r	J
».•&>. >'-5
, v* 'i1-' i
PRIMORSKI DNEVNIK
4kktnina Plafiaria v gotovini 'i°o. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 181 (8274)
TRST, sreda, 2. avgusta 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
enotna vsedržavna stavka železničarjev
Danes ob 21. uri ustavljen celoten železniški promet
Dosežen sporazum o ponedeljkovi izdaji dnevnikov
i , RIM, 1. Vsedržavna tajništva rJev so potrdila, da se bo jutri avka, |<i t,0 trajala 24 ur in ki d"® ob
sindikalnih organizacij železnl-ob 71 uri pričela vsedržavna ur in ki se L-> torej končala naslednjega Uti t - 's,‘ ur‘‘ *® °bičajno, bodo ob navedeni uri železniški ‘^benci prenehali z delom vendar na tak način, da bodo vlake j ,av>li na večjih železniških postajah, zaradi česa bodo za primeren j 1 ylaki kasneje odpeljali s poslaj, oziroma bodo vozili še nekaj sa P° napovedi stavke. ijPanes so sindikati železničarjev l, daljše skupno sporočilo, v
,	ponavljajo že znane raz-
en • Zaratll katerih so napovedali Po I °- s*avko' bo imela resne ^ s|edice, saj smo prav v sredi-1» ,*ar'sH‘-ne sezone. V bistvu gre j bj zahteve: za zvišanje plač 15.000 lir na mesec, zvišanje v6-?n'ka na 226 zaposlenih in za lltCe*n' načrt investicij v višini 4 milijard lir za modernizacijo lei®zniške službe.
^ zvezi z večletnim načrtom mo-, rruzacije državnih železnic ugo-VJJajo sindikati, da je vlada sicer ^ včerajšnji seji komisije za pro-viLiUn P°sianske zbornice izrekla u-jarf0 .mnenje o dodelitvi 400 mili-sti .. lir- vendar pa gre za inve-dn e v roku štirih let, ki jih bo-r. Pričeli izkoriščati šele prihod J?. *eto in gre torej zn mnogo ]6zlo vsoto, kot bi jo lahko izkoristili podietia. ki se ukvarjajo z ze-JUško opremo in ki so v krizi, tališče vlade je torej v nasprot-. z sporazumi, ki so bili že pred 8trn0tn doseženi s takratnim miini-ri, za promet in na osnovi kate-ie bil izdelan točen program tg,8, Na ta način se je osibila že j*0, majhna možnost krepitve že-- a^kega prometa, ki je v kritič-
»em
biko’
Sit
takoj po stavki, ko jjjocali o nadaljnjem sindikalnem
nP1* stanju tako glede prevoza pot-kot tovornega prometa, 'bdikati napovedujejo, da se bo-
bodo
koju.
po
delo
posredovanju ministrstva za
tr : ,so_ preteklo neč rešili dolgo-izda*^ s’ndika,ni spor o ponedeljski faf'* ^nevnik°v. Sporazum sta pa-2a]‘rala za federacijo italijanskih in ,Znikov dnevnikov dr. Granzotto u| aJnik CGIL Coizi za vse sindi-"e Predstavnike tiskarjev. V tej sporoča vsedržavno združenje lj bikarjev, da so založniki skleniti,0,8 Ilxxk? še naprej izdajali po /“ueijske izdaie dnevnikov, slede
še
odprtih
vprašanj, ki zadevajo
kasti ^arj6, pa se bodo POgaiania »rea -e nadaljevala. Nov sporazum Ur ,ldeva 36- tedenskih delavnih beri ^deljenih na šest dni vključno Za n10 ter nadomestni prosti dan nQ be, ki delajo v nedeljah in konč-vj<;i„Za nedeljsko delo 80-odstotno 5J0 Plačo.
^est let in pol zapora *a Milana Huebla
dane^^’ I' ~ Praško sodišče je ke n °bs°dilo bivšega rektorja viso-šest j tijske šole Milana Huebla na 'Prev'n P°l zaporne kazni zaradi ratniškega delovanja*. Bivši ko-

l«lni, se bo pričela stavka že-Pr0n,C*riev' ,ako da se bo ustavil tra: I °b 21. uri in bo stavka do 's*® ure v ietdek. Želvi«., a.ri' stavkajo, ker zahtevajo b®, n** za 15.000 lir mesečimi,* reditev organika in večletni 2 , jbodernizBcije železnic.
0 « *u*il se je dolgotrajni spor b«d»l-L * ^,avHki», oziroma o po-di La, ov> izdaji dnevnikov, zara-bih „erega |e PrRlo do dolgotrajni >-?vk' ko so dnevniki v Ita-
neredno izhajali. Uradna
pristalo na
ponovno iz-
r«dn0 •	■----- - ■-------
daj ‘zdajanje ponedeljkovih
{dnevnikov.
vlada razpravljala o
niJ o
>*ih
*"beti'-U| ° P°9°dbah za uporabo
Va|6 °nov zunanjepolitični sveto-bov„0 H®nry Kissinger se je po-Uia sestal s severnovietnamski-
in ibr®dslavnikoma Xuan Thuyem SreJa„• c T°iem. To je že drugo kar ,jla v zadnjih dveh tednih, U9ka al® misliti, da pogovori le t«iav ° naPredujejo, pa čeprav s v^#ra*<’ ^ *eb *®iavab priča tudi lab0f! ?la izjava sajgonskega ko-Van ^'bbističnega predsednika 8dit,i • ieuia' ki je dejal, da je *®bie l»b°d iz krize popolno uni-Zarii Severn69a Vietnama. Parti-,0Pni»,° Pre,eklo noč napadli s ških iV°m en° največjih ameri-Vjet ®,alskih oporišč v Južnem leta|j{vrnu' nedaleč od Sajgona, *ko<j 6 naPrave so bile močno po-ubjta°Van®, dva vojaka sta bila pQ’ n®kaj desetin pa ranjenih. «lcer yesJeh iz neuradnih krogov, ŽUha i® iz Rima prinesel pod-tl-tj ^0nza, ki se je s tržaško so-®mokratsko delegacijo sestal
sk# aznjmi ministri, bodo občin-v6tuk °',Ve v Trstu 5. in 6. no-rtlbra letos.
mentator praškega radia Karel Kincl je bil obsojen na dvajset mesecev zapora, zgodovinar Karel Bartošek pa na eno leto pogojno.
Trojico so dolžili sodelovanja pri ilegalnem biltenu »Politični časnik*, ki naj bi ga pošiljali tudi v tujino, ter pripravljanja in razpečevanja propagandnega materiala, katerega namen naj bi bil «oslabiti vlado socialistične republike češkoslovaške*. Kot že včeraj, tudi danes niso dovolili občinstvu in tujim časnikarjem, da bi prisostvovali razpravi, saj so vstop v sodno dvorano dovolili samo ožjim sorodnikom obtožencev. Kot se je zvedelo, je prišlo med procesom do manjšega incidenta med zaslišanjem ene od prič obtožbe, bivšega visokega funkcionarja KP v Brnu profesorja Jaroslava Sabata. Slednji ni hotel pričati proti obtožencem ter izjavil, da so vse ob-
tožbe proti Hueblu in tovarišem «do-cela izmišljene*, sam proces pa protiustaven. Sam Sabat pa se bo moral v kratkem zagovarjati pred sodiščem v Brnu, prav tako zaradi »prevratniškega delovanja*.
Umrl je Pero Pirker
ZAGREB, 1. — Danes dopoldne je v zagrebški kliniki umrl Pero Pirker, bivši tajnik izvršnega odbora centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške, katerega so odstranili skupaj s predsednico Sav-ko Dapčevič in Mikom Tripalom. Pirker je imel 45 let. Družini je izrekel med prvimi sožalje sedanji tajnik CK Josip Vrhovec.
RIM, 1. — Predsednik republike Leone je sprejel predsednika poslanske zbornice Pertinija in predsednika senata Fanfanija, kasneje pa predsednika vlade Andreottija.
Danes je predsednik republike sprejel tudi novega načelnika generalnega štaba admirala Henkeja.
Jok žensk med pogrebom 110 civilistov, ki so bili ubiti v bojih okrog Quang Tri ja v Južnem Vietnamu
lllllllllllllllllllllll■llllllllllllllll■llllllll■>||■l■||||||Ulll^lllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllll■■■ll■■ll•l•lllllllllnllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||Il||||||||||||||||ll|lllllll,l„l„,l,||„,lm||„llllll||l||||||||||||||||||||||||||||||||
PO RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA
Izredna seja vlade o pogodbah uporabo kmetijskih zemljišč
za
Senat odobril zakon, ki izpopolnjuje integracijsko blagajno - Polemike med demokristjani o neapeljskem zasedanju
RIM, 1. — Jutri ob 9.30 se bo sestala vlada, ki bo odobrila zakonski predlog z enim samim členom, ki podaljšuje do 11. novembra veljavnost Pogodb za uporabo kmetijskih zemljišč, ki bi zapadle do tega datuma. O istem vprašanju so danes govorili tudi načelniki poslanskih skupin in so se dogovorili, da bo vlada odobrila omenjeni zakonski predlog, tako da bo lahko parlament pravočasno pripravil nov zakon.
Do težav okrog kmetijskih zemljišč je prišlo, ker je ustavno sodišče proglasilo nekatere člene veljavnega zakona za neveljavne tako, da je v težavah celotni sistem najemnin za kmetijska zemljišča.
Senat je danes odobril zakpn, ki izpopolnjuje integracijsko blagajno, ki je bila ustanovljena z zakonom 1115 novembra leta 1968. Iz te blagajne izplačujejo delavcem, katere so suspendirali z dela, določen odstotek rednih prejemkov, dokler se položaj v njihovih podjetjih ne normalizira. Po novem bodo lahko izkoristili ta sredstva tudi za tiste suspendirane delavce, za katere ne obstaja prej točno določen razlog in zato, da se lahko ponovno vključijo v proizvodni proces. Zakon poleg tega predvideva poenostavljeni postopek, daljši rok trajanja in raztegnjene blagajne tudi na u radnike.
Komisija ze delo senata je danes na posvetovalnem zasedanju odobrila vladni zakonski dekret o zvišanju pokojnin in jutri bo ta zakon prišel na dnevni red senata. Takrat bodo tudi razpravljali o približno 50 popravkih, ki so jih vložili komunisti in socialisti in o katerih ni bil govor na seji komisije.
Poslanska zbornica se je danes ukvarjala s tremi zakonskimi dekreti v korist otoka Ischie.
Na seji komisije za industrijo poslanske zbornice je minister Fer-ri govoril o zaposlitvi v Italiji. U-gotovil je, da se je število zaposlenih v zadnjih dveh letih znižalo za 2,5 odstotka.
Odgovoren za sekcijo za programiranje in reforme v direkciji KPI poslanec Barca je glede proračuna, ki ga je včeraj odobrila vlada, dejal, da v Italiji običajno proračun ne pove prav mnogo. Na vsak način pa je zelo težko govoriti, da pomeni predloženi proračun prispevek k okrepitvi gospodarstva in da v njem ni nobenega znaka kakršnega koli poskusa, da bi okrepili proizvodni proces. Italijanska gospodarska kriza zahteva podporo popraševanja in finančne investicije v določeni smeri. Deficit bi celo lahko bil večji, vendar na ta način, da bi sredstva zelo premišljeno uporabljali.
Bivši minister za proračun socialist Giolitti je prav tako mnenja, da proračun ne pove mnogo, saj gre za hipotezo. Zaradi tega tudi ni mogoče dramatizirati predvidenega deficita in je treba počakati, da bodo objavljeni podatki o stvarnih dohodkih in izdatkih. Ni pa dvomov, da se je proračun poslabšal na škodo investicij in da se še nadalje slabša, če bo vlada vztrajala na svojem stališču, da podpira nekatere privilegirane ka-
tegorije, kot so npr. vodilni funkcionarji državne birokracije.
Jutri dopoldne se bo sestala komisija tajništva PSI, ki izdeluje predlog skupnih tez za kongres socialistične stranke. Komisija je namreč posamezna poglavja (gospodarska politika, odnosi s KD, odnosi s KPI in podobno) predala v izdelavo posebnim komisijam. Jutri popoldne ob 17. uri pa se bo sestala direkcija PSI, ki bo razpravljala o predloženih tezah. Zelo verjetno je, da se bo še ta teden sestal tudi CK PSI, ki bo dokončno odločil o osnovnem vprašanju, če se bo kongres vršil na osnovi tez ali na osnovi ločenih resolucij.
Priprave za sobotno zasedanje vsedržavnega sveta KD se vrše v ozračju precejšnje nejasnosti. Prišlo je do različnih ocen in komentarjev nedeljskega zasedanja predstavnikov najrazličnejših struj v v Neaplju, ko je bila prisotna tako levica, kot tudi zastopniki Fan-fainijeve in drugih struj, ki so se vsi izrekli za ponovno sodelovanje s socialisti ter da mora že na sedanjem zasedanju najvišjega vodstva stranke priti do širše politične razprave.
Že včeraj smo poročali na osnovi agencijskih vesti o skupnem u-radnem sporočilu in o stališčih, ki so na tem zasedanju prišla do izraza. To uradno sporočilo odločno zagovarja poslanec Scotti, ki pravi, da so prisotni sicer različno ocenjevali razna vprašanja, o bistvu pa so se strinjali. Do polemik je prišlo pozneje in dokazuje resne težave za politični razgovor, če se hoče premostiti zastarela miselnost notranjih trenj v stranki. Istega mnenja je tudi predstavnik struje «nuove cronache* Ciaffi, ki pravi, da je treba neapeljsko zasedanje ocenjevati iz njegovega globljega pomena, da se obnovi politična linija KD na osnovi stališč Forlanija. Andreottijeva vlada omogoča razdobje premišljanja in je z njo solidarna celotna KD. Ne mpre pa biti ta vlada nekaj dokončnega za stranko, ki je vedno skrbela predvsem za širok demokratični postopek ter da pritegne vse demokratične sile.
Predstavnik struje «forze nuove* poslanec Foschi pa je dejal, da je šlo za zasedanje, ki so ga prire-
vi, da je Forlanijeva izjava v po slanski zbomioi nezadostna, pa čeprav vsebuje tudi nekatera pozitivna mnenja. Predstavnik «prijateljev poslanca Mora* poslanec Erminero pa pravi, da se je okrog uradnega sporočila, za katero ni znan avtor, vnela polemika okrog razlag, pa čeprav da gre za zasedanje, ki ni bilo posebno pomembno.
Proizvodnja jekla se je znižala
RIM. 1. — Na rednj letni skupščini železarskega podjetja Finsider so obravnavali položaj mednarod-
ne in italijanske siderurške industrije. V poročilu je rečeno, da se je proizvodnja jekla v 1971, letu po vsem svetu znižala in je dosegla 587 milijonov ton ter je bila za 2,4 odst. nižja od 1970. leta. S tem se ie pretrgala linija razvoja, saj se je proizvodnja jekla stalno zviševala v zadnjih 12 letih. V Italiji je položaj še slabši in so lani proizvedli 17.827.000 ton jekla t.j. za 12 odst. manj kot predlanskim. Proizvodnja v obratih Finsider je lani dosegla 9.663.000 ton.
MOSKVA, 1. - Agencija TASS sporoča, da se je Leonid Brežnjev danes sestal s tajnikom romunske partije Ceausescom.
NIXONO V POSEBNI SVETOVALEC SPiT V PARIZU
Kissinger in Le Duc To sta se ponovno sestala
Saigonski predsednik grozi s popolnim uničenjem Severnega Vietnama • Partizanski napad na ameriško letalsko oporišče blizu Sajgona ■ Spet bombe na Haiphong
PARIZ, 1. — Nbconov zunanjepoli- t pa tudi na Sajgon. tični svetovalec Henry Kissinger je Kljub optimističnim izjavam sajgon-danes v Parizu, kjer se pogovarja | skega predsednika pa poročila iz juž-
z voditeljem severnovietnamske delegacije na pogajanjih za Vietnam Xuan Thuyjem in članom politbiroja severnovietnamske delavske partije Le Duc Tojem. Sporočilo je dala Bela hiša. Kissinger se bo še danes vrnil v Wa-shington.
Današnje je že drugo Kissingerjevo srečanje s hanojskima predstavnikoma po 13. juliju, ko so po 10-tedenski prekinitvi obnovili štiristranska pogajanja na Aveniji Kleber. O poteku pogovorov seveda ni nikakršnih vesti: niti ni uradno znano, kje potekajo srečanja. Nbconov svetovalec se navadno pripelje v Francijo s posebnim letalom, ki pristane na vojaškem letališču blizu Pariza. Od tod gre Kissinger direktno na sedež po gajanj, baje v neki vili na periferiji mesta.
Opazovalci ugotavljajo, da so vest o prejšnjem srečanju med Kissinger-jem, Xuan Thuyjem in Le Duc Tojem, ki je bilo 19. julija, objavili tako Američani kot severni Vietnamci, tokrat pa je sporočilo dala samo Bela hiša. Ni pa še mogoče reči, ali ima to dejstvo kak poseben pomen. Vsekakor pa je današnje srečanje dalo marsikomu misliti, da se bo na prihodnji seji konference, ki je predvidena za četrtek, nekaj končno le zgodilo, kar bi premaknilo položaj z mrtve točke.
Po drugi strani pa je tudi očitno, da sporazuma med Washingtonom in Hanojem ne bo tako lahko doseči. O tem priča tudi današnji javni govor predsednika sajgonskega režima Van Thieuja, ki je poudaril potrebo po »totalni vojni* proti Severnemu Vietnamu za uničenje njegovega gospodarskega, vojaškega in političnega a-parata. Van Thieu je mnenja, da bi samo na ta način lahko prisilili Vietnamce k «resnim pogajanjem*. Lutkovni predsednik je tudi zavrnil možnost sporazuma o prekinitvi ognja med ZDA in Severnim Vietnamom v zameno za osvoboditev vojnih ujetnikov. Prekinitev ognja bi namreč morala veljati za celotno Indokino, kajti v nasprotnem primeru bi se »komunisti* poslužili Laosa in Kambodže za sproženje napadov proti Južnemu Vietnamu. Van Thieu je tudi izključil vsakršen kompromis za sestavo koalicijske vlade v Sajgonu.
Glede sedanje ofenzive je kolabo-racionistični voditelj dejal, da je «a-meriška tehnologija porazila Džapovo gverilo*. Po drugi strani pa je dodal, da pričakuje nove napade, predvsem na področjih Quang Trija in Hueja,
novietnamskih bojišč ne govorijo v prid kolaboracionističnih čet in njihovih ameriških zaveznikov. Partizani so preteklo noč s topništvom silovito napadli eno največjih ameriških oporišč v Južnem Vietnamu, bazo Bien Hoa. oddaljeno samo 25 km od Sajgona. V eni sami uri je padlo na bazo najmanj 60 122-milimetrskih raket, ki so uničile nekaj poslopij in eno od dveh pristajalnih stez, poškodovali pa so dve letali in en helikopter. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da je bombardiranje oporišča povzročilo dve smrtni žrtvi, od katerih je eden Američan, in 52 ranjenih, med njimi 15 ameriških vojakov.
O bojih poročajo tudi iz okolice Quang Trija: ameriško in sajgonsko topništvo intenzivno obstreljujeta o-gromno trdnjavo v središču mesta, kjer so utaborjeni oddelki osvobodilnih sil. Menda bodo sajgonske čete v kratkem znova poskusile zavzeti trdnjavo.
Ameriško letalstvo je nadaljevalo
z napadi proti sevemovietnamskemu ozemlju ter je včeraj bombardiralo ladjedelnico v pristanišču Haiphonga, ki jo je menda močno poškodovalo. Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo protestno noto. v kateri trdi, da so letala ZDA v zadnjih petih dneh vsak dan bombardirala Haiphong. Bombe so padle na številne mestne četrti, med drugimi tudi na šole, bolnišnice, tovarne in urade. Nota zunanjega ministrstva ne omenja. če je napad povzročil tudi človeške žrtve.
Ves sevemovietnamski tisk objavlja danes z velikim poudarkom obračun štirih mesecev bojev v Južnem Vietnamu ter trdi, da so oborožene sile in herojsko ljudstvo Južnega Vietnama žele zelo velike uspehe. Med drugim je bilo kar 220.000 sovražnih vojakov spravljenih iz boja, od teh jih je 20.000 bilo ujetih, med njimi več stotin častnikov. Osvobodilne sile — trdi hanojski tisk — so zdesetkale šest divizij, uničile 5.400 vojaških vozil, med njimi 1.800 tankov in oklepnih avtomobilov, ter sestrelile ali u-ničile na tleh 1.300 letal.
MiiiniiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifDiniiiHUiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinniia
ZARADI STAVKE BRITANSKIH PRISTANIŠČNIKOV
Izredno stanje v Vel. Britaniji?
Ta ukrep bo morala vlada sprejeti pred sredo, ko se zaključi zasedanje parlamenta
LONDON, 1. — Britanska vlada ma stavkali rudarji, pristaniščtviki
se je danes sestala na izredni seji. Razpravljala je o možnosti o-klicanja izrednega stanja. S tem bi vojaki lahko raztovarjali ali nakladali ladje. Opazovalci predvidevajo, da bo vlada sprejela tak u-krep še ta teden, če se pristanišč-niki ne bodo vrnili na delo. To bo morala storiti pred sredo, ko se zaključi zasedanje v parlamentu, ki njora seveda ukrep odobriti. Zadnjo besedo pa ima vsekakor posebna medministrska komisija, kateri predseduje Heath. Vlada bo verjetno odlašala do z/drtjega trenutka, ker taki ukrepi niso priljubljeni in bj lahko povzročili splošno stavko. Vlada je v zadnjih letih trikrat oklicala izredno stanje in sicer, ko so pred dvema leto-
........"""""""""■■"""I.........."Ulil.Illllllllllllllllllll.Illlllllll.Illlllllll.1111111111.......„„
Sen. Eagleton se je odrekel kandidaturi
McGovern bo moral izbrati novoga kandidata za
podpredsednika na novembrskih volitvah \ /DA v®| I jJmaSkdnm
WASHINGTON, L - Senator Thomas Eagleton, kandidat demokratske stranke za podpredsedniško mesto na novembrskih volitvah, se je odrekel kandidaturi. Senator George McGo-vem, ki se poteguje, da bi postal novi predsednik ZDA, si bo moral izbrati drugega kandidata. To bo storil verjetno še danes, saj je za zvečer napovedal važno tiskovno konferenco.
Časopisna kampanja proti Eagletonu je bila torej učinkovita. Kot je znano, so podpredsedniškega kandidata obtožili, da je bil v preteklosti kar trikrat na zdravljenju v umobolnici. Eagleton je moral to dejstvo priznati ter je povedal, da je šlo za navadno živčno izčrpanost ter da je sedaj popolnoma zdrav. To pa ni pomirilo njegovih nasprotnikov, ki so se trudili, da bi dokazali, da bi bilo izredno nevarno izvoliti za podpredsednika nekoga, ki je tako rahlega zdravja
Eagleton in McGovern sta se si noči sestala ter se dve uri pogovarjala. Ob koncu srečanja sta skupaj sporočila časnikarjem, da je Eagleton odstopil. McGovern je izrecno pouda-
ril, da sklep ni nikakor v zvezi z dili mladinci in na katerem ni za- Eagletonovim zdravstvenim stanjem, stopane nobene struje. Foschi pra- ki je odlično, pač pa da je posle-
dica zaskrbljenosti, da ne bi polemika o tem vprašanju zasenčila resničnih problemov ameriške družbe. Sedaj je predvsem potrebna enotnost demokratske stranke in države, je dejal senator ter poglobljena diskusija o resničnih problemih. Zaradi tega sva soglasno menila, da je bilo najbolje, da se je Eagleton umaknil. McGovern je poudaril, da globoko ceni Eagle-tona, ta pa je izjavil, da se ne bo umaknil s političnega prizorišča, pač pa da si bo prizadeval, da bi bil demokratski kandidat izvoljen v Belo hišo.
Filmska igralka Jane Fonda, ki se je pred kratkim vrnila z obiska v Severnem Vietnamu, je danes napovedala, da se bo aktivno udeležila volilne kampanje in da bo zaradi tega prekinila svoje kinematografsko delovanje do novembra. Kampanjo bo vodila v imenu kalifornijske organizacije »Kampanja za mir v Indokini*. Jane Fonda je dejala, da si bo prizadevala, da bi bila vojna v Vietnamu glavni argument prihodnje predsedniške kampanje.
(Na sliki: sen. Eagleton podpisuje Izjavo, s katero se odreka kandidaturi).
in uslužbenci državne ustanove za dovajanje električnega toka. Labu-risti&ia WiUonova vlada se ni posluževala te možnosti.
Razgovori med predstavniki britanske vlade, enotnega sindikata in vodstva pristanišč so se danes popoldne zaključili. O poteku razgovorov niso izdali nobenega poročila: udeleženci so le dejali, da so bili slednji uspešni. Razgovori se bodo nadaljevali v ponedeljek.
Ti razgovori so oili odločilnega pomena pri reševanju krize, do lsateie je v Veliki Britaniji prišlo zaradi popolne ohromitve vseh pristanišč. Njihov namen je predvsem usklajevanje interesov in zahtev, ki jih imajo delavci in delodajalci. Današnji sestanek je bil že drugi po prekinitvi, do katere je prišlo zaradi aretacije petih londonskih sindikalistov.
