ISSN 7704-01985 9 770040 197046 RADIOPTUJ 89,8-98,2 •I0473mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 28. marca 2002 / letnik LV / št. 13 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT 219; sit Gobova kremna juha + GRATIS Végéta za posipanje 1 PODRAVKA m TEDNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA V vseh prodajalnah PETUA TA TEDEN / ta teden Doživlja človeštvo Golgoto? V pričakovanju enega največjih krščanskih praznikov velike noči, ki jo praznujejo katoličani, evangeličani, pravoslavci in celo neverujoči, se sredi velikega tedna na političnem področju doma in po svetu sicer ne dogaja nič kaj grozno pretresljivega, če odmislimo milo stavko zdravnikov in nekoliko manj mila pogajanja ter kup nedorečenih in občutljivih zadev - od imenovanja ustavnih sodnikov do privatizacije bank, zavarovalnic ter naše bodočnosti v Evropi in Natu, za katero vemo zagotovo le to, da je negotova. Politiki nas še nekaj let prepričujejo, da nas tam čakata le med in mleko. Pa sploh ne vemo, kaj nas resnično čaka, saj ves ta čas nismo uspeli izdelati niti ene resne študije o tem. Človek bi menil, da je dršava, ki to dopušča, seveda na laskav račun demokracije, precej bogata; pa ni ravno tako. Da ne bo pomote. Sem za Evropo, saj smo navsezadnje njen del, čeprav bolj jušni. A le za pravično Evropo, tako, ki pozna socialne pravice in polno zaposlenost. Pa se bojim, da nam petnajsterica izbranih in precej mastnih okrog ust za sicer bogato oblošeno mizo tega ne bo ravno privoščila. Se manj sem za kavbojsko reševanje problemov, ki močno spominja na "zakon kolta", kot si ga privošči od sebe izvoljena in "edino pravična" svetovna velesila. Nedopustno, zaskrbljujoče. In navsezadnje, mar ni ironično in pretresljivo, da je najbolj krvav in s sovraštvom nabit prav tisti del našega ljubega planeta, kjer se je rodil, šivel, umrl in od mrtvih vstal te dni še posebej opevani Bog človek, Kristus? Samomorilske in druge eksplozije, kri, tanki, razkosana trupla na betlehemski sveti zemlji. Aleluja, v vseh svojih pomenih, mar tudi / f/^^fj. človeštvo doživlja svojo Golgoto? TRGoviNA-iNžENiRiNG-STORiTVEd.0.0. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Priiel, prevzel, zmagal. Novi Polo. Prepričano svoji odličnosti. Volkswagnov Polo -nov in izjemen. Novi Polo že od 1.928.309 SIT Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 piEt Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE IPE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 I Vsem bralcem želimo prijetne velikonočne praznike! Foto: M. Ozmec PTUJ / čiščenje programov in dejavnosti v emoni merkurju Razrešili Marjana Ostroška Nadzorni svet Emone Merkurja Ptuj je na seji 18. marca letos razrešil dosedanjega direktorja Marjana Ostroška. Funkcija mu poteče 2. aprila. Na njegovo mesto so začasno do sklica prve skupščine delničarjev 25. marca, na kateri naj bi razpravljali tudi o revidiranih rezultatih poslovanja, imenovali predsednika nadzornega sveta Dragana Gra-orca. O številu delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, zaenkrat še ne morejo govoriti, dejstvo pa je, da tekstilna hiša nepreklicno zapira vrata, kar bo najbolj prizadelo dvanajst tamkaj zaposlenih delavk. Vei na strani 9. Tekstilna hišo bo v Volanu na Novem trgu le še do konca tedna. Zibelke Emone - Merkurja ni več. Foto: Črtomir Goznik 1 Novi Mobitelov | z veseljem in ponosom vas vabimo v naš novi prodaj no-informacijski center na Mestni trg 1, kjer vas bomo še hitreje, preprosteje in kakovostneje seznanjali z novostmi, kijih prinaša mobilna telefonija. ^^^ Pričakujemo vas vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30 ure. Mobitelov center Ptuj Mestni trg 1 prodaj no-informacijski 1 center na Ptuju. telefon: 02 79 80 550 aH 041 70 02 15 Stalno. I ,okalno in globalno. @ i 1 svaaadên kox ptica o www. MOBITEL. SI PO NAŠIH OBČINAH HAJDINA: Avtocesta in hitra cesta do leta 2010 STRAN 7 PO NAŠIH OBČINAH MARKOVCI: Pred velikonočnimi prazniki kmečka tržnica in razstava pisank STRAN 6 KMETIJSTVO PTUJ: Evropska konkurenca se boji naše kakovosti STRAN 6 PO NAŠIH OBČINAH SPUHLJA: Bo gradnja padla zaradi smradu? STRAN 32 9770040197046 PTUJ / marija planinc, nova direktorica ptujske podružnice nlb Izkušena baninica, ki pozna svoje delo Marija Planine, univ. dipl. ekonomistka, je 1. marca letos prevzela direktorovanje podružnice NLB na Ptuju. To je krona njenega že 22-letnega dela v bančništvu. Pred zaposlitvijo v NLB je 13 let delala v NKB Ptuj. Pred tem je delovne izkušnje kot finančniea nabirala v Agisu, dragocene izkušnje ji je dalo tudi krajše obdobje poučevanja v srednji ekonomski in trgovski šoli na Ptuju. Svojo poklicno pot pa je začela v bivši občini Ptuj, ker je bila tudi njena šti-pendistka. Skupno je za mladostno direktorico, ki je rada dobre volje in ki tudi rada poje, 33 let delovne dobe. Po letih je do upokojitve zelo blizu, vendar o tem še ne razmišlja. "Zelo sem zadovoljna, kako se je odvijala moja življenska in delovna pot," med drugim povedala Marija Planinc, rojena Žetalcanka, ki danes z družino živi v Grajeni, ko je predstavljala svojo dosedanjo poklicno kariero. Ker so hcerke že odrasle, je mati treh marljivih hcera, se lahko obveznostim na delovnem mestu stoodstotno posveti. "Ko sem v službi sem v službi, ko sem doma, sem doma," odločno pove. Svoje delo ima zelo rada, rada je s svojimi sodelavci, bančništvo je dejavnost, ki zahteva maksimalno angažiranje in poznavanje celotnega gospodar- Marija Planinc, nova direktorica podružnice Nove Ljubljanske banke na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik skega in drugega okolja. Pri delu so ji danes v veliko pomoč izkušnje, ki si jih je pridobila na prejšnjih delovnih mestih. "Delo sem poznala, ker sem že doslej ves čas nadomeščala dosedanjega direktorja mag. Franca Visenjaka. Ni ga dela, ki ga v banki ne bi poznala. Vedela sem v kaj se spuščam. Res pa je, da je sedaj malo drugače. Zdaj odgovarjam sama za vse. Okolje je moje direktorovanje v glavnem dobro sprejelo. Dobila sem nekaj čestitk. Manjši del moškega lobija pa je bil opazno bolj zadržan," je ob prevzemu nove odgovorne dolžnosti povedala Marija Planinc. Zaveda se, da je danes razlik v ponudbi bančnih storitev skorajda ni. Korak pred drugimi je mogoče narediti le z nenehnim izboljševanjem kvalitete storitev, odnosa do strank, kako jim boš znal pravilno svetovati v denarnih zadevah. Predvsem pa v NLB dajejo poudarek razvoju in dopolnjevanju storitev za zahtevne komitente. Marija Planinc odkrito priznava, da na poslovnem področju zanjo izzivov ni več, že zaradi kratkih let do upokojitve. Na zasebnem pa jih je nekaj. Ko bo izpregla, se želi posvetiti umetnostni zgodovini in slikanju. Veliko zaslug za to ima prof. Kristina Šamperl Purg, ki dobesedno pozna vsaki kamenček na Ptuju. Vedno ji je z veseljem in velikim zanimanjem prisluhnila. Del tega njenega navdušenja PTUJ / nove pridobitve v vrtcu narcisa Sodobne sanitarije in vzorina igralnica Prejšnji četrtek so v vrtcu Narcisa v Raičevi ulici 12 slavili: svečano so odprli preurejene sanitarije po meri otrok in vzorčno igralnico. Naložba je veljala skupaj 5,7 milijonov tolarjev, financirala pa jo je mestna občina Ptuj. "Gre za dragoceno pridobitev: enega od 50 oddelkov smo opremili tako kot predvideva novi pravilnik o prostorskih pogojih in pogojih opreme. Omogo~a razli~ne dejavnosti in reorganizacijo prostora, tudi za potrebe enega samega otroka, ki se želi igrati sam. S pomočjo mestne občine Ptuj naj bi v naslednjih letih tako opremili tudi preostale oddelke Še bolj smo ponosni na nove otrokom prilagojene sanitarije, ki delujejo na fotocelico. V tem vrtcu smo imeli sanitarije še iz časov stare jugoslovanske vojske, vmes smo enkrat zamenjali le školjke. Vrtec Narcisa je prvi vrtec na Ptuju, ki se ponaša z za Ptuj in njegovo zgodovino, je Marija skupaj s svojimi sodelavci v banki znala prenesti tudi na bančno centralo v Ljubljani, kjer ko je govora o Ptuju, vedno povedo, kako lepo mesto je to. Ko je bila še v rosnih letih je rada slikala. Pozneje, ko se je zaposlila in ustvarila družino, ji je za konjičke skoraj zmanjkalo časa. "Ko sem bom upokojila bi rada uživala, rada bi se posvetila tistemu, za kar mi je med aktivno delovno dobo zmanjkalo časa. V nobenem primeru ne želim biti finančna svetovalka, čeprav mi znanja in izkušenj ne manjka. Od konjičkov se sedaj razdajam le petju, pojem v zboru sv. Viktorina. Rada pojem, druženje z preostalimi člani pevskega zbora mi veliko pomeni," je še povedala Marija Planinc, nova direktorica NLB na Ptuju. "Do sodelavcev mi ni potrebno biti stroga. Naš kolektiv je dober, vsi se zavedamo, da moramo delati kvalitetno v zadovoljstvo strank. Rada delam z njimi in oni z mano." S prihodom Marije Planinc na čelo podružnice NLB Ptuj se je ženska prevlada v ptujskem bančništvu še bolj utrdila: že pet ptujskih bank vodijo ženske, in to zelo uspešno. MG modernimi sanitarijami. Celotno investicijo je pokrila mestna občina Ptuj, ki poleg osnovne dejavnosti, financira tudi investicije v predšolski vzgoji. Od ideje do realizacije novih pridobitev je preteklo tri leta," je med drugim na četrtkovi slovesnosti povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Vrtec Narcisa v Raičevi 12 ima v osmih oddelkih okrog 130 otrok v starosti od drugega leta naprej. MG Otroci so se za nove pridobitve zahvalili s prisrčnim programom. Foto: MG PTUJ / pogovor z direktorico ptujskih pekarn in slaščičarn izzi^^^ je še veliko Dan pred okroglim jubilejem smo se pogovarjali z direktorico Ptujskih pekarn in slaščičarn Eriko Mihelač. "Leta so prehitro minila, nimam občutka, da jih imam že 60 let. Svojih let ne skrivam, vsem povem, da sem stara toliko. Leta niso ovira, da človek ne bi ostal vitalen, s pozitivnimi mislimi in mislimi na prihodnost. Še vedno imam veliko idej, ki jih želim uresničiti skupaj s kolektivom. Moji sodelavci to vedo in tudi spoštujejo. Nimam občutka, da bi delu in izzivom, ki ga le-to prinaša, ne bi bila kos. Še vedno imam veliko energije, živim za vsak novi izziv." Direktorica Erika Mihelač je 23. marca napolnila 60 let. Foto: Črtomir Goznik Veliko bolj kot o svojem življenju in delu pa Erika Mihelač govori o podjetju. ki ga uspešno vodi že skoraj 18 let. Avgusta letos bo preteklo natanko 18 let odkar je direktorica. Direktoric v ptujskem gospodarstvu s takšnim stažem praktično ni oziroma jih sploh ni. Nekaj jih je le v negospodarstvu. Lansko leto je podjetje resnično izjemno poslovalo. Za 127 odstotkov so povečali dobiček v primerjavi z letom 2000. Celo lansko leto so se trdo spopadali s stroški na vseh področjih. Plač niso povečali z tako rastjo kot v drugih podobnih podjetjih, ker so jih prekoračevali. Uspeli so jih uskladiti, kar ni bi lahko, letos jih bodo ponovno usklajevali z rastjo inflacije oziroma skladno s socialnim sporazumom in dogovori s sindikatom. V teh dneh zaključujejo modernizacijo pekarne v Kidričevem. Naložba v opremo in objekt je stala okrog 250 milijonov tolarjev. "Trudili smo se, da smo kupili sodobno opremo, ki sledi tehnološkim zahtevam časa. Zadovoljila naj bi vsaj nekajletne potrebe, čeprav je res, da se tehnologija v pekarstvu zelo hitro spreminja. Naši najnovejši načrti so vezani na modernizacijo proizvodnje kvašenega peciva in krofov. Lansko leto smo zelo veliko delali na analizi trga. Ugotovili smo, da so tržne niše le v proizvodnji novih izdelkov. Te bodo letos ponudili kupcem. Trg za slaščice se nam je letos odprl tudi v okviru sistema Mer-cator. S kruhi je težko širiti krog kupcev. Čajni biskvit je eno od peciv, s katerim smo prišli v Mercator. Proizvodnjo peciva bomo še bolj posodobili, za povečanje prodaje slaščic bomo zaposlili tudi enega komercialista, ki se bo ukvarjal samo s tem področjem našega dela oziroma prodaje." V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne je skupaj s Pepsi pando zaposlenih 120 ljudi. Te dni se direktorica Erika Mihelač skuša dogovoriti z 51-odstotn-imi lastniki o delitvi dobička za lansko leto. Njen predlog je, da bi ga v celoti namenili za investicije, ki so nujno potrebne za uspešno poslovanje podjetja tudi v bodoče, v letu 2002 pa bi ga znova namenili za dividende. Ptujske pekarne in slaščičarne sicer letos praznujejo 55-letnico uspešnega poslovanja. MG PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Rekordne vrednosti Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev smo priča pravemu bikovskemu trendu. Že nekaj časa vlada zelo pozitivno vzdušje, kar se posledično odraža v pozitivnem trendu gibanja večine tečajev delnic. Borzni indeksi dan za dnem dosegajo višje rekordne vrednosti. Najpomembnejši indeks SBI 20 je v petek zaključil trgovalni dan pri 2.445 indeksnih točkah, indeks prostega trga IPT je v tem tednu prav tako zabeležil najvišjo vrednost 2.022 točk, indeks delnic pooblaščenih investicijskih družb PIX pa vrednost 1.914 točk. SBI 20 je tako v tem letu pridobil že skoraj 15 odstotkov, IPT skoraj 14, PIX pa se je od začetka januarja povišal za kar 23 odstotkov. Med najlikvidnejše vrednostne papirje minulega tedna se uvrščajo delnice Krke, Leka, Petrola, Žita, Heliosa in Gorenja, enotni tečaji vseh pa so v zadnjem času znatno porasli. Enotni tečaj Leka je v petek zaključil trgovanje na nivoju 51.122 tolarjev, Žita pa pri 22.045 tolarjev. Trgovanje z delnicami Gorenja je potekalo vse do tečaja 2.797 tolarjev, z delnicami Krke do tečaja 32.668 tolarjev in z delnicami Petrola do tečaja 28.100 tolarjev. Veliko se je trgovalo tudi s pokojninskimi boni, katerih cena se giblje v negativnem trendu, trenutno pa se nahaja v območju 55 tolarjev za bon. Problem privatizacijske luknje naj bi bil formalno dokončno rešen. Pooblaščene investicijske družbe, ki so podpisale še zadnje menjalne pogodbe za prenos lastništva s Slovensko razvojno družbo, tako nimajo več neizkoriščenih lastninskih certifikatov. PID-i so v celotnem procesu zamenjave lastninskih certifikatov na petih dražbah kupili 93,5 milijarde tolarjev premoženja in na sedmih javnih razpisih za 224,8 milijarde tolarjev premoženja. Po trenutno veljavni zakonodaji bi se PID-i morali do 13. julija preoblikovati v investicijske družbe oz. redne delniške družbe. PID-i so predlagali, da se ta rok podaljša do 13. januarja 2005, na finančnem ministrstvu pa naj bi predlagali, da se rok za preoblikovanje PID-ov podaljša do konca leta 2003. Podaljšali naj bi tudi rok za zamenjavo pokojninskih bonov, in sicer iz trenutno aktualnega 13. julija do konca leta. Vlada naj bi predlog predvidoma obravnavala prihodnji teden. Minuli teden so zaznamovali predvsem dogodki iz bančnega in zavarovalniškega področja. V začetku tedna je bila sklicana seja skupščine zavarovalnice Triglav, na kateri je bil sprejet predlog o do-kapitalizaciji v višini 7,5 milijarde tolarjev. Uprava je sicer predlagala povečanje kapitala za 17,5 milijarde tolarjev, vendar je ta predlog podprlo le 70 odstotkov navzočih predstavnikov lastnikov kapitala, to pa ni zadostovalo. V ospredju dogajanj so tudi slovenske banke, ki so še vedno v postopku lastninjenja. Potem ko je italianski banki SanPaolo IMI uspelo pridobiti večinski delež v Banki Koper, pa se stvari pri lastninjenju Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), druge največje slovenske banke, ne odvijajo po načrtih. Po neuradnih podatkih naj bi komisija za privatizacijo NKBM namreč sklenila, da se postopek prodaje 65-odstotn-ega deleža strateškemu partnerju ustavi. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / s 36. seje sveta mestne občine Do leta 2004 gradnja šole Olge Meglii Ptujski mestni svetniki so v okviru 36. seje, sestali so se 25. marca, sprejeli investicijski program za rekonstrukcijo in dozidavo osnovne {ole Olge Megli~ Ptuj, ki se bo izvaja! v treh fazah. V obdobju do !eta 2004 se bosta zgradili prva in druga faza - v !etu 2003 je na~rtovana novogradnja ob Cafovi ulici, v !etu 2004 pa novogradnja telovadnice. Prva in druga faza sta ocenjena na 660 mi!ijonov to!arjev, tretja (rekonstrukcija ob Pre{ernovi ulici), ki naj bi se predvidoma izvajala po rekonstrukciji in dozidavi OŠ Ljudski vrt, torej po letu 2006, pa 218 milijonov. Država in občina si boste stroške gradnje delili v razmerju 30:70. Dopolnjen sklep o prioritetnih vlaganjih v osnovnošolski prostor v mestni občini Ptuj za obdobje 2000-2004 bo v letu 2004 omogočil začetek rekonstrukcije in novogradnje O[ Ljudski vrt. Problematika zagotavljanja pogojev za devetletno osnovno šolo je v mestni občini velika. O vlaganjih v osnovno{olski pr-sotor in kaj narediti s šolami, ki v {olskem letu 2003/2004, ko naj bi program 9-letne osnovne {ole pri~ele izvajati {e vse preostale {ole v Republiki Sloveniji, ne bodo izpolnjevale pogojev za prehod na devetletko, se bodo predstavniki mestne občine Ptuj 3. ali 4. aprila pogo-vorjali z ministrico za šolstvo in šport dr. Lucijo Cok. Največji problem je v OS Ljudski vrt, Mladika pa izpolnjuje pogoje za devetletko in program tudi že izvaja. Na nek način pogoje izpolnjuje tudi OS Breg, ker kot pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj Ivan Vidovič, nikjer ne piše, da se program de-vetletke ne bi mogel izvajati v okviru dvoizmenskega pou- Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Meglic, je po dolgoletnih prizadevanjih skupaj z učenci, kolektivom in starši dočakal odločitev o rekonstrukciji in dozidavi šole; zadovoljstva po sprejemu odločitve ni skrival. Foto: Črtomir Goznik ka. Vendar bo tudi na breški šoli sčasoma potrebno zagotoviti ustrezne prostore. Precej so svetnike na ponedeljkovi zaposlovali tudi šolski okoliši. Znova naj bi jih naredili bolj fleksibilne in življenjske. Mladika in Olga Meglič naj bi imeli skupni šolski okoliš, s tem bo zagotovljena enakomernejša porazdelitev otrok po Izvedeli smo DANES HAJDINSKI SVETNIKI Hojdinski svetniki se bodo danes sestali na 26. redni seji. Na njej bodo govorili o referendumu o priključku naselja Lanco-vo vos pri Ptuju k naselju Draženci, ki bo 7. aprila, osnutku odloka o zaključnem računu občine Hajdina zo lansko leto in o dogovoru v zvezi z deležem v Termah Ptuj. Predstavili bodo tudi koncesijo zo kanalizacijo. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ OD 19. DO 22. APRILA Od 19. do 22. oprilo bo v prostorih minoritskego somostono no Ptuju 13. rozstovo Dobrote slovenskih kmetij. No njej se bo predstovilo 524 kmetij, ki so skupoj v ocenjevonje prijovile 751 izdelkov. Že po trodiciji je nojveč krušnih izdelkov, sledijo žgo-njo, vino, mlečni izdelki, meso, kisi, suho sodje, oljo in sodni sokovi. Orgonizotorji rozstove Kmetijsko-gozdorsko zbornico Slovenije, mestno občino Ptuj in Kmetijsko-gozdorski zovod Ptuj bodo pro-grom letošnje rozstove predstovili dones no tiskovni konferenci v Ljubljoni. Ob tej priložnosti bodo govorili tudi o njenem pomenu zo izboljšonje kokovosti domočih prehronskih izdelkov s slovenskih kmetij in pomenu podiplomskego izobroževonjo zo kmetijske sve-tovolce. ZAČETEK SEZONE ŽE 27. APRILA Letošnjo poletno kopolno sezono bodo v Termoh Ptuj pričeli 27. oprilo. Odprtje bodo povezoli z veliko zobovno prireditvijo. Krstili bodo novi bolon ptujskih Term, gostili lostnike storih ovtomobi-lov, okrog 50 jih pričokujejo, glosbeno gostjo, ki zo zdoj ostojo še skrivnost, bo krstilo novi bolon. 27. oprilo se bodo nojpogumnejši kopolci lohko kopoli brezpločno. Letošnje poletje v Termoh Ptuj bo eno nojbolj norih doslej. Priprovljojo še bogotejši onimocijski pro-grom, šest velikih večernih prireditev, izmenično glosbo no terosoh restovrocij Ribič in Zilo. Z glosbenimi večeri ob koncih tedno želijo obuditi nekdonjo plesno trodicijo ptujskih gostiln. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v C etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Prikrito resnico. Soboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: Velikonočno od-dojo s filmom iz svete dežele Po Jezusovih sledeh, v koterem so prikozoni vsi pomembni kroji Jezusovega bivanja in zgodovinski oris svete dežele Izrael. Film sta za TV Slovenijo pripravila in posnela Francek Jauk in Tinček Ivanuša. Sledila bo poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. MG šolah, kar bo brez dvoma prispevalo tudi v večji kvaliteti pouka ter boljšim pogojem za delo tako učiteljev kot otrok. Povprečje države je 19,8 otroka na oddelek, po uvedbi skupnih okolišev pa naj bi v mestni občini Ptuj dosegli povprečje okrog 23 otrok na oddelek. Do prihodnje seje mestnega sveta bodo v mestni občini proučili tudi možnost, da bi si del šolskega okoliša razdelili tudi OS Mladika in Ljudski vrt. S spremembami odlokov o ustanovitvi osnovnih šol Mladika in Olga Meglič, sprejeli naj bi jih aprila, bo imela Mladika zagotovljen 2,5 oddelka vpisa v 1. razred, kar je tudi sedanja zmogljivost šole, Olga Meglič pa 2 oddelka 1. razreda s povprečno 21 otroki na oddelek. Razprava na ponedeljkovi seji mestnega sveta je potrdila nujnost določitve zmogljivosti posameznih šol v smislu kon-krenčnosti in kvalitete dela. Sole naj bi imele približno enako število otrok v posameznih oddelkih. Ravnatelj Ervin Hojker se je po sprejemu investicijskega programa za rekonstrukcijo in dozidavo OS Olge Meglič zahvalil svetnikom v imenu šole, otrok in staršev. "Izjemno sem vesel, da so svetniki in svetnici sprejeli takšno rešitev, da so upoštevali naša prizadevanja in našo pripravljenost graditi šolo v dveh fazah ter se v obdobju do leta 2004 odpovedati tretji fazi, da se bo lahko začelo graditi tudi v drugih šolah. S sprejemom investicijskega programa je šola dobila možnost obstoja, s tem pa še ni vse rešeno. Kljub izvajanju investicije bomo morali zagotoviti kvalitetno učno delo na lokacijah, ki bodo primerne in varne. Septembra bomo predstavili elaborat, v katerem bo zapisano, kje in kako bo v času rekonstrukcije oziroma novogradnje potekal pouk. Prepričan sem, da ko bomo šolo gradili, bo pri nas toliko optimizma in zadovoljstva, da bomo morebitne težave sproti odpravljali. V šolskem letu 2003/2004 prostori v Prešernovi ne bodo adaptirani, vendar bodo omogočili prehod na 9-letno osnovno šolo." MG LANCOVA VAS PRI PTUJU, HAJDINA / odprtih osem volisc Referendumska dobrodošlica V nedeljo, 7. aprila, bodo po Slovenije potekala referendumska od!o~anja, ki bodo nekoliko spremenila obmo~ja sedanjih ob~in. V glavnem gre za "selitve" posameznih ob-mo~ij v druge ob~ine, za na~rtovano ustanovitev {tevilnih novih ob~in pa državni zbor ni prižga! zelene !u~i. Na na{em obmo~ju bo referendum v naselju Lancova vas pri Ptuju in v sedmih naseljih ob~ine Hajdina. Na njem bo padla odločitev o usodi 35 prebivalcev Lanco-ve vasi pri Ptuju, ki si že skoraj desetletje dolgo prizadevajo priti iz občine Videm v sosednjo občino Hajdina. Za to imajo od lanskoletne 26. seje sveta občine Videm tudi njihovo soglasje, prav tako pa so svetniki občine Hajdina sprejeli sklep, da jih sprejmejo. Teritorialno je območje Lancove vasi pri Ptuju tako rekoč del Dražencev, prav tako pa je ta od občine Videm odmaknjeni zaselek življenjsko povezan s sosednjo vasjo in občino Hajdina. Njihova odcepitvena ali bolje rečeno preselitvena zgodba je dolga in zapletena. Ker se del naselja po veljavni zakonodaji ne more izločiti iz ene in preiti v drugo občino, so v prejšnjem mandatu sveta občine Videm dobili soglasje za ustanovitev naselja Lancova vas pri Ptuju. Za štirinajst dni pa so, čakajoč objavo v Uradnem listu, zamudili z vlogo državnemu zboru, sicer bi bila njihova zgodba danes že pozabljena, Lancova vas pri Ptuju pa že zdavnaj del občine Hajdina. Ta je, kot že omenjeno, sprejela sklep, da jih sprejme, upoštevajoč njihovo ozemeljsko in življenjsko po- Se bo tabli Lancova vas pri Ptuju kmalu pridružila še tabla občine Hajdina? MARIBOR / MAGDALENA VABI Festival mladih kreativcev znova v Mariboru V Mariboru bo med 9. in 11. majem na različnih lokacijah potekal 4. mednarodni festival vizualnih komunikacij Magdalena. Na njem bodo mladi kreativci predstavili svoje ideje in izdelke, potekala pa bodo tudi različna predavanja. Glavni moto letošnjega festivala bo preoblikovanje pomena, na festivalu pa lahko tekmujejo vsi, ki so mlaj{i od 30 let. Tekmovalci lahko sodelujejo z deli promocijske narave za znanega naro~nika ali pa z deli, narejenimi posebej za festival. Za prijavljena dela je vseeno, ali so bila že objavljena ali ne. Poleg že uveljavljenih festivalskih nagrad bodo organizatorji podelili tudi nagrade za najboljšo uporabo medijev ter najboljšega debitanta. Med festivalom bodo potekala tudi razli~na predavanja, na katerih se bodo predstavili predavatelji iz Slovenije in tujine, ne bo pa manjkalo tudi ve~ernih zabav. Vsi, ki vas zanima oglaševanje oz. kreativne rešitve, imate ~as za prijavo del do 22. aprila, ve~ informacij o festivalu pa boste dobili na spletni strani www.magdalena.org. Marjan Ostroško vezanost s sosednjimi Draženci, brez kakršnihkoli pogojev. Svetniki videmske občine v sedanji sestavi se kar na nekaj sejah niso mogli spijazniti z odhodom Lancove vasi pri Ptuju, njihove odločitve so bila vse do lanske junijske seje tesne, vendar negativne. Teritorialno in življenjsko odtujene ljudi bi bilo seveda težko in nedemokratično zadrževati v občini Videm. Že 29. maja 1994 se je namreč takratnih 22 volilnih upravičencev na referendumu odločilo za priključitev k sosednji, takrat še mestni občini Ptuj. Odobritev odhoda s strani videmskih svetnikov bo omogočila prijateljsko spremembo občinske meje, sicer bi se vsa zgodba končala na manj prijeten način, saj so bili prebivalci Lancove vasi pri Ptuju pripravljeni vztrajati in svojo pravico poiskati za vsako ceno. Pri tem jih je vzpodbujalo tudi pozitivno mnenje varuha človekovih pravic, ki je ugotovil, da ne vidi nobenih ovir, da volje ljudi država ne bi upoštevala. Glasovalno mesto za vaščane Lancove vasi pri Ptuju bo v nedeljo, 7. aprila, v gostilni Rajh. Od 35 vaščanov je 28 volilnih upravičencev in njihova odločitev je zagotovo znana že v naprej. Ob tem bo odprtih še sedem glasovalnih mest v vseh zaselkih občine Hajdina. Tudi na teh pričakujejo pozitivno določitev občanov, kar bo najboljša dobrodošlica sedanjim sosedom in bodočim soobčanom. J. Bračič Mercator KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / v pokrajinskem muzeju opravili vse predvidene investicije Kmalu v prostore bivših zaporov V kratkem bodo končana obnovitvena dela v ptujskih zaporih, ki jih upravlja Pokrajinski muzej Ptuj. Po besedah Aleša Ariha, ki že več kot leto dni vodi to kulturno ustanovo, bodo v obnovljene prostore preselili muzejsko upravo, svoje prostore pa bo v njih dobila tudi restavratorska delavnica za tekstil. To je le eden od investicijskih projektov, ki so jih v ptujskem muzeju v zadnjem času uspešno izpeljali. Uradno odprtje bo petnajstega aprila. V sedanjih upravnih prostorih bodo uredili knjižnico. Po besedah direktorja muzeja so prekrili streho na delu dominikanskega samostana, na gradu so uredili elektrifikacijo, zamenjali {tirideset oken, obnovili {tukature v grajski kapeli, kjer so odkrili freske, ki {e ~akajo na restavriranje. V maju bo sve~-ano odprtje vite{ke dvorane, ki bo v bodo~e služila za vrhunske umetni{ke prireditve, služila pa bo tudi v komercialne namene za kongrese, simpozije, promocije in nadstandardne poroke. V dvorani bo prostora za dvesto gostov, toliko bo tudi stolov. Zanimanja za uporabo vite{ke dvorane je veliko; psihiatri in kirurgi so že napovedali medna- rodne kongrese, 14. maja pa tudi prva poroka, in to mednarodna med Ptuj~anko in Nizozemcem. Cene v muzeju za tovrstne storitve {e niso dolo~ili, pravijo pa, da ne bodo pretiravali, za nadstandard pa je vendarle potrebno nekaj dopla~ati. Na vpra{anje, kaj bo z bunkerjem pri Rimski peci in s Povodnovim muzejem, je Arih ugotavljal, da je objekt pri Rimski pe~i resni~no ~rna packa v soseski, da pa je zadeva celo na sodi{~u, saj arhitekt Kova~ iz Ljubljane, ki je že dobil avans za ureditev objekta, ni naredil ni~, zahteva pa dodatno pla~ilo. Po zamisli prof. Gabrijel~i~a bodo Rimska peč je bolj bunker kot arheološki spomenik Tudi Povodnov muzej ni ravno v čast ptujskemu turizmu. Foto: Fl objekt uredili tako, da bodo v spodnjem delu na ogled ar-heolo{ki eksponati iz najdenega podro~ja, zgodovinski prikaz ~etrti, kjer so bile rimske pe~i, zgoraj pa bo lokal z dolo~eno opredeljeno dejavnostjo, za kar bo mestna ob~ina pripravila razpis. Povodnov muzej je predviden za restavriranje, zato so že postavljeni odri (pred zimo), o~itno pa se je zaustavilo pri denarju; ob~ina mora prispevati polovico sredstev. Re{itev pa je predvidena tudi pri konjušnici na gradu (restavracija), saj naj bi v leto{njem letu Uprava za kulturno dedi{~-ino izdelala projekte za obnovitev, na osnovi tega naj bi objekt letos prekrili. Bodo~emu zainteresiranemu najemniku bo objekt predan torej v podalj{ani tretji fazi v skladu s spomeni-{kimi izhodi{~i. To fazo bo financirala država. Žitnica je v tak{nem stanju, GORISNICA / celovecerna predstava s tremi enodejankami Gledališki oder znova zaživel Po večdesetletnem premoru poskuša v občini Gorišnica ponovno oživeti dramska dejavnost. Gledališka sekcija pri prosvetnem društvu Ruda Sever Gorišnica je v sezoni 1999/2000 stopila na oder s Škufčevo mladinsko igro Janko in Metka, naslednjo sezono so igrali po mnogih osnovnih šolah mladinsko igro Pastorka in mačeha avtorice Kristine Brenkove, lansko sezono pa so prvič stopili na oder odrasli amaterski igralci. Najprej so se predstavili javnosti na ob~inskem prazniku z Ogorev~evo enodejanko Ljubezen ne pozna meja. Predstava je požela velik uspeh in nav-du{enje med ob~ani. Neizbežna je bila ponovitev. Prav zaradi tega se je režiser vseh prej ome- njenih predstav Lojze Matjašič odlo~il dodati {e dve enodejan-ki, ki bi skupaj s prvo zadostovale za celove~erno predstavo. Premiera je bila 9. marca v kulturni dvorani v Gori{nici. K enodejanki Ljubezen ne pozna meja je režiser dodal enodejan- ko Mutasti muzikant avtorja Jake Štoke in Izgubljeni dežnik avtorja Lojzeta Matja{i~a. Igralci so skupaj s svojim režiserjem poželi velik aplavz, ki je donel iz polne dvorane, zato so igro ponovili pred doma~im ob~instvom {e 24. marca. Marsikdo iz vrst gledalcev se je v navdu{enosti odlo~il, da bo pristopil h gledali{~nikom in se preizkusil {e sam. Režiser pa je zadovoljno ugotavljal, da so med igralci talenti, ki se jih bo dalo vklju~iti v predstave, ki jih že pripravlja. Maja Tuš Kolaric da ne propada, v njej urejajo de-poje, ki bodo dostopni tudi za posebne ciljne skupine obiskovalcev. Programsko imajo v na~rtu v tem letu preurediti in posodobiti glasbeno zbirko, ~ipkarska {ola v Idriji bo izdelala kopije ~ipk za cerkveno kapelo, pripravili bodo {est razstav v Mihe-li~evi galeriji, izdali Vodnik po grajskih zbirkah ter Vodnik po lapidariju ter zloženko o mitre-jih. Tudi v Ormožu so raz{irili stalno zgodovinsko razstavo, odkupili nekaj etnolo{kih in kulturnozgodovinskih predmetov ter v sodelovanju z ob~ino Ormož izdelali katalog Ormoža. Prihodnje leto bo Pokrajinski muzej Ptuj praznoval stode-setletnico, zato želijo z ures-ni~evanjem programov pohiteti. Izdali bodo tudi zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj. Franc Lacen ROGOZNICA / obcni zbor kulturnega društva Doseženi uspehi vzpodbuda za nove naloge člani kulturnega društva Rogoznica so na svojem letnem zboru ocenili delo pri ponovni oživitvi ljubiteljske kulturne dejavnosti ter pri kulturnega prostora v obdobju po letu 1997. Njihova sekcija korantov je svojo 20-letno delo predstavila z lepo urejeno in vsebinsko zanimivo razstavo v obnovljeni kulturni dvorani, v kateri je 16. marca potekal ob~ni zbor. Opravljeno delo so pohvalili podžupan MO Ptuj Milan Cucek, predsednik sveta primestne ~etrti Rogoznica Marjan Kolarič in tajnik Društva upokojencev Rogoznica Stanko Menoni. Gostje in ~lani so si bili v razpravi enotnega mnenja, da so doseženi uspehi šele dober za~etek, obilica dela in nalog pa še sledi. Na podro~ju ljubiteljske kulturne dejavnosti na~rtujejo ustanavljanje novih sekcij: ljudski pevci in godci, podmladek likovnih ustvarjalcev, morda tudi dramska in folklorna skupina? Volja je, ljudje so pripravljeni ustvarjati in bogatiti vsebino kulturnega življenja. Izre~ene zamisli so lepe, ob njih pa tudi velike skrbi. Nujna je celovita obnova propadajo~-ega ostrešja na domu, ki so ga s prostovoljnim delom in prispevki zgradili krajani po osvoboditvi. Tudi okolje doma kli~e po ureditvi, saj spada med najbolj neurejena in zanemarjena krajevna središ~a. Nujno je tudi parkiriš~e. Za vse to bo potrebno zagotoviti finan~ne vire ter jih oplemenititi s prostovoljnim delom in prispevki krajanov. Zbor je potekal v prijetnem vzdušju. V primestni ~etrti Ro-goznica vladata sloga in razumevanje med svetom in društvi. Vsi se složno trudijo, da po svojih mo~eh in s skromnimi fi-nan~nimi viri naredijo ~imve~ dobrega za ljudi in za napredek svoje primestne ~etrtne skupnosti, v kateri živi 3.800 prebivalcev. Feliks Bagar RADIOPTUJ- 69.8 >98,2 «lO^rShtk _ mM3rz Wbarkûïq ^ocU-Tidtui'Ptiir Prizor iz enodejanke Izgubljeni dežnik. Foto: Laura, Gorišnica TEDNIKOVA KNJIGARNICA 2. april - mednarodni dan knjig za otroke Mednarodni dan knjig za otroke je že dolga leta 2. april - dan, ko je bil leta 1805 rojen danski pravlji~ar za vse ~ase in starosti Hans Christian Andersen (umrl 4. 