St. 1 FlfltfM JJBHfUlOIM tBMtl tN » .1) .jutraf. UrednlSNro: 11] s« pošilja* jta\o Izd ulica w ffl:*}«, levvcnSi pondtljek, V? A?(§kege it 20, L rnđstropj* pisat te ■< sprejemajo, rokopisi Anten Oerbec. — Uftnik -dinost. TUk zntto se mese L 7 — t mesece L 19 50, pol lete L 32 — te celo lete L Za laozemstro meseCoo 4 tire vet — Telefon ttrediuihrs In sprave It 11-67- Wv 0 • v torek i. fanuarja 1924« amezna številka 20 cenU Letnik Xž,< Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 ceoL — Oglasi se račua*\ Uro kosti ene kolone (72 mm.) -- Oglasi trgovcev tn obrtnikov ~im po 40 ceA osmrtnice »hvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih »vodo? mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. besed«, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije m po£ljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška AsI&ejp 5tev. 20,1, nadstropje. — Telelon Jiedniitva In oprave 11-67, NA PRAGU Leto 1923. našega narodnega življenja je zatonilo. Na praga novega leta 1924. smo, ko se, po trgovskem običaju, na-pravlja bilanca. To je; pregled, ki naj kaže, koliko smo v minulem letu zabeležili v svoje knjige sebi v dobro in koliko na škodo, v izgubo. Primera med tem, kar smo izgubili, in kar pridobili, nam pretresa mozeg, je ža- In zakaj vse to? Zakaj rušijo našo pošteno stavbo na vseh koncih in krajih? Ni treba še le praviti. To vemo vsi. Saj nam * m # fl _ _ _ ________. _ J —. —r —lfc n-irm /Ca_ Riiluesu M mole v umirali Prireditve ob pviliki konference. BEOGRAD, 31. V ministrstva zunanjih del so dokončane priprave za konferenco Male antante, ki se začne dne 9. januarja v Beogradu. Program svečanosti za bivanja gostov iostna, obupna, porazna, \Kafti, pridobili božji: sladki materin jezik!! Manjšinska nismo prav nič, izgubili pa neizmerno.j politika je pri nas politika nasilnega razna-Aktivne postavke nimamo prav nobene, i rodovanja. Zato izpodkopavajo temelje pasivnih pa nepregledno vrsto. | naše narodne stavbe! Zamašijo naj se vsi Udarec za udarcem je padal na vse, kar j viri, iz katerih so prihajali našemu naši :e narod naš ustvaril tekom mnogih let | rodnemu obstanku žvijenjski šoki. sebe, s svojo muko, s svojimi žulji in le je to povedal sam naš sedanji vrhovni go-.v Beogradu je popolnoma dobršen in vsebuje spodar, ekscelenca Mussolini, z vso odkritostjo, ko je vsem svojim vdanim proglasil geslo: asimilacija drugorodnih manjšin! Tem hočejo vzkratiti pravico do življenja! Odtegniti jim hočejo veliki dar voju in napredku. . I preokreti! boljše? v sa ta svota sadov snovanja našega na- j . .oda sicer ni bila razkošna palača, pač pa! Odgovor na ta usodna vprašanja nam je skromna, toda solidna gradba, pod katere1 dalo nedeljsko zborovanje našega politt-streho naj bi bU izmučeni narod naš našel-enega društva. Pročitajte poročilo. Prinaša ledojič oddiha in mirno življenje sebi v vam tolažbo. 8 SOFIJA, 31. Ob zaključku načelne debate o prestolneui govoru je podal predsednik vlade gosp. Cankov obširno poročilo o bodoči vladini politiki. Ko je govoril o zunanji politiki Bolgarske, je rekel med drugim: - _ _ Bolgarska je edina država, ki izpolnjuje približno to-le: • »prevzete obveznosti, zahteva, da se ji prizna- Rumunski minister zunanjih det g. Duca s j vajo tudi njene pravice. Zahtevamo, da se nam soprogo in spremstvom pride v Beograd dne 8.! popolnoma prizna pravica do izhoda na Egej- Ruska pogajanju z nalilo Čičerin izjavil, da je zadovoljen z napredovanjem pogajanj - Italijanski predstavnik v Moskvi LONDON, 31. cManchcster Guardian* prinaša intervijev svojega dopisnika s 0i-čerinom, ljudskim komisarjem za zunanje zadeve. Obžalujfem — je rekel Čičerin —. da januarja zvečer. Na kolodvoru ga bo sprejel j sko morje in da se da možnost svobodnega (Vam moram izjaviti, da sem dobil potrdilo ić z višjimi j življenja našim sorojakom, ki so pod tujo vla- vesti, ki se tičejo sovražnosti med Anglijo minister zunanjih del g. .dr. Ninčič uradniki svojega ministrstva. Uradniki ministrstva zunanjih del, pride! jeni ronkinski delegaciji, bodo spremljali g. Duco v njegovo stanovanje v cPa!ace»hotelrj, Zjutraj dne 9. januarja bo na enak načir.- sprejet čehoslovaški do. Mi za to nimamo pogodbe, a imamo sklenjen mednarodni pakt, ki predvideva zahteve manjšin. Izhod na F.gejsko morje mora biti teritorijalno zagotovljen. Odnošaji z Romunijo so dobri m prijateljski in mi smo na tem, da minister zunanjih del g. Ir. Eduard Beneš, ki j te prijateljske odnošaje, ki so zasnovani na pride istotako s soprogo. Tudi g. dr. Beneš, nedavni preteklosti, bolj učvrstimo. Tudi naši bo stanoval v sPalace^ feotehrlstega dne se j odnoŠaji z Grško so dobri. Mi ji čestitamo na bodo sestali gg. dr. Ben^š. Duca in dr. Ninčič. upostavitvi republikanskega režima in si bo-v ministrstva zunanjih e«a izpod- I. v duhu paziyu predsednika: zamislimo kopa vati temelje naše zgradbe, trgati ka- j ge v oložaj n;ega( ft ga ljubimo vsi z men za kamnom iz nje zidov,a in skoro vsem žarom. v položaj našega naroda na se je jela rušiti njena streha, iako stopijo,^ ozcintju Združimo se v misli, kako zidarji s solzo v'očesu in gloLoko | moremo rešiti ta svo| narod iz tega stra- danes lugo v duši na ruševine svojega vec-j položaiaf Dr. Wilfan je hotel reči: deseuetnega dela m poKladanja kamena i ^^Ji^vi t,»i bndn dnevi fatalizma. na na kamen. Vihar zle volje, grdin predsodkov in sovražnik nagonov nam jc porušil vse .. J Nc moremo navesti tu vsega, kar je naše ljudstvo doživelo v minulem letu grenkega, vseh krivic, ki so ga teple in mu rušile pogoje obstanka. , . , , ... , Četudi ne navajamo vsega, kar je minulo \ m.lsh na svo». P^Pf so ^ ^ram u današnji dnevi naj ne bodo dnevi fatalizma, črne resignacije, obnemoglega obupavanja, marveč dnevi najresnejše priprave za novo, boljše in izdatnejše delo za bodočnost, v katero moramo verjeti neomajno! In zbo-rovalci so razumeli govornika; beseda njegova je vidno odmevala v njihovi duši. družina ene misli, iste volje, istega hotenja. Niti najmanjša disonanca ni kalila te veličastne sinionije ljubezni in zvestobe do svojega naroda, polne razumevanja njegovega sedanjega položaja in hotenja za-rešitev in zagotovitev njegovega stanka! Ta misel jih je spajala v falango zvoilih sinov. In ta misel se je povzpela leto zadalo vsemu našemu narodnemu delu in snovanju, našim etičnim, narodnim, socijalnim in gospodarskim najvišjim dobrinam, bo zadostovalo, če ugotovimo le nekatere glavne dogodke. Vzeli so nam našo Šolo: ta naš up, ta veliki zalog za naobrazbo in kulturni napredek, ta ogelni steber narodovega ob-s , t . . . . . W/Mf - , , stanka. Pregnali so nam vrsto naših nad ^f.™? ko f WlJfa.n faklicai »xor«iU vr.^olevateliev mladine, teh pijo- zaključku: In vendar ,e nekaj, kar nas nirjev kulture. Pregnali so popolnoma naš navdušuje: zavest, da bo nasa na-yezik iz vseh državnih naprav in s tem , vzkratili našemu Ljudstvu najelementarnej- fPnco §e pravo, ker pravilo je, da bodi za to tudi usposobljen za občevanje * t t « - - il -i-j^ 3 njim. Slednjič so ledene sape predrle j delt>< kl 11 s.k.rb za xmfC !'udsivo tudi skozi vrata naših svetišč. Usoda uči-1 organizaciji za zagotovitev na- teljev je jela padati tudi na naše duhov- sega narodnega obstanka. Ta vera, ako se nike, te tovariše učiteljev pri vršenju vzvi- udejstvovala povsod med nami nam Sene vzgojne naloge. Z našimi duhovniki odPira nadebudno perspektivo v pnhodnje naj tudi naš jezik izgine iz naših cerkva, j casf*- kjer je ljudstvo skozi stoletja molilo svo- To želimo našemu narodu danes, ko nam jega Boga in slušalo božjo besedo v svo- pogled v minulo leto vzbuja tako grenka, |em jeziku___! < tako porazna čustva. dne ob 4. uri v kabinetu g. Pašiča, O tem pr vem oficijelnom sestanku se bo sestavil poseben protokoL Večerjal bo g. dr. Beneš s svejo Ako se Makedoniji da ta pravičnost, potem bo ona združila obe deželi. Mi bomo zahtevali svoje, in pravimo tof da bi sc čulo v Beogradu, delegacijo v čehoslovaškem, g. Duca s svojo Bolgarska mora biti spoštovana z dostojan-deiegacijo pa v romunskem poslaništvu. Po ve- j stvom. Mi nismo bojeviti. Vsakdo mora pci-čerji pa se bodo udeležili svečanega dvornega; znati, da je bolgarski narod element mini in plesa ob 10. uri zvečer, ki se bo vršil v čas*, jc -"> —• o . n-,. , - D . .