Kamniški ObČAN Št. 18 50. leto Kamnik, 21. oktober 2011 Društveni dom je že sto let središče družabnega življenja kraja Ob krajevnem prazniku KS Mekinje, ki ga praznujejo v spomin na 9. oktober leta 1300, ko je bil v Mekinjah ustanovljen samostan, je v soboto, 15. oktobra, v dvorani Društvenega doma potekala že tradicionalna prireditev. Praznik je tokrat sovpadal s 100-letnico društvenega doma v Mekinjah. Prireditev, na kateri so nastopali učenke in učenci POŠ Mekinje, Mekinjski oktet, duet Malunca (Matic Smolnikar in Laura Zafred) ter ansambel Grintovci, je z vložki iz takratnih zapisov povezoval Tone Ftičar. Poleg bogatega kulturnega programa in druženja so v soboto simbolično odprli tudi deloma prenovljene prostore društvenega doma. Več na 3. strani. Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla v petek, 4. novembra. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 28. oktobra; zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 2. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ali tam pobrskate po arhivskih številkah. »Lepo je v nasi soli!« Veter, hladno in turobno vreme v četrtek, 13. oktobra, ni uspelo skaUti veselega razpoloženja učencev in učiteljev podružnične osnovne šole Nevlje. Od začetka šolskega leta so namreč vztrajno pripravljaU program s pesmicami, plesi in igricami za slovesno odprtje prenovljenih prostorov šole. Večletna prizadevanja in potrebe po rešitvi prostorske stiske so se ob pomoči Občine Kamnik končno uresničila. 109 učencev in 10 učiteljic so z novo učilnico 5. razreda in dveh prenovljenih prostorov, nove jedilnice za učence in prenovljene učilnice 2. razreda, dobili sodobnejše prostore in boljše pogoje za delo in učenje. Več na 3. strani. Spretni v gasilsko športnih disciplinah naša anketa, mnenja, pogledi Na stadionu v Mekinjah je v soboto, 5. oktobra, potekalo Regijsko gasilsko tekmovanje članic in članov Gasilske zveze Kamnik. Sodelovalo je 66 ekip iz regije Ljubljana III, ki jo sestavlja 8 gasilskih zvez: Kamnik, Komenda, Mengeš, Domžale, Moravče, Lu-kovica, Litija in Šmartno pri Litiji. Tekmovanje je tudi izbirno za državno tekmovanje v letu 2012. Tekmovanje za članice in člane je potekalo po pravilih za gasilska tekmovanja CtIf. Ekipe so se pomerile v treh gasilsko športnih disciplinah: vaja z motorno brizgalno (suho), štafeta z ovirami na 400 metrov in vaja razvrščanja. Ob zaključku je župan Marjan Šarec s predsednikom regije Ljubljana III Matjažem Markovškom ter predsednikom tekmovalnega odbora in poveljnikom regije Ljubljana III Jožetom Oblakom najboljšim podelil priznanja in pokale. Med člani A je zmagala ekipa Dob 4, druga je bila ekipa Rova, tretja pa ekipa Srednja vas A2. Med članicami A je pred obema ekipama z Doba zmagala ekipa KOMENDA (na fotografiji). Ekološko da ali ne? Bodo predčasne parlamentarne volitve res prinesle spremembe? Nekoč in danes: Minule podobe Kamnika na strani 8 na strani 7 na strani 10 Tek po ulicah našega mesta v mrzlem sobotnem dopoldnevu, 8. oktobra, ko se je temperatura čez noč spustila za več kot 15 stopinj, se je v starem mestnem jedru zbralo kar veliko navijačev, ki so spodbujali 68 tekačev in tekačic na 3. Veronikinem teku. Več na 13. strani. OLANDIA KAMNIK SlteMdi (ofeto m TDoWi EOSI www.optika^ tel 01 839 7500 &OGAT SOt^TIMENT ČEBULIC ZA VAŠ VRT V VRTNEM CENTRU AR30RETUM www.arboretutn.si. ^imt^ in p^miad ommerce ***★ hotel od is30 malograjski dvor kamnik Maistrova cesta 13, Kamnik Tel.: 01 / 830 31 00 info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si *0d 20.J)ktobra do 2vnoveinbra ob nakupu v vrednoti najmanj 20^ ob doplačilu predete komplet kuhinjska krpa in 2yprijemalki, ki je le eno od presenečenj, ki smo jih pripravili za vas. Ponudfa velja do razprodaje zalog. ik ik EUROSPIN, Ljubljanska cesta 45, KAMNIK i ponedeljek - sobota * * od 8.00 do 20.00 ure * 21. oktober 2011 AKTUALNO Kamniški ObČAN v v Asfaltirani cesti Vaseno- HIS'CA ŠPORTA UPOKOJENCEV Sidol in Srednja vas-Zaplečje Popoldan je potekalo odprtje dveh asfaltiranih cest, in sicer Vaseno-Sidol in Srednja vas-Zaplečje. V septembru je bila zaključena ureditev občinske ceste Vaseno-Sidol v dolžini 240 metrov. Na celotni dolžini trase širina ceste znaša 4 metre in širina mulde 0,5 metra. Vrednost ureditve ceste, ki jo je izvedlo podjetje Žurbi Team, je znašala približno 48.000 evrov. Celotna investicija je zajemala pripravo vozišča do predpisane trdnosti (nasip tampona), izgradnja propustov in drenažo. V zaključnem delu je bilo izvedeno asfaltiranje v dolžini 240 metrov in izgradnja mulde. Simbolični prerez traku: župan Marjan ©arec, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, podžupan Robert Kokotec in predstavnik KS ©martno v Tuhinju. Na slovesnosti ob uradnem odprtju nove ceste se je zbralo precej občank in občanov. Cesto je blagoslovil župnik Simon Lorber, župan Marjan Šarec pa je pohvalil voljo krajank in krajanov, da so stopili skupaj in da so skupaj s pomočjo Občine Kamnik zaključili dolgotrajno investicijo in asfaltirali še zadnji odsek ceste Vaseno - Sidol. ^En sam človek ne zmore postoriti vsega, vsi pa lahko vse!« je pristavil. Tudi ureditev občinske ceste Srednja vas-Zaplečje v dolžini 360 metrov je bila zaključena v septembru. Na celotni dolžini trase širina ceste znaša 3 metre. Občina je sofinancirala ureditev ceste v vrednosti 17.000 evrov, preostala sredstva pa so zagotovili krajani in KS Srednja vas. Celotna investicija, ki jo je izvedlo Komunalno podjetje Kamnik, je zajemala pripravo vozišča do predpisane trdnosti (nasip tampona), izgradnjo propustov in muld. V zaključnem delu je bilo izvedeno asfaltiranje v dolžini 360 metrov. Kamniški OfiiM - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 20. 10. 2011. Na prostranem dvorišču pred stavbo Društva upokojencev Kamnik na Kolodvorski ulici stoji nova, lepa in prijazna hiška, namenjena športnikom društva, ki je nadomestila precej neugledno in dotrajano hiško. Člani zelo aktivne, uspešne in številčne balinarske sekcije so ob pomoči članov društva in sponzorjev vzeli »zadeve v svoje roke«. Želja in potreba po urejenih prostorih, ki bi služili tako balinarjem kot tudi drugim šporntim sekcijam, je dozorela in po pridobitvi soglasij in pridobivanju finančnih sredstev so se poleti lotili dela, od odstranitve stare hišice, beto-niranja in polaganja plošč, tesarskih in krovskih del .... Prijazno HIŠ'CO ŠPORTA, kot so ji nadeli ime, so ponosno odprli v petek, 14. oktobra. Slovesno odprtje nove pridobitve, vredne okrog 11.000 evrov, za katero je polovico sredstev prispevalo Društvo upokojencev Kamnik, ostala sredstva pa so prispevali sponzorji in donatorji, s prostovoljnimi prispevki pa tudi balinarji, je bila priložnost za prijetno druženje z zahvalo vsem, ki so sodelovali pri nastajanju Hiš'ce športa. Kamniškim upokojencem in upokojenkam je zaželel veliko prijetnih in športno obarvanih druženj župan Marjan Šarec. Balinarji in člani društva, izredno prizadevni pri rasti nove hiške, so se slovesnega odprtja zasluženo veselili. Podeljena športna priznanja, medalje in pokali Teden dni prej, pa so se kamniški upokojenci, ki jim je šport blizu, že tradicionalno srečali Po blagoslovitvi ceste župnika Danijela Koštruna in čestitkah župana Marjana Šarca, da so s skupnimi močmi in voljo občanke in občani dočakali tisto, kar so si najbolj želeli, so novo urejeno in asfaltirano cesto s simbolnim prerezom traku tudi uradno odprli. JANJA ZORMAN MACURA, odnosi z javnostmi, Občina Kamnik Obvestila Občanke in občane obveščamo, da bo v mesecu novembru srečanje župana z občani v četrtek, 10. novembra, od 14. do 17. ure. Hvala za razumevanje. Janja Zorman Macura Odnosi z javnostmi Vse zainteresirane občanke in občane za najem vrtička obveščamo, da so na Duplici pri Kulturnem domu (Jakopičeva ulica) še vedno na voljo površine za pridelovanje povrtnin. Vrtičke bomo oddajali v najem spomladi, cena pa znaša 0,18 evra/m2 in se plačuje enkrat letno. Obrazce lahko dobite v vložišču Občine Kamnik (soba št. 1). O dogodkih na občini Kamnik najdete na spletni strani www.kamnik.si, kjer si lahko v razdelku Video vsebine ogledate tudi seje Občinskega sveta občine Kamnik in ostale aktualne zadeve. Zaradi remonta na planino le peš Kot smo že pisali, sta se 22. septembra ustavili nihalka in sedež-nica na Veliki planini. V družbi Velika planina d.o.o. so se lotili temeljitega letnega remonta. Kot nam je povedala Polona Grahek iz družbe Velika planina, so na zgornji postaji nihalke že odstranili in odpeljali staro strojnico nihalke. V naslednjih dneh bodo zalili nove betonske temelje in čez mesec dni vgradili elemente nove^ strojne opreme. Vsa oprema je že izdelana in čaka pri dobavitelju v Švici. Na spodnji postaji nihalke potekajo vzporedna vzdrževalna dela. V teh dneh je to redni, na vsaka štiri leta zakonsko predpisan remont, ki zajema popuščanje in krajšanje nosilne vrvi, zalivanje vrvnih zalivk, menjavo osi in ležajev na odklonskih kolesih,... Zamenjana bo tudi celotna elektroinštalacija. Zaposleni v podjetju Velika planina so se posvetili tudi rednim vzdrževalnim delom na sedežnici in vlečnicah. Manjše prenove bo še v letošnjem letu deležno Gostišče Zeleni rob, kjer bo zamenjan rezervoar za vodo in delno prenovljena kuhinja (hladilnica, štedilniki,...). Gostišče je kljub remontu odprto in obratuje vsak dan med 8. in 18. uro, ob petldh in sobotah pa do 20. ure. Vsa gradbena in vzdrževalna dela na Veliki planini potekajo skladno s terminskim načrtom, po katerem naj bi bila končana do 15. decembra, ko se tudi uradno začne zimska sezona. Kljub remontu pa na Veliki planini nemoteno potekajo vsi programi, kot so vodeni ogledi, šolski izleti, tudi obiskovalcev planine so veseli, le da se do sredine decembra na planino lahko odpravijo le peš. Stara strojnica nihalke na zgornji postaji Velike planine na dan začetka remonta... na prvi oktobrski petek, letos v gostišču Repnik v Vrhpolju pri Kamniku. Poveselili so se ob kulturnem programu, pesmih in narodnozabavnih zvokih, odlični hrani, predvsem pa ob prejemu športnih priznanj, medalj in pokalov. Kamniško društvo, ki v svojih vrstah povezuje kar 3300 upokojencev, je s pestrim spletom najrazličnejših aktivnostih zelo razgibano in dejavno. A najbolj priljubljene so športne dejavnosti, v katere se vključuje okrog 400 upokojenk in upokojencev, kar je pohvalno, saj si vsi skupaj prizadevajo za spodbujanje aktivnega tretjega življenjskega obdobja. Kot je povedal Vinko Polak, predsednik DU Kamnik, izvajajo v društvu raznovrstne športne in rekreativne aktivnosti, ki jih sple-tejo v prijetno druženje. Najbolj številčna je kolesarska sekcija, ki se v sezoni poda kar 16-krat na kolo, vsako traso prekolesari med 30 in 40 kolesarjev. Številčne so tudi vrste balinarjev, tenisačev in kegljačev, uspešna je sekcija pikada (ženska ekipa ima naslov državnih in pokrajinskih prvakinj), dvakrat tedensko organizirajo sprehode ... Uspehe in prizadevanja kamniških upokojenk in upo-kojencevje pozdravil tudi župan Marjan Sarec in jim zaželel še mnogo prijetnih aktivnosti. saSa mejač Revizija Nogometnega kluba Kamnik je bila upravičena Občina Kamnik je v začetku julija 2011 prejela elektronsko sporočilo opozicije, 130 podpisanih sedanjih in nekdanjih članov NK (uporabnikov storitev) s podpisalo peticijo, s katero so skušali opozoriti sedanje vodstvo občine na nepravilnosti, ki se dogajajo v zadnjih osmih letih v Nogometnem klubu Kamnik. Ker je NK Kamnik oseba zasebnega prava, je občina ne more revidirati, je pa zato preverila vse v zvezi s poslovanjem občinske uprave z NK Kamnik v preteklih letih. S poročila revizije, ki je v celoti objavljeno na spletni strani www.kamnik. si, verodostojni dokument pa je na voljo na občini Kamnik, lahko razberemo, da je bila revizija upravičena, predlog Občine pa