8. 1875). Na ta dan obide svet poslanica ene izmed nacionalnIh sekcij Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Letošnja poslanica prihaja iz sosednje Avstrije izpod peresa Renate Welsh, ki jo je naslovila Stopnice iz knjig. Renate Welsh, rojena na Dunaju leta 1937, je doslej izdala čez {estdeset del za mlade bralce in je dobitnica častne nagrade za otro{ko in mladinsko literaturo Avstrije. Žal {e njene knjige niso doživele slovenskega prevoda, njeno svetovno poslanico, ki metaforično podaja bistvo otro{ke literature, je prevedla Tanja Pogačar, ponujamo pa vam jo v dana{nji Tednikovi knjigarnici: STOPNICE IZ KNJIG Otrok je sedel na vrtu, ki je bil sicer lep, a vse naokrog obdan z visokim zidom. Otrok je bil čisto sam. Ne spra{uj, kako se je zna{el na vrtu, kdo je skrbel zanj in kdo mu je prina{al hrano. Tega ne vem. Nekje morajo biti vrata v zidu, je premi{ljeval. Počasi je stopal ob zidu, otipaval kamne, toda na{el ni nobene razpoke, nobene odprtine. Trkal je po zidu. Povsod je zvenelo enako. Otrok se je usedel pod veliko drevo sredi vrta. Nebo je preletela jata vre{čečih ptic. Nenadoma je ležala ob otroku knjiga. Otrok jo je odprl. Zagledal je veliki A in ob njem narisan avto. Na naslednji strani je bil B in ob njem narisan balon. Ko se je otrok naučil vse črke, se je pojavila druga knjiga, pa tretja, četrta, peta. Otrok je listal po knjigah, vsaka knjiga je drugače {elestela. Duhal je knjige, vsaka knjiga je drugače di{ala. Otrok je najprej bral le črke, nato so iz črk nastale besede in iz besed stavki ter končno zgodbe. Otrok je bral in bral. Jezdil je na slonih in kamelah, se s kajakom spu{čal po rekah in na saneh s pasjo vprego drsel preko ledenih pokrajin. Na kraljevem dvoru je sedel na zlatem prestolu, pri Indijancih pa na pisani odeji: predvsem pa so bili v knjigah drugi otroci, veseli in žalostni, plahi in predrzni, divji in tihi. Ko je otrok spal, je sanjal o drugih otrocih. Ko je bral, je bil z njimi. Toda ko se je hotel dotakniti katerega od otrok, se je zna{el sam in žalosten. Potem pa se je mu porodila ideja. Iz knjig je zgradil stopnice, vedno vi{je, dokler ni z vrha stopnic videl preko zidu. Spodaj je bil {e en vrt, v katerem je sedel drugi otrok. "Hej, ti, dober dan!" je zakli-cal. Otrok je hrepeneče pogledal in dvignil roki. Otrok je stopil nazaj na svoj vrt, si naložil polno naročje knjig in se zopet povzpel na zid. Drugi otrok je skrival obraz v dlani in jokal. "Pazi!" je zaklical otrok. Spu-{čal je knjigo za knjigo. Kot ptice so počasi pristale na travi. Sedemkrat je moral prinesti knjige, da je drugi otrok lahko naredil stopnice na svoji strani zidu. Previdno, korak za korakom se je vzpenjal. Otroka sta si podala roke, se objela in se zasmejala. Nato sta skupaj sedela na zidu in bingljala z nogami. Spoštovani bralci, knjige enako pomagajo premagovati zidove tudi odraslim. In pomenijo odli~ne mostove med generacijami ter odpirajo vrata v vse mogo~e skrivne in daljne vrtove. Stopanje skozi življenje je lažje tistim, ki jih spremljajo knjige. Liljana Klemen~i~ POVABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes, 28. marca, je zadnji četrtek v mesecu in to je povabilo v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Pre{ernova 33, kjer vas ob 17. uri pričakujeta in{trukto-rica joge Sonja Trplan in pravljičarka Liljana Klemenčič. Vabljeno otroci od četrtega leta dalje, zaželena so lahna {portna oblačila in copatki. Vstopnine ni. PTUJ / letni koncert komornega moškega zbora Znova praznik zborovskega petja V petek, 22. marca, so ljubitelji zborovskega petja spet doživeli svoj praznik, saj so jih pevci komornega moškega zbora Ptuj pod vodstvom Franca Lačna obdarili s svojim vsakoletnim koncertom. Poleg zelo spremenjenega repertoarja je obiskovalce pritegnila še druga novost: koncert ni bil na tradicionalnem prizo-riš~u, v Narodnem domu, pa~ pa v novi gimnazijski dvorani, ki sprejme ve~ gledalcev (morda zaradi tega vsi sedeži niso bili polni), poleg tega pa vsem omogo~a, da nastopajo~e vidijo (kar je bilo v Narodnem domu neizvedljivo). S svojo sodobno, ra~unalniško opremljenostjo dvorana hkrati omogo~a tudi vizualno popestritev nastopov, kar so v manjši meri izrabili na svojem koncertu tudi ptujski komorniki. V dveh delih smo na petkovem koncertu slišali 16 pesmi (in še dve dodatni) - od obveznega Gallusa prek tujih skladateljev do sodobnih slovenskih avtorjev; zlasti slednji poslušalce posebej pritegnejo (tokrat na primer Mo~nikov Žabji radio). Kot solisti so v posameznih pesmih zapeli Gregor La~en, Gianfranco Zelenko in Franjo Levstik, na klavirju je pevce spremljala Tanja Kozar Stoši~, s tamburinom Boštjan Vauda, koncert pa je povezovala Danica Godec. Nova gimnazijska dvorana s sodobno opremljenostjo omogoča tudi vizualno popestritev nastopov. Foto: Aljo{a Ozmec PREJELI SMO Ali je zdravje res naše najve~je bogastvo? vprašanje v naslovu me prešine ob razmišljanju o brezplodnih pogajanjih med FIDES-om (Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije) in vlado. Zakaj je zdravstvena politika tak{na, da ne omogo~a tega bogastva ohranjati in ga oplemenititi? Bodo vsi prebivalci mlade Slovenije razumeli stavkovne zahteve ali pa jih bodo razumeli le bolni, ki se najbolj zavedajo, kaj pomeni zdravje in so najbolj pomo~i potrebni? Razmere v našem zdravstvu nikakor niso dobre in to najbolj ob~utijo pacienti in delavci v zdravstvu — ne samo zdravniki. Tudi ob sedanji stavki vladna stran uspešno manipulira z javnostjo, ki ji preko medijev dnevno sporo~a polresnice, te pa ustvarjajo podobo že sedaj dovolj ali morda preve~pla~anega slovenskega zdravnika z dolgim dopustom in željo po še ve~ denarja. Treba jim je priznati dolo~eno spretnost, saj je Delova anketa pokazala nenaklonjenost ljudi do zdravniške stavke, ~eprav so (isti akentiran-ci) z zdravniškimi storitvami pretežno zadovoljni. Zdravnik se lahko le trudi, da uspešno in kvalitetno opravlja svoje delo, ko tega ne more ve~, pa postane dežurni krivec za ves zdravstveni sistem in na njega namesto nase s prstom kažeta ZZZS in Ministrstvo za zdravje (MZ). Namen te stavke ni boj za privilegije zdravni-štva, temve~ zahteva vladi, da kon~no uredi nevzdržne razmere v zdravstvu, v katerih se ne da uspešno in kvalitetno delati in nuditi pacientom tistih možnosti, ki jih sodobna medicina omogo~a. Seveda do stavke ni prišlo od v~eraj do danes, saj ima FIDES kopico predlogov, opozoril in prošenj, naslovljenih na MZ, vendar je ostal predal za odgovore prazen. Pla~ilni del sploh ni v stavkovnih zahtevah, ampak je vezan na sprejetje nove kolektivne pogodbe kot dolg vladi iz leta 1996. Država, ki ne spoštuje lastnih podpisov, ni pravna država. Kot rad razloži predsednik FIDES-a: država si je sama nataknila zanko okrog vratu, sedaj pa s prstom kaže na zdravnike, ki jo bodo zategnili. Pla~e, sicer predmet nenehnih in burnih polemik, niso ve~ nobena skrivnost. Lahko povem, da je pla~a "mladega" specialista 1300 do 1400 SIT na uro. Če delamo več, se utrujenost povečuje, urna postavka pa zmanjšuje. Ob tem je seveda izraz "mladega" relativen, saj je potrebnih po končani srednji šoli 12 do IS let (težkega in dokaj dragega) študija, da se izobrazi "mlad" specialist. Nekaj konkretnih podatkov: v povprečju vsi kirurgi na našem oddelku opravljamo vsaj 300 ur dela mesečno, rekordi sežejo tudi do 4S0. Povprečno število pacientov v moji redni ambulanti je 6S do 70 v S urah. Seveda v takem tempu dela ni dovolj časa za bolnika in verjemite mi, da bi bil sam še najbolj zadovoljen, če bi imel dovolj časa za kvaliteten pregled in pogovor. Ne samo strokovno usposobljen, temveč tudi spočit zdravnik je garant ohranitve in izboljšanja zdravja. Dežurstvo kot "običajna praksa" nas sili, da delamo tudi 2x toliko, kot je predpisano, kar botruje neštetim težavam in slabi klinični praksi. Nihče se zaradi tega ne vznemirja. Ko pa stori zdravnik napako, ostane sam. Seveda kriv. Tako ali drugače -kriv. Kako poteka zdravniški protest v naši bolnišnici? Delamo po razporedu do 200 ur mesečno. Absurdno je, da se takšen razpored dela manifestira kot stavka. Ob tem je potrebno dodati, da so ukinjeni vsi dopusti, strokovna izpopolnjevanja in da so vpoklicani vsi zasebni zdravniki, ki pravno niso zavezani stavki, so pa pred leti zapustili Javni zavod, najbrž ne samo iz finančnih razlogov. Kljub temu ob takem delu ne moremo opraviti programskih (nenujnih) operacij, dela v specialističnih ambulantah in številnih drugih zdravstvenih storitev, ki pa nimajo posledic ogrožanja zdravja, ali nenu-denja strokovne pomoči tistim, ki jo nujno potrebujejo. Stavko žal najbolj občutijo bolniki in zdravstveni delavci. V kolikor bi se končala brez dogovora, bi se delo nadaljevalo v neustreznih razmerah in posledično lahko pričakujemo še daljše čakalne dobe, slabšo kakovost zdravstvenih storitev, upadanje zanimanja za vpis na medicinsko fakulteto in povečan odhod zdravnikov v druge stroke. Upam (in vem, da govorim v imenu velike večine svojih kolegov), da stavka ne bo prerasla v brezplodno merjenje moči in da se bo čimprej končala z razumnim kompromisom. Predvsem v dobro naših bolnikov. Darko Jazbec, dr. med., spec. kirurg KIDRIČEVO / brucovanje kluba ptujskih [tudentov Topel sprejem podmladka V soboto, 30. marca, bo v dvorani Vital v Kidričevem zelo vroče, saj bodo ptujski študenti v svoje vrste sprejeli nadebudne brucke in bruce. Ceprav je Brucovanje Kluba ptujskih študentov prireditev z dolgoletno tradicijo, se letos na ve~eru, na katerem se mle~-nozobi študenti in študentke prelevijo v spoštovanja vredne ~lane intelektualne študentske skupnosti, obeta svež veter. Nekoliko spremenjen koncept prireditve je bil potreben zato, ker so bili ustaljeni prijemi že pre-ve~ splošno znani. V zadnjih letih se je celo dogajalo, da so bolj sramežljivi bruci in brucke prestrašeno ostajali doma, zato sta letošnja vodja projekta Aljaž Novak in Gorazd Ladinek iz programa ~rtala nekaj za opazovalce sicer zanimivih, za bruce in brucke pa pogosto v zadrego spravljajo~ih delov, in jih nadomestila z novimi presene~enji. Letošnje brucovanje se bo za~-elo ob 20. uri. Uro kasneje bo nastopila v Sloveniji vse bolj priljubljena skupina Jebe'la cesta, za njo pa vedno odli~ni ptujski Popperkeg. Zvezde ve~era pa bodo nedvomno Zakloniš~e prepeva. Še dolgo potem pa bo vro~e glave pokonci držal na zabavah Kluba ptujskih študentov nepogrešljivi DJ Stan~. Bruci in brucke, ki jih organizatorji letos ljubkovalno imenujejo zvon~ki in trobentice, se tudi tokrat ne bodo izmazali brez tekmovalnih iger, ki pa — tako obljubljajo organizatorji — ne bodo poniževalne. Zmagovalci iger bodo bogato nagrajeni, vsi "zeleni" udeleženci pa bodo za spomin na svoj ve~er dobili simpati~ne majice. Ker je prireditev v Kidri~-evem, bo tja tudi letos organiziran brezpla~en avtobusni prevoz s ptujske železniške postaje (ob 20. uri), ob 4. uri zjutraj pa se bodo udeleženci lahko peljali tudi nazaj. Vstopnina je bistveno nižja kot prejšnja leta, saj morajo ~lani Kluba ptujskih študentov v predprodaji (v prostoru KPŠ) za karto odšteti pi~lih 300, ne~lani pa 500 tolarjev (v Kolnkišti, Gromu in Big bangu). Na dan prireditve bo vstopnina za vse enaka, znašala bo 700 tolarjev. V ceni karte je že všteta kisla ali zelenjavna juha, ki bo pred koncem enega najve~jih in najnapornejših študentskih žurov na Ptujskem nedvomno zelo prijala. Nina Milo{ic FOTOZAPIS / zaključek projekta na oš dr. l. pivka Mama je ena sama Na osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka na Ptuju so v petek pripravili proslavo ob zaključku projekta z naslovom Mama je ena sama. Projekt so pripravljali dva meseca, sodelovali pa so učenci nižjih razredov osnovne šole. citirali in plesali. Vodja projekta je bila Marta Vindiš. Fl Na proslavo so povabili starše, svoje vzgojitelje iz dijaškega doma Ptuj ter strokovne delavce šole. U~enci so vsem peli, re- □ GLEDALIŠČE PTUJ v morali enako kot y u aqe ne pomeni nič, d Ernest Renan, francoski pisatelj v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM 28.3.11.4. 2002 NA GOSTOVANJIH Druâtvo lutkovnih ustvarjalcev METUUČEK IN METVUČICA Predstava za Sole, 9.30 5. petek 7. nedelja MARJETKA, STR. 89 Gostovanje vPliberku, 15.30 Gledališče Koper ENAJSTA ŠOLA Predstava za šole In Izven 9.30,11.30 In 14.00 9. torek Drama SNG Marltior ČAJ ZA DVE Predstava za Izven, 19.30 10. sreda KD španski borci PRINCESKA NA ZRNU GRAHA Predstava za šole In Izven 9.30 In 11.00 11. tetrtek MARKETING Komunikacijska akcija "Vsak kupec lahko dobi avto v katerikoli barvi, dokler je to črna barva, " so slavne besede, ki jih je izrekel Henry Ford, ko so pri Fordu za~eli proizvajati legendarni model T. Danes bi ponudnik s takim načinom razmi{ljanja hitro propadel, saj lahko kupci izbiramo med {iroko paleto izdelkov in različic teh izdelkov. Temu se morajo prilagoditi tudi ponudniki, če želijo, da bomo potrošniki kupili prav njihov izdelek. Da bi izvedli dobro tržno-komunikacijsko akcijo in predstavili potrošniku svoj izdelek karseda privlačno, se je potrebno dobro pripraviti in sestaviti strategijo, ki bo pripeljala do opredeljenega cilja. Tržno-komunikacijska akcija naj bi bila sestavljena iz spodaj naštetih točk: 1. situacijska analiza — pregled trga, za katerega se akcija pripravlja. Pregledati je potrebno zgodovino in trenutni položaj izdelka, analizirati konkurenco in izdelke ter narediti analizo potrošnikov; 2. cilji trženja — opredelitev ciljev, ki jih v svojem poslovanju želimo doseči. Predvsem je potrebno opredeliti položaj na trgu in pričakovan tržni delež; 3. proračun — količina denarja, ki smo ga pripravljeni porabiti za promocijo; 4. komunikacijska strategija — opredelitev načina komuniciranja in izvedbe akcije. Opredeliti moramo ciljne skupine, cilje komuniciranja, sestaviti idejni osnutek komunikacijske akcije in napraviti kreativno strategijo s predlogom izvedbe akcije; 5. plan medijev — odgovori na vprašanje, kako prenesti spo-ro~ilo ciljnim skupinam. Opredeliti je potrebno medijske cilje, medijsko strategijo in taktiko oz. izvedbo; 6. analiza akcije — meritev uspešnosti akcije. Meritev je pomembna, saj le tako vidimo, ali je akcija bila uspešna in kako smo porabili svoj denar. V osnovi so si elementi pri izdelavi komunikacijske akcije podobni. Pri raznih avtorjih sicer prihaja do razhajanj, vendar pa v osnovi princip ostaja enak. Predlagam vam nekaj naslovov, kjer boste našli več informacij o tržnem komuniciranju in izvedbi akcij TK. V slovenski jezik je prevedena ena najpomembnejših knjig o marketingu Trženjsko upravljanje (avtor Philip Kotler). Več boste našli tudi v knjigah: Essentials of advertising strategy (Don Schultz), Creating the advertising message (Jim Albright), How to develop a succesful advertising plan (James Taylor) O posameznih točkah komunikacijske strategije pa bomo spregovorili v naslednjih številkah. Za vas smo dosegljivi tudi na e-naslovu: zlato. ogledaloZradio -tednik.si. Pošljite nam vaše komentarje, vprašanja in pripombe. Z veseljem jih bomo upoštevali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostro{ko PTUJ / dvanajsto ocenjevanje vina Evropska konkurenca se boji naše kakovosti V refektoriju minoritskega samostana v Ptuju je bilo 20. marca tradicionalno, že dvanajsto ocenjevanje vina, ki sta ga organizirala Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter kmetijska svetovalna služba Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, pod pokroviteljstvom mestne občine Ptuj. V oceni je bilo 178 vzorcev 98 pridelovalcev, od tega 40 vzorcev posebnih kakovosti. S kakovostjo ocenjenih vzorcev so bili enologi zelo zadovoljni. Ocenjevalce vinskih vzorcev, ki so bili razdeljeni v dve komisiji, je vodil magister Anton Vodovnik s Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Maribor. V sklepni oceni je povedal, da je bila organizacija ocenjevanja zelo dobra, prav tako pa je ocenil kakovost ocenjenih vzorcev, ki je odvisna v prvi vrsti od vinogradnikov in kletarjev ter od narave. Leto{nja povpre~na ocena je zna{ala 17.92 in je za dve desetinki to~ke vi{ja od po-vre~ja lanskoletnega ocenjevanja. Vi{ja kakovost je bila letos opazna pri vseh sortah, tudi pri zvrsteh. Anton Vodovnik je posebej izpostavil kakovost laskih rizlingov in svojo pozornost temu vinu pojasnil: "Osebno ob vsaki priložnosti izpostavim sorto la{ki rizling. V vinorodni deželi Podravje je trte, grozdja in vina la{kega rizlinga eno tretjino, la-{kega rizlinga je najve~ tudi v slovenskem merilu. Ob tem je ta sorta pri trženju zelo zapostavljena, saj mnogi ne verjamejo, da je lahko la{ki rizling dobro vino in se zato v glavnem pojavlja v zvrsteh. Kar nekaj zadnjih letnikov je bilo naklonjenih la-{kemu rizlingu in zato ga izpostavljamo, da bi ga za~eli bolj ceniti, in uživati in znali ustrezno nagraditi. Tudi dana{nje ocenjevanje je opozorilo na izjemno kakovost la{kih rizlingov, ne samo posebnih kakovosti, temve~ tudi vin normalne trgat- ve. Letos je bilo v vinorodni deželi Podravje ocenjenih že okoli tiso~ vzorcev in lahko re~em, da tak{nih la{kih rizlingov {e nismo sre~ali na dosedanjih ocenjevanjih letnika 2001." Kljub temu pa ste enega od laških rizlingov, celo ledeno vino, izlo~ili! "Res je. Ta la{ki rizling je sicer ~udovito vino, vednar je bilo {e motno. Zato smo se raje odlo-~ili, da ga ne ocenimo, kot bi mu zaradi tega naredili krivico. Bo pa po mojem mnenju tudi to vino zaslužilo zelo visoko oceno, ko bo donegovano. Lastnik ga torej lahko prinese na kak-{nega od naslednjih leto{njih ocenjevanj." Magister Anton Vodovnik: "Avstrijska Štajerska se boji konkurence našega štajerskega vina." Fotogroflji: Marjan Petek MARKOVCI / pred velikonočnimi prazniki Kmeika tržnica in razstava pisank Tudi v dneh pred letošnjimi velikonočnimi prazniki so v občini Markovci pripravili tradicionalno kmečko tržnico, za nameček pa so tokrat pripravili še prvo, nadvse zanimivo razstavo pisank in predavanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Na kme~ki tržnici, ki so jo pripravili ~lani izvedbenega odbora za celostni razvoj podeželja in vasi v ob~ini Markovci, so v soboto, 23. marca na plo-{~adi za ob~inskim poslopjem poleg prodaje doma~ih izdelkov in pridelkov na 15 stojnicah, prikazali tudi izdelovanje veli-kono~nih presmecov, ki morajo biti v celoti iz mladih pogajn-kov lesa, oziroma iz naravnega Posebnost je pomenila prva razstava velikonočnih pisank društva podeželjskih žena. Foto: M. Ozmec materiala. Bojda so kljub mrazu kup~ije kar dobro cvetele. Na předvelikonoční kmečki tržnici so svoje pridelke in izdelke ponujali na 15 krepko obloženih stojnicah Članice dru{tva podeželjskih žena ob~ine Markovci pa so v avli ob~inske zgradbe v soboto pripravlile zanimivo razstavo pisank, ki je na ogled {e do konca tega meseca. 12 gospodinj je pisanke ali pirhe izdelovalo v razli~nih tehnikah, od naravno s ~ebuljem obarvanih, do porisanih, obkva~kanih in obleplje-nih z barvnimi trakovi in v raz-li~nih aranžmajih. Na tržni dan pa so pripravili tudi zanimivo predavanje Dragice Zelenik iz podjetja Egida v Mariboru o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Naslednjo kme~ko tržnico bodo pripravili ob ob~inskem prazniku, na Markovo soboto, 27. aprila. -OM Letnik 2001 je v primerjavi z letnikom 2000 znova normalen letnik, značilen za naše vinorodno območje. Kakšen je v očeh stroke? "Šele ocenjevanja vina dajejo vpogled v kakovost letnika na posameznih vinorodnih obmo-~jih. Predvidevamo, da bo takih dru{tvenih ocenjevanj ve~ kot {tirideset in da bo ocenjenih ve~ kot 5 tiso~ vzorcev. Letnik 2000 je bil druga~en, tudi zorenje grozdja je prehitevalo za mesec dni. Letnik 2001 je znova "normalen" za na{e pogoje in kakovost vina je v veliki meri odvisna od odlo~itve pridelovalcev, tako vinogradnikov kot kletarjev. Pomemben je ~as trgatve, ki mora biti v ~asu primerne tehnolo{ke zrelosti grozdja, ki je osnova za kakovost vina. Sode~ po dosedanjih ocenjevanjih je kakovost vina zelo dobra. Morda bo kdo dejal, da se spet hvalimo, toda taka je realnost. K temu pripomorejo narava in prizadevanja pridelovalcev s ciljem, pridelati najbolj{e in to tudi dobro prodati. Potro{-niki so vse bolj zahtevni in tudi to prispeva k dvigu kakovosti na{ega vina. To je tudi dobra popotnica za na{e mesto med evropskimi vinogradniki, kjer se bomo lahko postavili z na{i-mi zna~ilnostmi in jih tudi us-pe{no tržili, ne smemo pa se z na{o ponudbo zgledovati po velikih vinorodnih deželah." Tudi danes ste nekaterim vinogradnikom zamerili prez- Dvanajsto ocenjevanje »Vino Ptuj 2002« je bilo v refektoriju minoritskega samostana godnjo trgatev, kar se pozna na nekoliko slabši kakovosti vina. "Res je tako. Spomnimo se lanskega leta, vro~ega poletja in su{e ter septemberskega mo~-nej{ega deževja. Po pojavu gnilobe so nekaterim popustili živci in so grozdje potrgali prehitro. To so vinogradniki, ki {e nimajo jasnega cilja, kak{no vino pridelati in tudi na dana{njem ocenjevanju smo sre~ali tak{na vina. Vino je sicer dobro done-govano, ne vsebuje pa vsega, kar je pogoj za visoko oceno. Kljub manj{im napakam vidimo v kakovosti na{ega vinarstva hitro rast. Na dana{njem ocenjevanju je bilo kar 46 odstotkov vin vrhunske kakovsti z oceno nad 18.10. Seveda ni tak{no razmerje v vseh kleteh, saj na prostovoljno ocenjevanje prinesejo kletarji le svoje najbo-lj{e vzorce. Toda ti so dokaz, da je tak{no vino mogo~e pridelati in ~e bi se vsi tako potrudili, bi lahko bil {e bistveno ve~ji delež vina najbolj{e kakovosti." Že prej ste dejali, da se evop-ske konkurence ne smemo ustrašiti. Se lahko sosedje bojijo naše konkurence? "Se že bojijo! S sosedi na avstrijskem Štejerskem imamo te-snej{e stike in oni se že bojijo konkurence slovenske Štajerske, kjer so naravni pogoji za kakovost vina bolj{i kot pri njih. Ko bomo pri~e svobodnemu pretoku ljudi in blaga, bomo s tak{nimi vini zagotovo mo~no konkurirali vsaj v tem delu Evrope." J. Bračič Postanite novi naročnik Tednika vaše štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 NAROČI LNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, iri černer^oji^^rve štiri številke prejemal(a) brežpfémo. NaročřrinQ^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. % o z >u Û. N U LU I/) LU s NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov: Pošta: _ DS: ,Tel.: % Datum naročila in podpis:_ Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednlk d.o.o., Ralčeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. SKORBA / okrogla miza o avtocesti in hitri cesti "Pozlt^ivnt pritisk^" na odgovorne, da pohitijo AVTOCESTA IN HITRA CESTA NA HAJDINI DO LETA 2010 V domu krajanov v Skorbi je bila 23. marca okrogla miza o gradnji avtoceste in hitre ceste v ob~ini Hajdina ter o njenih vplivih za življenje ob njej, ki jo je pripravil ob~in-ski odbor SLS. Poleg Hajdin~anov in predsednikov nekaterih ob~inskih odborov SLS s širšega obmo~ja so se okrogle mize udeležili minister za promet Jakob Prese~nik, državni podsekretar v ministrstvu za promet Angel Polajnko, novi tajnik stranke SLS Andraž Vehovar, Aleš Arhar iz Dars-a, Bogdan Vrezner iz družbe za državne ceste, župan ob~ine Hajdina Radoslav Simoni~ ter predsednica regijskega odbora SLS Darinka Fakin. Podobno razpravo, kot je bila sobotna, aprila na~rtuje na Hajdini stranka LDS z ministrom za okolje in prostor mag. Janezom Kopa~em. Okroglo mizo v Skorbi je minister za promet in zveze Jakob Presecnik razumel kot pozitiven pritisk na vse, ki se ukvarjajo z gradnjo infrastrukture, da bi se stvari pospe{ile. "Nahajamo se na obmo~ju, kjer je bodo~a trasa avtoceste najmanj definirana. Ne zaradi tega, ker bi bila najmanj potrebna, temve~ zaradi ob~utljivosti v arheolo{kem, vodovarstvenem in sociolo{kem pogledu," je uvodoma povedal minister za promet Jakob Prese-~nik. Umestitev vsake avtoceste v okolje je predvsem strokovni in sociolo{ki problem ter ju je potrebno skupno re{evati, je poudaril. Izredno pomembno je, da je umestitev prava, tak{na, ki jo podpira stroka in ljudje, ki na obmo~ju trase živijo. Minister Jakob Presecnik: "Nobeden od odsekov avtocest in hitrih cest, ki so zajete že v se veljavnem nacionalnem programu, ne bo izpadel!" "V tem obdobju pripravljamo spremembe nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Pripraviti moramo nacionalni program, ki bo prometno zaklju~en za obdobje do leta 2010. Po sedanjem sistemu financiranja izgradnje nacionalnega programa nam manjka milijarda dvesto milijonov ameri{kih dolarjev. Poleg novih rokov in novih stro{kov je poglavitno vpra{a-nje, na kak{en na~in finan~no pokriti zaklju~ek nacionalnega programa. Spremembe nacionalnega programa bo pripravilo ministrstvo za promet, nato jih bo obravnavala in sprejela vlada, zatem bo o njih odlo~al parlament. Ta postopek bo predvidoma potekal do konca leta 2002. Predlog sprememb nacionalnega programa mora ministrstvo pripraviti do konca junija letos. Iz teh sprememb bodo razvidna dokon~anja posameznih odsekov ob upo{te-vanju vseh težav, ki jih imamo pri umeš~anju posameznih od- sekov v prostor. Hajdinsko ob-mo~je je obmo~je z najve~jimi tovrstnimi težavami." Angel Polajnko, državni podsekretar v ministrstvu za promet: "Hajdina je v zelo težkem položaju, ker jo v tem trenutku križata dve cesti: cesta Slovenska Bistrica-Ormož in Maribor-Zagreb. To križiš~e je ob~ino in prebivalce razdelilo na štiri dele. Zelo težko bo pri nadgradnji obstoje~ega sistema, torej pri gradnji avtoceste in hitre ceste, najti simbiozo med zelo pomembnimi elementi v tem prostoru, kot so arheološka najdiš~a I. kategorije, zelo pomembno obmo~je vodnega zajetja, ki ga ni mogo~e nadomestiti, interesi prebivalcev, ki so že danes razdeljeni, in kmetijstva. Potem ko smo že preigrali cel kup variant avtocestnih tras, smo ugotovili, da se prvotna trasa, to je trasa Marjeta, kaže kot najugodnejša predvsem zaradi tega, ker bi z obstoje~e ceste potegnila najve~ prometa. Med Zlatoli~jem in Hajdino bi se ob-stoje~a cesta najbolj razbremenila. Vse trase, ki se od te trase odmikajo proti zahodu, proti Kidri~evem, pritegnejo manj prometa. Najmanj prometa bi pritegnila trasa Kidri~evo. Še ve~jo težavo povzro~a trasa med Slovensko Bistrico in Ormožem. V tem primeru smo dobili ~isti veto za potek trase na obmo~ju Ptuja po Mariborski cesti, v nadaljevanju do Hajdine v tem izvenivojskem križiš-~u oziroma v deteljici, ki je že zgrajena. Ekološka zaš~ita nas sili, da gremo s traso proti jugu. Sedaj je tako dale~, da je edini možni priklju~ek na avtocesto v Dražencih. Priznati moram, da v vseh teh letih nismo prišli do zrele ponudbe, da bi jo lahko na javnem zboru kvalificirano predstavili. Ponujena trasa mora biti usklajena z najrazli~nejšimi uporabniki tega prostora. V tem trenutku je tako dale~, da bi se lahko uskladili glede trase Marjeta. Na obmo~ju Hajdine bi potekala po obstoje~i trasi v nasipu iz lahkih materialov, ki ne bi povzro~ali poškodovanja arheoloških bogastva, zakopana v teh poljih. Zahteva Hajdin~anov pa je, da bi se trasa na tem obmo~ju vkopala. Eno od vprašanj je tudi, kako z avtocesto pre~kati železniško progo južno od Hajdine. Za okolico oziroma za naselje je ugodnejše, da se trasa vkoplje. Če se odlo~imo za to in ne spremenimo nivelete železniške proge, pridemo z vkopom tako globoko, da pridemo v podtalnico. Pre~kanje bi bilo možno izvesti tako, da se v tem delu dvigne železniška proga za dolo~eno višino, kar pomeni, da bi bilo na novo potrebno zgraditi železniško progo med Kidri~evim in dravskim mostom. Tega denarja pa ni. Nemogo~e je vkopavati traso avtoceste na obmo~ju vodnjakov med Gere~jo vasjo in Skor-bo, s tem pa je tudi nemogo~e na obmo~ju Hajdine bistveno znižati niveleto. Ker pa se obremenitev cest na Hajdini približuje stanju izpred desetih, petnajstih let, bo potrebno ~imprej nekaj narediti, najti s skupnimi mo~mi takšno traso, ki bo vklju~ena v okolje aktivnosti pri umeš~anju trase avtoceste in hitre ceste na ob-mo~ju Hajdine. Župan ob~ine Hajdina Radoslav Simoni~ je ministra in druge udeležence okrogle mize ponovno opozoril na rezervat pitne vode, od koder se z vodo oskrbuje 100 tiso~ prebivalcev, ki živijo v 22 ob~inah, zato v nobenem primeru trasa ne sme prizadeti vodovarstvenega ob-mo~ja, prepri~an je tudi, da je pri gradnji potrebno primerno zavarovati šolo, prav tako pa si po njegovem prebivalci Hajdine zaslužijo najmanj nadvoz nad železniško progo, ki stane le toliko kot sto metrov predora na Trojanah. V domu krajanov se je Hajdicanom prvic predstavil novi tajnik stranke SLS Andraž Vehovar (prve z leve); ob njem Radoslav Simonic, župan obcine Hajdina, Jakob Presecnik, minister za promet, in Ivan Brodnjak, predsednik Občinskega odbora SLS Hajdina (skrajno desno) in bodo njeni vplivi minimalni ter bomo imeli od nje vsi koristi. Elaborat bo v kratkem izdelan in se bomo o njem ponovno pri~eli pogovarjati." ŠE LETOS DO TRASE AVTOCESTE? Če se zadeva s cestnim voz-liš~em v Hajdini ne bo hitro razpletla, ima to lahko usodne posledice tudi za ptujski most. Ptuj se danes dobesedno duši v prometu, in ~im prej potrebuje neko rešitev, je še poudaril Angel Polajnko, ki se je zavzel zato, da bi pospešili aktivnosti in še letos prišli do trase avtoceste in hitre ceste na obmo~ju dravskega avtocestnega vozliš~a ter v nacionalni program vklju-~ili tudi gradnjo obvoznice na Pragerskem. Aleš Arhar iz Dars-a je povedal, da se trenutno ukvarjajo z optimiranjem variant. Gre za dopolnitev primerjalne študije, da bi glede na ugotovljene težave skušali poiskati takšne rešitve, da bi lahko bila študija pozitivno zaklju~ena in ocenjena. To naj bi se zgodilo še letos. Lokacijski na~rt bi lahko bil izdelan v letu 2004, gradnjo naj bi se pri~ela leta 2005, potekala naj bi predvidoma tri to štiri sezone, ena sezona pa je potrebna še za dokon~anje del po predaji odseka v promet. Na Hajdini naj bi bila avtocesta zgrajena okrog leta 2010. Družbo za državne ceste je na okrogli mizi predstavljal Bogdan Vrezner, ki je bolj ali manj dopolnil že znana dejstva in ugotovitve glede dosedanjih Ob koncu okrogle mize je minister za promet Jakob Prese-~nik povzel znano dejstvo, da je potrebno ~imprej priti do neke kon~ne rešitve tako na trasi hitre ceste kot tudi avtoceste. Stvari se z mrtve to~ke ne premaknejo že tri leta. V ministrstvu se zavedajo, da je obmo~je Hajdine, Skorbe in Ptuja izredno ob~utljivo obmo~je. V imenu civilne družbe za izgradnjo avtoceste v ob~ini Hajdina je njen predsednik Drago [trafela ministra vprašal, ali sta hajdinski trasi hitre ceste in avtoceste zajeti v nacionalnem programu. Minister Prese~nik mu je zagotovil, da ni nobene bojazni, da bi iz že obstoje~ega nacionalnega programa izpadel kateri od na~rtovanih odsekov avtoceste in hitre ceste. Udeleženci okrogle mize so se lahko v živo seznanili s tem, kje je krivda, da trasi še nista ume-š~eni v ob~inski prostor. Ob-~inski svet Hajdine, župan in ob~ani niso tisti, ki bi zadevo zavirali, ~eprav je svet eno od ponujenih tras že sprejel (za na-ugodnejšo so izbrali kidri~ev-sko), drugih pa še v razmislek in potrditev niso prejeli. Izbira tras je po prepri~anju župana Hajdine Radoslava Simoni~a predvsem vprašanje stroke, ne pa prestižno politi~no vprašanje. Dokler bo on župan, bo tako. Ob~inski svet in ljudje želijo ~im ve~ kvalitetnih informacij o tem, kako bo cesta umeš~ena v prostor, da bo ~im bolj prijazna do ljudi, ter se tudi zavzemajo, da bi do gradnje ~im prej prišlo. MG ... PA BREZ ZAMERE Sredstvo ali cilj? NOVE ZDRAVILNE MOČI PAPIRJA IN VODNEGA TISKA čas za besedo, dve o najpomembnejši posfranski stvari na svetu. Pa ne o fuzbalu, kot ste morda sprva pomislili. Sicer je ta oznaka resda ve~inoma rezervirana za fuzbal, ampak tukaj smo mnenja, da to ne drži. Bo takoj jasno. Resda je večinsko mnenje tudi v naši privatni državi zadnje čase nagnjeno k temu, da se ta častitljivi naziv pripenja na fuzbal, a pri tem se tako doma kot tudi v tujini pozablja na neko neizbežno in precej pomembno dejstvo. Poglejte. Predstavljajte si, da ste zagret fuzbalski privrženec (to ne bo ravno težko, saj jih je tudi v našem okolišu kar nekaj). Predstavljajte si, da si hočete na vsak način ogledati vsako tekmo priljubljenega moštva, tuliti zraven, si puliti lase, tu in tam komu, ki ni čisto vašega mnenja, prisoliti eno ali dve okoli ušes, nonstop psovati in obkladati sodnika z neizmerno plodno zakladnico vseh mogočih žaljivk, pojesti pol kile sončničnih semen, si pogristi vse nohte na gornjih okončinah in nasploh raz-migati telo in duha. Tekma domačega moštva vam je pomembnejša od vsakdanjega kruhka, pomembnejša od politike, vremena, glo-balizacije in tako dalje. Ampak vseeno pa vaši veliki zagnanosti navkljub obstaja še eno, ne ravno nepomembno dejstvo. Lahko ste torej zgoraj opisani napol fanatik, kar se fuzbala tiče, lahko ste celo član kakšne navijaške skupine, kar že samo po sebi implicira določeno stopnjo zagnanosti, a vendar (razen v res zelo skrajnih primerih) brez neke precej pomembne stvari ne boste imeli priložnosti izvajati omenjenih psihofizičnih aktivnosti. In verjetno ste že nadvse pametno ugotovili, da je ta, včasih precej bizarna in abotna stvar, nič drugega kot denar. Keš. Brez te pomembne in nadvse zaželene sestavine vaše denarnice ste v večini primerov lahko še tako velik pristaš zmotno ocenjene najpomembnejše stvari na