1*73381 -
Na.se delovne množice bodo z novim še sijajnejšint delovnim poletom dokazale svojo zavednost, da v naši deželi ustvarjajo zares svojo sedanjost in bodočnost in da gre pri nas za razvoj, ki osvobaja človeka izkoriščanja^ in da sta tak razvoj in taka dežela zares vredna največ jih naporov in žrtev.
B. Kidrič
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH S36i©86CSTOV SLOVENIJE
Leto III, štev. 1
Ljubljana, 3. januarja 1947	Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—
TONE DOLINŠEK
Predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije!
induftrializadia in eBektrifikadia Jugoslavije -novoletni boini klic naših delovnih množic
Slovensko delovno ljudstvo, v avesti si ogromnih uspehov in zmag, ki jih je izvojevalo v borbi za osvoboditev in obnovo, bo z novim letom stopilo v novo obdobje ter bo na osnovi priborjene svobode pričelo z načrtnim gospodarstvom. Stopilo bo v prvo leto načrtnega gospodarstva, v teto petletke v Jugoslaviji. Leto 1947., kot prvo v petletki, bo odločilno. Pokazalo bo, ali borno zmogli nalogo, ki -si jo zadaja naša ljudska oblast po volji delovnega ljudstva. Kdo bo motor in pogonska sila pri uresničenju teh načrtov? Kje bomo črpali delovno silo za njihovo izvedbo? Iz vrst delavstva, delovne inteligence in naših strokovnjakov, predvsem pa iz trdne volje nas vseh, s katero bomo uresničili predvideni načrt prvega leta naše prve petletke. Delovno ljudstvo Jugoslavije se je v preteklih borbah naučilo, da zna hoditi in bo tudi hodilo po poti novih ogromnih zmag. Pred kakšnimi nalogami stojnim, kako jih bomo uresničili'? Naše načrtne komisije in strnjeni napori vseh vrst naših strokovnjakov, njihov študij in predlogi delovnih množic bedo pripomogli k Izdelavi načrtov,,ki jih bo uresničilo delovno ljudstvo.
Pred nami je leto novih zmag. Prepričani smo, da ne bo nikogar med nami, ki bi pri tem velikem ustvarjanju stal ob strani. Ni potrebno, da bi podrobno razlagali vse naše cilje. Prav pa je, da si ob njihovem pričetku vsaj v grobi obliki predočimo one gradnje in industrije, ki so za nas najvažnejše.
IV. plenum Enotnih sindikatov je v svojih sklepih postavil temeljne naloge Enotnih sindikatov. Glavno geslo za uresničenje načrtov in ciljev mora biti usmerjeno v končni smoter vsega dogajanja pri izvajanju našega načrta. Vse delovanje Enotnih sindikatov, predvsem pa kulturno-prosvetno in fizkulturno, uvajanje delovnih množic k tekmovanju, proglašanje in nagrajevanje najboljših delavcev in inteligentov, naj bo usmerjeno k izvajanju našega načrta. Petletka pomeni izvajanje gesla:
Industrializacija in elektrifikacija Jugoslavije — bojni klic naših delovnih množic!
Nove elektro-hidrocentrale na Dravi, Savi, Ljubljanici in kalorične kidrocentrale v rudnikih bodo dajale elektr.čne energije za. naše tovarne. Mogli bomo dograditi nove tovarne:	pri Mariboru
tovarne avtomobilov, v Strnišču pri Ptuju aluminijski kombinat, povečati kombinat v Rušah, zgradbi Litostroj v Ljubljani, dograditi tovarno usnja na Vrhniki, povečati mnoge druge tovarne, koncentrirati industrijo in povečali proizvodnjo. Izgradnja novih stanovanjskih blokov, regulacija mest in naselij, osuševanje, namakanje in mehanizacija poljedelstva, gradnja cest, železnic itd., itd., vse to bo en sam ogromni kombinirani načrt, ki ga bomo izvajali v prvem letu prve petletke. Ob za-
ključku prve petletke mora biti dosežena trikrat večja proizvodnja kot ob njenem začetku, s čimer bodo doseženi njeni cilji. Ta načrt leži pred nami. Pomislimo si, kaj to pomeni! To pomeni ogromno povečanje blagostanja, ugleda in moči naše domovine. Ob tej misli, ki jo bo uresničilo naše delovno ljudstvo, izgledajo vsi poizkusi neverjetnih tomažev, spletke sebičnih koristolovcev in nergačev zelo klavrno, razletijo se v nič. Nič ni lepšega in častnejšega, kot sodelovanje pri izvajanju tega načrta. Pri tem ustvarjanju bo občutil vsak delovni človek resnično napredno dogajanje, samo če ima trohico poštenih misli, za tako veličasten načrt bo dal na razpolago vse svoje znanje. Prepričani smo, da bo pri izvajanju tega načrta za dela voljne dela dovolj. Skrbeli bomo za pravično nagrajevanje vseh, ki bodo to zaslužili. Delavski razred mora s svojo napredno miselnostjo ostati temelj uresničevanja naših ciljev*. Pri izvajanju našega-načrta bedo padle največje naloge •predvsem na delavski razred. Ogromna sredstva, ki bodo potrebna za uresničitev postavljenih nalog, so zasigurana. Naše delovno ljudstvo je v letu 1946 organiziralo zbiranje kapitala, ki nam bo služil za investicije in novogradnje. Tudi v letu 1947 bodo naši delovni ljudje s požrtvovalnim delom dosegli uspehe in pokazali, kaj zmoremo.
Industrializacija in elektrifikacija Jugoslavije pomeni, iztrgati se iz krempljev naših sovražnikov, pomeni udarec tistim, ki si morda še ustvarjajo upanje, da jim bo delovno ljudstvo Jugoslavije še garalo in dajalo dobičke. Pest delavskega razreda Jugoslavije bo udarjala po vseh tistih, ki so vedno samo računali in v svoji pohlepnosti nagrmadili ogromne dobičke.
Leto 1947 naj postane leto uspehov v načrtni proizvodnji. Tudi težišče delovanja Enotnih sindikatov se bo usmerjalo v tem cilju. Delovnim množicam bo vsak dan bolj jasno, da zavisi naše blagostanje od uresničenja proizvajalnih načrtov. Vsak preprost delavec bo razumel, kaj pomeni trikratno povečanje proizvodnje ob koncu petletke. S tem sicer ne bo odpravljena poslednja napaka, toda želje tisočev in sto tisočev se bodo uresničile. Ta misel bo vsem delovnim ljudem glavni vodnik. Naša poko-lenja uresničujejo danes davne Kbijš ueiovuega ljudstva. Sioiisoči borcev so dali za svobodo najdiaž-ie — svoja življenja, da so nas iztrgali in rešili iz krempljev izkoriščevalcev. Oni so bili uresničevalci svojih, naših idej, ostanimo jim zvesti! Uresničimo njihova stremljenja, izpolnimo naloge ki smo si jih zastavili. Vse velike uspehe, ki se kažejo po polju obnove, napredne zakonodaje in prave ljudske oblasti in ki predstavljajo za nas že zdaj velike koristi, bomo
znali tudi v bodoče očuvati in ceniti.
Na naših mejah stoji naš-a hrabra vojska, čuvar pridobitev narodnoosvobodilne borbe, z nami so vsi slovanski bratje, z nami čuti in misli vse pošteno delovno ljudstvo na svetu. Na čelu borbe za mir, svobode in demokracije stoji nepremagljiva trdnjava Sovjetskih socialističnih republik. Kamor koli pogledamo po svetu, povsod prevladuje velika želja po miru in svobodi. Slovensko delovno ljudstvo zna ceniti velike uspehe, ki so bili doseženi na mednarodnem polju za utrditev miru; zato bo š-3 bolj utrjevalo svojo svobodo, da si zagarantira nemoten razvoj. Delovno ljudstvo, organizirano v Enotnih sindikatih, je in bo ostalo tista pogonska sila, ki vodi v tekmovanje in uresničuje naše načrte.
Ob vstopu v novo leto, poziva (Lavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije vse delo ljudi k delu, sam pa obljublja, da bo vložil vse napore, rlr.1 rso od sebe, ostal organizator uresničevanja načrtne proizvodnje, tolmač želja delovnih množic, predvsem pa usmerjevalec in organizator naših ciljev, ki morajo biti:
Dajte domovini več jekla, dajte domovini več premoga, dajte domovini več blaga, dajte domovini več hrane, proizvajajte vseh vrst proizvodov v večji množini za naše delovno ljudstvo!
In ko se bomo vsi skupaj dovolj zavedali, da smo dolžni v tej ogromni verigi sodelovati, drug drugemu pomagati, bo izbrana prava pot k najhitrejšemu izboljšanju življenjskih pogojev tudi za posameznika.
Izvedba naše petletke bo najlepša zahvala vsem, ki so padli za našo svobodo. Pri delu za našo srečnejšo bodočnost, za lepše življenje naše mladine in novih po-kotenj, naj zaori v naših srcih, v naših vrstah mogočna pesem o svobodi 1
Slovensko delovno ljudstvo, Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije ti žele v novem letu uresničitev'vseh velikih načrtov in je prepričan, da s tvojo pomočjo, a : tvojo energijo, z delovno pestjo in j razumom ne bo težko doseči za-j željenih ciljev, pod vodstvom na-j še Komunistične partije in ob pod-! pori vseh naprednih sil.
Naprej k novim zmagam, na-j prej v borbi za pravico, mir, svobodo in demokracijo! utrjujmo našo ljudsko oblast in našo moč, e katero bomo pomagali delovnemu ljudstvu tudi izven naših meja v boju za njegove pravice! To je naša skupna želja. To želi delovnemu ljudstvu Slovenije tudi Glavni odbor Enotnih sindikatov. Čestitamo vam k doseženim uspehom in želimo, da bi v novem letu dosegli še veličastnejše zmage, pod j vodstvom naše ljudske oblasti in I velikega voditelja maršala Tita!
' TOMO BREJC Minister za delo VLRS
Ma pragu novega Beta
Ob zaključku leta 1946, leta obnove, je prav, da se delovni 'ljudje naše dežele ozremo na pet, ki smo jo prehodili v tem letu, da analiziramo uspehe, ki smo jih dosegli in se pomenimo, kako bomo bogate izkušnje tega leta v bodočnosti čimbolje izkoristili, napake, ki smo jih napravili, pa na najhilrejši način odstranili.
Ne da bi pretiravali lahko trdimo, da so uspehi, ki jih je v tem letu doseglo naše delovno ljudstvo in njegova oblast, zares sijajni. Poleg obnove, ki je v glavnem že izvedena, smo v tem letu izgradili nekaj novih cest, mostov, gradimo že nove tovarne, moderniziramo in izpopolnjujemo stare, gradimo nove hidrogenirale, ki bodo dajale električen tok novim industrijskim podjetjem itd. V nasprotju E dižavami okrog nas, katerih denar stalno izgublja na svoji vred-
Ko z veseljem ugotavljamo velik napredek na vseh poljih našega udejstvovanja, ki smo ga dosegli v preteklem letu, moramo hkrati opozoriti tudi na nekatere napake, ki smo jih storili v preteklem letu. Te napake, ki v prvi vrsti izvirajo iz premajhne politične aktivnosti delavskega razred i, bi nam mogle v najbližji bodočnosti otežkočati hitri prehod na višjo stopnjo blagostanja, čo j h ne bomo skušali takoj odpraviti. Ce podrobneje analiziramo politično aktivnost delavskega razreda naše dežele, bomo takoj lahko ugotovili, da je v vseh najvažnejših momentih, kakor n. pr. za časa volitev v slovenski parlament, v polni meri storil svojo dolžnost. Dejstvo pa je. da delavski razred v preteklem letu ni nudil povsod zadostne pomoči ljudski oblasti, ni dovolj aktivno sodeloval pri izpcpolnjo-
oblasti. V mislih imamo konkretno
nosti, imamo naš dinar ki je ena , robnejše sodelovanje, ki ga
norm in akordov, kjer pa so norme že uvedene, pa besed čijo o izkoriščanju delavstva in podtikajo ljudski oblasti izmišljotine, katerim politično nezreli ljudje lahko nasedejo. Tu in tam izkoriščajo naše gospodarske težkove in ekonomski položaj delovnih ljudi naše dežele, ki gotovo še ni tak, kakršnega si vsi želimo in kakršnega hočemo izgraditi. Neizpodbitna res-nica pa je. da je gospodarski položaj delavcev in nameščencev pri nas neprimerno boljši cd razmer, v katerih živijo delavci v državah, ki mejijo na našo republiko.
Na srečo vemo točno, da je teh škodljivih elementov po naših tovarnah in obratih tako malo, da gre tu dejansko le za nepoboljšljive posameznike. Toda mj r.e smemo dopustiti, da bi kdo zaviral deiovn: elan in ubija] moralo poštenim delavcem in dela v-
zsuiiMsta igrn &vstriiskiBi-oblasti na fKoroškem
Celovec 28. decembra.
V zaporih sodišča v Velikovcu sta bila zaprta več kot dva meseca slovenski pruvizor Brumnik iz Pliberka in kmet Gulovnik iz Šmarjete pri Paberku. Orožniki, bivši narifašisti, so ju ovadili, da sta prenočila slovensko dekle in je shranila kovčeg, ko se je vračala iz Jugoslavije domov. Ovadba je bda izmišljena in očividno napravljena zato, da odstranijo slovenskega duhovnika iz Pliberka ter ustrahujejo aktivna člana Osvobodilne fronto za Slovensko Koroško.
Ozadje te nelepe igre pa je Pilo naslednje: Škofijski ordinarija! v Celovcu je hotel na vsak način spraviti v pliberško faro nemškega duhovnika.
Da se izogne očitkom pristranosti, je najprej imenoval za dekana v Paberku slovenskega župnika Zabiatnika iz Šmarjete pri Velikovcu. Temu pa bri- rišču v Mauthausenu, sta bila 14. de-tanske zasedbene oblasti niso izdale j cembra brez razprave in brez naved-dovoljenje za potovanje v Pliberk, be vzroka, zakaj so ju držali v za-To okoliščino pa je izrabil celovški poru, izpuščena, češ da sta nedolžna, ordinariat, da je hitro imenoval za Postala sta žrtvi zahrbtne igre &v-dekana v Pliberk nemškega dunov- sirijskih in zasedbenih oblasti.
nika Thurnerja in ga tudi takoj na* stavil. Pri tem so britanske zas: Utone oblasti podprle ordinariat in hres pomisleka izdale potno dovoljenja Thurnerju. Sele ko je bil Thurner nameščen v Pliberku, kjer so do sedaj imeli vedno samo slovenskega župnika, so britanske zasedbene oblasti izpustile iz zaporov slovenskega pro-vizorja Brumnika ter se mu oprostile, da je bil tako dolgo zaprt, češ, da niso vedele, da je še vedno v zaporu, čeprav je neštetokrat prihajala nie-gova sestra k organom angleške obveščevalne službe prosit, da bi smeia obiskati brata v zaporu in mu oddati hrano.
Iz tega nedvomno izhaja, da je bi--la trditev, da niso vedeli, da je v zaporu, izmišljena. P rovi zor Brumnik m slovenski kmet Gulovnik, ki je bil med voino v koncentracijskem tabo-
najsolidnejšib valut v Evropi, katerega vrednost pa še neprestano raste. Nase gospodarstvo se hitro ozdravlja cd ran, ki mu jih je prizadejal okupator. Gospodarski načrt, s katerim stopamo v leto 1947 bo pognal kolo našega gospodarskemu razvoja še hitreje naprej. K" temu bo mnogo pripomogel tudi nedavno izglasovani zakon o nacionalizaciji priv 'nih podjetij. Povečanje produkcije vseh množičnih proizvodov, ki jih ljudstvo najbolj rabi, bo ob postopnem, ven 'ar stalnem zniževanju cen dvigalo življenjski standard naših deiovn h množic. Da bo razvoj šel v tej smeri, lahko trdimo že na osnovi izkušenj iz preteklega leta.