Sindikalni voditelji so danes izjavili, da bodo skušali v sodelovanju z vodstvi pristanišč čimprej rešiti krizo. S tem pa delavci niso zadovoljni. Baza namreč pritiska na sindikat, naj uradno vključi v program boja tudi preklic zakona »Industrial Relations Act», ki dovoljuje vladi, da prepove stavko, ko je ta v nasprotju z interesi države. Poleg tega pa želijo, da se med pogajanji govori tudi o drugih vprašanjih, predvsem o problemih, ki bodo nastali z vključitvijo Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost.
Medtem je nad 600 ladij še vedno ustavljenih v britanskih pristaniščih, v Londonu jih je nad 170, v Southamptonu, Birminghamu in Hullu pa po 60. Združenje trgovcev je pozvalo pristaniščnike, naj razložijo vsaj pokvarljivo blago. Na ladjah namreč gnije na tisoče stotov sadja in zelenjave. Stavka pri-staniščnikov pa ni še prizadela industrije, kateri trenutno zadostuje zalega surovin. Kaže pa, da so največjo škodo utrpeli brodarji, ki i-majo dnevno poldrugi milijon lir izgube za vsako ustavljeno ladjo.
Seuator MtGovein I,« vcijeiuo Izbral novega kaaaiaaia za podpredsednika u.cd šuriinl osebami, ki jiu kaže
gornja slika. Od leve sen. Edinund Ivluskic, Lawrence O brieu, Patrick Lucey in Sargeut Stan ver
Pogovori v Bengaziju med Sadatom in Gedafijem
KAIRO, 1. — Pogovori med egiptovskim predsednikom Sadatom in predsednikom libijskega revolucionarnega sveta Gedafijem, ki so se začeli včeraj v Tobruku, so se danes nadaljevali v Bengaziju. Ni znano, zakaj so spremenili sedež razgovorov. Danes so dopotovali v Bengazi tudi egiptovski ministrski predsednik Sidki, zunanji minister Galeb in Sadatov svetovalec za vprašanja državne varnosti Hafez Ismail. Na dnevnem redu pogovorov je tesnejša povezava med Egiptom in Libijo, ki že sedaj skupaj Sirijo tvorijo federacijo arabskih republik.
V Bengaziju so bili danes manifestacije, na katerih je množica vzklikala gesla o enotnosti med Arabci. Kairski premier Sidki je ob prihodu v Libijo dal izjavo, v kateri je poudaril nujnost enotnosti med arabskimi državami. Dejal je, da ni vzrokov, da bi še dalje obstajale umetne rai-mejitve ter da bo končna zmaga dosegljiva samo, ko bodo arabske države združile svoje sile.

NEURADNO SPOROČILO 12 RIMSKIH KROGOV
Občinske volitve v Trstu bodo 5. in 6. novembra 1.1.
Seja pokrajinskega vodstva PSD! in poročilo prof. Lonze
Čeprav z enoletno zamudo, bodo Tržačani končno volili za obnovitev občinskega sveta. Datum volitev še ni uraden, vendar je — po dobro obveščenih virih — bil že določen v nedeljo, 5. in ponedeljek 6. novembra. Stranke se bodo zato morale pripraviti na volilno kampanjo, ki bo trajala poldrugi mesec in se bo, predvidoma, pričela že v drugi desetini septembra
Več ali manj so tržaške stranke že vedele, da bodo občinske volitve (tokrat bodo volili v večjem številu občin, vendar bo Trst kljub temu kot največje mesto v ospredju) ko nec oktobra ali začetek novembra. KD bo, potemtakem, lahko sklicala svoj pokrajinski kongres zadnje dni septembra. Pred tem pa bo moralo dosedanje vodstvo določiti kandidatno listo. KPI je v glavnem opravila vse potrebne seje za določitev kandidatnih list, vendar se bodo morali njeni organi vsaj še enkrat sestati, ker se je medtem odprlo vprašanje vključitve novih kandidatov iz vrst PSIUP. Naj omenimo samo, da sta v Trstu vstopila v KPI deželna tajnik so-cialproletarske stranke Ezio Mar-tone in dosedanji občinski svetovalec prof. Fausto Monfalcon.
Politična dejavnost pa se, kljub poletni vročini, še ni pomirila. Komunisti nadaljujejo s kampanjo za zbiranje prispevkov v prid svojega tiska in prirejajo številne praznike ter zborovanja. Stranke leve sredine, predvsem KD in PSI, pa so prejšnje dni poslale svoje delegacije v Rim, kjer so se krajevni predstavniki srečal; z voditelji svojih strank in ministri, ki so pristojni za vprašanja tržaškega gospo darstva.
Iz teh virov je tudi vest o določenem datumu občinskih volitev. Posredoval nam jo je prof Lucio Lonza, tržaški podžupan in deželni tajnik PSDI, ki se je te dni pogovarjal s tajnikom stranke posl. Fla-viom Orlandijem in ministroma Fer rijem in Matteottijem.
Ob povratku v Trst je Lonza nemudoma sklical vodstvo socialno demokratske stranke in poročal o rezultatih rimskih razgovorov. Deloma so ti rezultati že znam in smo jih objavili. Zanimivo pa je, da tržaške socialdemokrate zagotovila rimskih ministrov niso povsem zadovoljila. V svojem poročilu je Lonza med drugim dejal, da mora vlada spoštovati vse dane obveze in da «nikakor ne zadostuje naročilo gradnje podmorske vrtalne naprave za ENI», ker potrebuje arzenal «Sv. Marka* korenitejših posegov. V tem smislu je Lonza vzel na znanje zagotovila, ki mu jih je dal minister za trgovinsko mornarico Lupiš (PSDI), da se bodo — verjetno septembra - posvetovali s krajevnimi organi v trenutku, ko bo na dnevnem redu vprašanje reorganizacije pomorskih prog
Lonza je poročal o posegih, da bi začeli izvajati zakon št. 866 o ljudskih gradnjah, saj bi omogočili trža-
škemu IACP, da gradi za 20 milijard lir vrednosti in zadosti, v veliki meri, potrebi po novih stanovanjih v Trstu.
Lonza je nadalje povedal, da se bo tajnik PSDI Orlandi srečal z avstrijskim kanclerjem Kreiskim z namenom, da preučita vprašanje cestnih in drugih povezav med Avstrijo in našo deželo
Te povezave, je dejal Lonza, so zelo važne za tranzit skozi tržaško pristanišče, ki je zadnje mesece zaskrbljujoče upadel.
Glede vprašanja draginje je Lonza dejal, da je prosil ministra Matteottija naj dodeli Trstu nov kontingent mesa, ki bi ga deloma razdelila občinska ustanova ENCO, deloma pa običajna trgovinska mreža.
Iz podatkov zadnjega splošnega popisa industrije in trgovine je razvidno, da deluje v deželi Furlaniji - Julijski krajini 51.474 podjetij
na področju industrije, trgovine ali drugih dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo. Od teh so našteli 29.549 podjetij, ki delujejo na industrijskem področju, 29.599 podjetij pa se ukvarja s trgovino. V industrijskih podjetjih je zaposlenih 174 tisoč uslužbencev, v trgovskih pa 71 tisoč.
Danes pri Sv. Jakobu zborovanje upokojencev
Danes se sestanejo na svojem sindikalnem zborovanju upokojenci. Sindikat upokojenih delavcev CGIL prireja namreč na šentjakobskem trgu shod, na katerem bo o od-prtih vprašanjih pokojninske reforme in o zakonu, ki ga je te dni odobrila poslanska zbornica, govoril tajnik sindikata upokojencev CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino Antonio Cattonar. Shod bo ob 17.30.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
i SINOČI NA GRADU SV. JUSTA
Uslužbenci, ki imajo stik z javnostjo f^aškJgiedJf^ morajo obvladati slovenski jezik!
Odložena diskusija o predlogu odbora za razširitev orga-nika občinskega osebja - Zaključeno poletno zasedanje
V Nabrežini je bila v ponedeljek i kratkim spremenili notranji pravil- in sploh delovanja občinske upra-zvečer seja občinskega sveta, ki I nik in sklenili sprejeti v službo no-
je tako zaključil svoje poletno zasedanje. Ob zaključku seje se je župan zahvalil občinskim svetovalcem za sodelovanje in jim zaželel prijeten dopust.
Na dnevnem redu seje je bila najprej na vrsti odobritev raznih sklepov občinskega odbora, med ka terimi je tudi odobritev načrta za popravilo poti v Praprotu z 90-odst. prispevkom dežele (skupno 15 mil. lir stroškov). Nato se je začela diskusija o sklepu zgoniškega ob činskega sveta glede izstopa iz konzorcija za tehnično službo. Svetovalec Alojz Markovič je pripomnil, da rporajo biti neki vzroki in da v zgoniški občini niso zadovoljni z delovanjem tehničnega urada. Odgovoril mu je odbornik Caldi, ki je dejail, da tudi nabrežinska in re-pentabrska občina nista popolnoma zadovoljni, zaradi česar so pred
tniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimguiiiiiiiiniiiiiu
ZAHTEVE SINDIKATOV PRI KRAJEVNIH IN DRŽAVNIH OBLASTEH
Trst potrebuje večje kontingente živil po strogo nadzorovanih cenah
Prehrambene proizvode po nižjih cenah naj prodajajo v obratih «Coop»
Sindikalna kronika z nastopom avgusta in obdobja skupnih dopustov v večjih tovarnah, polagoma zamira. V kratkem bodo prenehali z delom in odšli na dopust delavci tovarne strojev v Boljuncu, podjetja »Stabili-menti meccanici* in drugi. Sindikalisti in delavci se, seveda, pripravljajo na jesenske spopade za nove delovne pogodbe. Tako se je prejšnje dni postavilo vprašanje uresničitve «federacije» med tržaškimi sindikalnimi vodstvi. Zbrati bi se morali vodilni organi treh delavskih zbornic in izvoliti, na osnovi paritetnega načela, nov koordinacijski organ «fede-racije* v Trstu.
Do tega ni prišlo, in verjetno je pri tem vplival posebni položaj, v katerem se nahaja tržaško sindikalno gibanje. Znano je, na primer, da je v novem vodstvu »federacije* tudi sindikalni voditelj CCdL - UIL dr. Car-lo Fabbricci, ki je vedno zastopal, ne da bi tega prikrival, stališča, da je za sindikalno gibanje potrebna samo skupna akcija, niso pa potrebni skupni organi. Glede uresničitve »federacije* v Trstu pa naj bi se Fabbricci zavzemal za to, da bi vse formalne postopke opravili šele septembra. K sreči je temelj tržaškega sindikalnega gibanja prej v tovarniških svetih, ki so agilni in enotni, in ne v vodstvih posameznih delavskih zbornic, od katerih je odločno za vse oblike enotnosti CGIL, nadalje CISL, medtem ko se ji CCdL - UIL
stalno izmika.	tudi ravnatelj deželnega urada za
Kakorkoli že pa so sindikalna vod- obrtništvo, člana deželnega odbora
za obrtništvo Maroadi n Sacchetti, predstavnik Artigiancasse Fedele
MiiBiiiiiiiiiiniiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiuiiiaiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
SPOROČILO OBRAMBNEGA MINISTRSTVA DEŽELNI UPRAVI
Vojaške oblasti bodo omilile zakon o vojaških služnostih
Črtali bodo člen 2 omenjenega zakona, po katerem bi lahko porušili stavbe na področju pod vojaško služnostjo
Obrambno ministrstvo je sporočilo upravi dežele Furlanije - Julijske krajine, da je pristalo na takojšnje črtanje člena 2 zakona, ki ureja izjeme v zvezi z gradnjami na področjih, ki so prizadeta zaradi vojaških služnosti. Ta člen je predvideval možnost, da poslopje, Id ga je posameznik sezidal na določnem področju, podrejo, če bi se za to pokazala potreba.
To je bila velika ovira pri podeljevanju posojil za gospodarske pobude na prizadetih področjih. Bančni zavodi so se namreč bali, da bi vojaške oblasti lahko ukazale, da poslopje podrejo, čeprav so posamezniki imeli dovoljenje za gradijo. V tc-m prirmru ne bi meh zasebniki niti pravice do odškodnine s strani vojaških oblasti. Tako so bile prizadete vse pobude za postavitev gospodarskih poslopij na ozemlju, ki je bilo podvrženo vojaškim služnostim in je trpelo gospodarstvo velikega dela ozemlja na meji, v kateri se vse manj ljudi ukvarja s poljedelstvom, prebivalstvo upada in je treba nujno rešiti problem zaposlitve.
Deželna uprava je že dalj časa proučevala možnost preklica omenjenega zakonskega člena, ki je bil v sedanjem položaju popolnoma a-nahronističen, saj ni nobene nevarnosti vojne, je pa v veliki meri škodil deželnemu gospodarstvu.
Deželni odbor sprejel zahteve uslužbencev trgovinskih zbornic
Na zadnjem zasedanju deželnega odbora, ki je bilo prejšnji petek, so med drugim razpravljali tudi o položaju uslužbencev štirih pokrajinskih trgovinskih zbornic naše dežele. Po razpravi so sprejeli predlog odbornika za industrijo in trgovino Dulci ja o glavnih smernicah, katerih naj se držijo vse deželne trgovinske zbornice pri preureditvi plač svojih uslužbencev.
Deželni odbor je v bistvu sprejel zahteve sindikalnih organizacij uslužbencev trgovinskih zbornic. V kratkem bodo tudi sprejeli vrsto sklepov normativnega značaja, ki bodo enaki za vse štiri trgovinske zbornice. S sklepom deželnega odbora se je torej zaključila daljša doba stavk uslužbencev trgovinskih zbornic, ki so nemalo prizadeli trgovce in druge ekonomske operaterje.
Poslanec Corrado Belci (KD) je predložil te dni v poslanski zbornici zakonski osnutek, po katerem naj bi absolventom visoke šole za tuje jezike v Trstu priznali diplome in ustrezni strokovni stalež.
V obrazložitvi zakonskega osnutka omenja Belci ustanovitev šole leta 1954 in priznanje predsednika republike leta 1962. Šola, ki deluje pri tržaški univerzi, je članica skupnosti CIUTI, v katerem so najbolj kvalificirane šole te vrste. Belci pripominja da je parlament že priznal diplome sorodne ustanove v Milanu že pred štirimi leti.
Deželna seja o pontebski železnici
V prejšnjih dneh je bila seja, ki jo je sklical deželni odbornik za prevoze Varisco, da bi proučili vprašanja v zvezi s pontebsko železnico. Seje so se udeležili odbornik za načrtovanje Stopper, predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi, predsednik pristaniške u-stanove FVanzil in prof. Pellis s tržaške univerze.
Odbornik Varisco je ugotovil pomanjkljivosti proge, ki ne ustreza več sedanjemu prometu. Nujno potrebno je zato sprožiti potrebne pobude na vseh ravneh, da bi u-skladili posodobljenje železniških infrastruktur z načrti, ki jih vsebuje petletni razvojni načrt. Ob zaključku so se udeleženci domenili o prvih posegih, potrebnih aa razvoj pontebske železnice.
stva kljub temu načela važno vpra sanje cen in draginje v našem mestu. Znano je, in m treba posebej dokazovati s statističnimi podatki in odstotki, da so se življenjski stroški v Italiji, v Trstu pa še posebej, močno povišali. Vsaka gospodinja najbolje ve. da potrebuje za osnovne življenjske potrebščine, in v prvi vrsti za hrano, izredno visoke mesečne vsote.
Sindikati po vsej Italiji povezujejo vprašanje cen s splošnim vprašanjem boja za reforme, za nove delovne pogodbe in — na splošno — za nove smernice v državnem gospodarstvu. Nujno zahtevajo, naj se krajevni oblastveni organi zavzemajo, skupaj z delavstvom, proti špekulacijam na cenah.
Kaj predlagajo? Razumljivo je, da imajo krajevni oblastveni organi kaj malo sredstev, da bi lahko učinkovito usmerjali politiko cen in potrošnje. Lahko pa, kljub temu, posežejo vsaj na nekatera področja, na primer na cene prehrambenih proizvodov. Ti so v glavnem monopol velikih distribucijskih družb, vendar jim uspešno konkurirajo kmetijske in druge konzumne zadruge, ki so združene v vsedržavnem merilu v demokratični organizaciji «Coopitalia».
Sindikati menijo, da bi tržaška občina, prefektura in pokrajina, lahko posegle in tudi dosegle, da bi v Trst prišli večji kontingenti hrane iz teh virov, kjer je politika cen strogo pod nadzorstvom. V glavnem so cene teh prehrambenih proizvodov (od mleka do masla, od zelenjave in sadja do močnatih izdelkov, mesa, konzerv in sira) nižje od cen, ki jih stalno srečujemo na tržišču.
Krajevne oblasti naj bi si te kontingente zagotovile, prodajali pa naj bi jih preko mreže tržaških delavskih zadrug («Coop»), ki že sicer sodeluje z vsedržavno zadružno organizacijo.
O vprašanju cen so sindikati CGIL, CISL in UIL že izdali podroben plakat, poleg tega pa so se včeraj sestali s predstavniki krajevnih oblasti (na prefekturi, občini in pokrajini).
ter še Del Zotto za državno knjigovodsko službo. Sodnik Vito La-mia bo prisoten na vseh sestankih odbora ter pregledoval sklepe za računski dvor.
Odbor je že dodelil prve prispevke za skupni znesek 750 milijonov lir.
Zakonski osnutek KD o opernih gledališčih
Poslanca Beicj in Enrunero (KD) sta predložila zakonski osnutek o opernih gledališčih. V bistvu predlagata nekatere popravke k zakonu »Corona* iz leta 1967.
Tako poslanca zavračata zamisel občasnih sanacij finančnega položaja teh ustanov in predlagata, naj bi vlada dodelila 35 milijard lir za sklad, iz katerega naj bi usta nove, po predhodni odobritvi proračunov črpale denar.
Glede odnosa opernih gledališč do tujih ustanov predlagata demokr-ščanska poslanca neke vrste «pro-tekcionizem» (čeprav, trdita, mimo vsakega izolacionizma) in, dalje, nekatere davčne olajšave.
Med gledališča, ki jih zakonski osnutek Belci - Ermineri predvideva, je tudi tržaško operno gledališče «Verdi».
vega tehnika ter odpraviti pomanjkljivosti. Na zadevno vprašanje svetovalca Srečka Colje je tajnik povedal, da so na zadnji skupščini konzorcija vzeli na znanje novi pravilnik. Ž večino glasov je bil zavrnjen Markovičev predlog, naj bi odložili razpravo in naj bi se o zadevi župan pogovoril z zgoniškim županom. Z večino glasov pa je občinski svet odobril sklep, da devinsko - nabrežinska občina ostane v medobčinskem konzorciju za tehnično, veterinarsko in zdravniško službo. Svetovalec Srečko Colja se je vzdržal glasovanja, ker mu ni bilo jasno, ali je bila zgoniška občinska uprava seznanjena z novim pravilnikom.
Začela se je nato diskusija o preureditvi in razširitvi organika občinskih uslužbencev. O tem je poročal odbornik Antek Terčon, ki je dejal, da se že več let slišijo pritožbe občanov glede delovanja raznih občinskih uradov, ki imajo vedno več dela. Zaradi tega je nujno potrebno razširiti in preurediti or-ganik, potem pa preurediti službo, da bo ustrezala sedanjim potrebam. Občinski odbor je sestavil predlog in je o tem razpravljal s sindikalnimi predstavniki, ki so se strinjali skoraj z vsem, razen parametra za plačo knjigovodji. V službo bi sprejeli 14 novih uslužbencev, 7 dosedanjih nestalnih uslužbencev pa bi sprejeli v stalno službo. Tako bi se letni izdatki občine za osebje zvišali za 21.618.625 lir. Odbornik Terčon je nato podrobno obrazložil predlog občinskega odbora in navedel razna službena mesta. Predvsem je pripomnil, da bi bilo ustanovljeno novo stalno mesto občinskega podtajnika, ki bi bil tudi uradni prevajalec in bi moral obvladati slovenščino. Po novem predlogu bi imela občina poleg tajnika še 75 uslužbencev. U-stanovili bi med drugim tudi rovo stalno mesto za bolničarko, mesto občinske babice pa naj bi spadalo pod konzorcij.
SKLEP ODBORA ARTIGIANCASSA
750.000.000 lir prispevkov za obrtniška podjetja
Pred dnevi so uradno ustanovili odbor, ki bo dodeljeval prispevke blagajne za posojila obrtniškim podjetjem - Artigiancassa. Odbor, ki ima svoj sedež v prostorih deželnega odbomištva za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo, bo odločal o podeljevanju prispevkov za plačilo obresti na posojila, seveda v mejah finančnih sredstev, ki jih bo vsako leto dal na razpolago deželni odbor na podlagi zakona 685 iz lanskega avgusta.
Odbor sestavljajo, poleg predsednika Gioacchina Tringaleja, ki je
Mlad žepar iz Mežice
iztrgal Koprčanki torbico
Včeraj, malo pred 10. uro, se je gojenec šole javne varnosti v Trstu Angelo Porro peljal s svojim avtom po Ul. Anastasio, ko je nenadoma zaslišal klice na pomoč, ki so prihajali iz Videmske ulice. Hitro je ustavil avto, izstopil in se peš podal v Videmsko ulico. Tu je zagledal 64-letno Dragico Savarin por. Pucer iz Kopra, ki se je jokala in zaprosila za pomoč mladega agenta. Povedala mu je, da se je odpravljala k prijateljici, ki stanuje v bližini, ko se ji je približal mladenič in ji iztrgal torbico, v kateri je hranila 15 tisoč lir, 20 tisoč dinarjev ter osebne dokumente. Angelo Porro je stekel za žeparjem, ki se je po opisu Pucerjeve zatekel v Ul. Ghiberti. Tu ga je res dohitel, nato pa ga izročil agentom letečega oddelka kvesture, ki jih je vodil podčastnik Steffč. Dokazov o žeparjevem podvigu je bilo na pretek. Ml^di žepar, 26-letni Maks Kumer iz Mežice na Koroškem, je še imel pri sebi izmaknje-no torbo, vrh tega pa je sam priznal žeparski podvig. Povedal je tudi, da je pred tremi dnevi ilegalno prestopil državno mejo in se vse do včeraj, brez beliča v žepu, klatil po našem mestu.
Med prvimi se je k diskusiji o-glasil svetovalec Albin škerk, ki je poudaril, da se mora zahtevati znanje slovenščine ne samo za mesto podtajnika, ampak za vse u-službence, ki imajo stik z javnostjo. Demokristjanski svetovalec Rosini je na to upravičeno zahtevo potem nejevoljno dejal, da bi se na ta način delala diskriminacija na škodo italijanskih kandidatov in da bi po potrebi lahko poklicali na pomoč prevajalca. Svetovalec Caha-rija je dejal, da se ljudje sprašujejo, kaj dela poljski čuvaj. Odbornik Terčon mu je odgovoril, da mora poljski čuvaj opravljati drugo službo prav zaradi pomanjka n ja osebja. Svetovalec Parentin je dejal, da predlog o razširitvi organika prinaša pomembne spremembe in novosti za izboljšanje storitev
ve. Pripomnil je, da bi treba podrobneje proučiti predlog o ustanovitvi mesta podtajnika, ki bi seveda moral obvladati slovenščino, kar pa se ne more zahtevati od vseh drugih občinskih uslužbencev. Svetovalec Zanevra je priporočil, naj bi se vsa zadeva temeljito proučila, ker gre za velike spremembe.
Ob zaključku diskusije je župan pripomnil, da je bila priprava predloga zahtevno delo in da ga je odbor sestavil na podlagi izkušenj ter analize potreb občine. Vsekakor je preureditev nujno potrebna, sicer ne bo občinski aparat kos svojim nalogam. Ker so nekateri svetovalci izrekli svoje pomisleke, je predlagal, naj bi predlog proučila zadevna svetovalska komisija, nato pa bi občinski svet zaključil diskusijo na prihodnjih sejah. Županov predlog je bdi odobren z večino glasov.
Tudi ansambel «Romans» je žel precejšen uspeh, Lina Patru«« in Nannija Svampe pa občinstvo ni znalo pravilno ceniti
Sinoči je bila n Gradu sv. Justa prva glasbeno - zabavna predstava, katere glavna zanimivost za občinstvo je bila svetlolasa in živahna Raffaella Carra s svojimi štirimi «boysi» in z orkestrom, ki ga je vodil Paolo Olmi. Raffaelli je bil posvečen v celoti drugi del predstave, medtem ko sta v prvem delu nastopala ansambel «1 Rcmans» in duo Patruno - Svampa.
«1 Romana, ki so zaigrali in zapeli vrsto prijetnih motivov, med katerimi znano «Voglia di mare», prijetno Mamma mia non pian-gere», Lennonovo <rlmmagine» in vrsto drugih, ki jih slišimo v raznih oddajah lahke glasbe in ki vodijo mednarodne «hit paraden, je občinstvo toplo sprejelo in pozdravilo posamezna izvajanja z dolgim ploskanjem. Ansamblu, ki ga sestavljajo kitarist, basist, organist baterist, je treba priznati, da
spada med boljše, ki zadnje čase rastejo kot gobe po dežju, čeprav ni dolgo, od kar se je uveljavil. Z enako vnemo pa občinstvo ni
aililtlliliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||„|l|,l,l„ll,uulllllllllll|l||||||im|ll„l|ll|||lu||||Mmi|||m|||||
OD PREJŠNJE SOBOTE DO 5. AVGUSTA V PADRIČAH
Kultura in šport združena v UL športnem tednu Gaje
Ob zaključku bogat kulturni program z nastopom tenorista Jurija Reje
V teh dneh je v Padričah nenavadno živahno. Na prijetno urejeni ploščadi, ki so jo podjetni Padričarji sami postavili pred leti na severnem koncu vasi, se dan za dnem, ob urah, ko se da v večernem hladu in svežini lažje zadihati po soparni dnevni pripeki, vrstijo športna srečanja mladih košarkarjev, odbojkarjev, balinarjev in drugih športnikov iz raznih krajev Tržaškega, Goriškega in iz matične domovine. Obenem je to tudi dobra priložnost za vse tiste, ki jim leta ne dovolijo, da bi se podili za žogo, da si ob robu igrišča dajejo duška z navijanjem za to ali ono moštvo, za tega ali onega igralca, športniki in navijači, vsi, ki jim je pri srcu zdravi agonizem, se tako srečujejo v teh dneh v Padričah ter s tem krepijo stike, ki so tako potrebni za ohranitev slovenskega življa v zamejstvu.
