Leto VIL, Ribnica marec 1986, številka 2 Z" "N POGLED NAPREJ v__________________________J V razpravi razvojni dokumenti Skupščina občine Ribnica je na zasedanjih vseh treh svojih zborov dne 18. in 19. februarja 1986 dala v razpravo osnutek plana razvoja občine za prihodnjih pet let. Osnutek plana bo v razpravi do druge polovice marca, ko ga bo (dopolnjenega in korigiranega s pripombami občanov, OZD in DPO) skupščina kot predlog tudi dokončno sprejela. V času, ko potekajo razprave in druge aktivnosti za sprejem občinskega razvojnega plana, potekajo tudi postopki za sprejemanje srednjeročnih razvojnih načrtov TOZD, interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, kakor zahteva že sam zakon o družbenem planiranju (več o tem na 2. in 3. strani). Proti koncu meseca, 26. marca, bomo praznovali naš občinski praznik. Praznovali bomo v spomin na veliko zmago partizanskih brigad nad okupatorjem v Jelenovem žlebu, praznovali pa bomo tudi v znamenju pomembnih gospodarskih in družbenih dosežkov v naši občini. Že pred tem bodo opravili pomembno delo za prihodnja štiri leta, volitve delegacij in delegatov, s čimer se tudi izteka sedanji mandat delegatskih skupščin. Letos bo tudi minilo 45 let odfašističnega napada na Jugoslavijo in od začetka splošne ljudske vstaje naših narodov za osvoboditev. Za razvoj samoupravljanja Še nekaj dni in stopili bomo na volišča v delovnih organizacijah in skupnostih (13. marca) ter v krajevnih skupnostih (16. marca). Končale se bodo več kot leto dni trajajoče predvolilne in volilne aktivnosti v vseh sredinah. Pravzaprav v sistemu delegatskih volitev ne sme in ne more biti predaha, saj eno vodilnih gesel v socialistični zvezi govori o stalnih kadrovskih pripravah na volitve. Neposredno pred volitvami se družbeno politične aktivnosti le pospešijo. Gotovo velja poudariti, da smo se priprav na tokratne, četrte delegatske volitve lotili s pravo mero zavzetosti^ pa tudi z rahlim občutkom strahu. Smo pač v zapletenih družbeno ekonomskih in tudi družbenopolitičnih razmerah, v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko realni standard pada, inflacija še vedno raste ali pa se noče zmanjševati, nimamo pa tudi dovolj uspeha pri uresničevanju programa dolgoročne stabilizacije. Nakopičilo se je tudi precej drugih problemov, s katerimi se srečujemo pri razpravah o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in s katerimi se bodo spopadli in poskušali nakazati poti rešitve tudi letošnji republiški, pokrajinski in zvezni kongresi družbenopolitičnih organizacij. Občutek strahu v pripravah na volitve je obhajal družbenopolitične delavce prav zaradi nakopičenih problemov, s katerimi se v družbi spopadamo. Bati se je bilo, da se bo apatičnost ljudi prenašala tudi v ta opravila, da ljudje — kandidati ne bodo hoteli sprejemati kandidatur in podobno. Pa se ni nič takega uresničilo. Veliko kritičnih besed je bilo sicer rečenih, vendar dobronamerno, saj je prevladalo spoznanje, da moramo iskati najboljših poti najprej vsi skupaj, da samo kritiziranje ne pomaga, pa tudi nihče drug nam ne bo pomagal. Presenetljivo je bilo, kako brez posebnih težav so bile izvedene vse predvolilne priprave in kako malo je bilo občanov, ki niso sprejeti kandidature. Zanemarljivo malo! To je dokaz zrelosti, dokaz pripravljenosti ljudi na sodelovanje pri razreševanju velikih družbenih problemov na samoupravni osnovi, dokaz, da velikanski večini ljudi ni vseeno, kako stvari stoje. Želimo napredka, želimo graditi svoj razvoj na temeljih samoupravljanja, to pa lahko te, če kar največ ljudi aktivno, ustvarjalno sodeluje v procesu samoupravnega odločanja. Prepričani smo, da bo tudi zadnje dejanje letošnjih volitev, udeležba na volitvah 13. in 16. marca, potrdilo ta razmišljanja, da bomo z maksimalno večino izvolili svoje delegate in delegacije za naslednje štiriletno obdobje. REŠETO V razpravi razvojni dokumenti Osnutek srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 naše občine pomeni v svojih osnovnih usmeritvah logično nadaljevanje usmeritev plana za preteklo srednjeročno obdobje, istočasno pa so vse usmeritve in cilji usklajeni z usmeritvami programa dolgoročne stabilizacije gospodarstva, ki smo ga sprejeli v letu 1983 pa tudi . z usmeritvami dolgoročnega razvojnega plana naše občine in razvojnega plana republike. Vsebinsko zajema družbeni plan poleg osnovnih ciljev družbenoekonomske politike in razvoja v naslednjih petih letih tudi usmeritve in naloge za vse panoge gospodarstva, družbenih služb, infrastrukture. vitosti. Delež teh dejavnosti bo" v ustvarjenem družbenem proizvodu ostal (v primerjavi s slovenskimi povprečji) še naprej nizek in sicer pri trgovini 6%, pri obrti pa 4,6%. Delitev družbenega proizvoda Stopnja akumulativnosti našega gospodarstva je bila v zadnjih letih visoko nad republiškim povprečjem, česar sicer rast produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja pravzaprav ni v celoti opravičevala. Kljub temu ocenjujemo, da bo sedanjo relativno visoko akumulativno sposobnost mogoče vzdrževati — seveda ob predpostavki, da bomo uspešneje izvajali naloge iz programa dolgoročne stabilizacije gospodarstva. Predvsem pa je planirana stopnja akumulativnosti (27.3% od ustvarjenega družbenega proizvoda) nujna, če hočemo realizirati tudi druge cilje družbenega plana na področju razvoja družbenih dejavnosti. komunalnega gospodarstva in pa investicijskih vlaganj gospodarskih organizacij samih. Kategorija: (tabela I) Poprečna letna realna stopnja rasti v % družbeni proizvod 4 industrijska proizvodnja 4.5 zaposlovanje 3 izvoz 6 produktivnost dela 1.3 Klirinški izvoz bo tudi v naslednjem obdobju presegal izvoz na konvertibilno področje, čeprav predvidevamo, da bo z intenzivnejšim izvoznim vključevanjem artiklov višje stopnje predelave naših delovnih organizacij ter nadaljnjo rastjo konvertibilnega priliva od opravljenih storitev, konvertibilni izvoz naraščal hitreje od izvoza na klirinško področje. Rast prebivalstva in zaposlovanja V vsem povojnem obdobju je bila stopnja rasti prebivalstva v naši občini daleč pod republiškim povprečjem, v letih 1981—1986 pa seje stopnja rasti prebivalstva znatno dvignila, saj seje število prebivalcev povečevalo po povprečni letni stopnji 0,5%. Kakor v vsej republiki se je tudi v naši občini nataliteta v zadnjih letih preteklega planskega obdobja občutno znižala, vendar ocenjujemo, da je to vendar prehodni pojav in da bo nataliteta ob večji socialni varnosti v naslednjih letih porasla na nivo iz preteklega petletnega obdobja. Vsekakor pa neugodna starostna struktura z visoko nadpovprečnim deležem prebivalstva, starega nad 65 let, ne omogoča hitrejših demografskih premikov. Zaradi tega ocenjujemo. da bodo spremembe v starostni strukturi v naslednjem petletnem obdobju minimalne (tabela 2): Prikazani višek prebivalstva sc bo skoncentriral predvsem na območju Opozoriti je potrebno, da je prikazane spremembe praktično izjemno težko doseči, zaradi česar je realnost planske usmeritve v tem delu vprašljiva in bi bilo potrebno kadrovsko problematiko podrobneje proučiti. Investicije v gospodarstvo Gospodarske organizacije, zlasti industrija pripravljajo tudi za prihodnjo petletno obdobje izredno ambiciozne investicijske programe. V celoti predvideva industrija investicijska vlaganja v osnovna sredstva v višini 9.793 milijonov din (po cenah iz leta 1985). pri čemer pa niso upoštevani obrati, ki nimajo statusa TOZD (Pletenina, Saturnus, BPT Tržič). Investicije se planirajo pravzaprav na vseh območjih občine, na katerih so predvidene industrijske cone. Torej se nadaljuje politika policentričnega razvoja občine. Največja investicijska vlaganja v modernizacijo strojne opreme in postavitev novih proizvodnih obratov planira R1KO in sicer v skupni višini skoraj 7 milijard dinarjev. INIT S v višini 1,665 milijonov dinarjev, pomembne pa so tudi investicijske naložbe v 1TPP. v DONITU in SUKNU. Investicije v kmetijstvu naj bi v prihodnih petih letih znašale 758 milijonov dinarjev, od tega 207 milijonov v izgradnjo novih in obnovo obstoječih gospodarskih objektov, 138 milijonov din v obnovo opreme in nabavo osnovne črede ter 53 milijonov din za druge objekte. Kar 360 mi- nadaljnje krepitve obrambne pripravljenosti, itd. Poseben poudarek daje družbeni plan gospodarjenju s prostorom za najracionalnejše koriščenje in varovanje okolja ter kulturnih in naravnih znamenitosti. Globalni okviri razvoja gospodarstva Glede na obseg gospodarskih investicij, ki so bile aktivirane v zadnjih letih preteklega srednjeročnega obdobja ter trenda gibanja gospodarstva v tem obdobju, predvidevamo tudi v naslednjem petletnem obdobju nekoliko višjo rast družbenega proizvoda, zaposlovanja ter drugih kazalcev gospodarskega razvoja, kot je to prognozirano v razvojnem planu republike. Povprečna letna stopnja rasti najpomembnejših kazalcev gospodarskega razvoja občine bo v prihodnjih petih letih (tabela 1). i Industrija bo tudi v prihodnjem obdobju glavni nosilec gospodarskega razvoja in se bo ob koncu petletnega obdobja njen delež \ ustvarjenem družbenem proizvodu povzpel že na 68.1% (v letu 1985 je znašal delež industrije v družbenem proizvodu 66.8%.). Nadpovprečno rast družbenega proizvoda — po letni stopnji 4.5% — pričakujemo tudi v trgovini in obrti, vendar zaradi sedanje nezadostne raz- Leto (tabela 2) Skupaj štev. preb. % 0-14 ' % 15-64 %-. od 65 dalje % 1981 12.167 100 22,7 62,5 14,8 1985 12.475 100 22,3 63,2 14,5 1990 12.765 100 22,4 63,3 14,3 Izvoz Ribniško gospodarstvo že nekaj let dosega dokaj visoko raven izvoza ob istočasno majhnem uvozu. Tako izvoz nekajkrat presega vrednost uvoza in sicer na klirinškem — kakor tudi na konvertibilnem področju. Ob predpostavki. da se pogoji gospodarjenja v bodoče ne bodo bistveno spremenili ocenjujemo, da bomo ob 6%, letni rasti uvoza povečali delež celotnega prihodka, ustvarjenega na zunanjem trgu. od 27%, v letu 1985 na 29,7% leta 1990. Ob tako visoki stopnji prihodka, ustvarjenega na zunanjem trgu, izvoz ne predstavlja le imperativa za ustvarjanje nujno potrebnih deviz, pač pa je predvsem pogoj za realizacijo ustvarjene proizvodnje in s tem dohodka. Glede na navedene ugotovitve bomo še naprej podpirali dohodkovno zanimiv izvoz oziroma izvoz, ki bo preko povečane proizvodnje vplival na zmanjšanje mejnih stroškov proizvodnje. krajevne skupnosti Ribnica, medtem ko bo v drugih okoliših število prebivalcev stagniralo. Tako bo ob koncu leta 1990 število prebivalcev znašalo: Dolenja vas 1.615 Loški potok 1.650 Ribnica 5.840 Sodražica 2.660 V skladu zgibanjem prebivalstva se bo gibalo tudi zaposlovanja. Predvidevamo namreč, da bo število zaposlenih naraščalo po povprečni letni stopnji 3% (v obdobju 1981—1986 je znašala stopnja rasli zaposlovanja 5% — 6%). Število zaposlenih bi tako do leta 1990 naraslo na 4.700 v družbenem sektorju oziroma 120 letno, in 390 v zasebnem sektorju. Menjala naj bi se tudi izobrazbena struktura oziroma strokovna usposobljenost delavcev, tako da bi se zmanjšal delež delavcev z nižjo izobrazbo oziroma nekvalificiranih delavcev, kakor prikazuje naslednja tabela 3: lijonov din pa naj bi porabili za agro in hidromelioracije na 580 ha kmetijskih površin, v glavnem ob potokih Bistrica, Sajevec in Tržiščica. Sredstva za agro in hidromelioracije bodo prispevali Zveza vodnih skupnosti. Zveza kmetijskih skupnosti in Kmetijska zemljiška skupnost Ribnica. V Ostalih dejavnostih predvidevamo znatno manjša investicijska vlaganja / izjemo prometa, kjer naj bi Eurotrans v prihodnjih petih letih predvidoma povečal vozni park za približno 40 kamionov, namenjenih za mednarodni transport. Komunalno in cestno gsopodarstvo V preteklem obdobju seje izoblikoval dokaj neenakomeren standard na posameznih področjih komunalnega Stopnja strokovne izobrazbe (tabela 3) 1985 štev. % 1990 štev. % Visoka ali višja 310 7,55 470 10 Srednja in poklicni profil 1585 38.63 2220 47 Nižja. PKY. NKV 2208 53.82 2030 43 POGLED NAPREJ gospodarstva in infrastrukture. Medtem. ko smo na področju modernizacije cest naredili očiten napredek, so nekatera področja ostala nerazvita. Investicijske naložbe na področju komunalnega gospodarstva bodo v naslednjem obdobju usmerjene predvsem na tista področja, kjer so potrebe največje, to pa je: vodopreskrba, kanalizacija in čiščenje odpadnih voda ter oskrba z energijo. Vodopreskrba Skupna potrebna sredstva za vzdrževanje in investicijska dela na obstoječem omrežju ter predvidenih razširitvah v smeri Ortneka in Grčaric bodo za prihodnjih pet let znašala 290 milijonov dinarjev. V tem času bo potrebno obnoviti večji del vodovodnega omrežja v Ribnici in njeni okolici, rekonstruirati omrežje v Sodražici ter v nekaterih drugih krajih. Poleg obstoječih vrtin bo potrebno izdelati še dve vrtini v Sodražici in eno v Bla-tah ter vse skupaj priključiti na obstoječi vodovodni sistem. Kanalizacija in čiščenje odpadnih voda Ena izmed najbolj aktualnih nalog na področju varstva okolja je vsekakor ureditev kanalizacije in čistilnih naprav v krajih z največjo gostoto prebivalstva, to je v Ribnici in Sodražici. Izgradnja potrebnih kolektorjev odpadnih voda v Ribnici in Sodražici ter izgradnja centralne čistilne naprave za Ribnico (v bližini Goriče vasi) naj bi po ocenjeni predračunski vrednosti znašala 543 milijonov din. Oskrba s toplotno energijo Zaostrene razmere na področju oskrbe s toplotno energijo predvsem v mestnem naselju Ribnica narekujejo izgradnjo centralnega toplovodnega sistema s priključitvijo na toplovodni sistem DO Inles in eventuelno izgradnjo nove kotlovnice. Tako bo v srednjeročnem obdobju zgrajena ob sofinanciranju združenega dela druga faza toplarne Inles, toplovodno omrežje na relaciji toplarna Inles — Prijateljev trg — osnovna šola — zdravstveni dom — VVZ, nova toplarni-ška kapaciteta (toplarna), toplovodno omrežje do Trga V. Vlahoviča in starega mestnega jedra. Skupna predračunska vrednost bi znašala kar 610 milijonov dinarjev. Stanovanjsko gospodarstvo Osnutek družbenega plana predvideva v obdobju 1986 — 1990 nadaljnjo veliko aktivnost na področju stanovanjske gradnje, saj naj bi v tem obdobju zgradili 230 stanovanj, od tega 75 v družbeni lasti. Ob upoštevanju programiranega porasta prebivalstva (vsega za 290 prebivalcev) in dejstva, da ob začetku planskega obdobja nimamo stanovanjskega primanjkljaja, je tako povečanje stanovanjske gradnje verjetno predimenzionirano. Tudi na področju stanovanjske gradnje sc predvideva policentričen razvoj, tako da bo možna stanovanjska gradnja v Ribnici, Sodražici, l oškem potoku, Dolenji vasi in tudi drugih