svetu (fuzbala), a brez financ ne boste imeli kaj prida možnosti za opisano čudovito razgibavanje udov, glasilk in psihosomatskih sposobnosti. In tako lahko vidite, da se na prvi pogled resda lahko dozdeva, da je fuzbal najpomembnejša postranska stvar na svetu, a se ob podrobnejši analizi vendarle pokaže, da temu ni čisto tako. Brez financ bi tudi fuzbal bil rezerviran le za najbogatejše, ne pa za (naj)širše množice, kot je sedaj. In tukaj nimamo v mislih samo gledalcev, ampak tudi igralce. Pomislite samo, če bi par kopačk stal recimo dve povprečni (mizerni) slovenski plači, dres in druge potrebščine, potrebne za brcanje žoge, kakih petdeset jurjev, sama žoga pa recimo sto. Pa še precej veliko članarino bi bilo potrebno prispevati. Ja, prav imate, verjetno bi se petičneži, raznorazni direktorji ter nasploh drugi velepomembni in temu primerno finančno podprti pripadniki družbene smetane, namesto s sprehajanjem po fino pristriženi travici in udrihanjem po žogici, kar po domače imenujemo golf, ukvarjali s podenjem po prav tako fino pristriženi travici in brcanjem okroglega usnja. Pa (zaenkrat) pustimo to ob strani. Kar pravzaprav hočemo povedati, je to, da čeprav se tega vsi deloma tudi zavedamo, ležijo s financami povezane zadeve v naši sodobni, mirno lahko rečemo kapitalistično naravnani družbi pravzaprav res v temelju skoraj prav vsake stvari. Kar pa ne trdimo, kot bi morda kdo pomislil, pa je to, da bi bile finančne zadeve ne samo najpomembnejša postranska stvar na svetu, ampak kar najpomembnejša stvar na svetu nasploh. Ta trditev vsekakor ne bi držala vode. Kakorkoli se morda komu sliši staromodno, pa vendar še tudi v sedanjosti drži kot pribito, da denar, keš, ni najpomembnejša stvar na svetu. Zelo pomembna seveda, a najpomembnejša ne. Ta trditev menda ja ne potrebuje neke sofisticirane utemeljitve. Saj, ~e slu-~ajno res mislite, da je denar najpomembnejša stvar na svetu nasploh, sama po sebi, ter ne le zgolj sredstvo, ampak tudi cilj, ste res vredni pomilovanja in vam izrekam moje najgloblje sožalje in so~utje. Kar nas pripelje do štrajka zdravnikov. Ki je sam po sebi sila ~udna zadeva. Najprej dejstvo, da se zdi, kot da celo dohtarji sami ne vedo, zakaj pravzaprav štrajkajo. Med nami laiki se govori, da zaradi nemogo~ih delovnih razmer, oziroma, ~e smo natan~nejši, zaradi dežurstev in podobnih otežujo-~ih stvari. Ampak ~lovek se vsaj malo popraska po glavi ob dejstvu, da nekateri novodobni Hipokrati (tudi v našem malem mestu) prostovoljno opravljajo dežurstva. In to nonstop. Lahko bi celo rekli, da se prav grebejo za njih. Kar pa seveda ne pomeni, bodite no resni, da jih opravljajo zastonj. Torej obstaja vsaj nekaj takih posameznikov, ki jih ta dežurstva prav ni~ ne motijo, prav nasprotno, nad nenehnim dežuranjem so naravnost navdušeni. Hm, zanimivo. Ampak privzemimo, da so ti v manjšini in da ve~ina res ni najbolj zadovoljna z bdenjem nad zdravjem ljudstva izven obveznega delovnega ~asa. Tudi prav. Ampak preprosti lai~ni pameti pa vseeno pozornost zbudi dejstvo, da se je zraven zahtev po rešitvi preobremenjenosti in pomanjkanja doh-tarjev na tretjem mestu pojavila tudi zahteva po ve~jih pla~ah. Vidite? Brez keša tudi tukaj ne gre. In ta zahteva, ki se tako sramežljivo nahaja na tretjem mestu zahtev, postavlja pod velik vprašaj tudi kredibilnost prvih dveh, še posebej ~e imamo v mislih dejstvo, da tudi v sami stroki obstajajo (ne nepomembna) mnenja, ki se od navedenih precej razlikujejo. Vredno pa bi bilo tudi razmisliti, kakšno novo zdravilno mo~ so zdravniki odkrili v denarju, ~e o~itno lahko nekaj ve~ keša ozdravi celo preutrujenost in nezbranost, posledici prevelikega dela. Hm. Nadaljnjo presojanje prepuš~am vam. Četudi imajo zdravniki prav, ~etudi imajo prav vsi zaposleni, ki ho~ejo štrajkati, pa se vendar zdi, da tisti, ki bi res morali štrajkati, tega ne morejo — tisti, ki so na zavodu za zaposlovanje. Kakšna oblika boja s pogoltno in v nasprotju z ustavo skoraj popolnoma nesocialno državo pa torej ostane tem revežem? ... Tudi ta odgovor prepuš~am vam. Gregor Allé SKORBA / za zaščito podtalnice dravskega in ptujskega polja Krovno pogodbo podpisali le dve obilni V dvorani vodnega črpališča v Skorbi so v sredo, 20. marca, svečano podpisali krovno pogodbo o združevanju finančnih sredstev za realizacijo regionalnega projekta zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Čeprav gre za enega najpomembnejših projektov za izboljšanje močno ogrožene podtalnice na tem območju, sta z nosilcem projekta - Komunalnim podjetjem Ptuj oziroma z direktorjem Jožetom Cvetkom, pogodbo podpisala le župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Kidričevski župan Alojz Šprah je svojo odsotnost upravičil, župan občine Markovci Franc Kekec je bil prisoten, a pogodbe še ni podpisal, ker za to še ni imel soglasja občinskega sveta, svojo odsotnost pa je opravičil tudi župan občine Go-rišnica Slavko Visenjak, saj je bil namesto njega prisoten tajnik Matevž Cetnik, ki nima pristojnosti za podpis pogodbe. Sicer pa je po besedah Jožeta Cvetka pogodba fleksibilna in omogoča, da se vanjo naknadno vključijo še druge občine. Glede na razmere, zahteve zakonodaje in Evropske unije je upravičeno pričakovati, da bodo to tudi kmalu storile, saj gre za skupen pristop, ki pomeni vrsto prednosti. Dejstvo je, da smo že vrsto let priča ugotovitvam, da kakovost podtalnice Dravskega in Ptujskega polja vsebolj ogrožajo izpusti neprečiščenih odpadnih voda. Uredba o emisijah snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav zahteva izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav. Skrb in odgovornost za reševanje zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pa slovenska zakonodaja nalaga lokalnim skupnostim. Te lahko k reševanju tega problema znotraj občinskih meja pristopijo k lastnemu reševa- Krovno pogodbo za zaščito podtalnice so podpisali (z desne): Miroslav Luci, Jože Cvetko in Radoslav Simonič. Foto: M. Ozmec nju, kar pomeni več različnih projektov, več različnih čistilnih naprav in sistemov. Rekonstrukcije pa je potrebna tudi Cistilna naprava Ptuj, ena prvih večjih čistilnih naprav v Sloveniji, saj je stara prek 20 let, poleg tega pa nova zakonodaja predpisuje tudi višjo stopnjo čiščenja odplak. Za izvajanje programov in investicij na področju odvaja- PTUJ / upravna enota z največjim številom krajevnih uradov Pred popisom prebivalstva Upravna enota na Ptuju je ena največjih v Sloveniji, ima kar 16 matičnih uradov, dve informacijski pisarni, na Ptuju pa oddelke za občo upravo, notranje zadeve, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor in za gospodarstvo. V zadnjem času imajo na Upravni enoti v Ptuju, kot tudi v informacijskih pisarnah nas Destrniku in v Vidmu veliko dela z izdajanjem novih osebnih dokumentov, osebne izkaznice in potnega lista, in kot je povedal načelnik uprave Metod Grah, je bilo doslej zamenjanih okrog 5400 plavih potnih listov, vseh pa je okrog 49 tisoč, kar pomeni, da velika večina državljanov, vezanih na upravno enoto Ptuj, le-teh še ni zamenjala. Težko jih bo tudi do avgusta, saj se bodo ob povečanem navalu nujno podaljšali časi čakanja na potni list. Število izdanih potnih listov bo še več, saj morajo po novem imeti otroci svoj potni list (otroci se več ne vpisujejo v potni list staršev). Sedaj je potrebno čakati na potni list približno teden dni. Potni list skupaj z upravno takso stane 7.780 tolarjev, za debelejšega (48 strani) pa 500 tolarjev več. Tudi na Destrniku in v Vidmu lahko urejamo potne in dru- ge listine (ne zgolj občani teh občin), saj so informativne pisarne ravno tako kot ptujska uprava računalniško povezane s centralnim registrom prebivalstva pri ministrstvu za notranje zadeve - so v bistvu računalniške delovne postaje s serverjem v Ljubljani. Ce zmanjka elektrike (tudi to se je že zgodilo), se delo ustavi, peš ni več mogoče delati. Nova osebna izkaznica ni več obvezna, kar pomeni, da vsak polnoletni državljan svobodno odloča, katero javno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, bo uporabljal pri izvrševanju temeljnih pravic in obveznosti. Na upravni enoti v Ptuju so pripravili informativno okence z vsemi potrebni mi informacijami. Vsi oddelki upravne enote so pripravili informacije, tako da je vsem zainteresiranim in upravnim delavcem prihranjeno nekaj časa za vpraševanje oziroma informiranje o vseh za- Vse osnovne informacije so pri roki. Foto: M. Ozmec r • # , - Metod Grah. Foto: Fl devah obče uprave, upravnih notranjih zadevah, kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani, gospodarstvu in okolju in prostoru. Z načelnikom Grahom smo se pogovarjali tudi o popisu prebivalstva, ki se bo začel 1. aprila in bo trajal do 15. aprila. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj vodi Statistični urad Slovenije in sodi v okvir popisov prebivalstva, ki se izvaja po vsem svetu. Gospodinjstva bodo od 1. do 15. aprila obiskovali popisovalci, ki se bodo predstavili s pooblastilom, nosili bodo tudi posebne oznake. Za izpolnitev obrazcev štiričlanske družine s stanovanjsko hišo bo popisovalec potreboval okrog 40 minut. Državljani se lahko odločijo tudi za samopopis (v tem primeru bo popisovalec pustil tudi navodila za izpolnjevanje). Na vprašanji o narodni/etični pripadnosti in veroizpovedi ne bo potrebno odgovarjati, nanju se odgovarja prostovoljno. Pred nekaj več kot desetimi leti je v Sloveniji živelo 1.965.986 prebivalcev, od tega 1.013.375 žensk. Po podatkih iz popisa 1857 leta, ko je v Sloveniji živelo 1.101.854 prebivalcev, se je število nenehno večalo. Bomo letos ugotovila, da že presegamo število 2.000.000? Morda! Franc Lačen nja in čiščenja odpadnih voda so na voljo finančni viri iz državnega proračuna, občinskih proračunov, vključno s posojili Ekološko razvojnega sklada, nepovratnih sredstev Evropske unije, programa Phare, sredstev predstrukturnih skladov in z vlaganjem privatnega sektorja. In prav v skupni koordinaciji za pridobitev nepovratnih in drugih sredstev, je po besedah direktorja Komunalnega podjetja Ptuj Jožeta Cvetka, glavni cilj združevanja finančnih sredstev v okviru zgoraj omenjene krovne pogodbe. Izdelati želijo tehnično dokumentacijo, ki bo po pridobitvi lokacijskega do- voljenja omogočala mednarodni razpis za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav na območju Dravskega in Ptujskega polja. Za zagotavljanje koordiniranih in medsebojno uskaljenih aktivnosti v zvezi s pripravo in izvedbo projekta bodo občine, podpisnice krovne pogodbe ustanovile svet konzorcija, ta pa projektni svet, za katerega bo koordinatorska dela opravljalo Komunalno podjetje Ptuj d.d., ki bo v imenu investitorja vodilo in izvajalo tudi vse postopke za pridobitev dokumentacije. Še v tem letu naj bi vsaka od občin podpisnic zagotovila 5 milijonov za pripravo skupne dokumentacije, končna vrednost celotnega programa pa bo določena z aneksom k krovni pogodbi. Predviden rok za pričetek gradnje naj bi bil po dosedanjih predvidevanjih konec leta 2003. Do takrat bo seveda potrebno še marsikaj postoriti, najprej pa bo potrebno pritegniti k podpisu krovne pogodbe še preostale občine na območju Dravskega in Ptujskega polja. Vse druge opcije bodo zaradi svoje raznolikosti, oziroma neenotnosti zagotovo manj prilagodljive in predvsem dražje. Ni še prepozno, čistejšo podtalnico moramo zagotoviti vsaj zanamcem. M. Ozmec PTUJ / o stavki v zdravstvu Pod dodatnim stresom Po tednu dni stavke so pogajanja med zdravniki in vlado še vedno tam, kjer so bila na začetku stavke. Glavni stavkovni odbor je ocenil, da takšen način pogajanj ne pelje nikamor, zato je odločitev o nadaljevanju stavke ali njeni prekinitvi prepustil izredni skupščini sindikata Fidesa. V ptujskem zdravstvenem domu za zdaj bolniki stavke še niso občutili, saj delo teče tako, kot da je ne bi bilo. Delo v dispanzerskih službah je organizirano v okviru 40-urnega de-lovnika, ponekod tudi z nekaj urami več, vendar bistvenega odstopanja ni, je povedala predstavnica Fidesa v ZD Ptuj Tatjana Kolar Rop, dr. med, spec. ginekologinja. V splošnih ambulantah, nujni medicinski pomoči, prehospitalni enoti oziroma povsod, kjer gre za 24-urn-o zagotavljanje zdravstvenega varstva, se stavka za zdaj ne pozna. Vključujejo se zasebni zdravniki, tako da problemov v tem trenutku še ni. Bodo pa se zagotovo pojavili, če se bo stavka nadaljevala. Predstavnik Fidesa v ptujski bolnišnici Andrej Vogrinec, dr. med., spec. internist, pa je povedal, da si zdravniki želijo, da bi bilo stavke čim prej konec, pogoj pa je sprejem razumnega dogovora. Zdravniško delo poteka v tem času v nenormalnih razmerah, turnusno delo povzroča še dodatno obremenitev in stres, saj so pod nenehno napetostjo, da bi se ne zgodilo kaj nepredvidenega. Bolnikov, ki se zdravijo na oddelkih ptujske bolnišnice, stavka v nobenem primeru ni prizadela in so preskrbljeni. Delo v specialističnih ambulantah pa je okrnjeno, zato morajo paciente za preiskave prenaročati za čas po stavki. Okrnjeni so tudi operativni programi. MG MARIBOR / SKUPŠČINA NEODVISNIH SINDIKATOV Manj omejevanj delavskih pravic Jutri se bodo v Mariboru sestali na letni skupščini Neodvisni sindikati Slovenije. Po besedah predsednika Rastka Plohla poleg reševanja aktualne problematike v podjetjih, kjer so prisotni, ugotavljajo, da so se stvari glede krajšanja delavskih pravic relativno umirile, saj ni več tako perečih problemov pri izplačevanju plač in regresov razen v izjemnih primerih. Kljub temu pa beležijo nove kršitve, predvsem v obliki neupravičenih dvigov delovnih norm ter premestitev na druga delovna mesta. Posamezni delodajalci še vedno ne izplačujejo prevoznih stroškov delavcem. Zaradi zaščite teh pravic so samo v zadnjem mesecu vložili več ovadb na delovne inšpekcije, kot v prejšnjih letih. Cilj Neodvisnih sindikatov je da delavce v popolnosti zaščiti pred šikaniranji in izkoriščanjem delodajalcev. O vsem tem in drugi problematiki se bodo pogovarjali v Mariboru. OM HiHiiaJm ZGORNJI LESKOVEC / JUTRI ODPRTJE VELIKONOČNE RAZSTAVE V Zgornjem Leskovcu bodo v prostorih društva upokojencev jutri, 29. marca, ob 18.30 odprli razstavo velikonočnih jedi, pisa-nic in presmecev. Pripravljata jo tamkajšnja osnovna šola in turistično društvo Klopotec, odprta pa bo še v soboto in nedeljo od 8. do 17. ure, na velikonočni ponedeljek pa od 8. do 13. ure. (TM) DESTRNIK / ŠESTO OCENJEVANJE VINA Na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, ob 15. uri bo v gasilskem domu na Destrniku šesto ocenjevanje vina v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Vzorce bodo zbirali jutri, v petek, 29. marca, od 18. do 20. ure v gasilskem domu Destrnik in od 18. do 19. ure v gostišču Lacko v Drstelji. Vina bodo ocenjevali priznani enologi iz okolice Ptuja. Ocenjevanje bo javno, tako da bodo lahko sodelovali tudi lastniki vzorcev in jih tudi sami pokušali. (JB) PTUJ / NOVI SVETNIKI NA GIMNAZIJI Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport podeljuje za nadpovprečno uspešno strokovno delo na področju vzgoje in izobraževanja prosvetnim delavcem ustrezne nazive mentor, svetovalec in svetnik. Najvišji naziv svetnik so pred kratkim dobili štirje profesorji ptujske gimnazije: Melani Centrih, profesorica nemškega jezika, Mira Janžekovič, profesorica sociologije, Marija Meznarič, profesorica zgodovine, in Stanislav Šenveter, profesor matematike. (Fl) PTUJ / POMLADANSKO ČIŠČENJE OKOLJA Tudi letos se mestna občina Ptuj vključuje v pomladansko čiščenje okolja, ki ga pripravljata ministrstvo za okolje in prostor in Turistična zveza Slovenije. Pričakujejo udeležbo mestnih in primestnih četrti, šol, vrtcev, društev, slovenske vojske podjetij, ustanov in drugih. Akcije čiščenja in urejanja okolice šol in vrtcev načrtujejo med 3. in 20. aprilom. V soboto, 13. aprila, pa naj bi množično čistili divja odlagališča ob turističnih poteh, cestah in v bližini naselij. Zaključek akcije bo na Ranci. (MG) TURNIŠČE / PROSLAVA ZA MAMICE V domu upokojencev Turnišče se je v soboto, 23. marca, zbralo okrog 70 članov društva upokojencev na zabavi za materinski dan. Mamicam so za kulturno prireditev poskrbeli otroci OŠ Breg. Za pogostitev je poskrbela gostilna Kozel, glasbo in humor pa je izvajal muzikant Uroš. (JM) TRNOVSKA VAS / PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU V ponedeljek, 25. marca, so učitelji in učenci domače osnovne šole Trnovska vas pripravili v domu krajanov proslavo ob materinskem dnevu z naslovom Mama je ena sama. Otroci so v zahvalo mamicam pripravili bogat kulturni program. Predstavili so se učenci vseh šestih razredov, zapel je tudi šolski pevski zbor, ki ga vodi Nataša Zemljič. V dvorani so pripravili razstavo risb svojih mamic. Ob koncu pa so mamicam podarili lončnice. (ZŠ) PTUJ / zborovali veterani vojne za slovenijo Zahtevajo dopolnitev zakonodaje Z drugim občnim zborom, ki je poteka! v soboto, 23. marca, v dvorani Gastroja, so č!ani ptujskega obmo~nega združenja veteranov vojne za Slovenijo sklenili aktivnosti ob 10-!etnici vojne za samostojno Slovenijo ter opozorili na nekatere pomanjkljivosti zakonodaje s tega področja, ki zahtevajo dopolnitve. Kot je zaradi daljše službene odsostnosti predsednika Jožeta Murka povedal podpredsednik Stanko Meglic, je v ptujskem območnem združenju povezanih 451 tistih, ki so se v letu 1991 odločno postavili na stran, da zavarujejo in udejanijo plebiscitno odločitev slovenskega naroda po samostojni državi. Zato se ne morejo sprijazniti s poskusi, da se njihova vloga izniči. Veliko je še takih, ki jim zakonodajalec ni priznal osnovnih zakonskih pravic iz naslova veterana vojne za Slovenijo, čeprav so v času priprav in same vojne za Slovenijo v letu 1991 izpostavili sebe in svoje življenje pa tudi najožje družinske člane. Podprli so slovensko zvezo veteranov, ki je pripravila predlog za dopolnitev Zakona o vojnih veteranih, saj je z dosedanjo zakonsko ureditvijo v celoti izpuščen segment izvajalcev civilne obrambe. Ponosni so na svojo vlogo zato so ob 10-letn- ici vojne v lanskem letu izvedli več aktivnosti. Posebej odmevna je bila dokumentarna razstava pod naslovom Ohranimo spomin na dogodke v letu 1991, ki so jo pripravili v Mestni občini Ptuj in pozneje še na Des-trniku. Za uspešno izvedbo se je poleg mestne občine zahvalil tudi 337. polkovnemu poveljstvu Ptuj, Upravi za obrambo Ptuj, Radiu in Tedniku, ter Martinu Ozmecu in Lojzetu Cajnku, ki sta prispevala večino dokumentarnih fotografij iz usodnih dni. Na razmere, nekatere novosti in ugodnosti veteranov pa tudi na pomanjkljivosti zakonodaje je opozoril tudi član predsedstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzma. Najve~ dela imajo s prepri~evanjem po- O uspehih in težavah vojnih veteranov je govoril podpredsednik ptujskega območnega združenja Stanko Meglic. Foto: M. Ozmec PTUJ / ČIŠČENJE PROGRAMOV IN DEJAVNOSTI V EMONI MERKURJU Razrešili Marjana Ostroska Nadzorni svet Emone Merkurja Ptuj je na seji 18. marca letos razrešil dosedanjega direktorja Marjana Ostroska. Direktorovanje mu poteče 2. aprila. Na njegovo mesto so začasno do sklica prve skupščine delničarjev 25. marca, na kateri naj bi razpravljali tudi o revidiranih rezultatih poslovanja, imenovali predsednika nadzornega sveta Dragana Graorca. V podjetju se nadaljuje ~i{~-enje programov in dejavnosti. Tekstilna hi{a, ki so jo v za~etku leta prenesli v Volan na Novem trgu, nepreklicno zapira vrata. Prva blagovnica na Ptuju, delati je pri~ela leta 1954, iz nje pa so se razvili {tevilni drugi programi oziroma podjetje Merkur, postaja tako preteklost. Zaprtje je najbolj prizadelo 12 delavk, ki so se pred davnimi leti začele učiti trgovskega poklica v njej, ji ostale zveste 20, 30 in ve~ let. [e tri dni pred sejo nadzornega sveta, na kateri so od-poklicali Marjana Ostro{ka, so jim obljubljali prihodnost v ok- Tekstilna hiša v Volanu na Novem trgu le se do konca tedna. Zibelke Emone - Merkur ni več. Foto: Črtomir Goznik viru Tekstila Emona, sedaj pa naj bi postale trajni presežek. To je tudi edini del Merkurja, ki ga bodo v celoti žrtovali, čeprav predsednik nadzornega sveta Dragan Graorac prepričljivo govori o tem, da bodo za večino sku{ali najti zaposlitev v okviru prerazporeditve v dogovoru z prevzemniki nekaterih programov oziroma kupci. Prodali naj bi tudi Volan na Novem trgu; kupec naj bi bil že znan, dokler pa ne bo podpisana pogodba, njegovo ime ostaja skrivnost. Tekstilni prodajalni v okviru Tekstila Emone (Zvezda in Biserka) bosta nadaljevali delo, tudi Ideal, za Jasmin pa re{itev {e i{čejo. Govor je o prevzemu, tudi za{čitni program bo v bodoče imel drugo ime, prodali pa naj bi tudi prodajalno Bratje Re{. Predsednik nadzornega sveta Dragan Graorac je v torek povedal, da bodo o natančnih {tevil-kah delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, lahko govorili {ele po prodaji oziroma prevzemih nekaterih dejavnosti. Investicija v novi Volan pa je {e vedno aktualna, zatrjujejo; izvedel naj bi jo novi kupec. MG slancev in odgovornih o nujnosti dopolnitve sedanjega zakona o veteranih, ki je diskriditoren, saj ne zajema nekaterih pomembnih služb kot so cariniki in podobno, ki so v času vojne imeli pomembno vlogo. Potrebno je pripraviti tudi določene spremljevalne dokumente, težave pa imajo tudi zaradi kroničnega pomajnkanja finančnih sredstev. V lanskem letu so pričeli z brezplačno pravno pomočjo za člane in bodoče člane, pa tudi s športnimi igrami veteranov. Pohvalil je dobro sodelovanje z organizacijo Zveze borcev NOB, sicer pa je priporočal, da se o vsem lahko seznanijo v njihovem glasilu Veteran. Referent za varstvo vojnih veteranov Maks Sledic iz Upravne enote v Ptuju je pozval vse tiste, ki tega {e niso storili, da si čimprej uredijo status vojnega veterana. To lahko storijo tako, da v sobi 40 dvignejo potrdilo o udeležbi v času vojne, zatem pa se oglasijo pri njem v sobi 28. Na upravni enoti v Ptuju si je do sedaj status uredilo le 270 vojnih veteranov, {tevilo dejanskih upravičencev pa je okoli 3 krat večje. To je potrdil tudi Franc Pre-dikaka vodja izpostave Ptuj pri Upravi za obrambo v Ptuju, in dodal, da je v evidenco tistih, ki so bili takrat vpisani v enote Teritorialne obrambe Slovenije, okoli 1200, na izpostavi pa so do sedaj izdali le 331 potrdil o sodelovanju. Tudi on jih je pozval, naj si uredijo status vojnega veterana, saj bodo le tako lahko po 50. letu starosti uživali pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz zakonodaje. Veteran Stane Žitnik, ki je zbor vodil, je opozoril na nujnost spremembe statusa vojnih veteranov in na nujnost dopolnitve zakonodaje, saj je sedanja do mnogih ki so dejansko sodelovali v osamosvojitveni vojni, krivična. Pohvalil je dobro sodelovanje z Upravno enoto, ter pozval vse veterane in udeležence vojne za Slovenijo s {ir{ega ptujskega območja, da sodelujejo pri zbiranju gradiva, dokumentov, fotografij in predmetov iz časa vojne, saj je njihova naloga vse podrobno dokumentirati in ohraniti za zanamce. V imenu mestne občine Ptuj je udeležence zbora je pozdravil podžupan Ervin Hojker in se jim zahvalil za vse, kar so storili za samostojno slovensko državo, ob koncu pa so 20 najbolj zaslužnim organizacijam, ki so v usodnem letu 1991 nudile svoje objekte, prostore in usluge teritorialni obrambi Slovenije, izročili priznanja ob 10-letnici vojne za Slovenijo, 101 novo-sprejetim članom pa so izročili članske izkaznice in spominske priponke. -OM Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... VIDEM / proslavili osmi dan [ole Lepo je tudi pri nas 000 Na začetku pomladi praznujejo v osnovni šoli Videm svoj dan šole v spomin na prvi pomladni dan leta 1994, ko so se preselili v novo šolsko poslopje. Utrinek s prireditve ob dnevu šole. Foto: Langerholc Sedanje generacije učencev se niti ne spominjajo več, v kak{-nih razmerah so se učili videm-ski {olarji {e nedolgo tega, kajti najhuj{e, kar jih je "doletelo" v času njihovega {olanja, je bilo, da so se kot malo{olci potikali po različni pisarnah v Vidmu, saj so ravno v tistih letih gradili novo {olsko poslopje. In ko so jeseni 1994 postali pravi {olarji, so prestopili {olski prag v novem hramu učenosti, jih je ob prazniku {ole spomnila ravnateljica Marija Smigoc. Kot se za rojstni dan spod- obi, so ga proslavili s torto in prireditvijo, na kateri so se med drugim predstavili so{ol-cem, star{em in gostom videm-ski turistični podmladkarji, ki so nedavno tega dosegli zlato priznanje na regijskem srečanju osnovno{olskih turističnih krožkov v Mali Nedelji. Sicer pa je celotna prireditve potekala v znamenju odkrivanja lepot domače občine, saj so v vabilu {olarji zapisali: Dober glas seže v deveto vas, lepo je tudi pri nas ... J'{ LOVRENC / certifikat iso 14001 podjetju albin promotion Uvajanje nove proizvodnje V podjetju Albin Promotion v Lovrencu na Dravskem polju so 4. decembra lani opravili uspešno presojo sistema ravnanja z okoljem in si s tem pridobili certifikat kakovosti ISO 14001 za dejavnost galvanizacije ter montažo in prodajo avdio-video storitev. Sicer pa so te dni sredi priprav za preselitev sestave in proizvodnje avdio pretičnih polj in digitalnih veznih vrvic iz znane Švicarske firme Ghielmeti v svoje obrate v Lendavi. Pripravljajo pa se že tudi za pridobitev certifikata za sistem varnosti in zdravja pri delu OHCAC 18001. -OM vsak četitek TEDNIK vaša štajerska kionika Ivan Repec, vodja prodaje v firmi Albin Promotinon med pripenjanjem certifikata ISO 14001 na častno mesto. Foto: M. Ozmec in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. PTUJ / območno srečanje gledaliških skupin Številinost predstav in nastopajoHh Od prejšnjega četrtka do nedelje je v organizaciji Sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ptuj potekalo območno srečanje gledaliških skupin. Nastopile so skupine iz Stoperc, Ptuja, Kungote, Majšperka, Vidma, Vito-marcev in Hajdine, medtem ko se bo gledališka skupina iz Grajene predstavila 7. aprila V Stopercah je domača skupina pod vodstvom Anice Rejec predstavila Jurčičevega Domna, v stari steklarski delavnici na Ptuju je Teater III. pod vodstvom Borisa Miocinovica zaigral En prišparani jurij Seana O'Caseyja, na Hajdini so domačini zaigrali Srečo na upanje Marcela Francka, režiral je Maks Fridl, v Kungoti je domača dramska sekcija predstavila Vaške afere Janka Vindiša, ki je tudi režiral, v Majšperku je Stanka Varžič na oder postavila Manevre Jožeta Javorška, Videmčani so se predstavili s Samorastniki Prežihovega Vo-ranca in v režiji Marije Černila, Vitomarčani pa so zaigrali v Markovcih Davek na samce neznanega avtorja v režiji Milana Černela. Vse predstave je strokovno spremljala Branka Bezeljak Glazer, ki je ob koncu povedala: "Osnovna ugotovitev na razgovoru z vsemi skupinami je bila, da je letošnje srečanje zelo bogato po številu predstav in po številu nastopajočih v predstavah. Opaža se velik generacijski premik, veliko je mladih igralcev, v mnogih sredinah se pojavljajo kompletne zamenjave v igralskih ansamblih. Mnoge gledališke skupine imajo velike probleme z dvoranami, ponekod jih sploh ni, druge niso primerne za gledališke predstave. Bolj ali manj imajo vse ljubiteljske skupine probleme s prostorom in tehniko, zato razveseljuje vnema ljubiteljev, da se sploh lotijo ljubiteljskega gledališča. Prvi so se predstavili igralci v Stopercah. Lotili so se preverjenega teksta Domna, ki je tudi pri publiki še zmeraj priljubljena tema in gledališka zvrst. Sto-perčani imajo kar nekaj mladih nadarjenih igralcev, problem pa je v raznolikosti gledaliških prijemov, vsi žal ne zmorejo več kot zgolj realističnega prikaza lika. Skupina se zaveda svojega poslanstva in pri predstavi lahko rečemo, da gre za lep primer ljubiteljskega gledališča. En prišparini jurij, predstava Teatra III, je nedvomno uspešnica v letošnjem izboru. Gre za prekaljene igralske mačke, Boris Miočinovič pa se je prvič srečal z režijo, presenetil je z iskrivostjo, ki jo sicer poznamo iz njegovih karikatur, pri tej igri lahko kaj hitro zapadeš v banalnost, kar se tokrat ni zgodilo. Hajdinska skupina je glede igralske zasedbe zelo obetavna skupina, pri tej igri bi vloge zahtevale različno starost igralcev, so pa v glavnem mladi igralci, to pa zahteva poseben postopek dela. Kljub vsemu so igralci dobro sledili besedilu, posebej ženski del ansambla. Tako je predstava uspela. Torej perspektivna skupina, ki pa mora delati na igralski tehniki in posodobljenju repertoarja. V Kungoti smo se srečali z zanimivo predstavo, ki je povsem drugačna od vseh ostalih, ORMOŽ / srečanje pevcev in plesalcev Cicido 2002 in Lahkih nog naokrog V Domu kulture Ormož je minuli petek v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ormož potekala območna revija otroških pevskih zborov občine Ormož Cicido 2002. Predstavili so se otroški pevski zbori iz celotne občine: mali pevci otroškega pevskega zbora predšolskih otrok OŠ Tomaž pri Ormožu in Vrtca Ormož, Mu-renčki od Miklavža pri Ormožu, učenci prvega razreda devetle-tke OŠ Ivanjkovci in otroški pevski zbori OŠ Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja, Ivanjkovci, Ormož, Središče ob Dravi, Kog in Miklavž pri Ormožu. Lahkih nog naokrog z malimi folkloristi Revijo je spremljala strokovna ocenjevalka prof. Dragica Žvar. Javni sklad za kulturne dejavnosti pa je bil v minulem tednu tudi organizator območnega srečanja otroških folklornih skupin Lahkih nog naokrog. Predstavile so se številne fol-korne skupine: skupina Vrtca Velika Nedelja pod mentorstvom Stanke Špindler, otroci iz Vrtca Središče ob Dravi pod mentorstvom Slavice Horvat, mladi folkloristi iz Vrtca Tomaž pri Ormožu, ki jih plesnih korakov uči Katarina Pondrk ter plesalci folklornih skupin osnovnih šol: pod mentorstvom Jožice Rep plesalci iz OŠ Tomaž pri Ormožu, OŠ Ivanjkovci pod mentorstvom Mojce Novak in OŠ Kog pod mentorstvom Anice Pevec. Območno srečanje je spremljala strokovna ocenjevalka Neva Kovačič. Obe prireditvi je vodila Vesna Danilovič. MH saj je nastala na besedilo, ki ga je napisal režiser. Predstava ima elemente humoreske po literarni plati, ni dramsko besedilo. Glavni liki so bili omejevani v prostoru za mizo. Igralci pa so (posebej ženski del ansambla) ves čas držali linijo vloge, kar je zelo težko sede in to ves čas. Dobra pa je bila pri tej prestavi so-igra, kar se ravno dostikrat pri ljubiteljskih skupinah ne zgodi. V predstavi je veliko dobrih hu-mornih vložkov, pri improvizaciji pa je treba paziti na pravo mero. Nekaj čeri je pri tej predstavi. Majšperška skupina je tudi izjemno perspektivna, sestavljajo jo številni študentje in dijaki, z njimi bo moč narediti kar precej. Imeli so problem, da je besedilo bilo mogoče nekoliko prezahtevno, vendar so mu v jedru bili kos, ko se znotraj Manevrov dogaja še druga igra. Publika je dobro sodelovala. Bilo je nekaj pomanjkljivosti pri scenskih rešitvah. Elementi absurda so bili vzeti preveč realistično. Dobro pa je, da se je režiserka, ki je prej delala zgolj z lutkami in otroki, odločila za odraslo gledališko skupino. Videm je glede gledališke izraznosti kljub izjemno veliki zasedbi prikazal zelo dodelano predstavo. Omejuje jih prostor, zato nekaterih stvari enostavno niso mogli izvesti. Vitomarčani so predstavili burko Davek na samce. Nekoliko so jo po svoje predelali, dodali nekaj besedila in je predstava v tem improviziranem delu kar padala. Dodatki niso bili vedno potrebni. Je zelo mlada ekipa in igralsko dobra v vseh pogledih v primerjavi z ostalimi. Imajo izjemno sposobnost artikulacije, gega, do govorjenja podtekstov. Sposobni so boljšega besedila, kot so si ga izbrali. Žal je vpliv poneumljajočih oddaj iz Pop TV in tudi TV Slovenija izredno močan in vpliva na publiko in izvajalce. V tej maniri je predstava za publiko sprejemljiva, mene pa takšno burkaštvo nekoliko moti." Franc Lačen Z revije otroških pevskih zborov. Foto Štefan Hozyan SVETI TOMAŽ / cvetna nedelja Letos 20 presmecev V številnih slovenskih krajih cvetno nedeljo popestrijo s kakšno posebnostjo in tako je tudi pri Svetem Tomažu, za kar že nekaj let skrbijo vaščani iz Trnovcev, Rucmancev in Mezgovcev. Letos so fantje in možje do cerkve pri Svetem Tomažu prinesli 20 presmecov, ki so bili visoki med 3 in 4 metri. Kljub temu da je bilo hladno in da so vsi prezebli stali pred cerkvijo, jim dobre volje ni zmanjkalo. (mh) Foto Hozyan MALA NEDELJA / regijski festival turističnega podm^dka Napeljimo vodo na turistUni mlin Tudi mladi se v osnovnih šola pri turističnih krožkih srečujejo s turizmom in na tak način spoznavajo naravne danosti svoje dežele. V organizaciji Turistične zveze Slovenije pa letos poteka že 16. festival Turizmu pomaga lastna glava. Letos so se posvetili vodi in projekte poimenovali Napeljimo vodo na turistični mlin. Tudi v Osnovni šoli pri Mali Nedelji je minuli četrtek potekal regijski festival turističnih podmladkov Podravja. Sodelovale so ekipe osnovnih šol Pod-lehnik, Olge Meglič Ptuj, Tomaž pri Ormožu, Makole, Kidričevo, Juršinci, Videm pri Ptuju, Dornava in Mala Nedelja. Po besedah tajnika Turistične zveze Slovenije Alojza Sosterja je udeležba vsako leto številčnej- ša, mladi pa so tudi vse bolj iznajdljivi in željni novih izzivov, to pa se pozna tudi pri njihovih predstavitvah in nalogah. Komisija je tekmovalcem podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja. Največ točk so prejeli učenci iz osnovne šole Mala Nedelja in se bodo v aprilu udeležili državnega tekmovanja na Bledu. mh mmd/flfam, KIDRIČEVO / DANES O PRORAČUNU Svetniki občine Kidričevo naj bi na 27. redni seji danes v četrtek, 28. marca, ob 17.uri po uvodnih vpra{anjih in pobudah prisluhnili poro~ilu o izgradnji Osnovne {ole Cirkovce, v prvi obravnavi naj bi se lotili odloka o občinskem proračunu za le-to{nje, ki predvideva 890 milijonov prihodkov in 1,3 milijarde tolarjev odhodkov. Sklepali naj bi o prenehanju veljavnosti odloka o varovalnem gozdu v okolici nekdanje TGA Kidri~evo, ter o razglasitvi gozdov s posebnimi nameni v ob~ini Kidri~evo, o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji{ča, o dogovoru med ob~inami in Kmetijskim kombinatom Ptuj, pravilniku o financiranju {porta ter o poročilu odbora za varstvo okolja o gradnji tovarne asfalta. (-OM) MARKOVCI / DANES SEJA SVETA Danes, v četrtek, 28. marca, ob 17. uri naj bi se sestali tudi svetniki ob~ine Markovci ter na 29. redni seji predvidoma razpravljali o zaključnemn računu ob~ine za leto 2001, o rebalansu prora~una za leto{nje leto, odloku o komunalnem prispevku v občini, predlogu programa opremljanja stavbnih zemlji{č v obrtni coni Novi Jork, o režijskem obratu v občini Markov-ci, o spremembah nadomestila za uporabo stavbnih zemlji{č, o investicijskem programu za izgradnjo dvorane v Bukovcih, skupni realizaciji projekta za odvajanje in či{čenje odplak, o predlogu zbora občanov Sto-jncev za rabo kupnine za trgovino ter o odtujitvi zemlji{ča v Novi vasi. (-OM) SLOVENSKA BISTRICA / SEJA PREDSEDSTVA SKUPNOSTI SLOVENSKIH OBČIN Minuli konec tedna je bila v Slovenski Bistrici seja predsedstva skupnosti slovenskih občin, ki združuje 110 občin, v katerih prebiva okoli poldrugi milijon prebivalcev. Največ so govorili o osnutku novega stanovanjskega zakona ter zapletih pri financiranju prevozov {olarjev po nevarnih poteh, pa tudi o čezmejnem sodelovanju Alpe - Jadran ter o spremembah zakona o lokalni samoupravi, s čimer sta prisotne seznanila mariborski župan Boris Sovič, predsednik predsedstva Skupnosti slovenskih občin, in gostitelj slovenjebistri{ki župan dr. Ivan Žagar. (VT) ORMOŽ/OB MATERINSKEM DNEVU 25. marec, dan, namenjen materam, so proslavili tudi člani Koalicije Slovenija in v sodelovanju z župnijskim uradom Ormož v nedeljo popoldan v domu kulture pripravili proslavo z bogatim kulturnim programom. Predstavili so se otroci iz vrtca in osnovne {ole, nastopili pa so tudi mladi glasbeniki iz glasbene {ole Ormož. Z lepo pesmijo so prijetno popoldne popestrile tudi ljudske pevke iz Oslu{evcev, nastopili so člani okrestra violin iz Ptuja, predstavili pa so se tudi mladi ormo{ki skavti. Med častnimi gosti in govorniki je zbrane pozdravila kandidatka za predsednico države Barbara Brezigar. (MH) PO SLOVENSKIH GORICAH LENART / spretne roke alojzije zemljic Ustvarjaš lahko, kadar duša dela Alojzija Zemljič iz Lenarta je upokojena specialna pedagoginja, vendar je {e vedno zelo aktivna, saj je predsednica kulturnega dru{tva Mary Jurman iz Lenarta. Ima pa tudi zelo zanimiv hobi: že dve leti se ukvarja z oblikovanjem slanega dekorativnega testa. Na vprašanje, zakaj se je odločila za oblikovanje testa, pravi: "Rada oblikujem naravne materiale in vedno iščem nekaj novega. Tako sem prišla na idejo, da bi oblikovala dekorativno slano testo." Gospa Alojzija nam je zaupala recept za pripravo testa in kako izdeluje svoje izdelke: "Testo lahko kupite v specializiranih trgovinah, vendar je drago, zato je boljše, če ga pripravite sami. Potrebujete mehko belo moko, kameno sol in vodo. Za testo zame{ate 5/4 moke, 4/4 soli in 3/4 vode. Koliko testa pripravljate, je odvisno od tega, kaj želite narediti. Ko se testo za-mesi - biti mora res gladko in elastično -, ga damo za 30 minut v neprodušno posodo v hladilnik. Šele po 30 minutah lahko začnete oblikovati. Iz hladilnika jemljemo manjše koščke, to je pomembno, kajti to testo se na zraku zelo hitro suši. Karkoli želite izdelati, zmeraj morate izhajati iz kroglice. To je potrebno, da se iz testa iztisne zrak. Nato začnemo izdelovati posamezne elemente (cveto- ve, liste itd.). Šele nato se lotimo izdelave končnega izdelka. Iz tega testa se da narediti skoraj vse. Lahko delaš, kar ti duša želi, kar nosiš v sebi. Zelo veliko se da narediti za praznike, kot so božič, novo leto in velika noč, pa tudi za rojstne dneve. Skratka za vse priložnosti lahko narediš izdelek, ki ga potem nekomu podariš. Ce hočemo izdelek ohraniti dalj časa, ga potem pečemo. To je dolgotrajen postopek. Peči začnemo pri 75 °C in na tej temperaturi eno uro, po eni uri postopek ponovimo in pečemo pri 100 °C in potem še eno uri pri 150 °C. Ce gre za zelo debel izdelek, pečemo še pri 175 °C. Za oblikovanje dekorativnega slanega testa moraš imeti voljo in veliko časa, saj se posamezni izdelki ne dajo narediti na hitro. Iz dekorativnega slanega testa lahko narediš vse, saj gre za naravni material." Alojzija Zemljič organizira delavnice za oblikovanje dekorativnega testa. Svoje izdelke tudi razstavlja. Tako sodeluje v pro- jektu Lokalne turistične organizacije Slovenskih goric in sodeluje na Ovtarjevi tržnici v centru City v Mariboru, razstavljala pa je tudi v Križankah, v Izoli in tudi v Lenartu in okolici. Na vprašanje, od kod ideje in navdih, Alojzija pravi: "To daje duša; kadar duša ne dela, je bolje, da material pustiš, ker ga je škoda. Takrat ne ustvariš ničesar. Ko pa duša dela, pa ideje prihajajo same od sebe in vedno več jih je, da se kar čudiš, od kod so se vzele." Zmago Šalamun LENART / otvoritev razstave del mikija mustra Zasvojen od otroštva Zveza kulturnih dru{tev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana je v petek, 23. marca, pripravila v avli Jožeta Huda-lesa v občinski stavbi v Lenartu otvoritev razstave del Mi-kija Mustra. Otvoritev je popestrila z ljudskimi pesmimi Inga Šipek Vodnjov. Miki Muster, ki je brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu, v Lenartu razstavlja svoje junake iz slikanic in stripov, kot so Zvitorepec, Martin Krpan in mnogi drugi, predstavlja svoje junake iz reklam, kot so Cunga Lunga, Viki krema in drugi, razstavlja pa tudi svoje junake, ki nastajajo sedaj po vrnitvi v domovino (učbenik za prvi razred devetletke itd.) in utrinke z Od! todi m taoÊi SV. TROJICA / OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Lenart organizira v soorganizaciji s kulturnim dru{tvom Ernest Golob — Peter Sv. Trojica obmo~no srečanje plesnih skupin občin Benedikt, Lenart in Sv. Ana, ki bo danes (28. marca) ob 10. uri v kulturnem domu v Sv. Trojici. Srečanje bo strokovno spremljala Mojca Kasjak iz Maribora. LENART / PLESNA PREDSTAVA @ Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizira v soboto, 30. marca, ob 20. uri v domu kulture v Lenartu plesno predstavo @. Gostuje plesna izba iz Maribora. (Zmago Šalamun) animiranih filmov. Obiskovalci lahko vidijo, koliko sličic je potrebnih za en korak, za oblačenje suknjiča ... Po otvoritvi razstave se je Miki Muster zadržal v prijetnem klepetu z obiskovalci in odgovarjal na njihova vprašanja. "Spominjam se, živeli smo še v Krmelju, bil sem star morda kakšnih sedem let, ko smo šli v Ljubljano v kino. Predfilm je bila risanka — nekakšni hudi-čki so kurili ogenj in skakali okoli njega. To je bilo moje prvo srečanje z animiranim filmom in to mi je ostalo v večnem spominu," se Miki Muster spominja prvega srečanja z animiranim filmom. Na vprašanje, kdaj je začel ustvarjati, pa pravi: "Mislim, da je bilo leta 1938, ko še nisem bil star trinajst let. V Ljubljani so vrteli celovečerni film Sneguljčica in sedem škra- tkov. Bil sem zastrupljen. Sanjaril sem še samo o tem, da bi tudi jaz ustvarjal risane filme. Vsak košček papirja, vsi robovi šolskih zvezkov so bili porisani s škrati." Dela Mikija Mustra bodo v avli Jožeta Hudalesa na ogled do 18. aprila. Zmago Šalamun LENART / kviz mladi in kmetijstvo Znanja ni nikoli preveč Dru{tvo podeželske mladine Slovenske gorice je v soboto, 23. marca, organiziralo v dvorani gasilskega doma v Lenartu lokalni kviz Mladi in kmetijstvo. Na njem se je pomerilo sedem ekip: Lenart, Benedikt, Sv. Ana, Jurovski Dol, Voličina, Sv. Trojica in Cerkvenjak. Tema kviza je bila označevanje in registracija govedi, slovenski kmetijski okolj-ski program, zakon o kmetijstvu, pravilnik o označevanju vina, mo{ta in drugih proizvodov iz grozdja ter o njihovi embalaži. Potek kviza je spremljala strokovna komisija: mag. Janez Kramberger, poslanec DZRS, Kristina Peserl, direktorica Kmetijske zadruge Lenart, in Franci Ornik iz Kmetijske svetovalne službe. Zmagala je ekipa Lenarta (26 točk) pred ekipo Benedikta (20 točk) in Jurovskega Dola (19 točk). Cetrto mesto sta si s 14 točkami delili ekipi Sv. Trojice in Sv. Ane. Ekipi Lenarta in Benedikta sta se uvrstili na regijski kviz, ki bo 5. aprila na Polskavi. Kot je povedal predsednik društva podeželske mladine Slovenske gorice Vito Kraner, njihovo društvo pokriva veliko območje, tako da še dve njihovi ekipi sodelujeta na lokalnem kvizu na mariborskem območju - ekipi Zg. Velke in Jakobskega Dola. Zmagoslav Šalamun Zmagovalna ekipa Lenarta v sodelovanju Z aeroklubom ptuj ZVES1Ï NAROČNIKE KARTO MPMORMSKILETDOBi! ime in pkiimek: Idudmila KOCUVAN naslov: Slavšina 31,2855 Vitomarci Nagrajenci pr^jm^o nagrado po pošti. LENART / turnir v odbojki in malem nogometu Osnovni namen -druženje V nedeljo, 17. marca, je dru{tvo podeželske mladine Slovenske gorice v {portni dvorani v Lenartu organiziralo turnir v odbojki in malem nogometu. Na njem je sodelovalo 16 ekip. V odbojki med moškimi so tekmovale štiri ekipe, zmagala je ekipa Lenarta pred Sv. Ano, Jurovskim Dolom in Benediktom. V ženski odbojki so nastopile tri ekipe, zmagala je ekipa Lenarta pred Sv. Ano in Jurovskim Dolom. V malem nogometu je med moškimi tekmovalo sedem ekip, zmagala je ekipa Jurija ob Pesnici pred Legijo in Sv. Ano. V malem nogometu sta tekmovali tudi dve ženski ekipi. Zmagala je ekipa Lenarta pred ekipo Sv. Ane. Kot je povedal predsednik društva podeželske mladine Slovenskih goric Vito Kraner, je bil namen turnirja druženje, kar jim je uspelo, saj se je zraven tekmovalcev turnirja udeležilo tudi veliko število navijačev. Zmago Šalamun LENART / koncert pevskega zbora ciciban Peli in plesali mamicam V petek, 22. marca, je javni vzgojno-varstveni zavod Lenart v kulturnem domu ob praznovanju dneva žena in materinskega dneva organiziral koncert pevskega zbora Ciciban. Nanj so povabili vse mamice, babice in tete otrok, ki obiskujejo vrtec. Pevski zbor se je predstavil z desetimi pesmimi; pevce so spremljali Slavko Mesarec na harmoniko, Maks Kurbus na kitaro in Slavica Kurbus na klavir. Svoje znanje pa so predstavili tudi mali plesalci. Otroci iz baletne šole Jasna, ki jo vodi Jasna Šosterič, so se predstavili z baletno pravljico, otroci iz tečaja plesne šole Samba pa so pod vodstvom Natalije Banovič pripravili točko Veseli ples. Tekst in foto: Zmago Šalamun razmišljamo te bi stene spregovorile ••• Ljudje načeloma naj ne bi imeli pravice vtikati se v življenja drugih ljudi. [e vedno velja tisto primarno, neizre~eno pravilo, da si je treba najprej pomesti pred lastnim pragom in {ele potem pogledati čez sosedov plot. Vsekakor sem zagovornik prvega, nikakor pa me ne boste prepričali o nasprotnem, ~e bo beseda stekla o kakr{nemkoli nasilju — spolnem, fizi~nem ali pa samo psihi~nem, ki zna biti nemalokrat tudi huj{e od prvih dveh. Vsako nasilje človeka nad človekom predstavlja poskus nadzora, prilagoditve na~ina obna-{anja pravilom, ki jih določa nasilnež. Nasilnež se tako postavlja v vlogo tistega, ki ve, poznavalca tistega, kar je prav, dobro, medtem ko žrtev sili v vlogo nevednosti, infantilnosti, nepopolnosti. Tako nasilje v družbi dobiva s strani nasilneža atribut ustvarjanja reda, varnosti in podobnih kategorij. Skratka atribut, da je celotna situacija pod nadzorom in mu ne more uiti z vajeti. Kdor dnevno prebira časopisje, mu verjetno ni treba posebej razlagati, koliko je spolnega nasilja v Sloveniji. Pa vendarle očitno {e vedno premalo, da bi mu posvečali dovolj pozornosti. Navsezadnje so to zgodbe posameznikov in posameznic, specifičnih individuumov, ki so trpeli in tudi nemalokrat utrpeli nasilje s strani najbližjih. V več- ini primerov so to tisti, ki jih žrtve poznajo in so jim zaupale. Velikokrat tudi sli{imo opazke, da so si same krive za to, kar se jim je zgodilo. Pa je res tako? Mislim, da je potrebno vsakršno nasilje kaznovati, predvsem pa o njem spregovoriti naglas, pa ~etudi je potrebno zato pogledati ~ez sosedov plot. @rtev je nemalokrat v svoji situaciji tako nemo~na, da celo pomišlja, da si je nemara vse skupaj prislužila s svojo neposlušnostjo in nepredanostjo. In vse dokler bo razmišljanje takšno, se tudi spremenilo ne bo nič. Med štirimi stenami domačih zidov se dogajajo nepojmljive zgodbe. Alkohol, vpitje, udarci, nemočni kriki, najprej žene, nato otrok, ki očeta prosijo, naj ne dviguje rok nad mamo, povrhu vsega pa še posilstvo v domači spalnici. Spet v tistem stilu, da je ženska lastnina moškega in da lahko z njo počne karkoli. Nekateri mi na tem mestu že odkimavate in si pravite, da me je zajela feministična miselnost. Morda imate prav. Pa mi povejte, kaj bi storili vi, če bi iz sosednjega stanovanja vsak večer vedno znova in znova poslušali krike ženske, vpitja otrok in groženj s strani moža? Bi poskušali pomagati ali bi v roke vzeli daljinca in pritisnili tipko za glasnost do njenega konca? Samo da ne bi slišali, kaj se dogaja v vaši neposredni bližini ... Priznam, ponovno postavljam retorična vprašanja. Pa vendarle: kaj lahko naredimo? Berem, da število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Sloveniji narašča, izrečene kazni pa so (pre)nizke. Zavedati se je treba, da nobena kazen, pa naj bo še ne vem kako dolga, nikoli in nikdar ne bo mogla odtehtati dnevov, mesecev in let nasilja. Custva, čeprav potlačena nekje v podzavesti, privrejo na dan. Slej ko prej. In ni jim mogoče uiti. Psiha je uničena, zaupanje v sočloveka omajano. Velik napredek so nedvomno razne delavnice, varne hiše in materinski domovi, kjer si žen- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI lahkotnost stavkanja Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je prejšnji teden pravzaprav edini opozoril, da se nekateri pri nas preve~ lahkotno odlo~ajo za stavkanje in razli~ne oblike pritiskov. Pri tem je o~itno mislil na zdravnike in na njihovo stavko, ki seveda zaradi posebnosti (in pomembnosti) poklica, ki ga opravljajo, povzro~a vse druga~-ne odmeve v javnosti kot pa podobni protesti iz kakšne druge dejavnosti. Po drugi strani bi se zdravniki morali nasploh zavedati, da je njihov položaj še posebej na o~eh javnosti in v glavnem deležen posebnega spoštovanja in razumevanja. Prav zaradi tega pa bi kazalo še posebej skrbeti, da v javnosti ne bi ustvarjali pomanjkljive ali celo popa~ene podobe o svojem dejanskem položaju. (NE)REALNI ZDRAVNIKI? Sobotno Delo je nekoliko podrobneje postreglo s podatki o pla~-ah zdravnikov na Slovenskem. Po podatkih, ki so jih poslale bolnišnice, je najnižja obra~unana me-se~na bruto pla~a za redno delo zdravnikov v bolnišnicah 447.350, najvišja pa 1 milijon 174.168 tolarjev. "Poudarjamo še enkrat," so zapisali v Delu, "to je pla~a zgolj za redno delo, torej za to, kar zdravniki po~nejo zdaj, ko stavkajo." Vsi pa vemo, da zdravnikom posebej pla~ujejo ve~urna dežurstva vsak mesec oziroma nekatera druga opravila. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na svoji tiskovni konferenci dejal, "da bi morali tudi zdravniki upoštevati realnost trenutnega položaja in se konstruktivno pogovoriti s predstavniki vlade". Drnovšek je prepri~an, da lahko zdravniki sprožijo verižno reakcijo zahtev po višanju pla~ pri vseh drugih sindikatih, kar bi lahko imelo nepojmljivo negativne posledice za razmere v gospodarstvu in nasploh v družbi. Zdravniška stavka se nadaljuje, z njo pa tudi zmešnjava. Še zda-le~ namre~ ni mogo~e trditi, da je vse, kar se v zvezi z njo dogaja, razumno in organizirano tako, da bi bili bolniki in tisti, ki iš~ejo pomo~ zdravnikov, ~im manj prizadeti. Pravzaprav bi lahko dejali, da se ravno o teh v tej stavki najmanj razmišlja, to pa je hkrati še dodaten dokaz "odtujenosti" in nezainteresiranosti stavkajo~ih za tisto, kar bi morala biti v vsakem trenutku njihova poglavitna skrb in - dolžnost. Če bi bilo druga~e, bi vsi, ki so se odlo~ali za za~-etek stavke, in vsi tisti, ki "ultimativno" prekinjajo pogajanja s predstavniki vlade, vse druga~e tehtali svoje odlo~itve in dvakrat premislili, ali bodo sploh stopili v stavko, ali bodo zapustili pogajanja itd. V Združeni listi socialnih demokratov so na posebni tiskovni konferenci opozorili, da sklepanje lo~enih sporazumov s posameznimi sindikati, kar pravzaprav zahtevajo zdravniki, ruši razmerja pla~ v javnem sektorju in ustvarjajo najrazli~nejše nove napetosti. Zato pri~akujejo, da vlada ne bo pristajala na "izsiljevanja zdravnikov". V Združeni listi menijo, da je stavka zdravnikov neupravi~ena. "Elita, ki se združuje v zdravniškem sindikatu Fides, ima v primerjavi z drugimi poklici v javni upravi ugodno urejen zaposlitveni status," poudarjajo v ZLSD in opozarjajo, da bi popuš~anje zdravniškim zahtevam za višanje njihovih pla~ lahko privedlo do popolnega razsula pla~ilnega sistema v javnih službah. NELAGODJA IN NEZAUPANJE Stavke v zdravstvu imajo bistveno druga~ne u~inke in posledice kot stavke v drugih dejavnostih. Na nek na~in travmatizirajo celotno populacijo, ustvarjajo vtis splošne nestabilnosti in neurejenosti, pri ljudeh zbujajo najrazli~-nejše nelagodne ob~utke, strah in nezaupanje. Zaradi tega so stavke v zdravstvu res nekaj, k ~emur se pristopa v skrajni sili in potem, ko so uporabljene vse druge možnosti. Tisti, ki tega ne upošteva oziroma to zlorablja, zasluži javni prezir. S tega vidika bi bilo prav, ~e bi vsi, ki so kakorkoli povezani s stavko, jasneje povedali predvsem, kaj so storili, da stavke ne bi bilo oziroma ali je bila ta zares nujna in edina možna izbira. Še zlasti vlada bi morala povsem nedvoumno pojasniti svoj odnos do stavke in predvsem do najnovejših dogajanj v slovenskem zdravstvu, ki imajo že nekaj ~asa vse zna~ilnosti nenormalnosti in kon-fliktnosti. Minister za zdravje dr. Dušan Keber je s svojimi razmišljanji in posameznimi rešitvami slovensko zdravstvo postavil v ospredje družbene pozornosti in sprožil naj-razli~nejše reakcije in ugovore -predvsem v zdravniških vrstah. Ali gre zgolj za odpor "okostenelih" struktur, za strah in nezadovoljstvo tistih, ki se upirajo, da bi tudi zdravstvo zajele radikalnejše (in nujne) spremembe, ali pa se morda minister preve~ samovoljno (in nepremišljeno) zaletava in izpostavlja tam, kjer so potrebne pre-udarnejše in postopne rešitve? Vsekakor v Sloveniji že dolgo ni bilo hkrati odprtih toliko žgo~ih zdravstvenih tem kot prav zdaj. Minister je napovedal tako reko~ prohibicijo, minister namerava posebej "kaznovati" tiste, ki premalo skrbijo za svoje zdravje, ministru ne ustrezajo kadrovske rešitve na najpomembnejših zdravstvenih pozicijah (zavod za zdravstveno zavarovanje, strokovno vodenje klini~nega centra ...), minister je v sporu z zdravniki zaradi nameravanega "uvoza" zdravnikov. In še bi lahko naštevali. Je racionalno (in obvladljivo) hkratno odpiranje tolikih vro~ih tem? Vsekakor pa ni mo~ kar naprej "parcialno" reševati posameznih pomembnih vprašanj slovenskega zdravstva. Ni mogo~e lo~eno stavkati zgolj za višje pla~e ali za manjše delovne obremenitve, ob tem pa mol~ati o tem, kako zdravstvo funkcionira? Neprepri~-ljivo se zdi opozarjanje na visoke pla~e zdravnikov drugod po Ev- ske lahko izmenjajo svoje izkušnje in poskušajo ponovno zaživeti, zaživeti človeka dostojno življenje. Morajo si priboriti tisti občutek, ki so ga v dolgih letih partnerjevega nasilja izgubile in za katerega so bile prepričane, da ga niso vredne živeti. Ceprav je prehod na nov način življenja v večini primerov težak, pa je dostojanstvo do samega sebe tisto, kar mora pretehtati vsake pomisleke, da odločitev ni bila prava. V tem primeru je podpora bližnjih tista, ki mora biti na prvem mestu. Le tako se lahko takšna oseba osamosvoji in ponovno najde smisel življenja. Tako. Stene so tokrat spregovorile z moje strani. Upam in želim si, da bi tudi vi znali prepoznati nasilje, ga ustrezno oceniti in v okviru tega ustrezno ukrepati. Zapomnite si, da ima vsak človek na tem svetu pravico upreti se nasilju, ki se izvaja nad njim. To je njegova državljanska pravica, in če si sam/a ne zna, ne upa ali ne more pomagati, bodite vsaj tako dobri in mu/ji dajte številko SOS telefona, kjer bodo za žrtve nasilja poskrbeli anonimno. Vam pa bo še zmeraj ostal tisti prijetni občutek, da ste nekomu pomagali iz stiske. To pa zame pomeni več kot karkoli drugega, kot kakršnakoli materialna dobrina. Bronja Habjanič ropi, ~e hkrati ni prepri~ljivih dokazil o siceršnji "evropskosti" dela slovenskega zdravstva. Vsekakor bi bil skrajni ~as, da bi se tako zdravniki kot sodniki (ti se namre~ zadnje ~ase kar naprej medsebojno "merijo" in prepirajo glede višine pla~) za~eli primerjati s tistim pretežnim delom slovenskega gospodarstva, ki se mora vsakodnevno potrjevati v tekmi z najzahtevnejšo evropsko konkurenco. Ti namre~ še kako dobro vedo, da jim še tako visoki "pla~-ni razredi" ne zagotavljaji ni~, ~e ne dosegajo ustreznih u~inkov na trgu. Prav tako jim je jasno, da povpre~ja ne pomenijo veliko in da so znotraj njih nujna (in edino spodbudna) odstopanja navzgor in navzdol. To z drugimi besedami pomeni (~eprav seveda avtoma-ti~ne primerjave niso mogo~e), da so tudi znotraj zdravstva in vseh drugih podobnih dejavnosti, ki se napajajo iz državnega denarja, prepotrebne razlike med vrhunskim in "povpre~nim" delom, kaj šele slabim. S tega vidika ni prav, da nekateri zdaj poskušajo "kompromitirati" oziroma "problematizirati" stavkajo~e zdravnike z navajanjem podatkov o nekaterih njihovih visokih prejemkih, tudi takšnih, ki presegajo pla~o predsednika vlade. V Sloveniji bi morali znati (brez kakršnihkoli škandalov) vrhunske zdravnike (in druge zaras odli~ne strokovnjake) izjemno pla~evati in tudi prepla~evati. Pri tem pla~a nobenega politika, tudi predsednika, ne bi smela biti nikakršna lo~nica oziroma ~rta. Vendar pa bi morali biti hkrati tudi sposobni povedati, kdo dela premalo ali slabo. Upoštevaje to pa bi bilo pošteno, če bi vsi, ki zdaj na veliko govorijo o preobremenjenosti zdravnikov (med njimi je tudi minister za zdravje dr. Keber), vendarle začeli določneje (na vsakem konkretnem delovnem mestu) ugotavljati, kaj vse se v resnici (vsaj pri nekaterih) skriva v štiridesetur-nem tedenskem delu in v desetih ali več tedenskih nadurah. Enako velja seveda tudi za sodnike in njihovo "produktivnost". In še za marsikoga drugega ... Jak Koprive PO SLOVENIJI KMALU lAZJE DO PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Geodetska uprava izda letno okoli 100.000 izpisov iz pisnih podatkov zemljiškega katastra ter še nekaj več izrisov katastrskih načrtov. Od tega najmanj tretjina služi samo dokazovanju podatkov o parceli v nadaljnjih postopkih. Geodetska uprava je zato skupaj s Centrom vlade RS za informatiko vzpostavila sistem dostopa do pisnih podatkov zemljiškega katastra za uslužbence upravnih enot, ki bo konec aprila, ko naj bi bile s sistemom opremljene vse upravne enote, državljanom prihranil najmanj 30.000 odvečnih poti, je na predstavitvi projekta elektronskega dostopa do centralne baze zemljiškega katastra povedal direktor Geodetske uprave RS Aleš Seliškar. NOVI GENERALNI DIREKTOR RADENSKE Naloge generalnega direktorja Radenske bo s 1. aprilom začel opravljati Zlatko Hohnjec. Kot je na novinarski konferenci po seji povedal predsednik nadzornega sveta Tone Turnšek, so prepričani, da bo Hohnjec v prihodnjih letih lahko uresničil že sprejeti razvojni program in omogočil izpolnjevanje zastavljenih strateških ciljev. Ti med drugim letos predvidevajo 10-odstotno povečanje prihodkov, kar pomeni več kot milijardo tolarjev čistega dobička. Hohnjec pa je ob tem dejal, da z zamenjavo vodstva Radenska ne bo doživela bistvenih sprememb. Prihodnost ene najuglednejših in uspešnih družb v Sloveniji je po njegovem mnenju predvsem v skupnem nastopu na domačih in tujih trgih v okviru združene industrije pijač, v vodstvu podjetja pa za zdaj ne predvideva sprememb. SKUPŠtINA ZDRUŽENJA TURISTItNIH KMETIJ Clani Združenja turističnih kmetij Slovenije so se na skupščini v Moravskih Toplicah med drugim seznanili z lanskimi aktivnostmi združenja in programom dela za letos, poleg tega pa so izvolili predsednico in člane organov združenja. Združenje bo še naprej vodila Vilma Topolšek, ki bo pripomogla k uresničevanju najpomembnejšega cilja združenja — učinkoviti promociji in razvoju ponudbe turističnih kmetij. IZBOR ZA SLOVENSKI VElEPlAKAT NA SP V KOREJI Coca—Cola Beverages Slovenija je v sodelovanju z 18. bienalom industrijskega oblikovanja v začetku februarja objavila javni natečaj za najboljši veleplakat, ki bo v času nastopa slovenske reprezentance predstavljen na svetovnem nogometnem prvenstvu v Koreji. Na natečaj, katerega zmagovalec bo dobil nagrado v višini 555.000 tolarjev, je prispelo 98 del. Strokovna žirija je 18. marca v ožji izbor uvrstila osem del, ki si jih je mogoče ogledati na spletni strani www.coca-cola-gol.com. Avtorji izbranih del bodo objavljeni po 8. aprilu, ko bo izbran zmagovalni plakat, obiskovalci internetnih strani pa lahko medtem med izbranimi deli glasujejo za najboljši plakat po okusu publike. Poleg tega bo osem uvrščenih plakatov predstavljenih na spremljevalni razstavi letošnjega 18. bienala industrijskega oblikovanja. ZAtETEK USTNEGA DELA PREIZKUSOV ZNANJA V DEVETLETKI Učenci 3. in 9. razreda, ki so vključeni v prvi krog uvajanja devetletne osnovne šole in so prijavljeni k opravljanju nacionalnih preizkusov znanja ob koncu prvega in tretjega obdobja, bodo od 20. marca pa do 26. aprila na šolah opravljali ustni oziroma praktični del nacionalnih preizkusov znanja. TRIJE KANDIDATI ZA DIREKTORJA TV PROGRAMOV Za programskega direktorja Televizije Slovenija se bodo potegovali trije kandidati. Komisija za razpise in mandate sveta RTVS, vodi jo Igor Krč, je ugotovila, da vse razpisne pogoje izpolnjujejo programska direktorica Slovenske filharmonije Mojca Menart, nekdanji urednik na Kanalu A Gorazd Slak in sedanji vršilec dolžnosti programskega direktorja TVS Jani Virk. Koliko vlog pa je na razpisano mesto dejansko prispelo, pa razpisna komisija ni sporočila. Svet RTV Slovenija bo o imenovanju novega direktorja TV programov odločal na seji 4. aprila, da pa bi bili kandidati izvoljeni, bodo morali zbrati 13 glasov svetnikov. Kandidati so morali izpolniti več pogojev: visoko izobrazbo, aktivno znanje tujega jezika, poznavanje RTV dejavnosti, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter tri leta delovnih izkušenj (z referencami delovne uspešnosti). Kandidati ne smejo biti poslanci ali funkcionarji politične stranke, prav tako pa naj ne bi imeli lastniških in poslovnih stikov s tistimi, ki poslovno sodelujejo z RTVS. Prejšnjega direktorja Janeza Lombergarja je svet RTVS razrešil na svoji zadnji seji konec februarja. PREDLOG ZA RAZPIS REFERENDUMA O NATU Poslanska skupina SMS je v državni zbor vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vključevanju Slovenije v Nato. Državljani bi se na referendumu opredelili, ali so za vključitev Slovenije v zvezo ali ne. Poslanci SMS pričakujejo, da bo državni zbor obravnaval predlog na naslednji seji, posvetovalni referendum pa naj bi bil zaradi zagotovitve nepristranskega odločanja državljanov najpozneje zadnjo nedeljo v oktobru letos, torej pred vrhunskim zasedanjem zavezništva, ki bo novembra v Pragi. V Stranki mladih Slovenije so prepričani, da je odločitev o tem vprašanju pomembna strateška, dolgoročna in zgodovinska ter se neposredno dotika vseh državljanov, zato tudi pričakujejo, da bodo poslanci drugih parlamentarnih strank razpis referenduma podprli. Pripravila: Bronja Habjanič PO NAŠIH KRAJIH POLICIJSKA POSTAJA PTUJ / odgovornost vodij policijskih okolišev Za kakovostno živlienje in varnost ljudi Bistvena značilnost vizije slovenske policije do leta 2002 je, da s prilagajanjem okoliščinam in vzpostavljanjem par-nerskih odnosov s prebivalci soustvarjajo varnostni sistem, ki omogoča kakovostno življenje in varnost ljudi. Da bi to dejansko zaživelo v praksi, so svoja prizadevanja poimenovali "strategija v skupnost - usmerjeno policijsko delo", kar po besedah Slavka Kolarja, pomočnika komandirja na policijski postaji v Ptuju, v bistvu pomeni ožje pojomovanje preventivnega dela. Slavko Kolar, pomočnik komandirja Policijske postaje v Ptuju Vse to pomeni prizadevanje policije za odpravljanje vzrokov in okoliščin, ki vodijo k nastanku kaznivih dejanj, prekr{kov in drugih oblik deviantnih pojavov. U~inki strategije pa se po Kolarjevih besedah v največji meri odražajo prek dela vodij policijskih okolišev, predvsem prek svetovanja, dela v posvetovalnih telesih, dela v policijskih pisarnah, izobraževanja otrok in odraslih, v neformalnih oblikah druženja in povezovanja z občani ter prek organiziriranja in izvajanja preventivnih projektov ter drugih aktivnosti. Vloga vodij policijskih okolišev ni le represivne narave, ampak tudi preprečevalne, zato v skupnost usmerjeno policijsko delo daje osrednje mesto situacijski preventivi. Vloga vodij policijskih okolišev je, da vspodbujajo državljane k samozaščitnemu obnašanju in ravnanju, da jih obvešča o celotni problematiki v lokalni skupnosti in skupaj z njimi odkriva od- stranjuje vzroke ter okoliščine, ki vodijo k vrstam deviantnih pojavov. Zato je ena od bistvenih preventivnih metod vodij policijskih okolišev tudi delo z žrtvami in oškodovanci devi- antnih pojavov. Na območju policijske postaje v Ptuju deluje 11 vodij policijskih okolišev, zato je prav, da jih spoznamo in o njih izvemo še kaj zanimivega. Janez Rojko, vodja 1. policijskega okoliša - mestne četrti Center Okolje, ki ga pokriva, zajema največje število gostinskih lokalov, diskotek in Šolski center Ptuj. Na tem območju je tudi največ kaznivih dejanj, vendar jih je zaradi migracije prebivalcev zelo težko popolnoma raziskati. Zaradi bližine Policijske postaje Ptuj ni potrebe po ustanovitvi samostojne policijske pisarne in uradovanja. Aktivno sodeluje tudi z vsemi vrtci na tem območju, z osnovnimi šolami Olga Meglič in dr. Ljudevita Pivka Ptuj, za vprašanja predloge in pobude občanov pa je dosegljiv po telefonu 771-79 11. Stanko Jelen vodja 2. policijskega okoliša, ki zajema mestno četrt mestno četrt Ljudski vrt in Panoramo Značilnost tega območja je predvsem, da je največje po številu prebivalcev. Odlično sodelujejo z OŠ Ljudksi vrt in skupaj z njo uspešno nadaljujejo projekt Skupaj je varno. Vsak 1. četrtek v mesecu imajo v prostorih OS Ljudski vrt svojo pisarno, kjer je vodja na voljo učencem, učiteljem in staršem otrok. Dobro sodeluje tudi z Domom učencev in Domom upokojencev, s PGD Ptuj, mestno četrtjo Ljudski vrt, s centrom za socialno delo. Po telefonu 771 79 11 je dosegljiv tudi na Policijski postaji Ptuj. Radko Hriberšek, vodja 3. policijskega okoli{a, ki zajema primestni ~etrti Grajena in Rogoz-nica Območje, ki ga pokriva, je teritorialno zelo obsežno, specifično pa po prometnovarnostni problematiki na odsekih regionalnih cest Ptuj - Vurberk in Ptuj - Rogoznica. To sta dve črni točki, kjer se je v zadnjih letih pripetilo največ prometnih nesreč s smrtnim izidom. Dobro sodeluje z vsemi ustanovami na omenjenem območju, tudi s krajani, še posebej pa s podružnično šolo na Grajeni. Ko bo končana nova šola v Grajeni, pričakujejo še boljše sode- lovanje, saj bodo tudi pogoji za delo boljši. Nima svoje policijske pisarne, po telefonu je dosegljiv na PP Ptuj, tel: 771 79 11. Branko Šenkiš, vodja 4. poli- PREJELI SMO Proti krčenju pravic Koordinacijski odbor organizacij in strank upokojencev Slovenije, katerega clan je tudi Zveza dru{tev upokojencev Slovenije, je zaradi nekaterih omejitev v zdravstvenem zavarovanju 20. 2. 