AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING - DAILY NEWSPAPER NO. 123 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 25TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike Na Calumet višji šoli bo gra-duiralo prihodnji mesec 119 dijakov, in med njimi so tudi sledeča naša imena: Francis Ar-banas, Frances Banovec, Ferdinand češarek, Tracy Diljak, Albert Geshel, Albert Gričar, Josephine Hribljan, Joseph Jako-vich, Friderik Lamut, Ralph J. Lokar, Frederik šale, Rose Slan-tinšek, Katherine Verlenich, Rudolph Vranich, Albert Zunich in Clara Zunich. V prostovoljno smrt je šel rojak Joseph Okoren v Forest City, Pa., doma iz št. Vida na Dolenjskem. V starem kraju zapušča ženo in tri hčere, tu pa eno sestro. V istem mestu je umrl John Peterka, star 51 let, doma iz Mengša na Gorenjskem. Zapustil je šest otrok, žena mu je umrla pred 5. meseci. Istotam je Newyorski župan Walker bo imel težavno stališče z zagovorom vlade New York, 21. maja. župan mesta New York bo moral te dni na pričevanje pred Hofstaderje-vo komisijo, ki preiskuje poslovanje mestne uprave v New Yorku, kateri načeljuje župan Walker. Nobroj prič je bilo doslej že zaslišanih pred komisijo, kateri načeljuje znani odvetnik Samuel Seabury. Mnoge priče! so izpovedale, da je Walker do- i bival velike denarne nagrade, da je podeljeval gotove p r a, vice raznim kompanijam. Sedaj, ko je ves ta material zbran, bo poklican župan Walker, da pove svojo plat zgodbe, nakar bo pisano poročilo vse preiskave izročeno governerju Rooseveltu, ki lahko naredi kar hoče, ali odobri poročilo, ovrže ali odstrani | župana Walkerja. Slednji se je izjavil, da se prav nič ne boji za- Zaznamovani morilci Lindbergh dtroka i if lil Umrl Ignac Gros, star 46 let, doma iz Javorja na Dolenjskem. Zapušča šest otrok. Družini Matija Turk istotam je umrla mati Ivana Turk. Stara je bila 39 let, in doma iz Logatca. Poleg moža zapušča tudi 3 otroke. Kmalu za njo je umrla tudi Ivana Car-li v starosti 63 let, doma iz Lo-Katca. Zapušča moža. Blaža in dve omoženi hčeri. Srebrno poroko sta pred kratkim praznovala v Barbertonu Mr. John in Mrs. Frances Gar-bor. slišanja. Izjavil je, da je večinoma vse, kar imajo proti njemu, iz trte izvito, da je lažnjivo pričevanje, in da j-e bila vsa preiskava upeljana le iz političnih vzrokov. Walker je to povedal | pri banketu, katerega so priredile včeraj njemu v počast ženske demokrat skega kluba v Brooklynu. 800 žensk seje zbralo v hotelu, kjer se je vršil banket, in Walker je bil burno pozdravljen. ženske so župana celo poljubovale. Walker je izjS-i vil, da ga ni danes moža v javnem uradu, kogar ne bi strupeno napadali nasprotniki, in slab je oni človek, ki ga ljudje pustijo v miru. Vsak javni uradnik mora biti vsak čas pripravljen na ^zdi-avo ali na strupeno kritiko. V Moon Run, Penna., je avto Povozil dve leti in pol staro hčerko rojaka Dijaka. Mrs. Dijak je sestra vrhovnega zdravnika J. S. K. Jednote, dr. Archa. ..........— ■ štirje bančni roparji ubili deputy šerifa Grand Rapids, Michigan, 24. *ttaja. Po vsem zapadnem delu države Michigan iščejo štiri bančne roparje, ki so oropali podružnico banke v mestu Lowell, 'n pri tem ubili deputy šerifa ter ranili 10 letnega dečka.. Roparji so odnesli $6,207.00. Več kot 3 policistov in 1,000 civilistov 'šče roparje po gozdovih, kamor so pobegnili. Množica farmarjev je vjela nekega sumljivega človeka, ki se je izjavil, da je bil Mogoče udeležen pri ropu, toda z umorom ni imel ničesar opraviti. Jako zanimive slike Zaključek sezone šole moderne umetnosti čc želite videti najnovejše slovenske premikajoče slike, edine v Ameriki, dobro godbo in po slikah prijeten domač ples, in vse to za samo 25 centov, in imate poleg tega zavest, da gre vaš denar v podporo naših potrebnih slovenskih družin, tedaj pridite nocoj večer v Grdinovo dvorano in bodite tam točno ob 7:30. Mr. Anton Grdina bo kazal zelo zanimive premikajoče slike, katere je povzel zadnje ča- Delo za 1,250 Prihodnji mesec bo okraj Cuyahoga začel z delom pri popravi Ce«t in jarkov. Za to delo je od-iočenih $500,000. Od tega se bo Porabilo $400,000 za plače in $100,000 za materijah Delalo se bo 10 mesecev. Z delom se prične, ko bo denar od davkov pri- se v Minnesoti, po slovenskih naselbinah. Videli boste življenje naših rojakov, kako se gibljejo pri svojih vsakdanjih opravkih, 'kako hodijo na delo, kaj počnejo j doma, pri društvih, na sestankih, sploh videli boste svoje brate iz Minnesote, kakoršni so. Vemo, da imate tam vse polno svojih sorodnikov, katerih že leta niste videli. Enega ali druze-ga boste dobili na slikah. Slike so spremljane s prijetno godbo. Strojne puške grmijo v premogarskih okrajih v delavskem sporu UlrichsviHe, Ohio, 24. maja. S strojnimi puškami seje začelo \ streljati ob 1. uri danes zjutraj med simpatičarji štrajka premoga,rjev in med stražniki pri Woolford Coal Co., tri milje od tega mesta. Na vrhu hriba okoli premogovnikov so se nahajali strelci, ki so streljali navzdol v dolino. Oddali so več kot 200 strelov, toda nihče ni bil ranjen. Šele po teh oddanih strelih je nastopilo vojaštvo narodne garde, ki je tudi začelo streljati na nevidne strelce na vrhu hriba. Oddanih je bilo nadaljnih stotin strelov, predno se je s streljanjem ob 2:30 zjutraj prenehalo. Wooldford premogovnik posluje Zadnjih 14 dni brez unijskih delavcev, dočim je bil prej en mer sec zaprt radi štrajka. V tem premogarskem okraju se nahaja, še 60 vojakov narodne garde. Dasi je bilo oddanih na obeh straneh nad 500 strelov, pa oči-vidno ni bil nihče ranjen. V soboto, 28. maja, se zaključi šolska sezona Jugoslovansko šole moderne umetnosti. Učitelj te šole, Mr. Gregory H. Perušek bo ob tej priliki razstavil vsa dela, ki so jih njegovi učenci in učenke v tej kratki dobi naredili. Razstava omenjenih del se bo vršilr. v starem poslopju S. N. Doma, soba 'št. 3, in sicer v soboto in v nedeljo, 29. maja. Tem potom so prav vljudno vabljeni vsi starši teh učencev, da pridejo v Slovenski Narodni Dom na omenjene dneve. Mr. Perušek bo pokazal vsa dela, katerih so bili njih otroci v tej tako kratki do- Kako je mogoče, da uradnik, ki zasluži $8,000 na leto, posluje z milijoni Cleveland. — Državni pregledoval« knjig okrajnega blagaj nika v Clevclandu, ki pobira davke, so prenaša, da manjka $670,- 000 davčnega denarja. Od 28. aprila se že vrši silna preiskava knjig okrajnega blagajnika. 25 državnih nadzornikov je na delu. In tekom zadnjih mnogih let jo bil glavni pomožni okrajni blagajnik Alex Bernstein, steber republikancev v Clevelandu, dočim se je okrajni blagajnik Col j lister izjavil, da on sploh nič ne j ve, kaj se je delalo v njegovem 1 uradu. Bernstein je dobival kot j pomožni okrajni blagajnik $8,-1000 plače na leto. Pa je demokratski državni pravdnik Liegh-ley prišel v javnost s sporočilom, da je ta Bernstein, v družbi s svojim bratom Charlesom, bil udeležen v zemljiških in hišnih podjetjih, ki so vredna mnogo milijonov ,in da sta Charles, in Pravljen. Plačali bodo $4.00 na; dan ,za. štiri dni v tednu, tako ^a bo 1,250 oseb zaposljenih po dni v mesecu. Za delavce bo-izbrali one, ki so na listi dobrodelnih družb, to je oni, ki dobivajo doslej radi brezposelnosti podporo. Dobrodelna družba! 'tna svoj urad v Federal Reserve &ank poslopju na Superior Ave. ln 6. cesta. Vaš asesment Nocoj je zadnji večer, da fthko plačate pri svojih društvih svoj mesečni asesment. društvo je vaš največji prijatelj v vaši potrebi. Plačajte to-c«o svoj asesment. Ne veste ne "•"e ne dneva, kdaj vas zadene ne»reča. Tudi nekaj najnovejših slik iz i Jugoslavije bo na razpolago. Po kazanju slik je ples. Vstopnina je samo 25 centov, in gre polovica vseh dohodkov v dobrodelni sklad za potrebne slovenske družine. Pridite nocoj! de. Letos bo novembra meseca narod drugače ukrenil." župan : Miller je povedal še nekaj zanimivega. Rekel je: "Ko sem na-Jfctcpil urad, je prejšnji republikanski manager Burton trdil, da ima "balanciran proračun, mestnih stroškov." Kako je bilo to ! "balaricirano" za republikance, naj vam povem, d«; so dali za, čiščenje mesta za celo leto 1932 v ! preračun $600,000. Toda že januarja in februarja letos, ko so bili še republikanci na krmilu, so I porabili že $300,000 tega denarja in pustili meni samo $300,000 za celih 10 mesecev. To je republikansko balanciranje! Odpravil sem mnogo nepotrebnih tis-| kovin in raznih predmetov za I urade, in v treh mesecih se je tu prihranilo $50,000. Grozil sem, da uničim pogodbo za mestno razsvetljavo, pa. so hitro privolili, da se zmanjša račun za $60,-000 na leto. In civilna komisija! Pravijo, da je za vse enaka, to-dr kako je to, da ne morem republikancev, ki so nepotrebni pri vladi, pognati iz uradov, da se ta komisija vedno poganja le za re- bi zmožni narediti. Vabljeno je tudi ostalo slovensko občinstvo, da pride pogledat dela teh učencev, da se prepriča, da ima naša slovenska mladina v resnici idealno zanimanje na umetniškem polju. Ker je vstopnina k razstavi prosta, tedaj se prosi občinstvo, da pride v čim večjem številu. — Prosvetni odbor S. N. D. Mr. Lausche in Mr. čerrezin V eksekutivni odbor centralne organizacije demokratske stranke za Cuyahoga