je, da bi Športna zveza Kamnik ukrepala tako, da izvede notranjo revizijo Nogometnega kluba Kamnik. Še pred končano revizijo pa je nogometni klub prejel pismo župana Šarca, v katerem očita vodstvu kluba nepravilnosti pri imenovanju predsednika kluba. To je tako razburilo vodstvo kluba, da nepreklicno odstopa s položaja, v najkrajšem času bodo sklicali izredno sejo občnega zbora kluba z namenom izvolitve novih organov kluba. Kdaj bo glavna avtobusna postaja spet v ponos mestu? Prvi stik vsakega popotnika z mestom je avtobusna postaja, pa naj bo to v Sloveniji ali po svetu. Vendar, kot opozarja svetnik Vido Repanšek, nam v Kamniku glavna avtobusna postaja ne more biti v ponos. Zlasti neugledna je podoba ob deževju, ko se morajo ljudje izogibati velikih luž, zaradi razpokanega asfalta na nekaterih delih je videti železo armirane betonske plošče, pa tudi samo okolica je neurejena in potrebna ureditve. Mag. Matjaž Srša, vodja oddelka za gospodarske javne službe Občine Kamnik, pojasnjuje, da se občinska uprava zaveda problematike neurejenosti avtobusnega postajališča, predvsem poškodb vozišča. V letošnjem letu je zato naročila izdelavo projekta celotne ureditve voziščne konstrukcije avtobusnega postajališča, sanacije armirane betonske plošče nad zakloniščem in ureditev odvodnjavanja. Projekt je v zaključni fazi, saj je bilo predhodno potrebno dobiti vsa soglasja oz. projektne pogoje. Po prvih ocenah bo investicija ocenjena na približno 450.000 evrov. Po pridobitvi projekta bo občinska uprava preučila možnosti sanacije v dveh fazah. ... v teh dneh so strojnico odstranili, zalili bodo nove betonske temelje in čez mesec dni vgradili elemente nove strojne opreme. Vse več kraj bakrenih žlebov V zadnjem obdobju se tudi v Kamniku, tako kot povsod po Sloveniji, kar vrstijo kraje bakrenih kleparskih izdelkov s cerkva (sv. Primož, Kalvarija, Žale, farna cerkev in župnišče na Šutni ...) in tudi z drugih objektov v ožjem središču mesta in v okolici. Pri tem pa se tatovi ne ustavijo niti pri bakrenih strelovodih, kar pa predstavlja veliko nevarnost za objekte in ljudi. Da udar strele ni redek pojav, je dokaz udara strele v zvonik podgorske cerkve v zadnjem neurju. Zato je svetnik Janez Stražar občinsko upravo povprašal, kaj namerava Občina Kamnik storiti v zaščito svojih občanov in njihovega premoženja. Maja Hauptman, vodja oddelka za premoženjsko-pravne zadeve občine Kamnik, pojasnjuje, da je v skladu s 3. členom Zakona o policiji varovanje življenj, osebne varnosti in premoženja ljudi v pristojnosti policije. Občinska uprava je s pristojnimi službami (predstavniki policijske postaje Kamnik) opravila že številne razgovore, na katerih je izpostavila navedeno problematiko. Ugotovljeno je bilo, da preiskava intenzivno poteka, zato zadeve zaradi interesa preiskave ne morejo komentirati. Kamniški ObČAN MED NAM 21. oktober 2011 Društveni dom je že sto let središče družabnega življenja kraja Ob krajevnem prazniku KS Mekinje, ki ga praznujemo v spomin na 9. oktober leta 1300, ko je bil v Mekinjah ustanovljen samostan, je v soboto, 15. oktobra, v dvorani Društvenega doma potekala že tradicionalna prireditev. Praznik je tokrat sovpadal s 100-letnico društvenega doma v Mekinjah. Prireditev, na kateri so nastopali učenke in učenci PO© Mekinje, Mekinjski oktet, duet Malunca (Matic Smolnikar in Laura Zafred) ter ansambel Grintovci, je z vložki iz takratnih zapisov povezoval Tone Ftičar. Poleg bogatega kulturnega programa in druženja so v soboto simbolično odprli tudi deloma prenovljene prostore društvenega doma. Mekinjski društveni dom so na pobudo krajanov in članov takratnega katoliškega kultur-no-prosvetnega društva začeli graditi leta 1909 na zemljišču tedanjega mekinjskega župana g. Franca Gamsa. Poleg župana je bil idejni vodja graditve družbenih objektov tudi takratni mekinjski župnik Franc Riliar, ki je v mekinjski župniji služboval od leta 1893 do 1919. V stavbo so takrat vložili veliko prostovoljnega dela in darovali mnogo materiala za gradnjo, kron. Na dan odprtja doma, 11. junija 1911, je prišel v Mekinje in imel slovesen nagovor tudi tedanji slovenski narodni budi-telj in voditelj in utemeljitelj krščanskega socializma dr. Janez Evangelist Krek. Društveni dom je na začetku služil predvsem kulturnim vsebinam in dramskim igram, ki so jih prirejali člani 5. oktobra 1903 leta ustanovljenega »Slovenskega katoliškega prosvetnega društva«, ki je bil vse do leta 1941 nosilec kulturnega in narodno-zavednega Ansambel Grintovci je poskrbel za veselo druženje krajanov. toda zaradi zapletov so dom lahko odprli šele leta 1911. Gradnja doma je stala okrog 18.000 avstro-ogrskih kron, če bi pa računali tudi prostovoljno delo, bi bil znesek okoli 25.000 življenja v Mekinjah. Društvo je bilo med 2. svetovno vojno ukinjeno, po njej pa je bilo ustanovljeno Telovadno vzgojno društvo Partizan Mekinje, ki se je leta 1997 preimenovalo v Športno Kulturno društvo Mekinje in še dandanes skrbi za organizacijo tako športnih kot v zadnjih letih čedalje številnejših kulturnih dogodkov. Obnova in vzdrževanje društvenega doma v zadnjem obdobju je bilo poleg mnogih športnih in kulturnih vsebin, ki polnijo prostore doma, veliko naporov, prostovoljnih ur in finančnih sredstev vloženih tudi v obnovo in vzdrževanje stavbe. V preteklosti so bili na zgradbi narejeni temeljiti posegi, med katerimi velja izpostaviti predvsem zamenjavo ostrešja in kritine ter parketa, preureditev sanitarij, postavitev nadstreška ter obnovo fasade, za kar zasluge poleg prizadevnih članov nosijo dosedanji predsedniki društva, v zadnjem obdobju Franc Smolnikar, Franc Letnar, Uroš Sitar, žal pokojni Miro Petek in Gabrijel Resnik, ki so vsak po svojih močeh prispevali k ohranitvi in razvoju doma in dejavnosti v njem. Ob 100-letnici krajevnega doma pa so člani ŠKDM v zadnjem letu, pod vodstvom Braneta Goloba, s pomočjo donatorjev in občine Kamnik ter KS Mekinje naredih še nov, višji oder, nabavili nove stole, preuredili in na novo opremili sejno sobo, obnovili podporni zid ter zamenjali tla pred vhodom v dom, ki tako tudi po 100 letih ostaja središče druženja v kraju, v njem pa se skozi leto odvije več športnih in kulturnih prireditev. Med dejavnostmi, ki napolnjujejo dom, gre izpostaviti predvsem izredno dejavno dramsko skupino, ki prav-ta vikend (21., 22. In 23. oktobra) premierno uprizarja svojo novo komedijo z naslovom »Damski krojač«. Nastop učencev POŠ Mekinje na novem, višjem odru obnovljenega društvenega doma. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so s tem na najlepši način počastili praznovanje krajevnega praznika in 100 let Društvenega doma v Mekinjah. Praznovanje stoletnice Na prireditvi ob 100-letnici doma so nastopili številni MeMnjčani, ki so z zanimivim programom razveselili do zadnjega kotička napolnjeno dvorano. Prireditev, ki jo je z izvirnimi vložki iz zgodovinskih zapisov vodil Tone Ftičar, so upri- zorili: učenke in učenci POŠ Mekinje, ki so pod mentorstvom Jane Svetec, Tamare Bračič in Katarine Plahuta prikazali svoje dramske, športne in pevske veščine. Nastopili pa so še duet Malimca, v katerem igra Mekinjčan Matic Smolnikar, ter Mekinjski oktet in ansambel Grintovci, ki ju sestavljajo večinoma Mekinjčani. Po prireditvi je sledilo druženje, na katerem so se po večini domačini ob zvokih ansambla Grintovci zabavali pozno v noč. MATEJ SLAPAR Foto: DAMJAN HANČIČ Odprtje nove učilnice in prenovljenih prostorov Podružnične šole Nevlje Cvetlična preproga za praznik Vetrovnemu in hlasnemu vremenu v četrtek, 13. oktobra, ni uspelo skaliti veselega razpoloženja učencev in učiteljev podružnične osnovne šole Nevlje. Od začetka šolskega leta so namreč vztrajno pripravljali program s pesmicami, plesi in igricami za slovesno odprtje prenovljenih prostorov šole. Večletna prizadevanja in potrebe po rešitvi prostorske stiske so se ob pomoči Občine Kamnik končno uresničila. 109 učencev in 10 učiteljic so z novo učilnico 5. razreda in dveh prenovljenih prostorov, nove jedilnice za učence in prenovljene učilnice 2. razreda, dobili sodobnejše prostore in boljše pogoje za delo in učenje. Prostore so nujno potrebovah, saj so z uvedbo devetletne osnovne šole imeli 5 razredov, vendar le 4 prave učilnice. V prej neizkoriščenem delu podstrešja je nastala prijetna učilnica, prav tako je prijetneje in topleje v celotni šolsM stavbi, saj so stara lesena okna in vrata nadomestila sodobna zvočno in toplotno izo-lativna, zamenjani so radiatorji. Sanirane so instalacije vodovoda in kanalizacije. Med šolskimi počitnicami je domače gradbeno podjetje Graditelj pričelo z obnovitveni deli, ki so se zaključila konec septembra. Investicijo, vredno 140.000 evrov, je omogočila Občina Kamnik. V času gradnje je pouk potekal v prostorih župnišča v Nevljah. K investiciji je prispevala tudi šola, saj so z lastnimi sredstvi opremili novo učihiico s pohištvom, tablo, kupili projekciji v obeh učihiicah (platno, projektor, račimalnik) ter Za slavnostne govore in prerez traku so učenci neveljske šole tokrat izdelali prav posebno cvetlično preprogo iz papirja, ki so ga poslikali z raznobarvnimi cvetovi. Tako je bil Se bolj slovesen trenutek, ko so trak prerezali vodja P© Nevlje Vesna Jamšek, župan Marjan ©arec in ravnatelj O© Frana Albrehta Rafko Lah. Učenci in učitelji podružnične osnovne šole Nevlje so od začetka šolskega leta zavzeto in z veseljem pripravljali program s pesmicami, plesi in igricami za slovesno odprtje prenovljenih prostorov šole. zamenjali radiatorje v učilnici v 1. nadstropju. Slovesnega odprtja so se udeležili starši učencev, krajani, kamniški župan Marjan Šarec, ravnatelj matične OŠ Frana Albrehta Rafko Lah, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Vesna Krmavnar, predsednik sveta šole Danijel Bezek, predsednica sveta staršev Irena Pavlič in drugi. Mimohod učencev in učiteljev šole ob spremljavi harmonike je napovedal prijetno domač kulturni program slovesnega odprtja prenovljene šole. Zbrane je pozdravila vodja podružnične šole Nevlje Vesna Jamšek, učenci posameznih razredov in pevski zbor pa so se predstavili s posrečenimi igrami, sodobnimi plesi, glasbo in vselej prijetno otroško pesmijo. Rafko Lah, ravnatelj OŠ Frana Albrehta, se je zahvalil vsem, ki so sodelovah pri reševanju prostorske stiske podružnične šole v Nevljah, še posebej je izpostavil Kljub neprijaznemu vremenu se je slovesnosti udeležilo lepo število staršev učencev in krajanov, saj so bili veseli, da so se končno uresničila večletna prizadevanja in potrebe po rešitvi prostorske stiske podružnične šole. razumevanje staršev in gospoda župnika, ki je odstopil učilnico in omogočil nemoten pouk. Da je tovrstno sodelovanje, medsebojna pomoč ter razumevanje vredno vseh pohval je poudaril tudi župan Marjan ©arec. Učencem in učiteljem je zaželel prijetno počutje v novih prostorih, ki so bili urejeni v relativno kratkem času. SA©A MEJA» 4 21. oktober 2011 GOSPODARSTVO - KMETIJSTVO Kamniški ObČAN Priložnosti za nova podjetniška znanja V okviru točk VEM (»Vse na enem mestu«), ki jih Center za razvoj Litija upravlja v Litiji, Domžalah in v Grosupljem, bomo za potencialne podjetnike in rastoča podjetja tudi v prihodnjih mesecih izvajali brezplačne delavnice. Delavnice za potencialne podjetnike: Kako registriram svoje podjetje? Na območju Srca Slovenije je veliko posameznikov s podjetniškimi idejami, vendar nimajo poguma za realizacijo in ustanovitev svojega podjetja. Postopek ustanovitve in osnovni pregled stroškov podjetja bomo potencialnim podjetnikom predstavili na delavnicah v Litiji, Domžalah in v Grosupljem: OKTOBER: Torek, 25. oktober, ob 16. uri, Sejna soba Občine Litija, Litija Sreda, 26. oktober, ob 17. uri, Obrtna zbornica Grosuplje, Grosuplje Četrtek, 27. oktober, ob 17. uri, Domžalski dom, Domžale NOVEMBER: Torek, 22. november, ob 16. uri, Sejna soba Občine Litija, Litija Sreda, 23. november, ob 17. uri, Domžalski dom, Domžale Sreda, 23. november, ob 17. uri, Obrtna zbornica Grosuplje, Grosuplje Delavnice za podjetnike začetnike in delujoča podjetja: Delavnica Gradniki uspešnega posla Gospodarska kriza je obdobje, ko se podjetniki pričnejo spraševati kako naprej. V svoje predavalnice bomo povabili mednarodno priznane predavatelje, ki spodbujajo inovativno podjetništvo. V seriji dveh delavnic po 4 ure bodo podjetniki lahko slišali primere dobrih praks in se seznanili z najnovejšimi metodami vodenja in razvoja podjetij. 