Soči bodo posvetili dan
Pogovor z deželnim svetnikom stranke Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovcem
/2
ZKB: v leto 2011 -z novim koledarjem
-;cZKB<e?
Primorski
dnevnik
SREDA, 22. DECEMBRA 2010
Št. 302 (20.009) leto LXVI._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Ne gre samo za dvojezične napise
Rado Gruden
Konec leta je čas za najrazličnejše obračune. To velja tudi za izvajanje manjšinskih pravic. O tem govorijo manjšine same, bilance o opravljenem delu pa sestavljajo tudi drugi. Tako sta med drugim o tem v ponedeljek in včeraj govorila slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš. Oba sta zadovoljno poudarjala, da se zadeve s slovensko manjšino v Italiji premikajo v pravo smer, kar pa zadeva Avstrijo, zadeve niso take, kot bi želeli.
V zvezi s Slovenci v Avstriji se namreč kot jara kača vleče zgodba o dvojezičnih krajevnih napisih, kjer razni stracheji in scheuchi ter drugi skrajni desničarji vsako rešitev pogojujejo z zahtevami po preštevanju manjšine in referendumi. Rezultat je stalno prelaganje rešitve tega vprašanja v bolj ali manj nedefinirano prihodnost.
Kljub temu pa je v zadnjem času le prišlo do pozitivnih premikov, ki zadevajo predvsem vzdušje v manjšini sami. Ta od prihoda Valentina Inz-ka na čelo Narodnega sveta koroških Slovencev diha veliko bolj složno, rezultat tega pa je enotno stališče o bistvenih problemih, ki zadevajo manjšino. Pri tem seveda ne gre samo za dvojezične napise, ki morda predstavljajo najbolj viden zunanji simbol, temveč za še bolj pomembna vprašanja, ki zadevajo zagotavljanje pravic na področju šolstva od otroških vrtcev dalje, glasbene vzgoje, manjšinskih medijev, financ, športa in še kaj drugega.
Dejstvo, da za vsem tem zdaj enotno stoji manjšina vzbuja optimizem, Slovenija pa lahko tudi bolj odločno opozarja Dunaj na še nerešene probleme, kar še pred nedavnim zaradi razbitosti manjšine ni bilo mogoče.
ITALIJA - Senatorji »pomotoma« odobrili štiri popravke opozicijske Demokratske stranke
Zmeda v senatu okrog sporne reforme univerze
V dvomu današnja dokončna odobritev - Protestniki pozivajo Napolitana
GORICA - Božični koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Glasbeni užitki
Na odru pred polno dvorano več kot 150 izvajalcev iz goriške, tržaške in videmske pokrajine
GORICA - Iz množice glasbenih dogodkov, ki jih v teh dneh prirejajo različni organizatorji, izstopa Božični koncert, ki so ga zasnovali v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Premierna izvedba je bila v ponedeljek pred polno dvorano.
Koncert je na odru povezal več kot 150 glasbenikov iz goriške, tržaške in vi-demske pokrajine. Nastopilo je pet solistov, orkester Arsatelje, otroška zbora Veseljaki in centra Emil Komel, mešana pevska zbora Hrast in Lojze Bratuž ter
dirigent Hilarij Lavrenčič. Ob Te Deu-mu francoskega skladatelja Marca An-toina Charpentiera so izvedli priljubljene božične pesmi v novi preobleki štirih skladateljev iz Goriške in Tržaške.
Na 15. strani
RIM - Danes bi moral senat dokončno odobriti reformo univerze ministrice Gelminijeve. Toda današnje zaključno glasovanje je pod vprašajem, ker je senat včeraj odobril štiri popravke Demokratske stranke. Predsednik Schifani je izsilil ponovitev glasovanja, a izkazalo se je, da je zakonsko besedilo v protislovju z drugimi zakonskimi določili.
Študentje in raziskovalci za danes pripravljajo nove poulične proteste proti snujoči se reformi. Sestavili so tudi odprto pismo predsedniku Napolitanu, v katerem ga pozivajo, naj ne podpiše zakona, češ da »ubija pravico do študija«.
Na 13. strani
Novoletni sprejem zastopnikov manjšin
Na 3. strani
Tržaški industrialci in gradbeniki v krizi
Na 4. strani
Repentabor: davki nespremenjeni, le »prispevek« za pokope
Na 6. strani
Videmska univerza ima nov sedež v Gorici
Na 20. strani
Imenovali izvajalca za ureditev šole Zupančič
Na 20. strani
Dodatne zamude za romjanski šolski center
Na 20. strani
MAXI
★★★★★★★★★★
Discount
- 1I3J.0J0J
^(MOM = ^©Ml

MA
malalan
TA 1"-]M	1 p H A. -T, «J L J A. K Jhl 4
(srcsBBmi nest.
v,	,
OPCtME * MAFULINA ULICA. 28 - T£L. 04021 1465
•//•/f/t •	can
15
2
Sreda, 22. decembra 2010
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Predsednik vlade Pahor je odstop takoj sprejel
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola Gjerkeš odstopil s položaja ministra
Predsednik države in stranke odstop ocenjujejo kot pravilno potezo
LJUBLJANA - Slovenski minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš je predsedniku vlade Borutu Pahorju ponudil svoj odstop, potem ko so ga policisti pridržali zaradi vožnje v vinjenem stanju. Pahor je njegov odstop sprejel in napovedal, da bo v prihodnjih dneh začel pogovore o kandidatu za novega ministra. V strankah Gjerkešev odstop ocenjujejo kot pravilno potezo.
Kot je dejal Gjerkeš na novinarski konferenci, ga je zjutraj po novoletni zabavi ustavila policijska patrulja na ljubljanski obvoznici. Opravili so test alko-holiziranosti, ki je pokazal 0,64 mg/l, zaradi česar so ga tudi policisti tudi pridržali. Dogodek obžaluje, ker lahko škodi stranki, službi vlade za regionalni razvoj, vladi sami in koaliciji, je dejal. Prav tako meni, da je dogodek neprimeren za ministra. Ob tem pa poudarja, da odstop nima nobene povezave z njegovim delom. Ocenjuje namreč, da je bilo njegovo delo v vlogi ministra dobro.
V kabinetu premiera Boruta Pahorja so potrdili, da je Pahor sprejel odstop ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Kot so sporočili, Pahor razume Gjerkeševe razloge za odstop. S predsednikom DeSUS in ostalima predsednikoma koalicijskih strank pa bo v prihodnjih dneh začel pogovore o kandidatu za novega ministra. V DeSUS sicer že imajo kandidatko za njegovo naslednico, in sicer trenutno sekretarko v službi vlade za regionalni razvoj Dušo Trobec Bučan. Z izborom se po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca strinja tudi Pahor. Kot so zapisali v pre-mierjevem kabinetu, Pahor še meni, da je Gjerkeš ministrsko delo opravljal ze-
lo učinkovito, posebno na področju črpanja evropskih sredstev.
Gjerkešev odstop sicer vsi ocenjujejo kot pravilno potezo. "On se je tako odločil in mislim, da se je prav odločil," je v Studiu ob 17-ih dejal predsednik republike Danilo Türk. V SD Gjerkešev odstop razumejo kot zelo odgovorno dejanje, saj se od predstavnikov oblasti in visokih državnih funkcionarjev pričakuje, da so za zgled ostalim državljankam in državljanom, še posebej glede na nedavno sprejeto strožjo prometno zakonodajo.
Odstop ministra v tem primeru pozdravljajo tudi v največji opozicijski stranki SDS. Poslanec Vinko Gorenak je dejal, da odstop ocenjuje kot dejanje, ki bi ga pričakovali od vsakega ministra, če se znajde v takem položaju. V Zares bodo po besedah poslanca Tadeja Slapnika Gjerke-šev odstop spoštovali, saj ga ocenjujejo kot pravilno odločitev.
Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca je Gjerkeš s ponujenim odstopom potegnil visoko moralno potezo, kar bi moral biti tudi visok standard za ravnanje funkcionarjev v prihodnje. "Človeško se je motiti, etično pa je, da zna človek v tem trenutku potegniti prave poteze," je dejal.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je za STA zapisal, da je znano njegovo radikalno kritično stališče glede alkohola za volanom. Ti dve zadevi namreč "v nobenem primeru nikoli ne gresta skupaj". Sicer pa je po Žerjavovem mnenju pozitivno, da je minister prevzel odgovornost za storjeno dejanje.
Tudi prvak SNS Zmago Jelinčič je Gjerkešev odstop pozdravil.
To bo že druga menjava na mestu ministra za lokalno samoupravo in
Zdaj že bivši minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš
regionalni razvoj v tem mandatu. Gjerkeša je namreč DZ na ministrsko mesto imenoval oktobra lani, potem ko je njegova predhodnica Zlata Plo-štajner odstopila iz osebnih in zdravstvenih razlogov.
45-letni Gjerkeš, sicer po izobrazbi doktor strojništva, je bil pred
tem širši javnosti neznan. Predlagal ga je DeSUS. Nekatere je takrat zmotilo, da je sin strankine podpredsednice Marije Gjerkeš. Postopek njegove izbire pa je v DeSUS povzročil tudi trenja, ki so se končala z odhodom dveh poslancev, Vilija Rezmana in Franca Žnidaršiča, iz strankine poslanske skupine. (STA)
Državni svet izglasoval veto na pokojninsko reformo
LJUBLJANA - Državni svet je na včerajšnji izredni seji z 22 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na pokojninsko reformo. Tako so podprli predlog interesne skupine delojemalcev in svetnika Mihaela Jenčiča, ki sta podala predlog za veto in pri tem poudarila, da ne bo zagotovil vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin. "Zakon je krivičen do velike večine delavk in delavcev, ki ne bodo zmogli izpolniti zaostrenih pogojev," je poudaril vodja interesne skupine delojemalcev Dušan Semolič. Po predlogu sindikatov bi moralo 40 let pokojninske dobe za moške zadostovati za starostno pokojnino brez odbitkov, je dejal. Podaljševanje pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske, kot predvideva zakon za primer, če bi se moški želeli upokojiti pri 60 letih starosti in ženske pri 58 letih, bo imel posledice na zdravju delavk in delavcev, je poudaril.
Minister za delo Ivan Svetik je opozoril na raziskavo Ekonomske fakultete, po kateri zakon zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne za naslednjih 10 do 15 let in višje začetne pokojnine.
V Srbiji prijeli slovenskega tihotapca oblačil
SREMSKA MITROVICA -Srbski cariniki in policisti so na mejnem prehodu Batrovci na meji s Hrvaško prijeli 54-letne-ga slovenskega državljana, ki je v Srbijo tihotapil oblačila v vrednosti 2,8 milijona dinarjev (okoli 26.000 evrov). Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, ga je preiskovalni sodnik že obsodil na denarno in pogojno zaporno kazen.
POLITIKA - Pogovor z deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem
H	• ■	»V* •	V	|	- V •
»Za marsikoga v manjšini sem še vedno moteči element, ker ne sodim v stare in običajne predalčke«
TRST - Igor Gabrovec je bil pred dvema letoma izvoljen v deželni svet kot neodvisni kandidat stranke Slovenske skupnosti, pred tem je bil deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Danes se torej poklicno ukvarja s politiko in pogovor z njim smo začeli pri nedavnih primarnih volitvah v tržaški levi sredini.
Nad temi volitvami ste imeli nekaj pripomb in pomislekov. Kaj vas je v resnici motilo?
Motilo je pretežek izraz. Pomisleke sem imel nad dejstvom, in to sem povedal brez ovinkarjenja, da je leva sredina v tradicionalno desno usmerjenem mestu, kot je Trst, oklicala volitve in ponudila tri izrazito levičarsko profilirane kandidate.
In kaj ni šlo, kot bi moralo?
Politično sredinski, t.i. zmernejši del volivcev, ki je na pravih volitvah hočeš nočeš odločilen, je ostal brez vsake smiselne izbire. Naposled je po pričakovanjih prevladal Roberto Cosolini, a z rezultatom, ki je bil vsekakor daleč pod pričakovanji.
Zakaj pod pričakovanji?
Zlasti zaradi volilne udeležbe, ki je bila nizka kot nikdar doslej. To je slaba popotnica za spomladanske volitve, ki bodo vse prej kot lahke. Levo sredino sem zato pozval, da strateško popravi smer plovbe, saj ima na voljo še nekaj časa.
Kako ocenjujete odnose med SSk in Demokratsko stranko?
Odnos med dvema suverenima strankama je spoštljiv in zelo korekten ter v znamenju sodelovanja povsod, kjer so za to dani osnovni pogoji. Postavlja pa se drugo bolj pereče vprašanje.
Kaj imate v mislih?
Vprašanje je, kaj bo z Demokratsko stranko v prihodnjem obdobju, saj je v nekaj letih izgubila na milijone glasov in številne upravne položaje na teritoriju. In, bodimo iskreni, ni nobenih znakov izboljšanja.
Niste ravno optimist...
Tu se kaže prednost, da naša skupnost še vedno razpolaga z inštrumentom neodvisne stranke, pa naj bo s prednostmi in šibkostmi vred. To pomeni, da nismo življenjsko vezani na politično-strankarska nihanja, na katera ni mogoče vplivati. Zato lahko na prvo mesto vedno prepričano postavimo potrebe in pričakovanja naših ljudi in tega teritorija.
Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec
kroma
V deželni svet ste bili izvoljeni kot neodvisni kandidat SSk, ki želi združevati in ne ločevati Slovence. Mislite, da delate dosledno s tem načelom?
Isto vprašanje ste mi postavili v intervjuju poleti 2009. Odgovor je zato isti.
Kakšen torej?
Še vedno sem eden redkih, ki ima dokaj popoln vpogled v potrebe, razloge in cilje obeh osnovnih idejnih komponent naše skupnosti. Še vedno pa sem za marsikoga moteč element.
Zakaj moteči?
Ker ne spadam v predalčke, ki jih marsikje še vedno skupaj drži lepilo hladne vojne. Nimam odgovornosti znotraj organizacij civilne družbe, ki morata sami ponovno najti pot do spoštljivega in tvornega dogovarjanja in sodelovanja. Mislim, da pri tem ne potrebujeta in tudi nočeta posrednika.
Ste pa izvoljeni predstavnik, ki nosi svoje odgovornosti...
Kot javni upravitelj ne delam razlik med ljudmi, ki, kot razumem, cenijo moja prizadevanja. Sprožil sem vrsto pobud, ki so bile namenjene vsem slovenskim izvoljenim javnim upraviteljem ne glede na strankarsko pripadnost. Na tej poti bom tudi nadaljeval in upam, da ne bom osamljen.
V	manjšinski skupnosti pa se dogajajo druge dinamike, ki večkrat ne peljejo ravno v to smer..
Splošno glede naše skupnosti pa to: zaostrovanje izpostavlja negotovost in šibkosti, ne pa moči. Bom uporabil prispodobo: ko je del našega telesa ranjen, potem trpi celo telo. Če se ne zdravimo, lahko nastane infekcija, ki se kmalu pogubno razširi. Z novim letom bom ponudil nek svoj recept, preprost predlog zdravila, ki bo, kot se za vsako zdravilo pregovorno spodobi, grenko.
Dežela FJK uživa upravno avtonomijo zaradi narodnih manjšin, predvsem slovenske. Mislite, da opravičuje to vlogo v odnosu do Slovencev?
Narodno-jezikovne manjšine ta trenutek, recimo tako, niso na vrhu skrbi deželne uprave in desne sredine. Ne da bi nas to tolažilo, lahko isto trdimo za sektor kulture in izobraževanja. Slovenska narodna skupnost plačuje tudi ceno razvejane mreže društev, organizacij in ustanov. Ta pa ji je potrebna, kot so v človeškem telesu potrebne kapilarne žile, saj ne živimo le zaradi aort.
V	deželnem svetu ste v opoziciji, ste pa v dobrih odnosih z nekaterimi odborniki in posebno s predsednikom Renzom Tondom. Kako to usklajujte z opozicijsko držo?
Nihče ne dvomi v dostojanstvo moje vloge opozicijskega svetnika. To pa ne pomeni, da sem »gospod ne«. Predsednik in odborniki upravljajo javno korist v imenu celotne skupnosti in moja dolžnost je, da jih spomnim, da obstajamo tudi mi. Ne le kot problem.
Očitno tudi kot bogastvo?
Tako je. Obstajamo z našimi prednostmi in šibkostmi, s potrebami in pričakovanji. In smo kot skupnost zlasti bogastvo, saj so med nami vrhunski podjetniki, predstavljamo se s športnimi prvaki, kulturno-umetniškimi dosežki ter z znanstveniki, zdravniki in odvetniki, z dobrimi delavci, obrtniki in marljivimi študenti. Ko se predstavim s temi argumenti, so vsa vrata odprta. Na koncu pa so pomembni rezultati.
Dežela deli državne prispevke po pravilih, ki so stara okoli 20 let. Mislite, da bi veljalo ta pravila spremeniti ali pa jih je boljše ohraniti oziroma jih spreminjati postopno?
Do obče sprejetih sprememb lahko pride le na osnovi potrpežljivega dogovarjanja med soudeleženimi stranmi. To zahteva čas, potrpežljivost in občutljivost do potreb drugega, kar je najtežje. Obstaja pa tudi druga pot.
In kakšna je ta pot?
Obstaja tudi pot recimo revolucije.Ta se v svetu udejani z izsiljevanjem sprememb, ki gredo skozi enostransko uvedbo novosti. Za to potrebuješ moč monopolne ali vsaj prevladujoče politične pozicije, finančne inštrumente ter kontrolo medijev. Katero od dveh poti bi vi izbrali? Bog ne daj, da bi koga zamikala druga pot
Dosti časa se v manjšini govori o reformah in potrebi po novi organiziranosti civilne družbe. Kaj mislite o tem?
Tudi to vprašanje ste mi, če me spomin ne vara, postavili pred poldrugim letom in žal ugotavljam le, da smo še vedno točno tam, kjer smo bili.
In kje smo?
Štejem si v čast, da sem bil pred skoraj desetimi leti eden protagonistov vsemanjšinske programske konference. Bom naiven, a še vedno verjamem v tisto pot, se pravi v pot dialoškega in konstruktivnega pristopa. Več pa, kot povedano, v novem letu.
S.T.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 22. decembra 2010
3
SLOVENIJA - Minister Boštjan Žekš priredil novoletni sprejem za Slovence v štirih sosednjih državah
»Notranje pluralna slovenska manjšina naj še naprej enotno nastopa v Rimu in Ljubljani«
Slovenska vlada spet pozdravila sklep italijanskega parlamenta o prispevkih slovenskim kulturnim ustanovam
LJUBLJANA - Slovenska manjšina v Italiji, ki je notranje politično in idejno pluralna in razvejana, naj v odnosu do Ljubljane in do Rima še naprej ohrani složno in enotno držo. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je izkoristil včerajšnji tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike Slovencev v štirih sosednjih državah, ter Slovencev, ki živijo po svetu, tudi za nekaj misli o položaju Slovencev izven matične države.
Slovenija noče nikomur vsiljevati takšne ali drugačne modele združevanja in sobivanja. To je stvar posameznih narodnih skupnosti, želi pa si kar se da skupne nastope tako v odnosu do posameznih držav, kot do matice. Glede Slovencev v Italiji je Žekš, ki ga je spremljal vladni sekretar Boris Jesih, še enkrat pozitivno ocenil sklep italijanske vlade in nato parlamenta o ohranitvi državnih prispevkov manjšinskim kulturnim ustanovam ter organizacijam. Mini-
ster je podobno misel izrazil takoj zatem, ko je rimski senat v začetku tega meseca odobril t.i. zakon o stabilizaciji javnih financ (finančni zakon) ter potrdil proračunsko poglavje za slovensko manjšino.
Škoda, ker je v Rimu odpadel dolgo časa načrtovani italijansko-slo-venski medvladni vrh, ki bi ga morala voditi zunanja ministra Franco Frattini in Samuel Žbogar. Srečanje ministrov je bilo napovedano za 15. december, dan potem ko je italijanski parlament izglasoval zaupnico vladi Silvia Berlusconija. Sestanek je odpovedala Italija, ki svoje odločitve ni utemeljila, preložitev pa je tako ali drugače najbrž vezana na nejasno politično situacijo v Rimu. Na tem srečanju (novega datuma še niso določili) naj bi italijanska stran predstavila svoje vladno omizje za vprašanja slovenske manjšine, ki ga je v dogovoru z raznimi vladnimi službami osnoval podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica.
Minister Boštjan Žekš (ob njem je sekretar Boris Jesih) pozdravlja predstavnike slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, Madžarski in Sloveniji
SALZBURG - Nekdanji hrvaški premier bo skušal doseči izpustitev proti plačilu varščine
Sanaderja bodo danes zaslišali v zvezi z afero Hypo Alpe Adria bank
JAVNE FINANCE
FJK
ZAGREB - Bivši hrvaški premier Ivo Sanader se je včeraj v priporu v Salzburgu srečal s svojimi zagrebškimi in avstrijskimi odvetniki. Z njimi naj bi se pogovarjal o ponudbi o varščini za prostost v času ekstradicijskega postopka v Avstriji.
Avstrijske oblasti so v ponedeljek potrdile, da tudi same preiskujejo Sa-naderja in sicer na podlagi prijave o pranju denarja ene od tirolskih bank. Obstaja namreč možnost, da bi imel Sanader na Tirolskem račune, ki so povezani s sumi proti njemu na Hrvaškem, so v ponedeljek poročali hrvaški mediji. Jutarnji list na svoji spletni strani včeraj ugiba, da se bo bivši predsednik vlade na posvetu z odvetniki pripravil tudi na današnje pričanje pred preiskovalno komisijo koroškega parlamenta v primeru Hypo Alpe Adria banke.
Predsednik preiskovalne komisije Rolf Holub je včeraj za spletni portal In-deks.hr napovedal, da bo Sanaderja vsekakor vprašal o financiranju HDZ prek računov v Hypo banki ter o vlogi predsednika uprave podjetja Dioki in lastnika Novega lista Roberta Ježica ter solastnika Europapress Holdiga Ninosla-va Pavica, ki ima v lasti nekatere izmed vodilnih hrvaških časopisov, kot sta Ju-tarnji list in Globus.
Hrvaška policija je Ježica prijela 9. decembra, na dan, ko je Sanader pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli na-
slednji dan pri Salzburgu. Sanader in Je-žic sta osumljena vpletenosti v nezakonite posle med hrvaškim elektrogospodarstvom in Diokijem. Če bodo sumi v Avstriji podlaga za obtožnico proti Sanaderju, bi to prestavilo njegovo izročitev Hrvaški, ki je zahtevo za izročitev poslala prejšnji ponedeljek oziroma tri dni po tem, ko so Sanaderja prijeli pri Salzburgu.
Kot so poročali hrvaški mediji, se bo Sanader o izročitvi Hrvaški izrekel v ponedeljek. Če bo izrazil željo, da ga Avstrija preko pravosodnega ministrstva izroči Hrvaški, bi ta postopek stekel nemudoma, so že napovedale avstrijske oblasti.
Včeraj se je na Hrvaškem precej govorilo tudi o možnosti, da bi Sana-derja izpustili na prostost proti plačilu varščine. Kot je za hrvaške medije povedal glasnik avstrijskega državnega tožilstva na Dunaju Gerhard Jarosch, se zelo redko zgodi, da bi medtem, ko je v teku ekstradicijski postopek, nekoga izpustili na svobodo po plačilu varščine.
Govorice o Sanaderjevi izpustitvi proti plačilu varščine so se pojavile po napovedi, da bodo nekdanjega hrvaškega premierja zaslišali v zvezi afero Hypo banke. To so povezali s primerom nekdanjega predsednika Hypo Alpa Adria Bank Wolfgnaga Kultererja, ki so ga po plačilu varščine v višini 500.000 evrov spustili na prostost.
obsodilo Illyjev odbor
TRST - Računsko sodišče Furlanije-Julijske krajine je obsodilo nekdanjega predsednika Dežele Riccarda Illyja na povračilo milijon 590 tisoč evra zaradi izrednih in po mnenju sodnikov nezakonitih izplačil odpravnin deželnim funkcionarjem. Gre za 50 visokih deželnih uradnikov, katerim je bila predčasno prekinjena delovna pogodba, v zameno pa so dobili še kar izdatne denarne protivrednosti. Tožilec je zahteval povračilo 6 milijonov evrov, sodni svet pa se je odločil za precej nižjo vsoto. Obramba je vsekakor že napovedala pritožbo na včerajšnjo razsodbo.
Največ denarja (500 tisoč evrov) naj bi Deželi vrnil Illy, 420 tisoč evrov pa takratni generalni direktor deželne uprave Andrea Viero. Odvetnik Renato Fusco, ki je zagovarjal Illyja in takratne deželne odbornike, je prepričan, da je Illyjeva vlada ravnala povsem zakonito ter v istočasno v skladu s pogodbami, ki so urejevala odnose med deželnimi uradniki in upravo. Računsko sodišče pa ni bilo tega mnenja.
Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader
arhiv
SESLJAN CONAD
Bossi Alessandro Sesljan 24/H Tel. 040 291496
0PCINE CONAD
NOVA srl - Dunajska 61 Opčine, Tel. 040 215433
Društvena prodajalna Ul. Alpini 95 - Opčine
4
Sreda, 22. decembra 2010
GOSPODARSTVO
CONFINDUSTRIA in ANCE - Letni obračun združenj industrialcev in gradbenikov
»Za nami je kritično obdobje ... in prihodnje ne bo boljše«
Predsednika Sergio Razeto in Donatello Cividin sta opozorila na velike izgube in nakazala potrebne ukrepe
TRST - Leto 2010 bo ostalo zapisano v analih tržaškega združenja Confindustria kot dokaj kritično, prihodnje pa naj ne bi bilo bistveno drugačno. Tak je bil vtis, ki smo ga včeraj imeli udeleženci srečanja, na katerem sta predsednika tržaških združenj in-dustrialcev Confindustria in gradbenikov ANCE predstavila obračun minulega poslovnega leta.
Kot je v svojem posegu poudaril predsednik industrialcev Sergio Razeto, niso podatki prvih desetih mesecev tekočega leta nič kaj spodbudni. Kriza je zajela vse gospodarske sektorje in nič ne kaže, da bi bila samo začasna oziroma, da bi se morda že iztekala. V naši pokrajini jo je sicer nekoliko omililo koriščenje dopolnilne blagajne, ki pa ni in ne more biti dolgoročna rešitev. »Domače gospodarstvo lahko spet zažene-mo le z novimi razvojnimi strategijami, ki bi okrepile manufakturni sektor in posledično zagotovile zaposlovanje, produktivnost in ponovno porazdelitev dohodkov,« je ocenil Razeto. Seveda pa je potrebno najprej rešiti obstoječe težave, se pravi sanirati onesnažena območja, uokviriti vlogo pristanišča, uresničiti plinski terminal, reorganizirati škedenjsko železarno oz. prekiniti njeno dosedanje delovanje do leta 2015 in optimizirati raziskovalni sistem.
Razeto se je nekoliko dlje zaustavil pri tržaškem pristanišču. Spraševal se je namreč, ali velja Trst še vedno za pristanišče, ki bi bilo strateškega pomena za državno pomorsko gospodarstvo, ali pa se moramo zadovoljiti z vse bolj marginalno vlogo. Seveda ni mogel mimo obljubljenih, a »nevidnih« finančni sredstev, prioritet projekta Unicredit in ničnih investicij v železniške povezave. Uspeh pristaniškega pola je namreč po njegovem mnenju odvisen od kakovostnih storitev in primernega sistema povezovalnih infrastruktur z referenčnimi trgi, zato si kot združenje Con-findustria prizadevajo za okrepitev logističnega projekta za severni Jadran. Svoje poročilo je zaključil s prepričanjem, da ima Trst velik geopolitični potencial, ki ga je treba le primerno ovrednotiti. O tržaški industriji pa je menil, da potrebuje razvojne modele, dolgoročne vizije in dostojne prioritete, drugače ji huda prede.
S podobnimi skrbmi je postregel tudi predsednik ANCE Donatello Cividin, ki je opozoril, da je v obdobju od leta 2009 do danes zaprlo vrata 54 gradbenih podjetij in 600 delavcev je bilo ob službo. Napovedi za prihodnost pa niso nič boljše: zasebniki vse bolj odlašajo z gradbenimi investicijami, pa tudi javne oblasti zavlačujejo s plačevanji gradbenih del, dostop do posojil pa je skorajda nepojmljiv. »V najboljšem primeru je
naš sektor v zadnjih treh letih izgubil 18 odstotkov investicij,« je bil jasen Cividin, ki ga skrbijo tudi povsem nerealne - ekonomsko celo preveč ugodne gradbene ponudbe na razpisih za javna dela, katerih posledica so vse pogostejše zamude pri izvedbi del, ki se občasno celo prekinejo. Zaustavil se je pri dušeči stanovanjski potrebi, prepočasni birokraciji in zelo nejasnih normativih, ki jih vsak interpretira sebi v korist. Deželo, krajevne ustanove in podjetje Ater je pozval, naj že poskrbijo za dostopno dodeljevanje bivalnih enot. »Trst potrebuje regulacijski načrt, ki bi mestu omogočil tako teritorialno načrtovanje, ki bi pomenilo trezno rast.«
Srečanja se je med drugimi udeležil tudi predsednik Fincantieri Corrado Antonini, ki je bil kritičen do konservativnosti njihovega sektorja. »V času globalizaci-je, kjer vlada divja konkurenca, se namreč tu še vedno tiščimo starih procedur, ki pa so danes povsem presežene. Kriza je hudo udarila tudi po nas in ne moremo računati na nobeno državno pomoč. Vsepovsod vlada brezbrižnost in mi smo v bitki za prihodnost ostali sami.« (sas)
Sergio Razeto (levo) in Donatello Cividin
kroma
LUKA KOPER - Nadzorni svet obravnaval poslovni načrt za leto 2011
Letos še z minimalno izgubo, prihodnje leto 7,6 milijona € dobička
KOPER - Planski dokument Intereurope
V letu 2011 pričakujejo 191 milijonov € prihodkov
KOPER - Koncern Intereuropa bo v letu 2011 po načrtih ustvaril 191 milijonov evrov prihodkov, kar glede na ocene za letos pomeni 3,5-odstotno rast. Najpomembnejša trga bosta tudi v prihodnjem letu Slovenija in Hrvaška, v celotni prodaji pa pomembno raste delež Rusije, so sporočili iz družbe. Načrtovani dobiček iz poslovanja za leto 2011 znaša 6,2 milijona evrov in je za dva milijona evrov nižji od ocene za letos, na katerega je v večji meri vplivala odprodaja premoženja. V letu 2011 Intereuropa načrtuje EBITDA v višini 20,6 milijona evrov.
Intereuropa največje rasti pričakuje na področjih logističnih rešitev in medcelinskega prometa ter v železniškem prometu. Največje stopnje rasti čistih prihodkov od prodaje so načrtovane v Rusiji, kjer načrtujejo izboljšanje poslovanja avtomobilskega terminala in polno izkoriščenje skladiščnih zmogljivosti ter preostalih tovornih vozil za namen prevozov avtomo-
bilov. Največji porast v absolutnem znesku je načrtovan v Rusiji, na Hrvaškem in v Nemčiji.