county sta bila imenovana Mr. Frank J. Lausche in Mr. M. S. Čerrezin. Ponovno je bil izvoljen L. J. Pire. Državljanska šola V četrtek, 26. maja, se vrši zadnji pouk v državljanski šoli na 55. cesti in St. Clair Ave. S poukom se potem zopet prične 29. septembra. * Na španskem dajejo ob Božiču samo služabnikom, darila. Napaden od roparjev Ko se je preteklo nedeljo vračal Simon Belajec, rodom Hrvat, v Mogadore, Ohio, od dela ob 6. uri zjutraj, sta ga ustavila dva moška, ki sta ga prosila za že-plenko. Ko je Belajec posegel v žep, mu je eden moških nastavil revolver na, prša in zahteval denar. Belajec je imel $565.00 pri sebi v gotovini. Pa je znal tudi braniti svoje premoženje, kajti junaški Hrvat je začel deliti klofute na desno in levo, pri tem je pa kričal na pomoč, da sta roparja urnih krač brez plena pobegnila. Tudi Belajec je dobil več udarcev in je bil prepeljan v bolnico v Akron, O. * 20 Čehov se nahaja v avstrijskem državnem zboru. * 21 milijonov brezposelnih se nahaja danes na širnem svetu. Les in baker Washington, 24. maja. Po dolgih debatah je senat končno včeraj odglasoval visoko carino na importirani les in baker. Carina za les je znašala doslej $1X)0 od tisoč čevljev, dočim je novi tarif $3.00. Na baker doslej ni bilo nobenega tarifa, in se je lahko prosto uvažal v deželo. Senat je sprejel določbo, da se računa, $4.00 carine od vsakih 100 funtov importiranega bakra. Senatna zbornica je sedaj gotova s tarifam in začela, se bo debata glede bondov za pomoč brezposelnim. Važna seja Nocoj večer, v sredo, se vrši važna seja skupnih društev fare sv. Vida,. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, (la se gotovo udeležijo. ; Alex, Bernstein dala denarja na prvo vknjižbo za razne hiše v svoti $2,960,000. Kje je dobil de- j nar, to ve Alex sam. Plače je imel $8,000.00 na leto. In državni pravdnik ga toži na $6,-000 odškodnine, ker ni pravilno manipuliral z denarjem, in iz urada okrajnega blagajnika je isti čas zginilo $690,000.00 dav- 't čnega denarja, in Collister je to-1 žen na $40,000 odškodnine, ker je nepravilno vodil davčni urad. | Bernstein je pa interesiran v milijonih v privatnem podjetju. Kljub vsemu temu je pa Bernstein, kot "odličen" republikanec, še vedno na delu v uradu okrajnega blagajnika. Kdaj bo vendar vsega tega konec! ljen zdravstvenemu oddelku, za-! bilježiti v knjige. Pa se je zgodilo, da je dala Betty Hutton $5.00 policistu, da je napisal, da je zdrava, dasi je bila spolno bolna. Babnica, je pa bila navihana in je zaznamovala petak, nakar je stvar izdala policiji. Detektivi so šli takoj k Benhoffu in res do-' bili pri njem zaznamovani petak. 1 Benhoff je znan republikanec in brat Edward Benhoffa, bivšega 'glavnega plumberskega nadzornika pod republikansko vlado, ki je bil spoznan krivim ,da je vzel 1 $350.00 podkupnine, da je ponarejal uspehe izpitov raznih pro-| siteljev za plumbersko licenco. .. Tako gre Millerjeva vlada ene-jmu graftarju za drugim v navskrižje. Listnica uredništva L. G. — Za javnost zadostujeta začetni črki, ne pa za uredništvo, ki mora vedeti Vaše polno ime, sicer se dopis ne priobči. Smrtna kosa V torek popoldne je umrla Christine Janež i č, 23931 St. Clair Ave. Podrobnosti priobčimo jutri. 4 dnevna razprodaja Opozarjamo na oglas Ohio Furniture Co., ki ima 4 dnevno lazprodajo pohištva po skrajno nizkih cenah. V družbi s to trgovino je sedaj tudi Mr. Joseph Kremžar. . * Turčija pristopi k Ligi Narodov. Stranka socialistov napovedala resen boj republikancem in demokratom M i 1 w a u k e e, Wisconsin, 23. maja. Morris Hilquit, vodja ameriških socialistov ,se je izja-•jvil sledeče: "Mi odpiramo poli-jtično kampanjo z napovedjo voj-j ne obema starima političnima I strankama in vojno vsemu sta-1 i rinskemu družabnemu sistemu, katerega te stranke zastopajo, vojno na celi črti, brez premirja iin kompromisa, vojno do konca, i j Katastrofalna industrijska kriza jc strašen dokaz polomije re-j j publikanskega voditeljstva, pod Hooverjem. Uprava predsedni-j ka Hoover j a je bila en sam ogro- j ftien fiasko. Ko je naenkrat zrl i pred seboj industrijski polom, i tedaj je "veliki inženir" Hoover bil popolnoma nesposoben, da | obvlada položaj. S svojimi kan-j i ta.tami O' financah in naivno filozofijo, se mu je sicer posrečilo, da je rešil par delnic na borzi, toda kruha za brezposelne ne zna poiskati, in stradajoči milijoni stradajo še naprej. Resnice je, da kadarkoli je Hoover na • stopil v tej silni krizi, da, je takoj potem postala kriza še bolj akutna. In kakor je bil neuspešen Herbert Hoover kot predsednik, lahko trdim, da ni za misliti, da bi bil governer Roosevelt kaj boljši, ali pa Al Smith z njegovim lahkim vinom in težkim pivom. Polomija Hooverjeve administracije ni polomija ene osebe ali več oseb, pač pa nevzdr-žljivost celega sistema, čemur Župan Miller poroča o uspehih in neuspehih svoje trimesečne vlade Pretekli pondeljek je župan Miller za zborovanju centralnega odbora demokratske stranke poročal o svojih sedanjih uspehih in neuspehih, kot jih je imel ! tekom treh mesecev, odkar je nastopil županski urad. Ko je (menil, da je doslej znižal mestni proračun za $3,332,000 na leto, kar je bil prisiljen storiti, ker ljudje ne plačujejo davkov, i je povedal, da največja nadloga [njegove vlade je civilna komisija. župan Miller je za pošteno civiln,« komisijo, ki naj skrbi, Ida pošteni in zaslužni delavci in uradniki dobijo povišanje v službi, ne pa troti in privrženci po-ilitičnih bosov. Je rekel Miller: "Obljubil sem ljudem pošteno in uspešno mestno upravo, in to obljubo bom držal kljub dej-jstvom, da ssm obkoljen po načelnikih raznih uradov in njih podkožnih — republikanskih kori-tarjih, katere bolj zanima pro-< | pad mojega uradovanja, kot pa I napredek mesta. Dokler bom jaz župan, bom nasprotoval vsakemu sistemu, pa, naj bo to civilna komisija ali kaj drugega, ki pra-i vi, da moram nezveste uradnike držati v službi." Newton D. Baker je bil izvoljen še nadalje za ! načelnika, okrajnega centralnega odbora demokratske stranke. Izjavil je, da je republikanska 'stranka dajala deželi zadnjih 40 let taka, zdravile, da dobiva od I časa do časa narod krčne napa- smo danes priča v javnem živ-Ijenju ni druzega kot kompletni bankrot kapitalizma. Sistem.; ki od časa do časa povzroča pro-speriteto, potem pa zadene toliko hujše s svojo krizo, sistem, ki dovoljuje, da, imajo nekateri mnogo, mnogo preveč, drugi pa nič, tak sistem se ne more vzdr-; žati. Socialistična stranka .je! edina stranka danes, ki nudi kompleten program narodu v Ze-dinjenih državah za takojšno in i stalno odpomoč." Tajnik socialistične stranke je sporočil konvenciji, da se nahaja v stranki 25,000 članov, ki plačujejo prispevke, ali 8,000 več kot pred štirimi leti. -o- Nepošteni policist Betty Hutton, 29 let stara, stanujoča na 3942 Prospect Ave., je bila aretirana kot prostitutka. | Vse take vrste ženske po aretaciji zdravniško preiščejo, če nimajo nevarnih bolezni. Tako je bila preiskana tudi Betty Hull. Uspeh preiskave mora policist Herman J. Benhoff, ki je pride- pufclikance, dočim meni ne pustijo, da bi imenoval ljudi, katere poznam, ki so mi zvesti in se moram, zanašati na politične nasprotnike! Toda pričakujem, da se bo tekom treh mesecev tudi pri civilni komisiji naredila velika sprememba!" --o- Zaključek slovenske šole Dne 11. junija bo zaključek šolske sezone obeh razredov Slovenske šole S. N. Doma. Zaključi se tudi šola odraslih učencev, katero poučuje Mr. Ivan Zor-man. Toliko v obvestilo stai'šem, ki pošiljajo svoje otroke v to šo-!io. ' ■ B ii AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto I8.B0 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13.50 Za Cleveland po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka I cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 123, Wed., May 25th, 1932 Začetek čiščenja V Clevelandu imamo gotov okraj mesta, kjer je spravljena skupaj vsa mizerija črnih državljanov. To je okraj ined Cedar, Scovill in Central Ave. od 12. ceste pa do 55, ceste. Tu so naseljenci črni državljani, tesno eden poleg drugega. Svoje dni jih ni bilo dosti v Clevelandu. Prvi, ki jih je začel importirati v Cleveland iz južnih držav, je bil svoječasni župan, republikanec Harry L. Davis. Za časa njegove vlade se jih je tisoče naselilo v Clevelandu. Z naseljevanjem črnih državljanov je imela obstoječa republikanska administracija dvojno korist: prvič so zamorski delavci poceni in porabiš jih lahko za vsako delo nižje vrste, drugič so pa vsi zamorci državljani, ali bolj precizno rečeno, 90 procentov njih, iz hvaležnosti, ker so bili pripeljani iz južnih držav v Cleveland, dosledno volili republikanski tiket. V štirih volivnih vardah, kjer bivajo zamorski državljani, je dobila republikanska stranka od 30,000 do 38,000 glasov pri vsakih volitvah. Zamorec lahko vsak voli, samo da je 21 let star, dočim je moralo tisoče in tisoče; naših ljudi iti skozi trplenje in težave, da si je priborilo državljansko pravico. V istih štirih vardah so dobivali demokrati od 1,000 do 1,500 glasov, kar pomeni, da je od vsakih 40 Zamorcev so volili republikanski tiket, eden glasoval za demokrata Republikanci so'znali to politično pripadnost Zamorcev po svoje izkoriščati, katero izkoriščanje je kmalu prineslo zamorskemu delu mesta sramotni naslov: roaring third Uboji in umori, raketirji, gangeži, vlačuge in prostitutke hazardnice in druge jame zločinov so prenapolnile okolico Od časa do časa smo lahkoi čitali v časopisju, kako je bil ta ali oni uradnik podkupljen, da je zamižal z očesom in ni vide očitnih zločinov, ki so se godili v "roaring third." Politika je pobirala svoje obole, in se ni sramovala jemati denar oc cestnih vlačug in prostitutk najnižje vrste. Ko je prišel na vlado demokrat Ray T. Miller, ki niče sar ne sovraži bolj kot nemoralnost in nesnago, so zamorsk državljani posluhnili. Demokratska vlada je bila za nje ne kaj popolnoma novega v Clevelandu. 