaj so letos osnove za nadomestilo znižane? Prav zato je skupščina republiške zdravstvene skupnosti sprejela sklep o znižanju osnov nadomestil za 10 odstotkov za vse letošnje leto. Gre za tista nadomestila, ki jih zagotavljajo zdravstvene skupnosti. V primerih, če organizacije združenega dela presežejo s svojimi izplačili nadomestil osebnih dohodkov odstotek, ki je dogovorjen v občinski zdravstveni skupnosti, lahko od nje uveljavijo povračilo za izplačan znesek nad dogovorjenim odstotkom. In kako pri nas? Vse našteto smiselno uporabljamo tudi v naši delovni organizaciji, saj imamo v naših samoupravnih aktih opredeljena nadomestila osebnih dohodkov. Manjkajo pa nam določila, po katerih Judi percipan smo „osvojili“! decembrskem Glasniku je v obrisih prikazana tehnologija manj 10 ur. Predolga in pre-• pr°izvodnja marcipana. Na koncu prispevka o marcipanu vroča obdelava povzroči ki-n 'udi zapisana obljuba, da bo sledil še kratek opis marcipa- slost mase. Po razgrenjeva-Podobne mase — percipan. Tako torej še nekaj besed o nju se jedrca operejo v sveži 6 *d masi, percipanu. vodi. Kai ie Percipan? ^cipan je zelo poo< PCHZvodkot marcipan. 2 nJl° °d marcipana se p koščiZdelUie iz (raz9rni' Ve . c marelice, breskve ^ 'n 9renkega mandlja j<,* Proizvodnja poteke mar? načelu kot prip zlil/ 'Panskih mas. Zati obdUJ|em° tudi tu surov e|ano percipan mas' tlTOvg Derc.inanclea rt količil do 3, §e p suro °Pra glavi Klar di g le • . 4 k°Sčicah marelice, hkodobi enervfk'h mandel)ev lz njega okus. Ker pa vsebuje cianvo-dikovo kislino, je tudi strupen. In če naj bodo ta jedrca za prehrano, se mora uničiti amigdalin, cianovodikovo kislino pa odstraniti do neznatnega ostanka. Koščice se razgrenjuje tako, da se jedra najprej popari, potem pa se jim olušči kožico (opno). Olupljena jedra se potem dalj časa vlaži. Vodo za namakanje jeder se večkrat (dvakrat ali trikrat) obnavlja — zamenjuje. Med tem procesom se začne hi-droliza amigdalina, s pomočjo vode se izločata nitril-mandljeva kislina in glukoza. Istočasno prehaja del cia-nvodikove in nitril-mandljeve kisline skupaj z večjo količino visokovrednih sestavnih delov jedra (beljakovine, sladkor, minerali, vitamini) v vodo, ki služi za razgrenjeva-nje (izločevanje). Da se ne uniči emulzin, ki je v jedrcih koščic in s katerim se v vodi izločata nitril-mandljeva kislina in glukoza, se jedra čisti pri umerjeni temperaturi — okoli 50°C. Za namakanje se uporablja prekuhano vodo, ki se ji doda nekaj sode bikarbone. Namakanje mora trajati naj- Jedrca se nato zdrobi in zmeša s sladkorjem, dobljeno kašo pa se valja z grafitnimi valji in slabo praži. S segrevanjem kaše se popolnoma konča hidroliza, cianvo-dikova kislina pa se skoraj popolnoma izloči. Takoj, ko masa doseže vlažnost 20 in manj odstotkov, se jo preneha blago pražiti, nato pa se jo pusti ohladiti. Po ohladitvi se percipansko maso paketi ra ali pa obdeluje. Percipanske mase niso popolnoma brez cianvodikove kisline. Popolnoma brez nje so le tedaj, kadar se vlažno jedrasto kašo destilira z vodno paro ali blago praži v vakuumu. Zato še skoraj vsi percipan proizvodi normalno vsebujejo nekaj cianvodikove kisline. Zaradi samega vonja in okusa pa je v percipan-ski masi določena količina nitril-mandljeve kisline zaželena. Tako se smatra, da mora biti te snovi v njej manj kot 0,006 odstotka, saj daje dober vonj in okus. Kaj pa obdelana perci-panska masa Obdelano percipansko maso se dobi z mešanjem enega dela surove