Poštnina plaSana v gotovini. Cena Din 1*— Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praz-znikib. — Posamezna številka j)in mesečna nnročnina Din 20'—. za tujino Din 30—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 25. Telefon, uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoskmn Rokopisi se no vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprav* v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 34, telefon 29-60. Podružnica v Celju, Samostan* ska ulica št. 4. St. 1. Ljubljana, dne 1. junija 1930. Leto I. »Kralj je naš in mi smo njegovi46. Razpršeno je tudi zadnje nezaupanje v hrvatskem narodu. Pomembni glasovi iz vrst hrvatskih kmetov in njihovih glasil. Zagreb, 31. maja. 1. V današnji številki j >SeIja5kega glasa« je objavljeno pod naslovom »Kralj je naš in mi smo njegovi« poročilo o sestanku kmetov v Jazavici. Kmet Karel Kovačevič v Jazavici, ki je organiziral poklonitveno deputacijo pri Nj. Vel. kralju, je sklcail na svoj dom okoliške kmete, da se domenijo o vprašanju nadaljnjega delovanja. Kovačevič je na sestanku podrobno poročal o deputaciji hr-vatskih seljakov. Za njim je govorilo nekaj govornikov in eden izmed kmetov je rekel: »Mi hrvatski kmetje smo zvesti kralju in domovini. Kralj je naš in mi smo njegovi. Po naši historijski deputaciji kroži kraljevo ime n kraljeva beseda po ee-lh, kakor zdravilo.« Vsi udeleženci 80 se po sestanku vračali navdušeni proti svojim domovom. Pod naslovom »Delo za kralja, domovino in našo vas« objavlja »Seljaški glas« članek izpod peresa kmeta Josipa Martin-ka. Članek je naperjen proti društvu »Križarji«, ki se v poslednjih dneh širi med seljaki. V članku poživlja Martinek kmete, naj se ne dajo zavesti od društva v zmoto, dasi si osvaja to društvo namen nadaljevati delo Stjepana Radiča. Člaii^ar poziva kmete, naj z vsemi silami podprejo delo N j. Vel. kralja in predsednika vlade generala Zivkoviča za dobrobit in procvit Jugoslavije. Zagreb, 31. maja. 1. »Novo vreme<, list za seljake, prinaša povodom vstopa bivših pristašev Radičeve stranke v vlado uvodni članek pod naslovom »Na pravem Važna izjava čsL zastopnika. CeHii se navcSoišeno pripravljajo za vsesokoSski zlei. Beograd, 31. maja. Odpravnik poslov čehoslovaškega poslaništva v Beogradu dr. ‘Leo Vokač je sinoči dospel iz Prage. Kot 'znano je on po odhodu poslanika g. Šebe prevzel odpravne posle in zastopništvo če-hoeioua&Uf) države’na našem dvoru. Po svojem povratku je izjavil, da bo imenovan za poslanika na dvoru er. Ro bert Flid, ki prispe v Beograd 4. junija. Revohicijonarno gibanje proti sovjetom se širi. London, 31. maj«- 1. P oposlednjih vesteh iz Šanghaja je baje izbruhnila v sovjetskem Turkestanu in enem delu Azer-bejdžana revolucija tamkajšnjih kmetov. Potniki, ki prihajajo v Harbin iz Vladivostoka, trdijo, da se na ozemlju okrog Vladivostoka močno širi revolucija kmetov, ki so se odločno uprli kolektiviziranju zemlje. Pridružili so se jim baje tudi rudarji. Sovjetske oblasti so v skrbeh, ker se je revolucija razširila baje že na večje ozemlje. Iz Sibirije je pribeglo v Mandžurijo preko 100.000 kmetov. iezadovoljstvo meExcelsior< javlja, da se je na tej konferenci vršil raz- govor o težkočah, ki so nastale v Japonski, Angliji in Ameriki v zvezi z ratifikacijo londonskega sporazuma. Te težkoče, ki so povzročile, da ne bo mogoče o pravem času ratificirati londonskega pakta, bodo privedle tudi do nadaljnjega odla- ganja angleško-francosko-italijanskih razgovorov. Spričo tega bo treba tudi odgo-diti zasedanje pripravljalnega odbora za razorožitev, ki je bila določena za mesec november t. 1. I Min. dr. Šibenik za pospeševanje naseljevanja. Beograd, 31. maja. 1. Minister poljedelstva dr. Stanko Šibenik se je po prevzetju svojega resorta odločil, da bo rešil najaktualnejše vprašanje, namreč vprašanje naseljevanja v južnih krajih. Gospod minister je sprejel danes predsednika Agrarnih za-jednic v južni Srbiji o. Vasa Šalekiča, ki je prišel, da se predstavi novemu ministru in se z njim dalj časa posvetuje o nadaljnjem delovanju agrarnih zajednic v južni Srbiji. Beograd, 31. maja. 1. Danes dopoldne je kmetijski minister dr. Stanko Šibenik sprejel predsednika Zveze agrarnih zajednic v Južni Srbiji Vaso šaletiča. Gospod Saletič je pozdravil novega ministra in mu v imenu zadrug Južne Srbije želel uspešno delo ter mu predložil svoje konkretne želje in predloge. Beograd, 31. maja. 1. V kmetijskem ministrstvu se pripravlja načrt za nov tip našeljenšk ih hiš v Južni Srbiji. Novi tip bo popolnoma ustrezal vsem potrebam. Hiše novega tipa bodo imele po eno sobo v velikosti 5X4 m, kuhinjo v velikosti Za Grško - jugoslovansko zUiž@si|e. Izjave ministra Vuglumisa Solun, 31. maja. 1. Grški minister za na- rodno gospodarstvo g. P. Vuglumis je podal naslednjo izjavo: Poset predstavnikov grške trgovine, industriji in novinarstva v jugoslovenski pre-stolici bo brezdvomno doprinesel k ojače-nju stikov, ki obstojajo med jugosloven-skim in grškim neredom. Naše trgovinske zveze so, kar se tiče Jugoslavije, precej razvite. Jugoslovenski izvoz v Grčijo, ki je znašal leta 1928. 200.294 ton se je v letu 1929. povečal na 262.934 ton. Vrednost uvoza je v letu 1928. znašala 625 milijonov drahem, v letu 1929. pa se je povečala na 792 milijonov drahem. Grški uvoz v Jugoslavijo je leta 1928. znašal S.903 ton v vrednosti 30 milijonov drahem, a leta 1929. jo znašal 6.393 ton v vrednosti 81 milijonov drahem. Grški izvoz v Jugoslavijo predstavlja komaj 3 in pol odstotka jugoslovenskega izvoza v Grčijo. Te številke dovolj govore našim trgovcem in našim industrijcem, kakšna velika praznina obstoja in ki jo je treba Izpopolniti, kar se doseže z zbliža-njem medsebojnih odnošajev naših dveh držav. Na srečo grški proizvodi ne konkurirajo z jugoslovenskimi. Mi potrebujemo cerealije, drva, živino, vse ono, kar ima Jugoslavija v izobilju. Mi izvažamo vino, tobak, grozdje, smokve, olje, mineralije, kemijske in industrijske proizvode, ki bodo mogli najti kupce v Jugoslaviji, če bo carinski tarif olajšal naš uvoz in če bo naša trgvina delala malo več propagande. V političnem pogledu glede ustanovitve balkanske federacije je neobhodno potrebno ekonomsko sodelovanje. Dobri računi napravijo dobre prijatelje. Atmosfera miru raste in reciprooitete pri medsebojnem izmejavanju blaga. Stremljenje političnih ljudi za zbližanjo balkanskih narodov bo kronano šele z uspehom takrat, ko se bodo recipročni interesi narodov popolnoma uredili To resnico morajo listi razglasiti ter so oni vez med balkanskimi narodi. Istočasno naj propagirajo za ekonomsko federacijo, o kateri je toliko lepega in tako obširno in iskreno povedal gosp. Juraj Denietrovič, ugledni minister trgovine dn industrije Jugoslavije. Potrebno je, da postane Balkan mesto vira nesloge ognjišče miru. A da se bo ta oilj dosegel, je neobhodno potrebno lojalno sodelovanje balkanskih narodov in svobodna izmenjava. Polet „Grofa Zeppelina" poteka normalno. Rim, 31. maja. AA. Po zadnjih vesteh poteka polet zrakoplova »Zeppetlin« po centralni Ameriki v smeri napram letališču v Lakehurstu povsem normalno. Madrid, 81’. maja. A A. Divja plemena v zapadni Sahari so zahtevala od španske vlade 100.000 pezet za odkup letalcev Bou- geta, Numeza in Ferreria, ki so jih vjeli prejšnje dni. Norfolk, Virginija, 81. maja. AA. Glasom brezžičnega poročila je zrakoplov »Zeppelin« sporočil, da prispe po vsej priliki na letališče v Lakehurst danes dopoldne. Lakehurst, 31. maja. AA. Davi so opazili nad mestom »Zeppelina«. Poostritev spora med vlado ter Heimverom Dunaj, 81. maja. d. V krščanskosocialni straki, ki je ena vodilnih avstrijskih strank, je, kakor se zdi, izbruhnila nova kriza. Desno strankino krilo, ki je pod vodstvom bivšega kancelarja dr.Seipla, skuša doseči izboljšanje položaja Heimwehra in obenem skuša preprečiti dr. Schobrov načrt zakona o razorožitvi. Zvezni kancelar dr. Schober pa vztraja odločno na stališču, da se raz-orožitveni zakon mora sprejeti v parlamentu. Poslanski klub krščanskih social-cev je danes in včeraj vodil živahno debato o situaciji. Zanimivo je, da se je večina klubovih članov izrekla za vlado. Formalna odločitev pa pade šele v ponedeljek, ko se sestanejo zastopniki stranke pri zveznem kancelarju. Odnošaji zveznega kancelarja do >Heim-wehra« so se zadnji čas še močno poostrili. Finančni protektor »Heimwehra«, znani generalni ravnatelj Alpine-Montan družbe dr. Apold, je zaprosil za avdijenco pri zvezne mkancelarju dr. Schobru. Avdijenca je bila odklonjena zaradi znanih izpadov dr. Apolda proti Schobrovi vladi. 3,15X3‘50, jedilno shrambo v velikosti1 1‘30 X 3'50 in drvarnico v velikosti l’50X4-75. Temelji bodo postavljeni iz ka-, mena, hiše pa bodo zgrajene po potrebi inl po razmerah iz opeke ali pa iz lesa. Za vsako tako hišo bo potrebno približno 7100 kub. m lesa. Letos se bo zgradilo,' kakor je pričakovati, okrog 2000 hiš. Za, zidanje vsake hiše je odbren kredit 10.000! Din. Les dobe naseljenci brezplačno ali' pa na kredit, kolikor bi stroški presegali 10.000 Din. * Rumuni za Francijo.* Bukarešta, 31. maja. AA. Bivši francoski poslanik Saint Aulaire in general Berthe-| lot sta prisostvovala seji parlamenta. Prisotni poslanci so priredili lepo manifesta-' cijo privrženosti n prijateljstva do Francije. I Zaključek mednarodnih strelskih tekem. Rim, 31. maja. AA. Na lovskem strelišču Paraioli so bile včeraj zaključene mednarodne strelske tekme. Streljali so na leteče cilje. Nagrad je bilo razpisanih za en če cilje. Nagra dje bilo razpisanih za en j milijon lir. Tekem se je udeležilo 200 strelcev 17. narodov. Po izločilnih tekmah bo med seboj tekmovali tile najboljši strelci: Yfnrrena, Francoz Cavroy in, Italijana Rossini in Menicagli. Le-ta je bil ] proglašen za absolutnega zmagovalca. Na 15 strelov je pogodil cilj 15krat. Proslava spomina dr. Laginje y Zagrebu. Zagreb, 31. maja. 1. Jutri ob 11. uri priredijo zagrebški Istrani komemorativno akademijo na čast pokojnega dra. Matka Laginje v veliki dvorani bivšega hrvatske-ga Sokla na trgu Kralja Aleksandra. Go-I voril bo vseučiliščni profesor dr. Zuglia, za njim pa bivši minister dr. Petričič. NovorazbojnišJvo na Boigarskem_ Sofija, 31. maja. AA. Na cesti med Jam-bolo in Elhovo so snoči napadli neznani razbojniki potniški avtomobil. Potnike to popolnoma izropali, potem pa jih zaprli v neko hišo, a šoferja so odvedli s seboj. Advokat Dr. Janko Vovk uljudno naznanja, da je ©dvoril svojo odvetniško pisarno na Jesenicah poslopju hotela „TRIGLAV (blizu kolodvora). Načrtnovega obrtnega zakona. Beograd, 31. maja. 1. Načrt novega obrtnega zakona je vzbudil veliko zanimanje, tako pri delodajalcih kot pri delavcih. Delodajalci zahtevajo, da se iz načrta novega zakona izpuste razna določila, ki so v korist delavcem in nameščencem. Delavci in njihove organizacije pa nasprotno zahtevajo, da ostanejo te določbe nespremenjene, ker bi se z njih črtanjem znatno poslabšal položaj delavstva in njegova dosedanja zakonska zaščita. Radi razčiščenja tega vprašanja je glavna delavska zveza sporazumno z vsemi svojimi organizacijami sklicala za jutri 1. junija veliko zborovanja delavstva, na katerem ee bodo po- drobno razpravljala vsa ta vprašanja, kakor tudi načrt samega zakona. Zborovanje se bo vršilo v domu delavske zbornice. Poročala bosta Milorad Belič in Josip Beker, zastopnika glavne delavske zveze. Dunaj, 31. maja. 1. Glavni odbor krščan-sko-socijalne stranke, ki se je sestal že sinoči, je danes nadaljeval razgovore o za konskem načrtu za prepoved nošenja orožja. Večina članov je zastopala mnenje, da je ta zakon nepotreben, toda če bi vla^ da zahtevala, da se zakonski načrt v parlamentu sprejme, bodo vsi glasovali zanj. 99* ‘Razstava v Jakopičevem paviljonu porejena od Splošnega ženskega: društva pod geslom** jgv&eio svce delovna pravica".] Razstavljena so ročna ui>ne so razne ten- n*Kar se ie z zvesto ljubeznijo in vdanostjo ohranilo iz preteklosti in kar je delovna zenska roka ustvarila v sedanjosti, to pokaže ta raz- Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. tet j bo trajala dy konca velesejma.- K®siiln©iifeliisi problem. Briandov načrt o Združenih evropskih državah in njegovo ozadje. — Posebno stališče Anglije. — Pancvropa in iberijska kultura. — Odgovornost Nemčije in Francije za mir. Svetovnopolitična situacija s posebnim ozirom na celinska vprašanja je vse prej kot razveseljiva. Zdi se, da pričenja neizprosna zgodovina človeštva s sankcioniranjem Spenglerjeve teorije o propadanju evropske kulture, kar pomenja eo ipso i rušenje civilizačnih pridobitev. Velesile in srednje velike države so oborožene do zob, obdane s pajčevino raznovrstnih sigurnostnih in arbitražnih pogodb, ni ga državnika, ki ob kaki slovesni priliki ne bi znova pritrdil mirovni deji, in vendar je jasno, da realna politika ne pozna toliko idealov in teoremov nego v prvi vrsti golo stvarnost. Iz povedanega sledi nepobitno, da je svetovni mir teoretično pač zajamčen, nimamo pa praktične varnosti pred požarom, ki bi utegnil dovesti do splošne katastrofe. Bistra glava Aristida B r i a n d a — moža ki ga bo »četrta« republika brez dvoma uvrstila med najgenialnejše svoje državnike — je spoznala, da je Francija izza versajskih dni nekako odgovorna za vsako motenje celinskega ravnovesja. Istočasno utrjujoč francosko vzhodno mejo ob Renu, je Briand kot samsvoj interpret zunanje politike Francije doumel, da bi se sedanji sijajni prestiž Francije, njena vojaška in pomorska moč obenem z ogromnim narodnim premoženjem morda po ikrivem tolmačil kot zgovoren simbol francoske supremacije. To pa bi v toku časa utegnilo zgostiti simpatije za »revno«, »tlačeno« in »izmozgano« Nemčijo, in zato je zagrabil Briand panevropsko formulo političnega in gospodarskega sodelovanja, verujoč, da bi sodelovanje velikih kontinentalnih narodov sedaj, ko je reparacij-ski problem prenesen, z mize reparacijske komisije v blagajno reparacijske banke, zamoglo pravočasno zavreti razvoj, ki bi Franciji ob priliki prej škodoval ko koristil. V tem pa tiči genijalnost Briandova. Agnlcški tisk je z logičnimi povdarki odklonil možnost pristopa Velike Britanije v bodoče, še precej nejasno zamišljene Z©dinj«no države Evrope. Medkontinental-ni od nosa ji do Oh, gospod doktor, meni je... meni je... takt hudo...