V ' -tu 1946 so naši delavci in nameščenci dobili celo vrsto važnih zakonov in uredb, s katerimi se znatno izboljšuje položaj vseh, ki so v delovnem odnosu. Uredba o plačah in dopustih, zakon o državnih uslužbencih, zakon o reorganizaciji socialnega zavarovanja, zakon o učencih v gospodarstvu, zakon o inšpekciji dela — vsi ti zakoni pomenijo resnično revolucijo v primeri s tem, kar smo imeli delovni ljudje v stari Jugoslaviji. Medtem pa se za leto 1947. pripravljajo in izdelujejo že uovi zakoni in uredbe, ki bodo pomeni-. nadaljnji korak v izpopolnitvi in izgradnji naše nove socialne zakonodaje, nov korak naprej k uresničevanju blagostanja delovnih ljudi naše dežele. Najzaslužnejši delavci in nameščenci $o v preteklem letu, na osnovi uredbe o udarnikih, prvič v zgodovini delavskega razreda, dobili najvišja priznanja in materialne nagrade. Naša ljudska oblast je v preteklem letu že omogočila delu naših izseljencev tudi vrnitev v domovino m s tem izpolnila njihovo davno željo. 4000 izseljencev se je dosedaj že vrnilo iz Francije, 600 pa iz Nemčije. Izseljenci, ki so se vrnili, se dostojno vključujejo v borbene vrste naših delavcev na Ironti dela. V naši deželi so kune-
kse preteklega leta vemo, kako hbro se politično žMienje a v ign '• in kako produkcija Hitro narašča povsod, kjer so tovarne očistili slabih elementov. Čeprav je pri nas pomanjkanje delovno sile, se
mora delavski razred nuditi organom naše ljudske oblasti v globoki zavesti, da je to njegova oblast, ki se bo v svojem delu hitro izpopolnjevala le tedaj, ec ’>o
Sklep sekretariata Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije o rednih letnih občnih zborih sindikalnih podružnic
uživala vso potrebno pomoč v prvi j nfs!l M*„me*5a.lc$l ^k-odljivli vrsti s strani delavskega razr- "a.! t lUliPfj.!,v	oe.avci, ki boem
Konkreten primer: Pred kratkim j z.vestJer?,	za dem v tovar-
smo brali - našem dnevnem čašo- "* *.n	v58’ da 86 P^ukc ja
pisju o nedostojnem in ljudske |	dv,5“e*
oblasti nevrednem poslovanju M 1.0! Iz vsega tega sledi, da moramo v Kranju. Postavlja se vprašanje: \ v prihod lijem letu še bolj poostriti Ali bi mogel MLO v Kranju en j našo politično budnost in posve-sam mesec 'a ko nepra iino pošto-; »ati še mnogo več pozornosti po pati, če bi bilo naše delavstvo, ki mjčni hkrati pa tudi 8trekcvir' je v tem mestu zelo števnno. do ■	. ■	, ,	.
volj budno in če bi pazljivo sle-j	de‘*vs*v8' No P°*
dilo delu oblasti in jo nadzorovalo.! Zu jajc,I) n'K0 *’ da ^omo naj" Primer v Kranju kaže, da se tudi jj!tre*e izfili j prehode, h težav, ki ljudska oblast v posameznih pri- i'1' danes še imamo, če bomo merih lahko izrodi, če ljudstvo ne 'meti politično visoko zavedno’’in izvaja nad njo in njenimi ukrepi do najvišje mere strokovno uspo-svoje kontrole. V praksi pomeni to: ne zabavljati za hrbtom po stari, škodljivi navadi, ki nam je ostala še iz časov predaji rilske Jugoslavije, ko nismo smeli govoriti resnice. Govori naravnost, za-ht vaj, da se skliče zbor volvcev in njemu iznesi nepravilnosti, ki si jih opazil! Kaj se boš bal, če si gotov. da govoriš resnico, da bodo stvari, ki jih predlagaš, v korist ljudstvu! Kontrole 8 strani ljudstva se ne bo bal noben pravi predstavnik ljudske oblasti, saj mu taka kontrola služi samo kot izdatna pomoč pri izvajanju njegovih nalog in dolžnosti.
sobljeno delavstvo.
K zaključku naj še poudarim. d>. bo m m-drstvo za delo LRS v tesnem sodelovanja z našimi sin
Da bi se redni letni občni zbori, ki m-orajo biti po zveznih pravilih vsako leto, vršili cm bolj organizirano in da bi bili na višini nalog, ki jih imajo Enotni sindikat: v zvezi s sklepi četrtega plenuma Centralnega odbora in v zvezi 8 prehodom naše dežele v načrtno gospodarstvo, je sekretariat Centralnega odbora Enotnih sindikatov na svoji seji dne 25. decembra 1946 sklenil:
1.	Redni letni podružnični občni: zbori za leto 1947. naj se izvršijo do 1. aprila 1947. V zvezi s tem naj vse centralne uprave zvez izdelajo načrt poslovanja občnega zbora in naj nadzorujejo izvedbo 'ega načrta.
2.	Glavni odbori in zvezne uprave morajo sodelovati pri delu občnih zborov velik h podjetij, jim nudit’ neposredno pomoč pri pri-
občni zbor na kratko seznaniti e življenjem in delom vsakega kandidata.
5. Vsi novoizvoljeni upravni odbori morajo poslati svoji zvezi poročilo o delu občnega zbora in listo novega odbora najkasneje 10 dni pc občnem zboru.
Letne občne zbore mora smatrati podružnica za veliko in pomembno lta m pa n jo pri mobilizaciji sindikalnega članstva za izvajanje nalog načrtnega gospodarstva in krepitve sindikalne zveze. Zato je potrebno opraviti vse priprave in zagotoviti čim večjo udeležbo sindikalnega članstva va občnih zborih in uporabljati v ta namen lepake, krajevni tisk, stenčaue in podobno.
Občni zbori morajo pripisovati poseben pomen konstruktivni kritiki in samokritiki kot sredstva hitro odstranitev pomanjkljivosti v sindikalnem delu, zato naj pote-
dikaii v letu 1947 še podvojilo pravljanju poročil in pri drugih j kajo v znamenju kritike in samo-
Dalje. Ze v preteklem letu smo v nekem članku, objavljenem v »Delavski enotnosti« opozorili, da so se vrinili ponekod v naše tovarne in obrate elementi z dokaj sumljivim obnašanjem in še bo'j sumljivo preteklostjo. Opozorili smo na te elemente in danes ugotavljamo, da se ni v nekaterih obratih še prav nič izpremenilo
svoje napore za materialno izboljšanje položaja naših delovnih ljudi, za ohranitev in okrepitev nj -ho v ega zdravja. Vse sile bomo na-;
opravilih in morajo v ta namen pošiljati na občni zbor svoje predstavnike že nekaj dni poprej.
3.	Finančna nadzorništva podruž-
peli, da bo na novo reorgamzua- n;c m0ra;o najmanj 10 dni pred no socirlno zavarovanje v čim večji meri služilo delovnemu ljud-
občnim zborom opraviti pregled finančnega poslovanja in pregled bilance podružnice. Bilanco je treba obesiti na vidnem mestu v prostorih podružnice.
4.	Kandidatno listo za novj od-
stvu. Posebno skrb bomo v tem letu posvetili zaščiti zdravja naših mater in žena v produkciji. Prav tako bomo skrbno zasledovali razvoj naših kadrov, posebno učencev v gospodarstvu in pomagali, kjer , b°r 'n finančno nadzornistvo pokoli bo potrebno. Skrbeli bomo, da ,dru?;nice je treba pripraviti s pose odpravijo vsi nedostatki v si- ! močjo kandidatne komisije, ki jO Sternu nagrajevanja delavcev in 1 ob£'n-i Jx)r izvoli ob svojem konsti-nameščencev za nj liovo delo. Naj-1 tuiranju. Na liste novih upravnih pridnejši in najzaslužnejši delav- 1 odborov naj podružnice postavijo c\ kakor tudi vsi, ki so’zaposleni I udarnike, iznajditelje, najboljše in pri posebno težkih in nevarnih .najveslne.se dea^ce, inženirje,
1 tehn ke in upravno osebje. Pred
volitvami in glasovanjem je treba
debh, bodo dob li vse, kar jim bo možno dati. Posvečali jim bomo posebno skrb in nudili vso potreb-
in da se ljudje, ki ne kažejo prav no zaščito. Prav tako bomo posve-nobene volje, da bi se poboljšali m j t'li vso pozornost vzgoji in izgrad-
nji naš b odsekov za delovne odnose na okrajih, da bodo sposob i izvajati v polni meri zaščito vseh,
ko n naše republike, ki uzakonja poleg Zvezne Ustave na ozemlju
polno sodelovanje in pomoč s strani vseh zavednih delovnih ljudi naše dežele.
Ob začetku novega leta kličemo
[Kistali pravi in resnični ljudje, še
vedno nahajajo na svojih star h
1,01111 tiCia v ,,asi UC4K1' ^ “utn-- mestih. A ne samo to. Širokogrud-1 !iVilJBU v fjmi u,cy —™ no dani vsi pogoji za odpravo iz- ( nost naše jjudske oblasti naše 1 ki 30 v delovnem odnosu. Pri delu
koriščanja človeka počloveku. Prav : jjadske demokracije, v prvi vrsti naše»a ministrstva računamo na te dni proučuje vse nase ljudstvo pa nebudnost ali pa neodpustljiva Osnutek Ustave LRS, temeljni za- j popustljivost in kratkovidnost naših političnih kadrov po obratih take tipe še hrabri, da postajajo nase suverene države vse tiste j nesramno predrzni. Naj si bo kak vsem delovnim tovarišem in tova-pravicc r t.o\neba ljudstva, ki si ukrep zvezne ali federalne vlade rišicam naje republike: zavedajte uh » nr:hnnlo 7	r*. ge tako pozitiven in v korist de-!	.	.	...	. . J
.	r t . .i . &e, da imamo v naših rokah vse
lovnemu ljudstvu, oni ga bo J o pri |
tistem delu našega delavstva ki P°S°ie- da napravimo vse delovno še ni dovolj zaveden, poizkmah ljudstvo srečno in zadovoljno. Fo-omalovaževati in ga pokazati v po- , da hitro povečanje našega skup-poliiuma nasj.rotni luči S strani teh elementov ne boš nikoli s' šal priznanja naši ljudski oblasti in našemu vrhovnemu političnemu in Komunist čne partij"e prinesla 1 vodstvu za vse veliko delo. ki ga nacionalno osvohojenje našemu, | je izvršilo za osvobojenje našega stoletja zasužnjenemu narodu in I delovnega človeka v teku vojne in , hkrati tudi osvobodila delovno > po osvoboditvi. Ti elementi a isto- ; P3	prav	srečno	in	uspehov
ljudstvo spon kapitalizma.	* pajo dalje vedno proti uvajanju j bogato leto 1947!
kritike pomanjkljivosti na področju proizvodnje, kulturno-prosvetnega dela, na področju delovnih pogojev in drugih sindikalnih nalog. Upravni odbori morajo razen objavljanja doseženih uspehov pripraviti v tem okviru in predložiti občnemu zboru svoja poročila Z vseh sektoriev sindikalnega dela.
Sekretariat Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije je prepričan, da bodo sindikalni funkcionarji in sindikalni akt vi častno izpolnjevali to veliko nalogo in s tem pripomogli k izpolnitvi in prekoračenju gospodarskega načrta — uresničenju velikega dela elektrifikacije in industrializacije naše dežele, ki bo pripeljalo vse delovno ljudstvo do blagostan ja in sreče.
Predsednik Djuro Salaj
Železniški delavci, posvečajte več Ražnje nedostatkom in jih sami odpravljajte!
Kontrolni oddelek zveznega mini- , so se dogajali v našem železniškem gtrslva za promet je te dni izdal po- I prometu, slabo vplivali na tekmova-ročito o pomanjkljivostih v našem že- nje. Zato je nujno potrebno, da se lezniškem prometu. Preiskava je odkrila vrsto nedostatkov in napak, ki
jih je priborilo z zmago nad fa šizmum, domačimi zatiralci in izdajalci. Ustava obenem odpira široke možnosti za nadaljnji razvoj našega gospodarstva ter za pro-cvit naše kulture. Delavski razred naše republike je ponosen na dejstvo, da je stal na čelu borbe, ki je pod vodstvom tovariša lita
nega blagostanja zavisi v prvi vr-sti od nas samih Naprej za dose-
so se dogajale zaradi birokratskega poslovanja nekaterih odgovornih čini-teljev. Zaradi malomarnosti pri uvajanju dnevnega načrta prevoza in birokratskega zadrževanja vagonov na
nje. Zato je nujno potrebno, železniški delavci nmto globlje zamislijo v rezultate preiskave kontrolnega oddelka, ker so odkrite nannke, kar je s!var vseh železniških delavcev, ne pa samo administrativnih in. vodilnih organov v našem prometu. Ugotavljanje in odpravljanje n a n a k je
nekaterih postajah je utrpela država j ena najvažnejših nalog v našem telo mesečno iškodo 36 milijonov dinarjev, moranju. Ne smemo čakati na kontrol-
D.,  ... i ..... . : „ i • t _ l ' . i , ,	•' *	i ririlo 'Tl t:l 11 "Tin rta	i	^
Razen tega je bilo birokratsko poslovanje nekaterih vodilnih železniških organov tudi velika ovira pri oskrbovanju delovnih množic v vseh federalnih edinirah.
Te napake so se dogajale v času, ko so naši železničarji tekmovali in se trudili, da bi čimbolj izboljšali naš
go novih, velikih zmag na fronti j promet. Poznamo primere požrtvovalnost pre/oznih delavcev, ki so dosegli
dela v letu 1947!
Vsem tovarišem in tovarišicam
lepe uspehe, ko.t nam pove primer že lezniške delavnice v Mariboru, ki je bila proglašena v novembrskem tekmovanju za najboljši kolektiv prevoznih delavcev Jugoslavije.
Razumljivo je, da so nedostatki, ki
ne komisije m sliižhene preiskave, ampak je naša dolžnost, da .ih «a,nl odpravljamo Budnost delavcev lahko že v samem pričetku odpravi vse škodljive pojav o.
Rezultati preiskave kontrolnega oddelka zveznega ministrstva veljajo tore! kot onemi-i ne samo ' odilmm železniškim organom, teni več v prav takšni meri tudi vsem železniškim delivcem in sindikalnim podružnicam katerih dolžnost je, da budno pazijo na vse nedosta! k e in jih sproti odpravljajo. Le na ta način bomo pravilno ua-merilj naše tekmovanje la dosegli v njem lepše uspehe.
Lep delovni uspeh v delavnicah nadzorništva za visoke stavbe v Cel ju
V delavnicah nadzorništva za visoke se je včasih smatralo za nemogoče. Poeta vbe v Celju 'je bil do nedavnega udariti je treba, da so bili navedeni eden najbolj perečih problemov opre- rhoji izdelani v delovnem času, poleg m a delavnic z nujno potrebnimi stroji, opravljenega tekočega dela, delno pa Posebno je primanjkovalo strojev in tudi v prostovoljnih urah. orodja v mizarski delavnici.