Pobudnik te pomembne manifestacije je domače športno društvo Gaja. Letošnji športni teden Gaje je že tretji po vrsti in doslej tudi najbogatejši po programu, kar dokazuje izredno trdoživost in podjetnost organizatorjev, ki se ne ustavijo ob prvi težavi. Težav pa je ob organiziranju takšne prireditve kar precej. Dovolj je, če pomislimo samo na finančno breme, ki ga zahteva teden dni tekmovanj in drugih predstav. Letos so si namreč prireditelji omislili poleg športnih tekmovanj tudi bogat kulturni spored, ki naj bi vredno zaključil in izpolnil trud mladih športnikov. V nedeljo, za
						
OD 2. DO 4. SEPTEMBRA LETOS
Studijski dnevi v Dragi -1972
Sodelovali bodo: dr. Ing. B. Sancin, škof dr. J. Jenko, škofov vikar dr, L. Šuštar Iz Švice, prof. dr. S. Južnič iz Lj'ubljane in prof. Josip Vidmar, predsednik SAZU
Fr. Mljač nam je poslal — s prošnjo za objavo — naslednji spored predavanj, ki bodo letos v Dragi:
SOBOTA, 2. SEPTEMBRA:
Ob 17. uri: Začetek. Pevski zbor bo zapel udeležencem v pozdrav. Predavanje: O IDEJNEM PLURALIZMU. Govori dr. ing. Boris SANCIN, ravnatelj programskega odseka na radiu v Trstu. DISKUSIJA.
NEDELJA, 3. SEPTEMBRA:
Ob 8.30: Nedeljska maša z nagovorom dr. Janeza JENKA, škofa v Kopru.
ob 10.00 uri: Predavanje: SVOBODA VESTI KOT IZRAZ ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA. Govori dr. Lojze ŠUŠTAR, škofov vtkar v Churu v Švici.

1’red nekaj meseci so začeli delavci obnavljati pokrajinsko cesto, ki pelje s Katlnare skozi Boršt in Boljunec v Prebeneg. Tako so nekoliko razširili in na novo asfaltirali odsek ceste med Katinaro in Ključem, počasi pa napreduje gradnja novega ovinka (na sliki), da se odpravi oster in zelo nevaren ovinek ter most nad bivšo železniško
progo nad Ricmanji
Ob 11.30: Predavanje: VREDNOTE TRADICIONALNE DRUŽBE V KONFLIKTU Z MODERNO. Govori dr. Stane JUŽNIČ, profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljub Ijani.
Ob 13 uri: KOSILO.
Ob 16.00 uri:	ORIS STANJA
NARODNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM, V BENEŠKI SLOVENIJI TER NA GORIŠKEM IN TRŽA ŠKEM. Poročajo predstavniki teh dežel. Nato predavanje: O SPREMENLJIVOSTI in NEPREMENLJ1-VOSTI VREDNOT. Govori prof. Josip VIDMAR, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. DISKUSIJA.
PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA: IZLETI V TRŽAŠKO OKOLICO, če bo zanje zadosti udeležencev.
PS. Vedno je mišljen italijanski čas!
zaključek športnega tedna, bodo pred nagrajevanjem najboljših tekmovalcev nagradili tudi občinstvo s koncertom domačega pevskega zbora Slovan, Tržaškega okteta in izrednim nastopom znanega slovenskega tenorista Jurija Reje, ki ga bo spremljal ansambel RTV Ljubljana Jožeta Kampiča.
Nastop priznanega pevca je poglavje zase. Njegov sveži tenor je marsikdo imel priložnost poslušati po ljubljanskem radiu in televiziji, ljubitelji operne glasile pa ga poznajo tudi iz ljubljanske Opere. Na pedagoški akademiji se je učil petja pri tehnično najboljšem pevskem pedagogu na Slovenskem Vekoslavu Janku. Njegova umetniška kariera pa se ni ustavila ob tem. Pot ga je zanesla na Dunaj, na znamenito glasbeno akademijo k slavnemu Antonu Dermoti, kjer trenutno vadi in nastopa. Rejev nastop na padriškem odru bo tako nedvomno pomemben kulturni dogodek ne samo za Padriče, ampak za tržaško kulturno življenje sploh. Vreden okvir slovenskemu tenoristu bo nastop Trža: škega okteta, ki se je zadnje čase močno uveljavil pod strokovnim vodstvom Karla Sancina, in nastop domačega pevskega zbora Slovan ki, kljub poletnim počitnicam, vztrajno vadi pod vodstvom prof. Sveta Grgiča.
športno manifestacijo bo torej prvič dopolnjeval in izpopolnjeval pester kulturni program, kateremu moramo prišteti tudi risarsko tekmovanje «ex tempore» za osnovnošolske otroke. Pa-driški športniki in prosvetarji bodo s tem dokazali, da je simbioza šport-kultura možna in nadvse zaželena oblika odnosov v tem našem majhnem življenjskem prostoru. Želeti je samo, da ne bo ostal ta primer osamljen in da bo tako sodelovanje med športom in prosveto vzpodbudilo mlajše generacije, ki jim je kulturna angažiranost deveta briga, k razmišljanju. Organizatorji športnega tedna Gaje so vsekakor zagotovili, da bodo skušali tudi v bodoče vzdrževati in krepiti stike s prosvetno dejavnostjo, lahko pa bi v bližnji bodočnosti prišlo tudi do pravega združenja med prosvetnim in športnim društvom v vasi.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, Z. avgusta BOJAN
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 — Dolžina dneva 14.42 — Luna vzide ob 23.39 in zatone ob 14.23 Jutri, ČETRTEK, 3. avgusta LIDIJA
pozdravilo dua Lino Patruno in Nor* ni Svampa (pred časom sta nast<* pala v okviru skupine tl guli*/ kljub nedvomni duhovitosti in P1"1 pravljenosti. ki sta jo pokazali' Patruno in Svampa sta zapela «*' kaj prijetnih motivov v milanskeJ sicilijanskem in rimskem narečju. posamezne motive pa sta predstav Ijdla dokaj originalno. «Nenaklonje/ nosU občinstva bi morda lahko p*1' pisali neobičajnosti njihovega i&& janja, tako imenovano tcabaret & vajanjez, na katerega tržaško činstvo ni navajene Kot «dulcis in jundo» je bila kratkem odmoru na vrsti Raffaelli' ki je že od prvih zvokov orkestti in prvih ritmičnih gibov na <xP izzvala hrupno ploskanje. Mladi dette» moramo priznati, da M dovolj glasbene pripravljenosti, letna umetnost — gre seveda moderno, neklasično obliko boleli — ji je domača, zna pa biti izredno prikupna in takoj dobi z občinstvom .Zapela in zaplest je vrsto znanih motivov kot s? «Tuca tuca, si», in «Ma che znU51' ca maestro» in podobne, svoje janje pa je zaključila z manj ^ no, zato pa nič manj prijetno looking good». Mislimo, da je O" činstvo pa najbolj navdušila njeH prisrčnost, za kar naj bi bil tu0> dokaz, da je z burnim ploskanje# niso in niso pustili z odra. medte# ko se je gneča zbrala tik pod drom in ji skušala stisniti roko Včeraj je bilo vreme še kar .. zanesljivo — kar se s predstavo#1 na gradu ne zgo vedno. Če bo M’ ko tudi danes, bodo predstavo f navili ob 21.15. Prav gotovo se ^ zbralo ramo oliki občinstva, Jr si želi videli svetlolaso Rafjoe• * od blizu, potem I > jo je spozo#1 na televizijskih ekranih.
n. k-

0 Tržaška občina obvešča, da ljudska knjižnica zaprta do 2U. gusta.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
S Kalmanovo opereto »Čardaška k"* ginja*. katere premiera bo v Pe^f v gledališču Rossetti s pričetkom °° 21. uri, se bo zagrnil zastor nad l* tošnjim drugim festivalom opere**' Naslovno vlogo čardaške kneginja ve Varescu bo tolmačila soprani«**! Edith Martelli, ob njej pa bodo in igrali -tenorist Alvinio Miscia«* Adriana Innocenti, Graziella Porta * znani igralci Elio Pandolfi, ArmanJ" Bandini, Lino Savorani in Tonino cheluzzi, To pot je režiser predat*!; znani televizijski režiser Vito nari, medtem ko bo orkester glad«" šča Verdi vodil dirigent Hans WaB* Kampfel. Kostume je zasnoval Sak* stiano Soldati, sceno Gianni ViU*j zbor gledališča Verdi pa je uve*1^ Gaetano Riccitelli.
Vstopnice so na razpolago pri gl*1!1 blagajni v Pasaži Protti št. 2 ltet 36-372).
Razstave
v Mestni galeriji Piran je ra«!!
ki nosi naslov Ars Bistrine
Razstava je odprta vsak dan 1«. ure do 12. ure ter od 17 ure
20. ure. Na razstavi sodeluje s
........ OUUCllIJC «	,
jimi deli 23 slikarjev, med kaler|^ so tudi Zvest Apollomo, Janez nassi. Herman Pečarič, Jože fob,e in še nekaj drugih domačih slikarJ6*' Razstava bo odprta do 24. avg*1’1* V tržaški občinski galeriji ‘“J stavlja tržaški slikar Livio 0,1 cia Razstava bo trajala do «• a’ gusta.
Kino
MIRAMARSKI PARK. »Luči ln
Izleti
SPDT priredi od 13. do 20. avgusta planinski teden v Žabnicah, od koder bodo organizirani izleti na Viš, Ponče, Ojsternlk, Triglav in na druge krajše ture. Prijave pri Norči Zavadlal, Ul. Geppa 9.
Prosvetno društvo »Tabor* Opčine
priredi v nedeljo, 5. avgusta izlet po dolini Soče z ogledom Gregorčičeve rojstne hiše in nato v dolino Trente k izviru Soče. Vpisovanje vsak dan od 20. do 21.30 v prosvetnem domu.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigolan-Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unitš 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Sa maritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,1 stopinje, najnižja 18,7, ob 19. uri 23,4 stopinje, zračni pritisk 1008,1 mb, stanoviten, veter 4 km na uro, južni, vlaga 64-odstotna, nebo 4/10 pooblače-no, morje skoraj mimo, temperatura morja 24 stopinj
ob 21.30 »Der Kaisertraum vofl . ramare* v nemščini; ob 22,45 similiano e Cariotta* v italijan**1
Nazionale Zaprto do tl. avgusta radi počitnic.
i>
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. avgusta 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 79-letni Giovanni Kosmač, 86-letni Carlo Frisacco, 79-letna Anna Cerovaz vd. Azzaroli, 69-letni Andrea Specogna, 65-letna Miranda Schlaun vd. Suttora, 65-letna Carmela Devetta por. Mattiussi, 68-letna Paola Del Bianco, 71 letni Andrea Stefani, 51-letni Josip Pegan, 2 uri star Marco Codia.
Mali oglasi

Penice Do 9, avgusta zaprto 28,1 počitnic.	,
Eden 16.30 »Da qui all eternitš*-Lancaster, Deborah Kerr, Sinatra, Donna Reed, črnobeli *'
Film je za vse.
Grattacielo 16.00 »La ragazza pištola*. Barvni film. Monica E\-celsior 16.15 «Inghilterra Barvni dokumentarni film. vedano mladini pod 18. let ob1- ^
Ritz 16.30 »Itiusciranno i nostri
a ritrovare 1'amico misteriosai«'

scomparso in Africa*. Barvni -j Alberto Sordi in Nino Manfr^j Zadnja predstava točno ob 22.
Aurora 16.30 «Brivido nella
n®«!!
Clint Eastvvood. Barvni film. Prp\
Trgovsko vajenko sprejme v službo samopostrežna trgovina jestvin tudi kot prva zaposlitev. Dobra plača, višja od sindikalne. Tel. 815-292.
Blagajničarko - vajenko išče samopostrežna trgovina jestvin tudi kot prvo zaposlitev. Dobra plača, višja od sindikalne. Tel. 815-292.
Blagajničarko, ki želi izboljšati svoje pogoje, sprejme v službo samopostrežna trgovina jestvin. Plača po dogovoru. Tel, 815-292.
vedano mladini pod 14. leton>-luje klimatska naprava.
Inipero Zaprto zaradi počitnic. Capitol Danes zaprto. Jutri
Prispevki
Ob drugi obletnici smrti mame Karoline Perčič daruje sin Josip 5.000 i lir za ŠK »Kras* in 5.000 lir za PD I «Rdeča zvezda* Iz Saleža.
senza paura*. Paul Newman.
ni film.

Cristallo 16.30 Serija znanstveno j tastičnega filma: «Dalex: il
fra un milione di anni*. 8**' film.	jjf
Moderno Danes zaprto. Jutri H jjjj,
ni dei lunghi fucili*. Barvni
Prepovedano mladini pod 18. »j
Vittorio Veneto 17.00 »La mano*. ni film. Detektivka. PrepoVi mladini pod 18. letom.
Abbazia Danes zaprto. Jutri: pia faccia*. Barvni film. K. Ideale 16.30 «E vennero in d#*.
■ W
per uccidere Sartana*. Barvni ' Jeff Camero in Celso Fari*, .p Astra 16.00 »I bucanieri*. Barvni * jp Charlton Heston, Yul Brynn«r Clair* Bloom.
OTROCI S TRŽAŠKEGA IN Z SORIŠKEGA V ZGORNJIH GORJAH
Njihovo veselo prepevanje se razlega daleč naokrog
V ponedeljek povratek domov
GORIŠKI DNEVNIK
2. avgusta 1972
PRIZADEVANJA POKRAJINSKE UPRAVE V GORICI
[IZVOLJEN V PONEDELJEK ZVEČER
Za uspešno ugotavljanje onesnaženja!	Tržič ima spet župana:
ponovno Matteo Versace
Odbor je sestavljen iz samih demokristjanov
so potrebni strokovnjaki in moderne naprave
Kemijski in zdravstveni laboratorij sta bila v zadnjem času ojačena - S pomočjo modemih aparatov bodo lahko ugotavljali onesnaženje voda in zraka
Je 0se*5 s tržaškega in Gori-Goh’	ne vedo, kje so Zgornje
četa* oz‘roma' ki o njih niso še ni-ltt/, aitaU. Že vrsto let, točno od ren' i964 Preživijo v tej mirni go-. vasici nedaleč od Bleda tr-j,.	. ki goriški otroci svoje letne
*j®mske počitnice, ki jih organi-'ra komisija pr> SKGZ.
Tržaški in goriški otroci v Zgornjih Gorjah
za doraščajočo mladino
jjhi domačimi. Sto in še več 'avsezgodaj bilo sklonjenih nad o-
^ ne(ieljo je bilo v Gorjah vse so v,Vse begalo sem in tja, vsi 5gj nestrpni. Kaj pa ne bi bili, ... .*° Pričakovali obiske staršev in boriKev'	so. da tega dne ne
. 0 Preživeli v koloniji, marveč nek-v daljni in bližnji okolici s svo-glav
8ra' ~ ’ “^‘Buuaj ono sKionjemn ~ * ort koma, vse je strmelo v smer, v	so prihajali avtomobili. Iz
Hi ,, °brazov si lahko razbral iste Zal/- *S^° skrb: bodo prišli? Kdaj? toliko zamude? Kje so? Ali »Ploh prišli? Končno okoli 12. le t,Sr ograia zredčila, ostali so obi t ’ ki so že vnaprej vedeli, da Sam °V ne 'kod0 deležni, pa jih je *vtn ra.d°vednost na mimoidoče ljudi, t*drže°Me ter dogajanja na cesti še
ten° >silu Je bil dom skoraj pra-p0i'..,”z8°jitelji so si privoščili malo kem st' ^ drugače pri tako veli-'hieti *, 1“ otrok, ga res niso mogli Sašk ^ato smo tudi mi ' poiskali tr-b; T, Vzgojiteljico in vzgojitelja, da lien- °Wu kaj več izvedeli o živ-PoU na8ih otrok.
Gorilu^1' so nam' da je v Zgornjih ^žaškgV ^ izmeni 125 otrok: 68 s
kjiihr*6®3’ tT z Goriškega in 40 iz M	Vsi so po starosti razdel je-
že m, skuPine in vsaka skupina si je ftier? ^amem sačetku zadala sebi pri-Mrj a 'me. Tako imamo skupino vam-kov ’ banterjev, medvedkov, smja-ču^^toljčkov, srnic in kar ni nič Cen*8	skupino klepetuljk.
jelg raY Tim je vreme doslej naga-he, ’ J®0 80 imeli vsak popoldan plo-bolnib uspeli skoro v celoti iz-so *?dani si program. Naredili IflskaU 'zlotov v bližnjo okolico, o-11 so Bled ter z vozom na vprežni
go tudi požgano vas Radovno. Imeli so več nogometnih tekem, igrali namizni tenis, najstarejši so imeli nočni orientacijski pohod, mlajši pa dnevni ter zabavno štafeto. Ko pa jim je vreme res nagajalo, so se zvrstili v razne krožke in skupine ter risali in oblikovali razne predmete. Vhod samega doma je bil jasen dokaz njihovega marljivega dela. Povsod visijo risbe ter zaključki izvršenega dela. Tudi skupno petje ni v koloniji zanemarjeno. Naši otroci zelo radi prepevajo, zato jih vzgojiteljica kaj rada spremlja s harmoniko, da se daleč naokrog sliši njihovo glasno prepevanje. Enkrat tedensko, in to v sobotah zvečer, se ob zvoku harmonike ali plošče zavrtijo, kar je razumljivo najbolj privlačen trenutek.
V Gorjah torej vse poteka v naj lepšem redu v zadovoljstvo otrok in organizatorjev. Vsi so zdravi in veseli, kar je poglavitno. Morda bo kdo prizadet, ker doslej še ni užival obetajočega kopanja. Lep, privlačen bazen ob tej izmeni popolnoma sameva. Premrzla voda ne dopušča, da bi se v njem kdo kopal. Le enkrat so se otroci za hip potunkali. Upamo in želimo, da jim bo ta teden za kopanje bolj naklonjen in da se bodo pred odhodom lahko pomerili tudi v plavanju.
Vsem želimo do ponedeljka veliko zabave in veselja. Tedaj jih bomo vsi pričakali približno ob 13. uri v Ulici Geppa 9.
S. M.
Jutri v Sesljanu «Zecchino d'oro»
V okviru poletnih manifestacij, ki jih prireja sesljanska letoviščarska ustanova, bodo letos nudili nekaj razvedrila tudi najtnlajšim obiskovalcem sesljanske obale. Gre namreč za znano televizijsko oddajo «Zecchino d'oro», ki jo vodi znani »čarovnik Zurli* ali Cino Tortorella in na kateri nastopajo otroci do desetega leta starosti.
»illllillnil, m, iiumHunmuMnmmmmiMiHnmmnillulimiilllNii lil, Hum, mmunuHullMIi
Z LETALIŠČA V RONKAH
VOZNI RED LETAL
ftoupkiavljam0 vozni red odhodov in prihodov letal na letališče v "^h veljaven od 1. junija do 29. septembra.
„ 0 d h o d i
' Milan.
fcke ' IUrin'
e" Benetke.
ibJnke Benova. Cf ' Firence.
{Ske ’ M°l0gna’
Hotita i alermo. * Ancona.
Hot*!" o0g6ia
‘H*.
V
Zagreb.
' Beograd.
r I h o d i
d • Ronke.
Ronke.

‘ Ronke.
m.

Ronke.
Bi]w a * Ronke Sva
Bettotu. "«nke.
"*tke.
Ronka.
‘^h * 5°nke.
* Ronke.
DC -	9S:	odhod	ob	7.00,	prihod	ob	7.45	(vsak	dan)
DC -	9S:	odhod	ob	10.25,	prihod	ob	11.10	(vsak	dan)
DC -	9S:	odhod	ob	17.20,	prihod	ob	18.05	(vsak	dan)
CAR :	odhod	ob	18.25,	prihod	ob	19.15	(v sredah
in petkih)
DC - 9S: odhod ob 7.00, prihod ob 9.05 (vsak dan) F -	27	:	odhod	ob	12.30,	prihod	ob	12.55	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	16.55,	prihod	ob	17.20	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	20.10,	prihod	ob	20.35	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	20.10,	prihod	ob	22.05	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	12.30,	prihod	ob	14.10	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	9.20,	prihod	ob	10.05	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	9.20,	prihod	ob	12.05	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	9.20,	prihod	ob	13.45	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	16.55,	prihod	ob	18.35	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	16.55,	prihod	ob	19.50	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod	ob	16.55,	prihod	ob	20.40	(vsak	dan)
DC -	9S:	odhod	ob	7.15,	prihod	ob	8.15	(vsak	dan)
DC -	9S:	odhod	ob	14.00,	prihod	ob	15.00	(vsak	dan)
DC -	9S:	odhod	ob	19.40,	prihod	ob	20.40	(vsak	dan)
Convair: odhod ob 20.00 (po italijanskem času)
prihod ob 14.56 (po jugoslovanskem času)
-	v sredah in v sobotah)
CAR : odhod ob 14.35 (po italijanskem času), -prihod ob 14.56 (po jugoslovanskem času
-	v sredah in v petkih)
CAR : odhod ob 15.30 (po jugoslovanskem času prihod ob 17.55 (po italijanskem času - v sredah in p>etkih)
Convair: odhod ob 6.45 (px> jugoslovanskem času), prihod ob 8.45 (po italijanskem času - v sredah in v sobotah)
DC -	9S:	odhod ob	9.00,	prihod	ob	9.55	(vsak dan)
DC -	9S;	odhod ob	15.40,	prihod	ob	16.40	(vsak dan)
DC -	9S:	odhod ob	21.25,	prihod	ob	22.25	(vsak dan)
F -	27	:	odhod ob	8.10,	prihod	ob	11.50	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	8.55,	prihod	ob	11.50	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	10.10,	prihod	ob	11.50	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	15.10,	prihod	ob	19.35	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	16.45,	prihod	ob	19.35	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	18.50,	prihod	ob	19.35	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	14.35,	prihod	ob	16.15	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	7.05,	prihod	ob	8.50	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	8.25,	prihod	ob	8.50	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	11.25,	prihod	ob	11.50	(vsak	dan)
F -	27	:	odhod ob	15.50,	prihod	ob	16.15	(vsak	dan)
DC -	9S:	odhod ob	9.45,	prihod	ob	13.30	(vsak dan)
DC -	9S:	odhod ob	12.45,	prihod	ob	13.30	(vsak dan)
CAR : odhod ob 13.15, prihod ob 14.05 (v sredah
in petkih)
DC -	9S:	odhod ob	18.25,	prihod	ob	19.10	(vsak dan)
DC -	9S:	odhod ob	20.30,	prihod	ob	21.15	(vsak dan)
Predstava «Zecchino d’oro* bo znanem sesljanskem hotelu ob morju v četrtek, 3. avgusta ob 18. uri. Straši, ki bi radi prijavili svoje otroke za nastop na tem otroškem glasbenem tekmovanju se morajo zglasiti v uradih letoviščar-ske ustanove v Sesljanu (tel. 209166). Med prijavljenimi otroki bo znani profesor glasbe, izbral deset najboljših, ki se bodo v četrtek zvrstili na odru pred posebno komisijo, ki bo izbrala zmagovalca za finalno tekmovanje v Bologni.
Danes
pogreb A. Škampcrla
V ponedeljek je umrl v Krepljah, kjer je stanoval pri svojcih, Anton Škamperle, oče padlega narodnega heroja Slavka Škamperle. Pogreb bo dlanes ob 17. uri po jugoslovanskem času v Krepljah.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Občinski zdravstveni funkcionar je javil, da so zabeležili od 24. do 30, julija letos v tržaški občini naslednje primere nalezljivih bolezni: škriatinka 1 (izven občine), vnetje čreves pri otrocih 1, oslovski kašelj 2, ošpice 4, nalezljivo vnetje jeter 8, garje 6 (1 primer izven občine), vnetje priušesne mrene 2 primera.
Pomorščak žrtev sončarice
Včeraj popoldne, malo pred 15. uro, je 32-letni Dario Cilli iz Koprske ulice št. 54 hodil px> strmih stopničkah motorne ladje cPacinot-ti», zasidrane v Novem pristanišču, ko mu je postalo slabo in se nezavesten zgrudil na železno ploščad ladje. Z rešilcem RK so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi sončarice sprejeli na oddelek za oživljanje. Na srečo se je Cilli kmalu opomogel in bo okreval v približno 10 dneh.