Tudi v letu 2011 koncern Intereuropa ohranja osredotočenost na razvoju treh poglavitnih prodajnih stebrov: kopenski promet, logistične storitve in medcelinski promet. Koncern se osre-dotoča na trge z visokim tržnim deležem ter izkoriščanje sinergij poslovne mreže v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije ter hkrati v odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja ter dolgoročnih finančnih naložb na ne-strateških trgih in produktih.
Kot še navajajo v Intereuropi, v koncernu nadaljujejo z redefinira-njem porfelja logističnih storitev in prestrukturiranjem obstoječe ponudbe logističnih storitev z namenom oblikovanja takšnega portfelja logističnih storitev, ki bodo prispevale največ dodane vrednosti. Eden izmed ukrepov se nanaša na povečanje deleža kupcev. (STA)
KOPER - Nadzorni svet Luke Koper se je v ponedeljek seznanil s poslovnim načrtom za leto 2011. Medtem ko bo Luka Koper na ravni skupine po ocenah beležila 300.000 evrov izgube, bo že v 2011 ustvarila 7,6 milijona evrov dobička. Matična družba bo letos ustvarila 300.000 evrov dobička, prihodnje leto pa naj bi ta znašal 6,7 milijona evrov. Poslovni prihodki skupine naj bi prihodnje leto znašali 132,1 milijona evrov oz. šest odstotkov več kot so ocenjeni za letos (124,3 milijona evrov), matične družbe pa 126,6 milijona evrov oz. sedem odstotkov več kot letos (118 milijonov evrov).
Skupina Luka Koper bo v 2011 po načrtih ustvarila 42,7 milijona evrov poenostavljenega denarnega toka (EBIT-DA), od tega matična družba 40,2 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja skupine naj bi dosegel 15,4 milijona, matične družbe pa 14,2 milijona evrov.
Kot navajajo v Luki Koper, je načrtovano poslovanje za prihodnje leto boljše od ocene za leto 2010, v kateri so že upoštevani ocenjeni popravki vrednosti opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter slabitve finančnih naložb v višini 7,3 milijona evrov. Ocenjena prevrednotenja in slabitve se nanašajo na ekološka podjetja znotraj skupine ter na projekt Panonija.
Skupina Luka Koper v prihodnjem letu načrtuje za 32,3 milijona evrov investicij, kar znaša 79 odstotkov več od le-
V Luki Koper tudi za naslednje leto napovedujejo rast kontejnerskega prometa, vendar ta ne bo tako skokovita, kot je bila letos
tošnje ocene. Večji del naložb (29,9 milijona evrov) se nanaša na matično družbo. Vlaganja bodo usmerjena v realizacijo tistih projektov, ki povečujejo zmogljivosti in odpravljajo ozka grla.
Kot navajajo v družbi, bo v 2011 posebna pozornost namenjena dodatnim investicijam na kontejnerskem terminalu, kjer letos beležijo izredno povečanje pretovora in prihodkov. Med pomembnejšimi aktivnostmi bo tudi nadaljevanje že začete investicije v kondicionirana skladišča za hitro pokvarljivo blago, poglabljanje morskega dna ter investicije v elektro infrastrukturo.
Prihodnje leto bo Luka Koper dosegla predvidoma 16,4 milijona ton ladijskega pretovora, kar je sedem odstotkov več od pričakovanega pretovora v letošnjem letu, ko naj bi ta znašal 15,3 milijona ton. V letu 2011 pričakujejo nadaljnjo rast kontejnerskega prometa, vendar z nižjo stopnjo rasti kot v letošnjem letu, je na novinarski konferenci po seji nadzornega sveta povedal predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko.
V Luki pričakujejo, da bo svetovno gospodarstvo postopoma okrevalo. Zato upajo na zmerno rast proizvodnje, izvoza in uvoza, s tem pa večje povpraševanje po prekomorskem prevozu surovin, energentov in končnih izdelkov, je še povedal Veselko. Nekoliko več negotovosti ostaja le na avtomobilskem trgu. (STA)
EVRO
1,3155 $ +0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
21. decembra 2010
valute	evro (povprečni tečaj) 21.12. 20.12.	
ameriški dolar japonski jen	1,3155 110,00 8 7598	1,3147 110,10
kitajski juan ruski rubel inHiicka nirvii?)	40,4468 59,5000	8,7750 40,4550 59 7140
IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti mt	7,4507 0,85030	7,4499 0,84620
1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpin^	8,9795 7,8620	8,9860 7,8605
1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona	25,258 1 2613	25,265 1,2698
jvicaijM iiaiiis. estonska krona man^atCKi trtrint	15,6466 275,60	15,6466 274,83
1 1 la<J£.a 1 JM IUI II 1 L poljski zlot	3,9940 1 3410	3,9966 1,3316
l\ol iCiUjM UUICII avstralski dolar nAlnarcki Ia\/	1,3183 1,9558	1,3232 1 9558
UUIUal Jl\l ICV romunski lev liiY*\\/CK i ifac	4,2888 3,4528	4,2915 3,4528
IILUVJM 11 LaS latvijski lats ht37i ICKI rpa	0,7093 2,2349	0,7094 2,2466
uiolimjm icai islandska krona ti lira	290,00 2,0479	290,00 2,0470
LUI jNg lila hrvaška kuna	7,3864	7,3843
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
21. decembra 2010
1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR)
0,26063 0,30375 0,45719
0,14000 0,16917 0,23833 0,811 1,023 1,254
ZLATO
(999,99 %%) za kg
33.990,18 €
-4,91
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
21. decembra 2010
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,37 INITEDIII IDr»DA 3 Q7		-0,59 +1 84
KRKA 1 1 IKA KOPER	62,95 1740	-0,29
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	162,00	+2,35 -2,41
TELEKOM SLOVENIJE	267,00 86,00	-1,04
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,00 AERODROM LJUBLJANA 19,30 DELO PRODAJA 26,00 rrm oa nn		+1,58 +1 03
ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7	20,00	+1 36
ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MIINOTEST	5,98 10,45	-2,25
MLINO !ES! KOMPAS MTS NIKA	5,50 7,65 15 20	--
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IR! IANA	15,54 8,11 24,50	+5,64 -0,98
SALMS, L_IMDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ	400,00 400,00 90,00 179 80	+2,43 -3,74
TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	90,05 18,65	+4,83
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. decembra 2010 +1,78		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLIANZ ATIAMTIA	1,063 91,32 15 26	+2,21 +0,57
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	3,625	+0,73 +3,57 +1 95
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	0,8875 2,76	+1,38 +1 62
EDISON ENEL ENI	0,8795 3,8475 1655	+1,85
FIAT FINMECCANICA	15,11	+0,98 +3,64 +2 18
FINMECCANICA GENERALI IFIL	8,675 14,93	+1,91
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	2,165	+2,36
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	9,40 22,78	-0,37 +1,33
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	4,57 6,905	+0,44 +2,60
PIRELLI e C PRYSMIAN	2,00 6,24 12 85	+2,56 +1,38
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	36,36 3 815	-0,31 +1,08
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	7,865	+2,35 +0,64
TENARIS TERNA	0,979 18,57 317	+2,09 +0,71
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	0,0806	-0,39 +2,15 +1 03
UNICREDIT	6,845 1,659	+3,49
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	88,81 $	+0,12	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. decembra 2010		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana	852,95	-0,97
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS	2.036,22 957 24	-0,14
FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl	1.669,89	-0,40 -1,89 +0 11
Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n	667,42 268,76 1.461,06 1.461,06	+0,22
BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	2.303,95	+0,96 +0,84
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	11.531,94 2.233,58	+0,47 +0,47
S&P 500, New York	1.254,52	+0,60
MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London	1.259,81 7.077,99 5.894,10	+0,16 +0,85 +0,38
CAC 40, Pariz	3.927,49	+1,09
ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50	2.900,00 1.214,00	+1,55 +1,22
Nikkei, Tokio	10.370,53	+1,51
STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj	3.139,85 2.904,11	+0,22 +1,79
Sensex, Mubaj	20.060,32	+0,86
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 22. decembra 2010
5
O NAŠEM TRENUTKU
Politika, etika in siva cona
Ace Mermolja
Ne sodim med tiste, ki menijo, da v politiki ni prostora za etiko in moralo. Sama trditev, da je politika »umetnost možnega« je dvoumna. Pojem možnega ne vsebuje ne etike in ne morale. Možno je to, kar je »moč« narediti.
Osebno menim, da je politika »umetnost dobrega«. To pomeni, da se politik na oblasti posveča dobrobiti širše skupnosti. O tem, kaj je dobrobit širše skupnosti obstajajo različna mnenja. Zato služi demokratični princip izbire, ki izpodbija absolutno resnico ideologije ali od Boga postavljenih vladarjev. Kdor opravlja dobro politiko, ima pravico do nagrade, ki ni le v denarju, ampak tudi v prestižu, v avtoriteti in podobno. Volilci ga nagradijo z glasom. V teoriji naj bi ga kaznovali, če dela slabo, a ni vedno tako.
Prepričan sem, da obstaja dobra politika in da ni vse skupaj eno samo divje zakulisje, kjer politiki izžemajo državljane in se med sabo koljejo. Politika ni vedno in povsod Shakespearova drama. Ko bi bilo tako, bi nas verjetno ne bilo več. Če smo, pomeni, da je dobro vsaj za las premagalo slabo...
Z zapisanimi načelnimi mislimi se vračam k temu, kar se je dogodilo v italijanskem parlamentu ob glasovanju o zaupnici vladi, ki jo je Berlusconi dobil, čeprav za las. Ne bom posvetil pozornosti Berlusconijevi zmagi, vprašanju, če je bila pirova ali ne ter ugibanju o tem, kaj se bo zgodilo v bodoče. Besedni plazovi so že zasuli dogajanje. Zaustavil se bom pri glasovanju v parlamentu, kjer so se poslanci izrekali za ali proti zaupnici Berlusconiju oziroma pri vprašanju, če je politični bazar etičen.
Številni opozicijski politiki, novinarji in del javnega mnenja so namreč izpostavili, kako je Berlusconi obstal na položaju za tri glasove po dolgem prepričevanju tistih poslank in poslancev, ki so bili neopredeljeni ali celo podkupljivi. V boju je nekaj ljudi, tudi nepričakovano, izgubil Fini, kar je najbolj eklatanten dogodek. Posamezniki so zapustili Di Pietra in celo (če se ne motim v preteklosti) Demokratsko stranko. Parlamentarna zgodovina nas sicer uči, da so prestopi tekom mandata endemični, saj poslanci niso vezani na listo, na kateri so bili izvoljeni. Ko je poslanec izvoljen, odgovarja sebi in svoji volji ali »vesti«.
Dejstvo je, da so v dvoboju med Berlus-conijem in Finijem, med pozicijo in opozicijo bili odločilni povprečneži ali poslanke in poslanci, o katerih vse do parlamentarnega bazarja nihče ni nič vedel. Anonimneži so zaplavali na površje in bili odločilni. Nekateri so zasedli televizijsko sceno kot tretjerazredni tenor, ki je nadomestil prvega, ker je slednji imel uro pred predstavo ledvični napad.
Strinjam se, da kupoprodajne prakse niso znak dobre politike. Parlament naj ne bi bil kravji semenj, a vendar... Naivno bi bilo misliti, da so med skoraj tisoč poslanci in senatorji, med neštetimi deželnimi svetniki, odborniki, predsedniki, župani velikih mest itd. samo ljudje, ki
se posvečajo politiki iz čuta za skupno dobro.
Po padcu ideologij in v mraku idej je vedno več takšnih, ki vidijo v politiki življenjsko priložnost, skratka, kariero in osebne ugodnosti. Če že itak očitnim ugodnostim nekdo še kaj doda, potem je možno tudi barantanje pod mizo. To ne velja za večino italijanskih politikov, za manjšino pa. Zato se zgražam le do določene mere.
Kar se je namreč zgodilo pred tednoma v parlamentu, se dogaja tudi na vsedržavnih in na krajevnih volitvah. Pravijo, da odloča »sredina«. Menim, da o volilnih izidih vedno bolj odloča siva cona državljanov, ki se premikajo s šibkimi motivacijami, ki prisluhnejo obljubam, ki jih spretno sejejo dežurni mogotci in v skrajnih primerih »svetujejo« glasove mafije. V Trstu imamo primer človeka, ki zmaguje, ne da bi nastopal v medijih. Volilci ga redkokdaj vidijo, redkokdaj daje izjave, nastopi tik pred volitvami in je vedno izvoljen. Gre za čudež v medijski politiki. Kje tanka bencin za svoje zmage? Koliko je takih političnih senc, ki se materializirajo in nato izginejo med hodniki »težke« oblasti? V Trstu ne kraljujejo mafije, obstajajo pa drugi ne prav šibki podtalni tokovi (o italijanskih finančnih usodah se odloča v Trstu, Milanu, Turinu in seveda v Rimu).
Skratka, jasno in prozorno opredeljeni ljudje sestavljajo telo posameznih strank oziroma zavezništev. Jeziček na tehtnici pa so brezimni volilci, ki jim pravimo sredina, bi pa lahko bili tudi tista siva cona, ki sledi glasovom siren brez globljega prepričanja, brez pravih načel, brez analize in kritike in brez neke trajnejše opredelitve.
Ni nujno, da gre le in vedno za slabe ljudi. V sivi coni pa so tudi slabi ljudje in Berlusconi je v parlamentu prejel zaupnico med poslanci, ki predstavljajo neko nedefinirano gmoto volilcev in iščejo srečo v vladarjevem objemu. Skratka, kar se je dogodilo v parlamentu, se dogaja v širši italijanski družbi. Italija v tem ni ne sama in ne edina. Morda je prava limita demokracije v tem, da na rezilu noža zmaga tista stran, ki se je najbolj globoko zarezala v sivo in neo-predeljivo jedro državljanov. V povprečje, ki odloča z nizko stopnjo zavesti in poguma. V tem početju je Berlusconi nesporni mojster.
Omenjeni razlog govori torej v prid začetne teze: politika je »umetnost dobrega«. Demokracija se namreč izpolni v trenutku, ko se ljudje prepričano odločijo za to, kar se jim zdi resnično dobro in ne iz kakih postranskih razlogov. Poslanci, ki so v parlamentu vijugali med pozicijo in opozicijo in se končno opredelili za najmočnejšega in najpetičnejšega oblastnika, si prav gotovo niso zastavili vprašanje o dobrem. Če bi si ga, bi ostali tam, kjer so bili.
Vsakdo se lahko spremeni, konflikti in razhodi so v življenju in v politiki normalni. Manj normalni so, če meri pot do Damaska deset metrov: od poslančeve klopi do mize, za katero sedi predsedstvo poslanske zbornice ali celo nekaj centimetrov za nekaj številk.
BALET - Državni balet iz Sankt Peterburga
V Areni Stožice v nedeljo spektakel Pepelka na ledu
Arena Stožice bo v nedeljo ob 17. uri gostila Sanktpeterburški državni balet na ledu, ki bo uprizoril spektakel Pepelka na ledu. Pravljični liki bodo v koreografiji Konstantina Ras-sadina plesali na glasbo Sergeja Prokofjeva. Na voljo je še nekaj vstopnic, so povedali organizatorji predstave.
Baletna predstava na ledu snov jemlje v pravljici Pepelka bratov Grimm, ki predstavlja preobrazbo revne sirote v princeso. Pepelka, dobra vila in celotno dvorno spremstvo drsijo v plesnih prizorih lahkotno po ledu, kot bi kljubovali težnosti, medtem ko se mačeha in njeni hčerki trudijo pritegniti pozornost z bojnimi obrati in skoki. Skoki Pepelke in njenega princa ter čar Prokofjeve baletne glasbe bodo gledalca popeljali v neskončen svet domišljije, so ob predstavi zapisali organizatorji.
Koreograf Rassadin je več kot 23 let nastopal kot baletni solist v Mariinskem gledališču. Med drugim je plesal s priznanimi plesalci, kot so Rudolf Nurejev, Mihail Barišnikov in Natalia Dudinskaja. Pri predstavi Pepelka na ledu sodeluje več priznanih ruskih drsalcev, tudi olimpijca Olga Ivanova in Andrej Stroganov.
Zasedbo je leta 1967 ustanovil Konstantin Bojarski. V Hrestaču Čajkovskega je prvič združil umetnostno drsanje s klasičnim ruskim baletom. Skozi leta se je repertoar zasedbe razširil, izboljšale pa so tudi njene tehnične zmogljivosti. Kot zanimivost velja omeniti, da fundus baletnikov na ledu obsega kar 800 kostumov.
Današnjo zasedbo vodi umetniški direktor Konstantin Rassadin, ki je tudi koreograf večine produkcij. Repertoar zasedbe zajema slovita baletna dela, kot so Labodje jezero, Trnuljčica, Romeo in Julija in Hrestač. Uprizorili so že več kot 7000 predstav po vsem svetu.
Večina drsalcev je v individualnih nastopih ali v dvojicah osvojila ruska in mednarodna priznanja v umetnostnem drsanju. Pozneje so vadili z Rassadinom, da bi elemente atletskega umetnostnega drsanja združili z elementi klasičnega ruskega baleta v visoko umetniško in elegantno enoto.
Sanktpeterburški državni balet na ledu se je v sklopu svetovne turneje, ki so jo izvedli ob 300-letnici mesta St. Petersburg, v Sloveniji prvič predstavil januarja 2009 v hali Tivoli. Takrat so odplesali Labodje jezero Čajkovskega. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Gorica in zapravljene priložnosti
Gorica je izredno mesto, neposnemljiva. Njeni meščani želijo vse in nasprotno od vsega. Upravljati mesto, ki želi vse, je nemogoče. Žal, smo vsak zase. Kot posamezniki imamo bojazen, da bi izgubili našo neodvisnost in samostojnost. Ne znamo ustvariti in ohraniti skupino. Težava, nenehna, je dediščina preteklosti. Spominjam se (osebna izkušnja), ko je bila Gorica v prevozništvu izredno napredna v Italiji. Vemo, kako slabo se je končalo.
Tekstilna industrija je bila nekoč razširjena in razvita, zdaj so le še nepomembni ostanki. Trgovina, v mestu vidna dejavnost, je v težavah. In ne prepriča opravičilo, da krivde (običajni izgovor) so zmeraj pri prejšnjih javnih ustanovah, ne glede kakšne barve. Poslušati in slediti današnje in bodoče načrte in mnogih, ki ne bodo nikdar uresničeni, je nemogoče. Dejstvo je, da sta današnja uprava in opozicija v popolnem nasprotju in drugačnega mnenja. Vse se je spremenilo, ampak Gorica se še ni zadostno prilagodila.
Če gledamo od zunaj in nepristransko na dogodke, priznavamo, da se sedanja goriška uprava trudi in deluje za potreben razvoj mesta. Menimo pa, da brez mejnih ovir in neverjetnih sprememb, ni izrabila priložnosti in ni vzpostavila uspešnega medsebojnega sodelovanja z Novo Gorico, ki je naša najbližja soseda. Tudi, in tega ne smemo pozabiti, zaradi starih in preteklih predsodkov, pravil in zakonov med državama.
O trgovskem središču v ulici Terza Armata se ne govori več, je le še mrtva točka. Upamo, da bo
m
imelo novo napovedano mestno nakupovalno središče več sreče srečo in bo zaživelo.
Je Gorica, skupaj in dopolnjujoča ali v nasprotju z Trži-čem (Monfalcone), industrijsko mesto, ki proizvaja? Korist in obveznost Gorice kot glavnega mesta je stvarno sodelovanje z vsemi in izira prave poti ter biti konkurenčna v primerjavi z Vidmom in Trstom.
Pomembno vlogo pri tako velikih spremembah bi morala igrati ugledna in vplivna opozicija. Ampak, katera in v kakšnem številu? Morda Forum ali Demokratska stranka, ali tiste, ki so zapravile glasove volivcev v bližnji preteklosti?
Razvidna je zmeda, ki vlada pri izbiri novega predsednika goriške pokrajine. Primeren in zaupanja vreden, menim, je sedanji predsednik. Ne razumem te škodljive igre. Župan iz Tržiča želi več uspeha? To je želja vsakega kandidata, za tako zahtevno mesto. Ampak, nejasnost moti volivca in žal, če se bo nadaljevalo z nesmiselnimi "uničevalnimi" dejanji, to ne bo obrodilo zaželene sadove.
Očitno nas nedavni dogodki niso naučili in niso bili zadostni. Neverjetno in čudno, kako sami sebi škodijo. Upamo, da leto 2011, prinese vsem, večini, ki upravlja mesto, in seveda opoziciji, vsaj nekaj razuma in tudi potrebne premisleke.
Bruno Budal
ZANIMIVOSTI - V božično-novoletnem obdobju
Tradicionalne žive jaslice in glasba v Postojnski jami
Že dobri dve desetletji je v decembrskem času - skoraj kot protiutež hrupnega pričakovanja novega leta - v Postojnski jami, v najlepših kapniških prostorih, nanizana svetopisemska zgodba o Kristusovem rojstvu. Obiskovalci si prizore jaslic - od Marijinega oznanjenja pa vse do prihoda svetih treh kraljev - ogledajo ob sproščenem sprehodu skozi postojnsko podzemlje, kjer intimna svetloba in umetniško interpretirana melodija ali z enako gorečnostjo zapeta pesem iz grl otroškega zbora, pripomorejo k podoživljanju praznika in njegove lepote. V prizorih Jaslic nastopajo mladi iz Postojne in okolice, vsako leto pa se jim pridruži okrog štirideset pevskih skupin iz Slovenije in zamejstva. Letošnje Jaslice (foto Leban, arhiv Postojnske jame) bodo z nastopom obogatili tudi izjemni vo-kalisti tria Eroika in s svojimi nastopi še dodatno obagatili svečanost, medtem ko bo v Koncertni dvorani Postojnske jame postavljeno tudi najvišje božično drevo v podzemlju.
Letos bodo pri jaslicah sodelovale tudi tri pevske skupine slovenske manjšine v Italiji. V ponedeljek, 27. decembra, bo nastopil Mešani pev-
ski zbor F.B. Sedej iz Števerjana, v torek, 28. decembra, otroški cerkveni pevski zbor iz Štandre-ža in v sredo, 19. decembra, otroški pevski zbor z Vrha sv. Mihela.
K dobremu razpoloženju pripomore tudi zakurjeno ognjišče pred Postojnsko jamo, kjer se eni le pogrejejo, drugi pa na stojnicah božičnega sejma izbirajo darila za svoje bližnje. Dogajanje dopolnjujejo prireditve za otroke, kjer se veselo pred-novoletno rajanje nadaljuje.
Predstave Jaslic v Postojnski jami si je možno ogledati 25., 26., 27., 28. in 29. decembra 2010 ter 1. in 2. januarja 2011 ob 14., 15. in 16. uri. Vstopnina za odrasle znaša 16 evrov, za otroke od 6. do 14. leta 9 in za otroke do 5. leta starosti 1 evro. V Postojnski jami vsekakor priporočajo rezervacijo, saj je zanimanje veliko.
Ogled jaslic v Postojnski jami je mogoče združiti še z ogledom Predjamskega gradu, najlepšega in najbolje ohranjenega jamskega gradu v Evropi, ki je le 10 km oddaljen od Postojnske jame, kjer si v božičnem času mogoče ogledati postavitev jaslic, obogatenih s prizori krajevnega življenja.
NAŠI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM
Rocol
Danes mestni predel Rocol je bil v preteklosti samostojni zaselek. Podatki o prvih priimkih so v raznih popisih tržaške občine konec 19. stoletja ter v župnijskih knjigah Novega Sv. Antona in Katinare iz istega obdobja. Ker so ta predel naseljevali predvsem koloni, ki so se tudi pogosto selili, je število priimkov že na začetku zelo veliko. Nekateri - verjetno osamosvojeni kmetje - pa obstanejo tudi v 19. stoletju, nekateri pa še dlje. To so na primer priim-
ki Benčič, Čač, Ferluga, Franca, Gerdol, Hreš-čak, Klun, Lukašič, Marc, Mahorčič, Nagode, Pertot, Požar, Skilan, Sigon, Stebel in Taučer. V 19. stoletju se priselijo še novi, pretežno slovenski, redko pa tudi drugega izvora, kot na primer Catalan, Camuccino ali Colombin. Navedba vseh slovenskih priimkov iz tega obdobja bi bila predolga; zato naj navedemo le nekatere primere s polovice stoletja: Bembič, Cergol, Cunja, Gerlanc, Kermol, Kerpan, Miklavc, Spetič in Švab.
Marko Oblak
6	Sreda, 22. decembra
2010
APrimorski
r	dnevnik
|———|	Ulica dei Montecchi 6
tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
Trst
REPENTABRSKA OBČINA - Odobren proračun za leto 2011
davkov, a »prispevek« za pokope
Proračun »vreden« 2 milijona 213 tisoč evrov - Davka na nepremičnine in na odpadke nespremenjena
Občani repentabrske občine v prihodnjem letu ne bodo plačevali več davkov na nepremičnine in na odvoz odpadkov, bodo pa morali prispevati za pokop svojih dragih. Tako je odločil re-pentabrski občinski svet s sinočnjo odobritvijo sklepov o dajatvah in proračuna za leto 2011.
Vse finančne dokumente je predstavil podžupan in odbornik za finance Casimiro Cibi. Davek na nepremičnine ICI ostaja nespremenjen (4 promile), prav tako davek na oglaševanje in davek na odvoz odpadkov. S potrjenimi tarifami pokriva občina 86 odstotkov stroškov za odvoz odpadkov, je pojasnil Cibi.
Pač pa je bila občina prisiljena uvesti prispevek za pokope in izkope. Do letos so bili pokopi v repentabrski občini brezplačni. Vse stroške za izkop jame za pokope in za izkope pokojnikov, posmrtnih ostankov ali pepela je doslej krila občina. Vsak izkop jame za pokop je stal od 350 do 750 evrov, odvisno od kraja izkopa na pokopališču (od zemeljske plasti ali kamenja). letno je strošek znašal povprečno od 6 tisoč do 6.500 evrov. Kar precej za tako majhno občino, ki ji je dežela povrhu vsega znižala svoje prispevke.
Občinskemu odboru ni preostalo drugega, kot uvedba »prispevka« (kot ga je imenoval župan Marko Pisani) za pokope oziroma izkope. Z njim bo občina le delno krila stroške za pokope. Prispevek bo prvo leto eksperimentalnega značaja. Na podlagi letošnjih izkušenj bo uprava pripravila pravilnik, ki bo nato dokončno urejal to storitev.
Na podlagi odobrenega odloka bodo občani za izkop jame za pokop pokojnika prispevali 200 evrov, za izkop jame za pokop posmrtnih ostankov ali pepela 130 evrov.
Izkop jame za izkop trupla bo stal 130 evrov, izkop jame za izkop posmrtnih ostankov ali pepela pa 70 evrov.
Po predvidevanjih naj bi občina s temi prispevki krila kako tretjino stroškov za pokope, letno naj bi to znašalo od 2 tisoč do 2.500 evrov.
Med razpravo je svetnik Ljudstva svobode Dorjan Gomizelj poudaril, da je »tarifa zelo nizka, ker ne krije stroškov«. Vodja skupine Skupaj-Insieme Angelo Barani ga je »popravil«, rekoč, da »ni nizka, temveč je to le prispevek za kritje vse večjih stroškov.«
Občinski svet je odobril sklep z glasovi levosredinske koalicije, medtem ko se je Gomizelj vzdržal.
Občinski proračun 2011 je »vreden« 2 milijona 213 tisoč evrov. Je sicer nekoliko »lažji« od letošnjega, ker sta v letošnjem zaobjeta tudi tako obsežni javni deli kot sta prenova repenskega Placa in nove tribune na nogometnem igrišču Krasa.
Davek na nepremičnine ICI bo v občinsko blagajno prispeval 195 tisoč evrov, davek na odpadke 154 tisoč evrov, tekoči prispevki dežele bodo znašali 452 tisoč evrov.
Prihodnje leto bo občina vrnila za skupno 528 tisoč evrov posojil (za šola-bus, za fotovoltaično napravo, za obnovo telovadnice).
Največji delež stroškov znašajo izdatki za osebje: 434 tisoč evrov. Občina bo tudi v prihodnjem letu posvetila veliko pozornost javni vzgoji (81 tisoč evrov), kulturi in športu (51 tisoč evrov) ter predvsem socialnim službam (175 tisoč evrov). Cibi se je ob pripravi proračuna javno zahvalil računovodji Vojku Lovrihi in nadzorniku Robertu Gantarju.
Proračun je bil odobren soglasno, podprl ga je tudi svetnik desnosredin-ske opozicije Gomizelj.
M.K.
Repentabrski občinski svet
kroma
TRGOVINSKA ZBORNICA - Včeraj
Srečanje pred prazniki
Predsednik Antonio Paoletti med kandidati za tržaškega župana?
Na Trgovinski zbornici je bilo sinoči tradicionalno srečanje pred božičnimi prazniki in ob izteku leta. Glavni protagonist srečanja je bil predsednik zbornice Antonio Pao-letti, ki je v svojem pozdravnem nagovoru ocenil gospodarsko stanje na Tržaškem, predvsem trgovskega in obrtniškega sektorja. Kriza še vedno pritiska in povzroča trgovcem, obrtnikom in upraviteljem javnih lokalov hude težave, treba pa je vztrajati, je poudaril Paoletti.
Sploh je predsednik tržaške Trgovinske zbornice zadnje tedne v središču mestne politične kronike. Prav njegova organizacija je na primer podprla kandidaturo Marine Monassi za predsednico Pristaniške ustanove, pred dnevi pa se je Paoletti znašel v ožjem krogu kandidatov desne sredine za tržaškega župana.
POKRAJINA - Za občine z manj kot 40.000 prebivalci
Nov pravilnik z inšpekcijami v zvezi z vzdrževanjem naprav za ogrevanje
Tržaški pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia je včeraj predstavil nov pokrajinski pravilnik, ki predvideva preverjanje vzdrževanja naprav za ogrevanje in klimatizacijskih sistemov. Novi predpisi bodo od 1. januarja 2011 urejali postopek, ki bo jamčil maksimalno učinkovitost omenjenih naprav. Pokrajinske uprave so pristojne za inšpekcije v občinah z manj kot 40.000 prebivalci.
Pokrajina opozarja, da morajo občani vsako leto poklicati tehnika, da opravi vzdrževanje naprave za ogrevanje. Po opravljenem posegu prejmejo občani poseben kolek, ki potrjuje, da je naprava varna in v skladu s predpisi. Kopijo potrdila bo tehnik po opravljenem vzdrževalnem posegu poslal na pristojni pokrajinski urad. Pokrajina Trst bo obenem vzpostavila omizje, na katerem bodo s predstavniki občin z manj kot 40.000 prebivalci obravnavali morebitne težave, povezane z izvajanjem omenjenega postopka.
