¦it/182.-"- _______- - /v Iibajft trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek i a soboto ob 4. ari popoldne ter stane po poŠt i pivjomana ali v Gorici na dom poSiljanat vse leto ........15 K _ »/¦ . . '.........10 » V.............5 » PosamiCne Številke stanejo 10 vin. „SOčA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu „Kažlpot po Goriškem in CradiBCanpkem" in ,BLailpot pa Ijubljant tnčranjškfn nfeME". -ifiSSftčrtm" krat v letu „Yozni red železnic, parni kov in poStnib tni". Naročnino sprejema apravniStvo v Gospobki ulici 8^v. 7 1. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. Gabrščeb Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se ra&uiij«*pe-Petit««relah is tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka rcsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -— Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vBebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik ni izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v četrtek dne 12. novembra 1908. Tečaj XXXVIII. »Vae za narod, svobodo in napredek I« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadstr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9, do 12. dopoiudne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na lovo v tiskarni Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniitvn. „PRIMOREG" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolsk* ul., Jeliersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po -kopaliSčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafisk1 v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. TalafoB it. 83. ¦ »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabfiie) tiska in zal. Še jedna beseda našim občinam! K Članku „Našim občinam" v torkovi številki našega lista pridodajemo danes še tole: Na dnevnem redu „sejri deželnega zbora je stala kot prva točka : »Volitev odseka, ki naj mu bo namen, določiti slav-nosti ob priliki 60-letnega vladanja Nj. Veličanstva". Ta točka je bila na dnevnem redu vseh tistih sej, v katerih so uganjali laški liberalci in slovenski klerikalci obstrukcijo. — Torej na dnevni red so postavljali točko, da naj se izvoli odsek, kateremu naj bo namen, določiti slavnosti ob priliki 60-letnega vladanja Nj. Veličanstva, vendar pa niso dopustili z obštrukcij o, da bi se prišlo do dnevnega reda. V deželnem zboru so Pajer, Marani, Ber-buč, obstruirali točko o izvolitvi odseka, ki naj določi slavnosti za 2. dan decembra — sedaj pa naj bi cela dežela "drla za ob-strukcionisti, ki hočejo ukazovati, kako naj se proslavi 2. dan decembra. V deželnem zboru je bil čas čuti predloge in mnenja vseh klubov, torej vseh strank; šele na podlagi , teh predlogov in mnenj bi bilo mogoče določiti nekaj, kar bi veljalo. Ne pa da zdaj hočejo ob-strukcionisti ukazovati, da'se mora zgoditi le to, kar oni hočejo! Deželni zbor bi bil pravilno določil, kar je prav in pojreba, ne pa da zdaj nepostavni deželni odbor, katerega člani so obstruirali v zbornici točko o volitvi odseka za prireditve 2. dan decembra, sklepa in ukazuje, ko nima nič sklepati in nič ukazovati. Občine naj storijo, kar jim drago. Priporočamo ponovno dobrodelnost, kakor jo želi cesar sam. Na „ukazett nepostavnega "ležei-nega odbora pa se ni treba nič ozirati 1 Ta deželni odbor naj izgine, ker nima nobene pravice: sklepati in ukazovati, vlada naj razpiše nove volitve, da moremo priti tako končno do novega postavnega deželnega odbora t Splošni penzijsti zavod. Sobotna „Wiener Zeitung8 je objavila razglas ministerstva za notranje stvari od 5. t. m. o teritorijalm razdelitvi in določbi sedežev deželnih oblasti penzijskega zavoda, ki se ima ustanoviti glasom § 53. zakona od 16. decembra 190$. drž. zak. št. 1 ex 1907 glede pokojninskega zavarovanja uslužbencev, nabajajočih se v privatnih službah in nekaterih tudi v javnih službah. Razglas se glasi: „Izvrševaje § 53 zakona od 16. decembra 1906, drž. zak. št. 1 ex 1907, se po zaslišanju tozadevnih deželnih odborov odrejuje ustanovitev sledečih deželnih oblasti penzijskega zavoda in se določa njih okrožje in sedež, kakor sledi: 1. Dve deželni oblasti na Češkem, obe s sedežem v Pragi; deželna oblast I. obsega deželnozborske volilne okraje 1 do 75, deželna oblast II. deželnozborske volilne okraje 76 do 130; 2. deželna oblast za Niže Avstrijsko s sedežem na Dunaju; 3. deželna oblast za Gorenj o Avstrijsko, Solno-graško, Tirolsko in Predarelsko s sedežem v Solnogrodu; 4. deželna oblast za Štajersko in Koroško s sedežem v Gradcu; 5. dve deželni oblasti za Moravsko, obe s sedežem v Brnu; deželna oblast I. obsega zavarovance nemške narodnosti, deželna oblast II. zavarovance češke narodnosti in njihove delodajalce. Pripadnost k eni ali drugi deželni oblasti se ravna, ako je zavarovanec opravičen za volitev v državni zbor, po njegovi pripadnosti k enemu narodnih volilnih razredov in državno-zborskih volitev, sicer pa po dani izjavi zavarovanca; 6. deželna oblast za Šlezijo s sedežem v Opavi; 7. deželna oblast za Galicijo in Bukovino s sedežem v Lvovu; 8. deželna oblast za mesto Trst in okolico, Goriško in Gradiščansko, Istro, Kraujsko in Dalmacijo s sedežem v Trstu". Na temelju §§. 