Stev. 103 TRST, v četrtek 13. aprila 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN M Ik MMja ta praariklb ta ^HpiiKilIMlill, PNuihe itcv. m (md^do po 9 nvA. (C aloi) t ■ takakarnah ▼ Trata ia okolici. Gorici. Kranja, it____„ Postojni, Sežani, Nabraliai, 8t. Lnciji, Telminn, Aj4»f-fttini, Dornbergrn itd. Zaetarale itn. po S avi (IS sto«.). OSLABI SE RA6UNAJO HA MILIMETRI T Mil kot* l kolon«. CENE: Trgovinski ia ebrtai oglaei m • K. mm, osmrtnice, zahvale, poslanica, erlui denarnih uiaitf M SO st. mm Zs oglasa ▼ teksta Ssta do 5 vrat a» K, vsaka nadsljn* vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. ksasda, e^j-manj pa 40 stot. Oglase sprejem* Iasaratai oddelek oprava .Edinosti". — Pladnje ss iskljafcno ls opravi »Edinosti". ===== Plalljlvo la atolijiva • Trsta. - CPINOST Glasilo polMtaaga društva „Mtiinomt* ia Primorske. NAROČNINA ZNAŠA » aeto loto 94 K, pol lata I* K, 3 meseoe «K;uu- kres dopoalaae itnUs«, se aa ozira. o=«iaSaa aa aeieljeMe letenje JDIlOin" iUii : aa •eto leto Km H«, m pel lata Km SSO. Tri dopisi asj sa potfjjsio aa aradniAtvo lista. Nefrank«-ae aa sprsjssisja la raheplel aa aa vraiaja j$m*l Mm, oglaaa ia reklamnoge je peSigali aa apravo lista. tr^^ranfiTVO t eMo* tterfis OaUttl It (Naratal <»■) bd^atoft ia adgmnj aredaik ftTKFUf OOPIH A. Lastaik keneeretf listo „Ediaost". - Natisaila Tiskarna „Edino*-▼pisisa sadraga a omsjsaim poroštvom ▼ Trata, vlita Giorgio GalaSti Hov. 18. u St S4t*C52. TELEFON H 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Cesar odpotoval v Waltsee. DUNAJ 12. Cesar je danes ob 8. uri zjutraj s posebnim dvornim vlakom odpotoval v Wallsee, kjer ostane čez praznike pri nadvojvodi Franu Salvatorju. Cesar se vrne na Dunaj dne 17. ali 18. t. m. Poveljnik vojne mornarice odlikovan. DUNAJ 12. „N. Fr. Presse" poroča, da je cesar podelil poveljniku vojne mornarice grofu Montecuccoli red zlatega runa. Bosanski deželni zbor zaključen. SARAJEVO 12. Deželni zbor je končal danes svoje delovanje, nakar je bilo prvo zasedanje deželnega zbora zaključeno. Srbska skupščina. BELGRAD 12. Skupščina je nadaljevala debato o proračunu. — Posl. Marinkovič (naprednjak) je omenil naglo naraščanje državnih nalog. Ker se s tem moč dežele obremenjuje nad mero, je nevarnost, da pride kakor v prejšnjih letih vnovič do primanjkljaja v proračunu. Govornik je kriti-koval izlasti nerazmerne zahteve za vojsko, ki so se v zadnjih štirih letih pomnožile za več nego 12 milijonov. Poneverjenja v francoskem ministerstvu za vnanje stvari. PARIZ 12. Ravnatelji v ministerstvu za vnanje stvari so se danes sestali na posvetovanje. Ravnatelj računskega oddelka, Ha-mon, ki je bil tudi povabljen, ni prišel. Minister za vnanje stvari Cruppi odloči danes zvečer o aferi Hamon. PARIZ 12. Na predlog ministra za vnanje stvari Cruppi-ja je predsednik Fallieres podpisal dekret, da se odstavi ravnatelja Hamona. Hamona so zaprli. PARIZ 12. Hamon se je sam prijavil generalnemu prokuratorju, kateremu je bila kmalu nato izročena ovadba ministra za vnanje stvari. Generalni prokurator si je pridržal Hamona na svojo dispozicijo. Prepovedano žensko delo po noči. DUNAJ 12. — Številka državnega zakonika, ki izide jutri, objavlja mednarodno pogodbo glede prepovedi industrijalnega po-nočnega dela žensk, ki so jo dne 26. septembra 1906 v Bernu podpisali pooblaščeni zastopniki Belgije, Danske, Nemške države, Velike Britanije, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Avstroogrske, Portugalske, Švedske, Švice in Španske. — V isti številki držav, zakonika bo objavljen tudi zakon od 21. februarija 1911 glede prepovedi ponočnega dela žensk v industrijalnih podjetjih. Prepoved stopi splošno v moč dne 1. avgusta 1911, specijelno za tovarne surovega sladkorja dne 21. jan. 1915. Prot'poljska struja v Rusiji. PETROGRAD 12. Odsek, ki ga je dovolila duma za razpravljanje vladne predloge glede osnutja helmske gubernije, je sklenil, da so Rusi prosti pristojbin pri nakupu posestev od Poljakov in da se kmetskih posestev ne sme dajati v najem Poljakom. Stavka mesarskih pomočnikov, DUNAJ 12. Mesarski pomočniki so včeraj na nekem shodu sklenili, stopiti v stavko. Vseh stavkujočih je 1800. Mesarji, ki so dodeljeni centralnemu trgu za živino in oni PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Jelena je premišljala samo o tem, če Krištof ve, da ga ona tako vroče ljubi? In če ne ve, kako bi se mu to moglo povedati, da bi zvedela, kaj misli on o tem. Njegove odločitve se je najbolj bala. Bil je zaročenec njene matere, in kdo ve, če je še sedaj ne ljubi? O obljubi udovi-štva svoje matere ni vedela nič, in če bi vedela, bi še bolj verovala v srečo svoje prihodnosti. Samo da bi se enkrat sešla s Krištofom, to je bila njena največja želja; ali vendar bi moral on vedeti, da ga ona ljubi in koliko da je ona pretrpela radi njega. Toda, kdo mu pove to ?... Jelena je tudi vedela, da plemiči se ne družijo z Domjaniči, ker jih smatrajo za omadeževane. Jelena ni hotela izpraševati, koliko je resnice na tem, njej je bil Krištof vzor moža, čist-kot solnce... Možkemu ni mogla zaupati svoje skrivnosti; imela je to za ponižanje, a sovrstnice ni imela, ki bi bila pripravna za to. velikih klavnic ne bodo stavkali, ker imajo posebne pogodbe. Poročilo o setvi na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 12. Že sedaj se zamore konstatirati, da so Žita malo trpela vsled mraza. Setev jarega žita je dovršena. Žito na mnogih krajih dobno poganja. Ozimne setve so vzlic temu, da ni bilo snega, le malo trpele. Sploh se konstatuje, da so jara žita, izlasti ječmen lepša nego ozim-nina. Francoski vinogradnik! proti tovarnarjem šampanjca. PARIZ 11. Na današnji seji senata je ministerski predsednik podal izjavo, da je vprašanje krajevne omejitve vinskih okrajev predložil državnemu svetu, ki svobodno razsodi o tem. To in od senata vsprejeti dnevni red sta provzročila živahno razburjenje v hodnikih zbornice, izlasti med zastopniki omejenega vinogradniškega ozemlja Šampanje. V zbornici je pričakovati vsled tega velike debate. — Poslanec Berry bo interpeliral vlado, kako stališče zavzame nasproti dnevnemu redu, ki ga