__. rojstnega dne NJ. Vet kraljica Marije. cijskih stroških i« o plačilu 300 milijonov, kar | ^ ip Drugi dan, *10. januarja bodo imeli pred- j jt^ t-ieaviatiiu . .. stavniki Male antante konferenco v ministr- sko in Jugoslavijo. Nazadnje je naglašal potre-sivu zunanjih deL Opoldne priredi predsednik bo, da ima Bolgarska čim močnejšo vojsko, in vlade g. Pašič zakusko v čast gostom v r.Crand, apeliral na vse zainteresirane vlade, da odo- m Afganistanom. Angleži so že odvedli svoje žene. Drugi diplomati, ki so se zbali zračnega napada na Kabul so se obrnili na našega predstavnika Solovieva s prošnjo, kaj namerava v tem slučaju ukreniti. Izjavil jim je, da je dobil nalog nastopiti svoje mesto v afganistanski prestolici in da hoče tudi tara ostati. Upajmo, da ni bila zahteva, da mora Afganistan prekiniti vezi s sovjetsko Rusijo vsebovana v ultimatumu, marveč iz varjena v nekaterih krogih. Po strogi sodbi o angleški politiki se je Čičerin bavil s Poljsko. f-Upajmo, je rekel, da ne predstavlja Poljska ovire marveč most za zbližanje zapadne Evrope z vzhodom. Naše bodoče zadržanje napram Poljski je odvisno od njene uvidevnosti, da nc moreta biti osrednja Evropa in vzhod trajuo ločena. Politika Katarine Velike glede Poljske je bila usmerjena po gospodarski združitvi Rusije z osrednjo i Evropo. Zgodovina bi morala pokazati, da bre Bolgarski vzpostavitev take vojske. K povratku bolgarskega princa Cirila — Neresnične vesti o spremembi na prestola. SOFIJA, 31. Uradno poročilo pravi, da so glasovi nekaterih italijanskih listov o veselju v t, ... - . j „„ makedonskih krogih, ki bi želeli, da bi sc se- Dne 11. januarja se bodo pretf«saU na fcoa- .... .. . , , . , J , , . . ferenci, ki se sestane ob 10. uri in pol dop?l- J danji kralj odpovedal v korist očetu gola iz-dne, obči problemi srednjeevropske politike, j mišljotina. Resnica je samo^ da ni princ Ciril nikdar izgubil svojega bolgarskega državljanstva in da je prišel v Sofijo kot gost svojega brata kralja Borisa. Kotelu», kjer bodo prisostvovali vsi člani vlade in delegacije. Ob 4. uri popoldne se sestane konferenca v kabinetu g. dr. Sinčića. Zvečer bo dal g. dr. Ninčič večerjo v -Palačehotelu, a na to soarejo za diplomatski zbor, kateri bodo prisostvovati tudi ugledni politiki in na-ročilni poslanci v svečaot obleki. Tega dne bodo po vsej priliki načelniki delegacij s soprogami kraljevi gostje. Ćlani delegacij, spremstva in novinarji zavezniških držav bodo pogoščeni v hotelu ^Srbski kralj . Mini-^.e dr. Beneš, Duca In dr. Ninčič bodo na VENIZELKTI ZA PRINCA PAVLA KARA-DJORDJEVIĆA- Povodom vesti, ki krožijo po J~ Veni- stri gg. popoldanski seji končali polhično delo m sestavili sklepe, ki se bodo objavili, javnosti. Tega večera bodo načelniki delegacij gostje na ATENE, 30. P intimni večerji v stanovanju dr. Ninčića, a evropskem časootsju, češ "a namerava ob - j člani delegacij in jugi^st. spremstvo bodo ve-|zelos ropet spraviti kralja Jurija na pre-; > " čerjali v hotelu. Po večerji pojdejo delegacije stol. katero se je razširila obenem drugoj a v narodno gledališče/kjer sc bo vršila slavaost verzija- da je namreč den tzmed kandidatov , vojega predstavnika v čast Male aHtc«ie» Vto&ain bo pri tem r»z-| 2-,. -ui presiot jugost pr src Pavle, piše in^an novrstao sestavljen iz op**, dram in baleta, j venizelističnih rcpublrkttn-. PMr:* Dnc 12. januarja sc bo vrnila zaključna koa- če; Ravnodušnost, izgieda ».aJao. Zakaj bi mo- 5- j- ™ 1__; fcrenca v kabinetu g' de. tvtinčiča, .»a kateri.; rala Grška trpeti na prestolu kralja, ki je nc- težka m da vendar ne obupamo se bodo podpisali sk&pi, ii Wo fluidi v ce-j^k bivšega cesarja Viljema, in zakaj ne bi * . lem poUtičnem delu kot podlaga za držanje' mo' " člana srbske kraljevske rodbine 1 * *' " * ' - "» ------* jj-0- -^rasuje, zakaj bi morali spre- jet ne bi smeli sprejeti sr »o vprašanje, zavezniških držav predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič. To je: vera v nas živa, Glede današnjega nemškega stanja se je Čičerin izrazil sledeče: Mi ne nameravamo posredovati pri notranji ureditvi Nemčije; vendar pa se bojimo. da ne bi prišla v Nemčiji na površje reakcijonarua, monarhistična ali vojaška vlada. Toda posredovali nc bomo v no benem slučaju. ' Ako bo Francija v stanu ohraniti posredni ali neposredni nadzor nad Nemčijo, bo v bodoče uporabila s^oje sile ~a posredovalno vojno proti Rusiji. Ultimatum Icrda Curzona v pretekle n m? ju je naprn-vil name vtis, da se je že tedaj nekaj pripravljalo in da bi Anglija stopila na francosko stran. Sedaj lahko izjavim, da ta nevarnost ne obstoja več. Na vprašanje o vplivu najnovejših Mur solinijevih izjav na italijansko-ruske odtK šaje je Čičerin izjavil: Jordanski se v Rimu neposredno pogaja v ussol'nijem. Pogajanji ložcfa povofjen k. Medtem ima helija že de f: eto skvi. Tudi Ru- i'ažaii ivoni:: mum so ure sjtranila nekatera riasprotsfva odgovorili, da smo prlpravljei janja. _ ^ ki t).t i\ mi c za po Ministrski svet Odobril odlok o gospodarski ureditvi fiudsko-šolskih učiteljev - Vojne pokojnine Konec pooblastila P«M. 30. Ob 15. uri se je sestal mini-eli s' 1 sv et pod predsedstvom on. Mussoli-nija. Po dclgi in živahni razpravi je mini- frvl 1923. št. 1491. S tem je vlada sprejela želje invalidov iz novih pokrajin. Minister Gerrtile je poročal o vpeljavi državnega izpita ter navedel poklice, za izvrševanje katerih bo obvezen državni izpit. 71. seja za časa pooblastila Ministrski svet je odobril še nekaj ukre- za grškej« držav, toda njim ^ kralja, ki bi jim biP &tocd se bo o priliki plcbisctiu mi prometa! minister u Jusoiimafi BEOGRAD, 30. Včeraj dopoldne g. ministrski predsednik Pašič na dvor, da izjavil, koga hoče za kralja. Ako pri tej priliki st sp< Ije zb« l odobril osnutek za odlok o go- pov glede državnih železnic, javnih del in nistra in pa za zastopnika ministra zjl trgovino in industrijo, dokler se to mesto ne popolni. G. dr. Kojic jc položil prisego in popoldne prevzel vodstvo prometnega ministrstva. Razdelitev bivše avstro-o^rske trgorsk« mornarice BEOGRAD, 31. Italijanska vlada h obvestila jngoslovensko vlado, da je v Rimu potrj-n zapisnik o izvedbi Trumbič-Ber- >ki ureditvi Ijudsko-šolskih učite- vojske. Nato se je ministrski predsednik tolinijevega sporazuma tz leta 1920, ki se Ta odlok bo vseboval precejšnje zahvalil vsem sedanjim in bivšim (on. Ca- nanaša na razdelitev avsteo-ogrske trgov- Ij-anje gospodarskega položaja ljudsko- vaz/.oni, De Capiiani, Teofilo Rossi) čla- eke mornarice. S tem za^smkom je omc- kih učiteljev. Letne plače, ki so zna- nom ministrskega sveta za njihovo delo in gočena končna ureditev ^ prašanja o pre- najmanj 3000 in največ 5.6C0 lir, se trud, s katerim so pripomogli, da je faši- ;ajo na najmanj 5.600 in največ 9 500 stovska vlada v dobi pooblastilnega zako- ■ >m šotam je treba še dodati dokla- na izvršita toliko preosnov. Ob 20.30 je za efektivno službo, ki odgovarja do- on. iMussolini zaključil sejo, ki je bila 71. do ■■■^■HH^H^^^HHHiPOHJPHHIPmi kladi državnih uradnikov odgovarjajoče ^a časa pooblastilnega zakona. Skupno je stopnje; ta doklada je znašala prej 300 lir, imel ministrski svet 78 sej, odkar so fašisti v [ mislu sedanje preureditve se zviša 11a prišli na vlado. Ob zaključku seje je pred- 8G0 lir. Nove plače vsebujejo že doklade sednik sporočil, da se bo vršila prihodima za bivanje, ki so prej znašale od 500 do seja sredi januarja. 