58 in 93 navedenega zakona je minister na notranje stvari imenoval člene oziroma namestnike prvega odbora deželne oblasti v Trstu: a) načelnikom dr. Jurija Pitacco, magistratnega asesorja v Trstu; b) členi: Leopolda Brunner, upravnega svetnika c. kr. priv. mehanične predilnice v Aj- dovščini; Josipa pl. Burgstaller, posestnika v trstu; Silvija Cerligi, trgovskega uslužbenca v Trstu; Alfreda Escher, veletržca v Trstu, dr. Janeza Krek, državnega poslanca v Ljubljani; Karola Orin, uradnika pri tvrdki Man-gold v Trstu; Rudolfa Schadinger, gozdarja v Kočevju; Silvestra Škerbinca, knjigovodjo v Ljub.iani; Laderja Sulzer, uradnika pri „Riu-nione Adriatica di Sicurta"; Mateja Vidovič, predsednika trgovske zbornice v Spljetu: c) namestniki: dr. Angela Ara, uradnika pri „Assicurazione Generali"; Ivana Betizza, industrijalca v Spljetu; Hermana Bon, uslužbenca plinarne v Puli; Štefana Costomeni, trgovca v Trstu; barona Leona Eeonomo, zasebnika v Trstu; dr. KarolaTEnenkel, tajnika trgovinske in obrtne zbornice v Trstn; Karola Pollak, tvorničarja vonja v Ljubljani; dr. Otokarja Rybaf, odvetnika in državnega poslanca v Trstu; Etbina Scholloiaver-Lichten-berg, gozdarja kneza Sckonburga v Snežniku; Alfonza Stadler, prokurista v Trstu. K temu čitaino v »Edinosti": Najprej konstatujmo, da v obsežju trž. oblasti biva circa 1,300.000 Slovanov in le kakih 300.000 Italijanov, poslednjih je torej komaj petina. A sedaj oglejmo si ljudi, ki jih je vlada imenovala. Predsednikom je imenovan trd in politično prononsiran Italijan. Od desetih odbornikov pa so le 3 Slovani: dr. Krek, Silvester, Škrbinec in Matej Vido-vič. Od 10 namestnikov jih je 7 Italijanov in tudi le 2 Slovana (1 Nemec). Iz vrst tržaških Slovanov ni imenovan noben odbornik in samo en namestnik (dr. Rybar), kar pa je tudi brez pomena, ker bo ta odbor posloval le do volitev, tako da namestniki niti ne pridejo v položaj, da bi opravljali kako funkcijo. Pripomniti moramo, da je le prvi odbor imenovala vlada, dočim bodo — kadar se zavarovalnica konstituira — nadaljni odbori voljeni od zavorovancev in delodajalcev. Le imenovanje načelnika (za dobo 5 let) bo tudi nadalje stvar vlade. To imenovanje je nezaslišan afront ministerstva proti Slovanom Trsta, Istre, Goriške, Kranjske in Dalmacije. To je nezaslišano ba-gatelizovanje, naravnost brezobrazno zapostavljanje slovanskega elementa na jugu. Vlada je pokazala kričečo pristranost in očitno animoznost s tem, da hoče, naj imata italijanski a/5 ves aparat v rokah, slovanske */& pa naj bodo obsojene v obnemoglost. lu vrhu tega treba še pripomniti, da dr. Pitacco ne zna niti besedice slovenski ali hrvatski, če je že hotela vlada imenovati Italijana, naj , bi bila vsaj imenovala takega, ki bi znal j* deželne jezike. Seveda bodo volitve. Ali že izkustva pri zavarovalnici proti nezgodam nas uče, kaj j to pomenja, ako imajo Italiji aparat v rokah, kako znajo volilno srečo — korigirati I Vsaj sedaj, ko je ona sama imenovala prvi odbor, bi bila morala vlada s primerno izbero oseb dati nekak migljaj, kake sestave odbora ona želi! Če ne druzega, bi bil to vsaj nekak moralni pritisk. Tako pa dobimo zavarovalnico proti nezgodam št. 2, kar se tiče preziranja našega živijo. Plačevati bodo morali naši, gospodarili pa jim bodo drugi t i Jugoslovanski posljmci obeh klubov bi morali pač z vso odločnostjo nastopiti proti temu vladnemu činu. DOPISI. Iz goriške okolice. VoBBffllO, dne 8. nov. — Naši komunBki možje, ki so bili slepo orodje sedanjega kanalskega dekana, ne morejo še pozabiti njegovega korita, iz katerega so si večkrat okrepčali prazne želodce za korist g. Berlota. Kakor je bilo svoj čas pisano v „Soči", so imeli naši komunski možje sejo na komando Berlota radi farovža. Proti tistemu nesrečnemu sklepu smo vložili posamezni občinarji na pristojna mesta utok, ki pa še 3edaj počiva na istih mestih. Sedaj pa so menda pozabili naši backi na utok aH pa mislijo, da so oni nad vsa oblastva. V začetku meseca oktobra t. 1. je napravilo županstvo proračun za leto 1909. V proračun so pobasali tudi tistih 12.000 K za farovž; no, saj papir jih lahko drži s črnilom zapisane. V istem času je prišel na Vogrsko komandant iz Kanala. Slepec in mulec ne moreta nikomur; je treba, da ju kdo vodi. Tako je pri naših komunskih Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ===== »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) — Prijatelj, pravi Athos, res, predobri ste bili, da ste mi odpustili; krivico sem vam delal, stokrat krivico, moral bi vas vendar poznati! Toda na dnu naših src je še vedno nekaj zlega, kar vedno in vedno dvomi. ' " '¦'''' — Hml pravi Porthosi kaj pa, ko bi bil ta ra-belj morda CromVelf, ki je hotel biti zagotovljen, da se njegovo delo dobro izvrši in je hotel storiti to sam! — Ah, kaj še! Crom\vell je debel in majhen, ta pa je bil tenek, prej velik nego majhen; — Kak vojak, ki je bil obsojen in so mu ponudili za to ceno prostost, kakor se je zgodilo, ko je bil umorjen nesrečni Chalais, pravi: Athos. — NeV ne, nadaljuje d' Artagnan, to ni bil odmerjen korak kakega pešca! Tudi ne razkoračena hoja kakega jezdeca! Ta človek je imel fino nOgo, odlično hojo! Zelo se motim, če nimamo opraviti z nekim ple- -¦' S plemičem! vsklikne Athos, ni mogoče I To bi bila sramote za vse plemstvo 1 — Srečen lov! pravi Pprthos s smehom, pri katerem so se Sipe stresle; ireCen lov, mordieux! — Ali še vedno mislite na odhod, Athos * vpraša d'Artagnan. — Ne, sedaj ostanem! odvrne plemič z grozečo kretnjo, ki ni obetala nič dobrega