percipanske mase z največ 1,5 dela sladkorja. Pogosto se tudi tu, kakor pri marcipanu, dodaja do pet odstotkov škrobnega sirupa, ki ga je treba vračunati na količino sladkorja. Del sladkorja se lahko zamenja tudi z invertnim sladkorjem. Uporaba invertaze pa pri percipanu, ki je namenjen za pekarstvo, ni priporočljiva. V tabelah 1 in 2 je prikazana sestava surove in obdelane percipanske mase (tabela 1) v primerjavi s surovo in ob- delano marcipansko maso (tabela 2). V tabeli 1 podatki pod vprašanjem niso popolnoma zanesljivi, ker še vedno ne poznamo točne sestave koščic marelice in grenkih mandeljev. Enako kot iz obdelane marci-panske mase se lahko tudi iz obdelane percipanske mase s stiskanjem in obdelovanjem (modeliranjem) pripravlja proizvode različnih oblik in figur, ki so lahko naravne barve ali umetno obarvane. Tako izdelujemo tudi Tabela 1: Sestava surove in obdelane percipanske mase Sestavine Percipanska masa surova (%) obdelana (%) Voda 17 — 20 7 — 9,5 Pepel 1,4- 1,6 0,7 — 0,8 Maščoba 25 — 30 9,5 — 12 Dodani skladkor 30 — 34,5 49 — 69 Dodani invertni sladkor 0 — 5 0 — 20 Dodani škrobni sirup — 5 maks. Dodani škrob 0,5 0,2 Sladkor iz koščice/jedra 1 - 2 (?) 0,5 - 1 (?) Tabela 2: Sestava surove in obdelane marcipanske mase Sestavine Marci panska masa surova (%) obdelana (%) Voda 15 — 17 7 — 9,5 Pepel 1,4 - 1,6 0,7 — 0,8 Maščoba 30 — 33 15 — 16 Dodani skladkor 30 - 35 47 — 67 Dodani invertni sladkor 0 — 5 0-20 Dodani škrobni sirup — 3,5 maks. Sladkorji v mandelju 1,5 — 2 0,7-1 se lahko delavcu zadrži izplačevanje nadomestil v naslednjih primerih: • če se delavec med začasno zadržanostjo z dela brez opravičenega razloga ne odzove zdravniškemu vabilu na pregled ali pozivu zdravniške komisije; • če organ kontrole ozda ali zdravnik ugotovi, da upravičenec ne upošteva navodil o zdravljenju in s svojim neprimernim vedenem podaljšuje svojo začasno delovno nezmožnost, oziroma brez odobritve zdravnika odpotuje iz kraja svojega prebivališča; • če delavec v roku treh dni ne obvesti svojega zdravnika, ki je pristojen za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, da je zbolel; nadomestilo osebnega dohodka se mu ponovno izplačuje, ko izpolni svojo obveznost in predloži o tem zahtevano dokumentacijo — nadomestilo mu gre za ves čas zadržanosti z dela. Kljub uvedbi nove osnove se ni bati, da bi bila nadomestila previsoka in da bi zmanjševala motivacijo za redno prihajanje na delo; sploh pa to ne velja za boleznine zaradi nege ožjega družinskega člana, ki so še vedno razmeroma nizke! percipanske korpuse različnih oblik, najpogosteje oblite s čokolado. Kakor je bogata in obsežna paleta vseh najrazličnejših marcipanskih proizvodov, tako neizčrpno različni so lahko tudi vsi proizvodi iz percipanske mase. Sklepna misel Glede na vrsto uporabe jedrc koščičastega sadja ločimo torej tri skupine: • mehke mase tipa marcipan (mandelj), • mehke mase tipa percipan (marelice, breskve, slive), • mehke mase tipa nugat (lešnik). Prvi dve skupini smo na kratko opisali (morda zaradi slabšega poznavanja — če že ne po imenu, pa vsaj pri-dobitveno) v dveh prispevkih, medtem ko je tretja skupina, ki je podobna kot prvi dve — lahko je surova in obdelana, poleg tega pa še kombinirana (mandelj in nugat) — tudi naši čokolodni proizvodnji poznana, saj poteka analogno proizvodnji čokolade. Celo večji del operacij se navadno odvija v oddelkih za proizvodnjo čokolade; in to celo na strojih in drugih napravah za tovrstno