Vespist podrl žensko
Včeraj popoldne, ob 15. uri, je 44-letna Vera Stojacovigh por. Jovič iz Ul. Martiri della Liberta 13/2 prečkala na prehodu za pešče, pri poslopju s hišno številko 205, Mramarski drevored, ko jo je podrla vespa. Iz Grljana proti mestnemu središču jo je vozil 20-letni Giorgio Plettersech iz Ul. Pietš 31. Pri padcu na asfalt je Joviceva dobila pretres možganov ter se ranila po levi roki. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo morala zdraviti približno 10 dni.
Iz morja so potegnili truplo utopljenca
Včeraj zjutraj, malo po 7. uri, so agenti letečega oddelka kvesture na telefonski px>ziv neznanca prihiteli v eno od kopališč «topoMno» v Barkovljah. Tu jih je pričakala gruča kopalcev. Povedali so, da so zapaizili na morski gladini, približno dvajset metrov od obale, plavajoče truplo. Agenti so o odkritju takoj obvestili barkovljanski komisariat javne varnosti, gasilce ter osebje RK. Potapljač gasilcev se je nato spustil v morje in kmalu povlekel na suho popolnoma golo truplo moškega, starega okrog 50 let. Policisti so na obrežju našli tudi utopljenčeve hlače in majioo, toda brez vsakršnega dokumenta. Dežurni zdravnik RK je ugotovil, da je nesrečnik umrl za posledicami utopitve in izključil možnost nasilne smrti. Na kraj odkritja je prišel tudi začasni namestnik načelnika barkovljamskega komisariata javne varnosti dr. La Corte, namestnik državnega pravdnika dr. Brenči pa je telefonsko izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Kasno popoldne je osebje znanstvenega oddelka tržaške kvesture na podlagi prstnih odtisov ugptovilo identiteto utopljenca. Gre za težaka Luigija Corooica, ki se je rodil pred 42 leti v Piranu, v našem mestu pa je živel brez stalnega bivališča. Policisti so izsledili tudi nesrečnikovega brata, 45-letnega Vittoria Go-ronica iz Čampi Elisi 37, ki je v utopljencu takoj prepoznal svojega brata.
Nove zakone o akcijah proti onesnaženju vode in zraka so pričeli izvajati tudi na Goriškem, čeprav nismo tu doslej, razen primerov podgorske predilnice in drugih manjših tovarn, zasledili večjih primerov onesnaženja, kot so jih zabeležili v Milanu, Turinu in dugih večjih industrijskih mestih.
Po ustreznih zakonih pripada nadzorstvo nad onesnaženjem pokrajinski upravi. Zaradi tega se je ta odločila, da poveča in ojači že obstoječi kemijski in medicinski profi-laktični laboratorij. Že lani so sklenili preurediti prostore teh dveh samostojnih oddelkov omenjenega laboratorija, ki je nastanjen v Ulici Duca D'Aosta, v stavbi, kjer je bila pred prvo novo svetovno vojno slovenska kmetijska šola. čisto na novo so uredili nekaj novih sob, za kar so pjorabili nad 20 milijonov lir. Kemijski laboratorij bo sedaj imel na razpolago vse prostore v pritličju, medicinski p>a v prvem nadstropju.
Na novo so seveda uredili notranjo opremo. V ta namen so porabili osem milijonov in pol lir za medicinski in šest milijonov lir za kemijski laboratorij.
Seveda so morali nakupiti tudi precej naprav, ki so potrebne za ugotavljanje onesnaženja. Na zadnji seji pred počitnicami, ki je bila v četrtek zvečer, je pokrajinski odbor odobril nakup aparatov za kemijski oddelek v vrednosti nad štirih milijonov lir. Podobne naprave so namestili pred kratkim tudi v Trstu.
Prispevke za nakup aparatov so dobili tudi od dežele (več kot šest milijonov lir v prejšnjem letu), od ministrstva za zdravstvo (nad dva milijona lir lani), na j večje breme pa je nosila pokrajinska uprava, ki je za potrebe medicinskega laboratorija porabila lani skoro tri milijone lir (poleg že omenjenih odobrenih pred dnevi za kemijski laboratorij). Pokrajinska uprava je torej za potrebe obeh laboratorijev porabila v zadnjih dveh letih nad 40.000.000 lir. To so samo stroški za ureditev prostorov, nakup notranje opreme in aparatov.
Povečali so tudi število osebja.
V	kemijski oddelek so sprejeli novega doktorja kemije in več tehnikov, v medicinski oddelek pa dva doktorja biologije in že pred časom nekaj tehnikov. Zaradi visoko specializiranega osebja bosta sedaj o-ba laboratorija sposobna izvesti hitro kontrolo nad onesnaženjem. Povejmo v zvezi s tem, da so to funkcijo že doslej uspešno vršili. V pristojnost medicinskega oddelka spada nadzorstvo nad onesnaženjem voda, ki ga povzročajo škodljivi organizmi, torej v našem primeru v glavnem onesnaženje morske obale.
V	pristojnost kemijskega oddelka pa spada nadzorstvo nad onesnaženjem morja in zraku, ki ga povzročajo kemični faktorji, tj. v glavnem tovarne s svojimi odplakami. Oba oddelka sta v preteklosti to svojo funkcijo že vršila, še bolje pa jo bosta vršila od sedaj naprej.
Kako je z novo industrijo v Gradišču?
Kar osem glasovanj je hilo v ponedeljek zvečer v dvorani občinskega sveta v Tržiču potrebnih, da so izvolili župana, štiri odbornike in dva namestnika. Ker so tako za župana kot za odbornike in tudi namestnike glasovali le kr-ščanskodemokratski svetovalci, je jasno, da so v njih vrstah prosti strelci delovali do zadnjega, skušali so se sicer izogniti strankarski disciplini na koncu pa so vseeno glasovali tako kot jim je bilo naročeno.
V odboru so v glavnem tako župan kot štirje prejšnji odborniki. Nova sta namestnika, ki sta prišla v ožji odbor zaradi ostavke socialističnega podžupana Semole in odbornika Vertoveseja. Za župana je bil ponovno izvoljen Matteo Versace, to šele pri drugem glasovanju, ko je dobil glasove vseh trinajstih prisotnih krščanskih demokratov. Kar tri so bila glasovanja za izvolitev štirih odbornikov. Pri
lllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllll, im, ||,|,m,,,,,, HliHmn, t,„l|l|lallll|llllllllll||lll|lllilllll,llllll|ll|lllllllll|i|llll,|||,||m||l||,a,|llll|,ll,||t|ll|,|||a||M||1,|m||m||
je prevzelo bivšo tovarno nogavic Mucchiut v Gradišču in ki ga je to podjetje podpisalo pred deželnim odbornikom za industrijo, ker je vodstvo odpustilo del bivših delavcev proti duhu sporazuma, so tri tekstilne sindikalne organizacije poslale deželnemu odborniku za industrijo prof Dulciju protestno brzojavko.
V njej ugotavljajo, da po enem mesecu, kar so poslali odborniku dve brzojavki z zahtevo po nujnem sklicanju prizadetih strank do tega še ni prišlo. Zato ponovno zahtevajo, da deželno odborništvo nujno skliče sestanek zaradi ureditve spora in posredovanja za izvedbo podpisanega sporazuma.
Včeraj ponoči okrog 1. ure je strela udarila v stavbo v notranjosti stare oljarne v Tržiču v Ul. Va-
lentinis. Pričelo je goreti v mizarski delavnici last Luigija Pina. Gasilci so bili na delu cele štiri ure. Škoda znaša tri milijone lir.
Nadaljuj« se praznik štandreške «Juventine»
Na štandreškem nogometnem i-grišču se z uspehom nadaljuje poletni praznik domačega športnega društva «Juventina». Nocoj imajo na sporedu ples, poleg tega pa še šaljivo tekmo v vlečenju vrvi. Seveda bo kot vedno deloval dobro založeni bife.
Ples bo tudi v petek, soboto in nedeljo. Tokrat bo igral orkester «B"iški slavček*. V nedeljo bodo izvolili tudi lepotico «Juventine».
V KD so se pojavili «prosti strelci»
NOVA ŠTEVILKA «INIZIATIVA IS0NTINA»
O življenju in delu goriškega pesnika Simona Gregorčiča
Prikaz uspehov gospodarske razstave Espomego - 0 medvojnem preganjanju Judov pri nas - 0 tretji razstavi planinskih barvnih diapozitivov - Kronika političnega in gospodarskega dogajanja na Goriškem
rešili pred aretacijami in deportacijami.
hev.ja prinaša še številne barvne in črnobele slike, krajše kulturne in umetniške komentarje ter se še posebej ustavi pri antološki razstavi ob 25-letnici ustvarjanja goriškega slikarja Fulvia Monaia.
Revija prinaša še prispevke o gospodarskih, družbenih in upravnih značilnostih življenja v goriški občini ter na Goriškem in v deželi na splošno.
Omenimo naj še nadaljevanje članka Renata Fioretta, ki opisuje doživljanje in dogodivščine neke družine iz Kobarida, ki je živela v XIX. stoletju in je s svojimi člani neposredno sodelovala pri dogodkih svoje dobe.
Revija se zaključuje s kroniko najznačilnejših dogodkov na Goriškem v preteklem aprilu in maju. Kot ponavadi je reviji priključen tudi kratek povzetek objavljenih člankov v slovenščini in nemščini.
Te dni je izšla 54. številka go-riške revije «Iniziativa lsontinat, ki opozarja nase že na ovitku z vrsto večbarvnih posnetkov slik, ki so bile nagrajene na nedavni razstavi najboljših fotoposnetkov iz planinskega raja, ki jo je organiziral goriški CAl.
Posebno pozornost so posvetili v tej številki tudi Espomego, mednarodni gospodarski manifestaciji treh obmejnih dežel, Furlanije -Jul. krajine, Slovenije in Koroške, ki je v svoji drugi izdaji doživela nadaljnji razvoj in uspeh.
Nas Slovence pa se posebno zanima zanimiv članek o Simonu Gregorčiču pesniku «planinskega raja» izpod peresa goriškega profesorja Andreja Bratuža. V članku so glavni življenjski podatki tega izrazito primorskega pesnika in njegove pesniške značilnosti, ki znajo tako dobro prikazati dušo našega človeka, da so ponarodele. V članek so vpleteni tudi prevodi nekaterih njegovih pesmi v italijanščino izpod peresa Luigija Salvinija, med katerimi je tudi odlomek njegove «Soči».
Kar se razstav planinskih fotografij tiče, naj dodamo, da je letos ocenjevalna komisija med 282 tekmovalci priznala prvo mesto nekemu Rusu: njegov posnetek je tudi ponatisnjen na naslovni strani revije.
Goričan Marcello Mnrpurgo v daljšem članku obnavlja svoje «spomine Goričana na mino* z mdika položaja Židov pod fašizmom ter za časa nemške okupacije. Preganjanje Judov je opisano realistično, kakor go lahko optš® n-kdo. ki je bil tudi osebno prizadet, s podrobnostmi o prisilnem delu. o ..	....	,	.	i heSu P° septembru 1943 itd. 0-
V zvezi z dejstvom, da niso spo- menia tudi solidarnost vseh tistih stovali sporazuma s podjetjem, ki | k s0	r-dnm. da h; -Ih ____________________________
Podrobni podatki o štandreškem avtorallyju
Iz gorlike bolnišnice
Prejšnji večer nekaj pred 22. uro so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 36-letnega Alda Cannelo iz Gorice, Ul. Garzarolli 46 Zdravniki so mu ugotovili poškodbo na desni rami ter nalom desne ključnice in so ga pridržal' za 15 dni na zdravljenju. Cannela je povedal, da se je dopoldne peljal z mopedom mimo Gradišča proti morju, ko je v bližini tega kraja iz nepojasnjenih vzrokov zavozil s ceste ter se potolkel.
Včeraj dopoldne nekaj po 11. uri
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
pa so pridržali za 30 dni v bolnišnici 47-letno Adelino Zonchi iz Ro-mansa, ki je bila včeraj okrog 10.45 žrtev prometne nesreče v Gradišču. Pri tem je dobila udarec v glavo, šok in zlom leve ključnice. V obeh primerih so napravili zapisnik orožniki iz Gradišča.
• Rdeči križ v Gorici javlja, da bo ves avgust zaprta injekcijska ambulanta na sedežu RK v Ul. Co-delli 9.
prvem glasovanju sta hila izvoljena Ferrari in La Rosa, pri drugem Fragiacomo, pri tretjem pa Calzolari. V prvem glasovanju za dva namestnika ni bil nihče izvoljen, v drugem je bil izvoljen Ni-colettis, v tretjem pa končno še Gerin. Vsakokrat so neizvoljeni kan-didatje dobili enega, dva ali celo tri glasove manj kot je bilo potrebno. Vsi so bili končno izvoljeni s trinajstimi glasovi.
Za podžupana bo verjetno prof. Ferrari, ki je tudi predsednik u-pravnega sveta letališča v Ronkah. V odboru so sedaj zastopane morate jska, bazistična in tavianijska struja. Ni v odboru forzanovistov, niti ni dorotejcev, Katerih edini zastopnik Codiglia sploh ni prišel na sejo.
V široko zansovani debati (seja je trajala štiri ure in pol) so zastopniki političnih strank povedali svoje mnenje. Med govorom socialističnega zastopnika odv. Bonadon-ne je prišlo do medklicev demokr-ščanskega svetovalca Romanija, ki je potem imel tudi precej oster, proti socialistom naperjeni govor. Drugačni so bili nastopi župana in načelnika skupine KD Barbiola. Komunisti so ponovili svojo tezo o novi večini, socialdemokrati pa so dejali, da so za sestavo popolne leve sredine po poletnih mesecih.
Za enobarvni odbor so nato glasovali le krščanski demokrati, socialdemokrata sta se vzdržala, dva socialista in en liberalec so oddali bele glasovnice, komunisti so za župana predlagali Sagginija, pri volitvah za odbornike pa so oddali bele glasovnice.
Ponovno izvoljeni župan Versace je nato na kratko orisal smernice, po katerih se bo ravnal. Občinski svet se bo spet sestal, zato da preuči program novega odbora, po počitnicah.
Prispevki
Za SPD v Gorici daruje N. N. Sovodenj 1000 lir.
Izleti
Izlet v Posočje priredi SPD iz Gorice. v nedeljo, 29. avgusta. Z avtobusom bodo odšli v dolino Trente, nato preko Vršiča do Kranjske gore, Gozd Martuljk, Dovje, Mojstrana, Jesenice, Kranj- Podrobnejše informacije na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2/1, tel. 24-95.
iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiimuiiiuiuiiiuuuiiimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimu,,,,,
PRIPRAVA NA KULTURNA SREČANJA
V naši včerajšnji številki smo objavili nekaj kronike o nedeljski ocenjevalni vožnji, ki jo je priredilo prosvetno društvo «Oton Župančič* v Štandrežu. Objavili smo imena tistih tekmoval cev, ki so dobili pokale in druge nagrade. Danes objavljamo popolne rezultate nedeljske tekme, nato sc bodo lahko naši bralci seznanili tudi z vprašanji s katerimi so se morali spoprijeti nedeljski tekmovalci.
Dokončni rezultat tekmovanja je naslednji:
1. L. Devetak, O. Devetak, 159 kazenskih točk; 2. B Grendene, J. Grendene, Bric, 159 točk; 3. Prinčič Tomšič, Černič, 176 točk; 4. Ju-ren, V. Devetak in M. Devetak, 180 točk; 5. Berlot, Pahor, K. Devetak, 187 točk; 6. I. Zavadlal, V. Zavadlav in Pelicon, 199 točk; 7. R. Pelicon, Z. Petejan, 206 točk; 8. M. Hoban, W. Žezlin, Corva, Zot-ti, 219 točk; 9. D. Waltritsch, M. VValtritsch, Cantelli, 220 točk; 10. Kuzmin. Tomšič, 231 točk; 11. S. Primožič, Šuligoj, Figelj, 261 točk; 12. S. Pavlin, D. Pavlin, J. Močnik; 275 točk; 13. Figelj, Blažič, Kusič; 14. M. Rojec, Cijan ,1. Rojec, 328 točk; 15. Malič, Semolič, Zotti, 345 točk; 16. Primožič, Markovič; 354 točk; 17. Nanut, Roner, 376 točk; 18. Nanut, Plesničar, Gles-si, Lutman, 381 točk; 19. Kumar, štekar, Komjanc, Miligoj, 424 točk; 20. Boškin. Gergolet, Medvedič, 473 točk.
21. Berdon, Romanut, Nanut, Tommasini, 480 točk; 22. Riaviz, Battisti, 506 točk; 23. Pittoli, Mise-rit, Komjanc, Terpin, 567 točk; 24. Ožbot, Ferri, 569 točk; 25. Marega, Petejan, Močnik, Komac 603 točke,
26.	Marvin, Budal, Pahor, 619 točk;
27.	Hoban, Žbogar, Corva, 685 točk;
28.	D. Cotič, M. Cotič, Komel, 696 točk; 29. Malič, Devetak, Tomšič, 747 točk; 30. Klavčič, Pavlin. 808 točk; 31. Marvin, Makuc, Paškulin, 840 točk; 32. Santesso, Ungaro, 998 točk; 33. Gruden, Štubelj, 1026 točk;
34. Peteani, Silič, Klanjšček, Brajnik, 1029 točk; 35. Tomažič, Kovic, 1044 točk; 36. Macchitella, Ghi-relli, Ambrosi, 1127 točk; 37. Grav-ner, Štekar, Klanjšček, 1133 točk;
38.	Culot, Mišič, Mučič, 1144 točk;
39.	Marvin, Černič, Krašček, 1491 točk; 40. Braini, Plesničar, 1525 točk.
41. Uanut, Tabaj, Marušič, 1551 točk; 42. Crisci, Brumat, Mauro, 1596 točk; 43. Lupin, Marušič, Zavadlav, 1818 točk; 44. M. Petejan, M. Petejan, 1826 točk; 45. Krašček, Peric, Bizaj, 2283 točk; 46. Pavio, Gallo, Sclauzero, 2409 točk; 47. V. Volk; R. Volk. 3044 točk.
Izločeni sta bili dve posadki.
Nagrade so dobile tudi tiste posadke, ki so se povezale v ekipe. V vsaki ekipi so bile tri posadke. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa s posadkami, ki so se v lestvici posameznikov uvrstile na L, 4. in 5. mesto. Druga je bila ekipa sestavljena iz posadk, ki so se plasirale na 6., 7. in 10. mesto, tretja iz posadk, ki so bile na 11., 13. in 16. mestu; četrta iz posadk, ki so bile na 8., 12. in 21. mestu. V peti plasirani ekipi so bil posadke uvrščene na 3., 14. in 28. mesto, v šesti posadke uvrščene na 19, 23. in 37. mesto, v sedmi pa posadke u-vrščene na 30., 31. in 34. mesto.
In še vprašanja, s katerimi so se morali spoprijeti tekmovalci:
1. Zapiši letnico rojstva štandreš-kega rojaka pisatelja Andreja Budala; 2. Katerega leta je bilo ustanovljeno športno društvo Juventi-na; 3. Koliko držav je sodelovalo na letošnjem Espomegu; 4. Iz kolikih dežel je sestavljena Italija; 5. Zapiši datum, ki je na vhodu prvega predora, ki ga srečaš v Jugoslaviji; 6. Na spomeniku padlim v Solkanu stoji bronasti kip. Zapiši ime kiparja; 7. Če voziš s hitrostjo 100 km/h v kol:	\ času
prevoziš 1 km; 8.	*e naj-
bolj govorjen jezik na svetu; 9. Katera celina je večja, Evropa ali
Avstralija: lU. Zapisi leto in stevi lo krogov prvega človeškega poleta v vesolju; 11. Kateri J teh (ba ker, medenina, aluminij) je naj boljši toplotni prevodnik; 12. Katera je zadnja hišna številka v Grgar ju; 13. Prek kolik prehodov v goriški občini lahko greš v Jugoslavijo s prepustnico- 14. Koliko obo kov ima železniški most, ki ga srečaš po prvi kontroli; 15. Koliko visečih mostičev je na reki Idrijci, med teieznišk. listajo Most na Soči in tablo Sp Idrija; 16 Napiši točen datum začetka druge svetovne vojne; 17. Kolika je specifična teža živega srebra; 18. S katerim imenom so znane idrijske čipka rice; 19. Če ena mačka in pol pojesta eno miš in pol v eni minuti in pol, koliko mačk je treba da pojedo 60 miši v 30 minutah; 20. Kaj tehta več: 1 kub. dm marmorja ali 1 kub. dm stekla; 21. V spodnji Idriji je spomenik padlim v NOB: oglej si ga (sledilo bo enostavno vprašanje 22. Koliko steklenic po 3/4 litra lahko napolniš s štirimi in pol litri merlota; 23. Katere barve sestavljajo belgijsko zastavo; 24. Zapiši ime mesta, v katerem se vrši šahovsko svetovno prvenstvo; 25. Hočemo posaditi na obeh straneh 150 metrov dolge ceste drevesa v razdalji 10 m eno od drugega. Koliko dreves posadimo; 26. Zapiši datum začetka olimpiade v Munchnu; 27. Katere nogometne ekipe so letos v Italiji prestopile iz B v A ligo; 28. Koliko neasfalti-rane ceste si prevozil; 29. Koliko nosilcev drogov za zastave je na spomeniku v Spodnji Idriji; 30. Zapiši letnici začetka ir. konca gradnje kulturnega doma v Bukovici; 31. Kako se imenuje pevski zbor iz Vrtojbe; 32; Zapiši ime prosvetnega društva iz Gabrij; 33 Zapiši ime Videmčana, ki je govoril o slovenski književnosti na »Rischiatut-to»; 34. Dne 30. 7. 1972, ko je v Štandrežu poldne, koliko je ura v Moskvi.
Primerjava ustroja	gledališč
v državah	Srednje Evrope
Poročila tudi o raznih drugih gledaliških problemih na tem področju
Čeprav smo z nastopom meseca avgusta že sredi poletnih počitnic z nekakšoim zastojem normalne dejavnosti, pa so v polnem teku priprave za 7. mednarodno srednjeevropsko kulturno srečanje v Gorici, ki bo v prihodnjem septembru.
Te dni je imel posvetovalni odbor ponovno sejo v zvezi s pripravami. O splošnih problemih je poročal predsednik ICM Michele Martina, skupaj z organizacijskim ravnateljem Ciuffarinom, ki je med drugim poročal tudi o sestanku, ki ga je imel s prof. Kindermannom z dunajske univerze. Ta bo namreč imel na letošnjem srečanju uvodno poročilo s primerjavo gledališč v državah Srednje Evrope.
Na pobudo tajnika Rocca Rocca so obravnavali tudi glavne smernice za prihodnje 8 srečanje leta 1973 in postavljen je bil predlog, naj bi obravnavali 'udi socialno medicino. V debato so posegli številni prisotni, med njimi ravnatelj državne knjižnice Maneini, prof.
Primorski dnevnik
v SLOVENIJI
V Sloveniji je Primorski dnevnik vsak dan na prodaj v naslednjih krajih:
Ajdovščina
Anhovo
Bled
Bohinjska Bistrica Bohinj Jezero Bohinj Ukanc Bovec Celje Divača Izola Idrija Jesenice Kobarid Komen Koper Kanal Kozina Križ
Ljubljana Maribor Nova Gorica Piran Portorož Lucija Postojna Pivka
Rogaška Slatina Sežana
Šempeter pri Novi Gorici škofije Tolmin
na HRVATSKEM
Novigrad
Poreč
Umag
Zagreb
Momai, prof. Franc Žakelj in drugi.
Tematika na letošnjem srečanju bo obravnavala v glavnem gledališkega predstavnika Roberta Musila. Poleg tega pa bodo razpravljali tucii o drugih gledaliških problemih šestih držav Srednje Evrope, kot n. pr. "Klasiki na sodobnem odru*, «Socialna kritika na sodobnem o-dru», «Izgledi komičnega gledališča v naši dobi*, «Pantomima v gle-dališču*. »Organizacija gledališča in ljudsko sodelovanje* itd.
Letošnje kulturno srečanje ICM obeta biti, že po teh nekaj skopih podatkih, zanimiva primerjava gledališke umetnosti v šestih klasičnih državah, Avstriji, češki, Jugoslaviji, Nemčiji, Italiji in Madžarski, ki že vsa leta sodelujejo na teh srečanjih. Letos pa bodo prisotni tudi strokovnjaki gledališča iz Poljske, Švice in Belgije, kar bo zanimanje še povečalo.
Kino
Gorica
VERDI ob 17.15—22.00 dtiusciranno i nostri amici a ritrovare 1'amico perduto misteriosamente scomparso in Africa?* A. Sordi in N. Manfredi. Kinemaskopski film v barvah. CORSO ob 17.30—22.00: «11 padre di famiglia*. N. Manfredi in L. Caron. Barvni film.
MODERNISS1MO ob 17.30 «La furia del West», R. Cameron in R. Lee; film je v barvah.
CENTRALE ob 17.15-21.30: «Fumo di Londra*. Alberto Sordi. Barvni film.
VITTORIA ob 17.30-22.00: d dolci vizi della casta Susanna*. P. Torday in M. Marshall: kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO ob 18.00-22.00: «Decame-ron francese*. Souchka. Kinemaskop v barvah.
EXCEI.SIOR ob 17.30-22.00: «Le pia-cevoli notti*. Vittorio Gassman in Gina Lollobrigida.
PRINCIPE ob 18.00-22.00: «11 giomo della civetta*. F. Nero.