17 let so živeli poc vlado republikancev, ki so jih pustili v miru, da so počenja li, kar so hoteli, dokler so plačevai svoje obole politiki. Nizko Dojmovanje zamorskega državljana o poštenosti v politiki ne more razločevati o morali in nemorali v politični admi nistraciji. In dobili so se neznačajneži v zamorski demokratskih vrstah, ki so mislili, da je demokratska administracija za las podobna republikanski. Nabirati so začeli med razvpitim elementi in vlačugami "politične prispevke," češ, da bodo lahko vodili svojo nemoralno obrt, ako prispevajo v demo kratski klub gotove prispevke. Toda demokrat Ray T. Mil ler je nemudoma pokazal, da je razlika med republikancem in med demokratom, bodisi v privatnem življenju, ali pa v politični administraciji. Ko je Miller zaslišal, da se nahaja v 12. vardi demokra tični klub zamorskih državljanov, ki skuša prodajati za de nar policijsko protekcijc dvomljivim elementom, je korajžno in energično nastopil, kot je to navada Millerja. Neki dr Uodgers, je demokratski zamorski vardni vodja v 12. okra ju. Kot tak ima dobro službo v mestu. In dasi je vardn vodja, je moral še tisto uro, ko je župan zaslišal, da ni popol noma čist pri transakciji z vlačugami, odložiti svoje mesto Vržen je bil na cesto, demokrat ali ne, hotel je izkoriščati svoje demokratstvo na nepošten način. In ne samo to! Župan Miller je nemudoma poklical po licijskega načelnika in mu ostro zabičil, da takoj vzame od delek policije ter naskoči glavni stan demokratskega zamor skega kluba v 12. vardi. Več višjih policijskih uradnikov in policistov v spremstvu prosekutorja Ryanda se je podalo ne mudoma v glavni stan demokratske stranke na Woodlanc Ave., kjer so aretirali uradnike, pobrali vse knjige, spise in druge stvari. Štirje uradniki demokratskega političnega kluba v 12. vardi, ki so bili v mestni službi, so bili nemudoma odslovljeni iz službe, še prej, predno se jim je kaj dokazalo ko je padla samo senca sumnje na nje, da delajo nepošteno To je začetek čiščenja nemoralnosti v politiki. Kako misli župan Miller to nadaljevati, napišemo v eni prihod njih številk časopisa. POGREBNI OBIČAJI NA JAPONSKEM Zapisal Louis L. Fcrfolia, slovenski pogrebni k tem, da rože (simbol nedolžnosti) nadomestujejo kadilo, preden neso rakev iz templja. Japonska rakev je delana navadno iz lesa in je zbita podolž, tako da truplo leži podolž. Večkrat pa je delana tudi na kvadrat, tako da truplo sedi, mesto da bi ležalo. Kadar umre kak siromak, ki ne zmore take rak-ve, ga denejo v sod, ki je delan iz bambusovih palic. Boljše rakve so navadno po-trite z belim platnom. Japonci imajo večinoma rajši bolj skromne rakve, ker svoje mrtvece na-; vadno sežgo. Njih mrtvaški oder ali voz/ je postavljen kot capela. Nosilnica ima na vsaki strani dolge ročaje. Te nosil nice nosi od 4 do 24 mož, včasih celo do 100 mož. Po poti se nosilci večkrat menjaje/. Rakev je pokrita z mrtvaškim prtom in je prt napravljen iz dvojnega pla na, kot odeja. Na enem kraju je plava barva, na drugem bela To pomeni, da umrli še ni bil star 41 let. Kadar pa sta barvi plava in rdeča, pa pomenja, da je umrli že prekoračil 41. leto. Za ženske so rožne barve, za dekleta pa, bele. Velikost pogreba je odvisna od premoženja. Taki pogrebi, kot smo jih omenili, so navadno za srednje stanove. Bogat človek pa dobi večjo udeležbo, večje število nosilcev, več rož in tudi pogrebni sprevod je veliko daljši. Ko se je pred nekaj leti vršil pogreb cesarice, je bil Sto dni po smrti ponovijo sorodniki spominske obrede za pokojnim. Te obrede ponovijo sedaj s stalno spominsko ploščo. Ploščo, ki je v templju, položijo sedaj k drugim ploščam umrlih faranov istega templja. Ob letu zopet naznanijo obletnico, ki se vrši v družinskem tem olju in prav tako sedemletnico, potem pa vsakih šest let do 37. leta, zatem pa 50-letnico, ki jo ponovijo vsakih 50. let. Poleg tega imajo še svoje letne spominska obrede vsak drugi teden meseca julija. Japonci imenujejo ta dan sprevod dve milji dolg in je trajal pogreb 22 ur. V sprevodu so korakali pogrebci bosi in te-šči. Razkošno rakev, v kateri je ežala cesarica, so položili na voz, ki so ga vlekli voli. . Kolesa pri tem vozu močno škripljejo, kar pomeni, da duše v vicah silno trpe. K vozu, ki je peljal mrtvo cesarico, so bili upreženi črni voli, ki so imeli na nogah bele nogavice. Možje, ki so izkopali grob, so bili oblečeni v obleko, na kateri so bile pritrjene črne peruti. To je pomenjalo, da niso kopali grob navadni pod-ložniki. Japonski cesarji in cesarice imajo veličastne mavzoleje. Najlepše japonske grobnice so one, ki so last takozvanih Toku-gawa Sogunov, kamor zahajajo na božjo pot Japonci in tudi drugi narodi. Japonci se malo zanimajo za ameriške pogrebne navade, dasi-ravno se drugače radi oprijem-ljejo zapadnih metod in običajev. V glavnem so Japonci še vedno pristen orijentalski narod. Vendar v mnogih slučajih uporabljajo pri pogrebih že motorna vozila. Morda bodo sčasoma upeljali tudi ameriške kre-matorije in opustili svoj način sežiganja mrličev. A velikih iz-prememb gotovo še dolgo ne bo, kajti njih obredi za umrle so nekaj, kar je globoko ukoreninjeno v japonskem narodnem čuv-stvu. St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. G. Toliko zanimanja za strelske vaje naši fantje niso še nikoli pokazali kakor letos. Kljub slabim razmeram, vidim na strelišču same zadovoljne obraze, kar je pač dokaz, da imajo ljudje dobro zabavo, kar gotovo vsak potrebuje, posebno v teh časih. Nekaj naših fantov se letos še ni udeležilo streljanja, ker jih baje preveč zebe. Zato jim bomo pred vsako vajo poslali po pošti po 25 golobov na dom, katere bodo lahko kar za pečjo s palico razbijali. Gotov sem, da jih bodo več zadeli kot pa mi s puškami. Toda o tem moramo še poprej sklepat na seji, ako hočemo napraviti kakšno tekmo med "jagri s palico." To sem omenil, ker pač drugega vzroka ne vem za izvan-redno sejo, katero bomo imeli prihodnjo nedeljo 29. maja. Naš predsednik mi je namreč naročil, oziroma ukazal, naj tem potom člane obvestim, da pridejo na strelišče deset minut pred 2. uro, kajti točno ob dveh se prične seja. Baje imamo nekaj važnega za ukrenit, zato pridite vsi. Na 15. maja smo takole streljali : Urankar J.....'.. .. 15 Česen Ar............ 12 Peterka............. 9 Sušel.............. 15 Malovašič.......... 13 Mihelich............ 8 Klemen.............. 14 Glažar.............. 19' Penoza V........... 12 Penoza L........... 14 Papesh.............. 15 Novak A........... 18 Podpadec.......... 11 Kren.............. 14 Novak J............. 17 Sietz.............. 14 Urankar A......... 19 Pirnat............15 Sušel Jr............. 14 Turšič.............. 22 Dolenc S............. 15 Bučar.............. 11 praznik svetilk, ker imajo svetilke važno vlogo pri njih svečanostih. Podoben temu je krščanski praznik Vseh svetnikov. Ob tem času se spomnijo v duhu svojih sorodnikov, ter jim pri-neso jedil na oltar, ki jih darujejo svojim dragim. Od teh jedil jedo tudi sorodniki in sicer kar hočejo in kolikor hočejo. Sintovski pogrebni obredi so skoraj ravno taki kot budistov-ski, ni veliko razlike. Sintovska posebnost pa je, da verujejo, da so duh pokojnika nastani v spominski plošči. Druga razlika je —Roparski napad pri belem dnevu. V soboto, dne 7. maja, se je vršil v Sošicah onstran Gorjancev semenj. Med drugimi sejmarji je prišel tja tudi 52 letni mizarski mojster Rangus Anton iz Stranja pri Vrhpolju v 'Šentjernejski občini. Na sejmu sta se dobila z ženo lesnega trgovca gospo Slavo Martinovo iz Metlike, s katero sta imela poslovne zveze. Likvidirala sta nekaj računov in Rangus je dobil od ge. Marunove 550 Din gotovine. Zavil je nato v gostilno pri Štefanu, kjer je nekaj malega jedel in pil, potem pa se je okrog poldne odpravil proti domu. Pridružil se mu je še 26 letni Karel Blatnik, ki je doma iz iste vasi in mahnila sta jo čez Gorjance, čez katere vodi samotna gozdna pot proti njihovi vasi. Prišla sta že do Brezika, ko naenkrat stopijo pred nju trije po obrazu črno maskirani roparji in s klicem "stoj!" namerijo pištole proti njima. Oba sej-marja sta se tega nenadnega napada zelo prestrašila, vendar pa sta -se hitro zbrala, se obrnila; in pričela bežati nazaj proti Soši-cam. Blatnik je bil kot mlajši tudi urnejši in je hitro izginil izpred oči roparjem, ki so za njim oddali več strelov, k sreči pa ga niso zadeli. Rangus pa ni