« Jeclja in vzdihuje. Pet miuut potrebuje, predno more opisati svojo bolezen. Sploh ue more spati, vsak hip ima omotico; samo z največjo težavo piše, tako se mu trese roka. Vrba tega pa čuti v želodcu najstrašnejše olečine. Boji se, da... da ... ima zelo hudo bolezen. ?draynlk Bouterol ga prične preiskovati, opa-«rpii?B »°V' punCi.ci’ Pogleda njegov jezik in 1 ' gumijastim kladivom refleksni odboj °,lLi^o,Za^nje vzame svinčnih in papir ter x xi (*a mu napiše par vrstic. Ob- upno čečkanje ,e je pojavilo na papirju. olmk je Potrpežljivo prenesel; po končam preiskavi m po določitvi načina zdravlje- dfktor?Vfa 3 1 J " 8e“ d0l2an’ »Tristo frankov.« »In bi-bivanje v kli-kliniki?« »Stopetdeset frankov na dan.« »Toda?« je dejal pacijent preplašeno. »Kaj-kaj ima-imate mnogo ta-takih pa-pacijen-pacijen-tov v kli-kliniki ko-kot sem jaz?« »Ne malo, moj gospod, danes okoli dvajset.« »In vse-vse po tri-tristo frankov?« »Nekatere celo po petsto.« »In je v vaš-vaši kli-kliniki še mnogo teh ljudi?« »Vsa je zasedena. Pred enim tednom sploh ne bi mogli vseh spraviti pod streho. Vseh 40 postelj je zasedenih.« »Zelo dobro! Iskreno se Vam zahvaljujem, gospod doktor«, je dejal pacijent in vstal. In z zadovoljnim obrazom, jasnim pogledom in mirno roko je dostavil brez najmanjšega jeclanja: »Dovoljujem si Vam sporočiti, da sem kontrolor za dohodninski davek in da sem se hotel prepričati, če ste svoje dohodke pravilno napovedali ... Če naj verjamem vaši davčni izjavi, ki ste jo lastnoročno podpisali — in bivši bolnik jo potegne iz žepa — znašajo vaši dohodki na leto le osemnajst tisoč sedemsto petinsedemdeset frankov in dvajsetpet santimov. Po vaši ustmeni izjavi pa, ki ste mi jo ravnokar dali, pa zaslužite na leto milijone. Smatram zato za svojo dolžnost, da se poslužim zakonskih predpisov ...« * Tedaj pa se je vzdignil iz stola tudi zdravnik. Sedaj je on tisti, ki divje zre naokoli in čegar roko se tresejo. Z uničujočim pogledom pogleda zahteva v svojem poročilu, da se ima londonska pogodba enostavno odkloniti, ker bi pomenila njegova ratifikacija nepopravljiv udarec za japonsko vojno mornarico. Japonska vlada se nahaja radi tega stališča vojaških krogov že nekaj časa v stanju latentne krize. Japonski admirali, z načelnikom pomorskega generalnega štaba admiralom Katom na čelu, ne nastopajo namreč samo proti vsebini londonskega pakta, temveč tudi proti metodam vlade in njenih odposlancev tekom londonskih pogajanj. Ker določa londonska pogodba omejitev japonske vojne mornarice in s tem bojne sile Japonske sploh, si je vlada s tem, da je sprejela take obveze, prisvojila pravice, ki so pridržane izključno mi-kadu (cesarju). Le cesar sme po ustavi odločati o zmanjšanju ali povečanju bojne sile države, kajti čl. 11 ustave izrecno predpisuje, da je cesar vrhovni poveljnik vojske in mornarice. Proti temu stališču vojaških krogov se oslanja vlada na drugačno razlago ustave, po kateri delegira cesar pravico določanja obsega vojske in mornarice v mirnem času na vlado. Le v vojnem času vrši vladar svojo oblast nad oboroženo silo direktno potom generalnega štaba in ne potom vlade, dočim velja glede tega v mirnem času ravno nasprotno. Vprašanje ratifikacije londonskega pomorskega pakta je torej dovedlo na Japonskem do ostre politične, da celo ustavne krize. Da se odvrne nevarnost nadaljnih zapletljajev, se predloži ves ta spor privatnemu vojnemu svetu japonskega cesarja, ki bo o sporu, definitivno odločil. Vojni svet se sestane baje že te dni in na njem bo branil stališče vlade mornariški minister admiral Takaralu, ki je bil japonski odposlanec na londonski pomorski konferenci, a stališče vojaških krogov bo zastopal admiral Kato. Od odločitve vrhovnega vojnega sveta bo odvisna usoda sedanje japonske vlade na eni strani, na drugi pa tudi usoda londonskega pomorskega pakta. Kajti če prekliče Japonska svoj podpis, bo imelo to za posledico, da postanejo vsi zaključki londonske konference popolnoma brezpredmetni. Zato vzbuja sedanji položaj v Tokiu, kot rečeno, skrbi in bojazen po vseh prizadetih prestolnicah, posebno pa v Wa-shingtonu, kjer je izzval londonski pakt položaj, ki je takorekoč do pičice enak položaju v Tokiu. Kakor na japonskem je naletel ta pakt na najodločnejše nasprotovanje vojaških krogov tudi v Zedinjenih državah, tako da je izzval tudi v Wa-shingtonu podobno napetost med admiralom in odgovorno vlado. Razlika je le v tem, da je vpliv vojaških krogov v Wa-shingtonu nesorazmerno manjši in da se zunanjepolitična komisija ameriškega senata ne bo ozirala na njihovo nasprotovanje, temveč bo predlagala senatu odobritev pakta. In to tem prej, ker en del javnega mnenja odločno in javno zahteva, naj predsednik Hover »pozove admirale k redu, ker je treba njihovemu rovarjenju napraviti enkrat za vselej konec, da bodo druge države videle, da ne govorijo v imenu onih, ki nosijo odgovornost za ameriško zunanjo politiko.« Da bo Amerika londonski pakt kljub vsem nasprotovanjem gladko ratificirala, za to govori tudi okolnost, da goji vvashing-tonska vlada najtoplejšo željo, odpraviti lažnega bolnika in pritisne na električni zvonec. Vrata se odpro. »Franc, pokličite dva čuvaja!« Dva orjaka vstopita. »Zastražite izhode!« jima je zapovedal doktor. Paznika se postavita k obema vratima ordina-cijske sobe. Doktor nadaljuje: »Franc, pokličite šef-zdravnika! Prosite tudi internista, da pride sem!« Ekspacijent se pričenja vznemirjati. Kaj naj to pomeni? Seže po klobuku in gre proti vratom. Toda paznik mu zastavi izhod. Že pa sta tu oba poklicana gospoda: šef-zdravnik in zdravnik za notranje bolezni. »Gospoda! Tu imam zelo težak slučaj, ki ga Vama zaupam. Ta človek trpi od fiksne ideje. Domišljuje si, da je kontrolor davčnega urada!« »Toda, to sem tudi!« je pričel kričati bivši pacijent. »Jaz sem tol Prosim, tu je moja karta: Alfred Caqueux, kontrolor davčnega urada, Rue Contrescarpe, št. 117. Prosim, preberite sami! Jaz sem kontrolor in jaz vam bom to dokazal. Samo počakajte!« »Ali slišite,gospodje? Grožnje!... Bodite previdni. Najprej mrzlo prho! Nato prisilni jopič! Samo po sebi se razume, da pride v oddelek za besneže... ker toži, da ima bolečine v želodcu, sporočite takoj kirurgu. Najbrže ima raka. V štiriindvajsetih urah bi mu že naogli odpreti trebuh in pogledati, ali ne?« »Toda!... Toda, gospodje!« je jecljal kontrolor. To pa je že preveč! Ne dotaknite so me! Prisežem vam, da nisem blazen...« Protestiral Laburistični minister Oswald MosIey, čegar podlog.za rešitev brezposelnega vpra šanja v Angliji je pimročii f dplno krizo Mac Donaldove vlade, ki je bila rešena s sprede mom Mosleyjeve demisije. Mosley je bil rojen 1. 1896 in je bil v svetovni vojni kot letalec težko ranjen. Svojo politično karijero je pričel kot član konservativne stranke in postal 1. 1911 najmlajši član spodnjega parlamenta. Kmalu pa je prišel v nasprotje s konservativno politike in leta 1924. je kandidiral na socialističnem programu, vsled česar je prišel v oster spor f svojim očetom. Leta 1926. se je odrekel svo jemu plemstvu. Tukrat je oče v listih nastopi’ proti njemu in siSer med drugim dejal, da bi se mesto plemstva raje odrekel dedščini. — -w~ vsaj začasno nevarnost tekmovanja v oboroževanju, ki lahko rodi toliko nepričakovanih presenečenj In mučnih spreiheml položaja. V tej želji vodi Zedinjene države predvsem skrb, ki jih povzroča vrenje nr Kitajskem, radi katerega se čuti v Wa shingtonu nujna potreba posebnega spo razuma med Ameriko, Anglijo in Japom sko, da bodo pripravljene na vsako even tualnost. Jasno pa je, da bi bil tak sporazumer nastop glede kitajskega vprašanja možer le pod pogojem, da se vse tri države spo razumejo najprej o svojih vojaških intere sih na Tihem oceanu, t. j. da pride d< redne ratifikacije londonskih dogodkov. Ker smatrajo Zedinjene države Japonske za edinega zanesljivega činitelja na Dalj nem vzhodu, je razumljivo, da zasledujej< v Tokiu v zvezi z vprašanjem ratifikacij' omenjenih dogovorov z veliko bojaznijo Kljub vsemu pa prevladuje prepričanje da bo zmagalo stališče japonske vlade kajti tudi v interesu Japonske je, da 8' odvrne nevarnost novega tekmovanja v oboroževanju. Ce pa obvelja stališče admiralov, poten je, kot rečeno, usoda londonskih pomor skih dogovorov zapečatena in bo propade tudi drugi poskus, da bi se dosegel toza devni sporazum. Pri prvem poskusu v 2e nevi, kot znano, sploh ni prišlo do nikakil zaključkov in se je konferenca razšla, do čim je bil na londonski konferenci sklenje: nekak sporazum vsaj za silo in prvo upo rabo. če sedaj ne bo ratificiran, bo pah njeno vse vprašanje nazaj na ono točke kjer se je nahajalo pred približno 8 do 1( leti. Velika izbira kolesi Najnižje cene! Prvovrstne znan .Tehnik* JOSIP BAfSJAl, Ljublj< Miklošičeva cesta štev. 20. Gramofoni, plošče, šivalni stroji itd. je, se branil, postal ves plav od besa in ogorČe nosti, kaj ga bodo zares zaprli in operirali? N: pomoč... Medtem ga opazuje doktor Boutero in po nekaj minutah postane bolj dober ž njim In celo tako se spozabi, da mu rečo: »Torej, vi res mislite, da niste blazni, . SbCER mamakanh ZJUTPACJ ta izkuhatranje — Cetrtinska vožnja za zlet gorenjske sokolske iti pc. Prometno ministrstvo je dovolilo je udeležencem današnjega izleta gorenjske župe na Jesenicah četrtinsko vožnjo. Pri odhodu kupljena polovična karta, velja tudi za nazaj. — Društvo slovenskih sodnikov ima svoj redni občni zbor dne 15. junija 1930. ofi 11. uri v prostorih okrožnega sodišča v Celju. — Znano kopališče Selce je popolnoma prenovljeno. Za ureditev pristanišča v Selcih je prispevalo ravnateljstvo za pomorski promet v Splitu 130.000 Din. Sčasoma pa nameravajo tudi Selce same popolnoma preurediti. — Položaj strojnikov trgovsko mornarice. Zastopniki strojnikov trgovske mornarice bodo imeli v ponedeljek konferenco v Splitu, kjer se bodo posvetovali o pravilniku za strojno službo na trgovskih ladjah in o izpitih za ladijske strojnike. Na konferenco so povabljeni tudi zastopniki ministrstev za promet in za socialno politiko in pa zastopniki lastnikov ladij. — Tečaji srbolirvatskega jezika v Varšavi. V Poljsko-jugoslovenskem društvu so bili otvorje-nl tečaji srbhrvatskega jezika. Tečaje vodi prof. ,ulij Benešič. Doslej se je v tečaje vpisalo 20 oseb iz najboljše poljske družbe. — Motenje radiofonskega sprejemanja. Dravska dirotciia p0§te in telegrafa javlja: Ministrstvo za gradbe nuMn« pritožbe, da uporabljajo Stranice V mnogih krijjih aparate za masažo in iračenje itd., med njimi tudi bolnici in zdravniki in sicer v času, ko so radiofonske oddajne postaje v obratu In da s tem motijo radiofonsko sprejemanje. Tako motenje je po zakonu prepovedano. Clen 213 kaz. zakona iz leta 1929. pravi. »Kdor preprečuje z električnimi aparati namenoma ali it malomarnosti delovanje radijskega aparata, ali kdor vzkrati za radijske aparate potrebno delo, se kaznuje, če je ovira nastopila, z zaporom do 1 leta ali v denarju do 10 000 Din. Razen tega pa preti nevarnost, da bo ako »•= taK1 aparati razširijo med ljud-stvpj”’111 motenje naraste, vedno_ več poslušalcev radia odpovedalo svoje postaje, s čimer se bo samo zmanjšal stalni dohodek države, širjenje radiofonije med ljudstvom pa se skrčilo, namesto da bi se razmahnilo. Ministrstvo naro-8a zato direkciji, naj opozori vse svoje podrejene pošte, da morajo na vsako prijavo v tem pogledu nemudoma uvesti preiskavo, in ako bi se prijavljena oseba ne odzvala polivu, prositi krajevno policijsko oblast ali žandarmerijo za posredovanje. Opozarjamo pošte na strogo ravnanj« in postopanje v smislu tega odloka. — Mestna železnica v Zagrebu. Pravo mestno železnico ima med vsemi mesti v Jugoslaviji samo Zagreb. Ta lokalna železnica spaja znani Eagrebški park Maksimir z mestom. Graditi so začeli to železnico že pred 5 leti, ko so zidali novo ranžirno postajo v Čulincu, s katero so hoteli razbremeniti zagrebški glavni tovorni kolodvor. Takrat se prevažali po njej stavbni materijal in železniške delavce, pozneje pa tudi železničarje, ki so se naselili v okolici Maksi-niirja ob celi novi progi. Niso se pa mogli posluževati te železnice civilisti, ki se jih je sčasoma tudi dosti naselilo v tem okraju. Sedaj pa je železniška uprava dovolila tudi neželezničar-Jem, da se vozijo s to železnico, kar je za olajšanje prometa med središčem Zagreba in Ma-ksimirom velike važnosti. Novo mestno železnico so Zagrebčani tudi že krstili po oznaki, ki jo je dobil lokalni vlak Zagreb-Maksimir. Ta vlak je označen s črko »Z« in zato mu pravijo Zagrebčani »zec«. — Elektrifikacija Siska. Zupani občin Sisak, Kostajnica, Petrinja in Glina so te dni imeli v Kostajnici posvetovanje o elektrifikacji naštetih občin. Vprincipu so se vsi izjavili za načrt, ki ga je predložil inž. Cenčič. Ustanoviti nameravajo družbo, ki naj predloženi načrt izvede. ~ Zanimanje za Dubrovnik raste v vedno Sirlih krogih v inozemstvu. Posebno se zanimajo kapitalisti za gradnjo novih, modernih hote-n Kk° ?