je vsprejel senat. REIMS 11. Vsled vesti, da je senat načelno sklenil odpraviti krajevno omejitev, so se trume vinogradnikov iz vseh vasi Maraske doline, njih okolu 2000, podali proti Hautevillu in Dizy-ju. V Dizy-ju so razbili vrata neke kleti in napravili velika opustošenja. Vinogradniki so se potem podali v Epernay. V kleteh je bilo 230.000 steklenic šampanjca. Demonstrantje so napravili na ulicah tri barikade iz materijala, vzetega iz kleti. Ulice so polne razbitih steklenic in drugih razbitih predmetov. Enaki prizori so se odigrali v Damary-ju, kjer so demonstrantje oplenili hišo nekega fabrikanta šampanjca. Iz Damery-ja so vinogradniki šli v Ay, po ulicah tega kraja so peli internacijonalo. Tudi tukaj so napadli hišo nekega trgovca z vinom. Eskadron dragoncev je potisnil demonstrante nazaj, ki so potem odšli v Epernay EPERNAY 12. — Bati se je nadaljnih opustošenj. Razburjenje v vinskih okrajih je zelo veliko. V ugrožene kraje je odšlo vojaštvo. EPERNAY 12. Občinski sveti v Da-mery-ju in sosednih krajev so odstopili. Na županski hiši v Damery-ju so razobesili rudečo zastavo. V Venteuilu je bila po noči razdejana neka klet. Zjutraj so v nekem vinogradu spuščali rakete, da bi klicali skupaj vinogradnike, ki so — njih nad 1000 raož — odšli proti Eperaayu. Na lice mesta so bile odposlane čete. REIMS 12. Dva eskedrona dragoncev sta v Ayu zabranila trumi vinogradnikov, ki so prišli iz okolice Dizy-ja, Venteuila in Hantvillersa, da bi udrli v neko mesto, ki leži ob cesti v Epernay. Manifestantje se niso hoteli raziti in so se vrgli pred konje dragoncev. Mnogi vinogradniki so po ovinkih prišli v mesto. REIMS 12. Okolu 2. ure popoludne je več tisoč vinogradnikov s silo prodrlo kordon čet. Vinogradniki so nato oplenili in zažgali kleti dveh hiš. — Iz Eperaaya poročajo, da so vinogradniki, ki so prišli v malih gručah, oplenili več tovarn šampanjca. Dragonci so rabili sablje. Pri tem je bilo baje ranjenih več oseb. Ako ne bosta imela prilike, da bi se sešla, da se sporazumeta, kdo ve, če se Krištof še ne oženi z drugo, ne vedoč, kakšno srce je s tem pogazil in stri, srce, ki ga je gotovo najbolj ljubilo na tem svetu. Te misli so bile edina skrb mlade deklice, dokler je bivala na očetovem posestvu. O tem, da Krištof že ve o njeni ljubezni do njega in kaj se radi tega z njim zgodi, se Jeleni še sanjalo ni. Krištof je zelo začuden vsprejel Petkovičevo novico. Tega še ni doživel, da bi bila hči tekmovalka svoje lastne matere. Vendar mu je laskala Jelenina ljubezen. Da ne bi bilo Gite, kdo ve, če ne bi bila ona njegova najmilejša žena! Kaj jjomaga misliti na Gito, ko je obljubila, da se ne bode nič več ženila! Tako mu je rekel Petkovič, čeprav on ni mnogo verjel temu. Dobro je vedel, do ga ni odbila Gita, temveč baronica, njena nepoklicana varuhinja, in da bi ga bila Gita vzela vkljub madežu. „Kako je mogla obljubiti večno udovištvo, ko je vendar vedela, da jaz še živim ?... To bi bil dokaz, da me ne ljubi več!" Tako je mislil Krištof sam s seboj po onem srečanju z Gito, ko se je odpeljala v Zagorje. Ta misel ga je tako vznemirjala, da se je odločil pisati Giti pismo, da izve od nje, kako je na vsej stvari. Napisal jej je sledeče * „Draga Gita f... Vaš in moj hudi duh, Potovanje Fallieresa v Tunis. DUNAJ 12. „Fremdenblatf poroča iz Pariza: Zbornica reši koncem tega tedna razpravo o proračunu, nakar bo zamogel Fallieres v soboto odpotovati v Tunis. Es-kadra, Id ga spremi v Biserto, je Že pripravljena v Toulonu. Boji v Melcsiki. KOLIN 12. — Glasom nekega poročila v „Kčln. Zeitung" iz San Antonia, ostanejo ameriške čete tamkaj do meseca septembra. Milica je pripravljena. Južni Železnici so svetovali, naj podvoji stražo železniške proge. Japonci in Kitajci v Mandžuriji. TOKIO 12. Petr. brz. agent, poroča: Spopadi kitajske policije z japonsko vMuk-denu po posamičnih spopadih v Fouconu in Kiatau so privedli japonsko časopisje do tega, da priznava, da biva v Mandžuriji razpoloženje sovražno Japoncem. Oficijozni „Kokumin" izjavlja, da bi bilo želeti, da bi Japonci vplivali na Kitajce po ruskem načinu. Sultan Mohamed obišče bolgarskega carja. CARIGRAD 12. V političnih krogih se govori, da vrne sultan v kratkem obisk carju Ferdinandu v Sofiji. Tukaj pričakujejo ministerskega predsednika Gešova, katerega poset je očividno v zvezi z nameravanim potovanjem sultana. Beligrad 12. Tukajšnji policijski prefekt je obsodil na večdnevni zapor dva srbska novinarja, ki sta obdolžena, da sta razširjala govorico o smrti črnogorskega kralja Nikolaja. Zader 12. Stanje višega poštnega ravnatelja Tichy-ja, ki ga je z nožem zabol krošnjar Gentilizzi, se je zboljŠalo, tako da je nade, da okreva. Praga 12. Včeraj je umrl v starosti 55 let v Beli pri Nemškem Brodu člen gosposke zbornice Fran Saifert. Politika — sovraživa in zavisti. V volilni dobi smo, v dobi negotovosti glede političnih formacij v bodočem centralnem parlamentu. Ne mislimo pa tu samo na možnosti in spremembe, ki jih utegnejo prinesti vsake nove volitve, tudi če je parlament zvršil svoje življenje z naravno smrtjo in tudi če so bile v njem urejene razmere v ustavnem smislu! To je: da je bila na krmilu državne uprave vlada, ki se je opirala na primerno jako in zanesljivo večino. Tudi po takih zdravih in normalnih razmerah morejo prinesti volitve sprememb, ki morejo izdatno alterirati prej trdno vladno pozicijo, ali pa celo postati nevarne za obstanek vlade — v slučaju namreč, da tudi potem nadaljujejo normalne razmeie na strani dveh merodajnih ustavnih faktorjev. Na strani nove večine v smislu, da hoče ta poslednja res strogo varovati svoje konsti-tucijonelne pravice in tiste prerogative, ki jih ima večina parlamenta v vsaki redni konstitucijonelni državi, da torej zahteva od vlade, naj bo izvrševateljica volje parlamenta, oziroma njegove večine; in na strani vlade, da izvaja logično posledico, čim vidi, da ne uživa več zaupanja večine, ali pa jej njena politična načela ne dovoljujejo, da bi izvrševala to, kar zahteva od nje in jej nalaga parlament. baronica Pudencijana, vas je, kakor čujem, zapustila... Sedaj ste svobodni in morete odločiti mojo usodo, kakor