Leopold Krese-Jošt; i/
la dosledno izvedbo gospodarskega nafrta
Prehajamo k načrtnemu, vsedržavnemu gospodarjenju. To je T , ......	, , .. . velik nadaljnji korak k uresničitvi
brez pogonskih motorjev - vrednost davnih teženj delovnih množic -
Osebje delavnice si je zato zadalo	_
prvenstveno nalogo da samo izpopolni okrog^250.000^ dinarjev,* medtem ko i odpravi izkoriščanja človeka po opremo delavnice, kai mu je z vz raj- znagaj0 izdatki za delo in material j človeku. Z izvajanjem direktivne-mm delom tudi uspelo. 1 n tem se je gamo 10.OOO dinarjev, neglede na to, ' ~ načrta se bo končno od n ra v la p«b_„„ »ml Idjue.vmSar tov. Mirko, d< ,h „ d,„«	nabavili	V^ <S^e
bodo krize in brezposelnosti. To dejstvo kakor tudi že sam značaj naše oblasti prepričljivo dokazuje, da bodo žrtve, ki jih je dalo de-
Scr*an
niči izdelal iz razbitin bbov in starega železja nove stroje, ki sedaj že obratujejo. Najprej je izgoto-
starih avtomo- za 40 do 50%
Tov. Sorčan pa z dosedanjimi uspehi še ni povsem zadovoljen. Ustvarjati
kJnega ali bolje društvarskega dela.
Zaradi odhoda nekaterih uslužbencev k vojakom je bilo treba
,i, nujne potrebni kombinirani stroj hoče še naprej. V tem prizadevanju ga j lovno ljudstvo, bogato poplačane, z? vrtanje in žagar' ■ lesa Potem je podpirajo^in^ mu^eledij^o tudi^ oslaH^t^ j Uspehi pa ne zavise samo od j
troje s čimer si I tega, kako so posamezni načrti v
usposobil za obratovanje rezkalni stroj, varisi^ v delavnici,. ki
krožno žago za les ter verižni rezkalni izboljšajo orodje in stroje,	.	.	.	,
stroj za do!b°nje hrkenj v les. Izdelava hočejo olajšati svoje delovne pogoje, osnovi postavljen, ampak v ogrorn-rezkalnega stroja j? bila z ozirom na povečati storilnost ter doseči, da bodo j ni merj ^ politične zrelosti, ra-r.jegovo komplicirano sestavo in po- njihovi izdelki čim boljši in cim ce- 2Umevanja in požrtvovalnosti onih manikljivo orodje, ki je bilo na raz- nejsi. polago. posebno težavno delo, ki pa jo bdo izvršeno s toliko spretnostjo, da konkurira vsakemu tovarniškemu izdelku
Upravni odbor sindikalne podružnice v delavnicah nadzorništva za visoke
faktorjev, ki bodo načrte v praksi sprovajali, t. j. zlasti naših LO ter
Uspehi tov. Sorčana Mirka dokazu- udarnika. Ta naslov tov. Sorčan zaradi jejo, da je s požrtvovalnostjo zavednih ' svojega vztrajnega in uspešnega de.a delavcev možno doseči marsikaj, kar tudi v resnici zasluži.
stavbe v Celju je predlagal upravi de- posameznih ustanov in podjetij, lavnic, da proglasi tov Sorčana — •	'
a. br-r.
j Nadaljnji važen faktor pri izvaja-' n ju načrtnega gospodarstva pa so naše sindikalne organizacije.
Nikakor ni dovolj, izdelati načrte samo v tem, kaj in kje se bo gradilo, kako se bodo razdeljevale surovine in produkti, čeprav je tudi to zelo važno. Nič manj važno in celo odločilne važnosti je pravilna razdelitev delovne sile, zlasti strokovnega kadra. Prav pri tem vprašanju je potrebno veliko razumevanja in pomoči sindikalnih organizacij ter posameznih aktivistov. Zaradi silne važnosti izvedbe planske gospodarske politike za vso državo in s tem za delovno ljudstvo sploh se bodo brez dvoma pojavljali pripadniki stare kapitalistične družbe ter poizkušali zavirati naš gospodarski napredek. Njihov uspeh pa bo tem manjši, čim večja bo zavest in budnost Slanov sindikalne organizacije. Žal
val izboljšanje delavskih pogojev! fa se. *e Parado pojavlja pri ne-stveno stanje naših delavcev ena v	i7.ovroAriai ;P. ,\a n« ! katen“ podružnicah ozko lokal-
izmed važnih njihovih nalog.
i'.na takih uprav, katerim je roku >zara-cli dejstva, da odloča o
itašife cFafavcev m veš §s&sSs‘snska sSvar
Uspešna higienskotehnična za- ni so dobili uši, ker so uporabljali ščita delavcev in nameščencev je cunje, nabavljene pri »Odpadne, eden izmed, važnih predpogojev za Obstojala je cem nevarnost, da se uspešno delo in v zvezi s tem za pojavijo v podjetju >Odpad< še napredek ljudskega gospodarstva, druge infekcijske bolezni.
To' dejstvo je bilo ponovno pou- Inšpekcija dela pri MLO — Ljub-darjeno na IV. plenumu Central- ljana je odredila, da se takoj od-nega odbora Enotnih sindikatov pravijo te, zdravju delavstva škod-Jugoslavije.	ljive higienske razmere.
., . I Toda delegat podjetja, Amon Vendar se se vedno najdejo po- Mirk0) kljub temu pozivu Inspek-
samezne uprave podjetij, ki zaradi cije dela ni odpravil higienskih starokopitnosti in birokratizma ne nedostatkov. Pritožil se je na In-vidijo, oziroma nočejo razumeti Spekc;j0 dela pri ministrstvu za potreb skupnosti in se vedno ne dek) -n g tem birokratsko zavlače-pojmujejo, da je skrb za zdrav-
eden, včasih pa tudi dva uslužbem- j Namesto, da bi nudili sindikati ca izključeno za upravnika razna j največjo pomoč MLO-ju — svoji vrtna in hišna dela, kar gre se- ' ljudski oblasti pri izvajanju težkih veda na račun skupnosti. Naslednji j nalog, se dogaja ravno nasprotno, primer pa nam še bolj nazorno j da so ravno sindikalne podružnice kaže vso staro mentaliteto sindi- j oziroma sindikalni odbori tisti, ki
redno zavirajo izvajanje načrtnega dela, in to predvsem v oerso naliti politiki, ko pri a ki prestavitvi nameščenca, pa čeprav gre njihova mesta izpopolniti z novimi^ samo iz enega urada v drugega, uslužbenci. Zaradi tega je bil štor-1 intervenirajo oziroma se direktno jen sklep uprave oziroma sindi- j uprejo, kalne podružnice, da se bodo upoštevali vsi stari predpisa, čeprav so v grobem nasprotju s pridobitvami narodnoosvobodilne borbo.
Še več, postavili so nov pogoj, da mora biti vsak novi kandidat za službo poleg profesionalca tudi dober nogometaš, boksač, šahi st,
v podjetju. Izgovarjal se je, da ne j “J0™1, P^^mcan ozko lonal-more izvršiti nalog v predpisanem i P.a 5.10 5 ,<>iami-'iarno gledanje, ki roku »zaradi dejstva da odloča n ! SlUZa VS6mU PreJ kot načrtnemu
zdravje delavcev deveta skrb, je vsek investicijah glavna direkcija uprava državnega podjetja za pro- drž podjetja za 'promet z odpadki met z odpadki Uupad« v Ljub- v Beogradu«, kot je navedel v svo-
ljani.
Pri pregledu tega podjetja je našla Inšpekcija dela pri MLO
ji pritožbi.
Zaradi svojega birokratskega pojmovanja ni delegat Amon niti
gospodarstvu. Kot primer nenačrtne personalne politike in slabega odnosa sindikalnih organizacij nam lahko služi nekaj značilnih primerov posameznih podružnic pri MLO — Ljubljana.
Zaradi anarhičnega, kapitalističnega sistema v gospodarstvu stare
v sod, se niso razdruževale. Delav-; podjetju nadrejenemu forumu in	katerega posledica je
stvo v podjetju nima na razpolago : obenem zaprositi za potrebni kre- |	.	. * e.nos ’ s rafari/c U1.ne~
primernih umivalnic, dasiravno so dit. Ne glede na sklep nadrejene- i L,.	’ , Sl n™.agl strokovnjaki
neobhodno potrebne, ker se v ped- ga foruma in njegov kredit pa	s V?
nrt ,v?ie	-
ritt1"‘S,„tUvr:	! t- f.i— - poMni«.
Ljubljana neznosne higienske raz- pomislil na to, da bi moral že mere. Cunje, zbrane od vse po- (zdavnaj sporočiti te nedostatke v
jetju manipulira z najrazličnejšimi odpadki. Stranišča so nehigienična. Delavci, zaposleni v pralnici, niso zaščiteni pred padavinami in mrazom. Zato seveda nj nič čudnega, da je redno bolehalo 20 odstotkov delavcev in delavk. Posledico skrajne zanikrnosti v higieničnem oziru pa so občutile tudi delavke v kočevski predilnici, ki so prišle pri svojem delu v doti ko z nerazkuženimi cunjami, ki jih je dobavilo podjetje »Odpade
številne pomanklj ivosti v obratu. Z malenkostnimi stroški bi se lahko disinficirala sortirnica krp, stranišča itd. Tega pa birokratski delegat seveda ni storil, ampak je čakal, »da bo vse uredil, čim prejme kredit od glavne direkcije v Beogradu«, kot se je izgovarjal.
Inšpekcija dela je poskrbela, da
So pa še drugi primeri ne samo v podjetjih, nego tudi v upravnem aparatu MLO, ki resno opozarjalo Mestni izvršni odbor in njegovega personalnega referenta, da je nujno potrebno pristopiti k načrtnemu razmeščanju personala in razbijanju stare magistralne Iamiliar-pevec ali podobno. Ženske bi bile j nosti. Kajti izkušnje so pokazale izključene, četudi bi izpolnile gor- j ne samo to, da posamezni ljudje nje pogoje. Pri iskanju takih ljudi j niso na pravih mestih, ampak da so se nekateri člani sindikata j se prav zaradi te občinske poveza-osebno angažirali in niso varčevali i nosti prikrivajo napake na poedt-s propagando ter obljubami. Tako nih uradih, so imeli med drugim tudi že dogovor s poslovodjem mestnega podjetja »Kroj«, ki je poleg tega, da je v podjetju najboljši delavec tudi dober nogometaš. Istemu podjetju pa že vse leto primanjkuje dobrih delavcev, medtem ko ima uprava ECŽ svojo lastno krojaško delavnico.
Ko je KK vršila pregled tega podjetja ECŽ, je ugotovila tudi vrsto gospodarskih nedostatkov; da so neizrabljeni stroji, da razpolaga s petimi avtomobili, medtem ko ostala mestna podjetja, kot Klavnica, Pekarna, Megrad, Mizarsko podjetje itd. ne morejo zadostiti potrebam svojih potrošnikov, ker jim primajkuje vozil ali strojev.
Tj primeri kažejo, da ima MLO oziroma njegovi gospodarski organi premajhno preglednost nad podjetji in nad gospodarstvom sploh, kajti takih primerov bi mogel našteti še več. Na drugi strani pa vidimo, da se sindikalna podružnica sploh ne zaveda velike vloge, ki jo morajo vršiti sindikati v naši ljudski državi, zlasti na gospodarskem področju ter da ne pozna in ni preštudirala sklepov IV. plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije.
Tako vidimo na eni strani kopičenje in nesmotrno izrabljanje
Da bi preprečile silno nezadovolj- Pr°ie3i<>nalcev, na drugi strani pa
............. mestna podjetja, kj se ne morejo
razviti in izvršiti svojih nalog, ker nimajo dovolj strokovnih delavcev.
danes pri ljubljanski gasilski in reševalski četi od 59 uslužbencev 54 obrtnikov vseh vrst in enega gradbenega tehnika. Pri trošarin-
ter so nalezle kožne izpuščaje. De- ni vsi higienski nedostatki v tem iavci tiskarne »Merkur« v Ljubija- podjetju.
Na mesta strokovno izobraženih tramvajski sprevodnikov stopajo ženske
Zaradi anarhije, ki je vladala pri zaposlovanju strokovnih kadrov v start Jugoslaviji, je vstopilo v prejšnjih letih mnogo strokovno izobraženih delavcev v poklice, kjer njihovo strokovno znanje ni prišlo do izraza. Danes, ko nam pri načrtnem gospodarstvu strokovnih kadrov, zlasti moških, vsepovsod primanjkuje, pa je neobhodno potrebno, da se odstranijo ti klavrni spomini na preteklost. To se dogaja te dni tudi pri ljubljanski cestni železnici. Mlada dekleta, ki bodo vestno in marljivo opravljala svoj novi poklic, stopajo na mesta strokovno naobraženih tramvajskih sprevodnikov. Vsa Ljubljana pa tudi vsi resnično zavedni uslužbenci ECŽ pozdravljajo ta korak MLO v Ljubljani.
bndo.vnajht-ajštjm času odpravlja- skem uradu je od 115 uslužbencev
49 kvalificiranih delavcev. Tu bi se na nekaterih mestih mogle zaposliti ženske.
Pri ECŽ je zaposlenih 3-16 uslužbencev. Od teh je 214 obrtnikov in 2 elektroinženirja. Celo pri prometu (kot vozači in sprevodniki) je od 186 zaposlenih 122 kvalificiran ih delavcev raznih poklicev. Čeprav so v dobi okupacije opravljale delo sprevodnikov ženske, jih je uprava sporazumno s sindikatom takoj po osvoboditvi odpustila in kategorično odklanjala zajjoslitev ženili, kljub temu, da se na sindikalnih konferencah neprestano govori o pomanjkanju moških profesionalcev. Šele na zahtevo Inšpekcije dela. Kontrolne komisije pri MLO-ju, se je ponovno sprejeto nekaj žensk. Nekateri trdijo, da je pri tem podjetju sindikalno delo dobro, da je sodelovanje med podružnico in upravo zelo tesno. Ta podružnica pa ni opazila, ali pa ni smatrala za potrebno, opozoriti MLO na tako neracionalno kopičenje profesionalcev, bodisi pri vožnjah kot v delavnicah, niti to, da še vedno dela
* W •• L___________________________________________________
stvo kvalificiranega delavstva, so stare čaršijske oblastj celo predpisovale v pravilnikih za sprejem ,,	,.
v službo znanje katere koli obrti - dl Pomanjkanja kvalificiranih
tudi za navadna dela. Tako imamo! ™0Cl n,lS0 izvr5i,a mnoga gradbena in druga dela.
Če je bilo razumljivo v stari Jugoslaviji, da so odhajati mnogi strokovnjaki zaradi brezposelnosti in pa težnje po pokojninah v druge službe, mora biti še bolj razumljivo danes, ko je naša ljudska oblast prav s pomočjo delovnega ljudstva in naših sindikatov odpravila take skrbi za vedno, da je dolžnost vsakega državljana, vršili delo na tistem mestu, ki ga zahteva naše načrtno gospodarstvo. In baš tu je glavno delo naših sindikalnih organzacij, da prevzga-jajo svoje člane, da bodo razumeli zahteve novega časa, da se ne bodo krčevito oprijemali svojih starih mest, do katerih so prišli po sili takratnih prilik, da bodo tudi razkrinkavali zlorabe raznih drugih možnosti, ki prihajajo s tem v zvezi v poštev, kot n. pr. slabosti in stara mentaliteta mestnih zdravniških komisij. Kajti precej reden pojav je pri MLO, da ti uradniki, ko so premeščeni iz enega urada v drugega, takoj nastop jo bolniški dopust ali pa zaprosijo za upokojitev. Zdravniške komisije izstavljajo brez sistematičnih preiskav taka potrdila v precejšni meri. Po podatkih Personalnega odseka MLO je redno 40 do 65 uslužbencev na bolniškem dopustu.
Poglejmo samo Pogrebni zavod! Čeprav je obstojal v tem podjetju odbor sindikalne podružnice, jo praktično vodil i upravo i sindikat upravnik sam. KK je ugotovila poleg vrste drugih nepravilnosti tudi to, da so si tako uslužbenci in člani odbora kot upravnik izplačevali razne dnevnice in nadure, z« katere dejansko niso bili upravičeni, in tako oškodovali skupnost za več tisoč dinarjev. Upravnik je bil odpuščen in izročen disciplinskemu sedišču oziroma javnemu tožilcu. Potrebno pa je, da tudi KSS napravi svoje ukrepe. Zaradi očitnih odkritij tokrat podružnica ni intervenirala za upravnika. Prepričani pa smo, da bi v primeru, če bi hotel MLO prestaviti upravnika po službeni dolžnosti pred tem razkritjem, prav gotovo prihajale deputati j e za preprečitev premestitve baš zaradi take značilne povezave.