2002 sprejel izjavo upokojencev proti krčenju zdravstvenega zavarovanja, zato v načelu in brez pridržkov zavračamo vsak poskus, da bi s kakr{-nimkoli krčenjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja odpravljali razlike med prihodki in odhodki zavoda in druge podobne nev{ečnosti. Prav tako z zmanj{evanjem teh sredstev ne moremo povečevati konkurenčnosti gospodarstva, marveč to lahko storimo le z večanjem dodane vrednosti na enoto proizvoda. Namesto krčenja pravic je treba: doslednje izter-jevati zaostanke prispevkov, ki jih je zdaj za več kot 8 milijard tolarjev (skoraj toliko kot zna{a primanjkljaj v obveznem zdravstvenem zavarovanju za leto 2001); odpraviti davek na dodano vrednost na storitve in pripomočke, ki se plačujejo iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ali zagotoviti refundacijo tega davka nazaj v zdravstveno blagajno, kar doslej pomeni vsoto, ki presega 10 milijard tolarjev; zaustaviti nesorazmerno visoko realno rast cen zdravil, kar lahko zna{a letno 4 ali več milijard tolarjev; uresničiti predvidevanje strategije razvoja zdravstvenega varstva, imenovano Zdravje za vse do leta 2004, ki jo je leta 2000 sprejel drž- avni zbor, po kateri naj bi za obvezno zdravstveno zavarovanje povečali prispevno stopnjo tako, da bi delež tega zavarovanja dosegel 7 odstotkov bruto domačega proizvoda. Pri tem je bil doslej vsa leta zaostanek do 0,5 odstotne točke, kar je pomenilo do 25 milijard tolarjev manj sredstev za zdravstveno varstvo; nadaljevati prizadevanja za izpopolnitve in pocenitve v zdravstveni dejavnosti, katerih cilj je izbolj{anje kakovosti in učinkovitosti, zlasti pa skraj{evanje čakalnih dob in čakalnih vrst. Ob izvedbi navedenih ukrepov ne bi bilo nobenega razloga za tako imenovano finančno krizo sistema zdravstvenega zavarovanja, {e manj za zlom tega sistema in tudi ne za izgube v njem. In tudi nobenih razlogov za dodatno plačevanje posameznikov, saj delež prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in samoplačni{tva že zna{a 25 odstotkov in presega raven v sosednjih državah. Skup{čino Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu z zakonom interesno sestavljajo aktivni zavarovanci, upokojenci, invalidi, kmeti in delodajalci. Zato bi bilo prav, da bi državni zbor pred kakr{nimkoli odločanjem o pravicah iz obveznega zavarovanja dobil stali{če te skup{čine, ki bi ga oblikovala na seji. Predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju in predsednici skup{čine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ani Mako-rel predlagamo, da to zagotovita in s tem omogočita ustreznej{i vpliv zavarovancev. Za Območno zvezo društev upokojencev Ptuj: predsednik Mirko Bernhard cijskega okoli{a, ki zajema območje občin Dornava in Juršinci Osrednja značilnost tega območja je, da je pretežno kmetijsko. Bistvene problematike ne izpostavlja, saj je promet-novarnostna situacija glede na razmere dokaj ugodna. Dobro sodeluje z vsemi tremi šolami na tem območju, Dornava, Ju-ršinci in Polenšak, ter z lokalno skupnostjo in nekaterimi društvi. Dobro sodeluje s svetoma za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Juršinci in Dornava, saj izvajajo številne skupne akcije. Po telefonu je dosegljiv na Policijski postaji Ptuj. Milan Marinic, vodja 5. policijskega okoliša, ki zajema mestno četrt jezero in občino Markovci Tudi za to območje je značilno predvsem to, da je pretežno kmetijsko, precej prometnih nesreč se dogaja na regionalni cesti Spuhlja - Borl, precej negativnih dogodkov pa beležijo tudi na območju akumulacijskega jezera in ob njem, kjer zadnje čase vse pogosteje ugotavljajo uživalce prepovedanih drog - ob Dravi so našli že nekaj nasadov indijske konoplje. Dobro sodeluje z občino Markovci, s šolama Markovci in Mladika, kjer je na voljo vsak prvi petek od 12.30 do 13.30 ure. Sodeluje tudi s člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem porometu ter z lovskima družinama Mar-kovci in Jože Potrč Ptuj. Svoje policijske pisarne nima, po telefonu je dosegljiv na policijski postaji Ptuj: 771 79 11. Martin Žunko, vodja 6. policijskega okoliša, ki zajema mestno ~etrt Breg in ob~ino Hajdina Na območju tega policijskega okoliša so Terme Ptuj, kjer so pogoste tatvine iz garderobnih omaric. Na širšem območju so tudi perutninska klavnica, Tovarna močnih krmil, tiskarna, Cestno podjetje Ptuj in prašičja farma v Dražencih, pa tudi golf igrišče. Osrednji prometni problem je odsek glavne ceste Hajdina - Draženci, del Zagrebške in del Mariborske ceste, kjer se najpogosteje dogajajo prometne nesreče. Občane poziva k večjemu samozaščitnemu obnašanju in ravnanju ter jih vabi k sodelovanju. Dobro sodeluje s svetom za preventivo in vzgojo v CP občine Hajdina ter s šolama na Hajdini in Bregu. Po telefonu je dosegljiv na Policijski postaji Ptuj. Janez Vidovic, vodja 7. policijskega okoliša, ki zajema celotno območje občine Kidričevo Za to območje ni posebnih značilnosti, sicer pa je na njem eno največjih industrijskih podjetij Talum, v okviru katerega dobro sodeluje s podjetjem Vargas. Dobro sodeluje z lokalno skupnostjo, z vsemi šolami v Kidričevem, Cirkovcah in Lovrencu, z vsemi sedmimi gasilskimi društvi, pa tudi z Lovsko družino Kidričevo. Policijsko pisarno ima v zgradbi, kjer je tudi občina Kidričevo, le da je vhod iz Kajuhove ulice. Občanom je na voljo v času uradnih ur vsak ponedeljek in petek med 89. in 12. uro ali po telefonu 02 796 10 21. Srecko Herak, vodja 8. policijskega okoliša, ki zajema območje občin Destrnik, Trnovska vas in Sveti Andraž Svojo pisarno ima v zgradbi občine Destrnik v Vintarovcih 50, kjer je na voljo občanom vseh treh občin po telefonu 753 00 21 vsak ponedeljek med 9. in 11. uro ter ob petkih med 9. in 12. uro. Poleg tega je vsak ponedeljek med 12. in 13. uro na voljo tudi na sedežu občine Sveti Andraž v Trnovski vasi. Dobro sodeluje z vsemi tremi lokalnimi skupnostmi, s šolami OŠ Vi-tomarci, Destrnik in Trnovska vas, s svetom za preventivo in vzgojo v CP občine Destrnik. V lanskem letu so imeli največ težav zaradi številnih vlomnih tatvin v stanovanjske in počitniške hiše, zato poziva lastnike da se obnašajo bolj samozaščitno. Miran Brumec, policijski okoliš Videm v okviru Policijskega oddelka Podlehnik To je eno večjih območij, ki sega v hribovito območje Haloz in zajema tudi dobrih 10 km državne meje. Tesno sodeluje z OŠ Videm ter z obema podružnicama v Leskovcu in na Selih, posebej dobro sodeluje s svetom za preventivo in vzgojo v CP občine Videm. Promet-novarnostne razmere na tem območju so dokaj ugodne, saj tako rekoč nimajo izstopajoče problematike, razen prometne. Kritične prometne točke so tri križišča lokalne z regionalno cesto, najhuje pa je pred gramoznico z ribnikom v Tržcu, kjer najpogosteje prihaja do prometnih nesreč. Policijsko pisarno ima v prostorih občine Videm, kjer uraduje ob sredah med 9. in 11. uro, dosegljiv pa je po telefonu 765 09 08. Damijan Bračič, vodjapolicij-skega okoliša Podlehnik, ki zajema celotno območje občine Podlehnik in 6 vasi na območju občine Videm Na tem območju je problematična predvsem južna meja, kjer beležijo največ ilegalnih prehodov čez državno mejo. S prometnovarnostnega vidika je najbolj problematična glavna cesta G 9 z vsemi tremi križišči: za Gorco, Jurovce in Trž-ec. Za vse informacije, pobude in vprašanja je občanom na voljo na policijskem oddelku v Podlehniku, kjer je telefon 768 1031. Franc Šalamun, vodja policijskega okoliša Majšperk, ki zajema območje občin Majšperk in Zetale Glavna značilnost tega območja so hribovite Haloze in redka naseljenost hiš. Delo na terenu je težje kot drugod, saj je območje redkeje naseljeno. Ker so kraji precej oddaljeni od po- licijskih enot, je to vsebolj zanimivo za vlomilce, tatove in druge nepridiprave. Sicer sodeluje s člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Majšperk ter z vsemi štirimi šolami - v Žetalah in Ma-jšperku ter v podružnicah na Ptujski Gori in v Stopercah. Policijsko pisarno ima v centru Majšperka, v zgradbi nekdanje KS nasproti trgovine, občanom pa je na voljo vsako sredo med 9. in 11. uro ali po telefonu 794 40 21. M. Ozmec PO NAŠIH KRAJIH VIDEM / volilni občni zbor gasilske zveze DrŽava veliko zahteva, malo daje Konec prejšnjega tedna so se v videmski občinski dvorani sestali predstavniki gasilskih društev Tržec, Videm, Lesko-vec, Sela, Podlehnik in Žetale iz občin Videm, Podlehnik in Žetale, ki trovijo Gasilsko zvezo Videm. Potem ko so ocenili delo Zveze v minulem, enoletnem in štiriletnem obdobju, so razrešili dosedanje vodstvo ter izvolili novega. Za predsednika so znova izvolili magistra Janeza Merca, za poveljnika pa Janka Kozela. Predsednik in poveljnik Gasilske zveze Videm, mag. Janez Merc (levo) in Janko Kozel Mag. Janez Merc, dosedanji in novi predsednik predsedstva Gasilske zveze Videm ,je v dolgem poročilu strnil dogajanja na vodstvenem in operativnem področju delovanja prostovoljnega gasilstva na območju treh sosednjih občin, ki ga povzemamo v skrajšani obliki. Obdobje lanskega do letošnjega občnega zbora je bilo zelo pestro z naravnimi in drugimi nesrečami, ki so vplivale tudi na delo zveze. Bilo je nekaj neurij, predvsem pa velika suša, ki je zahtevala povečano angažiranje gasilcev pri oskrbi občanov s pitno vodo. Suša je povečala tudi požarno ogroženost, kar je zahtevalo nekaj intervencij. To je bilo tudi obdobje delovanja gasilstva v novi organiziranosti, kot posledica sprememb na področju lokalne samouprave. V tem obdo- bju je bila ustanovljena Gasilska zveza, ki povezuje prostovoljna gasilska društva treh občin, kar predstavlja tudi nove izzive za njeno delovanje ter zahteva nov pristop k financiranju delovanja Gasilske zveze in gasilstva nasploh, kar je obveza lokalnih skupnosti. Janez Merc je opozoril, da se občasno pojavljajo težave, ki negativno vplivajo na organiziranje in delovanje požarnega varstva in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poudaril je, da so bile naloge, sprejete na lanskem občnem zboru, v celoti izpolnjene, tako na področju opremljanja gasilskih društev, usposabljanja članov, organiziranja začrtanih prireditev ter pri podpisu dokumentov z lokalnimi skupnostmi o financiranju lokalne gasilske javne službe. Urejeno je zavarovanje gasilskih vozil in opreme ter gasilcev. Kategorizacija gasilskih društev je zaenkrat priznala obstoječe stanje, poveljstvo Zveze pa mora pripraviti temelje nove kategorizacije. Med pomembnejšimi investicijami minulega leta je bila nabava orodnega vozila v PGD Tržec. Pomembni so bili dosežki na področju obveščevalne povezanosti posameznih društev z regijskim centrom, s katerim bodo do konca tega meseca predvidoma povezana vsa društva. Na operativnem področju so zabeležili 21 požarov, aktivno pa so društva sodelovala tudi pri prevozih vode; najbolj se je pri tem izkazalo PGD Žetale, ki je opravilo kar 522 prevozov. Predsednik je ocenil, da so bile operativne naloge opravljene zelo uspešno, prav tako pomembno in uspešno pa je preventivno delovanje gasilcev, predvsem v pomladnih mesecih, ko je zaradi suše velika požarna ogroženost našega okolja. Izvedeno je bilo tudi uspešno tekmovanje GZ Videm, na katerem je sodelovalo 16 ekip, ki so pokazale primerno pripravljenost in dobre rezultate, prav tako pa so se društva udeležila številnih gasilskih tekmovanj izven Zveze. Posebne aktivnosti so potekale v oktobru, mesecu požarne varnosti, ko so gasilci s svojimi dejavnostmi med drugim seznanjali učence osnovnih šol in uspešno izpeljali osrednjo gasilsko vajo, ki je potrdila dobro pripravljenost enot. Pri operativnih načrtih je Zveza sodelovala s prisotjnimi štabi civilne zaščite v občinah, prav tako pa je bilo zelo dobro sodelovanje z župani in službami v občinah, v katerih je prisotna dejavnost Gasilske zveze Videm, tudi z direkcijo za obrambo Ptuj in drugimi pristojnimi služba- mi, sosednjimi gasilskimi zvezami, Gasilsko zvezo Slovenije in tako naprej. V razpravi so sodelovali tako domači in gostujoči gasilci, predstavniki občin in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eori. Vsi so pohvalili dosedanje delo Gasilske zveze Videm in njenega vodstva, ter ji zaželeli dobro delo tudi v prihodnje. Med problemi pa so izpostavili prostovoljnost gasilskega dela na eni, nalaganje nalog s strani države na drugi in nezadostno financiranje na tretji strani. Župan občine Podlehnik Vekoslav Fric je kategorično protestiral proti načinu, da država določa lokalnim skupnostim velike obveznosti na področju gasilstva, zaščite in reševanja, za to pa v obliki požarne takse odmerja bistveno premajhna sredstva. Lokalne skupnosti so torej primorane za financiranje te dejavnosti prikrajšati druge, mnogokrat pa morajo za opremo svojih društev prispevati tudi občani, kar se ne dogaja v razvitejših lokalnih skupnostih. Predstavnik centra za obveščanje Ptuj je posredoval podatek, da je bilo lani za izredne dogodke povprečno leto. Od 244 takih dogodkov je bilo 60 odstotkov požarov, Gasilska zveza Videm pa je sodelovala na okoli 10 odstotkih le-teh. Organizirano in učinkovito gasilstvo je torej pomembna obveznost občin, je ena najstarejših organiziranih dejavnosti na slovenskem in se ponaša s 133-letno tradicijo. V tej tradiciji bo tudi v naslednjem mandatu sodelovala Gasilska zveza Videm, ki je na občnem zboru sprejela načrt svojega dela in kot že omenjeno, izvolila posameznike, ki jim je to delo naloženo in zaupano. J. Bračič ZAMUSANI / 50. občni zbor gasilskega društva Praznovanje lubilela 21. lulija Petdeset let je že preteklo, odkar so v Zamušanih ustanovili gasilsko društvo, za kar se imajo zahvaliti ustanovnim članom, med katerimi izstopa Janez Pintarič, ki je bil pobudnik za ustanovitev gasilske čete. Danes je društvo v Za-mušanih izredno pomembno, vanj je vključenih 87 gasilk in gasilcev, pohvalijo se lahko z dobrimi tekmovalnimi desetinami, v pol stoletja obstoja pa so so dobro skrbeli za gasilski dom, posodabljali tehniko ter skrbeli za izobraževanje članov. Jubilejnega občnega zbora so se poleg vodstva društva, predstavnikov sosednjih in prijateljskih društev udeležili še predsednik GZ Gorišnica Slavko Vese-njak, podpredsednik GZ Slovenija Tone Koren, dva od ustanovnih članov društva Janez Pintarič in Alojz Žnidarič (živi so še štirje) ter mnogi drugi. Da je bilo preteklo leto uspešno, je v uvodnem nagovoru poudaril tudi predsednik PGD Zamu{ani Jože Bratusa, ki je v nekaj stavkih spomnil na pet desetletij delovanja dru{tva, med pomembnejšimi dogodki in letnicami pa izpostavil leto 1953, ko so postavili najve~ji gasilski dom v takratnem sektorju Gorišnica. "Plan, ki smo ga sprejeli na lanskem občnem zboru, je bil kar obsežno zastavljen in smo ga v celoti realizirali, zaradi objektivnih razlogov smo predstavili le nabavo prapora na letošnje leto. Slovesno ga bomo razvili na prazniku ob 50-letnici društva, ki bo 21. julija." Tudi na operativnem področju so imeli precej aktivnosti; te je predstavil poveljnik Davorin Kolenko ter najprej omenil obisk maše ob prazniku sv. Florjana. Od operativnih dogodkov so lani imeli dva travniška požara in požar v stanovanjski hiši, pri katerem so na pomoč priskočili gorišniški in forminski gasilci. Delavni so bili tudi na področju izobraževanja - pridobili so novega gasilskega častnika, omenimo še januarski pregled gasilskih aparatov, v mesecu požarne varnosti pa so organizirali vajo gašenja gozdnega požara v okviru GZ Gorišnica. Tudi na tekmovalnem področju so lani imeli nekaj večjih uspehov. Tako so bili pionirji, pionirke, člani, članice, veterani uspešni na tekmovanjih na občinski in regijski ravni, glede na rezultate pa sta si ekipi članov A in članic B pridobili možnost nastopanja na državnem tekmovanju, ki bo maja v Moravskih Toplicah. Lahko pa se v društvu pohvalijo, da so bili po končani tekmovalni sezoni najuspešnejši v gasilski zvezi. Na organizacijskem področju se bodo zamušanski gasilci letos posvečali ustvarjanju osnovnih strokovnih, materialnih in drugih pogojev za delovanje društva, prizadevali za sodelovanje z vaškim odborom in športnim društvom, GZ Gorišnica in GZS, dobrega sodelovanja pa se nadejajo tudi z gasilskimi organizacijami izven gorišniške občine. Po občnem zboru društva jih čakajo temeljite priprave na praznovanje zlatega jubileja, ki ga bodo združili z dnevom gasilca v občini Gorišnica. Na gospodarskem področju jih čakajo vzdrževalna dela v domu, veliko pa se bodo posvečali izobraževanju svojih članov, kar je po besedah Jožeta Bratu-sa ključnega pomena za uspešno delo v društvu. Leto prav gotovo ne bo minilo brez gasilskih tekmovanj, na operativnem področju pa se bodo založili z nekaj gasilske opreme, opravljali redne analize intervencij ter pregledali vodna zajetja, hidrante in ročne gasilnike, je še dodal Bratusa. Tatjana Mohorko Leto{nje leto je za zamu{anske gasilce leto praznovanja okrogle obletnice dru{tva, je na občnem zboru poudaril prvi mož dru{tva Jože Bratu{a. Foto: Laura DORNAVA društva / 50 let čebelarskega Ob jubileju razvitje prapora čebelarsko društvo Dornava je 15. decembra lani praznovalo 50-letnico organiziranega čebelarstva. Ob tej priliki so prizadevni čebelarji razvili društveni prapor. Praznovanje je potekalo v vaški dvorani v Dornavi. Udeležilo se ga je nad 150 čebelarjev in čebeljih ljubiteljev. Navzoči so bili tudi župan Franc Segula, člani sveta in drugi gostje. Predsednik CD Dornava Anton Štumberger je orisal zgodovino čebelarstva in čebelarske organizacije v občini Dornava ter poudaril, da je društvo delovalo in deluje v prid čebelarja in čebel od ustanovitve do današnjih dni. Spreminjalo se je le število članov in tudi število čebeljih družin. V dornavskem društvu so čebelarji iz Dornave, Žamencev, s Polenšaka, iz Hlaponcev, Lasigo-vcev, Sakušaka in Pacinja. Društvo danes šteje 28 članov in podmladkarje. Cebelarimj s tristo dvajset čebeljimi družinami, saj se zavedajo pomena čebel pri opraševanju sadnega drevja in drugih rastlin. Najstarejši ustanovni član Anton Kovacec in župan občine Dornava Franc Segula sta s ponosom razvila društveni prapor. Boter prapora je župan Franc Segula, ki je idejo o praporu podprl tako moralno kakor tudi finančno. Nato sta Franc Kovacec, podpredsednik društva, ter Ivan Vojsk, predsednik CZ Ptuj, podelila častna odlikovanja Antona Janše III. stopnje. Prejeli so jih: Anton Štumberger, Branko Vajda, Branko Kovacic, Anton Zagorsek, Franc Rajsp, Zlatko Podhostnik, Alojz Pihlar in O.Š. Dornava. Jubilej so dornavski čebelarji proslavili v veselem razpoloženju ob večerji in glasbi. Andrejka Klajžar ZAVRC / na 61. gasilskem občnem zboru V gasilske vrste vei mladih Završki gasilci so se 9. marca sestali na 61. občnem zboru. V kulturni dvorani so se jim pridružili člani sosednjih PGD ter prijatelji gasilci iz hrvaškega društva DVD Lovrečan Dubrava in pobratenega društva Obergralla iz Avstrije. Med gosti so bili tudi predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj in Markovci, svetniki in predstavniki domačih društev. Jože Gregurec, predsednik PGD Zavrč, je spomnil na delovanje društva v preteklem jubilejnem letu, ko so proslavili 60-letnico. Poleg praznovanja so opravili še mnogo drugega dela, tudi prenova gasilskega doma ni izostala. Med letošnje naloge si završki gasilci nalagajo ureditev kleti in predprostora, posvetili se bodo urejanju okolice, pripravili slavje na florjanovo in se odpravili tudi na kak izlet ali ekskurzijo. Poveljnik PGD Zavrc Branko Skok pa je med podajanjem poročila o operativnih dogodkih povedal, da je bilo aktivnosti precej, v ospredju pa so bila znova izobraževanja članov. Tako so lani v društvu bogatejši za tri nove gasilske častnike, izobraževanje pa bo v ospredju tudi letos. Završki gasilci so sodelovali na vseh prireditvah v občinskem poveljstvu Markovci, se udeleževali srečanj in tekmovanj v okviru območne zveze, še posebej aktivni pa so bili v mesecu požarne varnosti, ki so pripravilo taktično vajo. Letošnji plan po besedah Skoka obsega vaje enkrat na mesec, aktivno delo s pionirji in mladimi, teh si v društvo zelo želijo, ob tem pa bodo poskrbeli še za urejenost garaže in garderob, ob sodelovanju Civilne Priznanja, odlikovanja in zahvale Priznanje III. stopnje Območne gasilske zveze Ptuj jeprejelBoštjan Potočnik, Gasilska zveza Slovenije je PGD Zavrč podelila priznanje II. stopnje, v čin gasilskega častnika pa je napredoval Borut Kelc, ki je prejel priznanje GZS. Zahvale PGD Zavrč so prejeli: Emil Kočevar, David Kokot iz Hrastovca, Srečko Kotolenko, Karla Domjan, Anton Bratuša iz Turškega Vrha in Andrej Trančar iz Turškega Vrha. Zlate plakete PGD Zavrč so prejeli: Milan Žuran za krepitev požarnega varstva in pomoč društvu, Horst Jurgec, završki rojak iz Avstrije, ki je Zavrčanom pomagal skleniti prijateljstvo z gasilci iz Obergralle, Janko Mislovič za pomoč pri obnovi doma, in Kristina Fostnarič, ki gasilcem pomaga pri računovodskih poslih. zaščite pa nameravajo letos izpeljati akcijo reševanja ob morebitnem požaru na OŠ Zavrč. Na občnem zboru so gasilci izpeljali nadomestne volitve v upravnem in nadzornem odboru, med člane društva pa sprejeli Mateja Belsaka. TM 28. marca • 3. aprila 2002 • 104,3 FM Četrtek, 28. marec SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila. 13.10 Dobro jutro. 14.55 Svetovni izzivi. 15.25 Pisave. 15.55 Tiri skozi čas, dokum. oddaja. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Modro. 17.55 Na liniji, oddaja za mlade. 18.30 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, evropski dokum. film: Oni. 23.30 Režiserji: Garry Marshall, dokum. oddaja. 0.35 Modro, pon. 1.05 Osmi dan, pon. 1.35 Tednik, pon. 2.30 Gledali{če v hi{i, pon. 10. epizode. 3.00 Strela z jasnega, pon. 21. dela. 3.50 Sveti pesek, čb-film. 5.15 Šport. SLOVENIJA 2 14.00 Polnočni klub: Več jezikov zna{, več velja{. 15.10 Zakaj se zgradbe ru{ijo, serija. 16.00 Gledali{če v hi{i, 10. epizoda. 16.30 Strela z jasnega, 21. del. 17.25 DP v hokeju na ledu: Olimpija - Acroni jesenice, prenos. 20.00 Evroliga v ko{arki: Union Olimpija - AEK, prenos. 22.20 Šoferja, nadaljevanka. 23.15 Poseben pogled: Sedma tančica, čb-tilm. 0.45 Videospotnice. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jekleni Max, serija. 15.30 Mesto angelov, zadnji del. 16.25 Esmeralda, 49. del. 17.20 Tri sestre, 59. del. 18.15 Vsiljivka, 117. del. 19.15 24 ur. 20.00 Seks v mestu, 12. del. 20.30 Romantični tilm: Ljubezen v divjini, am. film. 22.10 Bol-ni{nica upanja, 7. del. 23.00 JAG, 67. del. 23.50 Glavni na vasi, 5. del. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Matlock, pon. 12.00 Ko živali napadejo, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 3. del. 15.00 Mladi in nemirni, 129. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Matlock, zadnji del. 17.30 Ned in Stacey, 4. del. 18.00 Roseanne, 3. del. 18.30 Korak za korakom, 24. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Columbo: Zdaj ga vidiš, am. tilm. 21.40 Dharma in Greg, 13. del. 22.10 Cybill, nanizanka. 22.40 Noro zaljubljena, 2. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Palooka-ville, pon. filma. 13.30 Vredno je vstopiti..., pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 Vzgoja in nega balkonskih rož. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Vredno je vstopiti... 19.00 Pokemoni, 74. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter: Brodolom, 9. del. 21.00 Orli letijo zgodaj, vojna otroška komedija. 23.00 Vredno je vstopiti..., pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Iz muzejev. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezi-komer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Film. 15.05 Novice. 15.10 Borba spolov v živalskem svetu. 15.40 TV izložba. 15.55 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.20 Kalvarija dr. Mudda, am. tilm. 1.35 Sodnica Amy 2., serija. 2.20 Svet mode. 2.45 Na zdravje!, serija. 3.10 Od prijema do sojenja, serija. 3.30 Transfer 4.15 Kraljestvo divjine. 4.40 Film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.45 Gilmoreice, serija. 10.30 Dosjeji X, serija. 11.15 Govorimo o zdravju. 11.45 Trenutek spoznanstva. 12.15 Globalno naselje. 12.45 TV interview. 13.35 Ekumena. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Busterov svet, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija.18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 Sodnica Amy 2., serija. 21.00 Polni krog. 21.15 Podelitev 74. filmske nagrade^ "Oscar", posn. 22.50 Seinfeld, serija. 23.15 Allo, allo, serija. 23.45 Življenje na severu, serija. HTV 3 16.40 Nogomet, posn. 18.30 Nogometne kulture, dokum. serija. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Henrik V, angl. film. 22.20 Svet mode. 22.45 Hit-depo. 0.45 Od prijema do sojenja, serija. AVSTRIJA 1 6.25 Otro{ki program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Herkul v kraljestvu mrtvih (1), serija. 10.15 Policaj iz Tulza, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.40 Quasimodo, serija. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul v kraljestvu mrtvih (2), serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.40 MA 2412, serija. 21.10 Mi{ji lov, komedija. 22.45 Novo v kinu. 22.55 De Luca, show. 23.25 Umetnine; Pink Floyd, posn. koncerta. 2.55 MA 2412, serija. 3.20 MA 2412, serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Velikonočni sprehod, glasbeni film. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija. 12.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Biblija: Jeremija, drama. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mia, ljubezen mojega življenja (2), drama. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine sku{njave, serija. 0.50 Talkshow. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Magazin. 2.25 Lep{e življenje. 3.15 Dobrodo{li v Avstriji. Petek, 29. marec SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Prgi{če priljubljenih pravljic. 9.25 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 9.35 Na liniji, oddaja za mlade. 10.10 Oddaja za otroke. 10.35 Dosežki. 10.55 Modro. 11.25 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 11.55 Ženska, brazilska nadaljevanka. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Prvi in drugi. 15.20 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 18.00 Marko, mavrična ribica, 16. epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Barvanje jajc. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sveti Pavel, koprodukcijski tilm, 1. del. 21.30 Cik cak. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Opremljeni za preživetje, pon. 1. dela. 0.55 Gledali{če v hi{i, pon. 1.25 Strela_ z jasnega, pon. 22. dela. 2.15 Gospa, ki izginja, čb film. 4.10 Šport. 5.10 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.25 Barbra Streisand - brezčasna, pon. SLOVENIJA 2 15.20 Hladna vojna, pon. 11. dela. 16.05 Gledali{če v hi{i, nanizanka. 16.35 Strela z jasnega, nadaljevanka, 22. del. 17.30 Gumbek in Rjavček: Velika noč v Veseli hosti, risanka. 18.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Puconcev. 19.15 Videospotnice. 20.00 Sfinga, nem{ka dokum. serija. 21.00 Križev pot iz Koloseja v Rimu, prenos. 22.30 Opojna prosojnost barve, dokum. oddaja. 23.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 1. del. 16.25 Esmeralda, 50. del. 17.20 Tri sestre, 60. del. 18.15 Vsiljivka, 118. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Življenjska sla, am. tilm. 21.45 Privid zločina, 22. del. 22.40 JAG, 68. del. 23.30 Glavni na vasi, 6. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Matlock, pon. 12.00 Popstars, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 4. del. 15.00 Mladi in nemirni, 130. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills (VIII.), 1. del. 17.30 Ned in Stacey, 5. del. 18.00 Roseanne, 4. del. 18.30 Korak za korakom (V.), 1. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Duša in telo, am. tilm. 22.40 Legende nogometa, serija. 23.10 Ekstra magazin, pon. 23.55 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.40 Paradiž, serija. TV 3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Orli letijo zgodaj, pon. filma. 13.30 Vredno je vstopiti..., pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Vredno je vstopiti... 19.00 Pokemoni, 75. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Počitnice ob jezeru, romantična komedija. 23.30 Vredno je vstopiti..., pon. 0.15 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 0.45 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Skriti govor slike: Živi križ. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Mala princesa, am. film. 15.05 Novice. 15.10 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Benediktinci, serija. 19.00 Kviz. 19.14 Jezikomer 19.^8 Male skrivnosti, reportaža. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kardinal Franjo Šeper, dokum. film. 21.00 TV izložba. 21.10 Rim: Križev pot, prenos. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Man of Miracles, am. tilm. 0.45 Ponette, fr. film. 2.20 Svoboda, serija. 3.05 Dokumentarna oddaja. 3.45 Svetovna nogometna prvenstva: 1966., dokum. serija. 4.55 Jazz. 6.05 Mala princesa, am. film. HTV 2 10.15 Stari Žucko, am. film. 11.35 Polna kapa, angl. film. 13.20 Poslovni klub. 13.50 Sodnica Amy 2., serija. 14.35 Alpe-Donava-Jadran. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Dokumentarna oddaja. 19.35 G.Verdi: Štiri duhovne skladbe. 20.10 Svoboda, serija. 21.00 Polni krog. 21.15 Tretja Fatim-ska skrivnost, it. film. 22.50 Cafe Cinema. HTV 3 20.05 Glasba za Veliki Petek. 21.45 Svetovna nogometna prvenstva: 1966., dokum. serija. 22.55 Jazz. 0.05 Broadway, dokum. film. 1.00 Košarka NBA Action. 1.30 Košarka NBA: Orlando - Indiana, prenos. AVSTRIJA 1 6.25 Fix in Foxi, risana serija, otro{ki program. 8.00 Ptičji otroci, dokumentarec. 8.25 Veter na travnikih, risani film. 9.35 Lisa in Sabljasti tiger, otro{ki film, 1995 (Anya Blum). 11.00 Robin Hood, serija. 11.45 Mogočni racmani 2, komedija. 13.25 Aljaska, pustolovski, 1996 (Thora Birch). 15.05 Knjiga o džungli, pustolovski, 1994 (Jason Scott Lee). 16.45 Formula 1, VN Brazilije, prosti trening, prenos. 18.05 Pujsek Babe, komedija, 1995 (James Cromwell). 19.30 Čas v sliki. 19.50 Vreme. 19.55 Šport. 20.05 Pogledi s strani. 20.15 Rush Hour-Ful gas, akcijski, 1998 (Jackie Chan, r: Brett Ratner). 21.45 Amistad, drama, 1997 (Morgan Freeman, r: Steven Spielberg). 0.05 Mož brez obraza, drama, 1993 (Mel Gibson). 1.55 Amistad, drama, 1997. 4.15 Sedma nebesa, serija. AVSTRIJA 2 6.30 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Največja zgodba vseh časov, drama. 12.00 Čas v sliki. 12.10 Razvojna pomoč v Etiopiji, dokumentarec. 12.55 Orel iz Velsatala, domovinski. 14.25 Via Mala,^ domovinska drama. 16.00 Evangeličanska ma{a, prenos. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pasionske pesmi iz Gmundna, posnetek. 17.45 Donavski samastani: Melk, dokumentarec. 18.35 Po dolgem in počez, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.55 Praznični program. 20.15 Legende o Jezusu: Juda, drama, 2000 (Enrico Lo Verso, r: Raffaele Mertes). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Mia, ljubezen mojega življenja (2), drama. 23.35 Ladja norcev, drama. 1.55 Pogledi s strani. 2.05 Mia, ljubezen mojega življenja (1), drama, 1996. 3.35 Mia, ljubezen mojega življenja (2), drama, 1996. Sobota, 30. marec SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Vesela hi{ica: Razvaljana pravljica, lutkovna igrica. 8.55 Male sive celice, kviz. 9.50 Kino Kekec: Princ in berač, am. film. 11.20 Na liniji, oddaja za mlade, pon. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.15 Mostovi, pon. 14.20 Koncert v Sandy Bottomu, am. film. 16.00 Grdi raček Tine, nanizanka. 16.30 Poročila. 16.45 Alpe-Donava-Jadran. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Zapu{čina davnine, serija. 18.15 Svet Petra Zajca in prijateljev, nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Čisto blizu nas, dokum. film. 20.30 Sveti Pavel, 2. del. 22.05 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 22.25 Slavo-spev življenju, dokum. serija. 22.55 Poročila. 23.30 Oz, nadaljevanka, 16. del. 0.30 Umori na podeželju: Maščevanje, angleški tilm. 2.15 Zapu{čina davnine, pon. 7. dela. 2.45 Alpe-Donava-Jadran, pon. 4.35 Noč in dan, angl. film. 6.10 Mario, pon. SLOVENIJA 2 9.20 Frasier, nanizanka. 9.40 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka. 11.05 Zadnji francoski kralj, dokum. oddaja. 11.40 Zapu{čena zemlja, dokum. oddaja. 12.25 Portret arhitekta Otona Jugovca, dokum. oddaja. 12.45 Trenutki večnosti: Stojan Kerbler, fotograf z domačega _dvori{ča, dokum. oddaja. 13.25 San Remo 2002, posn. 17.00 Življenje je čudovito, am. čb-tilm. 19.10 Videospotnice. 20.00 Slovenska polka in valček 2002. 21.30 Klemperer, nadaljevanka. 22.20 Sobotna noč. 0.20 Videospotnice, pon. POP TV 8.30 Oliver Twist. 8.55 Mali helikopter. 9.05 Princesa Sissi. 9.30 Dragon Ball. 10.00 Jekleni Max. 10.30 Možje v črnem, serija. 11.00 Godzila, serija. 11.30 Fejst fantje, 12. del. 12.00 ŠKL. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 TV Dober dan, pon. 14.35 Številka za nujne primere. 15.00 Danielle Steel: Prstan, nadaljevanka. 16.00 Na{a sodnica, 14. del. 17.00 Formula 1, prenos treninga. 18.05 Ljubezen ali denar, 7. del. 18.35 Moja bo{l, 2. del. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Sprehod v oblakih, am. tilm. 23.00 Pred sodnikom, am. tilm. 1.00 24 ur, pon. KANAL A 10.20 Obala ljubezni, pon. 11.10 Obala ljubezni (II.), pon. 14.30 Nogometna arena, pon. 15.30 Zgodovina nogometa, dokum. serija. 16.30 Matlock, 7. del. 17.20 Simpatije, 2. del. 18.10 Felicity, 2. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Popstars, pon. 20.00 Mirovna misija, nem. tilm. 21.45 Helikopterska enota, 4. del. 22.45 Spolni namen, film. 0.25 Mokre in divje, serija. TV 3 9.30 Wai Lana joga. 10.00 Biblijske zgodbe. 11.00 Videalisti. 11.30 Štiri tačke, pon. 12.15 Vredno je vstopiti..., pon. 13.00 Počitnice ob jezeru, pon. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report. 16.00 Automobille. 16.15 Avtodrom. 16.30 Biblijske zgodbe. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 It. nogometna liga, prenos. 22.30 Vzgoja in nega balkonskih rož. 23.00 Koncert. 0.00 Videostrani. HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Hrvaški otroški festival v New Yorku, dokum. oddaja. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.55 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 V kraljestvu morskih psov, pz. film. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.40 Deset zapovedi, am. tilm. 0.30 Novice. 0.40 Darby O'Gill, am. film. 3.00 Oprah Show. 3.45 Amerika - življenje narave. 4.15 Gepard, it. film. 6.50 V kraljestvu morskih psov, pz. film. HTV 2 10.40 Gepard, it. film. 13.15 Povabilo. 14.30 Brat Franjo in njegovi prijatelji, risanka. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity, serija. 16.35 Beverly Hills, serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 Obstanek. 21.00 Novice. 21.10 Klapa "Cambi". 22.00 Potovanja: Holandija, Luxemburg in Belgija . HTV 3 15.05 Veslanje: Oxford - Cambridge, prenos. 15.40 Tenis, reportaža. 16.10 Košarka NBA: Orlando - Indiana, posn. 18.00 Zagreb: EP v nam. tenisu, prenos. 20.05 Hrvaška nogometna liga. 23.15 Šport danes. 23.30 Ekran 2000. 0.20 Allonsanfan, it. film. AVSTRIJA 1 6.05 Lisa in Sabljasti tiger, pustolovski film, otro{ki program. 8.00 Wickie, risana serija. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 10.00 Pumuckl, serija. 10.25 Casper, risana serija. 10.45 Tom in bobrova tolpa, serija. 11.10 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.05 Drew Carey, serija. 12.25 Sredi življenja, serija. 13.15 Fant zre v svet, serija. 13.40 Simpsonovi, risana serija. 14.05 Dvojčici, serija. 14.30 á™á3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Nima{ pojma, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.20 Streetlive, show. 16.45 Formula 1, VN Brazilije, kvalifikacijski trening, prenos. 18.10 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Asterix in Obeliks proti Cezarju, komedija. 22.00 Umri pokončno, akcijski tilm, 1988 (Bruce Willis, r: John McTiernan). 0.10 Zadnji udarec, akcijski film. 1.45 Rush Hour-Ful Gas, akcijski film, 1998. 4.15 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Biblija: Jeremija, drama, 1998. 11.00 Orel iz Velsatala, domovinski film, 1956. 12.30 Potovanje za sladokusce: Avstrija-Madžarska-Švica, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zadnja ljubezen gospoda Josefa, komedija, 1959 (Hans Moser). 14.40 Vladar brez krone, drama. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: Pe{ah. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Krambambuli, drama. 21.50 Čas v sliki. 22.00 Mia, ljubezen mojega življenja (3), drama, 1996 (Tobias Moretti, r: Giovanni Soldati). 23.40 Čas v sliki. 23.45 Mayerling, drama, 1968 (Omar Sharif, r: Terence Young). 3.00 Pogledi s strani. 3.05 Velikonočni sprehod, glasbeni film, 1948. Nedelja, 31. marec SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav. 9.50 Velikonočna ma{a, prenos. 11.00 Pravljične živali, dokum. serija. 11.25 Mali nosorogovi pomočniki, dokum. oddaja. 11.55 Urbi et orbi, papeževa poslanica, prenos. 12.40 Imago Sloveniae. 13.00 Poročila. 13.15 Čez planke: Španija, pon. 14.20 25 let Andreja Šifrerja v kraljestvu glasbe in besed. 15.55 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Slovenija na belanci, dokum. serija. 18.30 Žrebanje lota. 18.35 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Večerni gost. 22.40 Poročila. 23.15 Odkrivajmo znanost: Bolezen srpastih celic, pz. serija. 23.45 Petrijin venec, film. 1.25 Slovenija na belanci, pon. 1.55 Tovornjakarji, pon. 2.45 Opojna prosojnost barve, pon. 3.10 France Bevk: Kaplan Martin Čeder-mac, pon. drame. 4.30 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.00 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Komorni ansambel Slovenicum. 8.55 Saga o transalpini, dokum. oddaja. 10.10 Komisar Rex, 14. epizoda. 11.00 Mestne mrhe, nanizanka. 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 12.45 Živa sem in rada vas imam, fr. tilm. 14.20 Kapo dol, pon. 14.55 DP v nogometu: Mura - Olimpija, prenos. 16.55 DP v hokeju na ledu, četrta tekma finala končnice: Jesenice - Acroni Olimpija, prenos. 19.15 Videospotnice. 20.00 Tovornjakarji, dokum. serija. 20.50 Frasier, nanizanka. 21.15 Homo turisticus. 21.35 France Bevk: Kaplan Martin Čedermac, drama. 22.55 G. F. Hundel: Pasijon Jezusa Kristusa, posnetek. 0.00 Videospotnice, pon. POP TV 8.30 Oliver Twist, serija. 8.55 Mali helikopter, serija. 9.05 Princesa Sissi, serija. 9.30 Dragon Ball, serija. 10.00 Jekleni Max, serija. 10.30 Možje v črnem, serija. 11.00 Godzila, serija. 11.30 Fejst fantje, zadnji del. 12.00 Šolska ko{arkarska liga, pon. 12.50 Playboyi, film. 14.45 Tujec med nami, am. film. 16.25 Ljubezen ali denar, 8. del. 16.55 Moja bo{l, 3. del. 17.25 Za kulisami kviza Lepo je biti milijonar, dokum. oddaja. 18.30 Formula 1: Sao Paulo, prenos dirke za VN Brazilije. 21.00 24 ur 21.30 Športna scena. 22.25 Kako ubiti Hitlerja, am. tilm. 0.10 24 ur, pon. KANAL A 10.20 Mladi in nemirni, pon. 126. - 130. dela. 14.30 Titanik, am. tilm. 16.15 Popstars, pon. 17.15 Adijo, pamet, 5. del. 18.10 Dvakrat v življenju, 4. del. 19.00 Popstars. 19.05 Melrose Place, 30. del. 20.00 Zgodba o Pepelki, am. tilm. 22.10 Spet zaljubljena, 5. del. 23.00 Popstars, pon. 0.00 Ekstra magazin, pon. TV 3 9.30 Wai Lana joga. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Biblijske zgodbe. 12.00 V sedlu. 12.30 Vera in čas. 13.00 Vroči veter: Brodolom, pon. 9. del. 14.00 Sijaj. 14.30 Ekskluzivni magazin, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show. 18.30 Štiri tačke. 18.50 Knjiga, pon. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 6. del. 20.30 Robinson Crusoe, am. drama. 22.30 Automobille, pon. 22.45 Avtodrom, pon. 23.00 Popotovanja z Janinom, pon. 0.00 Hokej, hokej, pon. HTV 1 8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Dokum. program. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 Dokumentarna oddaja. 14.30 Novice. 14.40 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.10 Dramski program. 16.35 TV izložba. 16.45 Mati Tereza: V imenu božjih siromakov, am. film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Polje sanj, am. film. 23.00 Novice. 23.15 Mir, poljski film. 0.40 Klemperer, serija. I.30 Afrika: Incident, pz. serija. 1.55 Antologija Hollywooda, dokum. serija. 2.50 Mti Tereza: V imenu božjih siromakov, am. tilm. 4.25 To Each His Own, film. 6.20 Glasbeni program. HTV 2 8.50 Biblija. 9.05 Dokum. oddaja. 10.00 Split: Sveta maša, prenos. II.35 Sarkofag Božjega groba. 11.55 Rim: Urbi et orbi, prenos. 12.35 To Each His Own, film. 14.35 Ksena, serija. 15.20 Glasba. 16.40 Dokumentarna oddaja. 17.35 Risanka. 17.45 Afrika: Incident, pz. serija. 18.15 Opera Box. 18.45 Risanka. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 Glasbeno-dokum. oddaja. 20.10 Glasba. 21.15 Novice. 21.20 Antologija Hollywooda, dokum. serija. 22.10 Triler - Beethoven. HTV 3 11.55 Brazilski akvarel, serija. 16.15 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 17.10 Zagreb: EP v nam. tenisu, prenos. 18.45 Sao Paulo: Formula 1 za VN Brazilije, pr. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG. AVSTRIJA 1 6.00 Skippy, risana serija, otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.55 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.50 Pustolov{čine na gradu Candleshoe, komedija, 1977 (David Niven). 11.30 Pujsek Babe, komedija, 1995. 12.55 Izgubljeni svet, serija. 13.40 Šport. 14.15 Formula 1, VN Brazlije, ogrevanje, prenos. 15.05 Udarci pravice, serija. 15.50 Nogomet, magazin Lige prvakov. 16.20 Nogomet, avstrijska liga: GAK-Rapid, prenos. 18.30 Formula 1, VN Brazilije, prenos. 21.05 Misija - nemogoče, akcijski tilm, 1996 (Tom Cruise, r: Brian de Palma). 22.55 Zadnji skavt, akcijski tilm, 1991 (Bruce Willis, r: Tony Scott). 0.35 Surova pravica, akcijski film, 1995 (David Bradley). 2.00 Misija: nemogoče, akcijski film, 1996. 3.45 Formula 1, VN Brazilije, ponovitev dirke. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Po dolgem in počez, magazin 10.30 Katoli{ka velikonočna ma{a, prenos iz Rima. 12.00 Blagoslov Urbi et orbi, prenos iz Rima. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.25 Tuja domovina, magazin. 13.55 Poneverjena nebesa, drama, 1958. 15.35 Zeleni so travniki, domovinski film, 1951 (Sonja Ziemann). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Velika noč v Betlehemu. 20.15 Zveneča Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Klinika pod plamami: Sence v raju, drama. 23.20 Čas v sliki. 23.25 Ukročena trmoglavka, komedija. 1.20 Kulturni tednik. 1.50 Mia, ljubezen mojega življenja (3), drama, 1996. 3.30 Dober dan, Koro{ka, magazin. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. velika noc ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Čarodeina moi svetlobe daje novo upanje "Nobenega praznika niso obhajali pri nas tako slovesno kakor veliko noč, ki ji na vzhodnem Štajerskem pravijo vuzem. Kresovi po gričih, odmevajoče pokanje topičev, slavnostno pritrkavanje od vseh strani, je pomagalo ustvarjati nepopisno praznično razpoloženje, ubiralo življenje hladnega pomladnega jutra v skupen utrip, razglašalo življenjsko radost zaradi Kristusove zmage nad smrtjo in zaradi konca spokornega posta in neznansko mračnega velikega tedna. Seveda je v tej pobožni zatopljenosti v skrivnost krščanskega odrešenja vsaj v podzavesti pozvanjala tudi pomladna radost prvotnega človeka," je med drugim o veliki noči zapisal v knjigi "Praznično leto Slovencev" dr. Niko Kuret. Res je, velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik, ki ga cerkev praznuje že od 4. stoletja dalje. V nasprotju z božičem, ki je določen po sončnem koledarju, je velika noč določena po luninem, saj nastopi vsako leto na prvo nedeljo po polni spomladanski luni. Ta dan pomeni astrološko tudi dan sonca, dvanajst žarkov pa naj bi zaznamovalo dvanajst apostolov. Seveda pa sega zgodovina tega sedaj krščanskega praznika daleč nazaj, saj so imeli podobne karakteristike že nekateri nomadski pomladni prazniki in niti v času dveh tisočletij krščanska velika noč ni povsem potopila v pozabo prastarih šeg, ki jih je naše ljudstvo ohranilo iz časov poganske divjine. Kakorkoli že, s krščanstvom se je po Evropi in drugje po svetu hitro razširilo tudi praznovanje velike noči in je marsikje zamenjalo dotlej poznane šege, navade, verovanja in obredja, skratka praznovanja in čaščenja pomladi, zmage svetlobe na temo, poletja nad zimo in toplote nad mrazom. Velikonočni krog sega od pe-pelnične srede do velike noči. Veliki teden pa je zadnji teden pred samo veliko nočjo in njegov začetek je cvetna nedelja kot spomin Kristusovega vhoda v Jeruzalem, ko je jahaje na oslici, kot poroča evangelij, doživel navdušen sprejem množice. Cvetna nedelja kot del velikonočnega ciklusa je tisti del praznika, ki je najbolj povezan z davno pogansko preteklostjo. Ta praznični dan še danes praznujejo vsi in nosijo k blagoslovu šope spomladanskega zelenja v spomin na palmove veje, ki so jih po evangelijskem poročilu v Jeruzalemu lomili in polagali pred prihajajaočim Kristusom. Cvetnonedeljsko zelenje so v raznih krajih Slovenije poimenovali različno, pa tudi način vezanja je bil iz kraja v kraj drugačen. Vsak sestavni del šopka pa je imel svoj simbolični pomen in nalogo. Cvetnonedeljski šopki, imenovani butare, pre-sneci in še kako drugače, so imeli tudi statusni simbol: kdor je imel večjega in lepšega, je več veljal. VELIKI TEDEN Ko je cvetna nedelja mimo in se začne veliki teden, se ljudje držijo večinoma doma in se pripravljajo na velikonočne praznike. Prvi trije dnevi so še kar delovno obarvani, od četrtka dalje pa se življenje na podeželju prične nekoliko umirjati, vse pa je podrejeno pripravam na veliko noč. To je čas čiščenja, ki so ga v prejšnjih časih, danes je to že povsem vsakodnevno opravilo, morali opraviti pred veliko nočjo. Potem je tu peka velikonočnih jedi in na veliko sredo po župnijskih cerkvah že po- stavijo božji grob, ki ponavadi najde svoje mesto v stranski kapeli. Na veliki ~etrtek so povsod za tri dni utihnili zvonovi. Po ljudskem verovanju naj bi zvonovi odleteli v Rim na božjo pot ali k svetemu o~etu po blagoslov, vrvi pa ostanejo same v zvoniku. stusovo trpljenje ter žeblje na križu. Nesti jedila k žegnu je bilo čisto žensko opravilo, sočasno pa vsesplošno tekmovanje, katera ima lepši jerbas, kakšno obleko ima in podobno. Ko je na veliko soboto tudi to opravljano, se prične tisti nadvse prijetni praznični sobotni popoldan, ves v veselem pričakovanju. Za vzhodni in severni rob slovenskega ozemlja so značilni tudi velikonočni ognji, ki jih drugod na Slovenskem ne poznajo. Zagoreli so na veliko soboto zvečer v mraku, ponekod pa šele ponoči s sobote na nedeljo med drugo in tretjo uro, da so se razgoreli tisti čas, ko so ljudje hodili k jutranjemu vstajenju. Na Zgornji Ložnici in okolici so velikonočne ognje Povsod na Slovenskem je na veliko noč zjutraj na mizi »žegen«. Od sobote ~aka v jerbasu in nih~e se ga ne dotakne, preden se v hiši ne zbere družina, ko se vrne od rane maše ali jutranjega vstajenja. Foto: VT Seveda pa morajo verniki na veliki ~etrtek opraviti še nekatere zadnje pobožnosti pred veliko no~jo, med drugim tudi spoved. Veliki ~etrek je dan, ko ponekod na Slovenskem razde-rejo presnec, ga osmukajo in zelenje s soljo dajo živini. Med Muro in Dravo je bil obi~aj, da na ta dan nabirajo koprive in jih zatikajo za streho, da v hišo ne bi treš~ilo. Ta dan pa je tudi spomin na poslednjo ali zadnjo ve~erjo, imenovano Gospodov obed. Ljudski pregovor pravi: Ce na veliki ~etrtek sije sonce, se v letu dobro suši seno. Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše. Oltar je brez okrasja, samo dve sve~i sta ostali na njem. Tabernakelj je odprt in prazen, pod njim je v temno tan~ico zagrnjen križ. Veliki petek je dan žalosti: umrl je Kristus Odrešenik. Vendar se kljub vsemu drži velikega petka mnogo raznih šeg in navad, ta dan je na Slovenskem tudi najstrožji post. Na Štajerskem je veljal veliki petek za dan, ko je zemlja mrtva, zato na ta dan niso orali. Velikono~ne šege se na veliko soboto za~nejo tisti trenutek, ko se z zvonika oglasijo zvonovi, ki so se po ljudskem verovanju vrnili iz Rima. Na veliko soboto blagoslovijo ogenj in vodo, kar opravijo zjutraj. Med pomembna opravila tega dne sodi tudi blagoslov prazni~nih jedi ali žegna, kar ponavadi opravijo v ranem popoldnevu. Sestavine žegna imajo iz zgodovine sim-boli~en pomen. Opis slednjega je zapisal tudi Valvasor v drugi polovici 17. stoletja. Tako predstavlja kos mesa Jezusovo telo, pirhi vstajenje ali ponekod kaplje Kristusove krvi in hren Kri- prižgali v soboto zve~er, ko se je zmra~ilo. Navadno ni gorel en sam ogenj, radi so pripravili dvanajst majhnih ognjev po vrsti, kar naj bi pomenilo dvanajst apostolov. Trinajsti ogenj je bil ve~ji in je gorel Jezusu v ~ast. Za izdajalca Judeža pa so kurili poseben majhen kres nekje ob strani. Kurjenje veli-kono~nih ognjev so imeli za pobožno opravilo in so ob njih peli nabožne pesmi, ~e pa jih niso znali, pa so molili. Veliko-no~ne ognje so navadno kurili na kakem hribu, da se je dale~ videlo. Radi so jih zvrstili tako, da so predstavljali kakšen znan lik, bodisi križ ali moštranco. Velikono~ni ognji so imeli kot marsikaj drugega tudi simbolni pomen. Tako so na Štajerskem menili, da kamor seže dim od "vuzmenice", do tja ni kuge, pa tudi mraz ne bo škodil rastlinju. VELIKA NOČ Končno je nastopilo praznično jutro. Ljudje hitijo v cerkev in na vrsti je slovesna vstajen-ska procesija, ki se razlikuje od kraja do kraja. Svoj čas so imeli v procesiji vsi v rokah sveče, kar je bilo v jutranjem somraku nekaj posebnega. Tudi hiše, mimo katerih je procesija stopala, so imele v oknih rože in sveče. Podeželska procesija je navadno krenila iz vasi med travnike in njive, saj ponekod še danes verjamejo, da beži hudoba tako daleč vstran od hiš, kamor seže glas aleluje. Od jutranjega opravila hitijo potem domov, kajti doma je potrebno vse pripravili za veliko-no~ni zajtrk, ko se miza šibi pod dobrotami. Vsega je na njej: šunke, klobas, jajc, hrena in dobrega belega kruha, pe~enega prav za to priložnost. Tu je še potica in pravijo, da moraš na veliko no~ jesti potico in šunko skupaj; nikoli ni to tako slastno kot ravno na veliko no~. K vsej tej dobri hrani se prileže tudi požirek dobrega vina, ta dan ga smejo spiti požirek tudi otroci. Moderni ~as pa je k vsemu prinesel tudi kavo. Povsod na Slovenskem so žegna deležne tudi doma~e živali, tako da vsako živin~e dobi kos blagoslovljenejga kruha, tudi pes, samo ma~ka ga ni vredna. Prazni~ni dan je po pojmovanju našega ljudstva tako velik praznik, da ta dan ne hodijo z doma. Dovoljeno je iti samo v cerkev, o~e in mati pa gresta na polje blagosloviti posevke. Veliki no~i sledi veliki ponedeljek, ki je dan sprostitve. Kot nalaš~ govori evangelij tega dne o poti vstalega Kristusa v Emavs. Ljudje ta dan že hodijo od hiše do hiše na obiske in tudi na zabavo. Neko~ je bilo praznovanje velike no~i raztegnjeno še na ves naslednji teden, ki ga imenujemo beli teden in marsikje je bila bela nedelja mala velika no~. Z belo nedeljo je velikono~ni ciklus sklenjen in konec je veli-kono~nega praznovanja. Vida Topolovec BIS / gasilci postavili tradicionalni presmec Letos meri 15 metrov Člani prostovoljnega gasilskega društva Biš vsako leto pred cerkvijo sv. Bolfenka v Trnovski vasi postavijo pre-smec - pričeli so leta 1988. Za osnovo vzamejo smreko in jo potem okrasijo z raznimi vejicami ter jih povežejo z vitrami. Letos je bil presmec visok petnajst metrov. Kot je povedal predsednik PGD Biš Miran Amuga, so bili v PGD Biš eni izmed prvih, ki so za~eli s postavitvijo presme-ca, in dodaja: "Pri izdelavi in postavitvi sodelujejo starejši in mlajši in tako prenašamo obi~- aje na mlajše rodove." Tek^t in foto: Zmago Šalamun SOVIČE / tridesetmetrski presmec Najtežja je bila pot do cerkve Vaščani Sovič v občini Videm so na letošnjo cvetno nedeljo prinesli v videmsko farno cerkev 30 metrov dolg in zelo težak presmec. Dva dneva je trajalo nabiranje "materiala" in izdelava presmeca, pri tem pa so pomagali številni vašč-ani omenjene vasi. Najtežji del je ~akal šestnajst mo~nih mož in fantov v nedeljo, ko so se zbrali ob osmi uri in si na ramena naložili težak tovor ter z njim krenili proti farni cerkvi v Vidmu. Met potjo so ga nekajkrat odložili, zajeli sapo ter si v lastnih žepih ogreli od mraza otrple roke. Nedelj- sko, kakih pet ali šet kilometrov dolgo pot presmeca si bodo njegovi "nosa~i" zagotovo zapomnili, saj so morali zbrati vse sile, da je dolg tovor ob divjem severnem vetru, ki je ~loveka pre-pihal do kosti, ostal na njihovih ramenih. JB Najtežje je bilo v vetru in mrazu obvladovati težak presmec na nekajkilometrski poti iz Sovi~ do Vidma VOLIČINA / dru[tvo presmec se je spet izkazalo Naj presmec 2002 Društvo Presmec iz Dolgih Njiv pri Voličini v Slovenskih goricah deluje že sedmo leto. Ukvarjajo se z izdelovanjem presmecev velikanov in adventnih vencev. Za~eli so s presmecem, dolgim nekaj metrov, vrhunec pa dosegli v letu 1999, ko so izdelali 308,80 metra dolgi presmec. Z njim so se zapisali v Guinessovo knjigo rekordov. Naslednje leto so izdelali najvišji presmec v Sloveniji, ki ga je k župnijski cerkvi sv. Ruperta ponesel helikopter. Lani niso izdelovali presmeca velikana, ampak so se odlo~ili, da ob prehodu v novo tiso~letje izdelajo 2001 presmec. Tudi letos so izdelali velik presmec, ki ima spodaj premer 2,5, v zelenju pa 4,5 metra in je visok osem metrov. V nedeljo zjutraj so ga s pomo~jo av-todvigala naložili na voz in ga s konjsko vprego odpeljali pred cerkev sv. Ruperta v Vo-li~ino. Na poti iz Dolgih Njiv do Voli~ine jih je kot vse druge ve~je prireditve v ob~ini Lenart spremljala Herbersteinova konjenica, malo pred Voli~ino pa so se jim je pridružili še ~lani slovenskogoriške godbe na pihala MOL iz Lenarta. Med obiskovalci, ki se jih je kljub mrzlemu vremenu zbralo okrog tiso~, smo opazili tudi poslanca državnega zbora Lojzeta Peterleta, ki skoraj vsako leto na cvetno nedeljo obiš~e Voli~-ino. Kot je povedal predsednik društva Presmec iz Dolgih Njiv Jože Vogrin, bodo tradicijo izdelovanja presmecev nadaljevali. V za~etku decembra, ob pri~etku adventa, pa nameravajo izdelati najve~ji adventni venec, s katerim se nameravajo zapisati v Guinessovo knjigo rekordov. Zmago Šalamun REPORTAŽE JUŽNA AMERIKA / v osrčju pragozda (viii.) Arena življenja Za krajem Shintuya je reka zaživela. TU pa tam smo prehiteli pretovorjen ~oln, ki ga je posadka z najve~jimi napori ohranjala na povr{ini vode. Drugi~ smo sre~ali na pol prazne kanuje, ki so plezali po brzicah navzgor. Reka je postala glavna prometna žila v pokrajini. Vsa plovila po vrsti so bila podobna našemu. Nad dnom, izklesanim iz enega kosa debla, so se bo~ile debele stranice, podprte z rebri. Masivna gradnja je zagotavljala, da se ~olni ob vsakem udarcu ob skalo ali drevesno deblo niso razleteli v treske. Navidezno okornost deset do petnajst metrov dolgih plovil so mo~ni motorji spravljali na laž. Podolgovati orjaki so z njimi na krmi postajali re~ne puš~ice. Ozrl sem se v nebo in otrpnil. V beli kopreni se je pokazal majhen košček modrega neba. Šele sedaj sem opazil, da je prenehalo deževati. Nebeške zavese so se trgale in v pičle pol ure sfrlele kot droben papir v ognju. Na nebu je zakraljevalo sonce in nas zavilo v svoj topli plašč. Zlati žarki so obarvali pokrajino. Reka pred nami se je igrivo srebrila. Prod na obali je poljub sonca spremenil v kupe bleščečih draguljev. Turoben baldahin rastlinja je nebeški čarovnik oblekel v razkošen žamet, ki se je prelival v mnogih zelenih odtenkih. V nekaj kratkih trenut- s krili in se pred vsiljivci užaljeno umaknila. "Kreš, kreš," sta nas ozmerjali pisani papigi visoko nad nami. Jeznoritki sta leteli v ravnem letu proti krošnji drevesnega orjaka, kjer so se glasno prepirale njune rdeč-e-modre sorodnice. Vzrok spora so bili veliki cvetovi, s katerimi so se hranile živahne ptice. Spretne plezalke se odlično obnesejo v jetništvu. Tudi če so ujete starejše, se navežejo na gospodarja. Še pred petdesetimi leti so imele meščanske družine, ki so dale nekaj nase, za družab-nico brihtno papigo, ki je znala govoriti. Živopisne velike papige se neprestano prepirajo kih smo se iz črno-bele sivine pripeljali v svet bogastva barv. Čudež narave so opazile tudi živali. Prej pusti bregovi so oživeli. Pred mano se je s hitrostjo čolna odvijala drama življenja. Velika bobnarica je iztegnila vrat in zanihala skupaj s trsjem, ki jo je obkrožalo. V trenutku se je iz dejavne živali, ki je iskala plen, spremenila v nezaznaven rjav kol. Bela čaplja, gosposka dama na dolgih nogah, se je sto metrov naprej odločila drugače. Nerodno se je prestopila na mrtvem drevesu, ki se je do polovice namakalo v vodi, zamahnila Tik nad plitvino v rečnem ovinku se je spreletavala jata ptičev. V urejeni skupini so jadrali nad reko in z rdečimi kljuni orali vodno ledino. Na koncu mokrega polja so zgoraj črni in spodaj beli jadralci zamahnili s krili. Nebeški orači so se obrnili in potegnili brazde v drugo smer. Škarjekluni so pobirali drobtinice na bogato obloženi rečni mizi. Rdeče oči navigatorja so se zabodle vame. Z iztegnjeno roko je pokazal na kratko deblo, ki je ležalo na sipini mivke. "Kajman, kajman," so zdrsnile pol- glasne besede mimo umazanih zob. "Beli kajman", je strokovno dodal Florjan, ko si je skozi leče daljnogleda ogledal "kos lesa". V naslednjem hipu je vznemirjeni kuščar zdrsnil v vodo. Tedaj sem tudi sam opazil razliko med mrtvim drevesom in živaljo. Okoli imena oklopljenih predstavnikov davnine se lomijo kopja. Znanstveniki jih imenujejo kajmane, aligatorje, gaviale in krokodile. Razvrščajo jih v dvajset vrst. Spet druge, pametne glave trdijo, da so razlike med njimi tako majhne, da bi jih mirno uvrstili v eno samo vrsto krokodilov. Tudi o domovanju posameznih vrst so mnenja različna, včasih nasprotna. Številni zobje v nemarno odprtih gobcih, tudi do sedem metrov dolgih pošasti, pa vsem polemikam navkljub, ne glede na ime, zbujajo strah. V parku Manu živita beli in črni kajman. Povprečna dolžina teh iz bližine neprijetnih osebkov je tri metre. Črni kajmani so redkejši. Florjan je prepričan, da so pred postavitvijo naravnega parka lovci raje lovili večje črne kajmane. Druga resnica, ki prve ne izključuje, pa je, da se večje živali počasneje reproducirajo. "Švis, švis", so zrak prerezale dve veliki pahljači. Kačjevrat-nika smo presenetili na veji sredi brzice. Sorodnik kormorana je dobil ime po dolgem vratu, ki se zaključuje z ozko glavo in kot bodalo ostrim kljunom. Kadar je opazovan, svoj vrat po kačje zvija. Na lesenem panju, ki je nasedel ob spodjedenem rečnem bregu, so se tri želve nastavljale soncu. Kot domine so slonele druga na drugi, najprej velika, srednja in kot zadnja najmanjša in stegovale drobne glave na zmečkanih vratovih. "Čof, čof, čof," je zapljuskalo s tankim in nato vedno debelejšim glasom, ko smo pripluli v njihov svet. Za roževinaste sklede je bilo konec brezskrbnega sončenja. Zmotili pa nismo številnih rjavih teniških žogic, ki so leža- Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... le na peščenem igrišču. Za malimi puhastimi zaspančki je bila naporna noč. Le redki izmed ptičkov je leno potegnil glavo izpod pernate odeje in nam naklonil pogled. Prav tako se ni ustrašil sokol. Sedel je na veji, ki je segala nad vodo, in s hladnimi očmi srepo opazoval gladino reke. Čoln je preprosto ignoriral. Osamljeni jaribu se je počasi in premišljeno prestopil. Prijazno nam je pokimal z ogromno črno glavo, nasajeno na prav tako črnem vratu. Učenjak med ptiči je sorodnik evropske štorklje. V opoldanski vročini se je rečno platno izpraznilo. Igralci so se umaknili v globoko senco gozda. Tudi mi smo pristali ob osamljenem domovanju starejše ženske. Naša posadka jo je na pol v smehu napol spoštljivo krstila za mater matere rek. Domačija je bila sestavljena iz dveh nadstreškov. Manjši je služil za kuhinjo, večji pa za jedilnico. Po skromnem kosilu, dveh bananah, avokadu in kompotu iz papaje, sem se odpravil raziskovat. Strehe so bile povezane iz drobnih debel in pokrite s palmovimi listi. Hišici so ob-raščali bananovci, avokadovci, papaje in druga sadna tropska drevesa. Ozadje je bil temen pragozd, svetel balkon pred posestvom pa prodnata obala in igriva reka. ISCETE SVOJ STIL / iščete svoj stil Gordana bo delala z otroki Gordana Kojc je doma iz Zgornje Pristave (ob~ina Videm), stara je 17 let in obiskuje ekonomsko poslovno šolo na Ptuju, program 3 + 2. Cilj ji je uspešno kon~ati srednjo šolo, zatem pa študij predšolske vzgoje. Zelo jo veseli delo z otroki. V prostem ~asu rada kolesari, rola in pleše. V Tedniku je brala o akciji in se prijavila, ker si je želela malo spremembe. Sicer pa najraje oble~e elegantna obla~ila. Gordana je prvič obiskala kozmetični salon. V kozmetičnem studiu Neda so pri njej ugotovili suho kožo, ki potrebuje veliko vlage. Zanjo je potrebno skrbeti tudi od znotraj, z rednim pitjem vode, ki je zdravilo za celo kožo in telo. Pri negi bo Gordana uporabljala vlažilno -hidratantno kremo. Občasno bo potrebovala tudi pomoč kozmetičarke. V frizerskem salonu Stanka je za novo Gordanino pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Odločila se je za spremembo do ramen segajočega paža in s tem za spremembo celotnega stila Gordana prej ... frizure. Poudarek je na kratko pristriženih laseh po zgornjem delu glave s sprednjo asimetrično linijo, ki pada na čelo. Lasje se lahko svobodno gibljejo okoli lica in na koncu oblikujejo z Wellinim produktom Pearl Sty-ler, ki poudarja posamezne pramene in daje lasem svež videz. Z malo idej si bo lahko Gorda-na kar z rokami oblikovala različne videze svoje pričeske. Ker ... in pozneje je želela ohraniti naravno barvo las, se ni odločila za barvan-nje, čeprav bi po frizerkinem mnenju nova pričeska z malo osvetljenimi prameni prišla na njenem mladem in lepo oblikovanem obrazu še bolj do izraza. Gordana ima zelo lep obraz, zato se je Nina Škerlak pri njej odločila za izredno nežen make up. Naredila ji je rahlo podlago s tekočim pudrom, ki ga je nežno fiksirala okoli oči. Veki ji je osenčila s svetlimi senčili, na trepalnice nanesla črno maska-ro, ustnice pa poudarila z glo-som. V modnem salonu Barbare Plavec so za Gordano izbrali modele iz pomladne kolekcije S.Oliver v trgovini Helene Gla-žar v centru Domino na Ptuju. Oblekla je črno krilo iz bombaža, ki so ga lepo dopolnili top in bluzica v rožnati barvi ter pletena jopica svetlovijolične barve. Zraven se je lepo podala tudi modna črtasta športna torbica. Ker je Gordana še zelo mlada, nima težav s postavo in ji modni strokovnjaki priporočajo, da izbira med oblačili za mladostnike. Žive barve jo bodo naredile še privlačnejšo. Pred poletjem bo tudi Gorda-na naredila nekaj dodatnih vaj za svojo telo in kondicijo. V izbranem programu bo v {port-nem studiu Olimpic brezplačno vadila mesec dni. MG Gordana v modnih oblačilih trgovine S. Oliver Helene Glažar iz centra Domino. Foto: Črtomir Goznik in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. Ponedeljek, 1. april SLOVENIJA 1 7.00 Marija, jezusova mati, pon. 8.30 Utrip. 8.45 Zrcalo tedna. 9.05 Iz popotne torbe: Barvanje jajc. 9.25 Marko, mavri~na ribica. 9.35 Risanka. 9.45 Praviji~ne živali, dokum. serija. 10.10 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 11.00 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.25 Zapuš~ina davnine, dokum. serija. 11.55 Odkrivajmo znanost, pz. serija. 12.25 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 13.00 Poro~iia. 13.10 Dvorni svetnik Geiger, nemški film. 15.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poro~iia. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Mladi na robu, dokum. oddaja. 17.50 Radovedni Ta~ek: Mlin. 18.05 Telebajski, 72. oddaja. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, nanizanka, 9. epizoda. 20.50 Andrej Ajdi~ - vstajenje, dokum. film. 21.15 Opus. 21.50 Poro~iia. 22.10 Sveto in svet: Vstajenje ali reinkarnacija. 23.00 Branja. 23.05 Mladi na robu, dokum. oddaja, pon. 0.00 Opus, pon. 0.25 Andrej Ajdi~ - vstajenje, pon. 0.50 Giedaiiš~e v hiši, pon. 1.20 Strela z jasnega, pon. 2.10 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 2.30 Homo turisticus, pon. 2.50 Studio City, pon. 4.00 Kon~nica, pon. 5.00 Šport. SLOVENIJA 2 13.25 Sobotna no~. 15.25 Sfinga, dokum. serija. 16.15 Gieda-iiš~e v hiši, 12. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 23. del. 17.45 Pia se nau~i plavati, film. 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Kon~nica. 22.00 Hladna vojna, dokum. serija. 22.50 Brane Ron~ei izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiijivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Bali, serija. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 2. del. 16.25 Esmeralda, 51. del. 17.20 Tri sestre, 61. del. 18.15 Vsiijivka, 119. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 6. del. 21.15 Sedma nebesa, 8. del. 22.05 Providence, 13. del. 23.00 JAG, 69. del. 23.50 Glavni na vasi, 7. del. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 5. del. 15.00 Mladi in nemirni, 131. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 2. del. 17.30 Ned in Stacey, 6. del. 18.00 Roseanne, 5. del. 18.30 Korak za korakom, 2. del. 19.00 Popstars, najboljši tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Morilec mehkega srca, am. film. 21.40 Dharma in Greg, 14. del. 22.10 Cybiii, nanizanka. 22.40 Noro zaljubljena, 3. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, eroti~na serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, pon. 11.00 It. nogometna liga. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videaiisti. 16.30 Iz doma~e skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 76. del. 19.20 Videaiisti. 20.00 Jezus, film. 21.50 Ekskluzivni magazin. 22.20 Naj N - goli. 22.50 Motor show report. 23.20 Hokej, hokej. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Novice. 9.45 Risani film. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.30 Brazilski akvarel, serija. 13.25 Zgodba o Davidu, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Snoopy, Come Home - am. animirani film. 16.30 Hrvaška danes. 16.45 Naš mali angel, it. film. 18.30 Živeti z... , izobraž. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokumentarna oddaja. 20.40 Jesus Christ Superstar. 22.30 Odmevi. 22.50 Šport danes. 23.05 Kontakt, film. 1.30 Saga o Steenfortih, serija. 2.20 Becker, serija. 2.40 Frasier, serija. 3.05 Izgubljeni svet Ei Dorada, dokum. film. 3.55 Naš mali angel, it. film. 5.40 Planet Internet. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 10.00 Prizma, magazin. 10.55 Mir in dobro. 11.25 Kiemperer, serija. 12.15 Cafe Cinema. 13.40 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.10 Glasbena oddaja. 15.15 Zvezdice, posn. koncerta. 16.05 Novice. 16.10 When Lotte Went Invisible, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Risanka. 18.30 Kviz. 19.05 Frasier, serija. 19.30 Dokumentarno-giasbena oddaja. 20.10 Saga o Steenfortih, serija. 21.05 Polni krog. 21.20 Becker, serija. 21.45 Izgubljeni svet El Dorada, dokum. film. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Alio, alio 1. -serija. 23.35 Življenje na severu, serija. HTV 3 16.25 Sao Paolo: Fomuia 1 za VN Brazilije, posn. 18.15 Planet Internet. 