Nadarjeni v zgodnjem otroštvu Dejavnosti za otroke, stare od 3 do 6 let Cveta Razdevšek PuËko cveta.pucko@guest.arnes.si 80 Avtorica Margaret Sutherland, prevod Samo Kušc ˇer Urednica slovenske izdaje Mojca Juriševic ˇ Izdala in založila Pedagoška fakulteta UL, Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenih uc ˇencev, 2015. Recenzijo začenjam z mislijo urednice slovenske izdaje Moj- ce Juriševič, ki je v spremni besedi kot neke vrste utemeljitev tematike, ki jo obravnava priročnik, med drugim zapisala: »Nevroznanstvena spoznanja kažejo, da so zgodnje učne spod- bude izjemno pomembne za razvoj možganov in opozarjajo na pomen občutljivih obdobij, ko so otroci v zgodnjem otroštvu še posebej dovzetni za učenje.« (Stran 10.) Kot drugo pomembno uvodno misel sem izbrala opredelitev učenja, kot jo podaja avtorica priročnika v predgovoru: »Uče- nje je vključujoče, kjer se otroci učijo skupaj, drug od drugega, od odraslih, družine in družbe, v kateri živijo.« (Stran 8.) Vsebina priročnika je predstavljena v osmih poglavjih, v po- sameznih poglavjih so predstavljene dejavnosti za spodbuja- nje oz. za razvijanje določenih sposobnosti oz. nadarjenosti. Spoznamo veliko dejavnosti, ki spodbujajo razvoj več različnih talentov, ob njih se nam porajajo mnoge nove ideje. Pomemb- na značilnost teh dejavnosti je namreč odprtost, fleksibilnost in povezovanje različnih področij (medpredmetnost), kar nas 81 Ocene matika. V naslednjih poglavjih bodo ta področja še podrobno predstavljena. V tem poglavju se najprej posveti dejavnostim, ki so povezane z mišljenjem, saj opredeli mišljenje kot neločlji- vi del dejavnosti na vseh področjih. V kontekstu mišljenja opozarja na nekatere zahteve, ki se pos- tavljajo pri predšolskem otroku: – ali so dovolj samozavestni za spoprijemanje z novimi, še nez- nanimi področji? – ali imajo dovolj motivacije za vztrajanje pri iskanju rešit- ve? – ali je problem rešljiv na ravni njihovih (sicer nadpovpreč- nih) sposobnosti? – ali kažejo zadostno mero fleksibilnosti mišljenja, da se »od- lepijo« od pričakovane konkretne ravni? – ali se znajo spopasti z nejasnostjo in se veseliti neobičajnih rešitev? Če so odgovori negativni, obstajajo nevarnosti, da bodo otroci slabše sodelovali, se ne bodo prilagajali, ne bodo zadovoljni z rešitvami, ki se kažejo, lahko, da se bodo dolgočasili, nekateri pa bodo »nadležni« s postavljanjem vprašanj. Učitelj ali vzgojitelj mora poznati otrokove načine razmišljanja, da lahko temu ustrezno načrtuje in organizira otrokovo učenje na omenjenih področjih. Avtorica priporoča tudi medpredmetne dejavnosti ter spodbu- janje otrok k povezovanju odzivov na različnih področjih (npr. v ritmu glasbe tekajo, se ustavljajo in spet pospešujejo tek po prostoru; ali nakup in preizkušanje glasbila, plačilo v izmišljeni denarni enoti). 4. Četrto poglavje govori o gibanju in razvoju motorike. V uvodu avtorica poudari, da je pomembno razvijati spretnos- ti, ki so sestavni del gibanja in razvoja motorike ter pozna- ti dejavnosti in vaje, s katerimi lahko otroke spodbudimo pri učenju teh spretnosti. Posvari pred prehitro specializacijo, ki se pojavi pri spodbujanju specifičnih spretnosti v okviru dolo- čenih športov. Pomembno je, da otroci pri gibanju in iskanju novih oblik gibanja uživajo, da spoznavajo možnosti prenosa in uporabe določenih spretnosti v različnih situacijah, da si pri- zadevajo za skladnost v izvajanju ter iščejo nove in raznolike priložnosti za gibanje. V nadaljevanju spoznamo različne pripomočke (npr. različne žogice, plezala) in spodbudne situacije ter izzive za gibanje in razvoj motorike (npr. različne vrste metov, skokov ter različne kombinacije teh dejavnosti). Posebno pozornost posveti plezanju, teku, metanju in lovljen- ju, skakanju, uporabi kija in žogic ter različnim kombinacijam teh gibalnih aktivnosti. Opozarja, da je pri zahtevnejših in sku- pinskih gibalnih aktivnostih pomembna prisotnost odraslih in skrb za varnost. »obvaruje« pred ozkim pojmovanjem o razvoju ali celo »tre- ningu« specifičnih nadarjenosti. Poglavjem, kjer avtorica obravnava glasbo kot področje na- darjenosti, bomo namenili še posebno pozornost. 