mo- gel tako hitro teči, poleg tega pa se je še celo spodtaknil ob korenine in je padel, kar je bilo zanj usodno. Roparji, ki jih je beg obeh sejmarjev razjezil in ki so oba begunca zasledovali, so planili na na tleh ležečega Ran-gusa, še preden se je mogel pobrati in so g?, z naperjenimi pištolami obkolili ter kričali: "Daj amo novac!" Ker se je nekaj časa obotavljal ga je eden roparjev brezobzirno in z veliko silo udaril z ročajem svojega samokresa po glavi tako močno, da mu je prebil lobanjo na temenu. Rangus se je takoj onesvestil, roparji so ga pa preiskali in mu vzeli ves denar v znesku 550 dinarjev, srebrno žepno uro, žepni nož, steklenico slivovke in dozo, napolnjeno s savskimi cigaretami. Vsega krvavnega in nezavestnega so potem roparji pustili na mestu in jo odkurili. Čez čas se je Rangus vendarle prebudil iz omotice in se s težavo privlekel v Sošice, kjer je bil slučajno navzoč zdravnik dr. Skala, ki je ranjencu nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali domov, od tam pa v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. O napadalcih so bili takoj obveščeni sošrški orožniki, ki so se takoj podali na zasledovanje za neznanimi roparji. —Pet človeških žrtev požara. Iz Gospiča poročajo: Pretekli petek zvečer okrog 10. je začela goreti hiša Ludje Vujnoviča, logarja v Divoselu. Ker je bila hiša lesena in krita s slamo, poleg tega je pa še pihal močan veter, se je ogenj bliskovito hitro širil in zajel tudi hlev. Hiša in hlev sta pogorela do tal, ž njima vred pa tudi vse, kar je bilo živega v hiši in hlevu. V hiši je spala logar jeva žena z dvema hčerkama, ena stara sedem, druga pa deset let, in petletni sin, dočim je drugi 14 letni sin spal na hlevu. Vseh pet je zgorelo. Logar Vujnovič se je ta večer slučajno delj časa zamudil v mestu in je tako ušel strašni smrti. Pomagati ni mogel pri tej nesreči nihče, ker je hiša stala osamljena v gozdu in daleč proč od drugih hiš, poleg tega je pa požar tako hitro divjal, da je v 20 do 30 minutah ostalo od hiše in hleva samo pogorišče. Takoj drugi dan zjutraj je prišla sodna komisija. Ko so kopali po ruševinah, so našli v kotu hišne kleti zgorele ostanke uboge matere in dveh najmanjših otrok, ki so ob času požara gotovo trdo spali in se skupno z gorečo posteljo pogreznili v klet. Desetletno hčerko so našli tik pri vratih. Očividno je hotela ubežati strašni usodi, pa je bilo že prepozno. Na pogorišču hleva so našli zogljenele kosti 10 letnega sina. V hlevu je zgorelo šest glav goveje živine, en konj in več kokoši. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno. —Popolnoma izmučen se je vrnil v domačo vas. Te dni se je po 17 letni odsotnosti nepričakovano vrnil kmet života Ar-šič iz Trnovca pri Petrovcu. Ar-šič je med svetovno vojno služil v srbski armadi in je prišel v avstrijsko ujetništvo. Prepeljali so ga v neki ujetniški tabor v Galiciji, odkoder je ušel in se pridružil skupini ciganov, s katerimi je prekoračil romunsko mejo. V Romuniji se je preživel kakor je pač mogel. Nikdar si ni mogel pridobiti toliko denarja, da bi se mogel peljati domov. Končno se je odločil, da bo šel peš domov. Popolnoma izmučen je te dni dospel v svojo domačo vas, kjer je njegov nenadni prihod vzbudil veliko zanimanje in splošno veselje. —Huda nesreča na morju. V Kaštelanskem kanalu se je prevrnila v bližini rtiča "Lora" jadrnica, na kateri se je Vozilo enajst oseb, od katerih so tri našle smrt v valovih. Med utopljenci je tudi Slovenec Ivan Škrinjar, po poklicu natakar. Trupel utopljencev še niso našli. —Podivjani b i k razmesaril gospodarja. Te dni se je pripetila pri nas nesreča, ki je globoko pretresla naše prebivalstvo. Nesreča je zahtevala človeško žrtev v osebi posestnika Jožeta Ložarja iz žapuž. Posestnik Ložar je gnal napajat svojo živino na vaško mlako. Med živino je bil tudi mlad bik, ki pa na svojega gospodarja, ki se je šele po veliki noči vrnil iz Avstrije, kjer je krošnja-ril, ni bil navajen. Zato mu je že med potjo močno nagajal, čim je živina prišla do vode, pa je bik nenadoma podivjal in se zaletel z vso silo v gospodarja in ga z rogovi vrgel z vso silo ob kamenit obzidek, nato pa je z vso silo rinil z glavo v nezavestnega gospodarja. Nesrečo so najprej opazile nekatere ženske, ki so bile tudi namenjene proti mlaki s svojo živino. Ker si niso mogle drugače pomagati, so začele nagajati biku, kateri je popustil svojo žrtev in tekel ve3 podivjan za njimi. K sreči so se ženske biku skrile, tako da jih ni dosegel. Popolnoma nezavestnega posestnika so vaščani, ki so kmalu zvedeli za grozno nesrečo, prenesli na dom. šele tu so videli, kako je bil Ložar razmesarjen. Vsled silnega udarca ob kamen je imel razbit obraz, prsni koš pa mu je podivjani bik dobesedno zdrobil. K ponesrečencu, ki je bil še pri zavesti, so poklicali zdravni- Ce verjamete aP pa ne. Ta-le je pa priletela od št. Jerneja in se je rodila v tistih krajih, kjer se vinska trta skozi okno smeje in vsak dan dobro jutro vošči. Zgodba nam priča, da ni samo tukajšnji ohaj-čan močan (ali pa newyorčan), ampak da ima, tudi cviček svoje muhe. V zgodbi se tudi piše, da niso koprive samo za revmati-zem ali proti njemu (kakor misli Mike Romih v Genevi), ampak da odpravijo tudi 'mačka." Kdor bo torej imel v pondeljek zjutraj težko glavo, naj se malo povalja v koprivah in odleglo mu bo v glavi, po telesu pa ne tako hitro. Toda napravite kakor hočete, najprej pa poslušajte storijo: Sedaj, ko imamo pomlad v naših krajih, se večer za večerom vračajo iz vinogradov skupine veselih kopačev, ki, kakor škr-janček lepo, prepevajo in vriskajo, da doni in se razlega po vsej širni dolini. Vsakdo rad pohiti sedaj v vinske gorice, v bele hrame in zidanice, da. tam ob kapljici rdečega cvička najde tolažbe in utehe svojim življenjskim težavam in bridkostim. In kakor mnogi drugi srečni izvoljenci in izbranci, tako je bil pretekle dni od gospodarja tudi naš dobrodušni Janez povabljen da, sme pohiteti z veselimi ko- ka, iz Broda, ki je Ložar ju nudil prvo pomoč. Vendar je bilo videti, da so poškodbe tako hude, da ni mogoč prevoz v bolnišnico. Ranjenec, ki: je prišel čez čas zopet do zavesti, je od bolečin samo stokal, dokler ga smrt ni rešila trpljenja. Pokojni Jože Ložar je bil zelo rtlieden posestnik in nad vse skrben gospodar. S svojo marljivostjo in varčnostjo si je pridobil tri grunte, katere je znal tudi umno upravljati. Bil je dvakrat poročen in zapušča še deset živih otrok. Pogreb, ki ga je pokojnik imel, je bil zelo lep in je skoraj vsa fara spremila tako tragično preminulega žiipužana. —Smrtna nesreča v Mostah. V Mostah se je pripetila pretresljiva žaloigra, pri kateri je izgubila življenje mlada mati. Zakonca Ivan Peterka, mali posestnik in delavec iz Laz 15, ter njegova žena, 25 letna Frančiška, sta imela opravek na sodišču. V Ljubljano sta se pripeljala z vozom. Ob 4 popoldne sta se nameravala cjdpeljati domov. V Mostah, pred Merghenthalerje-vim podjetjem, pa se je njun konj naenkrat nečesa ustrašil in poskočil. Sunek je bil tako močan, da je žena Frančiška padla z voza. Obležala je na tleh, ven-' dar ni izgubila zavesti. Mož je ves preplašen dvignil ženo, vi-fiel pa je takoj, da je nevarno ranjena na vratu. Iz bližnjega podjetja Narbeshuber so telefonirali po reševalni avto, ki je takoj prišel in odpeljal ranjen-ko proti bolnišnici, žena je še tarnala, da jo boli v za.tiljku. Tik pred bolnišnico pa je izdihnila. Rcševalci so jo prepeljali v Mestni dom, kjer si je truplo ogledala komisija. Ugotovili so, da si je žena zlomila pri padcu zatilje. Truplo so pripeljali potem v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pretresljivo pa je bilo poslušati jok in obup ubogega moža, kateremu so lile solze na truplo raj-nice. Ubogi mož ja bil ves zmeden in ga ni bilo mogoče potolažiti. Pokojnica je bila vzorna žena in dobra mati treh nebog-ljenčkov, katerih najmlajši je star komaj sedem mesecev. Sedaj pa bodo ti ubožci brez matere. Poročena je bila pokojnica komaj pet let. Ta nesreča mora res ganiti srce vsakogar. —V Ljubljani je umrl gosp. dr. Artur pi. Wurzbach-Tannen-berg, odvetnik v Litiji in gra-ščak. —V šmartnem ob Savi je preminul gosp. Ignacij Dolničar. pači v solnčne gorice in ondi tudi on okusiti in preizkusiti opojno pijačo. Veselo je teklo vince, opojno se lesketalo v velikih vrčih in hrupni napoji in zdravice so donele v čast povabljenemu gostu, ki je mogočno in košato sedel na stari stiskalnici v kotu. Janez je pil, a kmalu je klonil njegov duh, da se je le še zadovoljno smehljal in končno sladko zadremal na svojem vzvišenem mestu. — Ob večeru pa, ko je bilo žeji že dovolj zadoščeno, so se veseli možje vračali na svoje domove in so tudi pijanega Janeza odpeljali domov. Pred domačo hišo so ga odložili in samega prepustili nadaljnji usodi. Mož je tipal po zidu, se guga-je pomikal dalje in končno odprl neka vrata--"Aha, zdaj sem doma,' 'je zadovoljno zamr-mral sam pri sebi. "Vstani stara in skuhaj črne kave! Veš, grozansko me nekaj čvrči in vije tu notri v želodcu!" — Toda, komaj je ponižno željo izrekel, že ga je nekaj, kakor z metlo udarilo po glavi, da, se je opotekel in zrušil po trdih tleh. Zakoloba-ril je z rokama