GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
St©-v- 76.
HSf© \a/
23. sept©m."bi?a 1899.

Slavnostno veselje.
V New Yorku te dni ne Čujemo druzega, nego: Dewey, Dewey in Dewey; kamor se kdo ozre vidi in čita njegovo podobo in ime. Občno uavdušenje za juuaka admirala je pač lepa stvar, toda spremljajoče prikazni slavnosti za vsprejem De wrtya niso to.
Človek, ogledujoč podobe Dew^yi ne potrebuje nikake umetniške zna nosti in jih lahko oceni in obsodi Niti dva izvoda si nista podobna na večina teh izgleda Dewey, kakor bi bil nejevoljen in zelo bolehen gospod. Slikarji seveda niso navlašč nameravali te slike tako slabo napraviti, vedeli so, da mora biti obraz pomorščaka bolj zagorele barve, ali ti „umetuiki" so čopič nekoliko preveč pomočili v lonec z rumeno barvo.
Poleg polti so se ti „umetui ki" tudi preveč zmotili na nosu Deweya. Dewey nima sicer majhen nos, toda primerno zakrivljen in je dostojen v obliki, slikarji so mu pa napravili prav kljukast nos, in je ta na mnogih slikah še celo postrani.
Tudi slikarji so bili toraj preveč „navdušeui", ko so napravljali De-weyevo sliko.
Zelo neprijeten navržek Deweye-vih svečanosti so tudi cestni prodajalci, kteri prodajajo kolajne, razna znamenja, gumbe z Deweyevo podobo in druge stvari. Ti kričeči in nadležni „fakirji" zamorejo vsacega še tako trdnega človeka spraviti v nejevoljo, ko mu na dvajset korakov trideset prodajalcev pot zastopi.
„Halo, v New Yorkl" je najbrže geslo skoraj bi rekli vse dežele. Ker bode pa tudi na stotisoče dobrih patrijotov prihitelo v New York, da prisostvujejo slavnostim, tudi tako zvanih „Buncomen" ne bode manjkalo.
Policija bode Bicer strogo pazila na te ptičke in gotovo tudi marsikoga zaprla, ali število okradenih in osleparjenih bode v teh dneh gotovo velikansko. Newyorčani se ne boje teh lopovov, ker ti dobro poznajo prebivalca velikega mesta in predobro ved6, da s tem nič ne opravijo, zato se jih tudi izogibljejo.
Tudi bodo dobili prebivalci velikega New Yorka kaj nepovoljne obiske. Vsi hoteli so že sedaj Bko-raj najeti in kak ljubi sorodnik iz .devetega kolena' bode obiskal ,svc-je4 z najboljšim izgovorom. Iu tako bode položaj naših velikomeščanov kljubu sijajnih slavnosti nič kaj po voljen, ker te bode spremljala gotovo tudi izvanredna draginja.
Nikakor ne odrekamo zasluge vrlega admirala Deweya, ktere sije stekel na Filipinah in našej mor narici pridobil nov lavorov venec, toda naši dobri Amerikanci bi se pa morali tudi spominjati admirala Cchleya, zmagovalca španske mornarice pri Sautiagi. Tudi ta mož se je izvrstno boril, imel dovolj posla predno je ugnal admiral Cerverovo brodovje v past in kaj v kratkem času uuičil vse Indije, sam pa ni imel nikake posebne izgube, ali njega Be neBpominja narod in zakaj ne? Ker ni tako čistokrven Ameri kanec, kakor Dewey, in nikakor n-prav, da delajo razliko rodu, ampak dejanje je plačila vredno. Ko bode te dni ves New York kričal: ,,Živio Dewey 1" ko bode velikanska pars-da, krasni slavoloki, in vse mest<> okrašeno na čast Deweya, Schleya se pa niti od daleč ne spominjaj« , to bode moralo pač častivrednega moža boleti.
If ■ a	druge j ne dobiš za
li 1 K1 HI $40.80 avstrijskih lO gold., nego edioo pii F- Sakser & C«., 109 Greenwich St, New York, in bi tudi n aj h i t r e j ** postrežent ako po tem novce v staro domovino pošlješ.
Avstrijsko ministerstvo odstopilo,
Brzojav uamje koncem minolega t<Jdna sem Čez morje sporočil, da je zopet jedno avstrijsko ministerstvo odstopilo, ali bolje jenjalo svoje životarenje.
Nie novega ui nam ako v mnogo jesičnej Avstriji kako ministerstvo odstopi; poslednje čase smo nato že precej vajani in tudi v bodoče ne bode nobeno miuisterstvovladalo ali životarilo v Avstriji, ktero bode sestavljeno iz omahljivih birokratov in na cikalo sedaj na Slovane, sedaj Nemce, peščici Italijanov se pa itak nobeno ministerstvo ne upa na prste stopiti, ako uprizarja še tako velikanske veleizdajske manifestacije. Avstriji je potreba o d-ločno slovansko ministerstvo, saj je Avstrija tudi z ogromno večino Slovanov obljudena, ima pod svojo krono tudi največ slovanske zemlje in dobiva največ davka bodisi krvnega ali' v denarju od Slovanov. Pozabiti morajo odločni krogi na svojo nemško tradicijo, od leta 1S66. je splavala po vodi; oni od avstrijskih Nemcev toliko opevani in malikovani Bismarck, je Avstriji fiokazal, da ni več južno nemško cesarstvo, ampak le Avstrija, kako se ima razviti, na koga upirati, stari lisjak ni hotel povedati, merodajni krogi pa niso hoteli sprevideti, ker takrat so bili ti — Nemci in so še daudanes. Odločna avstrijska vlada vprta na večiuo slovanskega prebivalstva, a vpošte-vaje pravice Nemcev in Italijanov, bi bila pravi blagor Avstrije.
Nobena stranka ne bode točila krokodilovih solza v Avstriji za grof Thunovo odstopivšo minister stvo. Slovanom ni bilo v nikako korist, najmanj pa delavcem in ometom. Ali ni baš to ministerstvo najnižje razrede ljudstva še ob dvanajstej uri, to je tik pred odstopom nesramno obdačilo? Kaj pa je storilo to ministerstvo tolikanj dobrega za Slovane? Ali Be ni pokazalo nezmožno, ko so na severnem Češke m Nemci razsajali, napravili pravo rabuko; kako pa je postopalo v Celju, ko je nemškutarska poulična svojat napadla Slovence in Čehe, jih telesno hudo poškodovala, napadla stanovanja celo, c. kr. okrajno glavarstvo? Se dandanes vlada tam oni mestni zastop, kteri je ščuval to druhal na Slovane, še dandanes je tam oni okrajni glavar, kteri je z vso oboroženo močjo in kljubu kupu postav ostal n ez može a, ali pa Bi cesarsko kraljevi mož celo v pest smijal, ko bo divjale poulične furije Celjske fakinaže, češ saj Slovane napadajo, za te itak uemajo avstrijske postave ono veljavo kakor za Nemce in Italijane?! Kako je postopalo odstopivšo ministerstvo v avstrijskem Primorju? Ali ni baron Goess, namestnik v Trstu potovavši po Goriškem Slovencem pokazal se popolnoma sovražnega, ali iim ni v obraz rekel, da ne bodo nikdar enakopravni z Italijani, kteri so tudi v velikej manjšini v Primorju? Ali ni orodje uprav odstopivšega Thunovega mi-uisterstva lani ob smrfi cesarice in povodom nje surovega umora po Italijanu, demonstrante iz domo-Ijublja proti Italijani grozno kazno valo, letošnje nemške očividn«-puutarje, cestne roparje in veleiz dajalce pustilo nekaznovane? Ali ni baš to miuisterstvo, kteremu jn sedaj odklenkalo, koketiralo z Italijani v Primorju. Slovane zatiralo pri vsakej priliki, Italijanom pa pustilo nekaznovano uganjati veleizdajske Čine? Vse to je dobro videlo to ministerstvo, ali poguma ni imelo postopati proti Nemci iu Italijani, ker še vedno gaje skomi n da „južno nemško cesarstvo"!
Z odstopivšim ministerstvom tudi avstrijski Nemci niso bili nič zadovoljni in sicer oni Nemci, kteri bo boljši Pruai, nego je Viljem sam ; avstrijski Nemci si vedno domišljajo, da Avstrija ne sme biti vladana po nobenej drugi stranki, nego nemško liberalnej, ktera bi vsem avstrijskim vojakom, bričem in orožnikom na glavo posadila pt usko pikelhaubo, raz stolp sv. Štefana na Dunaju rada snela avstrijskega dvoglavnega orla in tega nndome stila s pruskim orlom, avstrijski cesar naj bi pa postal le vazal Prusije, Cehi, Poljaki, Slovenci in Hrvatje v Primorju pa bi v dveh naraščajih imeli postati ,,dobri Nemci". To so sanje avstrijskih nemških liberalcev, zato bi pa najraje imeli ministerstvo, kteremu bi bil na čelu kak Schonerer, Ple-ner, Chlumecky, Wolf in taka pristno nemška kulturna gospoda!
