L. . .. St. 243 f TfML V MNK.12. MiMV 192«. Posanezna številka 30 stot. UtRik L1 Ltit icttAfa vrck 180 nt v •iPitnicc. nzen ponedefpML Narobrini: u t mene L S. —, crto Ido L 75.—, t kUMlMtVO stot — Ogl—itn« m l mm trforaln in ofaftM agUm 7* atot, i, 1.20, 0gtam dottfMh wodo» L X« L X UrcdailtTo In apravniStroi Trst (3), ulica S. FruccKS d'AMiai 20. T t-Mcm 11-57. Dopisi naj m potilMo iAlfotao ur^vttro, ogM r«kU« m*cih la denar pa npraTniStm. Rokopisi m m vratajo. Nainskirasa pisna se ae spreemafo. — Last, založba In tisk TIskarna „Edinost-PodurednUtvo r Gorici: uHca Gloauft Garduod it. 7, I. n- — Telet M. 937 Glavni bi odgovorni urednik: prof. PHIp Peric. Nove poplave v Gorah fM ioilae pod silo oaUvov - Pretr-Meodški pcemet - taMam posla* diee unitaran]* gosdev Jako južno širokalno vreme je vrglo v noči od sobote na nedeljo silne mno-ftme vode po grapah in dolinah Gor. To pot je neurje iztreslo glavno svojo silo V baški dolini in dolini Tolminke. Količina padlih padavin je bila še večja kot pri nesrečni poplavi idrijske doline, sama oblika in geologična sestava sedaj prizadetih dolin, tek voda ter lega krajev je v baški dolini taka, da se niso dogajale take nesreče in škode kot v sosednji dolini. Bača in Tolminka sta bruhnili toliko množino vode v Sočo, da je ta presegla višino doseženo pri zadnji povodnji. Iz prvih poročil, ki so nam doAla zamore mo ugotoviti, da je škoda posebno v obsežni grahovski občini velika, toda no dosega katastrofalnega primera idrijske doline. Na vsak način pa dosega par stotisoč lir. Lilo je posebno v soboto okoli 11 po noči ter potem celo noč in več ali manj s presledki še v nedeljo. Silno narasla BaČa je odplavila komaj na novo »grajeni most med Grahovim in bukovskim bregom malo višje gori od grahovske cerkve. Voda je dosegla višino, kot je še ni dosegla od leta 1882 sem. Usadi so povsod po dolini pridrveli na cesto. Posebno jih je dosti iped Grahovim in Koritnico. Narasle so dosti tudi vse stranske grape, ki izlivajo svojo vodo v Bačo. Tako je odnesla razdivjana Koritnica tudi en jez. V Za-rakovcu je blokirala eno hišo, ter vdrla r mlin. Še od pomladanska povodnji skoro neprehodne ceste so postAle sedaj Cisto neporabne. Prepletajo jih usadi, potanje, drobljenje kamenja, fttroj je zavori 1 v 1 m visok grušč, ki ga je voda nanesla ponoči, ter se začel ustavljati. Istočasno ie že bil is predora in visoka masa prsti, kamenja Itd. je vrgla stroj Ie tira, da se je nagnil ter začel lestl .protl bregu. Soče. Bila je resna nevarnost, da zavo* v vodo in le hladnokrvnosti strojevodje se je sahvaiiti, da je vzlic smrtni nevarnosti, v kateri se Je nahajal, zavrl vse zavore ter spustil paro. Istočasno je že tudi škodil na tla in za nJim tudi kurjač. Pritisk vagonov, ki so v polnem teku drveli za strojem, je bil silen. Prvi vagon za strojem, v katerem se je nahajal vi ako vod j a g. Lojze Vessoei, Je najprej dvignilo nad voz zst premog in ga nato vrglo preko njega na stran. Drugi vagon je skočil Iz predora mimo prvega na stran in se zapi-fcil v steno hriba, se razbil in obstal. Nad oba ta dva je skočil tretji, ker mu je odbilo sprednji del. Ta je/bil poln moke za trgovca Tor kar j a v Podbrdu, menda. — To je prišlo iz predora. Vsi ostali vagoni so ostali v predoru, nekateri skočili iz tira, drugi se zajedli v sprednje vozove itd. Toda hujših nesreč ni bilo... Do te nezgode je prišlo radi tega, ker je bila proga do 2 m na visoko zasuta s kamenjem, prstjo, drvmi itd. — Tam namreč teče iz hriba majhen potočič prav tik ob progi. Pred predorom je za odtok te vode narejen mostič. V soboto zvečer med 10. uro in polnočjo pa je nad vsem tem delom naše doline razr-sajala huda ura, o kateri poročamo na drugem mestu. Vsled obilnih padavin je oni potočič tako naraste!, da'je od Loga doli nanosil s s^bsj 51'UŠČ, ki je zamašil odtok in se ns*o razlil črez progo in v predor, ter jo zasul. Stroj«vodja g. Ilessig je pripovedoval, da si ne želi enakega strahu več. Ko je videl, da se stroj z vso silo nagiba ter drvi naravnoet proti vodi, vzlic temu, tttillff h žttBO vprašanje Uspehi Sitne bitke - UsaoUsiJir gever nm zborovanju ItnltfjMMh poljedelcev RIM, 11. Včeraj ae $e vršilo v gledališču Costanct ob na varčnosti on. Musso- dal podrobno poročilo o položaju narodne milice. Vpraianje ratiftkaelle nettunsklfc konveneij BEOGRAD, 11. (Izv.) Italijanski po-slanik v Beogradu Bodrero se je danes .sestal s pomočnikom ministra za zuna- nje italijanski bon Danes je razposlal finančni minister vsem nadzornikom državnega zaklada . , ,, . , , . in posameznim bortam okrožnico v l nie zadeve Markovičem. Vsled dejstva* lini i a veliko zborovai&e italijanskih po. teri jih poživlja na pažnjo pri izvrševa-^J« imel italijanski poslanik pri sebi linija veiiJto zborovanje uejijansjtin po nrednisov ki dolofcaio noslovanie rdebel° maP° aktov so začele v javnosti ljedelcev. Zborovanja so se udeležili £JU predpisov, ki a 010 ca j o poslovanje k žm JL imenovani« no- tudi številni Hani vlade in visoki f a&i- bon. Nedavni pretresljaji na borzah sot * .. » rf )G imenovanega po-tudi številni člani Vlade in visoki la« n&m dok||^ d/9e ^Ani predpisi niso i . m^tra ^ zunanje zadeve vedno in redno izvrševali; nadalje odre- .H®1^1 P081^ posetil radi net-ja okrožnica, da morajo od 18. t. m. da-j *un8ltiil konvencij, ki bi ae morale *pre- stovski funkcijonarji. Točno ob 10.30 Je vstopil v dvorano prvi minister on. Mussolini, kateremu so sledili ministri Di Scalea, Volpi, Belluzzo in Giurati, nadalje državni podtajnik! ter glavni fadistovski tajnik on. Turati. Po manifestaciji, ki so jo priredili zbrani poljedelci on. Mussoliniju, je podal gospodarski minister on. Belluzzo daljše poročilo o nrizadevanju vlade za povzdigo poljedelstva ter o dosedanjih uspehih žitne bitke. Kljub zelo neugodnemu vremenu je Italija pridelala leto« na 4,915.000 hektarjih zemlje približno 60 milijonov ikvintalov žita. Vlada je do sedaj izdala 14 ukrepov za razširjenje ter spopolni-tev žitne bitke. V letu 1025.-1926. so italijanski poljedelci posejali okolu 480 tisoč kvintalov izbranega semena ter pri tem uporabili okolu 2.5 milijona kvintalov umetnih, gnojil več kot druga leta. Nadalje se je zvišalo število motornih plugov za obdelovanje polja za tri tisoč ter ustanovilo kakih 300 novih potovalnih poljedelskih šol, od katerih odpade samo na južno Italijo In na otoke okolu 200. V proračunu za poslovno dobo 1925-26 je vlada določila 33 milijonov lir poljedelskega kredita v zvezi z Žitno bitko. Dve tretjini tega denarja sta bili odka-zani južni Italiji in otokom. Za ministrom on. Belluzzom je govoril ob splošni pozornosti on Mussolini. Rekel je, da ee je pričela lanska žitna bitka pod zelo neugodnimi pogoji. Leta 1925 je imela Italija eno najboljših žit- . • — . . . . -x . da ga je *e zavrl, je skočil z njega ter, ^ udrtme globoki jarki, sipine grušča in d*el abraE mJlo mu je slabo in vj?lh let,in ter J« Pridelala 66 milijonov šodre. Edina prometna vez po dolini je! polzavesti je sMšal, kako se tarejo va-! ^ta;. Bll(> \e tore, predvide- •edaj železniška proga Totia še to so ^ ^ ^^^m hrbtom ter mislil, dajati, da bo Itahja imela letos le srednjo vode izpodjedie na knežkem polju, tako j®rei yge gJk® y g(>Co Kurjač je bil bolj ;žltno le«no, kajti izredno dobrim Jeti-da je bil ves železniški oromet včeraj - * * - r,*™. a>ixiim naroH^ -»-orti cel dan pretrgan. Tračnice so se zlek- nile in so morale skupine delavcev v se vlakovodjet kl ^ mu ni mogei p^ magati. Takoj pa, ko je bilni ropot vagonov ponehal in je pihala samo še mašina, je skočil k vlakovodji ter ga skoro nezavestnega, povlekel skozi okno. Zgodilo se mu nI nič, ie na glavi je imel bunko in na ramenu je bil opraskan, ker ga Je sunek vrgel najprej naprej v steno, nato pa zopet na bok. — Izmed ostalih železničarjev so vsi ostali Ije borze objavljati na prvi strani svojih izkazov seznam vrednostnih papirjev. Na seznamu mora biti navedeno tudi Število prodanih papirjev, in sicer posebej za one, ki so bili prodani za gotov denar ter posebej za one, ki so bili prodani na roke. Ti predpisi se seveda na tržaški borzi niso izvajali. , Italija ne namerava napasti Turčije s pomočjo Grčije CARIGRAD, 11. (Izv.) Turški časopisi obširno razpravljajo o vesti, ki jo je prinesel londonski Časopis «Daily Ex-press», in po kateri bi naj bil imel naš vladni načelnik namen napasti s pomočjo Grčije Turčijo. Turškemu časopisju se ta vest ne zdi neverjetna, toda italijansko poslaništvo je to vest odločno zanikalo. 14 mesecev zapora radi žaljenja/ on. Mussolinija RIM, 11. Listi poročajo, da se je vršila preteklo soboto pred rimskim sodiščem razprava proti znanemu fašistu Dumi-niju, ki se je razžaljivo izjavil o prvem! vsej naglici popravljati škodo Običajna žrtev povodnji v baški dolini so bili lesni trgovci. Na Koritnici je odneslo drva Močniku, odneslo jih je tudi okoli 40 sežnjev kmetu Sorliju. Čuli smo tudi razna poročila o škodi v Podbrdu, kjer je povodenj tudi odplavila dosti drvi, raztrgala travnike in polja vzdolž cele baške doline. Slika, katero nudi danes v pondeljek baška dolina je ta: Neprehodne, pokvarjene poti, travniki in polja ob vodi vsi pokvarjeni, posuti s prodovino in ponekod odnešeni. Na ovinkih v mirnejši vodi so na bregu kupi napravljenih drvi, katera so najeli srečni, improvizirani lovci na odplavljeni les. Še bolj pusti, goli, okleščeni in skaloviti se zde bregovi in rebra koritenske gore, Kojce, Oblok, Znojil, Rakovca, Kotla, Porezna in vseh hribov okoli Podbrda. Tu pa tam so šopi mladega bukovja, skupine mecesnov, senca samotne smreke. Žalostno mole in se vzpenjajo v breg žične vzpenjače. Še zadnja drevesa bodo počistile. In potem i>o romala leto za letom zemlja v nižino, poplave jo bodo izprale do zadnje grude. hladen ia Je v« opa~val .U,je ter ŽttfJe »pomnil v prvem vago«u nabave*«. ^ b^fna všte ti so tekom'zadnjih dni prepo.o- vali glavna mesta Jugoslavije ter so po-setili za en dan tudi Ljubljano s posebnim brzo vlakom. Čehoslo vaški pari a- raznih vremenskih nezgod slaba samo ^ f^11 iz+ Zagreba Preko v Italiii temveč v vaei Evroni Francila iKarl°vca, od tod so potovali preko vse iSss«? £er sodovveU narnos talov žita, je pridelala letos komaj 77 i £Prejem<7 Vs„a J*f?l,dbe o!