ISova Gorica
SOČA (N. Gorica): «Mačo Kalagan*. ameriški barvni film — ob 1815 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): «Slovo velikega poglavarja*, nemško - jugoslovanski barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: »Navihanci iz prve klopi*, nemški barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: «Diabolik», italijansko-fran-coski barvni film — ob 20.30.
KANAL: »Grofovska zabava*, francoski barvni film — ob 20.
DESKLE: »Tarzan v New Yorku» ameriški film - ob 17. in 20.
PRVAČINA: Prosto.
PO ODHODU SOVJETSKIH VOJAŠKIH STROKOVNJAKOV
Kako se bo Egipt znašel v novem položaju
Utegnile bi nastopiti težkoče z nadomestnimi deli že dobavljenega orožja - Tudi ne bi bilo lahko ob morebitnem prehodu na nove metode urjenja
Le nekaj dni po razjasnitvi večdnevne »skrivnosti* o usodi voditelja sosedne Libije, polkovnika Gedafija, je prišlo nenadno sporočilo egiptovskega predsednika Sadata o končani misiji sovjetskih vojaških svetovalcev in strokovnjakov v Egiptu, «kar samo po sebi pomeni, da se bodo umaknili*.
Sklep o umiku sovjetskih vojaških strokovnjakov in svetovalcev, ki ga je Sovjetska zveza, kot kaže, sprejela in ukazala tri dni, preden je to Kairo sporočil javnosti, čeprav je dovolj jasen in nedvoumen, nj dovolj natančen. Ne nanaša se namreč na del pripadnikov sovjetskih oboroženih sil-inštruktor-jev v egiptovskih vojaških šolah, ki bodo »tudi po odhodu pripadnikov sovjetskih vojaških strokovnjakov in svetovalcev na podlagi pogodbe še naprej urili egiptovske vojake v ravnanju s sovjetskim orožjem.* To orožje bo še precej časa poglavitna baza egiptovskega vojaškega potenciala. Sklep Kaira prav tako ne pove števila in roka umika vojaških strokovnjakov, to pa povzroča razna ugibanja o obliki in obsegu sodelovanja, zlasti na vojaškem področju, hkrati pa si je to moč razlagati tudi kot trdno in nujno zvezo med preteklo in novo fazo sovjetsko-egiptovskih odnosov.
Dosedanja faza odnosov med Egiptom in Sovjetsko zvezo, ki se je pred 15. leti začela z močno povečanim politično-gospodarskim sodelovanjem, je postopno prenašala svoje težišče na vojaško-po-lilične vidike, da bi desetletje kasneje oziroma po kratki junijski vojni leta 1967 to sodelovanje dobilo docela vojaški pomen in cilj.
Sovjetski strokovnjaki so pustili očitne rezultate, orožje in opremo, svojo »šolo* in vpliv, pa tudi probleme in neznanke vojaške narave, ki terjajo rešitve in odgovore. Na
Mllllllf«llH"(lllllll. 11111111111111111111111111111111111111111
Vesoljske tovarne kmalu ne bodo več navadna utopija
Vesolje že dolgo privablja tehnologe predvsem zavoljo vakuuma, ki je deset in še večkrat večji kot pa tisti, ki so ga doslej lahko dobivali na Zemlji. Vakuum pa je neobhoden na primer v proizodnji radijskih cevi, fotoelementov in polprevodnikov. Prav od globine vakuuma je odvisna trajnost električnih žarnic in podobnih proizvodov.
Ustvarjanje vakuuma terja na Zemlji izjemne napore in je seveda tudi zelo drago, posebno če je treba globoki vakuum vzdrževati dolgo. Tehnologe zelo zanima tudi breztežnost, čeprav še ni jasno, kako jo je mogoče uporabljati v proizvodnji.
Vprašanje je, kaj se sploh splača proizvajati v vesolju. Ker transport do orbitalnih postaj verjetno nikoli ne bo tako poceni, da bi se splačalo tja prenašati velike količine surovin in končnih izdelkov, bodo verjetno v vesolju najprej opravljali tehnološke procese, ki so na Zemlji bodisi zelo dragi ali pa sploh nemogoči. Vzporedno s tem iščejo strokovnjaki nove tehnološke metode, ki temeljijo na dveh lastnostih vesoljskega prostora: na breztežnosti in zelo globokem vakuumu.
Ti lastnosti omogočata med drugim ustvarjanje homogenih zlitin iz sestavin, ki jih na Zemlji ni mogoče mešati. Take, za zdaj praktično nepoznane zlitine, z lastnostmi, ki jih je mogoče precej točno predvideti, bodo imele posebne fizikalne, predvsem električne lastnosti. V vesoljski topilnici bi lahko zlili kovino in steklo, kovino in keramiko ali dobili materiale, ki bi reševali mnoge tehnične težave gospodarstva.
V razmerah breztežnosti je mogoče dobiti po želji penasto snov, na primer penasto jeklo, ki bi imelo specifično težo najlažjega lesa, obdržalo pa bi mnoge lastnosti jekla. Tega na Zemlji ni mogoče narediti, ker iztisne teža raztopljene kovine plin, preden se masa ohladi.
Na Zemlji je tudi težko dobiti odlivke, ki se jih ne bi prijela snov kalupa. V vesolju je postopek odlivanja dosti bolj preprost. Tam bi raztopljena kovina dobila obliko s pomočjo elektromagnet-skih polj, ki so idealna zaščita tudi pri obdelavi kovin. Tako je nemogoče, da bi v kovino prišla kakršnakoli nesnaga ali da bi se deformirala. Enako ugodne so tudi možnosti farmacevtske industrije. Posebej velja to za cepiva. Strokovnjaki so namreč mnenja, da se mikroorganizmi v breztežnostnem stanju razvijajo dosti hitreje kot na Zemlji in da bo zato proizvodnja cepiva v vesolju hitrejša in večja, torej tudi cenejša. Povrhu je v takih pogojih mogoče dobiti izjemno čisto cepivo, kar je res odlična prednost vesoljske proizvodnje cepiv.
Posadka Apolla 16 je take možnosti že praktično preverila na Luni. S seboj je namreč vzela posodo, ki je bila polna mikroorganizmov. Ameriški biokemiki zdaj to posodo skrbno preučujejo in upajo, da bodo lahko ugotovili, kako mikroorganizmi prenašajo breztežnost. Njihove ugotovitve bodo temelj, na katerem se bo lahko v bodoči orbitalni postaji začela »vesoljsko-industrijska* proizvodnja cepiv.
seznamu teh problemov so zlasti zanimivi in obenem nejasni tisti, ki se nanašajo na vprašanje, do koliKsne stopnje je egiptovska armada pripravljena in izurjena, da prevzame popolno kontrolo in odgovornost o morebitni praktični uporabi razpoložljive oborožitve in opreme. Poleg tega je usodno tudi vprašanje nadaljnje oskrbe egiptovskih oboroženih sil s potrebnim orožjem in opremo (vštevši rezervne dele za vzdrževanje orožja, ki ga Egipt že ima), saj bi delna ali popolna preusmeritev na nove vire oskrbe in nakup kje drugje ustvarila praktično skoraj nepremostljive materialne in druge težave, zlasti kar zadeva urjenje vojakov z novimi vrstami sodobnega orožja. To urjenje namreč traja ne samo nekaj dni, ampak je zanj potrebno več mesecev in tudi let.
Natančnega števila sovjetskih vojaških strokovnjakov, svetovalcev in inštruktorjev v Egiptu nikoli niso uradno objavili, niti v Moskvi niti v Kairu. Po ocenah iz raznih virov, naj bi jih bilo med 15.000 in 20.000. Tisto, kar je res znano, je dejstvo, da je bilo pretežno število (12-14 tisoč) angažiranih v celovitem sistemu protiletalske o-brambe s težiščem na objektih — raketnih in topniških položajih vzdolž Sueškega prekopa, na območju Kaira in okrog nekaterih drugih strateških objektov v notranjosti države, vštevši Asuanski jez, ki je «simbol dolgotrajnega egip-tovsko-sovjetskega prijateljstva in plodnega sodelovanja*.
Skoraj vsa oborožitev egiptovskih oboroženih sil je sovjetska. Največ orožja je Egipt dobil v zadnjih letih, zlasti mnogo pa v odločilnem predlanskem letu. Sedanje stanje egiptovskih vojaških zmogljivosti, ki bi jih njegova armada lahko uporabila za morebitno nadaljevanje nedokončane vojne izpred petih let, je približno enako izraelskemu.
Skupna vrednost razpoložljivega orožja in bojne opreme egiptovske armade, računajoč samo tisto, kar je Egipt dobil od junijske vojne do konca lanskega leta. cenijo približno na 4,5 milijarde dolarjev. Od tega je samo v »najbolj plodnem* 1970. letu dobili takega blaga v vrednosti približno 2,5 milijarde dolarjev.
V seznamu pa menda ni obljubljenega sovjetskega »ofenzivnega orožja*, kot enega od adutov, na katerem so temeljili egiptovski načrti (in pogostne obljube) o dokončni rešitvi bližnjevzhodnega problema in odpravi neznosnega sedanjega stanja, upravičeno imenovanega «niti vojna, niti mir*.
Č. S.
V Bologni salon «Modamaglia 3»
BOLOGNA — Agencija Ansa sporoča, da bo od 15. do 18. septembra v Bologni salon »Modamaglia 3». Na salonu bodo predstavili javnosti modne kreacije za pomlad in poletje 1973. Nadalje bodo prikazali tudi že izgotovljene vzorce za jesen in zimo 1972 - 73. Na razstavi bo poseben oddelek, ki bo posvečen izključno spodnjemu perilu ter sploh perilu iz pletenin.
Na razstavi bodo prikazali celotno dejavnost italijanske industrije pletenin, to je tudi stroje, naprave, tehnično opremo, vlakna itd. V industriji pletenin dela več kot 150.000 delavcev.
Nezakonito trgovanje $ črnsko delovno silo
ADDIS ABEBA, 1. - Generalni sekretar Organizacije afriške e-notnosti je zahteval, kot sporoča agencija AFP, naj ga gospodarski in socialni svet OZN stalno obvešča o nezakonitem trgovanju s črnsko delovno silo.
O tem vprašanju so razpravljali na zasedanju omenjenega sveta prejšnji mesec v Ženevi. Kenijski predstavnik je opozoril, da odhajajo po nezakonitih poteh iz A-frike na delo v Evropo tisoči in tisoči črncev. Življenjske razmere teh delavcev v Evropi so neznosne.
MOSKVA — Sovjetski geologi, ki so se ponovno lotili raziskav v Pamirskem gorovju (Tadžikistan) bodo letos posvetili največ pozornosti iskanju dragocenih rubinov. Pamir je edino področje SZ, kjer se lahko najdejo ti dragoceni kamni.
F U, ?
P £ ?§* ^ r
^	i
■g $3*
. BT
s* H , »e8
Z®!
^Viftnnnrfej^n. -lfl.Tfanitprr9)i ffr. (n

TRST -TRAKTE
«	< F / e,
iTOLIfl
P« IN TED IN ITALY
Tržaški in goriški otroci spet letujejo v Gorjah, kot vsako leto. Kot vsako leto so se našega uredništva spomnili tudi letos. Poslali so nam kartico, ki so jo marljivo izpolnili s svojimi podpisi. Počutijo se imenitno, celo lasten bazen imajo na razpolago. Za ta četrtek pričakujejo obisk. Prišlo bodo k njim člani komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, ki to že tradicionalno vsakoletno letovanje
organizira
ttlll||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||n|||||||n|,||||||f||,|||||||||||n|||||||||m||n||||||||||||||||||||||||||||||||||||U||)||||||m|||||||||||M|||||||m|||||||||||||||||)|||||||||
NOVA VOJNA MED DVEMA SKUPINAMA MAFIJE V NEW Y0RKU
Gallovci in Colombovci v borbi za oblast ameriškega podzemlja
Po nedavnih atentatih na otroke enega izmed bossov — poglavarjev newyorške mafije ni več dvomov: ponovila se je vojna med dvema tolpama. Po številu ubitih je najhujša v zadnjem desetletju in lahko postane enaka oni iz leta 1930-31,, ko so se pripadniki različnih »družin* ubivali po vsej državi.
Psihiatri in sociologi imenujejo mafijo «pojav subkulture*, kjer beseda »subkultura* označuje pri-mitivnejše družbene odnose. V resnici sloni moč mafije na trdnih družinskih zvezah, ki so bile prenesene iz zaostalega sicilskega okolja v ameriško družbo. Razdeljena je na družine, trenutno jih je v ZDA devet, ki lahko štejejo od 75 do 1.000 pripadnikov, ki so seveda vsi italijanskega porekla in so navadno povezani s sorodniškimi vezmi Na čelu vsake družine je boss. z neomejeno oblastjo.
Medtem ko se psihologi in sociologi zanimajo za družbeno u-reditev mafije, kriminaliste zanima njena dejavnost. Po raznih ocenah se njena moč lahko ocenjuje na 30 milijard dolarjev dohodkov na leto. Ta ogromna vsota, 18.000 milijard lir, priteka iz vseh mogočih nepoštenih virov, načrtnega in širopoteznega iz siljevanja, trgovanja z mamili, nadzorstva nad igralnicami in podobno.
Med dejavnostmi mafije zavzema umor posebno mesto. Cosa nostra — drugo ime za mafijo — gleda na umor. kot na posebno obliko businessa — posla., približno kot je bila za Clausewitza vojna le posebna, skrajna oblika politike. Javnost pretresa izredna hladnokrvnost in »tehnična* preračunanost teh pobojev, ki spominja bolj na krvno osve-to cele skupine, kot na zasebno poravnavo računov dveh tolp.
Ameriška javnost je bila tokrat toliko bolj pretresena, ker je sedanji izbruh nastal po zelo dolgem zatišju in marsikdo je bil prepričan, da .je mafije že konec. V resnici se je ta kriminalna organizacija le spretneje zakamuflirala v ameriški »asfaltni džungli*. Joseph — Joe Colombo je na primer organiziral Zvezo za pravice Američanov italijanskega porekla. Predstavniki te organizacije so trdili, da sta mafija in Cosa nostra le sad domišljije zvezne policije FBI. Junija, ob državnem prazniku, je v New Yorku neki črnska gunman — plačani ubijalec s tremi streli ranil in ohromil Joea Colomba, poglavarja ene izmed «mestnih družin*. Čeprav je Colombova o-sebna straža na mestu ubila a-tentatorja, se zadeva ni končala tam. Razširil se je glas, da za poskusom umora stoji načelnik druge družine: Joe Gallo, in razlogov za tak poskus je bilo več kot dovolj.
Gallo in Colombo ta si bila v terjalo devet smrti. Med tem Colombo po dveletni borbi prevzel v mestnem predelu Brooklyn »fevd*, ki je bil prej pod upravo preminulega Josepha Profa-cija. Osvajanje tega fevda je terjalo devet smrti. Med tem Co-lombovim podvigom so ga Gallovi
možje stalno nadlegovali in o-virali; skušali so mu iztrgati o-blast nad igralnicami, motili so njegovo Zvezo in se celo povezovali s črnci, da bi tako čim bolj užalili Colomba v njegovem »belem* ponosu.
V prvi polovici aprila je bil Gallo ubit. ko je praznoval svoj 43. rojstni dan. Na dan Gallovega pogreba je bil ubit Colombov «polkovnik» Gennaro Ciprio, ubil ga je ostrostrelec z bližnje strehe. V naslednjih dneh so bili ubiti še Bruno Carnevale. pripadnik družine Carla Gambina in druga dva.
Poznavalci ameriškega podzemlja menijo, da v spopad Gallo — Colombo spada le prvi umor, vse druge pa da je pooblastil sam Gambino. da bi razvnel duhove in zaostril vojno med obema tekmecema, kar naj bi najbolj koristilo njemu. Tridesetletni Gambino očitno upa. da bo postal vodja štirih izmed petih družin, ki si delijo velemesto. Izven njegovega nadzorstva bi o-’ stala le družina Banano, ki ji načeluje Natale Evola, ki ima «v zakupu* trgovino z mamili in prevoze na Manhatnu. to je polotoku, ki predstavlja jedro New Yorka.
Gambino le trenutno brez dvoma najmočnejši med devetimi klani mafije, kar jih ie razpredenih po ZDA. Če bi dokončno prevladal v New Yorku, bi lahko raztegnil svojo oblast nad vso državo in postal »capo di tutti i capi*, vrhovni šef vseh družin, naslov, ki je brez imetnika vse od leta 31. ko je bil ubit Sal-vatore Maranzano.
Gambino je prišel v ZDA iz Palerma leta 1921. Pri vključevanju v zaprto družbo sonarodnjakov
je imel v začetku težave, predvsem. ker sta se oba z bratom poročila s sestričnama, kar je za njun svet velika sramota. Nastal je odpor proti njima, ki je dosegel celo »natolcevanje*, da nista še ubila nobenega. Srečna zvezda je vzšla zanj leta 1957, ko se je ad 60 voditeljev mafije zbralo v kraju Apalachin v državi New York in padlo v celoti v roke policiji. V organizaciji je nastala praznina in Gambino io je znal najbolj izkoristiti. Od tedaj je njegova moč neprestano naraščala in prav možno jeJ da je on naročil tako atentat na Colomba kot Gallov umor. Zaslugo za tako «politiko» bi lahko imel njegov pribočnik Aniello Dellacroce, ki je znan že iz dobe ko je bil med glavnimi izvrševalci smrtnih obsodb Alberta Anastasie.
Vojna med Gallovci in Colombovci je v polnem teku. Okoli njihovih glavnih stanov je pravo obsedno stanje. Gallovo družino je prevzel Joejev brat Albert, ki je izdal «pogodbe» za uboj treh Colombov. Ti so z druge strani določili smrt dveh Gallovcev, vključno Albertovo. Nihče ne ve, koliko bo vojna trajala. Ameriški tisk. si s tem ne beli glave, češ, kar se jih bo pobilo med seboj. bo samo koristilo državi, prihranjenih bo mnogo sodnih stroškov papirja, denarja in življenj.
S.P.
■iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiriimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiil
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prejeli boste nove naloge, ki bodo povečale vaš ugled. Zelo važno potovanje za vaš čustveni razvoj-Zdravje kar dobro.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bojte se stroškov, ki so v zvezi z vašim delom. Pomirite strah ljubljene osebe z dobro besedo. Več gibanja na svežem zraku.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Koristi nekega sodelovanja se bodo izrazile v lepem finančnem uspehu. Ne bodite ljubosumni. Zdravje odlično.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ugoden čas za napredovanja in zaslužek. Uporabljajte pravilno svojo avtoriteto. če želite biti spoštovani.
Zdravje nespremenjeno.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Majhen nesporazum z delovnim tovarišem. Poizkusite srečo pri ljubljeni osebi z drugimi sredstvi, kot doslej. Zdravje zadovoljivo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sku šajte popraviti napako, ki ste jo storili zaradi napačnega nasveta. Seznanili se boste z osebo, ki je ne boste pozabili tako kmalu.
TEHTNICA (od 23.9 do 23 10.) Ne zaupajte preveč osebi, ki ni slaba, toda je zelo površna Prebili boste lep večer s starimi prijatelji. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preučite trezno vse predloge ki jih boste prejeli v teku jutra. Sa-
mo z ljubeznivostjo boste poravnali spor z ljubljeno osebo. Nervoznost.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) 0-gibajte se dolgov, ker bi lahko povzročili nesporazume in prepir. Pred vami je zelo važno potovanje. Zdravje odlično.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite prestrogi s svojimi sodelavci, ki so šele začetniki. Obvladovali vas bosta nestrpnost in slaba volja. Krotite svoje živce.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekdo vam bo obljubil svojo pomoč in to vas bo spodbudilo k nadaljnjemu delu. Sklenili boste novo prijateljstvo. Zdravje dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem poslovanju si boste pridobili široke simpatije. Dokazali boste poštenost nekega svojega prijatelja. Nespečnost.
Ali djerdapsko jezero res vpliva na podnebje?
Pravijo, da v Beogradu ne pomnijo, da bi kateri julij bil tako deževen kot letošnji Jugoslovansko glavno mesto je bilo to poletje večkrat podobno kakemu mestu j v tropskih predelih. Naravnost neznosne temperature so trajale vse do večera. Nato so se na nebu zgrnili temni oblaki, prišlo je do nevihte. Mesto je bilo nekajkrat resno poplavljeno, nekaj hiš je ostalo brez strehe, ker jo je odnesel veter. Ulice blizu železniške postaje so bile večkrat tako pod vodo, da je marsikateri osebni avto moral tam ostati in počakati, da se je voda umaknila, nakar ga je bilo treba prepeljati na servis.
No, to ni nič posebnega. Nekaj pomembnega je bilo v letošnjem juliju tudi pri nas v Trstu, nasploh v naši pokrajini in deželi. Nekaj drugega je, kar v tem sicer nekoliko res nenavadnem, a vendar izjemnem poletnem vremenu preseneča Beograjčane. Številni starejši meščani namreč ugotavljajo, da deževni o-blaki ne prihajajo več od zahodne strani, od Zemuna, od koder so vedno prihajali. Zdaj prihajajo od vzhodne, od Pančeva in Smedereva. Donavski ribiči majejo z glavo in ne prikrivajo presenečenja. Zaskrbljeni so, navajeni so bili, da so deževja in nevihte prihajala od zamunske strani, zdaj pa se dogaja nekaj popolnoma nasprotnega.
V Beogradu mnogi menijo, da se podnebje spreminja, vzrok za *” pa pripisujejo djerdapskemu
| bi djerdapsko jezero lanko vpliva-| lo na spremembe podnebja. Lah-| ko, toda samo v neposredni bližini, nikakor pa ne do Beograda.
To je zato, pravijo, ker se je nad južnim delom balkanskega polotoka oblikoval poseben višinski ciklon, ki prinaša Beogradu dež od Karpatov. Djerdapsko jezero nima s tem nobene zveze. Tako je pojasnil oddelek za napovedi srbskega hidrometeorološkega zavoda.
jezeru, ki je nastalo ob zajezitvi Donave za novo hidrocentra-lo — velikanko. To jezero na Djerdapu je od lami in predstavlja ogromno vodno površino. Nekateri ga celo imenujejo «srbsko morje*. Seveda ni mogoče, da bi nenadno ustvarjena tako ogromna vodna ploskev delno ne vplivala tudi na podnebne pogoje svoje okolice. Verjetno se zdaj nad djer-dapskim jezerom oblikujejo povsem novi zračni tokovi, iti vplivajo tako, da dobiva zdaj Beograd dež od vzhodne strani.
Takšni so ob tem pojavu zaključki laikov. Meteorologi menijo drugače, odločno zanikajo, da
Filmska cenzura v Pakistanu
KARAČI, 1. — V Pakistanu so poleg osrednjega urada za cenzuro filmov, ki ima svoj sedež v Rawalpindiju, ustanovili kot poroča tiskovna agencija Ansa, še dva pokrajinska urada, in sicer v Karačiju in Lahoreju. Osrednji urad se bo še vedno ukvarjal s tujimi filmi, pokrajinska pa z domačimi.
Filmska cenzura v Pakistanu je še vedno zelo stroga z dveh stališč: ideološkega (verskega) in moralnega. Na nekem lepaku, kjer je Andersonova, oblečena v bikini, prikazana v naročju Giuliana Gemme, so igralko-»oblekli* v bluzo in kratke hlačke.
Ob tridesetletnici ustanovitve partizanskih zvez
Ko v tem letu praznujemo 30-letnico, kar so bile v Sloveniji ustanovljene prve kurirske TV postaje, kar je edinstven primer v zgodovini uporniških gibanj, bo letošnje srečanje bivših partizanskih kurirjev še bolj svečano. Enota bo ob tej priliki prejela visoko odlikovanje, pokroviteljski odbor ZP PTT, ki ima nad kurirji in vezisti NOV pokroviteljstvo, pa bo izdal knjigo spominov pod naslovom «Kliče glavni štab*. Skromen prispevek je kot priznanje za pogumno delo kurirjev, ki so v času narodnoosvobodilne vojne opravljali eno izmed najtežjih nalog do končne zmage nad okupatorjem.
Komunistična partija se je zavedala pomembnosti povezave že pred drugo svetovno vojno, zato je z vstopom v ilegalo takoj začela organizirati po vsej Sloveniji kurirske zveze med republiškimi CK KP, okrožnimi in okrajnimi komiteji in celicami. Te zveze so bile vzpostavljene na kurirski bazi, to se pravi, da so prenašali pošto iz kraja v kraj kurirji, kajti obveščanje po redni pošti je bilo v tistih časih nemogoče, ker je bila le-ta pod nadzorstvom žan-darjev in policije. Po kapitulaciji Jugoslavije 1. 1941 je KP nadaljevala vzdrževanje zvez s kurirji. Za uspešno in celovito vseljudsko gibanje v NOB pa so bile zveze prvi pogoj.