proti nevidnemu sovražniku, ujel in prestregel v zraku besno motovilo in že spoznal v njem — kravji rep. — "Glej ga šmenta, h kravam sem zašel," je godrnjal in robantil Janez, nato pa po vseh štirih zapustil nečedni prostor in nehvaležne živali . . . Dospel je pred hišna vrata; tolkel, klical, prosil — nikjer žive duše, od nikoder človeškega gasu. šlo mu je kar na jok, da se je milo ozrl proti nebu, hoteč tako še nebeščanom potožiti svojo bridkost in nehvaležnost domačih ljudi. Pa tudi z neba ni bilo odziva, le svetla luna je strmela vanj in se mu smejala in grohotala v pijani obraz, da je ves jezen povesil oči in odjadral na drugo stVan hiše. Tam je našel odprto okno. Spoznal je, da bi se dalo skozi to odprtino priti v sobo k svoji dragi družini. Ves zadovoljen je slekel jopič, si zavihal rokave, se oprijel lesenih obojen in zavihtel kvišku O joj, pa preslabe so bile roke, preveč vinske in okajene dušne in telesne moči. Zdrknil je nazaj, med potjo pa zadel ob oster žebelj, da je nekaj presunljivo resknilo in že so se tudi na hlačah pokazale grozne posledice mukepolne plezalne ture . . . Pa junak ne odneha, tako tudi Janez ni! Drugič se je zavihtel in pognal kvišku; pa zopet je priletel nazaj in omahnil v bujno zelenje in kamenje pod oknom . . . Zaječal je od bolečin, malo poležal, a že zavpil, skočil kvišku kakor od kače pičen in bil hipoma trezen. Skakal je po eni nogi, se drgnil po obrazu, obupno vil roke, vekal od bolečin in klical svoje drage na pomoč. Toda bridkosti niso minile, bolečine niso pojenjale; koprive, v katere je bil padel, so storile svojo dolžnost, ga docela streznile in mu prepodile vinske duhove . . . Vekal je in kričal, dokler ni slednjič žena vstala in pogledal?, kdo tako razgraja pod oknom. Ni ga spoznala v senci dreves, zato je tiho, po prstih, pohitela po lonec mrzle vode in jo — neznancu — bušila v pre-padeni in obupani obraz . . • "Na, dedec nemarni, boš pomnil, kdaj si lazil pod okni poštenih hiš in motil spanje krščanskim ljudem!" — Pa je zaprla okno in pustila svojega zakonskega druga samega v hladu in pokoju mrzle noči . . . Po dolgem tavanju okoli hiše je Janez končno izgubil upanje, da bi mogel prenočiti v topli postelji; odšel je na skedenj in si tam na mehkem senu poiskal udobno ležišče. Pa, ko je počival, je še daleč v noč razmišljal o svoji nesreči in o pekočih koprivah, ki so tako blagodejno vplivale nanj in ga rešile iz krempljev hudih vinskih duhov. — Sklenil je ta tihi večer, da bo tudi v vrtičku čudežne rože nasadil, da mu bodo v bodočih dneh lajšale in zdravile kronično vinsko bolezen, ki mu je, — po usodi bridki — že od ranega rojstva v knjigi življenja zapisana. Vesti iz domovine AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 25TH, 1932 r~| GEORGINA WORTHLEY: STARI OHIJSKI PREKOP Marsikomu morda še ni znano, da je bil pred 100 leti napravljen prekop od Clevelanda Pa do Ohio reke. Po tem prekopu so potem ljudje potovali, prevažali tovore od Erie jezera v notranjost dežele. Poprej, predlo je bil narejen ta prekop, so ljudje mogli potovati edino peš, na konju ali s pošto. Leta 1816 Pa je Ethan A. Brown, ki je bil Pozneje governer države Ohio, napravil apel na legislaturo, da bi se izkopala vodna pot med jezerom Erie in Ohio reko. Ljudje pa so se njegovi ideji smejali, češ, da je fantastična, nemogoča radi prevelikih stroškov. Toda, njegova ideja je zbudila zanimanje in šest let potem je dobil James Geddens, ki je izvršil Erie prekop, nalog, naj premeri zemljo in napravi načrt za Prekop. Za to delo so mu odločili $1,500 letne plače. Toda tedaj se je pa vnel med posameznimi mesti prepir, kje naj bo prekop izkopan in kako se bo zanj plačalo. Najprej je država mislila, da bi se ga plačalo z loterijo. Toda v tem se je zainteresiralo John Jacob Astorja iz New Yorka, da bi posodil denar. Astor je posodil en milijon dolarjev, za katere se je izdalo bonde in Astor Jih je sam kupil za $600,000. Posojilo bi moralo biti plačano leta 1850. Država Ohio je imela tak kredit takrat, da so bili bondi takoj prodani. • Mnogo se je debatiralo, kje naj bi bil zvezan prekop z Erie jezerom. Inženjerji so priporočali tri reke: Black, Grand in Cuyahoga. Prva se izteka v Erie jezero v Lorainu, druga v Fair-Portu in tretja v Clevelandu. Tako so se poganjali za iztočišče Prekopa tri mesta: Lorain, Fair-Port in Cleveland. Ako bi bilo zmagalo eno izmed obeh mest izven Clevelanda, bi bil morda danes Lorain ali pa Fair port milijonsko mesto, Cleveland bi imel pa obsežnost Loraina. Pripoveduje se, da je takrat vasica Richmond zelo nasprotovala gra-denju prekopa, boječ se, da bi Prišlo po prekopu preveč neza-željenih tujcev iz juga. No, vasica Richmond še danes šteje komaj 400 duš. Ko se je končno izbralo Cleveland, je bila mestu zasigurana bodočnost, ker je naselbina s tem potegnila od sosednjih naselbin ljudi. Tako je postal Cleveland naenkrat vhod za vso notranjo Ohio in k vzhodu. Ohio je bila že takrat največja žitni-ca v vsej Uniji in Cleveland je Postal glavno pristanišče za izvoz. Dnevi delovanja novega Prekopa so trajali samo nekako 30 let, toda v tem času so si pomagala na noge vsa mesteca ob Prekopu. Faktično delo pri prekopu se je pričelo pri Licking Summit, tri milje od Newark, O. v juniju 1825. Delo so začeli z velikimi svečanostmi. V enem mesecu Je bilo že zaposlenih pri prekopu 2,000 delavcev in 3,000 konjskih vpreg je odpeljavalo zemljo. Del prekopa, med Clevelandom m Akronom je bil dogotovljen ieta 1827. Delo pri kopanju prekopa je 'Jilo jako zamudno, ker na razpo- ti Clevelandu. čo.lni so bili vsi okrašeni, godba je igrala in petje se je razleglo iz grl vesele družbe. Vsak čoln je vlekel po en konj po stezi na obrežju. Ko se je pripeljala flotila v Cleveland, so jo tu sprejeli streli iz topov in pozdravila jih je velika množica navdušenega ljudstva, ki se je zbrala na obrežju, kjer je danes podnožje Superior Ave. Ko so čolni pristali na obrežju in so jih privezali, se je vsa dolga procesija podala na mestni trg (public square), kjer so se vršili slavnostni govori. Nato so se pa vsi skupaj podali v Bel-denovo gostilno, kjer so imeli dobro kosilo in vršile so se slavnostne napitnice ob dobri pijači. Zvečer se je vršil ples in "prosta zabava." V letu 1832 je bil prekop izročen prometu od Erie jezera do reke Ohio, Cleveland je postal važno trgovsko središče in njega prebivalstvo je hitro naraščalo. Ves prekop je bil dolg 309 milj. Kmalu zatem so pričeli kopati prekop med Toledo in Cincinnati in kmalu so bila vsa važnejša mesta v državi Ohio zvezana s prekopi. Dolžina teh prekopov je znašala 697 milj in je vse to delo stalo $16,000,000. Zanimivo je bilo potovanje na čolnih po teh prekopih, čolne sta vlekla po dva konja ali muli, vpreženi eden za drugim, na vrvi, ki je biia dolga kakih 200 čevljev. Kadar je bil tovpr težji, so vpregli nadaljne konje. Voznik je jahal na zadnjem konju in vodil z vajeti prednje. V letih, ko se je vršil ves promet po teh prekopih, je bilo uslužbenih pri vlačenju čolnov do 45,000 konj in mul. Trgovine, kovačnice in gostilne so zrast-le ob prekopih. Na vsake pol milje je bila gotovo po ena gostilna, ki je nudila žejnim Ohajča-nom okrepčila. Največ so pili močan jabolčnik in pa žganje, ki je takrat veljalo 31 centov galo-na. Priganjači konj, ki so vlekli čolne, niso imeli posebno težko delo. Največkrat so bili zaposleni za to delo dečki v starosti do deset let. Toda ti dečki so bili pravi gadje. Pretepali so se, če je bilo treba, igrali so karte, kadili in pili in imeli za vsakogar primerno besedo za odgovor. Tako so bili ti mladi vozniki splošno priznani kot jako zreli tički. Toda nekateri so bili tudi dobri in pridni. Tako je bil neki enajstletni deček poganjač par mul. Njegovo ime je bilo James A. Garfield, ki je bil pozneje predsednik Zed. držav. Ti čolni so se jako počasi pomikali po prekopu. Luksuzni čolni so bili samo za bogate in ti čolni so polzeli po vodi z veliko "naglico" — štiri milje na uro. Revnejši sloji so se pa vozili na-navadnih čolnih, s katerimi so prevažali tudi tovore in ti čolni so vozili eno miljo in pol na uro. Voznina je bila po cent in roI na miljo. Ko so delali prekop, so morali delati preko njega tudi mostove pri cestah. Mostove so pa napravili tako nizko nad vodo, da je šel čoln jedva pod njimi. Kadar se je čoln bližal takemu mostu, je poveljnik čolna zaklical POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Emirja je pregovoril, da je mesto naskočil dvakrat, ne oziraje se na mnogoštevilne žrtve. Svoje vojake je pognal na one točke v okopih, ki so se mu zdele najmanj zavarovane. Toda bra-nivci so oba naskoka junaško odbili. Celo veliki knez in njegovi častniki so zastavili svoje življenje in se niso ogibali nobene nevarnosti. Njihovemu zgledu je sledilo vse prebivalstvo. Meščani in kmetje so hiteli na okope in požrtvovalno vršili svojo dolžnost. Pri drugem naskoku se je Tatarom posrečilo, da so se polastili nekih vrat v okopih, Na vzhodnem koncu široke, dve vrsti dolge Glavne ceste, ki drži do Angare, se je vnel hud boj. Kazaki, orožniki in meščani so se Tatarom tako krepko postavili po; robu, da so se morali umakniti v svoje postojanke. Zato