Danes, v ponedeljek, so že po svetu raztrobili, seveda po nemških virih, da dobi Avstrija nemško-liberalno ministerstvo, ali ne verujemo tem vestem in ako tudi, dolgo ne bodo životarila, ker nema ne večine v državnem zboru, niti v prebivalstvu. Avstrijski Slovani se dandanes ne bodo več pustili tako vladati, ali bolj na steno pritiskati kakor se je to godilo po Auer spergom, Herbstom, Giskrom, Las-kerjem itd., oni Časi so minoli, daneB ima Avstrija računati z Slovani in Slovani ž njo, in ako Avstrija v istini dobi nemško liberaluo ministerstvo in to prične Slovane na steno pritiskati, pot-:m bo vsplamtelo in Bog ve kako osode-poln zamore postati tako vsplam-tenje, avstrijski Nemci so preslabi gasilci, da bi to pogasnili, Magjari pa komaj čakajo prilike, da rečejo : mi smo popolnoma samostojni! Kaj lahko temu sledi pa vaakdo ve in upamo, da osiveli in mnogo-skušeni vladar tako daleč ne pusti zavoziti njegove države, akoravno so vsi Habsburžani pristni Nemci in so dosedaj imeli le kaj malo srca za Slovane- Pa pustimo se razviti politične razmere kakor že bode; ali čas bi bil že skrajui, da Avstrija prične misliti na gospodarske razmere svojih narodov, ako se bode vedno tako orjaško pomnoževal gladni proletariat, potem utegne preje priti do gospodarskega poloma, nego političnega. Politično se še nekako naprej rije in raznim kolovodjam v prazno luknjo vtakne kak red, ali da, mastno službo, in stranke na tak mamljiv način zadržujejo; ali glavni proletariat se ne da na ta način tolažiti, on ne živi od tolažbe in obljub, ampak hoče živeti, ker ima zato tudi pravico. Tacega ministerstva, ktero bi zboljšalo gospodarske razmere, pa ni dobiti pri zelenih mizah in pisar-s preprogo pokritih, ne med mata-tadorji raznih strank, ne med češkimi in nemškimi plemenitaši, ampak med narodom Bamim, zato pa plemstvo in birokracija nemara, ker vč kje jih čevelj žuli, zato se pa tako vlada kakor ravno gre ali ne grči
Kneževič — ustreljen,
Poročali smo že našim čitateljem po ,,Slov. Narodu" o napadu biv šega kralja Milana po bošnjaku Kueževiču, kterega je ta sam najel, samo da se znebi neljubih nasprotnikov. Te dni pa je po svetu raz-nesel brzojav vest o obsodbi napad-nika in ,sozarotnikov' in ta se glasi : Srbsko državno sodišče je danes (25. aept.) odsodilo zarotnike poskuša nega umora bivšega kralja Milana. Bivši kralj Milan je bil, kakor smo
ob Bvojem času poročali, dne 5. julija t. 1. napaden po bošnjaku Kne ževiču in Bicer ga je „nameravall ustreliti. Kneževič in Pasič Bta bila baje vodje zarote ink smrti obsojena, deset sozarotnikov je bilo obsojenih vsak v dvajsetletno ječo, jeden na devet let, s^dem zatožen i h vsak v petletno ječo; šest jih je bilo oproščenih.
Kneževič je bil najet, da uprizori napad; jedni zagotavljajo, da ga je Milan sam najel, da bi laglje zatri neljube nasprotnike, kar je zelo ve-rojetuo, saj je ta lopov tudi sam iz sveta spravil svojega slugo, kteri je preveč vedel; srbski vladni pristaši, dunajsko čifutsko časopisje pa vč, daje bil Kneževič najet po srbskih radikalcih, kar pa ni toliko vero-jetno, kakor prvo. Seveda je moral Kneževič pri zaslišanju navesti, da on sam kot osoba ni imel nikakega povoda streljati na Milana, ampak je bil v to najet (po Milanu samem in dobil 1000 frankov naplačila). Ta kukavica je po volji Milana navedla jednega onih, ki so mu dali ta nalog, PaBiča, bivšega višjega komisarja Belgrajskega, čegar zasobni tajnik je bil ob svojem času Kneževič; potem je navel Kosta Tauša-noviča, bivšega ministra notranjih zadev, kteri je bil ob času napada vodja prve belograjske posojilnice in hranilnice; Stojan Rotiča, bivšega nadzornika ministerstva notranjih zadev, pozneje pa glavni urednik radikalnega liBta ,,Novi Odjek" ; Nikoliča, polkovnika izvan službe, kterega je Milan segual iz vojne službe in Milan GjuriČa, bivšega poslanika. Poleg teh je Kneževič še druge, namreč ktere je Milan želel, ovadil, seveda same radikalce. Pri tej pravdi je igrala vlogo tudi vlačuga, kakor je že običajno, in ta pripomogla, da je bilo več osob v ječo obsojenih ; da je Milan tudi s to baburo v zvezi, ni nič čudnega, saj je pustolovec prvega razreda. Pašič je sorodnik družine K&ragjor-gjevičeve.
Kneževič je bil še 25. sept. popo-ludne javno ustreljen, ta žalostni čin Milanove mahinacije je gledalo mnogo ljudi in tako je dobil izdajalec svinčeno zrnje namesto obljubljenih 9000 frankov. Zamorec je svojo dolžnost storil in namesto zlata dobil svinec, in še molčal bode na veke, nikomur ne bode za-mogel povedati lopovsko delovanje.
Ker so bili dokazi zelo šepavi, priče pa očividno najete in zelo slabega značaja, ljudstvo v obče zelo kritikuje obsodbo. Mi pa menimo, da tudi največji lump tega stoletja — Milan ne uteče osodi in bode ko nečno dobil, kar je že davno zaslu žil. Radovedni smo le, kako dolgu bode Avstrija gledala te homatije ob svoji meji, ali bode še le takrat posegla v razmere, ko bode Srbija že tako ožeta, kakor limona? Najbrže res še le takrat, saj v Avstriji se še vedno glasi: le počasi, naglost ni dobra, kakor pri polžu, kteri je sedem let čez ograjo lezel, naposled pa nazaj padel.
Iz našLb novili kolonij
Kitajici ua Filipi n a h.
0
Washington, 23. sept. Energičen ugovor Kitajske proti general Otisovem povelju, glede izobčenja Kitajcev, je pomagal. V svoji včerajšni seji je sklenil kabinet za sedaj in dnkler vlada ne uredi odločno filipinsko politiko pod vojnim oskrbništvom, Kitajice ne več odvračati od otočja. Konečen odlok tega vprašanja bode izrskel odlok. General Otis potrjuje daneB brzojavno, da so Filipinci včeraj napadli železnični vlak. Pri napa-
du je bil amerikanski vojak Chas. Ziemau in nek drugi nepoznan za-sobnik usmrten. Skoraj gotovo so hoteli Filipinci z napadom pretrgati zvezo Amerikancev z unajnimi stražami.
San Francisco, 23. sept. Na krovu vonega prevožnega parnika ,,Sherman" se je včeraj večer razle-tel zaboj streljiva. Štirje delavci pri nakladanju tovora so bili smrt no ranjeni. Sicer pr. je razstreli)« prouzročila le neznatno škodo.
Manila, 23. sept. Ob 4.45 uri popoludne. Od ekspedicije brodov ja v Subig zalivu, ni še nikakega poročila. Tudi Filipiuci niso še izpolnili svoje obljube glede oprostitve amerikanskih vjetuikov.
Štiri ladi je bombardirale Filipince.
Manila, 24. sept. Ekspedici-ja brodovja v Subig zalivu, ktera j»-imel«, nalogo razdjati tamošnje utvrdbe Filipincev in njihov top edini, kterega so imeli, se je vendar oglasila. Križarki ,.Charleston" n „Zafiro" eti že popreje poskušali obmolkniti top Filipincev, toda zaman. Potem je prišel še monitor ,Monterey" in topničarka ,,Concord" na pomoč. ,,Zafiro" je imela 250 pomorščakov za izkrcanje na krovu. Tako pomnoženo brodovje je prišlo v torek v zaliv pri Olonga-po toda radi nemirnega morja ni mogla nič opraviti, istotakone drugi dan. V četrtek so Be zbrali domačini v stari španski ladijedel-nici. V petek je poročnik McDonald b čolom rekognosciral zaliv, toda filipinski top Be ni oglasil.
V soboto zjutraj ko je bilo še vs» mirno je pričelo amerikansko brodovje z vsemi topovi bombardirati filipinske utvrdbe. Takoj seje oglasil onkraj top Filipincev. Več kro-gelj je padlo prav blizo amerikanskih ladij. Dolgo in neprenehano je trajalo bombardiranje, toda top Filipincev še ni obmolknil in domačini so še neupogljivo stali na svojih prostorih.
Ob 9. uri je pričela goreti stara ladjedelnica in uro kasneje je obmolknil tudi filipinski top. V kljub temu je brodo%Tje nadaljevalo bombardiranje. Ob 11. uri dopo-ludne se je izkrcalo 250 pomorščakov med streljanjem vseh ladij. Ko je nekoliko pozneje tudi druga ladija izkrcala svoje pomorščake so Amerikanci napadli fiilipinske utvrdbe in S00 Filipincev se je jelo umikati vedno streljaje nazaj na Araerikance. Ob 1. uri popoludnt je prenehalo streljanje na obel straneh. ,.Zmagovalci" so uplenili filipinski top, kteri je bil baje od amerikanskih krogel štirikrat za det, in mnogo streljiva. Na amerikanski strani je bil samo jeden pomorščak ranjen, pač pa je mnogo vojakov onemoglo vsled soln-6arice. Več Filipinov so vjeli ii> nad 60 usmrtili. Streljanje na Subig Bay, kjer so iz štirih ameriškil vojnih ladij streljali na samo jedei Kruppov top Eilipiuov, je veljal ,,malenkoBt" $25.000. Topničarka „Mouterey" je lTkrat ustrelila z svojim topom s krogljami 12 palcev v premeru, vsak tak strel velj« S500; topničarka jjCharleston" y pa 21krat ustrelila s krogljami pt 10 palcev v premeru in tak stre' velja 8300. A vse to streljanje ni nič korištilo, oni top bo še le pomorščaki z dinamitom poškodovali. Naši pomorščaki so samo streljal in od tam Deweya pozdravljali akoravno ta „špas" precej velja Denatja bodo pa že dovolj dobili saj stroji brzo koleke tiskajo, „do-bri" meščani jih pa marljivo lepijo
Dopisi.