krajih. Poseben poudarek je dan obnovi (revitalizaciji) samega centra Ribnice ter načrtnejšemu in učinkovitejšemu vzdrževanju in obnavljanju družbenih stanovanj. Ocenjujemo celo, da je v osnutku plana predvideno premalo sredstev za te namene. Cestno gospodarstvo Skupna predračunska vrednost vseh investicijskih del in del. ki imajo značaj večjih popravil, naj bi bila 524 milijonov dinarjev. Med novogradnjami je predvsem pomembna tudi zaradi invest. vrednosti izgradnja obvoznice okoli naselja Ribnica m pa rekonstrukcija regionalne ceste Žlebič — Sodražica, saj bosta obe investiciji skupaj veljali (po cenah iz leta 1985) 250 milijonov dinarjev. Na ostalih lokalnih in regionalnih cestah ter cestah oziroma ulicah v Ribnici se predvidevajo večja vzdrževalna dela in dokončanje začetnih del. Te ceste so predvsem: cesta Sodražica — Loški potok in Travnik — Lazeč, Opekarska cesta, . Kolodvorska ulica. Gorenjska in Seškova ulica v Ribnici, cesta Vinice — Lipovščica, Bukovica — Dane, Vel. Poljane — Vrh, Sv. Gregor — Mala Slevica, Mlake — Žimarice, Ortnek — Sv. Gregor in Sodražica — Sv. Gregor. Poleg tega osnutek plana predvideva tudi izgradnjo nekaterih avtobusnih postajališč in osrednje avtobusne postaje v Ribnici. Vsa ta dela bomo izvajali sukce-sivno v okviru materialnih možnosti in v skladu z določili sporazuma o temeljih plana Skupnosti za ceste občine Ribnica. PTT promet ' Zaradi dejstva, da smo v tem času po razvitosti telefonskega omrežja med najbolj nerazvitimi občinami v republiki, so v srednjeročnem planu predvidene znatne investicije na področju razvoja PTT prometa. S povečanjem zmogljivosti telefonskih central v Ribnici, Sodražici, Dolenji vasi in Loškem potoku ter povečanjem kabelskega omrežja se bo povečalo število telefonskih priključkov na 1.800, od tega 1.200 v Ribnici, ostalo pa v Dolenji vasi. Sodražici in Loškem potoku. Tako bo ob koncu planskega obdobja prišlo v naši občini 24 telefonov na 100 prebivalcev, s čimer se bomo precej približali razvitosti telefonskega omrežja v Sloveniji v tistem času. Razvoj družbenih dejavnosti Nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti: šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, kultura, telesna kultura in socialno skrbstvo bo potekal skladno z rastjo in možnostjo gospodarstva. Ob predpostavki, da bo dosežena v gospodarstvu povprečna letna rast družbenega proizvoda v višini 4%, bodo sredstva za družbene dejavnosti rasla realno po povprečni letni stopnji 3,5%. Prioriteta in višina sredstev za posamezne dejavnosti se bo določala z vsakoletnimi občinskimi resolucijami in plani samoupravnih interesnih skupnosti. V celoti pa lahko ugotovimo, da se bodo programi povečali predvsem v otroškem varstvu, saj imamo na tem področju standard, ki je med najnižjimi v Sloveniji. Realna rast sredstev za potrebe otroškega varstva bo v povprečju tako znašala 4% (pri ostalih dejavnostih pa 3,3%). Ob koncu srednjeročnega obdobja bi imeli vključeno v dnevno varstvo 40% otrok, obseg male šole pa naj bi se povečal na 525 ur. Povečali bi tudi kapacitete vrtca v Ribnici z izgradnjo novega prizidka. Posebej bomo združevali namenska sredstva za obnovo objektov družbenih dejavnosti. Ta namenska sredstva bodo predstavljala 3,4% vseh zbranih sredstev oziroma 101.054.— din (po vrednosti iz leta 1985). Tudi ta sredstva ne bodo zadoščala za vse potrebe, zato bo treba združevati sredstva amortizacije organizacij družbenih dejavnosti, sredstva krajevnega samoprispevka po že sprejetem programu in druga sredstva. Prostorske sestavine družbenega plana Na področju urejanja prostora in varstva okolja ter kulturnih in naravnih znamenitosti ob upoštevanju veljavnih interventnih in drugih zakonov za zaščito kmetijskih površin, okolja itd.bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih ter drugih problemov v prostoru. Osnutek družbenega plana že določa okvire prostorskih planskih celot ter meje posameznih ureditvenih obm očij. Prav tako precizira namembnost in pa prostorske izvedbene akte, t. j. zazidalne načrte ali prostorske urbanistične pogoje. Obseg vseh območij, ki so predvidena za pozidavo, zlasti stanovanjsko gradnjo, nekajkrat presega potrebe, ki izhajajo iz prognoze rasti prebivalstva do leta 2000. Zaradi tega je potrebno poudariti pomembnost izvedbenih aktov, ki bodo zagotavljali učinkovitejše in racionalnejše gospodarjenje s prostorom. S prostorskimi izvedbenimi akti bomo namreč uveljavljali ukrepe, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na urejenost okolja. To so zlasti ukrepi za odpravo motenj v okolju in ukrepi na področju zemljiške politike. Okolje bomo varovali pred vplivi škodljivih snovi, vzpodbujali razvoj sodobno-surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij in sanirali tiste obstoječe tehnologije, ki sedaj onesnažujejo okolje. Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo morali optimalno upoštevati vse objektivne interese, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa pri uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč. France Lapajne V Ljubljani je bilo sredi marca zasedanje znanstveno tehničnega sveta za kompleksen razvoj letališč članic držav S£"L (vzhodnoevropska skupnost). Številnim predstavnikom — strokovnjakom iz vzhodnoevropskih držav so bili prikazani najsodobnejši načini vzdrževanja, čiščenja in opreme letališč, pri čemer igra prav ribniški Riko s svojimi izdelki pomembno vlogo. Dne 13. marca so si udeleženci posvetovanja ogledali tudi Riko in Ribnico. Kaže, da se Riku na tržišču SEV s programom letališke opreme in zimske mehanizacije odpirajo velike možnosti. Na sliki: gostje med ogledom Rika. EŠETO KONFERENCA ZK C Programsko volilna seja občinske organizacije ZKS Ribnica ) Vsak naj stori, kar mora in more Ribniški komunisti so 26. 2. 1986 na programsko volilni seji kritično ocenili svoje delo v letu 1985 in izvolili nove organe občinske organizacije ZK. Povzetek poročil o delu komunistov v lanskem letu je podal dosedanji predsednik Mirko Pirc. Brez zadržkov je ocenil vse pomembnejše vidike dela komunistov v preteklem obdboju, tako tisto, kar so komunisti naredili, kot tisto, kar jim ni uspelo. Največ se je zadržal na gospodarskem področju. Ocenil gaje brez pretiranega optimizma, objektivno in utemeljeno. Posebno pozornost je namenil kmetijski proizvodnji, saj deluje v najbolj zaostrenih razmerah. Prav tako tudi trgovina. Večjih uspehov nima tudi drobno gospodarstvo, čeprav se stanje izboljšuje. OZD v ribniški občini beležijo različne rezultate, vendar večjih zgubarjev ni. Delo so nadaljevali v treh tematskih skupinah: o vlogi komunistov v družbenoekonomskih odnosih, v družbenopolitičnem sistemu ter organiziranost in razvoj ZK. Če smo kljub težki situaciji vendarle še lahko zadovoljni z gibanjem v gospodarstvu in če lahko rečemo, da je naša splošna družbenopolitična praksa vsaj povprečna, ne smejo zato komunisti lakirati situacije v lastni organizaciji. Ribniški komunisti so si zadali nalogo pridobiti izgubljeno zaupanje mnogih članov; z doslednim in odločnim uveljavljanjem vloge ZK bi jim to lahko uspelo. Seveda to ne pomeni zgolj govorjenja. Izpostavljene so bila tri politična področja; kadrovska politika ZK, akcijsko povezovanje ter idejnopolitično usposabljanje. In kdo so tisti, ki naj bi prvi in najbolj poprijeli za delo? V organe občinske organizacije ZK so bili izvoljeni: Objavljamo seznam članov, ki so bili izvoljeni v občinske organe ZK. Vsak od njih je poleg političnih zadolžitev v organizaciji ZK dolžan občane tudi obveščati o opravljenem delu in učinku tega dela, pa tudi o nedelu. Tako boste v Rešetu o ZK v bodoče bolje seznanjeni. Saj smo že kar malo pozabili, da ZK ni sama sebi namen! Konec koncev je odgovorna delavcem in drugim delovnim ljudem, zato naj ti vedo, kaj imajo ribniški komunisti namen storiti in kaj od tega jim uspe napraviti. M. N. Občinski komite ZKS 1. Bojc Franc, Donit, 2. Bartol Zdenka, OŠ Ribnica 3. Češarek Irena Sodražica 4. Hren Tone, KZ 5. Henigman Nežka, Dolenja vas 6. Jonovič Milan, Eurotrans 7. Korelc Marjeta, SIS 8. Košmrlj Jože, Sodražica 9. Levstik Jože, Loški potok 10. Lavrič Miran, SIS 11. Lavrič Alojz Inles 12. Mate Janez, Velike Poljane 13. Mihelič Janez, Sodražica 14. Novosel Štefan, Ribnica 15. Nosan Matjaž, Ribnica 16. Orel Lado, Ribnica 17. Oberstar Jože, TOK 18. Pucer Zorko, Ribnica 19. Pelc Andrej, Riko 20. Petrič Igor, ITPP 21. Ravnikar Janez, Loški potok 22. Starčevič Luja, Pletenina 23. Tomc Stane, TOK 24. Vesel Srečko, Riko 25. Vesel Cvetka, Sodražica Člani MS ZKS Lj.—okolica L Levstek Jože, Loški potok 2. Košmrlj Jože, Sodražica 3. Nosan Matjaž, Ribnica Delegat za 13. kongres ZKJ L Mikulič Zdravko, Grčarice Delegati za 10. kongres ZKS 1. Sever Rado, ITPP 2. Ravnikar Janez, Loški potok 3 ynec v Ribnici, zdaj že razširjen in še vedno premajhen. V času sedanjega samoprispevka odjulija 1983 smo na področju otroškega varstva zgradili vrtec v Sodražici ter prizidek vrtcu v Ribnici, zahvaljujoč tudi izrednemu posluhu kolektiva Rika. Žal so kapacitete ribniškega vrtca ponovno premajhne in več deset otrok čaka na sprejem. Kaže, da bo kmalu potrebna ponovna dozidava in razširitev kapacitet, s tem pa hi v občini dosegli že kar lepo vključenost predšolske mladine v organizirano varstvo. O tem govore tudi občinski razvojni načrti, podrobneje o dosedanjem koriščenju samoprispevka pa pišemo posebej v tej številki Rešeta. v J 3. Železnik Mateja, Eurostrans 4. Blatnik Nada, Ribnica Tovariško razsodišče L Arko Janez, Riko 2. Arko Srečko, Sodražica 3. Erčulj Dušan, Ribnica 4. Radivojevič Marjana, Ribnica 5. Vrh Franc, Črni potok 6. Zbačnik Franc, Ribnica Statutarna komisija L Benulič Zinka, Sodražica 2. Karpov Božo, Inles 3. Leban Jože, ITPP 4. Starc Jože, OŠ Ribnica 5. Turk Bojan, Inles Nadzorna komisija L Arko Alenka, PM 2. Fegic Danica, OŠ Ribnica 3. Francelj Ivan, Inles 4. Marolt Dušan, SIS 5. Turk Vojko, Riko Predsedstvo občinskega komiteja ZKS L Bartol Zdenka 2. Češarek Irena 3. Henigman Nežka 4. Jonovič Milan 5. Mihelič Janez 6. Nosan Matjaž 7. Petrič Igor 8. Ravnikar Janez 9. Tomc Stane Predsednik občinskega komiteja ZKS L Košmrlj Jože, Osnovna šola Sodražica Sekretar Predsedstva OK ZKS L Nosan Matjaž Sekretarji OO ZK Ribnica: 1. Tekavec Meta — VVZ M. Šilc Ribnica 2. Debeljak Janko — TOK gozdarstvo 3. Šega Mirko — TOZD Jelenov žleb 4. Ozimek Zdenka — DONIT 5. Češarek Slavica — Mercator 6. Mohar Ivan — Grčarice (aktiv) 7. Petrovič Boris — RIKO DSSS 8. Pirnat Danijel — Velike Poljane 9. Veingerl Leopold — KZ Ribnica 10. Fegic Danica — OŠ Ribnica 11. Filipidis Cvetka — PM Ribnica 12. Lavrič Alojz — TOZD INLES TSP Ribnica 13. Lavrič Franc — TOZD INLES Loški potok 14. Andoljšek Jože — TOZD INLES Trgovina 15. Bajde Dušan — ITPP Ribnica 16. Orel Lado — Ribnica 17. Lavrič Janez — RIKO Loški potok 18. Vrh Franc — Slemena 19. Ogrinc Jože — INLES TOZD Sodražica 20. Joras Štefka — OŠ Sodražica 21. Ivančič Slavko — TOZD Rikostroj 22. Vesel Viljem — OŠ Loški potok 23. Rus Rudi — ZD 24. Jankovič Darinka — SIS Ribnica 25. Mlakar Vinko — SO Ribnica 26. Ravnikar Janez — Loški potok 27. Divjak Janko — Sodražica 28. Prus Anton — Dolenja vas 29. Železnik Mateja — Eurotrans Ribnica 30. Krže Janez — TOZD RIKO ZPO Ribnica 31. Pletenina Sodražica — Popovič Branka REŠETO IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI Delavska univerza ukinjena f volitve Skupščina občine Ribnica je na svojem predzadnjem delovnem zasedanju 18. in 19. februarja obravnavala vrsto pomembnih vprašanj. Gotovo sodi med najpomembnejše razprava o osnutku družbenega plana občine Ribnica za srednjeročno obdobje 1986—90. O načrtovanju tegasrednjeročja je skupščina razpravljala že na prejšnjih sejah, vrsta razvojnih dokumentov je bila objavljena v našem glasilu in s tem so bili dani v javno razpravo delovnim ljudem in občanom. Prav tako je skupščina sklenila dati v javno razpravo do naslednjega zase-. danja skupščinskih zborov osnutek družbenega plana občine. Povedati je treba, da sestavljala srednjeročnega družbenega plana v naši občini dokaj pogumno in optimistično načrtujejo naš nadaljnji razvoj na vseh področjih. V marsikom prevladuje rahla bojazen, da bi se utegnili zaplanirati, hoteti več, kot bi kdaj v naslednjih letih utegnili uresničiti. Samo na področju investiranja predvideva gospodarstvo v petih letih okrog 10 milijard (tisoč starih milijard!) investicij! Predvsem naj bi šel večji del investicij za posodobitev proizvodnje, boljšo tehnologijo za proizvodnjo, ki bo zahtevala več znanja in ki bo tudi izvozno zanimiva. Načrtovano bo seveda dosegljivo, če bo tudi proizvodnja potekala brez pretresov, če bo gospodarstvo doseglo načrtovano ' akumulacijo in če ne bo drugih prehudih težav. V tem primeru bomo tudi uspeli ohraniti dovolj visok standard na vseh področjih porabe, v zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu ipd. O razvojnih dokumentih občine, srednjeročnem planu in razvojnih načrtih samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti je stekla javna razprava na zborih občanov konec februarja. Zbori občanov so bili v večini presenetljivo dobro obiskani, občani so z zanimanjem poslušali informacije o predvidenem razvoju občine in posameznih dejavnosti, še največ razprav pa je bilo okrog predvidenega prostorskega razvoja. Javna razprava je sestavljalcem planov zanesljivo dala vrsto koristnih predlogov in pobud in načrtovan razvoj bo na tak način še bolj rezultat skupnih prizadevanj. Skupščinski zbori so na tej seji sprejeli tudi program dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v tem letu. Obravnavana sta bila tudi predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v tem letu in predlog dogovora o temeljih družbenega plana za to srednjeročje. Zanimivo je bilo tudi poročilo o uresničevanju skupnih nalog iz samoprispevka, ki ga objavljamo v * celoti na posebni strani in dokazuje, da smo s sredstvi samoprispevka, kijih združujemo za skupne naloge (otroško varstvo, šolstvo) doslej smotrno gospodarili. Zanesljivo tudi krajevne skupnosti s svojim delom samoprispevka za uresničevanje krajevnih potreb kar se da razumno gospodarijo in poskušajo še z angažiranjem drugih virov, dodatnih prispevkov in prostovoljnega dela uresničiti kar največ iz referendumskih programov. Nekaj več razprave je bilo ob informaciji o stanju na delavski univerzi Ribnica in predlogu izvršnega sveta, da se začne postopek redne likvidacije delavske univerze. S problemom delovanja in obstoja DU Ribnica se v občini srečujemo že vsaj poldrugo desetletje. Vedno tudi ugotavljamo, da je podobna