je Ivan Ogarev začel misliti na to, da z izdajstvom doseže, česar ni mogel doseči s silo. Kakor že vemo, je nameraval iti v mesto k velikemu knezu, si pridobiti njegovo zaupanje in ob ugodni priliki oblegovalcem odpreti kaka vrata. Poleg tega si je hotel ugasiti žejo po maščevanju nad carjevim bratom. Ciganka Sangara, ki je prišla z njim v taborišče ob Angari, ga je silila, naj hitro izvrši svoj načrt. V resnici se je bilo treba stvari lotiti brez odloga. Ruske čete iz jakutske pokrajine so že korakale proti Irkutsku. Zbrale so se bile ob zgornjem teku reke Lene in hitele po njeni dolini naprej. Dospeti so morale prej kakor v šestih dneh. Zato se je bilo treba mesta polastiti pred njihovim prihodom . Ivan Og&rev.se. ni obotavljal nič več. Dne 2. oktobra zvečer je v palači vrhovnega carskega namestnika, kjer je stanoval velik/ knez, zboroval vojni svet. Iz te palače, ki stoji na koncu Glavne ceste ob Angari, se je dala reka pregledati daleč navzgor in navzdol. Skozi okna ne glavnem pročelju se je videlo tatarsko tamorišče. Ako bi bili oblegovalci imeli boljše topništvo, bi v njej ne bilo varno' sta' novati. Veliki knez, general Voran-cov, carski namestnik in trgovski načelnik, katerim se je pridružilo tudi nekaj višjih častnikov, so pretresali razne nujne odredbe. "Gospodom je naš položaj znan docela," je dejal veliki knez. "Trdno sem prepričan, da se moremo držati do prihoda ja-kutskih čet. Tedaj pa bomo zapodili tatarske orde in kar se mene tiče, bodo drago plačale svoj zločinski vpad v moskovsko ozemlje." "Vaša Visokost ve, da se sme zanašati na irkutsko prebivalstvo," je odgovoril general Vor-aneov. "Da, general," je dejal veliki knez. "Izredno me veseli, da mo- Wo ni bilo modernih strojev. Z j navadnimi pljugi so zrahljali Zcmljo, nakar so jo delavci z sa-mckolnicami vozili iz grabna po deskah. Delavci so imeli na čev-'•iih pritrjene železne krampeže, "nizek most" in vsi potniki na krovu čolna, so se vrgli na tla, da niso zadeli ob mostnice. Teh mostov je bilo toliko, da se je ponavljala ta. procedura skoro vsakih deset minut in so imeli aa jim ni noga spodrsnila na °Polzkli deski. Kadar so nalete-'i na trdo skalo, so z ročnimi sve-zavrtali luknje in s smodnikom raztrelili. Vsakih deset minut se je izkopalo 15,000 ton zemlje. Ako Ji tak prekop kopali danes z modnimi stroji, bi bilo tako delo Ugotovljeno v primeroma kratim času. Ko je bil dogotovljen prekop Clevelanda do Akrona, so to ^°dno pot slovesno odprli 4. ju-ija 1827. V Akronu se je zbra-a dolga vrsta čolnov, na kate-rih so se odpeljali državni uradni in druge vplivne osebe pro- potniki na čolnih na ta način jako, dobro vežbo. Toda ljudje so bili v tistih časih jako skromni in nihče se ni pritoževal nad tem. Vožnja od Clevelanda do Portsmoutha, 309 milj, je trajala 80 ur in se je računalo na potniških čolnih po 4 cente od milje. Vožnja od New Yorka do Cincinnatija, 1,110 milj, je stala samo $15.00. Na potniških čolnih se je včasih vozilo tudi do 100 oseb. Spredaj na čolnu je bil oddelek za moštvo čolna, ki je štelo od 4 do 9 mož. Potem je bil oddelek za ženske, zatem glavna kabina, i kjer je bila tudi bara in kjer so imeli moški ponoči svoje prenočišče. V zadnjem delu pa je bila kuhinja. Vožnja v lepem vremenu je bila jako prijetna, dasi je šlo počasi naprej, pa se takrat nikomur ni bogve kaj mudilo. Kdor je prišel prepozno v pristanišče in je čoln že odplul si je najel voz in se peljal do prvega mostu čez prekop. Ko je priplul čoln pod most, je potnik enosta vno skočil na čoln in zadeva je bila rešena. Promet po teh prekopih je cvetel vse do 1850-60. V letu 1851 je imel Ohio prekop prometa za $432,171.00, kar je bila jako čedna vsota tiste čase. Potem so izpeljali železnico in lepo življenje po teh prekopih je nenadoma ponehalo. Danes, po sto letih, se komaj še poznajo sledovi teh prekopov, kjer je bilo nekda j tako živahno in polno veselega življenja. rem v polni meri priznati njegovo domoljubje. Hvala Bogu, da so nam doslej prizanesle kužne bolezni in lakota! Trdno upam, da se bomo tudi v bodoče izognili tem strahotam. Na okopih sem moral pogumno prebivalstvo kar občudovati. Gospod trgovski načelnik, prosim Vas, da moje besede sporočite dalje!" "Zahvalim se Vaši Visokosti v imenu vsega mesta," je odgovoril trgovski načelnik. "Ali smem vprašati, kako dolgo bomo morali čakati na pomožne čete v najslabšem slučaju?" "Kvečjemu šest dni," je odgovoril veliki knez. "Spreten in drzen sel je prišel danes zjutraj v mesto in mi sporočil, da hiti proti mestu 50,000 Rusov pod vodstvom generala Kiseleva. Pred dvema dnevoma so bili v Kirensku ob bregu reke Lene in sedaj jih ne bo zadržal ne mraz ne sneg na njihovem pohodu. Vrla četa 50,000 najboljših bo zgrabila Tatare od strani in na? kmalu oprostila." "Tisti dan," je dostavil trgovski načelnik, "ko nam bo Vaša Visokost ukazala izpad; bomo vsi pripravljeni na Vaše povelje!" "Dobro, gospod načelnik," je odgovoril veliki knez. "Poča-kajmo, da se na bližnjih gričih pokažejo naši prvi oddelki! Tedaj pa stremo" te vpadnike!" Nato se je obrnil h generalu Vorancovu: "Jutri bova nadzorovala dela na desnem bregu. Po Angari že plava led. Reka bo kmalu zamrznila in Tatari, bi jo mogli prekoračiti." "Naj mi Vaša Visokost dovoli majhno opazko!" je dejal trgovski načelnik. "Prosim, gospod načelnik." "Mnogokrat sem opazoval, da je mraz dosegel 30 do 40 stopinj pod ničlo, toda po Angari je še vedno plaval led. Reka najbrže zato ni nikoli popolnoma zamrznila, ker silno hitro teče. Ako Tatari nimajo drugega sredstva, da pridejo čez reko,, jih ne bo nikoli v Irkutsk!" Vrhovni carski namestnik jo potrdil trgovskega načelnika. "To je naša sreča," je odgovoril veliki knez. "Sicer pa bomo pripravljeni za vsak slučaj." Nato je vprašal policijskega ravnatelja: "Ali mi imate kaj poročati, gospod policijski ravnatelj?" "Vaši Visokosti moram predložiti neko prošnjo," je dejal policijski ravnatelj. "čigavo prošnjo?" "Sibirskih pregnancev, ki jih je v mestu pet sto, kakor je zna ■ no Vaši Visokosti." Politični pregnanci, ki so bili razkropljeni po vsej pokrajini, so se takoj po tatarskem vpadu zbrali v Irkutsku. Pokorili so se povelju, da odrinejo v glavno mesto, in so zapustili kraje, kjer so opravljali najrazličnejše službe, bodisi kot zdravniki, bodisi kot profesorji na gimnazijah ali učitelji na japonskih in mornariških šolah. Veliki knez je kakor car spočetka zaupal njihovemu domoljubju in jih dal oborožiti. Vsi so se izkazali kot vrli. branivci. "Kaj pa želijo?" je vprašal veliki knez. "Prosijo Vašo Visokost dovoljenja, da smejo sestaviti poseben zbor in biti na čelu prvega izpada," je odgovoril policijski ravnatelj. "Prav!" je dejal veliki knez vidno ginjen. "Pregnanci so Rusi in imajo pravico, da se bi jej o za svojo domovino." "Zagotavljam Vašo Visokost," je dejal vrhovni carski namestnik, "da ne bo našla boljših vpjakov!" "Potem pa morajo imeti svojega poveljnika," je dostavil ve liki knez. "Kdo naj bo?" "Predlagati žele Vaši Visokosti enega izmed sebe," je dejal policijski ravnatelj, "ki se je že večkrat odlikoval." "Ali je Rus," "Da, iz baltiških pokrajin." "Kako mu je ime?" "Vasilij Fedor." Ta pregnanec je bil Nad j in oče. Bravcu je že znano, da se je Vasilij Fedor v Irkutsku pečal z zdravilstvom. Bil je ne samo učen in ljubezniv mož, ampak tudi pogumen in zelo iskren domoljub. Ves čas, ki ga ni posvetil bolnikom, je porabil pri obrambnih delih. Zbral je tudi svoje tovariše in jih navdušil za skupno delo. Dotlej so bili namreč pregnanci pomešani med druge prebivalce in so se vedli tako junaško, da so vzbudili celo pozornost velikega kneza. Pri raznih izpadih je marsikateri izmed njih...»prelil kri za sveto Rusijo — v resnici sveto in oboževano od njenih otrok! Vasilij Fedor je bil pravi junak, četudi se je njegovo ime slišalo ob raznih prilikah, vendar nikoli ni zahteval ne milosti ne plačila. Ko so irkutski pregnanci nameravali sestaviti svoj lastni zbor, niti vedel ni, da ga hočejo izbrati za svojega poveljnika. Ko je policijski ravnatelj omenil njegovo ime, je veliki knez dejal, da ga pozna. "Resnično," je pripomnil general Vorancov, "Vasilij Fedor je vrl in pogumen človek. Pri svojih tovariših je imel vedno zelo Velik vpliv." "Koliko časa je že v Irkut sku?" je vprašal veliki knez. "Dve leti." "Kako se je vedel?" "Tako, kakor zahtevajo po-posebne, za pregnance veljavne določbe," je odgovoril policijski ravnatelj. "General, takoj ga pošljite k meni!" je dejal veliki knez. Povelje velikega kneza se je izvršilo in prej kot za pol ure je stopil predenj Vasilij Fedor. Mož je imel komaj štirideset let. Bil je resen in otožen. Videlo se je, da se je vse življenje boril in trpel. Njegove izrazite poteze so spominjale na Nad jo. Tatarski vpad je zadel tega očeta, ki je bil pregnan 8000 vrst daleč od svojega rojstnega mesta, bolj nego kogarkoli v njegovi naj nežnejši ljubezni in edini nadi. Njegova hči Nadja mu je sporočila v svojem zadnjem pismu, da ji je mati umrla in da je odpotovala k njemu, ker je dobila za to vladno dovoljenje. Iz Rige je morala odpotovati 10. julija. Vpad se je izvršil 15. julija. Ako je Nadja tedaj že prekoračila mejo, kaj se