Za naprave za ogrevanje, ki uporabljajo tekoče ali trdo gorivo ter z nominalno močjo najmanj 35 kilovatov, je obvezen vsakoletni pregled. Za naprave z močjo pod 35 kilovati in s toplotnim generatorjem, starim več kot osem let, pa tudi za naprave, ki proizvajajo toplo vodo, je pregled potreben vsaki dve leti. Časovni razmik med tehničnimi pregledi na ostalih napravah pod 35 kilovati je štiri leta. Tarifi za omenjeni kolek sta dve, in sicer znašata 7 (za nominalno moč pod 35 kilovati) oziroma 17 evrov (nad 35 kilovati). Pokrajina Trst bo organizirala inšpekcije, ki bodo v glavnem potekale po vzorcih.
Praznik sv. Spiridona
Kot vsako leto se bo srbsko-pra-voslavna verska skupnost na božično vigilijo zbrala v cerkvi ob Kanalu, da bi praznovala svojega zavetnika sv. Spiridona. Slovesna večernica bo na sporedu v petek, 24. decembra, ob 17. uri. Zbor bo postregel s svojo pesmijo, po starem predbožičnem običaju pa bodo blagoslovili kruh, ki ga bodo s seboj prinesli verniki. Slovesen verski obred bo seveda na božični dan, in sicer ob 10. uri. Nastopil bo zbor mladih iz Moravic na Hrvaškem.
Zaprtje knjižnic
Vodstvo občinskih kulturnih dejavnosti opozarja, da bodo knjižnice Hortis (Ul. Madonna del mare 13), Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole 6/7) in Mattioni (ul. Petracco 10) zaprte zaradi nujnih računalniških preureditev od včerajšnjega dne do prihodnjega 15. januarja. V vseh bodo spremenili programe za katalogizacijo in upravljanje knjižnice.
Vabljive denarnice
Tržaški kvestor je v predprazni-čnem času uvedel pozornejši nadzor na ozemlju, saj so tatovi in drugi zlikovci ob koncu leta zelo dejavni. Policisti nadzorujejo predvsem mestno središče in najbolj prizadete predmestne četrti, odločitev pa se je v ponedeljek popoldne že obrestovala, saj so lisice nataknili dvema žeparjema. Na Goldonijevem trgu so aretirali 43-letnega alžirskega državljana, ki je pravkar izstopil iz avtobusa št. 5. Agenti so ga zalezovali, ker je pred tem iz torbice neke gospe ukradel denarnico. Le-to so po prijetju vrnili lastnici. V drugem primeru so prijeli 65-letno italijansko državljanko iz Devina, ki so jo v preteklosti že zasačili pri podobnih dejanjih. V gneči v središču mesta se je v ponedeljek približevala mimoidočim, policisti so jo ustavili in ugotovili, da mora zaradi kraje dveh denarnic (na tržaških sedežih CISL in Zveze industrijcev) prestati še dva meseca zaporne kazni.
Okence za priseljevanje
Okence urada za priseljevanje na tržaški kvesturi bo dva petka zapored zaprt v popoldanskih urah. 24. in 31. decembra bo okence odprto samo od 9. do 12. ure.
avtobusi
Spremembe voznega reda
Prevozno podjetje Trieste Trasporti napoveduje spremembo voznega reda za božično obdobje. Večje spremembe bodo zadevale 24. in 25. december, okrnjen bo tudi urnik ob novem letu. Na večer božične vigilije bo že tako praznični urnik skrčen, predvsem na progah št. 4, 8, 19, 20, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 44 in 48. Zgoraj omenjene proge bodo 24. decembra in na Silve-strovo vozile najkasneje do 21.30 ure.
Na božični dan pa bo vozni red okrnjen že od 7.00. Ukinjena bo tranvajska proga št. 2 ter proge št. 7, 19, 50 in 52, medtem ko bodo večerne proge A, B, C, D vozile od 20.30 dalje.
Vozni red nekaterih prog pa bodo deležne le manjših sprememb: št. 3 bo povezovala tudi zgornji del Ul. Commerciale; št. 27 bo občasno vozila do Lazareta; večerna proga A bo iz mestnega središča peljala skozi Ferdinandeo na Katinaro, medtem ko bo proga D krila tudi običajni odsek proge št. 9 iz Trga Goldoni do Campa Marzia. Dodatne informacije in morebitne spremembe so vsem uporabnikom dosegljive tudi na spletni strani www.triestetrasporti.it
/
TRST
Sobota, 18. decembra 2010 
7
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Sprejeli pravilnik s popravkom Severne lige
V	tržaških občinskih vrtcih bodo omejili delež tujih otrok
V	levi sredini govorijo o rasizmu - Dipiazza: »Škofu ni nihče grozil«- Mestni redarji neoboroženi
Tržaški občinski svet je sinoči z glasovi desne sredine sprejel sklep o novem pravilniku za občinske otroške vrtce, vključno s popravki, ki delajo razlike med »tujimi« in »domačimi« otroki ter starši. Spremenjeni pravilnik, ki bi moral stopiti v ve-Ijavo v prihodnjem šolskem letu, je sad složnega dela svetnikov vseh skupin v podkomisiji in vsebuje razne izboljšave, predvsem v zvezi z lestvicami. Rezultat je bil za člane komisije zadovoljiv, sinoči pa je bilo v razpravi devet popravkov. Vse po vrsti je vložil načelnik Severne lige Maurizio Ferrara, nekatere skupaj z načelnikom Forza Italia Pierom Camberjem. Eden je zadeval prisotnost razpela v sekcijah in menzah, večina popravkov pa je predvidevala zaščito »domačih« družin pred vplivom »tujih«.
Nekateri popravki so propadli, saj je bilo tehnično mnenje občinskega urada negativno. To se je npr. zgodilo s popravkom, ki je zahteval, naj imajo otroci, čigar vsaj en starš ima že 10 let stalno bivališče v Italiji in 5 let v Trstu, prednost na lestvici pred sovrstniki, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, ne glede na točkovanje. Funkcionar je negativno mnenje utemeljil z ugotovitvijo, da to ni v skladu z zakoni in evropskimi predpisi. Prodrli pa so drugi popravki. V občinskih vrtcih naj bi uvedli 40-odstotni prag za tuje otroke.
Razprava je bila živahna. Fabio Omero (Demokratska stranka) se je obregnil ob odsotnega odbornika Giorgia Rossija, ki bi moral poročati o pravilniku. Zahteval je preložitev glasovanja, predlog pa je bil zavrnjen s tesnim izidom 17 proti 16. Manuela Dec-lich (Forza Italia-Ljudstvo svobode) je podčrtala, da so v podkomisiji tudi s pomočjo opozicije opravili dobro delo. Iztok Furlanič (SKP), Tarcisio Barbo (DS) in Bruna Tam (DS) so se z njo strinjali, poudarili pa so, da so popravki Severne lige onesnažili pravilnik ter da so »ligaši pokvarili rezultat resnega dela v komisiji, da bi delali interese stranke« (tako Barbo). Marino Andolina (SKP) je pristavil, da nihče ni genetsko čist, albanski in drugi otroci pa se navdušeno učijo italijanski jezik. Roberto Decarli (Občani za Trst) je pribil, da smo vsi enaki, Omera pa so »rasistični« popravki celo spomnili na primer Rose Parks, temnopolte Američanke, ki leta 1955 ni hotela odstopiti belcu sedeža na avtobusu. Piero Camber je opozicijo pozval, naj opusti ideologijo in razume, da je integracija nemogoča, ko so tuji otroci v večini. Ferrara pa je drzno dejal, da je »rasizem vreden obsodbe, trenutno stanje pa je rasistično, ker zapostavlja italijanske družine«. Sklep sta podprla tudi Bandellijeva skupina Drugi Trst in Nacionalno zavezništvo, načelnik le-te Antonio Lippolis pa je bil nenavadno kritičen. Dejal je, da popravka o omejevanju števila tujih otrok ne odobrava, obnašanje Severne lige pa da je včasih ostudno. Sklep je vseeno podprl in v dveh glasovanjih je prevladala desna sredina.
Občinski svet je sinoči vzel na znanje, da je Občina poslala deželnim uradom geološko študijo o regulacijskem načrtu. Župan Roberto Dipiazza je poročal o projektu Uni-credita za super pristanišče pri Tržiču, pri čemer je poudaril, da ne smemo gledati samo lastnega vrtička, temveč upoštevati koristi širšega severno-jadranskega prostora. Sinoči je župan tudi pojasnil, da tržaški škof Crepaldi ni prejel nobene grožnje ter da so novice v zvezi s tem brezpredmetne. Svetniki so se z minuto molka spomnili preminulega ekonomista Tommasa Padoe Schioppe, soglasno pa so sprejeli nujno resolucijo, ki župana obvezuje, da od upraviteljev podjetja Fiera spa zahteva preklic odpuščanja uslužbencev (da bodo med iskanjem druge zaposlitve prejemali plačo). Seji so prisostvovale tudi uslužbenke sejmiš-čnega podjetja. Med aktualnimi vprašanji je Iztok Furlanič že spet opozoril na luna park, ki se kljub negativnemu mnenju občinskega sveta nahaja tik ob Rižarni.
Na dnevnem redu ni bilo sklepa o oboroževanju občinskih policistov, saj je predlog že v ponedeljek propadel v pristojni komisiji. Pokopal ga je župan Dipiazza ob podpori večine članov komisije. Poraženi in kritični so bili predstavniki Severne lige in Nacionalnega zavezništva ter občinski odbornik za varnost in občinsko policijo Enrico Sbriglia, ki je zagrozil z odstopom. (af)
NOVINARSKI KROŽEK - Včeraj zjutraj
Tradicionalna izmenjava voščil med novinarji in upravitelji
V Novinarskem krožku na Korzu so se ob praznično okrašenem božičnem drevescu včeraj zbrali tržaški novinarji in pred-
stavniki številnih javnih oziroma zasebnih ustanov. Med njimi sta bila tudi župan Roberto Dipiazza in škof Gianpaolo Crepaldi.
Novinarji in upravitelji so si izmenjali voščila, med katerimi je bila izpostavljena želja po dobrem sodelovanju.
Božična pobuda podjetja Poste italiane
Tudi letos poštni uradi zbirajo pisemca naslovljena božičku. Vsak otrok, ki bo pisal junaku v rdeči obleki, bo pripomogel k širitvi humanitarnega projekta namenjenega skupini revnim otrokom v Kambodži. V lanskem prazničnem obdobju so Poste Italiane zbrale kar 150 tisoč pisemc, kar je v protiutež svetovnemu trendu, saj v ostalih državah je božiček deležen vedno skromnejšega številnega pisem.
Nedostavljena pošta
Poštni urad obvešča stranke, da s tekočim tednom bo možno dvigniti nedostavljeno pošto. To naj bi bila v glavnem priporočena pisma, ki so morala dospeti na dom številnim uporabnikom v Škednju, Sv. Ani in naselju Sv. Sergija. Nedostavljeno pošto hrani trenutno operativni sedež v Ul. Brigata Casale št. 4, kjer lahko vsak prebivalec zgoraj omenjenih mestnih četrti povpraša po izgubljenih pismih. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 18.00, ob sobotah le do 13.00. Med 24. in 31 decembrom pa bo okence urada za nedostavlje-no pošto odprt od 8.30 do 13.00.
Zaključek tridnevnih srečanj Tri-est-e
Judovska ter Grška in Srbska pravoslavna skupnost vabijo danes na sklepno srečanje multikulturne pobude, ki bo v svetoivanskem parku. Od 9.00 v gledališču Franco in Franca Basaglia se bodo višješolci v raznih kreativnih delavnicah pogovarjali o raznolikosti tržaškega mesta. Ob 11.30 bo sledil poseg Sabrine Morena, organizatorke niza Razseljeni. Bogati spored pa se bo zaključil ob 19. uri, kjer bo Sergio Canciani vodil debatni večer z naslovom »Di-battere i Muri«.
ŠOLSKA REFORMA - Protest univerzitetnikov in raziskovalcev
Študenti splezali na Ursus
Ponovni protest v bran javnega šolstva je povzročil težave v prometu na Nabrežju - Univerzitetniki manifestirali tudi pred sedežem zavarovalnice Generali
Študentski protesti so včeraj popoldne tudi v Trstu povzročili marsikatero nevšečnost, saj so univerzitetni študentje za nekaj ur nenapovedano manifestirali po mestnem središču. Razlog ponovnega študentskega protesta je dokončno izglasovanje šolske reforme, ki nosi podpis Ministrice Gelmini in vsesplošno nezadovoljstvo do Berlusco-nijeve vlade. Skupina tržaških študentov je v prvih popoldanskih urah splezala na 80-metrski žerjav, ki je privezan na četrtem pomolu. Štu-
Skupina univerzitetnih študentov in raziskovalcev je splezala na orjaški žerjav ter izobesila transparent, nato je v sprevodu krenila po mestnih ulicah
kroma
dentje so na orjaški žerjav Ursus razobesili napis: »Niti Ursus jim ne zaupa« (Neanche l'Ursus si fida piu),« v katerem namigujejo na zaupnico Berlusconijevi vladi, ki so jo pred tednom izglasovali italijanski poslanci.
Akciji na žerjavu je sledila manifestacija, ki je iz Trga sv. Antona, dosegla nabrežje. Dalj časa so okupirali ulico izpred sedeža zavarovalnice Generali, kjer so na glavni vhod poslopja obesili še drugi transparent, kjer so pozvali tržaško zavarovalnico, da jim v času krize »zavaruje bodočnost«.
Sicer maloštevilna skupinica največ osemdesetih študentov je potem vzklikala v bran javnega šolstva, le včasih je nekdo v skupini namenil kašen slogan proti silam javnega reda. Slednji so polnoštevilno sledili manifestaciji, med najbolj razpoznavnimi so bili orožniki, ki so bili opremljeni s ščiti in čeladami. Tudi do trenj ali kratkih stikov ni prišlo. Do manjše izmenjave mnenj med voditelji sprevoda in policisti je prišlo le, ko je skupina želela mimo Borznega trga, predstavniki Digo-sa pa so jih prisilili, da pot nadaljujejo preko Korza in po Trgu Goldoni spet na Ul. Carducci. Preden bi se manifestacija zaključila so nad obokom galerije De Sandrinelli obesili kartonaste figure ministrov Tremonti, La Russe in Gelmini, ki so za kratek čas bili lepo razvidni iz Trga Goldoni.
Popoldne pa je bar - čitalnica Knulp gostil tiskovno konferenco Zdru-
ženja Dijakov Furlanije Julijske krajine, kjer so spregovorili o predlogu, ki so ga preko Roberta Antonaza predstavil deželnemu svetu. Predlog je vseboval bistvene popravke komaj izglasovane-mu deželnemu finančnemu zakonu, vendar ob prvotni transverzalni podpori v končni fazi ni bil sprejet. Ključno vlogo je tu odigral Roberto Novel-li (Pdl), ki je ob upravičenih zahtevah dijakov in univerzitetnikov sprva zagotovil podporo večine, nato pa v je deželnem svetu amandma zavrnil.
Študentom je včeraj ponovno podporo izrazil tržaški sindikat CGIL, ki je hkrati stopil v bran pravice do manifestiranja. Študentje pa obljubljajo, da bodo jutri spet stopili na rimske ulice in z mirnejšim pristopom izkazali vso nasprotovanje do reforme ministrice Gelmini, ki bo po sinočnjih zapletih v senatu, morala še nekoliko počakati na dokončno izglasovanje reforme. (mar)
8
Sreda, 22. decembra 2010
KULTURA
/
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - Ponedeljkov večer
Obložene mize, razsvetljena mesta, številni Božički ... Kristusa pa nikjer
Tokratni gost je bil škofov vikar za slovenske vernike Tone Bedenčič
Tokratni gost ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev se je rodil in je odraščal v Ljubljani, o kateri sam pravi, da ne izžareva božične romantike, kot jo je lahko občutiti na podeželju. Na Tabru, kjer dolgo let župni-kuje, se prijetno počuti, še posebno sedaj, ko nas je presenetila snežna idila, ki je - tako je razmišljal g. Anton Bedenčič - kot nalašč, da se poglobimo vase in se prepustimo razmišljanju.
V prvem delu večera se je govornik v Peterlinovi dvorani osredotočil na besedila iz stare zaveze Svetega pisma, točneje na Izaijev in Lukov evangelij, ki jih beremo štiri tedne v decembru kot pripravo na božič. Izbrani odlomki Izaijevega evangelija opogumljajo ljudstvo, naj se ne vda in naj sledi Bogu, medtem ko je g. Beden-čič izbral iz Lukovega evangelija odlomek, ki napoveduje rojstvo odrešenika. Zbrane je opozoril, naj se vsak zamisli nad tem, kako ga nagovarja božja beseda, ker branje Svetega pisma zahteva osebno delo.
Po branju odlomkov je škofov vikar v drugem delu večera podal svoje razmišljanje o dogodkih in podobah božičnega časa. Uokviril je pristno dogajanje v naravi, med živalmi, daleč proč od mesta, in ga primerjal s sodobno družbo, ki nosi breme potrošništva kot potešitve človeških frustracij. Nebo prepeva, med
ljudmi pa je veliko praznega ropotanja, je Bedenčič opozoril prisotne na sprejemanje Boga. »V božičnem času stopa Bog v odnos z ljudmi, ko človeka dvigne na svojo raven in hoče, da ga sprejme, da se mu približa.« Dalje se je govornik obregnil ob duhovne težave Slovencev, saj smo kot del zahodne civilizacije vpeti v sodobno družbo. Zaradi ponujene čaše opojnosti potrošništva, iz katere bogato zajemamo, da bi potešili človeške fru-stracije, občutimo pomanjkanje duhovnega življenja. Vera, ki je slonela na tradiciji, je začela izgubljati tla pod nogami.
Bedenčič je kritično ocenil obložene mize, razsvetljena mesta in vseprisotne Božičke, Kristusa pa ni nikjer. Iz te miselnosti bolnega sveta in zlaganega življenja bi se morali iztrgati, saj je nujno potrebno spreobrnjenje. Preobrazbo pa, o tem je prepričan vikar za Slovence v tržaški škofiji, moramo najprej narediti sami v sebi in začeti znova, saj se je treba vrniti k izviru.
Ob koncu večera je tekla beseda o krizi družine v župnijskih skupnostih, saj je težišče verske kulture prav družina, ne pa verouk, kot mnogi mislijo. Škofov vikar je prisotnim zaželel, da bi si vsak pripravil prostor v sebi za prihajajoče dete, ki prinaša spremembo in je glasnik miru. »Zaupajmo Bogu in sprejmimo poslanstvo, ki nam ga ponuja.« (met)
Tone Bedenčič je v ponedeljek spregovoril v Peterlinovi dvorani
kroma
PROSEK - Praznični nastop v Kulturnem domu
Božičnica malih godbenikov
Staršem in prijateljem so se predstavili mali gojenci glasbene šole, ki deluje v okviru Godbenega društva Prosek
V Kulturnem domu na Proseku so bili v soboto zvečer protagonisti mladi godbeniki. Gojenci glasbene šole, ki deluje v okviru Godbenega društva Prosek, so namreč staršem, nonotom, prijateljem in znancem pokazali, kaj vsega so se naučili na rednih glasbenih vajah.
Prisrčni koncert je oblikovalo kakih trideset otrok, ki se je izkazalo tako v posameznih nastopih, v duetih in tercetih, medtem ko jih je ob klavirju spremljal Aljoša Starc. Glasbeno obarvani večer se je zaključil z nastopom združenega mladinskega orkestra, ki ga je vodila Irina Pe-rosa. Občinstvu so našemljeni mali godbeniki postregli s skladbami iz risanih filmov, ki so med publiko poželi pravi uspeh. Sledila je seveda družabnost, na kateri so si vsi voščili ob skorajšnjih praznikih.
Božični koncert proseških godbenikov
Godbeniki proseške godbe na pihala se že vneto pripravljajo na tradicionalni božični koncert. V nedeljo, 26. decembra, se bodo ob 17. uri zbrali v športnem centru Ervatti pri Briščikih, kjer bodo občinstvu pod vodstvom dirigenta Iva Bašiča ponudili na novo naštudiran program prijetnih in svežih skladb. Prazničen večer pa bo obsegal dve posebni točki: prvo bodo oblikovali nekateri izmed otrok, ki so nastopili na festivalu otroške popevke Brinjevka v Sežani. V nedeljo bodo namreč spet zapeli njihove pesmi, proseški godbeniki pa jih bodo spremljali. za drugo presenečenje pa bo poskrbel pevec Miran Fa-kin, ki bo s pesmijo nedvomno pričaral božično vzdušje.
Praznično srečanje v Tržaški knjigarni
Uredništvi Založništva tržaškega tiska in Novega Matajurja vabita na pred-praznično srečanje v Tržaško knjigarno, na katerem bodo nazdravili novim knjigam in seveda prihajajočemu letu. Avtorje, sodelavce, zveste bralce in prijatelje pričakujejo danes ob 17.uri. Skupaj bodo prelistali najnovejše knjižne izdaje in sicer Preden luna izpuhti Liliane Visintin, Ob vodi in kruhu 2 Zlatke Obed Lokatos, Mikrofonije Mirana Košute, monografijo Tin Piernu, fotograf s Tarčmuna (ur. A. Petricig, R. Del Grande, M. Predan) ter pravljico Marka Kravosa Ta prave od pet do glave.
Padriče: skupna božičnica
Nocoj bo na Padričah tradicionalna božičnica, ki jo že vrsto let skupaj organizirata kulturni društvi Slovan s Pa-drič in Skala iz Gropade. Zbirališče bo ob 19.30 pod okrašenim borom na glavnem padriškem trgu, kjer bo vaš-čane čakal kozarček toplega čaja in kuhanega vina.
V padriški cerkvici sv. Cirila in Metoda bo ob 20. uri nastopil mešani pevski zbor Slovan-Skala, ki ga vodi dirigent Herman Antonič. Po krajšem kulturnem sporedu si bodo vaščani izmenjali voščila v zadružnem domu Skala v Gropadi.
V Trst se vrača opera Notre Dame de Paris
Prihodnje leto bo minilo deset let, kar je v Assagu zaživela premiera moderne opere Notre Dame de Paris. Gre za neke vrste muzikal, za katerega je napisal glasbeno kuliso italijanski kantav-tor Riccardo Cocciante. Muzikal se je pred leti že ustavil v Trstu, ponovno pa bo razveselil ljubitelje Hu-gojeve zgodbe maja prihodnje leto. V športni palači bo med 25. in 28. majem kar pet ponovitev, vstopnice (od 24 do 65€) pa so že na voljo.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN - Med oktobrom in decembrom 5 tečajev
Dojenčki in otroci v bazenu
Malčki spoznavajo svoje telesne zmogljivosti in prikličejo na dan prirojene reflekse - Odrasli pa se naučijo obvladovati svoje strahove in krepijo samozavest
V	soboto, 4. decembra, so se zaključili tečaji v bazenu za dojenčke in otroke do tretjega leta starosti, ki jih že vrsto let prireja Študijski center Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC. Med letošnjim oktobrom in decembrom se je petih tečajev udeležilo kar 35 otrok od prvega meseca do tretjega leta starosti.
Če je še pred nekaj leti marsikdo zmigoval z glavo, češ da dojenčku bazen ne koristi, se je moral premisliti. Splošno znano je, da je voda pravzaprav tisti element, ki je dojenčku najbližji, saj se je v njej razvijal vse do rojstva in ravno voda ga pomirja in sprošča.
V	naši družbi je predolgo veljalo načelo, da lahko otroka peljemo v bazen ali k morju šele takrat, ko ima vsaj nekaj let, malčkov prirojeni odnos do vode pa se z leti izgubi in voda mu postane tuja, celo boji se je. Dojenčki in otroci na tečajih, ki jih seveda vodi specializirano osebje, pa celo nasprotno spoznavajo svoje telesne zmogljivosti in prikličejo na dan prirojene reflekse. Voda jih sprosti, obenem se na povsem naraven način naučijo zadrževati zrak med potapljanjem, priplavati na površje in tudi samostojno zaplavati. Malček tako v objemu svojih staršev, babic, dedkov ali dru-
gih sorodnikov odkriva svoje motorične sposobnosti in zmogljivosti, njegovi odrasli spremljevalci pa se naučijo obvladovati svoje strahove, otroku zaupajo in mu s tem istočasno krepijo samozavest. Telesna vadba v vodi istočasno pomaga pri razvijanju in utrjevanju mišičnega sistema, dihal, sklepov, ožilja, kar bo dojenčkom v dragoceno pomoč pri prvih korakih. Dejavnost v bazenu poleg tega še sprošča napetost tako pri otrocih kot pri njihovih starših, uravnava imunski in prebavni sistem, pomaga pri odpravljanju motenj v spanju.
Zanimanje za tovrstno dejavnost stalno raste, tako da se bodo prihodnji tečaji začeli že 14. oziroma 15. januarja. Tečaji za najmlajše od prvega do 12. meseca temeljijo predvsem na utrjevanju odnosa med malčkom in starši, tečaj za otroke od prvega do tretjega leta pa predvsem na igri. To obdobje je za otroka čas raziskovanja in predstavlja temelj vsega nadaljnjega razvoja. Otrok je dejaven in dinamičen učenec, njegova radovednost nima meja in njegov razvojni proces se z igro v vodi še okrepi.
Tečaj ŠC M. Klein vodi klinična pedagoginja dr. Francesca Simoni, ki se je izpopolnjevala tudi na šoli za vodno vzgojo SNEAI (Scuola Naziona-le di Educazione Acquatica Infantile) v Firencah.
Udeleženci letošnjega tečaja
kroma
/
TRST
Sreda, 22. decembra 2010
9
OPČINE - Zadružna kraška banka
Koledar 2011 krasijo dela naših likovnikov
Predstavili so ga sinoči na tradicionalni prireditvi ob izteku koledarskega leta
Konec decembra poteka v prostorih Zadružne kraške banke po že ustaljeni navadi slovesnost, ki nekako zaključuje koledarsko leto.
To je predstavitev koledarja, ki bo naslednjih dvanajst mesecev krasil domove članov in klientov in ki vsebuje značilen, čeprav vedno drugačen motiv in ga označuje neka umetniška pripoved s konkretnimi sporočili. Za leto 2011 je ta pripoved prepuščena enajstim primor-
skim slovenskim umetnikom in njihovim poetičnim vizijam naših krajev in ljudi. Sporočil pa je kar nekaj. Nenazadnje to, da se naše umetniško prizorišče lahko ponaša z izjemnim bogastvom, hkrati pa to, da si zadružni bančni zavod prevzema hvalevredno nalogo, da skuša to bogastvo čim bolje ohraniti in ovrednotiti. ZKB je namreč v teh zadnjih letih poskrbela in še skrbi za nakup likovnih del vidnejših zamejskih likovnikov ter ustvarja s tem
Nekatera dela, ki krasijo prostore banke, so tudi v koledarju za leto 2011
kroma
zbirko, ki ima že zavidljive obsege in bo v prihodnje res edinstven zaklad širokih razsežnosti.
Sinoči predstavljeni koledar za leto 2011 prinaša delček tega zaklada. V njem bomo našli tokrat dela umetnikov nekoliko starejše generacije. Od živečih je v koledarju zastopan le Bogdan Grom, katerega umetninam je banka pred par leti, ob njegovi devetdesetletnici, posvetila cel koledar. Ob njem bomo lahko ob-
čudovali slike Alberta Sirka, Paola Klo-dica, Lojzeta Spazzapana, Roberta Hla-vatyja, Milka Bambiča, Avgusta Černi-goja, Jožeta Cesarja, Ivana Čarga, Lojzeta Spacala in Zorana Mušiča, ki je v koledarju zastopan z dvema deloma.
Platnica koledarja, za katerega je besedila oskrbela Jasna Merku, prikazuje »Mozaik kultur, jezikov in narečij, sanj in spominov, oblik vzajemnosti«, to je delo Šole mozaične umetnosti iz Spilimberga, ki je bil izdelan ob 40. obletnici Deželne zveze zadružnih bank FJk.
Sinočnjo slovesnost, ki se je je kljub ne ravno ugodnim vremenskim razmeram udeležilo kar precejšnje število ljudi, je s kratkim pozdravom odprl predsednik Zadružne kraške banke Sergij Stancich, ki je seveda spregovoril tudi o pomenu pobude. Podrobneje pa je o letošnji izbiri za vsebino koledarja spregovorila umetnica in umetnostna kritičar-ka Jasna Merkujeva. »Slikovna oprema letošnjega koledarja,« kot je zapisala v predstavitvi, »predstavlja izbor iz stalne zbirke v lasti banke in nas skozi umetnost vodi v specifiko naših krajev, ponuja nam poetično vizijo tenkočutnih pričevalcev polpreteklega časa, ki nas skozi svoje sugestije spremljajo dan za dnem v doživljanje novega leta.« Merkujeva je posvetila nekaj misli vsakemu umetniku (in njegovemu delu) posebej ter posebej izpostavila pomen zbirke, ki se še naprej bogati tudi z deli mlajših likovnikov. (du.ka.)
CONTRADA
Danes premiera nove produkcije
• I «v
za najmlajše
Pepelka in magično drevo (Cenerentola e l'albero magico) je naslov novi produkciji, ki jo stalno gledališče Contrada posveča svojim najmlajšim gledalcem. Re-žiral jo je Maurizio Zacchigna, premierno jo bodo uprizorili danes ob 16.30 v gledališču Bobbio, nato pa ponavljali med 2. in 6. januarjem 2011.
ZBOROVSKO PETJE - Zanimivo gostovanje
Mešani zbor Slovenec - Slavec se je udeležil festivala v Nici
Zimska idila
Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili!
Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu.
Mepz Slovenec-Slavec je sredi oktobra začel pevsko sezono z udeležbo na mednarodnem zborovskem festivalu v Nici. Svečana otvoritev je potekala v tamkajšnjem mestnem konservatoriju »Josef Kosma«. Po uradnih pozdravih organizatorjev in krajevnih oblasti ter izmenjavi priložnostnih daril se je vsak zbor predstavil občinstvu z dvema pesmima. Polega našega zbora, ki je zapel Vrab-čevo Zdravljico, se je festivala udeležilo še devet zborov iz Nemčije, Italije, Izraela, s Švedske, Finske in Irske.
Naslednje jutro smo si v družbi prijazne vodičke Stephanie ogledali številne zanimivosti. Posebno zanimiv je bil ogled ruske pravoslavne cerkve, saj se je po oktobrski revoluciji v Nico preselilo lepo število ruskih državljanov. Tu so ustanovili svojo versko skupnost in zgradili tudi lepo in mogočno cerkev. V starem mestu smo se sprehajali po ozkih ulicah, obiskali tržnico cvetja in si ogledali še starodavno rezidenco družine iz Genove, ki je veliko let upravljala Nico.
Popoldan pa je bil posvečen petju, saj se je v katedrali sv. Reparate, zavetnice mesta, odvijal festival, na katerem je nastopilo deset zborov. Vsak se je predstavil s petindvajsetminutnim programom. Na koncu pa smo skupaj zapeli pesem Canticorum Jubilo. Mepz Slovenec - Slavec se je pod vodstvom Danijela Grbca predstavil tako s slovenskimi kot italijanskimi pesmimi. Občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo našemu izvajanju, nas je na koncu nagradilo s toplim aplavzom. Zvečer pa nas je že čakal drug nastop, tokrat v cerkvi sv. Janeza Krstnika. Poleg nas sta tu nastopila še mešani pevski zbor Haga Kzrkokor s Švedske in moški zbor Mer-cantour iz Nice, ki je bil tudi organizator festivala.