hočete... Ali smem upati, da mi daste roko, ki ste mi jo morali odreči pred pol letom ?" Na to pismo je dobil Krištof odgovor od Gite, da pride o božiču v Zagreb, kjer bo ustmeno govorila ž njim o tej stvari. Krištof se je po smrti svojega očeta resno pripravljal na ženitev. Videl je, da mu manjka gospodinje v hiši. Mati mu je bila že stara in slabotna; delala je nad petdeset let na posestvu kakor sužinja, a sedaj je prišel tudi čas, da počiva. Moral je privesti v hišo novo moč, ki bo vodila gospodinjstvo in ki bo desna roka svojemu možu na njegovih poslih. Krištof je takoj mislil na Gito... Sedaj je živel sam za-se in njegova žena bi delila z njim to usodo toliko časa, dokler ne bi svet pozabil na zadevo z njegovim stricem. „V takšni samoti," si je mislil Krištof, „je delo ljuba zabava, pa se tudi Gita privadi delu ter mu bo zvesta pomočnica." Ko je dobil Gitin odgovor, je bil poln nade, da se vse dobro izteče. Ako pride samo do dogovora, potem je stvar že napol rešena; brez dvoma privoli Gita ... Žena je žena!... Kadar govori žensko srce v njej, potem pozablja tudi na obljubo... (Pride |e.) Vidimo to v vseh državah, kjer se v resnici praktično izvaja konstitucijonelni in parlamentarični princip. V Italiji, v Franciji, v Angliji vidimo, kako odhaja vlada, čim je izgubila gotovost, da ima za seboj zanesljivo veČino. Je sicer tudi slučajev, ko je prišla vlada radi kakega velikega vprašanja v navskrižje z večino parlamehta in da radi tega vendar ne odstopa, marveč razpušča parlament. Ali to dela le v slučaju trdne vere, da je javnost na njeni strani. V takih slučajih apelira vlada na volilce, naj razsodijo. Če je verdikt na volitvah ugodeu za vlado, potem vlada ostaja, ker ima zopet večino za seboj. V drugem slučaju pa vlada izvaja logično konsekvenco : uklanja se pred sodbo javnosti in — demisijonira. Tako je drugod, pri nas v Avstriji pa — ne! Vlada Bienerthova ni imela zanesljive večine in ni šla, marveč je razgnala parlament. In bati se je, da bod<» take nenormalne razmere vladale tudi po novih volitvah: da namreč vlada ne bo h« tela biti izvrševateljica volje večine parlammta, marveč bo zahtevala od poslednjega, naj jej pomaga izvajati — vladino voljo! Vzemimo pa slučaj, da bi bila avstrijskim narodom enkrat sreča tako mila, da bi v novi parlament prišli večinoma poslanci z nekoliko trdnejo hrbtenico in da bi večino parlamenta sestavili elementi, ki bi prav in pravilno umevali svoje dolžnosti v duhu parlamentarnem in konstitucijonelnem in svoje pravice nasproti vladi...! V tem slučaju bodo neizogibni novi konflikti med večino in vlado. Kaj potem? Kdo zmaga v teh konfliktih ? Ali ostane zopet vlada zmagovalka nad parlamentom ? Ta vprašanja se svojimi možnostmi odpirajo Široko polje najrazne-jemu ugibanju. V dobi ugibanj in političnih konjektur smo torej sedaj. In ugibljejo tudi — naši Italijani. Te dni si je „Piccolo" razbijal glavo — ne morda radi bodočega razmerja med Italijani in vlado — ampak radi vesti, ki govore o nekih pogajanjih med Biener-thom in Jugoslovani. Izlasti je laško glasilo vse iz sebe že ob misli, da bi mogli Jugoslovani dobiti svojega zastopnika v bodoči vladi. Priznava, da bi šlo to Italijanom močno v navskrižje, ker oni si želijo bodoči parlament vse drugače, kakor izrecno pravi rečeno glasilo: na eni strani Nemci in „kdor bo z njimi" (Italijani oddajajo torej že svojo vizitnico v nemškem salonu), na drugi strani pa Slovani l Po mnenju „Piccolovem" deli vlada Slovane v dve kategoriji: ene bi rada videla zmagonosne, druge pa tepene .. . Injto je ravno, kar vznemirja „Piccolove" živce: boji se namreč, da so oni prvi, ki naj bi bili zmagonosni, blizo — Italijanom! Kajti jasno da je, da si — tako se trese „Piccolo14 v strahu — hoče vlada pridobiti tiste Slovane, ki gravitirajo proti morju Jadranskemu! Zato vidi „Piccolo" že vstop Jugoslovanov v prihodnjo vladno večino! Pa to ga še ne vznemirja toliko v pogledu bodočega grupiranja strank v parlamentu, kolikor vprašanje, v kaki meri bo to vplivalo na vedenje vlade nasproti Jugoslovanom ! I Sicer se „Piccolo" tolaži z znano lastnostjo avstrijskih ministrov, da ne izpolnjujejo radi dane besede, ali ta tolažba mu vendar ne zadostuje. Kajti nekaj da se vendar-le mora pripravljati v smislu soglasja v namerah med Jugoslovani in vlado na jugu; to je tam — kakor pravi „Piccolo" — kjer bivajo Italijani! Zaključuje svoje črne slutnje nekako tako-le: Če so Slovani znali daviti svoji fakulteti v prid, dokler so bili obstrukcijonisti in nasprotniki vlade, bodo razvijali še radikalneji zistem davljenja, če obstrukcijonisti postanejo — ministri!! Tako skuša „Piccolo" spravljati v strah in grozo te uboge Italijane z bodočimi jugoslovanskimi ministri. Nismo zabeležili tega morda zato, ker te črne slutnje proroka z Goldonijevega trga smatramo za suha dejstva. Zabeležili smo marveč zato, ker je preznačilno za duševno razpoloženje naših sodeželanov italijanske narodnosti, značilno za kriterije, po katerih uravnavajo vso svojo politiko nasproti nam. Na teh po-javah „Piccolove" lepe duše vidimo zopet, da njihove politike ne vodi skrb za interese Italijanov, ampak jedino le strah, da bi ml utegnili kaj pridobiti. Raje njim nič, samo da Slovani nič ne dobe. Vsa italijanska politika proti Slovanom na jugu nosi na čelu znake zavisti in sovražtva. Ali tudi — slepote. Vidijo, da se število in moč Slovanov v državi vzlic vsemu uveljavlja bolj in bolj. Sami pripovedujejo, kako da hočejo mero-dajni krogi končno vendar računati se številom in močjo Slovanov. Oni — Italijani — sami so priklenjeni na soživljenje se Slovani v tesnih stikih. Stran i I „EDINOST" štev. 103 V Trstu, dne 13. aprila 1911 Namesto pa da bi — kakor računajoči ljudje — tudi oni začeli računati z dejstvi, ki jih je ustvarila narava in ki so neodpravljiva ; mesto, da bi svojo politiko nasproti Slovanom revidirali v smislu pomirjenja s sosedi, ki jih — kakor govore dejstva — ne morejo premagati, in ki pridobivajo na moči; mesto da bi s faktorjem, ki jim more — kakor priznavajo sami — Škodovati, skušali iskati pomirjenja in s tem skušali koristiti svojemu narodu — mesto vsega