> milijonov kvintalov. Enako velja tudl ^lezmcl so,bl'e v ^stavah. Vehke mno- y * I }1/>o OA navnnaann n^vnvarlio ia i n -t • ♦ L- 1 i vseh koncih in krajini. In prišla je letošnj* letina — je nadaljeval on. Mussolini,, Ta ni bila radi jeti v parlamentu, Še pred jesenskim zasedanjem narodne skupščine. O tem posetu se sicer še ničesar gotovega ne doznava, vendar pa se na podlagi imenovanih — morda le dozdevnih — ugotavljanj ustvarjajo mnogokatere različne kombinacije glede nettunskih konvencij samih na sebi, se posebej pa o njih sprejetju v narodni skupščini. Govor koncelarla Morao ESSEN, 11. Nemški državni kancelar Marx, ki bo Še tokom tega tedna končal počitnice in prevzel spet vodstvo vlade, je imel sinoči v Essenu pred veliko množico .poslušalcev važen govor, v katerem je najprej razpravljal o raznih notranjih vprašanjih. Nagl&šal je, da čakajo nemško vlado v prihodnjih zimskih mesecili težke naloge, ,ki se nanašajo na finančni položaj in na brezposelnost. V zadnjem delu svojega govora pa je kancelar Marx razpravljal o mednarodnih vnrašanjih. Govoril je o železnem kartelu in naglašal, da ni mogoče sklepati takih zvez na gospodarskem polju in nadaljevati obenem boj na političnem polju. Radi tega treba pričakovati, da ae bo kmalu tudi politični položaj izboljšal. Glede Družbe narodov je kancelar izja-ministru on. Mussoliniju. Sodniki so, vil» da hoCe Nemčija odkritosrčno in lojai-obsodili Duminija na 14 mesecev in 20 no »»delovati v tej važni mednarodni usta- dnl zapora ter na 100 lir globe. |.novJ- fzraa' * Pr^ričtanjP' da *>° Nemčija s | na tak način služila tudi svojim lastnim K«kA«un-XkiL ! interesom, pa tudi interesom nemških na- VClICOlISn sprejem Cl&OSlOMSXinirodnih manjšin v tujih državah i V svojem govoru je kancelar Marx omenil tudi razgovore v Thoiryju. Ker je tako na strani Francije kakor na strani Nemčije opažati veliko dobre volje, je kancelar Marx prepričan, da bo mogoče najti podlago za ureditev vseh še nerešenih vprašanj med obema državama, čeprav bo treba pre-.mostitl še marsikatero oviro. Tega stremljenja ne smejo kompromitirati razni žalostni incidenti, ki so se v zadnjem Času pojtvili v zasedenem ozemlju. Kancelar Marx je izjavil, da je v to svrho poslal tamošnjemu prebivalstvu poziv, v katerem priporoča vzdržnost in izraža v imenu celokupne vlade željo, da bi tuje čete čimprej zapustile nemško ozemlje. partomentiirtev v Ljubljani Jffamlfeetacije na železniških postajah Pevratek iehoalovađfklh parlamentarcev ▼ domovine za Nemčijo in z nekaterimi izjemami za zdravi, le zavirač Pinottl je bil lahko jvse podonavske deftele. Kljub slabi le-ranjen. Preživeli pa so trenotek strahu.! tini pa je Italija letos pridelala 60 mi-Takoj, ko se je zvedelo po Gorici oi1^11^ k^ntalov žita kakor pravijo nesreči, so se raznesle čudovite vesti i «*tančne uradne statistike m ugotovi-med prebivalstvom, kar je v nekaterih tve z vso Pravico smem imenovati ta družinah železničarjev povzročilo mnogo žalosti in zmede Se y$opoldan si videl potovati s prvim vlakom proti Av-čam objokane žene. Tvrdka Ragazzi Je takoj odposlala del svojih delavcev od solkanskega mesta in pa novega kostanj eviškega predora na pomoč. Ti so ves dan delali. ZveCer so bili mnenja, da bodo preko noči končali in da bo v pondeljek promet,že vzpostavljen. — Proga je pretrgana oz. zasuta še na treh mestih: Pod Sabodinom, t. j. po- Grapa reke Tolminke K sreči da v bližini Tolminke ni nobenih posebnih človeških stanovališč in tudi ne obdelane zemlje. Skoro povsod se vzpenjajo desno in levo sto metrov visoke skalnate stene. Zato je pa tudi Tolminkina voda pridrvela ie kot vihar ie svoje globeli ter odnesla drva, ograje in tramove. Posebno lesni tvrdki Mo-dicu je napravila preccj tisočakov škode. Pretrgala je vodovod tolminskega trga tako da sedaj nima Tolmin lastne' pitne vode. Nadaljne vesti o novi poplavi v Gorah .bomo priobčili v prihodnjih številkah. pridelek zadovoljiv. Brez žitne bitke in brez naporov italijanskih poljedelcev "bi gotovo znašal letošnji žitni pridelek v Italiji komaj 42 do 48 milijonov kvintalov, torej 12 milijonov kvintalov manj, kakor smo faktično letos pridelali. Preteklo leto sem naglašal, da ee površina zemlje za sejanje žita ne sme žice so navdušeno pozdravljaje in vzklikale čsl. delegaciji, ki je bila sprejeta Za nemško-francosko zbližan je PARIZ, 11. (Izv.) Francoska in belgijska vlada sta pripravljeni pričeti potom svojih poslaništev z ameriškimi ze- z izredno ljubeznjivostjo posebno v Čer-1 krogi pogajanja o izročitvi nemških nomlju, Novem mestu in po drugih več-|ieznlSkih obveznic v znesku 5 milijard jih krajih. Na ljubljanskem kolodvoru mark na ameriškem trgu. To bi pome-so jih sprejeli zastopniki civilnih in vo-|nii0, da si je Poncaire osvojil Briandov jaških oblasti fter delegati kulturnih, jnačrt a nemško-francoskem zbiižanju. gospodarskih ter političnih delegacij. CehoslovaŠke goste je v imenu Slovencev in Ljubljane nagovoril ljubljanski ________________________ veliki župan dr. Baltič. Za prisrčni ^ prej ratificira pogodbo o vojnih dol Kakor se doznava, niso razni krogi v Zedinjenih državah prav nič nasprotni temu načrtu. Zahtevajo pa, da Franco- sprejem pa se mu je zahvalil vodja če-hoslovaških parlamentarcev Malypetr. Ob izhodu kolodvora in po ljubljanskih ulicah je sprejemala bratske goste silna množica ljudstva, ki jim je burno povečati. Zadovoljiti se moramo torej s vzkUkalfK Cehoslovaški parlamentarci površino 4,915.000 hektarjev Doseči pa ^ ^ odpeijali iz ljubljanskega kolodvo-moramo da nam vsak izmed teh 5 mi- ra do magistrata v dolgi koloni avto-lijonov hektarjev obrodi 15 kvmtalov bil spremljala pa jih 1e od kolo_ Sv. Luciji od krajaj nesreče, Podmelcem in Grahovim in sestvom nekega kmeta malo dalje proti , „ .. „„ ^ •____. - apiCiinja,ia f« jm w ter med fi a' znaif1° £ milijonov kvin- dvora do magistrata đoIga povorka. .............. .........Grahovim ,tal°T' ^^ ^ Stev} ko» boT | Ves trg pred magistratom je bil do zad- in Hudo južno. Govori se, da je na progi ™°**hko f08®?" f***01' njega kotička zaseden. Godba je pred- 20 m na dolgo ter do 3 m na visoko ^ ^ vaiala CeSke ln i^goslovenske narodne mega peska in kamenja. ° ^ ° 7 L. i uf ^ ^ komade. Goste je pozdravil občinski ko- Sreča v nesreči je bila da ni vrvici™™ ^n4ta}ov Jita Zijevam to- miSftr dr Menrin|er, ki mu je zanosno vozH po ^j^rc^i osebni vlak od^odbr- odgovoril podpredsednik čehUlovaške- Tako Mejicin- govih. Nova stranka na Romunskem BUKAREŠT, 11. Na skupščinah naredne stranke in kmetske stranke je bil včeraj sprejet predlog o združitvi obeli strank v narodno kmetsko stranko. Literarna zapuščina Srečka Kosovela V zadnje izišlem skupnem zvezku «Ljubljanskega Zvona» (številka 7. in 8-, za avgust in september) je izšlo na uvodnem mestu deset pesmi iz literarne zapuščine pokojnega lirika Srečka da, ker na mestu pod Sabodinom bi go-ivvin*«vidita H« ««htAvnm m? jga senata ar bouKi. > i i * i tovo. zavozil naravnost črez zid v va- &ma mab in le to kar^edadoseči gerJeV k0t »oukupov govor so prekinje- Kosovela, ki je umr letos koncem xk jneroma ]„ ie Kar se aa aosecl!vali pogosti radostno navdušeni vzkliki maja v Tomaju na Krasu. Lrednik tarju in tako bomo imeli 75 milijonov; senata dr Soukup. kvintalov žita. Vidite, da zahtevam raz-1 . Ijneroma malo in le to, kar se da doseči j dolLe n^ila 8%'ebaHse ^lno Sare ^in|S jL,oveSkiml • . • Naroda: Po konCanem sorejemu so se revije Fran Albreht je ob tej priliki ob- lesa ki «ra je ^Lori - aJ«,^""-«6". ba«knkojnik spremljal vae bistvene pojave vi jenja in kako je v svojem duševnem razvoju vsak dogodek komentiral. Par člankov in osnutkov Je zapustil tudi v francoščini. Sploh Je Imel namen nadaljevati svoje Studije v Franciji, kjer mu Je bil najbolj pri srcu Pariz, v Švici in na Nemškem. Te na'de so sedaj pokopane, živo pa je ostalo njegovo delo. Gro® njegove publicirane ostaline je izšel doslej v «Mladini», katero je preosnoval in dvignil pokojnik ter ji vtisnil pečat «]?ovoletn r s onet» in «Kora kki odme-j svojega neizprosnega enačaj in idea-va» ter trokitična pesem «Labod» pa so Ta: revija prinese še več njegovih značilni produkti Srečkove poezije in Jankov m razprav ter morda tudi ka-gredo s «Kri ko m po samoti« v vrsto tero pesem Nekaj pesmskega gradiva najboljšega, kar je napisal. Značilne objavil trž*skl «2enski svet* kjer so zlasti po svojem psihologizmu, ki je ^ napisa1 nekrolog pokojnikov tovariS karakterističen za vso samosvojo ftud- phil. Tine Debeljak; v «Mladiki», Srefkovo poezijo. k]e*J® S1reCk1° Tjb°lj, °JTrf1 FKv i® Slovenska javnost se, kakor pravi publiciral nekrolog mladipteatelj stud. Fran Albrecht, menda res ne zaveda med Bogomir M aga jna. V «Razgledu», da je izgubila s Srečkom Kosovelom Je takisto veC pesmlje napi- resnično nado izvirnega slovstva. Kdor ^co na pokojnika stud. je imel priliko le nekoliko pogledati v PW1 Alfonz G^pan. Revija "Gruda*, ka- pokojnikovo delavnico, lahko j>ove, kaj }eri Je *** S.reC*° zv.est »tnjdmk do vse Ji obetalo privreti izpod njegovega^a, je prinesla primeren nekrolojip pereVa. Vse, kar je napisal do svoje * smrti, je bila le nekaka priprava; vsi Srt)1 ln Nemci, o tem nas lahko preveri znaki ostaline govore za to, da so bili reprezentativna beograjska »^rarna njegovi dosedanji slovstveni produkti TeviJ* ^bski Kaji2evni Glasnik*^ ki bolj vaje kakor dovršene umetnine J Je Rjavila Srečkovo «Ekituo imrti» v Težko je tudi povedati, na katerem po- j Povodu pesnika Gustava Krkleca; za-lju bi se bil pokojnik ustavil in ustalil,' «reMW «Morgenblatt» pa je prinesel kajti njegovo delo je bilo izredno mno-;Pred kratkim prevod skice «Kruh»- ki gostransko in nadvse plodovito. Polegresnično značilna sa Srečkovo številnih pesmi je v zapuščini par na-jProzo- C rtov in osnutkov za drame, za C e tek: Sedaj se pripravlja «birka Srečk ovih neke marijonetne igre, mnogo feljtoni-1 pesmi; uredil jih bo pokojnikov brat, stičnega gradiva, odloki novel ter mno-| književnik Stano Kosovel. DNEVNE VE S TI \TnvJ IrrttU ' KATODNI KOLEBAM KA Htio «IUBIMA INOVI Krun | , raAMIKA. 2A L. M7. Konec je torej radovednosti, s katero Prejeli stao od ms^ih 1 strano v v oceno se je pričakoval novi kruh, da se vidi. ta. prelepi koledar. Ciialt tmo ga s poseb- kakSen bo in kakšna bo «enotna moka*, nim vsr^c^a. To 2U več la ai/iden Meda*, w _____ _____________ Ugibalo in preroKovalo se je najrazlič- * raaovretsum, is- jAldb.nl«. Tako« »o n Pom3T pil Concorđfjl, ki nejše. Včerajšnji dan, ki je bil v Trstu j£ ^SZ'ŠSS STift*^ KL0 h •-»-»i ii r^n ck PoIeS n aro dnin petmi, ki jih nai istrski prcdolgM* pofiHfea. K1M> t«a>n so bili c«wordi- prvi dan novega kruha, je rešil vse to-inarod tako iJllbi ter jih v doiclh rin&foj ^fi . ial »ojel priti do »vo- zadevne uganke. More se reči, da je večerih prepeva &a svojim ognjiščem, v«€-Itc r«liav« pred aaaprotulmi Trati. Neodločni pred skrajne pesimiste novi kruh gotovo buje koledar izvirne še neobjavljene pesmi i vraii is izven fora*, ruta edinega backa Benja- presenetil. Tudi tisti, ki so ga imeno- Rik. Katalinića-Jeretova, ki je pri nas vsEhi!