18.45 Zagreb: EP v nam. tenisu - finale (Ž), prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Film. 23.40 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Tolpa bambusovih medvedkov, serija. 6.25 Drobtinica, mojstrski detektiv, film. 7.50 Otroški program. 8.50 Trije poštni roparji, film. 10.25 Vsi psi pridejo v nebesa, risani film. 11.40 Lassie, pustolovski film. 13.10 Druga knjiga o džungli: Mavgii in Baioo, pustolovski film. 14.35 Opi~je poletje, pustolovski film. 16.10 Tarzan jn Jane, pustolovski film. 17.45 Dnevi groma, akcijski film. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Mumija, pustolovski film. 22.15 Vojna zvezd, zf. film. 0.15 Babilon 5: Za~etek, zf. film. 1.45 Surova pravica, akcijski film. 3.10 Babilon 5: Za~etek, zf. film. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Cavalleria Rusticana, posnetek opere, 2000. 10.25 Pomlad na Dunaju, koncert Dunajskih fiiharmonikov, prenos. 12.00 Glasbena oddaja iz Sterhofa. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Heidi, domovinski film. 14.40 Sezona v Salzburgu, domovinski film. 16.20 Domovina: Lungau, dokumentarec. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Barok na Tirolskem-okus po raju, dokumentarec. 17.30 Marcel Prawy-po sledeh Tannhauserja, dokumentarec. 18.05 Nabrano v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Ne živim za onostranstvo. 20.15 Jutri bova sanjala skupaj, drama. 21.50 Čas v sliki. 22.00 Klinika pod palmami: Sarah, drama. 23.30 Agonija in ekstaza, drama, 1964 (Chariton Heston, r: Carol Reed). 1.25 Legenda o Lyiah Clare, drama. 3.30 Pogledi s strani. Torek, 2. april SLOVENIJA 1 6.30 Poro~iia. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poro~iia. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poro~iia. 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora, nanizanka. 9.25 Radovedni Ta~ek: Mlin. 9.35 Vale in Laj~i, risana nanizanka. 10.05 Oddaja za otroke. 10.40 Mladi na robu, dokum. oddaja. 11.30 Čisto blizu nas, dokum. film. 12.00 Julija, 9. epizoda. 13.00 Poro~iia. 13.25 Dobro jutro. 15.10 Ve~erni gost. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Porq~iia. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Evro, dokum. serija. 17.15 Podjem: Žensko podjetništvo. 17.45 Šiv v ~asu, dokum. nadaljevanka. 18.05 Sprehodi v naravo: Brstenje. 18.20 Knjiga mene briga. 18.35 SkrivnostI: Hrepenenje. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dosje: V epicentru. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Ivar Kreuger, švedska drama. 23.45 Knjiga mene briga, pon. 0.05 Evro, pon. 0.20 Podjem: Žensko podjetništvo, pon. 0.50 Šiv v ~asu, pon. 1.05 Dosje: V epicentru, pon. 1.55 Aktualno, pon. 2.50 Giedaiiš~e v hiši, pon. 13. epizode. 3.20 Strela z jasnega, pon. 24. dela. 4.10 Ivar Kreuger, pon. 1. dela. 5.25 Šport. SLOVENIJA 2 14.10 Studio City. 15.10 Kon~nica. 16.15 Giedaiiš~e v hiši, 13. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, nadaljevanka, 24. del. 17.45 Hudi~ in gospodi~na Jones, am. ~b-fiim. 19.10 Videospotnice. 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu. 20.30 Jeruzalem, švedski film. 22.25 Marjia, nemško-islandski film. 23.55 Alergija, slovenski kratki film. 0.05 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiijivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 TV Dober dan, pon. 14.10 Dragon Bali, serija. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 3. del. 16.25 Esmeralda, 52. del. 17.20 Tri sestre, 62. del. 18.15 Vsiijivka, 120. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Postelja laži, am. film. 22.30 JAG, 70. del. 23.30 Glavni na vasi, 8. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 2. dela. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 4. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 6. del. 15.00 Mladi in nemirni, 132. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 3. del. 17.30 Ned in Stacey, 7. del. 18.00 Roseanne, 6. del. 18.30 Korak za korakom, 3. del. 19.00 Popstars, najboljši tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Nevarni spomini, am. film. 21.35 Dharma in Greg, 15. del. 22.05 Cybiii, nanizanka. 22.35 Noro zaljubljena, 4. del. 23.05 Šov Jer-ryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, eroti~na serija. TV3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.00 Robinson Crusoe, pon. filma. 13.00 Naj N - goli, pon. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videaiisti. 16.30 Iz doma~e skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 77. del. 19.20 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 20.00 Lovci na nagrade, am. akcijski film. 21.50 Reporter X. 22.20 Rebekine h~ere, am. film. 23.45 Videaiisti. 0.10 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Iz muzejev. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Ubit šarm, am. film. 15.05 Novice. 15.10 Borba spolov v živalskem svetu. 15.40 TV izložba. 15.55 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 21.55 Glasba. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Dokum. serija. 23.45 Maverick, film. 1.50 Newyorški policisti, serija. 2.35 Prijatelji, serija. 3.05 Pod kaznom do smrti, serija. 3.30 Pravica za vse, serija. 4.15 Od prijema do sojenja, serija. 4.35 Ubit šarm, pon. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 9.40 Živeti z..., oddaja. 10.10 Planet Internet. 10.40 Saga o Steenfortih, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Kazen do smrti, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 9.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 Newyorški policisti, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Prijatelji, serija. 21.55 Pravica za vse, serija. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Alio, alio, serija. 23.40 Življenje na severu, serija. HTV 3 15.45 EP v nam. tenisu, prenos. 18.00 Petica. 19.10 Nogomet -Magazin Lige prvakov. 20.05 Košarka: NBA magazin. 20.35 Nogometna Liga prvakov. 22.30 Monopius. 23.10 Od prijema do sojenja, serija. 23.30 Nogometna Liga prvakov. 0.00 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 6.45 Trije poštni roparji, film. 8.20 Izgubljeni svet, serija. 9.05 Vsi psi pridejo v nebesa, film. 10.20 Druga knjiga o džungli: Movgii in Balu, pustolovski film. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Ljubezen po povzetju, komedija. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.10 Nogomet. 0.00 Sovražnik v moji hiši, triler. 1.25 Intimna priznanja, serija. 1.55 Ljubezen po povzetju, komedija, 2001. 3.35 Sovražnik v moji hiši, triler. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Potovalne zgodbe. 9.55 Policijska postaja, serija. 10.20 Sezona v Salzburgu, film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.40 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet. 0.45 Veronikine skušnjave, serija. 1.05 Taikshow. 2.05 P2.10 Univerzum. 3.40 Magazin. Sreda, 3. april SLOVENIJA 1 6.30 Poro~iia. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poro~iia. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poro~iia. 8.40 Dober dan, Koroška. 9.10 Troj~ice, nanizanka. 9.35 Grdi ra~ek Tine, nanizanka. 10.00 Sprehodi v naravo: Brstenje. 10.15 Knjiga mene briga. 10.30 Skrivnosti: Hrepenenje. 10.35 Evro, dokum. serija. 10.50 Podjem: Žensko podjetništvo. 11.20 Šiv v ~asu, dokum. nadaljevanka. 11.35 Cik cak. 11.55 Dosje: V epicentru. 13.00 Poro~iia. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poro~iia. 16.40 Vaš tolar. 16.55 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: Iztrebljevalec, am. film. 22.00 Odmevi. 22.55 Terminal. 0.30 Boj za obstanek, pon. 1.20 Giedaiiš~e v hiši, pon. 1.50 Strela z jasnega, pon. 2.40 Zelena barva za nevarnost, angleški ~b-film. 4.20 Šport. SLOVENIJA 2 15.30 Komorni ansambel Siovenicum. 15.55 Homo turisticus. 16.15 Giedaiiš~e v hiši, nanizanka. 16.45 Strela z jasnega, 25. del. 17.45 Srebrni žrebec, avstralski film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Liga prvakov v nogometu. 23.30 Prvi val, nanizanka. 0.15 Zadnji ~lovek, nemški nemi ~b film. 1.55 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiijivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Bali. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca. 16.25 Esmeralda. 17.20 Tri sestre. 18.15 Vsiijivka. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Ubijalska lepota, am. film. 21.40 Tretja izmena, 11. del. 22.30 JAG, 71. del. 23.20 Glavni na vasi, 9. del. 23.50 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 7. del. 15.00 Mladi in nemirni, 133. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills. 17.30 Ned in Stacey, 8. del. 18.00 Roseanne, 7. del. 18.30 Korak za korakom, 4. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Dharma in Greg, 16. del. 22.20 Cybiii, nanizanka. 22.50 Noro zaljubljena, 5. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Paradiž, serija. TV3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, pon. 11.00 Lovci na nagrade, am. akcijski film. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videaiisti. 16.30 Iz doma~e skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 78. del. 19.20 Videaiisti. 20.00 Vro~i veter: Šampion, 10. del. 21.00 Burduš, komedija. 22.50 Zakon mo~i, am. triler. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Iz muzejev. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Predjed, fr. film. 15.05 Novice. 15.10 Borba spolov v živalskem svetu. 15.40 TV izložba. 15.55 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Bukve, dokum. serija. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum.-zabavna oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Euromagazin. 23.50 Nell, film. 1.40 Serija. 2.25 The Fitz, serija. 2.50 Od prijema do sojenja, serija. 3.10 Prekinitev programa. 5.30 Dosjeji X, serija. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.35 Film. 13.20 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moje rojstno mesto, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 The Fitz, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 Serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjeji X, serija. 22.05 Dekodiranje genske kode, dokum. serija. 23.05 Seinfeld, serija. 23.30 Allo, allo, serija. 0.00 Življenje na severu, serija. HTV 3 15.55 Moskva: SP v plavanju, prenos. 17.50 Športni program. 19.30 Glasbeni program. 20.10 TV izložba. 20.15 Nogometna Liga prvakov. 22.30 Dokum. film. 23.20 Od prijema do sojenja, serija. 23.40 Nogometna Liga prvakov. 0.10 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.05 Sabrina, serija. 8.25 Čarovnice, serija. 9.10 Herkul, serija. 9.50 Mumija, triler. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo, serija. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Nogomet, prenos. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, pokal Uefa, prenos. 23.05 Nogomet, poro~iio. 0.05 Policisti iz Ei Camina, serija. 0.50 Prelaz v Nevadi, vestern. 2.20 Sadovi strasti, drama. 4.40 Zmenek na slepo, kriminalka. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Tri dame z žara. 10.20 Klinika pod palmami. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Vino Santo-Naj živi ljubezen, naj živi vino, komedija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Gasilke, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Na prizoriš~u. 1.20 Taikshow. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Magazin. 3.10 Gasilke, pon. PIRAMI] RADIOPTUJ 89,8 98.2 I04Í3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR DiC 1 ■reL.: 02 / 77122 61 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 mičmms^ Vsak četrtek ob 20.00 uri poinočm n 13. Vesele Štajerke - Na Štajersko gremo 12. Štirje Kovači - Ni vse bogastvo 11. Ans. Krjavelj - Krjavelj je živel 10. Slovenski kvintet - Po tebi hrepenim 09. Slovenski zvoki - Nič ne tricaj 08. Bratje iz Oplotnice - Stari panj 07. Savinjskih 7 - Neicoga rad imaš 06. Šaleški fantje - Zadnjič pod oi(nom 05. Ans. Špik - Za tvoj praznik 04. Ans. Vigred - Domača uganka 03. Ans. Pogum - Kresničke 02. Ans. Nanos - Kjer veseije je doma 01. Mladi upi - Andraževa harmonika 1. Werner in Natalija - Angei moj 4. Beno in Konči - Pijmo ga 2. Zlatko Dobrič - Lumparija mix 3. Evita - Pojdi z mano 6. Aleksander Jež - Vse Siovenke bi rade b'ie manekenke 5. Brina - Drobtinica 7. IVINI - Dar neba Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasovnice pol e na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj Nagrado založbe Zlati zvoki prejme: iVIarjetka Munda, Lešnica 18, 2270 Ormož. ČETRTEK, 28. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo-{kega konca (Majda Fridl). 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). PETEK, 29. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio). SOBOTA, 30. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 [port. ČESTITKE POSLU-[ALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 [PORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio). NEDELJA, 31. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). PONEDELJEK, 1. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Kiajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). TOREK, 2. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 ZA VRTIČKARJE. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SREDA, 3. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Siovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). TURISTIČNI TEDNIK Karnevalski sprevod po ulicah Szentesa je bil vrhunec pustnega dogajanja v tem madžarskem mestu SZENTES / koranti iz fd lancova vas na gostovanju na madžarskem V Szentesu pregnali zimo Vsaj enkrat na leto se folkloristi iz Lancove vasi odpravijo na kako gostovanje preko naših meja. Začetek letošnjega leta je že bil obetaven, kajti le nekaj dni potem, ko smo si v naših krajih oddahnili od pustnih norčij in pokopali pusta, so se koranti iz Lancove vasi odpravili zganjat norčije in odganjat zimo na Madržarsko, v mesto Szentes, kjer pust sprejemajo precej drugače od nas. Vendar to Lan-covovaščanov, ki so iz Szentesa prejeli prijazno povabilo, ni ustavilo doma, ampak so se v zgodnjih urah 1. marca podali na pot z avtobusom. V svojo družbo so koranti vzeli še pokača, pa mladeniča, ki sta predstavila pustni lik "baba, ki nosi deda", z Lancovovaščani pa je tudi tokrat potoval Imre Varju v vlogi uradnega predstavnika skupine in prevajalec. Imre Varju je Ptujcan, po rodu sicer Madžar, kar pove že njegov priimek, ki kljub dolgim letom bivanja na Ptuju stikov s svojo deželo in prijatelji ni izgubil; nasprotno, z vsakim vecjim dogodkom ali prireditvijo na Madžarskem je dobro seznanjen. Pravi, da mu je v ponos, ko lahko na Madžarsko popelje folkloriste, pustne skupine in clane drugih društev. Sam ponavadi izbrska med prireditvami, naredi prijavo, uredi vse potrebno in potem skupine popelje na različen nastope, festivale in prijetna druženja. V Szentesu je bil prvič, a mesto je nanj naredili izjemen vtis. Še posebej je pohvalil organizatorje, ki so zbrali toliko poguma in v velikem mestu pripravili nekaj povsem novega, kljub temu da so ljudje tam še precej zadržani, kar jim je pustila preteklost. Szentes na jugovzhodu Madžarske je po zgodovinski plati vreden ogleda. Leži ob reki Koros, naseljeno je že od kamene dobe in je polno kulturnozgodovinskih znamenitosti, sicer pa je to mesto sonca in termalnih kopališč, kar na Madžarskem ni redkost. Szentes je le malo večje od Ptuja, v njem pa danes Župan Szentesa je pripravil sprejem za skupino iz Slovenije, korante iz Lancove vasi pa si bo lahko zapolnil tudi po kapi z znakom koranta, ki mu jo je podaril vodja skupine Danilo Turk živi blizu 35.000 prebivalcev. Mnoge od teh so glasni zvonci korantov iz Lanco-ve vasi in pokanje biča uspeli zvabiti na mestne ulici, kjer so ob koncu pripravili manjša pustno obarvana druženja in karneval. Prvič so bili dokaj uspešni v organizaciji povorke, do prihodnjega leta, ko naj bi znova pripravili pustno zabavo, p se bodo še kaj naučili. Istvan Bocskay, direktor karnevala in kulturnega centra v Szsentesu, je po- vedal: "V našem mestu smo navdušeni, za vse pa se moramo zahvaliti korantom iz Lancove vasi in Imreju Varji, kajti z njegovo dobro voljo in zavzetostjo smo uspeli pridobiti to odli~no pustno skupino iz Slovenije. Prepri~an sem, da bi bili prikrajšani, ~e ne bi dobili koran-tov za na{o prireditev, sicer pa ste sami videli po odzivu naših meš~anov, da so bili navdušeni. Tudi mediji so se v velikem številu odzvali na naše povabilo, tako da je o korantih iz Slovenije bilo slišati na radiu, nacionalni televiziji, o tem bodo pisali naši ~asopisi. Za nas je bil leto{nji karneval za~etek-k, a nam že daje osnovo, da bomo nadaljevali, da bomo skrbeli za zabavo v mestu, na ulicah. Karneval v prihodnje je težko napovedati že zdaj, ~eprav si to želim, ampak osrednja prireditev našega mesta ostaja 30. aprila in je postala že del tradicije, saj jo pripravljamo več kot 20 let. Naša posebnost so bolj šport-no-kulturne prireditve, ampak ~e bodo naši ljudje želeli, potem se bomo karnevala lotili tudi prihodnje leto, še prej pa bi z veseljem prišli v Slovenijo, na vaše pustne zabave, o katerih smo slišali, da so nekaj posebnega. Želel bi si, da bi nas koranti še kdaj obiskali, osebno pa mi je ta maska nekaj posebnega -pustni lik, ki nate naredi izjeme vtis. Vsem našim dragim gostom iz Slovenije bi se rad zahvalil za odlično predstavitev, za zares dobre nastope, za potrpežljivost, ki so jo imeli z nami Istvan Bocskay DESTRNIK / občni zbor turističnega društva Uspehi nad pričakovanji V soboto, 16. marca, so se člani turističnega društva Destrnik zbrali na 21. občnem zboru. Pregledali so narejeno v lanskem letu, ko so bili delavni celo leto. Najprej so kurenti pri~eli preganjati zimo, v marcu so ob dnevu žena pripravljali aranžmaje, ljudske pevke so nastopale na ve~ prireditvah v ob~ini, organizirali so spomladansko ~istilno akcijo — ureditev okolice doma, organizirali 4. blagoslov konjev, kolesarjenje po vinski turisti~ni cesti na obmo~ju ob~ine Destrnik, pogostili z dobrotami iz krušne pe~i goste na ob~inskem prazniku, sledil je kme~ki praznik in praznovanje 20-letnice. Povorka kme~kih obi~ajev ob kme~kem prazniku je presegla vse dosedanje, saj so v njej sodelovali vaš~ani vseh 17 vasi v ob~ini. Ponosni so tudi na zaš~itni znak društva, ki so ga prav tako predstavili na kme~kem prazniku. Tisti dan so v prostorih gasilskega doma odprli tudi razstavo; pripravili so jo Danica Pernat, Janja Kogej in Franc Brencic, v njej pa so izvirno prikazali notranjost kmečke hiše in dvorišča. Po kmečkem prazniku so organizirali še martinovanje in zaključek leta. Na zboru so izvolili novo vodstvo društva. Tako je nova predsednica društva postala Danica Pernat, podpredsednik pa dosedanji predsednik Ivan Zorec. Na občnem zboru so zastavili program dela za letos. Tako nameravajo izpeljati vse prireditve, ki so že tradicionalne, nadaljevali bodo ureditev prostorov in manjše pisarne, v kletnih prostorih pa prostor, ki bo namenjen za garderobe, prostor za orodje in prostor, ki bo služil kot priročno skladišče. Organizirati želijo druženja v smislu različnih delavnic, na začetku vsaj enkrat na mesec. Ob nedeljah nameravajo organizirati prodajo kmečkih domačih izdelkov na tržnici pred turističnim domom: gibanice, sveže in suho sadje, med, kis, olje, zelenjavo, jajca, jabolčnik, vino, žganje, zaseko, meso iz tunke, kruh, pogače, orehe, krompir, gobe, ocvirke, marme- 2002 EmkA I^TALOG E#NKA. PTUJ, Trstenjakova7 za nova doživetja 02/749-34-56 MARCA 7% GOTOVINSKI POPUST ali do 8 obrokov BREZPLAČNE POČITNICE IN POPUSTI ZA OTROKE 1. MAJ: Slovenija, Hrvaška, potovanja z letalom, topli kraji,... Potovanja: KUBA 29.4. - 12.5.2002, tura + počitnice 307.000 sit, TURČIJA 7 X Al 74.500 sit, GRAN CANARIA 7 x najem app. 77.000 sit Častni člani turističnega društva Destrnik z novo predsednico društva Danico Pernat in podpredsednikom Ivanom Zorcem (od častnih članov manjka Franc Murko st.) organizatorji, pa za zares lepe trenutke druženja, ki mi bodo ostali v spominu." NA GOSTOVANJE OTROŠKA SKUPINA Z Madžarske so Lancovovaščani pripotovali po treh dneh gostovanja, malo utrujeni, a s prijetnimi vtisi in številnimi pohvalami organizatorjev. Tudi Danilo Turk, vodja skupine korantov iz Lancove vasi je bil po koncu gostovanju zadovoljen, da je nastop dobro uspel, da so koranti sploh vzdržali tak napor in tempo, kajti mnogo energijeJE že prej pošlo na domačih pustnih zabavah. Zdaj imajo kožuhov, zvoncev in ježevk dovolj za nekaj časa, a ko bo spet priložnost, bodo pustno izročilo, ki ga sicer najraje prikažejo v svojem kraju, z veseljem predstavili še kje drugje. A v folklornem društvu Lancova vas ne bodo dolgo mirovali, kajti še pred koncem aprila se na enotedensko gostovanje v Turčijo odpravlja otroška folklorna skupina. Tek^t in fotografije: Tatjana Mohorko lado, sire ... Privabiti želijo nove člane in kmetije, ki bi na tej tržnici prodajali in bi se specializirali za posamezne produkte. Te izdelke in ekološko tržnico bi tudi ustrezno predstavili ob različnih prireditvah. Trudili se bodo za ohranitev starih običajev in navad, črna kuhinja, viničarije, kleti z arhivom za vse vinogradnike, obnovili bodo lenišnico, statve in tradicijo, povezano z lanom, izdelke iz lanenega blaga, različni prtič-ke, blazinice, polnjene s plevami. Stare običaje bi najprej predstavili v TD, nato na posameznih kmetijah. Ob koncu so šestim članom društva podelili naziv častnega člana. To so postali Otmar Simonič, Janez @ampa, Janko Kramberger, Feliks Majerič, Franc Murko st. in Janez Vajt. Zmago Šalamun [RELAX] RELAX PRVOMAJSKA POTOVANJA IN LETOVANJA RIM, NEAPEU, POMPEJI, CAPRI SAMO 44.900 SIT NIZOZEMSKA, AVTOBUS - LETALO SAMO 59.900 SIT FLORIADA-SVETOVNA RAZSTAVA CVETJA SKANDINAVUA SAMO 129.900 SIT ČRNA GORA ■ BEĆIĆI z LETALOM SAMO 49.900 sit ZAHTEVAJTE RELAXOVE NOVE KATALOGE POLETJE 2002!! RELAX d.0.0., PE Ptuj lïsteiqakova 5a Tel.: 02/749 31 80, Faks: 02/749 3182 POGLEJ IN ODPOTUJ UMAG 5.990 1.5.-5.9., Sonikovklub, S-dnevnl najem apartmaja po osebi VIKEND V POMUBJU, 1=2 19.990 22.3.-28.4., Senikov klub, 3* Dlana, 2D, POL, cena za 2 osebi, 1 otrok do 7 let brezplatno BAVARSKI GRADOVI 23.900 6.4., avtobusni Izlet, 2D, POL, vkliuiiane vstopnine In vožnja z ladjico NEOM 38.900 1.5.-5.5., avtobusni prevoz, 3- hotel Stella, 4D, POL, vključeni 3 celodnevni Izleti TURČIJA. Antalih 58.790 5.4., 4* hotel Slmia, 7D, POL, polet letala Iz Gradca KITAJSKA 265.000 30.4., 10-dnevno potovanje, POL, vstopnine vključene, slovensko vodenje SONČEK^ ptuj, 02/749 32 82 maribor, 02/22 080 22 europark,02/33 00915 uubuana, 01/234 21 55 citypark(btc), 01/520 6766 ceue, 03/425 46 40 www.s(inchek.com • telelekst stran 290 IfOIOlMUVfœVIBÏ NASVETI, PISMA BRALCEV strokovnjaki energetske svetovalne pisarne svetujejo Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hiš 9., zadnje nadaljevanje VARNOSTNE NAPRAVE Ogrevalni sistem mora biti varovan z raztezno posodo, ki prevzema raztezke ogrevne vode zaradi povišanja temperature. Pred povi{anim tlakom pa je kotel varovan z varnostnim ventilom. Pri sodobnih nizko- temperaturnih kotlih sta poleg gorilnika in regulacije vklju~e-ni še raztezna posoda in obto~-na ~rpalka. Pri kotlih na trdna goriva je kotel še dodatno varovan s termi~nim varovalom, ki varuje kotel pred toplotnimi predo-bremenitvami. Za spremljanje delovanja ogrevalnega sistema (merjenje temperature grelne opekarna d.o.o., prodaja: Žabjak 1, Ruj, tel.: 02/ 745 9001 vode in tlaka) so v ogrevalni sistem name{~eni ustrezni termometri in manometri. DIMNIK Vrsta in dimenzije dimnika so odvisne od vrste in toplotne mo~i kotla in od vrste goriva. Pri standardnih kotlih je zado-š~al klasi~en zidan dimnik, katerega osnovna naloga je bila odvod dimnih plinov in zagotavljanje vleka. Druga~ne razmere pa so pri nizkotemperaturnih in kondenzacijskih kotlih. Moderne kurilne naprave z visokim izkoristkom (nad 90 odstotkov) in majhno emisijo dosegajo zelo nizke temperature dimnih plinov. Za dimovod-ne naprave predstavlja to ve~je zahteve glede tla~nih razmer in kondenzacije vlage v dimniku. Nizke temperature dimnih plinov z majhnim presežkom zraka in s tem povezanim majhnim toplotnim tokom dimnih plinov, ki ne morejo segreti tuljave nad temperaturo kondenzacije, pov-zro~ajo kondenzacijo vlage v dimniku. Če se ho~emo izogniti razpadanju tuljave, mora le-ta biti iz materiala, ki je odporen proti vlagi in kislini, poleg tega pa ne sme prepuš~ati kondenza na površino dimnika. Kondenzacija vlage v dimniku se pri primernem presežku zraka v dimnih plinih pojavlja pri trdnem gorivu med 20 in 40 °C, pri kurilnem olju približno 47 °C in pri zemeljskem plinu približno pri 56 °C. Klasi~en zidan dimnik zato pri ogrevanju z nizkotemperaturnimi kotli ni PISMO BRALCEM Razprodaja koranta (Rožljanje na Markovem trgu v Benetkah; članek v Jani 19. 2. 2002) V Jani smo lahko prebrali sestavek o kurentih v Benetkah. Za ceno fotografiranja in snemanja narcisoidov na Markovem trgu je bila prodana slovenska, ptujska, predvsem pa halo{ka kulturna de-di{~ina. Neverjetno, kako nizko ceno ima nekdo, ki si zaželi izlet v Benetke samo zaradi brnenja kamer in {kljocanja fotoaparatov. Razumljivo, turisti so bili presenečeni, {e bolj pa domačini, saj skupine, ki jo je za lase navlekel skupaj Anton [imenko, član KFD Podlehnik, ni nihče v Benetke povabil niti jih ni tam najavil. Izkoristil je časovno odsotnost predsednika in nekaterih drugih članov dru{tva, saj sem bil kot predsednik KFD Podlehnik izvoljen za princa karnevala 2002 v Ptuju, kar pa je zahtevalo veliko časa v pustnem in predpustnem dogajanju. Trditev g. Simenka, da je gonilna sila KFD Podlehnik že 36 let, čeprav je star {ele 29 let, je sme{na. Dru{tvo je staro komaj 8 let, res pa je, da skupina Oračev iz Podlehnika organizirano deluje že od leta 1967, ko je prvič nastopila na ptujskem karnevalu. Korenine delovanja pa segajo desetletja nazaj, saj je najstarej{i član dru{tva oračevo poslanstvo začel opravljati leta 1939, pred njim pa že njegovi predniki. Anton Simenko je na lastno pest organiziral komercialni izlet preko turistične agencije, seveda na tuje stro{ke. Nagovoril je okrog 15 na{ih članov, ostale pa navlekel tudi iz sosednjih občin. G. Simenka sem opozoril, da kot član nima pravice organizirati nikakr{enga izleta. Kljub opozorilu je aktivnosti nadaljeval, za nameček pa račun dru{-tva osiroma{il za okrog 30 tisočakov za nakup hrane za svoje potovanje. Sam stavek avtorice teksta v Jani gospe Andreje Comino, da golobov na Markov trg v Benetke nima smisla nositi, je dovolj zgovoren, v kak{nem nasprotju je početje g. Simenka. Tak{ne stvari si lahko pri-vo{či samo popoln analfabet na področju kulture in folklore. Bene{ke maske imajo svoj smisel in pomen na svojem prostoru. Benečani so nanje ponosni, saj na tej svoji prireditvi želi s svojo bene{ko masko sodelovati sleherni Benečan. Verjamem, da so na{e korante presenečeni turisti snemali in slikali, saj so kot marsovci padli z neba na Markov trg, s tem pa popolnoma zasenčili bistvo bene{kega karnevala. Preveč zgovoren je stavek g. Simenka: "Se nikoli v življenju nas nisto tako fotografirali in ves čas snemali, fotografski aparati so neprestano škjlo-cali in kamere nenehno brnele. " Važno je bilo le slikanje, ni važno kje, kdaj in zakaj si tam. Zaradi nepoznavanja izročila, ki se iz roda v rod na slovenskem, ptujskem oziroma haloškem področju že tisočletja prenaša, pa nikomur od sodelujočih ni mar za nastalo škodo na področju folklore in kulture. Negativno kritiko izrekajo tisti, ki so stvari strokovno dorasli in se nanjo spoznajo, tisti, ki se že desetletja trudijo ohraniti svoje na svojem, pa vendar zaradi nedorečenosti ni mogoče ukrepati proti samo-voljnežem, ki se hvalijo o koristnosti takšnih neumnosti. Ne vem, kako se lahko nekdo imenuje za gonilno silo društva, ko pa skozi leto niti ure ni posvetil delu pri pripravi opreme za naše poslanstvo po vasi. Za nastop na ptujskem karnevalu zahteva plačilo, v Benetke pa se odpravi na tuje stroške. To so ljudje ki, so na naše vaške povorke prihajali v korantovi opremi brez kap (mask), da so se lahko gledali v stekla izložb in se narcisoidno zagledo-vali sami vase in jim ni mar za podarjeno kulturno dediščino, saj ne poznajo običaja ter kulturne vrednosti obstoječega pusta. To so tisti, za katere so podli vsi, ki jih opozarjajo na njihovo podlost. Ali ste že videli beneške maske na ptujskem karnevalu? NE. Ker poznajo in cenijo svoje kulturno bogastvo. Korant pa se hodi v Benečijo ponujat zastonj, kritiko in grajo za nemoralno početje pa naj pobirajo odgovorni v društvih. Naj bo to opozorilo vsem, ki izničujejo lik koranta in drugih pustnih mask Haloz, Lukarije in Prle-kije ob vsakem času in povsod, ne zavedajoč se, da ima vsaka stvar svoj čas in prostor. Predsednik KFD Podlehnik: Zlatko Gajsek Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46, je odprta za brez-pla~no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja var~evanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm primeren. Materiali dimnih tuljav morajo biti odporni na agresivni kondenzat. Kondenzat je zaradi CO2, ki se z vlago veže v ogljikovo kislino, rahlo kisel. Vrednost pH kondenzata zemeljskega plina se giblje med 3 do 5, kondenzat ekstra lahkega kurilnega olja ima pH vrednost med 1,5 in 3. Ker vsebuje H2SO4, je agresiv-nej{i od plinskega. Pri zgorevanju 1 m3 zemeljskega plina se sprosti od 0,8 do 1 litra kondenzata. Tako zna{a za enodružinsko hi{o s kotlom moči 20 kW približno 2,5 do 3,5 m3 kondenzata na leto. Kondenzat se lahko pri enodružinskih hi{ah odvaja direktno v kanalizacijo. Ker se me{a z odpadno vodo iz gospodinjstva in deževnico, ni nevaren za okolje. Nevtralizacijski bazen je potrebno vgraditi pri kotlih z močjo nad 350 kW. ZAKLJUČEK Pri novej{ih nizkotemperatur-nih in kondenzacijskih kotlih lahko v primerjavi s klasičnimi in tehnolo{ko zastarelimi zma-nj{amo porabo goriva tudi do 40 %. Proizvajalci kotlov te nenehno izbolj{ujejo, zato imajo vedno bolj{e izkoristke, manj{e izgube toplote v okolico ter tudi manj onesnažujejo okolje. Vendar sama vgradnja novej-{ega kotla {e ne pomeni velikega prihranka goriva, če zgradba ni primerno toplotno izolirana. Poleg tega mora biti vgrajen ustrezen ogrevalni sistem, pravilno izbrana regulacija ogrevanja in vgrajene ustrezne dimovo-dne naprave. Pri načrtovanju ogrevalnega sistema se moramo zavedati, da skupne toplotne izgube ogrevalnega sistema predstavljajo poleg toplotnih izgub samega kotla {e izgube toplote v dimnih plinih ter izgube pri prenosu toplote po cevni mreži do ogreval. Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. RADIOPTUJ 89,8í98,eíl04;3MHz računalniški kotiček Zanimivosti iz sveta raiunalništva Tudi vsemogočna CIA tuintam naleti na težave pri vohljanju. Protesti skupin za za{~ito zasebnosti so enega izmed stebrov ameri{ke obve{~evalne skupnosti prisilili k temu, da je umaknil po{iljanje t.i. "kola~kov" vsem, ki so obiskali nekatere Ciine spletne strani. Govorimo o posebej vztrajnih kolačkih, ki se jih je težko re{iti in imajo dolgo življensko dobo. V tehnikalije se na tem mestu ne bomo spu{čali, omenimo le, da so kolački nadzirali početje obiskovalcev spletne strani, na kateri je moč izvajati iskanje po javno dostopnem Ciinem arhivu. Podatki o iskanih geslih pa morda koga zelo zanimajo ... No, uradno nič več, neuradno pa - precenite sami. *** Italijanski božji "služabnik" Gerardo Pierro je ovčice pozval k postu - odrekanju rabe mobilnih telefonov na prav poseben dan. Po njegovem bi bili petki naravnost čudoviti brez uporabe kratkih SMS sporočil. Navadno telefoniranje je menda {e sprejemljivo. Po besedah gospoda Gerarda bi verniki petke morali nameniti meditaciji in sorodnim duhovnim dejavnostim ter v tem času pozabiti na mobilne telefone. Predlagamo, da svoj službeni mobilnik v petek ugasnete, greste opoldne domov in v ponedeljek {efu prenesete prijazne besede italijanskega duhovnika. Boste videli, kak{en bo odziv. Saj s pozivom gospoda Gerarda ni nič narobe, le mobilna abstinenca je takooo težka ... *** Pri Rage Software zaključujejo razvoj prvoosebne strelske igre Mobile Forces. Igralec si na začetku sam izbere paleto orožja in pripomočkov, ki jih želi posedovati na misiji, in tako na nek način določa svojo vlogo v ekipi. Na ta način se je moč preleviti v bolničarja, ostrostrelca, poveljnika ... Posebej atraktiven del igre se dogaja med vožnjo različnih vozil. Prikaz se takrat zamenja, pred vami pa so drugačni, novi izzivi, pri katerih pomoč ekipe, ki je z vami v vozilu, {e zdaleč ni odveč. Vsekakor zanimiva igra, ki prina{a malo svežine. Uradno jo boste lahko kupili že letos v poletnem času. *** Vam velikost zaslona va{ega monitorja ne zado{ča več? Vam je sploh kdaj? Če je odgovor na prvo vpra{anje pozitiven, potem imate na izbiro dve možnosti. Prva je nakup večjega monitorja in prodaja starega po bagatelni ceni. Obstaja pa {e druga možnost. Na internetu je moč najti več spletnih strani, kjer prodajajo nekak{ne leče, ki se namestijo na monitor in umetno povečajo prikaz. Cena tak{nega pripomočka se giblje med 50 in 80 ameri{kimi dolarji, pri-{teti pa morate {e stro{ke po{iljanja. Z dodatkom lahko prikaz 14-, 15-inčnih monitorjev pretvorite v tak{nega, kot ga nudijo 17-inčni izdelki, če lečo namestite na 17-inčnega, pa lahko pričakujete prikaz, ekvivalenten 20-inčnemu monitorju. Končni rezultat ni tako dober, kot bi bil z nakupom novega, večjega monitorja, je pa pogosto opazno cenej{i. *** Zelo pogost hobi ameri{kih uslužbencev je surfanje po {portnih spletnih straneh in to kar med službenim časom. Raziskava je pokazala, da skoraj 60 odstotkov uslužbencev redno obiskuje spletne strani s {portno tematiko. Podjetje comScore Networks, ki izvaja te raziskave, je tudi razkrilo, da rast obiska {portnih spletnih strani presega rast {tevila uporabnikov interneta. *** 34-letni Belgijec se je sredi spletnega čveka odločil storiti samomor. Namero je sporočil 44-letni sogovornici Anji, ki ga je najprej po-sku{ala odvrniti od dejanja, kasneje, ko se na njene pozive ni več odzival, pa je o poskusu samomora obvestila ostale. Sodelujoči v spletni govorilnici so potem s skupnimi močmi izsledili spletno stran Belgijca in s pomočjo naključno prisotnega policista {e ime, priimek in naslov. Re{evalna ekipa je pri{la pravočasno in re{ila možakarja, ki si je življenje poskusil odvzeti z zaužitjem večje količine tablet. *** Francozi ne bi bili to, kar so, če bi zanemarili sestavni del svojih pivsko-prehrambenih umetnin — vonjave. Francoski Telekom in podjetje ACII sta izdelala majhen računalnik, ki zna spro{čati vonjave. Priključimo ga na osebni računalnik in z dodatno programsko opremo doživimo vonjave vinskih kleti Burgundije. Kaj več na spletni strani: www.bivb.com *** Podjetje Flexstorm je na CeBitu predstavilo revolucionarni izdelek - upogljivo zgo{čenko, ki v debelino meri vsega desetino običajne. Flexstormov izdelek lahko brez nevarnosti upogibamo in ga celo priložimo revijam, časopisom ali nalepimo na pločevinke in plastenke. Izdelava tak{nih zgo{čenk je zelo poceni, to pa odpira nov ogla-{evalski medij. Klasične zgo{čenke so preveč okorne, debele in občutljive. Tako jih skoraj ni moč prilagati tanj{im revijam in časopisom, kaj {ele da bi jih prilepili na plastenko z osvežilno pijačo. PREJELI SMO Občina Majšperk včeraj, danes in jutri (ODGOVOR NA ČLANEK V TEDNIKU) Prav je, da kot župan Občine Majšperk dam kratek odgovor na pisanje v prispevku gospoda Dragana Lorberja, ki je bil objavljen v časopisu TEDNIK l.februarja 2002. Najbolje bi bilo, da bi proti piscu članka sprožil sodni postopek, saj je le-ta z netočnimi podatki in lažmi oškodoval dobro ime Občine Majšperk, še posebej pa vnesel dvom tistim bralcem, ki ne poznajo dela in prizadevanj večine občanov, ki tvorijo Občino Majšperk. Kot župan se nerad odločam, da tožim svojega občana, saj sem prepričan, da bi ta težko poplačal škodo, ki jo je naredil, ker vem, da mora skrbeti za svoje otroke. Sumim tudi, da ga je nekdo k takšnemu pisanju napeljal in zavedel z napačnimi podatki. Izkoriščam priložnost in gospoda Dragana Lor-berja javno povabim, da se oglasi na Občini Maj-šperk, kjer mu bom z veseljem postregel z vsemi uradnimi podatki, ki govorijo drugače. Imeli boste priložnost preveriti tudi višino izplačanih nadomestil za župana in občinske svetnike, da ne boste uporabljali napačnih podatkov. Verjamem, da se boste oglasili čimprej in svojo napako popravili, saj kot župan rad povem, da je Občina Majšperk — občina dobrih in prijaznih ljudi. Franc Bezjak, župan êL (J 'íĚ p k e ~ NASVETI Kuharski nasveti Kremne juh y Pogled skozi okno nas opozarja, da se je zima poslovila in da se način prehranjevanja spreminja. Vedno več je svežih živil, sploh zelenjave in sadja, ki prinašata svežino v naše jedilnike. Enolončnice nadomestijo kremne zelenjavne juhe, te pa dopolnijo sadne sladice. Tako so današnji nasveti namenjeni kremnim juham. Za pripravo kremnih juh pogosto uporabljamo enake sestavine kot za pripravo pretlacenih juh, vendar so te juhe polnejše in bolj gladke. Njihova temeljna sestavina je zelenjava, sadje ali nekateri morski sadeži; mesne kremne juhe so redke. Zelenjava, kot je korenje, krompir, beluši, brokoli, cvetaca, glavna-ta solata, je veliko lažja in daje svežino tudi juhi. Vse kremne juhe so zanimive tudi na pogled, saj so sestavine med sabo povezane v gosto tekoco zmes, v kateri ena sestavina dopolnjuje drugo. Glavna sestavina kremnih juh je že zmeraj vse vrste zelenjava. Najokusnejše juhe dobimo, ce jih pripravljamo iz ene vrste zelenjave, saj le tako juha glede na okus izraža najvec, kar je možno. Pri nekaterih listnatih vrstah zelenjave, kot sta špinaca in blitva, ter pri kapusnicah, kot je glavnati ohrovt, pazimo, da juh ne pokrivamo, saj spremenijo barvo. Vso zelenjavo pri pripravi kremnih juh spremlja za boljši okus cebula in nekatere tudi cesen. Čebula in cesen juho dopolnita v okusu in jo delno tudi zgostita. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 375. NAD. Duševno zdravje otrok in mjJadostnikov 87. nadaljevanje Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok -11. nad. Ekonomska ocena storitev in delovanja sJuib Uvajanje ekonomske razsežnosti v vrednotenje delovanja mentalnohigienskih služb je odsev iskanja odgovorov države in posameznikov, ki sami plačujejo za lastne zdravstvene storitve, in drugih plačnikov na preprosta, a zaradi visokih cen ključna vprašanja, kot so: kaj lahko pričakujejo za svoj denar; kakšne so cene in učinki različnih terapevtskih pristopov, ki se uporabljajo pri enaki vrsti motenj, še zlasti zanimivo pa je vprašanje, katera je najcenejša intervencija z najverjetnejšo verjetnostjo učinkovanja za neko motnjo. Glede odgovorov na takšna vprašanja je somatska medicina gotovo mnogo dlje kot duševno zdravstvo. Pa si poglejmo najpomembnejše pristope ekonomskega vrednotenja po Pary-Jonesu: 1. analiza minimalizaci je stroškov: ugotavljamo, kateri terapevtski pristop (me-dikamentni, psihodinamski, vedenjska terapija, družinska terapija ...) je pri neki motnji najcenejši v primerjavi z drugimi terapevtskimi pristopi, pri čemer ne upoštevamo učinkov različnih terapevtskih pristopov; 2. analiza odnosa med stroški in učinki: primerjamo odnos med stroški in učinki, merjenimi z več merami pri različnih terapevtskih pristopih k enaki motnji ali obolenju; analiza vključuje poleg učinkov za posamezniki tudi družbeno razsežnost učinkov; 3. analiza odnosov med stroški in ekonomsko koristnostjo: gre za ocenjevanje učinkov različnih vrst terapevtskih posegov glede na to, kakšno korist ima od njih družba; 4. analiza odnosov med stroški in splošno dobrobitjo za posameznika: gradi predvsem na ocenjevanju sprememb v kakovosti življenja, v zadovoljstvu, sreči in na ocenjevanju drugih razsežnosti dobrega počutja posameznika, povezanih z različnimi terapevtskimi posegi. Očitno je, da bodo morale tudi mentalnohigienske službe v bodočnosti dokazovati svojo koristnost, upravič-evati izbor terapevtskih metod in opredeliti svoje prednostne naloge. V ta namen bo potrebno izdelati orodja za utemeljitve in dokaze tistim, ki odločajo o plačevanju programov in razdelitvi finančnih sredstev. V Veliki Britaniji vztrajajo pri tem, da bi morali v prihodnosti vsi mentalnohigienski strokovnjaki - praktiki vedeti, koliko njihove storitve stanejo, kakšna je verjetnost, da bo nek terapevtski pristop učinkovit, in se odločati na osnovi takšnih ugotovitev glede izbora terapevtskega pristopa. Naslednjič pa o povezavi med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Kremne juhe najpogosteje zgostimo z moko, surovim naribanim krompirjem, masleno kocko ali podmetom. Če jih zgostimo s pomokanjem, se moka dobro razkuha in juhe nimajo okusa po njej. Surov naribani krompir doda še boljši okus in je posebej priporocljiv pri pripravi kremnih juh iz zelenjave. Če kremne juhe zgostimo z masleno kocko, to je mešanico moke in masla v razmerju 1:1, dobijo fini okus in žametni videz. Najmanj zaželen nacin zgošcevanja je s podmetom, ki se ga povec-ini poslužujemo v primeru, ko smo juhe prevec zalili. Tekočina, ki jo uporabljamo pri zalivanju kremnih juhe, je lahko poljubna mesna juha, voda, del vode pa lahko zamenjamo tudi z vinom. Vino in vodo uporabljamo za zalivanje sadnih kremnih juh ter pri pripravi nekaterih kremnih juh iz morskih sadežev. Najpogosteje uporabljamo kar vodo. Vedno je bolje, da juhe zalijemo z manjšo kolicino vode in po potrebi vodo ali drugo tekocino še pri-lijemo, saj prevec razredcene kremne juhe ob serviranju nimajo finega, kremastega okusa. Pri pripravi kremnih juh ne uporabljamo široke palete zac-imb: zraven osnovnega dodatka - soli - juhe odišavimo še z lovorom, nekatere s timijanom, majaronom, skoraj vse pa z mu-škatnim orešckom, peteršiljem in po želji z drobnjakom. Časovno je priprava vseh kremnih juh sorazmerno kratka, saj pri njihovem kuhanju s podaljševanjem toplotne obdelave zgubljajo na kvaliteti, torej ravno obratno kot pri cistih juhah, kjer kvaliteta juhe z daljšim casom kuhanja raste. Vse kremne juhe, ne glede na to, katera je osnovna sestavina, po kateri nosijo ime, pripravljamo po enakem postopku. V loncu najprej stalimo manjšo kolicino masla ali poljubne ma-šcobe, da se dno z mašcobo rahlo prekrije, nato dodamo sesekljano cebulo in jo pražimo toliko casa, da mocno ovene. Dodamo sesekljan cesen, pomo-kamo in moko pražimo toliko casa, da ne spremeni barve. Zalijemo s tekocino. Šele nato v juho vsipamo tisto zelenjavo, po kateri bo juha nosila okus in ime, na primer na majhne kocke KREMNA ZELENJAVNA JUHA Posebej v slani vodi skuhamo krompir. V drugi posodi skuhamo poljubno na kocke narezano ali razcvetkano zelenjavo. Ko je krompir kuhan, ga pretlačimo, dodamo žličko masla in malo kisle smetane ter dobro premešamo, da do-bimi gosto tekočo zmes. Dodamo kuhano zelenjavo in po potrebi solimo. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Avtorica: Veronika iz Ptuja narezano korenje, da bomo dobili korenjevo kremno juho, ce vsipamo v juho vecjo kolicino graha, dobimo grahovo kremno juho, in tako dalje. Ko v juho dodamo zelenjavo, pocakamo, da zavre, ter dodamo zacimbe in dišave. Pocasi kuhamo 20 do 30 minut oziroma toliko casa, da se zelenjava mocno zmehca, lahko tudi delno razpade. Nato juho skozi fino ce-dilko ali pasirko pretlacimo in jo ponovno segrejemo. Tik pred serviranjem jo izboljšamo s kislo smetano, potresemo s peteršiljem ali drobnjakom in ponudimo. Da se nam kisla smetana ne sesiri, jo damo v manjšo posodico, jo gladko premešamo ter ji dodamo manjšo kolicino vrele juhe in nato med mešanjem previdno juhe vlijemo v juho. Ko kremne juhe izboljšamo s kislo smetano, jih takoj ponudimo. Če jih pustimo, da se še kuhajo, se rahlo razredcijo in zgubijo kremast okus. Kremne juhe povecini serviramo brez jušnega vložka ali zakuhe. Če pa jih želimo izboljšati, lahko damo kot zakuho nekaj košckov enake zelenjave, po kateri juha nosi ime, na primer nekaj zrnc graha pri grahovi kremni juhi, ali pa vanje damo majhne opecene kruhove kocke, lahko tudi ocvrte kroglice, profiterole, biskvitni pon-vicnik ali majhne žlicnike. Pri dodajanju kruhovih kock, bi-skvitnega ponvicnika in drugih škrobnatih prilog pazimo, da jih damo v juho ali krožnike takrat, ko juho že serviramo, da se ne napijejo prevec juhe, saj s tem juho pre-mocno zgostijo. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 26. lebruar: Martina Muhič, Runež 62/a; Bojan Krajno, Zg. Hajdina 7/d; Anton Žuran, Gradišča 143; Anton Cenar, Mezgovoi 55; Rajko Sok, Dornava 107; Alojz Frio, Destrnik 58; Imer Bro-jaj, Žabjak 48/b; Frano Zajo, Sela 34; Anioa Do-dlek, Apače 296; Dušan Bedenik, Kočioe 25; Jurček Lamot, Trnoveo 1; Lidija Cafuta, Trno-veo 2; Jože Premzl, Starošinoe 33; Mirko Tik-vič, Grajenščak 8; Frano Horvat, Kungota 25; Stanko Veldin, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Olga Toplak, Maistrova 11, Ptuj; Jože Slodnjak, Moškanjoi 37; Nada Cimerman, Zabovoi 62/a; Ivanka Cagran, Gorišnioa 131; Janez Feguš, Mejna oesta 4, Ptuj; Marjan Valenko, Moškanjoi 19; Angela Šalamun, Plajnsko 19/b, Majš-perk; Anton Horvat, Krčevina 133/a. 28. lebruar: Simon Kumer, Opekarniška 11/a, Ormož; Mirko Crnjavič, Pršetinoi 44; Majda Bezjak, Mihovoi 103/f; Frano Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Tina Markovič, Pavlovoi 18; Frano Turnšek, Apače 140; Marjan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo; Frano Rajšp, Destr-nik 55; Boris Gorišek, Skrblje 3/a; Janez Vertič, Ločič 1/b; Miran Cafuta, Cučkova 1, Kidričevo; Stanislav Šeliga, Stogovoi 47; Andrej Vugrineo, Markovoi 33/a; Janez Muršeo, Ločki Vrh 52/a; Andrej Rožman, Sovjak 93; Bogdan Kerle, Ob železnioi 4, Kidričevo; Viktor Zamuda, Spole-nakova 23, Ptuj; Peter Markotić, Kajuhova 1, Ptuj; Milena Murko, Zg. Hajdina 37; Branko Cepič, Prešernova 20, Maribor; Darinka Ko-vačič, Apače 167; Roman Lampret, Apače 271 ; Jože Muzek, Muretinoi 57; Branko Mlakar, Grajena 46; Dušan Krajno, Aškerčeva 10, Ptuj; Anton Mohorko, Trnoveo 11 ; Frano Matja-šič, Vlahovičeva 5, Kidričevo; Darko Tomanič, Gerečja vas 1/o; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Jernej Plavčak, Tovarniška o. 20, Kidričevo; Davorin Ljubej, Trniče 43; Jože Voglar, Skrblje 9/a; Gregor Kovačič, Lešje 13; Martin Breo, Volkmerjeva 7, Ptuj; Jožef Korez, Janški Vrh 50; Branko Krošl, Lovreno na Dr. polju 2; Mojoa Gorjup, Pleterje 15/a; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Jože Liponik, Markovoi 23/b; Alojz Karlo, Benedikt 30/a; Robert Kermavt, Murni-kova 8, Maribor; Vilijam Obran, Panonska 8, Maribor; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Igor Anžel, Vintarovoi 21/b; Peter Najvirt, Ložane 6; Andrej Ekart, Rošnja 29; Vlado Sagadin, Nova ul. 21, Miklavž na Dr. polju; Ivan Teskač, Arbaj-terjeva 4, Ptuj; Alojz Lukner, Zavrh 61/a. 5. marec: Anioa Plohl, Kajžar 28; Leopold Ro-došek, Zg. Pristava 35/o; Renata Šireo, Slape 14; Sergej Cvikl, Ob železnioi 15, Ptuj; Vekos-lav Šireo, Slape 14; Frano Vaupotič, Popovoi 15; Srečko Letonja, Sp. Velovlek 9/a; Kamilo Kronvogel, Crmlja 7; Simona Vinkler, Slape 12; Milan Železnik, Cermožiše 80/a; Andrej Cuš, Plaoar 13; Lovreno Zajšek, Podlože 12; Marta Veg, Stogovoi 15/a; Marjan Bezjak, Bukovoi 126/a; Ciril Predikaka, Majšperk 51; Veronika Kodrič, Stojnoi 31; Marjana Gojkovič, Ptujska Gora 110/a; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Aleš Planino, CMD 14, Ptuj; Stanko Zajšek, Ptujska Gora 1/a; Vanja Vičič, Ptujska Gora 94; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Branko Šenkiš, Gregoričičev drevored 5, Ptuj; Srečko Bedenik, Pt. Gora 107; David Šenkiš, Žabjak 15; Nada Štruol, Kozminoi 16/a; Jože Grula, Skorba 41/o; Jože Majerhofer, Haj-doše 40; Frano Štumberger, Nova vas 83. PISE: ing. miran glusic / v vrtu j^zjjjjJsJsJ y yyjj Sušec ostaja tudi letos podoben minulim, ko je v tem mesecu tako malo padavin, da ostaja suh. Po skromnih zimskih padavinah je obdelovalna zemlja pri~akala pomlad nena-pojena, tla, osiromašena talne vlage, pa je vetrovje v sušcu še dodatno tako izsušilo, da lahko brez dodatnega zalivanja pri~akujemo slab{o kalitev spomladanskih posevkov, br-ste~e vrtno rastlinje pa bo po~asneje za~elo vegetirati. V vrtu varujemo talno vlago pred izhlapevanjem tako, da zemlje ne prekopavamo in preobra~amo pregloboko, nato pa prepuš~amo neporavnano prekomernemu izhlapevanju, temve~ jo le prerahljamo in takoj poravnamo, po setvi pa zastremo s prekrivali. Med trajnicami pa tla plitvo rahljamo in sproti odstranjujemo plevel, ki je velik porabnik talne vlage. V SADNEM VRTU je večina sadnih vrst že vzbrstela in je v fazi pred cvetenjem, to pa je tudi čas, ko se prične iz zimskega mirovanja prebujati večina sadnih škodljivcev in ko je pravi čas uničevanja njihove zimske zalege. Čas za škropljenje sadnega drevja proti škodljivcem z insekticidi je sorazmerno zelo kratek, saj škropljenja ne pričnemo, preden se škodljivci ne prično prebujati, in ne potem, ko sadno drevje prične cveteti, pri čemer bi lahko povzročili poškodbe na sadnem cvetju, predvsem pa na čebelah, ki v času cvetenja opravljajo opraše-vanje. S predpomladanskim škropljenjem uničujemo zimsko zalego najmnožičnejših sadnih škodljivcev ameriškega kaparja, jablanovega cvetožera, jajčeca listnih uši, rdeče sadne pršice in mnogih drugih. Za škropljenje uporabljamo razne strupene oljne pripravke, če so v minulem letu bile večje škode zaradi teh škodljivcev in pričakujemo letos ponoven pojav, sicer pa uporabimo naravi prijaznejše nestrupene pripravke, kot so belo olje in podobni, ki imajo lastnost, da s svojo tanko oljno prevleko na lubju in brstih sadnega drevja zalego sadnih škodljivcev zadušijo, preden se izleže. Škropimo v mirnem in suhem vremenu, da je drevo z vseh strani poškropljeno in da se škropivo na drevesu posuši. V primeru, da bi ga z drevesa izpral dež, škropljenje ponovimo. Pri odmerkih se ravnamo po navodilih proizvajalca, ki so priložena pripravku; vsako samovoljno povečevanje odmerkov je škodljivo, nepotrebno in negospodarno, zmanjševanje pa neučinkovito. Sadne sadike, posajene v minuli jeseni, in mlado sadno drevje ne glede na sadno vrsto redno obdelujemo, da se na kolobarjih ne razraste plevel in da preprečimo izhlapevanje talne vlage, koreninam pa vnašamo rastlinska hranila in izboljšujemo zračnost. Škode in posledic, ki jih povzroča voluhar z objedanjem korenin, še v tem času ne opazimo, voluhar, ta zahrbtni najhujši škodljivec, pa medtem ko gnezdi, že povzroča veliko škodo na sadnem drevju. Lova na voluharja in njegovega uničevanja ne prenehamo nikoli, uporabimo pa različne načine zatiranja, ki so bili že v preteklosti najučinkovitejši. V OKRASNEM VRTU po prvem izdatnejšem pomladanskem dežju opravimo prvo košnjo vrtne trate. Razne vrste trav v tem času dosežejo različno višino in razrast, prva košnja pa je neke vrste izravnalna, kar je pogoj za lepšo in enakomerno rast trate, pa tudi olajša nam naslednje košnje. Po prvi košnji oziroma tri do štiri tedne po predpomladanskem gnojenju trato pognojimo z drugim obrokom gnojil. Okrasne trajnice so kot druge vrste vrtnega rastlinja že pričele vegetirati in brsteti. Še preden bodo začeli mladi poganjki rasti in cveteti, jih okopljemo, očistimo plevelov in pognojimo s kompostovko. Stebla okrasnih trav, ki so se čez zimo posušila, porežemo, še preden so začeli rasti mladi poganjki. S prepozno rezjo in odstranitvijo suhih stebel za nekaj časa ustavimo rast in razvoj okrasnih trav. Grmi vrtnic so bili obrezani že pred mesecem dni, preden so vrtnice pričele brsteti. Grme v tem času, ko so mladi poganjki že nekaj centimetrov dolgi, pregledamo in odrežemo tiste štrclje, ki niso pričeli rasti, temveč bledijo in se sušijo. Odrežemo jih pri zdravem in živem brstu, da preprečimo trohnenje. V ZELENJAVNEM VRTU ob spomladanski setvi vrtnin v takšnih sušnih obdobjih skrbimo za čim večjo ohranitev talne valge. Večjekot so grude in čim dalje odlašamo s poravnavanjem vrtnih gredic, toliko večje je izhlapevanje. Setev je uspešna, če sprotno sejemo v sveže pripravljeno zemljo. Pa še nekaj o setvi nekoč cenjenega, danes pa skoraj pozabljenega jedilnega boba. Spomnimo se ga samo še v pregovorih, ko radi spregovorimo: "Reci bobu bob," ko se govori o resnici brez olepšavanja. Misel je morda nastala prav pri tej vrtnini. Bob je stročnica z mnogimi prednostmi: na prosto ga lahko sejemo v začetku marca, saj kali že pri talni toploti 5 stopinj C. Tla s svojimi globokimi in bujnimi koreninami rahlja in bogati z dušikom, z neprijetnim vonjem pa odganja voluharja. Uspeva v manj rodovitni zemlji, obilnejši pridelek pa da seveda v rodovitni in ne prevlažni zemlji. Bob je beljakovinsko bogata hrana, sorta aquadulce pa je primerna za uživanje v stročju in zrnju. Sejemo ga dovolj na redko v medvrstni razdalji 20 x 20 cm in 8 cm globoko. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 1., 2. in 7. aprila, zaradi plodov od 3. do 5. aprila, zaradi korenike od 5. do 7. aprila, rastline, ki jih sejemo zaradi cveta, pa šele od 8. do 10. aprila. Miran Glušič, ing. agr. mm--- Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADiO-TEDNiK, d.o.o, RADiO-TEDNiK p.p. 95, Raičeva 6,2250 l>tui tei.: 0g/74»a4-1Q, ' "šaib-tednllul spletne strani: httpiTTwww.rBdlotednlk^l AVTOMOBILIZEM >00 o < JÇ ÍE Î IX 'i: zagreb auto show 2002 v Po ženevi Zagreb Zagrebški "Auto show" je največja tovrstna prireditev na Hrvaškem, organizatorji celo pravijo, da v tem delu Evrope. Letos se odvija že oseminsedemdesetič, tako da brez dvoma sodi med salone z najdaljšo tradicijo. Po avtomobilskem koledarju neposredno sledi svetovno znanemu ženevskemu salonu, kar zagotavlja obilico svežega vetra na razstavnih prostorih proizvajalcev. Letos so vrata za obiskovalce odprta med 22. in 28. marcem, tako da zagrizeni avtomobilski zanesenjaki lahko izkoristite še današnje popoldne in se podate v hrvaško metropolo. A vzemite si čas za obhod: na skupni površini 48 000 kvadratnih metrov se predstavlja 493 razstavljavcev iz 31 držav. Skupaj je tako prisotnih 35 avtomobilskih znamk z 261 modeli in 73 modelov motorjev in skuterjev. Za vas smo obiskali salon in izbrali najpomembnejše novosti. Alfa Romeo Italijani so k življenju obudili športno oznako GTA. V središču pozornosti sta tako modela 156 GTA in sport-wagon GTA. Športno naravnani vozili odlikuje 3,2-litrski V6 motor z močjo 250 KM. Audi Zvezda med Audiji je zagotovo najmlajši član družine štirih krogov, Audi A4 cabrio. Odlikujeta ga avtomatska streha in menjalnik Multitronic. BMW Bavarci ob novi seriji 7 prikazujejo tudi dva nova modela svojega koncerna, novega minija in kraljevskega terenca range rover. Chrysler Gangsterski retro model PT cruiser je odslej možno naročiti tudi s sodobnim turbodizelskim motorjem CRD z neposrednim vbrizgavanjem, ki svoje korenine vleče iz preizkušenih Mercedesovih motorjev. Citroen Mestni avto prihodnosti, C3, je nedvomno najzanimivejši model tokratne Citroenove razstavne ponudbe. Izstopa z avantgardnim dizajnom in prepričljivo tehniko, vse skupaj začinjeno s sprejemljivo ceno. Fiat Stilo, najkvalitetnejši Fiat vseh časov, želi mešati štrene konkurentom v razredu kompaktnih vozil. Sodeč po odzivu obiskovalcev salona, ima dobre možnosti. Na voljo je kot tri- ali petvratna kom-bilimuzina z enotnim imenom. Ford Razstavni prostor Forda je povsem v stilu črke F. Nova fiesta in fusion, ki naj bi koncern potegnila iz rdečih številk, sta kraljevala v družbi drugih pomembnejših modelov iz prodajnega programa. Medtem ko fiesta povzema oblikovne potezefocusa in mondea, predstavlja fusion mešanico med mestnim in terenskim avtomobilom in tako definira nov segment vozil, imeonovan UAV (Urban Activity Vehicle). Honda Med važnimi novostmi moramo omeniti majhen avtomobilček jazz, ki je poln mnogih inovativnih rešitev, in športno nastrojeni civic z že uveljavljeno oznako ttype R, ki v tem primeru pomeni surovih 200 KM. Razstavili so tudi Jordanov bolid formule 1. Hyundai Novi coupe pritegne z zelo moderno in dinamično obliko. Poganjajo ga trije bencinski motorji, 1,6-litrski z močjo 103 KM, 2-litrs-ki s 136 KM in šestvaljnik prostornine 2,7-litra in močjo 165 KM. Lamborghini Murcielago, 12 cilindrov, 580 KM, 330 km/h. Čistokrvni športnik je poskrbel za zavistne poglede mimoidočih. Cena? Neznana. Lancia Ekstravagantni thesis je v Zagrebu doživel svetovno vicepremie- ro. Ostali modeli so tokrat ostali bolj v ozadju. Mazda Uspešni model 626 se počasi poslavlja, mesto prepušča drzno oblikovanemu nasledniku s preprosto oznako 6. Na voljo bo v treh karoserijskih različicah: kot limuzina, karavan in kombilimuina. Mercedes Največji razstavni prostor je pripadal nemški prestižni znamki. Gledalci so lahko občudovali novi seriji E in SL ter tudi ostale modele z zvezdo na motornem pokrovu. Razstavili so tudi športno vozilo nemške dirkaške serije DTM. Nissan Nova primera je za vselej pokončala z dolgočasnim imidžem predhodnice, navdušuje z obilico sodobne tehnike in evropsko obliko. Na voljo je kot limuzina in karavan. Opel Nova vectra nakazuje bodoče oblikovalske smernice avtomobilov iz Russelsheima. Na voljo bo kot klasična limuzina in kombilimu-zina, pozneje kot karavan in signum — mešanica karavana in eno-prostorca. Peugeot Francozi svoj osvajalni pohod na avtomobilske trge nadaljujejo s polno paro. V Zagrebu so bili v ospredju trije novi modeli: karavana serije 206 in 307 z oznako SW ter enoprostorec 807. Renault Glavni zvezdi uspešne francoske znamke osvajata z neobičajnim, a originalnim videzom. Govorimo o enoprostorskem kupeju avan-time in novi prestižni limuzini vel satis, ki se podaja v boj z uveljavljenimi nemškimi tekmeci. Glavni aduta sta vsekakor oblika in dovršenost. Seat Najatraktivnejša ibiza vse časov je že na prvi pogled prevzela ljubitelje cenovno ugodnih, "nemško" kvalitetnih avtomobilov. Da se je obiskovalcem obisk Seatovega razstavnega prostora vtisnil v spomin, so poskrbeli s prikazom konceptnega vozila salsa emotion. [koda Čehi, ki jim v zadnjem času gre vse bolje, nadaljujejo s tradicionalno izbiro imen svojih vozil. Felicii in octavii sledi nova luksuzna limuzina na platformi VW passata z imenom superb. Toyota Na prvem mestu je obširna predstavitev nove corolle, najbolj prodajanega avtomobila vseh časov. Predstavitev dveh modelov z oznako TS (Toyota sport) je v tesni povezavi s Toyotinim vstopom v najhitrejši šport na svetu. glasbene novice Ste že kdaj primerjali kakšnega mojstra klasične glasbe s kakšnim mojstrom sodobne glasbe? Primerjava je težka, razlika pa enaka razliki med dnevom in nočjo. *** Irski pevec RONAN KEATING je svojo glasbeno pot začel pri skupini Boyzone. Kot solist je najprej uspel s popevko When You Say Nothing At All, ki so ji nato sledile še tri uspešnice Life Is a Roller-coaster, The Way You Make Me Feel in Lovin' Each Day. Nadvse uspešen pevec bo poleti izdal drugi album z naslovom Destination, napoved zanj pa je še ena posladkana lahkotna pop balada IF TOMMOROW NEVER COMES (****). Gre za eno najlepših ljubezenskih pesmi vseh časov, ki jo je napisal in zapel v country verziji legendarni Garth Brooks. *** V ZDA je po podelitvi grammyjev še bolj popularna country in to predvsem po zaslugi odličnega filmskega albuma O Brother Where Art Thou? Največje nove country uspešnice pa so: Drive - ALAN JACKSON, Squeeze In Me - GARTH BROOKS & TRI-SHA YEAR WOOD, I Breathe In, I Breathe Out - CHRIS CAGLE, Blessed - MARTINA McBRIDE, Thats When I Love You - PHIL VASSER, The Cowboy In Me - TIM McGRAW, Bring On The Rain - JO DEE MESSINA & TIM McGRAW, My List - TOBY KEITH, The Long Goodbye - BROOKS & DUNN, In Another World - JOE DIFFIE in Young - KENNY YOUNG. GARETH GATES je drugi junak ali pa glavni poraženec britanske glasbene televizijske oddaje Pop Idol. Zmagovalec te oddaje Will Young je v treh tednih na Otoku prodal več kot 1,5 milijona kopij singla Anything Is possible / Evergreen. Komaj 18-letni GARETH pa je v preteklem tednu izdal svojo lepljivo in ušesom zelo prijetno pop priredbo klasike UNCHAINED MELODY (***), ki sta jo v originalu dosti boljše zapela člana dueta Rightous Brothers. *** Kolumbijska pevka SHAKIRA je ob-norela svet s svojim vročim latino komadom Whenever Wherever. Vroča blondinka je v skladbi UNDERNEATH YOUR CLOTHES (****) povsem zaustavila ritem, saj je pripravila melodično zmes popa in soula. Nestandardna balada v sebi skriva tudi provokativno vprašanje in je del albuma Laundry Service. *** Irska skupina BELLEFIRE je poizkušala uspeti s komadom Perfect Bliss. Ženski kvartet tokrat poskuša s klasiko ALL I WANT IS YOU (****) skupine U2. To je ena redkih izvirnih priredb, saj je narejena v modernem soul stilu in je tudi vrhunsko večglasno odpeta. *** MISSY ELLIOTT je ena najbolj zaposlenih izvajalk, saj je priznana pevka, raperka, producentka in tekstopiska. Lani je bila izvajalka v modi s hitom Get UR Freak On, ki je del zelo zanimivega albuma Miss E... So Adictive. MISSY dokazuje tudi v novi pesmi 4 MY FRIENDS (***) svojo raznolikost, saj je iz klasične groovy r & b pesmi nastal sodobni plesni komad, ki sta ga priredila in obdelala Basement Jaxx. *** Nemški trio SCOOTER že skoraj 10 let narekuje smernice techno glasbe in nekateri DJ-i še arolajo njihov zadnji hit Ramp! The Logical Song. Računalnik, ritem "mašina" in sintisajzer so ustvarili novo techno bedarijo ali umetnino z naslovom NESSAJA (***), ki ji daje dodatno agresivnost pevec H.P. Baxxter. *** 1 GIANT LEAP je skupina britanskih studijskih mojstrov, ki se ukvarjajo z avdio in video produkcijo. Mojstri so tokrat k sodelovanju povabili MAXI JAZZ-a iz skupine Faithess in Robbieja William-sa ter so skupaj na atraktiven način zmešali razne glasbene stile v svežem komadu MY CULTURE (***). *** Prvaki britanskega rocka OASIS so bili najpopularnejši z mojstrovino Wonderwall. Fantje za maj obljubljajo novi album, ki bo sledil albumom Definetly Maybe, Wha-fs The Story Of The Morning Glory, Be Here Now, Master - Plan in Standing On The Shoulder Of Giants. Brata Gallagher sta s skupino pripravila novo tipično kitarsko rock pesem THE HINDU TIMES (***), ki pa ima zastarelo in večpomensko besedilo. David Breznik STRAN ZA MLADE Mladi dopisniki MAMA Mama je ena, mama je večna, vsakdo ima mamo, a le eno samo. Mamine oči žarijo, kakor zvezdno so nebo, kakor zvezde, ki ne ugasnejo. Na maminih licih je nasmeh, toplota, ljubezen, kot bi gledal sonce z najmočnejšimi žarki. Martina Jelen, 5. c, OS Videm PREPOVEDANA SKRIVNOST Bilo je sredi zime. Prebujalo se je lepo nedeljsko jutro. Ob izviru v gozdu so se igrale tri mlade deklice. To so bile vile. Nenadoma jih je premotil šum. Ozrle so se proti dolini in zagledale pastirčka Janeza, ki je jokal, pri tem pa popravljal streho na svoji kolibi. Vile so bile dobre po srcu, zato so se odločile, da mu pomagajo. Ko je deček odšel v kolibo, da bi se ogrel, so mu vile popravile streho, da je izgledala kot nova. Pastirček je stopil skozi vrata in zagledal tri vile. Vile so mu nato povedale, da so mu one popravile streho. Niso želele, da bi se to razvede-lo, saj so vedele, da so nekateri ljudje zelo vsiljivi. Zato je Janez moral obljubiti, da bo to ostalo njihova skrivnost. Vile so vsak dan prihajale k pastirčku in mu popravile, kar je hotel, pri tem pa so mu delale družbo, saj tudi one niso vedele, kaj bi jim lahko preganjalo dolgčas. Kmalu so ljudlje iz okolice postajali radovedni, saj niso vedeli, kako si je Janez popravil streho in druge stvari. Pastirček pa je bil zelo srečen; vedel je, da takšne sreče nima vsak. Tudi vile so bile zelo srečne, da so lahko nekomu pomagale. Videle so tudi, kako radovedni so ljudje; da bi naredili marsikaj, da bi izvedeli to "prepovedano" skrivnost. Vendar jim tega vile in pastirček niso izdali. Nastja Tamše, 7.b/9, OS Kidričevo SNE@ENI MO@ Sneženi mož se naredi iz snega. Naredimo ga iz dveh velikih kep za trup in eno manjšo za glavo. Ob strani mu naredimo še roke. V roki drži metlo. Na glavi ima lonec namesto kape. Nos ima iz korenja, gumbe pa iz kamenja. Usta ima iz orehov. Vreme mora biti mrzlo, da se na soncu ne stopi. Timotej Horvat, 1. b, OS Gorišnica SANJALA SEM... Nekega dne sem poletela med oblake. Z belimi krili sem se dvignila nad zemljo in jo opazovala. Med letenjem po prečudovitem nebu sem naenkrat trčila v velika bela vrata. Ob trčenju so se vrata počasi začela odpirati. Izza njih se je slišala prelepa glasba ter glasno klepetanje. Ko sem vstopila, sem od presenečenja skoraj onemela. V velikem prostoru je bilo veliko znanih osebnosti. "Dobrodošla v nebesih!" me je (seveda v angleščini) ogovoril znani igralec in pevec Will Smith. V tistem trenutku nisem vedela niti, kako mi je ime. Pozdraviti me je prišel sam Kobe Bryant s celotno košarkaško ekipo LA Lakersov. Tudi če bi vedela, kaj naj rečem, ne bi mogla izustiti niti besede. V tisti sobi so bili še mnogi drugi zvezdniki. Na primer moj najljubši nogometaš Davids, vsi člani glasbene skupine Backstreet Boys, Britney Spears, Shaggy ... Sama sebi sem rekla: "To morajo biti sanje!" Nato so se bela vrata spet odprla. Tokrat je vstopila moja mama in zaklicala: "Vstani, šola kliče!" Ugotovila sem, da je bil moj polet v nebesa resničen le v sanjah. Bila sem malce razočarana, a kaj, ko pa sem čisto navadna deklica. Sanja Ćoric, 4. c, OS Ljudski vrt, Ptuj MARKO IN BETKA Nekoč sta živela drvar in njegova žena. Imela sta otroka, ki jima je bilo ime Marko in Betka. Nekoč sta se odločila, da gresta v velemesto. Hodila sta po trgovinah in se izgubila. Nista našla poti do avtobusne postaje. Hodila sta, hodila in prišla do velike vile. V vili je živela princesa. Nahranila ju je in jima podarila dve veliki plišasti igrači. Domov ju je odpeljala z veliko belo limuzino. Katja Sterbak, 3. r., OS Lovrenc na Dr. polju MOJA MUCA PEPELKA Opisal bom svojo muco Pe-pelko. Moja muca zelo rada prede, je topla in ji je ime Pepelka. Ko jo damo v vodo, zelo piha. Kadar smo pri kosilu, vedno )8,2 Mtl^ inZcape - ENHIDÏJE^IGIE □w you HEmind me 4. Get the Party Started - ;jr—tJi-UUlll-li:^^-- - NICKt^BAfeft^^ rted-PÍ"NÍ\\_\ ■5. In your Eyes - KYLIE MINDGU_ Ew Day Has Came - CELINE DIDR m not a Girl, not yet a Woman ! ^ BRITNEY SPEARS 8. Wrong/ImpressiDn - NATALIE IMBRUE J^ek - GEORGE J^ÍCHAEÍ 1Q/Dd You / - RRD'ks \ Vsakť? 5e?beA:e? m FIAT STILO misli naprej Fiat PUNTa PRIHRANEK ponudbo velja zo vozila no zalogi, letnik 2001 Dve leti garancije Odkup rablienih vozil! sa^B Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001