Nedelja je bila v celoti posvečena izletu. Že zjutraj smo se z avtobusom odpeljali po razgledni obalni cesti proti srednjeveškemu mestecu Eze, od koder smo uživali v čudovitem razgledu na obalo. Pot nas je vodila do bližnje kneževine Monaco, kjer smo si natančno opoldne ogledali zamenjavo uradne straže, nato še staro mesto, muzej vladajoče družine Ranieri, progo, po kateri poteka avtomobilska dirka Formule 1 in še marsikaj. Zvečer pa nas je v Nici čakal še sklepni del, kjer je vsak zbor zapel nekaj priložnostnih pesmi.
V ponedeljek smo se že zjutraj odpravili proti domu ter se ustavili v ligurskem mestu Sanremu, nato pa nadaljevali vožnjo proti Borštu. Udeleženci so izrazili željo, da bi tudi v prihodnje sklenili sezono z udeležbo na kakem pevskem festivalu, kot se je to že zgodilo v prejšnjih letih, ko smo bili v Budimpešti, Rimu in San Ma-rinu. Pri tem pa bi se radi prisrčno zahvalili Zadružni kraški banki in svetniški skupini Demokratske stranke pokrajine Trst, ki sta nam priskočili na pomoč z denarnim prispevkom. Iskrena zahvala naj gre tudi organizatorki izleta Sonji Mauri in dirigentu Danijelu Grbcu, ki nas je temeljito pripravil na nastop.
Omeniti velja, da je letos Mepz Slovenec-Slavec, ki ga že 20 let vodi Danijel Grbec in združuje pevke in pevce iz Boršta, Za-brežca, Ricmanj, Loga in nekaterih drugih okoliških vasi, ob običajnih nastopih, sodeloval še na številnih proslavah in prireditvah. Posebno svečano je bilo 24. oktobra v boljunskem gledališču Prešeren na proslavi ob 110. ustanovitve SKD Slovenec iz Boršta.
Emil Petaros
Božični koncerti v domovih za ostarele
Božični čas je čas veselja, miru in radosti, ki ga ljudje praznujejo na najrazličnejše načine, primerno pa je, da se v teh dneh spomnimo tudi tistih, ki preživljajo božični čas v domovih, osamljeni in onemogli. Zato Slovenska Vin-cencijeva Konferenca v Trstu skuša vsaj deloma omiliti to stanje, saj že nekaj let prireja v božičnem času krajše pevske koncerte v domovih za ostarele in onemogle občane na Tržaškem. Tako se v tem prazničnem času spomnimo tudi ostarelih in onemoglih, ki v njih preživljajo svoje dneve ter jim nudimo vsaj delček božičnega vzdušja in drobec ve-selja.To še zlasti članom naše skupnosti, ki jim slovenska božična pesem pomeni radost in spomin na čas, ko so v mladosti in ob svojih družinah praznovali Božič. Pobuda pa hoče biti tudi dokaz, da nismo pozabili na naše ostarele sorodnike in znance, ki živijo v teh skupnostih. Koncerte bodo letos izvajali mladinski in otroški pevski zbori tako, da prinesejo v te domove tudi nekaj svežine in mladega razpoloženja. Naj tudi mlajši rod spoznava in se sooča s problemi ostarelih in onemoglih.
V ta namen bo dekliški pevski zbor »Kraški slavček« iz Na-brežine, ki ga vodi Mirko Fer-lan nastopil v Domu »Jeralla« na Padričah v ponedeljek, 27 decembra, ob 16. uri; istega dne, ob 16,30 bo nastopil v Domu ITIS v Trstu mlajši dekliški pevski zbor »Vesela pomlad« z Opčin pod vodstvom Andreje Štucin, isti zbor bo nastopil tudi v sredo, 5. januarja 2011 ob 16. uri v Domu San Domenico pri sv. Ivanu v Trstu, v nedeljo, 9. januarja bo ob 16.uri pel v Domu šolskih sester pri sv. Ivanu v Trstu otroški pevski zbor »Kraški cvet«, ki ga vodi sestra Karmen Koren. Ob zaključku pa se vodstvo Slovenske Vincencijeve Konference iskreno zahvaljuje Slovenski prosvetni matici za radodarno podporo pri izpeljavi te božične pobude.
TREBČE
Poslovili so se od Franckota
Včeraj smo spremili k zadnjemu počitku sovašča-na Franckota iz Trebč. Odšel je za drugimi aktivnimi člani naše skupnosti, za Silvano od Kadinca, Olgo od Kovača, Borisom Ivančičem. Francko je bil znan daleč naokoli, saj je dolgo let služboval pri delegatu na občinski izpostavi na Opčinah in v Bazovici in kot tak je nudil ljudem marsikatero uslugo, posebno starejšim. Stanoval je sredi vasi, s pogledom kot varuh na vaški trg, spomenik, cerkev, vrtec in šolo. Spomnili se ga bomo kot prijaznega človeka, ki je za mimoidoče otroke in odrasle imel vedno prisrčen pozdrav in dobro besedo. Naj mu bo lahka domača zelja. Ženi Matildi in sorodnikom iskreno sožalje.
Bruno Kralj
www.primorski.eu1
1 0 Sreda, 22. decembra
2010
TRST
/
PALAČA GOPČEVIČ - Uradni poklon
Razstava o življenju in delu Tullia Kezicha
Večino eksponatov je prispevala vdova Alessandra Levantesi iz osebnega arhiva
Sproščeno, prijateljsko vzdušje je v soboto zaznamovalo otvoritev razstave, s katero se je občina Trst oddolžila spominu na lani preminulega Tullia Kezicha. Vdova Alessandra Levantesi, ki je večino eksponatov poskrbela iz zasebnega, družinskega arhiva, se je zahvalila celotni delovni ekipi za trud, profesionalnost in tudi za prisrčen pečat, saj bi se Tullio veselil poklona svojega rodnega mesta, a ne bi maral okostenelih spominskih počastitev. Tudi ogled razstave se začne z neformalno noto; obiskovalca sprejme namreč sam Kezich v projekciji video portreta, ob njem pa Miki Miška, njegov življenjski sopotnik, kot ga je sam definiral, saj sta se rodila istega leta 1928 in sta skupaj, iz različne perspektive, imela prvi stik s filmskim ekranom. Naslov in podnaslov razstave Tulliova izpoved. Kezich in njegova mesta, pojasnjujeta vsebino poklona v dvorani Selva palače Gopče-vic, njegovo vlogo pri prebujanju zanimanja za gledališki opus pisatelja Itala Sveva kot tudi glavne etape njegove delovne in življenjske zgodbe, ki temat-
Razstava bo odprta do 13. marca
kroma
sko zaznamujejo posamezne sekcije postavitve: Trst, Milan, Rim. Kezich je bil razgledan in eklektičen človek s širokim intelektualnim razponom. Mati je bila Miljčanka, oče pa se je rodil v Splitu. V Trstu je študiral klavir, na klasičnem liceju je bil sošolec Pavleta Merkuja. Močnejše od ljubezni do glasbe pa je bilo zanimanje za film in gledališče: postal je znameniti filmski kritik, a tudi scenarist, avtor gledaliških adaptacij, producent (na primer pri uspešni televizijski nanizanki Sandokan), pisatelj, dramatik.
Plakati, knjige, fotografije, dopisovanje s Fede-ricom Fellinijem in drugimi osebnostmi filmskega fir-mamenta, pričevanja njegovega navdušenja za vestern žanr, so vsebine razstave, ki je nastala s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij: Daniele Terzoli (La Cappella Underground), Annamaria Percavassi (Alpe Adria Cinema) in Sergio Grmek Germani (Anno Uno) za filmsko dediščino, Stefano Bianchi pa kot koordinator ekipe. Slednji je napovedal izid knjige o Ke-zichu januarja kot tudi vrsto četrtkovih srečanj na te-
ZNANSTVENI IN KLASIČNI LICEJ PREŠEREN - Tretji letnik
Knjiga mene briga: skupina dijakov
■ • I	•	I	»t V	•	•	V	I •
v Ljubljani, na knjižnem sejmu in se kje
Obvezna je bila skupinska slika
Delo na Znanstvenem in klasičnem liceju Franceta Prešerna je steklo s polno paro in v znamenju različnih dejavnosti za vse dijake. Tako so se dijaki tretjega letnika tudi letos udeležili že tradicionalne ekskurzije na knjižni sejem v Ljubljani: v četrtek, 2. decembra, so se namreč zbrali na Trgu Oberdan in na Opčinah ter se odpravili na pot z dvema avtobusoma in dvema vodičema. Najprej so se ustavili v Bistri, znanem samostanskem objektu, kjer je sedaj lepo urejen Tehniški muzej: ob izčrpni razlagi obeh vodičev so si ogledali različne eksponate in z zanimanjem opazovali makete, nagačene živali, sobo, posvečeno tisku, in razstavo starih avtomobilov. Ker je bilo polno snega, so izkoristili priložnost še za razposajeno kepanje in fotografiranje zasnežene okolice.
Pot jih je nato vodila do Ljubljane, kjer so si najprej privoščili kosilo v In-tersparu, znotraj BTC-ja, nato pa so v mestnem središču, v neposredni bližini Tromostovja, obiskali Hišo literature: prijazni gostitelji so jim izčrpno predstavi-
Včeraj danes
Danes, SREDA, 22. decembra 2010
MATIJA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 17.48 in zatone ob 8.33.
Jutri, ČETRTEK, 23. decembra 2010
VIKTORIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,6 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C.
[13 Lekarne
mo, ki se bodo odvijala od 20. januarja do 10.marca. Razstava pa bo odprta s prostim vstopom do 13. marca vsak dan od 9. do 19.ure.
Na otvoritvi so spregovorili tudi občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, ki je imel zamisel za to pobudo, direktor mestnih muzejev Adriano Du-gulin in Livia Amabilino, ki je poudarila poseben odnos Kezicha do gledališča La Contrada, za katerega je na pobudo režiserja Francesca Macedonia napisal tržaško dramsko trilogijo, s katero je našel pot do vrnitve v rodni kraj. (ROP)
li bogato dejavnost, ki se razvija v teku leta 2010, ko je Ljubljana evropska prestolnica knjige. Nato so si dijaki in njihovi spremljevalci ogledali zanimiv film o slovenskem in evropskem protestantizmu, se sprehodili po prostorih Hiše literature in se zatem v dveh skupinah odpravili na voden literarni sprehod po Ljubljani; lepo je bilo, ko sta jih vodički iz Hiše literature opozarjali na znamenitosti mesta, na spominske plošče, na kulturnike, ki so živeli in delali v Ljubljani: posebno sta jih opozorili na kavarno blizu stolnice, kamor je rad zahajal nabrežin-ski pesnik Igo Gruden, oz. na relief v Wolfovi ulici, ki prikazuje Primičevo Julijo, kako z okna gleda proti Prešernovemu kipu na istoimenskem trgu pri Tro-mostovju. Sproščen sprehod se je zaključil pred Cankarjevim domom, kjer so se dijaki tudi slikali, vendar zaradi ostrega mraza se je vsaka skupina ločeno nastavila fotografu, da bi le čim prej vstopila in si ogledala še Knjižni sejem, kjer so razstavljale tudi slovenske založbe iz Trsta, Gorice in Benečije in kjer so dijaki lahko videli tudi izvod pravkar tiskanega slovenskega prevoda celotne Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske. Ob knjigi so bile na razpolago tudi bombažne rokavice za goste, ki bi radi listali po bibliofilski izdaji ...
Dan se je zaključil v prav sproščenem vzdušju in ob prijetni vožnji proti domu. Ob uspeli ekskurziji se dijaki in njihove spremljevalke, profesorice Cibic, Rupel, Superina in Zaghet, iskreno zahvaljujejo višji pedagoški svetovalki, prof.Andreji Duhovnik Antoni, ki v imenu Ministrstva za šolstvo Republike Slovenije skrbi za izpeljavo te in drugih šolskih pobud, ter turistični agenciji Avrigo iz Nove Gorice, ki je z vodičema lepo izpeljala celoten program. (zn)
Do petka, 24. decembra 2010 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (040 368647). Sobota, 25. decembra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
9 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v dneh 24. in 31. decembra 2010 ter 7. in 8. januarja 2011.
[d Osmice
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 0481-78125.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št.5. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni.
OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lo-njerju. Tel. št. 348-8435444.
OSMICO je odprl Danjel Glavina v Borštu.
OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 040 -2907049. Toplo vabljeni!
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidoni-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987.
/
TRST
Sobota, 18. decembra 2010 
501
m PROVINCIA *** TRIESTE
OBČINA REPENTABOR
s prispevkom POKRAJINE TRST
vabi na
Koncert
OKTETA
SK0F3JE
danes, 22. decembra 2010 ob 20.00
v cerkvi na Tabru
Q Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale in Sudafrica«.
ARISTON - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »American Life«.
CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Natale in Sudafrica«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.00 »La banda dei Babbi Natale«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »The tourist«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Megamind 3D«; 16.30 »Le cronac-he di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 17.55, 20.00, 22.05 »La bellezza del somaro«; 19.00, 21.30 »La vita e meravigliosa«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.10 »Un altro mondo«; 16.05 »Le avventure di Sammy 3D«.
FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure si Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The tourist«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La bellezza del somaro«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 20.15 »L'esplosivo piano di Bazil«; 18.15, 22.10 »Nowhere boy«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 17.30, 22.00 »Draga, počakaj, sem na poti«; 19.20, 21.45 »Tron: Zapuščina 3D«; 19.30 »Wall Street: Denar nikoli ne spi«;
Navodila za prostovoljne prispevke
Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec.
Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika.
Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca.
18.30, 20.20 »Hudič - Devil«; 16.30 »Lahka punca«; 17.00 »Zgodbe iz Narnije«; 15.00 »Megaum 3D«.
KOPER - PLANET TUŠ 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 21.25 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 16.00 »Megaum 3D - sinhro.«; 16.30 »Me-gaum - sinhro.; 18.10, 20.40 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 21.00 »Draga, počakaj, sem na poti«; 16.35 »Zgodbe iz Narnije«; 19.05 »Upokojeni, oboroženi, nevarni«; 18.40, 20.55 »Para-normalno 2«; 15.50, 18.30, 21.10 »Tron: zapuščina 3D«; 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un altro mondo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mega-mind«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45,
20.10, 22.00 »Natale in Sud Africa«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »Le cronache di Narnia - II viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 17.30, 19.45, 21.30 »Megamind«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »The Tourist«.
M Izleti
OGLED JASLIC V LJUBLJANI v četrtek, 30. decembra, prirejata Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica. Odhod avtobusa iz Boljun-ca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040226117 (g. Žarko).
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina).
Z3 Obvestila
DIDAKTIČNE METODOLOGIJE: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Namenjen je zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo, z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad. Informacije in vpisovanja
Loterija
21. decembra 2010
Bari	64	4S	67	62	S8
Cagliari	29	S9	38	81	31
Firence	74	41	11	6S	12
Genova	90	S9	10	11	SS
Milan	32	6	S	12	41
Neapelj	S7	S8	32	60	73
Palermo	87	47	83	74	10
Rim	3	16	31	19	80
Turin	S2	34	18	74	44
Benetke	30	20	77	89	29
Nazionale	S8	66	S1	40	10
Super Enalotto Št. 1S2
8 9 19 48 51	81 jolly 26
Nagradni sklad	3.696.77S,63 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 69.6S2.67S,20 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
27 dobitnikov s 5 točkami	20.S37,6S €
3.008 dobitnikov s 4 točkami	184,34 €
95.044 dobitnikov s 3 točkami	11,66 €
Superstar	S0
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
12 dobitnikov s 4 točkami	18.434,00 €
387 dobitnikov s 3 točkami	1.166,00 €
5.402 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
31.198 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
60.746 dobitnikov z 0 točkami	S,00€
na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040.566360, ts@adformandum.eu.
KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje o novih predpisih glede priprave prašičjih proizvodov in obveznih analiz, ki bo danes, 22. decembra, ob 18.00 uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
KULTURNI DRUŠTVI SLOVAN s Pa-drič in Skala iz Gropade vabita na skupno božičnico, ki bo danes, 22. decembra, ob 20. uri v cerkvici Sv. Cirila in Metoda na Padričah. Zbirališče ob 19.30 na vaškem trgu na Padričah ob kuhanem vinu in toplem čaju. Nastopil bo MePZ Skala-Slovan pod taktirko Hermana Antoniča. Po božičnici bo družabnost v domu Skala v Gro-padi.
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Datumi: 24. decembra: »Lov paketkov«, »Kreativne kartice«; danes, 22. in 29. decembra: »Kreativni okraski«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 23. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu - Prosek št. 159.
SKD VIGRED vabi v otroški praznični kotiček v spodnjih prostorih Škrkove hiše v Šempolaju v četrtek, 23. decembra, ob zaključku plesne vaje, ob 16.45 nastop plesne skupine Vigred.
ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB OBČIN DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR s finančno podporo Pokrajine Trst organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo. Kosila se lahko udeležijo vsi občani nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanje do 24. decembra (do 12. ure) v uradu Socialne službe v Naselju Sv. Mavra 124 - tel. 040/2017390.
ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti od 24. decembra 2010 do 7. januarja 2011. Želimo vesele praznike in uspešno novo leto.
5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu.
ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja prvič v zamejstvu slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v nedeljo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri stari gotski cerkvi Sv. Ivana. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev.
SEKCIJSKI KONGRES ANPI - VZPI bo v ponedeljek, 27. decembra, ob 20.00 v Borštu.
JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila v torek, 28. decembra, od 17.30 dalje na nabrežin-skem trgu (v primeru slabega vremena v župnijski dvorani), da se v prijateljskem vzdušju poslovimo od starega leta ter nazdravimo in si izmenjamo voščila za novo leto 2011. Toplo vabljeni.
KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v torek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginna-stica 72, Trst. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št.: 040-360072.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 3475292058, Valentina Suber 3474421131, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org.
TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tret-ješolce: Ad formandum vabi tretje-šolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adformandum.eu.
DAN ODPRTIH VRAT na Ad forman-dumu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih
razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu.
TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC
Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414.
TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE
ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414.
PRIJAVE VINA 2010: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev zapade 15. januarja. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kv.m. vinograda in-ali pridelajo več kot 10 hl vina, ne glede če je proizvedeno vino namenjeno prodaji ali ne. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040-362941), Gorici (tel. 0481-82570) in Čedadu (tel. 0432703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila.
ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se je začelo vpisovanje na tečaj za po-kuševalce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta telefonski številki 334-7786980 in 340-6294863. Vpisovanje je že v teku in sicer ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lo-njerju.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org.
13 Prireditve
BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo »Aldo Usberghi: ... okoli mene«, Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta še danes, 22. decembra, 10.00-12.00 in 17.00-19.00.
SKD VIGRED vabi v četrtek, 23. decembra, ob 20. uri na večer »Srečno«. Sodelujejo Mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni, Uo-penska mularija, skupina Open Hackers, trio Lupinc (Z. Lupinc, P. Kuk, I. Starc) in harmonikar Andrej Stan-čič, pevka Laura Budal ob spremljavi Janka Zorena, ansambel Domači zvoki, ansambel Kraški muzikanti, skupina Kraški ovčarji in humorista Zmaga in Vittorio.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na tradicionalni božični koncert, ki bo v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Bri-ščikih.
NATIVITAS 2010 - ZSKD v sodelovanju z USCI FJK vabi na koncert v sklopu božične deželne revije Nativitas v nedeljo, 26. decembra, ob 18.00 v cerkev sv. Magdalene v Bazovici, nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli), OPZ in MlPS
H Poslovni oglasi
TRGOVINA IŠČE ČISTILKO
(Ž/M) vsak dan od ponedeljka do sobote, urnik 18.00-20.30.
Tel. 347-2220095
VINO KVALITETNO, rumeni muškat, sauvignon, chardonay, rebula, cabernet sauvignon in merlot, letnik 2010, prodam.
Cena 1,20 eur.
Tel. 339-199-7101
Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič).
SKD F. PREŠEREN IN DEKLIŠKA BOLJUNEC pod pokroviteljstvom Občine Dolina prirejata v nedeljo, 26 decembra, ob 14.30 na vaškem trgu G'ri-ci tradicionalno lučanje. Sledila bo prireditev ob praznovanju Svetega Štefana, in sicer ob 18.00 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljun-cu. Nastopali bodo: Mladinski pevski zbor Tončka Čok (Manuel Purger), domači Tamburaški ansembel France Prešeren (Ervin Žerjal), domači Moški pevski zbor "Pod Latnikom" (Giorgio Guštinčič) in Movies Music Orchestra (Giorgio Guštinčič).Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 9. januarja na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Začetek ob 17. uri.
NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
IŠČEM HIŠO v najem (vsaj dve spalni sobi) na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 3899766904.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, pomagam tudi pri oskrbi starejših oseb 24 ur. Tel. št.: 347-8601614.
KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE ALI SKLADIŠČE od 20 do 25 kv. m. Cena približno 30.000 evrov. Tel. št.: 320-3557811.
PODARIM umetno božično drevesce visoko 180 cm, vključeno stojalo. Tel. št. 040-208989.
PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Cena po dogovoru. Tel. št. 040910148.
PRODAM STANOVANJE na Greti, 50 kv.m., v odličnem stanju. Tel. št.: 3494975968.
PRODAM avto volkswagen vento, 1800, črne barve, klimatizirana, letnik 1994, 200.000 prevoženih kilometrov, v zelo dobrem stanju, za 1.350 evro. Tel. 328-7599640.
PRODAM psičke stare 2 meseca pasme Border Collie z rodovnikom; tel. 0481-419976 v večernih urah.
V	BLIŽINI Senenega trga (Trg Forag-gi) oddajam v najem sobo z lastno kopalnico. Tel. 040-948080.
V	BOLJUNCU na Placu dajem v najem večnamenski prostor. Tel. št. 3483667766.
Prispevki
V	spomin na Olgo Milič darujeta Darko in Magda Metlika 30,00 evrov za Žensko pevsko skupino Stu ledi.
V	spomin na gospo Olgo Milič darujejo Doričine sopevke 70,00 evrov za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Edija Emilija darujeta Franco in Ivanka Cipollino 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na prijatelja Edija Emilija darujeta Miranda in Renato Blason 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	isti namen darujeta Aljoša in Manuela Blason 20,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek.
Ob izgubi drage mame EMME izrekamo prijateljici Cinzii občuteno sožalje
nonetovci in SKD Primorsko
12
Sreda, 22. decembra 2010
KULTURA
/
ROCK GLASBA - V tržaški športni palači
Ligabue: navdušujoč in enkraten koncert
Dvourni koncert, med katerim je zapel številne starejše in novejše hite
Navdušujoče in enkratno. Kar so si ljubitelji italijanske avtorske rock glasbe zaželeli za praznično darilo, je šest tisoč srečnežev iz naše dežele, Veneta in Slovenije minuli teden doživelo v tržaški športni palači. Koncert emilijanskega ro-kerja Luciana Ligabueja je bil zares na visoki ravni. Velik a dokaj preprost oder, za katerim so na velikem ekranu predvajali fotografije, risbe, krajše videopos-netke in dober del koncerta, je dovolil priljubljenemu kantavtorju in zvestima kitaristoma prosto sprehajanje in bližji stik z občinstvom prvih vrst.
Odštevanje časa na dveh velikih stranskih urah je točno ob najavljeni uri uvedlo v koncert, ki ga je Libague začel s triptihom skladb zadnjega albuma »Ar-rivederci, mostro!«. Pesmi Quando can-terai la tua canzone, La linea sottile in Nel tempo so že hiti, ki jih tržaška publika dobro pozna. Pravo navdušenja pa je nastopilo v nadaljevanju, ko je kvalitetno ozvočenje napolnilo športno palačo z notami hitov iz začetka kariere Balliamo sul mondo in Bambolina e barracuda. Besedila so tekla na ekranih, starostno precej raznolika publika je navdušeno sledila izvajanju dveh dobrih desetin skladb dvajset let dolge kariere. Li-gabue je kar nekajkrat nastopil v naši deželi, večkrat tudi v Trstu, kjer je, kot je sam poudaril, pred enajstimi leti »glasbeno« krstil prav novo športno palačo.
Všečen, prijazen in dopadljiv, predvsem pa glasbeno in tekstovno soliden »italrocker« je v letu srečanja z Abrahamom v čudoviti formi in tudi v Trstu je njegov nastop bil poln pozitivne energije in navdihov, kot na primer njegov nasvet k pozitivnosti in preseganju črnogledih obzorij. Če sami nismo prepričani in ne stremimo k temu, da bo naš jutri boljši, bo bodočnost še temnejša od sedanjosti.
Ligabue je tudi tokrat navdušil
aws
Lahko popevke kaj pomagajo? Gotovo ne bodo spremenile sveta, vedno pa so spremljale tako majhne kot velike spremembe. Vlivajo upanje, dopolnjujejo dogajanja, spremljajo zgodovinska dogajanja in obratno, kot v zelo pomenljivem videospotu hita Buonanotte all'Italia, ko se na ekranu
GORNIŠKA LITERATURA - Dušan Jelinčič
Italijanski prevod knjige
Kam gre veter, ko ne piha
Te dni je na knjižne police vseh večjih italijanskih knjigarn prišel roman Dušana Jelinčiča Dove va il vento quando non soffia.
Gre za italijanski prevod knjige Kam gre veter, ko ne piha, ki je leta 2008 izšla pri mariborski založbi Litera. V njej Jelinčič opisuje svojo zadnjo himalajsko odpravo, ko je leta 2003 preplezal osemtisočak Gašerbrum 2 v Karako-rumu. Z njim je bila tudi »zlata trbiška naveza«, ki so jo sestavljali ena najboljših svetovnih alpinistk Nives Me-roi, njen mož Roman Benet, ki je s svojimi enajstimi osvojenimi osemtisočaki rekorder med Slovenci, in Rezijan Luca Vuerich, ki je januarja letos žal umerl med plezanjem v Julijcih. Z Jelinčičem sta bila še Tržačana Sandra Canestri in Marco Tossutti, Slovenec iz Milj Miro Chert in Gianbattista Galbiati iz Bergama. Trbižani so v dvajsetih dneh preplezali tri osemtisočake in tako postavili svojevrsten rekord, vsi ostali člani odprave pa so preplezali Gašerbrum 2.
Roman Dove va il vento quando non soffia je izšel pri torinski založbi Vivalda v prestižni zbirki I licheni, v kateri redno objavljajo vsa največja svetovna alpinistična imena, pa tudi mnogi pomembni pisatelji, začenši z Reinholdom Messnerjem, Maurom Corono in Emiliom Comicijem, tja do filozofa Giannija Vattima (esejistična pripoved Magnificat), ki z znano francosko alpinistko Katio Lafalile (spominska pripoved Senza di lui) in samim Jelinčičem dopolnjuje letošnjo novoletno ponudbo založbe Vivalda. Knjiga je opremljena s fotografijami z odprave, uvod pa je napisala trbiška al-pinistka Nives Meroi.
vrtijo prizori in osebnosti Italije zadnjih 50 let.
Dvourni koncert se je glasbeno pretakal iz starejših v nove komade, tako da je publika uživala ob hitih Cer-te notti, Il giorno di dolore che uno ha, Piccola stella senza cielo, Ho perso le parole, Urlando contro il cielo, tja do Ti chiamero Sam (se suoni bene), Ci sei sempre stata, vse do večminutnih zaključnih pozdravov publiki, ki si je lahko tokrat privoščila res praznično darilo.
Večer na glasbeno visoki kakovostni ravni, kateri so seveda pripomogli tudi ostali glasbeniki, od desne roke Luciana Ligabueja Federica Poggija Polli-nija, kitarista, ki z rokerjem iz Correg-gia v Emiliji sodeluje od začetka kariere, do obeh klaviaturistov, Luciana Luisija in Joseja Fiorillija, od solidnega basista Kaveha Rastegarja do bobnarja Micheleja Urbana in seveda drugega, prav tako energičnega kitarista Niccoloja Bossinija.
Aleš Waltritsch
GORICA - Balet v Verdiju
Plesni utrinki kot voščilo ob praznikih
Praznični čas je kot nalašč za sanje in pravljice: tako veleva tradicija, ki tudi zapoveduje ogled baletnih predstav. Zavitih v pravljične barve, seveda. V to tradicijo, ki jo vse bolj obujajo tudi pri nas, se je letos vključilo tudi goriško gledališče Verdi z božično gala plesno predstavo z nedvoumnim podnaslovom: med sanjami in pravljicami. Najsvetlejša zvezda predstave, ki si jo je zamislil Daniele Cipriani, je bila Eleonora Abba-gnato, plavolasa baletnica s Sicilije, ki je zablestela in še blesti v pariški operi. Zato je čast, da uvede in sklene niz baletnih točk, pripadla njej in njenemu soplesalcu, Benjaminu Pechu, ki je prav tako član pariške opere. Uvodoma se je Eleonora Abbagnato preoblekla v belega laboda in s partnerjem odplesala odlomek iz slovitega Labodjega jezera (na sliki), kakor si ga je zamislil Rudi Nurejev. Par Petra Con-ti-Eris Nezha, ki sta člana slovitega ansambla milanske Scale, je odplesal odlomke iz istega baleta, vendar ob upoštevanju tradicionalne koreografije, ki jo je na glasbo Čajkov-skega ustvaril Marius Petipa (Petra Conti je bila črni labod). Med romantične balete sodi tudi Don Kihot (kor. Marius Petipa, glasba L. Min-kus), v Gorici sta nekaj odlomkov prikazala Carmen Corella in Dayron Vera, lepo usklajen par (oba sta člana skupine Corella Ballet). Med Labodje jezero in Don Kihota se je vrinila sodobnejša koreografija Pour ce qui aime la radio, ki jo je na zelo pester glasbeni izbor ustvaril Micha van Hoecke, prijetno pa sta jo odplesala Miki Matsuse (članica ko-reografove skupine) in Gerardo Por-
celuzzi (član ansambla rimske opere). Drugi del, če odmislimo Trnjul-čico (kor. Marius Petipa, gl. Čajkovski), odlomek iz katere je odplesal par Conti-Nezha, je bil zapisan sodobnejšemu baletu. Carmen Corella in Dayron Vera sta odplesala novost za italijansko občinstvo, After the rain, koreografijo C. Wheeldona na glasbo Arva Parta. Marzia Falcon (milanska Scala) je bila prepričljiva Sheherazade (kor. Micha van Hoecke, gl. M. Ravel). In za zaključek je par pariške opere odplesal odlomek iz baleta L'Arlesienne (kor. Roland Petit, gl. G. Bizet). Goriški baletni večer je imel prednosti in pomanjkljivosti tovrstnih predstav: predstavil je številne odlične interprete, ki jih drugače ne moreš združiti, vendar pa je v nizanju točk težko ustvariti tisto vzdušje, ki so ga s »konjem« obljubljali organizatorji. Točke je namreč povezoval svojstven konj, ki pa je celotno prireditev uglasil na bolj otroške tone. Pravljic in sanj pa smo željni vsi. (bip)
Per ora noi la chiameremo felicita
Le luci della centrale elettrica Alternative, folk - rock La Tempesta dischi, 2010
Per ora noi la chiamaremo felicita je ime novemu glasbenemu izdelku mladega italijanskega kantavtorja Vasca Brondija.