Slovenija .je bila z okupacijo razdeljena na tri dele: na tako imenovano Ljubljansko pokrajino, na nemški del Slovenije, kamor sta spadali Gorenjska in Štajerska, ter na madžarski del. S tem razkosanjem je organizacija službe za zvezo KPS doživela hud udarec, ker je bila zveza med tema dvema pokrajinama čez tako imenovano «državno mejo* otežkočena. Vodstvo KPS, ki je ostalo v Ljubljanski pokrajini, je bilo primorano organizirati novo zvezo čez italijansko — nemško mejo. V poletju 1941 sta nagli razvoj partizanske vojske in številčne krepitve partizanskih enot že kazale vse večje zahteve v pogledu zvez. Treba je bilo okrepiti že obstoječe in jih utrditi, obenem pa je moralo kurirsko omrežje še pridobivati na razsežnosti, da bi tako moglo zajeti sleherno partizansko skupinico in seči do obrobnih organizacij na terenu. Kurirske zveze so začele prehajati izključno v roke vojaških enot, ki so že konec leta 1941 oskrbovale nekaj stalnih in rednih zvez. Zaradi ofenzivne dejavnosti in budnosti okupatorjevih vojakov ter domačih izdajalcev je bila kurirska služba silno
Kurirji postaje G - lo (Gorenjsko) ob prevzemu zastave, katero je ku-
rirjem podarila mladina
ifsnaiB
SREDA, 2. AVGUSTA 1972
TRST A
17.15,
7.15, 8.15, 13.15, 14.15,
20.15, 23.15 Poročia; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušalce; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio Olimpia — vesti, kronike in reportaže; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.20 Koncerti s sodelovanjem deželnih glasbenih ustanov: poje Elena Čardaš, na kitaro igra Aleš Andryszak; Ljubezenske pesmi od 12. do 16. stoletja; 18.50 Glasbeni vrtiljak; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert;
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Program za mladino.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja
glasba; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.00 15 minut z orkestrom Raula Casadei; 10.15 Je z nami...; 10.35 Orkester Michel Le-grand; 10.45 -Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Plošče; 16.20 Fumorama s Herbertom Pagani-jem; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.40 Nekaj domačih z ansamblom Lojzeta Slaka in vokalnim kvartetom «Zvonček*; 19.00 Mali koncert lahke glasbe; 19.30 Primorski dnevnik; 19.50 Reklame in zabavna glasba; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 21.40 Slovenska muzika raznih stoletij; 21.30 Pop — jazz; 23.00 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00. 13.00. 15.00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30
Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.15 Plošče; 13.15 Zabavni program; 14.00 Italijanske popevke;
16.00	Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Resna glasba; 19.30 Musi-kal; 20.20 Koncert; 22.20 Mina: Odhod in prihod — zabavni program.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Pojeta Vianello in Massimo
Ranieri; 8.40 Opera fermo posta; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.30 Počitniški spored; 12.40 Salce in Sa-cerdote:	«1 Malalingua*; 13.50
Kako in zakaj; 14.00 Plpšče;
15.00	«Disco su disco*; 16.00 Draga RAI; 18.00 Glasba; 19.00 Prva najboljša; 20.50 Supersonic;
22.40	«Teta mame* — nadaljevanka; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.00 I. Strawinsky, F. Liszt; 15.30 Avtorski portret: Francesco A. Bonporti; 16.15 Drama: Kaj čuti dr. Andrea Mar-chi; 18.30 Lahka glasba.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Ital. popevke; 9.45 Baročni koncert; 12.20 Jacques Regnart: 4 kompozicije; 12.30 Koncert z violinistom Radom Aldalescu-jem in pianistom Albertom Gutmanom; 13.30 Simfonični koncert.
SLOVFNI IA
7.00.	8.00. 9.00, 1100,	14 00,
16.00	20.30. 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.25 Popevke in zvoki; 11.20 — 13.00 Pri vas doma; 13.10 Iz jugoslovanske operne literature; 13.30 Kme-
tijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...,
15.10	Skladatelji Glasbene Mati ce in Novih Akordov; 15.30 Na ši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 16.40 Majhen recital mezzosopranistke Eve Novšak - Ho uškove; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom Carmen Dragon
18.10	Poletno glasbeno popotova nje; 19.15 Igramo za vas; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 22.20 Igrajo veliki zabavni orkestri;
23.15	S festivalov jazza; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
ital. TELEVIZIJA
18.15 TV za otroke; 19.45 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Človek in morje; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Film: Bat-ticuore; 22.45 Beneške maškare.
JUG TELEVIZIJA
17.05 Test z glasbo; 17.20 Mednarodno kajakaško tekmovanje;
19.15	Obzornik; 19.30 Sebastjan in Mary Morgane, film; 20.00 S kamero po svetu: Danska; 20.30 Naši operni pevci: Vilma Bukovčeva; 21.00 in 23.10 TV dnevnik; 21.35 N. Erdman: Samomo-morilec, 1. del; 22.40 De Gaulle — človek 18. junija; 23 15 šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV
21 60 Otroški kotiček: Mr. Pip-per; 21 15 Poročila; 21.30 Reportaža o avtomobilskih dirkah v Zeltvvegu; 22.05 Igre brez meja: Prenos iz Sheffielda; 23 25 Glas bena oddaja s Pinom Donaggium
otežkočena. Sovražniku je bilo mnogo do tega, da bi prav z napadi na zveze onesposobil našo vojsko. Zlasti Nemci so bili vztraj-ni. povsod so postavljali zasede in prežali na kurirje. Kasneje so poskušali celo z vtihotapljanjeri j agentov v kurirske vrste. Kljub stalnemu sovražnikovemu iskanju in prežanju so njihove steze ostale -neopažene, gozdovi pa so kurirjem (pomagali prikriti njihova skrivališča.
V narodnoosvobodilni borbi so imele legalne tehnike zelo pomembne in obsežne naloge. Tako je Komunistična partija Slovenije, ki je že pred vojno imela svojo tajno tiskamo, po okupaciji začela or ganizirati močan aparat ilegalne tehnike, sposoben opravljati vse zahtevne naloge, ki jih je terjala vedno silnejša oborožena vstaja slovenskega ljudstva. Vso to dejav-
(Nadaljevanje na 6. stremi)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiin111
TkdtnO- UledfltitlMl
Spoštovano uredništvo P. d.l Slučajno se pišem Jurij A., toda to ni vzrok, da zelo vestno prej biram Katoliški glas, prebiram ga. ker sem veren Slovenec, še bolj verna pa ie moja žena. ki mi ga vsak teden prinese. j®‘ pride iz cerkve. Pač pa je j® vzrok, da sem bolj natančno ko po navadi prebral uvodni člane« Jurija B. o vprašanju samostojne škofije v Slovenskem Prim®; rju v zadnji številki K. g. Tu® prejšnje članke o tem sem bra* v istem listu in tudi v Vaše® dnevniku.
Pred leti je namreč ljublj®1' ska «Družina», glasilo slovenskih škofov, obžalovala, da ob usta«® vitvi slovenske metropoli.je P0: ljubljanskim nadškofom dr. Pogac' nikom, ni bila vanjo vključene tudi Jenkova primorska škofu8 oziroma «apostolska administr8' tura* (Jurij B. nam ie razode zanimivo novico, da ie primors8 škof dr. Jenko pravzaprav «ak® fidski naslovni škof* Na nobene® zemljevidu nisem mogel najti škofije!) Pozneje sem v listu in morda v K. g. bral. je bilo tudi na Hrvaškem in v b" sni ustanovljenih več metropoli in med njimi »Riješko — modrušk8 — ki obsega tudi nadškofijo S8® —- in da ie papež Pavel VI. menoval za metropolita star®*8 senjskega... nadškofa dr. Buri®8;
da so bile velike svečanosti. 8 katere, so prišli tudi škof je z K8 ke in iz Istre. Za razliko od Sl®
m®
venskega Primorja če se ne tim ste o tem pisali že v P- d je namreč Istra z Reko vred P? stala takrat sestavni del te & ječko — modruške metropolit Zato se mi zdi, da morda la „
popolnoma točna trditev Jurija
K. g., da «Vatikan ustanov
obmejne škofije samo tedaj.
so na osnovi mednarodnega or°lj med zainteresiranimi državi urejene državne meje»	■
Po mojem mnenju ne more v ti namreč nobenega dvoma. 8 so sledeča dejstva povsem to#1' 1. Državna meja med Ita*~j, in Jugoslavijo ie na osnovi ® ..
prej 18
narodnega prava urejena pre.ij morda še bolj temeljito kot ®
Poljsko in Nemčijo, saj je zna®' da so mirovno pogodbo z Ita^L podpisale skoraj vse države.
so bile zapletene v drugo svetov^
vojno, česar se za mirovno -» godbo med Poljsko in Nemčijo P8 ne more trditi. Zato je Vatik8' priključil Reko in Istro k rij®*f — modruški metropoliji in nikJ
nisem našel zapisano, da ne
sp8:
dajo k tej metropoliji tudi tijtfe j
nh/^lnn bi o/-* bil/\ >-.nibnA cpgtS1
del bivšega STO.
2. Ta državna meja pa je *5^'
ko gre za vprašanje škofij®, Slovenskem	v “
Primorju in »	>
smislu je pisalo že prej ocn#1^ no glasilo slovenskih škofov.
je torej meja urejena za orne\i\-no hrvaško metropoli.io (in za Pf\j ske škofije), bi morala veli za urejeno tudi ko gre za ® vensko Primorje.
3. Ne more biti nobenega d ma. da so jugoslovanske °. a. sbi, ki jih omenja Jurij B dZ... žile Sv. sedežu željo, naj se
položaj v Slov,„
reda cerkveni
skem Primorju*, in da so to
st®
ljo po ureditvi cerkvenega loža.ja v Istri in na Reki. /L je bilo tisto ozemlje prav ^ nekoč pod Italijo kot SloveP^j. Primorje. Ponavljam: ne rnorc.^. ti dvoma, saj je zunanje i® $ strstvo Jugoslavije eno sam® p
predstavlja vse republike y- j, in «poslanik in opolnomočeni nister SFR Jugoslavije pri
enaki ^
sedežu* je vedno v zastopnik tako SR Hrvatske SR Slovenije in drugih repu® pri čemer ni važno, iz kat®" kraja je doma.	v<-
Zato nikakor ne najdem Pr8
ga__odgovora na vprašanja:
Zakaj je — če navedena J. B. o urejenih mejah drži ,e primeru Istre in Reke za Sv.
dež državna meja urejena. v
Primorja
meru Slovenskega ni urejena?
Zakaj ta dvojna mera?
Kje je vzrok zanjo?	di
Ali P. d. lahko odgovori? pa bo odgovoril Jurij B.. Če ste to pismo objavili?
Trst, 29. julija 1972.
S spoštovanj®'
Jurij A ^|.
Op. ur.: Mnenja smo, do p tatet: upravičeno pričakuje " s3l pa j z našimi bralci — odffl uvodničarja Jurija B. k K.

^morski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
2. avgusta 1972
tretji športni teden gaje
Borovkam zmaga v odbojki Včeraj pričetek minibasketa
V prvih tekmah sta bila uspešna Ricreatori in ZSŠDI
živ h *>at*ri®kein igrišču je vse bolj d D° sedaj so bila na spore-. odbojkarska in košarkarska sre--i®1. Pa tudi nogometaši so se že Potak^Ii me<4 seboj. Skratka, vse raste V re<iu in za™irnande seveda
IjJ^raj sta bili na sporedu dve gjj^ntarski tekmi v minibasketu. nih»J*.*° prv^, da so igralci mi-5če • sb°pili na padriško igri-Dr®' domači navijači so bili kar 3prfne^eai. ko so videli, kako turt; 1,0 .'grajo s košarkarsko žogo
najmlajši.
,pa sta bili na sporedu ^“ikaoijski tekmi moške odbojke.
KOŠARKA
«0 20? FERR0VIARI° 75:44
Francia, Kraus 8, Jugo-5 “> Adrijan Sosič (k) 17, Gantar {k- c 32211 tti 2, Kapic 8, Starc, 4, Klobas 13, Koren 13. j * jSRROVIARIO: Mian 7, Fortuna S',^ (k) 6, Sergi 9, Gerdima, U-Jjteh 13, Reginato, Moretti. pJ^K: Friedrich (Trst). r«OSTl METI: ZSŠDI 9:16, Far-
j	8:18.
(Bor ana e4“Pa mladincev ZSŠDI kerjvi.10 P0!6*) je z zmago proti j^nmairiu osvojila tudi prvo me-kaT,jjtva tem turnirju. Naši košar-
i sa
»amrS1' ? agresivno obrambo so Prisilili nasprotnike, da so dai»h '1 ce'° wst° napak (pri po-d,"1’ .korakih itd.), kar so severih rf* Okoristili in so že v uvod-Pos/V»utah dosegli prednost, ki je »edr.Jaa za nasprotnike vse bolj «&*Tgljiva d2:2,	16:6, 22
. v“a» io Kilo
doka- S° V °dk)čilni tekmi zaigrali
r*)ramb'Salr^f>ZaVeStn0’ P^edvsem v
: 10).
v fesn v, i	J	“
Igral -lfl težavah pri napadu cone.
akcij01 80 boteli takoj zaključiti ki f' m°rali Pa bi premišljeno aproi5Urnn<) krožiti žogo mimo na-PoVvL® °brambe in iskati ugodne «$j aje za met na koš. ltav'T P® smo z igro naših predla sni - 'abko zadovoljni. Vsi so Cp‘Poro>Sn° b°bro igrali in so tako ^umogli k sorazmerno visokemu
raj* turnir je pokazal, da lahko Ul ohS aaaa košarka z vrsto dobrih i^jJ^tajočih igralcev, ki bi z zdru-Vm?, silami lahko odigrali eno vlog v tržaški košarki.
fJ^ključjj se je torej ta tuimir, ea J* »Ha ugodno.
Končna lestvica
ZSŠDI	2	2	0	131	87	4
Ital sider	2	1	1	106	109	2
Ferrpviario	2	0	2	97	138	0
Najboljši strelci
Adrijan	Sosič (ZSŠDI)	37,	Bac-
chelli (Italsider) 36, Zulich (id.) 24, Paulatto (id.) 23, Koren (ZS ŠDI) 22, Klobas (id.) 20.
Včeraj se je začel turnir v mini-baisketu. Na sporedu sta bili dve srečanji.
RICREATORI — FERROVIARIO
62:16
RICREATORI: Pastord 12, Pram-paro 6, Rabac 12, Bendch 8, Za-garia 2, Tognon 1, Fiumana 6, Sie-ga 8, Tonut 3, Ravalico 4, Prodan.
FERROVIARIO: Pechi P. 5, Mar-tari 4, Pecchi S, Nicotra, Grppaz-zi, Zlatich, Leonzini 6, Mi raz 1, Ra-nieri, Serra.
SODNIK: Adrijan Sosič.
PROSTI METI: Ricreatori 4:10, Ferroviario 4:10.
V prvem srečanju so bili košarkarji Ricreatonija za razred boljši od nizkih predstavnikov Ferrovia-ria. Njihova zmaga je bila povsem zaslužena.
ZSŠDI — SABA	52:36
ZSŠDI: Malalan, čuk 2, Starc 2, Daneu 2, Sosič (k) 4, Rismondo 10, Furlan 22, Ferluga 10, Škabar, Race.
SABA: Zatcovich, Bembo, Simeone R. 4, Simeone F., Gridel, Piset-ta (k) 2, Švara 9, Mechi 2, Potoc-co 19.
SODNIK: Sergij Tavčar.
PROSTI METI: ZSŠDI 8:12, SA BA 10:16.
Predstavniki ZSŠDI so včeraj i-grali eno svojih boljših tekem in so si zmago povsem zaslužili. Ne gre namreč pozabiti, da je SABA nastopila z vrsto igralcev, ki so bili celo dve leti starejši od naših košarkarjev. «Zveza» je dobro začela. Z agresivno obrambo je zmedla nasprotnike in dosegla zanesljivo prednost. Tudi v napadu so Sili naši košarkarji dokaj zreli.
Skratka zadovoljiv nastop naših košarkarjev, ki daje dobro upati za prihodnje nastope.
ODBOJKA
SOKOL — SLOGA 2:0 (15:7, 15:13)
SLOGA: Busletta S., Milkovič, Busletta G., Grgič M., Sosič, Grgič S.
SOKOL: Škrk, Ban, Zidarič, Colja, Petelin, Legiša, Kralj, Luksa.
SODNIK: Caputo.
■ Bolj-; izkušene odbojkarice Sokola so se morale močno potruditi,
da so lahko odpravile presenetljive mlade predstavnice SLoge. Te so namreč predvsem v drugem setu igrale zelo dobro in že vodile z 8:1. Vse je kazalo, da bodo Nabre-žinkam odtrgale set. Odbojkarice Sokola pa so močno odgovorile in so vzele nasprotnicam točko za točko. Zmagale pa so le za dve bori točki razlike, kar predstavlja pravzaprav uspeh za mlade Slogašice.
KONČA LESTVICA: 1. Bor, 2. Sokol, 3. Sloga.
# * *
Zvečer so odigrali le eno odbojkarsko tekmo, in sicer med Slogo in Krasom. Zmagali so odbojkarji Sloge s 3:0, medtem ko se ostali dve ekip« nista predstavili na igrišču.
* # *
Jutri ne bodo odigrali odbojkarskih srečanj, ki so bila na sporedu. Za bližanje pa je vpisovanje še odprto.	b. 1.
trne a ate n KOSA RKA_
ZSŠDI: Sosič (k) 4, Škabar, Malalan, Race 2, Rismondo 8, Ferluga 4, Daneu II, Furlan 12.
KONTOVEL: Starc (k) 12, Čuk 4, Nabrgoj 3, D. Bukavec 7, Luksa 4, P. Bukavec, Majo-vski, Ukmar, Prašelj, K. Majovski, S. Bukavec.
SODNIK: Edi Kraus.
PROSTI METI: ZSŠDI 3:8, Kon-tovel 6:12.
V prijateljski tekmi na Opčinah je ekipa Zveze slovenskih športnih društev v Italiji premagala požrtvovalne predstavnike Kontovela, ki so nudili bolj izkušenim nasprotnikom močan odpor, predvsem v drugem polčasu. Košarkarji «Zveze» niso povsem zadovoljili. Še vedno slabo napadajo proti coni, tokrat pa tudi v obrambi ni šlo vse v redu. Treba bo torej odpraviti še te napake. Le tako bodo naši košarkarji lahko enakovredno igrali na velikem turnirju «tržaškega tedna košarke*, na katerem bodo sodelovale res najboljše reprezentance v minibasketu iz Trsta.
Predstavniki Kontovela so začeli nekoliko slabše in vse je kazalo, da ne bodo kos nasprotnikom. Nato pa so našli pravi ritem in v drugem polčasu so bili celo boljši od «Zveze». Predvsem je zaradi požrtvovalnosti in zagrizenosti zadovoljil Klavdij Starc, ki je bil o-benem tudi najboljši na igrišču.
BL
SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO
Danes finalna srečanja v dirkališčnih disciplinah
Od treh italijanskih sprinterjev se je v polfinale uvrstil le Turrini
najzanimivejša disciplina dneva, saj bodo na odru res najboljši specialisti vsega sveta.
Olimpijske
zanimivosti
Bazen v Portage Parku, predmestju Chicaga, smatrajo za enega najhitrejših v ZDA, čeprav ni povsem jasno kako mora biti voda nekje mehkejša, drugod manj plovna. Gre lahko tudi samo za trditev posebneža, ki je postala zaradi slučajno ugodnih okoliščin javna last.
V tem bazenu se bodo začele danes izbirne tekme ameriških plavalcev za olimpijsko postavo. V ZDA so imeli letos v glavnem le eno večje tekmovanje, to je miting v plavalni prestolnici Santa Clara pri San Franciscu, ki pa ni dalo nobenega posebno dobrega rezultata in niti novih svetovnih rekordov. Razmeroma nizka raven tega tekmovanja je bila predvidena, ker so se najboljši atleti temeljito pripravljali na izbirne tekme, mlajši
i
iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA
Spasski in Fischer znova pred šahovnico Deveta partija se je končala neodločeno
Izvedenci pomnijo, da so bolezni sovjetskih ša-histov po porazu s Fischerjem že v tradiciji
MARSEILLE, 1. — Svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah se bliža h koncu. Jutri zvečer bodo podelili naslove svetovnega prvaka v šestih disciplinah, in sicer v sprintu in zasledovalni vožnji profesionalcev in žensk ter v vožnji za motorji profesionalcev in amaterjev. Za te naslove se poteguje 34 kolesarjev, kolikor jih je še ostalo od vseh nastopajočih (91). Največje razburjenje je vzbudila doslej izključitev Francoza Chariieja Grosskosta, ki je bil izločen v zasledovalni vožnji prav po neumnem.
V sprintu se bodo v polfinalu srečali Turrini in Van Lamcker ter Johnson in Loevesijn. Največ možnosti za osvojitev naslova ima prav Nizozemec Loevesijn. To bo gotovo
Renato Ddonisa najbrž ne bo nastopal na olimpijskih igrah. Italijanski prvak v skoku s palico si je namreč že pred časom poškodoval levo novo. sedaj pa so se mu bolečine povrnile. Zaradi tega ne more redno trenirati. Sedaj čaka na zdravniški pregled. Čeprav ne tekmuje že poldrugi mesec. Dionisi trdno upa, da bo vendarle šel v Miinchen.
AMERIŠKI PLAVALCI ZA OLIMPIJSKE IGRE
Neusmiljen boj za prva mesta na izbirnih tekmah v Chicagu
Omejeno število mest v reprezentanci bo zagotovo povzročilo marsikatero žrtev
REYKJAVIK, 1. — Ker se že nd I spričevalo, po katerem je bil ute-moglo govoriti o partiji, ki je bila, meljen predlog Spasskega za pre-
kot že znamo, v nedeljo odložena, so se te dni ljubitelji šaha spustili v ugibanja o bolezni Spasskega, ki je samo potrdila razne dvome o njegovi psihični zmogljivosti. Na dan je prišlo precej govoric. Najbolj zanimiva in slikovita pa je, da je bolezen po porazu s Fischerjem pri sovjetskih šahistih že kar v navadi. Isto se je namreč pripetilo Petrosjanu, ki je ravno tako zbolel po porazu, ki ga je utrpel v sedmi partiji kvalifikacijskega dvoboja z Američanom. Nasprotno pa je Fischer po vsakem porazu s kakim sovjetskim šahistom izbruhnil v jok.
Če so take govorice bolj stvar folklore kot pa sad resnega ugibanja, je treba omeniti, da se je sicer nič kaj prijateljsko vzdušje med taboroma šahistov še bolj pokvarilo jx) potezi ameriškega ša-hista, ki' je zahteval zdravniško
.....i,iillill'lMillll*#U(irniOniiiiiimniriinmimiiinililrtlliliiinliirimiiifrmVimiiimiiimiimitiiiniiiu.iniiiiiMiiiiiiiiiiiiimimimmriiitiimiff................
v IZLOČILNI FAZI NOGOMETNEGA POKALA ITALIJE

Idinese -Triestina že v prvem kolu
V isti skupini nastopata še Venezia in Mestrina
nogometna zveza je 1) u_Fa letos tudi za ekipe C in
PokaJga tekmovanje za italijanski tovj] ' "*®d 80 ekipami, ki so zago-Trj6,. Svoje sodelovanje, je tudi ki bo v izločilnem delu <W,Ja nastopala proti Venezii, U-^kin j ki Mestrini. Porazdelitev siti * °atno temeljila na geograf-Uii^stn Odločitev je vsekakor toviivj.3,' saJ ki daljša potovanja leg tp^1 a veliko večje stroške, po-naber5a pa se °b teki konkurenci derbj £ Ve^ gledalcev le v primeru AcnuUj .saJ bi verjetno tekma z Ijib°zillom ne pritegnila toliko PQ . ( srečanje z Udinesejem. bo^ 'ločilnem delu tekmovanja *novB ?tT|agovalci dvajsetih skupin sister_ berazdeljeni (verjetno z istim t>r^iv|'!rn). pokal pa se bo končal i*lo<H,a,>1»a P° prvenstvu. Spored kateri &ga ^e'a je za F skupino (v 23 nastopa Triestina) naslednji: teiy,bVRUsta (P°vrateo kolo 3. sep-
Udinese — Triestina Venezia — Mestrina 27. avgusta (6. septembra): Mestrina — Triestina Udinese — Venezia 30. avgusta (10. septembra): Mestrina — Udinese Triestina — Venezia
PORTOROŽ, 1. — V nedeljo se je v Portorožu zaključilo 8. evropsko prvenstvo modelarstva jadrnic. Prvenstvo je dokazalo, da je ta panoga v Evropi v precejšnjem razmahu, kar dokazuje tudi številna udeležba. Jugoslovanski modelarji se v hudi konkurenci niso predobro odrezali, saj sta se od trinajstih tekmovalcev le dva prerinila med najboljše.
Po končanem uradnem tekmovanju so pripravili vsi udeleženci prvenstva še propagandno regato radijsko vodenih modelov, katere si je ogledalo precejšnje število kopalcev.
V SKLOPU ŠPORTNEGA DRUŠTVA PARTIZAN
Tudi v Biljah nogometna ekipa
Bilje bodo nastopale skupno z Renčami v primorski ligi
V Biljah pri Šempetru je bil prejšnji teden prvi občni zbor novoustanovljenega nogometnega kluba «Bilje». Zbor, ki so ga sklicale društvene organizacije na vasi, je bil saimo logična posledica dejstva, da mladina na tem koncu občine nima v prostem času ustreznega razvedrila. V Šempetru, Vrtojbi in Biljah prebiva namreč veliko prebivalcev, ki so zaposleni v Novi Gorici in drugod, stanujejo pa doma in jasno je, da njihovi otroci hodijo v šolo in so pač doma v svojih vaseh. Praiv zato je ustanovitev novega kluba Bilje, ki bo sicer deloval v sklopu »Partizana* kot samostojna sekcija, povsem pravilna odločitev, tako da so sklep o ustanovitvi vsi prisotni soglasno sprejeli.