Nedavno je bil pred disciplinskim sodiščem obsojen bivši tajnik podružnice na izgubo državne službe zaradi tega, ker je v nočnih urah vodil v uradne prostore pijano druščino. Ta tajnik je ob priliki premestitve personalnega referenta na drugo delo organiziral proteste proti tej premestitvi s propagando, češ če dopustimo to premestitev, se bodo izvajale vse premestitve starih uradnikov.
Šele sedaj, ko je obsojen in odpuščen, se pojavljajo njegovi sodelavci in pripovedujejo, kako je izrabil svoj položaj kot funkcionar sindikata s tem, da je zahajal med delovnim časom v gostilne, se vračal v pisarno pijan, skratka, da čestokrat ni vršil dela niti dve uri na dan, dočim poprej nj bilo nikogar, ki bi to javii in razkrinkal na množičnem sestanku.
Po ugotovitvah in na predlog KK je pričel Izvršni odbor MLO razmeščati zlasti strokovni kader n- mesta, kjer bodo maksimalno izkoriščani v cilju sprovedbe splošnega gospodarskega načrta. Tu pa je naletel na nerazumevanje in celo na odpor nekaterih sindikalnih podružnic, katere bi morale dajati največjo podporo in pomoč ljudskemu odboru in s tem izvajati sklepe IV. plenuma. Tako se je podružnica pri ECŽ dosledno uprla premestitvi mizarja z' delovodsko šolo, ki je dosedaj opravljal delo na progi, kar bo lahko vršil tudi vsak drug, k mestnemu mizarskemu podjetju. Tako prihaja deputati j a za deputacijo intervenirat na razne forume, celo na ministra za delo. Pri tem obetajo, da bo s premestitvijo propadlo celotno podjetje.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Ljubljani je v svojem poročilu samo javilo MLO, da bi moglo nekaj ljudi odstopiti drugim podjetjem, ker niso ICO °/o zaposleni. Na tej osnovi je dobil dekret o pre-Nadaljevanje na 4. strank
" 0 sindikalnih tečajih
Koncem meseca luni ja 1946 lej funkcionarji pri KSS-ih ne zaslerlu-Glavni odbor Fn it nh sindikatov Slo-j jejo našega tiska v dovoljni meri venije razposlal vsem K. ajevnim srn- j deloma zaradi p reoorernen lenosti. deti kalnim -vefo:u program za večerne • loma pa zaradi nezanimanja, sindikalne tečaje, skupno s oot ehmm j Eno osnovnih vprašanj, pri kate materialom in literaturo, ki naj hoj rem se večkrat greši, ie pravdna jz- j Ta“ kamor	postair‘v “ietošnli' * zi‘-
Uspešen boj proti nepismenosti
Ze lansko leto je prižela ljudska oblast, a pomočjo množičnih organizacij v vsej državi energično kampanjo proti ljudskemu sovražniku — nepismenosti, česar v stari Jugoslaviji nismo doživeli .preprosto iz razloga, .ker je bila jluchka ji ros vela tedanjih oblastnikom povsem postranska stvar.
Poded do domovini
v pnmoč predavateljem. V navodiMh j hira tečajnikov Mnogo!; je tečajnike
je bila poudarjena važnost večernih tečajev, k, je hra še oosebej ood črtana na vseh sestankih Krajevnih sindikalnih svetov oh priliki obiska članov Glavnega odbora. Večji del KSS 'e v dopisih sooročil da ho pripravi! tečaje, a je žal ponekod ostalo le pri pripravah Pri organiziranju večernih tečajev je primanjkovale^
kratko malo določbo m ne upoštevajo njihovega zanimanja za sindikalno delo in možuoti njihovega razvoja Če tak tečaimk kar je večkrat razumlj vo, n>ma pravega interesa, prej ali slej odpade od tečaja, vsekakor pa o tež koča delo predavatelju in ostalim
mi še bolj načrtna in zaradi tega še uspešnejša.
Posebno odločno borbo p roli nepie-monosti vodi ljudska oblast, s pomočjo | množičnih organizacij, v LR Makedo-1 ulji, Tu je nepismenost posebno ve-| liksK in je ena izmed najhujših po-| sledic dolgotrajnega narodnega su-! ženjslva in največja ovira napredku
predvsem predavateljev toda kjer	| '”£***l» kulluroe »«* 'W*'b
Imeli resno voljo so premagali vse prvi dvomesečni tečaj Na tečaju je
ovire in zabeležilil lepe uspehe, iz mnogih poročil je razvidno, da so tečaji nujno potrebni Med drugim nam ooročajo iz Brežic: ».. skoraj veono je bila ura žs deset, ko smo se razhajali, zadovollini, da smo 'pet nekaj pridobili na znanju, s pripombo- P 'intrišnjem ria svidenje!« Vodja
prišla do izraza nepravilna izbira kadrov. Od prijavljenih 35 se je udeležilo tečaja le 32 tečajnikov, med samim tečajem pa jih je izstopilo še ? To je vsekakor negativen pojav in gre na škodo materialnih stroškov in naporov za vzdrževanj šole Tečaj je v prvem mesecu zaradi organiza-
tečaja piše »Se na noben tečaj ni-: cijskib težkoč ter neurejenega pro-
---- * - I. . - . .1 _ - : L. _ : - 1	- I  • . _ l <lr am •, z4 n I -M ♦,, ri I	nr.llro Irt rt 3
sem tako rad prihajal, kakor na lega In še niUdar nisem -mel tako 'vesKh P0S! "Št'c'5V -<
Splošna sodba je bila, .da je tečaj dobro uspel, da 'e bil nuja, potreben. zalo bodo pri red'1! za dosedanjo tečajnike nadaljevalni tsčai »zpored-ru z njim po /.opel začetniškega Vsen* tistim Kra.ev.iiru sindikalnim
grama delal tudi napake, ki pa so bile v drugi polovici odpravljene. Uspeh tečaja je bil sicer vendar ni dosegel zate!jene višine. Naslednji tečaj ki se bo pričel te
dni, bo trajal 3 mesece. Izkušnje,- ki
Nepismenost je posebno razširjena med narodnimi manjšinami v LR Makedoniji, zato polaga ljudsko oblast še poeehno pažnjo odpravi nepismenosti med albanskim, turškim in ciganskim prebivalstvom Razumlj vo je, da se vrše nnnKabetski tečaji na manjšine v njihovem jeziku. Odločnost, s katero vodi ljudska oblast to kampanjo, je značilen dokaz, da uživajo te narodne manjšine poooino zd ovni ji v. ! enakopravnost v novi, ljudski državi.
' 1 Zaradi uspešne kampanje se je izvršil v vsej LR Makedoniji — kol
Uspehi tekmovanja »Za priključitev k FLRJ«. V vzhodno primorskem okrožju so v času trimesač-
samo 225. Krivda leži na ljudskih odborih, množičnih organizacijah ter
prosvetnih delavcih, ki ne skrbijo v __	. ,	„
dovoljni meri za ustanavljanje novih	tekmovanja »<~a priključitev
tečajev.	| k FLRJ« popolnoma obnovili 321,
Kljub tem nedostatkom pa nam pri-j	stanovanjskih hiš.
Čajo dosedanji uspehi, da je naša Gz^podais-ah poslopij je bilo ob-Ijudska oblast na pravi poti m -la se •' pihanih pepemoma o*,-.- delno Pa je glede pobijanja nepismenosti v ; ^ ... 2„ePJfSf so popolnoma ob-naši državi naredilo že zelo veliko.' _ .	poslopij. 4 zgrauba
S konstruktivnim in nnčrlivjšhn deiom j t 'lk,ia -t13/"1, ® zap.’ 6 el licih pa bodo doseženi v letošnji zimski ; trr. .	Dograditi je
kampanji še- večji uspehi, ki bodo zadali odločilni udarec nepismenosti v novi državi.
I treba še 263 večjih zgradb. Za te gradnje je bil nakazan kredit lir 53 445.217.—. Ljudstvo pa je s svojim delom povečalo vrednost del na lir 353.062.355.—.
O delu železniške delavnice v Osijeku. Osebju železniške delavnice je u	uspelo prihraniti preko 23% goriva
odprta prva šola za sindikalne ^r,,za strojnih mazil V de’av-
se udeležili tudi zastopniki vlade LR Makedonije, šolo obiskuje 50 sindikalnih voditeljev iz številnih krajev Makedonije Pouk bo trajal tri mesece.
Lep večer v kurilnici Maribor
Naši delavci kljub vestnemu in požrtvovalnemu delu za obnovo najdejo dovolj časa za kulturno in prosvetno
nu uspeiiu, ki pa uo ouviscu ;...... -.-	- •••- i---- -- *-■■ rw;•*; ---- * t-iuaiiiKi naše kurii-nice je pred
izbire	tečajnikov .1.-brati bo-	. J*e Ifnoska oblast načrtno organizirala |	kratkim priredil kulturno-prosvetni
.	.	k,	“to	nv-.-i	7-i'rl	iT	i	-'morali iz	dobrih najboljše ket	] snalfabeteke tečaje,, kot tudi priprav-1	večer z zelo lepim sporedom. Nasto-
’ ‘	bodo le	na ta	načm materialna sied-	- Ijnlne ležaje zn voditelje Uspehi se-1	pjjj f0 tovariši, ki so se prvič pred-
stva	in	napori,	ki so vlagajo za vzdr-1 ve,!n hi "-o izostali. Tako se vr.-i	j	stavili javnosti in dokazali, da človek
s trdno voljo in požrtvovalnim delom mnogo doseže.
tudi v ostalih federalnih ed!nicah —
smo si jih pridobili, hodo pripomogle P°P>S vseh nepismenih oseb, starih i (j^ig k večjemu uspehu, ki pa bo odvisen	10 let Na podlagi teli podatkov ( Sindikat
tudi od
kličemo- »Začnite čimore !«
Uspeli tečaji kažejo, da so sindi-	ževanje šo‘!e v resnki dobro in ko-h Skcplju in	v okolici ž? nad 100
kajm funknonarji kuHumo-pro-.vetno rjs(no naloženj	I anaifahetskih i era lev, dočim jih je
Koncem oktobra t. I. so vsem Kra- j predvidenih še 012 jevnitn strokovnim svetom dostavili I Kot v Makedoniji, se vod j vedno op.,, ■ui. ,*i - *u »j g--	nov program za večerne	sindikalne	os'rej n borba	moli nepismenosti tudi
primerne prostore, -Mne	teeajfc q l2vajann, tei,a	programa	v ljudski republiki Bosni in Ilcrcego-
■ klet so izhrali .-eca.m-	do spdaj 5e njsm0 prejeli	poročil od	vini- poerhno	v luzlanskem okrožju
vseh KSS-ov Program ki je dovolj in v ostalih okrožjih vzhodne Rosne, obširen in ne pretežek, se ne sme spreminjati brez posebnega dovoljenja Glavnega odboia " ' organiziranju
delo pravilno razumeli, le škoda, da niso povs d lakoi pričeli z delom. Te~an so uspeli lam. Kjer so se pobrigali za predavatelje kjer so 'zbrali vačapii-ke iti kjer je K ra-e val sindikalni svet stopil v naiožn stik s političnimi forumi v svo-em kraju da so jim ti nudili svojo pomoč
Po dobljenih poročilih se je vršilo pri 25 Krajevnih sindikalnih svetih 27 večernih sindikalnih tečajev, ki
liier je 60% analfabetov V teh krn-, jih se uči v analfahelekih tečajih, ki j so organizirani s pomočio prosvetnih več rnih sindi- j delavcev in posebnih, za borbo proti
kalni tečajev si moramo biti pred- j nepismenosti ustanovljenih mladinskih vsem na jasnem o namenu teh teča- , brigad, preko 30.600 ljudi. V neka-
*- *-	1 1 1 1 1 * i j j i ‘v u j v. * .	» VotLlI 11 Cl J O 3 11 C ilJ U IKIUiC.HU IV H 1 v- •- v* | i i “ * %	|' 1 v ■ U
jih je oh;skovalo 1021 tovarišev. Po- j jev. Njihov namen je dati našim ds- j terih predelih se j p razvilo med ponekod zaradi prevelikega števila obi- Javccm osnovno idejno politično in sameznimi okraji, .mesti in vasmi ži-skovaltev niso dosegli zadovoljivih teoretično znanje da jim bi oiaj- j vahno tekmovanje za odpravo n°p:6-
llSOPh j V kp.f nisn m O U11 kontrolirati iann nralf tirnn ci n rl i 'j a Inn H	V P- : monncli
uspeli >v ker niso mogli kontrolirati	Sano	praktično sindikalno d	Ve- i	mennsii.
uspehi v posameznikov V Slovenj	deti	pa moramo, da se to ne	la do- j V zagrebškem okrožju,	ki ima 20030
Gradcu je na primer obiskovalo te-	seči	le z nekaj predavanji.	Študij ,	nepismenih, deluje 01	analf,".belskih
čaj 112 tečajnikov, kar je vsekakor preveč. Število obisk ivalcnv naj se giblje med 30 in 40 Pač pa naj bi nekatere lažje in a k t u a1 ri e teme predavali na množičnih sestankih.
Pri večernih terauh se je tudi pojavila napaka da so odgovorni funkcionarji v splošnem premalo pazili na razvoj posameznikov tel so jih po zaključku tečaja prepustili slučaj nosi im. ne da bi skrbeli za njihov nadaljnji razvo; in Jih no njihovih spisi hnoslih dvigali na odgovaijajo-čč mesta O uspehih tečajnikov in izkušnjah ki so si jih oridobili. niso povsod poročali višjim forumom
Povpraševanje po iVeraturi. zlasti
more biti vztrajen in uporen. Prav j zato pa moramo izbrati za tečajnike j vedno najboljše delavce in delavke,
tečajev in še se vsak odpirajo novi Vlem okrožju so osnovani posebni okrajni odbori, ki vodijo vso kamna-
ki se bodo po uspešno završenem te- j njo. Člani teh odborov odhajajo na te-
, ren. dajejo iniciativo ter pomagajo ; vaškim kulturno prosvetnim odbc.mi. Na ta način so bili doseženi ž? lepi
čaju vključili v vrste aktivistov in bodo zmožni vzgajali oslaie delovne množice ter jih idejno dvigati.
Na IV. plenumu Centralnega odbo- j uspehi. V vasi Kleni; v m a barske m ra Enotnih sindikatov so bili sprejeti ! okraju ni n. pr. danes n i t j enega fio-dalekosežni sklepi. Delavski razred veka več, ki ne bi zna1 pisati in citati jih je sjnejel kot svojo obveznost. !
Za uspešno izvršitev teh obveznosti moramo nemudoma pristopiti -k mobilizaciji vsega našega delavstva. En oizmed važnih sredstev te mobilizacije je usposabljanje novih kadrov, ki nam jih mnogokje še zelo
po sindikalni, kaže. da večkrat celo primanjkuje.
Nadaljevanje s 3. strani
ZA DOSLEDNO IZVEDBO GOSPODARSKEGA NAČRTA mestitvi h gradbenemu podjetju >Megrad« knjtgovmlja Kušar, ki pa je kljub dekretu sedel še štirinajst dni na starem mestu, čeprav nj bil tam neohhodno potreben — medtem ko je bil »Megrad« brez knjigovodje. Tudi zanj so bile intervencije s strani sindikalne podružnice i edino motivacijo, da je na tem mestu že 14 let.