onemu, kateremu je veljala. — Toroj meče sem! pravi Aramis, meče sem! in ne izgubimo niti trenutka! Prijatelji oblečejo zojiet svoje plemiške obleke, si opašejo meče, pokličejo Mousquetona in Blaisolsa ter jima naroče, naj plačata gostilničarju račun ter pripravita vse za odhod," ker je bilo zelo verjetno, da zapuste še tisto noč London. Noč se je bila še bolj stemnila, sneg je še vedno padal ter zagrinjal kot neizmeren prt to mesto, ki je umorilo svojega kralja; bila je kaka sedma ura zvečer, le malo ljudij je bilo videti na ulicah, vsak je ostal doma ter se natiho pogovarjal o groznih dogodkih minulega dne. Naši prijatelji so hiteli preko vseh trgov in ulic notranjega mesta, ki so tako živahne po dnevu in ki so bile tako zapuščene to noč. Vodil jih je d' Arta* gnan* ki je skušal od časa do časa ugledati križe, ki jih je bil zarisal z bodalom v zidove hiš; toda noč je bila tako temna, da je bilo le stežka poznati ta znamenja, ki so jim kazala pot. Toda d'Artagnan sije bil ta'*to dobro vtisnil v spomin vsak obcestni kamen, vsak vodnjak, vsako tablo, da je v pol uri hoda dospel s svojimi tremi tovariši do osamljene hiše. Za trenutek jo d'Artagnan že mislil, da je Pa-ry-jev brat izginil; a motil se je: krepki Škotec, ki je bil navajen na svoje ledene hribe, se je zleknil ob oe-tnem kamnu na tla, ter pustil, da je padal sneg nanj, zakaj bil je neobčutljiv proti velikim izpremem-bam v temperaturi; ležal je nepremično, kakor kip, toda ko so se mu približali štirje možje, je vstal. — Glejte, tu je še en zvest služabnik, pravi Athos. Hvala Bogu! dobri ljudje še niso tako redki, kakor bi Človek mislil; to daja človeku pogum. — Ne hitimo preveč spletati vencev temu Škotcu, pravi d' Artagnan; zdi se mi, da je možak na svojo roko tu. Slišal sem praviti, da so ti gospodje, ki so ugledali luč onostran Tweede, zelo hude jeze. Mojster Groslow, pozor.! Če ga-sreča naš Škotec, bi se mu utegnilo slabo goditi. Nato se loči d' Artagnan od svojih prijateljev, stopi k Škotcu ter se mu da spoznati. Potem pokliče tudi svoje tovariše. — No, kaj je ?: vpraša Athos angleški. — Nihče ni odšel iz hiše, odvrne Parry-jev brat. — Prav; ostanite pri tem možu, Porthos, in tudi vi, Aramis. D'Artagnan parne popelje h Grimandu. Grimand, ki ni bil nič manj spreten nego Škotec, se je bil stisnil ob votlo vrbovo deblo, ki je bilo prav pripravno opazovališče. Tudi tu je mislil d' Artagnan za trenutek, kakor pri prvi straži, da je človek z masko odšel in da se je odpravil Grimand za njim. Kar se pokaže neka glava ter natiho zažvižga. — Oj 1 pravi Athos. — Da, odvrne Grimand. Prijatelji stopijo k vrbi. — No, ali je šel kdo iz hiše ? vpraša d'Artagnan. — Ne, toda noter je šel nekdo. — Moški ali ženska ? — Molki. možeh. Stavili so naklade za pokritje troSkov. Posebno so se zanimali za cerkvene potrebščine, ki jih pa ni; sedaj so naložili to je sa farovž 14%, to je za pokritje letnega primanjkljaja 470 K za proračun 12.000 K, ki bi jih radi po nepotrebnem zabili v farovž. Seveda oni bi radi ostali možje, ker so spili iz Berlotovega korita 18 litrov vina samo za sklep popravljanja, farovža. Sedaj pa Se nekaj. Minilo je že en me-sec, odkar smo dobili novega župnika, o katerem upamo, da bo mož na pravem mestu, mož mira in sprave, kakor nam je obljubil in kakor tudi mi želimo. Samo ne stanuje na svojem mestu. Kdo je .tega kriv? Edino naši komunski možje z generalom Berlotom. Kupili so hišo za občinski urad, ki je služila pokojnemu V. za stanovanje. N5, ko bi ne bilo farovža, bi župnik lahko tam stanoval. Pa imamo farovž, v katerem je treba le kakšno malenkost znotraj popraviti in očistiti, drugače je vse dobro. Ali kaj iso storili? Vzeli so v najem del palače g. Kulota, trgovca iz Gorice, za 200 K.na leto, in tje ao utaknili sedanjega g. župnika. Imamo dve prazni stanovanji, ki moramo plačevati davek od njih. Torej hočemo zametavati denar po dveh krajih, posebno za tisto najemščino kar 200 K na leto. Ali je to pravo gospodarstvo v naši občini? Vrabci po strehah že vedo, da ne. Kdaj pa se spametujejo naši komunski možje? Št. A«(ril. — Znani dopisniki od nas se zopet prav „kunštnoa opravičujejo, češ, gospod kurat je res hotel pripraviti ona dva dečka za sv. obhajilo. So bili zraven tedaj aobčinarji", kateri ^opravičujejo g. k. ? Pravijo tudi, da ni res rekel občinarjem: »Zvečer ne morem imeti molitve, ker g. organist. in jaz nimava časa; sicer pa ne pomaga nič molitev. Dežja tako ali tako ne bo". Revčki! Priče zahtevajo! Da, jih imamo. Kaj bi se prala in opravičevala; raje naj se skrijeta in naj premišljujeta, kako bosta morala brati v kratkem, kar jima ne bo prav povšečno. Hočemo biti odkritosrčni, kakor se znajo oni hliniti. Seveda, potem se bosta zopet prala in opravičevala v „Gorici", kakor sedaj., toda vse to ne pomaga nič. Ljudstvo štandreško ju pozna preveč. Večjega politika, kakor je g. dr. Pavlin, da ga nima klerikalna klika v nobenem kraju. Čudimo se, kako da ga niso volili v deželni zbor! Upamo, da bomo imeli Št. An-drežci v kratkem čast imeti dež. poslanca iz naše sredine. Pa saj bo tudi mož za to. Nesmiselno dokazuje dopisnik v »Gorici" ter se zagovarja sam sebe. Dokaže naj se raje tisto očitano sleparstvo, kakor seje oni izjavil, potem pa se umaknil. Dokaže naj, da 'ni res, da je obljubil kurat cerkv. pevcem 60 E nagrade, potem pa je rekel, da on ni nič obljubil ? Le