ustanova v občini potrebna za izvajanje družbenopolitičnega izobraževanja in izobraževanja odraslih, žal pa kaj dlje kot do ugotovitev o potrebnosti DU ni uspevalo priti. Kadri so bili vedno problem, iz tega pa tudi smotrno oblikovani in izvedeni programi aktivnosti. Brez prave aktivnosti, pa Padi dohodka ni in tako je financiranje dejavnosti slonelo pretežno na prispevkih kulturne in izobraževalne skupnosti in prihodkih od organiziranja nekaterih izobraževalnih oblik. Skupščina občine je že v letu 1982 obravnavala stanje na DU, ugotovila bistvene motnje v samoupravnih odnosih ter sprejela ukrep družbenega varstva. Po enoletnem družbenem varstvu je kolegijski organ družbenega varstva podal skupščini poročilo, v katerem je ugotovil, daje DU potrebno obravnavati kot izobraževalno institucijo za družbeno dopolnilno in splošno usmerjeno izobraževanje. Taka institucija je v občini potrebna. Nujna je večja programska povezanost DU z združenim delom in družbeno političnimi organizacijami, kar naj bi vsako leto pogojevalo več sredstev z dejansko svobodno menjavo dela. Nujno bi bilo tudi kadrovsko okrepiti vodenje DU. Do danes se stanje ni bistveno spremenilo. Finančno je DU ves čas v škripcih, največji del njene dejavnosti (blizu polovice) se krije iz kulturne skupnosti na račun knjižnice. Svobodna menjava dela, preko katere naj bi DU tudi pridobivala pomembne denarje, ni zaživela, z usmerjenim izobraževanjem pa se je tudi obseg izobraževalnih uslug, kijih DU lahko ponudi združenemu delu, zmanjšal. Osebni dohodki so v ustanovi nizki, prav tako v knjižnici, vsa sredstva kulturne skupnosti pa v glavnem gredo za kritje osebnih dohodkov, nič pa za nakup novih knjig. V takih razmerah in ob sedanjih kadrovskih rešitvah tudi ni mogla knjižnica zaživeti na tak način, kot ga terja kulturna skupnost in kakor bi morala glede na svoje osnovno poslanstvo — približati knjigo bralcu. Skupščina je na koncu sprejela predlog izvršnega sveta o uvedbi postopka redne likvidacije delavske univerze. Likvidacija seveda ne bo opravljena čez noč, upoštevati pa bo treba tudi prihodnost zaposlenih delavcev. Ob tem je treba povedati še najnovejše ugotovitve strokovnega sveta za knjižničarstvo iz Ljubljane, ki pravi, da naša knjižnica nima najmanjšega pogoja za to, da bi bila občinska matična knjižnica (kadri, knjižni fond, prostori) in da vse kaže, da tja do leta 1990 ne bomo uspeli teh pogojev urediti. To pomeni, da knjižnica v takšni obliki ne more obstajati in bo po vsej verjetnosti pripojena Volitve in imenovanja Skupščina občine je na zadnji seji imenovala upravni odbor sklada stavbnih zemljišč občine Ribnica. V njem so Jože Benčina kot predsednik, namestnik je Jože Zakrajšek, člani pa Janez Henigman, Janko Debeljak, Rudi Putre, Rudi Lovšin in Rudolf Benčina. Imenovana je bila tudi volilna komi- ’ sija za izvedbo volitev na področju obrtnih dejavnosti. Predsednik komisije je Vinko Mlakar, tajnik Pavle Hočevar in član Tomaž Šulentič, njihovi namestniki pa Gašper Tekavec, Franc Peterlin in Franc Krže. V________________________________y kot oddelek najbližji sosednji knjižnici. To bi se zgodilo tudi brez likvidacije delavske univerze. Na skupščini je bila podana tudi informacija o predvideni reorganizaciji strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. V okviru nove organiziranosti naj bi se našle tudi nadomestne rešitve za nadaljevanje dejavnosti (ne obstoja!) delavske univerze in sicer v okviru posebnega izobraževalno-kulturno-telesnokulturnega centra. Žal prihodnja organiziranost tega še ni v celoti jasna, tako da o stvari ni moč podrobneje govoriti, naj bi se pa razjasnila čim prej. Zaradi tega je bil tudi sklep o redni likvidaciji DU sprejet z malo težjim srcem, ker je z mnogo nejasnosti obviselo v zraku vprašanje usode sedaj zaposlenih. Poudarjeno pa je bilo, da bo potrebno prihodnje dejavnosti iz sedanjega programa DU (izobraževanje, knjižničarstvo) reševati in organizirati v okviru interesnih dejavnosti kadrovsko kar najbolj strokovno. Sicer pa bomo o tem delu, reorganizaciji služb SIS, še poročali. Knjižnica r Ribnici v domu JLA — Deset let je minilo od izgradnje doma JLA v Ribnici, mineva pa tudi deset let, kar se je v nove prostore v domu vselila ljudska knjižnica. S tem so bili dani bistveno boljši pogoji za poslovanje in približanje knjige čim širšemu krogu bratcev. Danes ugotavljamo, da knjižnica, ki posluje v okviru delavske univerze, ni izpolnila pričakovanj in da po oceni strokovnjakov iz Ljubljane ne izpolnjuje niti najmanjših pogojev za poslovanje kot občinska matična knjižnica. Skupščina občine je na zadnji seji sklenila izvesti postopno likvidacijo delavske univerze, del njene dejavnosti pa naj bi se odvijal v okviru reorganiziranih služb interesnih skupnosti. Kdo ve, kaj to pomeni za nadaljnji obstoj in razvoj knjižničarstva v občini? REŠETO Na podlagi 125. plena Zakona o volitvah delegacij in delegira- tvijo volišč za glasovanje delovnih ljudi in občanov o izvolitvi dele- nju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in gatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine Ribnica 36/85) izdaja Občinska volilna komisija Ribnica v zvezi z določi- naslednjo ODLOČBO Na območju občine Ribnica se za glasovanje delovnih ljudi in občanov o izvolitvi delegatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine Ribnica določi 45 volišč. Volišče št. 1 — Volišče št. 2 — Volišče št. 3 — Volišče št. 4 — Volišče št. 5 — Volišče št. 6 — Volišče št. 7 — Volišče št. 8 — Volišče št. 9 — Volišče št. 10 — Volišče št. 11 — Volišče št. 12 — Volišče št. 13 — Volišče št. 14 — Volišče št. 15 — Volišče št. 16 — Volišče št. 17 — Volišče št. 18 — Volišče št. 19 — Volišče št. 20 — Volišče št. 21 — Volišče št. 22 — Volišče št. 23 — v Ribnici v Domu TVD Partizan Ribnica glasujejo delovni ljudje in občani: Prijateljevega trga in Lepovč v Ribnici v prostorih Delavske univerze. Kolodvorska ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Kolodvorske ulice. Ljubljanske ceste, Vrvarske poti. Ob Bistrici, Gallusovega nabrežja in hiše št. 2 in 4 Ceste na Cigar v Ribnici v Lovskem domu. Opekarska ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Ulice Talcev, Grajske poti. Čolnarske ulice, O pekarn iške ceste, Urbanove ulice, Topniške ulice. Vodnikove. Podgorske in Louis Adamičeve ceste ter Ceste na Ugar in Kurirske ceste v Ribnici v prostorih Glasbene šole. Gorenjska cesta glasujejo delovni ljudje in občani: Gorenjske ceste. Gor. Lepovč, Majnikove. Šolske in Petkove ulice v Ribnici v prostorih AMD Ribnica, Šeškova ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Šeško ve ulice, Struške ulice, Trubarjeve ulice. Prečne ulice. Prešernove ulice. Vrtnarske ceste, Levstikove ulice in Partizanske ceste v Ribnici v dvorani društva upokojencev. Trg Veljka Vlahoviča 4, glasujejo delovni ljudje in občani: Trga Veljka Vlahoviča — hiše štev. 2, 4. 6. 8, 10, I2: 14 in 16 v Ribnici v dvorani DPO — Gozdarski dom. Šeškova 14 glasujejo delovni ljudje in občani: Trga Veljka Vlahoviča — itiše štev. 1.3, 5, 7, 9, 11 in 13 v Hrovači v gostilni Andoljšek, Hrovača 30, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Hrovača v Goriči vasi v Gasilskem domu Goriča vas, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Goriča vas v Nemški vasi v Gasilskem domu Nemška vas glasujejo delovni ljudje in občani naselja Nemška vas v Glavicah v Gasilskem domu Glavice glasujejo delovni ljudje in občani naselja.Otavice v Sajevcu v Gasilskem domu Sajevec glasujejo delovni ljudje in občani naselja Sajevec v Bukovici v Gasilskem domu Bukovica glasujejo delovni ljudje in občani naselja Bukovica v Danah v Gasilskem domu Dane. glasujejo delovni ljudje in občani naselja Dane v Za do Ij u pri Adamič Antonu, Zadolje 8 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Zadolje v Jurjeviči v Gasilskem domu Jurjeviča glasujejo delovni ljudje in občani naselja Jurjeviča v Kotu pri Gornik Ivanu, Kot 11. glasujejo delovni ljudje in občani naselja Kot pri Ribnici v Brezah v hiši Zidar Jožeta, Breze 41 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Breze na Bregu v hiši Andoljšek Marije, Breg 10, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Breg na Griču pri Češarek Stanetu, Grič VI/10 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Grič v Dolenjih Lazih v Gasilskem domu Dol. Lazi glasujejo delovni ljudje in občani naselij Dol. Lazi in Zapuže v Žlebiču v gostilni Klun, Žlebič, glasujejo delovni ljudje in občani vasi Žlebič, Slatnik in Gor. Lazi v Sušju v Osnovni šoli Sušje. glasujejo delovni ljudje in občani naselja Sušje Volišče št. 24 — v Lipovcu v Gasilskem domu Lipovec, glasujejo delovni ljudje in občani naselij Lipovec in Makoša Volišče št. 25 — v Prigorici v hiši Karla Kozinca, Prigorica, glasujejo delovni ljudje in občani vasi Prigorica Voiišče št. 26 — v Dolenji vasi v prostorih Krajevne skupnosti Dolenja vas, glasujejo delovni ljudje in občani Dolenje vasi Volišče št. 27 — v Blatah pri Zobec Milanu, Blate 11. glasujejo delovni ljudje in občani naselij Blata in Kot pri Rakitnici Volišče št. 28 — v Rakitnici v gostilni Grebenc, Rakitnica, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Rakitnica Volišča št. 29 — v Grčaricah v Kulturnem domu Grčarice, glasujejo delovni ljudje in občani naselij Grčarice. Grčarske Ravne, Jelendol in Jelenov žleb Volišče št. 30 — v Vel. Poljanah v šoli Vel. Poljane, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Vel. Poljane, Žukovo, Vrh. Škrajnek in Bukovec Volišče št. 31 — v Ortneku v gostilni Petrič, Ortnek, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Ortnek, Dule, Dol. Podpoljane, Gor. Podpoljane. Finkovo (Praproče—del) Volišče št. 32 — na Sv. Gregorju v Gasilskem domu Sv. Gregor, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, J unče. Grebenje, Zadniki, Črnec, Bri-novščica, H oj če. Graben, Hudi konec, Gašpinovo, Zlati rep. Pusti hrib, Rigelj, Maršiči. Praproče—del, Vintarji, Kotel, Perovo, Pugled, Novi pot. Črni potok. Brlog Volišče št. 33 — v Zapotoku v Gasilskem domu Za potok, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Za potok in Vinice Volišče št. 34 — v Lipovščici pri Pintar Angeli. Lipovščica 4, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Lipovščica. Nova Štifta in Ravni dol Volišče št. 35 — v Zamostecu v Gasilskem domu Zamostec, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Zamostec, Sinovica in Preska Volišče št. 36 — v Sodražici v Domu Partizan Sodražica, glasujejo delovni ljudje in občani naselij Sodražica in Jelovec Volišče št. 37 — v Žimaricah v Gasilskem domu Žimarice, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Žimarice Volišče št. 38 — v Globeli pri Janežu Antonu, Globel 9, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Globel Volišče št. 39 — v Podklancu v gostilni Mihelič, Podklanec, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Podklanec Volišče št. 40 — na Gori v šoli Petrinci, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Kržeti. Kračah, Petrinci, Janeži. Betonovo Volišče št. 41 — v Retjah v Gasilskem domu Retje, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Retje Volišče št. 42 — na Hribu v dvorani KS Loški potok, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Hrib Volišče št. 43 — v Šegovi vasi pri Mohar Fani, Šegova vas 7, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Šegova vas Volišče št. 44 — v Travniku v menzi na Kapli. Travnik, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Travnik in Srednja vas Volišče št. 45 — v Malem logu v Gasilskem domu Mali log. glasujejo delovni ljudje in občani naselja Mali log. Volišča za volitve družbeno političnega zbora v naši občini so enaka kot za volitve delegacij krajevnih skupnosti za zbor KS in skupščine SIS. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih (13. marca) bodo opravili volitve na svojih voliščih v TOZD in delovnih skupnostih. VOLITVE ’86 Kdo so naši kandidati? Četrtim delegatskim volitvam, volitvam 1986, smo zadnje leto v Rešetu posvečali veliko pozornosti. V vsaki številki smo skrbno spremljali posamezne faze predvolilnih aktivnosti in sproti poročali, kaj je v pripravah na volitve novega. Naši bralei so bili na ta način sproti seznanjeni z vsem, kar se je na tem področju zanimivega dogajalo. Socialistična zveza in sindikati so v predkandidacijskem obdobju opravili veliko delo z evidentiranjem množice možnih kandidatov za člane delegacij. Evidentirane možne delegate smo objavili v septembrski številki Rešeta, kasneje, v decembru, pa še evidentirane možne kandidate za opravljanje najodgovornejših dolžnosti v skupščinah DPS in SIS. Februarja je bil objavljen ožji seznam možnih kandidatov za opravljanje teh funkcij, katerega so občani obravnavali tudi na temeljnih kandidacijskih konferencah do 10. februarja in na občinski kandidacijski konferenci 20. februarja. Ponovno je treba ugotoviti, daje bil v vseh sredinah dovolj resen in odgovoren pristop do izvajanja predvolilnih aktivnosti. Pomembna je tudi ugotovitev, da je bilo le nekaj posameznih primerov, ko kandidati niso hoteli podpisati izjave o sprejemu kandidature, da pa je sicer vsa velika množica (sedaj že) kandidatov brez pripomb sprejela kandidaturo za delegata v katerikoli delegaciji. Takšno spoznanje je spodbudno, saj kaže. da nam končno ni vseeno, kako naše samoupravno odločanje poteka, da tak način odločanja sprejemamo za svojega in da hočemo v njem ustvarjalno sodelovati. Poteza je v prihodnje na vodstvih skupščin, predvsem sisov. da bodo delovanje skupščin organizirali dovolj smotrno, skratka tako, da bodo delegacije lahko ustvarjalno sodelovale pri oblikovanju in izvajanju politike samoupravnega odločanja in dogovarjanja na posameznem interesnem področju. Temeljne in tudi občinska kandidacijska konferenca so dovolj jasno postavile odgovornost za prihodnje delovanje delegatskega sistema pred vse odgovorne dejavnike, tudi samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. Kar zadeva višje organe, so bile marsikje izražene želje, poleg ostrega principa odgovornosti, po pomlajevanju kadrov na vseh nivojih, pa tudi zahteve po boljšem zastopanju našega območja v organih republike. Žal nekaj naših evidentiranih kandidatov za odgovornejše funkcije v republiki ni prišlo v ožji izbor, zato bo treba v prihodnje posebno pozornost posvetiti stalnim kadrovskim pripravam ter evidentirati in delegirati čim več ljudi iz našega okolja v republiko. Temeljne in občinska kandidacijska konferenca so obravnavale ožji izbor možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v občini. Na .občinski kandidacijski konferenci je prišlo do nekaterih sprememb predvsem pri skupščinah sisov, večina predlogov pa je bila potrjena, kakor je bilo objavljeno v prejšnjem Rešetu. Spremembe so naslednje: v zboru izvajalcev izobraževalne skupnosti bo treba izmed izvajalcev poiskati predsednika in podpredsednika. Za predsednico skupščine otroškega varstva je bila na novo predlagana Nina Češarek iz Ribnice, pravnica na Riktt. Poiskati (po volitvah) bo treba tudi kandidata za podpredsednika skupščine skupnosti za zaposlovanje, za podpredsednico zbora izvajalcev skupnosti socialnega skrbstva je bila na novo predlagana Lučka Ruparčič. za predsednika skupščine stanovanjske skupnosti pa Dušan Jamnik. Blatnik Nada je bila predlagana za podpredsednico skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. V današnji številki Rešeta objavljamo sezname vseh delegacij (kandidatne liste), kakor so bile oblikovane na temeljnih kandidacijskih konferencah. Kandidatne liste so javno objavljene tudi v vsaki skupnosti, še najbolje pa se bodo s predlaganimi kandidati volilci seznanili iz našega časopisa. Na voliščih bo verjetno premalo časa, da bi v miru prebrali kandidatne liste, zato boste to bolje opravili z Rešetom. V številnih primerih so kandidatne liste zaprte, to pomeni, da je na listi toliko kandidatov, kolikor se jih voli. Z ozirom na to. da je bil predvolilni postopek voden dovolj derfoki atično. daje bilo dovolj možnosti predlaganja in ocenjevanja predlaganih možnih kandidatov, z volitvami končno le potrjujemo že prej premišljeno in dogovorjeno. Novost je tudi v tem. da se pri zaprtih kandidatnih listah za skupščino SIS lahko voli celotno listo z »glasujem za« alt »glasujem proti«, medtem ko je treba pri delegacijah za DPS obkrožati zaporedne številke pred imeni kandidatov. In kakšne delegacije bomo volili \ posa m e z n i h okoljih'.’ V krajevni skupnosti Dolenja vas bodo volili 15-člansko delegacijo za zbor krajevnih skupnosti ter deset 7-članskih posebnih delegacij za skupščine SIS. skupno kandidira 85 kandidatov. V KS Ribnica bodo volili 25-člansko delegacijo za zbor KS. 7-član-ski posebni delegaciji za zdravstvo in kulturo, 6-članski posebni delegaciji za raziskovanje in izobraževanje ter 12-člansko združeno delegacijo za ostale SIS. V KS Sodražica volijo 21-člansko delegacijo za zbor KS, 7-članske posebne delegacije otroškega varstva, zdravstva, izobraževanja in kulture ter 15-člansko združeno delegacijo za ostale SIS. Delegacija za zbor KS v Loškem potoku šteje 17 članov, volijo pa še 7-članske posebne delegacije za raziskovanje, izobraževanje. zdravstvo in kulturo ter 15-člansko združeno delegacijo za ostale SIS. V KS Slemena volijo 10-člansko delegacijo za zbor KS ter Il-člansko delegacijo za SIS. v KS Velike Poljane pa 10-člansko delegacijo zbora KS in 10-člansko delegacijo SIS. V Riku voli jo 7-članske delegacije za zbor združenega dela v v seh tozdih, na nivoju delovne organizacije pa 12-članske posebne skupne delegacije za zdravstvo, izobraževanje, kulturo in raziskovan je. Za ostale SIS bodo delegatska baza delavski sveti tozdov. Inles DSSS voli 8-člansko delegacijo ZZD in 10-člansko delegacijo SIS. v Inles TOZD Ribnica 15-člansko delegacijo ZZD. 7-članske posebne delegacije za raziskovanje, izobraževanje. kulturo in zdravstvo ter 15-člansko združeno delegacjio za ostale SIS. Inles Dolenja vas ima 10-člansko delegacijo ZZD in 13-člansko skupno delegacijo SIS. Inles Loški potok 11 članov ŽZD ter 11 članov za SIS, Inles v Sodražici ima 1 i-člansko delegacijo ZZD in 10-člansko za SIS. Inles Trgovina pa 7-člansko delegacijo ZZD in 10-člansko splošno delegacijo SIS. Gozdarstvo Jelenov žleb voli obe delegaciji po 10 članov, TOK gozdarstvo pa po 11 članov. Donit Sodražica voli dve l()-članski delegaciji, 1TPP 8-člansk.o za ZZD in 12-člansko splošno delegacijo SIS. BPT in osnovna šola Loški potok volita 5-članski delegaciji ZZD. Saturnus 10-člansko, vsi skupaj pa skupno splošno delegacijo SIS. Pletenina Sodražica voli 5-člansko delegacijo za ZZD in 15-člansko splošno delegacijo SIS. Eurot-rans ima 5-člansko delegacijo ZZD in 10-člansko splošno delegacijo SIS. Za SIS ima 10-člansko delegacijo tudi Sukno. za ZZD pa 7 članov. V kmetijski zadrugi bodo volili v obeh delegacijah po 11 članov, v osnovni šoli Sodražica za ZZD 7 in za SIS 13 delegatov. prav tako v VVZ Majde Šilc v Ribnici in skupščini občine, v zdravstvenem domu sta obe delegaciji 10-članski, v Komunali in ostalih manjših kolektivih imajo le splošno delegacijo SIS 613 članov), v delovni skupnosti SIS in ostalih organih imajo 7-člansko delegacijo ZZD in II-člansko za sise. obrtniki pa bodo volili 7 članov delegacije za ZZD in 10 članov delegacije za sise. Pozivamo vse volilce, da temeljito prouče objavljene kandidatne liste, da se bodo na volitvah 13. (v združenem delu) in 16. (v KS)marcalažjeodločali oziroma vedeli, za katere oddajajo svoje glasove. Kot smo v vseh dosedanjih predvolilnih pripravah potrjevali svojo pripadnost kar najboljšemu delovanju delegatskega sistemu, potrdimo to ponovno z udeležbo na volitvah, potem pa skupaj poskušajmo delegatski način odločanja kar najbolje izpopolniti. Tudi od tega je odv isen naš nadaljnji razvoj! Kandidatna lista družbenopolitičnega zbora Že v prejšnji številki smo objavili predlog kandidatne liste članov družbenopolitičnega zbora skupščine občine, kakor so ga predlagala vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij — socialistične zveze, zveze sindikatov, zveze komunistov, zveze socialistične mladine in zveze borcev. Na temeljnih in občinski 1. ANDOLJŠEK Jože. Breg 2, Inles Ribnica 2. ASIC Mjlan. Trg Veljka Vlahoviča. Ribnica 3. BAMBIČ Vinko, Loški potok. Riko 4. BOROVAC Milena. Struška. Ribnica 5. ČEŠAREK Siavica. Breg-Grič. Mercator 6. DEBELAK Jože. Tr« Veljka Vlahoviča, Riko 7. GRIVEC France, Dolenja vas. Riko 8. HREN Tone, Dolenja vas, KZ Ribnica 9. JORAS Štefka. OŠ Sodražica, Sodražica kandidacijski konferenci ni bilo takih pripomb, ki bi narekovale ponovitev postopka za dopolnitev kandidatne liste in tako je kandidatna lista družbenopolitičnega zbora naslednja (zanjo glasujemo 16. marca na volitvah v krajevnih skupnostih z odločanjem »za« ali »proti« listi!): 16. OBERSTAR Jože, Mahovnik 30, TOK gozdarstvo 17. OBERST AR Zvone. Gorenjska cesta. 1TPP 18. OGRINC Matija. OŠ Sodražica, Sodražica 19. PETRIČ Igor. Sodražica, 1TPP 20. P1CEK Janez. Ribnica, Prijateljev trg 21. POGORELEC Viktor, Nemška vas. Inles 22. RUS Stanko. Ul. J. Petka Ribnica 23. ZBAČNIK Franc, Opekarska 43. Ribnica 10. KNEŽEV1Č Mirko, Trg Veljka Vlahoviča Ribnica 11. LAPAJNE Franc, Trg Veljka Vlahoviča Ribnica . ' 12. LOVŠIN Dušan. Sušje 33. Riko 13. MAROLT Alojz. Šeškova 14. ZKGP 14. MIŠE Konrad. Eurotrans, Lipovec 15. NOSAN Matjaž, Goriča vas, OK ZKS KS Dolenja vas Zbor krajevnih skupnosti L Milka Bojc. Dolenja vas n. h. 2. Janez Češarek. Dolenja vas n. h. 3. Janez Henigman, Prigorica n. h. 4. Dušan Henigman, Dolenja vas 104 5. Pavel Hočevar, Rakitnica 25 6. Franc Levstik st.. Dolenja vas 50 7. Marija Merhar. Dolenja vas n. h. 8. Boris Mikulič, Grčarice 29 9. Ivan Mohar. Grčarice 40 10. Drago Merhar. Kot 1 11. Angelca Oraž.cm. Dolenja vas 143 12. Ludvik Oražem. Prigorica 13. Slane Poje ml.. Gtčarice 1 14. Rudi Trdan. Prigorica 89 15. Franc Vidervol ml.. Lipovec Voli se 15 delegatov. Posebna delegacija kulturne skupnosti I. Zalka Gorše, Dolenja vas 73 2. Ivan Henigman, Prigorica 5. 3. Roman Mustar, Dolenja vas 120 4. Franc Oražem. Dolenja vas 3 5. Sonja Pogorele, Dolenja vas n. h. 6. Jelka Šega. Grčarice 14 7. Marija Zbašnik, Dolenja vas n. h. Posebna delegacija zdravstvene skupnosti 1. Ana Bartol). Dolenja vas 133 2. Ančka Grbec, Grčarice 33 REŠETO 3. Nežka Henigman, Dolenja vas 146 4. Ignac Merhar ml.. Prigorica 87 5. Stane Oberstar ml.. Rakitnica 2 6. Metod Oražem, Dolenja vas n.h. 7. Franc Petek, Lipovec n.h. Posebna delegacija za stanovanjsko skupnost 1. Polde Dejak, Dolenja vas 61 2. Marija Henigman, Prigorica 108 a 3. Milan Henigman, Prigorica 12 4. Zdravko Mikulič, Grčarice 5 5. Janez Trdan ml., Dolenja vas 30 6. Andrej Rus, Rakitnica 70 7. Marija Vidervol, Rakitnica 58 Posebna delegacija za raziskovalo skupnost 1. Miran Košmrlj, Grčarice 35 2. Mirko Merhar, Prigorica 3 3. Drago Oražem, Dolenja vas 45 4. Lado Oražem ml.. Dolenja vas 14 5. Jože Starc, Prigorica 6. Srečko Vrbinc. Dolenja vas 55 7. Janez Zobec, Dolenja vas n.h. Posebna delegacija za izobraževalno skupnost L Marija Bojc, Dolenja vas n.h. 2. Norbert Černe, Grčarice 34 3. Martin Lavrač, Dolenja vas n.h. 4. Silva Lovšin. Dolenja vas 119 5. Franc Nosan ml.. Prigorica 34 6. Mirko Vidervol. Rakitnica 6 7. Vera Zbašnik, Dolenja vas n.h. Posebna delegacija skupnosti otroškega varstva L Ivanka Bojc, Prigorica 50 2. Marica Kromar, Dolenja vas 33 3. Marica Klun, Rakitnica 32 4. Lado Mustar, Dolenja vas 120 5. Irena Prus, Dolenja vas n.h. 6. Vlasta Pogorelc, Dolenja vas 125 7. Martina Trdan, Dolenja vas 22 Posebna delegacija telesno-kulturne skupnosti L Alojz Bojc ml., Prigorica 96 2. Tone Bojc, Dolenja vas n.h. 3. Alojz Dezordo, Grčarice 27 4. Jože Henigman, Rakitnica 5. Marjan Oražem, Dolenja vas 143 6. Andreja Pogorelc, Dolenja vas n.h. 7. Jože Rus ml.. Dolenja vas 27 Posebna delegacija pokojninsko-invalidskcga zavarovanja L Ivana Henigman. Rakitnica 45 2. Jože Henigman, Dolenja vas n.h. 3. Ivan Lovšin st.. Dolenja vas 117 4. Marjan Mihelič, Dolenja vas 127 5. Jože Pogorelc, Dolenja vas 9 6. Franc Trdan st., Prigorica 41 7. Milan Zobec, Blate Posebna delegacija socialnega skrbstva L Ana Dejak, Dolenja vas 61 2. Franc Gorše, Prigorica 77 3. Vinko Henigman. Rakitnica 45 4. Jakob Pogorelc. Dolenja vas 52 5. Jože Srcbot, Dolenja vas n.h. 6. Alojz. Starc. Lipovec n.h. 7. Anton Žagar, Dolenja vas n.h. Posebna delegacija skupnosti za zaposlovanje 1. Franc Dejak, ml. Dolenja vas 26 2. Ivan Kos, Dolenja vas 38 3. Joža Lavrač, Dolenja vas n.h. 4. Darij Lovšin. Dolenja vas 119 5. Milka Merhar, Prigorica 55 6. Franc Trdan, ml. Dolenja vas 22 7. Branko Vidervol. Rakitnica 3 KS Ribnica Zbor krajevnih skupnosti L Alojz Ambrožič, Sušje 6 2. Vojin Maletič, Trg. V. Vlahoviča 3. Mira Jakopič, Lepovče 4. Adrej Pucelj, Goriča vas 5. Bogomil Juvane, Kolodvorska c. 6. Andrej Klemenc, Grajska ulica 7. Jože Pahulje, Otavice 8. Rado Sever, Breg 9. Mirjan Andoljšek, Prijateljev trg 3 10. Franc Turk, Gorenjska cesta 39 11. Anton Henigman, Gorenjska cesta 12. Janez Zakrajšek. Sajevec 13. Stane Tešaer, Opekarska cesta 56 14. Alojz Lovšin, Dolenji Lazi 4 15. Tone Šilc, Gorenji Lazi 16. Janez Rus, Nemška vas 17. Janez Andoljšek, Prešernova 18. Franc Petek. Hrovača 19. Franc Prelesnik, Nemška vas 20. Nande Šilc. Slatnik 21. Ivan Mihelič, Kot 14 22. Viktor Osvald. Breže 23. Alojz Osvald, Kot 24. Ignac Lesar. Jurjeviča 25. Polde Kozina, Jurjeviča 26. Franc Škrabec, Urbanova 27. Ivan Gornik. Kot 28. Franc Klun, ml., Bukovica Voli se 25 delegatov. Posebna delegacija za zdravstvo 1. Andrej Arko, Nemška vas 2. Anton Pahulje, Ljubljanska c. 17 3. Jože Marolt, Kolodvorska 25 4. Zdenka Sever, Breg 8 5. Tone Lovšin, Dolenji Lazi 6. Janez Picek, Prijateljev trg 11 7. Danica Fcgic, Grič c VI1/8 8. Miran Lavrič, Opekarska ulica 9. Milka Mihelič, Kot 10. Zinka Benulič. Jurjeviča 14 11. Tatjana Peterlin, Ljubljanska c. Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija za kulturo L Milena Borovac, Struška 19 2. Marjana Debeljak, Struška 17 3. Janez Šilc, Breg n.h. 4. Milan Čirovič, Seškova ulica 5. Jože Starc, Trg. V. Vlahoviča 6. Stanko Kljun, Goriča vas n.h. 7. Jože Kozina, Žlebič 1 8. Jože Levstek, Nemška vas 9. Danica Ivanec, Grič c VII/ Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija za raziskovanje 1. Štefan Peterlin, Trg. V. Vlahoviča 10 2. Polde Rus, Nemška vas 56 3. Franc Mihič, Kurirska pot 4. Peter Andoljšek, Grič 1/ 5. Tomaž Lovšin, Grič 6. Janez Škrabec, Hrovača 7. Alenka Žagar, Vodnikova ulica Voli se 6 delegatov. Posebna delegacija za izobraževanje 1. Danilo Divjak, Grič VII/5 2. Nada Kovačič-Rus, Prijateljev trg 3. Pavel Šobar. Nemška vas 4. Stane Grebenc. Jurjeviča 5. Iva Ilc. Gorenjska cesta 6. Alojz Starc. Goriča vas 7. Jože Drobnič, Goriča vas 8. Lado Orel. Trg. V. Vlahoviča Voli se 6 delegatov. Združena delegacija SIS 1. Anton Nadler, Goriča vas 2. Alojz Zbašnik^Trg. V. Vlqhoviča 1 3. Dušan Bajde, Šeškova 15 4. David Tuzovič. Prijateljev trg 5. Dušan Jamnik, Trg V. Vlahoviča 6. Ivan Škof. Trg V. Vlahoviča 7. Ivan Škof. Trg V. Vlahoviča 8. Janez Rigler, Grič 9. Janez Petek, Dolenji Lazi 11 10. Jože Klun, Seškova 25 11. Marjan Gril. Šolska 4 12. Mirko Kljun. Nemška vas 30 13. Nada Blatnik. Kolodvorska ulica 25 14. Verica Tanko, Slatnik 15. Vida Košir, Jurjeviča 54 Voli se 12 delegatov. KS Sodražica Zbor krajevnih skupnosti L Ludvik Ambrožič, Zamostec n.h. 2. Franc Arko, Petrinci 3 3. Miro Cvar, Prvomajska c. 12. Sodr. 4. Janko Divjak, Žimarice n.h. 5. Vinko Drobnič, C. notf. odreda 42, Sodražica 6. Jože Indihar. Globel 10 7. Ladislav Janež. T rg 25. maja II. Sodražica 8. Anton Košir, Zavoda 4. Sodražica 9. Drago Košmrlj. Podklanec 15 10. Franc Košir. Zavrti 1, Sodražica 11. Silvo Košmrlj. Podklanec 24 12. Angela Lovšin. Zapotok 42 13. Janez Milavec, C. Majde Šilc 14, Sodražica 14. Jože Modic, st.. Betonovo 2 15. Angelca Pucelj. Kuriska cesta 2. Sodražica 16. Jože Prijatelj. Vinice 7 17. Danilo Silc, Jelovec 10 18. Franc Šivec. Žimarice n.h. 19. Dušan Urh, C. notr. odreda 50. Sodr. 20. Jože Vesel, Kračah 12 21. Ludvik Vesel, Podklanec 5 Voli se 21 članov delegacije. Posebna delegacija otroškega varstva 1. Vida Čampa, Podgorska c. 17. Sodražica 2. Darinka Češarek, Podklanec 20 3. Darinka Hočevar. Na pesek 15 4. Franc Kržc. Petrinci 2 5. Nada Klun, Žimarice 15 6. Gorana Lešnjak, Zavrti 23. Sodražica 7. Alenka l.ušin, Vinice 19 8. Jelena Mihelič-Žurga, Zavoda 18. Sodražica 9. Leopold Puželj, Zapetek 31 10. Nada Starc, Zavrti 17, Sodražica 11. Nada Vesel. Žimarice 13 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija zdravstva 1. Jože Arko, Prvomajska c. 26. Sodražica 2. Ivanka Gornik, Žimarico n.h. 3. Alojz Lunder, Kračah 6 4. Alojz Lušin. Žimarico 70 5. Andrej Puželj; l.ipovščica 14 6. Anton Šega, Podklanec 22 7. Peter Štupica. Prvomajska c. I. Sodražica 8. Marija Zbačnik. Podklanec 16 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija izobraževanja 1. Gvidica Arko, Slemenska cesta 8, Sodr. 2. Marija Gačnik, Prvomajska cesta 8, Sodr. 3. Franc Krže, Kržeti 19 4. Melita Košir, Zavoda 4, Sodražica 5. Franc Lovšin, Zapotok 42 6. Viktor Modic, C. notr. odreda 30, Sodraži-ca 7. Žiža Stojakovič, Trg 25. maja 1, Sodr. 8. Brigita Štupica, C. notr. odreda 52, Sod. 9. Anton Vesel, C. notr. odreda 40, Sodr. Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija za kulturo L Janez Arko, C. notr. odreda 34, Sodražica 2. Anica Čampa, Zapotok 3/a 3. Branko Košir, Prvomajska c. 22, Sodražica 4. Drago Košir, Podgorska c. 6, Sodražica 5. Ludvik Mihelič, Sodražica 6. Ivo Smisl, Podg. c. 25, Sodražica 7. Pavla Štupica, C. notr. odreda 52, Sodražica 8. Bojan Zajc, C. notr. odreda 28, Sodražica Voli se 7 delegatov. Združena delegacija SIS L Dušan Andoljšek, Slomenska c. 4, Sodražica 2. Franc Andoljšek, Slomenska c. 10, Sodražica 3. Janez Arko, Slomenska c. 8, Sodražica 4. Milan Arko, Lipovščica 11 5. Viktor Drobniš st., Zavrti 19, Sodražica 6. Jože Gornik, Žimarice 11 7. Stane Hočevar, Na pesek 15, Sodr. 8. Jože Košmrlj, Kržeti 7 9. Marija Pajk, Zavoda 20, Sodražica 10. Jože Pirnat, Zavrti 5, Sodražica 11. Ivan Petrič, Zavoda 10, Sodražica 12. Lidija Pogorelc, Vinice 32 13. Stanislav Rigler, Trg 25. maja 6, Sodražica 14. Janez Turk, Zavoda 19, Sodražica 15. Majda Vesel, Kurirska cesta 3, Sodr. VOLITVE ’86 16. Franc Vesel, Kurirska cesta 3, Sodr, 17. Srečko Vesel, C. not. odreda 35, Sodr. 18. Franc Zavodnik, Sodražica Voli se 15 delegatov. KS Loški potok Zbor krajevnih skupnosti 1. Janez Bambič, Travnik 71 2. Franc Benčina, Travnik 61 3. Jernej Bartolj, Travnik 99 4. Alojz Car, Retje 113 5. Karol Debeljak, Mali log 38 6. Janez Debeljak, Mali log 11 7. Debeljak Janko, Hrib 57 8. Alojz Debeljak, Retje 57 9. Nikola Filipovič, Travnik 5 10. Jernej Knavs, Hrib 95 11. Alojz Lavrič, Hrib n.h. 12. Janez Lavrič, Hrib 32 13. Franc Levstik, Travnik 100 14. Mira Novak, Segova vas 6 15. Janez Novak, Retje 103 16. Janez Rus, Hrib 51 17. Franc Vesel, Srednja vas n.h. Voli se 17 delegatov. Združena delegacija SIS L Janez Bartolj, Hrib 53 2. Andreja Car, Retje 62 3. Janko Debeljak, Hrib n.h. 4. Anton Gregorič, Srednja vas 1 5. Metod Knavs, Retje 61 6. Anton Košmrlj, Retje 104 7. Marica Košmrlj, Retje 16 8. Branko Levstik, Retje n.h. 9. Dušan Levstek, Travnik 57 10. Milka Lavrič, Hrib n.h. 11. Franc Lavrič, Hrib 100 12. Amalija Lavrič, Travnik 46 13. Ivan Mohar, Retje 125 14. Markovčič Marija, Travnik n.h. 15. Turk Karol, Mali log 49 Voli se 15 delegatov. Posebna delegacija raziskovalne skupnosti L Jože Anzeljc, Mali log 21 2. Ivan Benčina, Travnik 6 3. Branko Bartol. Travnik 99 4. Albin Debeljak, Retje 49 5. Janez Lavrič, Srednja vas 2 6. Valetin Levstik, Travnik 81 7. Mirko Mohar, Retje 120 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija Izobraževalne skupnosti L Valentina Košmerl, Retje 26 2. Milena Knavs, Mali log 54 3. Ivanka Levstek, Retje n.h. 4. Vida Novak, Retje 103 5. Rudi Rus, Travnik 62 6. Alojz Ruparčič, Travnik 92 7. Marija Turk, Mali log 49 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija Zdravstvene skupnosti L Franc Benčina Travnik 36 2. Ivan Car, Retje 21 3. Jože Car, Retje 62 4. Štefka Kordiš, Travnik 68 5. Janez Novak, Retje 103 6. Majda Rus, Travnik 63 7. Viljem Vesel, Retje 127 Posebna delegacija Kulturne skupnosti L Stanko Anzeljc, Mali log 26 2. Bogdana Košmerl, Hrib 16 3. Metod Košmerlj, Retje 18 4. Vlado Mohar, Hrib 14 5. Stane Monatnič, Hrib 98 6. Jože Modic, Travnik 1 7. Ciril Rus Voli se 7 delegatov. KS Slemena Zbor KS SO: L Ciril Adamič, Gašpinovo 1 2. Alojz Adamič, Hudi konec 9 3. Janez Adamič, Graben 5 4. Janez Brinšek, Sv. Gregor 13 5. Janez Drobnič, Vintarji 4 6. Janez Indihar, Črni potok 9 7. Tatjana Jaklič, Sv. Gregor 7 8. Anton Marolt, Novi pot 3 9. Franc Perovšek, Krnče 3 10. Franc Petrič, Perovo 3 11. Marko Perovšek, Marolče 3 12. Franc Primožič, Praproče 10 13. Danijela Vrh, Črni potok 4 14. Janez Zajc, Maršiči 2 15. Stane Žitnik, Junčje 4 Voli se 10 delegatov. Delegacija SIS L Alojz Adamič Andol 1 2. Anton Adamič, Graben 3 3. Jože Klun, Pusti hrib 1 4. Franc Levstek, Zadniki 2 5. Stanko Lovšin, Gašpinovo 3 6. Janez Marolt, Junčje 1 7. Jože Marolt, Levstiki 2 8. Anton Perovšek, Hudi konec 4 9. Franc Petrič, Vintarji 3 10. Jože Rigler, ^Praproče 9 I L Jože Turk, Črnec 5 Voli se 11 delegatov. KS Velike Poljane Zbor krajevnih skupnosti L Jože Drobnič, Žukovo 1 2. Anton Gruden, Dol. Pod poljane 3 3. Domin Lunder, Finkovo 4. Jože Marolt, Gor. Podpoljane 3 5. Jože Marolt, Dol. Podpoljane 6. Jože Peterlin, Vel. Poljane 40 7. Danilo^Pirnat, Vel. Poljane 23 8. Franc Šilc, Praproče 2 9. Alojz Škulj, Dol. Podpoljane 10. Janez Žužek, Vel. Poljane 41 Voli se 10 delegatov. Splošna delegacija SIS L Janez Adamič, Vel. Poljane 9 2. Lado Andoljšek, Osenek 2a 3. Francka Andolšek, Vel. Poljane 30 a 4. Anton Gorjup, Gor. Podp. 1 5. Bogomir Indihar, Dol. Podp. 12 6. Janez Novak, Vrh 2 7. Matija Novak, Vel. Poljane 19 8. Milan Oblak, Vel. Poljane 33 9. Anton Šilc, Vel. Poljane 43 10. Jože Zakrajšek, Dol. Podp. 2 Voli se 10 delegatov. 7. Janez Zgonc, Sodražica 140/a Voli se 7 delegatov. »RIKO« TOZD Loški potok Zbor združenega dela 1. Bogo Car, Retje 37 2. Janko Krajec, Hrib 16 3. Milko Košmrlj, Retje 12 4. Ivan Knavs, Retje 11 5. Janko Mohar, Retje 125 6. Janez Starc, Retje 12 7. Lado Turk, Retje 4 Voli se 7 delegatov. »RIKO« TOZD Rikostroj Zbor združenega dela L Rudolf Benčina, Prešernova 19 2. Janez Klun II. Bukovica 21 3. Marjan Levstek, Breg 29 4. Anton Mrhar, Opekarska n.h. 5. Dušan Nosan, Trg. V. Vlahoviča 16 6. Vojko Štanfelj, Trg V. Vlahoviča 7 7. Vinko Zver, Gorenjska 46 Voli se 7 delegatov. Posebna skupna delegacija izobraževanja L Milena^Bojc, Dolenja vas 54 2. Alojz Češarek, Gorenjska c. 4 Rbc 3. Jože Debeljak, Žlebič 14 4. Alojz Knavs, Mali log 52 5. Stane Krže, Retje 111, Loški potok 6. Vesna Poštrak, TVV 14 Ribnica 7. Ivan Šmalc, TVV 4 Ribnica 8. Alojz Tanko, Hrovača 17 9. Olga Tanko, Goriča vas 95 a 10. Alojz Trdan, Rakitnica 28 11. Andrej Vidic, Prigorica n.h. 12. Janez Zbašnik, Gor. Lepovče 18 Voli se 12 delegatov. Posebna skupna delegacija za kultur 1. Franc Belaj, Sajevec 23 2. Brane Čampa, Otavice 3 3. Ernest Dellaschiava, Hrovača 1 4. Lado Indihar, Retje 7, Vel. Lašče. 5. Janez Knavs, Mali log 54, Loški p. 6. Zdenka Košmrlj, Retje n.h. Loški p. 7. Franc Lesar, Vodnikova 4, Ribnica 8. Branka Merhar, Gornje Lepovče 1 a 9. Marjeta Oražem, Breg Grič n.h. Ribnica 10. Božidar Pakiž, Sodražica 73 11. Vlado Perušek, TVV 6 Ribnica 12. Franci Zajc, Lepovče 28 Voli se 12 delegatov. RIKO DSS Zbor združenega dela L Jadranka Brožič-Jamnik, Trg. V. Vlahoviča Ribnica S Marija Mihelič L, Breg-Grič n.h. Ribnica 2. Merhar Vinko, Gornje Lepovče n.h. Ribnica 4. Janez Starc, Goriča vas 49, Ribnica 5. Pavel Šobar II., Nemška vas 58, Ribnica 6. Jože Turk, Prijateljev trg 2, Ribnica 7. Stanka Žnidaršič, Breg n.h. Ribnica Voli se 7 delegatov. »RIKO« TOZD ZPO Zbor združenega dela L Milojko Dokič, Trg V. Vlahoviča 2, Ribnica 2. Roman Henigman, Rakitnica 45 3. Alojz Lovšin III., Struška 4 4. Jože Ložar, Kočevje, Trg zbora odposlancev 39 5. Anica Škof, Trg. V. Vlahoviča 8, Ribnica 6. Janez Zakrajšek, Sajevec n.h. 7. Marjan Zidar, Zadolje I Voli se 7 kandidatov. »RIKO« TOZD RICOMAG Zbor združenega dela L Ignacij J3ojc, Dolenja vas 142 2. Franc Češarek, Prigorica 56 3. Alojz Ilc, Slatnik 15 4. Metod Kljun, Žlebič 40 5. Jože Oberstar, Breže 19 6. Mirko Rovan, Grčarice 32 Posebna skupna delegacija zdravstvi L Jože Bojc, Dolenja vas 111 2. Janez Debeljak, Mali log 55 3. Ivan Lakota, Kurirska pot n.h. Rib. 4. Viljem Miklavec, Runarsko 15 5. Hinko Oblak, TVV Ribnica 6. Tone Omerza, Dolenja vas n.h. 7. Andrej, Pintar, Sodražica 131 8. Stane, Škulj, Goriča vas 28 9. Eda Štanfelj, TVV 7 Ribnica 10. Janez Turk, Mali log 55 11. Nada Vidmar, Koblarji 28, 12. Jože Vrh, TVV 9 Ribnica Voli se 12 delegatov. Posebna skupna delegacija raziskovanja L Anton Bartol II., Dol. vas 133 2. Franc Bojc, TVV 12 Ribnica 3. Marjan Gornik, Jurjeviča 16 4. Anton Gregočič, Srednja vas 1 a L. p. 5. Janez Krže, Grajska pot 10 Ribnica 6. Alojz Lovšin II. Dolenji Lazi 4 7. Janez Lavrič, Travnik 64 8. Vinko Šmalc, Šeškova 8 Ribnica 9. Franc Starc, Goriča vas 49 10. Iztok Tomšič, Rudarsko nas. 11. Koč., 1 L Leopold Trdan, Sušje 12. Vojko Turk, Trata II/l Kočevje Voli se 12 delegatov. Inles DSSS Zbor združenega dela 1. Franc Ambrožič, Kolodvorska 23 REŠETO 2. Anica Botha, Goriča vaš 3. Fajs Andreja, G. Lepovče 4. Štefka Francelj, Sodražica 5. Nevenka Lesar, Gorenjska c. 6. Vladimir Mihelič. Vrtnarska 10. Ribnica 7. Breda Oražem, Kolodvorska 8. Drago Zajc, Kot Voli se 8 delegatov. Splošna delegacija SIS 1. Francka Andoljšck. Vel. Poljane 2. Milka Anzeljc, Ul. Jožeta Petka II 3. Mimi Bambič, Trg V. Vlahoviča 4. Terezija Cihal, Prijateljev trg 2 5. Mira Grišin, Podgorska 17, Kočevje 6. Pavel Jevnikar. Levstikova ul. 7. Marta Košir, Jurjeviča 12 8. Marija Merhar, Prigorica 22 9. Leopold Žlindra, Vrtnarska ul. 6 10. Janez Žuk. Trg V. Vlahoviča Voli sc 10 delegatov. Inles TOZD Ribnica Zbor združenega dela L Fr neka Andoljšek, Prečna 3 Ribnica 2. Milan Asič. Trg V. Vlahoviča 4 3. Anton Bojc, Prigorica 4. Pavel Češarek. Ravni dol 8 5. Ivan Francelj Sodražica 24 6. Drago lic, Goriča vas 7. Andrej Javornik, Opekarska c. 13 8. Jože Kozina, Jurjeviča 3 9. Franc Komar, Hrovača 51 10. Janez Lovšin, Hrovača n.h. 11. Ivan Majer, Nemška vas 32 12. Cveta Radošenovič. Prijateljev trg 6 13. Majda Stanojevič. Prijateljev trg 14. Alojz Tanko, Žlebič 37 15. Alojz Trdan, Sušje 18 16. Vojko Farazin, Trg V. Vlahoviča 11 Voli se 15 delegatov. Združena delegacija SIS L Ivan Arko, Dol. Lazi n.h. 2. Janez Arko, Trg V. Vlahoviča 3. Metod Andoljšck. Prij. trg 12 4. Janez Češarek, Kurirska pot 2 5 Majda Kožar, Lepovče 13 6. Alojz Lavrič, Travnik 30 L. p. 7. Franc Lesar, Prij. trg 12 8. Alojz Levstek. Ortnek 5 9. Franc Lovšin. Trg V. Vlahoviča 1 10. Janez Mate, Prešernova 15 11. Terezija Mihelič, Levstikova 8 12. Andrej Petek, Lipovec 1 13. Janez Pucelj. Opekarska c. 20 14. Ludvik Rus, Lepovče n.h. 15. Zdenka Samsa, Šeškova 23 16. Miha Sile, Dol. Lazi 6 17. Franc Turk, Sodražica 75 Voli se 15 delegatov. Posebna delegacija Raziskovalne skupnosti 1. Ciril Andoljšek. Prečna 3 2. Janez Gorše. Opekarska c. 7 3. Zdenka Jurdana_, Prijateljev trg 3 4. Stane Košmrlj, Žlebič 2 5. Stane Petek, Goriča vas 45 6. Andrej Pucelj, Goriča vas 32 7. Matjaž Virant. Partizanska c 1 8. David Tuzovič, Prij. trg 2 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija Izobraževalne skupnosti 1. Franc Bolha. Goriča vas 95 2. Marko Burger, Kurirska pot 3. Tončka Češarek, Trg V. Vlahoviča 4. Stane Kljun, Gor. c. 23 5. Silvester Košir. Prešernova 11 6. Marta Lovšin. Trubarjeva 7 7. Karol Oražem. Partizanska c,-8 8. Ciril Tisovec. Podgorska 3 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija Zdravstvene skupnosti 1. Anton Češarek. Kurirska pot 2 2. Marko Češarek, Lepovče 17 3. Janež Janja. Sodražica 50 4. Darinka Jordan. Prigorica 70 5. Janez Kovačič. Prijateljev trg 4 6. Tugomila Tomšič, Trg V. Vlah. A-l 7. Marica Virant. Partizanska c. 1 Voli se 7 delegatov. Posebna delegacija Kulturne skupnosti 1. Marica Benčina, Opekarska 18 2. Franc Dejak, Dol. Lazi 17 3. Stanc Kromar, Trubarjeva 3 4. Janez Merhar, Sajevec n.h. 5. Andrej Modic, Brinovščica, Sv. Gr. 6. Branko Modic, Travnik 1 L. p. 7. Janez Oblak, Gorenjska c. 44 8. Marija Petelin, Struška 8 Voli se 7 delegatov. Inles TOZD ZD Dolenja vas Zbor združenega dela 1. Olga Lavrič, Prigorica 37 2. Darja Merhar, Blate-Kot 1 3. Leopold Zobec. Blate 2 4. Duro Vojvodič, Dolenja vas 21 5. Ivan Zbašnik, Dolenja vas n.h. 6. Stane Šilc, Goriča vas 69 7. Dragica Nosan, Prigorica 34 8. Leopold Šilc, Sajevec 26 9. Alojz Arko, Dolenja vas 35 10. Bernarda Bojc, Dolenja vas n.h. 11. Vili Levstek, Streliška 12, Kočevje Voli se 10 delegatov. Splošna delegacija SIS 1. Gornik Zlatka, Dol. vas n.h. 2. Vera Zbašnik, Dol. vas n.h. 3. Janez Češarek, Dol. vas n.h. 4. Marija Bojc, Dolenja vas 2 5. Marinka Kalister. Lipovec n.h. 6. Fanika Klun, Nemška vas 51. 7. Janko Rober, Kolodv. ul. 16/A, Ribnica 8. Milan Vidcrvol, Rakitnica 9. MaricavGorše, Blate 10 10. Stane Češarek. Dol. vas 37 11. Dušan Štimec, Dolenja vas 5 12. Stane Debeljak, Rakitnica 18 13. Irena Henigman. Rakitnica 45 14. Alenka Deja, Dolenja vas 20 15. Janez Hočevar, Rakitnica 62 Voli se 13 delegatov. Inles TOZD Loški potok Zbor združenega dela 1. Ivan Anzeljc. Retje 112 2. Alojz Benčina. Hrib 26 3. Slavko Car. Retjev 72 4. Franc Debeljak, Šegova vas 4 5. Jože Gregorič, Retje 75 6. Rudolf Gregorič, Srednja vas 8 7. Marija Knavs, Travnik 102 8. Daniel Kordiš, Retje 85 9. Ivan Kordiš, Retje 75 10. Miroslav Kordiš, Retje 126 11. Franc Lavrič, Travnik 46 12. Zdenko Levstek. Travnik 20 Voli se 11 delegatov. Splošna delegacija SIS L Stanislava Begič, Hrib 47 2. Rudolf Car, Srednja vas 13 3. Danila Debeljak. Segova vas 3 4. Marija Debeljak. Hrib 111 5. Slavko Debeljak. Hrib 40 6. Ivan Kordiš, Hrib n.h. 7. Jože Kordiš. Hrib 31 8. Milanka Kordiš, Hrib 96 9. Janez Košmerl, Retje 104 10. Branko Košmrlj. Hrib 3 1 L Janko Knavs, Hrib 68 12. Viktor Knavs, Travnik 102 13. Alojz Lavrič, Srednja vas 12 14. Franc Lavrič, Travnik 30 15. Ljudmila Lavrič, Šegova vas 30 16. Mojca Lavrič, Travnik 30 17. Vinko Lavrič, Šegova vas 26 18. Emil Levstik, Travnik 55 19. Marija Levstek, Travnik 97 20. Franc Markovčič, Travnik n.h. 21. Stanislav Mišič, Retje n.h. 22. Marjan Modic, Travnik I 23. Vladimir Samsa, Mali log 25 Voli se 11 delegatov. »INLES« TOZD Sodražica Splošna delegacija SIS 1. Alojz Ambrožič, Opekarska 14. Ribnica 2. Anton Bečnik. Janeži 4 3. Martina Benčina. Sodražica 48 a 4. Erna Gornk. Žimarice 11 5. Anton Kralj. Sodražica 67 6. Helena Košir, Sodražica n.h. 7. Nada Košir, Globel 25 8. Drago Kožar, Žimarice 39 9. Franc La_yrič ml. Podklanec 19 10. Terezija Štupica, Sodražica Voli se 10 delegatov. Zbor združenega dela 1. Anton Benčina, Zamostec 66 2. Stane Čampa, Globel 31 3. Marjan Grlj, Sodražica 4. Franc Lesar, Žamostec 16 5. Marija Mekinda, Jelovec 2a 6. Silva Mikolič,_Loški potok 7. Jože Ogrinc, Žimarice 16 8. Vida Pahulje, Žimarice 46 9. Milka Pirc, Sodražica 66, 10. Anton Pero.všek, Hudi konec 4 11. Anton Štupica, Sodražica Inles TOZD Trgovina Zbor združenega dela L Franc Andoljšek, Lipovec 22 2. Jože Blatnik, Prijateljev trg 2, Ribnica 3. Irena Divjak, Lepovče n.h. 4. Franc Mohar, Trg V. Vlahoviča. Ribnica 5. Lado Tekavec, Prijateljev trg 6. Franc Vesel, Kot 11 7. Leon Žagar, Trg V. Vlahoviča Voli se 7 delegatov. Splošna delegacija SIS 1. Ranko Bambič, C. na Ugar 20 2. Jože Belaj, Sajevec 24 3. Tone Kovačič, Žimarice, 4. Alojz Lovšin. Sušje 5. Pavla Kromar, Trubarjeva 3 6. Marta Mihelič, Vrtnarska 