^: N* dru«» poni moramo pribiti dejstvo, da vali «črni kruh», so morali menjati ta zelo priij^hen. Barca glm« je na^alj pridevek. Na splifeno novi kruh namreč jprokaz ,a otroke v enem dejanju, a j ni ne črn in ne slab. Pozna se sicer, da zevniK Kista Aaavic, ki zivtv ijeogi-aau, je;bre- vxrofc^ G«ml ie aM» Coneordiio ie enotna moka novsem diTi*aCna netro d.aI Iep? !tva1^ iz, f^f^4 |wre*naa-; B-auko in reiU čast dneva. — E. ž. ie enotna moKa povsem ni-ugacna negx> stya prezanimiva je dalie Crtica o potop-1 hf»ln — hol i nimpnL nsta — trula k n i h m__________j: ___,__m-j i_j f _ 1 |Eapaztvii nevarnost, je zavira? naglo zavri, toda kljub temu je tramvaj Tellinlja podrl. Pa met je imel erečo, da je radi sunka odlete! nekoliko vstran, tako da je prišel le z deano nogo pod tramvaj. Izku-pll jo to le s nenevarnimi poškodbami, ozdravljivimi v 10 dneh. Nesrečni prijatelj TELESNA VZGOJA SPORT TURNIR ZA KUPO ML D. SASDOČA Adria - %arta 5 : i (ft : I) Adiia, četa, katera stoji ramo ob rami z naiim prvakom, je igrala t perem čmm tako slako. da a« občinstvo ni moglo vzdriat opaske na račun modrih. Sparta je vladala skozi delge minute in napadala lepo, umerjeno, toda bojevito. Napadi Adri-i« so bili raztrgani, vezani na akcije posameznikov, kf pa se imeli «smeIo». Hramba Sparte >e re-zala krasno. Tudi spofna vrsta Sparte je bila dcttpnoeti boljša kot ona Adrije. Najbolj« mol ifrfiCn Vrbec. V druaem Času jt Adria odigrala v napada lepo vezano, tvpatam skoro hadn—eliio tekme. Bramba Adria fe l ildiH Tudi ta tekma ni natia ebek velikih Cel aa viiini »vo#e naloga. Nista sicer odigrali ravno slabe tekme, četudi zamoremo reči, da ]e bila tekaa bolj bojevita, kot lepa Posebno ae moremo Odobravati boja meta preti moiu. Obe četi sta mi bila skoro enakovredni — vendar pa je Dekleva relil Presvete večjega peraza. Dva strela, ki ju jc ubranil, sta tudi zanj bila dva dara boginje Sreče. Lepo je delala bramba Proevete, dokaj boljša kot obzornika. Tudi kalfi Presvete s neprecenljivim Kuferiinom so lastno branili svoje barve. In isto napad — toda vse tri vmt§ vsaka zase. Spari« je bila kmaki zmešana, d očim je isto pri Adriji aačela lepo vpadati. Za A dri jo je zabil dva goaln Saksida, enega Golobi*, enega Rupena in eaega Mahne nastopila a rezerve M orel. KraMii, Bedikna, MiHč. Saksida, Cesar R. Smrdel, ftvab, GrgiČ, gdč. Mila, g. Primožič is zastopnik odbora izven Imenovanih, naj bodo danes ob 8.30 zvečer pri Sv. Jakobu. Jutri odbor ova seja. C u ns sedla s C S. Alakerdn t t S !*- tritedenskem poCitkn je stopila Coneeedia zr"ti v trd n borbo proti medni in rattnlrani četi udeležilo sprejema. Kmalu po treh popol* đne se Je pripeljal g. prefekt. Po porrtrRv^ »e le podal v spremstvu potefitata in g, L. Favetti-ja po vseh prostorih tvrdke i*'aa vettl, kjer bo mu bile razkaxane delavnic* stroji ter druga dela. Po končanem obhtxtu so poEvaH vse delavce v eno delavniro, vinske kapljice je bi! prepeljan ▼ mestno kjer jim je g. prefekt v dalj&em govoru po-lx>lniSnlco, kjer je dobil prvo pomoč, nato veliCeval delo. Po končanem govoru jo g. je bil oddan t domačo nego. Nszgoda pri kohanjo. Tržaško sodišče bela — bolj mimenkasta — toda kruh, ijenem svetu Atlantidi, o oni celini, kiMil. frnX»X|sAsam Uislln.l. kakrSen je bil pv\i dan — in tak se bo je nekoč — pred 10.000 leti — rasprostirala i IrZSSKvBci Zlvilvffllfl pač moral ohraniti — je za zdravega med Ameriko in A^rico in ki ie v eni noči) - človeka užiten, je tudi malo slajši od izginila. Zanimivi tudi s^knšL. ki no) Grda prigoda ftaferla. belega. Imeti pa mora jedec predvsem vpleteni v to razprave. poeeboo rc se je 41-letni Šofer AlojaiJ Vio, stanu- tudi dnhre zobe. r.akai skoria noveca nimivA stvar ie črti-a 12 Savan, kljjoč v ulici S. Eremo fit 205, v nedeljo zju- mora zanimati vsakogar, kdor opra-1 traj vračal domov, je nal«tel v bližini vo-viti z živalmi ali ki ima vsaj nekaj smisia t j&Snice v Rocolu na skupino moSkih, ki za naravo. J so c:a bržkone tam Čakali, kajti komaj se P«ista Odavić, Vladimir Nazar, Kataiinić j m je Vio približal, »o ga napadli in ga tudi dobre zobe, zakaj skorjaj novega kruha je mnogo ti-ša nego pri belem, in to je največja razlika med starim in novim kruhom. Novi kruh se prodaja v hlebcih po 50. leretov. A. tentr,rT Valvasor se vrstijo drug »ačeli pretepati. Vk> se j« branil, kakor j® 100 in W0 gramov. Pri hlebcih po 200 za drugim, a čitat^l n ležkoodtofcti knji-!pač mogel, toda koačno je podlegel r>ro- gramov ne sme presecati cena kruha ležal na ce- Pokrajinska komisija za živila je do- skih stvari, daljšin m krajSih, in celo vr- ^ tjer fita ga kmalu potem na&la dva volila tudi prodajo rženega kruha, ki I sto praktičnih naukov za gospodarje in g o- j orožnika, ki sta poklical* na pomoč zdrav-mora biti napravljen iz 30% ržene in spodinje. Janko Adamič ima spis o alko-; Dika rsiilne postaje. Vlo je imel razen 70% enotne nšenične moke Cena temu £GlU in Skodljrrin posledicah.(številnih bunk na glavi tudi zlomljeno eno določena na L 2.80° '»f »S^M^ffl^ ^ S Peki morajo izložiti na vidnem mestu vsebuje ta izvrstna knjiga. Naj pa ne po-:bližnji orožniSki postaji, Je bil na lastno cene za vse vrste kruha in posameznih| zabimo omeniti, da je — kakor v lanskem' komadov. i— tudi v letošnjem koledarju nekoliko ; ugank, za katerih rešitev je določena svota prefekta nagovoril g. j>oteAtat razložil g. prefektu težave in potrebe naAe industrij* 27-letna Amabile Riservato, stanujoča v ^T™?- ga Je' dft,W 071 podedoval pri vi«, Rcjanu št. 6, je včeraj zjutraj topila na do-!^^uH^jT^ MJ? mačem ognjtfču v ponvi mast. Nesreča jei^J,0™,8^?1" poslana na prt-hotila, da m je mait nenadoma vigala in tl^Jh t^iShV navedenih ve« ogenj, ki se je pri tem razvil, je Risefvatovi ^rašanj, katerih retttev bi ugodno vpliva-pri tem razvil, je Riservatovi zažgal oble-l,a -T ™voj naše industrije. V prvi vrsti zažgal obleko. Nesrečnica je zadobila hude bi železniška uprava napravila na )>o opekline po rokah in hrbtu. Bila je prepe- &Iajl BJ,vlf/ kl tlk kamnolomov, Jjstna v mestno bolnišnico, kjer se bo mo- tirJ& nakladanJe lu razkladanje jala zdraviti, ako ne bo Se kaj hujšega, £ strođki najmanj 3 tedne kamenje /.meuj^nli, ktfr, khkor znano, mo* J rajo sedaj ree voziti na poeiajo v Nabre- žino, ki je p& precej odd^jerta od kamnolomov. Sicer delajo sedaj na Blviu 9tran- Rasprava o aflljmskik tatvinah in slapa- iki ^ a.ttmo pa govorili ob drugi prlSiki. O. i!Ii ^ - ° t0*Ž,'nih ^" prefekt Je v«? to vzel na znanje ter oblju- hI^^k ^ ,na SkockLVi- ,bil, da se bo po 8voli moči potrudil, da se demske hranilnice, Tržaške trgovske Ban- pn^nja ug0(Sio re» f °° H^a | ^^ ^ prefekt tudi v druga m Mednarodne banket pod1etfa ogledal ei j^S« kamnolome ivrV Schick Oton iz Zagreta. Faivetti, Marangon in Cahaiija. Tudi Kakor amo »e poroftali, se je že pri zad- pri tvrdkl Caharija, kjer ga je voil «. Crv nje«. zasedanju v tej zadavi vnela med £aTija Mlrk< si je g prefekt ogledal v^e branitelji obtožencev živahna dekata o industrijska Naprave. Tudi tu mti je g. Ca-kompetetici sodišča m so bili vsi v tem hariJa razlofll vse »otrebno ter na licu •dim ^ na more brti vsaj za nakatera s M:;mestfl pokazal g. pralaktu, kolike vaino*Č čaje tržaSko s^išče kompeta»tno. (Glaj i bl j^ila nova blagovna postaja na Biviu. sobotno «cfidinestu) Le odvetnik Zamnara; ođ tu se ^ ^^ g prelekt že v Cavo se m oprijel te splotoa te^a, temveč zabta- Remano, odkoder se je pa kmalu odpelji val od sodiSča vse kaj drugega in sicer y Trst. Upamo, da je g. prefekt uvidel nuj,' uporabo določb o pTOsknpciji za svojega profe^ ntiSe industrija tar da bo iftl obtoženca Balla-za, ker bi njegova kazen ^^o vplival na reSitev profinje. ne presegala pat let, dobo med zločmem in obravnavo in poroto za Skerla, kateremu zamore kazen doseči dvanaist lat. S tam bi bila v nevarnosti glavna kvalifikacija sodelovanja, kajti va^kdo izmed fij*, soproga industrijalca g. Radoviča An-obtožencev bi imel raudi tega precej drugač- tona. no stallfiče, neljubo celo branitaUem. SodiSče je tazo odvetnika Zennaro sprejelo ln predsednik odvetnik 9bia4 J« danes prečital sklep, s katerim unituje započeto razpravo in vrača akta kraljevefem p roku- ratoriju, da isti urad nadaljno postopanj« T nedeljo popoldne zbrala velika množica proti obtožene«. Vsi branitelji so nato ljudi, da jo spremlja na njeni zadnji poti. prosili sodiftče, da dovoli njihovim zaato1- Pogreb »e je vrMl ob treh popoldne. Pred -oovaIvuIa ^ odhodom iz ki^e so Ji pevci zapeli žalostin- ko v slovo. V sprevodu je pa domača godba svirala mrtvaške koračnice. Sprevod je vodil devinski g. dekan v spremstvu noSe- Sa in Sempolajskega gospoda. Tudi v cer-vi kakor na pokopališču jI je zapel mešani zbor par zalostink. Pokojnico so polotili začasno v grobnico družine Klan>6Ček in to dokler ne bo lastna končana. Počivaj kosa. Pa kratki, a mučni bolezni je pretekli petek zvsčer umrla tu gospa Radovič Ma- Za pokojnioo žalujejo vsi ki so jo poznali, kajti tako dobre in blage duše ne najdemo daleč na okoli. Njena gostoljubnost ln prijaznost napram vsakemu, naj bo ubog aji bogat, je bila povsod znana. Zato se je tudi panim začasno svobodo, toda sodilče je to prošnjo odbilo. Ii triaike pokrajina NABBEŽINA. Prefektov obisk. Pretekli patak je obiskal tržaški g. prefekt gr. uff. Gasti našo kamnoseško industrijo. Sprejem ae je vršdl na dvorišču g. |v miru blaga duša! P. Favetti. Visokega gosta so pričakovali I Žalujočim ostalim pa, ki naj bodo uver-Tastopniki lokalnih oblasti, več induston-: jeni, da eo^Kistvuje vse z njimi, knr je po-j al cev, ter tadi g. podprefekt iz Tržita. Tu- kojnico poznalo, naše najiskrenejše soža-di drugo občinstvo se je v večjem številu Ije.