Šestindvajsetletni fant, doma iz Ferrare, je stopil v svet glasbe že v najstniških letih in sicer z igranjem kitare in pisanjem poezij. V Brondijevih pesmih zaznamo dober del italijanske alternativne glasbene scene, od De Andreja in Gucci-nija, tja do znamenitih skupin CCCP, Afterhours in Zen Circus. Posebnost Brondijevih komadov je prav gotovo preprosta glasba in predvsem besedila, s katerimi se kantavtor dotika perečih socialnih tematik.
Leta 2007 je komaj triindvajsetletni Brondi izdal svojo prvo demo-ploščo, že leto kasneje pa sta mu priskočila na pomoč neodvisna glasbena založba La Tempesta dischi in glasbeni producent Giorgio Canali, s katerima je posnel album Can-zoni da spiaggia deturpata. Ploščo je sestavljalo enajst komadov, doživela pa je zavidljiv uspeh, predvsem med glasbenimi kritiki; prejela je nagrado Targa Tenco za najboljši prvenec leta, ki velja za najprestižnejšo glasbeno nagrado v Italiji.
Brondi in nekateri glasbeniki, ki so se mu pridružili, so nato opravili dolgo glasbeno turnejo, ki je štela preko dvesto nastopov! Med koncerti je nastopal tudi frontman skupine Tre allegri ragazzi morti Davide Toffolo, ki je med nastopom ben-da risal v živo, saj je priznan karikaturist.
Novembra letos je Brondi posnel nov glasbeni izdelek Per ora noi la chiameremo felicita. Pri snemanju albuma so sodelovali priznani italijanski glasbeniki, na primer kitarist Stefano Pillia, violinist Rodrigo D'Erasmo in glasbenik Enrico Ga-brielli. Ploščo otvarja akustični single Cara Catastrofe, takoj nato pa je na vrsti Quando tornerai dall'estero, v kateri pride do izraza D'Erasmova violina.
Brondi se tudi v tej plošči dotika socialnih problemov, ki dušijo Italijo, od »prekernosti« do italijanskih politikov in njihovih nečednih poslov. Med njimi izstopata L'amore ai tempi dei licenziamenti dei metalmeccanici in Anidride Carbonica.
Rajko Dolhar
/
ITALIJA
Sreda, 22. decembra 2010
13
REFORMA UNIVERZE - Medtem ko protestniki pozivajo Napolitana, naj ne podpiše zakona
Senat »pomotoma« odobril štiri popravke demokratov
Schifani izsilil ponovitev glasovanja - V dvomu današnja dokončna odobritev
RIM - Reforma univerze se rojeva sredi velike zmede in napetosti. Senat, ki bi moral zadevni zakonski ukrep dokončno odobriti danes, je včeraj popoldne pod predsedstvom predstavnice Severne lige Rosi Mauro pospešil obravnavo zakonskega besedila. In tako se je zgodilo, da so bili »pomotoma« odobreni štirje popravki Demokratske stranke.
To bi moralo imeti resne posledice, saj bi se moral zakonski ukrep po odobritvi v senatu v tretje vrniti v poslansko zbornico za dokončno potrditev. Da bi to preprečil, je predsednik senata Renato Schifani zahteval in načelno dosegel ponovitev glasovanja spornih amandmajev. S tem se nista strinjali Demokratska stranka in Italija vrednot, ki sta zapustili zasedanje.
Sicer pa je Schifani potem dal dejansko ponoviti glasovanje le enega popravka. Izkazalo se je namreč, da se sedanje zakonsko besedilo zapleta v protislovje z določili zakona nekdanje šolske ministrice Letizie Moratti, kot je sicer skušala opozoriti Demokratska stranka s svo-
jimi popravki. Sedanja šolska ministrica Mariastella Gelmini je sinoči zagotovila, da bodo ta zaplet rešili z večnamenskim odlokom, ki ga vlada namerava odobriti na svoji današnji seji. Videli bomo, ali bo res tako. Vse to naj bi po mnenju nekaterih postavilo celo v dvom, ali bo senat sploh lahko opravil dokončno glasovanje danes ali pa jo bo moral odložiti na jutri.
Medtem se nadaljujejo protesti študentov in raziskovalcev proti snujoči se reformi. Predstavniki protestnikov nameravajo danes izročiti predsedniku republike Giorgiu Napolitanu odprto pismo, s katerim ga pozivajo, naj ne podpiše zakona Gelminijeve, potem ko bo seveda odobren, češ da bi ta zakon »ubil pravico do študija«, ki jo zagotavlja ustava.
Sicer pa bodo protestniki danes dopoldne ponovno demonstrirali po rimskih ulicah. Predvideni so trije sprevodi. Prireditelji so povedali, da ne nameravajo siliti v varovano »rdeče območje« okrog palač vlade in parlamenta, kjer je 14. t. m. prišlo do nasilnih izgredov. Pristavili pa so, da pripravljajo »presenečenje«.
Predstavnica Severne lige Rosi Mauro med popoldanskim predsedovanjem senata, ko so bili »pomotoma« odobreni štirje popravki Demokratske stranke
ansa
POLITIKA
Berlusconi še razmišlja o volitvah
RIM - Ministrski predsednik Silvio Berlusconi še vedno precej konkretno razmišlja o predčasnih volitvah prihodnjo pomlad. Berlusconi je v včerajšnji televizijski oddaji Matrix dejal, da si bo sicer prizadeval za razširitev sedanje krhke vladne koalicije, če to mu ne bo uspelo, pa ostajajo le predčasne parlamentarne volitve.
Ministrski predsednik je prepričan, da bodo v vladno koalicijo po novem letu pristopili še drugi poslanci. Njihovih imen ni navedel, dal pa je razumeti, da računa na »pomoč« ne samo iz vrst UDC in Finijeve stranke FLI, temveč tudi iz opozicijske Demokratske stranke.
Berlusconi je pred televizijskimi kamerami pohvalil finančnega ministra Giulia Tremonti-ja in njegova prizadevanja za sanacijo državne blagajne. Kot groba natolcevanja je spet označil razkritja spletne strani Wiki-Leaks glede ozadja pomanjkljivih preiskav o umoru pripadnika italijanske obveščevalne službe Nicole Caliparija leta 2005 v Iraku.
POLITIKA - Voditelja tretjega bloka
Fini in Casini proti predčasnim volitvam
RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je prepričan, da se sedanja zakonodajna doba lahko nadaljuje do naravnega izteka. Drugo pa je po njegovi oceni vprašanje, ali se bo zakonodajna doba le »vlekla naprej«. V prihodnjih mesecih bo jasno, ali bomo v njej dočakali prepotrebne reforme, začenši z volilno, saj bi morali volivcem vrniti pravico, da izbirajo svoje predstavnike.
Na tradicionalnem predprazni-čnem srečanju s predstavniki parlamentarnega tiska je Fini poleg tega ponovno izključil možnost, da bi odstopil s svojega položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. »Na tem mestu bom ostal do zadnjega dne zakonodajne dobe, razen če mi ne dokažejo, da ne opravljam korektno svoje naloge ali pa da nisem nepristranski, kot narekuje ta funkcija,« je dejal.
Precej podobno se je včeraj oglasil drugi vodilni predstavnik t. i. tretjega bloka, se pravi predsednik Sredinske
demokratske unije (UDC) Pier Ferdi-nando Casini. »Silvio Berlusconi ima pravico in dolžnost, da naprej vlada. Mi mu ne bomo metali polen pod noge,« je dejal v oddaji po drugi radijski mreži RAI Radio anch'io. Casini je povedal, da se povsem strinja s stališčem predsednika republike Giorgia Napolitana, ki noče predčasnih volitev. »S predčasnimi volitvami bi izzivali mednarodno špekulacijo. Vsak odgovoren Italijan bi se moral tega zavedati,« je pristavil.
Casini je izrazil pripravljenost, da sodeluje z vlado, vendar ob jasnem upoštevanju različnih vlog, ki pripadata vladni večini in opoziciji. Voditelj UDC je poudaril, da namerava ostati v opoziciji, in je izrazil začudenje, da je predsednik vlade Silvio Berlusconi v teh dneh članom UDC javno ponujal ministrske stolčke. V oddaji je Casini naposled izrazil upanje, da se bodo končali sistematični medijski napadi na Fi-nija. »Ko se bo to zgodilo, se bo marsikaj normaliziralo,« je dejal.
RIM - Zagoneten dogodek na rimski podzemni železnici
Na podzemnem vlaku odkrili bombo, ki bi sicer ne mogla počiti
RIM - Na vlaku rimske podzemne železnice so včeraj odkrili eksplozivno napravo. Sumljivi paket je dopoldne našel uslužbenec železnice, ko je vlak, iz katerega so pred tem že izstopili vsi potniki, pripeljal na servisno območje v bližini končne postaje Rebibbia na obrobju Rima. Bombo so kasneje deaktivirali in ugotovili, da ni bila nevarna. Navedbe o tem, ali bi najdena bomba lahko eksplodirala ali ne, so se sprva razlikovale, kasneje pa se je izkazalo, da ni bila nevarna. »Naprava ne bi mogla eksplodirati. Manjkal je del detonatorja,« je namreč povedal tiskovni predstavnik rimskega mestnega sveta Giampaolo Pol-izzaro. Šlo je sicer za dve kovinski cevi, napolnjeni s smodnikom in povezani z žicami. Naprava je bila skrita v škatli za čevlje pod enim od sedežev na vlaku, je še povedal Polizzaro.
S postaje v Rebibbii - zadnje postaje na liniji B rimske podzemne železnice, ki poteka od jugozahoda proti severovzhodu prestolnice in prečka zgodovinsko središče mesta - do servisnega območja je vlak peljal prazen, saj so vsi potniki pred tem že izstopili. Na vseh postajah na omenjeni liniji B so pregledali posnetke varnostnih kamer.
Servisno območje so zaradi bombe preventivno izpraznili, železniške postaje pa niso evakuirali in tudi promet na rimski podzemni železnici se je nadaljeval normalno. Varnostni ukrepi v Rimu so medtem poostreni že od nasilnih protivladnih protestov minuli teden in pred ponovnimi protesti, ki jih pričakujejo danes. Sicer pa so svarila pred morebitnimi terorističnimi napadi med božično-novoletnimi prazniki v Evropi vse glasnejša, še posebej po nedavnem neuspešnem samomorilskem napadu v Stockholmu. Bali naj bi se predvsem napadov
po vzoru smrtonosnega strelskega pohoda v indijskem Mumbaiju. Karabinjerji na postaji podzemne železnice Rebibbia
BERLUSCONIJEVA HČI - V interjuju za Vanity fair
Barbara Mare ne mara
»Mara Carfagna je bila subretka in je postala ministrica, a se še pritožuje nad diskriminacijo...«
RIM - Čemu pa se pritožuje Mara Carfagna? Bolje bi bilo, ko bi molčala. Res čudno je, da se čuti diskriminirana prav ona, ki je bila subretka in je kar na lepem postala ministrica.
Barbara Berlusconi je v intervjuju za revijo Vanity fair brez dlak na jeziku povedala svoje o ministrici za enake možnosti, in dodala: »Videti te gospodične, kako se prevažajo z uradnimi avtomobili, ne koristi imidžu države, ker je res težko doumeti, katere so njihove zasluge.«
Kaj pa dejstvo, da jih je prav njen oče Silvio pripeljal v parlament? »Ne smemo pozabiti, da so jih izvolili Italijani,« je takoj odgovorila. Seveda je pozabila dodati, da je bila z volilnim zakonom, ki ga je vsilil prav njen oče, izvolitev gospodičen, ki Barbari Berlusconi niso prav nič po godu, neizbežna ...
Prva Berlusconijeva hčerka iz zakona z Veronico La-rio je govorila tudi o očetovem ravnanju v zadnjih letih in predvsem o njegovem druženju s podobnimi gospodičnami. »Ta dogajanja so zame grenka. Težko o njih govorim vedro. Seveda ne soglašam z določenim vedenjem, a moram tudi verjeti resnici mojega očeta,« je poudarila.
Naposled je govorila tudi o firenškem županu Matteu Renziju. »Zdi se mi oseba, ki res hoče spremeniti stvari. Čutim, da bi me on lahko zastopal.« Nedavno je Renzi v Ar-coreju kosil z Berlusconijem, kar je izzvalo val kritik iz le-vosredinskih krogov na njegov račun. Barbara Berlusconi je pojasnila, da nje in Renzija ne družijo politične ideje, pač pa ista generacijska kultura.
Silvio in Barbara Berlusconi
ansa
DELO - Po podatkih Istata
Stopnja brezposelnosti oktobra narasla na 8,7%
RIM - Stopnja brezposelnosti je oktobra znašala 8,7 odstotka aktivnega prebivalstva, za 0,3 odstotka več kot septembra. Tako je včeraj sporočil osrednji italijanski statistični zavod Istat, ki je pristavil, da je to najvišja stopnja brezposelnosti od januarja 2004, se pravi odkar je začel beležiti stopnjo brezposelnosti na mesečni osnovi. Ob tem pa je Istat objavil tudi stopnjo brezposelnosti v tretjem letošnjem četrtletju. V tem primeru je znašala 8,3 odstotka, za 0,1 odstotka manj kot v drugem četrtletju. Zelo huda je mladinska brezposelnost, saj je kar 24,7-odstotna, ženska brezposelnost na jugu Italije pa je dosegla celo 36 odstotkov.
Aretiran deželni svetnik zaradi povezav z ndrangheto
REGGIO CALABRIA - Karabinjerji so včeraj v Reggiu Calabrii priprli 12 ljudi pod obtožbo mafijskega združevanja. Med njimi je tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Santi Zapala. Kaže, da se je Zapala pred letošnjimi marčnimi deželnimi volitvami skupno s štirimi drugimi kandidati, ki sicer potem niso bili izvoljeni, obrnil na vodjo 'ndranghete Giuseppeja Pelleja za podporo na volitvah. V zameno naj bi mu obljubil usluge v deželnem svetu.
Nepotizem do zadnjega na rimskih univerzah
RIM - Na rimski univerzi La Sapienza v teh dneh postaja redni profesor medicine Angelo Frati, sin rektorja Luigija, na rimski univerzi Tor Vergata pa postaja pridružena profesorica medicine Paola Rogliani, snaha rektorja Renata Laura. V obeh primerih so z imenovanji pohiteli, saj bo reforma univerze ministrice Gelmini, če bo odobrena, prepovedala takšne oblike nepotizma.
1 4 Sreda, 22. decembra 2010
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Komisija tehničnih uradov izbrala najboljšo ponudbo
Določili izvajalcadel za ureditev šole Župančič
Pred podpisom pogodbe srečanje z ravnateljstvom - Z deli bi lahko začeli že spomladi
Gradbeno podjetje Candosin je bilo začasno imenovano za izvajalca del, ki bodo namenjena ureditvi pritlične hale slovenske osnovne šole Oton Župančič. Komisija tehničnih uradov je ponudbo goriškega podjetja izbrala včeraj, v prihodnjih mesecih pa bo prišlo do dokončnega imenovanja in podpisa pogodbe. »Pred podpisom bomo vsekakor sklicali sestanek z ravnateljstvom in vodstvom podjetja, s katerimi se bomo dogovorili o poteku gradbenih del,« je povedal arhitekt občinskega tehničnega urada Massimiliano Vittori.
Tehnični uradi so načrt za ureditev slovenske šole v Ulici Brolo, ki je bil izdelan po dogovoru z ravnateljstvom Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, dokončali že konec aprila, nato pa so dokument poslali na računovodstvo, od koder je romal na mizo goriškega občinskega odbora, ki ga je sprejel junija. Oktobra so tehnični uradi razpisali dražbo, včeraj pa med petimi veljavnimi ponudbami izbrali tisto, ki jo je vložilo podjetje Can-dosin. »Podjetje je na izklicni ceni 466.000 evrov ponudilo 6,8-odstotni popust,« je povedal Vittori, po katerem bo do dokončnega imenovanja prišlo v nekaj mesecih, marca ali aprila pa bi lahko že začeli z deli. »Najprej bi lahko izvedli posege, ki manj motijo potek pouka, poleti pa ostale. O tem se bomo vsekakor dogovorili z ravnateljstvom, ki nam bo predstavilo potrebe šole,« je podčrtal arhitekt.
Načrt predvideva ureditev pritlične hale stavbe v Ulici Brolo, ki ni bila po odprtju šole v pred tridesetimi leti nikoli dokončana. Prostorov, ki merijo čez 310 kv. metrov, doslej šola ni mogla uporabljati. Vzporedno s halo bodo posodobili tudi kletne prostore, kjer je danes arhiv, in prilagodili stavbo varnostnim normam. V načrt so vključili tudi preureditev prostorov bivšega tajništva v prvem nadstropju, ki so jih po ustanovitvi večstopenjske šole in selitvi v stavbo nižje srednje šole Ivan Trin-ko delno izpraznili. Podjetje po poskrbelo za popravilo podstrešja in utrditev strukture, s katero bodo poslopje prilagodili protipotresnim predpisom. Poskrbeli bodo tudi za odstranitev arhitektonskih pregrad in prilagoditev protipožarnim normam. V kletnih prostorih, ki služijo kot arhiv in skladišče, bo med drugim izboljšano prezračevanje; pritlično halo bo podjetje razdelilo na večji laboratorij, prostorno učilnico
in novo stranišče. V projektu je predvidena tudi obnova že obstoječih stranišč v pritličju in v prvem nadstropju, kjer bodo z odstranitvijo nekaterih zidov v bivših prostorih tajništva uredili knjižnico.
V načrt in ureditev slovenske šole je občina Gorica vložila skupno 600.000 evrov. Uprava je najela posojilo: obresti bo
plačala dežela Furlanija-Julijska krajina, obroke pa goriška pokrajina. Le-ta je namreč tudi po zaslugi slovenskih odbornikov Mare Černic in Marka Marinčiča namenila goriški občini del denarja, ki ga bo prejela od dežele Furlanije-Julijske krajine in ki ga bo v celoti vložila v urejanje šolskih poslopij. (Ale)
Osnovna šola Oton Župančič v Ulici Brolo
bumbaca
ROMJAN - Šola
Do marca razlastitev, nato dražba
Ronška občinska uprava računa, da se bo najkasneje do marca zaključil postopek za razlastitev zemljišča, na katerem bo zrasel slovenski šolski center v Romjanu. Tako je na zadnjem zasedanju ronškega občinskega sveta povedal odbornik za javna dela Livio Vecchiet, na katerega je predstavnik SKP Luigi Bon naslovil svetniško vprašanje o poteku priprav za gradnjo novega sedeža romjanske osnovne šole in vrtca s slovenskim učnim jezikom.
»Občina pričakuje zaključek sodnega postopka v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil lastnik manjše katastrske parcele, na kateri bodo sezidali slovenski šolski center. Pritožba je privedla do dodatnih osmih mesecev zamude pri realizaciji projekta slovenskega šolskega pola, ki se vleče že deset let. Šele po uradnem prevzemu parcele, do katerega bo po Vecchie-tovih besedah prišlo najkasneje marca, bodo namreč tehnični uradi lahko razpisali javno dražbo za izbiro izvajalca, ki bo končno zgradil nove prostore za slovensko šolo in vrtec,« je povedal Bon. Občinski svetnik SKP ocenjuje, da bi občina v primeru, ko bi dražbe res ne mogla sklicati pred marcem, ne uspela dokončati slovenskega šolskega centra v šolskem letu 2011-2012, kot je bilo večkrat napovedano. »Če upoštevamo običajno trajanje postopkov za dodelitev del, bomo začetek gradnje dočakali šele v drugi polovici prihodnjega leta,« meni Bon. Po drugi strani je podžupanja v Ronkah Marina Cuzzi pred nekaj mesecih izjavila, da bi bilo z novimi gradbenimi tehnikami možno zaključiti gradnjo šole v manj kot dvanajstih mesecih, česar si ob občinski upravi še najbolj želi Večstopenjska šola Doberdob, ki se v Romjanu sooča s hudo prostorsko stisko.
GORICA - Videmska univerza v kompleksu v Ulici Santa Chiara
Kraj srečevanja z mestom
Del palače bo namenjen nadškofijskemu muzeju, ostalo pa študijskim smerem in laboratorijem, ki so trenutno posejani po mestnem središču
PEVMA
Vrtec brez »paštiča«
Občinski svetnik Severne lige Franco Zotti je na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta spet posegel na temo menz v vrtcih. Zotti tokrat ni protestiral zaradi uvedbe »režima« vode in kruha za malico, pač pa je kritiziral dejstvo, da menze vrtcev danes ne bodo delovale. Jezilo ga je predvsem to, da se bodo morali malčki, ki obiskujejo slovenski vrtec v Pevmi, kjer ima tudi sam otroke, zaradi zaprtja menze letos odreči »paštiču«, ki je bil po njegovih zagotovilih že prava tradicija. »Osebje se bo ravno danes udeležilo izpopolnjevalnega tečaja, zato otrokom ne bodo ponudili kosila. Ta odločitev uprave se mi zdi nesramna, kosilo s "paštičem" je bilo v Pevmi tradcija,« pravi Zotti in napoveduje, da bo pevmske otroke razveselil s tem, da jim bo prinesel pico.
»Videmska univerza je odprt sistem, ki črpa moč iz teritorija, na katerem deluje. Z novim sedežem bomo odprti tudi iz logističnega vidika: imeli bomo univerzo v mestu in mesto v univerzi.« Tako je rektorica Cristiana Compagno povedala na včerajšnjem odprtju obnovljenega kompleksa bivšega samostana v Ulici Santa Chiara v Gorici, kamor bo Videmska univerza postopno preselila študijske smeri in laboratorije, ki so doslej delovali v drugih poslopjih goriškega mestnega središča. Compagnova in direktor goriškega pola Videmske univerze Mauro Pascolini sta poudarila, da so prestižni prostori in predvsem mojstrsko obnovljeno dvorišče nekdanjega samostana idealen kraj za izobraževanje, na razpolago pa bodo tudi za pobude, ki bodo odprte občanom. Ob Compagnovi so se slovesnosti udeležili goriški župan Ettore Romoli, predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta, kvestor Pier Riccardo Piovesana, predsednik univerzitetnega konzorcija Rodolfo Zi-berna, nadškof Dino De Antoni in deželni odbornik Elio De Anna, po katerem »vlaganje v izobraževanje ni strošek, pač pa naložba v prihodnost družbe.«
Compagnova, Romoli in De Antoni med prerezom traku
bumbaca
GORICA - Pokrajina
Preustroj
• v	v ■
višjih šol brez velikih pretresov
5
Maurizio Salomoni
bumbaca
Kmetijski zavod Brignoli iz Gradišča, zavod za geometre Pacassi iz Gorice in tehnični zavod Einaudi iz Tržiča bodo po novem združeni pod eno samo ravnateljstvo. To je edina novost, ki jo predvideva načrt reorganizacije višješolskega sistema goriške pokrajine, ki ga je pokrajinski svet sprejel na ponedeljkovi seji. Predlog racionalizacije, o katerem se bo morala zdaj izreči še dežela Furlanija-Julijska krajina, je pokrajinski svet odobril z enajst glasovi za, šestimi proti in enim vzdržanim.
»Načrt predvideva ohranitev današnje slike višješolskega sistema z izjemo ustanovitve novega pola, ki bo združeval zavode Brignoli, Pacassi in Einaudi. Te tri šolske smeri bodo vsekakor še naprej delovale na svojih sedežih, skupno ravnateljstvo pa bo na zavodu Brignoli v Gradišču,« je povedal goriški pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni in poudaril, da predvideva načrt tudi ohranitev tehničnega in licejskega pola slovenskih višjih srednjih šol v Gorici ter šestih smeri, ki delujejo v Ulici Puccini. To je izrecno poudarjeno v amandmaju, ki ga je vložil svetnik Demokratske stranke Marko Jarc in ki je bil sprejet skupaj s pokrajinskim načrtom. »Ob tem, da je treba za slovenske višje šole v Gorici ohraniti dve ravnateljstvi, je v amandmaju izpostavljena tudi potreba po ustanovitvi dvojezičnega oz. slovenskega glasbenega liceja. To bi bilo za Gorico in predvsem za našo narodno skupnost zelo pomembno,« je poudaril Marko Jarc. Za načrt reorganizacije in amandma je glasovalo enajst svetnikov večine, proti so se izrekli predstavniki desne sredine, vzdržala pa sta se Ennio Pironi (Levica, ekologija in svoboda) in Luciano Migliorini (lista Občanov).
Pokrajinska uprava je prvi plan reorganizacije višjih šol predstavila že februarja letos, deželni šolski urad pa ga ni sprejel. Spremembe za italijanske šole so bile takrat korenitejše, saj je pokrajina predlagala ustanovitev dveh licejskih polov. Prvega naj bi sestavljala klasični licej (bivši klasični li-cej Alighieri) ter znanstveni licej in znanstveni licej s tehnološko usmeritvijo, v katerega bi se združili vsi znanstveni liceji in smeri na šolah Du-ca degli Abruzzi in DAnnunzio, drugi licejski pol pa bi sestavljali humanistični licej (bivši zavod Slataper), jezikovni licej (združeval bi jezikovne smeri zavodov DAnnunzio in Slata-per) ter umetnostni licej. Takratni predlog pokrajinske uprave je podprla tudi desnosredinska opozicija, nasprotovali pa so mu nekateri ravnatelji, sindikati in politične stranke.
Na dnevnem redu ponedeljkovega pokrajinskega sveta je bila tudi odobritev pravilnika za dodeljevanje prispevkov čebelarjem, goriškega pokrajinskega načrta za ravnanju z odpadki in dokumenta o pristopu goriške pokrajine, ki vodi projekt Kras 2014+, k Evropski mreži lokalnih ustanov za izvajanje Evropskega sporazuma o krajini. Vse akte je goriški pokrajinski svet sprejel. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 23. decembra 2010 1 7
GORIŠKA - Severnoprimorski župani podpirajo idejo
Dan Soče
Morda bo že 15. oktobra prihodnjega leta, na Gregorčičev rojstni dan Pobuda Anje Medved in Nadje Velušček, avtoric filma »Trenutek reke«
Reka Soča na Tolminskem, smaragdna lepotica
fotok.m.
GORICA - Pokrajina
Divjad na spletu
VZagraju je krivolovec uplenil srno
Uslužbenec centra z jazbecem ...
Soči bodo posvetili dan. Pobudo Anje Medved in Nadje Velušček, da se 15. oktober proglasi za Dan Soče, so na včerajšnji seji sveta goriške statistične regije načeloma podprli vsi prisotni župani. Če bo šlo vse po sreči, bo smaragdna reka, ki izvira v Sloveniji in se izliva v Italiji, svoj dan dobila že v prihodnjem letu. Če bo zadeva zaživela, nameravajo v novogoriškem Zavodu za varstvo narave k projektu v bodoče pritegniti še italijansko stran.
Medvedova in Veluščkova sta idejo za omenjeno pobudo dobili ob snemanju dokumentarca »Trenutek reke«, filma o Soči in obsoških ljudeh ter predvsem o človekovem odnosu do narave, ki je nastal v produkciji goriškega Kinoateljeja in s sofinanciranjem dežele Furlanije-Julijske krajine. Datum, na katerega bi poslej obeleževali Dan Soče, ni bil izbran naključno. »Ta datum se nam zdi primeren, ker je reka še v stanju, da se jo da obiskati, vreme je še dokaj toplo, predvsem pa je pri njej mir, je že jesensko obarvana. Poleg tega pa je bil na ta dan rojen Simon Gregorčič, ki je napisal to čudovito odo Soči. Dan reke Soče bo usmerjen predvsem v prihodnost, v življenje ob njej, predvsem pa na zavodu za varstvo narave poudarjamo varstvo reke,« je ob predstavitvi projekta povedal Danijel Rojšek iz novogori-ške območne enote Zavoda za varstvo narave, kjer so letošnjo pomlad ministrstvu za okolje tudi predstavili idejo o Dnevu Soče. Na ministrstvu so se nato odločili, da gre v tem primeru za širšo pobudo, v katero so želeli vključiti najširši krog zainteresirane javnosti, začenši z občinami. Pripravljajo pa tudi javno razpravo, ki bo predvidoma 27. januarja v Tolminu. »Z vso zadevo se nam že nekoliko mudi, saj bi Dan Soče radi razglasili že 22. marca na svetovni dan voda,« dodaja Rojšek.
Na včerajšnjem svetu regije so se načeloma vsi prisotni župani oziroma njihovi namestniki iz trinajstih severnoprimorskih občin strinjali s tem, da se Soči posveti dan ter da v ta namen vsaka od občin primakne svoj delež pri financiranju tega projekta. Bovški župan Danijel Krivec je sicer predlagal, da bi Dan Soče raje obeleževali spomladi, kar bi sovpadalo z že utečenimi čistilnimi akcijami obrežja Soče, pa tudi ozračje je takrat že toplejše, vendar je na koncu vseeno ostalo pri prvem predlogu.
Ker je Soča mejna reka, ki v svoji skoraj 140 kilometrov dolgi strugi povezuje Alpe in Mediteran oziroma Slovenijo in Italijo, bodo pobudniki v ta projekt, v primeru da zaživi na slovenski strani, poskusili vključiti še italijansko stran. »Cilj je to, da se ljudje družimo. Soča je v Italiji nižinska reka, s čisto drugimi težavami, drugačna je kot pri nas. V zvezi z reko želimo odpreti najširšo razpravo, predvsem pa deliti lepe trenutke ob reki. Predvsem pa si želimo, da bi reka brez večjih ovir tekla med izvirom in izlivom. Kar se varstva tiče, je pred nami velika naloga, in sicer, da bi ponovno omogočili jegulji prosto pot v zgornji del. Sedaj reva konča že zelo nizko pri izlivu,« poudarja Rojšek. Vsakoletni Dan Soče bo tako priložnost za številne pogovore o Soči, za izmenjavo mnenj in izkušenj predvsem iz okoljevarstvenega vidika.
Katja Munih
GORICA - Božični koncert v centru Lojze Bratuž
Glasbena poslastica
Na odru več kot 150 glasbenikov iz goriške, tržaške in videmske pokrajine - Nocoj ponovitev
V množici glasbenih dogodkov, ki jih v teh dneh pripravljajo različni organizatorji, je Božični koncert za soliste, mešani zbor, otroški zbor in orkester, ki so ga zasnovali v Kulturnem centru Lojze Bratuž, zagotovo prijetna posebnost. Premierna izvedba je bila v ponedeljek pred nabito polno dvorano centra Bratuž.