tega vstrajajo trmasto pri svoji otročji politiki sovražtva in zavisti!! V tem strahu in trepetu je laško glasilo napisalo zares dragoceno pripoznanje, da se namreč Italijani ne boje dogodkov v parlamentu, marveč le tega, da bi vlada mogla spremeniti svoje vedenje nasproti Jugoslovanom I Vlade se torej signori boje ! S tem pa tudi priznavajo, da imajo svojo dosedanjo politično moč v deželi zahvaliti le ... milosti in dobrohotnosti vlade. Je to sicer notorična stvar, ali v predalih laškega glasila je to dragoceno pripoznanje . ..! In ljudje, ki jim vsa moč sloni na lončenih nogah vladne milosti, vihte kopje sovražtva proti potenci, ki raste iz naravnih razmer ven! Taka politika — pa naj že mi Jugoslovani dobimo svojega ministra ali ne — se mora britko maščevati nad Italijani. Istrski sporazum. Od zanesljive strani doznajemo, da je bil sporazum med odposlanci obeh narodnosti sklenjen na tej-le podlagi: 1. Tekom petih let, počenši s 1. januvarjem 1912, se imajo odpreti vse šole, ki čakajo na rešitev, in to vsako leto po 12. 2. Vlada poveča svoj prispevek za šolstvo v Istri. 3. V tem času se ima povoljno rešiti tudi vprašanje hrvatske šole v Puli, Cresu in Malem Lošinju. 4. Za to dobo daja država družbi prispevke za vzdrževanje tam obstoječih hrvatskih šol. 5. Deželni odbor ima rešiti vprašanje posojila mesta puljskega kakor tudi proračune slovanskih občin, a hrvatska stranka umakne tozadevne pritožbe. Kluba imata to odobriti in javiti to namestniku najdalje do 11. t m. To poslednje se je tudi zgodilo in je torej smatrati sporazum definitivno sklenjen. Ustaja v Albaniji. SOLUN 12. Arnavti so na poti ustavili, razorožili in posekali oddelek orožništva, obstoječ iz osem mož, ki je bil iz Skadra poslan v Kastrati, da prinese tja uradna poročila. DUNAJ 12. „N. W. Tagblatt" poroča iz Belegagrada: Italijanski ladiji „Jolanda* in „Mafalda" sta pripeljali dva turška bata-lijona v Skadar, da pomoreta četam v Skinu, ki so v nevarnosti, da jih obkolijo ustaši. V Demičinu je koncentriranih dobro oboroženih 1200 Albancev, ki so došli iz Soluna. Isti dnevnik poroča iz Belegagrada, da je neka italijanska ladija pripeljala mnogo Črnogorcev. Tudi Črnogorci, ki so Še obvezani vojaški dolžnosti, da so prejeli nalog, naj se takoj vrnejo. domov. Oboroževanje mohamedancev in konzuli. Evropski konzuli v Skadru, med temi tudi avstro-ogrski, so pred par dnevi opozorili valija na nevarnost, ki nastane iz tega, da se tam oborožuje le mohamedansko prebivalstvo. Vali je, kakor že poročeno, prosil za odpust. Kakor razlog navajajo bolezen; pravi razlog pa da je v tem, da je vlada le počasi pošiljala zahtevane čete. Črnogora in ustaja. Iz uradnega črnogorskega vira javljajo: Poročilo, da Črnogora mobilizuje, je neresnično. Res pa je, da je črnogorska vlada ob meji onega ozemlja, v katerem je ustaja, pomnožila straže in poslala iz notranjosti častnike, z naročilom, da pazijo na to, da noben Črnogorec ne prestopi meje v svrho, da bi podpiral ustaše. Ker je,turški odposlanec dobil poročilo, da so se Črnogorci udeleževali bojev proti Turkom skupno z ustaši, je vojni minister Izdal ukaz, da se uvede stroga preiskava, da se prepriča, da-li se odzovejo vsi pozivu. One, ki ne pridejo, se bo smatralo za begunce, se bo postopalo proti njim z vso eneržijo. Tukajšne vodilne kroge so iz Carigrada prihajajoče vesti, da Črnagora ni nevtralna, zadele zelo mučno. Kralj in vlada si prizadevata odkritosrčno, da v 'smislu svojih obljub ohranita mir in nevtralnost ter postopata lojalno v tem smislu. Črnogorci v Turčiji pozvani v domovino. Iz Soluna javljajo 11. t. m.: Včeraj je prišla sem neka italijanska ladija, na kateri je bilo mnogo Črnogorcev, ki so dobili od črnogorske vojaške oblasti poziv, naj se vrnejo v domovino. Baje so vsi v Turčiji živeči, vojaščini podvrženi Čniogorci dobili poziv, naj se takoj vrnejo v Črnogoro. Porazi turških čet. SKADAR 12. Fanatizem skadarskih mohamedancev, ki so zadnje čase živeli v dobrem razmerju s kristjani, se je pod uplivom vesti o ustaji katoliških Albancev in vsled agitacije hodžev je te dni zopet oživel. Javni govorniki hujskajo vernike, naj branijo koran proti ne vernikom. Vlada je oborožila mohamedance m zdelo se je, da utegne vsak hip nastati klanje kristjanov, med katerimi je bila nepopisna panika. — Radi posredovanja konzulov privaliju pa se je krščansko prebivalstvo zopet nekoliko umirilo. Bazar je bil nekoliko dni zaprt. Sedaj se zdi, da je največja nevarnost za kristjane že minula. Konzuli imajo pogo-stoma dolge konferece. Brzojavno zvezo s Tuzo so ustaši pretrgali, zato so novice od tam le redke. O prvem napadu na Tuzo se poroča sledeče podrobnosti: Dne 23. marca proti zori so Albanci nepričakovano napadli forte Hati, Kastrati in Tuzi v ravnini. Prva dva sta se udala že po kratkem boju, fort Tuzi pa se je najhujše branil, a potem, ko se je boril celo noč, se je moral tudi oddati. Bilo je v istem sto mož; od teh jih je bilo 70 že padlo, dočim je ostalih 30 bilo razoro-Ženih in potem izpuščenih. Govori se, da je v prvih bojih padlo 400 vojakov. Ustaško gibanje vodijo voditelji, ki so v Črnigori. Izvrševatelj ukazov je nek Ded Gis Luli. Albanci so zasedli doline Driste, Tuzi in Šamikastrit. Baje pride Torgut Sefket paša z 10.000 možmi. 