Člansko moštvo se bo že v jesenskem delu prijavilo za nastop v primorski ligi, istočasno pa bodo tudi skrbeli za mladince in pionirje, ki bi se kasneje vključili v član-
sko moštvo. Klub se namerava v bodoče opirati na NK Adrijo iz Mirna in z njim tesno sodelovati, saj imajo brez dvoma kolegi iz Mirna veliko več izkušenj v nogometnem tekmovanju. Razveseljivo je tudi dejstvo, da sta dve delovni organizaciji s tega področja, Goriške opekarne in Poligalant, že obljubili potrebna finančna sredstva, ki bodo olajšala začetne korake novega kluba.
Sedaj imamo na področju Goriške kar štiri nogometna moštva, in sicer Vozila iz Nove Gorice in Adrijo iz Mirna, ki tekmujeta v SCNL in moštvi Renč in Bilj, ki bosta nastopili v primorski ligi. Brez dvoma ni ta množičnost negativna, dejstvo pa je, da bodo morala društva med seboj prijateljsko sodelovati, saj samo v takem primeru ne hosta kvaliteta in kvantiteta nogometa na Goriškem padli.
Rajmund Kolenc
kindtev. Ker so prekinitve nekaj normalnega v tako dolgih dvobojih, je bila ta zahteva precej nevljudna.
Danes sta se na vsak način Spasski in Fischer znova srečala pred šahovnico in pričela deveto partijo. Kot beli je prvo potezo izvedel Spasski, ki je kot v prvih treh tekmah premaknil kraljevega kmeta za dve polji.
Partija je bila razburljiva in polna novih variant, toda razmeroma kratka. Fischer je namreč že po 29. potezi ponudil nasprotniku remi, Spasski pa je v odgovor stisnil izzivačevo roko in torej sprejel. Potek tekme je bil naslednji:
1. d4, Sf6; 2. c4, e6; 3. Sf3, d5; 4. Sc3, c5; 5. cxd5, Sxd5; 6. e4, Sxc3; 7. bxc3, cxd4; 8. cxd4, Sc6; 9. Lc4, b5; 10. Ld3, Lb4+; 11. Ld2, Lxd2+; 12. Dxd2, a6; 13. a4, 0-0; 14. Dc3, Lt>7; 15. axb5, axb5; 16. 0-0, Db6; 17. Tabl, b4; 18. Dd2, Sxd4; 19. Sxd4, Dxd4; 20. Txb4, Dd7.
OBVESTILO
Tajništvo ZSŠD v Italiji obvešča udeležence in udeleženke druge skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju, da bo odhod danes, 2. avgusta. Vsi tečajniki naj se danes zberejo ob 13. uri na Trgu Fo-ro Ulpiano (pred sodno palačo).
Tečajniki iz Goriške naj se zberejo istega dne v Sovodnjah pred občino ob 11.50. V Doberdobu pa na trgu pri spomeniku ob 12. uri. Društva, ki bodo poslala svoje člane na tečaj, naj dajo vsakemu članu po eno žogo, v vsakem primeru pa ne manj kot eno žogo na dva tečajnika. Udeleženci naj prineso s seboj poleg običajne o-preme še opremo za kopanje in športno opremo za treniranje (copate, hlačke, majice, nogavice, trenerko). Vse ostalo dobijo v taboru. Tabor bosta vodila Dragica Hrovatin in Učo Jurkič. Za starše, ki bi želeli priti na obisk (obiski so dovoljeni samo ob nedeljah) ali pa pisati, Je naslov naslednji:
TABOR VISOKE ŠOLE ZA TELESNO KULTURO - 52210 ROVINJ - POŠTNI PREDAL 30 -JUGOSLAVIJA.
» « •
Starše prve skupine pa obveščamo, da bo povratek prve skupine tečajnikov iz Rovinja danes 2. avgusta. Avtobus ne bo prispel
na Trg Foro Ulpiano kot je bilo prvotno sporočeno ampak bo tečajnice peljal* naprej v Dolino, mimo Bazovice, Trebč, Opčin in zadnje postaje na Proseku. Staršem tako ni treba hoditi v mesto. Na prvo postajo v Dolino bo avtobus prispel okoli 18.30.
pa svetovnim znamkam še niso bili kos.
Izbirne tekme v Chicagu bodo nedvomno na višji kvalitetni ravni kot same olimpijske igre ker razpolagajo ZDA skoraj v vsaki panogi s približno 10 enakovrednimi plavalci, ki se lahko vsi uvrstijo v ekipo in vsi lahko v Mtlnchnu osvojijo kolajne. Razloga za taktiziranje ni več. Izbirne tekme so neusmiljene. V MUnchen potujejo samo prvi trije v vsaki panogi, o-stali pa morajo za vedno pozdraviti udeležbo na igrah, ker jih čez štiri leta gotovo ne bo več med prvimi.
Že uveljavljeno smetano ameriškega plavanja močno napada mlajša generacija. Znani plavalci Spitz, Hall, Kimsella, McBreen in drugi bodo skušali olimpijsko kvalifikacijo doseči v več panogah in morebitne spodrsljaje med igrami nadoknaditi v ostalih panogah. Mnogi bodo to žejo po zlatu plačali tudi z izčrpanostjo, ki se bo maščevala v odločilnem trenutku. Primer samega »kralja* Spitza iz Mehike je dovolj zgovoren.
V vsaki panogi se pričakuje nor svetovni rekord. Izjema je samo hrbtni slog. Vzhodni Nemec Matt-hes je namreč demoraliziral plavalce po vsem svetu.
Najbolj ostre bi morale biti tekme na 200 m delfin, 400 m prosto in 1500 m prosto za moške. V prvi je favorit Spitz, ki bi moral vsaj začasno prenesti v ZDA svetovno znamko Nemca Fassnachta. Na 400 metrih je precejšnja gneča. Morda bomo še pred olimpijskimi igrami dočakali prvi čas pod 4 minutami v dolgem bazenu. Svetovni rekord Avstralca Oooperja je 4T’7. Možna kandidata sta Norhway in De Mont. Oba razpolagata z izredno
ostrim finišem. Rick DeMont je trenutno tudi najboljši na 1500 m s časom 16’3”5, torej na pragu svetovnega rekorda. Sam rekorder Kin-sella je letos dosegel največ 16’24”, res pa skoraj za šalo. Tajne vesti poročajo o izrednih podvigih med treningih. Pripravimo se lahko tudi na čas pod 15’45”. Danes veljavni rekord je 15’57”1.
Za orientacijo o kvaliteti ameriških izbirnih tekem naj povemo, da je za progo 200 metrov prosto prijavljenih skoraj 40 plavalcev s osebnim rekordom pod 2 minutami. Olimpijske igre bodo nedvomno doživele pravo razvrednotenje in utrdile pojem De Coubertina »Važno je sodelovati*.
K. B.
HOKEJ NA KOTALKAH
LA CORUNA, 1. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah so bili doseženi sledeči rezultati:
Portugalska — ZDA	4:2
Španija — Čile	10:3
Nemčija — Nizozemska 4:2 Belgija — Nova Zelandija 10:3 Argentina — Avstralija 10:3 ^talija — Japonska	5:0
Na lestvici sta po porazu Nizozemske ostali s polnim številom točk samo Španija in Portugalska, z dvema točkama manj pa je Nemčija dohitela na tretjem mestu Nizozemsko.
Majhna nevšečnost ob zahodno-nemškem atletskem prvenstvu, ki je služilo kot generalka za uporabo naprav pred olimpijskimi igrami. Policija je namreč morala vdreti v stadion, ker prireditelji niso nar šli ključev.
SPORED NOGOMETNEGA PRVENSTVA A LIGE 1972-73 1. KOLO	6. KOLO	u. KOLO		
Bologna — Juventus Cagliari — Atalanta Lazio — Inter Milan — Palermo Napoli — Ternana Sampdoria — Fiurentina Torino — Lanerossi Verona — Roma	Atalanta — Torino Fiorentina — Milan Inter — Napoli Juventus — Sampdoria Lanerossi — Bologna Palermo — Verona Roma — Lazio Ternana — Cagliari	Bologna — Napoli Cagliari — Sapdoria Lanerossi — Juventus Milan — Lazio Palermo — Fiorentina Roma — Inter Ternana — Atalanta Torino — Verona
2. KOLO	7. KOLO	12. KOLO
		Atalanta — Palermo Fiorentiha — Roma Inter — Lanerossi Juventus — Ternana Lazio — Torino Napoli — Milan Sampdoria — Bologna Verona — Cagliari
Fiorehtitia — Lazio Inter — Bodogna Juventus — Verona Lanerossi — Cagliari Palermo — Torino Roma — Sampdoria Ternana — Milan	Bologna — Atalanta Cagliari — Fiorentina Lazio — Palermo Milan	Inter	•••/• Napoli — Juventus Sampdoria — Ternana Torino — Roma Verona — Lanerossi	
3. KOLO	8. KOLO	13. KOLO
Bologna — Koma Cagliari — Palermo Lazio — Juventus Milan — Atalanta Napoli — Lanerossi Sampdoria — Inter Torino — Ternana Verona — Fiorentina	Atalanta — Lazio Fiorentina — Bologna Inter — Torino Juventus — Cagliari Lanerossi — Sampdoria Palermo — Napoli Roma — Milan Ternana — Verona	Cagliari — Napoli Fiorentina — Ternana Juventus — Atalanta Lanerossi — Roma Lazio — Bologna Milan — Torino Palermo — Inter Sampdoria — Verona
4. KOLO	9. KOLO	14. KOLO
Atalanta — Verona Fiorentina — Torino Inter — Cagliari Juventus — Milan Lanerossi — Lazio Palermo — Sampdoria Roma — Napoli Ternana — Bologna	Atalanta — Inter Bologna — Torino Juventus — Fiorentina Lanerossi — Palermo Lazio — Cagliari Milan — Sampdoria Napoli — Verona Ternana — Roma	Atalanta — Fiorentina Bologna — Milan Inter — Juventus Napoli — Sampdoria Roma — Palermo Ternana — Lanerossi Torino — Cagliari Verona — Lazio
5. KOLO	10. KOLO	15. KOLO
Bologna — Palermo Cagliari — Roma Lazio — Ternana Milan — Lanerossi Napoli — Fiorentina Sampdoria — Atalanta Torino — Juventus Verona — Inter	Cagliari — Milan Fiorentina — Lanerossi Inter — Ternana Palermo — Juventus Roma — Atalanta Sampdoria — Lazio Torino — Napoli Verona — Bologna	Cagliari — Bologna Fiorentina — Inter Juventus — Roma Lanerossi — Atalanta Lazio — Napoli Milan — Verona Palermo — Ternana Sampdoria — Torino
—r-
Mladostni dnevnik
^SIMONA RUTARJA
P°sio!!’ sva 86 strijcem v Gorico. S teto sem se kratko V Gorici sem se oglasil pri gospodinji, potem sem sinji®: v malo semiimišče, kjer nesem druzega delal, nego po-kako sta se strijc in Sivec 296) pogovarjala, v	tega nij bdlo zadosti, nego moral sem še na kosilo
*	Edi™>> za kar s®™- rad prišel je to, da sem bil
“teiškom 297) in njegovo ženo v družbi. Mož je bolj zme-Mladoslovenec, ki bi še zmerom rad kak kompromis na-ko j sem ga prav razumel). Bil je enkrat v hudi stiski, v taiHv.In,0ral nagovarjati Mladoslovence. Se ve, da je moral okolnostih marsikatero dobro lastnost Mladoslovencem 0* in je opravičiti skušati. Sivec je posebno povdarjal, 80 ®nt ravnodušni poroti veri in da bi mogli tudi za njo ln j^/Oriti. Konec tega pogovora je bila napitnica na Mlado-tov?“aro8lovence. Dobro vino in Izbrane jedi so zasukndle (jrllge re5i- Pozno po poludne smo se še le razšli, tem se poslovil se strijcem. Povedal mi nij nič novega, dan sem videl več študentov in sošolcev, med temi j« i P®^ in Vodopivca. Govoril sem tudi z Kumarjem. Bil In hiedel in slaboten. Njegov obraz me je nekako osupnil ustrašil, žal mi je bilo, da nesem vež ž njim govoril, sva se jako kratko, a drugi dan sem spisal eno zanj in ga dal Bressanu, naj mu ga odda. Proti ve-t»aVl šel z Golobom v St. Andrež obiskat Lutmana in wca, s kterim sem hotel nekaj govoriti zarad Maruši-tl ga brata. On je namreč Sivčeva mašina v Trstu in za to ^pJrbžuj6 ta na univerzi. Matevž je naju spremil v Gorico, j? tem šel v Fontonijevo lekarno k doktor Mavroviču, 298) bičevem naročilu, da bi kaj izvodel zarad svoj« pri-
hodnje «umišljene» bolezni (bog me je varuj!). In tukaj sem dobil nov pojem za eno uže znano besedo, tukaj sem malo bolje spoznal svet, tukaj sem spoznal, da je krepost prazna, da je žalibog — prazna beseda. Ta večer mi ne pride nikoli iz spomina. Bil sem ves divji, ko sem prišel nazaj k tovarišem. Prelomil sem tudi storjeno obljubo. Ali res??? (et cum gratia in infinibimium299). Z Lutmanom, Golobom, Bressanom in Kacafuro sem šel nazaj k Marziniju, kjer nesem druzega delal, nego pil, kadil, klel in strašno pesimistično govoril. Prišel sem ves razburjen domov, kjer sem še le čez dolgo časa zaspal. — Torej preklet bodi, ti grdi hinavec!!!
Oktober.
1. Po strijčevem mnenji moral bi bil uže zjutraj v Trst odriniti, a jaz sem se bil prednji dan v transportohausu300) naznanil in moral sem čakati še do 4 popoludne. Ta čas sem porabil za nekoliko pohodov in pogovorov. Bil sem pri prof. Levcu. Rekel mi je, da on ne upa, da se bodem jaz še izkopal, da se bodem moral udati. Prišel je tudi Lutman iz St. Andreža ter ž njim, z Golobom, Bressanijem in Mikulužem sedel sem do treh popoludne na Marzinijjevem vrtu. Potem sem se poslovil in šel v transport, kjer sem hitro dva nekdanja sošolca Vodopivca in Šinigoja dobil. Na potu sem videl pozneje še tretjega Butusa. 301) Razen tega seznanil sem se z nekim Bečanom Mužino (sam se je pisal Mussina, dal ml je pohodnico), ki je uže vsemogoče na svetu bil, zlasti pa comis in zadnjič expeditor 302) na Dolgem [= Dovjem! (Len-genfeld, Gorenjsko). Bila sva hitro znanca in zgovorila sva se, kako in kaj. Razen tega videl sem še več gosposkih ljudij, M so me tolažili, dasdravno mi tolažbe treba nij bilo. Dobil sem za prvi dan 30 krajcer, svojo prvo cesarsko plačo. Potem smo se ustopdli v vrsto, prebrali so naša imena, nas razdelili in odpeljali so nas na postajo. Tukaj sem se poslovil še enkrat od Lutmana, Kacafure in Toroša303) ter vstopim z Mužino v en vagon, kjer so bili sami Furlani. Zvonec pozvoni, blapon zasopiha, vagoni se začno pomikati in jaz se odpravim prvikrat po železnici po sveto svoje sreče iskat, kakor pravijo, s trebuhom za kruhom. Rekruti so se delali korajžni
in začeli so kaj na glas peti. Solnce je uže zahajalo, ko smo se peljali proti Rubiji 1= Rubijami in Zagradu 1= Zagrajl. Nehote mi pridejo zopet na pamet misli, ktere sem imel 2P/9, ko sem bdi zapustil domačo vas:
Solnce zlati — Na vrhu goto Veter hladi — Mi vroče telč —
Srce moje — Vročeje dehti Vendar nihče — Ga mi ne hladi!
Od Rubije naprej je železniška proga zato interesantna, ker loči radovitno furlansko ravnino od skalnatega Krasa, kakor tudi Italijane od Slovencev. Ta nagla sprememba im-ponira človeka. Pri zadnjih solnčnih žarkih videl sem še Tržič, potem pa se je zavil vlak v precej temno noč. Drdrali smo zdaj skozi predore, zdaj mimo in v sredi skalnatih sten, zdaj se je zopet milo posvetilo, kakor bi bili zopet iz groba stopili.
Na Brežini C= Nabrežina I smo se vstavili pol ure. Jaz in Mužina sva morala vstopiti v drug vlak. ker sva bila odina izmed rekrutov v Trst namenjena. V novem vagonu dobil sem vse drugačne tovaruše, večidel take, ki so šli po kupčij sikih opravkih v Trst. Peljali smo se po noči mimo morja, tako da se je le malo voda razločevala, žal mi je, da nesem mogel Miramara videti. Stopivša iz vagona naletela sva z Mužino na enega kranjskega «Janeza», kteri je nama pokazal tran-sportsammelhaus. 304) Hotela sva iti uže tisti večer noter, a drugi Kuhmovec305) je nama odsvetoval in nama pokazal pri-prosto kmetovsko krčmo v Rojanu, kjer sva jako dober kup jedla in za malo denarja prenočila (na sicer slabej postelji, a mislil sem si naj bode, saj se bode tako treba zdaj slamniku privaditi).
2. Drugo jutro sva šla najpoprej do morja. Od daleč uže sva zagledala cel gozd jamborov. Vendar ko sem prišel bliže (na molo Kluč) 306) me ta pogled nij nič posebno osupnil. Ugledoval sem sicer radovedno manjše ladije, med njimi tudi parnike, vendar sem se precej hitro pomikal ob bregu naprej proti jugu, želeč se večega in lepšega gledati. Zanimali so me zlasti večd Loydovi 1= Lloydovil parniki (Milano, Mercur, Flora itd.) Tako sva prišla z Mužino še mimo sanitete. 306a) Potem sva se obrnila v mesto in dospela do starega sv. Anto-
na. To je bila prva cerkev, v kterej sem bil v Trstu. Od tod sva šla nazaj po «Via dl Cavanna» čez «Piazza grande« po «Corsi», potem sva prišla v «Corsio Stadion« in zopet v’ gorenji konec mesta. Trst je sicer veliko, veličsnsko mesto z mnogimi lepimi poslopji, a vendar ndj naredilo posebnega vtisa name.
296)	Tu se prvič omeni Sivec, ki pri Rutarjevem nadaljnjem življenju ni imel male vloge. Ni bil duhovnik, verjetno pa nod-kmski rojak.
297)	Matej Vodušek je bil profesor klasične in slovenskega jezika na goriški gimnaziji. V Gorico je prišel službovat v tem času (Soča štev. 29, 18.7.1872).
298)	Lekarna Pontoni (»Pri dveh zamorcih*) se je nahajala v gori-skem Raštelu, kjer je še danes. Dr. Maurovich je bil deželni zdravstveni svetovalec, sicer pa tudi javni delavec pri gonfeifih Italijanih (op. 100).
299)	(lat.) = in z neskončno milostjo.
300)	(nem.) — vojaški prevozni urad (hiša).
301)	V izvestjih gimnazije se navajata kot Rutarjeva sošolca v prvem razredu (1864-5) le Anton Vodopivec iz Dornberka in Peter Buttus iz Krmina.
302)	Commis (fr.) = trgovski pomočnik: expeditor (lat.) = odpravnik, odpošiljatelj.
303)	Franc Toroš iz Medane je 1868-9 obiskoval tretji razred gori-ške gimnazije.
301) (nem.) = zbirni prevozni urad (hiša). Polk »kranjskih Janezov* je bil v Trstu od jeseni 1871.
305)	Vojak, pripadnik polka imenovanega takrat že po ministru Francu Kuhnu (1817-1896). Minister je postal leta 1868. Pred tem je bil 1860-2 poveljnik 17. pešpolka («kranjski Janezi*), 7.12.1866 Pa je postal dosmrtni »imejitelj* polka.
306)	Ena izmed tržaških pristaniških obal, imenovana do Dotoku ki je tekel po središču mesta.
306a) Pod »saniteta* razumemo dva lazareta, ki sta bila ob pristanišču Cerkev starega sv. Antona = cerkev Marije pomočnice, na tedanjem Lipskem trgu (danes trg A. Hortisa), od tod je vodila ulica Cavana na Piazza Grande (danes P. delTUnite). »Como* je ohranil do danes ime, pač pa se korzo tedaj imenovan po cesarskem namestniku Stadionu imenuje po C. Battistiju.
(Nadaljevanja sledi)
Uredništvo	TRST Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
uPrava	tRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
2. avgusta 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubl|ani 601-3-270/'
«ADIT» - DZS. tjubliana Gradeče 10/11 nad. telefon 22 20'J
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno',
upravni 300, legalni 400. osmrtnice n sožalta 200 lir «Mali oglasl’ j 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se naročajo P J | oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.rJ I
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • TfS* [
PO VDORU ANGLEŠKIH VOJAKOV V KATOLIŠKE ČETRTI
Officials so ostro obsodili britansko nasilje v Ulstru
«Uradna» struja ne bo začela ponovnega oboroženega boja proti angleškim vojakom, ker bi to koristilo le nasprotniku
BELFAST, 1. — Britanska vojska je, danes nadaljevala s svojo akcijo v katoliških četrtih ulstrskih mest. Vojaki so zaključili delo, ki so ga začeli včeraj in so porušili še zadnje katoliške barikade.
Danes zjutraj je bil položaj v Severni Irski nenavadno miren a tudi zelo napet. Britanski vojaki niso zapustili položajev v mestnih predelih, kjer prebiva pretežno katoliško prebivalstvo. Oblasti se namreč bojijo ostre reakcije gverilcev. Ti se včeraj niso uprli vdoru v katoliške četrti, da bi ne izpostavljali prebivalstva nepotrebnemu pokolu.
Ukrep londonske vlade je izzval zelo ostre kritike vseh uradnih in poluradnih katoliških skupin. Danes so predstavniki »uradne* struje irske republikanske armade (IRA) izjavili, da ne bodo začeli ponovnega oboroženega boja proti britanskim vojakom zaradi vdora v katoliške četrti. Predstavniki te struje so namreč prepričani, da bi tak ukrep koristil le sovražnikom ljudstva. «IRA pa se bo uprla provokacijam britanskih vojakov — trdijo predstavniki officials v svojem sporočilu — ker je cilj njenega boja združitev šestih severnih pokrajin s 26 pokrajinami socialistične republike Irske (EIRE)*:
»Uradna* struja zavrača tudi vsakršno pogajanje z londonsko vlado, dokler ne bo ta ukinila zakona o preventivni aretaciji, ker sodi, da bi bili pogovori z britansko oblastjo le izdajalstvo političnih jetnikov v koncentracijskih taboriščih.
Predsednik irske vlade Lynch je danes sporočil, da bodo irski vojaki aretirali vsakega pripadnika ulstrskega odporniškega gibanja, ki bi kršil določila irskega kazenskega zakonika. Officials so danes ostro napadli irskega premierja in so ga obtožili
fflllllllllllllll|||||||||||tlll||||||||||||||||||t|t|||||||||||||f
SOFIJA, 1. — Bolgarska tiskovna agencija BTA je sporočila, da je v petek 60 km južno od Burgasa avtobus strmoglavil v reko. 39 potnikov je izgubilo življenje, 9 pa je bilo ranjenih
• • «
PARIZ, 1. — Od petka do ponedeljka je v Franciji izgubilo življenje pri prometnih nesrečah 182 ljudi, 1.800 pa je bilo ranjenih.
nih podatkih je med nedavnimi poplavami na Filipinih izgubilo življenje nad 600 liudi.
# # #
SEUL, 1. — V Južni Koreji se je danes pripetila huda prometna nesreča. Avtobus je strmoglavil v u-metno jezero in 30 potnikov je I utonilo.	•
kolaboracionizma z britanskimi oblastmi. Minister za Ulster Whitelaw ga je pred kratkim namreč obvestil, da bodo britanski vojaki vdrli v katoliške četrti, Lynch pa ni obvestil voditeljev organizacije IRA.
Angleški ministrski predsednik Edvard Heath je včeraj zvečer pred londonskim parlamentom branil svojo politiko v Ulstru. Dejal je, da je vlada nepristranska (kljub nepristra-nosti pa so vojaki včeraj sprejeli pomoč protestantskih skrajnežev pri podiranju barikad) in da hoče le politično rešitev severnoirske krize. Nasprotnega mnenja je bil ulstrski poslanec Frank Macmahus, ki je obsodil britansko vojaško nasilje v severni pokrajini. V znak protesta proti vladni politiki je tudi zapustil parlament in izjavil, da se ne bo vrnil, dokler ne bo vlada odnehala z zatiranjem katoliškega prebivalstva.
Prebivalci katoliških četrti v Derry-ju in Belfastu se sicer niso zoperstavili s silo vdoru britanskih čet v njihove četrti, danes pa so se v večini trgovin in restavracij pojavili napisi »Ne serviramo angleških vojakov*.
Preiskava o smrti otroka v florentinski bolnišnici
FIRENCE, 1. — Državni pravdnik je začel preiskavo o smrti nekega otroka. Umrl je 27. julija letos v florentinski bolnišnici, kamor so ga pripeljali starši, ker ga je bolela roka. Pravdnik bo moral ugotoviti če je res, da kljub prošnji matere zdravnik otroka ni hotel pregledati.
Paznik streljal na skupino otrok
PALERMO, 1. — Paznik nekega posestva v predmestju Palerma je danes streljal na skupino otrok, ki so se kopali v bazenu, iz katerega črpajo vodo za zalivanje. Ranil je pet otrok, med katerimi tudi triletno deklico, vendar njihovo stanje ni zaskrbljujoče. Paznika so aretirali.