Koncert, ki je bil zanimiv tako za glasbene sladokusce kot za širše občinstvo, je na odru povezal več kot 150 glasbenikov iz goriške, tržaške in videmske pokrajine. Nastopilo je pet solistov, orkester Arsatelje, otroška zbora Veseljaki in centra Emil Komel, mešana pevska zbora Hrast in Lojze Bratuž ter dirigent Hilarij La-vrenčič. Zanimivost večera je bila tudi izbira programa, saj so ob
Pod taktirko Hilarija Lavrenčiča je nastopilo pet solistov, orkester Arsatelje, otroška zbora Veseljaki in centra Emil Komel, mešana pevska zbora Hrast in Lojze Bratuž
bumbaca
Te Deumu francoskega baročnega skladatelja Marca Antoina Char-pentiera izvedli priljubljene božične pesmi v novi preobleki štirih skladateljev iz Goriške in Tržaške. Patrick Quaggiato, Igor Zobin, Aljoša Tavčar in Hilarij Lavrenčič so za to priložnost prispevali nekaj prav domiselnih orkestracij in priredb slovenskih napevov.
Združevanje zborovskih, orkestralnih in solističnih moči v izvajanju programa, ki logično zaključuje iztekajoče se leto in odpira vrata v zaupanja vredno prihodnost, seveda ni naključno, saj je odraz izjemno kreativnih glasbenih potencialov goriškega prostora. Božični koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo zaz-venel še enkrat, in sicer nocoj ob 20.30.
... in veliko uharico
Center za zdravljenje in preučevanje divjih živali goriške pokrajine, ki ima sedež v kraju Terranova pri Škocjanu, je dobil svojo spletno stran. Pobudo so včeraj predstavili goriška pokrajinska odbornica Mara Černic, pokrajinski funkcionarji in upravitelji centra, ki postaja zaradi kakovostnega dela in inovativnih pristopov prava referenčna točka v deželi FJK.
V centru, ki ga je goriška pokrajina ustanovila leta 2000 v na območju kmetije Damiana Baradela, je od svojega odprtja gostil 4.189 živali. Levji delež - 3.068 - so izvedenci uspeli ozdraviti in ponovno spustiti na prostost, 741 pa jih je poginilo. Med živalmi, ki so jih v teh letih sprejeli v centru v občini Škocjan, je največ ptic, zdravili pa so tudi številne sesalce in plazilce. Nekateri gosti centra v Terranovi so zasloveli: krajevni mediji so kar nekaj pozornosti posvetili levčku Simbi, ki so ga nato prepeljali v Bologno, in kozači, redki vrsti sove, ki pa žal ni preživela hude poškodbe glave. »V center smo v zadnjih letih vložili okrog 50.000 evrov. Pred tremi leti smo začeli sodelovati z živinozdravni-kom Stefanom Pesarom, ki zdravi živali, ter Paolom Vasco in Michelejem Benfattom, ki skrbita za preučevanje divjadi,« je povedala Černičeva in izrazila zadovoljstvo nad novo spletno stranjo, ki je dosegljiva preko portala goriške pokrajine (www.pro-vincia.gorizia.it, link »Prosto živeče živali«). Na spletni strani bodo občani lahko marsikaj izvedeli o delovanju centra, tehnikah preučevanja divjih živali, kot je obro-čkanje, in značilnostih avtohtonih živalskih vrst. Na spletni strani objavljajo fotografije živali, ki jih imajo v centru, na voljo pa so tudi nasveti o tem, kako se je treba ravnati, če srečamo ranjeno divjo žival.
Do centra v Terranovi pa žal ni prišla nesrečna srna, ki so prejšnji teden našli v Zagraju. 25-kilogramsko žival je neznanec uplenil s šibrami, ne pa s kroglo, kot predvideva zakon za večjo divjad. V številnih primerih namreč šibre le ranijo divjo žival, ki pogine po hudih mukah. Pokrajinska policija izvaja preiskavo, da bi odkrila krivolovca in mu naložila kazen. (Ale)
MIREN-RUPA - Pohodniki
Obsijani z luno gazili po snegu
Pohod prirejajo ob obletnici schengna
Ob vstopu Slovenije v schengensko območje je potekal prvi Pohod prijateljstva med Mirnom in Rupo, ki je postal tradicionalna prireditev v predbožičnem času. Letošnji pohod z baklami so priredili v nedeljo. Kljub mrazu se je zbralo več kot sto pohodnikov, ki so na startu v Mirnu, pri Grabcu, prižgali bakle. Pot jih je vodila skozi zasneženi Miren, kjer so se na dveh postojankah ogreli s pijačo in nato nadaljevali ob Vipavi čez mejo v Rupo. Vrnili so se ob Vipavi spet h Grabcu, kjer je sledilo druženje ob glasbi in s pogostitvijo. Tokrat je imel pohod poseben čar, saj je bila hoja po zasneženi poti, obsijani s svetlobo bakel in lune, pravo doživetje.
Že četrti pohod z baklami so ob pomoči domačinov organizirali občini Miren-Kostanjevica in So-vodnje ob Soči, krajevna skupnost Miren in kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. (sc)
-1P »
* «M
Pohod prijateljstva med Mirnom in Rupo
506	Četrtek, 23. decembra 
2010
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Založništvo tržaškega tiska predstavlja letošnjo letino
Izšla bo prva slovenska knjiga Dimitrija Volcica
Ob Jadranskem koledarju zasluži poudarek priročnik slovenščine, sodobna slovnica za italijanske študente
Dimitrij Volcic (levo), Martina Kafol in Ace Mermolja (desno)
Pri Založništvu tržaškega tiska (ZTT) bo zagledala luč dneva prva slovenska knjiga Dimitrija Volcica. Do danes je objavljal izključno pri italijanskih založbah in v italijanskem jeziku, tako da smo Volcicevo slovensko knjigo že pogrešali. Napovedala sta jo včeraj Martina Kafol, urednica, in Ace Mermolja, glavni urednik ZTT-ja, ki sta goriškim novinarjem - slovenskim in italijanskim - predstavila letošnjo knjižno bero tržaške založbe. Predstavitev ZTT-jevih knjig je prvič potekala v Katoliški knjigarni, med knjigami, v gostoljubnem okolju.
»Volciceva knjiga, ki bo izšla spomladi, bo neka pot skozi njegovo poklicno življenje in izkušnje, ki jih je pridobil kot dopisnik iz domala vseh dežel evropskega vzhoda,« pravi Martina Kafol: »V knjigi Volcic brska po svojih zapisih in spominih, razmišlja o novinarskem poklicu, o identiteti.« Še pred tem bo februarja pri ZTT-ju izšla zajetna zbirka poezij Srečka Kosovela z italijanskimi prevodi Jolke Milič, ki bo že prevedenim in objavljenim pesmim dodala vsaj sto še neobjavljenih. Namenjena bo italijanskemu bralcu, prinašala bo tudi slovenske izvirnike poezij, poleg tega pa še italijansko študijo Mirana Košute.
»December je čas obračunov, ko tudi pri naši založbi razmišljamo o delu, ki smo ga opravili v zadnjem letu. Naša bera je letos bogata,« je povedal Mermolja, Kafolova pa je poudarila, da posebno pozornost posvečajo promociji knjig: »Založbo približujemo teritoriju, literaturo obravnavamo tudi kot družabnost.« »V Sloveniji vsako leto izide okrog šest tisoč knjig, slovenskih založb je na desetine, mi pa smo zasidrani v teritorij od Milj do Trbiža,« je dodal Marmolja in izpostavil nekaj ZTT-jevih uspešnic. Knjiga »Blagor ženskam« Alenke Rebula doživlja sedmi ponatis; v kratkem bodo izdali knjižico s poglavjem, posvečenim ženskemu telesu, ki bo na voljo v vseh ambulantah Slovenije. Drugi ponatis pa bo dočakal roman »V zakrpanih gojzarjih« Matjaža Klemšeta.
Vse ZTT-jeve knjige so podpisali domači avtorji in nudijo, vsaka po svoje, izviren pogled na naš prostor, sta še povedala Ka-folova in Mermolja, ki sta v Gorico prinesla plod letošnjega leta. Knjiga »Fondamenti del-la lingua slovena« Rade Lečič je priročnik slovenščine, sodobna slovnica za italijanske študente, neobhodno potreben pripomoček za študij slovenščine, edini te vrste, saj zapolnjuje dolgoletno vrzel, ki jo je za seboj pustila že zastarela slovnica Antona Kacina. Italijanskim bralcem je namenjen tudi prevod »Mačka Murija«, najuspešnejše otroške knjige Kajetana Koviča; prevedla jo je Jolka Milič. Marij Čuk je avtor že znane knjige »Nikar se ne hudujte nad vremenom, da je zmešano ...«, Liliana Visintin, pesnica iz Laškega, pa avtorica dvojezične zbirke »Preden luna izpuhti«, ki prinaša izbor poezij iz pes-ničinih treh predhodnih zbirk in še neobjavljene pesmi. Poezije objavlja tudi Zlatka Obed Lokatos v zbirki »Ob vodi in kruhu 2«, ki je izšla po več kot dvajsetletnem premoru od izida prve knjige. Med svežimi novostmi je knjiga »Mikrofonije« Mirana Košute, ki objavlja avtorjeve govore ob različnih priložnostih in njegove pogovore. Na področju vizualnih umetnosti so izšli trije katalogi s prav tolikih razstav ob 70-letnici Klavdija Palčiča in pa monografija Tin Pier-nu, fotograf s Tarčmuna. Za konec zasluži poseben poudarek Jadranski koledar 2011, ki se še naprej razvija z novimi vsebinami in vse večjim številom sodelavcev. Letošnja tema so sveti dnevi. Koledar je na voljo tudi v italijanski različici, ob njem pa je tudi letos izšla dragocena knjižica s pregledom vpisov v slovenske vzgojne in izobraževalne ustanove v Italiji ter s slovensko bibliografijo v Italiji za leto 2009.
GORICA
Ustanovili združenje priseljenske mladine
V Gorici je bila ustanovljena koordinacija ANOLF Giovani, združenje mladih, sinov in hčera priseljencev, ki imajo trajno bivališče v Italiji in so zato vraščeni v tukajšnje okolje. Združenje, ki ga koordinira 25-letna Melisa Idrizi albanskega rodu, sestavlja petnajst mladih, računajo pa, da se jim bodo pridružili še drugi. Z geslom »Diversi colori, una sola cittadinanza« (Različne barve, eno samo državljanstvo) si bodo prizadevali za reformo zakona o državljanstvu. To bo njihova prva pobuda. »Naš cilj je združevati priseljensko mladino druge generacije, ki tudi pri nas številčno raste,« pravi Lydie Coulibaly, goriška tajnica sindikata CISL, v okviru katerega deluje ANOLF: »To so mladi, ki so se tu rodili ali pa odraščali in se v Italiji čutijo doma. Ljudje pa jih včasih še vedno obravnavajo kot tujce z vsemi predsodki vred.«
GORICA - Novogoriški župan Matej Arčon na sprejemu SKGZ
Za skupen nastop
Goriški Slovenci povezovalni člen v odnosih med mestoma - »Stiki se dan za dnem utrjujejo«
»Skupaj lahko veliko naredimo.« V tej trditvi je povzeta vsebina besed, izrečenih na sprejemu, ki ga je za novogoriškega župana Mateja Arčona priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) za Goriško. Pogovor z novim županom je potekal v KB centru na Verdijevem korzu in ga je vodil goriški predsednik krovne organizacije Livio Semolič. Ta je najprej čestital gostu za izvolitev, nakar je prišel na dan z vprašanji in željami, ki naj bi rešitve in uresničitev našle ravno v odnosih, ki jih bosta znali vzpostaviti sosednji mesti. Pri tem lahko goriški Slovenci veliko prispevamo in postanemo zanesljiv povezovalni člen, ki dobro pozna in obvladuje ves goriški prostor, je poudaril Semolič.
Srečanja so se udeležili tudi predstavniki raznih članic SKGZ, ki so novo-goriškemu gostu predstavili svoja področja delovanja ter nanizali vrsto namigov in predlogov, kako goriški prostor ponovno združiti, zato da bi ga tukajšnji prebivalci - kljub delitvi na dve državi - obravnavali kot enotnega, predvsem pa za svojega. Spregovorili so Rudi Pavšič v imenu deželne SKGZ, Boris Peric za Slovik in Ad For-mandum, Karlo Devetak in Igor Pahor o gospodarstvu, županja Alenka Florenin o Sovodnjah in podžupanja Luisa Gergolet o Doberdobu, dalje Aljoša Sosol o EZTS-ju, Igor Komel o Kulturnem domu, Nataša Paulin o Glasbeni matici, Vesna Tomsič o kulturnem utripu in Vili Prinčič o športu; mlade je zastopal David Peterin.
Arčon se je najprej zahvalil za sprejem in se pohvalno izrazil o »zamejskih« ustanovah in organizacijah, ker so tudi v ne-lahkih časih znale ohraniti upornost in požrtvovalnost pri utrjevanju slovenske prisotnosti na Goriškem. Zdaj so se na srečo stvari umirile, nezaupljivost je dobila milejše oblike - tako župan -, stiki med ob-
Novogoriški župan
v »zamejskem« objemu
bumbaca
mejnima občinama pa se dan za dnem utrjujejo in bodo dosegali vse bolj otipljive rezultate. V nadaljevanju sproščenega pogovora so prišli na dan nekateri predlogi o skupnih nastopih, ki bi lahko veliko prispevali h gradnji prijateljstva in sožitja na meji. Le vsestranski dialog bo lahko osnova za razvoj Goriške. (vip)
NOVA GORICA
Hitova usoda vznemirja župana
Matej Arčon
foto k.m.
Ékf
'V
Ob koncu leta smo novogoriškega župana Mateja Arčona vprašali za komentar nekaterih aktualnih tem v novogoriški mestni občini. Glede na to, da je župansko funkcijo prevzel pred dobrim mesecem dni, je bilo prvo vprašanje namenjeno imenovanju direktorja občinske uprave. To spremembo v svoji delovni ekipi je napovedoval namreč že v volilni kampanji. »Glede imenovanja direktorja občinske uprave se odločam med dvema kandidatoma, odločitev pa bom sprejel v začetku prihodnjega leta. Računam, da bi novi direktor funkcijo nastopil s februarjem prihodnjega leta. V primeru, da bi se določene stvari v zvezi s prejšnjo direktorico odvile prej, pa lahko novi direktor funkcijo nastopi tudi prej,« je včeraj pojasnil Arčon.
Na Goriškem že dalj časa javnost zaskrbljeno spremlja usodo Hita, minil je namreč že tretji stavkovni konec tedna, »izkupiček« stavke - po oceni uprave - pa je 1,3 milijona evrov neposredne škode, ki jo je doslej utrpelo podjetje. V petek se bo sestal nadzorni svet igralniške družbe. »Nad trenutno situacijo v Hitu sem zelo zaskrbljen,« pravi Arčon, »po moji oceni se nadzorni svet prepozno sestaja, glede na to, da so že trikrat stavkali. Stavka se mi zdi neproduktivna, sindikat in uprava pa morajo čim prej najti skupen jezik. V teh časih, ki smo jim priča, se mi ne zdi primerno stavkati v podjetju, kjer zaposleni redno dobivajo plačo. Še posebej decembra, ki je glavni mesec prihodkov. Upam, da bodo na nadzornem svetu dobili ustrezno rešitev. Kot sem doslej že večkrat poudaril, neprimerno je, da v teh časih stavkajo ljudje, ki imajo tako dobre plače!«
Novogoričane je pred časom vznemirjala še ena zgodba, povezana z novogoriškim podjetjem, gre za SGP. »Glede na to, da je za likvidacijski postopek SGP-ja časa dve leti, je čas trenutno na naši strani. Doslej sem se seznanil s trenutnimi aktivnostmi glede vložitve tožb, ki jih peljemo na občini. Težko verjamem, da bodo upniki SGP-ja zadovoljni s poplačilom z zemljišči, kot jih ponuja SGP, ki so dejansko predmet tožbe oziroma pod plombami no-vogoriške mestne občine. Prva pogajanja in razgovore bomo opravili v začetku prihodnjega leta,« napoveduje novogoriški župan Matej Arčon. (km)
NOVA GORICA - Dogajanje v Hitu
Sindikata, ki stavko zavračata, predlagata poseg mediatorjev
Dva od treh sindikatov, ki so prisotni v družbi Hit, Vrba in GIT, sta v ponedeljek na predsednika uprave Hita Draga Podobnika in župana Mateja Ar-čona naslovila dopisa, s katerima izražata nestrinjanje s stavko sindikata SIDS. V pismih s podobno vsebino predlagata, naj poseže Društvo mediatorjev Slovenije. V upravi Hita se bojijo, da je za kaj takega že prepozno.
»Pišemo vam, ker smo zaskrbljeni nad dogajanji v zvezi s stavko v družbi,« začenjata pismo predstavnika sindikata GIT (Gostinstvo in turizem) Jožica Bone in Vrba (Vratarji, receptorji, blagajniki in zaposleni na avtomatih) Gorazd
Medvešček. »Žal kaže, da bo mesec december najslabši mesec v letu, namesto da bi v tem mesecu iztržili največ, bomo zaradi peščice zaposlenih najbolj prizadeti vsi zaposleni. Zgroženi smo nad dejstvom, da stavkajo ljudje, ki jim ni mar za Hit, ki smo ga dolga leta ustvarjali vsi zaposleni,« pišeta in upravi predlagata, naj z namenom preprečitve nadaljnje poslovne škode in zbližanje interesov vseh vpletenih poišče pomoč ljubljanskega Društva mediatorjev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno pred štirimi leti.
Uprava Hita je dopis prejela včeraj. »Uprava je zadovoljna, da so sindikati izkazali veliko mero razumevanja ter pri-
spevali idejo za rešitev kritične situacije. Uprava meni, da bi bilo kompetentno posredovanje tretjega (mediatorja) v tem trenutku lahko prepozno. Bolj pomembno je, da bi za nastalo situacijo z dovolj veliko mero zrelosti in odgovornosti zmogli najti rešitev sami, v čim krajšem času,« komentirajo v Hitovi upravi predlog o mediaciji.
»Predvsem smo zaskrbljeni nad dejstvom, da manjšina zaposlenih s stavko izsiljuje večino. Z nadaljevanjem stavke pa je tudi socialna bomba na Goriškem pred vrati,« pa pišeta predstavnika obeh sindikatov županu, ki je že večkrat javno poudaril, da stavke v Hitu ne podpira. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 23. decembra 2010 1 7
GRADEŽ - Dražba
»Ospizio marino« brez kupca
Gradeški zavod Barellai, bolje znan »kot Ospizio marino«, je ostal brez kupca. Do včeraj, ko je zapadel rok, v pristojni notarski pisarni niso prejeli nobene ponudbe, čeprav so nekatere ustanove v minulih tednih izrazile zanimanje za odkup zdravstvene strukture, ki je zaprta že pet mesecev. Na dražbo, ki so jo konec novembra razpisali stečajni komisarji, je po vsej verjetnosti vplivalo dejstvo, da sta na zavod vezani dve bančni hipoteki za skupnih 16 milijonov evrov. Vzroke za stečaj raziskuje tudi goriško državno tožilstvo.
Delo za Eaton
Obrat Eaton v Tržiču dejavnosti ne bo prekinil 31. decembra, pač pa bo s produkcijo nadaljeval tudi januarja. Dobro novico so potrdili na srečanju med goriško zvezo industrialcev in sindikati Fim in Fiom, ki pa obenem poudarjajo, da ostaja prihodnost tovarne in delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, še negotova.
Crevatin kandidat UDC
Tržiški odvetnik Franco Crevatin bo po vsej verjetnosti županski kandidat za pomladanske upravne volitve, ki ga bo stranka UDC iz Tržiča predlagala ostalim desnosredinskim silam. Predstavniki UDC novice niso še potrdili, saj se bo morala stranka pred uradno kandidaturo posvetovati s koalicijo.
Zabava za otroke
Danes in jutri bosta v goriškem mestnem središču praznična popoldneva z animacijo za otroke, a tudi za odrasle. Ob 15.30 bodo v Ulici Garibaldi oblikovalci balončkov, ob 16.30 pa v baru Zenzero pravljična urica. Ob 17. uri bo zveza ASCOM priredila gospel koncert.
Podjetje za CIE
Podjetje Easy light iz kraja San Michele al Tagliamento bo izvajalec obnovitvenih del za okrepitev varnosti v centru za priseljence CIE v Gradišču, je sporočila goriška prefektura. V kratkem bo podpis pogodbe, nakar se bo začel poseg.
Solidarnostni koncert
Drevi ob 18. uri bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianistke Erice Bisesi. Zbirali bodo prispevke za družine iz okolice Padove, ki so jih pred nedavnim prizadele poplave.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 16.50 - 18.40 - 20.30 »Me-gamind«.
Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »The Tourist«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero«.
GORICA - Cadmos Ensemble in Le Pleadi v Kulturnem domu
Gospel magnet za publiko
Nastopajoči skupini po kakovosti presegata krajevne okvire - Drevi v Novi Gorici ameriška pevka Katie Graham
S koncertom »Spirit of Christmas« sta skupini Cadmos Ensemble in Le Pleadi privabili v ponedeljek v goriški Kulturni dom množico ljubiteljev gospel glasbe. Koncert so organizirali v okviru niza »Go gospel 2010«, ki bo drevi ponudil še drugi glasbeni dogodek: ob 20.15 se bo v novogoriškem Kulturnem domu tukajšnjemu občinstvu prvič predstavila ameriška pevka Katie Graham, ki se posveča oživljanju Mahalie Jackson. Odziv ljudi je tudi letos pokazal, da gospel glasba deluje kot magnet za goriško publiko in da tudi v naših logih obstajajo vokalne skupine, ki po kakovosti presegajo lokalne okvire in se uveljavljajo v širšem italijanskem prostoru. To velja za skupini Cadmos Ensemble in Le Pleadi s pevkami iz bližnjega Koprivnega.
Kvartet Cadmos Ensemble, ki ga sestavljajo Ondina Altran, Silvia Bonesso, Manuela Marussi in Francesca Moretti, ter vo-
Dvorana 3: 18.00 - 20.1S - 22.1S »La
banda dei Babbi Natale.
Dvorana 4: 17.30 - 19.4S - 21.30 »Me-
gamind«.
Dvorana S: 1750 - 20.00 - 22.10 »The Tourist«.
Razstave
DRUŠTVO JADRO IZ RONK bo v okviru tradicionalnega praznovanja sv. Štefana, ki bo v nedeljo, 26. decembra, na trgu v Romjanu, postavilo od 9. ure dalje na ogled v svojem sedežu razstavo klekljarskih izdelkov, ki so jih izdelale udeleženke tečajev klekljanja.
V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; do 24. decembra in od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; od 25. decembra do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure.
RAZSTAVA SLIK ARHITEKTA DIEGA KUZMINA bo do 8. januarja 2011 na ogled v lokalu Wine café na goriškem Travniku.
VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v četrtek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert »Balkan festival orc-hestra«; informacije in rezervacije po li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
H Šolske vesti
ORGANIZACIJA DOGODKOV: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in tehnike, potrebne za organizacijo in upravljanje prireditve različnih zvrsti. Tečaj je namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adformandum.eu.
S Izleti
3 Koncerti
GO GOSPEL 2010: v novogoriškem Kulturnem domu danes, 22. decembra, ob 20.15 nastop ameriške pevke Katie Graham s projektom »Tribute to Ma-halia Jackson«.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 Kulturnega centra Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica »Božični koncert« danes, 22. decembra. Poleg petih solistov (Alessandra Schettino, Mojca Milič, Elena Bos-carol, Dax Velenich, Alessandro Svab) in orkestra ArsAtelier bodo pod taktirko dirigenta Hilarija Lavrenčiča izvajali repertoar pevci otroških zborov Veseljaki in Emil Komel ter mešanih pevskih zborov Hrast in Lojze Bratuž. Na programu »Te Deum« (Marc-Antoine Charpentier) in slovenske božične pe-smi-novitete v orkestracijah zamejskih skladateljev Aljoše Tavčarja, Patricka Quaggiata, Igorja Zobina in Hilarija Lavrenčiča; predprodaja vstopnic po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org.
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na božični koncert v četrtek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah.
PD RUPA-PEČ vabi na potovanje po Jordaniji in Sveti deželi v mesecu februarju; informacije po tel. 0481882285 (Ivo Kovic).
PD VRH SV. MIHAELA vabi v sredo, 29. decembra, na skupen ogled jaslic v Postojnski jami in Predjamskega gradu; informacije po tel. 333-1706760 (Ne-rina) še danes, 22. decembra.
SPDG vabi k udeležbi na spominskem pohodu Dražgoše. Letos je predvidena udeležba, skupaj s PD Nova Gorica, iz Soteske. Prijave do konca leta pri Andreju (tel. 320-1423712) in pri Vladu (tel. 331-7059216).
Ü3 Obvestila
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro.
KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927).
ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 04811995591 in na www.mammepapase-parati.org ali info@mammepapasepa-rati.org.
Cadmos Ensemble na odru
Kulturnega doma v Gorici
bumbaca
kalna skupina Le Pleadi, ki jo vodi Manuela Morussi, sta se v Gorici predstavili s programom, ki je zaobjel niz klasičnih gospel napevov, v zaključnem delu pa še Mozarta in Beatlese (»Yesterday«). Spored so popestrili vložki baletne skupine »L'unlAl-tro danza«, izvajalce pa sta spremljala pianist Gianni Del Zot-to in flavtistka Daniela Brussolo.
Zbrane ljudi - med njimi sta bila novogoriški župan Matej Arčon in župan Koprivnega Antonio Roversi - so uvodoma pozdravili in jim izrekli voščilo ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel (v slovenščini), urednik Voce Isontina Mauro Ungaro (v italijanščini) in, v furlanščini, Marco Miconi, predsednik društva Folkclub Buttrio. Koncert so priredili kulturna domova iz Gorice in Nove Gorice ter Folkclub Buttrio pod pokroviteljstvom tednikov Novi glas in Voce Isontina ter Primorskega dnevnika.
Silver Gergolet SILVER V TRŽIČU
»Mondo Bomba« ob nakupovanju
Pri veleblagovnici Mercatone Uno v Tržiču bo predbožično nakupovanje glasbeno obarvano. Jutri od 15. ure
dalje bo tam nastopil vsestransko angažirani doberdobski roker Silver Gergolet, ki je za to priložnost pripravil poseben spektakel za promocijo svoje zadnje zgoščenke »Mondo Bomba«. V njej se Silver loteva novih glasbenih prijemov, ki gredo od trdih akordov tja do nežne lahke glasbe. Zabavne in igrive skladbe se vrstijo z angažiranimi teksti, ki vodijo poslušalca v razmislek o neizbežnem iztekanju življenja, o socialni stiski in revščini ter o »prepovedani« ljubezni istospolnih parov. Na voljo bodo seveda tudi zgoščenke, ki jih bodo stražile brhke »karabinjerke«. (pz)
GORIŠKI GRAD bo zaprt zaradi obnovitvenih del do 26. decembra ter v januarju in februarju 2011. 31. decembra bo grad odprt samo v jutranih urah med 10. in 13. uro.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti od 24. decembra do vključno 7. januarja.
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja mladinski ples »Štefanovanje« v nedeljo, 26. decembra, od 21.30 v večnamenskem centru v Jamljah z DJ-jem LBP (Lola Bunny Party).
SOLKANSKI BOLŠJI SEJEM bo v nedeljo, 26. decembra, med 8.30 in 15. uro na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu. Prodajalci naj prinesejo mize s seboj; informacije in rezervacije prodajnega prostora Rok Boltar (tel. 0038640437476, e-pošta rok.boltar@vojni-muzej-solkan.com). Ob slabem vremenu sejem odpade.
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bodo med 27. in 31. decembrom okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer samo do 15. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v torek, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu, da bo prvi avtobus odpeljal iz Gorice ob 16. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, pri športni palači in nato v Štandrežu. Drugi avtobus bo odpeljal iz Štandre-ža ob 16.10, nato s postanki v Sovod-njah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu.
GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev do 29. decembra.
AŠKD KREMENJAK prireja plesni tečaj za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije in vpisovanje do 31. decembra po tel. 338-6495722.
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST prireja ob zaključku starega leta v četrtek, 30. decembra, ob 18. uri družabnost v lokalu Roman bar na Travniku. Vabljeni člani Pokrajinskega sveta, tajništva in izvoljeni upravitelji SSk.
SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di So-pra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Kor-zo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta).
0 Prireditve
GORIŠKI BOŽIČ: danes, 22. decembra, v Ul. Garibaldi božične stojnice in ob 17. uri koncert skupine FVG Gospel Mass Choir.
KD KRAS DOL-POLJANE vabi na božičnico danes, 22. decembra, ob 19.30 na Palkišču. Nastopili bodo otroci in ženski pevski zbor Danica z Vrha.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Dolores Visentin vd. Baumann iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 9.30, Gianna Pinat vd. Cian iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Gof-fredo (Edo) Doljak (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na glavnem goriškem pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 9.30, Luigia Furlan vd. Scians	(iz gori-
ške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Teonilla Marchesan vd. Beziza iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče; 12.00, Amalia Bra-var vd. Musco na pokopališču; 12.00, Benito Corrado Valletta (iz Vidma) v cerkvi Sv. Jožefa in na pokopališču.
18
Sreda, 22. decembra 2010
KULTURA
/
IRAK - Končno rešena politična kriza, ki se je vlekla vse od marčnih volitev
Parlament potrdil vlado Nurija al Malikija
Seznam ministrov je sicer še nepopoln - Pozitivni odzivi v ZDA in EU
BAGDAD - Iraški parlament je včeraj soglasno potrdil novo vlado premiera Nurija al Malikija in njen program v 43 točkah, ki med drugim predvideva liberalizacijo gospodarstva, razvoj naftne industrije in boj proti terorizmu. S potrditvijo nove vlade se devet mesecev po volitvah končuje politična kriza v Iraku, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Iraški poslanci so potrdili 29 od 42 ministrov, tri namestnike premiera in premiera. Od preostalih 13 ministrskih položajev bodo devet prevzeli dosedanji ministri, ki ne potrebujejo potrditve v parlamentu, tri od teh pa bo začasno prevzel sam al Maliki.
Zaradi nesoglasij med strankami ostajajo prazni ključni trije resorji -obrambno in notranje ministrstvo ter ministrstvo za nacionalno varnost, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je pojasnil al Maliki, je preložil imenovanje preostalih ministrov, ker potrebuje več časa, da preuči različne predloge in izbere najboljše.
Al Malikijev svetovalec Ali Mu-savi je v komentarju na še odprta imenovanja v novi vladi dejal, da izbor kandidatov, ki so jih predlagale politične skupine, ni tak, kot bi ga naredil al Maliki, če bi imel možnost sam izbirati. "Nova vlada ne odseva želja premiera, pač pa odseva želje različnih političnih skupin," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Musavi.
Kot enega od razlogov za zamude pri imenovanju ministrov je iraški premier navedel tudi pomanjkanje kandidatk. Po poročanju AP je med potrjenimi ministri le ena ženska in sicer ministrica brez listnice Bušra Hu-sein Saleh. V prejšnji vladi so bile štiri. Kot je dejal al Maliki, čaka na politične skupine, da predlagajo kandidatke za ministrska mesta.
Poslanke v iraškem parlamentu so sicer pred včerajšnjim glasovanjem protestirale proti sestavi nove vlade, ki jo sestavljajo pretežno moški. V skladu z zakonom je četrtina od 325 poslanskih sedežev rezerviranih za ženske, vendar pa ta zastopanost, kot kaže, ni bila upoštevana pri sestavi vlade, poroča AP.