° na zah sodnikov. Naš posla-rili T>oslani5tV1 g‘ Lazarevič je izročil v prosto-I sUmni? BVt “a .sve5an nilgin rede sv. Save ki noliske^a aneier"ni 80 bili odlikovani sodni- ** qvt,adTir Rappaport. JugosCenakl n'! !11- Stan.lsIa* priM-d ... odliC£.e SS ter S,H njihove zasluge za poijgito , ° ,ora” a?! žanje. V imenu odlikovance^ ?e '1° ’ Jappaport. ki se je zahvalil 2a vi £jubljcm&. Razstava otrok. Slišal in čital sem, da bodo jutri ali kdaj gospe priredile nekakšno razstavo otrok in da bodo matere najlepših, najbolj zdravih, najbolje rejenih prejele nagrade v denarju, pa najbrž tudi nekakšne diplome ali kaj. Meni se zdi ta stvar tako čudna, pa kaj bom tipal okrog: naravnost narobe se mi zdi ta stvar. Čisto lahko razumem, da se je v času, ko že vsako pozabljeno zakotje prireja tekme za svoje mis, na-sadnje tudi v srcih naših mater zgenilo nekaj mehkega in sentimentalnega in da bi tudi one rade prišle do svoje slave in do diplom. Ženi gre čast, kakor gre vsakemu človeku pod nebom, tudi one bi morale imeti prav toliko pravic kakor vsakdo — jaz nič ne rečem, tudi one imajo pravice do svojih diplom. Toda da 80 bodo * denarjem nagrajale matere najbolje rejenih otrok? Ali smo prišli tako daleč, da matere, ki svoje otroke dobro hranijo, pričakujejo za to plačila od sveta? Ali si dandanes nič več prav vsaka mati ne želi, da naj bo njen otrok lep in zdrav? Človek bi mislil, da bi naše gospe svoje denarje boljo obrnilo kom drugam. Dale naj bi &U, leclinu, materam ruMttSnih, jotUnih, Rtra-dajočih otrok, da bi kupile zanje solnca, zraka, mleka in kruha. l. m. ■ Sodne odpovedi stanovanj. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo do konca meseca maja podanih 643 odpovedi stanovanj. Sanic v maju je bilo vloženih 274 odpovedi, ki se večinoma nanašajo na avgustov termin. V odpovedih prevladujejo osobito mala stanovanja. ■ Težka nezgoda pri delu. V OrabloviCevi ulici gradi vlakovodja drž. železnice Gabrijel Stamač novo, enonadstropno hišo. Zidarska dela je prevzel zidarski mojster Ivan Vižintin. Pri tem je kot zidar zaposlen 22-letni Josip Kaste-liz iz Sneberij. V petek popoldne je zidal in stal na 7 m visokem odru. Poleg njega je bil njegov pomagač in dve donašalki malte. Deska, na kateri je Kastelic stal, je bila nekoliko preperela. Okoli 13‘30 se je nenadno deska prelomila in Kastelic je padel na tla tako nesrečno, da se je pobil po glavi ter si zlomil desno nogo pod kolenom. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v javno bolnico. Drugi so k sreči ostali nepoškodovani. Kastelic je na tleh popolnoma nezavesten obležal. Proti zidarskemu mojstru je uvedena preiskava od strani inšpekcije dela. E3 Pravilnik za prodajo mleka. Tržni odsek mestne občine je nc zadnji seji sprejel nov pravilnik o prodaji mleka in mlečnih izdelkov na ljubljanskem trgu in v mestu. Pravilnik vsebuje stroga določila, ki se nanašajo na higieno in zdravstvo sploh. Po tem pravilniku bodo morale imeti vse mlekarne in prodajalke mleka najsnažnejše lokale. HSa«S©$lav l£o!ič_ ■ Policijsko prijave. Policijski upravi so bile včeraj prijavljene 3 manjše tatvine in 1 težja nezgoda. Prijavljene so bile končno 3 osebe zaradi kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja, 4 osebe zaradi avtomobilskoprometnih predpisov in 5 voznikov zaradi prestopkov cest-nopolicijskega reda. ® Aretacijo. Včeraj sta bila aretirana in odvedena v policijske zapore dva silovita nasilnika, ki sta se upirala straži. ® Male tatvino. Kurjaču Ivanu Bavdažu, stanujočemu Pod Turnom št. 8, je v petek ob 11. dopoldne na Dunajski cesti izpred Ljubljanske kreditne^banke neznan tat odpeljal 1000 Din vredno, črnopleskano kolo znamke »Preciosa«. Tatu niso izsledili. — Na Dunajski cesti št. 31 stanujoči posestnici Franji Zidarjevi je neki zlikovec odpeljal z dvorišča ročni voziček, vreden 450 Din. Tudi v tem slučaju je tat srečno od kuril. — Posestniku Ignaciju Polenšku v Kožni dolini je bil iz nezaklenjene sobe ukraden 400 Din vreden, temnosiv jopič iz angleškega blaga. . ®[Ljubljana so lepša. Na vogalu Cigaletove in Prazakove ulice so danes pričeli razkrivati streho pritlične stavbe, kjer je imela svoje prostore tvrdka V. Panholzer. Na tem mestu bodo zgradili večje poslopje za stanovanja in trgovine. Irazakova ulica bo s preureditvijo mnogo pndobila, pa tudi okolica Pražakove ulice. E3 Adaptacija pritličnih prostorov v Židovski ulici st. 4 je v glavnem končana. Odstranjena Je ze varnostna ograja, ki je precej ovirala promet Adaptacijska dela izvršuje stavbenik Smie-lovsky. V prostorih bo nameščena manufaktur-na trgovina. Maribor, 31. maja. Sinoči je nenadoma od kapi zadet umrl v svoji hiši v Mariboru dne 16. julija 1858. v Makolah rojeni upokojeni nadučitelj Radoslav Ko-pič. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem trgu, učiteljišče pa v Mariboru. Prvo službo je nastopil v Selmu na Pohorju, kjer je ostal 18 let, dve leti je bil nato nadučitelj v Novi cerkvi pri Ptuju, 6 let učitelj na okoliški šoli vPtuju, 14 poslednjih let pa šolski voditelj pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Leta 1920. je bil upokojen in se je s svojo družino stalno naselil v Mariboru ,kjer si je bil že od leta 1915. kupil malo hišico. Pokojni Radoslav Kopič je bil eden izmed prvih in najagilnejših narodnih vzgojiteljev in buditeljev v našem sevrnem obmejnem ozemlju in vmarsičem je baš njegova zasluga, da raznarodovanje ni doseglo večjih uspehov. Za to svoje delo in neomajno trdno narodno prepričanje je bil veliko preganjan in leta 1914., ob izbruhu svetovne vojne je moral z drugimi narodnimi mučeniki v graške in potem mari-borske_ zapore. Ob podpisovanju majsko deklaracije je bil eden od prvih, ki so se z vso dušo oklenili osvobodilne misli in ko se je zrušila Avstrija, je postal prvi gerent trške občine Sveti Lenart v Slovenskih goricah, kjer je ostal dve najusodnejši leti, nhpnpm ha je udejstvoval tudi v okrajnem zastopu. Po preselitvi v Maribor jo postal tajnik Društva državnih upokojencev in vodja rednih mesečnih sestankov. Zapustil je ženo in 4 otroke, ki vsi še študirajo, najstarejši sin medicino. Za njim žaluje vsa naša severna meja. Bodi mu lahka svobodna zemlja, kateri je žrtvoval vse svoje najboljše močil V dvanajstem letu po osvobojenju. Da je po-hratiA q,.Kj-Š^0d. Turka’ t0 80 bredko spoznali sri/in in A i16 nen,škutar bolj trdovraten, za-znol? m Z°n-0d Nemca> t0 81110 Pa 8PO- že iz davnih nrfd ““‘V? 8P0Z"a"K ker izvira ze iz davnih predvojnih časov, nismo pa pričakovali, da se bodo tako dolgo kazale posledice raznarodovalne politike bivše Avstrije tudi po osvobojenju. Da smo se vtem bridko varali dokazuje slučaj, ki se je nedavno dogodil v neki gostilni vRadvanju. Tam so navzoči nemškutar-drkvn -V11 ?ame^enci, večinoma iz delavnic čurskezahtevaIi 0(1 Pn«v tako nem-curske godbe, katero so za to plačali da iim sv,ra »Die Wacht am Rhein«, kar je 'tudi sirila in žela ogromen aplavz. To brezprimerno m skoraj neverjetno izzivanje uslužbencev drž zavoda je preprečil in zaključil šele protest navzočih zavednih slovenskih gostov, ki bi pa pri tem bili od posirovelih renegatov kmalu se tepeni. Aretacije in prijave. Aretirana sta bila tekom včerajšnjega dneva Jelko O. zaradi neplačanega zapitka m Jožef N. zaradi berčenj. V istem času ^P° -Ja, prejTt nista zmožna ustvariti onega, kar dela tujec, bodo spoznali svojo zmoto ob pogledu na delo naših rok. Podcenjevali smo vedno lastne zmožnosti a to podcenjevanje izginja in vedno bolj raste prepričanje, da tudi naše blago je lepo, dobro in solidno. Da v veliko ozirih solidnejše od tujega! Umetniški čut našega naroda, dobiva svoj izraz, v oblikah produktov. V ničemer ne zaostajamo za drugimi. Z njimi korakamo naprej in si ustvarjamo lastno industrijo in obrt. Deseti velesejem je izraz naše volje in naše moči in je izpričevalo naših zmožnosti. Letošnje število razstavljencev nam je pokazalo, da je velesejem potreben in uva-ževan gospodarski faktor. Želimo, da bi tudi v nadalje ostal glasnik našega razvijajočega gospodarstva. * Razdelitev blagovnih skupin na Ljubljanskem velesejmu. V paviljonu »E« je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pelteno pohištvo, vozovi in drugi kolarsld izdelki. V paviljonu »F« je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, ključavničarje, kleparje, kovače), tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji, poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbeni materijal in keramična industrija. V paviljonu »G« je nameščena vsa kovinska industrija, kovine in izdelki i z kovin (železo, jeklo, cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, pletilni stroji, elektrotehnika, kemična industrija in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorji itd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati. V paviljonu >11« je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni stroji, šivalni stroji, kolesa, lcožuhovinar-stvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija. V paviljonu »,« so nameščeni automobili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesa in kolesa. V paviljonu >L« je nameščena krasna in moderna higijenska razstava (nemški reparacijski razstavni objekti). V paviljonu »K« je razstavljena plemenska perutnina (kure, race, gosi, purani itd.) in kunci. Novi paviljon >M< Je vzel pod svoj krov tekstilno industrijo, paviljon »N« pa papir, lepenko, kartoteko, knjigovezništvo, usnje in fotografijo. V paviljonu »P« je nameščena Finska državna reprezentativna razstava, v češkoslovaškem paviljonu češka Industrija. Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, večinama v obratu, bencinskimi motorji; autobusi in tovornimi automobili, polnojarmeniki, stavbenim materi-jalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega autogenskega va-renja in živilsko industrijo. Ljubljanski trgovski posli zadojega tedna. Kupčija živil preteklega tedna ne kaže posebnih sprememb. Veletrgovina je precej rezervirana v pričakovanju poročil bližnje letine. Cene žitaric so čvrstejše, tudi promet kaže precej živahnosti. Blago je v Splošnem izginilo s tržišč. V drobni trgovini ni opažati isprmemb. Nov krompir, ki ga je čimdalje več na trgu zpopušča v ceni, raditega je odjem dovolj živahen. Jajčj trg je dobro založen, vendar konsuin ne kaže posebne kupovne pripravljenost ter čaka na ponovno znižanje cen. Zelenjava dominira trg, špecijalitete (špargel, artičok) so š vedno skromno zastopane radi pretirano visokih cen. Nadamo se, da se bo produkcija teh proizvodov v doglednem času dvignila in bo tudi nižjim slojem Za desetletnico svojega obstoja je Ferijalnt posebno obširno in bogato ilustrira-:o svojega glasila »Naša domovina«* in s tem doprinesel lopDokument o svojem kulturnem poslanstvu. Iz pestrega gradiva, ki ga prina$u ta jubilejni almanah, zavzemajo prvo mosjip^idejni članki srbskih sotrudnikov: R. L. Kneževlč, Desetgodišnjica Ferijalnog saveza; dr. D. J. Popovič, Jugosloveni i Jugoslavija u prošlosti; dr. P. Grisogono, Dalmacija psihološka. Uvodni članek poudarja zanimivo dejstvo, da so prvi početki današnjega ferijalnega gibanja vznikli pravzaprav že prod dobrimi dvajsetimi loti mod slovenskimi študenti in da je bil duša tedanje Dijaško počitniške zveze Endličh*er. Močno te nadalje dojmi Vladimirja Blaškoviča odlomek socialne novele Raja iz hrvatskega Zagorja. Pretežni del almanaha pa so prispevali slovenski sotrudniki. Tu je najprej članek prof. A. Siča: Nekaj slovenskih narodnih običajev in narodnih noš, ki ga pojasnjujejo lepe ilustracije M. Gasparija. Dr. J. C. Oblak in dr. Fr. Tominšek sta prispevala črtici o slovenski Koroški in o Triglavu, urednik je napisal člančiča o Istri, Krasu in Soči in pa o Novem me«tu. Bogat je slovenski literarni del. C. Kočevar je napisal lep, pa za mlado literarno generacijo malo preoster članek o Srečku Kosovelu. Novele in odlomke so objavili Jul Kozak, Grum, Grahor, Mrzel-Frigid, Kreft, 7-ojze Uršič (na Uršičevo drobno, tenko obč-ltcno- hasi stilno že malo v našo moderno zajele Sr^eo »Večer« naj posebej opomni*1)• Pesmi so dali Gspan, Ocvirk, Onič, Borko, Košak, Pre-Thru. Tako je almanah prinesel tudi majhno, dasi nepopolno in malo enostransko revijo novejše slovenske književnosti. Jubilejna številka Naše domovine j® lzs‘a v Tiskarsko in tehnično pa m (naslovna stran, klišeji, korek-, M. 1. bogati opremi, prav uspela ture). NašeTdomovina. Ferijalni savez 1920-1930. Uredil Zupan Franc. Leto VIII. Natisnila Delniška tiskarna v Ljubljani. Gospodarska odvisnost in narodna zavednost naše severne meje. Rezultati preko desetletne politične in naeijonalne svobode našega severnega obmejnega ozemlja so marsikoga razočarali. Nemčurstvo, ta naša največja rakrana izza časov pokojne Avstrije, je ponekod še trdno ukoreninjeno in izruti ga ni bilo mogoče niti iz mladine, ki je obiskovala slovenske šole In zrastla tedaj v docela drugem vzdušju, kakor njena predhodna generacija. Razne državnozborske in druge volitve so pokazale, da se še vedno najdejo popolnoma slovenske vasi, ki oddajajo svoje glasove za nemške kandidate, kakor so jih za časa štajercijanstva, in dve važni občini v Dravski dolini, Sv. Lovrenc na Pohorju in Ma-renberk, imata še vedno nemško večino. Le počasi, silno počasi prodira ponekod narodna in državna zavest, oznanjujoča nove čase, na nekdaj neizbežni narodni smrti zapisani slovenski zemlji. Kdor pozna dejansko stanje, zgodovinski razvoj potujčevanja in pred vsem gospodarski položaj našega obmejnega ozemlja in njegovega prebivalstva, se pa temu ne čudi. Prej bi se čudil, če bi bilo drugače, kajti temeljni vzroki, ki so nam nemškuta-rijo ustvarili, so kljub osvobojenju ostali. Ti temeljni vzroki so pa v prvi vrsti gospodarska odvisnost naših ljudi od Nemcev in ponemčencev ter njene posledice, kajti baš ta gospodarska odvisnost je močnejša kakor politična pripadnost h kateri državi in, kakor pravilno trdi poljski publicist Jan Lasowski, tudi močnejša kakor politična volja in narodna zavest. Brez te odvisnosti bd se Nemcem nikdar ne bilo posrečilo ustvariti svoje postojanke sredi kompaktnih slovenskih krajev in zavojevati toliko slovenskih duš. In ker so se te prevažne raznarodovalne sile zelo dobro zavedali, so jo ustvarjali in pospeševali povsod, kjerkoli se jim je nudila količkaj ugodna prilika. Ta prilika se jim je pa prožila pred vsem v mestih in pa v vsem današnjem obmejnem ozemlju ,od Slovenskh goric preko Kozjaka, Dravske doline, Pohorja ter Mežiške in Mislinjske doline do Koroške. To ozemlja ni poljedelsko, ampak po ogromni večini le goadno in industrijsko. Prebivalstvo tvorijo tu gozdni velpiposestni-fci, lesni