10 7. Danica Mihelič. Prigorica 8: Franc Tanko, Prijateljev trg 9. Jurij Urbančič, Lepovče 10. Branko Vavtar, Jurjeviča Voli se 10 delegatov. Gozdarstvo TOZD Jelenov žleb Splošna delegacija SIS 1. Arko Franc Breže 14 2. Alojz Češarek Dol. Lazi 3. Anton Krajec Dol. Lazi n.h. 4. Jože Levstik, Luisa Adamiča Ribnica 5. Jože Levstik st. Hudi konec 10 6. Rus Danilo Grčarice 7 7. Janez Šega Grčarice 14 8. Jožo Šugič Kričiči BiH 9. Tončka Škufca Opekarska 51 10. Alojz Turk Grčarice 39 Voli se 10 delegatov. Zbor združenega dela 1. Ivo Blaževič Ovanjska BiH 2. Vinko Gorše Topniška 4 Rib. 3. Anton Ivančič Retje 107 4. Mijo Jurič Prijat, trg. 3 Ribnica 5. Jože Nemet Prij. trg A 12 Rib. 6. Anton Oblak Zadolje 5 7. Ivan Pintar Slatnik 18 8. Franc Primožič Hrib 41 9. Janez Vesel Struška 9 10. Franc Henigman Grčarice 25 Voli se 10 delegatov. TOK Gozdarstvo Ribnica Zbor združenega dela 1. Veno Čihal. Prijateljev trg 2 Ribnica 2. Anton Križman, Kajuhovo nas. S-4 Kočevje 3. Branko Krulič, Breg — n.h. Ribnica 4. Stane Lesar, Breže, Ribnica 5. Zdenka Paternus, Trg. V. Vlahoviča 5 VOLITVE 6. Janez Mihelič, Kot 2, Ribnica 7. Branko Rovan, Grčarice 12, 8. Stane Slapšak, Tesarska 3/B, Koč. 9. Milan Strlič, Prijat, trg 13, Rib. 10. Jože Zrnec, Zdenska vas 51 Dobrepolje 11. Tone Žagar, Šelniki 2, Čabar Voli se 11 delegatov. Splošna delegacija SIS 1. Peter Begič, Gor. Lepovce 15 2. Dušan Henigman, Dolenja vas 146 3. Franc Ilc Rakitnica 35 4. Marinka Klun Dolenji Lazi 19 5. Roman Kromar Trubarjeva 3 6. Iva Lavrič, Ljubljanska c. n.h. 7. Anton Mohar Podpreska 15 8. Mirko Rus Dolenja vas 137 9. Stane Tomec Dolenja vas n.h. 10. Silvo Turk Podgorska 17 Koč. 1 L Matej Vintar Prijateljev trg 3 Voli se 11 delegatov. Donit Sodražica Zbor združenega dela L Bogdan Adamič, Sodražica n.h. 2. Marinka Ambrožič, Sušje 2a 3. Janez Dejak, Grajska pot 8 Ribnica 4. Anton Klun, Žimarice 15 a 5. Franc Košir, Kot 22 6. Mirko Košir, Sodražica 152 7. Vlado Lešnjak, Sodražica 55 8. Anton Lovrenčič, Sodražica 55 9. Franc Marolt, Brinovščica 1 10. Andrej Mihelič, Sodražica 77 11. Anton Vesel, Sodražica n.h. 12. Anton Vesel, Žimarice 13 13. Vinko Zajc. Žimarice 44 Voli se 10 delegatov. Splošna delegacija SIS L Franc Arko, Vinice n.h. 2. Milan Arko, Sodražica 143 3. Alojzija Lesar, Zamostec 15 4. Valerija Lušin, Žimarice 70 5. Branko Mihelič, Sodražica 79 6. Marija Modec, Travnik 1 7. Marta Modic, Sv. Gregor 10 8. Zdenka Ozimek, Lepovče 9. Darko Vesel. Sodražica 10. Zinka Vesel, Zamostec 11. Jože Vovko, Globel 16 Voli se 10 delegatov. ITPP Ribnica Zbor združenega dela L Rado Sever. Ribnica. Breg 8 2. Marinka Srebot. Dolanja vas n.h. 3. Jože Tanko, Ribnica, Urbanova 10 4. Ciril Zbačnik, Ribnica. Trg Veljka Vlahoviča 12 5. Slavica Šenk, Ribnica. Lepovče 9 6. Uroš Obcrstar, Ribnica, Gorenjska c. 11/b 7. Milena Ogrinc, Ribnica, Sušje 24 8. Martin Lavrač, Dolenja vas 132 9. Marta Tekavec, Ribnica, Trg V. Vlahoviča 4 10. Alojz. Lovšin. Ribnica, Breg 19 11. Karlo Ornik, Ribnica, Trg Veljka Vlahoviča 4 12. Alenka Lovšin, Sodražica, Vinice 19 Voli se 8 delegatov. Splošna delegacija SIS L Marija Gril, Ribnica, Šeškova 16 2. Ivan Henigman, Prigorica 5 3. Branko Nanjara, Koč. H. Mar. 4 4. Igor Petrič, Sodražica 26 5. Angelca Krampelj, Rbc, Struška 18-19 6. Marija Mihelič, Prigorica 1 7. Milena Prelesnik, Goriča vas 6/a 8. Irena Zbačnik, Rbc. Opek. 43 9. Duro Žugec, Rbc. Trg V. VI. 6-19 10. Zdenka Sever, Breg 8. Rbc. 11. Tone Štupar, Otavice 33 12. Medard Pucelj. Goriča vas 18 13. Štefka Klun, Nemška vas 31 14. Lidija Oberstar, Rbc\, Šeškova' 50 15. Marjan Grajš, Sbc., Šeškova 17 16. Bolha Marinka, Rbc., Prečna 5 17. Boris Somensary, Koč. Nabrežje 17-19 Voli se 12 delegatov. BPT Loški potok Zbor združenega dela 1. Anica Anzeljc, Mali log 17 2. Irena Lavrič, Srednja vas 10 3. Majda Levstek, Travnik 100 4. Frančiška Starc, Retje 12 5. Marija Žagar, Tavnik 67 Voli se 5 delegatov. OŠ Dr. A. Debeljak Loški potok Zbor združenega dela L Andreja Češarek, Nemška vas 41 2. Anica Debeljak, Hrib n.h. 3. Marica Košmerl, Hrib 16 4. Jože Lovko, Zamostec 37 a 5. Slavka Vesel, Hrib 35 a Voli se 5 delegatov. Saturnus Loški potok Zbor združenega dela L Mira-Marija Bartol, Mali log 41 2. Darinka Benčina, Hrib 26 3. Anica Bartol, Mali log 88 4. Bernarda Debeljak, Mali log 28 5. Mira Krajec, Srednja vas 3 6. Ljudmila Kordiš, Hrib 50 7. Karol Kordiš, Šegova vas 17 8. Metod Lavrič, Šegova vas 30 9. Milena Lavrič, Retje 119 10. Vera Lavrič, Hrib 42 Voli se 10 delegatov. OŠ, BPT in Saturnus Loški potok Skupna Splošna delegacija SIS L Danijela Bart-olj, Retje 12!/a 2. Antonija Bartol, Travnik 66 3. Marija Čampelj, Trivnik 101 4. Helena Debeljak, Mali log 11 5. Milka Jamnik, Žlebič 3 6. Andreja Kordiš, Mali log 34 7. Jože Kljun, Šegova vas 38 8. Janko Lavrič, Travnik 32 9. Marija Potisek, Hrib 16 10. Marija Slavec, Retje n.h. 11. Marija Trobec, Hrib 18 12. Stanislava Turk, Mali log 58 13. Majda Valčič, Hrib 16 14. Milena Vesel, Srednja vas n.h. Voli se 14 delegatov. Pletenina Sodražica Zbor združenega dela L Davorka Grževič, Trubarjeva 8, Ribnica 2. Mariina Klun, Hrovača 33 3. Tatjana Lesar, Opekarska 15, Ribnica 4. Mihaela Mohar, Zamostec 25 5. Gabrijela Starc, Retje 64 6. Silva Šmalc, Sodražica 50 7. Bernarda Trdan, Otavice 7 Voli se 7 delegatov. Razen mat. proizvodnje Splošna delegacija SIS L Marija Andoljšek, Sušje 5 2. Emilija Arko, Zamostec 29 3. Ana Čampa, Breg n.h. Ribnica 4. Ivana Henigman, Rakitnica 61 5. Božena Kožar, Žimarice n.h. 6. Dragica Kožar, Žimarice 30 7. Bernarda Lovšin, Goriča vas 54 8. Jožefa Lovšin, Slatnik 24 9. Marija Lunder, Kračah 6 10. Vesna Lušin, Lipovščica 1 11. Helena Mihelič, Grobel 19 12. Irena Plos, Žimarice 69 13. Vesna Ruparčič, Rajhenav 1, Kočevje 14. Ana Starc, Zapotok 21 15. Anica Škulj, črnec 8 Voli se 15 delegatov. SIS mat. proizvodnje 1. Helena Adamič, Hojče 5 2. Marija Arko, Zapotok 18 3. Ivana Ilc, Slatnik 15 4. Miroslava Lovšin, Žlebič 19 5. Marija Oberstar, Sušje 1 6. Nada Vesel, Sodražica 84 7. Ivana Zajc, Jelovec 7 Voli se 7 delegatov. EUROTRANS Ribnica Zbor združenega dela L Antonija Košir, Jurjeviča 50 2. Janez Kovačič, Prijat, trg. 4 Ribnica 3. Martija Lapajne, Trg. V. Vlah. 8 Ribnica 4. Konrad Miše ml., Dolenja vas n.h. 5. Janez Rus, Breg n.h. Ribnica Voli se 5 delegatov. Splošna delegacija SIS L Janez Gorše, Dol. vas 73 2. Milan Jonovič, Ribnica Trg. V. V. 1 3. Mateja Kondič, Ribnica Šeškova 5 4. Konrad Miše ml., Dol. vas n.h. 5. Sonja Pertot, Stara cerkev n.h. 6. Ladislav Pertot, Stara Cerkev n.h. 7. Anton Potisek, Loški p. Hrib 16 8. Brigita Stupica, Sodražica C. N. O. 52 9. Marija Urh. Ribnica Trg V. V.5 10. Andrej Zajc, Žimarice n.h. Voli se-10 delegatov. SUKNO Juijevica Splošna delegacija SIS L Karmen Andoljšek, Prečna 3, Ribnica 2. Jože Jurkovič, Trg V. Vlahoviča 4 3. Dušan Jerebič, Prij. trg 3, Ribnica 4. Metka Klun, Breg 1, Ribnica 5. Francka Dejak. Dol. Lazi 10 6. Anica Peterlin. Žlebič 15 7. Ludvik Zalar, Opekarska 50 8. Janez Topolnik, Jurjeviča n.h. 8. Ludvik Zalar, Opekarska 50 9. Ivanka Zidar, Breže 22 10. Marjan Zorc, Breže 32 Voli se deset delegatov. Zbor združenega dela L Vera Bartol, Sajevec 6 2. Andrej Klun, Breg 1, Ribnica 3. Slavka Krže, Retje, Loški potok 4. Ludvik Lesar, Breže 37 5. Leopold Perušek, Jurjeviča 4 6. Fanika Petek, Trg V. Vlahoviča 10 7. Francka Osvald, Breže 29, Ribnica Voli se 7 delegatov. Kmetijska zadruga Ribnica Zbor združenega dela L Alojz Andoljšek. Velike Poljane 5 2. Franc Jaklič ml.. Sojavec 16 3. Stanka Jordan. Gorenjska cesta 4. Ida Košmerlj. Trg Veljka Vlahoviča 5. Franc Lovšin. Hrovača 56 6. Ivanka Lovšin, Vrtnarska 8 7. Alojz Marn, Jurjeviča 9 8. Alojz Oblak, Graben 4 9. Marija Pinat, Velike Poljane 10. Janez Ravnikar. Hrib 91 1 L Marko Škrabec, Dolenja vas Voli se 11 delegatov. Splošna delegacija SIS L Anica Adamič, Graben 5 2. Janez Andoljšek. Prečna 4 Rib. 3. Anica Čampa, Zapotek 4. Marija Čampa, Slatnik 3 5. Olga Drobnič, Graben 2 6. Janez Gorče, Kot 16 7. Anica Hočevar, Rakitnica 24 8. Janko Hočevar, Dol. Lazi 9. Franc Klun, Breže 25 10. Metod Rigler, Gor. Podpoljane 3 11. Janez Turk, Sodražica Voli se 11 delegatov. Mercator Ribnica Zbor združenega dela 1. Alojzija Češarek, Dolenji Lazi REŠETO VOLITVE 2. Milka Gregorič. Ribnica, Ljubljanska c. 3. Dušanka Češarek, Nemška vas 4. Anica Mikulin, Trg. V. Vlahoviča 3 5. Anton Pirnat Velike Poljane 6. Sonja Rus, Breg 7. Alojz Pintar, Trg V. Vlahoviča 6 8. Marica Puželj. Kolodvorska 9. Majda Starc, Prigorica 31 10. Jože Peterlin, Žlebič Splošna delegacija SIS 1. Anton Štanfelj Kolodvorska 9 Ribnica 2. Antonija Hren, Velike Lašče 3. Marija Klun, Nemška vas 4. Cvetka, Debeljak, Trg V. Vlahoviča A/13 5. Anka Škapar, Prij. trg 6. Vinko Čampa, Nemška vas 29 7. Marija Kromar. Hrovača 51 8. Martina Car, Rctje 113, Loški potok 9. Anica Zobec, Dane 10. Martina Gruden, Goriča vas OŠ Dr. F. Prešeren Ribnica Zbor združenega dela L Breda Dekič, Partizanska Rbc 2. Danica Pegic, Breg, n.h. 3. Anica Hren, Grajska pot Rbc 4. Angelca Kos, Grajska pot Rbc 5. Vera Lavriv, Prijateljev trg 13 Rbc 6. Mira Miše, Dolenja vas n.h. 7. Andreja Oblak, Prijateljev trg 2, Rbc 8. Marija Oražem, Lipovec 9. Marija Petek, Dolenji Lazi Voli se 9 delegatov. Splošna delegacija SIS L Milena Brezec. Prijateljev trg Rbc 2. Janez Debeljak, Struška ul. 3. Dušan Erčulj, Struška ul. 4. Bernarda Kogovšek, Trg Veljka Vlahoviča 5. Damjana Lušin, Sodražica 6. Alenka Oberstar, Gorenjska c. 7. Eva Perušek, Trg V. Vlahoviča 8. Ivanka Peterlin, Trg V. Vlahoviča 9. Marjana Starc, Trg V. Vlahoviča 10. Andreja Šulentič, Kolodvorska ul. 1 L Lojz Žagar. Kuriska pot OŠ Dr. Ivan Prijatelj Sodražica Splošna delegacija SIS L Ivanka Andoljšek. Sodražica 2. Anica Zabukovec, Žamostec 3. Vida Čampa, Sodražica 4. Ana Drobnič, Sodražica 5. Aleksandra Fuchs, Sodražica 6. Mojca Henigman, Sodražica 7. Tatjana Jaklič, Sv. Gregor 8. Brigita Košmrlj, Sodražica 9. Jože Košmrlj, Sodražica 10. Marija Korenjak, Nova vas 11. Jernej Oblak, Rigelj 12. Ana Putre, Zapotok 13. Milena Vesel, Sodražica Voli se 13 delegatov. Zbor združenega dela L Marija Gašperič, Sodražica 2. Zdenka Kljun. Žlebič 3. Ana Modic, Sodražica 4. Zalka Gorše, Dolenja vas 5. Marija Turk. Sodražica 6. Cvetka Vesel, Sodražica 7. Terezija Vesel, Sodražica Voli se 7 delegatov. WO Majda Šilc Ribnica Zbor združenega dela L Erna Češarek, Trg V. Vlah. 13 2. Olga Grebenc, Žlebič 42 3. Mira Osmak, Mahovnik n.h. 4. Katarina Petek, Ob Bistrici 6 5. Marina Peterlin, Breg n.h. 6. Vesna Rovan, Grčarice 19 7. Nežka Zbašnik. Šeškova 10 Voli se 7 delegatov. Splošna delegacija SIS L Marija Ambrožič, Majnikova 12 2. Marija Kranjec, Trg. V. Vlahoviča 6 3. Julka Lesar, Breg n.h. 4. Marijana Lovšin, Prijateljev t. 3 5. Nada Lovšin, Goriča vas 9a 6. Vlasta Lukič, G. Lepovče n.h. 7. Lojzka Merhar, Sajevec n.h. 8. Marija Nadler, Opekarska 31 9. Ankica Nikolič, Prijateljev t. 1 10. Alojz Oberstar, Gorenjska c 51 11. Ivanka Pajnič, Ul. Jože Petek 5 12. Cvetka Starc, Breg 2 13. Mojca Trdan, Prigorica Voli se 13 delegatov. SO Ribnica Zbor združenega dela L Alenka Arko. Opekarska 49/a Ribnica 2. Franc Burger, Opekarska 9, Ribnica 3. Magdalena Kiprijanova, Prijateljev trg 5, Ribnica 4. Milan Laharnar, Predstruge 18, Videm-Dobrepolje 5. Milka Mihelič. Kot 2A, Ribnica 6. Vinko Mlakar, Luisa Adamiča 2, Ribnica 7. Marica Omrčen, Vrtnarska 1, Ribnica Voli se 7 delegatov. Splošna delegacija SIS L Melanija Andoljšek, Prešernova 6, Ribnica 2. Pavla Arko, Breg n.h. 3. Stanislava Divjak-Putre, Grič V1I/5 4. Milena Hegler, Trg V. Vlahoviča 13, Ribnica 5. Ivanka Kljun, _Gorenjska c. 23, Ribnica 6. Dušan Karič, Šeškova 5, Ribnica 7. Borut Kozina, Grič VI/8 8. Rudi Lovšin, Gašpinovo 4, Ortnek 9. Janez Nosan, Trg V. Vlahoviča 13, Ribnica 10. Barbara Radič, Prijateljev trg 1, Ribnica 11. Marjana Radivojevič, Urbanova 8, Ribnica 12. Jožica Tomšič, Trg V. Vlahoviča 14, Ribnica 13. Angelca Vidervol, Rakitnica 6, Dolenja vas Voli se 13 delegatov. j I TOZD Zdravstveni dom Ribnica Zbor združenega dela SO: L dr. Andoljšek Lado, Ortnek n.h. 2. Marija Klun, Struška ul. 3. Vesna Ilc, Trg V. V. 6 4. Ljuba Josič, Trg V. V. 14 5. Marija Picek, Prijateljev trg 11 6. Milena Krajec, Hrib 16 7. Ema Oven, Prešernova 8 8. Tone Pajk, Sodražica-blok 9. Majda Starc, Hrovača n.h. 10. dr. Alenka Voljč, Dol. Lazi n.h. Voli se 10 delegatov. Splošna delegacija SIS L Milka Arko, Sodražica n.h. 2. Darinka Bojc. Prigorica 96 3. Anica Car, Retje 4. Marija Kos, Žlebič 41 5. Darko Križ. Ljubljanska 3 6. dr. Metka Kališnik, Trg V. V. 7. Štefka Mlinko, Trg V. V. 8. Alenka Novosel, Prešernova 3 9. Milena Košir, Breže 10. Ana Mihelič, Prečna 4 Komunala Splošna delegacija SIS 1. Anica Čampa, Vel. Poljane 20 2. Marija lic. Žlebič 10 a 3. Milka Kozina, Gorenjska c. 19 4. Janez Košmrlj, Žimarice 10 5. Marija Levka, Dolenji Lazi 5 6. Rado Mihelič, Grič cesta IX/6 7. Pavla Osvald, Opekarniška 46 8. Marinka Petelin, Ljubljanska 6 9. Marjan Stip.o, Žlebič 27 10. Janez Sužnik, Prijateljev trg 2 II Boris Škulj, Karlovica 11 12. Ivan Šilc. C. Notr. odreda 46, Sodr. 13. Jože Zakrajšek, Podgorska 8, Sodr. Voli se 13 delegatov. Delovna skupnost SIS in ostali Zbor združenega dela L Ana Andoljšek, Trg Veljka Vlahoviča 5 2. Danica Arko, Vinice 3. Matija Delač, Šalka vas 8, Kočevje 4. Štefka Hočevar, Kolodvorska c. Ribnica 5. Nevenka Lesar. Gorenjska c. 64 6. Breda Lovšin, Rudnik 28, Kočevje 7. Milka Lovšin, Goriča vas 67 8. Alojz Mihelič, Gorenjska c. 55 9. Marta Žagar, Cesta na Trato 29, Kočevje Voli se 7 delegatov. Skupna splošna delegacija SIS 1. Majda Bavdek, Ribn. Šeškova 3 2. Veljko Dordevski, Šeškova 54 R. 3. Dragica Gale, V. Lašče n.h. 4. Valerija Geize, Opekarska n.h. 5. Pavel Hočevar, Rakitnica 6. Darinka Jankovič, Trg V. VI. 7. Stane Kljun, Goriča vas 8. Nada Lavrič. Prijat, trg 13 9. Jože Oberstar, Sušje 1 10. Branko Pajnič, Bukovica 11. Viktorija Petrovič, Trg V. VI. 12. Irena Pilavdič, Šeškova 13. Uroš Planinc, Koč. Rožna 5 14. Alojz Šilc, Goriča vas n.h. Voli se 11 delegatov. Obrtno združenje Ribnica Zbor združenega dela 1. Peter Andoljšek, Breg-Grič 1/7 2. Ludvik Češarek, Goriča vas 80 3. Alojz Knafelj, Prijateljev trg 2 4. Franc Krže_, Struška 10 5. Ivan Pelc, Šeškova 40 6. Bojan Rački, Gorenjska c. 71 7. Jože Zobec, Rakitnica 31 Voli se 7 delegatov. Združena delegacija SIS L Ludvik Debeljak, Vinice 37 2. Branko Dejak, Lipovec 12 3. Bogomil Juvane, Kolodvorska 2, Ribnica 4. Matija Klun, Bukovica 6 5. Matjaž Lavrič, Travnik 74 6. Franc Lesar, Vinice 18 7. Angela Lovšin, Zapotok 42 8. Janez Meden, Dolenja vas n.h. 9. Ludvik Šilc, Levstikova 9 Ribnica 