1.600 lir. Na ta način bodo redni učitelji, ki bodo imeli gotovo število iet službe za prejemali plače XI. razredi, lanj let službe, pa XII. razreda. Zaostali davki in vojne pokojnine Smrt peruanskega državnika s>t>oj, prejemali piace al razreua, oni GENOVA, 30. V Genovi je umrl Friderik Luna Peralta, bivši predsednik ministrskega sveta v državi Peru in sedanji glavni ravnatelj poštnih in brzojavnih ura-- nistrski svet je nato odobril ukrep, ki dov. Nahajal se je v Evropi v svrho pro-strrroi za tem, da bi se povračilo po državi učavanja modernih sistemov službene orga-neupravrčeno iztirjanih davkov pospešilo., nizacije. Danes popoldne se je vršil svečan Dalje je Lil odobren ukrep, na podiagi ka- pogreb, ki so se ga udeležili predstavniki terega je dana davkoplačevalcem iz novih poJirajiB možnost, da zaostale davke za 1. 1923, ki bi jih morali plačati v samo enem cbroku, porazdelijo na več obrokov. Ukrep pri/nava neizterljivost davka na osebno dohodnino delavcev zasebnih podjetij; obenem se iztirjanje drugih davkov odloži za precejšen čas. Sadni nasadi bodo začasno oproščeni davka na zemljišče. Ministrski svet je razpravljal o izpre-membi nekaterih določb kr. odloka od 12. julija 1923 št. 1491 o vojnih pokojninah; likvidacijski odbor se bo primerno tako prciredil, da bo šla likvidacija vojnih pokojnin bolj hitro od rok. V smislu teh iz-prememu bodo imeli pravico do vojne pokojnine, ki odgovarja plači vojaka, bivši sovražniki (tako brzojavlja Štefani!), ki so postali italijanski državljani po roku, določene; a ^o či. 72. kr. odloka od 12. julija oblastev in številne osebnosti južnih ameriških kolonij, ki bivajo v Genovi. Aretacija 15 komunistov BOLOGNA, 31. Včeraj je policija aretirala 15 komunistov, ki pa so bili danes izpuščeni. Norveški dijaki sa nemške tovariše KRISTIJANIJA, 31. Norveški dijaki so zbrali za bedne nemške tovariše 34.015,64 norveških kron. 30,000 je določenih za berlinske kuhinje, tako, da bo lahko dobivalo 700 dijakov brezplačno hrano. Ostanek bo razdeljen med univerze v Kielu in Greifs-vraldu. Norveški odbor je obenem sklenil, da podari vsoto 10 tisoč kron nemškim novinarjem, ki žive v težkih življenskih razmerah. nosu sedeža onih parobrodnih družb v Jugoslavijo, ki so po pogodbi pripadle Jugoslaviji. Tako bodo te dni prešle na jugosiovensko ozemlje centrale parobrodnih družb eDalmatia* rn Oceanija-:, katere so se dosedaj nahajale v Trstu. Poljska De vstopi u Halo eniento ? VARŠAVA, 31. Vočiglcd številnim vestem, ki so bile objavljene glede bližnje konference Male entente v Beogradu se jc izrazila neka ugledna poljska politična osebnost napram dopisniku neke agencije sledeče: Poljska je pripravljena sodelovati na mednarodnem torišču z Malo c nt en t o, vendar pa je nemogoče govoriti o formalnem vstopu Poljske v Malo entento. Tudi niso bili v tem oziru podvzeti nikaki koraki niti od strani Poljske, niti od strani Male entente. Francosko-čehcslovaški dogovor ne ogroža francosko-poljske zveze, ki temelji na solidni podlagt Sporazum smatrajo Poljaki za logično posledico miroljubne francoske politike v osrednji Evropi. Papeški nuncij v Varšavi obiskal nadškofa vseh treh obredov VARŠAVA, 31. Papeški nuncij Lauri je odpotoval v Lvov, kjer je obiskal nadškofe vseh treh obredov. Mons, Lauri bo nato odpotoval v Premisi. Belgija ne dopušča izvoza premoga BRUSELJ, 31. Belgijska vlada je razveljavila dovoljenja za izvoz premoga, shranjenega v njenih skladiščih. Kakor znano se nahaja v belgijskih skladiščih tudi premog iz nemškega zasedenega ozemlja namenjen Itali, vojne odškodnine.. Odhod Veoizelosa na Grško. MARSZILLE, 30. Danes se je odpeljal Veni-ze'os na krovu grške ladje -Andros* proti Pire,U. Novi ka&džd&U na grški prestol PARIZ, 31. Še ni končno vel javno rešeno vprašanje oblike grške države že se širijo glasovi o raznih pretendentih na grški prestol. Kot prvi je bil imenovan orinc Pavel iz dinastije Karagjorgjevičev, ki se je ietos poročil z nečakinjo sedanjega grškega kralja, Olgo. «Malin v pa prinaša dopis svojega atenskega poročevalca, ki pravi, da se imenuje tudi Sikst Bor-bonski, ki ima precej privržencev. Drugi zopet govore o princu Petru, sinu princa Jurija. Grškega kraljevega princa, 17-letnega mladeniča/ bi podpiral grški poslanik v Parizu. Odpust uradnikov iz berlinskih tiskaren BERLIN, 31. Ker ni minister priznal za obvezen sklep nekega razsodišča, ki ustanavlja delavni teden za stavce na 54 ur, so sklenili berlinski izdajatelji čimprej odpustiti uradnike tiskaren berlinskih Hstov. Naraščanje samomorov v Berlinu BERLIN, 30. Iz statistike, ki jo je sestavila berlinska policija, je razvidno, da število samomorov v Berlinu narašča. Glavni vzrok temu je pač revščina in pomanjkanje živil. V teku prvih 3 mesecev 1923. je bilo v okraju Charlottenburg 161 samomorov, izmed teh 79 radi pomanjkanja živil; v okraju Kreuzberg je bilo 169 slučajev samomorov, večinoma radi pomanjkanja živeža. Dese turni delavnik v Kruppovih tovarnah PARIZ, 31. Agencija Ha vas poroča iz Dusseldorfa: Desetumi delavnik bo vpeljan tudi v Kruppove tovarne. Delavska zveza se seveda s tem ne strinja in je sklenila začeti z bojem za osemurni delavnik in je sklicala za danes veliko protestno zborovanje. Z delom pa bodo morali kljub temu pričeti, ker so organizacijske blagajne prazne in ni upanja na tujo podporo. Znižanje een premogu ▼ Nemčiji BERLIN, 31. Z drugim januarjem bodo cene premogu v nezasedeni Nemčiji znižane za 10 odstotkov. Sovjetska vlada odpokliče svojega trgovskega dcdeljenca v Parizu PARIZ, 31. Radio brzojavka iz Hclsing-vzeti j fersa poroča iz Moskve, da bo sovjetska Jada odpok'icala svojega trgovskega do-Parizu, Likiha. > ~ "bledica najnovejše razglede blaga, ki , " ie bilo, kakor z*. stih tvrdi:t Opu... marseillesko sodišče, k* > ninsko pravico in obhodilo s^j*--na vrnitev. Po nesreii zraRoulovD Jfeinaiie1' Poizvedbe po zrakoplova prekinjane PARIZ, 31. Poizvedbe po ponesrečenem zrakoplovu «Dixmude» so morale biti radi slabega vremena prekinjene. PARIZ, 31. Minister za mornarico objavlja sledečo noto: Ker lahko smatramo nesrećo «Dixmude» za gotovo stvar, je imenoval podadmiral Fatou, rr./eljnik južne pomorske meje, preiskovano komisijo, ki jo predpisuje ĆL 84. dekreta z df ■ 15. maja 1910. Mussolinijevo sožalje radi nesreče PARIZ, 31. Italijanski poslanik je izrnzil potom kabinetnega načelnika, ministrskemu predsedniku Poincareju globoko so/i-Ijc on. Mussolinija in italijanske vlade radi nesreče cDixmude*. Smrt zgraditelja EiiSelovega stolpa PARIZ, 30. Umrl je zgraelitelj Eiffelove- ga stolpa Gustav Etffel v starosti 92 let. Nadela ga je srčna kap. e Eiffelov stolp je bil zgrajen leta 1889 v neposredni bližini senskega mosta. Mogočna železna konstrukcija jc 300 metrov visoka in je brezdvomno najvišja stavba, kar jih je zgradil človek. Stirioglata, prikrajšana piramida podzidka leži na plošči, katere stranica je dolga 130 metrov. 57 metrov nad zemljo je ogromen prostor, služi za restavracijo. Slično konstruira in Še bolj zožujoča je piramida v drug nadstropju, ki vsebuje v višini 157 metr' ' stekleni salon, kjer se nahaja bu£f< Od tu dalje se štirje stebri vedno bolj približujejo in se stopijo v višini 190 meti v enega, ki nosi tretje nadstropje. Z^t?