proizvodnjo. Arzenij Kurent Gregor Breznik še naprej predsednik konference sindikata Bo nov sindikat tudi uspešen? Konec januarja je bila programsko-volilna seja konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Žito, na kateri so ocenili dveletno delo, sprejeli delovne usmeritve za naprej in izvolili nove člane. Po sprejemu poslovnika o delu programsko-volilne seje je dosedanji predsednik konference sindikata Gregor Breznik predstavil prisotnim poročilo o delu konference v minulih dveh letih. V razpravi, ki je sledila poročilu, je glavni direktor Žita Marko Sok opozoril, da se je sindikat močno angažiral ali dejavno sodeloval predvsem pri sprejemu sprememb o vrednotenju strokovnega dela, ki smo jih izpeljali v letu 1987, kar se, po njegovem mnenju, iz samega poročila ni dalo dovolj jasno razbrati. Prav tako se je oglasil tudi Poročilo o delovanju konference osnovnih organizacij sindikata ŽK Žito Eden glavnih pri reševanju problemov Delovne usmeritve so bile sprejete na konstitutivni seji konference osnovnih organizacij sindikata ZK Žito 24. decembra 1985. V preteklem mandatnem obdobju je bilo delo konference v prvi polo: vici leta 1986 usmerjeno na izvedbo temeljnih kandidacijskih konferenc v tozdih in na izvedbo samih volitev. Ena izmed obvezujočih nalog pa je bila tudi spremljanje dela 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Konferenca je spremljala delo samoupravnih organov in kolegijev delovne organizacije. Sodelovala je s samoupravnimi organi in poslovodnimi organi, obravnavala poročila o njihovem delu, rezultatih poslovanja Žita, usklajevala stališča osnovnih organizacija sindikata o posameznih vprašanjih ter sodelovala pri sprejemu samoupravnih splošnih aktov, še posebej pri sprejemu samoupravnih aktov o osebnih dohodkih. Prav tako je konferenca obravnavala predlog o delitvi sredstev za regres, namenjen letnemu oddihu, predlagala cenik za letovanje v počitniških objektih ŽK Žito ter obravnavala problematiko upokojencev Žita. Konferenca je poskrbela tudi za športno-rekreacijsko dejavnost delavcev in aktivno sodelovala pri organizaciji letnih in zimskih športnih iger. Sindikat je bil dejaven na vseh področjih dela in samouprave v delovni organizaciji kot eden glavnih pri reševanju problemov, ki se pojavljajo v delovni organizaciji. Ravno zaradi sprotnega obveščanja o vseh pomembnih odločitvah v delovni organizaciji ni prišlo do nobene prekinitve dela. Upamo, da bo delo konference v novem mandatu prav tako učinkovito in uspešno, kar pa je odvisno predvsem od aktivnosti osnovnih organizacij sindikata in sodelovanja njihovih delegatov v konferenci. Milan Zaletel, ki se je udeležil seje kot predstavnik sindikata občine Moste-Polje. Pohvalil je aktivnost sindikalne konference Žita in delovanje posameznikov, ki so sodelovali tudi v občinskem in mestnem merilu. Po sprejemu usmeritev so prisotni izvolili nove člane konference sindikata. V naslednjih dveh letih nas bodo v konferenci zastopali naslednji sodelavci: Cveto Plestenjak — DSSS Bronka Marn — DSSS Ivan Marn — tozd Pekarna Kranj Bojana Pajnič — tozd Pekarna Kranj Vida Kenda — tozd Triglav-Gorenjka Geni Žumer — tozd Triglav-Gorenjka Gregor Breznik — tozd Mlini Franc Zore — tozd Mlini Dušan Kraševec — tozd Šumi Majda Juričanec — tozd Šumi Miha Tominc — tozd Pekarna Vrhnika Marija Slokan — tozd Pekarna Vrhnika Štefan Balažič — tozd Pekarstvo in testeninarstvo Jerko Semijalac — tozd Pekarstvo in testeninarstvo