počasi! Naj pomislijo dobro naši klerikalci, kam so prišli, ker so poslušali g. karata! Zakaj se gre? Za vero? ali za komando? Vsak mora reči: za komando. Tako je. Mi pa nočemo komande iz farovža. To govorimo sedaj in tudi, ko bo čas. G. kuratu, njegovim agentom in špijonom pa svetujemo, da naj popustijo popolnoma vso I svojo neumno politiko ter naj grejo vsak po svojem poslu. Eden naj gre v cerkev in v iarovž, drugi naj zahaja med kolege in v šolo, kjer je najrodovitnejše polje zanj, tretji pa naj gledajo marljivo na njih pridelke I Tako bo prav. Sedaj so za svoje postala politična tla v Št. Andrežu vulkanična. O priliki se Se vidimo, da povemo svetu, kakšni klerikalni modrijani so v Št Andrežu t starešinstvu. Iz kobariškega okraja. Iz Breutall. — Občinski odbor županstva Breginj, zbran dne 8. novembra 1903., izreka najglobokejše obžalovanje in ogorčenje radi krvavega nastopanja nemško-avstrijskega vojaštva v Ljubljani. Zapomnimo si dobro, da je streljalo mirne slovenske avstrijske podanike avstrijsko vojaštvo! v Občinski odbor županstva Breginj, zbran dne 8. novembra 1908., je sklenil, da se imajo odpraviti dvojezične table, ki vise pri vhodih! v občino in na njihovo mesto postaviti table s samo slovenskim napisom. Župan: Franc Kramar. Domače vesti. ŽUPANSTVA PROTI RAZGLASITVI Hi, IESTMŠKE PREPOVEDI GLEDE TOČENJA NOVEGA VINA. — Poroča se nam, da župani ? goriški okolici so se odločili, da ne razglasijo namestfiiškega odloka, s katerim se prepoveduje točenje novega vina do novega leta. Ob lednem protestajejo proti te] odredbi, ker bi vzročila veliko škodo. Hi dvoma, da store tako tudi druga županstva. Prepeied, tožili noto vino. ~ C. kr. name- stništvp v Trstu je izdalo odredbo z dne" 4. t. m., s katero se prepoveduje točiti mošt od sedaj naprej do novega leta, češ, da mošt neha vreti šele tje proti koncu leta, da vzroča trebušne katare, črevesne bolezni ter lin je dotlej nevaren zdravju; odlok pravi, da se širi dizenterija ter navaja tudi nevarnost kolere 1 Vsled tega se prepoveduje točiti mošt v javnih lokalih do konca leta 1908. Ta prepoved je zadela najostreje vinogradnike in krčmarje. Ljudje komaj čakajo, da razpečajo svoj pridelek, novo vino, tu pa pride vmes politična oblast ter prepove točenje od sedaj naprej, ko se vendar Že lep čas toči novo vino. Da človeka, če se napije preveč novega vina, vije po trebuhu, je stara reč; tako je bilo, je in bo, ali radi tega vendar še ne gre prepovedati točenje novega vina. To novo vino je tudi od včeraj naprej vino v očeh oblasti, s katerim se tako ravna kakor s starim vinom. Vinogradniki so radi te skrajno neumestne prepovedi vsi iz sebe, kajti premnogim je tako vzet kruh izpred ust. Če ne bodo mogli prodajati vina, bodo stradali. Če hoče politična oblast tako rigorozno postopati ter jej je zdravje državljanov res lako pri srcu, naj poskrbi ktetarske nadzornike, ki lahko prepovedo točiti vino, katero bi bilo smatrati res za nezdravo — ako sploh najdejo tako vino I — ne pa da se izda taka prepoved, ki jemlje našemu vinogradniku, kakor rečeno,.kruh izpred U9t. Občna zahteva je ta, da se prepoved takoj prekliče, kjer je že naznanjena, ter se ne naznani, kjer se to še ni zgodilo, ker je od vseh stranlj neumestna. Pri politični oblasti so bili že razni vinogradniki, ki so pojasnili neopravičenost prepovedi. Oglasili so se tam tudi poslanci, odstrani »Slovenskega kluba" pa so atorjeni koraki tudi pri namest-ništvn, da se odpravi tako j omenjena prepovedi! Iz uloge ,,SIov. kluba" na namestnika posnemamo: „Vaša Svetlost E Politična oblast je izdala naredbo, s katero se ustavlja točenje vina do novega leta. Podpisana protestujeva proti tej prepovedi in izjavljava Vaši Svetlosti, da jo bo »Slovenski klub" podvrgel ostri, kritiki ob prvi priliki. Naša dežela ječi pod težo vinske krize. Toda gori omenjena prepoved je hujši udarec vinogradnikom nego vse ostale težave in nadloge. Razlogi, s katerimi se utemeljuje prepoved, so le krinka, pod katero se skrivajo resnici vzroki iu nameni. — Očividno je, da ta prepoved hoče doseči prodajo obstoječih zalog starega vina. Toda večje množine starega vina imajo le veliki posestniki in vinski veletržci, posebno v Istri in Furlahiji, d očim vsi srednji in mali posestniki ga nimajo prav nič več, ker so bili siljeni, prodati ga za vsako ceno. — Zdaj pa je priskočila gornja prepoved na pomoč velikim, da lože dobro prodajo staro vino na škodo — srednjih in malih posestnikov 1 Zima je prišla, leto se nagiba h koncu, gospodarji imajo nešteto obveznostij, katere jim je izpolniti, a skoro edini vir dohodka jim je — vino. Za take posestnike je gornja prepoved naravnost — katastrofa 1! Tu pa se po drugi strani odpira široko polje grdi špekulaciji velikih vinskih trgovcev, ki bodo izkoriščali bedo našega posestnika ter nakupovali novo vino za vsako ceno. Premnogi posestniki morajo prodati svoje vino do novega leta za vsako ceno, ako se hočejo izogniti tožbam in eksekucijam! Ali tudi gostilničarji so prišli v velike zagate. Založeni so z novim vinom, katero že točijo. Ni jim pa lahko priti do tolike množine starega vina, kolikor bi ga potočili do novega leta. Mnogim gostilničarjem ne preostane drugo nego — zapreti gostilne. Z ozirom na vse te in še druge razloge izjavljava podpisana v imenu „Sloven-skega kluba", 1. da je označena prepoved skrajno škodljiva interesom naše