je zgodilo z njo sredi vpadnikov? Lahko je umeti, kako je to skrbelo nesrečnega očeta, ker od tedaj ni imel o Nad j i nobenega poročila. Vasilij Fedor se je pred velikim knezom priklonil in čakal na njegovo vprašanje. "Vasilij Fedor," mu je dejal veliki knez, "tvoji tovariši so prosili dovoljenja, da smejo sestaviti izbrano četo. Gotovo jim ni neznano, da mora biti v taki četi vsakdo pripravljen, boriti se do zadnje kaplje krvi?" "To jim je znano," je odgovoril Vasilij Fedor. "Za poveljnika hočejo imeti tebe." "Mene, Visokost?" "Ali prevzameš poveljstvo??" "Da, ako to zahteva blagor Rusije!" "Poveljnik Fedor," je dejal veliki knez, "od danes nisi več pregnanec!" "Hvala, Visokost! Toda morem li poveljevati onim, ki še niso svobodni?" "Tudi ci!" Carjev brat je pomilostil in oprostil vse njegove bojne tovariše. Vasilij Fedor je ginjen stisnil roko, ki mu jo je ponudil veliki knez, in odšel. Veliki knez se je obrnil k častnikom, se nasmehnil in dejal: "Car se gotovo ne bo branil potrditi to, kar sem storil v njegovem imenu. Da branimo glavno mesto Sibirije potrebujemo junakov. S tem sem jih pridobil lepo število." Velikodušnost, s katero je veliki knez pomilostil irkutske pre- gnance, je bila v resnici lep dokaz ljudomilega pravosodstva in pametne politike. (Dalje prihodnjič) -o- Dolžijo, da je nekdo za-žgal francoski parnik Paris, 24. maja. Oblasti preiskujejo resničnost vesti, ki pravijo, daje bil novi francoski parnik, George Philippar nalašč zažgan v Arabskem morju. Parnik je popolno zguba, 41 oseb je zgubilo življenje. Na parniku se je pripetilo pred ognjem več skrivnostnih pojavov, katere sedaj preiskujejo. 7,000 delavcev odpuščenih od dela v Avstriji Leoben, Avstrija, 24. maja. Alpinska družba v tem mestu naznanja, da bo morala 3. junija odpustiti 7,000 delavcev iz obrata rudnikov in livarno. Med ljudstvom vlada panika. * Nagloma je umrl admiral Benson, poveljnik ameriškega brodovja v vojnem času. * Tri cente vrednosti zlata se najde v vsaki toni vode. MALI OGLASI oni rušo vec pregnan- V najem se da stanovanje, obstoječe s 5 sob, kopališče, jako pripravno, samo $22.00 na mesec. Odda se na 1114 E. 63rd St., zgorej. Po-zve se na 1133 Norwood Rd. (125) THE OLD HOME TOWN Registered U. S. Patent Office By STANLEY Pozor! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl brivnico na 886 E. 200th St. Upam, da me obiščete, Slovenci in brati Hrvati, ker se že mnogo let dobro poznamo. Cene so zmerne. Priporočam se za obilen obisk. Sprejemal bom tudi moške in žehske obleke za čiščenje, ker sem tudi v tem poslu popolnoma izučen, in za, mal denar vam naredim, karkoli želite. Tudi izvršujem popravila. Se vljudno priporočam. Frank škrjanc 886 E. 200th St. V najem se da štiri ali pet sob, porč na razpolago. Dobi se tudi garaža v najem. Vprašajte na 1086 E. 71st St. (123) Stanovanje se da v najem, osem sob, hiša sama za sebe. Odda, se tudi družini, če bi žena gospodinjila. V najem se dasti tudi dve sobi posameznikom. Vpraša se po 6. uri zvečer na 1235 Addison Rd. (123) Na povelje sodnije se proda hiša za dve družini na 1082 E. 64th St. Cena je zelo nizka. Za pojasnila se obrnite na Mihaljevich Bros. 6201 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 6152. __(124) Naprodaj je slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153. (X): WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bid«. Tel. MAin 1185 U R E i 9 do B Pnndeljek, torek, četrtek od 6:30 do 8, in T soboto od 2 — 4. 6:80 — g 18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M LED IN PREMOG TOČNA POSTIIEIBA JOSEPH KERN SLOVENSKI It AZ VAiALEO LEDU IN PHEMOGA 1194 E. 167th St. Pokličitel KEnmore 4381 crxxxxxxxxrxxxxxxixix x x x x x: PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 25TH, 1932 oarantati s tujimi glavami, a pri tem so lahko hitri in okretni —" "Potolaži se," reče Malipiero tiho. Kdor pride od mene, bo od njihovega admirala Ali paša zelo lepo sprejet, pa še spremstvo mu bo dal." Najemniku se zaiskre oči. Nasmehne se in pravi: "Ah, tako? . . . Da, da ... to so pa druge strune! Vaša milost in Ali paša sta že zdavnaj — prijatelja?" "Prijatelja? Ne brbljaj, kar nima smisla. Norec neumni, da te kdo čuje, bi morebiti še veroval tvoji gluposti. Reci, ali hočeš?" "Naravno . . . ako je tam moje življenje varno. Prelepo je in prezanimivo, da bi ga hotel tako kmalu izgubiti." "Tvoje dragoceno življenje je tam tako varno, kakor tukaj,'" reče Malipiero, okrene se, sede za Mžo, napiše takoj list, ki ga skrbno zvije ter ga izroči plačancu. "Ta list boš oddal lastnoročno Ali paši." Rudečelasec dvomljivo sprejme list in vpraša: "Kdaj?" 'Dalje prihodnjič) marija KUMIČIČ Za "Ameriško Domovino" priredil M. U, Potrtim in tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom znancem in prijateljem žalostno vest, da je nagle smrti za vedno zaspal, naš ljubljeni soprog in oče Rojen je bil leta 1899 v Clevelandu, O. Umrl je 29. aprila 1.1. ter bil pokopan po cerkvenem obredu dne 2. maja, iz cerkve sv. Vida na Kalvarijo pokopališče. Pokojni je bil član društva Naš Dom št. 50. S. D. Z. ter več angleških društev. V prvo dolžnost si štejeva se prav prisrčno zahvaliti Mrs. Carl Cox (strežnici) ter Dr. Burg-ner, katera sta prva prišla in nudila vso pomoč pokojniku, da bi ga ohranila še pri življenju, kar pa je bilo nemogoče. Iskrena hvala Mrs. Mafko (moji mami), ter Franku Bates (bratu pokojnega), ker sta mi za časa žalosti vedno stala ob strani v največjo tolažbo in pomoč. Enako lepo se zahvaliva za vso pomoč Mrs. A. Barbič in njeni hčerki Nettie. Z globoko hvaležnim srcem izražava zahvalo obilnim darovalcem cvetja, s katerim so pokojnika ozaljšali na mrtvaškem odru, ter mu s tem izkazali zadnje prijateljstvo in ljubezen, nama pa veliko sočutje ob dnevih bridkosti. Najin izraz velike hvaležnosti naj sprejmejo sledeči: Družina Andrew Bajt, družina A. Mafko, družina S. Clark, družina Petkovšck, družina Anton Novak Edna ave., družina Arit. Bavetz, družina Bates 979 Addison Rd., družina Meden, družina Andrew Samich, družina John Gabrenja Euclid Village, družina Wen-zel, Mr. in Mrs. F. Bajt, Mr. in Mrs. Boldin, Mr: in Mrs. Starman, vsi v Euclid Village. Društvo Naš Dom št. 50 S. D. Z. Slovenski sosedje in prijatelji, Mr. Andrew Urbas, Mr. in Mrs. Robert Shaw, Mr. in Mrs. James Bavetz, Mr. in Mrs. D. W. Lees, Andrew Kuntz and Family, Mr. in Mrs. John Kennedy family, Mr. O. Zimmerman, Mr. in Mrs. Jos. Fiala, Mr. in Mrs. Terinom, Mr. Agnolia, Mr. in Mrs. Kesisky, Mr. in Mrs. Fink and Family, Mr. in Mrs. Alban and Family, Mr. in Mrs. Ftank Mazera. South End Merchants Ass'n, Lasch Bakery, Employees of Eagle Laundry and to Neighbors and Friends. V velike dolžnost si štejeva, da se za vse darovane sv. maše, katere so nama v veliko tolažbo, najprisrčnejše zahvaliva sledečim darovalcem: Slovenskim sosedom in prijateljem, Mr. in Mrs. John Dugan, Mrs. Angela Mafko Madison, O., Mr. in Mrs. Bricelj, Mr. John Spech and Family, Mrs. Princ 71st St., Mr. in Mrs. Praznik, Mrs. Mary Krainz E. 63rd St., Mr. in Mrs. Sivic, Mr. n Mrs. Hlad ,Mrs. Bradač, Neighbors and Friends. Ker nama niso znana vsa imena, kateri so dali pri pogrebu brezplačno svoje avtomobile na razpolago, izrekava na tem mestu vsem najprisrčnejšo zahvalo, kakor tudi vsem tistim, kateri ste prišli pokojnika pokropit in ga spremili k zadnjem počitku v cerkev in na pokopališče. Prisrčna hvala članom in članicam društva Naš Dom št. 50 S. D. Z. za nočno čutje, ko se je pokojnik nahajal na mrtvaškem odru in ker so nosili njegovo krsto h zadnjemu počitku. Najiskrenejša hvala članicam Slovenske' ženske zveze št. 47, katere so prišle vsak večer naglas molit za pokoj njegove duše. Najlepšo zahvalo naj sprejme tudi pogrebnik Louis L. Ferfolia za vsestransko zadovoljno postrežbo, ter za lepo in točno vodstvo pogreba. V enakih slučajih ga priporočava rojakom. V slučaju, da' se je pomotoma kako ime v enem ali drugem oziru izpustilo, se ravno tako lepo in prisrčno zahvaliva vsem za vse. Ti pa, dragi soprog in ljubljeni daddy, ki si se moral mnogo prerano in tako nepričakovano za vedno ločiti od naju v kraj, kjer ni ne solz in ne gorja in nama je za spomin ostalo le kup zemlje, kamor te hodiva obiskat, Ti kličeva: naj Ti bo Tvoja rodna gruda lahka odeja mirnega spanja, dokler se ne snidemo enkrat vsi skupaj. Žalujoči ostali: May C. Bates, soproga; Norman, sinček; Andrew Bajt, Anna Bajt, starši; Joe, Frank, Tony, John, Louis, bratje; Anna, Marie, Jennie, sestre in več sorodnikov. Cleveland, O., 24. maja, 1932. Na rezultat tega MALTA ste lahko ponosni, kadar je na vaši mizi. Dobite ga pri vašem trgovcu ali pa pokličite Frank Lavrič 15601 Holmes Ave. Tel. EDdy 6866 Etr uftxNo ^fe $7.50 MODROCI $1.00 SVILENE BLAZINICE Velike mere, svilene blazinice v mnogih raznih barvah, da bodo res kras vaši sobi. Samo gotovo število. Na štiridnevni razprodaji po 69« $15.50 GUGALNICE ZA NA PORC Polna teža 100 '/<. Vsi bombaževi modroci z najboljšo kvaliteteto na-gačeni. Jako dober kup na štiri-dnevni razprodaji, samo $3.95 Fino tapecirane, sedež in naslonjalo pokrito s finim blagom. Cena na štiri-dnevni razprodaji $7.49 $99.50 APEX PRALNI STROJ $1.95 KONČNE MIZICE Posebno fine, iz oreho-vine, dobro narejene, samo omejeno 'število, na štiri-dnevni razprodaji po 69« - 45c POGRINJALA ZA PO TLEH Znižana cena. Slavni Apex, girator z dvakratnim, obratom in izžemal-cem. Na štiri-dnevni razprodaji, samo $79-5» Jako fina, s klobučevino podložen a pogrin j ala, perfektna kvaliteta, če-tvero-yard 27c Naročila ne po telefonu, pošti ali C. O. D. Mr. Joseph Kremzar SEDAJ V DRUŽBI Z Ohio Furniture and MUSIC CO. 