Stanislava Sosič — tozd Blagovni promet Liljana Davinič — tozd Blagovni promet Franc Kos — tozd Pekarna Dolenjska Zdenka Birkelbah — tozd Pekarna Dolenjska Slavko Hočevar — tozd Pekarna Krško Vinko Pintalič — tozd Pekarna Krško Stanko Bogovič — tozd Im-perial Jože Horvat — tozd Imperial Marija Dujmovič — tozd Maloprodaja Majda Tičar — tozd Maloprodaja Jože Šefman — aktiv ZZB Žito Anton Kosovel —- aktiv ZZB Žito Franc Tomažin — aktiv upokojencev Žito. Za predsdnika konference je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Gregor Breznik, njegov namestnik pa je Stanislav Bogovič. Delovne usmeritve Nalog je veliko Konferenca osnovnih organizacij ZK Žito bo v naslednjem mandatnem obdobju usmerila svoje delovanje zlasti na naslednja področja: • usklajevanje stališč osnovnih organizacij zveze sindikatov o posameznih vprašanjih; e redno in kvalitetno obravnavanje ter spremljanje rezultatov poslovanja; • spremljanje gibanja osebnih dohodkov; • opiranje na lastne sile in iskanje notranjih rezerv; • planiranje in odgovoren odnos do dela z družbenimi sredstvi; • obveščanje kot temelj medsebojnih odnosov v delovni organizaciji, ki mora zagotavljati redno, pravočasno in resnično seznanjanje delavcev o vseh pomembnih odločitvah v delovni organizaciji; • dajanje novih pobud in sodelovanje pri vseh oblikah samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja; • ustvarjalno sodelovanje pri delu samoupravnih organov in delegacij; • skrb za potrebe delavcev na področju kulture in telesne kulture; • uresničevanje socialne in kadrovske politike; • uveljavljanje svobodne menjave dela; • spodbujanje ustvarjalnega odnosa do dela in inovacijske dejavnosti; e spodbuditev dela osnovnih organizacij ZSMS na ravni delovne organizacije. Nalog je za naslednje mandatno obdobje veliko, toda z združenimi močmi in polno odgovornostjo nosilcev jih bomo uresničili! VII. zimske športne igre Gorenjci še vedno najboljši V soboto, 5. marca so bile v Mojstrani sedme zimske športne Uradni rezultati: igre delavcev Žita. Zbralo se je blizu 300 tekmovalcev in navijačev iz vseh temeljnih organizacij. Smučarji so se pomerili med seboj v veleslalomu, družinskem veleslalomu in teku na smučeh. Ekiono so spet slavili delavci iz Triglava-Gorenjke. Veleslalom — moški Kategorija D (nad 45 let): Mokro in hladno vreme je zahtevalo tudi ustrezne preventivne ukrepe pred prehladom. Vroč čaj „z“ je bil v ta namen najbolj dobrodošel! Pred vlečnico se je nabrala kar dolga vrsta smučarjev za veleslalomski nastop. Tudi to se zgodi: smučar je tik pred ciljem ujel in prehitel tekmovalca, ki se je podal na progo pred njim ... Se dobro, da so bila veleslalomska vratca postavljena precej na široko! Z enotedensko zamudo je rekreacijskemu aktivu delovne organizacije Žito na čelu z Gregorjem Breznikom vendarle uspelo pripraviti in zpeljati letošnje zimske športne igre, že sedme po vrsti. Nemalo zaslug za uspešno izvedbo iger imajo tudi gostoljubni in prizadevni domačini iz Mojstrane, ki so kljub pomanjkanju snega pripravili veleslalomsko progo in uredili poligon s tekaško smučino. Vreme na prvo sobotno jutro v marcu ni bilo nič kaj prijetno; v Ljubljani je deževalo, prav tako drugod po nižinah. Zato je precej prijavljenih udeležencev zimskih športnih iger ostalo doma. Vsi bolj zagreti športniki in navijači pa so se vendarle z avtobusi odpeljali v Mojstrano. Rahle snežinke, ki so neutrudno naletavale, so pomagale organizatorjem iger; veleslalomska