1. del: torek, 25. oktober, ob 15. uri, Stara knjižnica Mengeš, Mengeš 2. del: sreda, 26. oktober, ob 15. uri, Stara knjižnica Mengeš, Mengeš Delavnica Kako se internacionalizirati in kam? Pripravljamo tudi delavnice na temo internacionalizacije, v kateri bodo podjetniki, ki razmišljajo o vstopu na tuje trge, dobili informacije iz prve roke. Predavala bo izkušena podjetnica, ki je podjetje preselila v tujino, sedaj pa nudi podporo in svetovanje internacionalizaciji slovenskih podjetij v tujino. Četrtek, 10. november, ob 14. uri, Domžalski dom, Domžale Četrtek, 10. november, ob 17. uri, Sejna soba Občine, Ivančna Gorica Delavnica Zaključni računi za s.p. in d.o.o. Si sami vodite računovodstvo in se sprašujete, če boste uspeli pripraviti zaključne račune? Usposabljanje in praktični nasveti na delavnici Zaključni računi za s.p. in d.o.o., ki bodo: Četrtek, 24. november, ob 10. uri, Stara knjižnica Mengeš, Mengeš Četrtek, 24. november, ob 13. uri, Sejna soba Občine, Ivančna Gorica Več informacij in prijave na brezplačne delavnice po telefonu na 083 892 418 in 01 89 62 714 ali e-mail naslovih domzale@razvoj.si in info@-razvoj.si. v Živahen sejemski utrip v Komendi Na hipodromu v Komendi je od 7. do 9. oktobra potekal jesenski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije v organizaciji Konjeniškega kluba Komenda. Tradicionalni sejem se skupaj s spomladanskim zadnja leta uspešno postavlja ob bok največjim tovrstnim sejmom doma in v tujini, tako po številu razstavljavcev kot tudi po raznovrstni ponudbi in pestremu sejemskem programu. Zanimivost tokratnega sejma je bila predstavitev proizvajalcev sistemov ogrevanja na biomaso in sistemov za pridobivanje energije na naraven način. Na 24 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine so se predstavili izdelovalci in prodajalci strojev in opreme iz Slovenije in tudi iz tujine ter različne ustanove in društva. Izredno pestra je bila sejemska stojnična ponudba, zato ni presenetljivo, da se ne le moški, temveč družine odpravijo na sejem v Komendo, saj tam prav gotovo najdejo marsikaj uporabnega. Kot smo opazili, precej obiskovalcev pride že zaradi dobrega sejemskega vzdušja, nastopov narodno-za- bavnih ansamblov in okusne domače gostinske ponudbe, srečanj in druženj s prijatelji in znanci, ali pa pridejo le »malo pogledat«. Še pred odprtjem sejma smo lahko v Kulturnem domu v Komendi v sodelovanju s KGZS in Kmetijskim Inštitutom Slovenije poslušali predavanje o krompirju s predstavitvijo novih sort in križancev, o pridelavi in predelavi zelenjave in poljščin ter davčni zakonodaji na kmetiji. Na slavnostni prireditvi ob odprtju sejma je obiskovalce in goste nagovoril predsednik Konjeniškega kluba Alojz Lah, ki je organizacijo sejma prvič predal v roke Stanetu Štebetu. V spremljajočem programu so nastopile mažoretke iz Komende, otroška folklorna skupina Avrikelj, učenci Osnovne šole Moste - Komenda, folklora DU Komenda in veteranski pihalni orkester Mengeš. ANITA MEJAČ Celjski sejem kot odlična priložnost za nova znanja in promocijo drobnega gospodarstva Člani Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Kamnik (OOZ Kamnik) so letos ponovno nastopali na 44. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Vsa leta nastopanja na MOS-u se vrstijo razprave o primernem času, saj istočasno poteka tudi velik dogodek v Kamniku - Dnevi narodnih noš. O promociji na lokalnem nivoju ali predstavitvi na sejmu mednarodnega značaja - o tem bo potekala razprava prihodnje leto. Zbornica je v preteklosti nastopala v hali A, v okviru Gorenjske regije OOZ oziroma Obrtno-podjetniške zbornice Slo- venije. V tej dvorani so se vrstili različni dogodki. Poleg predstavitve raznovrstnih izdelkov obrtne dejavnosti, obrti podobne ali domače in umetnostne obrti so se obiskovalci lahko izobraževali, bili deležni svetovanj itd., vendar večjega obiska ni bilo zaznati. Sejem MOS beleži letno okrog 150.000 obiskovalcev, celotna razstavljena površina pa obsega 65.000 m2. Različne hale imajo različne utripe, zato je bila odločitev zbornice, da zamenja dvorano, ki ima veliko obiska, torej hala K, pravilna. Poleg dobre kapljice in kulinarike so si obiskovalci lahko ogledali tudi izdelke slovenskega izvora, torej podjetnikov iz Občine Kamnik in Komenda. Sejem ohranja pomembno vlogo ne samo v marketinškem okolju, temveč omogoča, da obiskovalci izdelke neposredno vidijo, preizkusijo, se dogovorijo z razstavljalci. Zanimive so bile sveče iz tekočega voska ali sveče, ki imajo sporočila, ko zagorijo kot npr. »Vse najboljše!«, modne pletenine so posebej zanimale nežnejši spol, spraševali pa so tudi po kovinskih ograjah, stopnicah, ali pa iskali metle, ki bi kot za šalo same pometale. Zavedanje celovitosti ponudbe izdelkov in storitev motivira tudi sodelujoče iz OOZ Kamnik. V hali K so se na 80 kvadratnih metrih razstavnega prostora predstavili: Rebol Drago s.p. - šče-tarstvo, Pax d.o.o. - Janez Stele, svečarstvo, Grzinčič Damjan s.p. - ključavničarstvo, Špenko Kočar Jana s.p. - pletenine Špenko in Kmetija AG, Vrtnarija in cvetličarstvo, Gašperlin Lojze. Poleg razstavljenih izdelkov so obiskovalci spremljali tudi filmsko predstavitev procesa dela vsakega razstavljalca, kar je bilo še posebej zanimivo. Veliko obiskovalcev, pa tudi učencev iz osnovnih ter poklicno-strokovnih šol je prejelo promocijska gradiva, vključno s turistično predstavitvijo mesta Kamnik. Zbornica je v času sejma organizirala poslovno srečanje s krajšim kulturnim programom, ki sta ga popestrila citrar Tomaž Plahutnik in planšar z Velike planine, ki je postregel z domačim maslom. Cilj delovanja zbornice je vzpodbujanje članstva za promocijo drobnega gospodarstva, zato je vsem članom sofinancirala stroške razstavljanja v višini 500 evrov in omogočila cenejši nakup vstopnic za ogled sejma. IRENA TONIN NOVI INVESTITORJI ŽE SELIJO SVOJE DEJAVNOSTI V POSLOVNO CONO KOMENDA Poslovna cona Komenda je s 93 hektari površin ena večjih in ena najbolj zelenih poslovnih con pri nas. Že leta 2002 je bila v študiji Evropske Unije v okviru programa Phare opredeljena kot ena najperspektivnejših lokacij v Sloveniji, ki bi lahko tako domačim kot mednarodnim gospodarskim subjektom zagotavljala hitro in cenovno ugodno logistično povezavo s srednjeevropskim prostorom. Na celovito komunalno opremljenih zemljiščih lahko v občini Komenda danes velikim poslovnim sistemom ponudijo ustrezno veliko zemljišče za poslovanje na eni sami lokaciji, kar je v Sloveniji prava redkost. O rasti in poslovanju Poslovne cone Komenda, ki je namenjena tudi srednje velikim in malim podjetjem ter obrtnikom, smo se pogovarjali z direktorjem Maticem Romšakom. Kot pravi, cona dobro in uspešno posluje. »Podjetje je finančno stabilno, stroške smo letos zmanjšali skoraj za polovico, kar izkazuje tudi naša polletna bilanca. Zato zavračam vse zlonamerne in neutemeljene namige o netransparentnem poslovanju, ki smo jim bili priča v zadnjem mesecu. V coni imamo med investitorji kar nekaj zvenečih imen, tako domačih kot tujih. Kot veste, v coni že dalj časa poslujeta Lidl in Starman, ki sta kupila zemljišče v prvi fazi izgradnje cone, podjetje Eko produkt pa je ravno pred kratkim na območju druge faze zgradilo svoj največji energijsko varčni objekt. Med zadnjimi kupci zemljišč so še druga mednarodno uspešna podjetja, kot sojungheinrich, RLS Merilna tehnika, Reni, Taptom, Biotera in Viriant. Poudariti je treba, da se vsi naši kupci dobro zavedajo prednosti, ki jih cona ponuja - poleg strateške lokacije cone v bližini glavnega mesta tudi dopadljive urbanistične in arhitektonske zasnove cone, ki so jo lahko soustvarjali in načrtovali z nami. Edina pomanjkljivost cone je trenutno še nerealizirana cestna povezava s petim in desetim evropskim avtocestnim koridorjem, ki je bila predvidena že ob samem načrtovanju cone. Izgradnja nove ceste je v domeni DARS-a, z župani sosednjih občin se trudimo, da bi se gradnja začela čim prej. Trudimo setudi, dabi7hektarovzemljišč,zakaterenam je ARSO-kljub upoštevanju vseh okoljevarstvenih smernic izdal negativno mnenje, čemur je sledila naša pritožba na MOP, postalo zazidljivih. Naši načrti obsegajo tudi spremembo lokacijskega načrta, s katerim bomo zemljišča v osrednjem delu cone naredili še bolj prijazna investitorjem, ki potrebujejo večje objekte za opravljanje svoje dejavnosti. Sicer je cona svoja vrata investitorjem na široko odprla že maja letos, ko smo z izvajalcem, družbo Primorje d.d., zaključili z gradnjo komunalne infrastrukture. Pridobitev začasnega uporabnega dovoljenja nam v oktobru omogoča nadaljnje obratovanje cone na 60 hektarih površin. V coni je trenutno na razpolago še nekaj prostih zemljišč, ki smo jih v sodelovanju zJAPTI predstavili tudi na nedavnem mednarodnem nepremičninskem sejmu Real Expo v Munchnu. Cena za celovito komunalno opremljeno zemljišče znaša 115 evrov brez DDV za 1 kvadratni meter. Investitorji lahko z gradnjo svojih objektov pričnejo razmeroma hitro, v roku enega do največ treh mesecev od vložitve projekta na upravno enoto v Kamniku. Pri izbiri lokacije potencialnim investitorjem nudimo vso podporo in svetovanje, zato jih vabimo, naj se nam čim prej oglasijo in se o prednostih, ki jih ponujamo, prepričajo tudi sami.« Informacije za nakup zemljišča: PC Komenda d.o.o. Glavarjeva cesta 61/a, 1218 Komenda, Slovenija T: +386 d) 83 43 328 F: +386 d) 83 43 339 E-pošta: info@pc-komenda.si poslovna cona komenda http://www.pc-komenda.si 2 vizijo v prihodnost. Spodbuda za uporabo geotermalnih toplotnih črpalk V Termah Snovik je minuli konec tedna potekal prvi interaktivni lokalni forum Projekta GEO.POWER za spodbudo uporabe geotermalnih toplotnih črpalk, ki so se ga udeležili domala vsi člani »verige« z geološkega in tehnološkega področja, od primerov do nosilcev za izkoriščanje in uporabo virov, s področij organiziranosti ter možnega oblikovanja dobre prakse pri nas. Organizatorja sta bila Geološki zavod Slovenije ter Zarja Kovis d.o.o. Kamnik, ki ima na tem področju že vrsto izkušenj pri raziskovanju in pridobivanju možnosti in znanj za dobre prakse in je eden glavnih nosilcev v državi na tem področju. Joerg Prestor, vodja projekta - Geološki zavod Slovenije: »To je prvi lokalni forum, namenjen seznanitvi s primeri dobrih praks, ki so bili izbrani iz 12 držav. Na teh primerih dobrih praks hočemo ugotoviti, kako so prenosljivi v naš sistem glede naravnih, ekonomskih in socialnih ureditev. Naredili bomo analizo možnosti prenosov in načrt, kako spodbuditi oziroma kako odpravljati ovire, ki preprečujejo, da bi se ti sistemi pri nas hitreje razširjali. Gre za obnovljive vire in njihovo vključevanje v operativne programe in v črpanje kohezijskih skladov.