AVeier City, Kans, 22. sept.
Slavno uredništvo ,Glas Naroda', prosim da priobčite moj kratki dopis v predalih lista, s kterim želim rojakom naznaniti kako Be nam tukaj godi. Tukaj imamo letošnje poletje slabe čase, temu je uzrok, ker se poganjamo za boljši zaslužek; te slabe čase prouzroča štrajk, kteri že nad štiri meBece traja. Tukaj se borimo proti štirimi velikimi družbami za boljši zaslužek in krajšo delalno dobo, na S ur, temu se pa hudo upirajo te družbe. Poskusile so že razna sredstva kako bi se ubranile pogoditi z unijo, družbe so unijske delavce poguale iz svojih hiš, potem poslalo svoje agente v Alabamo po zamorce in so jih tudi radosti dobili inž njimi vse premo-gokope napolnili in sicer tako, da kjer je preje delalo 100 delavcev jih sedaj dela 200 in še več. Sedaj so si mislili superintendent! in bosi imamo dosti delavcev in vse je v redu. Ali superintendent! so obračali, Bog je pa obrnil. Zamorci so šli na delo, a gospoda je gledala, koliko bodo premoga dobili na površje, prišel je prvi, drugi in tretji dan, ali ti delavci niso niti desetino toliko premoga spravili iz rovov, kakor mi preje; nato so se pričeli za ušesi praskati in delali kisle obraza, češ, iz teh žulov ne bode buBsinesa. Nato so družbe zopet razposlale Bvoje agente nabirati belopoltue premo-gokope : posrečilo se jim je nektere dobiti in sicer največ iz West Vir-ginije, Pennsylvanije in Kentuckya; prišli so sem ti importirani delavci, ali le zelo malo jih je, ki so šli na delo, največjih je pa obrnilo hrbet in zopet šli po svojih potih. Zato priporočam slovenskim delavcem, ako bi kam kak tak agent prišel, da bi ljudi nabiral za Kansas ali Missouri, Indiano ali Arkansas, da se naj mu ne vsedejo na limanice, akoravno zatrjuje, da tam ni štrajka, ker to je le laž, ktero rabijo v svoj namen. Kadar bode štrajk končan, bodem že rojakom naznanil v našem delavskem listu ,,Glas Naroda"; mi unijski delavci pričakujemo, da bode štrajk končan v našo korist-K sklepu pozdravim častite čitalce in čitalke našega delavskega lista „G1 as Naroda", kteremu želim obilo vspeha in naročnikov.
Anton Južuik.
Dewey v Newyorski kuri.
Admiral Dewey je vtorek zjutraj že pred solnčnim shodom dospel v newyorsko luko, dva dni preje, nego bilo pričakovati. Na krovu ,,01ympie" je vse zdravo.
No, Sir!...
Mi nismo edini pivovarji na svetu, pač pa smo pi-vovar, kteri vari in prodaja n a j bjo 1 j š e pivo, ktero se imenuje
SUPEBIOB STOCK
Ali piješ to? Naprodaj je povsodi v steklenicah in sodih.
Izvrstno glede čistosti. Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN, . . - *ICH.
Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„6LAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—
«9 pol leta..............S1-50
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—
„ pol leta----- 3.50,
„ „ čatrt leta . . . „ 175 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
,Glas Naroda" izhaja vsako s^edo in soboto.
„GLAS NARODA"
(„ Voice of the People44)
Will be isned every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača
30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti
st> ne natisnejo.
Dei.ar naj se blagovoli poslati po Mod >y Order.
Pi • spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
O »pi -om in pošiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",*
109 Greenwich St. N™ York City
Razne vesti.
Deweyeva parada na vodi in na kopnem.
V	pondeljek se je pričel Deweyev teden. Ves New York se zanima za hrabrega pomorščaka, za njega kinčajo ceste in hiše, povsod je videti njegovo podobo in po VBeh časopisih je brati ime vračajočega zmagovalca.
Glavno zanimanje občinstva je obrnjen na Deweyev slavoiok, kte-ri bode z svojo okolico postal krasen „milieu" za veliko parado. Sklenili so vse hiše v okolici jadna-komerno okinčati, kar bode samoumevno izdatno povišalo ume-talni vtis na ,,via triumphalis". Tudi hiše so že pričeli okraševati za Deweyeve dneve in že sedaj je videti, da bode New York kakor vihrajoče morje rdeče, belo, modre barve. Veliko, posebno večjih poslopij je že krasno okinčanih posebno v dolenjem delu mesta.
General Howard Carroll, predsednik odbora za povoduo parado je izdal splošen vspored in glavno povelje za dan 29. sept. Glavni odbor kakor tudi oddelek mornarice, to je njen zastopnik kapitan ,,Bol>11 Evans sta vspored že sprejela. Dnevno povelje se glasi.
V	petek ob 11. uri dopoludne bode parnik „8andy Hook" z majorjem Vau Wyckom, governerji posameznih držav, drugimi povabljenimi častnimi gosti in mestnim odborom, odpljul proti karanteni-Tam bode major pozdravil admirala na vojni lad i ji. Ob 1. uri popo-ludne se prične parada. Parnik ,,Patrol" z drugimi policijskimi parniki bode prvi v koloni. Potem pride „01ympia" v spremstvu parnima ,,Sandy Hook" in za tema mnogobrojno število ladij v treh divizijah. To bode največja povodna demonstracija, ktera se je kdaj vršila v newyrški luki.
Drugo povelje za Deweyevo parado je izdal general Noe velikemu mardalu parade na kopnem. Formacija bode v oddelnih kolonah Vsak oddelek bode imel 16 dvojnih Yret in oddaljenost med posameznimi oddelki so na šest korakov zmanjšali. Druga brigada se bode zbrala na Broadway in Boulevardu ; četrta brigada iztočno od Boulevar-da; tretja južno od 122. ceste in peta brigada takoj za prvo. Go ver ner Roosevelt naznanja, da bode roj ni države osobno poveljeval Oovernerju bodo dali švadrono A ta eskorto. Voj na bode korakala na Madis6n Square. Ko dotspe parada ■kozi slavolak, se bode na Wash-
ington Square razšla. Major Fred T. Leigh, signalni častnik državne milice bode skrbel pri paradi za zvezo med posameznimi oddelki.
Vojakom 3. in 4. brigade bodo v New Yorku odkazali sledeča stanovanja: 3. brigada v Murray Hill, 3. signalni korv Westvide Lyceum, 6. baterija na tovorni železnici Erie železnici, 1. polk v WendePs Hall, 2. polk v vojašnici 22. polka, 4. bataljon v "Westside Lyceum, 10. bataljon na svoji ladiji; glavni stan 4. brigade se nahaja v orožni-ci 71. polka, 4. Bignalni kor v Dickelovi jahalnici, 65. polk v orožnici 71. polka, 74. polk v vo jašnici 9. polka in 3. bataljon v vojašnici 9. polka. Pomorska milica se bode zbrala za 3. brigado na iztočnem Boulevardu in v paradi korakala za 5. brigado. General O. O. Howard je imenovan poveljnikom neoboroženih veteranskih oddelkov. Poveljeval bode vsem veteranskim organizacijam iz meščanske vojske, veterancinekdajnekonfederacije in prostovoljci slednje vojske Zglasiti se morajo pismeno pri ge neralu Howardu in se 30. sept. ob polu 1. ure iiopoludue zbrati na 72. cesti, kjer bodo dobili nadalja po velja in navodila. Glede udeležbe Grand Army še ni nič odločnega sklenjeno.
Deweyevi prazniki y Sing Sing.
Sing Sing, N. Y., 24. sept. Ker jegoverner Roosevelt proglasil Deweyeve praznike postavnim, bode tukajšua^jetuišnica v petek in soboto zaprta. VeČina kaznjencev ta dva praznika željuo pričakuje,'sa uio pet mož vsi iz New Yorka kterih kratki obroki ravno omenje ne praznike potečejo, nimajo uzro ka se smijati, kajti nepostavno je kakega kaznjenca v nedeljo al praznik odpustiti, radi česar bod petorica morala dalj čaBa ostati zaprta nego prisojeno. Njihov zaslužek v ječi in prispevek države bi popolnoma zadostoval, da bi za-mogla v New Yorku se tjobro zabavati te dni.
>,Ponce", raz kterega bode v pričo zvedencev v prvič delal poskušnje. Na krovu bode imel aparat, s kte-rim bode dvema drugima ladijema, fcakor tudi postajama na kepuem brez žice brzojavil. Ako se bodo poskusi dobro obnesli, potem bodo priredili nadaljne poskuse na vojnih ladijah.