podjetniki, trgovci, industrialci ter njihovi uradniki na eni strani, mali gozdni posestniki, lesni in industrijski delavci pa na drugi strani. Vmes med obemi stoje le trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki; pravih kmetov poljedelcev skoraj ni. Na eni strani imamo tedaj premožne pridobitne kroge, na drugi pa od njih odvisno proletarsko maso. Radi zgodovinskega razvoja od fevdalnega plemstva do modernega velepošestništva in industrije je pa naravno, da je bila prva plast vedno nemška ali vsaj ponemčena, slovenska pa le druga, večja, siromašna in vsled tega od prve popolnoma odvisna. V prvih časih, ko še ni slo za organizirano, zavestno in sanotreno ponemčevanje slovenskega življa, se njihovi gospodarji niso veliko brigali za jezik in politično-nacijonalno pripadnost, ker je zanje bi'a brezpomembna; v moderni dobi, posebno v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih pred osvobojenjem, so pa svojo gospodarsko moč zavestno in s silnim naporom upregli v pangermanski voz, ki naj bi bil pomandral Slovence in Nemce pripeljal do zaželjencga Jadrana. Kdor je od slovenskih gozdnih industrijskih in rudniških delavcev ter malih posestnikov na tem našem sedanjem obmejnem ozemlju hotel živeti in dobiti zase in za svojo družino kruha, se je moral brezpogojno vdati, postati politično Nemec ali vsaj pohleven hlapec brez pravice do javnega priznavanja svoje posebne slovenske narodnosti. Kdor se ni uklonil, ga je uklonila beda, brezposelnost, zadolžitev ali pa se je moral izseliti in si iskati kruha drugod, v tujini. Izjeme so bili le nekateri veleposestniki, podjetniki in premožnejši ljudje, ki so nemškemu pritisku lahko kljubovali in katerim edino se moramo zahvaliti, da se slovenska narodna meja ul upognila Se dalje proti jugu, kakor se je, in da smo Dravsko in Mežiško dolino z južnim Kozjakom in severnim Pohorjem vendarle še rešili za naš narod in našo državo. Prav tako, kakršno je bilo to gospodarsko razmerje pred osvobojenjem, prav tako je pa še danes, dvanajst let po zrušenju bivše Avstrije. Velika večina gozdne zemlje, velika večina lesne industrije in trgovine ter skoraj brez izjeme vsa rudniška in ostala industrija od Maribora do Črne in Slovenjgraška je v tujih, nemških ali ponemčenih rokah. Središča te tuje gospodarske sile pa tvorijo ravno Maribor, Ruše, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno, Marenberk, Muta, Vuzenica, Dravograd, Slovenjgradec, Guštanj, Prevalje, Mežica in Črna, torej vsi najvažnejši obmejni kraji. V vsem tem ozemlju se je torej spremenilo samo to, da je namesto nemških šol in učiteljstva ter namesto nemškega državnega uradništva in nameščenstva prišlo slovensko. Gospodarska odvisnost od tujcev je ostala in s tem so ostali tudi vsi pogoji za nadaljno ohranitev nemCurstva. Slovenski človek je tedaj še vedno ne-le fizično, ampak tudi politlč-no_ tlačan svojega delodajalca, eksponenta tuje narodnosti, politike in kulture. Da spričo vsega tega ni bilo mogoče doseči večjih in boljših rezultatov, je po vsem tem popolnoma razumljivo, razumljivo pa je, da jih tudi v dogledni bodočnosti ne bo mogoče, če bo gospodarsko razmerje isto, kakor je. Vsega tega se je pa naša javnost doslej vse premalo zavedala in je živela preko 10 let v veliki zanoti, da bo preporo-dila našo mejo že s samimi lepimi besedami, političnimi gesli in z golo pripadnaostjo k narodni državi. Šele v zadnjem času prodira tudi pri nas prepričanje, da smo si s tem, da smo ustvarili svojo državo, ustvarili šole pogoj za nadaljne delo in nadaljni razvoj, ne pa tudi že cilj. Najnujnejše delo za razvoj pa je gospodarska osvoboditev našega ljudstva, kajti vsa politična svoboda bo ostala iluzorna in brez praktičnega haska, če ji ne bomo prej ali slej pridružili tudi še gospodarske neodvisnosti. Šele tedaj, kadar bomo to storili, bomo lahko rekli, da smo zares svobodni in na svoji zemlji svoji gospodarji in šele tedaj bomo tudi lahko zatrli nemškutarijo ob meji, žalosten ostanek prošlih dni. To pa bomo dosegli samo tedaj, ko bomo manj politiki in polikastri in — bolj gospodarji. Nedeljske sokolske prireJ^ve. Po izredno lepo uspelem javnem nastopu Ljubljanskega Sokola preteklo nedeljo se vrši danes zopet cela vrsta pomembnih sokolskih manifestacij v Ljubljani in Sirom Dravske banovine. V Ljubljani se vrši popoldne ob 16. velik javni nastop Sokola I. na Taboru in šišenskega Sokola na letnem telovadišču s sodelovanjem godbe dravske divizije. Vljudno in bratsko vabimo vse prijatelje Sokolstva, da se polnoštevilno udeležijo obeh prireditev, da tako pokažejo simpatije do trdega sokolskega dela. Gorenjsko Sokolstvo se zbere danes na Jesenicah, kjer se vrši I. župni zlet kranjske sokolske župe. Po dosedanjih pripravah obeta biti to zopet sijajna manifestacija sokolske misli na Gorenjskem. Zleta se udeleži po večjem odposlanstvu matica našega Sokolstva Ljubljanski Sokol s svojo častitljivo staro zastavo. Ob tej priliki bo razvit na Jesenicah župni prapor, kot prehodno darilo za tekmovalne vrste, kateremu bo kuinoval I. podstarešina SKJ br. Engelbert (jangi. Sokolstvo iz Posavja in zelene Štajerske se zbere danes v Sevnici ob Savi k slavnostni otvoritvi tainošnjega Sokolskega doma. Na zletu bo sodelovala tudi naša junaška vojska, kar bo znova dokumentiralo tesne zveze med Sokolstvom in našo narodno vojsko. Najpomembnejši sokolski praznik vnaši ožji domovini pa bo gotovo otvoritev prvega Sokolskega doma v Prekmurju v Murski Soboti, kamor priredi Mariborska Sokolska župa svoj delni župni zlet. Sokolski dom v Murski Soboti bo ona močna trdnjava, kjer se bo prekmurska mladina vzgajala z zavedne in odločne značaje, za blagor naroda in države. Opozarjamo vse Sokolstvo na te pomembne sokolske praznike, ter naj na iste pohiti v kolikor mogoče čim večjem številu. Vožnja je povsod četrtinska. Zdravo! ...t. Barvajte doma! Obleke, katerih barva je obledela in ki so zamazane, bi bilo škoda zavreči, ko jih vendar tako lahko in enostavno prebarvate z Braunsovimi »Citokolc-barvami. S »Ci-tokol«-barvaini lahko barvate v hladni ali vroči raztopini, lahko pa tudi barvate s kuhanjem. Obleka bo kot nova! Že visi Vaše snežnobelo, sveže dehteče perilo! To je Persilovo delo! Tako hitro in lepo, tako brez truda in varčno pere Persil! Toda: Persila je treba vzeti vedno v pravilni meri, na dva in pol do tri vedre vode en zavitek Persila. Raztopiti ga je treba v mrzli vodi in perilo samo enkrat kratek čas kuhati! Persil je Persil! Naravnost neverjetna je preciznost in trpežnost strojev A L O LJUBLJANA MARIJIN IRC Pustolovščine grofa Monie-rossa. Na seji kluba Mamertus je dne 10. maja tajnik baron Bergendahl predaval o svojih raziskovanjih na vzhodnoafriski obali. Predavanje je bilo prav svojevrstno in predavatelj je govoril v glavnem le o razlikah med lasmi posameznih človeških plemen. Ko je končal a svojimi presenetljivim in red zanimivim izvajanjem, eo posedli člani kluba okoli velike okrogle mize v kadilnem salonu, ki je bila pregrnjena s težkim, temnomodrim svilnatim prtom. Predsednik kluba, grof Limburg-Weynstein je nakopičil predse precejšnjo število steklenih cevk, ki jih je baron Bergendahl tekom svojega predavanja privlekel iz svojega usnjenega kovčka. V teh cevkah so bili skrbno shranjeni lasje najrazličnejših Člo ~'rih plemen. Počasi je predsednik pregledal cevko za cevko in jih zopet odložil predse. "Vojvoda Gliicksburski je nenadoma vzel eno »eh cevk in zaničljivo skrivil usta. »Zaiaorski lasje,« je dejal, >prokleto gnusna volna.« «No, no,< se je smejal baron Bergendahl. , * se roi> da niste mojim izvajanjem 7r posebno pozorno! Prav tile lasni ,s.o ^ nas zelo zanimivi. To je ple- kakršnega se ga sicer tako V 1 'n mm 7° najde' Prav značilno je, a '-/'iviti Xoz^ke, so vodno čisto T'av0 nlprnenu* ^ n* na^ti Pr* n°kenem drugem plen enu n bene ^ kvečjemu nekaj sbčhosti z k()(Jr2ki rojenih jagnjet. Samo Arabci imajo ime zk to čudno posebnost zamorska ias. iFii fil« io nazivajo —-------« ’ Vojvoda Glucksburški je poslušal predavatelj z uljudno ljubeznivostjo. >Jako lepo, ljubi baron,« je dejal, »ampak saj veste, da 6e za abstraktno vedo ne zanimam prav posebno. Bolj me vesele izmišljotine, fantastične prigode-------------« »No da, vi ste pač pesnik!« V tem trenotku je stopil v sobo tiho in nekam nerodno izredno visok, slok možki; preko ramen je imel ogrnjeno črno suknjo, siv cilinder je držal v roki. Bil je grof ■Monterosso. »Ali ež greste, ljubi grof?«, ga je vprašal predsednik. »Moram. Pravkar sem prejel telefonično obvestilo, k ime sili, da se še danes odpeljem v Bruselj.« ■ »Najbrže so zopet pri kakšnem starcu starinarji odkrili še starejšo sliko, ki jo hočete učvrstiti v svojoa galerijo!« je dražil debeli sodni svetnik Siebentrab. »Al ipa se je morda v Bruslja pojavil duh ranjkega Swedenborga?« je hudomušno pristavil baron Bergendahl. Grof Monterosso je zmignil z rameni. »Mogoče oboje! Ne vem še točno, za kaj gre. Na vsak način pa moram takoj na pot. Na svidenje!« Mimogrede se je lahno dotaknil mojega ramena. »Pojdite z menoj, doktor,« je šepnil. Par trenotkov kasneje sva sedela v njegovem avtomobilu in drčala v mlačno pomladno noč. »Točno ob enih odpelje naš vlak,« mi je pravil. »Spremiti me morate. To bo najlepša pustolovščina, kar sva jih kdaj sku-kaj doživela! Nikar sedaj nič ne izprašujte — vso vam povem tekom vožnje. Zapeljem vas do vaškega stanovanja. Bodite točni in ne zakasnite se!« »Dobro, naj bo! Toda povejte mi vsaj, koliko časa se bova zadrževala v Belgiji?« Zmignil je z rameni. »Tega sam ne vem. Morda dva dni, morebiti dva meseca. Samo toliko vam rečem, da bo vaše psihološko srce od veselja zaplesalo kankan. Bržčas bova imela opraviti z resničnim strahom.« »Ni hudiča-------------« Z lahnim sunkom je automobil obstal. »Tako, doktor! Izstopite in bodite točni!« Strahotno tiho se je grofov električni auto izgubil v noč. Tole potovanje v Bruselj mi ni bilo prav nič po godu. Prekiniti sem moral svoje študije, od katerih sem si obetal naravnost osnovnovažnih izsledkov. Toda kljub temu se nisem obotavljal. Vsak doživljaj grofom Monteroso je bil zame neprimerno več vreden, nego vse znanstvene špekulacije. Grof Monteroso je bil človek, ki je tekal za prigodami. Ne za vsakdanjim doživljaji, temveč za onimi čudovitimi, težko domi-šljivimi dogodovščinami. Po vsem svetu se je že okretal in nekaka obsedenost ga je gnala, da se je vtikal v tajne, ki bi druge ljudi zastrašiile. In z odločnim prijemom je trgal koprene s starih tajinstev! Monte-rozo je ljubil resnico do blaznosti. Zaradi tega njegovega fanatizma so ga nekateri ljudje, ki so verjeli na nadnaravne prikazni ali pristajali na čudaške verske obrede, siAnp sovražili. Pozornosti običajno ni vzbujal, kvečjemu s svojo elegantno, pa prav svojevrstno obleko. Vedno je nosil siv suknjič z dolgimi krajci, svilen telovnik iste barve in temno-eve, čudovito izlikane hlače. Na cesti je bil o vsakem času ogrnjen v črno, ohlapno suknjo, in povsod ga je spremljal njegov sivi cilinder. Njegovo obleko so dopolnjevale rumene rokavice in rumene golenice. Njegov obraz je bil ozek in popolnoma pravilno rezan. Iz njega so bleščale njegove velike, temnomodre oči, kot dva dragulja. Kar videlo se je na njem, da mora ta mož imeti kake prav svojevrstne nagibano-sti. Če se je kdo pobliže zanmal zanj, je fahko dognal, da je izboren poznavalec umetnostnega izdelovanja stekla, da je napisal zelo zanimivo knjigo o najstarejših steklenicah in da je lastnik zbirke nizozemskih slik, ki je zaslovela po vsem svetu. Prijatelja sva postala zaradi mojih psihoanalitičnih študij, katerih izsledke je pa kljub zanmanju zanje odklanjal. In pa, ker sem njegove pustolov«*** amrtvoet občudoval. Odnosno, če hoCne, da #©m povsem točen: ker me je (a mož tttrerekot tajinstvejo privlačeval, kajti on j« » rMofoi doživljal, kar so si drugi izmHlJntl 11 peentli. Vedel je, da sem poleg znanstvenika tudi pisatelj, n bil je vesel, če Je mogel moje fantastične spise, ki sem zaradi njih precej poznan, nadkriliti s svojimi resničnimi doživljaji. In ker sva bila res prjatelja in so se najina stremljenja v marsičem strinjala, me je večkrat povabil, da ga spremim na kako prigodo. Seveda sem mu moral vedno obljubiti, da bom molčal o vsem, kar bova videla in slišala. Te obljube nisem že od vsega početka smatral za pveveč resno — in on menda tudi ne. Ne vem zakaj, toda mene naravnost tišči, da napišem, kar sem dognal in doživel. Pa saj so vsi pravi umetniki izkusili isto. Notranja sila jih žene k ustvarjanju ko da so njihove roke le orodje, ki dela po volji večjega mojstra. Če se hočem točno izraziti, moram rabiti označbo iz moje lastne stroke: ustvarjajoči ljudje zapadajo nuj-nostin nevrozi. Toda to je nekaj, o čemur tu ne bom razpravljal. (Dalje prihodnjič.) \\ ! n Diisseiiloriski morilec, Listi priobčujejo zpovedib in pri- dolžnost sina, da nadaljuje očetovo opravilo. Prihod od enega posla k drugemu, torej zapustitev kaste, spada med največje soeijalne »looino in puauuicMilK IllKUUI IltJ BlUl lj Ctt noče biti predmet splošnega zaničevanja. Toda kaste ne predstavljajo lo ekonomske razdelitve dežele na dedne stanove, temveč so obenem tudi stroga socijalna ločitev prebivalstva po stopnjah, tako da tvorijo vse nekako lestvo, na kateri so razvrščene po svoji socijalni vrednosti. Nepopustljivi Bernard Shav. O Bernbardu Shavvu vemo, da je velik dramatik in še večji satirik. Ne vedo pa vsi, da je tudi velik vegetarijanec, ki se nikdar ne dotakne mesa in ki se pri tem nič ne ozira na to, ali napravi s tem kakšno družabno pogreš-ko ali ne. On ne j6 mesa, pa je mir besedi. Nedavno tega ga je povabil na obed njegov sosed, ki slovi po svojem bogastvu celo v Angliji, kjer je treba imeti v banki že precej zaloge, če hoče človek veljati za bogataša. Bogati lord — recimo mu Londson — pa ni povabil na obed le Shawa, ampak tudi njegovo sopro- Najdenor, novi predsednik bolgarskega sobranja, ki je bil izvoljen na mesto Cankova. go in