Oo&Ig ■ Ai. Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2006. 2994 in 2050 -kra*,_ ŠTEV. 272 B nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljub" Ijana št. H).(>50 in 10.544 zn inserate; Sarajevo štv. 7963, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka m dneva po prazniku ■П Carinsko obzidje se dviga Trgovina je že pri primitivnih narodih utirala pot civilizaciji; potujoči trgovci so bili edina vez med razkropljenimi narodi, kakor so danes karavane edino prometno sredstvo, ki omogoča občevanje med raztresenimi afriškimi plemeni. Šc danes tečejo niti. ki vežejo v materijo zakopano človeštvo, po cestah in železnicah, koder se več ali m.'.nj prosto preliva blago, plod rodovitne zemlje in človeškega uma, ki išče čim najkoristnejšega uvrednotenja. Gospodarske zveze približujejo narode, ker omogočajo medsebojno spoznanje in jih tudi interesno vežejo med seboj. Nasprotno z javnim mnenjem, da f-o zadnje svetovne vojno krivi »kapita'.i-slic — mislimo r.a osebne mahinacije posameznih velekapilalistlčiiih magnatov in ne na kapitalistični sistem sam ki je samo plod liberalizma in ko' takšen gotovo sokriv na ustvarjanju vojnega razpoloženja — nasprotno torej s tem mnenjem, ki je bilo med vojno in takoj po vojni zelo razširjeno, so zgodovinarji danes dokazali, da se je prav ^kapital« pač iz strahu za po svetu naloženi kapital upiral do skrajnosti vojni. Kapital sili vedno v kraje, o katerih misli, da jim je mir zagotovljen. Gospodarske zveze so postale nujno velika ovira vojni. človeštvo se jc po vojni pod vplivom nacionalističnih naukov še bolj zakopalo za svoje politične meje in je napravilo iz njih prave strelske jarke. Državniki, ki se zavedajo, da mora razvoj v tem pravcu dovesti do katastrofe, skušajo zbližati politično ločene tabore s pospeševanjem gospodarskih stikov. Klasičen primer sla nam dala nedavno Laval in BrUning. Na tem mestu smo -'e nedavno zapisali, da ima današnja gospodarska kriza, ta strahovita šiba božja, vsaj to dobro stran, da sili narode k zbližanju. Stalin je pod pritiskom bede ludi na znotraj v marsičem popustil od svojega revolucionarnega jircgrama in njegov odposlanec Litvinov vztrajno išče zveze z zapadom prav iz finančnih potreb. Brezdvomno je samo okolnosl. dn morejo državniki postavili svoje delo za zbližanjc med narodi samo na to malerijalno podlago, na golo koristolov-slvo, porazno izpričevalo za povojno Evropo, ki je pozabila na ideale in v prvi vrsti na zapoved o krščanski ljubezni. Žalibog se zdi, da jc obnovitveno delo po vojni razrvanega svela izgubilo šr to tvarno podlage. V najnovejšem času so se pojavila na obzorju svetovnega gospodarstva znamenja, ki z vso zanesljivostjo kažejo, da je ludi gospodarstvo, ki je končno finmo udejstvovanjo človeških idej, zavozilo na pot, ki so mu jo pripravljale ideologije, lo je v prvi vrsti nacionalizem skupno z bratom liberalizmom, od katerega .se Evropa še danes ne more defini-tivno poslovili. Tudi o1?podarstvo bo prenehalo bili vrz med naredi in bo poslalo prav nasprotno, lo je prva razmejitvena točka med njimi, in sicer v najbolj kritičnem času. Od sosedov nas ne ločijo samo politične meje fr bodeče žice. temveč postavili smo si tudi visoko r.irnisko obzidje, ki ga čedalje bolj dvigamo. Zveza nnrclov prav lo dni zaman poziva dva svoja člana, nai rdložita orožje, zaman je tudi njena akcija, da