TISKOVNO POROČILO RADIKALNE STRANKE
Fašistični napad na udeležence protimilitarističnega pohoda
Interpelacija posl. Fortune - Napad na Marca Panello Številni vojaki na razpravah o pacifističnem gibanju
PORDENON, 1. - Udeleženci 6. protimilitarističnega pohoda Trst -Aviano so danes v svojem sporočilu za tisk naredili prvi obračun svoje manifestacije. Predstavniki radikalne stranke, ki je z drugimi pacifističnimi organizacijami priredila pohod, zlasti poudarjajo dejstvo, da se je število ljudi, ki se udeležuje manifestacije, potrojilo. Letos je namreč 165 manifestantov v prejšnjih letih pa so z veliko težavo presegli 50 udeležencev pohoda.
Poleg števila manifestantov pa je zlasti pomembna simpatija, s katero je ljudstvo sprejelo pohod in polnoštevilna udeležba na raznih debatah, ki so jih priredili udeleženci omenjenega pohoda. Poudariti pa je treba, da so se debate s pacifisti množično udeležili vojaki v vseh mestih, kjer so se manifestan-ti ustavili. Vsemu temu moramo dodati še podporo, ki jo tej manifestaciji nudi socialistična stranka in zlasti poslanec Fortuna, ki je včeraj vložil ministru za notranje zadeve interpelacijo o ravnanju varnostnih organov med spopadom pred sedežem videmske MSI.
....................-................................
VESTI IZ SLOVENIJE
Poplave v pomurskih občinah povzročile več kot sto milijonov dinarjev škode
Slovenski alpinisti se odpravljajo v Nepal - Tahija Naser v Sloveniji Vinska razstava na Gospodarskem razstavišču - Izreden promet po gorenjskih cestah - Umrl je solist ljubljanske Opere France Langus
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 1. — Po uradnih podatkih je poplava v treh pomurskih občinah — Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru — povzročila za več kot 101 milijon dinarjev gradi in pšenica. V lendavski obje 40 milijonov dinarjev škode. Najbolj so prizadeti sadovnjaki, vinogradi in pšenica. V Lendavski občini je Mura poplavila 15.000 ha rodovitnih površin. Škodo cenijo na 33 milijonov dinarjev. V Ljutomeru je Mura povzročila na deset tisoč hektarjih za 28 milijonov dinarjev škode.
# # #
Deset slovenskih alpinistov in trije znanstveniki bodo 10. avgusta odpotovali iz Ljubljane v Nepal, da bi v drugi polovici oktobra naskočili 8.470 metrov visoki Makalu v Himalaji, peti najvišji vrh na svetu, ter se konec novembra vrnili v domovino. Na pot bodb odšli Aleš Kunaver kot vodja odprave, alpinisti Matija Maležič, Franci
'SmFmš
Udeleženki natečaja za miss sveta. Levo predstavnica Venezuele, ki je zasedla tretje mesto. O najlepši Izraelki (desno) pa s.i.o že pisali, ko je
dejala, da je največji moč na svetu... Golta Meir
Štupnik, Dr. Borut Pirc, Stane Belak in Zoran Jerin iz Ljubljane, Janez Brojan z Jesenic, Janko Ažman iz Mojstrane, Marjan Manfreda iz Bohinjske Bele, Danilo Cedilnik iz Šentvida in Janez Kunstelj z Vrhnike ter znanstveniki — botanik dr. Tone Wraber, geograf dr. Jurij Kunaver in ornitolog dr. Janez Gregori. Člani odprave bodo odleteli z ljubljanskega letališča Brnik, vmesno pristali v Teheranu ter se spustili v Katmanduju.
Člani letošnje slovenske alpinistične odprave bodo spotoma potovali v Valangčungo, kjer je po bes« dah enega izmed najboljših poznavalcev Nepala dr. Hagena v enem izmed samostanov velika zbirka dragocenih starih kitajskih in drugačnih knjig. Eden izmed šerp, ki b° šel z njimi, govori nekaj tamkajšnjih jezikov in narečij ter bo zato lahko pomagal našim znanstvenikom selekcionirati to dragoceno gradivo, ki ga bodo preslikali ter prinesli strokovnjakom v domovino, da bi ga natančneje preučili.
« « «
V	spremstvu soproge predsednika republike Jovanke Broz je danes prispela na krajši obisk v Slovenijo žena pokojnega egiptovskega predsednika Tahija Naser s sinom Hakimom. V Postojni so visoke goste pozdravili podpredsednik republiške skupščine doktor Jože Brilej, predsednik občinske skupščine Miran Fajdiga, ter veliko število domačih in tujih turistov. Po o-gledu jame so visoki gostje odpotovali na Brdo pri Kranju.
« « «
Novi jugoslovanski konzul na Madžarskem Karel Rutar je pred odhodom na svoje službeno mesto v Budimpešto obiskal predsednika CK ZK Slovenije Franceta Popita, podpredsednika republiške skupščine Staneta Markiča, podpredsednika izvršnega sveta ing. Toneta Tribušo-na in člana izvršnega sveta Milovana Zidarja. Konzul Rutar se je dalj časa pogovarjal tudi na uradu izvršnega sveta za mednarodno sodelovanje med našo državo in Madžarsko zlasti pa o vzajemnem sodelovanju na obmejnem območju.
« « *
Mednarodna komisija za ocenjevanje vin na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes končala ocenjevanje vin za letošnji 18. mednarodni vinski sejem. Ocenila je 718 vzorcev vin, od tega 248 jugoslovanskih, 141 avstrijskih, 67 italijanskih, 49 iz Zvezne republike Nemčije, 49 romunskih in tako dalje, skupno 19 držav. Z drugih celin so jih poslali iz Avstralije, Nove Zelandije, Argentine, Čila, Kanade in ZDA.
Od ocenjenih vzorcev jih je prejelo zlato kolajno 167, srebrno kolajno 434, pismeno priznanje pa 48 medtem, ko 10 odstotkov poslanih vzorcev ni dobilo nobenega priznanja.
V	13-članski komisiji je bilo 5 Jugoslovanov in 8 tujih ocenjevalcev.
« « «
Na gorenjskih cestnih mejnih prehodih je te dni izredno velik promet. Samo Korensko sedlo je od petka do nedelje prešlo 133.000 potnikov, v vsem juliju pa čez milijon, kar je za tretjino več kot v istem mesecu lani. Na Ljubelju so v omenjenih treh dneh našteli 192.000 potnikov. To se seveda močno pozna tudi na gorenjskih cestah, saj prihaja do kar neivzdržnih za-
stojev prometa. Tako vožnja po tri kilometre dolgi cesti skozi Kranj pogosto traja več kot pol ure, pred mestom pa se zaustavljajo kolone vozil, dolge tudi do 5 km.
# * *
V Dolenjskih Toplicah se je začela danes druga dolenjska slikarska kolonija. že uveljavljenim kolonijam v Izlakah, Škofji Loki, I-driji, na Borlu in Ravnah na Koroškem se je lanj pridružila še kolonija na Dolenjskem, ki je ob pomoči mecena novomeške tekstilne tovarne Novoteks lepo uspela. Tudi letos bo mecen ista tovarna, za pomoč pa so zaprosili še tovarno zdravil «Krka» in industrijo motornih vozil. V letošnji koloniji bo sodelovalo 11 slikarjev, ki bodo u-podabljali dolenjske kmečke domačije.
# * *
Včeraj je za posledicami nesreče umrl v jeseniški bolnišnici solist Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani France Langus. Rodil se je leta 1920 na Polj-šici pn Bledu. Že mladega je znani glasbenik Vilko Ukmar pridobil za glasbo. Tako je France Langus prišel v Ljubljano in začel študirati petje, najprej pri profesorici Angelci Trostovi, pozneje še pri Juliju Betettu in Bogu Leskovcu, izpopolnjeval pa se je nekaj časa tudi pri znameniti dunajski pedagoginji Elizabethi Rado - Danielli. Kot solista v manjši vlogi ga na odru ljubljanske Opere srečamo prvič v sezoni 1943 4-1, prve velike vloge pa je začel peti po o-svoboditvi. Med njegove najbolj u-spele kreacije so sodili vsekakor Figaro, v Seviljskem brivcu, Ri-goletto, Renato v Plesu v maskah, oče Fermont v Traviati, Toni v Glumačih, mlinar Sima, Machbeth in Nabucco.	D. K.
V	svojem tiskovnem sporočilu ma-nifestanti obsojajo ravnanje kvestor-jev v Gorici in Vidmu. Zato so udeleženci pohoda danes zjutraj odpovedali študijsko srečanje o problemu pacifizma in so se sestali na krajši seji le popoldne.
Omenjeno tiskovno poročilo izrecno poudarja, da so tisk in varnostni organi skušali minimizirati pomen incidentov v Vidmu. Pacifisti trdijo namreč, da so že od vsega začetka žrtve ilegalnih fašističnih provokacij. Tiskovno poročilo nadaljuje: «Medtem ko so udeleženci pohoda korakali pred sedežem MSI je nenadoma ducat fašističnih pretepačev začel obmetavati protestante s krompirjem, gnilimi jajci in podobnim. Pred misovskim sedežem je bila skupina kakih desetih funkcionarjev varnostne službe in oddelek oboroženih karabinjerjev. Ma-nifestanti so na fašistične provokacije odgovorili na način, ki je svojsten za pacifično gibanje in sicer so ploskali fašistom in glasno odobravali njihovo početje. Sprevod je nato nadaljeval svojo pot proti Trgu Liberta. Ko so bili skoraj vsi manifestanti že mimo vhoda v sedež MSI, so se nenadoma odprla vrata, policija in karabinjerji so se umaknili in skupina pretepačev je napadla nekaj udeležencev pohoda, ki so stopali v zadnjih vrstah. Manifestanti niso reagirali, ker nasilen odgovor ni v skladu z duhom pacifizma. Vse to se je dogajalo pod nosom policistov in karabinjerjev, ki so dovolili fašistom, da so se vrnili v sedež. Samo en pretepač je ostal na cesti in je skušal napasti našega tovariša. Čeprav je imel ta v rokah zastavo in dolgo palico ni odgovoril na provokacijo. Trije ali štirje karabinjerji, ki so ostali ob njem, pa niso «slišali» ukaza in funkcionar ga je moral še enkrat ponoviti. Vojaki so priprli tepista, a so ga osvobodili komaj se je fukcionar obrnil.
V	tem je prišlo do najhujšega incidenta. Marco Panella, ki je osamljen opazoval dogodke, je bil nenadoma napaden. Trije ali štirje karabinjerji, isti, ki so malo prej osvobodili fašističnega pretepača, so ga hladnokrvno napadli in večkrat udarili s puškinimi kopiti. Posredovali so trije policijski funkcionarji, ki so osvobodili Panello. Vsi prisotni funkcionarji in tudi podkvestor so se takoj opravičili li-derju radikalne stranke za napad. Kmalu nato je neki drug funkcionar javno izjavil svoj gnev nad napadom in je stisnii roko Marcu Pa-nelli*.
V	svojem tiskovnem sporočilu pacifisti trdijo, da imajo fotografske posnetke, ki dokazujejo njihovo verzijo dogodkov, čeprav naj bi častnik karabinjerjev zaplenil nekemu zasebnemu meščanu film s slikami o dogodkih pred misovskim sedežem.
Med tiskovno konferenco v dvorani Aiace v Vidmu, je bilo prisotnih najmanj 500 oseb, številni drugi meščani pa so stali na Trgu Liberta, odločeni da branijo pacifiste pred morebitnimi ponovnimi fašističnimi napadi. Pomembna je bila prisotnost številnih vojakov, ši so se z zanimanjem udeležili diskusije o pacifističnem gibanju. Organizatorji pohoda trdijo, da so oblasti skušale aretirati številne vojake in da so za gotovo aretirale vsaj enega in sicer Vincenza De Fioreja iz Neaplja. Tako imenovan »neodvisni tisk* je seveda zamolčal ta dogodek.
NOV PODVIG ZRAČNEGA GUSARSTVA
Milijon dolarjev odkupnine osmim ameriškim gusarjem
Letalo so preusmerili v Aiiir, kjer bodo verjetno tudi ostali ■ Posadka se bo danes vrnila domov
BARCELONA, 1. — Preusmeritev ameriškega letala, do katere je prišlo sinoči, se je srečno končala. Danes popoldne je namreč letalo prispelo v Barcelono, kjer je posadka izstopila in odšla v neki hotel na krajši počitek, preden se z istim letalom vrne v ZDA.
Do preusmeritve je prišlo včeraj
KARTUM, 1. — Sudan in Irak sta ponovno navezala diplomatske stike, ki jih je Sudan pretrgal po neuspelem poskusu državnega u-dara leta 1971.
AVTOSTOP
Vam ugaja parmezan? Pravijo, da je to boljša vrsta sira. 20-letni Angležinji Cristia-ne in Carol Foster pa ga nedvomno ne bosta jedli več. Včeraj sta stali na avtocesti pri Savani in čakali, da se ju kak avtomobilist usmili in ju zapelje do Genove. Namesto avtomobilista pa le privozil tovornjak, s katerega je na nesrečni dekleti padlo 30-kilo-gramsko kolo parmezana. V savonski bolnišnici se bosta morali zdraviti tri mesece
ZVER
Z besedo «zven nazivamo nekatere živali p" tudi ljudi, ki imajo to značilnost, da so napadalni. Tokrat pa imamo o-pravka z drugačno zverjo.
Zver, na katero mislimo, je sedemkilski krap, ki je včeraj v nekem angleškem jezeru napadel 45-kg težkega psa in ga hotel potegniti pod vodo. Psa je moral rešiti gospodar, rana pa je bila tako velika, da jo je moral zdravnik zašiti s sedmimi šivi.
SAMOTAR
Na otočku ob dalmatinski o-bali živi 96-letni samotar, ki ni stopil na celino od 12. leta starosti. Ko mu je umrla mati, je oče dejal otrokom, da ne more več skrbeti zanje. Večina je odšla delat, Božo pa se je zatekel na nenaseljen otoček, kjer se že 84 let hrani s koreninicami, ribami in kakim zajcem.
RECEPTI
48-letnemu Giovanniju Aicar-diju zdravniki niso hoteli predpisati zdravil, ki jih je želel. Zato je ukradel recepta, in si sam predpisal zdravila. Karabinjerji so ga zato aretirali in sedaj čaka na sodno obravnavo.
Pa so res hudobni ti zdravniki, bo marsikdo mislil Pravzaprav niso, čj le pomislimo, da so bila zdravila, ki jih je Giovanni tako nujno potreboval, mamila.
NABOR
Verončan Gianjranco Arguel-lo se je javil naborni komisiji. Kdo bi mislil, da je tam zdravniški pregled bolj površen. To pa ne drži. Komisija je ugotovila, da je Gianjranco vdan mamilom. Mladenič je imel pri sebi nekaj stekleničk mamila in po tem so takoj ugotovili, pri čem so. Poleg tega pa je prišel na zdravniški pregled omamljen. Sedaj se zdravi v vojaški bolnišnici.
ko je osem ljudi zahtevalo od pilota letala DC-8 družbe »Delta*, naj pristane v Miamiju na Floridi namesto v Detroitu, kamor je bilo letalo namenjeno. Na krovu je bilo 81 potnikov in 7 članov posadke. Gusarji so zahtevali milijon dolar-
jev odkupnine v bankovcih po 50 in 100 dolarjev.
Letalo je kmalu po preusmeritvi pristalo na Floridi. Tam so morali letališki delavci napolniti tanke z gorivom, ker so gusarji zahtevali, naj jih pilot odpelje v Alžirijo. V letalo je stopil še en pilot, usposobljen za medcelinske polete, ki je prinesel kovček z milijonom dolarjev (skoraj 600 milijonov lir). Nato so gusarji dovolili potnikom, da izstopijo in veleli pilotu, naj odleti v Alžir.
Medtem je FBI ugotovil, kdo so zračni gusarji. Gre za dve družim, ki sta živeli v predmestju Detroita. V njihovem stanovanju je policija našla kup smeti, .a naj bi simbolizirale ameriško družbo, rožnato svečo, astrološki zemljevid in več drobnarij. Sosedje so povedali, da so gusarji večkrat izrazili željo, da bi potovali v Alžirijo in da so precej izobraženi ter so mnogo govorili o svobodi Gusarji so štirje moški, dve ženski in dva otroka.
Letalo je danes dopoldne pristalo na alžirskem letališču. Gusarji so izstopili in letališka policija jih je zasliševala približno eno uro, nato pa jih je na vozilu alžirske letalske družbe spremila v središče mesta.
Alžirske oblasti niso še sporočile, kaj nameravajo storiti z gusarji. Do podobne preusmeritve je prišlo že 3. junija letos. Takrat so trije gusarji, pripadniki neke črnske organizacije, ostali v Alžiriji, odkupnino pa so vrnili letalski družbi «We-stern Airlines*, ki je bila lastnica letala. Baje so tudi avtorji te preusmeritve pripadniki neke črnske organizacije, vendar pa ta vest ni še potrjena.
Letalo je kasneje zapustilo Alžir, vendar je bila posadka preutrujena da bi se podala na 8.000 km dolgo potovanje. Zato je danes popoldne pristala v Barceloni, kjer se bo odpočila.
uporabljenja kemičnega orožja j5! obravnava problem podzemskih F drskih poskusov. Zaradi pomanjk®' nja govornikov je predsednik Pre” • ložil zasedanje na prihodnji četrta i
Ob tridesetletnici.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Sodniki ne verjamejo Valeriu Biscalchinu
PALERMO, 1. — Danes je policija objavila še nekaj podrobnosti o aretaciji 32-letnega Valeria Bi-scalchina, ki je pred časom posredoval nekemu časopisu podrobnosti o aretaciji časnikarja Maura de Maura. Dejal je namreč, da so de Maura ugrabili v PaJermu in ga šele dva dni kasneje odpeljali \ Agrigento, ter nato v Porto Empe> dolce, od koder naj bi ga z ribiško ladjo odpeljali proti Lampedusi in ga med plovbo vrgli v morje. Policija je ugotovila, da si je Biscal-chin vse to izmislil. Prepričali so se namreč, da je človek, ki ga je Biscalchin obtožil, nedolžen in pri ugrabitvi ni sodeloval. Zato so Bi-scalchina aretirali in obtožili lažnega pričevanja.
Francoski jedrski poskusi
PAPEELE. 1. — Vse kaže, da so francoski znanstveniki prejšnji teden opravili še en jedrski poskus na atolu Mururoa, Ta poskus naj bi bil tretji in zadnji poskus serije »jedrska kampanja 1972».
Odložena seja razorožitvene konference
ŽENEVA, 1. — že drugič v zadnjih dveh tednih se je pripetilo, da so morali odložiti konferenco o razorožitvi v Ženevi zaradi pomanjkanja govornikov. Konferenca, katero so sklicali v Ženevi, pripravlja med drugim načrt za ukinitev
V petek otvoritev Gorenjskega sejma
V petek, 4. t.m. bodo v Kranju otvorili 22. Gorenjski sejem. Razstavni prostor, ki ga vidimo na sliki, meri 19 tisoč kvadratnih metrov, zgradili pa so ga lani. Poleg tega bodo imeli obiskovalci na razpolago približno 10 tisoč kv. m gostinskega
prostora ter prostora za zabavišče.
Na sejmu bo letos zastopanih 12 držav. Poleg Italije in Avstrije, ki sta v Kranju že tradicionalna gosta, bodo razstavljala tudi podjetja iz ZR Nemčije, Švice, Danske, Ja-
Kanade, Švedske in Norveške. Italijo bo zastopali 26 podjetij, od katerih 10 iz naše dežele. Sejem je ža prejšnja leta dosegel izreden uspeh, letos pa bo, glede na število razstavljavcev uspeh nedvomno še
iz za* iM.-iiiv.ijL-, o v ill* V * 1, ijmiMie, oa- razstavljavcev uspen nedvomno se ponske. Hongkonga, Indije, ZDA, vičji. Razstavljavcev bo namreč 308,
od katerih 93 inozemskih. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, vstopnica pa bo stala 5 ND. Ob 19. uri se bo začenjal zabavni program, na katerem bo nastopila vrsta znanih glasbenih ansamblov. Sejem bo odprt do 15. t.m.
nost je leta 1941 organizirala ce® tralna tehnika CK KPS, ki jo Je v začetku vodil organizacijski & kretar CK KPS Tone Tomšič, ^ pa se je organizacijsko dokoč®0 izoblikovala, je imela več odseki**'
i. -d temi tudi odsek za zveze *® esspedit.	.
Odsek za zveze in ekspedit i po posebnih tajnih kanalih in k'*' rirskih zvezah posredoval P°sW med partijskimi in frontnimi rumi, omogočal partijskim in fro® nim organizacijam prehod mejo, ki jo je ustvaril okupaw' razpečeval literaturo do vSl okrožnih vodstev ter partijska enot in pomagal organizirati sanj®' stojne tehnike v vseh okrožjih S* venije. Polet narodnoosvobodilni gibanja in ofenzivnost partizane* vojske ter z njo prvo osvobojej ozemlje v Sloveniji spomladi i** so dali pobudo za intenzivnejšo ®. javnost na vseh področjih. Vesti uspehih in zmagah pa so mor®\ vsak dan prodreti v vse voja®, enote, priti do slehernega mesta * vasi. Tiskarne so delale s P0*”, zmogljivostjo. Vzporedno s štev* lom pisemskih pošiljk so se več® tudi skladovnice časopisja in rature, ki jih je bilo treba r®t nositi po vsej domovini. Doteda**/ zveze niso več zadoščale. Treba F bilo misliti na specialne enote, bi jim bilo zaupano izključno vpr® sanje zvez. Tako se je rodila * misel o terenskih vodih (TV), S*/ pinicah kurirjev, ki naj bi se 2 drževali stalno na istem terenu vzdrževali določene zveze. Ro®l ofenziva poleti 1942 je sicer P1* prečila takojšnjo uresničitev K misli o terenskih vodih, takoj F ofenzivi pa je bil načrt uresničuj Razumljivo je, da se je nov «ar
kurirske službe začel "najprej J*^ ljavljati v okolici vodstva nar0®! osvobodilnega gibanja, da je L tekal iz taborišča glavnega Sta in drugih vodilnih političnih ort nov. Jeseni 1942 so bili izhod1®^ novo postavljenih kurirskih Z'L Dolomiti. S prihodom osrednjih litičnih in vojaških forumov i® lomi tov v Kočevski Rog spon® j 1943, se je težišče kurirskih preneslo na to območje, predv®^ na kurirsko postajo TV 15, hi i
malodane do konca vojne . -žala vlogo osrednje kurirske K staje za vso Slovenijo ozirom® , hodišnče točke, od koder so 2'p[1. potekale prek Notranjske na morsko in Gorenjsko ter prek ^ lenjske na Štajersko in Koroške-jj Osrednja kurirska postaja Tto* je bila v začetku leta 1942 v čevskem Rogu, pozneje pa $e p
v#
premestila v zapuščeno vasico čice. Nalog za ustanovitev te F staje je dal ing. Lojze Rojc sf, tizanskim imenom Miha T., k*
bil odgovoren za zveze pri nem poveljstvu partizanskih staremu revolucionarju Antonu* a žetu, ki je kot komandir P06^ zelo uspešno skrbel za neovirani ( pošte, tako da zveza ni bila nih ^ prekinjena. Na kurirski postaj* ,j 15 je bilo kmalu zbranih dvaJ* mladih in pogumnih borcev, s®Jjje, starih partizanov in članov Pa. iie od katerih je osem dalo živtlct pri izvrševanju kurirske službe- .j. Medtem ko je bila v osrednji ® veniji stalna kurirska služba 'S, ljana že v drugi polovici leta 1 so jo Slovensko primorje, StaJA ska in Gorenjska dobili šele leta. Marca 1943 je glavno stvo slovenskih partizanskih čet L
slalo v Slovensko primorje dr. ^ jana Dermastjo - Urbana, da stavi in organizira mrežo kui«--^ postaj. Do poletja 1943 je bilo 5 ( vensko primorje od Snežnika. je bila prva kurirska postaja. do Bovškega in Beneške Slove*% kjer sta bili poslednji, prepre^ s kurirskimi potmi in postajam*^) kapitulaciji Italije (septembra ™ so se te zveze še okrepile. „ j,
Centralna kurirska postaja ‘m ki je bila v Tribuši, je vzdrže**. zvezo s štabom H. relejnega ®>. torja za Primorsko. Naloge k®*^ skih postaj — na Primorskem / jih imenovali običajno karavle^ so bile predvsem prenašati PLj-partizanskih enot in političnih o«, nizacij, raznašati literaturo > spremljati predstavnike ljudske m, lasti, partizanskih enot in P0'1wr nih organizacij, ki so službeno ^ tovali iz enega kraja v drug*- $ partizanske tiskarne Slovenija -kurirji prinesli »Partizanski “J1 ji nik* v dvajsetih urah v T®*1 Tržič.
Z namenom, da bi kurirsko SL bo usposobili za zahtevnejše ge, je glavni štab Slovenije tembra 1943 izdal odlok o nizadji kurirskih zvez ter jih .P je imenoval v relejne linije, ki podredil oddelku za zveze pri jf (t nem štabu. Dotlej so namreč .j. kurirsko službo odgovarjala P°u na vodstva.
Maks Bur#”