njegove prijatelje. Ko so se povabljenci pripeljali na lordsko letovišče, so se znašli sredi največjega razkošja. Ponosna vila Ja bila biser stare arhitekture, obdajal pa jo je ogromen park, poln razkošnega cvetja. V veži je sprejela došle goste cela vrsta strežajev, ki »o jih vodili v pripravljene sobe, nato pa so se zbrali gostje v velikem salonu, da pozdravijo gospo in gospodarja. Sredi živahnega pogovora vstopi strežaj in napove, da je obed pripravljen. Po dva in dva — gospod in gospa — korakajo gostje v sijajno opremljeno obednico. Ob dolgi mizi stojita dve vrsti strežajev v starih angleških uniformah, za vsakim stolom po eden. Strežaji odmikajo stole in jih zopet primikujo, ne da bi se dotaknili gospodarjevih kolen. Shavvu pa ta pozornost in postrežljivost očividno ni bila prav in je. no meneč se za odlično družbo, strežaja kratkomalo odrinil z opazko, da si zna stol že sam primaknil. Družba se je potajila, kakor da nič ne vidi. Ko so gostje posedli okrog mize, so začeli strežaji nositi na mizo jedi. V skodelicah iz najfinejšega porcelana so postavljali pred goste juho. Mamljivi vonj juhe je goste vabil, toda Shaw se juhe ni niti dotaknil. Strežaj je odnesel skodelico, kakor jo je bil prinesel. Po juhi so nosiil na mizo postrvi. Postrv je na Angleškem visoko čislana jed. Shaw se tudi postrvi ni dotaknil, pač pa je vzel 9 pečene postrvi peteršilj ln ga slastno pojedel. Gostje «o se nekoliko čudili, rekel pa ni nihče nič. Za ribo je sledila glavna jed, v testu pečena narodna angleška jed roastbeef. Na svoj roast-beet je vsaka angleška kuhinja silno ponosna in vsaka gospodinja ga pripravlja po svojem preizkušenem receptu. Tega starega običaja se drže tudi lordske hiše in tudi na tej gostiji so nesli roastbeef na mizo * vsemi ceremonijami. Jed je nesel na mizo vrhovni strežaj, sledila pa mu je cela vrsta služinčadi. Po pravem starinskem ceremonijelu so postavili veliko posodo pred gospodarja, da pečenko razreže. Gospodar je najprej nalomil skorjo, polem pa zasadil vilice v puhteče in duhteče meso, da se je iz sredine mesa pocedila kaplja krvi. Ta trenutek je za angleškega gostitelja in za goste najbolj svečan, prav kakor pri nas, ko načne na božični dan gospodar božični kolač. Zakrknjenega vegetarijanca Shawa pa ob pogledu na puhteče meso ni več zdržalo za mizo. Ne da bi črhnil besedico, je vstal, pomignil tudi svoji ženi in svojim prijateljem in odšel. Žena in prijatelji so mu morali slediti. Ko se je Shavvova družba pripeljala domov, je pa Shaw naročil svoj obed ali lunch, ki so ga kaj kmalu postavili na mizo: nekaj redkvice, surovo zelenjavo in obilico raznovrstnega sadja. To mu je teknilo. Ta dogodek pa ne dokazuje samo Shavvove doslednosti ali, če hočete, trmoglavosti ali pa družabne neotesanosti, ampak kaže tudi, kako različno presojajo ljudje razne napake ali pogreške, kakor jih pač zagreši ta ali oni človek. Po naših navadnih pojmih se je obnašal Shaw zelo nedostojno in on bi bil moral od vsake Dr. Jliiss, bivši berlinski nadžupan, ki je bil te dni obsojen. jedi vsaj pokusiti, da ne žali gospodarja, pa če bi se še tako davil. Kdor bi ravnal drugače, bi ga imeli za družabnega suroveža. V drugih krajih imajo pa drugačne navade. So ljudje, ki padajo pred vsako modno bedarijo in pred vsakim družabnim predpisom na kolena, so pa tudi ljudje, ki se za take predpise nič ne zmenijo, ampak žive kar po svoje. Kateri so boljši? Kako potujejo bogataši? Mi Slovenci radi pravimo o sebi, da smo skromni ljudje, ponižni ljudje in revni ljudje, ki so z vsem zadovoljni, kar pač dobe. Ml se oblačimo ponižno, stanujemo v priproslih stanovanjih in tudi naša brana je običajno le naša navadna domača hrana. Če potujemo, se skrbno izogibamo dragih luksuznih hotelov ter prenočujemo, če treba, tudi v senu ali slami na svislih. Popotnico pa nosimo kar s seboj, dokler gre, da prihranimo na stroških za pot. Razvajeni bogataši si dajo pa zlasti na potovanju vse drugače postreči kakor mi. Ti ljudje se vozijo le v luksuznih vlakih, kjer je Gosta sprejme pri vhodu v vežo lepo oblečen, navadno starejši gospod najfinejših manir. Ta gospod, »chef de reception«, pozorno preinotri gosta in ga oceni na prvi^ pogled, kam ga bo dejal. Številko sobe, ki jo je namenil gostu, pove vratarju, vratar pa takoj telefonira v določeno nadstropje nadsobarju. Ko dvigne dvigalo gosta do določenega nadstropja, ga že sprejme in pozdravi nadsobar in ga odvede do nakazane sobe. Nadsobar ima za svoje nadstropje malo pisarno, kjer brani namizne prte in posodo, kajti on mora postreči gostu na zahtevo tudi v sobi. Ce gost zapusti sobo, sprejema nadsobar za gosta pisma, br- ivnieriSRU uijubuo omiuo. Orjaško poslopje »Merchandise Mart« v Chicagu, ki služi samo trgovini in industriji. Chieaško prebivalstvo se ponaša 8 tem, da je to eno največjih poslopij sveta. In mu pripravi vse potrebno za večerno družbo. Sobarice nadzoruje nadsobarica, ki mora svoje nadstropje že na vse zgodaj pregledati, če je vse v redu. Nadsobarica se mora brigati tudi za to, da je sobna oprava vedno pravilno postavljena. Jako važna je služba vratarja. Ta mora znati •pred vsem kolikor mogoče mnogo jezikov, toda to se zahteva od hotelskega osobja sploh. On mora paziti na vsakega človeka, ki gre v hotel ali pa iz njega. Če grozi kaj sumljivega, takoj avizira nadsobarje po nadstropjih. Imeti mora tudi izvrsten spomin, ker se mnogim gostom kar za malo zdi, če ga vratar po več letih ne pozna več in ga ne pozdravi kot starega znanca in gosta. V hotelski restavraciji ima prvo besedo »miiitre d' hotel«. Ta odkaže gostu njegovo mizo, ker nikakor ne gre, da bi tujec v tujem kraju prisedel k mizi, kjer sede neznani mu ljudje. Pri mizi sprejme gosta strežaj, »chef du rang«, čegar naloga je, da pomaga gostu sestaviti njegov obed ali večerjo. On sam pa ne zapusti nikdar restavracije, ampak naroči vse potrebno donašalcu, ki hodi po jedila v kuhinjo. Za malim zastorom ima strežaj mal električni štedilnik, kjer hrani jed toplo; tam meša tudi solato in od tam nosi gostu jed za jedjo, ne prehitro, pa tudi ne prepočasi, kakor Je pač gost. V kuhinjah pa skrbi za telesni blagor bogatih gostov cela armada kuharjev in kuhario. Donašalec, ki pride iz restavracije, pove svojo željo napovedovalcu — annonceur —, ki posreduje med kuhinjo jn restavracijo. Naročilo sprejme šef kuhinje ali pa šef enega ali drugega odelka, ki vodi vse kuhinjsko poslovanje. Poseben umetnik (rotisseur) peče samo pečenke, omake pripravlja »saucier«, ki ima tudi ribe »čez«, zelenjavo kuha »legUmier«, »po-tisseur« pa peče slaščice. Mrzla jedila pa hrani »garde-manger«. Vsem tem visokun gospodom je na razpolago toliko osobja, kolikor ga potrebujejo. Za pijačo pa skrbi poseben natakar, ki nosi kot znak svojega dostojanstva srebrno verižico okoli vratu, na verižici pa visi odpirač. Natakar mora natanko vedeti, katero vino 3e tej ali oni jedi najbolj prilega, da ve gostu prav svetovati. Razume se samoposebi, da Je človeku, ki Ima in ki ne stiska, v hotelu na razpolago tudi vsa moderna tehnika, ki dela človeku prebivanje prijetne ln udobno, da se počuti včasih še bolje kot doma. Ecnasscčpacija žescslke v IncSiji. Resni dogodki v Indiji, naperjeni proti angleškemu gospodstvu nad to ogromno deželo, ki šteje nad 350 milijonov prebivalcev, obračajo nase pozornost celega sveta. Dej3ivo pa, da načelujejo revolucionarnemu gibanju tudi ženske, je brez dvoma najzanimivejši pojav na vsej indijski propagandi, kajti znano je, da Je Indija ona dežela, kjer je socijalni položaj ženske najžalostnejši, najneznosnejši. Če pomislimo na izjavo predsednika vseindijskega nacijonalnega kongresa Patela, da je sedanje gibanje posebno nevarno predvsem zato, ker se ga navdušeno udeležujejo tudi ženske, iz-gleda stvar še dvakrat bolj čudna. Indija je dežela kast. Vse prebivalstvo Je razdeljeno na take kaste, ki jih tvorijo pripadniki posameznih gospodarskih poklicev. Režim kast zahteva, da mora ostati vsak poklio deden, da prehaja od očeta na sina, od enega pokolenja na drugo. Če je oče mizar, je sveta za vse preskrbljeno, kar si človek le more želeti. Na razpolago so udobni sedeži ali pa po-£ steljeji izvrstne kuhinje skrbe za jed in pijačo, za zabavo pa časopisi, knjige in neizogibni radio. Se več pa si privošči moderni bogataš, čim pride v hotel. zojavke ali telefonska poročila in tudi pakete, ki prihajajo za gosta. Sobo snažijo gostu sobarice, katerim pomaga za grobo delo potrebno število dekel. Sobarica mora znati ženskim gostom pomagati tudi pri obleki, gospodu pa je na razpolago sluga, ki čisti obleko ii če vi j« kateri so l----------- * . ... Na najvišji stopnji stoji kasta bramanov, r katere se rekrutira vsa indijska i— Vrednost vseh ostalih kast je odvisna od njihovega razmerja napram bramanom. Ta vrednost je tem višja, čim bolj se dotična kasta upošteva s strani bramanov, a one kaste, s katerimi bramant sploh nočejo občevati, so zaničevane od vseh drugih, ki so deležne kakršnegakoli upoštevanja z omenjene najvišje stopnje socialne lestve. Razumljivo je radi tega, da socijalni režim kast razdvaja in loči indijsko prebivalstvo na naravnost tuje si dele, ki se eden drugemu hermetično zapira. Ne to, temveč vlada med posameznimi ka- ...ii globoko sovraštvo in medsebojna preziranja v vspm obsegu socijalnega življenja. Posebno izrazit pa je ekskluzivizem glede ženitve. Pripadniki določene kaste — moški in ženske — se smejo ženiti le v notranjosti kaste. Poroka pa je pri Indijcih prava kurijoznost še radi neke druge svoje posebnosti, ki obstoji v čudnem običaju, da se vrši poroka že v otroški dobi, in sicer od šestega do dvanajstega leta. Ko se mlado bitje od 6, 7, 10 let v ra s pupo, je tore; že poročena dama, i So pa še druge, obenem smešne in grozne posledice takega režima Naravno je, da »zakonski možje« vseh teh poročenih otročičev ne ostanejo pri življenju do dobe zrelosti, in tako ima Indija nešieto vdov, ki štejejo po šest, sedem, osem let starosti. Statistika pravi, da ni takih ovdovelih otročičev in otrok od šestih I do devetnajstih let nič manj nego 650.0001 P ; loža j takih vdov pa je prežalosten prfdv radi tega. ker se smatrajo v družini ln ki< nekako” božjo kazen in so izpostavljene vsem vrstam zaničevanja ter moralnega in drugačnega trpinčenja s strani tudi najbližjih sorodnikov. Pri takem ženitvenem režimu sl ni težko predstavljati, kako žalosten je tudi drugače socijalni položaj indijske žene. Tam, kjer režim kaste brezpogojno priznava, so ločene od ostalega sveta, živijo po svojih ženskih sobah, v katere je prepovedan dostop vsem tujim osebam, ženskam kakor moškim, ln to tudi v slučajih bolezni, ko bi bila potrebna zdravniška pomoč. Ne zdravnik ne zdravnica se ne smeta približati. Tak je režim indijskih pravovernih kast. Če je bil pred kratkim sklenjen zakon, kateri prepoveduje poroko pred štirinajstim letom, pomeni to brez dvoma, da se je začel ta režim resno majati. Toda predsodki, ki so večinoma vePške narave, niso padli sami ob sebi, temveč je bila potrebna dolgoletna propaganda kljub vsej strogosti ženitvenega režima, ki smo ga gori opisali, se je pojavilo tudi v Indiji že davno nekoliko odločnih in smelih žensk, ki so zasnovala in uspešno vodile obsežno propagando za emancipacijo Indije. V tem pogledu so posebno znamenite Anandibal Joshe, učena Rambai in posebno še Kornelija Sorabji. Ta poslednja je krščanske vere ter se je šolala v Angliji, kjer je dosegla doktorat is prava. Ravnotako je študirala v Angliji visoko šolo tudi gč. Ramabai, medtem ko je začetnica gibanja, ga Joshe, napravila svoje študije ža v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na univerzi v Filadelfiji v Ameriki. S svojo propagando so pridobivale med ženskami in moškimi vedno več pristašev soelialn9 osvoboditve Indijke. Dandanes imamo že Indijke advokatinje, uradnice in cel« sodnice. V Bombaju pa obstoja žensko udruženje, ki šteje 4000 članic in pripravlja za 1. 1931. kongres zastopnic ženskega sveta iz vseh azijskih držav. Jun Hannsen, eden najbolj znanih telopatov, čegar Droces s* prične baš te dni. Dejstvo, da ženska emancipacija v Indiji zelo naglo napreduje, je nedvomen dokaz, da ni daleč čas, ko bo režim kast že popolnoma izpodkopan. Angleška konkurenca ga je uničevala polagoma v gospodarskem pogledu, a moderna indijska moška in ženska generacija mu bo dala smrtni udarec v njegovem versko-socijal-nem bistvu. In le na ruševinah režima kast je mogoB zares pravi in vesoljni indijski nacionalizem. Berlin, 30. maja. AA. nadaljne podrobnosti o znanjih zloglasnega dusseldorfskega udi-jalca Kiirtena. Zločinec je pruiuil 44 zločinov. Množica je ponovno skusala vdreti zapore, da bi Kiirtena linčala. rr.TtV’ lt i' . Dane3 bodo odkrili najodličnejšemu Mengšanu spominsko polščo. Sto let je minulo, kar se je rodil Janez Trdina v Mengšu in kmalu bo minulo četrt stoletja, bar je legel v Novem mestu v grob. Svoje življenje je sam opisal, bolj nazorno in živo opisal, nego bi ga mogli mi: »Bil sem jako razposajen dečko. Smrdelo mi je vsako delo, tem rajši pa sem pohajkoval, se pretepal, pse dražil, klatil sacU?> l2.vii ptiče, lazil po hosti, po letu se kopal, po zimi drsal in se kepal. Blagi materi sem delal dosti žalosti in skrbi. Imel pa sem to dobro svojstvo, da sem hodil rad v šolo in se prav pridno učil. Priroda mi je podarila odličen spomin. V treh mesecih sem znal ročno čitati in si zapomnil vsako molitev, da sem jo le dvakrat čul. Naša šola je bila od konca bolj nemška nego slovenska. Ali slovenščina je vendar čimdalje bolj izpodrivala nemščino in jo popolnoma pregnala že pred 1848 letom. To zasl«go si je pridobil župnik Janez Kuralt, ki je bi Ijako častilakomen, ali razumen mož in dober narodnjak. Za vajo mi je dajala obilo prilike domača hiša. Zvečer in ob nedeljah sem prebiral svojim ljudem Kristusovo trpljenje, Genovefo, zgodbe bratov Svetinov, življenje Indija-nov v polnočni Ameriki... Tako sem se seznanil za rana i z našim književnim jezikom ... Doma sem imel še eno duševno zabavo, ki mi je bila še ljubša nego čita-nje. Poslušal sem strastno rad narodne pripovedke in bajke, ki so jih pripovedovale ^ekle, posebno pa moja bivša pestunja Neža. Takrat je ta vrsta narodne poezije še krepko živela, nihče se ji ni smejal ali rogal, kakor se godi to dandanes.« To so bili prvi vtisi iz doma in šole, kii so izoblikovali mlado dušo. Še silnejši vtis pa je naredilo brez dvoma tedanje so-oijalno življenje na kmetih. Iž njih nam bo lažje umeti neupogljivo grčavost poznejšega Trdine: »Vaščani so se delili na dva sovražna si tabora. V enem so bili graj-jščaki, njih družina in podrepniki njihovi, v drugem pa velika večina kmetov, grajskih podložnikov, ki so morali delati tlako, dajati desetino in še druge davščine, nekoliko tudi v denarjih. Ni mogoče popi-sat'i strašnega sovraštva, katero 8° kazali Mengšani v vsaki priliki proti Ž°spodi. S to besedo so razumevali takrat ljudje grajščake in cesarske uradnike, j. verne zaveznike. Gospodo so preklinjali naši kmetje pri pijači, pri jedi, pri e u m brez dela, že zgodaj zjutraj in ko ?° se sPa* spravljali, preklinjali so jo celo, so prišli od izpovedi in obhajila. Ni ču-. °’ a sem se navzel tega sovraštva tudi |a ‘. sedmim letom sem bil že cel demo-mAr)6r 80 grajščaki in uradniki govo-n \ tma1abo in Pisali vse po nemški, jel SC,U ,prn> 1! vs.matrati nemščino za glavno znaI! J ;akn sovražnikov. Črtil sem to-reJ t®. narnd dil1 letih vse Nemce, ves sove) »Novice« kmalu v slovensko rodoljub j e... V drugi šoli sem že K odbiiju njegove spominske plošče v Mengšu. Rojen 29. maja 1830 v Mengšu, umrl 14. julija 1905 v Novem mestu. zvedel, da se imenuje naš narod pravilno slovenski, ne pa kranjski,' in jel sem se čutiti s ponosom za Slovenca .. .< Ce ravno^ ni bil Trdina priča francoske vlade na Slovenskem, je vendar tudi ta doba še močno vplivala na dečka. V Trdinovi mladosti so se Mengšani še z veseljem spominjali Francozov, ki so odpravili tlako in desetino in skrbeli za red, pravico in varnpst. CiiEmnazifsfda ledča in prva Leta 1840 je pregovorila teta Cešnovka Trdinovesga očeta, naj pošlje fanta v ljubljanske šole, da bo študiral za duhovnika: »Naša žlahta je tako velika,« je rekla Ces-novka, »pa ni v njej nobenega mašnika.« V Ljubljani je imel Trdina znamenite učitelje, Ivanetiča, ki je bil tudi Stritarjev učitelj, profesorja M e 1 c e r j a, ki je nekaj časa urejeval »Ljubljanski Časnik«, M a r t i n a k a, ki je bil nekoč Čopov prijatelj, predvsem pa Kersnika, ki je znal dijake najbolj navduševati za Slovenstvo in ki je bil vseh dijakov ljubljenec. Od konca je res kazalo, da bo Trdina »gospod«: »Napočila je zame čudna doba pietizma. Zahajal sem pridno v frančiškansko cerkev, v kateni sem prebil često od četrte do sedme ure zjutraj. Popoldne pa sem hodil v isto cerkev molit križev pot... Pri bratovščini smo molili vsak večer rožni venec... Jaz sem pa še posebej odmolil doma vsak dan od konca po 10, kasneje po 50 in proti koncu te dobe 89 očenašev... Poljubljal sem vse svete podobe... pa tudi cerkvena tla, naj so bila suha ali blatna.« Sam si je nakladal poste, si prikrajšal tudi spanje, molil ponoči, ko so drugi spali, cele ure, tako da jo kmalu zaslovel kot najsrve- tejši dijak Ljubljane. To je trajalo do pete šole, ko so ga začeli mučiti dvorni in mu popolnoma uničili mir duše in vesti. Iz teh dvomov in muk ga je rešila idealna ljubezen. Radoslava, tako jo imenuje sam v svojih spisih, je postala njegova izvoljenka in vse je kazalo, da mu bo postala tudi življenska družica, naj je njena mati sama želela njeno zvezo s Trdinom. Sama pa se je odločila, da se ne možd, a ostala je njena čista in idealna slika vse žive dni v Trdinovem srcu. Videla sta se šele čez dolgo let, oba — starca, on 74-leteu, ona 671etna. »Res čudovita, da, bo-žestvena je blago-datna moč prve ljubezni. Mene je, kakor bi trenil, rešila iz pekla verskih dvojb in mi povrnila mladostno brezskrbnost, veselost in srečo. Razburjeno, obupno in bolno dušo mi je pomirila, potolažila in ozdravila. Moje srce je bilo tako polno Radoslave, da ni imelo nobenega prostora več za metafizične probleme, ki so se umeknili zame povse v ozadje. Ljubezen me je okrepčala, da sem zmagoval zlahkoma vse spolne izkušnjave in se varoval zdušno vsake nespodobnosti in spolne razuzdanosti. Izpodbudala pa me je tudi na marljivost, redovitost in vsako krepost, ki daje človeku dober glas med ljudmi. Verska vprašanja sem jel presojati povse hladno in objektivno. Dejal sem sam v sebi: »Verske skrivnosti so tako težka uganka, da jih ne more nihče povoljno pogoditi, pa bo najbolj pametno, da se ne bom ž njimi več ukvarjal. Izpolnjeval bom svoje dolžnosti, živel pošteno in si ohranil čisto vest, pa mi se ne bo treba bati nikogar in še najmanj pravičnega in predobrega božjega očeta...« Ob marčnem prevratu 1848 leta je bil Trdina še na gimnaziji, ker je bil šele šestošolec, še ni mogel pristopiti »akade-mični legiji« in je bil uvrščen k narodni straži. A tudi tu se je nemščina še bahato šopirila. Le medlo in prav počasi so pričeli Ljubljančani spoznavati, da je vsa ta nemščina le tuja navlaka in tudi ljubljansko slovensko društvo ni nastopilo z ono odločnostjo in energijo, ki jo je zahteval čas. To je mlade dijake silno bolelo. Zato se je zbrala sedmorica na Trdinovem stanovanju, kjer so se dogovarjali, kako bi se dala osnovati narodna propaganda: »Po dolgem pomenku smo vzdignili prste in prisegli, da mora vsak nas pridobiti vsaj sedem novih rodoljubov, ki bi potem propagando po istem potu in načinu nadaljevali. Za tri vem, da smo to »prisego« pošteno izpolnili. Eden je bil Janez Božič, ki je... kot urednik celovškega (Einspilerjevega) »Slovenca« vestno in uspešno budil koroške Slovence iz mrtvila... Drugi ud naše zarotne družbe, Mesar, slavni ustanovnik gorenjskih . mlekarn, je širil med župljani tudi narodno zavest. Tretji pa sem bil, to smem reči brez bahanja, jaz sam.« univerza in v službi* Leta 1850 je zapustil Trdina ljubljansko gimnazijo in odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral zgodovino in zemljepisje. Nekaj časa je služil v pisarni doktorja Dolenca, pozneje pa si je pomagal z instruk-cijami, z delom za Miklošiča in Janežiča. V Gerlovičevi kavarni pa se je shajal z drugimi slovanskimi dijaki, čital politične liste, politiziral in se seznanil tudi z raznimi veljavnimi predstavniki avstrijskih Slovanov. Leta 1853 je prebil izpite, odklonil ponujeno suplenturo v Trstu, ker je bil tam samo nemški zavod, in je odšel kot suplent na hrvaško gimnazijo v Varaždin. 1855 leta je postal pravi gimnazijski učitelj in bil istočasno premeščen na Reko. Tudi svojo službeno dobo je Trdina sam opisal in podal živo in obširno sliko tedanjih kulturnih in političnih razmer* (»B ah o vi huzarji»). Naj povemo le na kratko, da sta hotela ravnatelj Ant. Maž uranič in nadzornik Jurkovič Trdino spraviti ob službo in ga tudi kot državljana uničiti. Tožila sta ga, da kvari mladino in da jo revolucijonira proti cerkvi in državi. Sodišče je sicer tožbo zavrglo radi »nedostatka cina«, a Trdina sam se je naveličal državne službe in vseh madžaronskih in germanofilskih predstojnikov ter je stopil leta 1867 v pokoj. Njegov reški gospodar Florijan Virk si j S kupil takrat v Bršlinu pri Novem mestu hišo, kjer je odprl krčmo takoj po svojem prihodu. Pri Virku je stanoval Trdina štiri leta in se potem preselil v Novo mesto. Pokojnina je bila seveda beraškii in je znašala samo 315 gld. na leto: »§, svojo pokojnino sem zadovoljil povse lahko vse svoje nevelike potrebe. Pre- -krasno tolažbo pa so mi dajali tudi moji idealni pridobitki. Svoboda, ki sem jo zdaj užival, je bila med brati vredna vsak mesec vsaj 5000 gld. in zlati mir, ki sem ga imel, pa še posebej 1000 gld na mesec. In tako so narasli vsi moji prihodki do 72.000 in 315 gld. na leto. Toliko ne prejemljejo niti ministri največjih držav!.. .< __ Trefinovo literarno det®. Literarno je pričel Trdina delovati kot sedmošolec pri »Sloveniji«, kjer je objavil v letih 1849—1850 »Narodne pripovedke iz Bistriške doline«, to je iz Mengša in njegove okolice, šop takih narodnih pripovedk, je objavil ob tem času tudi v »Ljubljanskem Časniku« (1850). Pri teh prvencih najdemo že Trdinove posebnosti: njegovo modrovanje o raznih človeških problemih. Tudi niso te pripovedke povse »narodne«, nekatere je Trdina predelal, jim marsikaj iz svojega dodal ali si jih morebiti tudi sam izmislil. V prvo dobo njegovega literarnega delovanja gre tudi »Pripovedka od G 1 a s a n - B o g a«, ki znači v naši književnosti zanimiv poizkus, stvariti slovensko narodno epopejo, dasi ne nudi več kot nekak načrt. Satirična je »Pripovedka od zlate hruške«, ki je ostala nedovršena, ker je bil tretji del tako ostra politična satira, da si ga ni upal urednik objaviti. Par leti pred Fr. Levstikom je pričel Trdina z literarno kritiko: »Pretres slovenskih pesnikov« (1850), v katerem graja navado, da se vsa slovstvena dela hvalijo in zahteva kritiko, kot edino pravo pot, »da se povzdiguje, kar je zares dobro, tisto pa, kar je slabo, odloči in zaverže». Po mladostni dobi je nastal v Trdinovem pisateljevanju daljši odmor. K novemu literarnem delu ga je zbudilo bivanje v Bršlinu, Novem mestu, med Gorjanci in Dolenjci: »Prišel sem na Dolenjsko z namenom, da študiram v tej glavni in najčvrstejši koreniki Slovenstva našo narodnost in značaj in sploh vsa svojstva našega plemena.« Za to učenje je imel Trdina kot penzijo-nist obilo časa in obilo prilike. Gostilna Fl. Virka v Bršlinu je bila dobro obiskana, zlasti se je polnila ob nedeljah in ponedeljkih, ko je bil v Novem mestu tržni daij. Tu je Trdina pazljivo vlekel na ušesa pogovore dolenjskih kmetov in se seznanil t njihovimi nazori, nadlogami in željami. Čudil se je dolenjskim starcem, lci so prepevali fantovske pesmi, pripovedovali šale in tudi plesali. V gostilni je lahko poslušal fantovske poskočne pesmi a tudi nabožne romarske napeve. Drugo torišče Trdinovega proučavanja 40 bila romarska pota, kjer se najlažje spoznajo dobra in slaba svojstva našega naroda. Zlasti je mikala Trdino Trška gora, kjeo1 je mogel opazovati na cerkvenih shodih dolenjske kmete, meščane in gospodo. Od vseh pokrajin in od vseh gora je pa najbolj vzljubil znamenite Gorjance od kočevskih hribov do Save. »Gorjanci so se mi priljubili posebno z8to, ker niso enolična gora, ampak polni razlik in izprememb tu divji, tamo ljubki, idilski, tod kamenita puščava, ondi prekrasen obširen cvetnik. Zgodovinar in sta-rinoslovec, naravoslovec in etnograf, geolog in geognost imajo tod obilo prilik za svoje študije, morda več nego na katerikoli drugi slovenski gori.« To hribovje je Trdino tako očaralo, da si ga je izbral za domovino svojim bajkam in povestim, s katerimi je nastopil po dolgem odmoru leta 1881 v »Ljubljanskem Zvonu«: »Verske bajke na D o - 1 e n j s k e m«, «Bajke in p o v e s ti p Gorjancih«. Vse te bajke so se rodile v njegovi fantaziji, a v narodnem duhu, poleg narodnih nazorov, spominov in poročil. »Z njimi sem hotel oživiti starona-rodno slovstvo, to je narodne pripovedke, ki bodo skoro izginile z lica slovenske zemlje zato, ker se niso razvijale, nego so ostale vedno enake.« In tako je sestavil Terdina iz legend, bajk in pravljic pestro sliko našega dolenjskega ljudstva. Osebe, ki nastopajo v teh njegovih povestih niso nikaka bajeslovna bitja, to so dolenjski kmetje z vsemi ^vrlinami in napakami, globokoverni injj£ babjeverni, dobrosrčni in — hudobni. To so ljudje iz mesa in krvi, to so naši kmj> tje, krčmarji, duhovniki, dacarji, tercijai* ke, oderuhi in kar jih je ljubi Bog vstanfl — te vsakovrstne svoje otroke. Vse oseb$, ki nam jih Trdina opisuje, so resnično živele. Trdina jih je sam videl, je ž njim! govoril in jih je opisal. In samo on jih je mogel opisati take, kakoršni so, zato ker je ž njimi živel. — Njegove bajke in povesti so tendenčne: »Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, slavjanstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh onih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo.« Obenem se je odločil Trdina udrihati po praznoverju, «ki se je obesilo na pravo vero Kristovo in jo^išči k tlom ter ji preti, da jo ugonobi s svojimi izmišljotinami. Trdina spada med največje umetniki slovenske proze. Mirno teče njegova govorica, brez stranpotov; to je tista govorica, ki jo je Levstik postavil kot vzor: nepokvarjena govorica kmetov, čisti vrelec slovenščine. Njegov slog je priprost, elementaren, nakjer nobenega umetničenja, nobenega iskanja efektov. In ker je tako priprost in tako bogat, občutiš vso naravno silo jezika in vso plodnost rodovitne zemlje. In spoznal boš, da je govorica naroda podobna orjaškemu drevesu, ki mu lahko oklestiš to ali ono vejo, ki ga pa ne more izruti noben vihar, ker so njegove korenine pregloboke. Naročajte se na i«lt fmMi Bil ki se odlikuje s finim okusom in temeljitim znanjem, so odbornice kakor čebelice zbirale od hiše do hiše ter zbrale skupaj pra-Ive zaklade, starinske in novejše dokumente ženske sposobnosti in spretnosti marljivih ženskih rok. ^Obiskovalcu se najprej ustavi oko na bogatih, mehkih preprogah, ki vise ob stenah, večinoma v tolpih, zamolklih barvah iOrijentalskih motivov. Med preprogami vise anali, lični gobleni in druge ' dekorativne Vezene slike v okvirjih. Odlično mesto zavzemajo dela mariborskega Slovenskega feplošnega ženskega društva, ki je razstavilo bele vezenine ter dva prtička, vezena kleklane in šivane na tilu, moderni šali, slikani v batik tehniki, itd. Zastopana je tudi kovinska in usnjena plastika s par lepimi stvarmi. Oddelek »Zenskega Sveta« ima s par izjemami Isama dela šolskih otrok iz dežele, ki nam pričajo, da je tudi pri mladi generaciji še mnogo smisla za točno in lepo delo. Razstava je brez dvom azanimiva in poučna za rv,sako ženo, ne le za one, ki se ba-vijo z ročnimi deli. Zato nai ne bo^ žene, ki bi ne izrabila te redke prilike ter si ogledala to nad vse zanimivo razstavo, ki je >dprta vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer in bo trajala do 9. junija. ameriškem senata. Washington, v maju 1980. V Zedinjenih državah Severne Amerike se pripravlja izceden dogodek, ki bo predstavljal pravo ienzacijo v zgodovini političnega živfljenja ge velike republike. Sedaj ni skoro več nobenega dvoma, da bo pri skorajšnjih na-domestaih volitvah, feoljena v ameriški senat gospa Mac Gorirfick. To bo prva ženska, ki je kda' sedek s vrashingtonski gorenji zbornic*. s Le ena ženska je dosedaj doživela čast. da je sedela med resnimi in odločnimi j/senatorji zvezdnate republike. P Sira. Felton, ki Je zastopala državo Geor-jgijo. Toda njen* senatorstvo Je trajalo le Vpar ur in podeljeno ji je bilo po vljudnosti Juftfljubeznivosti senatorjev, ki so jo hoteli [poslušati za nekaj časa. Potem je zginila Sz senata in njen emancipirani nastop, ki fse Je smatral že tedaj »a duhovito politično tgalo, ne moi>* vzeti prvenstvu novi bodoči [senatorki Mr». Mac Cormick. S to poslednjo ni več nobene šale. Gospa iMac Cormick je. prava poklicna jjolitikinja. »Je hči 6e3iatds|l^'Mar8t Hana, ki je bil sam fened vodiilniini’politiki v ^sgjerikij dn vdova po senatorju Medili Mac Cornicku/jZe dav-fno velja za eno najuglednejših političnih {Osebnosti in je znana posebno po svojem Zenska glava postaja spet — ženska. Kratko pristriženi lasje & la garfonne niso več moderni. Sicer smo še daleč od dolgih kit in so nekateri mnenja, da so dolge kite za vselej odpravljene, vendar se Be- daj lasje strižejo tako, da se dajo skodrati in počesati na razne načine ter s pomočjo^ glavnikov formirati razne lepe čisto ženske frizure. -salionu, v katerem so se shajale med vojno m se shajajo tudi sedaj najvidnejše politične veličine Washingtona. Pristaši obeh strank, republikanske in demokratske, se shajajo pod njenim okriljem kot najboljši prijatelji, pozabljajoč vsa politična nasprotja in sovraštva, ki jih sicer ločujejo v neizprosnem vsakdanjem življenju. Mrs. Mac Cormick ima torej vse polno političnih prijateljev. Po smrti njenega moža ji niso dali ti prijatelji miru, dokler ni pristala na to, da se posveti z vso resnostjo političnemu življenju. In tako je 1. 1928. prišla v kongres (državni zbor), a laijeko poletje se je odločila, da postavi svojo kandidaturo tudi za senat in to v Chicagu, kjer so se imele vršiti dopolnilne volitve. Pri prvih volitvah je imela kot^nasprot-nika aktivnega senatorja S. Dfencena. Tudi ta je jemal’kandidatinjo za senat le kot politično šalo, toda moral se je premisliti, kajti njegova nasprotnica ga je gladko potolkla. Pri končnem glasovanju bo morala potolči še bipSga senatorja James Hamilton Lewis-a, -kateri predstavlja resnega nasprotnika. Toda vsa predvidevanja se strinjajo, da bo tudi on podlegel. Kopalna sezona se pričela. Kongres Mednarodne ženske zveze. Te dni, od 28. maja do 12. junija se vrši na Dunaju kongres največje svetovne ž&nske organizacije, Mednarodne ženske zveze. Prve dni so razne komisije obravnavale notranje žadeve organizacije, nato pa so se pričela zborovanja raznih odsekov: za tisk, za mir in arbitražo, za narodno zdravje in zaščito dece, za zakonodajo, enotno moralo, vzgojo, emigracijo, žensko delo, kinematograf, gospodarsko .vprašanje i. dr. Istodobno s kongresom zboruje tu$i »Svetovna zveza podeželskih '|en< ter prirede svojo razstavo avstrijske likovne umetnice. r Naša Narodna ženska zveza je odposlala na dunajski kongres 18 svojih delegatk^itf sicer: predsednico Leposavo Petkovičevo, iZlato Kovačevičevo, Bedekovičevo, referentko za emigracijo dr. Beričevo, referentko za tisk Govekarjevo in Mileno Ata-nackovičevo i. dr. Kakor doznavamo, pri- sostvuje kongresu tudi večje število Slovenk, zastopnic raznih naših ženskih društev. Za časa kongresa bodo Dunajčanke razkazovale svojim gostom razne znamenitosti svoje dežele: Linz, Schonbrunn, Kloster-neuburg, Semmering, razna industrijska podjetja, klasično plesno šolo v Ilellerau u itd. Po kongresu vabi delegatke rumun-ska Narodna ženska zveza v Bukarešto, madjarska Narodna ženska zveza na petdnevni obisk v Budimpešto, češka Narodna ženska zveza pa na petdnevno bivanje v Prago, kjer jim hočejo Čehinje razkazati razne kulturne, socijalne, feministične in higijenske inštitucije. To nad vse zanimivo in poučno ekskurzijo bo zaključila »Gar-den Party« pri predsedniku Masaryku in zvečer diner, ki ga priredi svojim gostom češka Narodna ženska zveza. Razstava ženskih ročnih Jel v Jakopičevem paviljonu. /Z geslom »Zvesto srce in delavna ročica« je priredilo Splošno žensko društvo v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu zelo uspelo razstavo umetno-obrtnih ročnih del, ki so jih izdelovale naše prababice, babice in matere in so se do današnjega dne razvile do izredno visoke stopnje. Namen razstave je, vzgojiti v naših ženah okus do zares lepega in navajati jih na to, da bodo znale v .vijakem delu razločevati pristno od ne-gfrišthega, skrbno in umetniško izdelano od (površnega In zanlkaigf^ga. Ni bila lahka naloga f ^nega ženskega društva in moramo t< jo je častno rešilo. Pod spret- nim v to je tedaj, če pride k nam prelepi mesec maj! zmanjkalo vsega, je stopila k bogati sestri in ji je dejala: »Moji otroci in jaz smo lačni, daj nam kruha, da se nasitimo in od lakote ne pomremo!« Bogata sestra pa je odgovorila: »Saj ge ge zase nimam!« — in jo je napodila. Ko je pa prišel njen mož domov in sl je hotel odrezati kos kruha, se je iz zarezanega hleba pocedila rdeča kri. Hudo se je prestrašil, ostro prijel svojo ženo in morala mu je povedati, kaj se je zgodila In brž se je mož napotil k svoji svakinji, da bi ji pomagal, ko pa je vstopil, jo je našel pri molitvi. Oba mlajša otroka je držala na rokah, vsi trije starejši pa so ležali na tleh — bili so že mrtvi. - , Globoko ganjen ji je mož ponudil jedil, a vdova je odgovorila: »Zemsldh jedilne potrebujemo več. Tri je Bog že nasitil, tudi našo prošnjo bo uslišal.« •' In komaj je to izgovorila, sta tudi mlajša dva izdihnila — njej sami pa je počilo srce. — 4 —~ - Pravljice o zmajih in resnični zmaji. Kdo še ni slišal -\]i čl tal pravljice o zmajih? Menda ga nt med vanaj, nikogar, saj sc; take pravljice povsod razširjene in jih imamo tudi mi Slovenci mnogo.'Pa mar mislite, da so te pravljice izmišljene, da takib strašnih živali nikoli ni bilo? Bile so, ir sicer v tistih davnih, pradavnih časih, ko j< tudi pri nas v Evropi bilo tako vroče in S( oolj kakor je sedaj v Afriki. Takrat so p< velikih vročih močvirjih žiyv,&le živali, M jin pravimo zavriji. Bile so pa talio velike, d! so današnji sloni napram njim pravi pritlikavci. Nekatere so bile po 10, 15 in cele še več metrov dolge in do 7 m visoke. Pokrite so bile nekatere z luskinami, druge pr Marij Živel je nekoč v neki samotni gorski vasici kovač Damjan, ki je imel na svojem vrtu tako hruško, ki je od rane pomladi do pozne jeseni rodila same prelepe in pre-žlahtne sadove. Eastla pa je tista hruška poleg ceste, in vsakdo, kdorkoli je kdaj šel mimo in se je ozrl v njene veje, si ni mogel kaj, da ne bi odtrgal zreli sad. Tako so vaški paglavci, popotniki in potepuhi pobrali in pojedli vse in kovaču Damjanu ni ostalo nikoli nič. Pa se je kovač Damjan nekega dne hudo razjezil, vzel ostro nabrušeno sekiro, stopil k hruški in zamahnil, da bi jo posekal. Tisti trenutek pa, ko bi se bila morala njegova sekira zariti v mehko deblo, mu je neznana sila zadržala roko in glas, ki je prihajal od neznanokje, mu je dejal: »Stoj, kovač Damjan!« Kovač se pa ni prestrašil, kajti bil je hraber in močan, le še bolj se je razkoračil in jezno zakričal: »Kdo si, ki mi braniš posekati moje drevo? Si mar ti lastnik in gospodar te hruške?« Glas, ki je prihajal od neznanokje, je pa še bolj votlo zadonel: »Škrat Vojevnik sem in nič ti nočem kratiti pravic, le to bi ti predložil: pusti svojo hruško, naj še dalje raste, cvete in rodi, jaz pa ji bom dal tako moč, da bo vsakogar, kdor bo segel po njenem sadu, zagrabila s svojimi vejami in ga ne bo izpustila prej, dokler ne bo prišel mimo odrasel človek, ki še nikoli in nikdar ni bil ničesar ukradel.« »Ho-ho-ho!« se je zasmejal kovač Damjan. »Če je pa taka, naj bo! Počakal bom.« Vzel je sekiro, položil si jo riaiVamo, odšel k svoji kovačiji in radovedno čakal, kaj bo. Pa ni čakal dolgo. Kmalu se je priklatil po cesti razcapan potepuh in ko je zagledal kovačevo drevo in na njem okusne hruš-*e, sl ni mogel kaj, da si jih ne bi nabral. Previdno je splezal po deblu do vej, a ko se je z roko dotaknil prvega sadu — joj in prejoj! Veje so ga zagrabile in ga niso iz-pustiale več. »Ljudje božji, pomagajte, pomagajte!« se je drl prestrašeni potepuh in otepal z rokami in nogami, da bd se rešil, pa vse je bilo zaman. Kovaču je ta prizor ze.Io ugajal. Smejal se je, da nikdar tako in da je vsa vas pritekla pogledat, kaj se je zgodilo. In bilo je mnogo zabave in mnogo smeha. Zabavi in škodoželjni radosti je pa kmalu sledila nezadovoljnost in jeza, kajti ujeti potepuh je vse noči tako kričal in tako milo tožil, da nihče m mogel spati. Tako je srenja naposled soglasno sklenila, da mora potepuh s hruške iu h kovaču Damjanu je prišel sam župan in mu je ukazal: »Snemi potepuha s hruške!« »Bi,« je odgovoril kovač Damjan, »pa ne morem. Samo tisti ga lahko, ki še nikoli in nikdar ni ničesar ukradel.« »Če je taka, ga rešim sam!« je oholo in prevzetno dejal župan. »Daj mi lestvo!« »Nikarte, ne storile tega!« je zaprosil kovač Damjan, »ujelo bo še vas.« »Mar misliš, da sem tudi jaz tat?« se je razjezil župan. »Daj lestvo!« In kovač je dal županu lestvo, ko pa je kričala: Skala«: Žabe in maašjak. »Rega-rega-rega, stopi doli z brega tolsti stric mušjakl Pleši z nami kolo urno naokolo, kvaka-kvaka-kvak! Ali nismo mične zale gospodične? zakaj si tak?« Stran 12. ju - «-«-•'" . - «t^.... fr ‘, ^operjenistvp»za eksp.ropriacijo železnice Murska So%|j*| l!jutorner • Ormož je I .vložilo po § ,19 zakona z dne 19. majai $874 d^ea^Jwf70, prošnjo za poizvedb tbe paradi ugotovitve Železnikih zemljišč, ‘žečih v doinje-lendavskem^sodnem okra-^^^proSnjo J9prilogami vred lahko ktfb pregleda" v pisarni podpisanega .»..paanega sodišča. AV tem sodnem okraju,J|če železnica HPfcbzi katastrske občine Ižakovci, Braton- K /,tKdor.domneva, da Je zbog zaprošenega •prenosa^železniških' zeiiiljišč^v svojih pravicah prikrajšan, se pozivi j e, ”na j prijavi svoje zahtevke pri podpisanem sodišču Najdalj do 2. Julija 1980. Stvarne pravice, ki ee z dnem, bo »e nabije ta razglas pri okrajnem sodišču, joijp 4. maja 1930, ali pa po tem dnevu |)i'i"dobe proti prejšnjim lastnikom aem-ljišč, in ki naj se prevzamejo v železniško ylogo, se ob vpisu v železniško knjigo ne upoštevajo. ; Te stvarne pravice ostanejo v veljavi aamo, če in v kolikor^ se vpis zadevnih zemljišč v železniško knjigo ne izvrši, i Prijave (izjave) se lahko vložijo pisme-^o ali^a. se dajo‘'ustno na zapisnik. DoloCeni rok se jmž more podaljšati Postavitve v prejšnje stanje zaradi za- lifejfe . ®resk^č^lWo"V Dol. Lendavi, odd« JI* -I drio 3. rn^ja 1930. Stev. 1357. 1352 Dražbenl oklic. Dne 2 9. jul i^a 1 9 3 0. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin:? zemljiška knjiga k. o. Pri-biSje; vi. §gl8 in 85. •W€enilnalvrediaoBt: 83.040*— Din; vrednost pritikliile?! 20-— Din; najmanjši ponudek: 2^.460*— Din. "‘Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo.zdražitelja, ki je ravnal V dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki jo nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, dne 27. maja 1930. Objava. Izgubil sem svojo delavsko knjižico, katero mi je izdalo županstvo v šmarjeti, srez Krško, dne 31. julija 1921. pod št. 43. Proglašam jo za neveljavno.'; Gregorčič Alojzij, delavec y Gorenji vasi. )■ V *.i «r Tfszr Objava, 1834 . Izgubil sem maturitetno Izpričevalo škof. tamiiaaije v St. Vidu nad Ljubljano iz leta ime: Bol6 .Viljem iz Brezij na •Httr..« •*>«■*• V1?« y*- y:»<•• .*5-w.v iGoreiniskeni. „ ^ *•*- '«&P!agr -^»oglašam ga za neveljavna Ljubi jan a, dne 26. maja 1930. - ~r- .... Bol6 Viljem B. r. Stev. 5, Sedež: Bled. Dan vpisa: 1287 2—1 * j Nabavljabaa zadruga državnih uslužbencev, r. n. * o, z na Bled«, se je po sklepu občnega »bora dne 2. februarja 1930. prostovoljno razdražila. Eventualni upniki ee pozivljejo, da javijo svoje terjatve likvidatorjem. Likvidatorji. 6. e-\ ' ' 'h' \ L -,•3*1 1359 E 96/30 i Razpis. Podpisani magistrat, razpisuje oddajo gradbenih de(I za zgradbo novega betonskega mosta črez potok Suho v Guštanju. Ponudbe, opremljene s kolekom 100*— Din, ee morajo predložiti s potrdilom o plačanih davkih do najdalje 1. julija 1930. '.bodisi osebno ali po pošti pri magistratu v ' Gušitanju v zapečatenem ovi%u z označbo >Zgradba mostu V"^'1 z dno 81, decembra 1929. Pasiva. Pec. 81. lJstaapvnLBjtigaSk „ ' Itafiuiil v'taji; veljavi v » Dolžniki . » ‘ r"V Din * 86.400*-, 868.400*— 1,453.23!*-~ , „ Inventar .... , ■' » Saldo pasiv Fw > it H 2,000.000*- Deo. 31. tJelniška glaviiioa 04000.000*-, -j .HV? 2XX'0.0001- Po sklepu, (jbSnegfe žbora *. dne 20,. maja 192&. e« saldo pasiv prenese na novi . račun, _ ■ družba ni. poslovala in ker tudi ni dobička, se tudi za kupon tega leta ne floloči nikaka dividenda. £ Maribor, dne 24. majti 1930. Upravni svet. ' IM* M _______——______1——— Vsa pojasnila, načrti, kakor tudi draž-beni pogoji so ponudnikom na razpolago;-pri podpisanem magistratu, in sicer med uradnimi urami ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne. Magistrat Guštanj si pridržuje pravico oddaje del neglede na višino ponujene vsote brez obrazložitve izbere dražiteija. Magistrat Guštanj, | dne 26. maja 1930. Dražboni oklic. V torek, dne 17. Junija 1930. ob dveh popoldne bo prodajalo podpisano županstvo na javni dražbi približno 300 m3 stoječega smrekovega lesa v občinskem gozdu »Pod Kočnoc, parcela št. 569, katastralna občina Zg. Jezersko. Dražba se bo vršila v hotelu »Kazina« na Zg. Jezerskem. f Pred začetkom dražbe mora položiti vsak dražitelj pri podpisanem županstvu vadij 8000 Din. Podrobnejši dražbeni pogoji so na vpogled pri županstvu. Županstvo na Jezerskem, dne 27. maja 1930. 