*1* kona tretjega nadstropja se vidi 140 ki metrov daleč. Iz tega tretjega, ki »e ? dostopno občinstvu vodi okroglo stop« i-šče k astronomsko-aretereološki P°st iL Nad to sc nahaja samo še svetilnik, ki razširja ponoči svoje svetlobne žar1*« daleč v temno noč. _ Naročajte In širite „EDINOST" ttsm, dive 1. jamfiif& 1934. jčfi! z&or pol. društva „Edinost" o Trsta dne 30. decembra 1923. fr. Josip Wilfan je prisrčno _____ ovalcc ter izrekel toplo zalivalo za obilno udeležbo. Ne namerava imeti — je rekel — kakega navdušenega pozdravnega govora v lepo izoblikovanih stavkih in vznešenih besedah! Ne, časi so preresni in pretežki za to. Pravim na kratko: zamislimo se v položaj njega, ki ga vsi ljubimo in ki smo mu vsi dolžni zvesto služiti: v položaj našega naroda v Julijski Krajini! Zbrani bodimo v misli na vse, kar je temu našemu narodu skupno! Ne samo v misli na sočasne vsakdanje potrebe in na sodobna idealna stremljenja, marveč tudi v misli na dolžnosti nas vseh za bodočnost d a šega narode. Ta kratki poziv iz globoko čutečega srca so spremljali zborovalci z viharnim pritrjevanjem, ki se je po zadntfh besedah razmahnilo v vsesplošno ganljivo ovacijo dru. Josipu Wilfanu in obenem v manifestacijo tiste ljubavi in zvestobe do naroda, h kateri je pozival govornik. Nato se je oglasi! dr. Mirko Vratović, ki je v imenu Istre izrazil iskreno željo, da bi se skoro zopet vsi združili v eno samo, enotno in trdno strnjeno falange. Vihar pritrjevanja jc pričal, kako vsi iskreno soglašajo z željo, ki ii je dal izraza govornik v prisrčnih besedah. Dr. Ivan Marija Čok je prečital nato od-borovo poročilo, ki podaja verno sliko današnjega položeja našega naroda v Italiji. V prvem delu poročila je vestno in izčrpno označeno vse gorje, ki ga je moral pretrpeti naš narod doslej in ga mora prestajati se vedno, vse krivice in vsa preganjanja, vse neizmerne škode, storjene nam na materijalnih in etičnih dobrinah. — Drugi del pa tvori nič manje žalostno poglavje. Govori o razmerah in dogodkih v našem lastnem domačem taboru. Poročilo je tako obsežno, da ga bomo mogli priobčiti še le v četrtkovi številki. Predsednik dr. Wilfan je nalo pozval zborovalce, naj se izjavijo o poročilu. Prvi se je oglasil dr. Fran Gabršček iz Gorice ter je izjavil glasno in z vsem povdarkom, da ne odgovarja resnici, če se govori o sporu z goriškimi brati. SpoF obstaja le z goriškim političnim društvom, ki pa nikakor ne predstavlja vsega prebivalstva Goriške. Predstavlja marveč le svoje člane, ki pa so vsi izključno le iz ene struje. Leto dni so glavarji tega društva vzdržavali videz, kakor da je to društvo skupna organizacija, da so pod tem plaščem ustvarjali svojo — stranko. Ne — je vzkliknil govornik — s skupnim ljudstvom Goriške ni nikakega spora. (Viharno odobravanje). Dokaz za to je dejstvo, da so vsi, ki se ne strinjajo s postopanjem glavarjev tega društva, izstopili iz te politične organizacije, ker nočejo imeti nič skupnega s tistimi, ki netijo razdor, ker ga potrebujejo za svoje posebne namene. Zato je pozval govornik politično društvo v Trstu, naj poprime inicijativo za vzpestavo skupne organizacije za vso Julijsko Krajino. {Vzklikanje, ploskanje). Ker je že — je nadaljeval — narodni svet, kot vrhovna narodna instanca, za sedaj nemogoč, naj se vsi, ki hočejo delovati skupno za vkupnost, zberejo pod okriljem Trsta! (Ponovno glasno pritrjevanje). Kdor noče ta-kegr. skupnega dela. se n<; pridruži, pa mu ponudite, kar hoćete! Vsi drugi, ki so blage volje, pa pojdejo z nami, ne glede na razlike pcHtičnega mišljenja in kul-naziranj. V ta tabor privodimo - odkriti in pošteni Slovenci! V se storijo primerni sklepi. ;igotrajno pritrjevanje je pri-;Se govornik govoril vsem iz srcaj. S tem je bi!a zaključena razprava o odborovem poročilu, ki je bilo enoglasno odobreno. Istotako poročilo blagajnika Vilka Modrijana. Pred prehodom k drugi točki dnevnega reda, volitvam, je predsednik dr. \X'ilfan izvajal približno takc-le; Ako n&j društvo oziroma njegovo vodstvo uspešno opravlja delo narodne eksekutive, je treba pri sestavi odbora gledati na to; da pridejo vanj ljudje, ki morejo biti hitro pri roki kadar je treba iznenada sklepali kake ukrepe, ali delati kake korake. Na drugi strani pa je istotako potrebno, da so v odboru tudi zastopniki raznih krajev, ki naj informirajo eksekutive o lokalnih željah in potrebah. Ekse-kutiva mora poslovali in ukrepati od dneva do dneva. Zato naj ne bo nje aparat prevelik in prekompliciran. Vnanji zastop-pa so potrebni za kontrolo, oziroma kakor rečeno — za podajanje direktiv, udi jaz menim, da se vrhno vodstvo ra koncentrirati v Trstu. To je gola niča in potreba. Ne pravim tega morda takega lokalnega egoizma. Ako naj bo lično delo uspešno, mora biti osredo-no v malo rokah. Zato pa jc neizbežno ebno — zaupanje, dokler je voditelj na 2in mestu. Će niso zadovoljni ž njim« lorejo odstraniti. Mussolini n. pr. je i stranke in obenem načelnik vlade ristaši mu zaupajo. Istotako jc Mac-Jd vodja angleške delavske stranke, Lv.,.av je tudi poslanec. Tako kontrolira •— sam sebe*. Nato je zaklical govornik, naj bi se med nami žc enkrat prenehalo tisto teoretično prerekanje, kdo je «preds in kdo «nad^! Ce hočemo, da. bo delo vodstva uspešno in izdatno, mu moiwno zaupati in ga podpirati. Tudi ni umestno, če — kadar mislimo na sedanji spor — govorimo o Trstu, .Goriški, Istri. «Goricas ne -predstavlja vkupnosti dežele, ampak le nekatere dele. Idrija n. pr. je bila vedno in je tudi danes za edinstveno politično organizacijo vsega naroda v Julijski Krajini s središčem v Trstu. Postojnski okraj tudi ni udeležen pri našem sporu. Ta globoko mišljena izvajanja so poslušali zborovalci z največjim zanimanjem in so jim na zaključku glasno pritrjevali, nakar je predsednik prekinil zborovanje, da se zborovalci posvetujejo o sestavi novega odbora in stavijo svoje predloge. Po daljšem živahnem posvetovanju je bila predložena naslednja lista, ki je bila sprejeta soglasno, z vzklikom in izrazi splošnega zadovoljstva: Wilfan dr. Josip, predsednik. Trst; odborniki: Čok dr. Iv. Marija, Trst, Modrijan Viljem, uradnik, Trst, Kraigher Josip, Postojna, Duršot Franjo, Renče, '* ^ " j Podgornik dr. Kari, Gorica, Ražem dr. Joahhn, odvetnik, Trs£. Slavik dr. Edvard, odvetnik, Trst. Srebotnjak Rado, Lokev, Žerjal Matija, Boršt; namestniki: Brajnik Rudolf, uradnik, Ajdovščina, Brezo vec Franc, za s. uradnik, Trst, Cotič Makso, urednik, Trst, Gabršček dr. Fran, odvetnik, Gorica, Košuta Josip, pok. Josipa, Sv. Križ, Mavric Just, trgovec, Trst, Mikuletič dr. Fortunat, odvetnik, Bistrica, Nemec Fran, Nabrežina, Vitez Milan, Trst; pregledovalci računov: Babič Gregor, bančni blagajnik, Trst, Lovrečič Štipe, ravnatelj, Trst, Pertot Hinko, upravitelj, Barkovlje. Zlasti novega — starega predsednika dra. Wilfana so zborovalci pozdravljali z dolgo trajajočo ovacijo. Dr. Wilfan se je na kratko zahvalil. Ob tej priliki pa je smatral za svojo dolžnost, da izrazi v imenu društva in naše stvari' svojo hvaležnost možu, ki je je vreden v polni meri. To je dr. Slavik. Mož ne sili nikdar v ospredje. In čeprav goreče ljubi naravo in naše gore ter v svojih prostih urah tudi rad zahaja na umetniške prireditve — kakor odgovarja njegovi visoki omiki — se vendar v kritičnih momentih, vsekdar odreka tega užitka iti nam je ob strani s svojo hladno krvjo, histrim presojanjem in primernimi nasveti. Ravno to zahteva politično delovanje. Poleg organizacije je potreben tudi človek s tiho in vneto ljubeznijo! (Tej izjavi hvaležnosti zaslužnemu možu so dajali tudi zborovalci izraza z burnim pritrjevanjem). Potem se je dr. Wilfan zahvalil dr. Ivan Mariji Čoku za sestavo obširnega in tako lepega porodila. TV. "Vv'iifan je nadaljeval: Novemu odboru je jasno začrtana pol. Ali ako naj bo njegovo