1. V prvem poglavju z naslovom Zgodnje vključevanje nadar- jenih v vzgojno-izobraževalno okolje spoznamo značilnosti nadarjenega otroka ter značilnosti vzgojno-izobraževanega okolja, ki ponuja in omogoča vključujoče učenje. Opozori, kako pomembno je, da dosežemo enotno razumevanje opre- delitve, da je otrok nadarjen. Ugotavlja, da se pojavlja kopica izrazov, s katerimi označujemo nadarjenega otroka: pameten, bister, sposoben, talentiran so nekatere teh oznak. Katero ozna- ko uporabljamo, je pogosto odvisno od tega, na katerem po- dročju se kažejo otrokove sposobnosti: otroka, ki kaže nadarje- nost za matematiko, bomo največkrat označili kot pametnega, glasbeno nadarjenega pa verjetno kot talentiranega. Avtorica opozarja, da so te oznake lahko omejujoče in »prikrivajo dru- ge otrokove sposobnosti« (stran 21). Zato se zavzema, da se ne omejimo na oznake, ampak opišemo, kaj otroci počnejo in kako pri svojem učenju napredujejo. V nadaljevanju nas seznani s pojmovanjem inteligentnosti, opozori na poznano Gardnerjevo pojmovanje različnih inteli- gentnosti, spoznamo pa tudi manj znano pojmovanje Dwecko- ve. Če izhajamo iz izhodišča C. Dweck, da je inteligentnost nekaj, kar je mogoče z učenjem razviti (inkrementalna teorija), bo naša pozornost namenjena predvsem temu, kako organizirati vključujoče okolje, kjer se bodo otroci učili, uživali v izzivih in s tem razvijali svoje sposobnosti. To pomeni, da bo učiteljev pogled na inteligentnost in nadar- jenost odločilen pri tem, kakšni bodo njegovi pristopi v orga- niziranju vzgojno-izobraževanega dela in kakšne bodo njegove spodbude ob uspehih ali neuspehih. 2. Drugo poglavje je namenjeno prepoznavanju nadarjenih otrok, kjer poleg številnih značilnosti nadarjenih otrok, kot jih opažajo starši, učitelji in vzgojitelji, spoznamo različne opazo- valne lestvice ter vprašalnike za starše, učitelje in vzgojitelje, tudi za vrstnike. Podatki, ki jih zberemo s temi načini, nam pomagajo pri ustvarjanju celovite podobe o otrokovih spo- sobnostih in zanimanjih, na tej podlagi pa lahko načrtujemo učne izkušnje, ki bodo za otroke izziv in priložnost za nadaljnji razvoj. V kontekstu prepoznavanja avtorica posvari pred upo- rabo klasičnega ocenjevanja zbranih podatkov, zavzema se za »alternativni model ocenjevanja«, ki vključuje tudi učence in kjer je poudarek na povratni informaciji, ki pomaga pri načrto- vanju novih učnih izkušenj. 3. Tretje poglavje ima naslov Dejavnosti in pripomočki za nadarjene otroke, predstavlja pa okvirni pregled dejavnosti na štirih področjih: gibanje oz. motorika, glasba, jezik in mate- 82 V predšolskem obdobju nas pogosto prevzamejo otroci, ki zelo zgodaj obvladajo branje in/ali uporabljajo bogat besednjak. Čeprav so to tudi znaki jezikovne nadarjenosti, sami še ne po- menijo nadarjenosti na jezikovnem področju. Vzgojiteljice naj bodo pozorne na obstoječe jezikovne spretnosti, spodbujajo naj njihovo prenašanje na različna področja, predvsem pa naj organizirajo jezikovne dejavnosti tako, da otroci v njih uživa- jo. Pripovedujejo naj o stvareh, ki so jih doživeli in se ob njih dobro počutili; pri obnovi pravljice dovolimo vstop domišljije, spodbujamo povezovanje z drugimi področjih (gibanje, uglas- bitev) in uporabo različnih pripomočkov (npr. postavitev sce- ne, kjer se pravljica dogaja). Spodbujamo tudi pripovedovanje o sebi in lastnih doživetjih. Pisanje je lahko tudi še na stopnji zapisovanja znakov, priporo- ča se kontekst, ki je otrokom poznan (»pisanje« jedilnega lista, predpisovanje zdravil, pisanje letalske vozovnice), v igro vlog naj se vključijo poleg vrstnikov tudi odrasli. Uporabljajo naj vse vrste pisal in v »pisanju« naj uživajo. Sodelujoči odrasli ne smejo izpostavljati kriterija »pravilnosti«, lahko pa se vključujejo kot