Italijanska trgovinska zbornica v New Yorku je povabila Marconija k banketu in njemu prepustila, da določi čas.
Velik požar.
Te dtii je pogorelo skladišče lesa od Hencken <fc Willenbrocka ob East Riveru v New Yorku in sicer že četrtič v petih letih. Prvi trij« požari so nastali vselej v sušilnici, kjer so z veliko vročiuo sušili les za dragoceno hišno in glasbeno orodje itd. Vzrok zadnjega požara še ni uradno dognan. Škodo računajo nad $200.000.
Moštvo mimovozečega parnika je zapazilo ogenj med 4. in 5. uro zjutraj. Predno so dospele brizgalnice, se je ogenj zelo razširil. Skoraj vse skladišče je gorelo. Plamen je švigal veliko višje nego 100 Čevljev in se prijemal poslopij v bližini. Velika množica ognjegascev in briz galnic, kakor tudi dva požarna parnika so neprenehoma delali več ur, predno se je posrečilo ogenj omejiti. Pihal je precej močan veter in nesel veliko isker na 5000 čevljev od obrežja oddaljeni otok Mill Rock, kjer je bilo poslopje zveznega ženij-skega kora, v kterem je bilo spravljeno raznotero orodje in 400 funtov dinamita. Poslopje Be je vnelo in tudi do tal pogorelo. Dvema čuva jema seje še pravočasno posrečilo izvleči zaboje z dinamitom na prosto in iste utopiti v reki.
Morilec in požigalec v uniformi.
Na Governors Island bo te dni zaprli 28 let Btarega pomočnika v lazaretu v Clarence Brittoua iz Chicago. Z sponami na rokah in oblečenega v uniformi so ga pripeljali na policijo. Bil je baje v Chicagi udeležen pri požiganju in umoru.
Britton je bil pomnožni mašinist v Melrose Apartment Buildingu na Grand Boulevard in 42 cesti, kter«> je v noči 21. decembra 1898 pogorelo. Poslopje je bilo visoko zavarovano. Kakor se je govorilo je za-palil posestnik dr. E. H. R tsen-kranz (žid) sam z Brittonovo so-vednostjo. V poslopju je takrat zgorela Anna Hausen in so njeno truplo našli pod razvalinami še le šest mesecev po požaru.
Brzojav brez žice.
Marconi, italijanski elektrikar, kteri je prišel sem, da dokaže zvezni vladi izvršitev brzojavljenja brez žice si je ogledal te dni parnik
čez 25 let.
\V i 1 k e s b a r r e, Pa., 24. sept. James Delemater, 701etni starček je stal včeraj kot zatoženec pred sodnikom. Obdolžila ga je njegova žena, da jo je po 3bletnem zakonu vrgel iz hiše. Ko je to tajil je zaklicala razburjena žina: ,,Kdo je dr. Darkina umoril? Ti si ga!" Pri teh besedah je pokazala b prstom na sivovlasega zatoženca. Med tem ko so bili sodnik, odvetniki in občinstvo vsi preseneteni, je tožiteljica nadaljevala: „Kaj ne, takrat sem ti bila dobra, ko sem letala okolo, da sem dobila potrebne priče, ktere so za tebe pričale?" Srpo je gledal sodnik tako velicega hudodelstva obdolženega zatoženca, kteri je ko-nečno vstal in rekel: ,,DaJaz sem to storil!"
S temi besedami je prišel zopet Durkinov umor v živ spomin. Pred petindvajsetimi leti je bil v Scran-tonu dr. Durkin umorjen in za $800 oropan. Zločina sumljiv je bi Delemater blizu Plattsburga, N. Y., zaprt in v Luzerne countyju kamor je takrat Scrauton spadal, umora prve vrste krivim spoznan. Dovolili pa so mu drugo pravdo, pri kteri je več njegovih prijateljev po krivem priseglo in Delemater je bil oproščen. Od tistega časa do včeraj, ko ga je njegova lastna žena ovadila, o Delemateru ni bilo nič čuti. Sodnik je slučaj radi česar je Delemater včeraj stal pred njim, do prihodnjpga obroka odložil in priletni dvojici svetoval, iti mirn« domov in v složnosti preživeti jima še odločeni čas.
Nesreče na železicali.
P i 11 s b u r g, Pa., 23. sept. Na postaji Parker, Pa., Allegheny Val ley železnice Bta včeraj dva vlaka skupaj trčila. Lokomotive, osem tovornih in dva osobna vozova so bila zdrobljena. Oba vodja vlakov, jeden kurjač, dva sprevodnika in od potnikov dve ženski in jeden moški, so bili hudo, toda ne smrtno poškodovani. Strojevodja tovornega vlaka je baje vsled malomarnosti zakrivil nesrečo.
Halifax. N. S., sept. Posebni vlak Dominion Atlantic želelnice z 500 vojaki 63. polka na vožnji iz Camp Aldershot v Halifax, je danes pri Mount Nudake 30 milj ou tod skočil iz tira in se zvrnil po že-lezničnem nasipu navzdol. Več vojakov je bilo poškodovanih, toda nihče hudo. Promet na železnicije pet ur prenehal.
Den ver, Colo., 23. septembra o polunoči. Pri Florence Colo., sta trčila skupaj izletuiški in ekspres ni vlak. Vodja izleta, tri deklice 10 in 12 let stare in dva Gletna dečka so bili usmrteni, pet osob pa je bilo hudo ranjenih. Izletni vlak je prišel iz Chicago.
Pueblo, Colo., 23. sept. Iztočno vozeči osobni vlak Denver & Rio Grande železnice je danes večer pri Florence trčil skupaj s proti zatoku vozečem tovornim vlakom. Kakor se čuje je več železniških služabnikov in potnikov usmrte-nih. Pomožni vlak je odišel na kraj nesreče vzemši seboj deset krst.
Springfield, 111., 23. sept Pri Elkhart je danes večer brzo-vlak Chicago <fc Alton železnice skočil iz tira. Dva potnika sta bila hudo prškodovana.
Sedem žena.
Rochester, 22. sept. Tukaj so našli sedmo ženo Harry Frank St. Claira, kteri je radi mnogožen-štva zaprt. St. Clair je še le 23 let star in seje z vsemi sedm imi ŽPnami poročil v teku štirih let.
V Clevelandn še ni mirn.
Cleveland, 22. sept. Danes večer med 7. in 8. uro so neznani zločinci na samotuem kraju Wade Park Trolley črte železnični voz z
dinamitom pognali v zrak. Pok je bil tako močan, da 90 ga slišali štiri milje daleč. Voz je raztrgalo na kose, edini potnik, m.-torman iu sprevodnik so ua čudovit način ostali pri življenju, vsi tri;e pa M!i precej hudo poškodovani. Osobe, ktere so položile dinamit na progo, so zginile v temni noči.
Na črtah Bigg Consolidated Co. se že nekaj tednov občinstvo zopet živahno vrzi; za boycott štrajkarjev se nihče mnogo ne zmeni. Vkljub temu se upira izvrševalni odbor unije boycott opustiti, in akoravno je celo že več štrajkarjev, v očigled brezupnega boja, k tem opominjalo.
Tomatov v obilici.
Baltimore, 22. sept. Tukaj jetomatov (rajskih jabolk) obilici. Fine marylanSke tomate so prodajali včeraj po S do 10 centov cajni-co. Sedaj pa velja pet ceutov toinate spraviti na trg, darlje tri cento cajnica in dva centa trganje, zato farmerji sosednjih c utitvjev rajše puste svoje tomate ležati na polju, nego delati v škodo.
Naselnike bodo izgnali.
Denver. Colo., 23. s>>pt. Kakih 375 naselnikov na zemljiščih, ktera so vsled sodnijskf ga odloka priznana Maxwell Land Co. bode dotični oddelek v Washingtonu izgnal iz zemljišč. Dvanajst zveznih maršalov je pooblaščenih izvršt.i ekse-kucijo.
Barbarsko bičanje — slnhodnej deželi.
\V i 1 m i n g t o n, Del., 24. sept. Osem od porotnega sodišča radi vloma in tatvine krivim spoznanih uiož, večinoma zamorcev, so na dvorišču jetnišnice v New Castle bičali. Določeno kazen je izvršil šerif s Btremenovko. Obsojenci so bili večinoma mladi ljudje, toda imeli že mnogo grehov nad .seboj. Neusmiljeno je svrčal bič po njegovih golili hrbtih, da je pri nekterih kar curkoma tekla kri. Od reke Delavare jfi pibai mrzel veter, da so se kaznjenci tresli od mraza, med tem ko so se zvijali pod hudimi udarci. Obsodba se je vršila v navzočnosti 500 osob, med temi mnogo žensk in ljudi, kteri so krvoločni prizor fotografirali. Ženske so si ogledale eksekucijo od blizu.
Elmer Coy le, mlad mož, kteri je pred nekterimi meseci pobegnil iz ječe, bil vjet in še enkrat obsojen, je moral upogniti hrbet za dvajset hudih udarcev. Kri je tekla iz zatečenega hrbta, ko je stal potem jedno uro pri mučniškem kolu. Ista kazen je zadela njegovega sokrivca. Drugi obsojenci so dobili po petnajst, udarcev.
Premogarski nemiri.