« Znano je, da je v Sloveniji v zavrta-nih vrtinah kar precej »zavrtanega« denarja. Je tukaj moč najti kakšne uporabne rešitve? »Res je že kar nekaj vrtin, ki imajo temperaturo vode med 15 in 24 stopinjami, kar morda ni direktno uporabno za bazene. Je pa ta voda primerna za izkoriščanje s toplotnimi črpalkami. Ta potencial bi bilo potrebno prvenstveno izkoristiti. Pomembno je najprej informiranje o razpoložljivih tehnologijah. Največja ovira pa so (visoke) investicije. A dolgoročno so ti prihranki veliki in dobe vračanja niso tako dolge; 5, 7, 10 let. Tudi ta informiranost je preslaba in zato pomembna in potrebna. Drugo, kar je odločilno za investitorje, pa je stalnost subvencij in zaupanje vanje. Država ima razširjen sistem spodbud. Bolj gre za to, koliko je energetsko učinkovit. Nekaj bi se dalo narediti pri zmanjšanju stroškov za porabo električne energije pri tistih porabnikih, ki to energijo porabljajo. Druge države spodbujajo bolj kompleksne sisteme z upoštevanjem učinkovitosti pridobljene toplote. Ivan Hribar, direktor podjetja Zarja Kovis Kamnik: »Bistvo tega lokalnega foruma je, da skušamo širši javnosti predstaviti ta projekt. Obravnavali smo 12 primerov dobrih praks iz 9 držav, kako se je lotevajo, kakšne energetske in ekonomske rezultate dosegajo in kakšen je delež k zmanjšanju CO2. Za naše podjetje Zarja Kovis v Kamniku je ta projekt še posebno zanimiv. To je vizija našega podjetja, saj delamo na energetski učinkovitosti in na okolju prijaznih tehnologijah.« Znano je, da imate že kar nekaj izkušenj na tem področju. »V letu 2009 smo razvili tehnologijo izkoriščanja nizkotemperaturnih termalnih vrtin. V tej razvojni nalogi smo obdelali 15 takšnih vrtin v Sloveniji iz preteklosti. Ugotovili smo neprecenljivo energetsko vrednost, škoda pa je, ker je bilo v te vrtine investiranih več milijonov ev-rov, danes pa ne služijo ničemur. Mi ugotavljamo, da bi se ta ugotovljeni obnovljivi geotermalni potencial lahko porabil v energetske, turistične, rekreacijske, hortikulturne namene glede na prostorninske zmogljivosti in kvaliteto vode. Trenutno obdelujemo tri tovrstne projekte v Sloveniji. Tu pa so še že omenjeni primeri dobrih praks, ki so bili predstavljeni na lokalnem forumu. To je nedvomno dodatna strokovna podpora k našemu razvoju in viziji, kako te energetske potenciale v Sloveniji bolje izkoristiti.« Kaj si obetate od projekta Geopo-wer? »Predvsem želimo ugotoviti, kakšni so ti primeri dobrih praks gledano z energetskega zornega kota, z vidika inovativnosti in novosti. Ugotavljam, da ti primeri niso tako novi in nepoznani Sloveniji. Smo pa še precej oddaljeni od njih in prav je, da področje geotermalne energije pospešimo v nacionalni bilanci možnih virov energije. Geosonde za manjše objekte so že precej poenostavljene, zato tu ni večjih (administrativnih) ovir. Lahko bi govorili le o slabem poznavanju med strokovnjaki, projektanti in s tem tudi v širši javnosti. Večji problem pa je v vrednosti investicij, kjer bi morala država bolj spodbujati dolgoročne rešitve; kot je na primer pri foto-voltajiki.« Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta: »V Državnem svetu se s problematiko obnovljivih virov energije in sodobnih trendov energetike zelo veliko ukvarjamo. To je eden bistvenih delov sodobne družbe. Pri geotermalni energiji ne gre toliko za alternativni, ampak za primarni vir, ki ga v Sloveniji bistveno premalo izkoriščamo. Podpreti je potrebno bolj intenzivno opiranje na ta vir, ki je v Sloveniji bogat, a bistveno premalo razumljen in izkoriščen.« Prvi lokalni forum Geopower je po oceni udeležencev dosegel pričakovani namen in cilje, saj so bili na njem vsi, ki so v tej energetski verigi. Delavnice so prikazale sedanje razmere in opozorile na postopke in težave pri pridobivanju dovoljenj ter na nujnost boljšega informiranja na tem področju. Pripravil andrej žalar KULTURA 21. oktober 2011 Mestna godba Kamnik-orkester, ki s svojo 165-letno zgodovino delovanja sodi med sestave, ki pomembno oblikujejo ktiltumo podobo mesta pod Grintovci, je pred kratkim gostoval v Španiji. Na turnejo jih je s spodbudnimi besedami in željami, da bi kar najlepše predstavili Kamnik, pospremil kamniški župan Marjan Šareč. V katalonskem mestu Calella, ki leži na meji med Costa Bravo in Costa Maresma, je letos potekal že 24. festival, imenovan Oktoberfest. Da ne bo zmote, tukaj ne gre za klasičen oktoberfest, ki ga poznamo z Bavarske, temveč gre za festival, ki združuje pihalne orkestre iz vse Evrope in tudi z drugih celin. Naši godbeniki in godbenice so tokrat sodelovah že četrtič. Skupaj z njimi so nastopile tudi mažo-retke Veronika. Po devetnajstih urah vožnje z avtobusom smo kmalu po prihodu že sodelovali v povorki vseh osemindvajsetih godb, ki so sodelovale v prvem tednu festivala (festival traja tri tedne). Povorka je po dolžini primerljiva s kamniško povorko ob DNN, kar pa ni utrudilo nastopajočih, saj so se zvečer udeležili uradne otvoritve, kjer so iz rok tamkajšnje županje za četrto sodelovanje prejeli zlato plaketo. Pred svojim prvim koncertom so Kamničani prisluhnili in dajali podporo kolegom iz Divače in Zidanega mostu, kar so jim ti tudi vrnih. Na osrednjem prireditvenem prostoru, ki sprejme 3000 obiskovalcev, so kamniški godbeniki pod taktirko dirigenta Martina Dukariča več kot navdušili. Poln avditorij so očarali s popularnimi skladbami raz- ličnih žanrov, ko pa so se zaslišali zvoki Avsenikovih skladb, so bili navzoči na nogah. Zgodba se je ponovila tudi dan pozneje, ko so nastopili na osrednjem trgu pred cerkvijo sv. Marije in sv. Nikolaja. Ob zadnji skladbi »Slovenci« se jim je pridružila še Godba slovensldh železnic iz Zidanega mostu in skladba, ki jo godbe najraje igrajo, je zazvenela zares veličastno. Prosti čas je bil kot nalašč za oglede, tudi katalonske prestolnice Barcelone. Živahno je bilo na tamkajšnji trikilometrski plaži, saj so bile temperature ozračja in morja še zelo poletne. Vsekakor pa je druženje v Španiji pomenilo utrjevanje prijateljstva in pripadnosti, kar je za godbo še kako pomembno. Med nastopi so poskrbeli tudi za promocijo Kamnika, saj je ena izmed spremljevalk, odeta v narodno nošo, navzočim delila lične prospekte, godbenice, godbeniki in mažoretke pa so bili med koncertom na prostem oblečeni v majice s kamniškim logotipom. Mestna godba Kamnik je začrtani cilj gostovanja v Španiji opravila z odliko, pri tem pa niso pozabili, da je pred njimi že decembrski praznični koncert. Mogoče so se tega še najbolj zavedali ob prihodu domov, ko so iz poletja prišli pod zasnežene kamniške Alpe. Po devetih dneh druženja se je družba razšla z lepimi vtisi in s ponosom^ saj so obrnili pomemben list v zgodovini kamniškega godbeništva. Ce vas zanimajo takšne in podobne dogodivščine, ki jih doživljajo kamniški glasbeniki, predvsem pa, da gojite ljubezen do glasbe, se lahko pridružite Mestni godbi Kamnik. B. S. 27. REVIJA GASILSKIH PEVSKIH ZBOROV Pevke in pevci pevskega zbora PGD Šmarca smo v soboto, 1. oktobra, nastopili na 27. srečanju gasilskih pevskih zborov, ki ga je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije gostilo Prostovoljno gasilsko društvo Dornberk. Gasilsko društvo v osrčju Vipavske doline letos praznuje 100. obletnico ustanovitve ter 60. obletnico neprekinjenega delovanja in del praznovanja je bila tudi tokratna zborovska revija. Topel jesenski dan nam je polepšal izlet na Primorsko, kjer smo se srečali s starimi znanci in novimi pevci, saj jih sodeluje vsako leto več. Nastopilo je 14 zborov v akustičnem amfiteatru Osnovne šole Dornberk. Gostiteljem so priskočile na pomoč predstavnice Društva kmečkih žena iz Dornberka, ki so povezovale prireditev in za nastopajoče pripravile domače dobrote. Šmarski gasilski pevski zbor z zborovodkinjo Veroniko Šareč je svoje društvo in kamniško občino uspešno zastopal s koroško ljudsko pesmijo Dečva, poglej me prav. To je naša tretja udeležba na srečanjih in zagotovo ne zadnja, saj so nastopi dobra motivacija za udeležbo na pevskih vajah. Vedno večja prepoznavnost med gasilskimi zbori pa nam pomeni potrditev in vzbuja ponos ter veselje, ker s svojim petjem prispevamo k slovenski gasilski kulturi. Helena Štrukelj za PGD Šmarca oktober november, SiTi Teater BTC: PREVARA intimna komična drama Dom kulture Kamnik, četrtek, 27. oktobra 2011, ob 19.30 sreda, 26. oktober 20h ŽELVINO OSUPUlVO POTOVANJE / dokumentarni film / Turtle: The Incredible Journey / 2009 / r: Nick Stringer / 81' četrtek, 27. oktober 18h OBUTI MAČEK / animirana komedija / La véritable histoire du Chat Botté / 2009 / r: Jérôme Deschamps, / 80' / sinhtDnizorano, 5+ 20h BOŽJI MOŽJE / drama / Des hommes et des dieux/ 2010 / r: X. Beauvois/122' petek, 28. oktober 18h OBUTI MAČEK / animirana komedija / La véritable histoire du Chat Botté / 2009 / r: Jérôme Deschamps / 80' / sinhronizorano, 5+ 20h BOŽJI MOŽJE / drama / Des hommes et des dieux / 2010 / r: X. Beauvois/122' četrtek, 3. november 20h TURNEIA/drama/Toumée/2010/r: IVIathieu Amalric/111' petek,4.nowmber 18h CHE - NOVI ČLX)VEK / dokumentarec / Che, un hombre nuevo / 2010/129' 20h TURNEJA/drama/Toumée/2010/r: Mathieu Amalric/111' sobota, 5. november Jernej Maša Uroš ŠUGMAN DERGANC FÜRST Rezervacije in nakup vstopnic: 031 775 700 in info@domkulture.org, več na: www.domkulture.org. 18h TURNEJA/drama/Toumée/2010/r: Mathieu Amalric/111' 20h CHE - NOVI ČLX)VEK / dokumentarec / Che, un hombre nuevo / 2010/129 min MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV Dom kulture Kamnik www.domkulture.ora. 031/775 700 ali 01/839-76-06 Podaljšan vpis do četrtka. 27. oktobra 2011 KD Priden možic in Dom kulture Kamnik VPIS GLEDALŠKIH ABONMAJEV ZA SEZONO 2011/12 Četrtek. 20. oktobra 2011. ob 18.00 Neca Falk in Mačja godba MAČJE MESTO Koncert za otroke Abonma Kam'nóek In za izven Vstopnina: 6 eur Sobota. 22. oktobra 2011. ob 10.00 SREČANJE DRUŠTVA CIVILNIH INVALIDOV SLOVENIJE Zaključena prireditev Četrtek. 27. oktobra 2011. ob 19.30 Otvoritev gledališke sezone Doma kulture Kamnik! SiTi Teater BTC HAROLD PINTER: PREVARA Intimna komična drama Igrajo: Jernej Šugman, Uroš Fürst In Maša Derganc Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 1 5 eur / 12 eur dijaki, študentje in upokojenci Četrtek. 3. novembra 2011. ob 19.30 Lee White in Stephen Sim CRUMBS CLASSIC SHOW Gledališka improvizacija v izvedbi vrhunskega kanadskega dueta Abonma Veronika in za izven Vstopnina: 8 eur / 6 eur dijaki, študentje in upokojenci Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik www.zbor-cantemus.si Petek, 21. oktober 2011, ob 20. uri, Frančiškanska cerkev v Kamniku Koncert: Grudnove Šmikle in Cantemus Večer zborovske glasbe ß Matična knjižnica Kamnik www.kam.sik.si, 01 320 55 86 Četrtek, 27. oktober 2011, ob 19. uri v Knjigarni Sanje Hafis: Zapleši z menoj Vodi: Barbara Božič Sreda, 2. november 2011, ob 9. uri v Društvu upokojencev Kamnik Khaled Hosseini: Tek za zmajem, Tisoč veličastnih sonc Vodi: Ivanka Učakar <ß Medobčinski muzej Kamnik www.muzej-kamnik-on.net Četrtek, 27. oktober 2011 ob 18.00 v Galeriji Miha Maleš Predavanje mag. Vande Rebolj Kamničan JANEZ NEPOMUK ŠLAKAR (1791 - 1863) 21. oktober 2011 POGLEDI Kamniški ObČAN Iz posianske pisarne Na tiho umakn en sporni zakon o javnih zavod h Dne 5.10.2011 je bil na parlamentarnem odboru (na tiho) umaknjen sporni Predlog zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena bivše Zaresove ministrice Irme Pavlinič Krebs. Pred tem ga je že potrdila vlada in tudi poslanci v prvi parlamentarni obravnavi. Zakon je predlagal prenos premoženja z občin in države na javne zavode, ki bi postali finančno in organizacijsko samostojna ter komercialna podjetja z možnostjo vstopa zasebnega kapitala. Če bi bil zakon sprejet, bi čez nekaj let javni zavodi izginili v zasebnih žepih, mnogi ljudje pa si ne bi mogli privoščiti zdravljenja, šolanja, domov za starejše ipd. Socialna država bi izginila. Temu sem nasprotovala skupaj s predstavniki okoli 800.000 državljanov. Prepričana sem, da bi bil zakon sprejet na oktobrski parlamentarni seji, v kolikor ne bi z medijsko pozornostjo spornemu zakonu zaradi izstopa iz SD dosegla, da je prišlo do umika zakona. S tem je bil prvi namen mojega izstopa iz stranke dosežen. Končalo se je zbiranje ponudb za prodajo Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana Z izstopom iz SD sem opozorila še na več milijonski posel s stavbami in zemljišči na elitnih lokacijah po mnogih mestih v Sloveniji, ki ga omogoča prodaja Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana. Zdravstveni dom je bil iz javnih sredstev zgrajen leta 1953, nato pa leta 1991 brezplačno prenesen na javno podjetje Slovenske železnice, ki je v lasti države. Za nakup naj bi se zanimal odvetnik Senica, zasebna zavarovalnica Alenke Žnidaršič Kranjc - ene najbogatejših Slovenk in zasebni zdravniški krogi. Ker se najbolj odgovorni za varovanje javnega interesa na področju zdravstva, to so premier, prometni in zdravstveni minister, na moje pozive k zavarovanju javnega interesa na področju zdravstva doslej še niso odzvali, sem pozvala župana Mestne občine Ljubljane (MOL), naj to stori MOL. Upam, da se premoženje javnega interesa za zdravstvo ne bo izgubilo v zasebnih rokah. Možen odvzem premoženja nezakonitega izvora od 1.1.1990 naprej Na pristojnem parlamentarnem odboru je bil sprejet predlog, ki sem ga predlagala avgusta 2011 in predstavila na tiskovni konferenci, po katerem bo možno izvesti finančno preiskavo za odvzem premoženja nezakonitega izvora od 1.1.1990 dalje. Prvotni predlog zakona je dovoljeval poseg le 5 let nazaj in v nekaterih primerih le 1 leto nazaj. Upam, da bo zakon s takšno vsebino sprejet tudi na oktobrski parlamentarni seji, saj poslanci nekaterih strank zakonu ostro nasprotujejo. »lani gibanja za javno zdravstvo želijo, naj ostanem v politiki - odločila sem se za DeSUS Po izstopu iz SD sem se želela umakniti iz politike. Nato pa so me člani Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva prepričali, da je pomembno, da ostanem v politiki. Čeprav sem poslanka le dve leti in štiri mesece, sem s svojim delom pomembno vplivala na sedanje in bodoče življenje mnogih ljudi. Kmetje so dobili pravičnejšo obdavčitev. Ljudje s stomo so dobili povrnjene pravice do medicinsko tehničnih pripomočkov iz javnih sredstev. S spremembo zakona so se povrnile pred tem odvzete pravice invalidom in članom Sožitja. Pokojnine in socialni transferi se niso zamrznili, minimalna plača se je zvišala. Preprečila sem prodajo treh bolnišnic v Ljubljani in tajkunizacijo javnih zavodov ter s tem preprečila zdravstvene in socialne stiske mnogih. Tajkunom bo možno odvzeti premoženje, čeprav so njihova kazniva dejanja že zastarana. Skupaj z novim občinskim vodstvom smo trdo delali, da smo kljub rezanju državnih sredstev po občinah v proračunu ohranili sredstva za sanacijo šikane v Stranjah. Za pridobitev državnih ali EU sredstev je veliko skupnega dela, dogovarjanj na ministrstvih in na direkcijah. Ukvarjala sem se s številnimi težavami posameznikov, zaposlenih, brezposelnih, športnikov, kulturnikov, borcev, kmetov, invalidov, občanov Kamnika, Komende in ljudi iz drugih krajev. Dela mi ni zmanjkalo. Mnogim mi je uspelo pomagati, ne pa vsem. Upam, da bomo do konca mandata sprejeli še zakon za višjo obdavčitev najbolj premožnih in omogočili učinkovitejše upravljanje z zemljišči agrarnih skupnostih, za kar si prizadevam. S svojim delom sem si pridobila zaupanje civilne družbe. Razveselilo me je, ko sem slišala, da me imenujejo ljudska poslanka. Po izstopu iz SD sem prejela precej ponudb obstoječih in novo nastajajočih strank. DeSUS postaja stranka vseh generacij. Po kongresu stranke naj bi kratice pomenile Demokratična Stranka za Uspešno Slovenijo. Ocenila sem, da je DeSUS socialna stranka, kjer bom lahko delala na področju zdravstvene in s tem povezane socialne varnosti prebivalstva. Pristranski mediji Tisti, ki si v politiki želimo odgovornih ljudi, ki si prizadevamo za boljšo, bolj pravično in bolj solidarno družbo, se težko sprijaznimo z neresnicami medijev, s katerimi se včasih želi dati prednost lastni stranki, v politiko vpletenemu lastniku medija ali prijateljem. Nedavno se mi je prvič zgodilo, da urednik spletnega medija, ki je neresnice širil, ni želel objaviti odgovora na članka. Zato je odgovor na tovrstna članka le na moji spletni strani Poslanslr priipc-Ia pičeno vc6er. ji nriv tkibro, p i ruvni oc.; i Bit vozil: c<.i> 45 kni na um. Za j ..l.ij r nerteljo prirrai-ljajc» zi jier potliibr . jve-nj«': apvrfifl, «^«i bo i«* kiij «n-i-i Jutro, št. 41, četrtek, 18. febr. 1932, str. 4, Iz Kamnika, Potovanje Kamničanov »okrog sveta« Iz Kamnika ka- Potovanje Kamničanov ^okrog sveta«. Kamničani pridejo vedno na kakšno originalno misel, da si pošteno skrajšajo čas. Prijatelji zimskega športa, ki so se v nedeljo popoldne naveličali vednega draj-sanja po snegu in ledu, so navezali 14 sani na dolgo vrv, katero so pritrdili na avtomobil tovarnarja g. Škofa, ki jih je odpeljal s seboj na potovanje »okrog sveta«. Nad 30 metrov dolga karavana kamniških, »svetovnih potnikov« je obiskala Moste, Mengeš, Trzin in se pripeljala celo do ljubljanskega stadiona. Od tu se je vrnila zopet proti domu, kamor je prispela šele pozno večer. Šlo je prav dobro, po ravni cesti so vozili celo 45 km na uro. Za prihodnjo nedeljo pripravljajo zopet podobno potovanje: seveda, če bo še kaj snega. njegove zgodovine. Zato naj pride v roke vseh, ki se veselijo, da živijo v našem lepem kraju. Prav tako bo v veliko pomoč vsem, ki odločajo o zaščiti, obstanku in razvoju kulturnih dragocenosti in dobrin v našem mestu. Z njo bomo tudi najlepše počastili spomin na njenega avtorja, kamniškega profesorja, zgodovinarja in kronista. V svojem delu se dobrohotno sprašuje: »Čemu toliko vedeti o domači zgodovini?« in odgovarja: »Kamnik je kot dota bogatih nevest prehajal iz rok v roke, doživel izreden razcvet in dokaj pestro usodo, pa vendar častno zgodovino in je bil po pravici imenovan eden od biserov slovenske domovine.« Za objavo v Kamniškem občanu pripravil France Malešič 1935 ^ 2010 | Mlin s kaščo ob mlinščici Žajspoh - pogled z Juga. 1 q O P" 2010 | Knafličeva usnjarna ob Parmovi ulici iz leta 1938. Ob njej je vidna 1938 mlinščica Žajspoh. SKOZI Kamnik JE bila DOLGA stoletja speljana mlinščica - v starih katastrih imenovana Scheisbach, med domačini poznana kot Žajspoh. Služila JE različnim obrtnim delavnicam, od katerih so nekatere prerasle v tovarne. Ena izmed njih je bila Knafličeva tovarna usnja, ki JE stala pod Malim gradom, med Parmovo in Usnjarsko cesto. Po drugi svetovni vojni JO JE lastnik poklonil novo nastali državi Jugoslaviji, v kateri je Z imenom Utok uspešno delovala do razpada države. v novi državi Sloveniji je bilo nato območje tovarne prodano za gradnjo stanovanjskih in trgovskih površin. Nove dejavnosti so s seboj prinesle nove objekte in nove podobe^ 1984" 2010 | Pogled na Mali grad z obvoznice. 1904 Na mestu nekdanje tovarne Utok danes stoji trgovski center. Pred 1940" 2010 | MlinskaščoobmlinšciciŽajspoh-pogledssevera. Razstavo so pripravili: Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik in DC Studio [oblikovanje], fotografije sodobnega časa so delno iz arhiva Zavoda, delno jih je posnel Bojan Težak. Objave za Kamniški občan pripravlja Saša Lavrinc, omogoča pa jih LESTOR d.o.o., Kamnik. Ogled razstave v Stražnem stolpu na Malem gradu je možen po predhodni najavi na Turistično informacijskem centru. Kamniški ObČAN MED MLAD 21. oktober 2011 11 Dijakinje predšolske vzgoje ŠCRM navdušile v Tivoliju v torek, 11. oktobra, so dijaki drugega letnika programa predšolske vzgoje Srednje ekonomske šole ŠCRM Kamnik nastopili na kostanjevem dobrodelnem teku v parku Tivoli v Ljubljani, ki ga je organiziral Zavod za gluhe in naglušne. Dijaki so zapeli dve pesmi, za spremljavo na inštrumentih pa sta poskrbeli Manca Berlec (kitara) in Janja Hribar (harmonika). Na nastopu so dijakinje še posebej navdušile gledalce z znakovno govorico za malčke, saj so njihovo petje spremljale tudi kretnje, ki so se jih dijaki naučili v okviru modula Znakovno sporazumevanje z malčki. Gabrijela Gregorič, prof. NA KMETIJI OSREDKARJEVIH V BELI PEČI Učenci in učiteljici podružnične osnovne šole Sela, ki bo v prihodnjem letu praznovala 80-letnico, smo se odpravili na obisk k Osredkarjevim v Belo Peč. Učenci so komaj čakali, da odidemo na pot, ker sva jim učiteljici povedali, da bomo pekli kruh. Sprejela sta nas prijazna gospodarja z vsemi družinski člani. Ena skupina se je takoj lotila peke kruha. V kuhinji je bilo prijetno toplo, saj se kruh, ki je bil zamesen v mentrgi, ni smel prehladiti. Dobili smo vsak svoj košček testa in na pomo-kani mizi gnetli hlebček ter ga okrasili s semeni. Medtem, ko je kruh vzhajal, smo si ogledali stare predmete in orodja, s katerimi so včasih delali. Gospodar nam je pokazal sušilnico sadja, paštlo, ki jo je sam sezidal. Seveda smo lahko poskusili okusno suho sadje, ki je bilo najboljše kar z lesnice. Poleg nje je postavljena »rauf« kamra, prekajevalnica mesa. Poseben prostor ima kotel za žganje. Vse sadje poberejo, del ga namočijo za žganje. Naučili smo se, kako lahko vse sadje, ki ga imamo doma, pospravimo za ozimnico in se na ta način tudi preživljamo. Domov smo odšli s prijetnimi občutki. K sebi pa smo stiskali vsak svoj še topel hlebček kruha. Ema Berlec, učiteljica Gospodinja nam je pripravila mes za kruh. Najprej smo oblikovali kruhek, potem pa smo si šli ogledati sušilnico za sadje. Ogledali smo si tudi kotle za žganjekuho. Nato nam je Nejčev ati razkazal čistilec žita in stroj za mletje žita. Pokazal nam je tudi meh za prenašanje žita v mlin. Medtem se je naš kruhek spekel. Še vročega smo poskusili in bil je zelo okusen. Kar prekmalu je prišel po nas kombi in nas odpeljal domov. Marko Kotnik, 4.r Na kmetiji smo videli zajčka, kokoši in pujske. Ogledali smo si sušilnico sadja in mesa ter se najedli domačih dobrot. Oblikovali smo domač kruh, in ga spekli v krušni peči. Nekateri fantje so igrali košarko, ostali pa so odili z dekleti na trampolin. EvaLeskovec, 3.r POUČEN TEDEN OTROKA ZA NASE PRVOSOLCE se takoj spomnili obiska PGD Kamnik in glasno zaklicali 112. Drugačno je dobro, pozitivno, dobrodošlo. Sredin ogled poučne risanke Zeleni severni medvedek razložila, da posebno pozornost posvečajo tehnični brezhibnosti vozil, zato imajo lastno vzdrževalno službo, ki po potrebi ukrepa tudi na terenu. J^zgiban teden smo zaključili s tehniškim dnem. Pod vodstvom učiteljice Metke smo se preizkusili v zabijanju žebljev, navijanju vrvice ter vrtanju. Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Temelji na obeleževanju Svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne. Teden otroka so praznovali tudi učenci matične šole Frana Albrehta. Učiteljice smo pripravile pester program, ki se je odvijal ves teden. Na pomoč! Pokliči 112! To sta bili povedi, ki smo si ju zapomnili ob obisku PGD Kamnik na Livarski ulici. Res srčni gasilci so nam pokazali svoje prostore, vozila in različna oblačila. Preizkusili smo se v brizganju z vodo ter pokukali skozi termo kamero. Najljubša igrača je res nekaj posebnega. Greje nas ponoči, nam krajša čas ter nas spomni na tistega, ki nam jo je podaril. Zato so jo učenci v torek prinesli s seboj in jo predstavili sošolcem. Ob koncu igralnega dopoldneva pa so doživeli še evakuacijsko vajo ter hitro in varno odšli iz šole. Na vrtu so GOSTILNA ^jbru Povabljeni na MARTINOVANJE ob živi glasbi v soboto, 12. novembra. Sprejemamo rezervacije. Ne pozabite tudi na rezervacije za DDAZNOVANJA IN DKEMBDffl ZABAVE Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ternedeljska kosila. Gostilna pri Cibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769 Egon je to potrdil. Pouk je potekal v znamenju pogovora, različnih iger in risanju z nogo. V sončnem četrtkovem dopoldnevu smo se sprehodili do KAM-BUS-a na Perovem. Nasmejana gospa Esma nam je Kako pomembna je brezmonost vozila, so nam potrdili tudi v podjetju Sitar pnevmatik center. Nato smo se z avtobusom odpeljali do glavne postaje, si ogledali čakalnico ter prometno pisarno. Zahvaljujem se gasilcem PGD Kamnik, delavcem družbe KAMBUS ter učiteljici Metki, ker smo z vašim sodelovanjem lahko izvedle nepozaben teden. Barbara Spruk Golob 21. oktober 2011 NASI POGOVORI - ZANIMIVOSTI LADO KVEDER: »TEČEM ZA ZDRAVJE« Fant, ki je z eno nogo že pri angelčkih plesal Lado, kot sem ga uspela spoznati, ne teče samo za zdravje, ampak tudi za rezultat. Vsaj včasih je bil takšen. Vzpona na najvišje stopničke se ne brani niti danes. Prav nasprotno - odlične rezultate v teku niza drug za drugim. Uspešen nastop Kamnicank na Evropskem ekipnem pokalu Kot osnovnošolca ga je stric navdušil za smučarske skoke, ki jih je treniral v Skakalnem klubu Ihan. Nato je nekaj let uspešno treniral hokej v HK Pre-voje, a se je izkazalo, da se ne bo razvil v prav velikega in močnega hokejista. Povabili so ga v Atletski klub Domžale. Najboljši je bil v krosih. Kot srednješolec je bil nekajkrat najboljši na Dnevnikovem krosu. Tekaško aktivnost je intenziviral med služenjem vojaškega roka. Na vojaških tekmovanjih bivše Jugoslavije je osvojil tretje mesto na krosu borbe v Srbiji. Po zaključku vojske, ga je zamikal bicikel. Kolesaril je v Kolesarskem društvu Hrast Dob. Njegove discipline so bili maratoni, gorske tekme in kronometri. Leta 1988 se je prvič udeležil Triatlona jeklenih v Bohinju. S štirimi zaporednimi nastopi je s 50. mesta napredoval na najboljše 8. mesto. S Prevoj se je preselil v Kamnik, kjer si je ustvaril družino. Pridružil se je takratnemu Kolesarskemu klubu Kamnik in kot odličen tekač pričel s treningi duatlona. Leta 1991 je postal slovenski pokalni zmagovalec in tako pridobil mesto v slovenski reprezentanci za nastop na Svetovnem prvenstvu v duatlonu v Frankfurtu. V letu 1992, prav na poti na svetovno prvenstvo, je doživel hudo prometno nesrečo, k[ mu je preprečila nastop v Frankfurtu in mu drastično spremenila življenje. Še danes mu njegov zdravnik pravi: »Tisti Lado, ki je z eno nogo že pri angelčkih plesal«. Lado se je takrat na novo rodil in tistega obdobja se slabo spominja. Ob prijetnem klepetu nam je povedal marsikaj zanimivega.... Kateri pa je tvoj najljubši šport? Po okrevanju od posledic nesreče sem počasi začel hoditi na Svetega Primoža in kasneje na Kamniški vrh. Šele dve leti po nesreči sem lahko začel s tekom. In prav tek je moja največja strast. Nekaj sem še tekmoval v duatlonih, ampak pravih rezultatov ni bilo več, zato sem samo še tekel. Najraje imam maratone in gorske teke. Na kateri uspeh si najbolj ponosen? Najbolj sem ponosen na svojega sina in hči. Simon je vzgojitelj v vrtcu, Jasna pa obiskuje srednjo vzgojiteljsko šolo. Kot otroka sta bila oba dobra v krosih, danes, ko se odločata sama, pa je Jasna že štiri leta aktivna kegljačica v KK Kamnik. Športni rezultati, na katere sem najbolj ponosen: pokalni zmagovalec Slovenije v duatlonu leta 1991, dva pretečena polmaratona v času 1 ure in 10 minut. Po nesreči pa mi največ pomeni to, da sem še lahko aktiven in da se uspehi v zadnjih letih kar vrstijo. Gorenjski pokal v tekih sem že tretje leto zaključil med najboljšimi. Leta 2009 sem bil v svoji kategoriji prvi, leta 2010 drugi in letos tretji. Za največji uspeh štejem letošnjo uvrstitev na Balkanskih atletskih igrah veteranov, kosem v teku na 10 km v svoji kategoriji zmagal, v teku na 21 km pa zasedel tretje mesto. Kako poteka tvoj običajmi dan in kako je zapolnjen s športom? Zaposlen sem na banki in opravljam delo varnostnika trezorca. Večino svojega delovnega časa delam kot skrbnik bankomatov. - ^»n Oh službi se povsem po- ^ I \ 1 I ^ . I , svečam športu. Obvezno te- -I.. 1—!=■ w čem tri do štirikrat tedensko na progi od 8 do 15 km. Dva do trikrat na teden hodim na Kamniški vrh, občasno gor tudi tečem. V zadnjih sedemnajstih letih ima 2522 vzponov na Kamniški vrh. Na kolo se usedem le še za regeneracijo po kakšni težki tekmi. Najljubša jed? Testenine vseh vrst, pra-žen krompir in goveja juha. Najljubša glasba? Od nekdaj sem bil roker po duši. Danes zelo rad poslušam tudi narodno zabavno glasbo, kar si nikoli nisem mogel predstavljati. Načrti za prihodnost? Ostati zdrav, čim manj Lado Kveder je na letošnjih Balkanskih športnih poškodb in vzdrže-atletskih veteranskih igrah v Domžalah v vati trenutno kondicijo. teku na 10 km v svoji kategoriji zmagal, v Življenjski moto? teku na 21 km pa zasedel tretje mesto. Tečem za zdravje. Kaj bi naredil za šport v Kamniku, če bi Imel vpliv na to? Najprej tartan na štadionu. Poskušal bi tudi ponovno oživiti delovanje Atletskega kluba Kamnik. Lado s svojimi izkušnjami dejansko pripomore k oživitvi športa v Kamniku. Je namreč vodja Mekinjskega krosa v organizaciji ŠKD Mekinje. Skupaj s kolegom tekačem Olsonom vodita torkova kamniška tekaška druženja. Je aktivni član zimske tekaške lige na Sv. Primoža. Pogovora se kar ni dalo končati. Ko se je zdelo, da je povedal že vse, se je spomnil še na uspehe v teku trojk. Z različnimi tekači je bil vsakič med prvimi tremi v svo i kategoriji. Trikrat je tekel ljubljanski maraton, desetkrat polmaraton. Zimsko tekaško ligo je zmagal dvakrat. Nekajkrat je tekel tudi na Grintovec in dosegel zavidanja vredne čase, od ure petdeset do ure ena-inštirideset. Bil je podprvak v svoji kategoriji v gorskih tekih... Prepričana sem, da ni povedel vsega o sebi in da je pozabil še na marsikateri rezultat. Ni pa pozabil poudariti, kako uživa v teku ali hoji na Kamniški vrh, ki mu daje najlepši razgled in je najboljša točka za sprostitev. Ker se hitro vzpne kar za 600 višinskih metrov, mu pomeni tudi zelo dober kondicijski trening. Gor pa hodi tudi zaradi dobre družbe. In verjemite, tudi on je dobra družba. Z veliko verjetnostjo ga vsaj ob vikendih srečate na poti. Romana Capuder Pred dnevi so se z nastopa na Evropskem ekipnem pokalu v Italiji v Bolzanu vrnile kegljacice Ete Kamnik. Nastopili so državni ekipni podprvaki. Kamnicanke so lani dosegle odličen uspeh z uvrstitvijo na drugo mesto v državnem prvenstvu in so morale priznati premoč le neprekosljivim Celjankam, za katere igra prakticno celotna reprezentanca. Pred sezono je Kamnicanke zapustila nekdanja reprezentantka in bivša svetovna prvakinja v dvojicah Silvana Belcijan, kar se je seveda močno poznalo na moči same ekipe. Pred začetkom nove sezone pa se je poškodovala Irena Koprivc. Tik pred odhodom v Italijo pa so se pojavili še zdravstveni problemi z Ivko Nardoni, ki je morala prekiniti zadnjo domačo tekmo proti Adriji iz Ankarana, proti kateri so kamniške kegljači-ce zabeležile prvi letošnji poraz v prvenstvu. K sreči je Ivka odpotovala v Bolzano in tam tudi zelo dobro nastopila. A je kljub vsem težavam Kamničankam le malo zmanjkalo za uvrstitev v zaključne boje. Žal nekatere igralke nimajo mednarodnih izkušenj, ki so še kako potrebne. V zelo dobri luči se je po materinstvu na kegljaške steze vrnila nekdanja mlada reprezentantka Damjana Pirman. Zdravko Štrukelj, trener in uspešen kegljač: »Kegljanje ima v Kamniku lepo prihodnost« Po vrnitvi deklet iz Italije pa smo se pogovarjali s trenerjem Zdrav-kom Štrukljem, ki je sicer še vedno tudi aktiven igralec in eden najboljših igralcev Calcita, kot se imenuje v prvenstvu moška ekipa KK Kamnika, ki tudi zelo uspešno igra v našem prvenstvu. Zdravko je bil vrsto let reprezentant in se lahko pohvali tudi z medaljami s svetovnih prvenstev in naslovom ekipnega svetovnega prvaka. Nazadnje pred devetimi leti v Osijeku na Hrvaškem. Z igranjem je začel v Domžalah, najlepša in naj plodnejša leta je preživel v Iskra-emecu v Kranju, kjer si je nabral številne naslove ekipnih prvakov. Za njim je že zelo bogata kariera, zato je zelo dobrodošel v Kamniku, saj lahko marsikaj pokaže in prenese mlajšim generacijam. Zdravko, čeprav ste Domžalčan pa ste že dolgo povezani tudi s kamniškim kegljanjem. Nam lahko kaj več poveste o tistih letih, ko je Kamnik moral igrati v Domžalah? »Ko je Kamnik igral pri Domžalah, žal nisem bil več v domžalskem klubu temveč sem bil že član kluba Gradis-Ljubljana. Sem pa bil prisoten na treningih in tekmah, kadar sem le utegnil, tako da so vezi takrat nastale in ostale.« Svoja najlepša leta ste preživeli v Kranju. Kakšne spomine imate na Triglav in kakšna je bila takrat klubska uspešnost? »Ko so se Kranjčani uvrstili v prvo ligo, so dobili novega sponzorja Iskraemeco in ambicije so bile zelo velike. Tako smo prišli v Kranj skoraj vsi najboljši kegljači iz Slovenije. V teh letih smo dosegli vse, kar se v klubskem kegljanju osvojiti da. Bili smo svetovni prvaki, prvaki evrolige, desetkrat državni prvaki. Uspehov je bilo takrat resnično veliko.« Prijetna pa so bila tudi leta v reprezentanci. Lahko kaj več poveste o tem in tudi katera medalja vam je najbolj pri srcu? »V reprezentanci so bila prijetna leta, ker je bilo takrat kegljanje v razcvetu in je bila reprezentanca zelo močna - v samem svetovnem vrhu. Konkurenca je bila velika in zato je bilo potrebno veliko truda in tudi odrekanja. Plačilo za vse to pa so bile medalje. Vsakem športniku so najbolj pri srcu vsekakor zlate medalje. In težko se je odločiti le za eno samo.« Že nekaj sezon pa ste sedaj v Kamniku, kije s sodobnim kegljiščem veliko pridobil. Tudi tu nadaljujete uspešno igralsko kariero. Zdravko Štrukelj, uspešen in še vedno aktiven kegljač ter trener ženske ekipe Eta Kamnik, s svojimi »dekleti«. »V Kamnik sem prišel po pogovorih s klubskim vodstvom, ki so imeli cilj vrnitev prve moške ekipe v 1. A ligo, kar nam je tudi uspelo. Moram poudariti, da imamo v Kamniku odlične pogoje za treninge. Zato tudi rezultati niso izostali. Ti pa so odlični tako pri članih, kakor tudi pri članicah.« Ob igranju vodite tudi žensko ekipo. Pred kratkim ste bili na Evropskem pokalu v Bolzanu, žal, z nekoliko oslabljeno ekipo. Vseeno pa ste bili blizu odličnega ekipnega rezultata in ponovitvi celo lanskega Splita. »Žensko ekipo Kamnika vodim že tri leta. Kot drugo uvrščena ekipa v državni ligi smo se uvrstili na evropski pokal v Bolzanu, kjer smo zasedli sedmo mesto, kar je bilo za okrnjeno ekipo dober rezultat. Za sam finale nam je zmanjkalo 51 kegljev. Žal smo se s težavami začeli srečevati že pred sezono, ko se je poškodovala ena najboljših igralk Koprivčeva. Potem pa se je poškodovala tik pred odhodom še Nardonijeva, ki pa je potem vseeno igrala. Sem pa bil z rezultatom vseeno zadovoljen, pa čeprav je bilo možno več.« V Kamniku se dobro dela tudi z najmlajšimi, ki dosegajo kar dobre rezultate. Je možno to delo še izboljšati in tudi poskrbeti za večjo ma-sovnost? »V Kamniku se je z mladimi dobro delalo že od vsega začetka. Problem je nastal, ko so v Kamniku izgubili kegljišče. Z izgradnjo novega kegljišča pa so zadeve spet stekle. Rezultati so že vidni. Sedaj ima klub že nekaj perspektivnih igralcev in igralk, ki pa jih je treba s strokovnim delom pripeljati do članskih ekip. Bo pa treba to delo še bolj okrepiti in tudi izboljšati.« Kakšno je vaše mnenje o prihodnosti kegljanja na sploh in pa v samem Kamniku? Kar pa se tiče kegljanja kot množičnega športa, je problem v terminih na kegljišču, ki je polno zasedeno vsak dan. Čeprav imamo šeststezno kegljišče. Tako da ne moremo pripeljati še več ljudi in predvsem otrok. Toda vseeno se za prihodnost kegljanja v Kamniku ni bati, dokler bo toliko navdušenja med mlajšimi, pa tudi pripravljenosti drugih, da se uresničijo vsi projekti. Saj se ve, da je potrebnih kar precej finančnih sredstev za delovanje kluba.