Vsi ti primeri nazorno kažejo, da je skrajni čas, dr MLO pristopi k načrlni personalni poli liki ter da uveljavi bolj kot doslej svojo a"toriieto. Na drugi strani pa opozarjamo KSS, da mora posvetili več pozornosti vzgoji sindikalnih podružnic pri MLO in tako doseči re-i pravo sodelovanje v smislu sklepov IV. plenuma Enotnih sindikatov Jugoslavije, kar bo zajamčilo dosledno izvedbo vsesplošne ga gospodarskega načrta.
Od teh jih tedaj poceča tečaje 2.200. Ker imajo tu na razpolago več voditeljev tečajev, predvsem študentov, organizirajo majhne, gibčne skupine tečajnikov, ki štejejo do 10 ljudi.
Annlfahelski teča i} ee od ni rr jo tudi v vseh oslaiih krajih LR Srbije.
Vendar so se v kampanji za pobijanje nepismenosti pojavili tudi nekateri nerlostatki, ki jih je treba nujno odstraniti. Ti ned o s! a tki obstojajo v pomanjkljivih statističnih podatkih, v
nenačrtnem ustanavljamo nnalfntot-, znali vsi, ki po kakršni koli dolžnosti ek ih tečajev in v pomanjkljivi pomoči j delajo na navedenih vprašanjih. Vsi
nekaterih ljudskih odborov, ki niso pravočasno preskrbeli prostorov, kurjave, oisainih potrebščin in učnih pripomočkov Poleg teh nedostntkov zelo primanjkuje enosobnih učnih noči.
Se vedno debije premalo tečajev. Tako je v LR Makedoniji od"rlih < d predvidenih 2.30R tečajev šele 5.'7.
Prva sindikalna šola v Makedoniji
V S kopi ju je bila pred kratkim odprta prva šola za sindikalne _ funkcionarje. Slovesne otvoritve so j L' z^. popravilo vagonov so prešo udeležili tudi zastopniki vlade - Koračili delavci normo za 34%, strelovod te pa za 100%. Natovorili in iztovorili oz odpremili so 40.163 ton raznega blaga. Izven rednega dela so prostovoljno očistili 40 tirov. Tovorni in osebni promet je izboljšan za preko 25%. Sest železniških delavcev, ki so prekoračili normo za 30%. je predlaganih za udarnike.
Udarniki |z ijubiškega rudnika.
V liubiškem rudniku so proglasili 89 delavcev za udarnike, ker so zvišali delovno r.crrro od 29 na 70%.
Zbirka v Zagrebu za obnovo s-ii-skih vasi. Po poročilu MLO Zagreb je bilo zbranih za obnovo treh požganih srbskih vasi 1,177.949 din.
Kredit za modernizacijo kmetstva. Prebivalci djakovskega odreja so debli ped zelo ugodnimi posoli kredit v znesku 7 milijonov dinarjev za modernizacijo kmetijstva. Kolonisti so debili kredit 5 mT<cn dinarjev za nabavo vprežne živine in orodja. Ljudstvo v orhadetih vaseh je prejelo 1.4CO.OOO dinarjev posojila, srednji kmet'e pa 1.303 930 dinarjev.
Zadružno gibanje v djakorskem okraju. V okraju Djakovo je včlanjenih v 42 krajevnili nabavno-no-trošnih zadrugah 75% prebivajcev.
Množični obisk razstave »Earl a slovanskih narodov za svobodo hi neodvisnost«. Razstavo >Borba slovanskih narodov za svobodo in neodvisnost« je obiskalo že 10.752 obiskovalcev. Poleg posamičnih obiskov prirejajo množične organizacije množične obiske Konferenca voditeljev državnega zavoda za socialno zavarovani?. V zvezi z reovgamzaci to socialnega zavarovanja se je vršilo v Zagrebu posvetovanje voditeljev drž. zavoda za socialno zavarovanje iz vse države.
Setev v Bosni in Hercegovini. Po
setvenem načrtu je predvideno" da bodo v LR Bosni ir. Hercegovini posejali letos 29% več ž'$a kot lani. Doslej je izpolnjenega že 62.5% setvenega načrta.
Slovenski gradbeniki sodelujejo pri obnovi LR Bosr.c in Hercegovine. Državno podjetje »Gradis* je poslalo v Bosno dve steupini slovenskih, gradbenih strokovnjakov. O:e skupini imata v načrtu gradnjo 24 objektov Med drugim grade osnovno šolo v Bos Krupi ter dečji dom kakor tudi večji most preko reke Vrbas pri Jajcu. Delovni skupini vzgajata tudi domači strokovni kader. Na ta način se poglablja in utrjuje bratstvo jugoslovanskih narodov
Spored ie obsegal recitacijo, enodejanko in ruski narodni ples, ki ga je občinstvo z navdušenjem spnijeio in izvajalca nagradilo z močnim aplav-htzlanskem o irožju ZQm- {{a tej prireditvi pa emo pogre-lili vzhodne Bosne. 5ajj pevskih točk.
Ob tej priliki >e sindikalna podružnica javna pohvalila in obdarovala najvestnejše in najpoMvovalnejše delavce in nameščence.
Prireditev -o dobro uspela in nam ie dala vzjjodhnde za naše nadaljnje l:ulturno-pros’ cino udejalvovanje. Prepričani smo, da bomo z nesebičnim delom dosegli še lepe uspehe. V.
»Vernik rada«
Ministrstvo za delo FLRJ že dalje časa izdaja mesečni časopis > Vesni k rada«. Ta časopis si je nadel nalogo, da na poljudni način obravnava vnra-šanja s področja nkšega novega delovnega prava, delovnih odnosov, socialnega zavarovanja, s:rokovnega itspo-sobljanja kadrov, higiensko-tehnične delovne zaščite, iz življenja in dela naših izseljencev, razvoja sindikaine-
V Beogradu je 5.500 analfabetov, j ga jx)l:re!a p n nas in v drugih drža-
vah - vse je v njeni, kar zanima in koristi delavskemu razredu nove Ju gosiavije, V svojem službenem deiu pa prinaša > V ec ni k rada« poleg lega vse zakone, uredbe, naredile, predpise, pravilnike, tolmačenja itd., ki se nanašajo in ki izhajajo iz reševanj navedenih vprašanj To izpopolnjuje teoretično-vzgojno in praktično vrednost tega časopisa S to vsebino, ki jo »Vesniu rada« na vsakomur razumljiv način c-bravnava, b' se morali spo-
ri »sedanji naročniki lega časopisa se o njegovi vrednosti pohvalno in pozi livno izražajo.
Uprava in uredništvo ee nahajata pri ministrstvu dela FLRJ. Beograd, Studerki trg 15; odgovorni urednik je: dr. Jerko Radmilovič. Časopis izhaja enkrat mesečno, poedina številka
Od 4 203 analfabetov v posavskem i stane 20 din, letna naročnina pa znaša okraju (Obre iovac) obiskuje tečaje : 200 din.
Obnova v Črni gori. Vlada LR Črne gore je odobrila kredit 5 milijonov dinarjev za obnovo Beran. Popravili in zgradili bodo 200 javnih in privatnih poslopij.
izl Loginov:
V£L8XO MESTO
(Črtice o Moskvi)
Leninov mavzolej. Dum Sovjeta ministrov e Ohotnom rjadu. gledališče Rdeče armade Leninova knjižnica, koncertna dvorana Čajkovskega — vse to je zgrateno po načrtih najboljšili muisliov arhitekture
Moskovčani so se zelo veselili usj>pS-De izvedbe načrta rekonstrukcije, kajti vedeli so. da se vse kar se gradi, gradj zanje.
Prav tako se (e rekonstruiralo komplicirano it) mnogoslransko mestno gospodarstvo Moskva je vedno bolj iz guhljala staro lire in postajala vsak dan lepša
Zaradi udarniških metod in izvrstnih tehničnih naprav je bilo mogoče graditi v zelo hitrem tempu
Kmalu nato so izdelali in izvršili načrte za rekonstrukcijo Leningrada Kijeva. Sverdiovska. Stalingrada. Novosibirska Gorkega Minska, Haba-rovška in drugih mesi Samo v letih druge petletke bo iz delali načrte za 280 mest izkušnja ki si jo ie pridobila prestolnica te nudila tem mestom ogromno nemoč.
Ko je izbruhnila nova svetovna vojna, v kateri so nanadali iz zraka so v nekaterih deželah začeli zagovarjati
idejo »povratka človeka k naravi«.
Eden izmed predstavnikov le ideje, angleški arhitekt Robson, je pisal;
»Na tisoče let se je človeštvo zatekalo v mesta, kjer je iskalo zaščite pred sovražniki Urški »[rol e< je bil spočetka le grad. ki se je dvig ! na visoki, sirim skali, in šele j rožne ie je zraslo oh njem m e sl o. Z obzidjem obdana srednjeveška mesta so bila pred vsem trdnjave. Do naših dni so vojaške utrdbe v prestolnicah dajale varno zavetje svojemu prebivalstvu. Zdaj pa prvič v zgodovini opažamo nasprotni pojav: prebivalstvo beži iz mesi in se zateka pred zračnimi napadi v vasi in gozdove «
Vojna ie prišla tudi k nam.
Toda sovjetsko ljudstvo ni zapuščalo mesi. kj so ji h s svojim delom sto let ja ustvarjala pokolen ja ruši-ih ljudi, temveč jih je branilo do zadnje kaplje krvi.
Sovjetsko ljudstvo pa ni samo ostalo v svoji prestolnici temveč je v borbi zn ti jo pokazalo primere čudovite vztrajnosti in junaštva, discipliniranosti in organiziranosti
V najtežjih dneh ko je bila fronta oddaljena od Moskve le nekaj deset kilometrov je vladal v prestolnici popoln mir.
Stroji 7.3 čiščenje snega bo delali, časopisi so izhajali vsako jutro, avtomobili so drveli in miličniki so nrav tako vztrajno zahtevali, da potniki iz-
stopajo iz vos cestne železnice samo na postajah.
V teh časih so bili vsi še prav 90-sebno disciplinirani in so s posebno ljubeznijo gledati svoje mesilo.
Rekonstrukcija Moskve se ie vršila počasneje, nj pa prenehala.
Ne glede na izredne napore in 'človeške ter materialne žrtve, ki jih je zahtevala dolgotrajna in težita vojna, so v Moskvi gradili nove proge podzemske železnice, začela je obratovati nova predmestna elektrificirana železnica, zgradili so 7 viaduktov, v centru mesta so ukinili tramvaje, ki 90 jih nadomestili trolejbusi in avtobusi, rekonstruirali so cesto Entuzialov, zvišali poslopje Moskovskega sovjeta, pričeli gradili gigantski oiinovod Moskva-Saratov, ki meri 850 kilometrov in ima kapaciteto 500 milijonov kubičnih metrov plina lelno ter dovršili jugovzhodne odvodnice za kanalizacijo.
Če pred koncem vojne so začeli znova graditi stanovanjske hiše Lela 19!4. se ie v Moskvi gradilo že 1500 hiš.
Stroški za popravila stanovanjskih hiš, šol, bolnišnic in drugih poslopij življenjskega in kulturnega jiomena so prekašali 900 milijonov rubljev
Izvršili so restavracijo Kremlja.
Pomladi 1 1915. so Moskovčani na pobudo delavcev tovarne »Neftgaz« prostovoljno delali za uredilev in olepšanje rajonskih parkov.
■> -rJgL.T2—
1 V dveh pomladnih mesecih so v | Moskvj zasad;!i 200 tisoč dreves in skoraj milijon dekorabvnih grmov, na novo 60 uredlj 60 manjših parkov in pojavili 2Ub kilometrov umetniško izdelanih vrtnih ograj.
Vzdolž Negline ulice je zrasel lipov drevored, ki daje ulici domačo in prijazno podobo.
Izdelali so načrte za olepšanje ulice Gorkega, Sadovega obroča in Možaj-ske ceste.
Ponoči. 1. maja 1945, so po skoraj štirilefliem presledku spet zažarele neštete ulične svetilke, zasvetila so se okna. ki so jih prej zakrivali temni zastori in zasvetlikale so se zvezde na Kremeljskih stolpih.
Veliko mesto je čudovito pisano in raznoliko, obenem pa je ena celota, ki z vsem svojim bleskom odraža moč in lepoto domovine
leta 1935 je začela v Moskvi voziti podzemna železnica.
Dan otvoritve potniškega prometa je bil vsenarodni praznik.
Vsaka postaja moskovskega metro-politcna je originalna arhitektonska umetnina.
Na vsaki postaji pozabiš, da si 50- 80 metrov pod zemljo — z vsemi sredstvi arhitekture je popolnoma premagan vtis. ki ga sicer dela podzemlje.
Podzemni železnici so nudili vse, kar ma dežela na področju gradbene
tehnike in upodabljajoče umetnosti.
Marmor .. Od najs:arejših časov je marmor služil za okras palač najbogatejših. najuglednejših in najvišiib slojev družbe
V Sovjetski zvezi uporabljajo marmor za okras palač in bivališč ljudstva.
Sijajno pohtičrane marmornate plošče so pobarvali z različnimi barvam* visoke dvorane postaj podzemne železnice.
Gradnja metropolitena je rodila v deželi industrijo marmorja.
Za vse dvorce, ki so jih v tri sto letih zgradili carji iz dinastije Romanovih, niso porabili toliko marmorja, kakor za prve postaje moskovske podzemne železnice.
Marmornate plošče Ki jih je narava fantastično pobarvala s pisarim* ornamenti, krasijo hotel »Moskva«, Pionirski dom, klube, kingoledališča, trgovine, paviljone Poljedelske razstave itd.
Ni daleč čas, ko bodo rekli: beio-marmotnata Moskva.
Na postaji podzemne železnice »Trg Majakovskega« občudujejo pot-niik mozaične slike narejene iz dragocenih umetnih kamnov — sualle.
Pteden so iz teh kamnov nared1)! podzemne slike, so jib sto in sto let hranili v Akademiji likovnih umetnosti.
Ratifikacija gospodarske pogodbe Ed FLRJ is LE Albanijo
PrezidiJ Ljudske skupščine FLRJ in Prezidij Ljudske skupščina LB Albn-pije. ki želita razširili sodelovanje in m dsebnjno pomoč pri delu za obnovo obeh dežel sta sklenila pogodbo e uskladilvj gospodarskih načrtov, carinski uniji ter izenačenju valute.
Kot določa člen 1. te pogodbe, se visoki pogodbenici obvezujeta, da bosta koordinirali gospodarske načrte obeh dežel na skupni osnovi.
S členom 2. se obvezuje albanska vlada, da bo v roku treh mesecev od dneva podpisa te pogodbe izenačila vrednost svoje monetarne enote — al-■banskega teka z jugoslovanskim dinarjem. Vlada FLRJ se obvezuje, da bo pomagala pri obnovi LR Albanije e pomočjo uvoza v LR Albanijo. Obenem bo nudila vlada FLRJ tudi n od hodno potrebno pomoč za uresničenje albanskega gospodarskega načria.
Poleg tega je s členom 2. določeno, da bo denarni obtok v LR Albaniji sorazmeren denarnemu obtoku v FLRJ, pri čemer pa se ho upoštevalo številčno stan:e prebivalstva in gospodarska moč obeh dežel.
Na seji Prezidija FLRJ je v razpravi o gospodarski pogodbi z Albanijo, katere so se udeležili Boris Kidrič, Blagoje Neškovič, Josip Vidmar, Filip Lakuš in Milovan Djilas, prvi govoril minister za industrijo ter predsednik Gospodarskega sveta FLRJ, tov. Kidrič. ki ie poudaril med drugim tudi sledeče:
»Pogodba, ki jo danes ratificiramo, je mogoča v resnici in edino ped pogoji resnične ljudske demokracije, ki je po svojem bistvu sovražna tako notranji reakciji, kakor tudi tujim im perialističnim stremljenjem, ki pa nn di vse možnosti za čcdalie tesnejše sodelovanje osvobojenih in enakopravnih narodov.