delo uspešno, mu morajo vsi pomagati. Vsakdo naj hitro in točno odgovarja odboru na pisana vprašanja. Kakor odgovarja rad, ko gre za njegove osebne koristi, tako naj dela tudi v političnih stvareh! Tudi to je dolžnost. Nič ne koristita ne velika organizacija in tudi najlepši program, če pa se ljudje odtegujejo praktičnemu delu. V tem pogledu ni bilo doslej dovolj marljivosti in čuta soodgovornosti: kreniti moramo na druga pota, če hočemo, da bo naše politično delovanje uspešno, - Te pripombe po izvolitvi novega odbora so napravile na zborovalce globok in viden Prišla je na vrsto zadnja točka: slučaj- nesii. Predsednik dr. Wilfan je opozoril, kako cdborovo poročilo slika naš položaj vprvo napram vnanjemu svetu, vdrugo pa naše medsebojne razmere. V oboji smeri je treba izvajati primerne zaključke v obliki resolucij, ki se spričo enodušnega odobravanje smatrajo za sprejete, a novi odbor naj jih končnoveljavno sestavi. (Sprejeto.) _ . Poslanec Josip Lavrenčič iz Postojne je ljamo tržaškemu vodstvu, posebno pa dru. |Wilfanu, neomejeno zaupanje, (Frenetičen* ! aplavz). Istotako je Milan Vitez v imenu mlajših izražal tržaškemu vodstvu popolno zaupanje. Priporočal je intenzivno delo na gospodarskem polju. Posebna pažnja naj se posveča vsem že obstoječim gospodarskim in podpornim ustanovam. Skrb za učečo se mladino je za nas silno važno vprašanje, ki ga ne smemo zanemarjati, ako nočemo, da ta mladina ne bo primorana odhajati drugam. To vprašanje je neizmerne važnosti za našo bodočnost. Z o žirom na izvajanja posL Lavrenčiča je pripomnil dr. Čok, da vsi lepi načrti ne koristijo, če ni potrebnih sredstev. Tu bi bila dolžnost vsega naroda, da zastavi svoje sile. Vsaj tisti, ki ne morejo pomagati politično in duševno, naj bi prispevali s svojimi sredstvi. Dr. Slavko Fornazarić je menil, naj bi se uvedel prostovljen narodni davek, kakor je običajen tudi pri drugih narodih. Nikdo naj bi ne bil sil jen, vsakdo naj bi dal prostovoljno in po svoji moči. Priporoča, naj bi poleg «Edinosti», izhajal še drug, poljuden in po ceni list, ki naj bi odbijal napade in osebna žaljenja. Ne pomaga nič: odbijati bomo morati klin s klinom! Odkrito izjavlja, da ga je bilo na občnem zboru goriškega političnega društva sram kot Slovenca. Zato moramo imeti poseben list za odbijanje napadov. «Edinost» pa naj ostane naše vodilno in reprezentativno glasilo. Rado Srebotnjak je pripovedoval na drastičen način, kako je nekoč pozval neke sovražnike dra, Wilfana, naj vendar povedo konkretno, kaj je zagrešil ta mož, «da ga bomo potem sovražili tudi mi». Odgovor na ta poziv sta bila — molk in rdečica v obrazu. (Viharna, veselost). Dr. F. Gabršček je naglašal, da mora tudi politično društvo «Edinost> v Trstu po zgledu drugih velikih političnih organizacij izdelati načrt za razplet svoje organizacije, da se čim širši krogi pritegnejo k sodelovanju. V zvezi z organizacijskim načrtom naj se sestavi tudi notranji poslovnik. Tudi te naloge naj se loti novi odbor. Dr. Edvard Slavik ie opozarjal, da bomo PoEoiai na£e šole in našesa u&tefjslva ob novem letaš Zgodo vi učiteljsfva «c dviga pri nas do .resnico tako kakor učiteljstvo. sgoJf simbolu, tvu. je naš stan prestal v minulem j velika laž. kar čujemo? letu, nima primere, če listamo knjigo, v ka- j Zavrnili nas bodo, da smo nevarni država ,'tero jc pisal čas snovanje slovenskega uči- »Učitelj nevaren državi? Ljudskošol&ki učitelj, teljstva v zadnjih petdesetih letih..Stan je že, odvisen do mozga in odgovoren za slednjo imel svoja kritična razdobja. A kar nam je besedo, nevaren ogromnemu državnemu stro , minulo leto prineslo, to je vojna. Z zapori ju, ki dela z nedosežno popolnostjo? Treh* smo pričeli, nadaljevali z odpusti in preme- j bi bilo preorati vso učiteljevo duševnost, da stitvami ter končali zopet z ječo. Sele tik t»i postal upornik. Pa še potem bi bil to pred Božičem je bil izpuščen tovariš Kare! upornik z tvezanimi rokami. Ne, kdor nam Crnigoj, bivSi učitelj v Lipi, iz preiskovalnega očita, da smo nevarni, sam ne verjame svojim zapora, ker ni dokazov za vs* zločine, ki jih trditvam. Kolikokrat so ie morali naši ita-Je bil obdolžen. j lijanski tovariši čuti očitek, da so nasprotni Lahko bi pisali satiro, ko bi nas tako" državi! To sc bo ponavljalo, kohkorkrat pekoče ne rezalo v meso. Preživljamo svojo-bodo zahtevali nekoliko več kruha. Mi niti .potepnško dobo. Ce si učitelj, zadošča že i tega ne vprašamo. Zadoščajo nam držav-naslov, — kakor pri potepuhu razposajeno ijanske pravice, ki jih vsebujejo osnovni dr-pero za klobukom, — da te vsak čas in z žavni zakoni, in bili bi srečni, ko bi jih gvo-vso pravico spravijo na varno. Postal je naš i bodno uživali. Uživamo pa nezaupanje radi nesporni privileg, da smo talci in krivci ob-Me upravičene težnje, sumničeni smo kot huj-enem. j skači, dasi je resnica, du je učiteljstvo pre- Kaj jc vzrok, da mora uprav učiteljstvo prečilo ie marsikatero nepremišljeno dejanje polagati vedno večje žrtve na žrtvenik? [.tik po končani svetovni vojni in tudi pozneje. Naš poklic je dane3 nehvaležen, ker je j ko jc svetovalo neodgovornim ljudem ter s ljudstvu preblizu, ker teži za tem, da bi svojim ugledom in nravno zavestjo preprečilo 'njegovim otrokom pomagal. Naš poklic je po- marsikatero zlo. klic luči, one luči, ki seže do dna in ki pri- Tudi šolska reforma ne- b? smela biti bič za naša radosti. V bistvu poklica je, da ima učiteljstvo. To sc pravi, ne reforma, ampak učiteljstvo pri ljudstvu ugled in da ga bo določba o učnem jeziku. Iti pravzaprav »um; imelo, dokler bo sploh potreba pouka. Ta z reformo ničesar opraviti. Osnovna šola imu ugled nikomur ne škoduje, kvečjemu onemu, svoj/namen, ki ga brez zadostnega pouka v ki sebičen in zloben išče v nevednosti ljud- materinera jeziku ne more dostči. Resnic. iščejo le svojih koristi. Naš stan jc toliko šole. Vprašanje učnega jezika ni rešeno * nepoštenja ohranil tudi v času, ko se je preko | vimi uredbami in predpisi, ki si često na-vsake mere pomnožilo število ljudi, ki hočejo' sprotujejo, ampak jc Sclc pričelo postajat nalahko živeti in še lažje obogateli. Ti so resno in kočljivo ter bo vedno težje. Tud večinama, ki nas v imenu visokih idealov leta 1849. sc je uvedla v naši pokrajini nem tepejo. Ti so, ki nas zasledujejo v imenu dr- ščina v šole. Tedaj osnovno šolstvo nt žavne misli. Ti so, ki se jim je z zlim vplivom imelo današnje važnosti, ker gospodarska posrečilo doseči sistem, enako škodljiv na /azmerc še niso bile tako usodne kai-or dant^. obe strani. j Vendar jc padel zakoa že po preteku enega Ni prvič, da to poudarjamo- A če je bilo .desetletja in celih devet let pre \ uvedbo kdaj umestno poudarjati to dejstvo, je ume- ■ splošne šolske dolžnost?, stno zdaj, ko vidimo, kaj nam je prineslo leto! Z odpravo pouka v materinem jeziku bu preganjanj. Kaj je zakrivilo učiteljstvo, da jc zadeto slovansko učiteljstvo, saj se je mora-prišlo to leto čezenj? Ali niso prešla prej žc marsikateri izselili vzlic temu, d.