1200 mož in 6 topov bro-ječa kazenska ekspedicija je bila pred 6 tedni poslana proti Miriditom, a je bila odpoklicana, da bi jo poslali proti Mali-sorom. Ko so prišle te čete v Skadar so se nahajale v usmiljenja urednem položaju in bile decimirane od bojev. Vrnilo se je le 300 mož s štirimi topovi; druge so pobili ustaši. Vse, kar je ta ekspedicija napravila, je bilo, da je požgala par vasi. Dva bataljona, ki sta bila poslana iz Kaneva proti Skadru, sta bila napadena na potu, ter prisiljena se vrniti. Italijanski prostovoljci ne pojdejo v Albanijo. RIM 12. Agencija Štefani izjavlja, da so vesti o nameravanem odhodu čete prostovoljcev v Albanijo, popolnoma neopravičene. Prostovoljcev se sploh ni nabiralo. Ko bi se bilo začelo nabirati, bi se bilo isto takoj udušilo. Poveljnik ekspedicije proti Albancem. DUNAJ 12. „Vaterland" piše, da je imenovanje Torgut paše za poveljnika čet v Albaniji vzbudilo v Albancih spomine na krutost, s katero je Torgut postopal minulo leto, potem ko so se udali ustaši. Avstrija in albanske homatije. DUNAJ 12. „Vaterland" piše o dogodkih v Albaniji: Avstrija zasleduje brezdvom-no z zanimanjem dogodke v Albaniji. Avstrija je izgubila svojo pozicijo na Balkanu in Italija zavzemlja počasi a z vso gotovostjo vse one pozicije, katere je zavzemala Avstriji. Italijanski upliv v Albaniji raste od dne do dne. Italijanska unanja politika vidi v razširjanju sfere italijanskih interesov v Albaniji edino sredstvo za uresničenje narodnega programa, ki glasi: „Adrija je italijansko morje". Luka Valona ob albanski obali je izhodišče za novo italijansko politiko. Ona luka ni le velike strategične, temveč tudi največje trgovske važnosti kakor luka, ki je ravno nasproti Brindisi in bi Jadransko morje tako postalo zaprto morje. Dnevne novice. Italijanska pravna fakulteta. Italijanski dijaki so imeli minoli ponedeljek na Dunaju shod, na katerem so sklenili pozvati italijanske vseučilišče odbore v pokrajinah, da na predstojećih volitvah za poslansko zbornico delajo na to, da bodo izvoljeni le taki italijanski kandidatje, ki se obvežejo, da bodo pri zopetnem sestanku zbornice delali z vsemi sredstvi in eventuvalno tudi z obstrukcijo na to, da nova zbornica kakor prvo točko reši vprašanje italijanske pravne fakultete. Italijanski dijaki začno po Veliki noči v posameznih deželah in v vse-učiliščnih središčih, v Gradcu in na Dunaju, zopet z akcijo aktiviranju vseučilišča v prilog. No, zato bodo morali pač vseeno še precej dolgo čakati. Brno, glavno mesto Moravske, šteje po zadnjem ljudskem štetju 122.114 prebivalcev, med temi 66.334 Nemcev in 36.495 Čehov. Nemci so se pomnožili za 20 odstot., a Čehi samo 10 odstot. Seveda jih magistrat, ki je v nemških rokah požre veliko število in je v Brnu v resnici najmanj 50 odstot. Čehov. Ces. nemški konzulat v Trstu. Novoimenovani ces. nemški konzul v Trstu, legacijski svetnik dr. H. I. Winckel je pred-včeraj dospel v Trst in je prevzel posle konzulata. Naše kandidature v mestu. Na sinoćnjem sestanku zaupnikov je bilo sklenjeno, da se postavi v mestu sledeče kandidature: Za I. okraj: prof« Matko Mandić, za II. okraj: dr. Otokap Rybar, za III. okraj: dr- Josip Wilfan, za IV. okraj: Ivan Škrj ancf prožni mojster. Ljudsko štetje. V žep!! Matija Zajec, ogljar, stanujoči na Greti št. 340, je bil za včeraj poklican na sekcijo v Rojanu. Šel je včeraj predpoludne. Delavsko knjižico je imel v žepu. Ker pa so zahtevali od njega samo v italijanskem jeziku, naj da knjižico, je zahteval on, naj govore žnjim slovenski. On da je in da ostane Slovenec in hoče govoriti v svojem materinem jeziku. Ali so ga grdo gledali radi take izjave! 1 Na to mu je pa navzoči občinski redar segnil v žep in izvlekel delavsko knjižico. Ne da bi bili pokazali Zajčevo naznanilnico, je jeden poslujočih uradnikov nekaj izpisal iz knjižice, na kar so mu veleli, naj gre, sicer da pokličejo državnega redarja in ga dajo aretirati... I Umevne je, da je Zajca grabila opravičena jeza tembolj, ker je bil po vsem, kar je videl, prepričan, da njegova pola ne ostane taka kakor jo je napravil on! Ali kaj je hotel revež? Odšel je z vročo jezo v srcu I V našem uredništvu pa je vskliknil: Jaz, priprost človek, sem pozdravil njih — oni, gospodje, pa niso imeli toliko „manire*, da bi odzdravili, kakor se spodobi... omikanim ljudem! 1 V imenu nasilstva! Nočem biti originalen; hočem samo registrirati še eno umazanost magistratovih ljudi o junaškem delu ljudskega štetja. V prve dni februarja t. 1. je prinesel rojanski „župan" domačinu Juriju Pircu navadno tiskanico „Dalla IX Sezione di cen-simento", ki je bila popolnoma... neizpolnjena, češ, „da mora na šecjon". Pircu sem nasvetoval, naj ne gre nikamor, ker ni redno povabljen. Na to so poslali istemu Pircu dru^o vabilo, izpisano z navadnim svinčnikom in Pire se zopet ni prikazal. Slednjič je pred par dnevi doživel Pire srečo, da je prejel pravilno napisano vabilo, naj pride v rojansko šolo „quanto prima portando con sć documenti e informazioni". Minoli četrtek je šel torej Pire na „še-cjon" in predstavil se je onemu gnezdu... uradnikov z „dober dan, gospoda!" Vsi prisotni so začeli zijati na prišleca in ko so izvlekli ven njegovo popisno polo, so ga vprašali: „Ali znate vi pisati ?" — „Ne". — „In vendar je na tej poli vaš podpis". — „Podpisal me je drugi, ker sem tako ukazal«. __ „Ali to je goljufija — truffa; prive-dite sem goljufa, če ne .. V soboto sem šel s Pircem osebno na sekcijo, da bi se predstavil kakor „goljuf . V sobi... kjer fabricirajo oni uradniki, niso imeli preveč korajže ter so naju sproveli pred „ečelenco kapošecjona", brezbrkatega Massera, ki je najpoprej konstatiral „goljufijo", da je drugi podpisal Pirca, ki ne zna ne čitati ne pisati. „Kje se je torej izvršila ta protizako-nitost ?" „V tedanji pisarni v „Narod, domu", v kateri sem jaz vodil delo". „In kdo je podpisal?" „Ne vem, če hočete tudi — jaz!" Gosp. Massera je dokazoval nepravilnost, goljufijo, jaz pa njemu neopravičenost njegove jeze in nepravilnost načina, kakor so klicali Pirca na odgovornost. Končno sem izjavil, da Pire pridoda sedaj svoj križ in da se jaz podpišem kakor priča, e basta! Da bi se rešil moje neljube prisotnosti, je ukazal g. Massera nekemu uradniku, naj sestavi protokol, ali, ko me je oni pisar hotel zapisati za Giuseppe, dočim sem jaz zahteval, naj na komunskem papirju zapiše Josip, je gospod Massera vstal, odprl vrata in me s silo vrgel ven! Poklical je obenem stražarja, ki je moral preprečiti Pircu, da bi tudi on odšel. Par minut pozneje je prišel na ulico Pire in pripovedoval, da mu je Massera kričal, da mora iti v Ljubljano, če hoče delati politiko in da v Trstu mora govoriti italijanskil Končno so ga prisilili, da stavi križ pri svojem podpisu. Vprašam sedaj: kaj je z „goljufijo" ; zakaj so hoteli imeti goljufa, pa so ga vendar vun vrgli?! !" Odgovor dobi g. Massera, ko pride dan revizije I J. Jedlowski. Ljudsko štetje v Rocolu. Od vseh strani čujemo vesti, kaj delajo ljudskoštevni uradi, da bi