10. Jože Zupan, Cesta Notranjskega odreda 19 Sodražica Voli se 10 delegatov. REŠETO SAMOPRISPEVEK Doslej po programu V letu 1983 smo v občini Ribnica izglasovali krajevni samoprispevek za financiranje in obnovo objektov družbenega standarda ter sofinanciranje programa gradenj komunalnih objektov in naprav. V skladu z opredelitvami družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981 — 1986 je IS pripravil izračun sredstev samoprispevka v obdobju 1983 — 1988. Tako zbrana sredstva iz samoprispevka se koristijo v skladu z določili Odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Ribnica (Ur. 1. SRS, št. 22/83) za: 1. skupne naloge 2. potrebe KS 1. Skupne naloge se nanašajo na izgradnjo objektov otroškega varstva v Ribnici in Sodražici ter na adaptacijo oziroma prenovo dotrajanih šolskih zgradb. Izgradnja objektov otroškega varstva naj bi se v celoti financirala iz zbranih sredstev samoprispevka, medtem ko bo za obnovo šolskih zgradb poleg samoprispevka potrebno zagotoviti še polno amortizacijo ter druge vire financiranja. Vrednost skupnih nalog naj bi po tedanjih izračunih znašala 47.860.000 din. 2. Za posamezne potrebe KS (komunalni objekti, objekti družbenega standarda itd.) pa naj bi bilo na razpolago 62.539.0(X) din samoprispevka. Izračun mase zbranih sredstev samoprispevka za obdobje julij 1983 do julija 1988 je temeljil na naslednjih predpostavkah: — samoprispevek se plačuje po itopnji 2% od neto OD — pri izračunu maseOD ni upoštevana inflacija, pač pa predvideno povečanje mase OD in s tem samoprispevka na podlagi 2% letne rasti števila zaposlenih. Tako je bilo predvideno, da bomo združevali za skupne naloge in potrebe KS naslednja sredstval. Samoprispevek se zbira na skupnem zbirnem računu, iz katerega Služba družbenega knjigovodstva po dogovorjenem avtomatizmu razporeja denar posameznim koristnikom. KS so v tem obdobju za realizacijo svojih potreb prejele naslednja sredstva po posameznih letih (tabela 2). V letu 1983 so tudi sredstva, ki so bila zbrana v prvem polletju iz preteklega samoprispevka. Neposredno kontrolo nad namensko porabo sredstev samoprispevka za potrebe posameznih KS so dolžne izvajati in tudi izvajajo skupščine KS. Iz tabele 2 je razvidno, da je dotok sredstev zaradi vpliva dokaj visoke inflacije po dveh letih in pol od uvedbe samoprispevka bistveno višji, saj že dosega planirana sredstva za celotno petletno obdobje. Finančni načrt izvajanja skupnih nalog je temeljil na cenah in osebnih dohodkih iz prvega polletja leta 1983. Gradnje naj bi potekale po vrstnem KS (tabela 1) Znesek pripadajočih sredstev % Skupne naloge % Potrebe KS % Ribnica 52.649 2 26.324,5 1 26.324,5 1 Sodražica 20.280 2 12.168 1,2 8.112 0,8 Dol. vas 14.804 2 3.701 0,5 11.103 1,5 Loški p. 15.114 2 3.778,5 0,5 11.335,5 1,5 Sv. Gregor 4.891 2 1.223 0,5 3.668 1,5 Vel. Polja. 2.661 2 665 0,5 1.996 1,5 Skupaj 110.399 2 47.860 62.539 redu, določenim z odlokom. Možnosti, da bi prekoračitve predvidenih sredstev za posamezno nalogo, ki je prioritetno na vrsti preprečila izgradnjo naslednjih, smo odpravili tako, da smo predvideli strukturo razdelitve samoprispevka in čas zbiranja za posamezno nalogo. Tako so se vsa do sedaj zbrana sredstva za skupne naloge namenila za izgradnjo otroškega vrtca inflacije, kar je bilo za izpeljavo in odobritev investicijskega programa ter sklenitev pogodbe z izvajalcem nujno. Gradnja vrtca v Sodražici seje začela 1. junija 1984, otvoritev objekta pa je bila 25. maja 1985. Investicijski program pred pričetkom gradnje je znašal 54.752.849 din. V tem znesku so bile predvidene tu- ja 1986 na posebnem računu investitorja, to je OS dr. Ivan Prijatelj Sodražica. Izvajalcu je potrebno plačati še 4.781.598,55 din, 10.000.000,- pa DO RIKO. V investicijskem obračunu pa ni prikazanih sredstev za ureditev okolice, ker so ta dela bila izvedena iz rednih sredstev OŠ, z udarniškim prostovolj-‘ nim delom učiteljev, učencev in kra- KS (tabela 2) Realizacija po letih 1983 1984 1985 Skup; KS Ribnica 4.668.888 8.340.089 15.240.708 28.249.685,- KS Sodražica 2.024.136 2.571.293 4.698.794 9.294.223.- KS Dolenja v. 1.820.329 3.519.348 6.431.267 11.770.944,- KS Loški p. 2.155.333 3.592.814 6.565.522 12.313.669,- KS Sv. Gregor 715.851 1.161.456 2.122.447 3.999.754,- KS V. Poljane 335.479 633.204 1.157.116 2.125.799,- s kuhinjo in jedilnico v Sodražici, ki se bodo zbirala predvidoma še do meseca junija 1986, ko bodo poravnane vse te obveznosti. V skladu z določili odloka je bil formiran odbor za realizacijo skupnih nalog, ki je pripravil Samoupravni sporazum o načinu in financiranju objektov družbenega standarda iz samoprispevka J 983 — 1988, katerega podpisniki so: ŠC Ribnica, Občinska di obresti za posojila izvajalca v višini 8.000.000 din. Ob zaključku investicije znaša celotna investicijska vrednost, vključno z obrestmi, ki znašajo 7.548.303 din, 69.250.713 din. Torej seje investicija podražila za 14.497.862 din ali 26%, kar so pogojevale podražitve, na katere investitor ni mogel vplivati, dodatna dela mimo načrtov, a jih je bilo nujnp opraviti ter zavestna izpustitev janov, del sredstev pa so prispevale tudi DO v KS in nekatere v občini ter KS, vse skupaj v višini 1.250.713.-din. Tudi iz tabele 4 je razvidno, da je dotok sredstev bistveno večji od planiranega zaradi vpliva inflacije in z njo povezano rastjo OD v tem obdobju. Pri realizaciji skupnih nalog iz samoprispevka pa ne gre pozabiti, da je bil v začetku leta 1984 dograjen in predan svojemu namenu tudi prizidek Poglejmo si še dotok sredstev samoprispevka za realizacijo skupnih nalog: (tabela 4) 1983 1984 1985 Skupaj 5.476.349 15.145.866 27.541.670 . 48.163.885 skupnost otroškega varstva. Občinska izobraževalna skupnost. Samoupravna komunalna skupnost in vse KS. Samoupravni sporazum je bil podpisan v letu 1983. Leta 1984 pa je bil sprejet še aneks k Samoupravnemu sporazumu, v katerem so zbrana sredstva podana v nominalnih zneskih. Z aneksom je odbor kot predlagatelj poskušal odpraviti delen vpliv Struktura porabe sredstev za otroški vrtec v Sodražici je naslednja: Investicijska sredstva po namenu (tabela 3) po planu po realizaciji — gradbena dela v celoti 40.934.69 L- 48.109.298,- — oprema 2.800.000,- 5.960.000,- — pripravljalna dela 500.000,- 5.638.500,- — drugo 1.950.392,- 9.542.500,- — obresti cca 8.000.000,- v zneskih že vsebovane oziroma znižanje določenih postavk v investicijskem programu, da je bil leta lahko finančno pokrit (tabela 3). V času gradnje je investitor najemal kratkoročne premostitvene kredite po bistveno ugodnejših obrestnih merah, kot jih je nudil izvajalec, hitreje odplačeval anuitete, tako da mu je uspelo zmanjšati predvidene obresti, čeprav so prav v tem času obrestne mere hitro naraščale, saj jih je narekovala nepričakovano visoka inflacija. Za pokritje celotne investicije je tako potrebnih še 14.781.598,55 din, ki se bodo natekla do roka, ki je določen v Samoupravnem sporazumu, do juni- otroškega vrtca v Ribnici v skupni vrednosti 10.100.000.-din, za katerega je DO RIKO zagotovila 6.500.000,-din. Skupnost otroškega varstva 2.500.000,- din in VVO 1.100.000,-din. Sredstva za pokrivanje tega objekta se bodo iz samoprispevka zbirala pozneje, tako kot je zapisano v Samoupravnem sporazumu. Kot vidimo, realizacija skupnih nalog. ki izhaja iz samoprispevka za obdobje 1984 — 88, uspešno poteka, saj bo v predvidenem roku moč poravnati vse obveznosti v zvezi z izgradnjo otroškega vrtca v Sodražici, za katerega se sedaj združujejo vsa sredstva za realizacijo skupnih nalog. Sredstva so bila združena iz naslednjih virov: — Samoprispevek (do 10. L 1986) 48.299.Ö00.- — namenska sredstva za zaklonišča 1.900.000,- — ostanek prejšnjega samoprisp. 1.250.000,- — Združena amortizacija OIS 1.540.000,- — KS Sodražica 229.401,45 Skupaj 53.218.401,45 REŠETO STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Stanovanjska zadruga Riko se odpira -------------------------------------------J Razmah zadružne gradnje Tudi zunanji člani zadruge Riko Na skupščini stanovanjske zadruge RIKO dne 24. 2. 1986 je bil sprejet osnutek sprememb statuta in samoupravnega sporazuma in sedaj je potreben še referendum, da bo novi statut in sporazum tudi dokončno v veljavi. Referendum se predvideva za 6. marec 1986 in od takrat dalje se bodo lahko tudi ostali občani vključevali v zadrugo in koristili usluge preko zadruge. Hkrati tudi prosimo vse interesente za gradbene parcele v območju Gornjih Lepovč, ki nameravajo kupiti parcelo preko zadruge, naj vloge takoj sporočijo v upravo zadruge. v______________________________________________________________V Ena od oblik stanovanjske graditve v naši družbi je tudi zadružna gradnja. Posebno v zadnjem času dobiva ta oblika graditve vedno večji pomen in s tem tudi vidnejše mesto na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Tako imamo tudi v Sloveniji zadružništvo dokaj dobro uveljavljeno čeprav je res, da bi bilo potrebno stanje izboljšati in omogočiti dejansko vsem graditeljem vključevanje v to obliko graditve. Zato je velik poudarek zadružništvu dan tudi v srednjeročnih planih družbene skupnosti še posebej zaradi tega, ker se v prihodnjih letih predvideva odnos izgradnje stanovanjskih enot 75% : 25% v korist individualne stanovanjske gradnje Ta podatek in predvidevanja o rasti zanimanja za zadružništvo ar-gumentiramo'tudi s tem, daje v Sloveniji stanovanjsko zadružništvo razvito predvsem v smeri stanovanjske individualne graditve. Če na kratko pogledamo še razpoložljive podatke o številu stanovanjskih zadrug, vidimo, da v Sloveniji trenutno deluje 80 stanovanjskih zadrug v 34 občinah. V treh primerh sega dejavnost zadrug na območje več občin. V ostalih republikah je število zadrug sicer manjše, vendar so te zelo močne in to predvsem v BiH, kjer imajo 5 zadrug, vendar res izjemno velikih s preko 20.000 člani. Če se sedaj na kratko ozremo še na razmere v naši občini, se slika bistveno ne spremeni kar zadeva številčne podatke. Pripomniti pa velja, da do sedaj kljub večkratnim poskusom stanovanjska zadruga ni bila ustanovljena in da se je v lanskem letu v ovkiru delovne organizacije RIKO organizirala skupina entuziastov, ki je v relativno kratkem času uredila vse potrebne pravno-organizacijske probleme, ki so nastali z začetkom poslovanja zadruge. Pri tem je potrebno omeniti, da je bilo najprej pridobiti število interesentov za članstvo v zadrugi, da bi tako zadruga tudi formalno lahko obstajala. V naslednji fazi je bila največja obveza priprava samoupravnih splošnih aktov (statut in samoupravni sporazum) ter nato sklic ustanovne skupščine z izvedbo referenduma o sprejetju vseh potrebnih aktov. Z zadovoljitvijo vseh omenjenih pogojev je bila dana možnost registracije zadruge, s predhodno potrditvijo samoupravnih splošnih aktov s strani občinske skupščine in nato tudi začetek poslovanja, za kar ima velike zasluge tudi DO Riko Ribnica. Predvsem je na tem mestu omeniti pogoj občinske skupščine, da se mora zadruga v čim krajšem času odpreti tudi navzven, tako da se bodo lahko vsi občani ribniške občine vključevali vanjo. Člani stanovanjske zadruge RIKO so to obvezo sprejeli in v kratkem času se pripravlja sklic redne letne skupščine, na kateri bodo Trenutno v občini ni posebno veliko prostih gradbenih parcel za zasebno stanovanjsko gradnjo, vsaj ne v urbaniziranih okoljih. Manjša soseska je v pripravi v Loškem potoku, v Gornjih Lepovčah v Ribnici pa bo že v kratkem na voljo več gradbenih parcel. Prav na tem območju naj bi bila v naslednjem obdobju organizirana obširnejša zasebna gradnja, kateri v tem srednjeročnem obdobju v občini posvečamo posebno pozornost. Na sliki: zračni pogled na Dolenjo vas, v ospredju Homec, na katerem je predvidenih okrog 50 stanovanjskih hiš (mnoge so že zgrajene ali pa v gradnji). sprejete spremembe statuta in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske zadruge ter tako dana možnost vsem graditeljem za vključitev v zadrugo. Pogoje za vključitev v stanovanjsko zadrugo Riko, ki jih bo skupščina sprejela, bomo objavili veni prihodnjih številk občinskega glasila. Zaenkrat lahko podamo splošno veljavne zakonitosti, ki veljajo v zadrugi in jih člani morajo upoštevati. V organizaciji stanovanjske zadruge se lahko gradi, prenavlja in rekonstruira izključno le stanovanjske objekte. Preko zadruge ni mogoče graditi pomožnih objektov, delavnic in gospodarskih poslopij. Iz navedenega je razvidno, daje mogoče preko zadruge reševati le problem stanovanja in se ne dovoljuje kakršnakoli druga vrsta gradnje. Poleg organizacije graditve objektov je dejavnost zadruge usmerjena tudi v pridobivanje stavbnih zemljišč, opravljanje investitorskih del in nadzora pri gradnji, organizacija nakupa gradbenega materiala ter tudi organiziranje raznih oblik stanovanjskega varčevanja, kar v naši zadrugi še ni zaživelo. Omeniti pa je potrebno, da je preko stanovanjske zadruge RIKO zaenkrat organizirana le individualna stanovanjska gradnja, saj se z ostalo družbeno usmerjeno gradnjo ukvarjajo druge ustrezne institucije v občini. Za pridobitev članstva v zadrugi je potrebno najprej izpolniti vlogo za pristop in pristopno izjavo, ki so na voljo v upravi zadruge na Riku. Zadružni svet nato razpravlja o prispelih vlogah in za vse novosprejete člane izda sklep o sprejemu v zadrugo. S plačilom pristopnega deleža se postane polnopravni član stanovanjske zadruge RIKO. Pred pričetkom poslovanja preko zadruge pa je potrebno dostaviti naslednjo dokumentacijo: gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, potrjeni izvod projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali predračun stroškov za nameravano adaptacijo in izvleček materiala, potrjenega s strani nadzornega organa. Z dostavitvijo navedene dokumentacije so dani vsi pogoji za sklenitev pogodbe o premoženjsko pravnih odnosih med zadrugo in zadružnikom, tako da zadružnik lahko prične s koriščenjem storitev zadruge. Odvisno od vrste storitve zadruga zaračunava strošek za svoje poslovanje in sicer bo višina stroška zadruge ocenjena v odstotkih od skupnega prometa preko zadruge in znana po redni letni skupščini. Za konec naj omenimo še to, da bo preko zadruge mogoče kupiti stavbna zemljišča v okviru zazidalnega načrta Gornje Lepovče in v drugih območjih, ki so predvidena za družbeno usmerjeno gradnjo v občini Ribnica. ANDREJ RUS mii* SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJEGRADNJE RI KO I RIBNICA. DECEMBER 1985 LETNIK IVT.' številka 5 V Riku so izdelali prvi prototip avtomatskega transportnega vozička Gibljive linije — transportni voziček Precej