V novi vladi bo sedanji namestnik premiera Rafi al Isavi vodil finančno ministrstvo, na položaj namestnika premiera, zadolženega za energijo, pa je bil imenovan sedanji minister za nafto, šiit Husein al Šahristani. Njegov resor bo sedaj prevzel Abdulkarim al
ZDA - Štetje
Američanov več kot 308 milijonov
WASHINGTON - Ameriški urad za štetje prebivalstva je včeraj objavil nekaj podatkov štetja, ki je potekalo letos spomladi. Od leta 2000 se je število Američanov povečalo za 9,7 odstotka z 281,4 milijona na 308,8 milijona. Rast prebivalstva je bila sicer počasnejša od tiste v desetletju od leta 1990 do leta 2000, ki je bila 13,2-odstotna. Po besedah direktorja urada za štetje prebivalstva Roberta Gro-vesa se nadaljuje trend precej hitrejše rasti na jugu in zahodu kot pa severovzhodu in srednjem zahodu. V zadnjih desetih letih je število prebivalstva na jugu raslo po stopnji 14,3 odstotka, na zahodu po stopnji 13,8 odstotka, na severovzhodu po stopnji 3,2 odstotka in na srednjem zahodu po stopnji 3,9 odstotka. V republikanskih državah torej prebivalstvo narašča hitreje kot v demokratskih. Na podlagi teh podatkov se bo v državah začel boj za prerisovanje meja kongresnih okrožij. (STA)
Luajbi, Kurd Hošjar Zebari pa ostaja zunanji minister.
Iraški premier je predsedniku parlamenta Osami al Nudžaifiju seznam ministrskih kandidatov predložil že v ponedeljek, vendar pa so glasovanje o vladi zaradi nesoglasij med strankami glede imenovanj prestavili na včeraj.
Politična kriza v Iraku je trajala vse od parlamentarnih volitev 7. marca, na katerih je zmagalo sekularno zavezništvo Irakija, ki uživa močno podporo sunitov, vendar pa nobeni stranki ni uspelo dobiti večine, da bi lahko sama sestavila vlado. Irakija nekdanjega premiera Ijada Alavija je dobila 91 mandatov, dva manj pa al Maliki-jevo šiitsko zavezništvo Pravna država.
Iraku je po potrditvi nove vlade včeraj čestital ameriški predsednik Barack Obama, ki je včerajšnji korak označil za "pomemben zgodovinski trenutek" in po njegovem predstavlja zavrnitev ekstremizma, poroča AFP.
"Čestitam iraškim političnim voditeljem, parlamentu in iraškemu ljudstvu za oblikovanje nove vlade narodne enotnosti."
Novo vlado v Iraku je pozdravila tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, ki je premieru al Malikiju in vsem političnim skupinam čestitala, da so dosegle dogovor, ki pomeni pomemben korak v demokratičnem razvoju države. Evropska unija bo nadaljevala podporo Iraku pri njegovih prizadevanjih za obnovo države in vzpostavitev trdnega demokratičnega političnega sistema, je v izjavi za javnost zapisala Ashtonova.
Tudi London je pozdravil oblikovanje nove vlade. Po besedah britanskega zunanjega ministra Williama Haguea bo ta korak okrepil stabilnost v Iraku in omogočil iraškim voditeljem, da sodelujejo v korist države in ljudi. Izrazil je upanje, da se bo nova vlada osredotočila na reševanje potrebnih gospodarskih, političnih in varnostnih vprašanj. (STA)
Nuri al Maliki
ansa
IRAN - Represija
Cineasta obsojena na 6 let zapora
TEHERAN - Iran je na podlagi nejasnih obtožb delovanja proti vladajoči politiki na šest let zapora obsodil cineasta Džafarja Panahija in Mohameda Rasulova. Oba filmska ustvarjalca sta podpornika iranskega opozicijskega Zelenega gibanja.
Mednarodno priznani filmski ustvarjalec in podpornik iranske opozicije Džafar Panahi je bil nagrajen na filmskih festivalih v Chicagu, Canne-su in Berlinu, več njegovih filmov pa je bilo v Iranu prepovedanih. Leta 2006 je Panahi za film "Offside" prejel nagrado berlinskega filmskega festivala srebrni medved. Film govori o iranskih dekletih, ki se preoblečejo v fante, da bi svojo nogometno reprezentanco lahko gledale na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Panahi je obtožen sodelovanja v propagandi proti oblastem. Odvzete so mu bile stanovske pravice, vključno s snemanjem filmov in pisanjem scenarijev. "Dvajset let ne sme zapustiti države, prav toliko časa tudi ne sme dajati intervjujev domačim in tujim medijem," je povedala njegova odvetnica Farideh Queirat, ki se bo na razsodbo pritožila. Na razsodbo se bo pritožil tudi odvetnik Rasulova. (STA)
ČRNA GORA - Po 20 letih v najbolj odgovornih funkcijah v državi
Predsednik vlade Milo Dukanovic odstopil Ugibanja, ali je to storil pod zunanjim pritiskom
Milo Dukanovic
PODGORICA - Milo Dukanovic je včeraj tudi uradno sporočil, da odstopa s položaja predsednika črnogorske vlade. Na letni novinarski konferenci v Podgo-rici je dejal, da odločitev "ni nova niti prenagljena in da je ni sprejel zaradi notranjih ali zunanjih pritiskov".
Dodal je, da je obdobje, ki ga je preživel na najbolj odgovornih funkcijah -dvajset let -, dolgo in da se mu zdi, da je Črna gora v tem času "preskočila stoletja". Dodal je, da položaj zapušča "s čisto vestjo in vzdignjeno glavo" in da se bo sedaj predvsem posvetil podjetništvu.
Ocenjuje namreč, da so sedaj vzpostavljeni pogoji za njegov odhod iz izvršne oblasti in da je napočil čas za spremembe na čelu vlade "brez kakršnihkoli pretresov in posledic" za nadaljnji notranji razvoj in uspešno približevanje evroat-lantskim povezavam.
Izpostavil je, da so doslej brez pretresov obnovili državo, ki je danes najmlajša članica Združenih narodov, Sveta Evrope in drugih številnih mednarodnih or-ansa ganizacij, postala je kandidatka za članstvo
v Evropski uniji in začenja ciklus v akcijskem načrtu Nata. Povedal pa je, da še naprej ostaja v politiki kot predsednik vladne Demokratske stranke socialistov (DPS) in da je predsedstvo stranke za mandatarja predlagalo 34-letnega finančnega ministra Igorja Lukšica, ki je tudi eden od treh podpredsednikov sedanje vlade.
Kot je dodal, pa je končna odločitev v rokah predsednika Filipa Vujanovica, ki v skladu z ustavo po opravljenem pogovoru s parlamentarnimi strankami parlamentu predlaga mandatarja za sestavo nove vlade. Ta proces naj bi se končal do konca tedna, meni Dukanovic. Mandatar naj bi imel nato tri mesece časa, da predlaga sestavo nove vlade, po pričakovanjih pa naj bi to storil še letos.
Po Dukanovicu je včeraj v skladu z napovedjo odstopil tudi podpredsednik vlade Svetozar Marovic, ki je v vrhu črnogorske politike prav tako že 20 let, navedel pa je osebne razloge.
Črnogorski opozicijski stranki Nova srbska demokracija (NSD) in Gibanje za spremembe (PzP) pa sta včeraj napo-
ZDA - Pridobiti bi moral vsaj še štiri republikanske senatorje
Obama nadaljuje lobiranje za ratifikacijo sporazuma Start
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v ponedeljek nadaljeval prepričevanje senatorjev, naj do konca tedna ratificirajo sporazum o zmanjšanju jedrske oborožitve z Rusijo, vendar zagovorniki ratifikacije Starta še nimajo zagotovljenih potrebnih 67 glasov.
Obama je zaradi obilice zakonskih predlogov, ki jih želijo pred novim letom sprejeti njegovi demokrati, preložil odhod na počitnice in bo na Havaje odpotoval šele v sredo ali četrtek. V sredo bo podpisal zakon o odpravi prepovedi odkritega služenja homoseksualcev v oboroženih silah, čemur so nasprotovali republikanci, ki jih Obama sicer potrebuje za ratifikacijo sporazuma Start.
Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell iz Kentuckyja se je v ponedeljek prelevil v odločnega kritika Starta, potem ko se je konec tedna izkazalo, da se Obama iz poraženca, ki je moral sprejeti davčni kompromis, spreminja v zmagovalca. Velika zmaga na zunanjepolitičnem področju, kot je ratifikacija sporazuma Start, bi bila precejšnja ovira v ures-
ansa
ničevanju McConnellove napovedi, da bo osnovna naloga republikancev prihodnji dve leti onemogočiti ponovno izvolitev Obame.
Senatorji so v ponedeljek zavrnili nekaj amandmajev, ki bi pogodbo Start v bistvu uničili. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v pogovoru za agencijo Interfax sporočil, da bi vsaka sprememba pogodbe pomenila vrnitev za pogajalsko mizo. Rusija bo z ratifikacijo sporazuma sicer počakala, dokler se ne bo zaključil postopek v ZDA.
Včeraj naj bi senat glasoval o preki-
nitvi razprave in uvrstitvi ratifikacije na glasovanje, ki bi bilo potem na sporedu v sredo ali v četrtek. Podporniki Starta potrebujejo le 60 glasov, za ratifikacijo jih bo pa potrebnih 67 oziroma dvotretjinska večina. Na demokratski strani je skupaj z dvema neodvisnima zagotovljenih le 57 glasov, za zdaj pa je podporo ratifikaciji javno izrazilo le šest republikancev. Med njimi senator slovenskega rodu iz Ohia George Voinovich in nazadnje senator iz Massachusettsa Scott Brown, ki je januarja zasedel mesto pokojnega demokrata Edwarda Kennedy-ja. Obama bo moral za ratifikacijo pridobiti podporo še vsaj štirih republikancev.
Pisno podporo ratifikaciji pa je v senat poslal načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske admiral Mike Mullen. Tiskovni predstavnik State De-partmenta Philip Crowley je menil, da je nasprotovanje ratifikaciji le še politično, saj ni nobenega razloga za odlašanje pri potrditvi pogodbe, ki bo po letu 1991 spet uvedla inšpekcije na terenu in omejila število strateških jedrskih konic na po 1550 na državo. (STA)
vedali, da bosta od Vujanovica zahtevali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, saj je z odstopom Dukanovica odstopila tudi vlada.
Predsednik Gibanja za spremembe Nebojša Medojevic je ob tem menil, da je premier odstopil zaradi mednarodnih pritiskov, kot del "paketa" EU, kamor sodita tudi odstop bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja in poročilo o kriminalnem delovanju kosovskega premiera Hashima Thacija.
48-letni Dukanovic je bil kar petkrat izvoljen za premiera in enkrat, leta 1998, za predsednika Črne gore. Na oblasti je tako skoraj neprekinjeno že 20 let. Njegov umik iz politike bo zato za Črno goro velika sprememba, čeprav po ocenah nekaterih ne prevelika, saj ostaja na čelu vladne stranke.
Potem ko je v preteklih mesecih že večkrat napovedal, da se namerava umakniti in se bolj posvetiti zasebnemu življenju ter podjetništvu, je v ponedeljek sporočil, da bo včeraj uradno odstopil.
Vztrajno je sicer zavračal vse glasnejše trditve opozicije, da mora odstopiti zaradi pritiska mednarodne skupnosti oziroma EU zaradi nezadovoljstva z bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Dukanovicevo ime se je namreč v preteklosti vedno znova povezovalo s preiskavami, ki so jih uvedli v Italiji v zvezi s tihotapljenjem cigaret iz Črne gore v 90. letih prejšnjega stoletja.
Na vprašanje, ali se boji, da bo končal kot bivši hrvaški premier Sanader, ki je po nenadnem lanskem odstopu sedaj v priporu v Salzburgu na podlagi hrvaške tiralice zaradi zlorabe položaja, je včeraj Dukanovic dejal, da je "vsakršno poistovetenje s scenariji iz regije samo posledica neprofesionalnosti ljudi v nekaterih medijih v Črni gori in njihove patološke obsedenosti z njim".
Hrvaška televizija HTV je sicer v vesti o njegovem odstopu navedla, da je po Sanaderju drugi premier v regiji, ki prostovoljno odhaja s položaja in da razlogi za njegov odstop niso jasni, tako kot niso bili pri Sanaderju. Hrvaška premierka Jadranka Kosor pa je menila, da njunih odstopov ne gre primerjati in da ima vsaka država svojo pot.
Na vprašanje, ali se namerava vrniti na položaj premiera, tako kot je to storil leta 2008, potem ko je bil dve leti samo poslanec, in ali bo leta 2013 kandidiral za predsednika, pa je Dukanovic odgovoril, da "bomo videli", upa pa, da bo njegova odločitev o odhodu iz izvršne oblasti trajna. (STA)
/—
GLEDALIŠČE

LAHKA GLASBA - Včeraj začetek prodaje vstopnic
Elton John v Izoli
Angleški pevec bo 2. julija nastopil na mestnem stadionu - Posebna praznična ponudba
Slovensko Obalo bo prihodnje poletje obiskal Elton John. Angleški pevec bo s svojim bendom nastopil v soboto, 2. julija, na Mestnem stadionu v Izoli.
Pop pevec in tekstopisec Elton John bo Slovenijo obiskal v sklopu svetovne turneje, ki ga bo v letu 2011 popeljala po Združenih državah Amerike in številnih evropskih državah.
Prodaja vstopnic se je začela včeraj. Organizator (www.simple-events.com) sporoča, da so za bo-žično-novoletni čas pripravili posebno ponudbo, ki velja le do 6. januarja 2011. Do takrat bodo karte prodajali po znižani ceni: za mesto na tribunah bo treba odšteti 36€ (po 6. januarju pa 43), za mesta v parterju 46 oziroma 55 € (polna cena 57 oz. 65€).
Kdor bi si rad med izolskim koncertom Eltona Johna in njegovega benda privoščil posebno doži-
kt
A
vetje, ima na razpolago tudi tako imenovani VIP sektor. Do njega bo vodil poseben vhod, tu bo poskrbljeno za hrano in pijačo. Vstopni-
ca za VIP tribuno stane 85 evrov.
Vstopnice so na voljo pri običajnih pooblaščenih prodajalcih in na raznih spletnih straneh
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK il Rossetti
Dvorana Assicurazioni Generali
V	sredo 12. januarja, ob 20.30 / Samuel Beckett: »Aspettando Godot«. Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Ugo Pa-gliai, Eros Pagni Gianluca Gobbi, Roberto Serpi, Alice Arcuri. / Ponovitve: od četrteka, 13. do sobote, 15., ob 20.30 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 16.00.
Dvorana Bartoli
V	petek, 7. januarja, ob 21.00 / Sabrina Morena in Franco Pero, prevzeto od knjige "Il baule di Giovanna" od Diane De Rosa. Režija: Franco Pero. Produkcija: Stalno gledališče FJK v sodelovanju z občino Trst. Nastopajo: Maria Ariis, Adriano Braidotti, Fulvio Falza-rano, Ester Galazzi, Elena Husu in Lara Komar. / Ponovitve: v soboto, 8. ob 21.00, v nedeljo, 9. ob 17.00, od torka, 11. do sobote, 15. ob 21.00 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 17.00.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 22. decembra, ob 20.30 / »Pup-kin kabarett«.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 27. decembra,ob 20.00
Linhartova dvorana / Teatr Licedei: »Družina (Semianyki)«. Nastopajo: Olga Eliseeva, Alexander Gusarov, Kasyan Ryvkin, Marina Makhaeva, Elena Sad-kova, Yulia Sergeeva. / Ponovitve: do petka, 31. decembra, ob 20.00.
SNG Drama
Veliki oder
Danes, 22. decembra, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: včetrtek, 23. ob 17.00, v petek, 24. ob 11.00, v ponedelek, 27. in v čettek, 31. ob 19.30 ter v petek, 31. decembra, ob 19.00.
V	torek, 28. decembra, ob 19.30 / Avgust Strindberg: »V Damask«.
V	sredo, 29. decembra, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«.
Mala drama
V	ponedeljek, 27. decembra, ob 20.00
/ Oscar Wild in John von Düffel: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v torek, 28. decembra ob 20.00.
Danes, 22. decembra, ob 20.00 / Ulry-ke Syha: »Zasebno življenje«.
Jutri, 23. decembra, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«.
V	sredo, 29. decembra, ob 20.00 / Erns Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«.
V	četrtek, 30. decembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
V	petek, 31. decembra, ob 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«.
MGL
Veliki oder
Jutri, 23. decembra, ob 15.30 in ob 19.30 / Sater, Sheik: »Pomladno prebujenje«.
V	petek, 24. decembra, ob 11.00 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitev: v petek, 31. decembra, ob 19.30.
V	ponedeljek, 27. decembra. ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitev: v torek, 28. decembra, ob 19.30.
V	sredo, 29. decembra, ob 19.30 / David Gieselmann: »Golobi«.
V	četrtek, 30. decembra, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«.
Mala drama
Danes, 22. decembra, ob 20.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«.
Jutri, 23. decembra, ob 17.00 in ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	ponedeljek, 27. decembra, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družbe na poti«.
V	torek, 28. decembra, ob 20.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK il Rossetti
Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 22. decembra, ob 20.30 / P. I.
Čajkovski: »Lo Schiaccianoci«. Nastopa: Russian National Ballet.
_SLOVENIJA_
KOMEN
Gorjansko (Dvorana)
V nedeljo, 26. decembra, ob 17.00 /
»Božični koncert«. Nastopajo: Oktet
Rožmarin, kvintet Spominčice ter MePZ Gorjansko.
Telovadnica OŠ Antona Šibelja-
Stjenka
V	nedeljo, 26. decembra, ob 20.00 /
»Božično novoletni koncert«. Tradicionalni novoletni koncert v organizaciji Pihalnea orkestra Komen. Nastopata: Mladinska filharmonija »Nova« in Pihalni orkester »Komen«. NOVA GORICA
Kulturni dom
Danes, 22. decembra, ob 20.15 / »Tribute to Mahalia Jackson«; nastopa Katie Graham (ZDA). Info: www.mostovna.com. LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	soboto, 1. januarja, ob 18.00 Gallusova dvorana / »Novoletni koncert«. Dirigent: Emmanuel Villaume. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije.
V	četrtek, 13. januarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopa Fabio Biondi - violina.
Kino Šiška
Jutri, 23. decembra, ob 20.30 Katedrala / »V slogi je moč!«. Nastopajo: Loll-obrigida, Nati Katchi & Šušu, Brat & Sestra & Checkman in M hotel.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na
ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di li-bertà«.
Galerija Narodnega doma (ul. Fizi 14): do 23. decembra, je na ogled razstave društva za umetnost KONS pod naslovom: »Kocka«. Razstavlajajo: De-ziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Andrej Furlan, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Megi Uršič Calzi, Jasna Merkù, Klavdija Marušič, Andrea Ver-delago, Robi Jakomin, Janina Cotič, tea Volk, Jana Kalc, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc in Sandi Renko. Urnik: od ponedeljka, do petka ob 17.00 do 19.00.
Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave).
Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice.
Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestro silenzioso«.
OPČINE
Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«.
REPEN
Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in veljane pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK
Vinoteka Zgonik: do 13. januarja 2011, je na ogled razstava Diane Mitri Gnesda: »Neige d'or et d'azur«. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792.
PRIREDITVE
GRADIŠČE
GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do
15.	januarja 2011, je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezio-ni Accati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816
GORICA
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure.
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si.
V	razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med
16.	in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro.
V	galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Trav-nik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30.
Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it.
V	galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fonda-tore dello Stato e Apostolo della na-zione«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni.
V	Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 31. januarja 2011.
Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kriti-čarka Anamarija Stibilj Šajn.
Kulturni dom (Ul. Brass 20): do 15. januarja 2011 je na ogled razstava slikarke Laure Grusovin. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 12.00 in od
16.00 do 18.00 ter v večernih urah
med raznimi kulturnimi prireditvami.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom »Krasmosis« in slikarska regijska razstava JSKD z naslovom »Portreti«. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425).
Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve.
Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00.
Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
Pilonova galerija: do 7. januarja 2011 je na ogled razstava 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dragomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko,Tihomir Pinter) in razstave fotografij Milana Klemenčiča »Portret in avtoportret«.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene
Sreda, 22. decembra 2010
skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811).
V	Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoar-do Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarut-ti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Ste-velič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anel-lo in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mo-stovna.com.
KROMBERK
Grad: obvešča, da bosta stalna muzejska zbirka in nova razstava slikarja Vladi-mirja Makuca do 30. decembra odprti od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah za najavljene skupine, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. SVETA GORA
V	Frančiškanskem Samostanu: bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri odprtje 9. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo v kapeli Oznanjenja. Program bodo obogatili z glasbenimi vložki božičnih melodij solopevke, violiste, harfistka in orkester kitar centra Komel iz Gorice. Razstava bo na ogled do 24. decembra in od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; od 25. decembra do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure.
KANAL
V	Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela.
Krakovski nasip ob Ljubljanici: do 3. januarja je na ogled fotografska razstava Boruta Likarja »Ples prazničnih luči«.
Italijanki inštitut za kulturo v Sloveniji (Breg 12): je na ogled razstava Marije Tea Morello »Misli v odsevu«. Razstava bo odprta do 7. januarja 2011 po sledečim urniku: od ponedeljka, do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter v petek, od 9.00 do 13.00.
GLASBA
1 4 Sreda, 22. decembra 2010
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
Schildova najhitrejša, Tina Maze odlična tretja
COURCHEVEL - Po Bojanu Križa-ju leta 1978 je v francoskem Courchevelu tretje mesto osvojila tudi slovenska šam-pionka Tina Maze. Včeraj se je na slalomu za svetovni pokal drugič v tej disciplini povzpela na zmagovalni oder. Zmagala je Av-strijka Marlies Schild, ki je za 78 stotnik sekunde prehitela Finko Tanjo Poutiainen.
»V prvi vožnji je bila spodaj odlična, zgoraj pa malo manj, kar je bilo odločilno, da ni bila že po prvi vožnji med tremi. V drugi vožnji pa je pokazala tekmovalno zrelost in dobro reakcijo. Konkurenca je bila namreč huda. Schildova je bila danes res nepremagljiva, toda drugače nimam česa očitati tekmovalki, ki končno funkcionira tako kot lahko in kot mora,« je po tekmi povedal trener Mazejeve Andrea Massi. Njegov izbor Courchevela za trening se je tako danes izkazal za pravilnega. »Takoj po stopničkah v St. Moritzu sem se odločil za Courchevel, čeprav je bila na voljo še ena opcija. To je Tini pomagalo, toda ključ do uspeha je dobra tehnika smučanja in napad,« je še pojasnil Massi in se ozrl tudi na zahtevno postavitev v prvi vožnji: »Tista postavitev je bila zelo zanimiva, meni so takšne zelo všeč, saj naredijo selekcijo. Ne more vsak smučati takšne postavitve na takšnem terenu. Želim si čim več takšnih slalomov.«
Na zelo težki progi, ki je ob postavitvi hrvaškega trenerja Zorana Sobola
V MILANU
Umrl Enzo Bearzot
MILANO - V 84. letu starosti je včeraj za posledicami dolgotrajne bolezni umrl nekdanji selektor italijanske nogometne reprezentance Furlan Enzo Bearzot. Bearzot je postal selektor Italije leta 1975 in jo popeljal na svetovna prvenstva 1978, 1982 in 1986. Leta 1982 v Španiji je z njo tudi osvojil naslov svetovnega prvaka. Bearzot, rojen 27. septembra 1927 v kraju Aiello del Friuli, je skupno vodil Italijane na 104 tekmah, v igralski karieri pa je bil član goriške Pro Gorizie, Interja, Catanie in Torina, za izbrano vrsto pa je zaigral na eni tekmi. »Bil je zelo korekten branilec. Koto človek zelo pošten in delaven kot vsi Furlani. Počaščen sem, da je bil moj trener in da sem lahko z njim sodeloval,« se ga spominja nekdanji vratar in italijanski selektor Dino Zoff, prav tako Furlan kot Bearzot. V najlepši luči se ga spominja tudi Tržačan Cesare Maldini: »Za seboj je pustil praznino. Vsi se ga bomo spominjali, kako je s predsednikom Pertinijem dvignil svetovni pokal v Španiji leta 1982. Bearzot je veliko naredil za italijanski nogomet.«
Občina Videm je že odločila, da bo po njem poimenovala športni objekt.
zahtevala veliko odstopov, si je pred finalom majhno prednost prismučala Po-utiainenova. Finka je imela 11 stotink sekunde naskoka pred Schildovo, pred Ma-zejevo na četrtem mestu pa je bila mlada Francozinja Nastassia Noens, ki je imela 29 stotink naskoka.
Boj za stopničke je bil tako odprt. V finalu je najprej svojo nalogo solidno opravila Ferkova, ki je bila na koncu 22. Vse do nastopa Mazejeve je vodila Švedinja Maria Pietila-Holmner, nato pa prav Slovenki, ki je bila hitrejša za 27 stotink sekunde, prepustila mesto na vrhu. Sledil je nastop Noensove, ki pa je opravila malce bolj zadržano vožnjo in bila na koncu šele deveta. Črnjanka se je tako lahko že veselila drugih slalomskih stopničk, prav na vrh pa tokrat tudi ni mogla. Schildova je namreč pokazala za razred boljše smučanje od vseh in v cilju za skoraj dve sekundi ugnala Slovenko.
Najboljša Italijanka je bila Maneula Moelgg na 5. mestu, Nicole Gius je bila 15., Irene Curtoni pa 17.
Izidi: 1. M. Schild (Avt) 1:34,95, 2. T. Poutiainen (Fin) +0,78, 3. T. Maze (Slo) +1,98 4. M. Pietila-Holmner (Šve) +2,25, 5. K. Zettel (Avt) +2,26, 6. N. Hosp (Avt) +2,46, 7. B. Schild (Avt) +2,54, 8. M. Molgg (Ita) +2,56, 9. N. Noens (Fra) +2,58, 10. Š. Zahrobska (Češ) +2,76
Slovenska smučarka Tino Maze je drugič v letošnji sezoni stopila na stopničke: 12. decembra je bila v St. Moritzu tretja v veleslalomu, včeraj pa je bila med najboljšimi v slalomu
ansa
KOŠARKA
Union Olimpija brez pritiska v Valencii
VALENCIA - Košarkarje Uniona Olimpije čaka danes še zadnja tekma predtekmovanja v evroligi. V gosteh se bodo pomerili s špansko Valencio. Medtem ko lahko Ljubljančani brez kakršnega koli pritiska pričakujejo zadnje gostovanje v prvem delu, saj so se že uvrstili med 16 najboljših ekip, bo za Valencio tekma ključnega pomena napoti v Top 16. Španci so namreč ena od štirih ekip, ki se potegujejo za zadnji dve prosti mesti med šestnajstimi najboljšimi ekipami.
ODBOJKA - Trentino Bet Clic je že drugič zapored zmagovalec svetovnega klubskega pokala. S 3:1 je premagal poljski Skra Belchatow. Ženski prvak pa je turški Fenerbache, ki je s 3:0 ugnal Sol-lys Osasco.
ŠESTIČ PRVAKI - Odbojkarji ACH Volleyja so še šestič postali slovenski pokalni zmagovalci. V finalu zaključnega turnirja v Novi Gorici so s 3:0 (17, 17, 20) premagali Uko Kropo.
SPET DOVAN - Ameriška nogometna zveza je še četrtič za najboljšega igralca leta izbrala Landona Donovana. Član Los Angeles Galaxyja je prvi nogometaš s štirimi tovrstnimi priznanji.
V ALBANIJO - Slovenska nogometna reprezentanca se bo februarja naslednje leto v prijateljski tekmi pomerila z Albanijo. Dvoboj bo v Albaniji 9. februarja. V istem terminu bo slovenska reprezentanca do 21 let igrala prijateljsko tekmo s Hrvaško. Tekmo mladih reprezentanc bodo najverjetneje odigrali v Kopru.
KOŠARKA - Božidar Maljkovic tudi uradno selektor slovenske izbrane vrste
»S Slovenijo do medalje v Litvi«
Strokovni štab reprezentance bo Maljkovič sestavil iz slovenskih strokovnjakov - Triletna pogodba - Presenečena javnost
LJUBLJANA - S podpisom pogodbe na novinarski konferenci v Ljubljani je Božidar Maljkovic tudi uradno postal selektor slovenske košarkarske reprezentance. »Ponosen sem, da bom trener tako talentiranim igralcem, kot so slovenski, in da bomo lahko skupaj napadli medaljo na naslednjem evropskem prvenstvu v Litvi,» je med drugim dejal Maljkovic. »S slovensko košarko sem se spoznal že davno. V Sloveniji imam mnogo prijateljev, znancev ter košarkarskih kolegov, s katerimi sem dosegel mnogo uspehov, zato je zame velika čast, da bom zdaj sodeloval tudi s Košarkarsko zvezo Slovenije,« je pričel Maljkovic novinarsko konferenco.
»Slovenska košarka je v Evropi izjemno cenjena in spoštovana, slovenski narod pa znan kot velik privrženec igre pod košema. Moja naloga je, da temu košarkarskemu narodu prinesem še več veselja. To vsekakor ne bo lahko, vendar sem prepričan, da ima Slovenija dovolj kakovostnih
Slovensko reprezentanco (na arhivskem posnetku Goran Dragič) bo prvič vodil tuji selektor
ansa
in talentiranih igralcev, da nam bo uspelo,« je dejal Maljkovic.
58-letni strokovnjak je poudaril, kaj sta njegovi osrednji vodili v trenerskem poslu. V prvi vrsti osredotočenost vsakega posameznika na zastavljeno nalogo ter nato talent. »Brez talenta ne moreš uspeti. Lahko si priden, marljiv, dober, vendar brez talenta ne moreš biti najboljši. To na srečo v Sloveniji ni težava. Glede prve točke, se pravi osredotočenosti na delo, pa si mora vsak igralec odgovoriti sam. Zavedam se, da je težko motivirati košarkarja, ki je bogat in uspešen, za dobre igre v reprezentanci, vendar hkrati poudarjam, da ne poznam velikega igralca, ki ne bi nekaj naredil tudi z reprezentanco,« je dodal Maljkovic.
Strokovni štab reprezentance bo Maljkovič sestavil iz slovenskih strokovnjakov, saj je bil to pogoj Košarkarske zveze Slovenije, ki želi, da priznani strokovnjak za seboj pusti tudi določeno znanje.
»Moj cilj je, da izobrazim vsaj pet slovenskih trenerjev in da seveda naprej porinem tudi kakšnega mlajšega igralca,« je izpostavil Maljkovic.
Novica Košarkarske zveze Slovenije, da je mesto selektorja prevzel Božidar Maljkovic, je presenetila slovensko javnost. Delno, ker ta ni bila navajena, da reprezentanco vodi tuj trener, delno, ker je bila odločitev na to temo napovedana šele za konec januarja, hkrati pa tudi zaradi dejstva, da je zdaj že bivši selektor Me-mi Bečirovic svojo nalogo na svetovnem prvenstvu v Turčiji opravil uspešno.