Little Rock, Ark., 22. sept. Vsled pismenih poročil, vladajo še vedno nemiri v prem >garskih okrajih Sebastian Countyja, kjer šr vedno traja štrajk uuijskih delavcev. Pri Jenny Li ud premog okopu je tolpa pijanih skabov streljala na cerkveni st> lp in pri drugi priliki je bil neki skab vsled nesrečnega slučaja ustnrten. Prem carske družbe so importirale ua stotine ljudi iz Kentuekyja, West Virgiuije in Alabame. Toda marsikterega s< unijski delavci pregovorili, da je pristopil k štrajkarjem. Pri vseli premogokopih vsled štrajka pri tnanjkuje delavcev. Tudi pomanjkanje premoga preti v tistih krajih, kjer istega iz premog »k ipov v Ar-kansasu dobivaj-), ako štrajk kmalu ne preneha.
Carter vi lie, III., 22. sept. Coronerjevi porotniki eo glede poslednjega izgreda izdali v dva dela spadajoč odlok. Prvič, da so bili štirje možje pri nemirih od več po-rotuikom neznanih in izgredov se udeležujočih osob ustreljeni, in da se ne more reči, kteri zatož^nih j« zamorce UBmrtil. Drugič pa so izrekli porotniki, da je petega usmr-tenega zamorca ustrelil Elmer James, kterega so postavili podzatožb uboja.
Zamorci Brush premogokopa s<» poskušali jeduega svojih linčati, kterega so obdolžili, da jih je b ln poltnim premogarjem izdal. Vojak i so ga oprostili iz rok linčarjev i i. mu pomagali k begu. Sedaj ga išč^j,, belopoltni prem'-garji, da bi ga radi udeležbe izgredov tožili in s tem zatožbo od sebe odvrnili.
Rniiiena mrzlica.
Washington, 23. s.'jt Glavni vojaški zdravnik \Tyinan je da-aes od pom ž -ga zdravnika Mc Ada ma v Key \\ estu dobil brzojav, da je tam 2S osob na novo zhol lo na rumeni mrzlici, pet osob pa umrlo.
Vojaški zdrarnik Carter brzo-javlja iz New Orleansa, ia včeraj ni tam nihče na novo zooi i ua ru-meui mrzlici, umrle pa sti dve osobi. Pet druzih bolnikov na rumeni mrzlici zdravijo. Nastalo je hladno vreme, kar je z^l^ ugodna okolnost za omejitev kužue bol zni.
Iz Havane ta mošnji višji zdravnik brzojavno p »r. ča, da v Ilavani ni nihče na novo zbolel na rumeni mrzlici. Samo dve osobi sti š bolni. Vse kaže nato, da j.' kužna bolezen izdatno omejena.
Deweyev dam v Washingtonu. \V a s h i n g t o n, 22. s pi. V zaključni s>'ji narodnega >dbora z n Deweyev dom s<> povodom pričakovanega prihoda admiral? za sedaj prenehali z nabiranjem d m-skov. Kakih 300.000 meščanov iz vseh delov Zjed. držav je prisp val > do *edaj nad S27.000, toda t -v t h -čejo pomnožiti na 850.<m 1 admiralu, kakor sam želi, ku ' i hišo v zvezni stolici, kjer mi- zanaprej stanovati.
Drefyns pride v Ameriko. S a n A n t'o n i o, Tex.. 22. sept, J. H. S. .\teen iz Shrevep rta, La., kteri je svojo sestro v j :■!,<■ obiskal, je prinesel vest. d'	kapitan I) reyius m njegova sopr<>ga v Sail Antonijo. Dreyfus namerava tukaj preživeti zim , da si okreča svoje zdravje.
Ponmoženje zločincev na Nemškem.
Leta 1S76. s< v Berolinu otvorili zloglasni album zločincev ko so leta dni zbirali p dol • '-i .cev nabralo se je do k< aec. r-i 1S77. dvanajst morilcev, 135 uh m-.val-cev in 336 raznovrstnih tatov, 07 tatinskih vlačug, 89 ljudil vcev. 46 sleparjev višje vrste, š<» goljufov in 51 pri lični h tatov. S - apno j. bilo takrat 7l"-l podob, ktere so ,,dičile" al' um. Takrat je bilo v Berolinu milijon prebivalcev, danes pa se je prebivalstvo skoraj podvojilo zato bi tudi hudodelstvu prisojali podvojene pomnože je, namesto tega je sedaj dvajsetkrat toliko števila hudodelcev. < M 7b4 podob j*^ do koncem i.>ta 1S0S. n rastlo število na 17 S>>0 podob. Tu se je povečalo število mori V-»v od 12 na 69, roparjev je postal > 80, ul >mo-valci so se od l:l-"> pomnožili na 3156, raznovrstnih tatov od 33<> na 36 80, št' v i I o ta t i n - k i n v 1 a«"- u i j e < >d 67 narastlo na 15'»3. I/. 80 goljufov je postalo 10i.i5; najbolj pa se je pomnožilo število tatov ob priliki, namreč od 51 ua 1^23. Tog »številke, ktere morajo z svojim ogromnim naraščanjem vsac--ga mir-1 e.'ga či<»-veka napolniti se žil stjoiu skrbjo, posebno ker s- t > pojavlj v rajhu ,,d»»r Gottesturcht und deutsoher Sittlichkeit1-'.
Evropejske in dt n^e vesti.
Dunaj, 22. sept. Verska občina Izraelcev ua Dunaju je od avstrijske vlad-- zahtevala obrambo pr iti obtožl>i rituvalnega umora, ktera igra pri porotni obravnavi v v Polni osodepoliin v; g K smrt kb3ojeni čevljar Hilsner je iz bojazni pred vislicami ovadil o ^n s »krivca, radi česar bode p »trelm obravnavo
i	nova pričeti.
Madrid, 22. sept. Con tre admiral "Mont^jo, p.iveljnik pred Manilo uničenega španskega br > lo ja, bil radi t^ ga poraza vsled odloka vojnega, sodišča nmirovljen brez običajnega povišanja. M« nt >jo jv zavračal krivden na vlad j, kt-oa mu i", namesto vojnih lad j dala -tar. slabo oborožene ribiške Čolne in s temi naj bi se vspešuo boril proti modernemu brodovjn. Montojova trditev je resnična, toda kakor pri Drevfusovem slučaju, se ,,čast naroda" ne sme javno skruniti. Iz tauesljivih poročil o pomorski bitki pred Manilo je razvidno, Ha M ut> -
ii	nikakor ni manjkalo p ^uma. Ko je bila ei a ladija razbita, dal bq je prepeljati na bližnji iu tam razobesil admiralsko zastavo, dokler ionečuo ni estaio nobenega jambora ter se potem r».šil na obrežje.
Dunaj, 23. sept. Ministerstvo Than se je odpovedalo. Po kratki seji kabineta, pri kteri bo to sklenili je danes dopoludne miristerski predsednik grof Thun-Hohenstein predložil cesarju Frauc Josipu prošnjo za odstop. Ako bode sedaj cesar sestavil kabinet iz članov desnice ali uradniško ministerstvo a la 1895 še ni zuano. Odstop je bil sklenjen takoj po uradni objavi, da je ministerstvo Thuu Hohenstein sklenilo avstro-ogersko pogodbo. Toda že dolgo poprej so krožile veBti o odstopu, in kakor videti, je čakalo z izvršitvijo, da je prišel cesar s Tirolskega. Razne politične stranke v Avstriji se za Tlmnom ne bodo jokale, najmanj pa Nemci, kteri Thuu-Kaizlov odlaz smatrajo zmagi svoje stvari. Samoumevno za tima ne pride nič boljšega.
Pariz, 23. sept. Iz Lille se ,,ReveiI du Nord" poroča, da se je njegov poročevalec sešel z italijanskim poverjenikom Vito de Vel lis in od njega zvedel, da mu je prejšnji italijanski attachč v Parizu, major Panizz »rdi zagotovil, da sta Ester-hazy in polkovnik Henry dobivala od Nemčije in Italije 4000 frankov na mesec. Pauizzardi je to tudi v Dri^o druzih trdil.
L o n d o n, 23. sept. Delavci milijonarja Liptona, kteri je sedaj z svojo jadrnico v ,Shamrock' v Ameriki, da bi si priboril častno kupico, so danes večer zborovali, ter razmo-tri vali glede nezadostne plače. Mno-_ro njih mora 60 ur na teden delati in dobe zato -83, ako se pa kaj pri-t žijo, jih odslovijo. Sklenili so ustanoviti unijo. Mnogo druzih delavcev bode Liptona bovcotiralo. (Potem lahko milijone zapravlja, ko jih sam ne zasluži, in tacega umazanca še časte. Dober tek jim.)
C a r p e n t r a s, 24. sept. Dreyfus je danes prvič pozdravil svoja otroka. Ne da bi govoril kako besedico ju je oi»jel. Starejši deček se je spominjal še svojega očeta, pripomnil pa, da se j^ zelo Hpre-menil. Družinsko snidenje je Dr- v-fusa zelo razburilo. Zanaprej ne bode več sprejemal ptujcev.
C a ri g r a d, 24. sept. V turškem vilajean Aidin v Mali Aziji je bil 20. septembra hud potres, kteri tirjal dve Bto človeških žrtev. Sto-lica vilajeta je Smirna.
B e r o I i n, 25. Bept. Radi nepričakovano pomnoženega povpraševanja po amerikanskih železnih in jeklenih izdelkih, osobito str.»jili iu orodju, namerava več amerikanskih tvrdk zgraditi v tukajšnem mestu obširne tovarne.