__ Vesti 2 Goriškega sinotk, zavojev boljšega tobaka, papirčkov za gic€ti*ete in vžigalice. Tudi kolkov se niso branili in jih pobrali za par pesti. So-veda je takoj naznanila trafikantinja tatvino in škodo, ki presega 1000 lir, doina- Obrtnice za one, ki napravljafo, poprav- 250 lir. Ijajo ali pa predajajo vozila z živalsko slike 30 Obrane s posebnim umetniškim vprego ^ predstavljajo notranje reliefe v niav Tudi navadni vozovi se morajo rav-:zoieju rodbine Račić v Cavtatu, in odlo-nati sedaj po predpisih glede zadostne mek velike slike prof. Bocariča, ki ga po-širine kolesnih obročov. Da pa zamore- j znamo že iz predlanskega leta, ker je isti jo oblasti že od izvoza nadzorovati stro- i koledar prinesel njegovega kraljeviča Mar- go izvrševanje postave o obročih so vpe- i Ta zabavna in poučna knjiga ima škrat- ljale obrtnice za one obrtnike, ki izde-jka za vsakogar nekaj, ge vse, kar je lujejo vozove. v njejj za vg^ogar. Tudi Slovenci bi Oni, ki Že izvršujejo to obrt morajo! morali kupovati ta koledar, da se sezna-zaprositi za obrtnico tekorti dveh me- ni j o z nekaterimi hrvatskimi pisatelji, z secev po priobčitvi tozadevnega odloka, i lepimi hrvatskimi narodnimi pesmimi in to je do 4. novembra 1926. !da ^ naučijo hrvatski. Gotovo pa ne bo - * manjkala ta knjiga v hiši nobenega istr- Poplavljenci zavarovani pri zavarovalnih dražbah Marsikateri posestniki zavarovani pri raznih zavarovalnih družbah ter sedaj oškodovani po poplavah nas vprašujejo, da-li imajo pravico do izplačila odškodnine, ker so bili oškodovani po po-vodnji- Pravico do izplačila odškodnine radi povodnji imajo le oni, kateri so se Izrecno zato pogodili v zavarovalni pogodbi. Kdor je bil zavarovan na pr proti požaru, nima še pravice do odškodnine radi povodnji. - Kolikor nam je znano, so pri nas silno redki slučaji zavarovanj proti povodnji. _ SMRTNA KOSA. Včeraj zjutraj je umri tu v Trstu v hotelu «Savoia» znani industrijalec g. Andrej Jakil v 68. letu svoje dobe. Pokojnik se je nahajal na trgovskem potovanju po severni Italiji. Osnoval je znano tovarno kož v Rupi pri Mirnu. Istotako je ustanovil enako tovarno v Karlovcu. Tekom let je mogočno razširil svoje podjetje, ki je bilo plod njegove Železne vztrajnosti, varčnosti ln sposobnosti Po vojni je kupil tudi rudokope pri Kermelju (Dolenjsko). Bil je zaveden Slovenec, v Gorici in gori&ki okolici splošno znana in spoštovana osebnost. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 4. uri iz cerkve v Mirnu na pokopališče v Rupi, kjer položijo telesne ostanke v družinsko grobnico. UžaloSčenim družinam -naše iskreno so-ftalie. željo prepuščen domači oskrbi. Orožniki iščejo napadalce, od katerih Vio dva pozna, ker se je prejfinji večer pričkal z njima v neki gostilni. Napad je bil bržkone posledica tega pričkanja, kate-okusom. Naj omenimo nekatere L Mitrovi- < rega vzroki pa niso znani, ker Viova pojas- * ' nila so bila v tem oziru precej negotova. Kjer u dva prepirata-. V neki ljudski plesni dvorani v Rojanu Se je v nedeljo zvečer med drugimi lahko-; ka. nogimi mladeniči in mladenkami zabaval tudi 29-letni težak Caleno Bevilaqua, stanujoč v Rojanu št. 182. Med plesom se je Bevilaqua seznanil z neko deklico, kateri se je po plesu, ki je končal ob pozni uri, ponudil, da jo spremi domov. Ker je deklica sprejela njegovo ponudbo sta krenila skupaj proti Vrdeli, kjer ona stanuje. Bila sta že blizu njenega doma, ko se srečata na cesti z gručo vinjenih mladeničev, ki so iz neznanega vzroka začeli deklico zasmehovati. Bevilaqua se je odločno zavzel za svojo znanko, kar je pa tako razdražilo vinjene ponočnjake, da so planili nanj. V svojo nesrečo sta tedaj pri$la tam mimo gledališka uslužbenca Guido Amodeo in Anton Deschmann, stanujoča v ulici Linfe št. 080; hotefipomiriti pretepače, sta skočila med nje. Toda slabo sta naletela. Bevi-laqua, ki je medtem potegnil nož, ni vedel za njun miroljubni namen; misleč da sta tudi Deschmann in Amodeo na strani napadalcev, ju je napadel z nožem. Pretep je končal Sele tedaj, ko sta bila Amodeo in Bevilaqua vsa krvava. Končno -so prihiteli na lice mesta orožniki, ki so spravili oba ranjenca na bližnji policijski komisarijat. Ostali pretepali so jo medtem odkurili. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefo nično poklican na pomoč, je Bevilaquo in Amodea ca silo obvezal ter ju dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ju sprejeli v kirurgični oddelek. Bevilaqua ima poleg drugih poškodb tudi veliko rano na temenu in pretresene možgane, zato je njegovo stanje precej resno; Amodeo pa, ki je ranjen na nosu, bo ozdravil v 2—3 tednih, ako ne nastopijo kake komplikacije. ▼ rtiMrt as flM ali tramvaj. 39-let ni Josip Tellini, stanujoč na trgu Perugino it 3, se je sinoči pošteno na-srkal novega vina ▼ neki gostilni pri Sv. Soboti. Okoli 20. ure, ko se je odpravil proti domu, je bil tako v «rožcab», da nI mogel več ukazovati svojim nogam. Opotekajoč se sem ln tja, je mož končno zar blodil na sredo ceste, in sicer ravno pred skega Hrvata, naj bo kmet, meščan, rokodelec ali razumnik. Koledar se prodaja zelo po ceni, izvod, ki obsega 260 strani, stane samo 3 lire. Tiskarski Škrat V sobotni številki je zanesel tiskarski Škrat slinovko in parkljevko v Podgoro, mesto da bi jo bil pustil v Podragi na Vipavskem, kjer se je pojavila in razširila, odkoder pa do sedaj še ni t»>estopila mej. Ta goveja kuga razsaja torej v Podragi in ne v Podgori, V pripombi uredništva k uvodniku v nedeljski številki takoj v prvih vrstah naj se Čita pravilno, našega narodnega, življenja ▼ Italiji (ne: v Idriji.) V številki od 7. t. m. je prišel Članek o «koncentraciji mlečne produkcije« pomotoma pod naslov ^Cerkljansko« (kjer je ta stvar že precej izpeljana), namesto pod «Gospodarstvoi>. Naslov Cerkljansko je spadal k dopisu «Hop Ceiizelj» in druge dogodiŠČine». OTVORITEV rAftlSTOVSKIH PROSTOROV PRI SV. IVANU. V nedeljo pred pol dne se je vršila pri Sv. Ivanu svečana otvoritev prostorov sveto-ivanskega fašistov skega krožka Svečanosti so prisostvovala po svojih zastopnikih državna in občinska oblastva ter razne ustanove. Po nalogu tržaškega škofa dr. Fogarja je prisostvoval don Tam aro, ki je otvoril svečanost z blagoslovljenjem prostorov. — «Glasbena Matica*. Jutri ob 19. uii in pol odbor ova seja Goriike mestne vesti Trgovska šola — zavod v Oorioi. Dijaki, usposobljeni stopiti v višji razjed, potem oni, ki so se bili sprejeli na ej^ karabinirjem, ki zasledujejo z vso podlagi napravljenega sprejemnega iz-;vnemo neznane strastne kadilce, pita, kakor tudi dijaki, ki nameravajo ponavljati razred, ae morajo priglasiti pri tajništvu gori- omenjene šole najkasneje do Mi t. bl bodisi osebno, bodisi pismeno na dopisnici. SploŠHo slovensko Žensko društvo v Gorici naznanja, da se bo vršil ob torkih in petkih od 7. ure dalje večerni tečaj za ženska ročna dela. — Vse gospe in gospodične, ki se žele naučiti kake nove tehnike ali pa potrebujejo vzorcev in sveta za razna praktična in umetniška ročna dela, naj pridejo danes 12. oktobra t. L ob navedeni uri v društvene prostore, Via S. Giovanni 7, I. nadstr. „Sejmi na Goriškem v fesu od 11. do 17. oktobra Ajdovščina: 15. oktobra; Gorica: 14. okt. (kot drugi četrtek v mesecu); Idrija: 15. oktobra (kramarski in živinski sejem). Obesila se Je V petek zjutraj se je obesila v ulici Mo- IZ GOR Z revolverjem je streljal komarje Ni dolgo od tega, ko se je vrnil Rudolf Gabršček na svoj dom. Bil je namreč v umobolnici in se je zdravil radi hude živčne bolezni. Kazalo je vse, da je bila bolezen premagana in da so se mu živci popravili in pomirili. Domačini so se veselili te izpremembe, kaj bi se tudi ne, saj Štiriintridesetleten mož že zaleže mnogo pri hiši. Toda domačini so delali rnfuii brez — komarjev. 2e prvo noč, ko je ležal okrevani Rudolf v postelji, je začelo okrog njegove glave piskati, peti, žvižgati, si-kati. Bile so to cele trume komarjev, ki so se spravili na reveža, bodisi da drugi domačini niso imeli nič več krvi, bodisi da jim je dišal Človek, ki jim je bil doslo) Se popolnoma neznan. Rudolf nekaj Časa ni vede), ali mu je začelo zopet brenčati v glavi, ko se je pa zavedel, da so to komarji — v skritem kotičku njegovih ino- relli št. 16 v drugem nadstropju šestde- j žganov mu je že brnel spomin na to krvo-setletna vdova Vodopivec Alojzija. Stot-jsese in leteče pijavke — je vstal, odprl nik Di Gregi je hotel obiskati svojo sestro,1 okno, da je bolje videl v jutranji zon svo-ki ie stanovala pri omenjeni gospe. Vhod-' je sovražnike, bil, tolkel, udarjal je j>o na vrata so bila nezaklenjena in on je šel! njih, da je bila groza. Stene so že porde-dalie dokler ni zapazil v kuhinji viseče- vale, domačini so se pa skrivali v sosed-ga trupla. Zeleni križ, ki je prišel takoj j njih sobah ker niso vedeli, kaj se godi v na lice mesta, jo je potegnil iz zanke, se-, sobi ozdravljenega bolnika. Ko je pa opa-veda ie morala biti gospa že davno prej zil Rudolf visoko gori na stropu debelega, mrtva, kar je ugotovila tudi sodna komi-' pitanega komarja, do katerega pa ni se-siia Kai ie gnalo staro gospo v smrt, se gala njegova pobesnela roka, se je še bolj rJ v« irovori se. da ie iskati povoda v razljutil, skočil je k omari, kjer je vedel, ne ve, govori se, da je družinskih razmerah povoda , da je shranjen revolver, in otvori! oe-enj na svojega sovražnika. Domačini so bili CERKNO. vsi preplašeni, a so imeli toliko razsod- Zadnji dopis v »Edinosti« je vzdignil pri da »^L*- *DJeQ(5I Vač i« „o«^®« Šesti naboj, so navalili v sobo ozdrav- ljenega Rudolfa in ustavili nekaj s pomirljivimi besedami, nekaj pa s silo njegovo ofenzivo na krute sovražnike. Cez par ur so domačini zopet peljali nesrečnega Rudolfa v umobolnico, iz katere se je bil komaj prejšnji dan vrnil in kamor so ca Nič čudnega, nas mnogo prahu. Res lep je naroden pregovor: «Resnica v oči bode.» Pa še kako hudo. Policaj se je zelo grdo držal, ko je zvedel za dopis. Če bi bil on, namreč on, ta dan polnomočen, bi ne bila «odfalila» kakšna «contravenzionei9. Zelo lepo se je namreč izrazil, da Če bi vedel, kdo je dopisnik «Edinosti*, da bl ga z «muz'ko» peljal do meje. Seveda so se vsi ljudje temu smejali, ker: prvič v Cerknem ni «muz'ke», drugič, tudi če bi bila, bi je ne mogel spraviti skupaj, ker «fali b6cl». Toda če se prizadeti gospod želi znesti nad dopisnikom nadega lista, naj bi bil pogledal par dni pre) v «Gazzetino», kjer ie bil enak, toda mnogo ostrejii Članek radi iste zadeve. Pisali smo vest današnjo in prejšnjo kot kronisti. Drugače pa v Cerknem nI nič novega, samo zvečer se slišijo peti po gostilnah pesmi: «Kaj pa tebe treba bilo» in «Temu treba se privadit', sicer »prva težko gre.» UURTNO Sli—tal kaillcl Te dneve so obiskali neznani tatovi tobak arno Ane Božič. Vdrli so v fttacuno zopet spravili — komarji, tega mrčesa je toliko, da znori pri takem komarjevem koncertu celo