pomnožili Število Italijanov in zmanjšali vedno rastočo silo tržaških Slovencev; le iz Rocola ni slišati nikakih pritožb. Mari so Italijani pozabili na ta del spodnje okolice ? Ali so pa sloven-; ski požrtvovalni narodnjaki v Rocolu izpol-; nili pole tako natančno, da jih tostvarni organi nikakor ne morejo popravljati ? Žalibog, ni prvo, ni drugo! Pač pa so si Italijani prihranili ta okraj, kakor pri razdeljevanju pol (po zidovih in jarkih ?!) tako tudi pri reviziji na konec, da se potem tem lažje in z vso silo vržejo nanj! Števni revizorji, ki so jih najprej poslali po stanovanjih, so kaj malo popravljali in hodili le nekoliko dni od hiše do hiše, ne da bi se preveč mučili s pretvarjanjem Slovencev v Italijane. Zdi se pa, da so bili to le nekaki ogleduhi, ki so preiskovali teren, kako in kje bi se dalo najlažje in največ doseči? Naposled so Italijani uporabili vse svoje izkušnje, ki so si jih pridobili v drugih okrajih okolice, ter jih uveljavili v Rocolu. Uvideli so, da po hišah se ne da doseči veliko, ker so ljudje, posebno ženski spol, dobro poučeni in imajo doma več poguma in se ne dajajo oplašiti tako hitro. Razven tega je bila tudi kontrola od strani nekaterih rodoljubov, ki so revizorjem sledili v posamezne hiše, zadostna, da je zabranila marsikatero nezakonitost. Izprevideli so, da na domu ne opravijo ničesar in zato so začeli pozivati družinske glavarje na sekcijo k sv. Ivanu v ulico Donatello, in tam so izvajali in izvajajo še dandanes na stranke najhujši pritisk, da jih pridobe, da podpišejo novo polo, ali da popravijo svoj občevalni jezik. Nekaterim žugajo, da ne dobe več službe pri mestu, drugim groze s kaznijo itd., samo da strašijo nevedne ljudi. Pri tem naletijo na mnogo zavednih Slovencev, ki dotičnim gospodom govore v brk, da nikakor jih ni volja njim na ljubo preleviti se v Italijane. Žal, da niso vsi Rocolčani tako zavedni, da bi se držali tako značajno ; mnogo njih, posebno z „Vrha", ki sami ne znajo niti laško, so se sedaj ob pritisku po ljudsko-števnih organih prelevili v čiste Kalabreže, četudi so prvotno zapisali v pole slovenski občevalni jezik. Saj doma govore itak le slovenski in njih otroci pohajajo le slovensko šolo na Katinari. In ker je število tistih manj zavednih Rocolčanov, ki so poklicani na sekcijo, zelo veliko, si lahko predstavljamo, koliko od njih so jih že pripravili do tega, da so zatajili svoj občevalni jezik. Žal da proti temu nimamo moči, pač pa bo potrebno, da pozneje, ko preide ljudskoštevni elaborat v državne roke, malo pogledamo, kaj bi se dalo ukreniti, da popravimo te pogreške. Seveda to le tedaj, če državna oblast sama ne bo na uslugo Italijanom ! Domače vesti. Mladina na delo I Sestanek naše pridne in navdušene mladine se bo všil jutri zvečer, ob 8. uri, a ne v Sokolovi dvorani, ampak v biljardni dvorani „Slovanske Čitalnice". Naj pridejo na ta pogovor vsi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj svobodni čas in svoje delo za volilno borbo I Volilci pozor I Leta 1907. je bilo izpuščeno na stotine slovenskih volilcev iz volilnih imenikov. Mnogi zavedni narodnjaki so prihajali v naše pisarne, da bi jim reklamirali volilno pravico, ali žalibog, da vsem nismo mogli ugoditi, ker si mnogi niso pravočasno priskrbeli potrebnih dokumentov. Letos bodo volilni imeniki gotovo taka švindlarija, ki bo dostojna . . . ljudskega štetja v našem mestu. Naj bodo vsi oni, ki so bili izpuščeni iz volilnih imenikov, prepričani že vnaprej, da se jim to isto zgodi tudi letos. Potrebno je zatorej, da se naši ljudje že danes pripravijo na važen predvolilni čin, na reklamacije. Preskrbite si že sedaj, takoj potrebne dokumente: rojstni list in domovnico. Imejte pripravljene te dokumente, to je glavni predpogoj, da pojde delo reklamacij gladko in hitro. Miramarski gostje. Včeraj zjutraj je prišla v grad Miramar kneginja Elizabeta Windisch-Graetz z otroci in spremljevalko. Ruski pevski zbor „blavjanski" v Trstu. Dne 25. t. m. nastopi zopet po daljšem premoru ta izvrstni zbor v veliki dvorani „Nar. doma". Družba šteje 55 članov, pevcev, igralcev na balalajki in plesalk. Več o tem zboru prinesemo prihodnjič. Društvo za pobijanje prostitucije v Trstu. Prejeli smo: „Na ustanovnem občnem zboru „Društva za sanacijo in nadziranje protistucije v Trstu" ki se je vršil dne 8. t. m. so bili izvoljeni: Prof. Mihelangelo Rustia predsednikom, Aleksander S. Pia-secky, podpredsednikom, Marij Rustia, tajnikom, Onorato Sirotti, blagajnikom in Avgust Schloss ter Karol Drolich, odbornikoma. Namen društva je: a) Razviti pomožno akcijo v prilog padlih deklic; b) nadzirati milje dopuščene in tajne protistucije, podpirajoč tozadevno delovanje oblastnij v svrho, da se prepreči izrabljanje deklic in trgovino z dekleti; c) proučevati vprašanje ^prostitucije z moraličnega in socijalnega stališča ter zanimati za to vprašanje tudi Velikanski dohod SfJB ffSeTr Križmnnčič & Breščnk, raiš trst. V Trstu, dne 13. aprila. EDINOST" št. 103. zakonodajne eksekutivne faktorje. Sedež društva se nahaja v ulici S. Maurizio štev. 2 II. Ceremonija umivanja nog. Danes na Veliki četrtek bo po pontifikalni maši v baziliki sv. Juštaf ki prične ob 9. uri dopol., Škof mons. dr. Andrej Karlin po starem običaju izvršil ceremonijo umivanja nog na 12 starčkih. Od strani škofijske kurije so v to določeni: 1) Andrej Škerjanc star 89 let, 2) Ferdinand Aničič 76; 3) Bernard Sa!6 star 72 let, 4) Anton Artini star 76 let, od strani nadzorstva mestne ubožnice: 5) Štefan Zadnik star 90 let, 6) Ivan Subelli star 85 let, 7) Martin Furlan star 83 let, 8) Štefan Marušič star 82 let, 9) Anton La-zarič star 81 let, 10) Jakob Zupin star 78 let, 11) Josip Kerpan star 77 let, 12) Jakob Ubaldini star 74 let. — Po dovršeni ceremoniji bo vseh 12 starčkov pogoščenih v škofijski palači, vrhu tega dobi vsak v dar obedno pripravo (vilice, nož in žlico), katere se je posluževal na obedu in mošnjiček s svoto denarja. Zopet klofuta! Po Elsnerju Trenz! Za velikonočni dar smo dobili Slovenci zopet — klofuto. Ni dolgo od tega, ko je bil imenovan za predsednika ljubljanskega deželnega sodišča nemški nacionalec Elsner. Vesoljna