Listek. Vi I ag o s
Dne 12. avgusta t. 1. je minolo 50 let kar so magjarski vstaški vojni oddelki položili svoje orožje pri Vilagošu na Ogrskem.
Magjarski pisatelj dr. Evgen Csudv opisuje ta znamenit dogodek v svojej magjarski zgodovini takole :
General Georgey je dobil ukaz, da Hudim z svojimi oddelki naBko-čil in vzame, kar se mu je posrečilo dne 21. maja 1S49 kljubu junaškej hrambi po generalu Hentziju, kteri je sam padel v tej bitki. Ta zmaga pa je preslepila vodje vstaške voj tie. Ko je Schwarzenbergovo ministerstvo po svojej ueomejeuej oblasti podelilo ustavo za vso monarhijo, po kterej bi imela Ogrska postati pokrajina kakor druge pok raji ne, odrekel seje zbor v Debrecinu dinastiji hab^burškej iu izvolil Košuta governerjem republike. Njegovi ministri so bili: Bartolomej Sze-mere, predsednik ; Ar tur Georgr-y, vojni minister; grof Kazimir Ba-thyany, minister vnajnih zadev; F ran jo Dušek, finančni minister; Ladislav Csanyi, komunikacijski minister; Savo Vukovics, minister pravosodjp in Mihajlo Hrovat.
G^org y je dobil vrhno zapoved-uištvo vojske. Vlada se je premestila v Peš to. Toda to veselje ni dulgo trajalo. Avstrija je videla v odpadu Ogrska veliko nazadovanje in celo svoj propad, pričela je zbirati vse svoje moči, na čelu jim pa postavila groznega Haynsua, poleg tega je pa še Rusijo prosila sa po-
_

I
Jugoslovanska Katoliška Jednota. | ^
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožef1 Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	,, John Gix>bokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PbeSibn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže ta, Box 105, Ely, Minnesota.
PRISTOPILI: K društvu Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., Nikolaj Arko; ,,	,, „ „	„ „ Karol Tekauc;
,,	,, „ „	„ „ Peter Rade;
,,	,, ,, „	m » Marko Henigman ;
,,	,, „ „	„ „ JohnOražem;
,,	,, „ „	m	Frank Oražem ;
,, „ „	„ „ John Skul.
Društvo šteje 107 udov.
ODSTOPILI:
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn., Matija Judnič;
,, „ „	m »»	» John Prešern, ml.
Društvo šteje 256 udov. Društvo šteje 15 udov. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"'
moč. Car Nikolaj se je bal vstaje na Poljskem, ako se Madjari oslo-bod.^ in bi celo Magjari pomagali Poljakom v pridobljenje svobode, se je odločil iu poslal pomoč Avstriji.
Ruska pomoč je bila odločilen poraz Ogrske; ko je Baskievič pri-drvil z severa na Ogrsko z S0.000 vojaki, matije čete ruske vojne pa so preko Bukovine iu Rumu-nije prodrle v Sedmogradsko ; ban Jelačič pa je krenil iz Hrvatske z G0.000 možmi; Havnau je z Dunaja korakal na Ogrsko z 175 940 možmi in 605 topovi, ruska vojna pa je štela 194.324 mož in 557 topov. Proti tolikej sili pa je zamogla magjarska vlada postaviti na bojno polje 141.000 mož, nekaj posadke vojne in 550 topov, in to je značilo smrtni udarec slobode Ogrske.
11 aynau je potisnil Georgeya v Komorii. Georgey boječ se, da ga ue bi Rusi obkolili je predal Komoro Klapki, sam pa zbežal do reke Tise. Med tem se je Košut z vlado pomaknil v Szegedin, od tam pa v Arad, kamor seje tudi Georgey podal z Bvojo \ojuo. Potem je spodletela poslednja nada Magjarov, ko je bila njih vojska razpršena pod Bonom pri sv. Andreju blizo Te-mešvara, ne da bi prišlo do prave bitke. Ben je padel raz konja in magjarska vojua ni imela nikogar, kteri bi ga nadomestoval. Goyon, kt^ri je bil imenovan načelnikom generalnega štaba, ni zamogel pre prečiti razpada vojske in naznanil vladi to žalostno vest. Vsled tt zgube ni vedela vlada kaj bi ukrenila, niti vojna, ktera se je zopet zbrala pri Aradu. Košut se je od-povtdnl 11. avgusta časti g ivernerja in to izročil Georgeyu, o kterem se je vse nadejalo, da na čelu vojnp kaj opravi. Artur Georgey je prevzel toraj vrhno civilno iu vojaško oblast.
Vojna, ktera je bila obkoljena, se je imela odloČiti ali za junaško smrt, ali podanje. Georgey, kteri se je že pogajal z ruskimi vojskovodji, je sprevidel, daje brezuspešno prelivati kri, odločil se je orožje položiti, a to le pred Rusi. Prepozno je bilo, da stavi predlog in pogoje, ker magjarska vojua je bila že obkoljena od vseh strani, ter se moraia udati na milost in nemilost. Ž d je magjarske vojske so naznanili ruskemu generalu Rudigerju in sicer so bile nastopne: 1. Generalom in častuikom je dovoljeno obdržati sablje, 2. Vsa vojua se ima pomi-lostiti. 3. Jamčenje osobne svobode in osobnega imetja. 4. Odkup mag-jarskih papirjev. 5. Ruski car naj deluje na to, da se zakonita ustava od leta 1848. razveljavi. 6. Magjar-skim častuikom naj se dovoli pristop v rusko vojsko, pridrživši vsak svoje dostojanstvo. (Seveda so to le zgolj želje ostale.) General Rii-diger je obljubil, da niti jeden avstrijski vojak ne bode navzoč kadar bode magjarska vojska orož-
je pokladala. To je zajamčil mag-jarskim častnikom. Kar se je pa tikalo družili želja, magjarske vojske, je rekel samo, da jih bode toplo zagovarjal.
Vodstvo magjarske vojne je imelo na to vojno posvetovanje, v kterem je sklenilo jednoglasuo dne 11 avguBta 1S49, da položi 30.000 mož z 144 topovi svoje orožje pred generalom Riidigerjem. Paskievič je nato brzojavil ruskemu caru v Petrograd: „Ogrska leži pred nogami Vašega Veličanstva!" Kapitulacija je bila tako-rekoč konec magjarske ljudovlade. Košut je popustil vse svoje ministre na cedilu in pobegnil najprvo v Lugoš, potem pa v Oršov. Tudi drugi kolovodje — kolikor jih uiBO Avstrijci vjeli in obesili, bo ubegui-li na Turško. Na sedanjej Ilici v Zagrebu so jeden dan obesili 60 ogrskih plemenitašev, ogrski narod pa je zgubil milijone in milijone, ier bankovce od ljudovlade s podobo Košuta so po cele vozove požigali in vsi bili ob vso veljavo; tudi domoljubni duhovni bo mnogo trpeli iu bili preganjani.
Uprav Slovani to je Hrvatje, Ru-9i, Cehi iu Slovenci so pomagali Avstrijo vzdržati in rešili velikanske zadrege iu jo obdržali celokupno, ali nehvaležnost je bila njih plačilo in Bog ve kaj utegne postati, ako se še jedeukrat pojavi drugi Vilagoš?
Drobnosti.
Društvo Prebve tega S r c a Jezusovega v Clevelandu ima v nedeljo, S. oktobra, svojo glavno sejo v navadnem prostoru in vabi društveuike in one, kteri žele pristopiti, da v obilnem številu pridejo.
* * *
Na smrt obsojen. Iz Novega mesta pišejo ,,Slov. Narodu" od 2. t. m. : Pri včerašnji porotni obravnavi je bil jednoglasno na smrt obsojeu 261etui Jožef Zevuik, morilec Jožefe Grubar iz Subodola pri Brusnicah. Zevnik je svoj čin obstal. — Ponoči je šel pod okno Gru-barice* ter zahteval, da ga spusti v hišo; ker se je ona branila, šel je po sili v sobo ter je ondi zopet nadlegoval, a ker se je umorjenka še vedno protivila, vnel se je hud boj. Grubarica popadla je stol ter hotela s tem Zevnika udariti, a ta je potegnil nož ter ga jej zabodel v hrbet Zeta sunek je bil haje smrtonosen, toda pogumna žena je potem vendar še ven bežala, hoteč na pomoč klicati, kar jej je pa Zevnik b tem za-branil, daje je na tla vrgel, kjer j«) je po dolgem ruvanju spredaj in zadaj tako vrat prerezal, da se je držala glava le še malo trupla.
Samomor. V Ilirski Bistrici se je 721etna vdova Marijeta Hudež, rodom iz Postojine obesila. Sodi
sf, da se ji je mešalo.
* *
*
Nesreča. Iz Dorržal se poroča: Danes, 6. t. m. ob 7. uri zvečer se je pripetila tu velika nesreča. 91etni Majdičev sin seje obesil pod voz ter padel tako nes_eČno pod ko-leaa, da je šel z žitom naložen voz preko njega ter je deček pol ure na to umrl. Stariši, pazite na svoje otroke 1
* *
*
Uboj. Pred hišo Marije Korošec v Rečici našli so ljudje te dni Matevža PavliČa z Bleda smrtnone-varno ranjenega. Pavlič je še tisti dau umrl. Dva fanta, ki sta na sumu, da sta ga ubila, sta bila izročena radovljiškemu sodišču. * *
3fc
Iz Škocijana na Dolenj-ske m poročajo, da je v noči 2. t. m. ob 11. uri, treščilo v vasi Zloganje tukajšnje županije v neko sredi vaBi stoječo tepko, katera je začela takoj b plamenom goreti. Možje so prihiteli iu podžagali gcreče drevo, ter tako rešili nad 30 hiš broječo vas
preteče jej nesreče.