pameten človek, pa ne bo znorel umobolni, ki je pravkar ozdravel. SV. LUCIJA Se par besed o strahoviti povodnji. Nor poteštat. . «Ekonomska bitka*. Ko je voda po ogromni povodnji zopet padla na normalno višino, »o začeli ljudje kar trumomn prihajati iz krajev ogledovat uničujoče delo strašne poplave. Posebno preteklo nedeljo je cela dolina kar mrgolela radovednega občinstva, ki je ogledovalo ogromno čkodo, ki jo je napravila zadnja povo-denj- Ljudje so se kar zgražali, videvSi prej rodovitne njive in bujne travnike, vse zasute s peskom ln gramozom, kl tramvaj št. 7, ki je vozil proti Sv. SobotL skozi okno, pokradli vse polno cigaret, ga je voda ponekod pustila ogromno V Trsio, dne 12. oktobra 192C. •EDDfOSTi m. množine. Zadnja povodenj ni napra^fske «Ulica št. 15» Schčnherrjeva nZem-yila v naši dolini — kar je pač dosegla lja», kmeCka zgodnu, in pravljični «Po- nič manj škode, nego svetovna vojna. Ljudje strahoma gledajo v bodočnost, pričakujoč, da jim vlada gotovo priskoči na pomoč s kako podporo. Ako drugega ne, naj bi se vsaj davki zmanjšali, ker drugače morajo ubogi ljudje obupati. — Ker ravno govorim o povodnji, naj povem Še eno zanimivost. Na Idriji pri Bači je namreč nekdo dobil kraj reke lepo pobarvano desko, ki jo je pustila tam zadnja povodenj. Na' deski pa je bilo napisano v slovenskem jeziku: «Orožniška postaja«. Čudno bi bilo, da je mogla omenjena deska priplavati iz Jugoslavije, in vendar druge razlage ni dobiti za ta pojav. Resnica pa je, da priteče nekje nad Idrijo iz zemlje voda, ki izvira tam nekje na drugi strani meje. Omenjena deska je potem tako priplavala iz Jugoslavije pod zemljo, — potok teče namreč v Jugoslaviji nekaj Časa na površju zemlje — prišla nato v Idriji zopet na dan,, priplavala po vodi v reko Idrijco in po tej plavala dalje, dokler se ni ustavila na Idriji pri Bači. Edino tako si lahko tolmačimo napis na deski: «Orožniška postaja«. — Preteklo nedeljo je prevzel upravo naše občine novi poteštat. g. Oscar Mor-gutti, ki je obenem tudi poteštat v Vol-čah in didaktični ravnatelj v Sv. Luciji- Ob nastopu svoje službe je g. Mor-gutti izdal na občane proglas, v katerem zagotavlja, da bo skrbel za čim večji dobrobit občine, kar bo v njegovih močeh. Obenem tudi prosi, naj mu vsi stojijo krepko ob strani z nasveti in pojasnili in naj bodo pokorni vsem uka^ zom, ki se mu jih bo zdelo primerno izdati. — Upamo, da bo naš novi poteštat res krepko in umno vodil upravo občine ter da bo skrbel za blaginjo cele občine in vseh občanov. — Pri nas se je pred kratkim izvolil odbor za tak oz v. «Ekonomsko bitko». V tem odboru sedi iz vsake vasi po eden ali dva moža. Odbor ima pogoste seje, kjer se razpravlja, kako bi se lahko bolj varčevalo. Pri eni izmed zadnjih sej je bilo na dnevnem redu znižanje cen živilom .in vsakdanjim potrebščinam. Odbor je razdelil ljudem tudi neke vrste letake, kjer se občinstvo poziva, naj kolikor mogoče zmanjša svoje stroške in konsum, medtem pa naj se poveča produkcija. Letak pravi tudi nadalje, nai se kupuje vedno le domače, italijansko blago, ker se s tem zmanjš? uvoz tujezemskega blaga, za katero plačujemo prostovoljno ogromne svote ter si s tem nalagamo davek samim sphi. manjšamo kupno moč lire in ugled države. — Prepričan sem, da bi bilo nam gotovo le v korist, ako bi se vsi ravnali po teh navodilih. ___J. * lm?M is umetnost Naši odri V soboto 9. 10. 1926. Dolgi odmor in vso dosedanjo kritiko zaključujem s tem člankom. Čutim potrebo ga napisati, ker neha s tem tudi naše delo na dramskem polju ter &e nekako poslavljam ne samo od kritičnega dela, ampak tudi od odra, od uprizarjanja, od vseh tistih lepih večerov, ki smo jih skupno preživeli pri vajah, se kregali in vendar delali. — Dolgčas bo letos. Ne bo ne iger ne drugih nastopov. Z veliko vnemo in večjo resnostjo smo začeli letos pripravljati. Pos/ečilo »e jo režiserju Košuti dobiti ono pravo veljavo, ki jo mora imeti umetniški vodja na diletant-skem odru. Košuta je poklicen delavec, odbor je, uprava, bilanca itd. Prvi sad tega dela naj bi bila uprizoritev «Hlap-ca Jerneja«, ki bi se morala vršiti sinoči in danes popoldne, pa je prepovedana. S tem smo na slab način zaključili letošnjo sezono, predno smo jo začeli. Ne vem, Če se bo znalo pravilno ceniti to izgubo. Niti jaz je nočem. Ugotovitev stvari pa je taka: Naš oder se je dvigal. Od lani do letos se je dvignil in bi se bil še vztrajno dvigal. O posameznih prireditvah so poročali naši kritiki, cela lanska sezona pa ni bila pogledana s pravega vidika. Lepa je bila. Imeli smo svoj oder. Od posameznosti bi omenil dvoje del: «Vraga» (Molnar) in «Ivralja na Betaj-novi«. Ti dve prireditvi sta bili na vi-&ku, vsaj popoln izraz našega odra sta (la.li. Vrag in Kralj, dva stebra, med njima vse ostalo. Začeli smo sezono s Cankarjem. Jakob Ruda je bil prvi uspeh, spominu velikega Ivana posvečen. In potem znova Kralj. Igrali so ga trikrat, vselej v proslavo Cankarjevega spomina. V Gorici je prišel na oder ravno na predvečer pesnikovega roj fctva. Slavnostno je bilo razpoloženje v dvorani. Gostoval je Sila. Dvignila se je zavesa, dvorana v temi in molku. In nalašč so počakali par svečanih hipov. Potem je šlo od dejanja do dejanja z rastočo silo, vedno večjim odrskim zamahom in razmahom. Do konca. Vsako dejanje triumf, vsako dalje v jedro segajoče. Kraigher je napisal: Sila je Igral Kantorja, da smo živeli z njim, trpeli in ubijali. Postavil je človeka. Vzporedno njemu so igrali ostali za svoje vloge. — In Vrag je bil tudi dober. Oba ta dva večera smo bili res v gledišču, pri Cankarjevem večeru še bolj kot pri onem, ker smo vedeli, da je na ivdru naš Človek, jedro naše duše. Koliko drugega še vmes: poleg burle- gumen krojaček«. Samo trije so nastopili v drami «2ena-vrag», pa so ves večer držali ljudi v napetosti in uspeli. — In Labudnica, Medved itd. Vse to je bilo naše. — Čudni So trenutki, ko stopa človek v gledišče, in čudno doživlja predstavo od začetka do konca. Ne ve, ne pozna stvari, ko vstopi v dvorano, odhaja bogatejši. Včasih mu je pri duši nerodno, doživel je dramo, drugič ga boli Črez pas od smeha. Od vseh krajev prihajajo, različni ljudje, dobri in slabi. Stotine src, misli, usod se oklene junaka na odru, misli z njim in čuti. Saj to je jedro stvari, višek, ki ga more doseči človek-igralec in gledalec. Rad se spominjam pretekle sezone. Marsikaj sem rekel takrat, žal ml je danes. Zal zato, ker sem mislil na letošnjo sezono. Letos bi bilo drugače, to vem. Vendar imam zadoščenje, da sem malo pripomogel k letošnji resnosti in ljubezni do stvari, ki smo jo vsi opazili in opazovali ie od početka vaj. Res, nekaj toplega je bilo v stvari, besedi, na odru. Čutil sem, da je začela pluti kri po dramskih žilah. Jernej je bil pripravljen, oder na mestu, vse v redu. Toda tako je bilo: Na Dunaju so Jerneja zaprli In še tako je bilo: ko se je Jernej vrnil, je požgal svoje imetje, svoje 40-letno delo. — Če bi zložili vse do danes narejeno na kup in bi zažgali, bi bil to grozen kres in delo obupanca. Mi, vem gotovo, ne bomo naredili tega kresa. - In vsi smo radi imeli našo dvorano. Lepo je bilo po zimi in po leti. Kdo je manjkal? — Se oni, ki je, bi se bil letos spozabil in bi bil prišel. Nisem mislil, da bom tako zaključeval te svoje Članke. Niti v glavo mi ni padlo. Saj ni nihče med nami pričakoval. Toda resnica je. In če pride v najbolj varnem trenotku, najbolj boli. — _ I. Volk. Pri slIkorlB Alberta Sirka Človek bi skoro ne verjel, da je Sirk Tr-lačan, tako malo znano je njegovo ime v teh krajih. Kljub temu se skriva v njem velik talent. Kaj sem videl njegovega? Par karikatur v «Novicah», dvoje, troje ilustracij v «No-vem rodu« in nič več. Ni čuda tedaj-, da me je gnala radovednost na njegov dom v Sv. t Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je* nemila po kratki, mučni bolezni ugrabila našega premilega in nad vse ljublje- smrt po kratki, mučni bolezni ugrabila našega premilega nega soproga ozir. očeta, tasta itd. gospoda Andreja Jakil-a veleposestnika, veleitidustrijalca itd« v Rupi pri Gorici, Karlovcu, Krmelju, Boštan]u itd. Pogreb se vrši 12. oktobra ob 4. uri pop. iz cerkve v Mirnu na domače tttčt pokopelisčt v Rupi v rodbinsko grobnico. Rodbine Jakil-Carnelutti Nedelja. Solnce kot žrjavica. Vagoni natlačeni in brez zraku. Prerivanje in kričanje vsevprek. Hvala Bogul Vlak je zažvižgal in se zganil. Težko je šopih al po solncu navzgor. Na levi Barkovlie in morje, kopališče, vpitje veselih gruč. Cedas. Novo vpitje, novo mravljišče kopajočih se. MT-ramarl Izstopilo je par srečnih parčkov. In komaj je vlak potegnil, že je zopet ustavil. Grijani Kričava množica fantov in deklet je skoro docela Izpraznila vagon. Zopet si lahko dihali Vlak je veselo od-žvizgal. Zrak je zdaj prešerno lil skozi okno v krasnem prepihu ln je veselo kui-tral plav o laso Čehinjo, ki je vsa zamaknjena občudovala morje. Sv. Križi Izstopil sem in z mano Še par Križanov. Vsi potni so počasi stopicali v klanec, ki j je žarel v žrjavici popoldanskega solnca. Stopil sem v gostilno k najbolj vesele-; mu omizju. Najbolj klepetav in obenem" najkrepkejši med vsemi je bil ftirokopleč možak. Sodeč po njegovih miiičastih rokah, bi ga imel za atleta — ln vendar ni ; bil to nihče drugI kot akademični slikar: Sirk. Sirk je poosebljeno zdravje. Svojih 39 let nosi s prešernim smehljajem zdravja i na obraza. Le v lase — se zdi —, da mu je« segla skrb in mu pustila tupatam bele j sledove. JAKOB REVC Zlato Krom Zal kupuje t vsaki maoftini po n^j vitjih eaaah l plačuje ▼Uije kot rwl drugi. raznovrstnih ur in alatenine. 1043 Predno prodat« KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obišCite zlatarno STERMIN VI« Mazalni S«. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice. 1037 <11 Varujte svof zakladi Vat otroci od 2 do 6 tal so podvrženi neprebavt te črevesnemu sepe(ea{a. So to alcer «ijbn« beletal ki pa im-afo velkrat feud« poaledice. Varajte zdravja vatik otrok in da>4e Hm ta p« tam 14* stilni bonbon ARR1BA ARRIBA Ima taboren o*tjy| tn o4Hef1 ran dobro. Ptfe pozna ne gnuae ne bolečin. HMIHM IIBIIB [imiBB Velika manufakturna trgovina ANDREJ MAVRIC Via Carducci 3 GORICA Via Carducci 3 S ZAHTEVAJTEGA V VSEH LEKARNAH (Dalje na IV. strani) MALI OGLASI i BERL1TZJCH00LVU Fabio r,i£,23'|Kmk"la Največja izbera moflcega in ženskega sukna za obleke, hla-Cevtae, žameta, zefirja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in bouibažastih, volne in žime za žimnice ter vsakovrstno peije. Velika izbera izgotovijenih oblek za moške in dečke. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika izbera kožuhovin. prevodi v vseh jezikih.(io 18 iS 0 N& ClfObnO I 1053- Na debelo I s NOVA MODERNA JGANJEKUHA, razpolilja pr- i vo vrstno slivovko v vsaki množini po zmernih1 cenah. Priporočajo se Zidar, Tomftič, Miztfur. Naročila »prejema: Zidar Anton Topole 57, Ti Bistrica. GOSTILNA na Su£aku pri Reki, na prometnem mestu, x inventarjem in stanovanjem, se radi selitve takoj proda po ugodni ceni. Natančnejša pojasnila date lastnik L. Bratož, gostilna « Triglav«, Sušak, Jugoslavija. 1570 GOSPODINJA pridna in poltena, ae liče sa večje posestvo a trgovino na deieli. Ponudba poslati na gorHko upravo pod « Vestna*. 1561 KRAVO Štiriletno 'brejo 7 mesecev ceno proda Kerda, Volčjadraga. 1580 " St. germanska pogodba Banke, menjalnice kakor tudi zasebniki EB ki imajo zakladne liste avstro-ogrskih ra kron, stavljene v zameno po santgerman-9 ski pogodbi 22. marca 1922, so naprošenl, 55 da se zglasijo najkasneje do 31. oktobra pri R. Piacentinl-ju, Corso Vitt. Em. III. £3 -1. Gorica, Slaščičarna FJli Piacen lini Via Seminario 6L 8. (1026) KRONE plačuje vedno par cent. več kot drugi ALOJZIJ P0UNt Plflzzn Garlbttldl Z prvo nadstropje 1012 Pazit* na naslov! Pazita na naslov' SOBA, lepa in meblirana, ▼ bližini centralnega kolodvora, ae iiče. Ponudbe na restavracijo «A1 bu od arrivo», via Ghega. 1578 Vsekakor je bilo važno obvezati obe ra-rrTf _0 M^i111.0^11 Spilett ni hotel izprati ran z J U LES VERNE; (134) j gorko vodo, ki bi bila povzročila novo krva- ve« ■ m. ■ a. ■ : venje. Harbert je izgubil mnogo krvi in je HI OVOK Presla-b> da bi mogel prenesli ponovno krvavenje. AVTOMOBIL «Puch proda. Krhne Ivan, goetal , tip 12, pokrit, e i [oetihučar, Vipava. 6 sedeli, se 1579 KRI ČISTILNI ČAJ. Najizdatnejic sredstvo za očistiti in osvežiti kri; priporočljivo zlasti spomladi ni v jeseni. Zavoj vsebuje 6 zavojčkov, vsak tavofček »luži za pripravo ekuhlfaja, kl se vzame pred zajtrkom. Lekarna A. Giuaatia, Poetom. _____1515 SMILAJOD (Trpoiki sok), izborao sredstva proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kaSlju in ketaru, uapaftno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let ea prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trat, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dall'Ietria). (1524) PRSNI SIRUP priporočljhr proti uuhcic Iju in bronhijalnim afekdjam. Steklenica rasle L 7.50, za otroke L lekarni Castelanovich. Trsi fcai- -------od- . Dobiva se samo v ret, Via GiuHanl 42. 1481 BABICA, avtorizirana, dlplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschltz-Sbalzero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, teL 20-64. 1428 BABICA, avtorizirana, slovensko. Slavec, Via Gtulia 29. Govati Telefon 33-1% 1517 PODLISTEK : vs^anor ie uuo važno onvp^t, „i^ se mu zdi pred vsem potrebno ustaviti rano, ne pa jo zapreti, ker ni hotel, da bi se zacelila. Bili so namreč ranjeni tudi notranji deli in obstajala je nevarnost, da se ne bi gnoj nabiral v prsih. Pnrn^A^nior i« v. ^ , Cir Smith je bil istega mnenja in skle poročevalec; ^Tt^ ^£J?L»K £ £ «Ne sme se zganiti, je ukazal Gedeoni Spilett. Zdaj je rajbolj nevarno, da se mu] rana ne pilsadi, zato potrebuje popolen mir. — Hvala Bogul je rekel vsaj krogla Hi oetala v truplu, tako nam je ni treba ven jemati — Toda srce?... je vprašal Cir Smith. — Srce ni zadeto, sicer M bil Harbert ie mrtev! — Mrtev 71» je savpil Pencroff t svojem obupu. Mornar je sliftal samo sadnje poročevalčeve besede. «Ne, Pencroff, nel ie dejal Cir Smith, ni mrtev I 2ila mu bije I Celo zastokal je. Toda t blagor vaiega otroka, umirite se. Zdaj potrebujemo vsi hladno krt Skrbite, da je tudi mi ne i »gubimo 1» Pencroff je utihnil, toda Žalost ga je premagala; debele solze so se mu ulile po poStenem obličju. Gedeon Spilett je brskal po svojem spominu, da bi si eestavil zdravstveni-načrt. Zanj je bilo nedvomno* da je krogla zadela dečka spredaj med tretjim in Četrtim rebrom in prišla Ten na hrbtu med .sedmim ln osmim rebrom. Toda kaj vse je — Kaj? Ali ga ne bomo prenesli v granitno hišo? je vpralal Pencroff. — Ne, Pencroff, je odgovoril poročevalec. — Prekleto! je vzkliknil Pencroff in z grozečo pestjo zamahnil proti nebu. — Pencroff! ga je posvaril Cir Smith. Gedeon Spilett je opazoval ranjenca z napeto pozornostjo. Harbert je (bil tako ■traino bled, da je to poročevalca vznemirjalo. eCir, je začel, nisem zdravnik, nahajam se v strainl negotovosti; morate mi pomagati s svojim svetom, s svojimi izkušnjami U — Najprej se umirite, prijatelj, je dejal inženir in prijel poročevalca za roko. So- na tej poti razdejala? Ćelo strokovnjak bi; dite s hladno krvjo... mlsHte samo na eno: mogel le težko to takoj ugotoviti; toliko; Harberta moramo reftitl! težje poročevalec, kl ni bil strokovnjak. Samo eno je vedel: treba Je bilo preprečiti hudo vnetje ranjenih delov in o-mejitf mrzlico od rane, ki ni mogla izr ostati. Tfakftna lokalna sredstva bi uporabil, kak Sna proti mrzlici! 6 Wm naj omeji nevarno vnetje t Po teh besedah je prliel Gedeon Spilett nekoliko k samozavesti, ki ga je grozila zapustiti spričo velike odgovornosti. Sedel je poleg postelje. Cir Smith je staL Pencroff je raztrgal svojo srajco In prav mehanično trgal nitke za obvezo. Gedeon Snilett le rekel Clru Smithu da Ali so imeli naseljenci kakšno uspešno sredstvo proti predstojećemu vnetju? Da, imeli so ga in sicer v izobilici. imeli so mrzlo vodo, ki je najmočnejše tolažile proti vnetjem ran, najuspešnejši zdravilni činitelj v najtežjih slučajih, kar pripozna-yajo dandanes skoraj vsi zdravniki. Mrzla voda ima tudi to prednost, da pušča rano popolnoma na miru, tako da ni potrebno obveze prehitro obnoviti. To je velike važnosti, ker izkušnja uči, da je v prvih dnevih učinek zraka prav poguben. Gedeon Spilett in Cir Smith sta vse to s svojim priprostim človeškim razumom pretehtala in postopala kakor najboljši ranocelnik. Na obe rani so položili obklad-ke iz zganjenega platna, ki so ga neprestano močili z mrzlo vodo. Mornar je takoj spočetka zanetil na ognjišču ogenj. V stanovanju je bilo tudi dovolj potrebnih živil, kakor tudi javomi sladkor, zdravilne rastline — isto, kar je ubogi Harbert nabral na bregovih Granto-vega jezera —, iz katerih je Pencroff napravil poživljajočo pijačo, ki so jo vlili bolniku v usta, ne da bi ae tega zavedel. Mrzlica je bila nenavadno visoka. Ves dan in vso noč ni prišel bolnik k zavesti. Har-berlovo življenje je viselo na nitki, ki ae ie uteenile vsak hi o nretraati ____ IV. icmnust* v Crsin, dne il. OKtobra itj ^j. Ko me je Sirk ugledal, me je veselo porabil k svoji mizi. Nato je začelo predstavljanje, ua mizo je prigei nov teran, začelo Je novo trkanje s kozarci.. Razgovor, ki e za hip obstal, je tem živahnejde bušnil na dan. Sv. Križ je doživljal svojo senzacijo. Začel je lov na tunine ln pravkar so jih «o lovili pracejSnje število. Govorilo se ni ničemer drugem kot o ribah. Ribiči so se spominjali raznih bogatih lovov pred desetimi, dvajsetimi leti. Govorili so o ribiču, ki je v enem samem dnevu postal bogat. Vendar pa so taki srečni lovi redki, tako redki, da zasluži ribič povprečno mnogo več s sardelami. Ce se kljub temu vrže rajši na tune, se zgodi to le vsled posebne privlačnosti tega lova. Sirk je izpil kozarec vina na dušek, nato je rekel: «Prid i te kdaj na tak lov in opišite ga; zelo zanimivo bi bilo.» «Zakaj se tega ne lotite vi kot slikar?» sem odvrnil. Z navdušenjem je povzei: «Mislim na tri večje slike, ki naj bi podale tri glavne momente zanimivega lova in lotil se jih bom kar v najkrajšem času.» C •* Plačala sva, zapustila sva družbo in Sirk me je peljal v svoj atelje. Velika soba je to. V svetlobi in solncu, ki lije od vseh strani skozi okna, se stiskaj po vseh stenah po večini male slike. Oljnate slike so to, pasteli in akvareli, vse pomešano; pokrajine in portreti. Kot opeva Gradnik svoja Brda, kot opeva Gruden svojo Nabrežino, tako ima tudi Sv. Kriz v Sirku svojega slikarja. Sit k ljubi Sv. Križ, ljubi kriške ribiče, ljubi morje — in ta ljubezen lije od vseli slik. «Vi zelo ljubite Sv. Križ!» sem dejal. Narahlo se je nasmehnil: «Pa je tudi lep naš Križ! Le poglejte tam ie z brega na Trst ali proti Devinu. Ne dobite zlepa lepšega kraja! Kolikokrat sem ža slikai nase obrežje iii mislim, da se ga nikdar ne naveličani.« Ogledoval sem ie pokrajine, slikane s toliivo ljubeznijo. Sivk ni modernist. Pri nekaterih njegovih siikaii so barve bolj impresionistično nametane, ali tudi čist impresionist ni. Kot Ua je uganil moje misli, je rekel: »Stiogo vzeto ne pripadali pravzaprav nikaki struji; slikam kot vidim.« Ce>; ire-notek je nekoliko popravil: «Če hočem slikati pokrajino, me mora prej navdušiti, spraviti me mora v razpoloženje. Skozi topiino razpoloženja gledana je pokrajina nekoliko ururgačna kot je v reenici; tedaj izginejo brezpomembne malenkosti in vse, kar kvari enotnost. V tem je po mojem razlika med umetnino in iotosrrafi jo.» Prišla sva do njegovih portretov. Zani-aiaia me je predvsem pravkar končana slika odločnih potez. Dve, tri ostre črte in tip je zaživel pred mano. moral spet razne ribiške zgode in nezgode Medtem so ure veselo potekale, smisel za čas je bil izgubljen. Solnce je trudno padlo morju v naročje Iz gozdov se je priplazil mrak in je zabrisal s svojo temno roko vse zlato večera. Nebo je kot ogromen glogov grm vse raz cvetelo v zvezdah. V dalji me je klical vlak. Albert ftliok Naši najhujši sovražniki Kdo more preceniti škodo, ki jo naprav ljajo pri nas leto za letom neskončne armade rjavega hrošča, cvetodera, jabolčnega zavijača, grozdnega molja, gosenic bramorjev, kobilic itd.? To so sovražniki proti katerim bo moralo človeštvo prej al slej napovedati silno vojno. Entomološka znanost, ki se peča s proučavanjem žuželk, postaja od dneva do dneva večje važ nosti, kajti ona išče za nas kmete sred stva, s katerimi se bomo morali boriti j>roti drobnim škodljivcem. V Ameriki je razširjena majhna, stenici podobna žuželka, ki napada vse vrste žita in jo zategadelj lahko imenujemo «Žitna stenica«. Izračunali so, da znaša škoda, k jo napravi ta živalica na korun, pšenici ovsu, prosu itd. vsako leto polnih 46 mi lijonov dolarjev. Pred desetimi leti se je v južnih ilržavah Severne Amerike pojavil iz Mehike došli hrošček rilčkar in na^ padel bombažne nasade. V teku petih let je napravil na bombažu škode za več nego tisočšeststo milijonov dolarjev. Vse prizadete države prosijo zvezno vlado v Wa-shingtonu pomoči proti temu škodljivcu ki ni večji od cvetodera. Krompirjev hrošč, ki ga na božjo srečo mi ne poznamo, uniči v teku nekolikih dni cele planjave rastočega krompirja. In kje so Še drugi škodljivci! Velik narod b;, se lahko v udobnosti preživel, Če bi imel na razpolago vse tiste pridelke, ki jih škodljivci uničijo. In tiste žuželke, ki morijo ljudi bolj kot vojne, ker raznašajo kali kužnih bolezni? Sem spada vrsta komarjev (Aedes calo-pus), ki raznašajo kali rumene mrzlice; druga vrsta komarjev (Anopheles) je, kateri se imamo zahvaliti za malarijo. Muhe vcepljajo bakterije legarja, griže in drugih črevesnih bolezni v živila, ki jih jemo Uši so raznašalke pegavca. Podgane, k se na ladjah vozijo v naše kraje iz tro-pičnih dežel, so polne bolh in te poslednje so nositeljice bubonske kuge. Kakor naj-strupenejši plini v vojni, tako uničujoče so za človeštvo nekatere vrste žuželk. Proti žuželkam se je težko boriti že radi tega, ker so majhne. Skrite so kjerkoli in ni jim lahko priti do Živega. Dalje se znajo prilagoditi povsem novim vrstam hrane in mnoge med njimi morejo brez škode stradati mesece in mesece. Navadna stenica živi brez vsake hrane kar celo leto. Potem se ti zajedavci majo prilagoditi vsa-; kemu podnebju. Stenica pa tudi bolha «Portretirate mnogo?