Slovenija je tedaj zagnala velik hrup. Liberalci so očitali klerikalcem izdajstvo in narobe. Prerekanja ni bilo ne konca ne kraja, a Nemci so se seveda smejali. Sedaj imamo Slovenci zaznamovati sličen nov uspeh. Za predsednika okrožnega sodišča v Novemmestu je bil te dni imenovan Nemec Trenz, dasi je bilo to mesto od nekdaj slovenska posesti In kar je še najhujše, je tudi za mesto prvega državnega pravdnika v Ljubljani, na katerem mestu je bil doslej Trenz, določen tudi Nemec in sicer sodni svetnik Laschan! Kakor se vidi, je na Kranjskem pričela germanizacija bujno cvesti. Vlada imenuje na vsa višja mesta samo Nemce. In že danes so razmere na Kranjskem v tem oziru mnogo slabše, nego pa na Primorskem. Na Kranjskem se je pod Schwarzovo ero jelo Slovence hujše zatirati, nego pa na Primorskem. Ali so kranjski Slovenci že res izgubili vsak narodni odpor ? Ali kranjska S. L. S., ki ima danes vso moč v rokah, res ne more več preprečati niti takih, za Slovence tako žalostnih imenovanj ? Kam pridemo, ako pojde to tako dalje?! Zdi se, da je strankarski fanatizem že popolnoma zaslepil naše kranjske rojake. Drugače si stvari ne moremo razlagati. Bi-nerthova absolutistična vlada je začela z nami tako pometati, kakor nobena druga. Ho-chenburgerjev zistem na Kranjskem triumfira. Ako ne bo resnejšega odpora, potem izgubimo še to, kar imamo. Tukaj ne pomaga tožiti, ampak treba delati. A zato je v takih vprašanjih treha složnega nastopa obeh strank, sicer doživimo še več takih velikonočnih piruhov. Tržaška mala kronika. Po krivem obdolžen! V nedeljo med 11. in 12. uro zvečer je Kari Mihelić naletel na trgu Goldoni na nekega neznanca, ki je bil precej vinjen. Prišlo je do prerekanja in od besed do — dejanj. Redarji so Mihelića aretirali. Naslednjega dne je v zaporu izvedel, da ga je neznanec glasom ovadbe policijkega agenta obdolŽ«!.... tatvine ! Na poznejem zaslišanju pa je neznanec priznal, da mu nič ne manjka, je torej po krivem obdolžil Mihelića. Ker pa je trebalo zaslišati se dotičnega policijskega agenta, je moral Mihelić ostati v zaporu do včeraj, ko so ga izpustili na svo-bodu. Aretiran radi cele vrste zločinov. — Anton Kraiz, star 59 let iz Trsta, je bil včeraj aretiran radi goljufije, ponarejanja do-komentov, vspodbuje k zločinu in javnega nasilja potom nevarnih groženj. Krainz se je izdajal za lastnika neke gostilne v ulici Conti, da-si je le vodil gostilno. Pod to pretvezo si je dal, že meseca februarja, izročiti od trgovca z vinom Fortunata Vedova dva soda vina v vrednosti 200 K; vino je potem prodal na svoj račun. Trgovcu z vinom pa je mesto plačila izročil menico z zapadlostjo in bianco, katera menica je bila tudi akceptirana od Marije Manos, s katero je Krainz skupaj živel. Ko pa je prišlo do zapadlosti menice, je upnik konstatiral, da je bil podpis Manosove na menici ponarejen in da je njen podpis Krainz sam ponaredil. On ob enem z Manosovo sta radi tega podala ovadbo proti Krainzu. Mano-sova sama pa je ovadila svojega bivšega ljubčka, da jej je vkradel razne predmete v vrednosti 18 K in da jo je enkrat hotel zavesti k zločinu s sledečimi besedami: Treba goljufati, da se živi. — Naročiva gnjati iz Prage za dva ali tri tisoč K in, ko bodo zahtevali plačila, povem, da vse, kar imam, je tvoje. Nadalje je Krainz, ki je ločen od svoje legitimne žene, rekel Manosovi: Če me maraš, pojdi in jo ubij; drugače jo ubijem jaz in še njenega odvetnika. Krainza so zaslišali na policiji, ali tajil je vse. Izročili so ga deželni sodniji. Komu je bilo vkradeno kolo? Dne 7. t. m. je redar v ul. Sv. Lazarja ustavil nekoga, ki je vodil kolo na roki. Na redarje vo vprašanje je dotičnik odgovoril, da je kupil kolo od neznanca na ljubljanski postaji za 50 K. Radi slabega glasu moža, nekega Karla Godnika iz Gorjanskega, ld |e bil že izgnan iz Trsta, mu niso verjeli in zaplenili so kolo. Kolo se nahaja na policijskem ravnateljstvu na razpolago pravega lastnika. Drzni tatovi. Predslnočnjem je redar zagledal dva moža tik obali med Llojrdo-vim arsenalom in ladijedelnico Sv. Marka. Zdela sta se mu sumljiva. Vprašal ju je, kaj da tam delata. Odgovorila sta, da čakata na prijatelja, ki da pride po nju z barko. Na to sta se oddaljila in izginila. Redarju ni bila vendar vsa stvar po godu. Ostal je še tam nekaj časa; potem je odprl vrata lope tamošnjega dvigalnika za premog in, glej, notri se je skrival mož, ki je bil seveda aretiran. Bil je isti Romano Ba-stianon, star 26 let iz Trsta, ki je poprej navedel krivo ime. Se stroja so bili tatovi deloma odnesli, deloma demontirali za 200 K jekla. Loterijske Številke, izžrebane dne 12. aprila 1911: Praga 9 88 31 16 57 Lvov 27 57 75 77 28 Koledar in vreme. — Danes : Veliki četrtek. — Jutri: Veliki petek. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 15.® Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Temperatura malo spremenjena, zmerni vztočni vetrovi. Društvene vesti. Pevsko druStvo „Ilirija" od sv. Jakoba priredi na Velikonočni ponedeljek peš-izlet v Žavlje k g. Furlanu. Odhod točno ob 2. uri izpred gostilne g. Babiča. Vabimo prijatelje in znance društva, da se pridružijo izletnikom. Ob enem opozarjamo si. občinstvo na koncert, ki ga priredi društvo v nedeljo, dne 7. maja t. 1, v dvorani „Nar. Doma" pri Sv. Ivanu. Gg. pevce in pevke prosimo, da redno zahajajo k pevskim vajam. Za benefično predstavo gledališkega pevskega zbora imajo vsi p. n. g. člani pevskega društva »Trst" svoboden vstop. Izkaznice za člane za to predstavo dobe pri društvenemu blagajniku, Drag. Hreščak-u ulica Miramar 23. (Žganjarna.) Tržaško vojaSko veteransko druStvo cesarja Franc Jožef L V nedeljo dne 30. aprila t. L ob 3. uri popoludne se bo vršil XXXI. občni zbor tega društva v prostorih restavracije „Wurschinger* ulica Stadion 10. Istega dne ob 8. uri zjutraj bo sv. maša zadušnica v župni cerkvi pri sv. Antonu novem za umrle ude v minolem letu. Gospodi častni udi, udi društva in strelci so uljudno naprošeni, da se polno-številno udeleže te slavnosti in občnega zbora. Veterani se zbero ob 7. uri zjutraj v dvoru velike vojarne, od kjer odkorakajo z godbo v cerkev, V slučaju nezadostnega števila udov, vrši se ob 4. uri pop. občni zbor brez razlike Števila udov. DAROVI. — Podružnici CMD. v Rocolu so darovali v namen ustanovitve prepotrebne ljudske šole v tem okraju: Ga. Trpin Katarina, gg. Kozlevčar Franjo, Mire Jernej, Belavec Mate in gca. Kristina Gerdof po 2 K, g. Slamič Just za spisano finančno polo 1 K, ga. Lucija Volk 96 stot. gce. I. in M. Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke I TRST — ulica deli' Olmo Ste v. 1, n. nadstropje — Trst Ma izbera izpMjel oblek za gospođe in mamifaMiinifiia Map HT ter moško In ženske suknje. 107 *T GODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence. Damir Feig^ „POL LITRA VIPAVCA" 8°. 8 V, pole. Cena vezani knjigi K 2 6O, broširani K I 80. i >T\ Tudi na kruh mazati se pusti noua uoljna jedilna mast in pomaga tako prihraniti u gospodinjstvu veliko denarja, ker ni samo najboljša, temveč tudi najcenejša jedilna mast. detektivske romane; oddelek „Iz četrte dimenzije" se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si ntegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev — Ako se hočete izborns zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si „Pol litra vipavca". Ig. pl. Klelnmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigarna. Domin ; Milanič ^ lastnik odlikovane pekarne in sl^dčičarne v ulici della Guardia št. 24 je odprl novo rekarno In sladffiarna o al. Antonlo Canova St. l (vogel ulice Pietž.) Prodaja Be kruh I. vrste in bigiietičen, moderno izdelan po cenah brez konkurence. P' sebnost: fina sladčice, torta in biskoti. Likerji iz I. tovaren, domačih in inozem. || Sprejemajo se vsakovrstna peciva, kakor: torte, krokanti Itd. Postrežba na dom. Sit POSEBNOST: Plnce in preslici. "VI Jjj S. Hanibal Škerl naznanja slav. občinstvu da je spet prevzel svojo lastno pekarno v Sv. Ivanu pri Trstu na svoj račnu. Dobi se vsaki dan večkrat svež kruh, sladčice in moka iz prvih mlinov. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim prvim odjemalcem in drugim. Postrežb * na dom. "H tfaliko skladišče izgotov. oblek za moške in dečke Alla Fiducia n ulica Scorzeria št. 4 (vogal ul. Aroata) ca Velik izbor suknenih oblek za moške, modernih pisanih od kron 18 dalje. Moške H obleke iz sukna in volne, moderno pisane In po modernem kroju od K 24 dalje __ Obleke za dečke razno pisane in razn.h bar* od K 13 dtlje. Suknene obleke za II otroke v raznih obluah od K 5 dalje. 11 Hlače za moške iz pisan, sukna od K 5 dalje ij C3 ______C« Velike nove prodajalmce pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul. Stadion Jt 6 - Telefon 22-85 (hlfr gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo - Navadno pohištvo. Cena zmerna. Bogat« izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 feron Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v n&jmvejSem stogu. — SPECIJALITET a : Železno in medeno pohifitvo Bogata izbera vsakovrstnih stoik, — popoln? opreme in posamezni deli. =11= E IMHH Odlikovana krojačnica Avgust Stular TRST - Via delle Poste štev. 2, i. nad. - TRST izvršuje pomladanske in letne obleke = Cene zmerne. Delo sol'dno. R. flcmirck 86 odpre za premike pri Andrej Cobu UollliLd (pri Poš&rju) v Lonjerju 652 Lepo mehi vsisb foba s h runo se odda pri slovenski drufciDi. Via Rossetii 12, HI, levo. 655 Antončič via Gatteri 49, bivSi vratar „Narodnega doma" naznanja slav občinstvo, da ima v zalogi vina: kraSki teran, istrsko in dalmatinsko, pošilja tudi ra dom ; ob enem prip roČa tudi svojo jestvinsko prodajalno. 653 vabi svoje — obČinarje, Županstvo v Prva čini bivajoče na1 manj 10 let v Trstu, ki želijo brezplačno drseči domovinsko pravco tržfcško, da se oglasijo vsako popoludne od 6.— 7. ure pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku v Trstu, Scala al Belvedere St 4, I. 380 nplav nfro P^vllflv DomeiI,eo C^ntrne Ucld n'td U ' Vljuv priporoča svojo delavnico čevljev, katera n« nahaja v Trstu, ulica deila <»u*rda 27. Sp ejema se naročila po eri ln popravke. 441 nHvfttniČIrSI Pi3arna Sprejme takoj izurjenega UU v C lllioKO Btenr grafa in strojepisca oziroma perfektnega stroj* pisca (eventuelno gospi dično) za italijhoski in Blo^enski jezik. — Ponudbe na upravo .Edinosti" pod „Stenograf*. 643 linnnn naa 81 vencev je na cvetno nedeljo mlluyu obiskalo „Novi Buffet" na trgu Ponore sso v ulici Campanile št 17, la*t gosp. Pangerca ia Doline — Se prav srčno zahvaljujemo za dobro postrežbo in tudi priporočamo diugim, da ga obifičejo. 646 M fotograf le Anton JerkK, Trst Via delle Poste 10 — G 861 Pol stoletja uspehov i9ii V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe | Pastigflie proti kašlju □ bolezni v grlu, hrip&voati, katara Q Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI. Preprodajalcem velik popnst. 303 A 3{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON št. 1085. TRST ul. della Zonta št. 7, L 1S35 V Umml in sMiGami vogal ul. G-hega i n trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris. Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. --CENE ZMERNE« = Aiti Spum^use, Sž-efoSk zagrebški Pelinkovac i u Sokol. Posebne vrste: Rute po nalzmernejših cenah. J\a obroke! ^ Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbere letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. ^jzmemejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. H. ,Buffet Automatico". tržaška posojil, in hranilnica V lastni hiftl. | ^>,rtroyana Mdruga 1 omejenim poroštvom:: Telefon št. 952. Trst Plozza Cosermo Z, I n - (ohod po glaunfh stopnicah) ja Hranilno vloge sprejema od vsakfga, če tudi ni nd in M 11 01 obrestuje i^^r Ti j 4 |o M»utsi davek od hranilnih vlog plačuje aavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5-/0—-6'/o, n« menjice po 6°/o» na sastave^ Ina Dajnaderaeje arvjea« varnostno oeUoo za shramba vrednost papirjev, ilsttn Itd. kakor tudi hraallne pašioe, a katerimi se najaspeSnejj navaja štedi Li svojo deco. po 51/, in na amortiz&oljo za dalj-flo dobo po dogovora o 0000 Ura dr e nre: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačajo vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poitno - hranilnični račun 816 004.