« Hvala vam, Zdravko Štrukelj, za prijeten pogovor, še obilo uspehov pri igranju in pa predvsem vodenju in treniranju v Kamniku! STANE KADUNC NOGOMET NA NAJVIŠJI RAVNI V nedeljo, 2. oktobra, je bila ena od zadnjih letošnjih nedelj s čudovitim jesenskim vremenom. Tako se je tradicionalne nogometne tekme »na najvišji ravni« med Kranjci in Štajerci udeležilo rekordno število igralcev - bilo jih je kar po trinajst na vsaki strani, ki so aktivno igrali ves čas tekme. Goli so bili tokrat že postavljeni, za kar gre zahvala PD Celje-Matica. Potrebno je bilo izbrati moštvi (žal tudi tokrat ni bilo veliko pravih Štajercev), ponoviti osnovna pravila (ni auta, ni vratarja, gol velja, če pride žoga vanj s prave stani ipd.) in poudariti, da gre za prijateljsko srečanje. Nato se je tekma začela točno opoldne. Kranjsko moštvo je vodil Franc Obreza, štajersko pa Vital Vek, v obeh pa je sodelovalo tudi precej udeležencev letošnje kamniške alpinistične šole, odlično pa je sodil Pohlin (»Fuj sudja«). Obe moštvi sta prikazali veliko borbenost in željo po zadetku. Tokrat je bila športna sreča bolj naklonjena ekipi Štajercev, ki jim je uspelo dati kar tri zadetke, medtem ko je ekipi Kranjcev uspelo zabiti samo častni gol. Tekma je med igralci, posebej pa še med navijači, vzbudila veliko dobre volje in smeha in tako dosegla svoj namen. BOJČ SPORT 21. oktober 2011 Iz tabora Calcit Volleyballa Igralke Calcit Volleyballa do prepričljive zmage nad Rijeko Kamniške odbojkarice so začele s tekmovanjem v Interligi, kjer zopet naskakujejo uvrstitev na Finalni turnir, ki se jim je dvakrat že izmuznil. V prvi tekmi so gostovale v Vukovarju Kljub zgodnejšemu odhodu pa je bilo zaradi slabega vremena potovanje v Vukovar precej daljše, zato so dekleta iz kombijev odšla direktno na ogrevanje. Ali se je to poznalo v prvih dveh izgubljenih setih, je težko reči, dejstvo pa je, da so se Kamničanke po tem pobrale in po dobri igri izenačile na 2:2. Tudi zadnji set so začele vehko bolje od domačink, a na Najbolj vroči igralki Calcita ta hip - Kramolčeva in Handanovičeva samo navidezno na kolenih proti Rijeki. koncu popustile in se morale zadovoljiti le z eno točko. Že v drugem krogu so gostile hrvaške državne prvakinje iz Rijeke. Kamničanke so z vrnitvijo Lee Urbančič, žal je manjkala Vrhovnikova, zaigrale se bolje kot v Vukovarju in presenetljivo visoko zmagale s 3:0. Se posebej sta se izkazali Handanovičeva in Kramolčeva, svoje pa je dodala se Turnskova in mlada hrvaška ekipa je lahko le spremljala igro razigranih Kamničank, ki so tako zabeležile pomembno zmago nad neposrednimi nasprotnicami za Final four. V naslednjem krogu bo v Kamniku gostovala se ena nevarna ekipa za končno uvrstitev - Bratislava. Tretjeligasi začeli s porazom Mlada kamniška ekipa v tretji ligi je v prvem krogu 3. DOL zahod doma gostila drugo ekipo Astec Triglava in izgubila s 3:0. Fantje ne poznajo poraza Začelo pa se je tudi Državno prvenstvo pri moških. Calcitovci so v prvih treh krogih zabeležili tri zmage. V prvem krogu so v gosteh gladko premagali Prvačino, okrepljeno z Jasminom Čuturičem. V drugem krogu so doma gostili ekipo Salonita. Po nesrečno izgubljenem prvem setu so zaigrali kot prerojeni in z izjemno borbeno igro DVE TEKMI IN DVE ZMAGI KOŠARKARJEV CALCIT BASKETBALL Kamniški košarkarji so odhčno začeh z nastopanjem v letošnji sezoni. Najprej so v soboto, 8. oktobra, doma premagali ekipo Kolpe iz Črnomlja z rezultatom 79:70. Domači so takoj prevzeh pobudo in povedli z rezultatom 10:2, celo četrtino so igrali odlično v napadu in jo zaključili z rezultatom 17:14. Se boljšo igro so prikazali v drugi četrtini, ko so na odmor odšli s prednostjo 12 točk. V drugem polčasu so gostje z nekaj zaporednimi trojkami zaostanek znižali in pred zadnjo četrtino domače ujeli. Na srečo so se Kamničani pravi čas ponovno zbrali in s pomočjo odličnega Naceta Matičiča tekmo pripeljali do zmagovitega konca. V 2. krogu pa so košarkarji Calcit Basketball prvič gostovali pri novincih v ligi, pri ekipi K.K. Komenda Hram Gorjan iz sosednje Komende. V nervozni tekmi, v kateri so si Kamničani prislužili kar dve tehnični napaki, sta se v prvi četrtini ekipi izmenjevali v vodstvu, dobili so jo Kamničani za dve točki. V drugi četrtini so bolje nadaljevali Komendčani in ob polčasu vodili že za 8 točk. V drugem Odlični mladi tekači Minulo nedeljo, 16. oktobra, so tekači KGT Papež dosegli zavidljive dosežke v različnih kategorijah in se uvrstili od 1. do 3. mesta. Klemen Golob, Ana Milovič, Igor Cosid so dosegli naziv državnega prvaka, državni podprvaki so bili Rok Sušnik, Karmen Orehek in na 10 km med starejšimi mladinci Denis Milič, ki je izboljšal svoj osebni rekord. Med dečki letnik 2001 je bron dosegel Luka Uranič. Med_dečki / deklicami I. 2001 sta si na 8. in 9. mestu sledila Nejc Uršič in Matej Šlebir, na 4. mesto se je uvrstila Manca Oražem. Kamničani so velikokrat s trojnim blokom ustavljali napade Primorcev. zmagali 3:1. V tretjem krogu so gostovali v Šempetru in po pričakovanjih zmagali s 3:0. Kljub veliki kakovostni razliki pa Kamničani v svoji borbenosti niso popuščali. V naslednjem krogu bodo gostili Krko in ne bo presenečenje, če bodo tudi po^ štirih krogih na vrhu lestvice. V Pokalu OZS so se z zmago nad Žirovnico že uvrstili v 1/4 finale, kjer jih čaka Galex. ZAČELE TUDI MLADE EKIPE S tekmovanjem v kvalifikacijah za A ligo pa so začele tudi mlade ekipe v kategoriji kadetov, kadetinj, dečkov in deklic. Prva kadetska moška ekipa je gostovala v Žirovnici in zabeležila zmago nad domačini in Brezovico. Druga ekipa je igrala doma in zmagala proti ACH Črnuče ter izgubila proti Braslovčam. Starejši dečki so v prvem krogu zmagali proti Bledu in Logatcu. Prva ekipa starejših deklic je na domačem turnirju premagala Bled in Tabor, druga ekipa pa je v Kranju izgubila proti domačinkam in premagala Vital 3. Cicol. Foto: Primož Mahkovec NAPOVED TEKEM - 22.10. ob 17.30 uri, SD Kamnik: l.DOL moški - CALCIT VOLLEYBALL : KRKA - 22.10. ob 20. uri, SD Kamnik: INTERLIGA ženske - CALCIT VOLLEYBALL : BRATISLAVA - 23.10., ob 10. uri, OS Stranje: kvalifikacijski turnir kadetinj 2 Tekači KGT Papež so odlično nastopili na Državnem prvenstvu v uličnih tekih za osnovne in srednje šole in na Odprtem državnem prvenstvu v cestnih tekih na 10 km v Slovenj Gradcu Pri učenkah l. 1999 je bila Nuška Uranič deveta, med učenkami l. 1998 pa Lucija Pevec deseta. Med učenci l. 1997 pa Matevž Škrtič enajsti. Vsi so tekli na 1000m. Suzana Orehek pa je bila med mlajšimi mladinkami l. 1995 deseta. Rezultati so objavljeni na www. timinQliubliana.si/baze/20111016 SGc.pdf Vsem iskrene čestitke! Mira Papež Foto: Miran Škrtič Tek po ulicah našega mesta V mrzlem sobotnem dopoldnevu, 8. oktobra, ko se je temperatura čez noč spustila za več kot 15 stopinj, se je v starem mestnem jedru zbralo kar veliko navijačev, ki so spodbujali tekače na 3. Veronikinem teku v organizaciji Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik. Zagrete tekače je pozdravil podžupan Robert Kokotec in jim zaželel dobro uvrstitev in obilo zabave. Najprej so ob 10. uri štartale deklice in dečki (do leta 1996) ter odtekli en krog v dolžini 1.950 metrov. Med deklicami je ciljno črto prva prečkala Tinkara Capuder, med dečki pa Matevž Planko. Pol ure za njimi se je na 7.802 metrov dolgi progi ali__ štirih krogih Glavni trg - Šutna - Kolodvorska ulica - Šlakarjeva pot - Žale - Glavni trg pomerilo 68 tekačev in tekačic. Kot absolutno prvi je v cilj pritekel lanskoletni zmagovalec Aljosa Smolnikar (ŠP 3 Šport) s časom 24:04 in tako za 17 sekund izboljšal rezultat iz lanskega leta. Med ženskami pa zmagala Karmen Orehek (KGT Papež). Vsem tekačicam in tekačem iskrene čestitke in še obilo tekaških užitkov! Najhitrejše tekačice absolutno (z leve): druga Neja Kršinar, zmagovalka Karmen Orehek in tretja Nataša Planko. polčasu so povedli že za 12 točk. Vendar se igralci Calcit Basketball niso predali. Nekaj dobrih obramb in hitrih košev je zadostovalo, da se je zaostanek zmanjšal Pogumno pa je usodo v svoje roke prevzel mladi kamniški up Dani Jelovič in v odločihiih trenutkih zadel dve pomembni trojki za priključitev. V zadnjih sekundah tekme se je odvila prava drama. Štiri sekunde pred koncem je bil rezultat izenačen 82:82. Kamniški košarkarji so zadnji napad pričeli izpod svojega kosa. Po dveh hitrih podajah je žoga prišla do prvega organizatorja igre Žvana, ki je imel le se toliko časa, da je vrgel proti kosu iz svoje polovice igrišča. Na veselje naših je žoga zadela cilj in Kamničani so zmagali z rezultatom 82:85. Po dveh krogih košarkarji Calcit Basketball zasedajo vrh lestvice, v tretjem krogu pa v petek, 21. oktobra, ob 20.30 uri v Kamnik prihaja ekipa Posavje iz Krškega. Igralci vas vabijo, da pridete v čim večjem številu in jim pomagate k novi zmagi. Robert Prosen Med moškimi je zmagal Aljoša Smolnikar, drugi je bil Franc Teraž in tretji Andrej Medved. 21. oktober 2011 PLANINSKE NOVICE Dobro sodelovanje s koroško GRS se nadaljuje Monica Kambic v Indiji Sodelovanje med posameznimi dejavnostmi v avstrijski Koroški in Sloveniji je že precej let odlično. Zato je prišlo s Koroške vabilo za udeležbo na veliki vaji »varnostni dan« oz. prikaz delovanja enot civilne zaščite v velikovškem okraju, čemur smo mi nekoč rekli »nič nas ne sme presenetiti«. Vaja je potekala v soboto, 1. oktobra, na več krajih. V Velikovcu sta v predoru trčili vozili in prišlo je do požara, pri čemer so v avtih ostali ukleščeni ljudje. Na grajskem hribu v Grebinju je v restavraciji izbruhnil požar, pri tem so nekateri v paniki padli po strmem pobočju, nastal je tudi gozdni požar. V Pliberku je prišlo do železniške nesreče z razlitjem kemikalij, gozdnim požarom in več ranjenimi. V Železni Kapli je na pobočju nad plezališčem strmoglavilo letalo, pri tem je bilo poškodovanih več oseb, nastal je gozdni požar. Jadralni padalec je pristal v visoki smreki. V samem trgu sta dve osebni vozili trčili s tovornjakom. V Obirski jami je izpadla elektrika, poškodovani so bili obiskovalci. Skratka v enem dnevu se je zgodilo veliko nesreč v zelo kratkem času, zato koro- Predstavniki društev GRS iz Celja, Jezerskega, Kamnika in Prevalj. fjtih': Začetek spuščanja ponesrečenca. ški reševalci niso zmogli opraviti vseh reševanj in so na pomoč poklicali slovenske kolege. Na pomoč iz Slovenije so prišli gasilci, jamarski reševalci, vodniki reševalnih psov in tudi gorski reševalci. Med gorskimi reševalci so bili poleg članov društev GRS iz Celja, Jezerskega in Prevalj tudi trije člani GRS iz Kamnika, ki so sodelovali v reševanju ponesrečenih ob padcu letala. Reševalci so se razdelili v skupine - Kapelča-ni so imeli več skupin, posebna skupina so bili reševalci iz Celovca, Jezerjani so imeli svojo skupino, Kamničani so se pridružili Prevalj-čanom, medtem ko so Celjani sodelovali pri reševanju v Grebinju. Sodelovali so tudi vodniki reševalnih psov za lociranje ponesrečencev in gasilci, ki so pogasili požar. Vključeni so bili tudi trije helikopterji avstrijske vojske. Lokacija ponesrečenih v ple-zališču, kamor so šli Jezerjani in avstrijski reševalci, je bila povsem jasna. Za druge ponesrečene, kjer so poleg avstrijskih reševalcev delovali tudi Prevaljčani in Kamničani, pa je bila dana samo lokacija širšega območja, zato so imeli na začetku malo težav pri lociranju, saj so bili v popolnoma neznanem svetu. Ko pa so začeli iskati, je bilo težav konec. Že v nekaj minutah so našli prvega ponesrečenca z lažjimi poškodbami, ki ga je takoj oskrbela zdravnica. Še med oskrbo je bil najden drugi ponesrečenec, ki je padel po zelo strmem, skalnem in z drevjem poraščenem pobočju in obležal zagozden za drevesom med skalami, zato je bilo reševanje precej zahtevno. Najprej oskrba ponesrečenca, ki je imel poškodovano hrbtenico KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA: * mačeh, resja, čebulic tulipanov in drugega cvetja * zemlje, peska za grobove * krizanteme v loncih, ikebane * SVEČE - ÜGODNO * gozdarskega programa (zagozde, verig« in našega ostalega standardnega programa' po ugodnih cenah UGODNA PONUDBA: ŽIT - KRMIL in pesnih rezancev - UMETNIH GNOJIL ______v Tudi odprava v Carakuso je bila uspešna UGODNO ■ služnostno klanje živine: za cca 15% nižja cena klavnine. Še vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Vso živino plačamo v 30 dneh. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 V soboto, 24. septembra, se je iz Pakistana vrnila slovenska odprava, ki jo je vodil Urban Novak iz AO Kamnik. V njej so sodelovali David Debeljak (AO odsek Rašica), Nejc Marčič (AO Radovljica) in Luka Stražar (Akademski AO). Odprava je delovala na območju Carakuse in dosegla zavidljive uspehe. Stražar in Marčič sta v Zahodnem vrhu K7 (6858 m, K7 West) preplezala novo smer »Sanjači zlatih jam«, visoko 1600 m in ocene VI/5, M5, A2. Novak in Stražar sta v grebenu desno od Kopja (Nasser, Naisa ali Nyaser Brakk, pribl., 5200 m) preplezala tudi verjetno novo smer »Pištu mater« visoko 800 m (dolgo 1200 m) in ocene VI. V JV razu Kopja sta Nejc Marčič in Urban Novak ponovila smer iz leta 2007, ki jo je prvi preplezal Marko Prezelj z Američanoma Vincem Ander- Zadnja letošnja odprava, v kateri so sodelovali Kamničani, pravzaprav članica kamniškega AO, je bila »mini« odprava v dolino Mijar (Miyar) na severu indijske države Himačal Pradeš (Himachal Pradesh). Vodila jo je Monica Kambič iz AO Kamnik, sodeloval je še Andrej Erceg iz AO Črnuče, Tina Di Batista iz AO Ljubljana Matica pa je morala svojo udeležbo zaradi nujnih obveznosti odpovedati. Odprava je odšla na pot 4. septembra, Monica se je vrnila domov 5. oktobra, medtem ko je Andrej ostal še nekaj časa v Indiji. Dolino Mijar obkrožajo vrhovi, visoki do 6000 m, med katerimi nekateri še niso osvojeni, imajo pa zelo strme, do 1000 m visoke granitne stene. Tu sta leta 2007 plezala tudi Tanja in Andrej Gr-movšek iz AAK Kozjak iz Maribora, obiskali so jo tudi alpinisti iz Italije, Poljske, Slovaške in od drugod, vendar je območje tako obsežno, da je še vedno možno preplezati veliko novih smeri. Tako sta Monica in Andrej opravila naslednje vzpone: 12. septem- in zlomljeno nogo, nato pa spust v UT nosilih z vrvjo do ceste. Medtem so našli še tretjega ponesrečenca, ki pa ni imel hujših poškodb. Ponesrečeni so bili nato prepeljani do oskrbnega centra, kjer je sledila še vaja iz nudenja prve pomoči - od oživljanja do oskrbe najbolj značilnih poškodb pri gorskih nesrečah. Vaja je dosegla svoj namen - sodelovanje in komunikacija med posameznimi službami z obeh strani meje poleg preverjanja usposobljenosti. Jezik ni delal prav nobenih težav, sama tehnika reševanja se je sicer razlikovala v nekaterih podrobnostih, kar pa ni povzročilo nobene ovire, zato je bil končni rezultat dober. Kapelski župan Franc Jožef Smrtnik je še posebej pozdravil Kamničane, saj se osebno pozna s kamniškim županom Marjanom Šarcem še iz kulturnega udejstvovanja. BOJČ I.JT- Turaja (Turaya Peak) z vrisano prvenstveno smerjo (foto: M. Kambič). Andrej proti vrhu Masale (foto: M. Kambič). bra SV raz Tora (Toro Peak, 4950 m), ocene VI- in višine 300 m; 19. septembra prvenstveno smer »Speedy Gonzales« ocene VI-/IV-V in višine 900 m in hkrati tudi prvi pristop na Masalo (Masala Peak, 5.650 m); 20. septembra smer »Greben Trident« (Trident Ridge), ocene VII-t-ATI in višine 550 m v Premisingu (Premisingh Peak, 5300 m); 24. septembra prvenstveno smer »Mlečna pot« (Milky way), ocene VIII-AT, višine 350 m in hkrati tudi prvi pristop na Turajo (Turaya Peak, 5250 m) in za konec še 26. septembra prvenstveno smer »Sladka Aljonka« (Sweet Aljonka) ocene VI-A^ in višine 400 m v Gutzeli (Gutzele Peak, 5500 m). BOJ L sonom in Stevom Housem, s 300 m variante. Greben Iqban stene sta preplezala Nejc Marčič in David Debeljak, samo steno pa David Debeljak in Urban Novak. Na zelo zahteven vrh, pravzaprav stolp Beatrice (5800 m), so se povzpeli Nejc Marčič, Urban Novak in Luka Stražar, vsi člani odprave pa so preplezali Britansko smer v Kopju in se povzpeli na Sulu (5950 m). Poleg preplezanih smeri je za to odpravo pomembno predvsem to, da so sodelovali sami mladi, perspektivni alpinisti, ki še zdaleč niso rekli zadnje besede in bomo o njihovih alpinističnih dosežkih prav gotovo še marsikaj slišali. OSE1EW Drolc Marko s.p., Špitalič14,tel.031/644-906,marko.drolc@gmail .com * avtokleparstvo * avtoličarstvo * urejeno poslovanje z vsemi zavarovalnicami v primeru škodnih popravil * nadomestno vozilo za čas popravila PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE ^ GUM ZA OSEBNA VOZILA ^sS^^d.o.o. GODIČ 4 1242 STAHOVICA P.E.: UUBLJANSKAC.4a 1241 KAMNIK . to ni edini način Gostišče pri Planinskem orlu Stahovica 20, telefon 01/83 25 410 el. naslov: pri.orlu@siol.net odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto V DECEMBRU BO PRI NAS VESELO večina večerov z živo glasbo ansambla Galop in Viharnik Naše goste odslej pričakujemo v novih, prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 120 ljudi. Zaželjene rezervacije. Še posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost! Ženinu in nevesti, ki s svati praznujeta in prvo poročno noč preživita pri nas, podarimo razvajanje v savni in džakuziju in prvi zakonski zajtrk. Gostišče v sodobnih, nadstandardnih sobah nudi prenočišče za 21 oseb. Našoponudbo smo razširili s specialitetami za vse ljubitelje domačih in divjačinskihjedi. POVABUENI NA MARTINOVANJE z ansamblom GALOP v soboto, 12. oktobra! Pridružite se nam 11. novembra 2011, ko bomo mošt krstili v vino ob zvokih Ansambla Viharnik. Sprejemamo predhodne rezervacije. Sprejemamo tudi rezervacije za decembrska srečanja -zabavali vas bodo Ognjeni muzikatje. Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, SI - 1240 Kamnik Telefon: +386 1 839 12 93, E-mail: info@gostilna-repnik.si, www.gostilna-repnik.si Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 93. letu starosti se je od nas poslovila FRANČIŠKA PESTOTNIK Drobeževa mama iz Pšajnovice Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete mase ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebnikom in pogrebni službi Pogrebnik. Vsi njeni Oktober 2011 Tiho odšel si, za vedno zaspal si, zdaj med nami več te ni, zdaj pogrešamo te vsi. ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustU nas dragi mož, oče, ata, brat, stric in tast FRANC GOLTNIK iz Motnika Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete mase ter tako množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem Kvarteta Krt in trobentaču za zaigrano Tišino. Posebna zahvala velja PGD Motnik za organizacijo in izvedbo pogreba ter gasilcem sosednjih društev za spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala govorniku g. Orehovcu za občutene besede slovesa ter vsem praporščakom. Iskrena hvala sodelavcem podjetij Lestor d. o. o., Meso Kamnik d. d. in Cirius Kamnik za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter sveče. Posebno zahvalo izrekamo Nini in družinam Pungartnik, Kolosa ter Cene. Vsi njegovi Oktober 2011 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE □.JTVTTl tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 ^ faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Cvetje za vse življenjske priložnosti. POGREBNlKd:o.p. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • URSDITEV dokumentacije (matični, ZZZS) Zaman je bil tvoj boj zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil nas mož, oče, ata, brat in stric IVAN KREGAR Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sveče in cvetje ter svete mase, župniku za opravljeno sveto maso, pevcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pomagali. Žalujoči: vsi njegovi September 2011 V temni noči prišlo je slovo, z žalostjo v srcih zremo v nebo. A vemo, zdaj od tam boš gledala na nas, saj ljubezni ne more izbrisati čas. ZAHVALA 29. septembra nas je v 64. letu po težki bolezni zapustila naša draga JUSTI PROSEN Ob mnogo prezgodnji smrti se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni September 2011 Ljubljanska c. 71, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicamaomers.si --^iiH:-- Delovni čas za praznike: 29., 30., 31. oktobra odprto od 8. do 12. ure, 1. novembra zaprto Kamniški Vaš časopis že 50. leto Občan ) sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si % 01/83 91 311, 041/662 450 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi zazvonite. (A. M. Slomšek) ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta MARIJA SLAPNIK roj. Strmšek z Male ravni pri Motniku Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete mase, ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo dr. Plavčevi in osebju ZD Kamnik, patronažni sestri Lojzki, osebju UKC Ljubljana, gospodu župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pevskega zbora Lipa, ter sosedom, ki ste nam bili v teh trenutkih v veliko pomoč in oporo. Iskrena hvala vsem! Žalujoči: vsi njeni Oktober 2011 ZAHVALA V 89. letu starosti se je poslovU nas MAKS POTOČNIK Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za svete maše, sveče, cvetje, izražena ustna in pisna sožalja. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2011 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA V 76. letu starosti se je od nas poslovila PAVLA BALOH rojena Matjan iz Špitaliča Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od nase mame in jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase. Posebna zahvala sosedom za vso izkazano pomoč, patronažni sestri Lojzki za njeno oskrbo in vzpodbudo, govorniku Miru Železniku za občutne besede slovesa in župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Vsi njeni Špitalič, september 2011 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Po boju s težko boleznijo nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek FRANC NOVAK - NACE z Vrhpolj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter sveče. Hvala gospodu župniku Vinku Podbevsku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Grm za petje. Posebna zahvala njegovi osebni zdravnici dr. Jermanovi ter sestri Mateji iz ZD Kamnik za prizadevno zdravstveno oskrbo ter Komunalnemu podjetju Kamnik za vso pomoč. Hvala gasilcem PGD Nevlje in Bajtarjem. Vsi njegovi Oktober 2011 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša mama, tašča, babica in prababica MARIJA DOLINŠEK rojena Ahčin, po domače Taškarjeva Mici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. mase. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Pfajfarjevi in patronažni službi, g. župniku Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, sestri Ireni iz samostana Mekinje za poslednjo molitev ter pevcem kvarteta Krt za zapete pesmi slovesa. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Oktober 2011 PRIVLAČNI POPUSTI ZA VAS v ELITI KAMNIK NA VSE STILL do -60% popust do 30.10. 2011. JAKNE že od 31,16€, PLETENINE že od 16,95€, MAJICE že od 15,36€, POSTELJNINA krep že od 15,96€. Pričakujejo vas prijazne prodajalke. Povabljeni na prireditve v MC Kamniic petek, 21.10. ob 17. uri Skrivnostne muce petek, 28.10. ob 17. uri Čarovniški klobuki Ustvarjalno srečanje Torek, 8. 11. ob 10. uri Dobrote slovenskih kmetij Sobota, 12. 11. ob 10. uri Prišel bo svet Martin, iz mošta bo naredil vin Krst vina, meiodija ijudsidh godcev pa bo še popestrita naše sf(upno druženje. Ze diši po l\^ikiavževih piškotkih? Novembrska druženja bodo namenjena ustvarjanju unikatnih okraskov za Lumpijevo božično drevo, ki se bo v predbožičnem času botiotiio vVašem iVIercatorju. Za vse pridne Lumpije, ki bodo z nami navseti srečanjih:, pa ima sv. IVlikiavž prav posebno presenečenje... petek, 4.11. ob 17. uri Kroglice sreče petek, 11.11. ob 17. uri Smejoče zvezdice petek, 18.11. ob 17. uri Lesketajoče girlande petek, 25.11. ob 17. uri Žogice s poročilom za sv. Miklavža VINTERSPORT ZuTAMA Celje PIZZERIA KALIA 'Qih^ sii]o,PI;EI ČISTILNICA in PRALNICA HETfi 1892 g'E^unQug mEssnn, DPZIKR .i- glACCESSORlES- lANA^ ¿■Ipin^i' zoancBg KNJIGARNA IN PAPIRNICA