Ljudska demokrati ut, ki fe sprejela nove politične in družbeno oblike, odpira tudi v po-ledn ekonomskih odnosov med sosedi novo pot, pot k: vodi ▼ diametralno nasprotni smeri od poti v preteklosti. Poli v preteklosti so držale v divjaško konkurenco, v za-eužmevanje. izkoriščani", oviran:e razvoja materialnih in kulturnih sil deže'e. naše poti pa držijo k napredku, h go«nodnrskemrt razcvetu, načrtnemu skupnemu nrizadcvanin in ekunnemu Ma"ost<iniu svobodnih in enokonravnih narodov.
Prav v tem smislu, tovariši, mislim, da pogodba. ki ju danes ratificiramo, ni lo naraven akt čim tesnejšega sodelovali'a med dvema več kakor prijateljskima državama in tudi no le prispevek za utrd:tcv mirti in sodclo-T»uja na Balkanu, temveč je hkrati tudi primer novih, višjih in plemenit h oblik ekonomskega sodelovaliia med deželami, ki jim je demokracija | novega tipa, ljudska demokracija, nd-pr.a povsem nove poti ra vseh poji.; oč ih ter tudi na gospodarskem področni.«
Zadnji govornik na tej seji Prezidija Ljudske skupščine FLRJ je bil minister zvezne vlade lov. U. Djilas, ki je pjiknzal vzroke za sklenitev gospodarske. pogodbe z LR Albanijo in globoki pomen te nogodhe za obe podpisnici. Tov Djilas je omenil tudi dvom gotovih elementov v svetu v nriožnoet uresničenja te pogodbe, ter poudaril, da so njihovi računi povsem imotni.
V nadaljnjih besedah je omenit, kako neresnično je pisanje angleških Betov, v katerih poudarjajo, da po-jneni sklenjena pogodba med Albanijo in Jugoslavijo orepro»lo zaeužnje-n,e BR Albanije. Tov. Djilas je odgo-
voril na to, da bi tako pisanje vsekakor odgovarjalo resnici, če bi namesto Jugoslavije sklepala pogodba z Albanijo Anglija. Teda Jugoslavija ni Anglija in dandanes je v Jugoslaviji in Albaniji drugačen družbeni red kot pa v Angliji. Pogodbg med obema bratskima državama pomeni v resnici utrditev neodvisnosti Al .anije, utrditev njene enakopravnosti z Jugoslavijo in drugimi državami.
Odbor za zbiranje pomoči poplavi jen cem v Albaniji je izročil zastopništvu albanskega poslaništva v Beogradu ček za 51,483.941 din
Vlada FLRJ je odobrila 10 milijonov dinarjev kot pomoč za po-plavljence v Alban ji in kot prispevek za nabir: lno akcijo, ki jo izvaja odbor za zbiranje pr moči poplavljenemu v Albaniji. Ob zaključku te akcije je imenovani odbor 28. decembra izročil zastopništvu albanskega poslaništva v Beogradu čez za 51,468.941 dinarjev.
Ob izročitvi čeka je imel član odbora tov. Vladimir Simič kratek nagovor, v katerem je izrazil naše zadovoljstvo, da lahko pomagamo bratski Albaniji. Poudaril je prijateljstvo, ki veže obe državi še izza časa težkih borb s fašističnimi napadalci. Izročil je tudi iskrene in prijateljske pozdrave predsedniku albanske vlade tov. Enverju Hodži.
Ob prevzemu čeka se je odpravnik poslov albanskega poslaništva Sofo Čemora zahvalil za podporo, ki so jo jugoslovanski narodi dali za poplavljence v Albaniji. Med drugim je dejal:
»Ta blagohotni korak simbolizira veliko ljubezen, ki jo jugoslovanski narodi gojijo do albanskega naroda, in potrjujejo solicarnost in bratstvo dveh sosednih držav.
Albanski narod je zelo hvaležen za pomoč, ki so mu jo -• Jugoslavije nudili v najt -»-.f trenutku, ko so nezaslišane poplave oropale tisoče družin strehe.
Zagotavljam vam, da bo albanski narod večno hvaležen za to bratsko pozornost.«
Odmevi slovanskega kongresa
S. 1 Kovpak - partizanski jmak
Med udeleženci slovanskega kongresa ie posebno bila v oči majhna, drobna postava sovjetskega generala z zašiljeno sivo bradico in ostro potezo od nosil do kota ustnic. Kljub letom je bil živahen in uren, njegov prodorni pogled je kazal, da mu ne more uiti nič. Na preprosti sovjetski generalski obleki si opazil dve odlikovanji, ki eta pomenili dvakratnega junaka Sovjetske zveze. Bil je to legendarni partizanski voditelj Sidor Arte-rnovič Kovpak.
_ Zgodovina državljanske in intervencijske vojne 1918—1920 ne pozna malo partizanskih voditeljev. Kdo ne ve za imena Capajev, Parhomenko, Ščors? Tein slavnim imenom iz prvih bojev za ohranitev sovjetske oblasti pa se je pridružila med Veliko domo-
vinsko vojno dolga vrsta novih, nič manj slavnih 'men in med njimi tudi ime tistega meža. ki se je pred tridesetimi leti boril skupaj v Parho-inenkom in Capajevom — to je Kov-pnkovo ime.
Svoja junaška dejanja med Veliko domovinsko vojno je op:sal Kovpak sam v knjižici z naslovom »Od Putiv-lja do Karpatov« Opis je prenrost, čeri rav gre za tako drzna dejanja, da bi s: jih še tako bujna domišljija ne mogla izmisliti, življenje pa jih pora 'a. kakor da bi jih iz rokava stresalo.
Ko so začeli nemški fašistični razbojniki prodirati z ogromno vojaško silo na sovjetsko ozemlje, so sovjetske oblasti prinravile vse potrebno za partizanski boj za sovražnikovim hrbtom. Značilno za delo sovjetskih ljudi je prav to, da vedno mislijo na tisto, kar se ho zgodilo, in se ne prepuščajo dogodkom, da bi jih zanašali, kakor koli in kamor koli hi hoteti. Tako je par Piska organizacija v Pu-tivlju, kjer je delal tov Kovnak pred vnino, pripravila že v začetku julija 1941 vse za nartizansko borbo, čeprav so hitlerjevske toloe prodrle do tega mesta dale? za Dneprom šele v septembru 1941. Ku so Nemci vkorakali v Pntivli je zbral Kovpak takoj svoj partizanski oddelek v spadšEanskem nnzdu na severu od Putivlja ob reki Kleveni. Začel se ie junaški boj majhnih partizanskih sil nroti ogromnemu hitlerjevskemu vojaškemu stroju.
Iz orisa partizanskih bojev v So-vietski zvezi, kakršnega daje general Kovpak v svoji knjigi, sledi isto, kar nam dokazujejo tudi partizanski boji v Jugoslaviji, da je namreč najboljša obramba napad — in to hiter, za sovražnika nepiiČakoian nanad, no usnešnem napadu pa umik v taki smeri, ki je za sovražnika nerazumljiva, ker n: po pravilih toge vojaške znanosti. Tak način vojskovanja Je



Slovensko ljudstvo študira j^j°^ee”.mza0vSedUatkdasov^usuvi
in odobrava ustavo LRS
Člani sindikalne podružnice pri Federalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani so s svojega sestanka, na katerem so študirali ustavo LRS, poslali Predsedstvu Ustavodajne skupščine LRS naslednjo resolucijo:
Dne 27. decembra 1946 je Imela Zveza zdravstvenih in socialnih ustanov, podružnica št. 7 — Federalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani množični sestanek. Na sestanku je članstvo podružnice po referatu »O pomenu Ustave LRS« živahno diskutiralo ter se v celoti strinjalo s
možen seveda le pri neprestanem menjavanju Kvališča, zato se je partizanska borba spremenila v večen pohod. v tako imenovani »rejdt. Na tern »rejdu« je prehodil tov. Kovpak v začeti u ogromne pokrajine med Kono-topom, Kurskom Orlom in Brjanskom, pozneje pa se je področje njegovih nabodov še mnogo bolj razširilo. Ko se je začasno umaknil iz spadščanskega gozda, ee je tov. Kovpak združil z mnogimi drugimi partizanskimi oddelki v hineljskem gozdu in v gozdovih okrog Brjanska. Tu so bile prave partizanske baze, odtod so partizanski oddelki udarjali na fašistične osvajalce v vseh smereh in jim rušili ceste in železnice, uničevah" avtomobilske transporte, vlake in železniška križišča, iztrebljali vojaške komande in policijske postaje.
Tudi sovjetski partizani so mogli opravljati ta drzna dejanja le zato, ker jih je podpiralo vse ljudstvo. Kakor jugoslovanski partizan tako je bil tudi sovjetski partizan hkrati vojak, borec in politični delavec, pronagan-dist in organizator Pomen najtesnejše povezanosti partizanskih odde'kov z ljudstvom je podčrtal v avgustu 1. 1942 tudi tov. Stalin na sestanku, ki ga general Kovpak živo opisuje v svoji knjigi. Tov, Kovpak pripoveduje med drugim tole:
»Tov. Stalin je sed"I za mizo na pošev od mene. Mislil sem. da bo j sprejem zelo kratek — saj so biti časi vendar tako hudi! Toda Josipu Virn-rionoviču se ni nič muddo, da bj pričel poslovni razgovor. Spraševal nas je o naših družinah, ali smo z njimi v zvezi in kako. Včasih nas je moral zapustiti in oditi k telefonu. Ko sc je vrnil k mizi, je tovariš Stalin ponovil vprašanje Nagovoril je sedaj lega sedaj drugega. Nagovoril je tudi mene in zazdelo se mi je. kakor da me je Josip Visaricnovič prijel narahlo za roko in me pritegnil k sebi. Najbrž ie vse obšlo tako čustvo, vsi so n riši i k sebi, vei so se pomirili Stalin je očividno to opazil in je m čel razgovor o partizanskih zadevah. Mene je najnopre.f vprašal, kako ohranjamo zvezo z ljudstvom, kak je odn"s prebivajva do partizanov . Ko sem odgovarjal na prvo vprašanje in začel pripovedovati, kako ohranmmo zvezo z ljudstvom in kako nam liudstvo pomaga, nam je dal Josip Visarionovič takoj razumeti, da je to zelo važno (n da prinisuie on temu zelo velik pomen Nekajkrat je nokimal 7 glavo, kakor da bi hotel reči: »Tako, tako, vidite, to je zelo dobro, da ste z turd-stvom čvrsto povezani.« (S A Kovpak: 01 Putivlja do Karpatov, str. 4fi.)
Najvažnejša stvar v tem razgovoru tov. Stalina e tov. K ovna v o m na ip bila misel zakaj ne hi partizanski oddelki razširili svoiega rteiovania e področja na levem bregu Dnepra tudi na desni breg. t. j v tiste kraje, kjer so b!!i Nemci- že več ko leto dni na videz neomejeni gospodarji. Tov. Kovpak pripoveduje takole:
»Ko sem odgovarjal na vprašanfa Josipa Visarlonoviča. se mi je rodila
se! in da bi mi pomogei, da si sam sebi pojasnim neko stvar, šele tedaj sem doumel, h kakim sklepom me je ves čas neopazno priganjal in cidrmel sem, ko sem to doumel: kako preprosto. jasno je b lo vse to!
Ko sem odgovoril na celo vrsto! vprašanj, me je tovariš Stalin vpr: šal, zakaj je naš oddelek postal oddelek, ki je večno na pohodu. Razložil sem, kakšne so prednosti manevrskih akcij, saj so nas naše skušnje v bojih na področju mesta Sumi prepričale o teh prednostih.
Ko me je poslušal do kraja, je Stalin zastavil nepričakovano vprašanje: če je vse to tako, če so se rejdi obnesli, ali ne bi mogli napraviti rejda na desni breg Dnepra?« (n. o. in., str. 46.)
Tako je tovariš Stalin pokazal fov. Kovpaku znova jasen, toda mnogo višji cilj. kakor so ga imeli dose-i 'nji partizanski boji na levem bre"u Dnepra. Da bi partizanski oddelki Kovpaka lahko izpolnili veliko novo nalogo, so dobili tud' z letali vsa potrebna sredstva: puške, strojnice, topove, municijo. obleko, čevlje, hrano, zdravila in drugo. Začel se je vn!iki po^od — »rejde — preko- Dnepra, Pripela. Dnestra v Karpate Na tej dolgi poti je partizanski oddelek, ki ie štel že nekaj tisoč mož. nn:r=val fašističnemu osvajalcu žeriznice, križišča. skladišča, vlake, rečno mornarico itd . dokler ni v Dro^ohiču uričil večii del industrijskih naprav za dobivanje nafte Tako so sovjetski partizani ostvarjali v 1 1911.—1914. tisto resnično drugo fronto, ki eo in anglosaški zavezniki sicer <|o'"t> obljubljali, uresničili pa šele v 1 1944.
V veliko oporo je bila — kakor pripoveduj? general Kovpak — partizanskim oddelkom in eovjets’emTi prebivalstvu ra okupiranem pndmčitl živa zveza z Moskvo, z »veliko deželo«. kakor so Imenovali takrat partl-, znni svojo svobodno domovino onkraj fronte. To zvezo no ohranjali preko radija, »velika dežela« na iim le pošBinla z letali vse. kar jim I? hi'o rotrebno Posebno važno ie hi’o, da I so s partizanskimi oddriki d"Vtj vse težave in napore člani najvišiih ner-tpekih organov in da ie živel med mirni več mese-ev n. pr. tajnik CK-ja TCP fb) Ukraime.
Na tem velikem reidti je tov. Kovpak prehodil ukrajinska, beloruska in poljska področja ler se ie končno bo-j je val v Pndkarpalski Ukrajini in na me!ah Ceheslovaške V’ nmgovih vrstah so se hordi tudi Slovaki Ko so prišli do češke meje. so se poslovili od Kovpaknvega oddelka, da bi doma razvneli vstajo proti hitlerjevskemu 1 osvajalen in domačim izdajalcem. Ka-* mor koli je prišel Kovpak s svojimi partizani, povsod ga ie ljudstvo spre-, jemalo kot svojega, pa naj so to bili ‘ Belorusi, Poljaki, Ukrajinci. Hlinili ali Slovaki Tako se je v dejanju kazalo tisto resnično bratstvo med slovanskimi narodi, ki mu je da! zgovoren izraz slovanski kongres v Beogradu. V generalu Fovnaku se pooseblja to bratstvo, zato je bila •vego-va navzočnost na slovanskem kongresu poroštvo, da se bo to resnično bratstvo med slovanskimi narodi po-
za jam cene demokratične in socialne svoboščine slovenskega naroda v bratski skupnosti — v Federativni ljudski republiki Jugoslavije. Zaveda pa se
tudi tega, da je to prva ustava, ki jo ,	. ,	.	,	.	,	. t ...a.,—.« lu=u	-
slovensko delovno ljudstvo po svojih I	jj? 1 i®JS'™ ®s,,fT’ ji' 1 glabljalo in utrjevalo,
zastopnikih v Ustavodajni skupščini I RS sprejema.
Obljubljamo, da bomo našo ustavo ščitili pred sovražniki ljudstva in storili vse za njeno popolno uresničenje.
Živela demokratična ustava Ljudske republike Slovenijel
dobro znano in da me sprašuje za to, da bi me napeljal na neko važno nri-
Košir Mirko /
Člani sindikalne podrulnlce pri Federalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani
Člani sindikatov — sodelujmo za čim boljši uspeh Tedna Rdečega križa Jugoslavije, ki se vrši v vsej državi od 31. decembra 1946 do 6. januarja 19471
Dr. Ivo Štempihar: *■
0 volitvah pri nas In drugod
i.
V	dobi 20 mesecev od konca druge svetovne vojne v Kvropi eo pričele najrazličnejše države »prevajalj prehod iz vojnega v mirovno stanje. Način in pota tega prehoda so bila kar naibotj raznovislna, povecd pa so imeli- VSako politično vprašanje
8f. , ~ hcvolnj izvor v stopnji obla-•ti, ki jo je dosegel in razvil zaradi zmage nad fašističnim okupatorjem vladajoči družoeni razred v prizadeti državi.