dežele, 2. da bomo zahtevali v deželnem zboru odškodnino od c. kr. vlade za napravljeno škodo". Podpisala sta ulogo predsednika „Slov. kluba". Za družbo n. Cirili In Metodi se je nabral« v nabiralniku gostilne Jos, Lapanje na Poni kvah 3 K 60 v. Hvala 1 Prosimo še daljni) prispevkov. — (Pisarna dr. sv. C. in M. i Ljubljani). SmrtM kOSI. — »Beneška Slovenija ža lujo nad zgubo vrlega in zavednega Slovenca Pogrebli so pretekli teden starejšega člani mlajšega rodu ugledne rodbine Domeneže' v Roncu nad Nadižko dolino. Na tak način se krči število zavedni! mož v beneški Sloveniji. Dal Bog, da bi se ta zguba nadomestila!" Danes zjutraj je umrl v Renčah obče znani gospod France H e b a t, veleposestnil in mesar, star 78 let. Pogreb se bo vrši v soboto ob 9. uri zjutraj na domače poko pališče. Noj v miru počiva I Preostalim naši sožaljel Y posnamo! — V dopisu iz kobariškegf okraja je povedano, kako je sklenil občinsk odbor v Breginju, da se imajo odpravit dvojezične table, ki vise pri vhodih v občino, in na njihovo mesto postaviti table s sam« slovenskim napisom. Tako je prav! Vsa čast breginjskemi županu in starešinam! Posnemajte Bregio vse druge prizadete občine! Obsodba radi bombe. — Kakor znano, so bili našli v noči na nedeljo 12. julija, ko s< je vršila kolesarska slavnost v Velodromu i j Gorici, bombo v ulici Formica. Ta bomba j( bila dolga 20 cm, napravljena je bila iz ži , vega srebra, smoduika in kamenja. Analiza, iz vršena na Dunaju, je označila sestavo bombe : za jako nevarno, kajti bomba bi se užgali j prav na lahko s plamenom, udarcem ali cek j le z drgnjenjem. — Iskalo se je krivca. Sled njič so našli onega, ki je pustil bombo v ulic j Formica. Ta je 22-letni Josip Jevšček i; Gorice, na Placuti doma. Lahi so takrat zagnal krik, kako da so bili dbrekovani, ker da j< bombo nosil okoli Slovenec To pa je laž kajti Jevšček ni Slovenec, ampah Lah, k slovenski niti ne zna. Jevšček je „uu buon goriziano" s Placute; seveda sloven skega pokoljenjn, kakor je večina „goiizianov" Razprava proti njemu se je vršila pred iu kajšnjo okrožno sodaijo v laškem jeziku ker je pač Lah iu ne Slovenec, in Jevšček je pripovedoval v goriškem laškem dialektu, kako je bilo z bombo. Pravil je, da jo je našel ob Soči ter da je bila namenjena za streljanje rib! Jevšček je obsojen na 6 tednov težke ječe s postom vsak mesec. K a k š n a je bila bomba, smo povedal: zgorej. Da bi se rabila taka bomba za stre ljanje v vodo, je malo verjetno. Jevšček je mladenič, o katerem se govori, da je včasil kakor zmešan, vsled česar tudi nima nobe nega določenega dela. Kaznovan je bil že več krat. — Sodi se, da Jevšček bi sam po sebi ne bil prišel na misel, bombo nesti po noči po goriških ulicah, ampak javnostjo bila takoj mnenja, da ga je morda kdo najel, češ, temu se ne zgodi nič! — Ali naj bo že kakorkoli, stvar je sedaj končana in upamo, da ne bomo več slišali o bombah proti Slovencem v Gorici! - »FIlJMar" ll Št. Patra. — Duhovščina šempeterske dekanije pri Oorici se je sponi- — A, a! pravi d' Artagnan; torej sta sedaj dva! — Hotel bi, da bi bili štirje, pravi Athos, potem bi bili vsaj na obeh straneh enaki. — Morda pa so štirje, pravi d' Artagnan. — Kako to? — Ali niso bili lahko že pred njima ljudje tu ter čakali na nja? — Lahko vidimo, pravi Grimand, ter pokaže na neko okno, skozi čegar zastore je prodiralo nekaj žarkov svetilke. — Res je, pravi d'Artagnan; pokličimo še ona dva. — In odšli so okoli hiše, da dajo Porthosu in Ara-misu znamenje, naj prideta bliže. Ta dva priteceta naglo. — Ali ste kaj videli? vprašata. —- Ne, toda videli bomo, odvrne d' Artagnan ter pokaže na Grimanda, ki je splezal po raskavem zidu že kakih pet ali šest čevljev visoko. Vsi štirje se približajo. Grimand pleza dalje, spretno kot maček; slednjič se mu posreči, da prime eno onih želez, s katerimi se zataknejo okna, kadar so odprta; v istem času zatiplje z nogo luknjo, ki se mu je zdela dovolj močna opora, zakaj naredil je znamenje, ki je pomenilo, da je prišel do svojega cilja. Potem je približal oko špranji, skozi katero je prihajala luč. — No, kaj je? vpraša d'Artagnan. - Grimand pokaže stisnjeno pest, samo dva prsta pomoli kvišku. - — Govori, pravi Athos, tvojih znamenj ne moremo videti. Koliko jih je ? Grimand zbere svoje sile ter reče: — Dva; eden sedi obrnjen proti meni; drugi mi kaže hrbet. — Prav, In kdo je oni, ki gleda sproti tebi ? — Človek, ki sem ga videl prej, ko je prišel mimo. — Ali ga poznaš? — Zdelo se mi je, '' \ sem ga spoznal, in se nisem motil: debel je in majhen. — Kdo je ? vprašajo tiho hkratu vsi štirje prijatelji. — General Cromvvell. Prijatelji se spogledajo. — In drugi? vpraša Athos. — Suh in vitek. — To je rabelj, pravita hkratu d'Artagnan in Aramis. — Samo hrbet mu vidim, pravi Grimand; toda čakajte, zdaj se je zganil, obrača se; in če je odložil svojo masko, bom lahko videl... Ah! Grimand izpusti Železo, kakor da ga je nekaj zadelo v srce, pade vznak ter zamolklo zaječi. Por-thos ga ujame v svoje roke. ~ Ali si ga videl? vprašajo prijatelji. — Da, odvrne Grimand, ki so mu stali lasje po-koncu in ki je imel čelo vse potno. — Suhega in vitkega človeka ? pravi d' Artagnan. — Da. — Rablja? vpraša Aramis. — Da. — In kdo je? vpraša Porthoi. — On, on! za jeclja Grimand, bled kot smrt, ter prime s tresočo se roko roko svojega gospodarja. — Kdo, on P vpraša