* *
*
Požar. V Pokojišču pri Borovnici je gorelo pri posestniku Anton Ravnikarju. Ogenj je provzročil okrog 1000 gld. škode. Zažgal je Ravnikarjev štiriletni sin, ko se je igral z žveplenkami. Iudoleutnost iu brezbrižnost našega ljudstva presega pač vse meje. Skoro vse požare provzročajo otroci, a vender kmet niti ne misli, da bi vžigalice shranjeval tako, da bi jih otroci ne dobili v roke.
* *
*
Samomor. V Velikem Otoku pri Postojini se je 531etni kajžar Anton Kocijančič v pijanosti z neko verigo obesil.
* *
*
Iz Ptuja se piše ,Slov. Narodu4: Beneficijat g. Alojzij Bratuša, rojen Ljutomerčan, je v soboto, 2. t. m., zvečer na naglem tukaj umrl. Pogreb je bil v ponedeljek, 4. t. m , ob 4. uri podoldan. Pokojnik je bil uzoreu duhovnik, vrl narodnjak in blag prijatelj. Pogrešali ga bo-
demo povsod. Lahka mu žemljica! * *
*
Čuden dogodek. 26. avgusta sta se na topničarakem vežba-lišču pri Stokholmu srečala major Wennerberg, adjutant prestolonaslednika iu major Stendahl. Oba sta sedela na konjih ter si stisnila roki. Komaj pa se je major Wennf rberg odstranil par korakov, je major Stendahl ustrelil trikrat na Wen-uerberga ter ga zadel dvakrat v roko. Wennerberg je zbežal na konju k svoji bateriji, a ondi Be zgrudil na tla. Odpeljali so ga v bolnico. Major Stendahl pa je obrnil konja ter odjahal k polkovniku Brattu, kateremu je javil svoj čin: ,,Ustrelil sem nanj ker me je več let hipnotično preganjal. Zato je bila moja dolžnost, ustreliti ga". Major je bil blazen, zato so ga odpeljali v
bolnico, kjer je bil že jedeukrat. * *
*
K a s i r a n a razodba. Kakor znano, je bil devinski župan goBp. M. Ples lani obsojeu na osem mesecev težke, z jednim postom vsaki mesec poostrene ječe in to radi sokrivde pri zločinu javnega nasilstva, kateri zločin se je zgodil po umoru cesarice s tem, da bo Slovenci v De vinu nekoliko poškodovali oudotno šolsko poslopje društva ,,Lega na-zionale". Kasacijski dvor je razsodbo dež. sodišča v Trstu kasiral
in zaukazal novo obravnavo.. * *
*
Celjska policija piše zdaj dan na dan ovadbe na državno pravduištvo. Ovadila je že vše količkaj znane Slovence iu okrožno Bodišče je proti vsakemu ovadeucu začelo preiskavo. Ovajena sta dr Sernec in dr. Dečko radi hudodelstva javne sile, g. Majdič iu g Žimniak radi hudodelstva zoper telesno varnost, g. dr. Ravnihar radi žaljeuja mestne palicije celjske, g dr. Cvetko „Wegen provocatori-schen Hinabschauen vom Balcon des „Narodni dom" itd. Gospoda Eckel in dr. Payer, — svak tistega c. kr. avskultanta dr. Fehleisena, o katerem je „Domovina" poročala
da se je z vihtečo gorjačo vdeležf-val izgrod« v proti čehom — imata obilo dela. Tolaži naj ju zavest, da zbereta obilo, zanimivega materiala, katero bo izvrstno služilo, kadar se bo v državnem zboru govorilo o justičnih razmerah na Štajerskem.
* * *
Barabe pri delu. Na pročelju šolskega poslopja ptujske okolice je dal napraviti ondotni nad-učitelj Ivan Kankler b pomočjo in požrtvovalnostjo nekaterih šolskih prijateljev in slavne ptujske posojilnice v slepih, kapelici podobnih okuih prvega nadstropja šuli pri-merui sliki slovenskega pedagoga A. M. Slomšeka in BlovenBkega pedagoga Komenskega.. Navedeni sliki je v dobi od 17. — 22. julija t. 1. jako povoljuo izvršil g. Ivan Gosar, akademični slikar v Mariboru; VBe delo je stalo 120 gld., ter je že itak impozantno stavbo v lepoti povzdignilo tako, da je vsak človek, ki je mimo šel, bodisi tujec ali domačin, nehote in rad postal, občudujoč sliki in krasno poslopje. V noči on 2. — 3. septembra t. 1., so došle neznane barabe obe sliki z ru-javo oljnato barvq pomazali in popolnoma učinili. Upati je, da posreči znani eneržiji tukajšnjih obla-stev, izslediti podivjane lopove tembolj, ker se je našla skleda, v kateri so pripravili barvo za svoj
pekenski čin. Blažena kultura!
* *
*
Župnik — grof. Kralj Um-bertoje podelil župniku vasi Altere pri Savoni, monsiguoru Betolottiju ker je daroval za z danje neke sirotišnice 300.000 lir, naslov grofa s pravico, da preide ta naslov na njegove nečake.
* * *
71 princesiuj in 47 prince v je v Evropi godnih za ženitev, oziroma možitev. Velik del prin-cesinj bode moral torej ostati samski. Ker so priueesinje večinoma protestantke, niti v samotan ne morejo. Ne preostaje jim torej druze-ga, kakor žalostno staro devištvo ali pa morganatski zakon.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 840.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje je?
FRANK BLAŽIČ, samec, pred dvemi leti je bil v Ely, Minn., letos meseca marca pa odš^l y Leadville, ua 405 Elm St., od tam mi je pisal, da se mu slabo godi, takoj sem mu pisal iu ponudil pomoč, a od tedaj uisem dobil uikakega odgovora. Možje poštenjak, lepega zadržanja iu član Jugoslov. kat. Jeduote, ter bi rad zvedel za njegov naslov, ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj mi blagovoli naznaniti: George M a u-rin, Box 160, Ely, Minn. (27. st.)
PRIPOROČILO SLOVENCEM!
V Brooklynu, N. Y., 209 — 14th Str. je pričel izdelovati naš rojak Alojzij Ausenik izvrsten tobak za pipo in žvečenje in bode vsak Slovenec rad po njem segel, ako ga le poskusi. Ausenik že več let delal v tej stroki iu sejo je dobro priučil, ter bode Slovence prav izvrstno postregel. Priporočamo zelo toplo tega rojaka vsem našim delavcem, dalje grocerjem, salooner-jem in razprodajalcem.da si omislijo: AUSTRIAN HUNGARIAN MODEL TOBACCO, zavoj na drobno prodajan velja 5 centov, posredovalci ali agentje dobe velik popust. Slovencem priporočamo, da rtaj le ta tobak zahtevajo in prodajalcem naznanijo naslov izdelovalca, ker je popolnoma na mestu, da rojaka podpiramo in pri tem še bolje blago dobite, nego od kapitalističnih in židovskih trustov. Zavoji so v rumenem papirju in je tiskan na njem avstrijski orel in ogrska krona: le v takem papirju zaviti tobak je pravi izdelek našega rojaka Alojzij Ausenika, kterega z dobro vestjo priporočamo rojakom.
Naznanilo.
Vsem rojakom naznanjava, da imava Grove, 306 So. U n i o n, Pueblo, Col o., svoj
v kterem točiva najboljše pivo dobro vino, fini whiskey in imamo na razpolago izvrstne smodke. To je najlepši proBtor tukaj; Bamo dve ulice (alistreeta) od Union kolodvora ali Dipe. Na hiši je z velikimi črkami napisano
The Grove—
Z odličnim Bpoštova ijem
Andolšek in Plut.
gospodarja
306 So. Union Ave., Pueblo, Colu.
(20. f.)
Naznanilo.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od §1000 plača prva vrsta 48 ct. ua mesec, poslednja pa SS c. Člani Be sprejemajo od IS. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtniue se lahko zavaruje od S500 do S3000. Za bolui-ško podporo se plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša So, največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člaui proti polovični vstopnini. Ako ž-di kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g or i z, 764 Allport St., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St , Chicago, 111.
Svoji k svojim !
Podpisani naznanim, da sem odprl uovo
PRODAJALNO Z GR0CERIJAM1
1702 St. Clair St., Cleveland, O.
ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel hod^m vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkpj ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj bi naroči raznovrstno blago in brzo bode poBtrežen. Priporočaje se:
Fred Svoboda,
1702 St. Clair St., Cleveland, O.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop,, 337Fifth St., Calumet, Mich.
prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perntuino. Vse blago je sveže id prve vrste-
Naša posebnost so
B3P kranjske klobase, "^s
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
SLOVENCEM in HRVATOM
priporočam svoj
saloon
imenovan
Olympic Atletic Club Eicha&ge
1324—16th St. DENVER,-----COLO.
Vedno" točim izvrstna domača in importirana vina, izvrstno, sveže pivo, fiue likerje in whiskey, ter imam prav doJbre smodke.
Izvrsten lunch (prigrizek) na razpolago.