V	Sovjetski zvezi, katere narodi veljajo pač po pravici pred vsem svetom kot glavni zmagovalci, se je sovjetski red socialistične demokracije tako žejo okrepil in utrdil, da prehaja s svo-]im prvim, že leto dni učinkujočim Povo.nim petletnim načrtom pod vodstvom genialnega sit ra tega in državni-Hr -t a'ina in VKP (b) v novo višjo Tud- 'eil0o "BBko — v komunistično. spioiiZ ®ovjetf:ki zvezi so že imeli ZSi;R n v°!il'e v Vrhovni Sovjet soviete rmu’ 19l6> in v vrhovne nibj 'er arU^‘-lk (zveznih, avtonom-vdSeli'm n 'i0 r^pešeno in z ua-j:v. • P ® fnnro na ruševinah, ki L ,po.Vzro& vd°r fašističnega na-
temveč, na mogočnih temeljih
ci:P n«'n,n"a f':3,lnske induatrializa-c^ e na vzhodu, kamor fašistom še ma-ni nspelo priti niti po zraku.
Po-doba, ki jo nudi današnja Sovjet-ska zveza s svojim velikanskim poletom in utripom ima svoj vse!)insko dokaj enak, po obsegu pa seveda precej manjši odsev pri nas, Mi stojimo po volitvah z dne tl novembra 1945, ko smo si izvolili svoj zvezni ustavodajni zbor po razglasitvi zvezne us laže globoko v ustvarjalnem obnavljanju in načrtnem gos;xidarjenju. Politično si zdaj po volitvah v republiške ustavodajne zbore v javnih razpravah delovno ljudstvo vsake posamezne republike — nosilec oblasti v njih — išče pravnega izraza za vse neštete in dragocene, pa tudi tako drago plačane pridobitve osvobodilne borbe — sestavlja ti republiške ustave, gradi si temelje novega gospodarstva.
Z vidika votivne zgodovine imamo torej za seboj že dvojne, »redne« volitve. Ko ve naš človek, da so ee jx>-dobne volitve izvedle tudi v drugih državah, ni čuda, da bi se rad bližje seznanit e pogoji in uspehi (ali neuspehi) teh volitev. In v tern oziru hočemo ustreči utemeljeni radovednosti naših ljudi z vrsto sestavkov, ki bodo popisovali posebnosti volitev v državah, katerih način, potek in nasledki »o politično poučni tudi za nas.
II.
Avstrija
Naša severna soseda, spočeta pogojno (!) na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi koncem leta 1943, Je
izvedla volitve v dunajski parlament i aristokratov in vatikanstvujoče duhov-25. novembra 1945. Vršile so se v času, ščine, ki si je nadela demokratični na-ko je zapadnt kapi!alis'ičai in nazad- ziv »ljudske stranke« Tako so mislili njaški svet že za počel odkrit bobneči tudi Rennerjevi socialdemokrati sami, ogenj zoper sklepe potsdamske konfe- j po tem so sestavili način izračunavanja renče — in lo z blagoslovom dveh ; uspeha, in zaradi tega so ošabno od-sirank, ki sta poleg tretje te sklepe bili skupen nastop s komunisti. V jamo, podpisale in sprejele tudi za svoje. Ta ki so jo skopali na ta način konruni-razločen odmik od politike sporazuma, | stom. so se pa zvrnili sami: volitve so ki je rodil atako bogate sadove v borbi j jim dale drugo mesto in novo vlado so
proti Nemčiji, je opogumil nazadnjaška prizadevanja meščanskih struj v Avstriji in osamil nosilko napredne misli, avstrijsko komunistično partijo.
Avstrijski palament šteje 165 mandati v. Njih absolutna večina znaša 83 mandatov Votivna geometrija zakona pa je izvedena tako, da avstrijska »ljudska stranka«, ki je dobila 49.84% glasov, ni zbrala samo SiAposhncov, temveč kar 85, dočim je odpadlo na nnd-pofovično večino glasov, ki so bili oddani za socialne demokrate in komuniste, le 80 poslancev, od teh 76 za prve, 4 pa za druge.
Ta porazni »uspeh« volitev pa ni samo plod votivne geometrije, temveč je v prvi vrsti zasluga malomeščanske kratkovidnosti in ozkosrčnosti socialnih demokratov. Vedeti je treba, da je bila prva začasna avstrijska vlada pretežno v njihovih rokah, ker je ves svet v Avstriji in izven nje računal, da bodo kot nekakšni sorodniki angleške »Labo ur« stranke pri volitvah prodrli in
sestavili »ljudski« stranknrji. ki Rennerja potisnili hitro na reprezentativno, toda politično nepomembno mesto predsednika repuLl:ke.
Vsega tega bi ne bilo, če bi nastopili pri volitvah enotno s komunisti, kakor to zahtevajo koristi delovnega ljudstva Čeprav pustimo na strani gotovost, da hi bile votivne številke še nolj povoljne za to skupno listo, kot so bile tiste, ki so iih vol dve dejansko pokazale, bi že seštevek teh številk izročil Avstr''0 naprednejši in proletarski večini V takenr primeru namreč »ljudski stranki« ne bi ostalo nit: teh 80 poslancev, ki «o jih p: J>or li socialni demokrati in komunisti, temveč hi jih bilo še manj. Zaradi cep tve proletarskih glasov je šlo v izgubo veliko komunističnih ostankov, torej glasov ravno najnaprednejših volivcev.
Po volitvah je glasilo avstrijske KP z grenko ostrino izreklo ugotovitev, da je avstrijsko ljudstvo glasovalo za vrni tev stare, kleromeščanske Avstr je iz
zanesljivo potoki! vsaj neužitno zmes | ča--a Seipla, Dollfussa in Schuschniga Sclmechnigovih krščanskih - sncialcev, I Za Avstrijo, beračico Srednje Evrope, Schumyjevega agrarnega »Ladbunda«, 'ki je Evropi nujno potrebna, ki pa ni
življenja sposobna Za Avstrijo, ki potrebuje, kot smo v zadnjih dneh spet kdaj doživeli, za svoj »eamostojni« obstanek ne samo koroških in radgonskih Slovencev, temveč tudi mariborsko kotlino, kakor nazivajo Avstrijci na?o Štajersko, da ne zaidejo predaleč v sorodstvo svojih nacističnih učiteljev z nazivom »Unteroteiermark«.
Izid lanskih volitev, ki je odredil značaj današnje Avstrije, je napredni stvari škodoval Potisnil je možnost dobrega sosedslrn z Avstrijo na precej nizko stopnjo. Zap'eiel je vprašan '9 Koroških in radgonskih Slovencev, itr spominu ne ho na k var, če opozorimo, da ee moramo Slovenci za izgubo Radgone in tamoSnjega trikota v 1. 1919 zahvaliti osebno dr. Rvnneriu. ki ie svojo avtoriteto kot socialist izrabil za to. da ie bilo to ozemlje priznano Avstriji. Med izidom volitev v Avstriji in med objavo sedanjega avstrijskega no-skusa, ustvariti nov spor za našo Štajersko, ni presledka. Oboje ima isti izvor: večina Avstrprev še danes goji politiko z avstrijskim imenom zakrite nemško-nacionalistične nuna talnosti na rovaš sosedov, staro pol Piko po kateri je obstojna opravičeno«! Avstrije vezana na njen izključno nemški narodnostni značaj, ki pa hoče biti imenovana »vstriisko« zato. da »j pod t°m imenom prisvaja tudi robov je nemških sosedov Tn tak izvor eam bo verjetno še dostikrat povod, da si svojo sosedo natančneje ogledamo.	(sRecU
Pojasnila k posameznim proračunskim pozitHam organizaci jsko -upravnega proračuna
Posamezna tajništva zvez bodo te dni razposlala svojim Krajevnim strokovnim svetom. Krajevnim odborom - vez m večjim podružnicam posebne obrazce za sestavljanje proračunov. Tu prinašamo pojasnila, kako bo treba te
obrazce izpolniti.
S. OohcdNI
Pozicija št. 1 in 2. Dohodke iz teh dveh pozicij predvidevajo podružnice po številčnem stanju članstva in po višini članarine, toda na osnovi pričakovanega zvišanja in znižanja števila članstva. Te vsote pa v proračunu podružnice ne prištevajo h končnemu znesku, ker bodo izkazane v proračunu Osrednjih odborov zvez.
Osrednji odbori predvidevajo v teh pozicijah dohodke vseh podružnic, tudi tistih, ki to leto ne bodo sestavile svojih proračunov.
Osrednji odbori predvidevajo dohodek iz pozicije 2 v svojem lastnem proračunu v višini 65%, to je toliko, kolikor dejansko prejmejo: v »splošnem« proračunu pa v višini 100%. Zato pa v »splošni« proračun ne vnašajo dohodkov iz pozicij: 7 a) 8 a, 9 in 10, ker so to dohodki podružnic, ki so že vračunani v dohodku na članarini.
Pozicija št. 3. Dohodek iz te pozicije predvidevajo le Osrednji odbori.
Pozicija št. 4. Dohodek iz te pozicije predvidevajo vse tiste sindikalne organizacije, ki imajo nepremičnine in jih dajejo v najem drugim sindikalnim organizacijam ali drugim osebam in organizacijam.
Pozicija št 5. Vse sindikalne organizacije, ki izdajajo svoje publikacije, bilten, časopis, ali kar koli sličnega, predvidevalo v tej poziciji skupne dohodke dotične publikacije na podlagi njihovega posebnega proračuna.
Pozicija št. C. Za vse ocenjene in izvršene odpise imovine in inventarja sindikalnih organizacij se vodi evidenca na računu amortizacijskega sklada. Ta sklad vsebuje znesek vrednosti, za katero sta zmanjšana imovina in inventar, k: se vodita med aktivi na računu imovine in inventarja,
V primeru večjih popravil imovine in inventarja se zviša vrednost poprav. Ijene imovine in inventarja za ustrezajoči znesek. V tem primeru se mora
za ta znesek znižati amortizacijski sklad
in izkazati to kot dohodek amortizacijskega sklada.
Pozicija št. 7. V tej poziciji se predvidevajo vsa sredstva, ki se stekajo v
Pozicija St. 8. V tej poziciji se predvidevajo vsa sredstva, ki se stekajo v sklad za delavska okrevališča in za letne dopuste članstva. Tudi ta sredstva izhajajo iz dveh izvorov, to je od 10% bruto članarine in od izrednih dohodkov in naj ee vpišejo prav tako kot v poziciji št. 7.
Pozicija št. 9. V tej poziciji se predvidevajo dohodki od 10% bruto članarine na naslov sklada za kulturno in prosvetno delo. Vsi drugi dohodki za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo se ne upoštevajo v tem proračunu, ampak se vnaša jo v proračun za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo.
Pozicija št. 10. V tej poziciji predvidevajo podružnice dohodek od 5% bruto članarine, katere znesek si podružnice zadrže ob priliki nakupa članskih markic.
Pozicija št. 11. V tej poziciji se predvidevajo sredstva, ki bodo dodeljena od višjih sindikalnih forumov na naslov dotacije za kritje organizacijsko-upravnih izdatkov,
Poziciia št. 12 V tej poziciji se predvidevajo vsi dohodki, ki niso predvideni v tem proračunu in tudi ne spadajo v proračun kulturno-prosvetnega in fizknlturnega dela.
Pozicija št. 13. V tej poziciji se uno-števajo razpoložljiva sredstva ob začetku proračunske dobe, za katero je sestavljen proračun. Tu pridejo v poštev tista razpoložljiva- sredstva v začetku proračunske dobe, ki se bodo lahko uporabila v svrhe, odrejene s proračunom izdatkov. Znesek razpoložljivih sredstev se dobi. ko se od skupne Vmo-vine odštejejo terjatve in sredstva, ki so vložena v imovino in inventar.
Nepotrošena in oddvojena sredstva za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo. sredstva za materialne podnore članstvu in sredstva za dopuste članstva se morajo predvidevati v novem proračunu za iste svrhe. Zato se v tej poziciji ne upoštevajo razpoložljiva sredstva za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo, ampak se vnesejo v isto pozicijo proračuna za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo. Sredstva, ki so
sklad za materialne podpore članstvu ; namenjena za materialne podpore član-in Sicer pod a) dohodki od 10% bruto i stvu, se morajo vnesti v pozicijo 7b, članarine, in pod b) razni izredni do- . sredstva za dopuste članstva pa v pohoditi	' žici jo 8 b.
B. Izdatki
Pozicija št 1. V tei poziciji se predvidevajo izdatki sklada za denarne podpore članstvu.
Pozicija št 2. V tej poziciji se pred videvajo izdatki sklada za okrevališča in letne dopuste članstva in to posebej za vsako vrslo izdatkov in sicer posebej za gradnjo ah ponravilo zgradb, ki služijo za okrevališča, in posebej za denarne podpore za letne dopuste.
Pozicija št. 3. Na tei poziciji se mora izvršiti prenos celotnega zneska sklada za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo od 10% pobrane članarine, upoštevajoč ta znesek kot izdatek v organizacijsko-upravnem proračunu V proračunu za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo se ta znesek predvideva kot dohodek v ustrezajoči poziciji (pozicija dohodkov št 1),
Izdatki po pozicijah št. 1, 2 in 3 se predvidevajo v višini dohodkov, ali nekoliko manjši Izjemoma so v teh pozicijah lahko izdatki večji kot so predvideni s proračunom, v kolikor so ustvarjeni večji dohodki, kot so bili predvideni s proračunom.
Ornanizacijsko-upravni izdatki
Pozicija št. 4. Osrednji odbori bodo odločili, v katerih forumih bodo plačani funkcionarji in ostalo osebje in kakšno bo njihovo število. Isto bodo odredili glavni odbori za okrajne in krajevne sindikalne svete V zvezi s jem se predvidevajo tudi vsi izdatki, ki bodo nastali iz naslova plač funkcionarjem in osebju.
Pozicija št. 5 Sindikalne organizacije so kot drugi delodajalci dolžne, da plačajo za svoje funkcionarje in nameščence v«e prispevke, katere je delodajalec dolžan plačati. Danes se plačuje 21 % od bruto plače na naslov prispevka za socialno zavarovanje, zato se v tej poziciji predvidevajo tudi ti Izdatki.
Pozicija št. fi. V tej poziciji se predvidevajo sredstva za eventualne nagrade posebno zaslužnim in požrtvo-vatolm tovarišem za delo v organizaciji.
Pozicija št 7. V tei poziciji se pred. videvajo izdatki, katere imajo člani finančne, kontrole pri bivanju Izven kraja organizacije ko vrše pregled finančnega poslovanja.
Pozicija št S. V tej poziciji se predvideva povračilo stroškov prevoza ter dnevnic sindikalnih funkcionarjev in nameščencev za poset in pregled dela sindikalnih organizacij, in stroškov.za vršenje ostalih poslov organizacijo.
Pozicija 9 in 10. Stroški za priprave In vršitev kongresov konferenc, plenumov in posvetovanj ee morajo računati posebej za vsak predvideni kongres, konferenco, plenum ali posvetovanje, po številu delegatov iz notranjosti dežele in po trajanju zasedanja. V teh pozicijah se predvidevajo odškodnine za po*ne stroške delegatov in vsi ostali izdatki, ki so neposredno v zvezi s temi zasedami.
Pozicija št 11. V tej poziciji se predvidevajo izdatki za pisarniške potrebščine (papir, črnilo, trakovi za pisalne stroie itd.).
Pozicija št. 12. V tej poziciji se predvidevajo izdatki za pošiljke denarja po pošti, pošiljke pisem, brzojavk, telefonske pristojbine in vzdrževanje telefonskih instalacij.
Pozicija št. 13. V tej poziciji se predvidevajo izdatki za naročnine časopisov in uradnih listov, v kale-ih se objavljajo vsa navodila in naredbe, in je zato potrebno, da so nanje organizacije naročene.