smo že doslej slišali o novem Rikovem proizvodu, programu prihodnosti in 21. stoletja — gibljivih linijah oziroma avtomatskih transportnih vozičkih. V Našem obveščevalcu, Rikovem glasilu, kasneje pa tudi v glasilu SOZD ZPS je bil objavljen članek inž. Leopolda Trdana, vodje programa gibljivih linij. Zaradi izredne zanimivosti in pomembnosti programa za Riko in našo občino članek ponatiskujemo v celoti. Gibljiva linija je delavnica z numerično krmiljenimi obdelovalnimi centri. Ti centri niso postavljeni neodvisno drug od drugega, ampak so med seboj trdno povezani prek osrednjega računalnika, ki vodi in ima na skrbi vse obdelovalne centre. Obdelovalne centre oskrbuje z obdelovane! avtomatski transportni voziček. Tudi taje trdno povezan /.osrednjim računalnikom, ki daje ukaze posameznim centrom, vozičku in drugi opremi, ki je potrebna v proizvodnem komp!eksu.,Torej imamo tako delavnico, kije sposobna delati praktično brez navzočnosti človeka. Celotno vodenje prevzame osrednji računalnik, ki je kot »šef«, ki vodi delavce pri strojih in lanserja. Pri gibljivi liniji je delavec pri stroju — upravljanje obdelovalnega centra in lanser — nadomestil avtomatski transportni voziček. V takem obdelovalnem kompleksu človek ni več tisti, ki bi neposredno na stroju nastavljal pomike hitrosti in podajanja. Človek je potreben samo še za operaterskim pultom, za katerim vodi delovanje načrtovane gibljive linije in odpravlja morebitne zastoje. Pri takih linijah praktično odpade človeški faktor kije dostikrat vzrok napak pri obdelavi. Če hočemo še natančnejše pojasniti gibljivo linijo, moramo vzeti za primerjavo preoblikovano linijo. To je linija, ki je grajena za točno določeni obdelovanec. V tem primeru postavimo obdelovanec na vhodu v linijo, na drugi strani linije pa izpade obdeio-vanec. Pri tej liniji so obdelovalne enote postavljene po točno začrtanem tehnološkem postopku. Enote so med seboj povezane s podajalnimi rokami ali s čim podobnim. Preoblikovalne linije so namenjene velikoserijski proizvodnji. Če sedaj pogledamo gibljivo linijo, ta seveda ni narejena samo za obdelavo točno določenega obdelovanca, zato se tudi imenuje gibljiva — fleksibilna. Na gibljivi liniji je mogoče na enem centru celotno obdelati vse operacije, če to lahko naredimo zaradi vpetja, sicer pa je lahko obdelava sestavljena iz dela na dveh ali več obdelovalnih centrih. V gibljivem kompleksu lahko istočasno obdelujemo tudi več različnih obdelovancev: vsak gre lahko po svoji tehnološki poti. Prav to je velika prednost gibljive linije, saj pri tako organizirani proizvodnji ni težav pri preusmeritvi proizvodnega programa, saj lahko zelo hitro predelamo programe za drugo proizvodnjo. Številni se sprašujejo, kaj bo pravzaprav Riko delal pri gibljivih linijah, saj ne delamo obdelovalnih centrov. Resje, da Riko ne dela obdelovalnih centrov, saj so v Jugoslaviji podjetja, ki imajo na tem področju več izkušenj. Riko se je odločil in začel razvijati avtomatski transportni voziček ali mobilni robot, ki je namenjen oskrbi obdelovalnih centrov z obdelovanci. Riko je torej dobil projektno nalogo, da razvije in izdela avtomatski transportni voziček. Mnogi si mislijo, daje to zelo preprosta stvar; saj je še vedno samo voziček. »Pametni voziček« Res je to voziček, ki lahko prevaža palete sem ter t ja, ampak ta voziček mora tudi marsikaj znati. Zavedati se moramo, da to ni voziček, ki bi ga človek prijel za oje in peljal na določeno mesto. Ta voziček mora znati izvedeti od računalnika, kaj mora delati, sespraviti sam v pogon, se znati ustaviti do pol milimetra natančno, znati povedati, da je prišel na zahtevano mesto, znati sam razložiti paleto, sprejeti novo paleto in spet voziti na zahtevano mesto. Pri vsem tem pa tovor, ki ga prevaža, ne sme prav nič vplivati na točnost in zanesljivost delovanja. Seveda vse to niso enostavne funkcije, zato tak voziček lahko pravilneje imenujemo robot. Kako smo pristopili k temu projektu? Riko seje odločil, da gre v razvoj ATV (avtomatski transportni voziček). Seveda smo v razvoju gledali malo bolj spoštljivo na ta zahteven projekt. Zato smo se dogovorili s Fakulteto za strojništvo, da nam pomaga pri reševanju najtežjih podrobnosti mehanskega dela konstrukcije. Sicer pa smo celotno konstrukcijo za voziček naredili v Riku. Za reševanje upravljanja vozička smo zaprosili Fakulteto za elektrotehniko. Z njimi smo se dogovorili, da razvijejo vso elektroniko, ki je potrebna za delo tega vozička. Ker so v glavnem rešili že vse kritične funkcije vozička, so rezultati precej spodbudni. Upamo, da bo na fakulteti razvito elektroniko dobro izpolnila naša mehanska konstrukcija. Gibljive linije — bodočnost Rika V svetu je na tem področju narejenega še zelo malo. Na zahodu so samo 3 do 4 podjetja, ki so že razvila takšne vozičke, medtem ko v državah SEV takega proizvajalca ni. Zavedati se moramo, da je to področje, kjer bi bili lahko prvi in bi lahko imeli veliko prednost pred morebitno konkurenco Poleg tega je čutiti z vzhoda, daje potrebno v čedalje večji meri avtomatizirati proizvodnjo. Izdelava takega vozička pomeni tudi zelo velik ugled za Riko v svetu in doma. Tu se bo potrebno precej spoprijeti s tehnologijo, kupiti kakovostne obdelovalne stroje in spremeniti miselnost ljudi, saj je v takem vozičku vgrajenega zelo malo materiala po teži, zelo veliko pa kakovostnega dela in znanja. Da bomo lahko prodali znanje, ga moramo seveda najprej imeti, ga skrbno nabirati, vrednotiti in s skrbnim delom in dobro organizacijo prelivati v takšne in podobne izdelke. Leopold Trdan Bodočnost Rika je v osvajanju izdelave najzahtevnejših izdelkov, ki slonijo na temelju elektronike in robotike. Takšno je osrčje transportnega vozička (foto: U. B.) Riko lani v številkah Iz zaključnega računa delovne organizacije Riko povzemamo nekaj najzanimivejših številk, ki kažejo izredno hitro rast delovne organizacije. Medtem ko je bilo na Riku pred petimi leti zaposlenih okrog 550 delavcev, jih je bilo konec lanskega leta že 1119 ali 112 več kot v začetku leta. Zdaj šteje Riko še okrog 250 zaposlenih več, če upoštevamo letos novi tozd Mašinstvo v Tesliču v BiH. Celotni prihodek delovne organizacije (brez Tesliča) je lansko leto znašal 12 milijard 242 milijonov din (nekaj nad 1.200 starih milijard!)ali 140% več kot leto prej. Dohodek je dosegel 4,388 milijarde (92% več), čisti dohodek 3,264 milijarde (118% več), osebni dohodki pa 1,132 milijarde (140% več). Akumulacija je znašala 1,596 milijarde din (12% več kot leto prej), izvoz pa je bil dosežen v višini 7,213 milijarde ali 159% več kot leto prej. Konvertibilnega izvoza je bilo nekaj nad 661 milijonov ali 134 več od leta 1984. Za leto 1986 načrtujejo spet močno povečanje-celotnega prihodka, na 18 in verjetno tudi več milijard din. Tozd Rikostroj je največji in je dosegel 8,528 milijarde celotnega prihodka (145% povečanje). Ricomag 1,406 milijarde (106% več), Komunalna oprema Ljubljana 833 milijonov (147% več). Loški potok 384,6 milijona (154% več) in Z PO 487 milijonov (132% več kot leto prej). Dne 5. marca je delovno organizacijo Riko Ribnica obiskal predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. V -daljšem razgovoru z vodilnimi delavci delovne organizacije ter predstavniki družbeno političnih organizacij in samou- '■ pravnih organov se je gost seznanil z osnovnimi značilnostmi delovne organizacije, prizadevanji in načrti. Poudarilje, da ; je Rikova razvojna pot pravilna in da se je tudi v prihodnje potrebno naslanjati predvsem na lastne sile, znanje, dobro organiziranost, gojiti je treba dobre medsebojne odnose ter skrbeti za standard delavcev. ) Obrh - voda iz globin Hydrovod Kočevje in medobčinska skupnost za vodopreskrbo sta podpisala pogodbo za izdelavo vrtine za pridobivanje vode iz globine v črpališču Obrh pri Dolenji vasi. Doslej je na območju Hydrovoda že zvrtanih nekaj vrtin, v Slovenski vasi, dve sta v Sodražici globine 250 in 189 metrov in dajeta devet oziroma do 12 litrov vode na sekundo, vrtina v Loškem potoku pa daje do 22 litrov vode. Dosedanje vrtine so globinske in dajejo prečiščeno podtalno vodo. Vrtina v Obrhu bo široka 60 cm in globoka okrog 20 metrov. Vrtina ne bo dajala globinske vode, pač pa le večje količine vode iz sedanjega črpališča (okrog 120 litrov na sekundo!). Pripravljalna dela za vrtanje so že v teku, kmalu bodo tudi pričeli vrtati. Če bo šlo vse po sreči, bodo kasneje zvrtali še eno vrtino. Iz Obrha naj bi se v prihodnje napajal predvsem kočevski vodovod, ribniško območje pa iz regionalnega vodovoda pri Sodražici. Vrtina v Obrhu bo stala 16,5 milijona dinarjev. Iskanje in uporaba podtalnih voda je torej hudo draga stvar. Največji del tega zneska (11,5 milijona) bo prispevala območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, tri milijone republiška raziskovalna skupnost, dva milijona pa medobčinski SIS za vodopreskrbo. V Riku v Ribnici bo dne 12. marca ob 13. uri javna radijska oddaja Obisk v delovni organizaciji, katere vodi ertevejevec Rado Časi. Posnetek oddaje bo na radijskem sporedu v nedeljo. Nastopili bodo plesni orkester RTV pod vodstvom Maria Rijavca, Oto Pestner, Marjana Deržaj in celoten »MO-PEDŠOV« s Tofom in Rifletom. N/ <◄ Zadnjo lansko turistično »bodečo Nežo« je ljubljanska televizija pred koncem leta dodelila Turističnemu društvu Sodražica in sestavi jalce m ribniških razvojnih načrtov, gotovo tudi po posredovanju zadnjih dveh, ki sta približno poldrugo leto imela v najemu dom na Travni gori. Negativno »priznanje« ribniškemu turizmu je bilo dano zaradi zaprtja več kot dve desetletji priljubljene turistične točke na Travni gori, češ da lastnik — TD Sodražica — najemnikoma ni pomagal pri sanaciji razmer. Pa tudi sicer ribniška občina kaj malo stori za razvoj turizma. Nekaj javnih reakcij je bilo kmalu po podelitvi »priznanja«, ko so svoje povedali predsednik skupščine Rus, predsednik IS Lapajne, S REŠETOi Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica. Izhaja enkrat mesečno oziroma desetkrat letno v nakladi 4.000 izvodov. Ureja uredniški odbor v sestati: France Grivec. odgovorni urednik. Stane Kromar, glavni urednik, Karel Oražem, Viktor Pogorelc, Ivan Petrič, Alojzija Zakrajšek, .lanez Mihelič, France Lapajne, Stanko Rus, Janez Bambič, tehnični urednik: Uroš Bregar. — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, Šeškova 14. telefon 861-274 ali 861-067. — Priprava za tisk: DFC— TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto. predsednik turističnega društva Drobnič in še kdo. Nasploh pa lahko ugotovimo, da časov in razmer, kakor so bile, ko je dom na Travni gori vodil (pred skoro dvema desetletjema) Kordišev Lojze, Travnogorski Lojz, ne bo več. Vsakdo, ki seje lotil kasneje vodenja doma, je zadevo jemal bolj kot možnost na hitro čim več zaslužiti, pred nekaj leti pa je planinska postojanka postala že majhno razvpito leglo nemorale in- mamil. Zdaj je dom zaprt, sredi najlepše sezone, saj je bil v preteklosti znan predvsem po smučarski aktivnosti (šole), pa tudi kot kraj za počitek živcev in lepe sprehode v naravo. Ko smo z nekaterimi najodgovornejšimi v občini govorili o stvari, so v en glas poudarjali, da občina sama (TD pa še manj) ni sposobna doma usposobiti za normalno namensko funkcioniranje — za razvoj turizma v naših krajih. Pri nas žal nimamo (spričo nekaterih specifičnih pogojev), posebnih možnosti za širok razmah turizma, kljub določenim poudarkom v občinskih razvojnih načrtih. Seveda pri tem še nismo dosegli vsega možnega, saj marsikaj bi lahko bilo bistveno drugače in bolje, vendar... Nekaj bi lahko postorili pri razvoju lovskega turizma, pa pri smučariji (zdaj ko imamo snega več kot sredi Alp), pri popularizaciji domače obrti« pa z lepoto narave, to pa je tudi ze skoraj vse. Žal. Po »bodeči Neži« so se res javili nekateri interesenti za prevzem doma na Travni gori. Turistično društvo je dejalo, da ga dajo zastonj v najem vsakomur, ki bo z njim kaj koristnega napravil, denarja pa ne morejo dati niti doma sami obnoviti. Kdo ve, če bo iz dosedanjih ponudb nastal kak resen aranžma? Gotovo bi morala biti za turistično postojanko resna in močna turisti- čna (ali kaka druga) organizacija. Nikakor pa ne more postojanke reševati kdo, ki želi prevedriti določen čas in čim več zaslužiti, niti ne morejo biti to upokojenci, ki si žele življenja v lepi naravi. Nekaj resnejši kandidat je bila npr. republiška gasilska zveza, poiskati pa bi veljalo kako močno turistično ali drugo organizacijo ali pa se v občini dogovoriti z združenim delom. Predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ribnica Srečko Arko je na zadnji seji dejal, da doma na Travni gori (in našega turizma) ne bo rešila bodeča niti sveta Neža. če se ne bomo dogovorili z močno turistično agencijo ali organizacijo. In to je tudi res. Dolenja vas — telefoni so tu Pomanjkanje telefonskih priključkov v naši občini poznamo, saj smo s približno sedmimi telefoni na 100 prebivalcev čisto na repu v Sloveniji in še kje. Zaradi tega so pred leti pričeli graditi v Dolenji vasi novo poštno poslopje z novo ATC. Stavba, v kateri je tudi trgovina, je bila gotova že pred dvema letoma, lansko leto pa so tudi zgradili osnovni kabelski razvod v večjem delu krajevne skupnosti. Pri ureditvi telefonije je del denarja prispevala tudi krajevna skupnost, zagotovili pa bodo tudi, da bodo vsi krajani lahko dobili telefon pod enakimi pogoji (enaki stroški). Pogodba s predračunom za napeljavo telefonov je zdaj tu. V KS bo novih 220 telefonskih priključkov (okrog 70 dosedanjih bodo porabili v Ribnici), napeljava priključkov do lastnikov (brez notranje montaže) pa velja nad 30 milijonov din (nekaj nad 150.000 po telefonu). Z deležem sredstev KS in prispevki združenega dela ostane še okrog 110.000 din prispevka na telefon in toliko naj bi naročniki tudi prispevali. Te dni bodo aktivisti v krajevni skupnosti obiskali vsa gospodinjstva in tako sestavili točen seznam 220 novih telefonskih naročnikov. Vsak interesent bo moral takoj plačati 40.000 din, 70.000 pa v desetih obrokih do 20. januarja 1987. Računajo, da bodo vsa dela zaključena do konca junija letos. Popravek V prejšnji številki Rešeta smo objavili seznam vseh prejemnikov družbeno denarnih pomoči, kakor so nam ga posredovali iz socialnega skrbstva. Pri objavi je nastala napaka in sicer v rubriki »denarna pomoč kot dopolnilni vir«. Pod zap. štev. 21 bi morala biti navedena Mihelič Angela, Na pesek 40, Sodražica, ki prejema 3.700 din in ne Oražem Marija, Globel 8, ki je pomotoma dvakrat navedena. ____________________/ Dom na Travni gori