'NAJVEČJA IN NAJFINEJŠA CLEVELANDSKA SLOVENSKA TRGOVINA Odprto zvečer med razprodajo I Zle slutnje "I seveda, da jim dovoli ube- . Sati! Kajne? Mar ne vidiš, ] kako oni razumevajo zavezniške ; dolžnosti? Mar niso don Juano- 1 vi generali zapretili, da bodo Ve- j nierju sodili sami, po prekem < sodu? Niso li bili takoj' priprav- ; ljeni prekiniti zvezo, kakor prekineš konop?" "A mi smo odgovorili s prisego, da bomo vsak prestopek , proti vrhovnemu poveljniku pre- ; prečili in udušili z orožjem. 1 Vzrok temu je le strast." "Strast je kotel smole!" vzklikne Malipiero. "Pod njim kuriš od vseh strani ogenj vse dotlej, dokler njega vsebina ne prekipi preko roba, a lonec, v katerega bi jo kdo lovil, bi se razletel na koščke!" "Rtucumneji se na vso moč trudijo, da iznova vzpostavijo prijateljstvo med prepiraj očima se strankama.. Ti veš, da uživata Marcantonio Coloma in pro-veditor Barbarigo pri don Jua-nu zaupanje, a ona dva se hvalita, da so ga pregovorili, da se pobota." "Da so to v resnici dosegli?" "Tako sem čul. španski poveljnik je pripravljen na vse zlo pozabiti." Malipiero se prisiljeno nasmehne in pravi: "Giovanni, imeti moraš otroško srce, da veruješ v tako pozabljenje. Tajne skoke) španjolske politike poznam jaz bolje nego ti. Vsak dan pričakujem, da se, bodo žrela španskih topov obrnila na naše ladje —• ali pa bo don Juan z vso mornarico nenadoma od-plul proti domu." "Slabo zaupaš Špancem." "Ne slabo, ampak niti naj- \ manj jim ne, zaupam. Iz vsa- r kega njih dejanja; se kaže sebič- 1 nost. Mar si kedaj videl kake- 1 ga španjolca, da bi se priprav- i ljal na kaj velikega? Bodi uver- t jen, mi jim štejemo ravno toli- |: ko, kolikor Turki. Ako se jim 1 bo zdelo bolj priložilo, bodo ne- i kega dne kar odpluli, a mi se s bomo znašli prejd desetero so- 1 vražnikovo premočjo sami." j "Vidim pogubo, a ne najdem sredstva, ki bi jo lahko odvrni- 1 lo. Mar veš ti, kaj nam je sto- i riti?" vpraša Loredan. i "Za sedaj sejno eno," odvrne ] Malipiero. "Prijatelj, pojdi na 1 svoj brod in prepusti bogovom 1 in meni, da premislimo, kaj nam je storiti." Loredan vpraša začudeno: ■ "Tebi? Kaj snuješ, Caterino?" I "Vse je omahljivo, cincavo, ne : more priti do prave odločbe. Jaz : pa bom skušal, da stvar zapeljem v pravi tir. Prevzela me . je želja, da pomodrujem z bogovi za našo srečo." ' "In si pomislil na konec?" "Zadnje dejanje bo ovenčano s slavo!" ' "Velike so tvoje nade. Ven- , dar pa nočem siliti med tvoje nakane, ampak — zopet te vprašam le: pričakuješ li srečnega konca?" "Pričakujem tako dobrega, da 1 bodo turške ladje v najkrajšem . času dvignile sidra in ... " Loredan objame in poljubi prijatelja,, ter pravi resno: "Z Bogom, prijatelj! Naj bi ti bila sreča naklonjena! . . . Rad bi te še vprašal, dali si prejel kake novice iz Benetk?" "Nisem in tudi ne maram vedeti, kaj se tam dogaja. Od Biancine smrti sem, se mi zdi, da, me v vsaki gondoli čaka smrt." Ob spominu na Bianco se je Loredanu obraz užalostil. Globoko je vzdahnil. Gledal je vstran, medtem ko je proseče govoril prijatelju: "Pusti jo v miru, ne drezaj v nje spomin! Njena duša je odhitela v domovino, a jaz sem ji hotel slediti . . . Nu, čuj: danes sem prejel pismo iz Benetk. Prineslo mi je nepričakovano vest, ki me pa kljub temu ni iznenadila. Kljub prošnjam in opominom svojega očeta pojde Lavinija v samostan." Malipiero je odvrnil hladno: "Najbolje, kar more storiti!" "Da," odvrne Loredan. "Ti ji ne bi nikdar vračal ljubezni. Ko si šel preko trga, da se ukr-caš, je niti pogleda,1 nisi. Mar je nisi videl, kako je stala med porivajočo se množico, ki se je poslavljala od odhajajočih? Kaka je željno upirala vate oči!" "Videl sem jo," pravi Malipiero, "in tudi čutil sem nje ognjene poglede. A na ledu mojega srca se je udušil plamen njenega pogleda. Kako bi se iz pepela v mojem srcu mogel pojaviti nov žar?" Malipiero se s pestjo udari ob prsa in nadaljuje: "Tu notri, prijatelj je vse mrtvo, razun pohlepa po časti, ki živi za Venecijo. — Skrajen čas pa je, da odideš secjaj na svoj brod. Z Mogom, Ciovan-ni!" trebe, slišati besede, še predno ' so izgovorjene, a slišati jih tako, kakor niso bile rečene." "Dovršen lopov!" "Moj poklic zahteva vsestra-hosti, da lahko postrežem raznim zahtevam in željam vaše svitlosti. Ako mi vaše gospod-stvo veleva, naštejem cel niz preizkušenih, zjelo uporabljivih sredstev, s katerimi se človeška mast pripravlja v peklenski lonec. Prisegam vam, da lahko zavalim v truge do jutri ljudi, za katerih zdravlje danes jamčijo vsi benečanski zdravniki." "Vrag si! Govoriš o smrti, kakor baba o ščipljajih!" reče Malipiero, vstane ter potreplja lopova po ramenu. "Vidim, da še s svojim rokodelstvom baviš dosledno in premišljeno, ker si se povzpel do takega umetnika. Tako je tudi prav. Tudi lopov mora biti umetnik.!" , , - Najemnik se prikloni ter pravi očividno zadovoljen: "Ali pa ne bi bil pravi lopov! Vaša milost me s hvalo jako počaščuje!" "Koliko ceniš svoje življenje?" ga vpraša Malipiero pre- ko ramena. "Moje življenje? Hm! Koč- 1 ljivo vprašanje! Bogu in njegovim svetnikom moje življenje najbrž ni vredno ni počen/ega 1 groša. čestiti meščani, mislim, : bi ga plačali z vešali. Vrag pa : bi gotovo dal zanj veliko vrelo srebrnih škudov (Benečanski de> nar), ker ne verujem, da bi bilo mnogo takih, ki mu lahko na tem svetu pridobe tako dobro ime, kakor sem mu ga jaz." "Namazan si z vražjim salom in zdi se mi, da boš sposoben za delo, ki sem ti ga namenil, čuj me: preplačal bom samega vraga, napolnil ti bom kapo z zlatimi cekini, ako še nocoj odves-laš k Azijatu." "K Azijatu?" se začudi najemnik. Izgledalo je, da ni ta predlog lopova bogzna kakoi razveselil. Njegov lokavi; obraz se je na-mah zresnil, ustna se mu je po-besila, a med prsti je v zadregi vrtel kapo. "K Azijatu? Kot dober kristjan ne bi hotel imeti opravka s poganom. Oni znajo po vražje ANDREW L BATES NAZNANILO IN ZAHVALA Prva razprodaja * '. t r t) "') ' * 27 letih 4 DNI SAMO 4 V SREDO, ČETRTEK, PETEK IN! SjOBpTO TA TEDEN Ob praznovanju 27-letnice, nudimo naše navadno blago, fine kvalitete, po znižanih cenah. Še nikdar poprej v zgodovini Ohio Furniture & Music Co. niso še imeli nikake razprodaje. Prvič sedaj po 27 letih lahko kupite najboljše pohištvo po skrajno nizkih cenah. Vsak kos v naši trgovini je znižan v ceni. Prvotne Cene so na vsakem predmetu. Prepričajte se sami, koliko boste faktično prihranili in pomnite, da je to naše stalno blago, ki ni bilo kupljeno za to razprodajo. Naši odplačilni pogoji bodo še boljši. Malipiero je spremil prijatelja do stopnic, po katerih je ta odšel v čoln. Dolgo je gledal za njim ter mu mahal z roko. Zatem pa se je vrnil v svojo kajuto, kjer je sedel za mizo, ki je bila vsa pokrita s pomorskimi zemljevidi. Tajen nemir pa ga je prevzemal — mesto, da bi gledal v zemljevide, se je zazrl v tla. Iznenada je vstal ter se stresel, kakor "bi se hotel otresti še zadnjega ostanka jeze, ki ga je prevzemala. Tedaj prime srebrn zvonček in pozvoni. Takoj vstopi vojak, kateremu naroči, naj privede "rudečeglavca." Tako je imenoval nekega vojaka, ki je vedno nosil rudečo kapo, in ki ga je baš pred odhodom najel. Dotičnik je takoj vstopil. Stopil je korak naprej, klanjajoč se globoko. Lopovski obraz pa mu je žarel veselja, ker se je nadejal, da bo za uslugo, ki jo bo Malipieru storil, gosposko nagrajen. "Čuj me," je dejal Malipiero medtem ko je sedel. "Služiš mi že« nekoliko tednov, a. vendar nisem še od tebe zahteval, ničesar. Danes pa mi boš pokazal svojo umetnost. Povej mi pa poprej, kaj znaš?" Na ta poziv se oni dostojanstveno prikloni, a med prsti je vrtel rudečo kapo. "Zagotavljam vas, vsega znam. Vaša svitlost bo z mojo umetnostjo zadovoljna." "Lepo poješ, a govori malo jasneje." "Ne vem, kje bi pričel. Sovražnika tako gotovo nabodem na bodalo, kakor se za gosposko mizo nabode na vilice kos pečenke." Svoje pripovedovanje je najemnik spremljal z odgovarjajočimi kretnjami. "Znam pa tudi, ako je vašemu gospod-stvu po volji, položiti vašemu izbrancu okoli vratu laneno vrvico, da mu bo bolje pristojala nego pa lastna ovratnica. Ako pa ne bi bil pripraven ne konop in ne bodalo, tedaj znam tudi zvariti pijačico, ki je slajša od medu, rujnejša od najboljšega ci-perskega vina, vendar pa tako učinkovita, daj ga vrag pobere predno se mu prva kapljica pri-kotali do želodca." "O, krasna umetnost!" vzklikne Malipiero. "Kaj pa še znaš?" "Znam tudi bolj finih stvari. Znam na primer raztresti besede, malo tu malo tam, kakor strupeno zrnje med pšenico. Po želji vaše prejasnosti bi znal spremeniti najčistejšo lilijo nedolžnosti v najzavratnejšo žen-ščino, a barabo predočiti kot največjega svetnika. Znam pa tudi, seveda samo v slučaju po- 6321 St. Clair Ave.