Pozicija št. 14. V tej poziciji se predvidevajo pristojbine in stroški, katere zaračunavajo banke za svoje provizije in manipulativne stroške za uporabo tekočega (čekovnega) računa, ki se vodi pri njih.
Pozicija št. 15. To pozicijo predvidevajo Osrednji odbori zvez, ker so dolžni, da oskrbujejo svoje organizacije z vsemi potrebnimi obrazci sindikalnih tiskovin.
Pozicija št. 16. V tej poziciji se predvidevajo vsi izdatki za izdajanje listov (časopisov), kot se med dohodki predvidevajo vsi dohodki, ki nastanejo s prodajo lista (časopisa).
Pozicija št. 17. V tej poziciji se predvidevajo izdatki za vožnje, v samem kraju (bencin, olje, popravilo avtomobila itd.), toda ustrezajoče izdatkom preteklih let. Vožnja z avtomobilom izven kraja se smatra kot službeno potovanje in se zato tudi izdatki predvidevajo v poziciji 8 in ne v tej poziciji.	,
Pozicija št 18. V tej poziciji se predvidevajo izdatki za najemnino in za manjša popravila prostorov (razs-et Ijava, vodovodna instalacija, okna, slikanje prostorov itd.).
Pozicija St 19. V tej poziciji se predvidevajo izdatki za kurjavo in razsvetljavo kakor tudi vodovodne takse, katere plačuje organizacija.
....... Pozicija št. 20. V tej poziciji se pred-
za sindikalno , videvajo izdatki za zavarovanje zgradb in inventaria pri zavarovalnicah.
Pozicija št. 21. V tej poziciji predvidevajo organizacije, ki imajo lastne zgradbe, kredit za izdatke za popravila zgradb, ki ne zvišujejo vrednosti zgradbe.
Pozicija št. 22. V tej poziciji se predvidevajo razne takse na nepremičnine, v kolikor jih organizacije imajo.
Pozicija št 23. V tej poziciji se predvideva izdatek od 5% plačane članarine na naslov kvote podružnicam, ki ne vrše proračunanja.
Pozicija št. 24. V tej poziciji predvidevajo Osrednji odbori in Glavni odbori v svojih posebnih proračun:h zneske, katere bodo dajali nižjim forumom za kritje organizacijsko upravnih izdatkov Taki zneski se ne predvidevajo v »splošnih« proračunih, ker se v »splošnih« proračunih izkazujejo v drugih pozicijah v partiji organizacijsko-uprav-nih izdatkov.
Pozicija št. 25. V tej poziciji se predvidevajo vsi morebitni izdatki, za katere ni ustrezajoče pozicije.
Investicije v upravne svrhe
Pozicija št. 26. Organizacije, ki imajo sredstva za gradnjo domov in drugih zgradb, ali pa že imajo domove, ki jih je pa treba obnoviti ali popraviti, predvidevajo za to kredit v tej poziciji.
Pozicija št. 27. V tej poziciji se predvidevajo zneski za nabavo in popravila inventarja ('oprave).
Pozicija št, 28. V tej poziciji ee predvideva znesek za nabavo prevoznih sredstev.
Pozicija št. 29. V tej poziciji predvidevajo Osrednji odbori kvoto Centralnemu odboru ESJ (25%).
Pozicija št. 31). V tej poziciji se predvidevajo zneski za odpise pri nepremičninah, opravi in prevoznih sredstvih kakor tudi od raznih neizterljivih terjatev in izgube na materialu.
Pozicija št. 31. V to pozicijo se vnaša višek sredstev, ki se dobi od skupnih sredstev, predvidenih v proračunskem delu dohodkov, ko se odštejejo skupna sredstva, predvidena za izdatke in investicije v tem delu proračuna.
II. Pmraikm za tswt-tMreto - presne?**©
In fiskufturno del©
Za izpolnjevanje obrazca proračuna za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo niso potrebna posebna pojasnita, ker se iz naslova pozicij dovolj jasno vidi. kai je treba predvidevati v njegovih pozicijah.
Pripominjamo, naj posamezni forumi izpolnijo samo one pozicije, katere stvarno pridejo v poštev za dotični forum.
*
Proračun za leto 1947 sestavijo vsi sindikalni forumi, razen manjših podružnic. Katere podružnice bodo za leto 1947 sestavile proračune, odločijo Osrednji odbori njihovih zvez.
Vsaka sindikalna organizacija se bo poslužila ob priliki predvidevanja posameznih proračunskih pozicij, podatkov o stvarnih dohodkih in stvarnih izdatkih iz prejšnjega poslovanja. Te podatke ho popravljata z ozirom na to, kakšni so izgledl za razvoj dotičnega sektorja. Tako popravljene podatke je treba predvidevati v pozicijah dohodkov z največ 90% njihovega zneska.
Izdatke je treba predvidevati z ozirom na stvarne izdatke iz preišnjega poslovanja in po cenah, ki veljajo v trenutku sestavljanja proračuna^
Orga n i žari isko-up ra vn i proračuni se sestavljajo v treh Izvodih po obrazcu št. 1, od katerih se dva kompletna izvoda s potrebnimi pojasnili dostavljata:
a)	podružnice, krajevni odbori zvez in zvezna tajništva — direktno svojim Osrednjim odborom;
b)	krajevni In okrajni sindikalni sveti — direktno svojim Glavnim odborom;
c)	Osrednji odbori sestavljajo iz prejetih proračunov organizacij svoiega področja in svojega lastnega proračuna v treh izvodih »splošni« organizacijsko-npravni proračun dotične zveze po obrazcu številka 2. z vsemi pozicijami, ki pridejo v poštev iz obrazca št. 1;
d)	Glavni odbori sestavljajo prav tako iz prejetih proračunov organizacii svojega področja in svojega lastnega proračuna v tt h izvodih »splošni« nr-ganizacijsko-npravni proračun dotičnega Glavnega odbora po obrazcu št. 3, z vsemi pozicijami, ki pridejo v poštev iz obrazca št. 1.
Proračuni za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo se sestavljajo v štirih izvodih, po obrazcu št 4 Od tf stavljajo dva kompletna izvoda:
a)	podružnice in krajevni odbori zvez, lri imajo sklad za kulturno-prosvetno in fizkulturno d -lo, bodo sestavljeni proračun za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo dostavili svojemu krajevnemu oziroma okrajnemu sindikalnemu svetu En izvod tega pro-
njemu odboru, da bo tudi ta obveščen o delu na tem sektorju Tiste podružnice, ki nimajo lastnega sklada za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo, ne sestavljajo proračuna za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo Vse zneske, ki so namenjeni v ta namen, iz roče krajevnemu odboru zveze oziroma krajevnemu ali okrajnemu sindikalnemu svetu;
b)	krajevni oziroma okrajni sindikalni sveti sestavljajo svoj proračun za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo. Iz prejetih proračunov svojih podružnic in krajevnih odborov kakor tudi iz svojega lastnega proračuna za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo sestavijo v treh izvodih »splošni« proračun za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo po obrazcu št. 5, z vsemi pozicijami, ki pridejo v poštev iz obrazca št. 4. Dva izvoda tega »splošnega« proračuna za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo dostavijo svojemu Glavnemu odboru;
c)	Glavni odbori sestavljajo od prejetih proračunov krajevnih oziroma okrajnih sindikalnih svetov svojega področja prav„.tako v treh izvodih »splošni« proračun za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo sindikalnega pokreta dotične ljudske republike po obrazcu št. 5 z vsemi pozicijami, ki pridejo v poštev iz obrazca št. 4. (Glavni odbori za sedaj ne bodo sestavljali svojih posebnih proračunov za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo.)
Vsaka sindikalna organizacija obdriB zase po en izvod vseh proračunov.
Osrednji odbori dostavijo Centralnemu odboru po dva izvoda »splošno« organizacijsko-upravnih proračunov in svoje posebne proračune s potrebnimi pojasnili. Prav tako dostavijo Centralnemu odboru v dveh primerih tudi glavni odbori sledeče proračune:
»splošno« organizacijsko - upravne, svoje posebne, organizacijsko - upravne in »splošne« proračune za kulturno-prosvetno in fizkulturno delo.
Proračun podružnice sestavlja upravni odbor podružnice in ga predloži na splošni konferenci članstvu v pretres in odobritev.
Priporoča se, da so proračuni nekaj dn pred konferenco izobešeni na podružnični deski, da se članstvo lahko pripravi na diskusijo. Po obravnavi proračuna na konferenci članstva se proračun dostavi ustrezajočemu sindikalnemu forumu v odobritev.
V velikih podružnicah, kjer ni možna splošna konferenca članstva, se bo proračun obravnaval na konferenci vsega aktiva podružnice.
Ostal: sindikalni forumi obravnavajo proračun na plenumu oziroma na seji izvršnega odbora.
Proračune Osrednjih odborov in »splošne« proračune zvez potrjuje Centralni odbor, proračune posameznih forumov v sklopu strokovnih zvez pa potrjujejo Osrednji odbori.
Proračune Glavnih odborov in »splošne« proračune Glavnih odborov potrjuje Centralni odbor, proračune krajevnih in okrajnih sindikalnih svetov (in deželnih -odborov) za leto 1947 pa potrjujejo Glavni odbori.
(Po »Radu«)
Tudi brez zapečkarjev smo opravili koristno delo za skupnost
Ena izmed nalog novembrskega tekmovanja zagorskih rudarjev — odsek Po ds t ra n a — je bila popravilo poti, ki vodi ob robu hriba od rudniške kopalnice do delovnega mesta.
Izvršili smo zadano si nalogo! Na najslabšem mestu poti v dolžini 600 m smo postavili ograjo in električno razsvetljavo, da imamo, ko hodimo v zgodnjih jutranjih urah iz službe ali v službo, varno pot, kar je posebno v zimski poledici potrebno. Les, električne drogove in ves ostali potrebni material nam je dala na razpolago uprava rudnika. Vse to delo smo opravili v 260 prostovolmih delovnih urah. Dela se je udeležilo 92 tovarišev in tovarišic, ki so z vso požrtvovalnostjo in vestnim delom opravili nalogo, katero smo si v tekmovanju zadali. Na žalost so se nekateri po stranskih poteh umikali našemu delu. Vsem tem splošna korist gotovo ni dosti mar. Nič zato, not je ograjena in tudi električne luči že gore.
Tudi brez zapečkarjev in egoistov smo onravili koristno delo za skupnost. Prepričani smo, da bodo tudi ti tovariši spoznali, kaj pomeni ta beseda. Dokazali iim bomo z našim delom.
Mejač Jakob
Dopis, ki ga je narekovalo pomanjkanje zavednosti
Od propagandne komisije pri Okrajnem odboru OP Mozirje smo prejeli dopis, s katerim ta komisija odpoveduje »Delavsko enotnost« z motivacijo, da nima denarnih sredstev za naročnino.
Daljši komentar k temu dopisu
dobijo nove čekovne položnice z novimi številkami.
Nove čekovne položnice bodo veljale samo za vplačila v teku mesecev januarja in februarja, ker bo na njih zmanjšana vrednost markic ze 20%, kakor je bilo doslej.
Za poslovanje od 1 marca 1917 se bodo tiskale druge čekovne položnice, na katerih bo zmanjšana vrednost markic za 35% od brutto članarine. Te čekovne položnice, ki se bodo uporabljale pri poslovanju od 1. marca 1947 dalje, bodo pravočasno natiskane in dostavljene vsem organizacijam, katerim bodo potrebne;
ČLAVNI ODBOR Enotnih sindikatov Slovenije
Ustanovni občni zbor Stanovanjske zadruge v Ljubljani
Pripravljalni odbor Stanovanjske zadruge obvešča, da se vrši dne
5.	januarja 1947 ob 9. uri v dvorani Doma sindikatov (Miklošičeva cesta 22) ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Dosedanje delo.
3.	Fuzija nekaterih stanovanjskih zadrug.
4.	Volitve.
5.	Slučajnosti.
Socialno zavarovanje državnih uslužbencev
Državnih uslužbencev, to je onih, ki vanje je opozoril vse delodajalce (podjetja, ustanove), da morajo najkasneje do 8. januarja 1947 znova prijaviti v zavarovanje vse tiste osebe, ki bodo na dan 1. januarja 1947 pri njih zaposlene.
Državni uslužbenci, to je onih, ki so obvezni vlagatelji v uradniški pokojninski oziroma podporni sklad pomožnega osebja, še ni treba posebej prijaviti.
Ministrstvo za delo FLRJ pa je l
ni potreben. Vsekakor pa ie dej-1 „ TTT	, - OD
stvo, da ta komisija nima sredstev odlo{;1>“ ITh« evr M3/4 \ dne "' -niti 7n sindikalni čnsnni« ki stane cembra 1946 odredilo, da naj se v
čeva\otnnjeSfadefa^ošUl^pTi T^njo ljudakTobl™'od“l..j£ tega pa sl pač ne moremo kaj, nuaria 1947 dalje obvezno zavarujejo da ne bi izrazili tudi svoj dvom o Pri Državnem zavodu za socialno zava-uspešnosti delovanja te komisije rovanje vsi poverjeniki izvršnih od-Težko je namreč razumeti, da bi, borov ki vodijo v »lu prolp™ mogli funkcionarji pri tej propa-I 59. c ena zakona o ljudskih odborih gandni komisiji pravilno vzgajati oddelke oziroma odseke mestnih m in voditi delovno ljudstvo — zlasti okrajnih odborov, kolikor za to svoje delavce — v svojem okraju, če niti delo v odboru prejemajo nagrade, sami ne bodo posvečali pažnje svo- Zato se V81 državni “fS3.1?1 in Lis a* ji politični in kulturni izgradnji in nove opozarjajo, da prijavijo v o loče niti sami ne bodo zasledovali te- čenem 8 dnevnem roku to je 8. jatiu-kočih dogodkov in problemov sindikalnega življenja, ki jih prinaša »Delavska enotnost« kot glasilo glavnega odbora Enotnih sindika-, _ tov najnaprednejšega dela našega oziroma naroda.
ommz
Opozorilo
sindikalnim organizacijam
Po nalogu Centralnega odbora enotnih sindikatov Jugoslavije obveščamo naše sindikalne organizacije, da bo od 1. januarja 1947 Cente’] do- tralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije dobil nove številke čekovnih računov pri Poštni hranilnici.
Na to opozarjamo vse sini kalne organizacije, da od i. iamiarta 79»7 ne pošiljajo nikakih zneskov na dosedanje čekovne račune Centralnega odbora Cnotnih sindikatov Jugoslavije štev. 62 116 ter 63-370, počakajo dokler
I računa bodo dostavili svojemu Osred- ampak nai počakalo dokler ne
a rja 1947 vse poverjenike in pu tudi vse osebe, ki po svojem zvanju niso državni uslužbenci, torej ne plačujejo prispevkov za uradniški pokojnim M podporni sklad pomožnega osebja in =o v službi državnih organov. Državnim uslužbencem bo od 1. I 1947 dalje nudit Drž, zavod za soc. zavarovanje zdravstveno varstvo za njih same, kakor tudi za njihove družinske člane pravico do te pomoči pa bo moral dokazati državni uslužbenec s potrdilom državnega organa o zaposlitvi
Državni uradi bodo mogli dob ti potrebne tiskovine pri pristojnih filialah in ekspoziturah Državnega zavoda za soc zavarovanje.
Ce pa bi državni organi ne bili gotovi ali je zaposlena oseba zavez mt socialnemu zavarovanju ali ne, naj ▼ vsakem takem primeru prijavo izvršijo in obenem navedejo svoje pomisleke, da dotični mogoče ni zavarovanju zavezan.
Iz pisarne ministrstva ra delo.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana. Dom sindikatov. Miklošičeva cesta 22 II., tel. št. 45-38 - Tisk Tiskarne »Merkur« - Glavni urednik Mile Smolinsky