bi žo enkrat pričeli rušili carinsko obzidje. Vsi dobro vemo. da je lo edina pol, ki jielje k rešitvi, hodimo pa po drugi. V lem je vsa tragika današnje dobe. Anglija, ki je celo slolelje branila svobodno trgovino in je s svojo trgovinsko politiko blažilno vplivala na drugo države, da niso šle s carinami previsoko in da so navadno sprejele v trgovinske pogodbe klavzulo o največji ugodnosti, prav ta Anglija je povišala obstoječe carine na obdelano blago r.a 50 odstotkov in sc inendn pripravlja, da zviša carine ludi na živila. Angleži so se zavedali daleko-fožncsli svojega ukrepa in so zalo iz previdnosti pristavili zakonu, da ostane v veljavi samo za dobo šestih mesccev. I'o vsej Evropi gre val razburjenja radi lega l;or a. Razburjajo se Francozi, ki že pripravljajo proti -kiepe. razburjajo se Nemci, češ, da ne bodo m- gli plačati reparacij, ako se jim onemogoči izvoz, lo je glavni vir dohodkov, vznemirjajo se tudi či-s' i s lovaški industrije!. Brezposelnost grozi sto-tisoiem delavcev, ki so izdelovali v evropskih tovarnah blago za Anglijo. Vse prizadete države grozijo z represalijami, to je s carinskimi ukrepi, ki bi pomenili v resnici bojkot angleškega blaga. Od grožnje bo prišlo do dejanj, ker sc Angleži gotovo ne bedo umaknili, povišali bomo še za nekaj metrov carinsko obzidje. Evropa se razburja, ko bi se morala potrkati nn prša, rekoč: . Mea culpalc Angleži so samo *!"!iii zgledu drugih držav. Da zboljšajo trgovinsko bilanco, so zvišali carine. Vprašanje, ali se jim bo lo pesrečilo, ni bistveno; lo jc pač njihova zadeva. Vse države, predvsem Amerika, so se obdale s carinami. Amerika je hotela, da bi bila aktivna nf-Mia trgovinska bilanca, aktivna bi morala biti tu'li plačilna bilanca sama. Kako naj potem evropski dolžniki plačujejo svoje dolgove, ako ne z izkupičkom od svojega izvoza? Podobno je postopala Francija proti drugim evropskim državam. Dva svetovna finančnika sla se istočasno z drugimi revnejšimi državami zobarikadirala za carinsko obzidje. Na drugi strani nočeta več izvažati svojih kapitalov, ki bi bili v kritje drugim državam s pasivno trgovinsko bilanco. Tem nc preostaja drugega, kakor da ei skušajo zmanjšati pasivnost svojih trgovinskih bilanc, in sicer s tem, da dvigajo carine in zavračajo tuje blago. S tem postavljamo umetne oviro naravnemu gospodarskemu razvoju, ki je utemeljen že v zemljepisni legi in strukluri posameznih držav. Umetno so bodo razvijalo v posameznih državah gospodarsko kulture in industrija, za katero sploh ni dana naravna podlaga. Ali ne pelje la pot k gospodarskemu polomu? Dr. Marinkovič obišče Varšavo Obisk naj podčrta prijateljstvo med obema državama — Belgrad, 27. nov. 1. Iz zunanjega ministrstva ! javljajo, da bo te dni odpotoval v Varšavo na obisk ' naš zunanji minister dr. Marinkovič. Prvikrat i bilo govora o tem prijateljskem sestanku in« • obema državnikoma prc skeni parlamentu, ko je ilr. Zaloški javno izpovedal, s kakim izrednim veseljem pričakuje obisk svojega jugoslovanskega tovariša, kateremu hočejo pokazati, kako globoko jc prijateljstvo med obema slovanskima narodoma. Dr. Marinkovič ostane Iri dni v Varšavi, kjer bo njemu na čast prirejena cela vrsta svečanosti. Dr. Zalcski jc v to svrho žc odpotoval iz Pariza domov, da bo sprejel našega ministra. Z dr. Marinkovičrni pobijejo (udi njegova soproga ter pomočnik zunanjega ministra