Athos. — Mordaunt... odvrne Grimand. D'Artagnan, Porthos in Aramis vskliknejo veselo. Athos ntopi korak nazaj, položi roko na Čelo ter Usoda! X. Cromwellova hiša. Bil je resnično Mordaunt; d' Artagnan je šel za njim, pa ga ni spoznal. Ko je stopil v hišo, je odložil masko in sivkasto brado, ki si jo je bil del, da bi bil še bolj spremenjen ; šel je v sobo, ki jo je razsvetljevala svetilka in ki je bila pregrnjena s preprogami temne barve; tu jo sedel za mizo neki človek ter pisal. Ta Človek je bil Cromvvell. Znano je, da je imel Cromvvell v Londonu dve ali tri skrivališča, za katera niso vedeli niti njegovi prijatelji in katerih skrivnost je' izdal samo svojim najintimnejšim zaupnikom. In k zadnjim je prišteval. kakor ae spominjamo, tudi Mordaunta. Ko je vstopil Mordaunt, je dvignil Gromwell glavo, rekoč: — Vi ste, Mordaunt? Pozno prihajate. — General, odvrne Mordaunt, videti sem hotel ceremonijo do konca, in to me je zamotilo. (Dalje pride.) nlla zapuščenega dr. Gregorčiča tet UM poslala „flajšter", 8 katerim pa baje ni prav nič zadovoljen. Nlmci iz Sempeterake dekanije izrekajo zaupnico Gregorčiču radi nastopa proti A. Gabrščekn; obsojajo »zvezo Faiduttija j, GabrSCekovim klubom"; izražajo Željo, naj neha boj v klerikalni stranki, ker treba se je boriti „proti sovražnikom katoliške misli in v are na Goriškem". Gregorčič pogreša v tej izjavi točke o njegovi zvezi s Pajerjem in drugimi Ta^liH^ ua drog način Listnica: ti. dopisn. v V. Pišite vedno s črnilom in ne s svinčnikom. Za stvarne dopise je list vedno na razpolago. — Gg. dopisnikom v S: Mi smo tega mnenja, da ne kaže priobčiti poslanega dopisa. Od dopisa, na kateri se sklicujete, je potekel že lep čas, in vsa stvar je tako lokalna in tudi brezpomembna, da bi bilo škoda za prostor/ Pišite kaj drugega! Brez zamere! — G. dop. v K : Nekaj takega, kar pripovedujete, je bilo te liberalnimi poslanci. Nuuci v Komnu so vzeli na znanje, da take zveze ni ter se Gregorčiču neizmerno prikupili. Nunci v Št. Petru pa molčijo o taki zvezi. So pač vedno v Gorici ter dobro vedo od J,hovtfetrujarjev'', da obstoja taka zveza. Ker ni nič o tej zvezi v izjavi nuncev iz šempeterske dekanije, se Gregorčič kislo drži ter sumi, da držijo ti uunci z „novo8trujarjitt in ga imajo le za norca z. bojevito izjavo. Tega flflajšterčkau ne mara, ga je odložil ter ga misli podariti „uovostru-jarjem", naj še onijzdravijo ž njim! Nunci^iz šempeterske dekanije so se pokazali /*elo bojevite; da bi zakrili razkdl, ki vedno Ijuteje divja v klerikalni stranki, so si izmislili „sovražnike katoliške misli in vere". Kdor si izmišljuje take reči, postaja nevaren ter utegne še povečati troške za zgradbo ob Št. Feterski cesti I Razpis natečaja. — Za opravo deželne norišnice je treba pripraviti obleke, perilo, posteljno prtenioo itd. za umobolne. Kdor želi prevzeti to delo, ki se mora izvršiti v posebnih prostorih deželne norišnice, naj pride k deželnemu odboru ^stavbnemu oddelku), kjw dobi izkaz del, ki se inrnjo izvršiti. Potem naj vloži pismeno ponudbo, ki naj v njej navede ceno in čas, v katerem bode zamogel delo dovršiti, na zapisnik deželnega odbora do 30. novembra t. 1. Deželni odbor. Razpis natečaja. — Deželni odbor bode nakupil za deželno norišnico 260 parov moških čevljev iz bele telečje kože, 120 parov ženskih čevljev enake vrste in 80 parov škrpet za ženske. Kdor želi dobaviti te predmete, naj predloži deželnemu odboru v dveh tednih, računajoč od dneva razglasitve tega natečaja, pismeno ponudbo, v kateri je navesti.enotno ceno dobave in dobo izročitve. . Nadaljna pojasnila se dajajo v uradih deželnega odbora (stavbni oddelek) ob uradnih urah. Deželni odbor. Gltall SltlO In S6 smejali tistemu »deželnemu gospodarstvu", s katerim straši Gregorčič po »Gorici." Začel je z letom 1907., najprvo debelo natisnil potrebščine in dohodke tako, da je izkazal le mičkan primanjkljajček ; no končno pa je povedal »resnici na ljubo", da je proračun prekoračen za 300.000 K. Tega ni hotel debelo natisniti, ampak prav prefrigano pripoveduje o tem, kakor da bi bila to svotica, ki se kar pozgubi ter zravna že nastopno leto. Pokritja za njo seveda ne ve — zato pa udari po Gabrščeku in dr. Frankotu, pa je pokritje tu L — Vitez z Vrstnega se vedno bolj smeši. Ko skonča klobasa o »deželnem gospodarstvu" v „Goricitt, jo ocenimo stvarno pa kratko 1 izpred SOdnIJe. — Radi javnega nasilstva je bil klican pred sodnike 19-letri Mihael Mavrenčič, kovaški pomočnik. Pred mestnim vrtom je igral z drugimi neko prepovedano igro. Ko ga je zalotil redar ter zahteval njegovo ime, je Mavrenčič zbežal. Prijel ga je redar pozneje, pa se mu je tako zoperstav-ljal, da je moul poklicati pomoč. Drugega redarja je Mavrenčič suval in ranil. Sodnija mu je prisodila za to 2 meseca težke ječe s postom vkak mesec. Grand Elektro BlOSkop v hotelu „Centrala vzbuja veliko zanimanje in predstave poseča naše občinstvo v obilem številu. Vspored je res nekaj krasnega. Tamburaško drustio »Danica" v Šturljali vabi na veselico s petjem, tamburanjem in igro, katero priredi v nedeljo dne 15. novembra 1908. v dvorani g. Fr. Bratine v Ajdovščiui. Začetek ob 4. uri popoludne. Začetek plesa ob 7. uri zvečer. Vstopnina k veselici 40 v, sedeži 1 K. Vstopnina k plesu K 1-50. Na obilno udeležbo vabi' uljudno odbor. Opozarjamo na današnji inserat, kjer. se oddaja v najem ali proda staroznana gostilna »pri Lizi". PrilOgt- — Današnji „Soči" smo priložili letake narodne tvrdke Ant. Breščaka v Gorici. Priporočamo. Renšlll fantje prirede v nedeljo 15. t. m. javni ples v dvorani gospoda Rajmunda Žnidarčiča. pO potrebi. Razume se, da "je Vaše ime tajno. Zveza narodnih društev. „ZVEZA NARODNIH DRUŠTEV" je pričela že z razpošiljanjem knjig raznim društvom. Kakor pred časom omenjeno, nabavila si je »Zveza narodnih društev" centralno knjižnico, katero se je razdelilo v različne serije. Mnogo knjig je Z. N. D. tndi darovala društvom ter položila s svojim darom trden temelj bodoči društveni knjižnici. Društvo, ki bi želelo kako serijo iz naše knjižnice, naj se obrne na Z. N. D., katera radovoljno ustreže, kolikor bo v njeni moči. Gradišče pri Prvačini. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos slovesno obhajala občina Gradišče dne 9. t, m. sv. Božidara, t. j. domač izvoljen praznik ter se zahvalila Bogu za dobro vinsko kapljico. Gradišče lepo napreduje ne le v vinorejstvu, pač pa tudi na narodnem polju. Posebno je oživelo „Bralno društvo", katero je letos obhajalo 25-letnico. V ta spomin nabavilo si je krasno društveno zastavo, kojo se je razvilo 13. septembra, a na dan sv. Božidara jo je slovesno blagoslovil gospod župnik iz Prvačine. S tem so Gra-diščani pokazali, da so napredni, a tudi verni. Po blagoslovljenju zbrala se je lepa družba gostov v bralni sobi, kjer so pribili žeblje na zastavo z imeni gostov. Omeniti je tudi redek slučaj, da so je pribito namreč žeblje s palico pokojnega dr. K. Lavrič« Pri kozarcu vina ogrela so se srca vseh in reklo se je marsikatero lepo besedo. Nabralo se je pri tej lepi slovesnosti 27 K 50 v za prekoristno družbo sv. C. in M. Tako je bil zopet jeden lep dan na Gradišču, ki ostane vsem v lepem spominu in vidi se tudi, da Gradiščani niso osamljeni, pač pa imajo ob strani dobre prijatelje. Tudi društvo se je ta dan okrepilo v gmotnem oziru. Gostje so se spomnili našega društva- ter darovali lep znesek za društveno knjižnico. Zato izreka odbor BBr. društva" vsem cenjenim darovalcem najiskrenejšo zu-hvalo. Bog daj dosti takih posnemovalcev! Živeli! Za Simon-Gr egorčičevo knjižnico na Gradišču darovali so gg.: Kobal Josip, zidar 2 K, Kerševan Ivan, zidar 2 K in Saksida Miha, zidar 1 K. Hvala lepa vsem darovalcem. Odbor „J3r. društva4' na Gradišču. Odbor bralnega In pevskega društva v Brjah izreka gg. Št. Štekar v Ajdovščini, Černetič Gorica, Ivan Štrekelj Trst, Josip Pečenko Brje, gosp. Helena Čebron, gosp. Frančiški Kodrič in Viktoriji Čebron v Brjah iskreno zahvalo za darovane knjige. — Živeli posnemovalci ! spodarska druStva, županstva in korporacije, ki se zamorejo vezati s pogodbami in bivajo v GoriSko-GradiŠčanski. Vsak, kdor hoče pristopiti društvu, vplača enkrat za vselej 2 K pristopnine in 20 K kot delež za vsakih 10 hI vinskega izdelka, ki ga hoče dati društvu. Delež 20 K ostane last društvenika in se mu vrne v znesku, ki ga kaže zadnja bilanca po enem letu, potem ko je izstop pravilno napovedal. Vinske izdelke" še "s^rejeina le od članov in plačuje po dnevni ceni, ki je običajna v kraju kjer se vino in druge izdelke vzame, oziroma če je članu ljubše pa na takozvani „kup". Član dobi nekaj na račun in Če le mogoče, izplača se mu takoj ves znesek, če se je vzelo vinski izdeiek od njega, na „kup8 se pa obračuna ž njim, ko se je vinski pridelek prodalo. Vina in vinski izdelki, ki jih zadruga sprejema, morajo biti izključno le naravni in pristni in te hrani zadruga strogo ločene po tipih, kakor briško za se', vipavsko za se itd. ;•,: urad zt razlaščen^ zemljišč v Gorici |e c kr. ^železniško ministerstvo z odlokom dne 22. oktobra t. 1. razpustilo ter. pooblastilo posebnega uradnika v Trstu pri c. kr. uradu za razlaščenje zemljišč za nadaljevanje raz-laščinskih del na progi Št. Peter-Gorica in Podbrdo. Otvoritev medmestne telefonske proge Trst-Opatlja- Reki št. 3646/2023. — 12. dne novembra t, 1. se preda javnemu prometu medmestna telefonska proga Trst-Opatija kot podaljšanje proge Opatije-Reka štev. 3646 (ogerska 2023) pod imenom Trst Reka štev. 3646/2023 z vsemi njej priklopljenimi relacijami. Trgovsfeo-obrtne in gospodarske vesti. Tolminska podružnica »SI. čebelarskega društva" bo imela izredni občni zbor dne" 15. novembra ob 1 in pol uri na Grahovem v šoli. — Dnevni red: 1'.' Posvetovanje glede vporabe državne podpore. 2. Posvetovanje glede kup^. čije s čebelami. 3. Morebitni predlogi. Nova pravila »Soriškega vinarskega- društva^? zadruge z omenjenim jamstvom in s sedežem v Gorici, ki so bila sprejeta na zadnjem občnem zboru, so bila od c. kr. namestništva potrjena. Stara pravila so se precej spremenila. Da se rešujejo društveni posli h', ajše, obstoji načelstvo mesto iz 7 le iz 3, oziroma 5. udov, osrednji odbor ali nuiioratvo pa mesto iz 19, le iz 6 udov. a . - Delokrog društva se je razširil na vse vinorodne kraje j pokneženi grofiji Goriško-, Gradiščanski, da bo možno ustreči odjemalcem z različnimi vini in drugimi vinskimi izdelki iz cele naše dežele. Dokler m društvo! ne okrepi, bo sprejemalo od svojih članov le vinske izdelke, te prodajalo in njegova skrb bo, da pridobi vinski izdelek Goriško-Gradi-ščanske v svetu dobro ime, kolikor možno visoko ceno, mnogo odjemalcev itd. Društvu zamorejo pristopiti fizične in juridične osebe, bodisi posamezne, bodisi go- Polltični