soigralci, ki seveda pišejo »pravil- no« in mimogrede opozorijo na pomen pravilnosti (npr. na letalski vozovnici kraj, kamor potujejo in uro odhoda). Pripo- roča se tudi pisanje na tablo, kjer se vzporedno vzpostavi še urjenje grobe motorike. Poslušanje naj se ne omeji le na poslušanje pravljic in pesmic, pomembno je, da otroci spoznajo pomen poslušanja tudi v vsakodnevnih, življenjskih situacijah (poslušanje navodil za igro, poslušanje vrstnikov, poslušanje opozoril, napoved priho- da in/ali odhoda prevoznih sredstev). Poslušanje je pomembno pri navodilih, pogosto se kombinira še z opazovanjem (poslušanje navodil za določene dejavnosti, upoštevanje zaporedja navodil), pa tudi z izvajanjem določenih dejavnosti. Branje je dejavnost, ki jo otroci najprej sprejemajo kot poslušan- je odraslih, ki npr. berejo pravljico. Večkrat se zgodi, da otroci posnemajo branje, v resnici pa zgodbo ali pesem znajo na pa- met. Izziv za branje je nezavezujoča ponudba različnih tiskanih virov, pa tudi spodbuda za branje lastnih »zapisov« (ki so lahko v začetku tudi samo zaporedje različnih simbolov). Dejavnost branja spodbujamo na sprehodih (kot branje napisov trgovin, imena ulic ipd.). Kot bolj sistematični izzivi za branje so poz- navanje začetka in konca zgodbe, pravilno obračanje strani v knjigi in sledenje besedilu z leve proti desni. V proces razvijanja jezikovnih spretnosti vključujemo tudi raz- lične tiskane vire (časopisi, knjige) in druga sredstva ter pripo- močke (lutke, radio, TV , računalnik, telefon). 7. Matematika Sedmo poglavje je namenjeno matematiki s ciljem, da bi spoz- nali dejavnosti, s katerimi lahko razvijamo in spodbujamo ma- 5. Peto poglavje obravnava glasbo, nadarjene otroke na tem področju ter različne spodbudne dejavnosti za učenje in raz- voj na področju glasbe. Najprej nas opozori na glasbeno nadarjene, ki jih je treba ustrez- no spodbujati in omogočati razvoj, vendar svari, da bi lahko zgodnje osredinjanje zgolj na glasbene sposobnosti škodovalo otrokovemu celovitemu razvoju. Vzgojiteljica se mora zavedati, da morda nekateri otroci doslej niso imeli priložnosti za glas- beni razvoj, zato je prav, da imajo vsi otroci (ne le tisti, ki jih je prepoznala kot glasbeno nadarjene) v skupini dovolj priložno- sti za poslušanje in ustvarjanje glasbe, da raziskujejo in ustvar- jajo glasbo z glasbili in s svojimi glasovi. Dejavnosti na področju glasbe v predšolskem obdobju so pet- je, spoznavanje glasbil in proizvajanje zvokov ter poslušanje glasbe. Pri teh dejavnostih moramo biti pozorni na odziv, sku- šamo ustvariti vzdušje, ko je odziv zaželen, spodbujen in opa- žen. Odziv na glasbo je lahko gibalni (ziblje se v taktu glasbe), čustven (ob poslušanju pokaže veselje, navdušenje), ustvarja- len (odziva se z improviziranimi glasbili, spreminja tempo …). Za glasbeno raziskovanje in ustvarjalnost so nujni pripomočki, od posnetkov in glasbil do različnih, tudi neobičajnih predme- tov (npr. lonci) za proizvajanje zvokov. Pomembno je tudi, da imajo vsi otroci dovolj priložnosti za spontano petje, ki lahko spremlja različne druge dejavnosti. Otroke spodbujamo, da koga drugega (otroke ali odrasle) naučijo novo pesmico, spod- bujamo tudi izmišljanje novih pesmic (petje znanih besedil, spreminjanje melodije za znana pevska besedila). Spodbujamo jih, da v okolju iščejo predmete, ki jih lahko upo- rabijo kot glasbila; igra na glasbilo je lahko odziv na gibanje, lahko pa je šele spodbuda za bolj ali manj organizirano gibanje. Kot zahtevnejša oblika pa je povezovanje različnih odzivov v «zgodbo« ali pa ustvarjanje zvokov, ki so spremljava določeni zgodbi: ustvarjanje glasbene pravljice. Aktivnosti je mogoče snemati, ponovno poslušati glasbo ali drugače oblikovati gibal- no spremljavo. Kot glasbena dejavnost je pogosto tudi posluša- nje glasbe. Pomembno je, da ima vzgojitelj na razpolago dovolj primerov čim bolj različne glasbe (različni slogi), ki jo lahko tudi poljubno kombinira in tako ustvarja priložnosti, ki spod- bujajo domišljijo, raziskovanje in razumevanje glasbe. Glasbo je mogoče povezati tudi z matematičnimi dejavnostmi (štetje korakov, oblikovanje glasbenih vzorcev na podlagi ma- tematičnih opisov), z jezikovnimi dejavnostmi, pa tudi z drugi- mi zvrstmi umetnosti (npr. »glasbeni opis« dogajanja na umet- niški sliki, oblikovanje oz. izbira primerne kostumografije). 