1363 Oklic. Pollak Lazar, trgovec v Dolnji Lendavi, zastopan po drju. Strasserju Arminu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložil zoper ležečo zapuščino po pok. Krampaču Matiji, trgovcu v Bednjaju, tožbo radi Din 6245*83 s prip. 'Narok za ustno sporno razpravo se določa na dan 2. ju lija 1930. o b osmih poči podpisanem sodišču v sobi štev. 21. Rečeni ležeči zapuščini se postavlja za skrbnika dr. Pikuš Jankoj odvetnik y Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 25. maja 1930. C 198/30-1. . E367 Oklic. Pollak Lazar, trgovec v Dolnji Lendavi, zastopan po drju. Strasserju Arminu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložil zoper ložečo zapuščino po pok. Krampaču Matiji, trgovcu iz Bednjaja, tožbo radi Din 6230'58 s prip. Narok za ustno sporno razpravo se določa na dan 2. julija 193 0. ob osmih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21. Rečeni ležeči zapuščini bo postavlja za elorbnika dr. Pile uš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavij odd. II., dne 25. maja 1930. St. 207, 1371 Opozorilo. Podpisani inženjerski komori dohajajo pritožbe, da vrše na njenem področju z enatni meri javno prakso inženjerji in ar-: bitekti, ki nimajo pooblaščenja, zlasti tudi državni in samoupravni uraddwi^^ 0 Po odredbi čl. 3. začasne uredbe o pd^ oblaščenih inženjerjih in arhitektih z dne! 8. oktobra 1924., ki ima moč zakona, smejo izvrševati državni ali samoupravni urad' niki posle pooblaščenih inženjerjev in arhitektov samo izjemoma, ako jim to dovo*| lijo pristojna civilna oblastva, in to samp’ v onih krajih, kjer ni pooblaščenih inŽe§. njerjev in arhitektov. .Izvzeti so edinole; profesorji in asistenti uiiiverz in profesorji srednjih tehničnih šol^ako so si po ve-1 ljavnih predpisih izposlovali pooblaščenjej za izvrševanje javne inženjerske prakse.! Komora opozarja, da zagreši državni ali samoupravni uradnik, ki vrši posle pooblaščenih inženjerjev in arhitektov, v' protislovju s spredaj navedenimi zakonitimi določbami ‘prestopek po točiti 5.' čl. 10. Začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, ki se kaznuje v denarju od 500*— Din do 1500’— Din v korist državne blagajne, ali z zaporom od 10 do 30 dni, kakor tudi s plačilom stroškov. V ponov-1 ljenem primeru se kaznuje z dvakratno poslednjo kaznijo. Nadalje opozarja komora na določilol točke 6. citiranega člena, ki postavlja pod zakonsko odgovornost državne in samoupravne organe, ki prevzemajo v postopanje izdelke nepooblaščenih inženjerjev in arhitektov. V prvih povojnih letih, (ko še ni bilo dovolj pooblaščenih inženjerjev in arhitektov, se je moglo izvrševanje civilne inženjerske prakse po državnih in samoupravnih uradnikih do i.^vestne meje še toleri-j rati. Danes je .pa strankam na razpolago zadostno število pooblaščenih inženjerjev in arhitetkov ter se ne more z ničemer J opravičiti izvrševanje pooblaščenim inže-njerjem in arhitektom pridržanih poslov po nepooblaščenih osebah. Sicer pa tudi j ni v interesu državne, odnosno samouprav-! ne službe, da se inženjerji-uradniki za »voj račun udejstvujejo, ker se tako na eni strani odtegujejo svojemu službenemu delokrogu, na drugi strani je pa njihovo privatno poslovanje nezdružljivo z njihovimi, službenimi dolžnostmi, ker prihajajo v večini primerov v položaj, da morajo vzeti, v uradni postopek dela, ki so jih samii Izvršili. Podpisana komora nikakor ne bo dopu-1 stila, da bi sedanje protizakonito stanje še nadalje trajalo ter bo v bodoče v vsa-| kem primeru neupravičenega opravljanja poslov oblaščenih inženjerjev in arhitek-j tov po državnih uradnikih ukrenila po-1 trebno, da se uvede proti krivcem kazen-1 sko postopanje. Na to se v smislu sklepa seje upravnega odbora Ljubljanske inženjerske komore z dne 20. maja 1930. vsi prizadeti izrečno opozarjajo. V Ljubljani, dne 22. maja 1930. Ljubljanska inženjersko komora. Tajnik: Predsednik: Ing. Škof Rudolf s. r. Ing. Šuklje Milan s. r. Kar tako. •Ljudjo"; so nesrečni, če v svojem življenju ne Sosežf^tega, kar si žele/ Eij{v so udarjeni na *enako>in’Bi ustvarjajojjvoj idla? ženske lepote ®o .«S|eIin sanjarijo o njem no* in dan, ože-jfeijo Wpa z idealom, ki ni nikak ideal, izvzemči, ^e ima denar. Posledica je duševni polom. Drugi ■go udarjeni na denar, tretji na konje, in pse in lako žajfrej. Jaz sem pa udarjen na čast in na slavo in na imenitnost ln ker tega idestfa £e do danes nisem dosegel, sem nesrečen in duševno bolan. Tako stoji namreč zapisano v uče-itili bukvah in zato bo že res tako. Upam pa, da ne bom več dolgo nesrečen in idan, ampak da b'6m svoj zaželjeni cilj nc-^ l;enljive slave in neumrjoče imenitnosti le do-regeliiTa teden seinffegž^nirejS^po dolgih letih ibpet na Poljane ftjilfd^ldavnice obujat §po-Jmine na stare lepe grehe, ki sem si jih bil m?’w5kdaj nalAgal na svoja pleča, in takrat ifjefSgodilo, da bom brez dvoma postal sla-en mož. • ... # Slonel sem ravno ob klavniški ograji in ugibal, kje je nekdaj stalo nam otrokom tolikanj "priljubljeno cigansko taborišče, pa nisem nič uganil. Kamor sem ,pogl6dal*jpovsod je bilo samo sejmišče, lepo in moderno urejeno, kakor [*e spodobi za Ljubljano. In takrat so mi prišle rn'a rnisel globoko besede: Življenje je semenjI Nič se nisem mučil, nič nisem premišljeval, pa fsem le našel to veliko resnico — s:kar takol j£ako globokoumnih besed gotovo še ni za- pisal nihče pred menoj ln zalo sem prepričaj da mi svetovna slava in’im^itnost‘no bo ušla1. Biti imeniten in slaven doma, to namreč ni nič, ker jo čisto vseeno, kaj govore ali kaj mislijo o^človelcu domači branjevci, svetovna slava je pa že nekaj in to bom jaz na podlagi svojega globokega izreka tudi dosegel. Ce je svetovno slaven grški modrec Heraklit zaradi dveh besed (panta rei == vse teče), bom jaz brez dvoma dosegel še večjo slavo, ker sem pogruntal tri besede. Semanji dan igra v našem kmečkem življenju veliko vlogo in na semanji dan se pokažejo ljudje takšni, kakršni so res. Gospodar, ki pelje na semenj svoje živinče, vstane že ,;j£godaj zjutraj in baše v ubogo žival najboljšo ■ krmo, kar je ima, krmo pa pošteno osoli, da se žival nikdar ne more dovolj napiti. Od obilno vode Je žival lepo nadeta in gre ložje v denar. (Tako pa ne delajo'"'samo kmetje, ampak tudi drugi ljudje,ikadar hočejo človeka pifodati kot živinče.) KoW» ]e kupčija narejena, gredo na likof. Liko'f;i pa ne praznujeta le kupec- ln prodajalec, an\pak še cola vrsta poklicanih in nepoklicanih miešetarjev, ki oblegajo z vinom in s pečenko obloženo mizo kakor muhe, do poznega večera, ko morajo domov. Doma pa čakajo otroci. Za nas otroke je bil vsak semanji dan največji praznik, ker je bil všalV tak dan za nas dan daril ln sladkih po-lizkov. Na očeta ali mater sicer nismo računali, ker smo vedeli, da nam ti ne bodo nič prinesli s seboj, računali pa smo na razne stri- ce ln tete, ki so morali na semenj mimo naše teše. Mati ali oče so nam postavili na peč samo veliko skledo nezabeljene kaše, v miznico so nam pa položili kos raskavega koruznega kruha, strici in tete so nam pa s sejma vedno prinesli belega kruha in kaj sladkega. Zato smo strice,in tete visoko spoštovali in še višje oenilif Očeta in mater smo sicer imeli tudi radi, strice in tete pa še bolj. Ker smo pa radodarne strice in tete videli navadno le na semanje dni, so postale besede: semenj, stric, teta, darilo počasi za nas nerazdružljiva enota. Pa kaj pravim »za nas« — z&me so te besede postale ne samo enota, ampak moj življenjski princip in evangelij, ki se ga če danes zvesto držim. Pravega in resničnega življenja brez sejma si spl°h ne morem predstavljati, še manj pa življenje brez strica. Strici so namreč tisti ljudje, ki nam nosijo in dajejo. Stric, ki nikoli nič ne prinese, sploh ni stric. Če študentu zmanjka denarja, ne piše domov očetu ali materi, če je pameten, ampak stricu ali pa teti in stric je vedno'»dragi stric«, dokler kaj pošilja. Ce se pa upre in noče nič več pošiljati in dajati, ni več stric, ampak je navadna baraba. V takih slučajih je najbolj pametno, če človek na semanji dan na takega strica nič več ne čaka, ki si poišče in izbere drugega strica, ki še nosi in daje. Z blagohotno pomočjo skrbno izbranih stricev se pa da prav lepo in udobno živeti,^, najboljšo pa zadene tisti, ki zna pred novimi strici čez prejšnje strice prav krepko zabavljati. Takšno zabavljanje novi strici navadno prav radi poslušajo in sp_, potem Se, dvakrat in j trikrat radodarnejši kot' bi bili brez zabav- ’ ljanja. Strašno pa je življenje brez semanjih dni in j brez sejmanskega dirindaja'-in brez stricev,! Takšno življenje je sila pusto in dolgočasno. Tukaj nič, tam nič, jesti nič, denarja nič — kaj naj človek počne? To so tisti nesrečni tre-notki, ko začne neki notranji glas šepetati člo-! veku na ušesa: »Fant, vse nič ne pomaga —j delati bo treba! Pa kar sam moraš-pVijeti, če' hočeš živeti!« Takšne besede so strašne, to vem, iz lastne izkušnje. Zakaj naj delam ravno jazA zakaj ne bi delal stric še z Arne, ke je dela žej vajen? človek se obotavlja in obotavlja, obrača' se sem, obrača se tja in se ozira na levo in desno v pričakovanju, da se bo vendarle še kje pokazal kakšen stric — strica pa od ni-‘ koder 1 To so trenotki, ki so najhujšL|D'elati in' postati s svojim 'delom svoj gospo’d, nak, tega pa že ne! Je že prijetnejše čakati na, jemanje dni in na nove strice, ki bodo zopet kaj dali... Zato ponavljam še enkrat, da je življenje semenj, ki nam prinaša strice pred hišo. To je velika naša resnica, ki bo nekatere neprijetno f zadela, meni bo pa čisto gotovo prinesla nesmrtno slavo, ker sem jo prvi povedal. Po nemško Je to resnico povedal sicer že nekdo drugi. Ker pa ljudje pri nas danes ne znajo iveB nemšk£, nimam strahu, da bi me kdo za*, 'lotil na laži, ampak kar ostanem pri t.em^.kar j sem rekel, da pri nas brez sejma in strica ne ) gre. " " se oblečete, ako kupite narejene moške In deške obleke domačega izdelka pri ^■MKARTOTECNt j4NIIGOMODSEXfte ^■MKARTOTECNt j4NIIGOMODSEXfte ■amv\$>ujQ ja«, smSge, nesml Majugo«Ineiši plačilni p®gj©fi Pispolnoma vsi rezervni — Odgovori so brezplačni; ne povzročaj nam torej nobenih nepotrebnih in neprijetnih situacij In ne prilagaj denarja, ker se v privatno kore-spondeafe. načelno ne spuščamo. S koSfiTfetičniini vprašanji se moremo bavili le miiMgrede in če to dopušča odmerjeni nam prostbr. Imen zdravnikov, za katere je moči poizvedeti v vsakem adresarju in vsaki lekarni, ti umljivih vzrokov načehio ne priglašamo. — Na anonimne dopise ne odgovarjamo. »Zdravniška posvetovalnica« izide vsako nedeljo. Sklep redakcije je v petek ob 2. uri popoldne. Na pisma, ki dojdejo pozneje v naše roke, ni možno že iz tiskovno-tehničnili vzrokov odgovoriti v istem tednu. — V primerih, v katerih je takojšen odgovor nemogoč, ga je pričakovati v poznejših številkah. Uredništvo »Zdravniške posvetovalnico«, d el!,'Ve« . obro£e| DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNION”, LJUBLJANA Brzojavi: Pivovarna Union Telofon 'uribor ■O’- Za birmo Prijatelj I Zakaj so francoske lipije najkrajše in najboljše v Severno fti južno Ameriko ? Zato, ker Je francosko pristanišče Le Havre najbližje New-Yorku In Ljubljani, ker velikanski francoski brzoparnlkl ,,Ile 4« France", „Parls“itd. so v hitrosti neprekosljivi in pri* ljubljeni ;' zato, ker Imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je Izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo* brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanlsca Marseille 14 do 15 dni v Argentino*- Narata:? e j ša specijalna <■ trgovina pisalnih iie. Hit. TransatianniiDa. tarpnrs-tenis In Tnsirt Mm pisarniških n Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35. Gradišče 10 >• ? -!■ , < e 1 e f o n OGLAŠUJTE TVORNI E RTA KUV l 3 1.5-% pustom t K £3 VER RT iii^fifonfekcoia papirja Volarski j Karlovška IvanPakiS dnevniku 2. c. Ljubljano, Pred Škofija š(.15 Telefon št. 2481 Telefon 2481 Račun poštne hran. Ljubljana šf. 10.680 $ Tvoffissjca štampiljk Te®oS©r Etsisiž Ljubljana Kolodvorska ul. St. 24 Štampiljke v moderni Izdelavi {gostilna Tomšič Sv. Jakoba trg 5 nudi zares pristna Štajerska in dolenjska vina. Dnevni abonma od 12 Din naprej. ftfuvočajle najboljši in najcemejši dnevnih »Jugoslovan« Bil OVOSTI Ovokolasa leža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšejjojmodela Izdelujejo se tudi po osusu naročnika, stroji, motorji, pneumattka, posamezni lika izb era, najnizje cene; Prodaja na ,.v -r’ Ceniki franko, .^TRIBUNA'* F. B. E*-, in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. ■ -gfr-Vr Pozor kjM!P2SMP novootvorjeni puškarski tvrdki ALBIN ŠIFRijt LjUBIJANA, Gosposvetska ©f Zraven restavracije Novi svet. ** { Orožje, stroljivo, ribarske potrebščine. LJUBLJANA je denarni zavod dravske banovine, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo Vloge na knjižice in tekoče račune obrestuje raafvlšje brez odlbitlcai devica Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, vrši vse kontokorentne posle fitajbolj vavma naložba denarja Manufaktura Ljubljana •* Aleksandrova cesta — Angleški štofovi francoske svile češka platna Jsil POZO * ženini In neveste - madrace, posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divžtfie in tapetniške izdojko nudi najcenejšo Rudolf Radom ScKallša usei IVA1 PAKIŽ pre< žepneurdj L|ubl|ai Pred $koli|o Ker. 15 FRANC jgRJAVEC TRGOVINA USNJA LJUBLJANA - STARI TRG 11* Velika izbira tu- in Inozemskega usnja, prvovrstnih kruponov in gornjih delov v vseh barvah IZDELUJE SE TUDI PC NAROČILU Priporoča se železnina in velika zaloga] vseli vrst poljedelskih strojev FR. STUP3CA v MMbljanl, Gosposvetska c. 1. SSSs ------------- Kamele in hav spada zraven, debile stalno in najceneje v djDoaeviji Celje — £jubljana I)$na j sita cesta štev. 5 SR?M