< je tu Štiri leta, od katerih ni bilo niti prvo leto ..doma in ima italijansko državljanstvo. nam okupacije, leto, že polno vojne psihoze, težje 'znano, kako daleč bodo segle posledice 1 in usodnejše za naš stan? jelena šolske preuredbe. Ni pa dvoma, da bi Slovensko učiteljstvo ni zagrešilo ničesar, moglo obroditi odslovljanje učiteljstv«, v kar bi bilo v nasprotju s pravicami, ki jih zvezi z odpravo pouka v materinem jeziku, ni za- dobre sadove. Razvoj je prinesel že marsikaj, zavrgla kot zmoto in naj bo sodila. rnra nai novi odbor štori vse ootrebno vicami. IMsmo iz testa, da bi tožili, če pravni kar r.am je aanes neunnjivo. Naš glas t< < • i naj nO^oaDorstoriVSepotreono najTečja pridobitev kulturne dr- brez odmeva, zato na gredo stvari svo;o poi za skupen in edinstven nastop ki na, po- ^ ^ ^ ^ P Potir,bno pa jc> da! TaIci smo. in to znači dovolj. Morda je preti kaze, da una narod nas še moči. iNa, bo emy kako zgreieno je, ako se stan, se- \ nami še težje leto kakor to. ki je zatonilo, naša medsebojna organizacija taka ali ....... taka —- na volitvah se morajo umakniti vsi drugi oziri pred ozirom na ugled in skupno zakona kakor zarod splošno ____________ korist naroda. (Vsesplošno pritrjevanje). ,čincev. • vreden želez in ječ. Moralna vrednost učr- Predsedn^k dr Wil*an ie — z ozirom na i Prizadevanje vlade gre za tem. da se ljud- teljstva je visoko nad zločinstvom, zato ^ J*™ LntovU^ da sivo duhovno prerodi. Dan za dnem čujemo tudi nad tistimi, ki pokladajo roke na nas znana zlobna podtikanja — Ugotovil, oa.^^ . Fc tcm prrroicnjU( vidimo da- Ogromna večina učiteljeva živi in d Ja v sta prispevke za obrambni sklad m za j-lekoaeiBC ukrepe zakonodaje za versko in j svesti si velikih nravnih načel. Vzlic temu istrske žrtve upravljala posebna odbora, j morajno prenovitcV države, čujemo progla- grerao, moramo iti trnjevo, skalno pot. Ne in da odbor pol. društva «Edinost-> ni bil [šanjc idealizma. Nihče tega bolje ne razume; gremo zastonj, vse ljudstvo }e priča n v nikaki zvezi s tem. Ve, da je bilo delo,kakor baš učitelj, čigar vzgojna misija izgubi poti. V tem je jamstvo, da žrtve ne bo, izražajoč polno zaupanje, želeč ozdravitev političnih razmer in krepko strnitev za korist naroda. — Ajdovski člani. Iz Sv. Lucije: Solidarni z vami in bratski pozdrav. — Rodoljubi. Iz Doline: Pooblaščeni od somišljenikov, ki se ne morejo udeležiti občnega zbora, izražam v imenu Brežanov političnemtt društvu «Edi-nost», njega vodstvu in predsedniku neomajno zaupanje. Iz Rodika: V imenu in po nalogu tukajšnjih rodoljubov izrekamo podpisani polno zaupanje vodstvu političnega društva «Edinost» v Trstu, posebno pa žrtvama obrekovanja dru Wil-fanu in dru Slaviku. Nadejamo se, da bosta ta dva kremenita moža tudi odslef, kakor vedno doslej neustrašeno branila naš narod in njegove koristi proti vsem sovražnikom. Izrekamo svojo hvaležnost njima in vsem sotrud-nikom pri pol. društvu * Edinost^ Bogu hva&, da imamo še takih mož v sedanjih težkih časih 1 Protestiramo proti žaljivim napadom. Naj bo tega konec! Ce bomo vsi zložni* bomo nekaj, če ne — bo poguba. Sledi 15 podpisov. Aliica lobup, kakor naglašamo tudi v današnjem l^lctot VUotilU j uvodniku. To naj danes vsakdo obljubi Vsem svojim naročnikom, čitateljem in PretJ samim P*fd svojimi dragimi, somišljenikom ter vsemu našemu preizku- pred vsem našim narodom, to naj bo nas« šenemu ljudstvu na tem ozemlju želimo poletna prisega, naša narodna zaoblju-srečno novo leto. Želimo, da bi bilo i ba; 12 bomo črpali novo moc v predvsem srečnejše nego preteklo, ki je za I .stremljenju po boljših dnevih, v nass vedno za nami. Naj se kelih trpljenja in v sil jem nam horbi za najelementar aep-c 1 pravice našega naroda. Naš list bo stal slej ko pre; neomajno na braniku našega narodnega obstoja in življenja. Danes stopamo v 49. leto našega obstanka in naše borbe. Viharji in burje, skozi katere smo morali iti v polstoletnr dobi našega življenja, so našo voljo, našo vero jekleno utrdili in nas potrdili v neomajnem prepričanju, da je bilo naše "stališče pravo, da je prapor narod <*a edin-stva edini prapor, okoli katerega se lahko združi vse, kar čuti slovanski brez razlike siceršnjega političnega prepričanja v edinem neizpremenljivcm in vse uj^dinjuj !-čem narodnem prepričanju, ki ne uključuje nikakega drugega prepričanja. S tem je tudi označena naša naloga in nje obseg. -*Edmosb> ji bo ostala neomajno zvesta. Zavedamo se, da je naša naloga v sedanjih razmerah težja nego je bila kdaj prej, toda lotili se je bomo s trdno voljo, podkrepljeno z neomajno ljubeznijo do našega naroda, da jo hočemo vršiti na ga imperijalizma hoče od nas, da namreč moramo kot narodna manjšina na žrtvenik domovine, tiste domovine, od katere imamo tudi mi pravico zahtevati kakor vsi drugi državljani, da nam bodi izvoFj boljšega življenja in krepkejšega razvoja, a ne domovina naše narodne smrti, ogromno pokopališče naše narodne kulture. Zato želimo, ko gledamo nazaj na grozote lanskega leta, ki so biie zagrešene proti našemu ljudstvu v imenu take politike najslabše razumevanega patrijetizma, našemu ljudstvu, da bi oblastniki v Rimu _________ odprli končno oči, da bi izpoznaii svojo Vsesplošno* korist ~nai£ga" ljudsTva' Yn "pra- zgodovinsko zmoto, da bi se zavedeli tudi svojih lastnih dolžnosti napram nam kot narodni manjšini, kakor se zavedamo mi magati vse težkoče. Skibcli bomo, da sc naš list v novem letu izpopolni z obsežnejšo poročevalsko službo iz naših krajev in svojih napram| držav, m jih tudi izpolnju- iz tujin^ s sodelovanjem večjega števila jemo. Izpoznah naj bi, da je v nasprotju z, strokovnjakov na raznih poljih koristnega duhom vse moderne civilizacije z med- j znanja -n dru rclcrmami( ki bodo narodnim pravom, s pravno vestjo vsega -cmu Jistu omogočile uspešno vrsitev ,nekulturnega sveta in v kričečem nasprotju|gQVC omenjenc politične in kulturne tudi z vsako politično logiko zahtevati to, ^^ y vsakcm pogIcdu in na b,a},or vseh slojev nagega ljudstva. Narodna zavednost in politična zrelost naše javnosti sta nam porok, da nam bode* ostali zvesti . , . t . , . . : ne samo dosedanji naši čitatelji in nasi ves italijanski narod izpoznal to svojo dopisniki prijat^lp, temveč da sc bo zmoto, ne izhaja ta nasa želja samo J; okoli našega Hsta strnilo vse, kar n nično našega nacijonalnega egoizma, temveč^ tudi j narcdao čuti :n mislif v edinstveno in cno-iz naše zavesti, da je ta naša novoletna i dušno {r0nt0j v jiateri edino bcnuo ^ ir nnnnlnam eHnflM T n^Crt IrtfSmrHlnfl it' .1 ' , v I , .. prestati sedanje tezkoce ter prenašam kar se zahteva od nas, da namreč moramo dokazati svojo lojalnost napram državi s svojo narodno smrtjo. In ako izražamo danes željo, da bi vlada, da bi želja v popolnem skladu z našo lojalnostjo napram državi. Težki so časi, naravnost nesrečni, in beseda «sreČnoT> nam le težko hoče izpod peresa pri našem voščilu. Želimo torej všem čitateljem, prijateljem, dopisnikom in sotrudnikom našega lista, vsemu naš3mu ljudstvu tisto srečo in tisto zadovoljnost, ki jo morejo spričo sedanjih žalostnih razmer biti deležni v sedanji naši splošni nesreči. Predvsem pa želimo vsem, da bi nikogar med nami ne zapustila ona največja sreča v nesreči, t. j. volja biti močnejši od največje nesreče. Ta volja, ki jo ho- žrtve, ki bodo potrebne, da se prebijemo do onih lepših in boljših dni pravice in neoviranega razvoja našega narod::, ki morajo priti, kar ponovno želita na pragu. 