6. V šestem poglavju spoznamo jezikovne spretnosti: pisme- nost in jezik. Avtorica najprej opredeli pismenost, in sicer z dejavnostmi: go- vorjenje oz. pripovedovanje, branje, pisanje in poslušanje. Nadarjeni v zgodnjem otroštvu 83 Ocene Starši in učitelji naj bodo v svojih pričakovanjih realni in vselej pripravljeni, da jih lahko otroci presenetijo (v obeh smereh). Avtorica priporoča tudi spremljanje rezultatov in napredovanja po posameznih področjih. Vodenje tabele napredovanja omogoča spremljanje, tudi sprot- no prilagajanje in iskanje najboljših pristopov. Sklepno poglavje je neke vrste povzetek najpomembnejših pri- poročil za delo z nadarjenimi, kjer opozori na vpliv, ki ga ima opredelitev nadarjenosti na nadaljnjo obravnavo; na nujnost celostne obravnave otroka v različnih situacijah; pomembno je načrtovanje in spodbujanje različnih dejavnosti; v vseh situaci- jah naj bo otrok vključen v odločanje in izvajanje, brez postav- ljanja omejitev. Ob upoštevanju teh priporočil nas bodo otroci ne le razveselje- vali, ampak tudi presenečali z dojemanjem, z dosežki, ob tem pa tudi z veseljem in navdušenjem. Pomembne so še priložnosti in izzivi, ki jih omogočajo različne oblike praktičnega dela, kot so npr. šole v naravi. Vedeti moramo, da zgodnje učenje ni le posebnost v spodbu- janju nadarjenih, to so priložnosti, ki si jih zaslužijo vsi otroci. Tako, kot sem začela, bom svojo predstavitev tudi končala z mislijo urednice slovenske izdaje tega zanimivega in koristne- ga priročnika: »Bralcem priporočam razmišljujoče branje …, vsebine priroč- nika bodo strokovno obogatile pedagoško delo v vrtcih … ter odrasle in otroke spodbudile k svežim idejam, soustvarjanju in načrtovanju novih dejavnosti, skladnih z učnimi potreba- mi otrok …« (Juriševič, str. 12.) tematično mišljenje in matematične spretnosti. V tem kon- tekstu citiram enega od ciljev: vzgojitelji naj pri otrocih »vzbu- dijo ljubezen do matematike« (stran 127). Otroci naj spoznajo, da matematika niso le računske operacije, najdemo jo v vsakodnevnem življenju, otroci naj jo spoznavajo kot zanimivo, ustvarjalno in zabavno. Neločljivi del matemati- ke v predšolskem obdobju je tudi govorjenje (npr. glasno štet- je); prisotne naj bodo različne priložnosti za štetje (tudi nazaj). Štetje je sestavni del mnogih iger, povezujemo ga lahko npr. z glasbenim ali likovnim ustvarjanjem. Pomembna dejavnost v spodbujanju matematičnega mišljenja so tudi vzorci (dnevi v tednu, ure dneva), sestavljanke in ugan- ke. Spodbujamo uporabo jezika števil, uporabo izrazov, kot npr.: polovica od …, več kot …, manj kot … Med dejavnostmi na področju matematike je tudi spoznavanje in uporaba merskih enot ter ravnanje z denarjem, kar lahko vključimo v priljubljene otroške igre (nakupovanje v trgovi- ni, restavracija) ter v dejavnostih merjenja (tehtnica, merjenje višine, primerjave in razporejanje po velikosti). Matematične dejavnosti so tudi priložnost za spoznavanje napak in njihovih posledic (če bi npr. naredili napako v izmišljenem računu, to nima posebnih posledic, napačno izračunan čas odhoda vlaka pa lahko povzroči kar nekaj težav). 8. Pomen učenja nadarjenih otrok Naslov poglavja »Učenje je zabavno in je za vse« sporoča dve vodilni ideji priročnika. Ne glede na to, da je priročnik namen- jen spoznavanju in spodbujanju nadarjenih, so dejavnosti toli- ko odprte, da jih v prilagojeni obliki lahko uporabimo za učen- je vseh otrok. Kljub temu da govorimo o učenju in dejavnostih, naj bo to za otroke zabavno in sproščujoče, spodbuja naj njiho- vo željo po učenju – spoznavanju novega.