Kot je povedal predsednik KZS Roman Volčič, je bil razhod z Memijem Be-čirovicem korekten, pogodba, ki jo je podpisal Maljkovic, pa je zelo podobna tisti od Bečirovica. Je sicer triletna, vendar z možnostjo prekinitve z ene ali druge strani. Tako si je KZS pustila nekaj manevrskega prostora, če z dosežki Maljkovica ne bo zadovoljna, selektor pa lahko stori enako, če se ne bo znašel za krmilom slovenske reprezentance.
Vložek v naslednjem triletnem obdobju je namreč izjemno visok. Leta 2011 Slovenijo čaka nastop na evropskem prvenstvu v Litvi, ki bo hkrati prvo kvalifikacijsko sito za olimpijske igre 2012 v Londonu. Tja se bosta z EP uvrstila finalista, še štiri reprezentance pa bodo šle v dodatne kvalifikacije. Vrhunec triletnega ciklusa bo evropsko prvenstvo 2013 v Sloveniji.
Priznani košarkarski strokovnjak, sicer rojen na Hrvaškem in živeči v Beogradu, ki je v svoji 35-letni trenerski karieri dosegel izjemne uspehe na klubski ravni, še nikoli ni bil selektor državne reprezentance.
Božidar Maljkovic je bil štirikrat prvak Evrope (dvakrat z Jugoplastiko ter Limogesom in Panathinaikosom), enkrat je osvojil pokal Radivoja Koraca (Uni-caja), šestkrat je bil državni prvak v Jugoslaviji, Franciji in Španiji, dvakrat pa je bil izbran tudi za trenerja leta v Evropi (1989, 1990). Vsi ti dosežki imajo že precej zaprašene letnice - pokal Korac kot zadnja lovorika 2001. (STA)
KOŠARKA
AcegasAps danes v Perugii
V zaostali tekmi bo drevi tržaški AcegasAps igral v Perugii, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. V dosedanjih trinajstih nastopih je ekipa trenerja Paolinija izgubila samo trikrat in vedno na tujem (v Trentu, Omegni in Seniga-lii). Na domačih tleh je ekipa, ki je nastala pred samimi petimi leti in je v amatersko A ligo napredovala pred dvema sezonama, trd oreh za vsakogar. Ekipo sestavlja, podobno kot Trst, več enakovrednih igralcev: centra Bonamente (205 cm, povprečno 8,5 točk na tekmo) in Paz-zi (203 cm, 10,4 točke na tekmo), organizatorja igre Chiatti (183 cm, 8,2 točk na tekmo) in Caroldi (185 cm, 11,7 točk na tekmo), krila Bal-di Rossi (207 cm, 8,2 točke na tekmo), Cutolo (198 cm, 8,3 točke na tekmo) in Carenza (201 cm, 6,6 točk na tekmo) ter glavni adut, argentinski bek Musso (192 cm, skoraj 15 točk na tekmo), ki je lani igral v Brescii. Že dalj časa pa je odsoten poškodovani bek Poltroneri (195 cm, 10,3 točke na tekmo).
Tržačani na današnji tekmi niso favoriti, imajo pa vendar nekaj možnosti. Pogoj je le eden: da celo tekmo odigrajo zbrano tako v obrambi kot (predvsem) v napadu. Na domačih tleh so namreč večkrat zmagali kljub nihanjem v igri, na tujem pa jim to še ni uspelo.
Predvidevanja za zmago: AcegasAps 30%, Liomatic Perugia 70%
Marko Oblak
/
ŠPORT
Sreda, 22. decembra 2010
21
JADRANJE - Mladinsko svetovno prvenstvo 470 v Dohi
Čisto vsi finalisti lahko osvojijo bron
Pred zadnjo regato »medal race« Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na 3. mestu
Danes se bo v Dohi zaključilo svetovno mladinsko prvenstvo v olimpijskem razredu 470, na katerem nastopata tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. V katarskem velemestu so včeraj končno spet tekmovali; po štirih kvalifikacijskih regatah se je Čupin dvojec s sedmega povzpel na 3. mesto in ima torej danes zelo dobro izhodišče pred zadnjo regato najboljših desetih posadk »medal race«. Prvi dve mesti sta sicer že oddani, saj imata Francoza Bouvet/Mion in Avstrijca Bargehr/Mahr neulovljivo prednost, za tretje mesto pa se lahko borijo čisto vsi finalisti. Razlike med posadkami od 3. do 10. mesta so namreč minimalne. Simon in Jaš imata 41 točk, četrtouvrščena Nemca Zepuntke/Baldewein imata 3 točke zaostanka, Italijana Vignone/Rai-man 5 točk zaostanka, sedmouvrščena Nizozemca Bennen/Oomens pa zaostajata 9 točk. »Odjadrati morava brez ozira na druge, saj lahko tretje mesto osvojijo čisto vsi,« je napovedal današnjo taktiko krmar Simon, ki je bil po včerajšnjih regatah nekoliko razočaran, predvsem pa napet pred današnjim nastopom.
Včerajšnji nastopi Čupinega dvoj-ca namreč niso bili brezhibni. V prvem plovu sta bila že med vodilnimi, nato pa sta zaključila na 8. mestu. V drugi preizkušnji sta bila šesta, po napaki pa sta
zdrknila do 19. mesta. »Potem pa sva zajadrala za vse ali nič in veliko tvegala. Tretjo regato sva zaključila na 3. mestu, četrto pa na 10., čeprav bi bila lahko boljša, saj sva zgrešila na zadnji stranici,« je pojasnil Simon. Včeraj je veter pihal z ja-kostjo od 4 do 10 vozlov, kar Čupinima jadralcema ustreza.
Z nastopom Čupinih jadralcev ni bil zadovoljen niti reprezentančni trener Gigi Picciau: »Sem nekoliko razočaran, saj sta Simon in Jaš v takih pogojih dobra in zelo konkurenčna, med najboljšimi na svetu. Danes pa sta v prvi regati naredila hudo napako, ki je nekoliko vplivala tudi na njihovo predstavo v ostalih plovih. Uvrstitev je sicer visoka, ker pa znam, česa sta zmožna, zahtevam veliko od niju.«
Predvideni start zadnje regate bo ob 13.30. Ker je prednost Simona in Jaša minimalna, morata slovenska jadralca ciljati na čim višjo uvrstitev. V regati najboj-ših desetih posadk bo nastopila še druga italijanska posadka Vignone in Raiman, ostali italijanski jadralci pa se v finale niso uvrstili. Slovenski posadki Tidd/Do-linšek in Gulič/Kobal sta nastope zaključili na 24. oziroma 25. mestu.
Kot smo že poročali, nastopajo v Dohi vsi jadralci z enako opremo. Vsak dan pred regato dobi posadka po žrebu jadrnico: tako bo tudi na zaključni
Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta se včeraj s 7. povzpela na skupno 3. mesto. Prvi dve posadki imata pred zadnjo regato za kolajne neulovljivo prednost, ostali jadralci od 3. do 10. mesta pa lahko osvojijo bron
kroma
regati. Pred finalom bodo ženske posadke še zaključile kvalifikacijske regate in finale. (V.S.)
Vrstni red: Bouvet/Mion (Fra) 14 točk (5, (7), 2, 5, 1, 1), 2. Bargehr/Marh (Aut) 19 (12, (19), 1, 1, 2, 3), 3. Sivitz Ko-šuta/Farneti (Ita) 41 (4, 16, 8, (19), 3, 10), 4. Zepuntke/Baldewein (Nem) 44 (2, 1,
BDF), 26, 11, 4), 5. Vignone/Raiman (Ita) 46 (7, (17), 12, 14, 8, 5), 6. Imamura/Uc-hino (Jpn) 49 (8, 24, (BDF), 3, 6, 8), 7. Bennen/Oomens (Niz) 50 (11, 18, (BDF), 9, 5, 7), 8. Papaitsoglou/Orfanos (Gre) 52 ((16), 3, 13, 11, 13, 12), 9. Bernard/Javal (GFra) 56 (13, 13, (BDF), 12, 16, 2), 10. Pe-lisson/Rossi (Fra) 56 (17, 21, 3, (23), 4, 21).
KOŠARKA - U19
Načrtovana zmaga Jadrana
Danes in jutri znova na igrišče
DRŽAVNO PRVENSTVO
UNDER 19 Venezia Giulia Muggia - Jadran Zadružna kraška banka 66:75 (17:20, 26:40, 38:61)
Jadran: Daneu, Škerl 8, Ban 23, Sacher 7, Dellisanti 7, Bernetič 18, Moscati, Floridan 7, Batich 5, trener Walter Vatovec. Tri točke: Ban 5, Bernetič in Sacher 1.
Jadranovi mladinci so v Zavljah dosegli načrtovano zmago, pred božičem pa jih v zgoščenem ritmu čakata še dve tekmi, in sicer nocoj ob 20.45 na Opči-nah srečanje rednega kroga proti Ro-raigrandeju ter jutri ob 19.30 v tržaški dvorani PalaCalvola dvoboj proti Ace-gasu. Proti Muggii so Vatovčevi varovanci tri četrtine igrali zares zelo dobro in trener je fante pohvalil za pozitiven odnos. Ponovila pa se je stara zgodba: uigrana začetna peterka je odlično opravila svojo nalogo, čim pa so v zadnjem delu ob visokem vodstvu dobili priložnost ostali igralci, je učinek na igrišču strmo padel in gostitelji so z delnim izidom 28:14 nadoknadili lep del zaostanka. Še dobro, da se je tekma končala, drugače bi skoraj še ogrozili uspeh gostov.
Ostali izid 15. kroga: Pallacane-stro Trieste Acegas - Calligaris Corno 83:65.
www.primorski.eu1
NOGOMET - Kras Repen v zaostali tekmi 16. kroga D-lige
Danes proti Rovigu
V Repnu ob 14.30 - Številni odsotni, Alen Carli pa bo najbrž igral - Plaketi Kneževiču in Battiju
Kras Repen bo nedeljsko zaostalo tekmo 16. kroga D-lige proti Rovigu, ki so jo preložili zaradi zasneženega igrišča v Repnu, igral danes ob 14.30 (vedno v Repnu). Igrišče je pripravljeno, Krasov trener Marino Kragelj pa ne bo imel na razpolago vseh varovancev. Za to pa se ne posebno sekira: »Imam na razpolago druge igralce, ki jih bodo enakovredno zamenjali,« je dejal Kragelj. Zaradi rdečih in rumenih kartonov bodo odsotni Božič, Venturini, Bertocchi, Bucovaz in Contento. Zaradi službenih obveznosti pa trener Kragelj ne ve, ali bo lahko računal na
Battija in Fantino. Tokrat bo zaupal mladim Latinu, Sainu, Dragosavljeviču, Ti-zianiju, DAlesiu in Dagnolu. Od začetka bo bržkone igral tudi Krasov steber Alen Carli, ki je okreval po poškodbi. Trener Kragelj seveda cilja na vse tri točke: »Lepo bi bilo, da bi končali leto 2010 z zmago. Rovigo je odlična ekipa, saj so tretji na lestvici. Pravijo,da imajo pri klubu iz Veneta neke težave z igralskim kadrom. Nekateri naj bi zapustili ekipo. S tem pa se mi ne bomo ubadali. Na igrišču bomo skušali dokazati, da smo boljši.« Kras je v nedeljo treniral v Sežani, v ponedeljek
pa so Kragljevi fantje po božičnici trenirali v repenski telovadnici.
Med božičnico je predsednik Goran Kocman podelil kapetanu Radenku Kneževiču (na sliki levo) in Dimitriju Battiju (na sliki desno) plaketi. »Raden-ka smo nagradili ob 200 prvenstveni tekmi in 150 prvenstvenim golom v Kraso-vem dresu. Battiju pa je s Krasom odigral 100 tekmo. Ponosni smo na oba,« je dejal predsednik Kocman.
Danes v Repnu bo sodil Juan Luca Sacchi iz Macerate. Danes so na sporedu še tekme: Tamai - Union Quinto, Torviscosa -Sanvitese. Jutri se bosta pomerila še Este in Montecchio Maggiore. 29. in 30. decembra bodo igrale še ostale zaostale tekme: 29.12. San Paolo-Montecchio, Venezia-Pordenone, 30.12. Este-Montebelluna, SandonaJesolo-Belluno, Opitergina-Chioggia. (jng)
Mladinci v Pordenonu
Danes bodo stopili na igrišče tudi Krasovi mladinci, ki bodo gostovali v Por-denonu. Ob 14.30 se bodo pod taktirko pomožnega trenerja Valterja Ridolfija (trener Marino Kragelj bo danes na klopi članske ekipe v Repnu) pomerili proti prvouvrščenemu Pordenoneju, ki ima le točko več na lestvici. V prvem krogu je Kras v Repnu slavil zmago s 3:0.
KONJSKI ŠPORTI - V ekipni konkurenci
T. Ivancich in P. Marassi deželne prvakinje


Minuli konec tedna je v Porto-gruaru steklo deželno prvenstvo indoor v preskakovanju ovir, na katerem sta nastopili tudi slovenski jahačici Tina Ivancich (na sliki prva z leve) in Petra Marassi (na sliki prva z desne), sicer članici kluba iz Manzana. V petek in soboto sta nastopili v posamični konkurenci, v nedeljo pa v absolutnem ekipnem tekmovanju. Ravno na nedeljski tekmi sta bili slovenski jahačici v absolutni konkurenci s sotekmovalkama Giorgio Marizzo in Giulio Salico najboljši. Kot drugouvrščeni in tretjeuvrš-čeni klub je ekipa iz Manzana zbrala 4 kazenske točke, mlade jahačice pa so

dosegle najboljši rezultat in tako stopile na najvišjo stopničko. Nastopilo je 22 ekip iz dežele FJK. Vse tekmovalke vadijo v klubu pod vodstvom trenerja Micheleja Facchina.
V posamični konkurenci pa je petnajstletna Tina Ivancich iz Križa osvojila s konjem Rulianom tretje mesto med mladinkami. Nastopilo je 18 tekmovalk in tekmovalcev. V tej starosti kategoriji nastopa šele prvo leto, mladinka pa bo do 18. leta starosti.
Petra Marassi iz Gorice, dijakinja nižje srednje šole Trinko, pa je s konjem Atlatnis med naraščajnicami osvojila 10. mesto med 14 nastopajočimi.
Domači šport Danes
Sreda, 22. decembra 2010 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Rovigo 2. AMATERSKA LIGA - 20.30 na Opčinah: Primorje
-	Montebello Don Bosco
DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Pordenonu:
Pordenone - Kras Repen
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Červinjanu: Cervignano
-	Sloga Tabor
Jutri
Četrtek, 23. decembra 2010 ODBOJKA
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Grado
MOŠKA D-LIGA - 21.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Club regione
□ Obvestila
ŠZ SOČA vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 22. decembra, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob Sovodnje v Sovodnjah. Prvo sklicanje ob 19. uri, drugo pa ob 20. uri. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz.16.januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz in najem opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 335 8180449. AŠD SK BRDINAobvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina).
SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Informacije na tel.: 3454093732 (Rado Suber).
Na Zoncolanu smo zasledili dvojezični plakat, ki opozarja smučarje in deskarje na deset FIS pravil, ki jih je treba upoštevati na progah. Plakate je izdala Dežela FJK ter italijanska in slovenska zveza smučarskih učiteljev AMSI in ZUTS Slovenija.
[su-
n'íHframe J« r«rfol«l ^ '
/ *	^¡F	ac/in Tonnn
offevgjrho pravAai

-'Jir.-f.
. ________HHM 11 : |"|
I "»mi A	-»jrr-j fM-ttoi.'.
I	FJVtiinHtik puVvrt"
I	«nrutuiyl
I	* l.'J^h-Iir^iiii.vJf
22
Sreda, 22. decembra 2010
KULTURA
/
športne božičnice - Pri Briščikih Polet in Kontovel, v Dolini Breg, v Repnu Kras, v Gorici pa Olmypia
Prikaz znanja in voščila
V predprazničnem času so boži-čnice pri naših športnih društvih že prava stalnica. Ta in prejšnji teden se jih je zvrstilo kar nekaj.
ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL
Ritmičarke in košarkarji prikazali osvojeno znanje
V ponedeljek popoldne se je v telovadnici Ervatti pri Briščikih odvijala božičnica Športne šole Po-let/Kontovel in ritmičnega odseka Kontovela. Nastopilo je okrog 100 otrok, ki so med letom pri vadbi razdeljeni v sledeče skupine: ritmi-čarke Kontovela, skupine motorike, mikrobasketa, minibasketa 2001 in 2000 ter ekipa U12. Božičnico je povezoval vodja projekta športne šole Andrej Vremec. Ritmičarke so prikazale najprej gimnastični poligon s prevali in stojami, ples z obroči in trakovi ter božično koračnico. Skupina motorike je prikazala poligon, mali iz skupine mikrobaske-ta so skakali s kolebnico in se igrali petelinčka. Igralci minibasketa so prikazali osnovne košarkarske elemente, košarkarji U12 pa so tudi zanimivo igro 3:2+1. Vse skupine so nastopale seveda ob glasbeni spremljavi. Vaditelji so: Martina Lisjak in Deborah Vitez za ritmiko, Damjan Košuta, Marko Gantar, Erik Piccini in Andrej Vremec za skupine motorike, mikrobasketa, minibasketa in U12. Prireditev je zelo uspešno potekala, prisotnost vadečih je bila skorajda popolna, seveda pa so bile tudi tribune še posebej natrpane. Po nastopu vseh otrok in obvezni skupinski sliki na sredini igrišča so sledile še zahvale vsem sponzorjem, ki omogočajo nemoteno delovanje športne šole, in seveda delitev božičnih darilc. (Erik Piccini)
V DOLINI
Skupaj vse tri sekcije
V občinski telovadnici v Dolini je bilo v ponedeljek popoldan vse živo, saj so se na skupni božičnici zbrali vsi mladi športniki vseh treh sekcij. Mlade nogometaše, košararje in odbojka-rice ter njihove starše in trenerje je pozdravil predsnik kluba Sandy Klun, ki je vsem zaželel še več uspehov v prihajajočem novem letu 2011 ter voščil vsem družinam veselo praznovanje praznikov. Pred športno-zabavnim delom božičnice, med katerem so se Bregovi mladi športniki pozabavali s skupnimi igrami in igro Med dvema ognjema, so odborniki vsem razdelili klubske čepice. Skupni popoldan se je zaključil z bogato zakusko.
VREPNU
Krasovi nogometaši kot velika družina
V repenski telovadnici se je na ponedeljkovi božičnici, vodil jo je napovedovalec Rado Šušterič, zbralo okrog 150 nogometašev repenskega Krasa. Krasove članske in mladinske nogometaše ter igralce Krasovih združenih ekip so pozdravili predsednik repen-skega kluba Goran Kocman, repenta-borski župan Marko Pisani in predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Krasov predsednik je podčrtal zelo uspešno leto 2010, ko je Krasu uspel veliki met in je napredoval v državno D-ligo. Ob tej priložnosti je društvo razdelilo vsem lepo publikacijo s slikami vseh Krasovih nogometašev, trenerjev in spremljevalcev. Najmlajši nogometaši so tudi odigrali prijateljsko tekmo. Prisotni, med katerimi so bili tudi predstavniki naših društev, ki sodelujejo pri mladinskem projektu, so se nato zadržali v telovadnici ob dobro založenih mizah.
Na sliki KROMA zgoraj (kot po urinem kazalcu) Krasovi nogometaši v telovadnici v Repnu, mladi športniki goriške Olympie v športnem centru Špacapan v Gorici, mlade ritmičarke Kontovela, mladi člani športne šole Polet v telovadnici Ervatti pri Briščikih in Brežani z Bregovimi čepicami v telovadnici dolinskega športnega centra Silvano Klabian
V GORICI
Športniki goriške Olympie tudi po TV
Kljub sneženju so se prejšnji konec tedna v Gorici zbrali mlajši in starejši člani goriške Olympie. Okrog sto otrok predšolske telesne vzgoje, športne gimnastike, ritmične gimnastike, športnega plesa ter odbojkarjev mladinskih ekip je v približno enournem nastopu prikazalo, česar so se doslej naučili. V imenu društva je prisotne pozdravil športni vodja Andrej Vogrič, ki je orisal Olym-piino delovanje. Vogrič se je obenem zahvalil vsem pokroviteljem, ki so na katerikoli način pomagali in pripomogli k uspešnemu delovanju kluba. Mlade športnike je pozdravil tudi častni predsednik profesor Martin Kranner. Dodati je treba, da bo Olympia prihodnje leto (natančno 24. marca) praznovala 50-le-tnico ustanovitve društva. Božičnica Olympie je bila v celoti posneta in si jo boste lahko še enkrat ogledali po televizijskem kanalu Sport e news channel (kanal 113 in 189) v nedeljo ob 13. uri.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 23. decembra 2010
23
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Vsi v sedlo
20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.00 Glasb.: Top of the pops 2010 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Film: Alvin Superstar (kom., ZDA '07, r. T. Hill, i. J. Lee)
22.45 Film: Spy Kids (pust., ZDA'01, i. A. Banderas) 0.30 Aktualno: Rai 150 anni
^ Rai Tre
poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Il grande Caruso (biogr., ZDA, '51, r. R. Thorpe, i. M. Lanza) 17.15 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Dok.: Il grande racconto della guerra 23.40 Film: Joyeux Noel - Una verita di-menticata dalla storia (dram., Fr., '05, r. C. Carion, i. D. Boon) 1.45 Nočni dnevnik in Pregled tiska
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Ver-detto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Le cose che restano 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce
Canale 5
C/ Italia 1
La 7
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avon-lea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Scia-relli) 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Rai educational
u Rete 4
6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 3 12.00 Nan: Wolff - Un
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (21. 12. 2010)
Vodoravno: Sbardella, Eritrejec, ža, Angus, Ana, Ban, Andrej, Krk, praoblika, Blei, oe, Ušaj, Lara, Angelova, ostnik, Inari, osončenje, Loi, meta, Real, Inn; na sliki: Andrej Pertot.
^ Tele 4
Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.10 Film tedna: Božič 21.40 Žrebanje lota 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Omizje 0.25 Turbulenca 1.15 Na zdravje! (pon.) 2.30 Dnevnik (pon.) 3.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.30 Infokanal
nika (hum. serija) 20.55 Erin Brockovich (drama) 22.30 24UR zvečer, Novice 22.50 Butec in butec (komedija) 23.45 Chuck (akcijska serija) 0.40 Popotnik (avanturistična serija) 0.40 Šest modelov (humoristična serija) 1.15 24UR, ponovitev, Novice 2.15 Nočna panorama (reklame)
|T Slovenija 2 A Kanal A
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Dnevnik - Ore 10 10.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 18.30 Resničnostni show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Stri-scia la notizia 21.10 Variete: Paperissima (v. G. Scotti, M. Hunziker) 23.00 Variete: Ka-lispera (v. A. Signorini) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški Infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.45 Nad.: Strasti 11.30 Spet doma (pon.) 13.10 Hri-bar (pon.) 14.10 Knjiga mene briga (pon.) 14.30 Dok. film: Ločitev po albansko 15.40 Glasbeni večer 17.05 Mostovi - Hidak (pon.) 17.35 Črno beli časi 18.00 Nad.: Umazani ples (pon.) 18.45 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor 19.10 Dok. feljton: Benigarjeva zapuščina (pon.) 20.00 Športnik leta v Sloveniji za leto 2010, prenos iz Ljubljane
6.15 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator: The Sarah Connor Chronicles 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: The vampire diaries 23.55 Film: Sweeney Todd - Il diabolico barbiere di Fleet Street (glasb.,ZDA'07, r. T. Burton, i. J. Deep) 2.05 Variete: Pokermania
21.15 Spominski koncert ob 80. obletnici rojstva Carlosa Kleiberja, Dunajski filhar-moniki in Riccardo Muti, posnetek iz Cankarjevega doma 23.10 Peter Turrini: Jožef in Marija, tv priredba predstave Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica 0.30 Zabavni infokanal
(t* Slovenija 3
6.00 Sporočamo 8.00 Novice 11.10 Žarišče 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Zimske olimpijske igre 16.50 Na tretjem... 17.00 Svečana seja društva poslancev 90 ob 20. obletnici plebiscita 20.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Dosje - Armada
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.30 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Av-vocati in divisa 13.55 Film: La capra (kom., ZDA, '78, r. Fleiscer, i. O. Read) 16.05 Nan.: Cuore dAfrica 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 3.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Impero 23.45 Dnevnik 23.55 Variete: Victor Victoria 1.15 Aktualno: Otto e
Koper
7.00 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 7.35 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Mukko Pallino 9.10 Aktualno: A casa dell'autore 9.30 Nad.: Betty La Fea 11.20 Dok.: Cavallo... che passio-ne 12.00 Aktualno: Sky Magazine 13.05 23.40 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 13.30 Dnevnik 14.30 Aktualno: Videomotori 15.25 20.40 Dok.: Italia magica 15.50 Aktualno: Hard Trek 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 20.05 Ro-tocalco Androkonos 21.05 Aktualno: An-tichi palazzi - Patrimonio del FVG 21.15 Nan.: La saga dei Mc Gregor 23.00 Dnevnik 23.40 Talk show: A tambur battente 0.40 Variete: 80 nostalgia
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak junior 15.00 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Biker explorer 16.30 Glasbena oddaja: Boben 17.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Kraji in običaji 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. oddaja 21.00 Zborovska glasba 21.40 City folk 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 22.25 Dok .odd.: Mario Schiavato 22.55 Artevisione magazin 23.25 Iz arhiva po vaših željah 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 0.25 Čezmejna TV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in video-strani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Mavrica 19.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Objektiv 21.00 Evropski večeri Lojzeta Pe-terlet 22.00 Mozaik 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Videostrani
Jr Slovenija 1 POP Pop TV
6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.35 Zlatko Zakladko (pon.) 10.55 Igr. nan.: Šola na Sončavi (pon.) 11.20 Dok. odd.: Kulturni vrhovi (pon.) 11.55 Pod dvestoletno lipo 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Oddaja Tv Maribor (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanke: Maks in Rubi 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Turbulenca 18.25 Risanke 18.55
7.10 Prepovedana ljubezen (telenovela) 8.05 Gospodarica srca (dramska serija) 9.00 TV prodaja, Reklame 9.15 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 10.05 TV prodaja, Reklame 10.35 Dok. serija: Ples na ledu 12.00 Tv prodaja, Reklame24UR ob enih, Novice 14.00 Zdravilna moč (dok. drama) 15.05 Dok. serija: Ples na ledu 15.50 Sebična ljubezen (dramska serija) 16.50 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 17.10 Zorro. Meč in vrtnica (avanturistična serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Naša mala kli-
7.40 Yu-Gi-Oh! GX (animirana serija) 8.10 Družina za umret (humoristična serija) 8.35 Svet, ponovitev, novice 9.40 Gepardi Li-nyantija (dokumentarna drama) 10.35 Di-notopija (avanturistična serija) 11.35 Slepi alpinist (dramska serija) 13.00 TV prodaja, (reklame) 13.30 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 14.30 Družina za umret (humoristična serija) 15.10 Domače kraljestvo (humoristična serija) 15.40 Vsi županovi možje (humoristična serija) 16.10 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 17.05 Na kraju zločina: New York (kriminalistična serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (telenovela) 19.45 Svet, novice 20.00 Film: Tessin telesni stražar (kom.) 21.35 Kupčija (drama) 23.45 Vsi županovi možje (humoristična serija) 0.40 Roparska tolpa (akcijski film) 2.20 Love TV (erotika)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Psihološka obzorja; 9.00 Medpraznični Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vonj po morju, 21. nad.;
11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorništvo skozi stoletja (prip. Igor Antič); 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues: hi-poterapija; 11.30 100 let lutkovnega gleda-lišča;12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appun-tamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Bal-lando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.4512.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classi-camente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika;
8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Ime leta 2010, razglasitev; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika.
SLOVENIJA 3
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Sreda, 22. decembra 2010
KULTURA	/
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
vremenska slika
1020
1010
1000
C
LIZBONA MADRID
O 13/13	O 5/9
C
3
1000
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
V naslednjih dneh bodo nad Italijo dotekali precej topli in Nad jugozahodno in srednjo Evropo je območje nizkega
zelo vlažni južni tokovi, ki bodo najmočnejši v četrtek.
zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam topel in razmeroma vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24
Dolžina dneva 8.41
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.48 in zatone ob 8.33
BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev se bo krepila, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek moteno. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.45 najnižje -7 cm, ob 10.03 najvišje 44 cm, ob 17.09 najnižje -62 cm.
Jutri: ob 0.06 najvišje 32 cm, ob 5.16 najnižje -5 cm, ob 10.42 najvišje 37 cm, ob 17.46 najnižje -57 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin/Na Žlebeh . . . .205	Piancavallo..........100
Vogel.................130	Forni di Sopra........100
Kranjska Gora.........65	Zoncolan..............80
Krvavec..............100	Trbiž..................100
Cerkno...............110	Osojščica..............80
Rogla..................80	Mokrine..............115
Mariborsko Pohorje . .55	Podklošter............60
Civetta...............150	Bad Kleinkirchheim . . .80
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
Sä mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona
O
GRADEC
1/10
NAPOVED ZA DANES'
Po vsej deželi bo oblačno in deževno vreme. Na obalnem območju bodo padavine zmerne, drugod pa močne do obilne. Po nižinah se bodo pojavljale meglice. V hribih bo snežilo, sprva zjutraj, lahko do dna Karnijskih dolin. Tekom dopoldneva se bo meja sneženja dvignila do okoli 1500m v notranjih dolinah, do 1800-2000m v Predalpah.	Pretežno oblačno bo. Predvsem v zahodnih in osrednjih krajih bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem do 7, najvišje dnevne od 5 do 9, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 12 stopinj C. J
	
o
GRADEC
0/8


TOLMEČ O
4/9
CA_AJ VIDEM O
^ 7/12 O PORDENON
8/11
Jcjuá TRBIŽ O 4/6
CELOVEC
O 1/5
O 3/5 KRANJSKA G.
ČEDAD O
8/11
O
TRŽIČ
4/6
o 4/8 S. GRADEC
CELJE 3/10 O
MARIBOR
O 5/11
M. SOBOTA
O 5/11
PTUJ
O


K
LJUBLJANA
5/8
POSTOJNA
O 6/7	,
KOČEVJE O
N. MESTO 6/9
o ^
ZAGREB 4/12 O
(NAPOVED ZAJUTRI
V četrtek bo oblačno, na Tržaškem bodo padavine zmerne, V četrtek bo v vzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo v nižinskem pasu pa močne. V Predalpah kar obilne. Snežilo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Toplo bo, še bo bo le nad 1800-2000m nad morjem. Ob morju bo pihal ju- pihal južni do jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na gozahodnik. V petek bo dež postopoma ponehal, zapihala petek bodo padavine zajele vso državo. V petek bo oblačno bo burja.	in deževno. V noči na soboto se bo hladilo, meja sneženja
se bo spuščala.