1924. leta vsemu našemu žal le preveč! izkušenemu ljudstvu lastništvo in mirnim „Efitnastr Cdpuštanje sodnfikov Vlada se jc torej vrgla z vso neizprosnostjo na uradnike izpod bivSe vladavino. Poročali smo že o onih čudnih -obtožnicah-, ki so jil. dobili pred časom sodniki v Julijski Krajini, ćemo, ki jo moramo ohraniti, nam ne sme Obtožnica je vsebovala obenem tudi poniie zmanjkati, na njeno mesto ne sme stopiti i valni poziv, naj se prizadeti opravičijo prci1 f irstts, dne J, jannarja T. tla razpotju med volno m mirom !i «Od vojne ne pričakujemo ničesar, ne danes in ne jutri, od vojne, čije grozote poznamo zelo dobro. Mi imamo le eno pol jo, namreč da utrdimo mir in da doprinese mo k temu, da najde človeštvo zopet pot k mirnemu delu in udobnemu življenju.» Tako je zaključil Poincare svoj zadnji običajni nedeljski govor. Od besed do dejanj je precejšen skok, to vsakdo dobro ve. Zato ne moremo tudi teh Poincare-jevih besed vzeti s prevelikim upanjem. Toda že samo dejstvo, da prihajajo tako miroljubne besede iz ust moža, ki je dosegel popolno zmago v poruhrski vojni, mora vplivati na evropsko javnost pomirjevalno. Vse kaže. da je Evropa na razpotju med vojno in mirom. Bliža se čas, ko se bo zaključila vojna doba in nastopi resnični mir. Zakaj od 1, 1918. pa do danes se ne more govoriti o kakšni mirovni dobi. Dokler tli v premagancih neugasno so-vrastvo in želja po maščevanju in dokler so zmagovalci prisiljeni raveati se po duševnosti svojih premagancev, ni misliti aa plodonosen mir. Nuino je potrebna razorožitev duhov. Evropa se nahaja ves čas od zloma osrednjih vlasti pa do danes v stalni razora ženosti in razna dejanja in razni dogodki so motili oni mir, ki bi bil moral nastopiti po podpisu versailleske pogodbe. Videli smo, kako se je Prusija zvijala v smrtnih bolečinah pod udarci rcvolucije in protirevolucije, kako je Grčija doživela svojo tragedijo, kako so notranji nemiri pretresali vse tri južne polotoke £vropc in sredi lega nemira je izbruhnila po-ruhrska vojna. To so biic pač žalostne perspektive za obnovo Evrope in za bo-l dočnost in blagostanje evropskih narodov.1 In v teh časih, ko se jc zdelo, da bo ideja marksizma našla v dogodkih svojo sankcijo, niso bili samo gospodarski momenti povzročitelji tega nervoznega stanja povojne Evrope. Kdo bi si mogel razlasti rusko revolucijo zgolj z gospodarskega stališča, ali pa grško ekspedicijo in turško zmago, ali pa boj francoskega naroda proti nemški trmi? Na eni strani smo opazili velikanski boj med idejo ruskega boljševizma in med slrarodavno urejenostjo zapadnih dežel. In kakor je moral boljševizem premagati doma velikanske iežkoče, da jc izdržal navale, tako smo videli, da so sc tudi zapadne buržoazne države bile na dveh frontah, na iakozvani zunanji, t. i. proli boljševizmu, a istočasno so morale prestajati razne krize gmotne in duševne kot posledico vojne. Boj proti boljševizmu je v glavnem dokončan, Končal se je s tem, da se jc ruski preobrat lokaliziral in da danes ne predstavlja nobene nevarnosti za buržoazr.o urejene države. Na ta način postaja Rusija poiagoma faktor, ki se mora v najkrajšem času uvrstili v politično in gospodarsko skupnost eviopskih držav. Prožnost boljševičkih državnikov,, ki so jo pokazali v praktičnem izvajanju fiksnih komunističnih dogem, pospešuje konsolidacijo razmer in mora v kratkem dovesti do normalnih odnošajev med Moskvo in ostalim svetem. Svetovna vojna je zrušila mnogo moralnih vrednot, izpremenila je duše vnosi množic, zmanjšala ceno poštenju, značaju, vesti, skratka izvršila v širokih plasteh ljudstva neko vznemirjenost in stremljenje k nekemu neznanemu cilju brez nravne podlage. Ta nemir so demagogi izrabljali in na ta način pomagali ustvarili oni neznosni položaj, ki je dovedel do diktature. Tako se da diktatura razložiti, nikakor ae opravičiti. Silen sunek na desno jc delna posledica prejšnjemu stremljenju na levo. Bil je čas, ko se je zdelo, da bo desna struja prevladala v Evropi, danes pa se položaj že razbistruje, zapadna demokracija, ki se jc s tako vnemo bonla proti vzhajajoči grozeči levi diktaturi, se je še o pravem času zavedla nevarnosti, ki preti svobodi in razvoju narodov Evrope tudi od desne nevarnosti. V italijanskem fašizmu je desničarskoj stremljenje doseglo svoj vrhunec. Dogodki] na Bolgarskem in v Španiji in pa razni j desničarski poskusi v Nemčiji so deloma posledica prejšnjih diktatur* aH pa ne- J znosnih gospodarskih razmer. V tem boju j med desnico in demokracijo je le zapad odločilne važnosti, Pariz in London sta neomajna stebra demokracije in še tako temeljita zmaga desničarske ideje v kaki drugi deželi Evrope ne more stalno vplivati na družabne oblike Evrope. Izid zadnjih volitev na Angleškem nam dokazuje, da gre orijentacija zapada zo»-pet nekoliko na levo. Nekaj takšnega nam utegnejo pokazati tudi prihodnje volitve na Francoskem. V tej orijentaciji' proti levi sc kaže balanciraoje splošne j politične tehtnice, ki se noče ustaviti na; ekstremnih nihalnih koncih, ampak ne-; mirno valuje, da se končno ustavi v sredini, na ravnotežju. In ko se bo ta *tehtnica> ustavila, tedaj sc prične šele nova mirovna doba Evrope. Še pred letom dni so bili izgledi za evropski mir kaj klaverni. Danes je položaj če ne sijajen, pa vsaj takšen, ki kaže na bolje. Počasi lezemo navzgor in to pomeni mnogo. Znaki počasnega ozdravljenja se kažejo povsod. Predvsem je treba omeniti Rusijo, Ki je danes na potu delinitivnega okrevanja. Dejstvo, da se evropske države že pripravljajo na to, da priznajo sovjetsko vlado, je razveseljivo-. Ko se enkrat odpravi tisto sovražno ali neprijateljsko razmerje med Moskvo in zapadnimi "vladami, je za evropski mir mnogo storjeno. Kako si je mogoče predstavljati mir in obnovo i Evrope brez sodelovanja Rusije! Drugo vprašanje je nemško-francoski spor, ki je našel v zasedbi Porurja svoj akutni izraz. Nemčija je bila tu ob Renu drugič poražena, toda vse kaže, da je bil ta poraz neobhodno potreben, sicer bi ne prišlo do izčiščenja razmerja med Francozi in Nemci Poincarć sam napoveduje novo dobo in če je ta oljkina vejica, ki jo Poincare moli Nemcem, še tako majhna, vendar zamorejo Nemci uporabiti ugodno priliko, da se odkrito in brez mržnje pobotajo s Francozi. Francozi so hoteli pokazati svetu in so tudi pokazali, da so dovolj močni, da prisilijo Nemce k spoštovanju versailleske pogodbe. Versailleska pogodba naj bo recimo krivična, kruta, toda pogodba je in Nemci so jo podpisali. Ko bodo Nemci uvideli, da se zgrda ne da nič doseči in da je tudi upanje na Angleže varljivo in škodljivo, tedaj stopi tudi angleško-francoski spor v novo fazo. Ves čas poruhrskega boja smo mogli o-pazovati, da so Angleži hoteli iz njega kovati političen kapital zase, Porurska vojna ni toliko škodila angleški industriji in angleškemu gospodarstvu, da bi moglo to dejstvo vplivati na razmerje med Anglijo in Francijo. Navidezni desinteresse-ment Angležev je bil že tako prikrojen, da so Nemci dobivali potuho in do\edH krizo do vrhunca. Konec koncev je bila predaja na milost in nemilost zmagovitemu Poin-carčju, S koncem porurske vojne ne bode izginili vzroki francosko-angleškega spora. Vendar pa utegne miroljubna politika sovražnih sosedov ob Renu vplivati na smernice sedanje angleške politike, ki je v svojih glavnih potezah antifrancoska. Splošnemu mirovnemu toku se tudi Angleži nc bodo ustavljali, ker nihče kot oni nima toliko interesa, da se mir ohrani in da se obnova Evrope nemoteno nadaljuje. Ko se enkrat razčistijo peerča vprašanja glede razmerja Rusije in Nemčije napram ostalemu svetu Evrope, tedaj se {nične šele obnova. Drugod se je položaj koiikcrtoliko ustalil. V vseh deželah, ki so nastale na razvalinah starodavne podonavske monarhije, je zavladal red. Še celo Ogrska je začela preorijentacijo svoje zunanje politike. Posojilo. ki ga sedaj prejme, bo morda začetek nove dobe tudi za ogrsko politiko, r'oljska, ki prestaja hudo finančno krizo^ je dobila v osebi ministrskega predsednika in finančnega ministra Grabskega sposobnega strokovnjaka, ki se nadeja v dogled-nem času urediti finance države. S priznanjem Rusije je napravila Poljska velik korak h konsolidaciji, ki jo je ta država pač najbolj potrebna. Čehoslovaška, Romunska in Jugoslavija žive v urejenih razmerah, opaža se neka zdrava stabilnost in mirni razvoj kljub notranjim bojem med strankami, Aiali sporazum pa je že feud. nat i đ&ranciia miru. ker čuva nad mirovnimi pogodbami, ki so izhodišče sedanjega reda na Balkanu in v Srednji Evropi, Nikakor pa nc smemo mislili, da je položaj rožnat. Še so dejstva, ki vzbujajo skrb in bojazen nad bodočnostjo. Nezdrave gospodarske razmere v Nemčiji, njeno stradajoče prebivalstvo, to je stalna nevarnost za evropski mir, Evropa se mora počutiti zelo neudobno ob misli, da živi v njenem osrčju šestdesetmiljonski narod, ki se bori za košček vsakdanjega kruha brez upa na boljše čase. Pomožne akcije za Nemčijo, ki so vzklile vsepovsod, dokazujejo, da se merodajni činitelji zavedajo važnosti prebrane nemškega ljudstva. Vsej nesreči sc je pridružila še velikanska brezposelnost, ki grozi pretresti ves družabni organizem tega nekdaj tako kompaktnega in discipliniranega naroda. Poincarejeve miroljubne besede se slišijo koi oznanjevalke nove dobe mirovnega dela na evropskem kontinentu. Ako se bodo dosedanji nasprotniki v polni meri zavedali važnosti tega trenotka, tedaj je upati, da bo letošnje leto mejnik med do- i brim in zlim, da se končno postavi pika' za letom 1923,, ki naj zaključi doben nesreč in zmot, katere so se pričele z letom 1914. 