proga je bila pripravljena tako, da je zdržala vse tekmovalce, ki so se spustili po njej. Nekateri so se sicer nekoliko pritoževali nad kamenjem, ki je sčasoma pogledalo izpod skromne snežne odeje. Tekma v veleslalomu je potekala zelo hitro in brez zastojev. Domačini so se še enkrat izkazali, saj so vsi ob progi brezhibno opravili svoje delo; tako časomerilci kot starterji in kontrolorji pri posameznih vratcih. Ker so snežinke padale vedno gosteje, je bil start teka na smučeh takoj po koncu nastopov smučarjev v družinskem veleslalomu. Tekaška proga, ki je bila za dobrih sto metrov prestavljena, je pričakala tokrat skromno število tekačev, saj se je na startu pojavilo le 22 nastopajočih. Sneg je bil moker in smučke kar niso hotele drseti tako, kot so si tekači želeli. Kljub temu so vsi uspešno pritekli skozi cilj. Po kosilu v hotelu Triglav je glasba krajšala čas udeležencem športnih iger. Nihče od prisotnih ni hotel priznati, da je po nastopih utrujen, zato ni čudno, da se je avla hotela hitro spremenila v polno plesišče. Nekaj minut po tretji uri popoldne je bila v predverju hotela slovesna razglasitev rezultatov in podelitev medalj ter pokalov. Vzdušje v hotelu je bilo zelo prijetno, zato ni čudno, da se nikomur ni preveč mudilo domov. Žlahtna kapljica je še bolj razvezala jezika, plesalcem pa vlivala novih moči. Za polne mize tudi po kosilu so poskrbele naše temeljne organizacije s svojimi dobrotami vseh vrst. Ob odhodu so si udeleženci stiskali roke in drug drugemu obljubljali, da se, če ne prej, čez leto dni spet srečajo... 1. Franc ŠPENDAl' Triglav-Gorenjka, 29,20 2. Franc AŽMAN, Triglav-Gorenjka, 30,03 3. Ivan MARN, Pekari Kranj, 31,14 4. Rajko MIHELIČ, Pekarstvo in testeninarstvo, 34,60 5. Janko KOKALJ, Blagovni promet, 34,89 6. Janez KORITNIK, Pe' karstvo in testeninarstvo 35,55 7. Matija KOSMAČ, Mlin'-35,96 8. Filip ŠPIK, Pekarn3 Kranj, 37,18 9. Blaž VEBER, BlagoV1' promet, 43,63 10. Alojz LEBAR, Blagc^' promet, 1:05,95 Kategorija C (od 36 do ^ let): 1. Matjaž GMAJNAp' Triglav-Gorenjka, 26,63 2. Nande TROŠT, TriglaV Gorenjska, 30,22 . 3. Jure KOVAČ, Pekari in testeninarstvo, 30,43 4. Pavle JERIČ, Pekari in testeninarstvo, 31,23 . 5. Martin LINDIČ, PekarP Krško, 31,46 ,j 6. Drago VIDIC, Blag°v promet, 31,72 -j. 7. Jože PRESKAR, ^ al, 31,81 gj 8. Marko SOK, DSSS, 9. Rudi KAJTNER, D5 33,12 f5' 10. Vlado LOPATIČ, tvo in testeninarstvo, 34« .. 11. Jože BUTKOVIČ, Pe* na Krško, 34,23 . $ 12. Borut LAH, DSSS, 3's 13. Andrej MEKINC, PeK po startu v teku: kljub rahlemu sneženju in mokri smučini z nasmehom na progo ... na!^ Fraprotnik — v ospredju — sodi med vztrajne zbiralce odličij. Da pa ne bi delali krivice drugim, Pripišemo, da ni bil edini z več kolajnami okrog vratu. i/° 'n *ester|inarstvo, 3 Franc TOMAŽIN, C 34,84 ^ Jakob KAN Dl 35,55 35 70 k° SELAK’ lmp ^ Slavko HUMEK, Pel ^ 35,98 Željko SREČKOVIC ^rna Krško, 36,27 Mlh|a TOMINC, Pel Vrhnika, 36,80 .Franc SEDEJ, Pel Vznika, 47 04 tJo Niko CAPUDER, P( 'n testeninarstvo, 4 40;9|ranko MIHELIČ, l Ka,egorija B (od 26 do 3 J- Rudi PRAPROTNIK pVn' promet, 29,09 M|ran ROMIH, Tr 7renjka, 29,25 Tri„,Janez HUME 9lav-Gorenjka, 29,31 29,74 ndrej N0VAK- c in5t Albin KOPAČ, Peke esteninarstvo, 29,85 Qo Milan SUŠNIK, Tr 7 T k®’ 30,07 q Milan GRGuR|č,Tr 0renjka, 30,48 Q0Janez ROZMAN, Tr 0renjka, 30,54 ;Ž&^RKEUF ;;"5a903oTEREN' tvo inatndl RUsjAN, Pe 12 d esteninarstvo, 3 ?“'^32R71TAR' T' tt** BORŠTNER 33,03 'n testeninai tvo in?' tKAL|ŠEK, Pr 16