« sem ga vpraša!, i opremljata človeka zvesto od ravnika pa «Pravzaprav sem se specializiral v portretu. Tudi tu imam svoj užitek. Človeka, ki portretiram, moram dobro poznati, le na ta način lahko izluščim pravilno iz njegovih številnih potez njegovo najznačilnejše in s tem povdarim njegov karakter, povdarim pa tako narahlo, da stvar ne sili v karikaturo.» Ustavil seui se za hip pri njegovih aktih ln študijah. Sirk je takoj pripomnil: «To so studije z akademije. Ce bi ne bilo toliko vrzeli, bi imeli lahko precej točno sliko o mojem razvoju. Nekaj slik sem prodal, še več razdal. Tako pač nanese. Vendar Človek nerad d& svoje stvari Ie rok, vzljubi jih kot svojo deeo.» fce bežen pogled čez vse slike, nato pa spet v gostilno, kjer sva naročila tunino in vino. Po tunini in vinu se nama je kmalu zopet razvezal jezik. «Kdaj ste začeli slikati?« »Zgodaj. Doma so hoteli, da postanem uradnik in so me poslali na realko. Tam seiu se odlikoval v risanju. Dovriil sem Itiri razrede realke in nato sem zbeial na obrtne* solo. Tudi tu sem se izkazal v risanju. Na razstavi na obrtni Šoli sem dobil lepo nagrado. Nato sem nastopil službo risarja v neki litografiji. Tu nisem ostal dolgo. Mikala me je akademija. Hotel sem na Dunaj, a sem šel končno v Benetke, kjer sem imel za učitelja slavnega Ettore Tita. Akademijo sem dovršil kot odličnjak in na končni razstavi sem dobil prvo nagrado. Dva meseca sem se vozil nato na državne stroške po vsej Italiji. Deset na-daljnih let mi je požrla vojaščina. Bil sem pri mornarici kot vojni slikar. Po vojni sem sprejel službo za profesorja risanje na italijanski gimnaziji, a ko so me hoteli premestiti v notranjost Italije, sem resigniral na mesto in sem presedlal na šentjakobsko šolo. Vidite torej — nič posebnega v mojem življenju. »> Veselo se je nasmehnil, izpil je pol ko zarca vina in je obmolknil, dokler ga nisem nadlegoval z novimi vprašanji. «Kaj menite o naši najekstremnejši struji v slikarstvu,« On je za hip pomislil, nato je odgovarjal počasi in prevdarno: «Na svetu se vse spreminja in tako tudi oblika v umetnosti. Vsaka doba ima svoj način izražanja in zakaj bi ga ne smela imeti ta. Vendar se mi zdi, da so šli v tem oziru že predaleč. V blaznem hlepenju po originalnosti za vsako ceno so zašli nekateri Že v absurdnost. Kar se tiče mene pa: jaz tako ne vidim, tako ne Čutim in iako ne delaml» «Zakaj se ne udeležujete razstav?» »Razstavil sem na Reki, v Opatiji in pred vojno v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Ali kaj hočete! Svet je dandanes tako materialističen in ne kupuje slik. Umetnik ima z razstavljanjem več škode kot dobička. Vendar se pripravljam sedaj na večjo razstavo. V načrtu imam večje kompozicije, predvsem serijo ribiških motivov, dalje par slik iz življenja naših starih Križanov in več pokrajin." Sirk je postajal čim dalje bolj zgovoren. Pravil je zdaj vesele zgodbe iz svojih dijaških let na akademiji, zdaj se je jezil na svoje sovražnike in pri tem udarjal tu-patam s svojo močno pestjo po mizi, zdaj se je zopet navduševal za razstavo, ki naj bi jo priredili slovenski umetniki v Jul. Krajini prihodnjo pomlad. Teran je pričel že žgatl v lica. Vstala sva in šla. Pred odhodom sem si moral ogledati še vse tja do arktičnih ln antarktičnih krajev. Malarični komar se ne boji vročine tropičnih krajev, pa tudi ledenomrzlih gorskih potokov se ne boji, ko poklada v nje svojo zalego, in življenje v Alaski ter Groenlandiji imi prav tako u#aja kakor ob tropičnih močvirjih. Ladje, ki prevažajo v Filadelfijo in Newyork tovore južnega sadja za sladkosnedne Američane, prinašajo včasih s seboj tudi komarje rumene mrzlice, ki ppvzročijo v zahvalo ko strašno epidemijo celo daleč proti severu do štiridesete stopinje. Najgroznejša od vsega je neizmerna plodovitost žuželk. Kaj pomaga, če pomorimo milijon škodljivcev take vrste, ko lih preostali nadomestijo v najkrajšem času I Na srečo je kraljestvo žuželk razdeljeno samo proti sebi, ena vrata zajeda ln ugonaklja drugo. Ce bi tega ne bilo, bi bile škodljive žuželke Že davno uničile človeštvo na zemlji. Nadaljna usodna ironija je dejstvo, da če uničimo eno vrsto, ee bo pa druga tem bolj množila in pro-spevala. In ne vemo ne ure ne dneva, ko se lahko pojavi kak neznaten in samo en-tologom poznan škodljivec in napade človeštvo v ogromnem številu na en ali drug način. Zgoraj omenjeni krompirjev hrošč se je v Ameriki na tak način pojavil v le tih od 1880 do 1890, danes je pa tam tako znan; kakor da razsaja že izza Noetovih dni. Poslednji škodljivec, ki se je v Ameriki nenadno pojavil, je krompirjeva listna uš, ki je presenetila ameriške pridelovalce krompirja šele v letu 1917. Človek je kot dete najbolj slabotno bitje na svetu, mnoge žuželke so pa najbolj škodljive, dokler so v svoji začetni ali embrionski dobi. Rjavi hrošč dela mnogo manj škode kot njegova požrešna ličinka. Kako uničujoče so ličinke od vitkega hrošča, ki nosi ime «pokalica», ve vsak~, kdor pozna «strune». Metulji *so tudi popolnoma nedolžne živalice in bi bile v lepoto in veselje svetu, če bi ne bilo njihovih ličink — gosenic, ki so strahovite po-žeruhinje. Pred vetovno vojno je gledal svet na delo entomologov (žuželkoslovcev) s tako resnostjo kakor na «poezije» četrtošolcev. Potem, ko je bila vojna, v polnem tiru, ko je primanjkovalo živeža takorekoč povsod, so začeli merodajni krogi misHti na to, kako bi bilo mogoče ugonobiti uši — raznašalke mrzlice in pegavca in tako dalje. In tedaj so različne vlade iskale sveta in pomoči nri entomologih. In potem se je začela nova vojna, ki je znana vsakemu, ki se je udeležil svetovne — vojna proti ušem in bolham in podganam in stenicam. Stari ljudje po nadih krajih znajo povedati mnogo stvari o oblakih kobilic, ki so se selile iz kraja v kraj. Teh selivk ni bilo videti pri nas že davno* kar pa Ae ne pomenja, da jih ne bo nikoli več. Ameriška država Kansas ne trpi danes mnogo od njih, toda v letih 1911, 1912 in 1913 se je morala krčevito boriti proti neskončnim armadam teh letečih požeruhov. V tistem času nekako je vlada v Nemčiji «mobili-£irala» vojaštvo, da uniči krompirjevega hrošča, ki se je kdovekako priselil iz A-merike v Nemčijo ter se obetal razširiti po Evropi. Ameriška vladna entomološka služba je v letu 1917 doznala, da bodo naslednje leto napadle kobilice v ogromnih množinah nekatere kraje po deželi. Vlada je na to poročilo pripravila takoj vse potrebno. Na tisoče in tisoče funtov strupenega belega arzenlka so zmešali s tisoči tonami žitnih otrobov in vse potem razdelili ogroženim krajem. Ko so naslednjo seaeno kobilice pojavile, so delavci razsi- trobe in tako rešili gotovega uničenja 113.000 arov pšefcice, ki je bila vredna nad tri milijone dolarjev. F. M anja Mkev mm Tal- V zmislu določil pravilnika k zakonu z dne 21. junija 1925. It 1162. morajo prignati svoje bike pred pregledoval no komisijo ne le lastniki bikov, namenjenih za javno spuščanje, ampak tudi zasebniki, ki nameravajo uporabljati svoje bike za pleme-nitev lastnih krav in juhic. Vsi lastniki nad 10 mesecev starih bikov, naj so živinorejci ali voditelji javnih spu-ščevalnic, morajo torej predložiti potom pristojnega županstva furtanskl živinorejski komisiji z dvema lirama kolkovano prošnjo za pregled. V prošnji je navesti Ime, priimek ter bivališče lastnika, število -bikov, kraj, kjer se bodo uporabljali biki, ime, pasmo, starost in barvo .posameznih bikov. Po določilih o sploSnem pregledovanj^ so pregledi redni ali posebni. Posebni pregledi ali pregledi na domu so odslej praviloma odpravljeni. Taki pregledi se dovolijo le izjemoma za odrastle bike, ki so nemirni ali nevarni. Redni pregledi so brezplačni; za posebne preglede je predpisana pristojbina 50 lir za glavo. Pregledi se bodo vršili v sledečih krajih in dnevih: 25. oktobra IMS.: Podbrdo ob 9% pri cerkvi; Huda južna ob -10H pred gostilno Kemperle; Koritnica ob 11 pred gostilno Močnik; Grahovo ob pred šolo; Kneža ob 14 pri cerkvi; Podmelec ob 15 pri cerkvi; Ljubim 16 pred mlekarno; Polju-bin ob 17 pri Kocjana. St. oktobra IIH: Ponikve ob 10 pred mlekarno; Pečine ob 11 cerkvi; Slap ob 12 pri gostilni Vo^rič; Idrija ob Bači ob 12% pri cerkvi; Sv. Lucija ob 14 pred županstvom; VolČe *0b 15 pred gostilno Podreka; Zatalmin ob IG .pred mlekarno. 