1924 Srečno in veselo novo leto vottiio svojim ceirjenin odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, pri- jateljem In znancem v Trota tn na deželi naslednji denarni zavodi, tvrd&e, zaloge, Institucije, knjigarne, krojač niče, gostilne, restavracije, posestniki itd. Uredništvo in upravništvo traka „Edinosti'4 Tiskarna Edinost E Buda zlatarna — urama Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke TRST Vogal V* Vatdirivo 27 — Vla XXX Otiobre Odlikovana tovarna testenrn flTTILlO VOLTOLINR TRST TRST Cono Garibaldi 35 Industria Tecno-Chimica „Pinaria'* F. ERTflSSI A Co. Tovarna mazil«) aa Cerlje in čisti! TRST Vls Ferriera 43 Tvraka fl. Jaklič SV. IVAN pri TRSTU Stiban Franc Q. Taucer 'laloga r»s\r«. drv !n angScSkega premoga TRST Vla del Toro 14 ..-:.?I.'ičS3gggJ|H HIPIMI y |I||,milili P"l I IMPflli Goslilna IVfl-M pri TRS T/J flnton Dujmovič trgovina jestvin TRST V!a Giuliani 30 ENSKR 3RNKA brtOŽNILn V TRSTU M. flite trgovina modnega in manufakturnega blaga- TRST Via Mazzini 37 8 OP2fB3 por&cišs. Valuta sa lržaš!t«*n ir£n. ogrske krone • 0.1*50 avstrijske krone • ........0.1>3:# češkoslovaške kr n? ••«•••» S7.:i5 dinarji • • 25.90 leii 11.75 marke #•••«••*'**'** „™*— dolarji «•••••••••••« 23 05 framoski franki »•••••••* 117.— švk.trski franki •••••• • • • 402.— angleški funti papirnati •••»•« 100.33 67 t>«> 20.15 1*25 117 0 4» 5.-10- .fl Tečaji: ĆosuHch . . . • • • • 375 Dalmatia..................2 to Gerolimicli ••«••••»••*••••• Libera ................... • • • Lloyd Lusslno •••••••••>••• .*.». Marti nolich ................., Oceania *•••■•»«•*••••••#• 1''' • • Premuda , • » • • •••••••••••a Tripccvicli «••••••••••••••** Aropelca • -i- ' Cement Daimatia -35 Cement Spaiato •«.«••*••.••••• -27 Hočete priMti ? Polefois (Rnngi&a). od L 99 — osprei Koške odjeke. • »in Obleke za mladeniče n tf r» Hlače Iz debelega &I:iya „ 3L— „ ii - a (i m m ■ a 43 - Via bffihcd - 48 | ,AI Rifornimento della Časa' Velika prodajalna Julijske Krajino TRST Via M. R. Inbnsni 5 - Lastnik: Emilio Canetto destilacija brinjevca, tropin _oioga vir. rik- j Sklad««« testenin „Pekatete" - TRST Vta S. Franc?sco Ift. vogal Palestriea Francesco Mase prodajalna slanine TRST Vls deli' Istri« 51 Chlarbola sup. Ivan Prinz voditelj buffeta TRST Via Torre bianca 32 Vodopivec Peter Hotel PODGRAD j Družina Vekosiav Kodrič FENDERL& Co TOVRRNft MILA TRST Sv. M. M*gd. sp. 59 K tBDINOSfV V Trstu, dne i- Hmuari* IVĆ4. 1924 Srečno in veselo novo leto voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znnncem v Trstu in na deželi naslednji denarni zavodi, tvrdke, zaloge, institucije, knjigarne, kroiačnice, gostilne, restavracije, posestniki itd. itd. Tvrdka S. Ohler & Co. Succ. TRST Viktorija id Paride Cafoetfi lastnika BUBNIĆ in ŽIVtC najemnika gostilne „Pri Starem LenCku" TRST Ivan Vrabec TRST Via Commerciale 330 Tvrdka Gregor Zidar & Co. TRST £ Sever & Kornp. Ulji- Zaloga „Prave Franckove kave" TRST Via SoUiario 4, Tal. 11-47 Mihael Bratuš zaloga šip TRST Via deli' Istri« 16. podruS. Via fircatp 14 Ivan Bidovec trgovina jestvin in koiontjatoe&a t>f=ga 6t TRST Via Genov« 13 A Ivan Mahorčič trgovina jestvin TRST Ccmpo S. Giacomo 13, podr. Via deli' Istria 2 Peter Bratuž pekarna M Delavsko kons. društvo in Valentin Brezovec Sv. Jakob pri Trstu Ravbar & Kandare trgovina jeshan TRST Sv. Mar. Magd. zgornja 6 {Bivio) Tvrdka Anton Vouk TRST Wieninger Kari R»:t vraciia „Rita Borsa vecchia" TRST Beniamino Zerial trgovina jestvin Josip Prelog trgovina je&tvin TRST Via deli' Istria 75 B Fran Rucker •Mlekarna TRST Via S. Lazzaro 20 TRST Ca m po Bel ved ere 3, Tel. 34-53 mmmBmmKmmmmmmfm^ Odlikovana pekarna tn slaščičarna Lovrenc Rebula TRST Via Udine 57. Tel. 41-38 Trgovina msnifakturnegs blaga „Pri Slavcu" Fr. Milič pekarna in slaščičarna TRST - Sv. Ivan spodnji 55» Rotonda del Soschetto Sklndišie pohištva Alessandro Levi Minzi TRST Via Rettori 1, Via Male« n ton 715 Andrej Grdih trgovec 1924 Just Daneu trgovina jestvin TRST Via Roiano 2 TRST Via Cesere Battisti 9 A " Fran Trampuž trgovina jestvin TRST Sv. Ivan, Via S. Cilino 751 LMl* ..iilMjgjjM-a^ Vekoslav Zega trgovina jestvin na drobno in debelo TRST Via Cesere Battisti 17 Leopold Štrekelj trgovina jestvin . . TRST Piazza Garibaldi 6 Dragotin Saško in Franjo Ivaniić, brivnica TRST Piazza Oberdan 4 A Trgovina Karel Sišković Hrpelje - Kozina - Črnikal A Tvrdka Ettore Gazulli TRST Via Gioigo Vasari 6, Tel. 34-18 A V A ' deli« **• L i/ . TffST- Guardia 26. Sv. Jakob Gostilna Narodni Dom 5v. Ivan pri Trstu j Magajna Anton trgovino jestvin TRST Via Setts Fontane 39 Tvrdka Giuseppe Struchel trgovina modnega in monufakfcurcega blaga , TRST Via Mazzini lvančič Jakob in Tončka gostilna TRST Via delt* Industria 10 Dolčič Josip zaloga fižola, krompirja in kislega zelja Fran Pirec pekarna in slaščičarna TRST Via Commerciale 7 Fran Narobe trgovina jestvin in fcotanijainega blaga TRST Via Commerciale 18, Podminfca Valmauro 19 Jakob Perhauc zaloga vina, žganja in likerjev Jurij Čeme trgovina jestvin TRST Trgovina L Mahnič A - Josip Prelog Antonov trgovina jestvin TRST Via delta Guardia 44 £ TRST Via Udine 27 * Josip Černigoj pekarno in slaščičarna ■mmhp? TRST Via S. Marco 15 -- Peter Rehar in sinovi ralcgn usnja TRST Via Molino a vento 7 Giuseppe Spechar zaloga blaga za moške obleke " TRST Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzini Ivan Prelog trgovina jestvin in kolonijainega blaga TRST Via Molino a vento 1 Anton Sosič Radoslav Petrič TRST Campo S. Giacomo 17 F TRST podružnica Malirat (Dalmacija) Giacomo Levi pn&ja'ji sakMntafi btoji m a« te* U TRST Via 5. Micolo 19 Ivan Krže trgovina kuhinjskih potrebščin Kari Hreščak žganjarna Anton Pahor pekarna in slaščičarno TRST Via G. Caprin 9. Podružnica Via Sette Fontane \ TRST Piazza S. Giovannl Anton Renko trgovina ,'estvln TRST Campo S. Glccomo 16 Fran Renko trgovina jestvin Zafred gostilna pri Starem Lenčku Anton Ravbar trgovina jestvin in mešanega blaga \ TRST Via deli' Istria 66 TRST Campo Belvedere 1 Komen Antonija Mermolja Reiger Damska krojačniea TRST Via Commerciale 5 Josip Furlan Gostilna „Furlan e* Franz° TRST Via Geppa 18 Nazarij Verh trgovina jestvin TRST Via Concordia 4 Podružnica Via Malcanton Ivan Tomažič trgovina jestvin Mario Ferlin rr.lrodilnica G. Dollinar Uvoz in izvoz papfrfa TRST Via Molino a vento 5 TRST Sv. Mar. Magd. zgornja 2 (Bivio) Telef. 774 Mavric Just trgovina jestvin TRST « Via deli'Istria 14 TRST Via Ugo PoJonio 5 Ceket Rozalija „Gostilna prt RoB" Federico Fuchs trgovina jestvin ROJ AN pri TRSTU Via Moreri 77 £ Gombač Adolf trgovin«, jestvin TRST Sv. Mar. Magd. Campanette 587. podružnica Sr. Mar. Magd. z gor.. Sv. Ana 98 TRST Via Solita rto 21