*Za obilen obisk se priporočani Slovencem iu Hrvatom. Kdor pride v Denver naj me obišče.
Z spoštovanjem
FRANK MIOELET, Prop.
Naznanilo.
Naš m obrtnikom, trgovcem in saloon«-rjem priporočamo, da svoje Oglase a 1 i advertisomentf priobčijo v
Koledarju za 1900,
kteri je že v tisku. Cene so jako nizke. Naš KOLEDAR je vsako leto zelo razširjen in razprodan in ga bodemo za drugo leto veliko več tiskali, ker smo ga do sedaj še vedno lahko razprodali. Oznanila so v KOLEDARJU skozi VBe leto čitati. Naši trgovci, obrtniki in saloonerji bi morali vedeti, da je reklama neobhodno potrebna za trgovino.
Uredništvo ,,Glas Naroda".
Slovencem in Hrvatom nazua-njam, da sem zopet dne.l. avgusta odprl svoj
SALOON
ter točim izvrstno svpže PIVO, iobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fiue SMODKE, ter se priporočam v obileu obisk.
Jacob J. Stukel,
Front Street. Iron BHt, Wis.
Iz proste roke
□hlsl ^oarocLetj
v Kamli.ji, poleg Novega mesta.
Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana
GOSTILNA,
vedno dobro obiskana; leta 1890. se bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajaluico poleg krčme iu še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, lednnico, skedenj iu pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši ia zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold.
Dalje prodam
veliko kmetijo,
velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov ujiv in 2 kozolca, vse strehe bo pokrite z opeko. Ceua 12.000 gold.
^ tiri dele h o s t e, vreduo 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem samec iu nemam dedičev. Naslov je uarediti:
John Konda, ■
Kaudia, štev. 3, pošta Novo Mesto, Kraujsko, Avstria.
Pnvoi mi kj® dru8ejd°bu
rUVU» III I sedaj za .$40.80
100 gold, avstr. veljave s poštnino vred $41,00? FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich Street, New York, edini ti jih pošlje zato svoto v staro domovino.
Francoska parobrodna družba
Tr
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street;
La Touraine	30. sept.
La. Normandie	7. oct.
La Champagne 14. ,, La Gascogne	21. „
La Bretagne	28. ,,
La Touraine	4. nov.
Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. držav** in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK
Podpisani priporočam Slovencem in Hrvaton svoj
Oriental Saloon
v Laurium, Michigan.
v njem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra vina in whisky ter imam vedno v zalogi fine smodke.
V obilen obiBk priporočaje se rojakom z velespoštovanjem
F. P. Sedlar.
NAJNOVEJŠE!
Austrian Hungarian Model Tobacco
izdelovalec
-A-ixsexLdJk: 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14tb St.
Ta tobak je izvrsten za pipa in za žvečenje (čik), pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni sm^t, kakor drugi tobaki ni iz samih korenin ali sladak, 1- tnveč izvrsten tobak iz samega perja rezan.
Zavoj stane samo 5 centov.
Slovenski delavci zahtevajte povsodi:
Austrian Hung. Model Tobacco
Razprodajalci dobe popust, "^a
. - -- S, •


i?

v:- .-.
........ ■ -

r ■ * . *
ktere imamo v naši zalogi in jih
odpošljemo poštnino proBto, ako sp nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, 81. „ „ v usuje vezane, 70ct.
Rafael, zlata obreza, SI. „ v usnje vezane, SO ct.
Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 „ ,, v usnje vezane, 90ct.
Jezus na križa, zlata obreza, $1. „ „ ,, v usuj. vezana, 80 ct.
Presveto srce Jezusovo, zl. obr., S1.10 „ ,, „ v usnje vez. ,90 ct.
Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,,	„ v usujevez., 55. ct.
Kruh augeljski, v usnje vez., 65 ct. ,.	,, v platno vez., 42 ct.
Spomin ua Jezusa, zlata obr., 9Sct. „ ,, „ v usnje vez., 55ct.
Pravi služabnik Marijin,zl.ob. 81.10 „ ,,	„ v usnjeSO ct.
Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct
Drusre sl<
. knjige 40 ct.
Zgodbe sv. pisma, Evaugelij, 50 ct. Svete« pismo, ti zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali	„ 6 ct.
Abecednik veliki, 2") ct.
,,	mali, 12 ct.
Slovarček nemško-slovenski (Pau
lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Cvetina Borograj^ka 35 ct.
Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Maijetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Geuovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Ilofer, nova izdaja 20 ct.
„ „ Btara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 c'. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski
Vina na prodaj.
Dobra rudeea in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s poBodo vred, Z naročilom naj vsakdo -pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH,
702 Vermont Street.,
San Francisco, Ca1.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
SALOON,
kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blap
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje : VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloon^
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLICH.
'T-' T '»s--UP -

■imp"1"*!.
9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.*
Vedno som pripravljen VBakomu
dobro poptrf^i z dobro pijač o} finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
---i-	ji. JL .JL SSL JSSL.	JJL	1 ■a nffl'	■
Vs^m Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
73 A 1ST Mi A -«>
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačan ju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dediščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v Btaro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte.
MGr GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
!m'"mii"uiig[iiiiiiii|piiiiiipiiiiiipiin.ii^[;............ ^rgT" ;|fTyr'1 ■'	1 irrgyii'^11 T^IJ'I ■' irg*j 1 ■1' '1 '■'gp"-'" ngu" j" i^gtt-''' irgni;j!' napi'-1 I^^HJJ uiqjpu

0
IGN. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calgmetu, Mich.
so uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za sv< jo d>*!" jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrsti, IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možk«* vse z slikami, kar j»» z»4o pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slriviiom ol*činetvu v Calumetu in okolici sv >jo I _-at za .go OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej.
Ponar jan^ slik1 iz star* domovina, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljul ih d ima, in ve~ skupaj denem na eno sliko, ravno tak' kakor bi bili oi>j>-dnem slikani. Z spošt- -vanjam udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek* lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
OFFICE: 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojimi Spretni agentje se sprejmo proti ugodnim pogojeat.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
so priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najceujšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do £100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala :
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Cit zen Consolidated Band) potrjujem, d« harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove m Se 2 a morejo uporabiti pri vsakej godbi na žice, trobente ali piščali.
na ELY, ------ MINNESOTA,
priporoča Slovencem svojo
trgovino z različnim blagom,
kakor obleko za moške in otrok p, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vseblago je dobiti po nizkej ceni.
Dalje priporočam svoj lepo urejeni
v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !
vina
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Igposlnj« in izterjnje zapuščine in dolgove.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . .
in na 15 kamnov samo
Na zah te vanje se razp siljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam 1 x vsem poštovanjem :
Jakob Stonich,
8». R. MADISON STREET. CBlCAftO, ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano piten« Bko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okaina jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
HszoglLjišco-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratlj
Svoji k svojim!
Sč spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
mmS MHMBWHWlWHH'HMlBlHWnBIIH) BKMMWK
| Mestna hranilnica ljubljanska i
jg obrestuje tudi nadalje hranilne vloge [g
1	po 4P\o	|
brez odbitja noyega rentnega davka. ^
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav-Host ali pa b posredovanjem „Guls Naroda".	Tw
Edino slovensko podjetje!

Pozor
I Slovenci!
SAKSEE & Oo.
(„GLAS NARODA'4)
109 GREENWICH STR., NEW YORK.
Posreduje rojakom prevoznje 1 i s t k e za najboljše parnike po n a j n i i j i h c e 11 a h. Dobro poufimo potujote, imamo i/vrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Bargge Office (Castle Garden) p*wredu-jemo, da ga puste naprej potovati, kar drugi agentje na zapadu ne morejo storiti in so potniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebno pa/ijo oni, kteri za koga listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom v.iinje listke v Evropo ali staro domovino za vse parobrodne družbe in i e 1 e 7 n i c e po Zjedinjenih državah najceneje. — 1 osiljamo v staro domovino
—denarje__
bodisi za zasobne osobe ali hranilnice po najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni teden cxlpoSljem.. p, 10.000 do 15.000 EToldinarjaT »n množina stori, da lahko p> ceni delamo.	0
Vsak, potujoč v staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnogi »krat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu. v New York pa vsled kake želez nične zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dt>spejo, parnik odrine točno in
j*>tuike vse mogoče storimo in ni bil Je nijeden nazaj poslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. —
Nase denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej p*»dlagi m vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa le rojakom
nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj.
Toraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do :
F R. SAKSER & O O
(„GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New Tft^rk.
K'1"1" potuje v staro domovino naj nam brzojavi dohod v New York in po ktr-rej železnici pride, najbolje da brzojavi iz IiL'ffai.k ali oswege, Montreal*, Chicaue ltd., ker iz teh krajev vozijo redno v Nk\v Vokk. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v New Y..rk in po kterej železnici, da ga na5 Človek pride počakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
D, G l\ \N POHEk
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi Bvojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor tudi vnanjil Meznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na elove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnojše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan« jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tegm naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu, vodenici, mrzlici, glavol»olu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnih žen Bkih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
s±icrbi e i -rt s-toi^im.©
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj, in rojak.	K a r o 1 B 1 aži n a,
Canion Ferry, Mont.
	IuIu|i_M|! JlulululOlOlOI	riuiuiuioiuLiiuioi	IuIljIuIO
Dr. a. IVAN JPOHBK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY.
MISSOUBI.