28. oktobra IflL: Tolmin ob 9 pri spu-ščevalnici žrebcev; Dolje ztb -9)4 pred mlekarno; Gabidje db 10 pred mlekarno; Vo- Njiva, katero smo plitvo preorali, bo ved- hočemo sejati, moramo najprej dobro o^i-no zaostajala z letino za njivo z enako stiti z brano ali podobnim. Pognojiti jo zemljo, ki pa je bila globoko zorana. Globoko oranje samo pa še ne zadostuje. Bela, težka in zvezna ilovica, tudi Če je globoko preorana, se ne da primerjati z lahko drcftljivo, Črno zemljo. Kjer ni torej zemlja dovolj črna, ji moramo te barve dodati. Pa ne mogoče z barvilom, kupljenim v prodajalni, ampak z domačim ali rastlinskim gnojem. Domači ali živinski gnoj in pa rastlinsko gnojilo dasta zemlji ns samo barvo, ampak jo Istočasno tudi zrahljasta. Poleg tega ji pa dajo tudi raznih snovi, ki težki zemlji primanjkujejo. So to razne glivice, ki razkrajajo zemljo in pripravljajo hranilne snovi iz nje za rastline. Izkušnje nas poleg tega uče, da tudi črna zemlja ni vedno enako rodovitna. In Čim več letin — posamezna leta tu ne Igrajo še nobene vloge, v postev pridejo kvečjemu deset- in stoletja — je dala že taka črna zemlja, tem manj rodovitna postaja in to tudi če jo gnojimo z domačim gnojem. Vzrok temu nazadovanju rodovitnosti je izčrpanje zemlje na gotovi^ hranilnih snoveh. To so predvsem fosforna kislina, potem apno in kalij. Da, in tudi dušik lahko manjka taki zemlji vsaj v obliki rastlinske hrane, kljub temu da je črna in rahla. Crni in rahli zemlji manjkajo torej lahko razne redil ne snovi. Katere snovi manjkajo, bi se dalo najlažje ugotoviti potom smotrenih poizkušenj. Pripomniti je pri tej priliki, da poizkušnje, predvsem negativnega uspeha, kakor jih navadno naši poljedelci delajo, ne morejo dati še nobene točne sodbe o dobroti sredstev, uporabljenih pri poizkusih. — Za nasvete postopanja pri poizkusih je radi tega najbolje se obrniti na strokovnjake. Sicer je pa važno to, da za nekatere ugotovitve niso potrebne niti poizkušnje. Tako na pr. je gotovo in jasno, da primanjkuje našim zemljam na splošno fosforne kisline. Ker je naša dežela bogato obljudena glede na zemljo, sposobno za obdelovanje, je jasno, da se ona zemlja izčrpava že sto- in tisočletja. Zemlji se njene trnovi niso vračale kot edino z domačim gnojem. Ker vsebuje pa domači gnoj v razmerju z drugimi snovmi zelo malo fosforne kisline, tin ker se množina fosforne kisline, katero moramo dobro poleg domačega gnoja tudi z umetnimi gnojili Ko smo to storili, moramo zemljo s pripravnim orodjem pravilno obdelati. Orati smoramo globoko, do kamor sega rodovitna plast, in če je mogoče še prst globokejše. Po oranju zdrobimo kepe in izberimo korenike raznih plevelov, ki so prišle z oranjem na vrh z načinom, ki je najbolj primeren in stane najmanj. Ce le mogoče rabimo brano za to delo. Sedaj šele pristopimo k setvi. Seme bodi le ene same vrste, čisto brez plevela. Bodi tudi zbrano samo najlepše, ki ga imamo na razpolago ali pa si ga kupimo, če dobimo lepše, nego je naše. Tako Čisto in brano seme sejmo po možnosti v vrste Izposodimo si sejalni stroj, če si ga sami ne moremo nabaviti. Ako moramo sejati na široko z roko, storimo to, ko je že njiva čista in zorana. Zaorajmo potem seme z novim plitvim oranjem po možnosti navzkriž prvemu oranju po strnišču. Ako bomo postopali na ta način in občasno tudi menjali rastlino na njivi, bo njiva rodila stotere n dober sad. Treba je žrtvovati najprej. Brez žrtev ni zmage I Ing. Adrej Cok. BORZNA POROČILA Trst, 11. oktobra 192«. Amsterdam 925, Belgija <>S, Francija 69.50, London 118.75, New York 24.G5, Španija 340, Svira 473, Atene 29.50, Berlin .580, BukareŠt 12.75, Praga 72.25, Ogrska 0.0340, Dunaj 345, Zagreb 43.50. Uradna cena zlata (9. X.) 486.09. Vojnoodškodninske obveznice .30. larje ob 10& -pred mlekarne; itamno ob 11 - . . . .. ... - pred mlekarji; Libušnje ob 14 pri cerkvi, njive z vsako letino, niti od - — * J — -- —- -daleč ne da primerjati z ono množino, ki so jo naii pradedje vračali in ki jo vračamo mi zemlji z domačim gnojem. DoČim odnesemo na pr. s srednjo letino pšenice ali koruze (25 kvintalov) iz enega ha približno 40 kg fosforne kisline, ji vrnemo s prav močnim gnojenjem (300 kvintalov domačega gnoja) komaj 9 kg foeforne kisline. Hočemo-li torej nekaj is zemlje (iz zraku te snovi ne pridejo razen kisika in nekai du9tka), terfaj jI moramo kudi nekaj dati, česar sama več nima na raspolago. Naravno gnojilo, kakor smo videli, ne zadostuje, treba je umetnega. Mrmm vmetnik On&lll na IzOrpanih zemljah ni megofe dobra letina. Omenili smo igoraj predvsem hranilne Smast ob 15 pred gostilno Marušič (za Smast in Ladrn).; DreŽenca ob 16 pred To-mažinom; Kobarid ob 17 pri Fedrigu. St. oktobra 1US.: Log ob 9 pred gostilno M. Cernuta v Srednjem Logu; Soča ob 10 pri Flajsu; Koritnica ob 11 pred mlekarno (za Kal in Korltnico); Cezsoča ob 11H pred županstvom, Bovec ob 13*6 na trgu; Žaga ob 14 J4 pred Žagarjem; Srpenica ob 15 na dvorišču g. Logarja; Trnovo ob 15Y* pred županstvom; Tčtarsko ob 16 pred županstvom. Ml oktobra lMt»: Breginj ob 9 pred La-zarjevo gostilno; Sedlo ob 10 pred šolo; Borjana ob 10 in ;pol pred mlekarno; Potoki ob 11 jri napajali&ču; Staroselo ob 12 pred mlekarno; SuŽid ob 14 pri Str DAROVI V počastitev spomina blagopokojne ge. Marije RadoviČ daruje družina Terčon L 100 za «&olsko društvo«. V počastitev spomina sestre Fanči Jurca daruje malo omizje Ajdovcev in Postojn-čaonv L 300.— za «Sol»?ko društvo». Pokojnicama blag spomin, darovalcem srčna hvalaf Za poplavljene« daruje g. Craigoj Anton v Gorici I. 100. Posnemajte! KRONE! KRONE! trtUah. Malta, 28-Ma ziati k&aan SlatO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — ttrarna Tre*« VI« Maaslirf 4# lo:3 N garju; Svlno Ob 14M pred mlekarno; Li- snovi v obdelani zemlji. Vsak kmet pa do-vek ob 16 pri Simonu Ifrastu. da ^ ^ Bikorejcem je ~aa voljo dano, da priženejo svoje bH»» na zbirališča, ki so jim najbolj prikladna. Biki, ki se jniienejo na zbirališča, so podvrženi obstoječim predpisom živino-rdravstvenega Wda; lastniki so odgovorni za poškodovanja, -ki bi Jih utegnili povzročiti njihovi bM. Vzorec proSnje: AH a sptftt. OOMMISIONB aaontUUM FPIUL.ANA presso rAmmiaistrazione Provinciale del Friuli U 4 i n e. II sottoscritto (ime lastnika bika) . . . ........ domiciliato a (bivališče) ......No. di časa (h. §t. ; . comune di (županstvo)...... . ., chiede la visita del proprio toro destinato per la monta nella loc&lit* di (kraj, kjer se bo bik raJdl)....... II toro sarii presentaeto in Tino dei luoghi destinati per la eevisione generale dei tori neiranno 1906. Nome del tov* (ime bika)...... Razza del taro (pasma)........ Eta del toro ^«*Brost)........ Mantello del toro (beiwa) ...... Iz poljedelstva Kakor je «tar pregovor: »Kakor boš se-jal tako bofi žel,» tako ima vedno svojo vrednost. Vsakdo izmed nadih kmetovalcev pozna ta pregovor, vsakdo veruje v vrednost starih običajev, a vendar žal le malokateri nad kmet upoSteva ta tako važni pregovor kljub temu, da so mu ga ustvarili njegovi predniki Iz svojih dolgih izkušenj. Ni to novotarija, kl se je porodila v glavi snftadega HomiSljavca, je to stara resnica, ki nas ifči, kako ši vsakdo zasluži svoj kruh in to v prvi vrsti kmet. imet največ seje — moral bi tudi največ žeti. Ako hoČeS let!, ai»Je vpre4ne sile, ki navadno najdražje stane pri obdelovanju zemlje. Nikdar ne smemo pozabiti tudi na človeSko silo, ki je, Čeprav mogoče cenejša od prejfraje, vendar pa še bolj upoštevanja vredna. Človečka sila je človeška kri, je življenje, ki mora biti vsakomur drago. Paziti moramo radi tega, da se ta aila pravilno in sunotreno izrablja. Cemu se torej mučiti z motiko pri razbijanju kep za oreniem, ko opravi to delo, vsaj na rahli zemlji, živinie prav z lahkoto z dobro brano? Zakaj ne sadimo in sejemo če le mogoče v vrste? Delo oko-pavanja in osipavanja obavimo z neznatnim naporom s pomočjo okopalnika in osipalnika, pred katerega lahko vpreže-mo molzno kravo. Pa koliko dela napravimo na ta način v kratkem času I In tudi rastline v vrstah mnogo bolje uspevajo, nego v neredu rastoče. Izgovori, češ denarja ni, tu nimajo mesta. Saj se dobi denar za strupe, kakor je tobak, žganje in večkrat vino v nadtoeri. Treba je samo „nekoliko volje. Za dražje stroje se pa lahko zbere več gospodarjev skuoaj in stroj je na svojem mestu. Za pravilno obdelovanje zemlje je potrebne pripravno orodje. Samo pravilno obdelana semlja more dati dobro letino. * Res je in tudi sveto pismo pravi: «ln seme, ki je padlo na rodovitno zemljo, je obrodilo stoteren sad». — Povedali smo že, kako moramo zemljo pripraviti, da bo rodovitna. Sicer je pa mogoCe, da ima poljedelec pri najbolj rodovitni zemlji slal>o letino, kljub ugodnemu vremenu. Zakaj? — Zato, ker je vsako seme, ki ga je sejal obrodilo stoteren sad. Ne samo pšenica, tudi ljulka, tudi kohol, grašica, pasjica in kakor se Že vsi pleveH imenujejo, vse to je obrodilo stoteren sad. Da, plevel, ki je skromnejši od žita, rodi na dobri zemlji primeroma še bolje nego poslednje. Mesto žita Žanjemo plevel, ki ga je pustil gospodar prejšnje leto na njivi, in oni, ki ga je pripeljal tja s slabim domačim gnojem. Hočemo li torej stoteren sad samega žita, sejali moramo samo Žito brez plevela. Seme mora biti čisto ene same vrste. Vsak kmet dobro ve, da dobimo med ljudmi dobre in slabe, zdrave in bolehne ljudi. Od kakfinlh ljudi pa lahko pričakujemo največ koristi? Vedno od dobrih ni zdravih. Slabi in bolehni le redkokdaj morejo človeštvu nuditi velikih dobrot. Tako je tudi s semenom lita. Plenica in vsako drugo lito tma velika, polna zrna in ima tudi dLrobna, nepravilno razvita zrna. Za dober uspeh, za dobro letev sejati moramo močna, velika zrna. 8 sme mera biti torej ttsto Zobozdravnik ® Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU VU H. R. Imbrlšni 16,1. iW\ IIH. Oloauri) od t* 12 ta od 3-7 Javljamo gg. trgovcem in drugim cenj. odjemalcem, da je pričel ye»|Cc^l nr.fcm v Aidovttinfi (prej W. Jockmann) z rednim gbraiofanjem in da nudi aajboljše mlevske izdelke po ugodnih cenah. Za obilna naročila se priporoča HUm KLIN v ftJDOV&ffl (101«) O. X O. *. C O imm i Mehke baržuRisto kežo defcite z uevefi MprekfljlJIvst« mila BANFI = znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše na svrtu. Škrob, boraks Banfl le naJbojSe za likanje perila. Vipavsko, istrski refo&k ln kraški teran. Na debelo in za družine Viale XX settsm- bre #4 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via GIuIImI 32 ■ Telei. 2-4 \ Priporoča se lastnik 985 Fft. iTRANCftft. Ako hočemo, da bo dim, klasje lita Slo visoko proti nebu. darujmo zemlji dobro zrno. Dobro setev, ki je potrebna za dobro Žetev, dosežemo v kratkih besedah povedano, ako se bomo potrudili ln postopali na sle- vse kriške znamenitosti, posludati sem pali po poljih in travnikih zastrupljene o- pirja ali plenice kakor rahla, črna zemlja deči način* ZemLio orimerno za rastlino, ki Združena Šolska zavoda „Battlstl-Golllel" Via Battlsti lO mm kilastld Riu!!l JattMi-MM' EiDBazIla-IehnlCiii zavod za slsvenskt gajence. Pripravnica za sprejem v srednje šole za slovenske gojence. Popoln tečaj za občinske tajnike. Tečaji za jezike: (italijansko, angleško« francosko, nemftko, rusko, srbo-hrva&ko* slovensko). Dnevni in večerni tečaji. Vpisovanje. <1047> E 3 lnseriralte v „Edinost!1*