pregled. NOVO flllnleteretvo še ni sestavljeno. Jugoslovani bodo izključeni tudi iz tega minister-stva. Glavna ovira sestavi je princ Licbten-stein. Čehi se mu upirajo, ker ne morejo pripustiti, da bi imeli Nemci dva ministra rojaka, Jugoslovani pa nobenega. Nemški cesar se vmeša v vsako reč. Za časa angleško-burske vojne se je kazal Bu-roin prijatelja, ob jednem pa je napravil načrt za Angleže, kako naj vničijo Bure. To je «edaj prišlo na dan. Nemška politika je kompromitirana, ugled Nemčije oškodovan. V nemškem državnem zboru te dni so brali le* vite cesarju, državni kancelar Bulo\v se je trudil zaman, da bi olepšal nečedno reč. Na Balkanu. — Priprave za vojno se vršijo v Srbiji s silno naglico. Dohaja čez Solun orožje in municije. — Rusija in Anglija sta sklenili konvencijo v varstvo integritete Srbije in Črnegore za slučaj vojnega poraza; tjte, iie morejo Srbi nič izgubiti. — Vojna zveza med Srbijo, Turčijo in Črnogoro je gotova stvar. — Ogrski volilna reforma je predložena parlamentu. Kdor je star 24 let, voli; v kraj a mora stanovati najmanj 1 leto ; analfabeti volijo po volilnih možeh. Razne vesti. Kako sodije Nemci o ruvanju proti narodnim Obrambnim društvom? — Nemci imajo med podporniki in pospeševatelji Schulvereina in „Sud-marke" pristaše vseh političnih strank in stanov v najlepši slogi. Nedavno pa je kršč.-socijalna „ReicbspostB predlagala, ker se je na nekem shodu „Sudmarkeu napadlo župana Luegerja in krščanske socijaliste, sploh naj si krščanski socijalisti ustanove svoja posebna obrambna društva. K temu se je oglasil „Salz-Jtorger Tagblatt" sledeče: Bilo bi res v pojasnjen sedanji stiski (?) avstrijskega nemštva na severu in jugu monarhije, ako bi se resno mislilo na tak načrt. Ali naj res Nemci v Avstriji'nudimo svojim nasprotnikom^ aedanjem resnem trenotku prizor, da niti v obrambo naših narodnih interesov ne moremo nastopati složno in sklenjeno? Slovanski nasprotniki pridigujejo v besedi in pisavi čiščenje mešo-vitih in slovanskih pokrajin, pridigujejo bojkot ter groze nemškemu življenju in premoženju. Ali bi bilo mogoče, da bi se ta vprašanja v obrambnih društvih razpravljala z dveh ali celo treh 'političnih stališč. Kdor so' je enkrat resno bavil z obrambnim delom, bo takoj pojmil, da je za to delo le eno'merilo; le eao vprašanje vidimo vstajati zopet:.Kako -koristim svojemu narodu ? Kako je mogoče pri rešitvi tega vprašanja varovati interes mojega naroda? Ustanovitev »političnih" narodnih društev bi pospeševalo le stremljenje tistih,, ki zbliževanje in slogo Nemcev ,v Avstriji na Čisto narodnem polju zasledujejo neprijazno iz sebičnih namenov. Neizogibnemu in tudi potrebnemu strankarskemu boju med Nemci v Avstriji ostane žalibog še vedno neizmerno polje izven narodnih obrambnih društev." — Ako zamenjamo v članku pojme »Nemci" in »Slovenci", stopi nam pred oči drama, ki se v našem majhnem narodu že igra nad leto d ni, ker merodajni ljudje niso hoteli spoznati velike nevarnosti, kakršne se boji ves mno-gobrojni nemški narod. Ranjenci z dne 20. septembra. — Od teh je samo še dijak Borštnik v bolnici. Te dni je vstal in hodi nekoliko z bergljami po sobi, toda le nekaj korakov, ker je še rana odprta in kost še nezaceljena. Borštnik bo potreboval največ časa, da okreva, a posledice bo gotovo vedno čutil, ker zdrobljena noga ne bode . nikdar tako funkcijonirala kot zdrava. Ker je prestal grozne bolečine, je tudi vobče zelo oslabel in bo moral čez zimo v milejše podnebje, da^ si okrepča slabo zdravje. Ostala pe-torica je pa že zapustila bolnico, a nobeden še ni za delo zmožen. Tomšič, ki je bil prestreljen skozi pljuča, je pri svoji materi in ne bo celo zimo mogel v službo in ni verjetno, da bi bil še za teško delo. Miha Golov-šek, ki je bil ustreljen v levo ramo, še ne more vzdigovati.roke. Pavel Štrukelj,ltki je bil ustreljen v stegno, še nima zaceljene rane in bo tudi dlje časa potreboval, da ozdravi. Obabodeta pa gotovo tudi čutila*vedno posledice, ker Golovšek kot'!mesar potrebuje krepkih rok, in Štruklju se je morala arterija na stegnu podvezati, ker je bila nevarnost, da vsled poškodbe ne izkrvavi. Vsekakor bo to teške telesne poškodbe in|se?lahko posledice še pozneje pokažejo. Josip Simončič je imel meso na nogi vsled strela razmesarjeno in še tudi ni za delo sposoben. Edini Martin Štrukelj, ki je bil z bajonetom od zadej v hrbet zaboden, ima zaceleno, a je še slab. Vsi ranjenci dobivajo od vodstva bolnice redne tedenske podpore iz nabranih milodarov. Vsi so tudi dobili novo zimsko obleko, perilo, zimsko suknjo in čevlje. Podporo bodo dobivali toliko Časa, da okrevajo in postanejo za delo zopet Generalni šlrijk delavcev ni Reki. — Soel-jalno demokratična stranka je za dan 10. t. m. ob 4. uri popoludne z letaki sklicala delavce na posvetanje na Zichy-jevem trgu. Na dnevnem redu shoda je bila splošna volilna pravica in tozadevna predloga minbtra grofa Andrassy-ja. 10. t. m. opoludne je pričel generalni štajk. Štajkovcev je okoiu 15,000. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsežnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. NaJpripravneJSe inserlranjc ia trgovce in obrtnike. Koliko jo nmnpit trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na #L^##.»#»4g:»#L.»L#L Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s te-" raso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.