dr. Karovič s šetom kabineta Kovače-vičem in s posebnim tajnikom Pavlovičem. V zunanjem ministrstvu so izjavili, da je ta obi«k samo formalnega značaja in hoče podčrtati prijateljstvo med obema državama, ki se na enak način trudita, da bi so uveljavilo mirno razpoloženje v Evropi. Drugih ciljev ta obisk nima. Seveda se hoelo državniki pri tej priliki razgovarjali o raznih taktičnih vprašanjih mednarodne politike, kakor na primer o poljsko-sovjot-skili pogajanjih ter o pripravah na razorožitveno konferenco, ker jo naravno zelo važno, da pritli}jn države na lo konferenco z jasno izdelanim programom. Poljski poslanik Sclivvarzburg-Gunter v Belgradu se je že odpeljal v Varšavo, da se udeleži sprejema našega ministra in razgovorov v poljski prestoliri. S potovanjem dr. Marinkoviča v Varšavo je sedaj podan tudi protiobisk poljskega zunanjega ministra dr. Zaleskija v Belgradu. Evropska javnost bo lirez dvoma iskreno pozdravljala te direktne stike med slovanskimi državami na vzhodu, ker so najboljša garancija za vzdrževanje miru in zu sodelovanje, ki jo posebno ua gospodarskem polju postalo daucs neobhodno pol robno. Demonstracije pred našim soHjskim poslaništvom Sofija. 27. nov. Agencija Avala jioroča: Bolgarska agencija poroča: O priliki oblctnicc neuil-Ij'jske pogodbe se je vršilo danes v sofijskem gledališču, kakor je to navada vsako leto, protestno zborovanje. Po koncu zborovanja je hotelo nekoliko stotin dijakov priredili demonstracije. Ker so bile tc demonstracije prepovedane, jo prišlo na več krajih mesta do spopadov med demonstranti in policijo, pri čemur jo bilo več lažje ranjenih s kame- njem. Do spopada je prišlo tudi pred jugoslovanskim poslaništvom v Sofiji, dasi so bili prihodi poslaništvu od policije zastraženi, da ne bi prišlo do incidentov. Policija je napravla vse, kar jo bilo v njeni moči, da prepreči demonstrantom približati so jugoslovanskemu poslaništvu. Policiji se je posrečilo demonstrante razpršiti. Ko so demonstranti metali kamenje proti policiji, je neki kamen zadel tudi okno poslaništva in ga razbil. Na drugem kraju so demonstranti razbili s kamenjem nekoliko oken na zgradbi jugoslovanskega konzulata. Izvršenih je bilo več aretacij ter uvedena preiskava. Ravnatelj sofijske policijo iu minister za notranje zadeve Girginov sta obiskala po teh dogodkih takoj jugoslovanskega poslanika in mu izrazila obžalovanje zaradi omenjenega dogodka. Sofija, 27. nov. AA. Bolgarska agencija poroča: Za časa spopadov med demonstranti iu policijo ni policija niti enkrat uporabila strelno orožje. Lava I dobil zaupnico Oster boj med skrajno desnico in levico v parlamenta - Velika zma*a vlade Pariz. 27. nov. tg. Ob 3 zjutraj jo bilo končana zunanje politična debata v poslanski zbornici s tem, da je bila odkloniena nezaupnica socialista Leona llluma s 320 proti 240 glasovom, nadaljnja nezaupnica radikala Herriola s 340 proti 275 glasovom, sprejeta pa zaupnica sredinskih strank s 325 proti 150 glasovom. Pri glasovanju zaupnice so se radikali vzdrževali glasovanja. Polek pelurne nočne seje je bil zelo živahen. V zunanje politični razpravi so govorili skoraj samo o nemško-francoskih odnošajih in o bodoči ureditvi reparacij in dolgov. Ministrski predsednik Laval je moral Se enkrat in natančneje precizirati stališče Francije na bodočih reparacijskih konferencah. Tnko je rekel, da res nc obstoja nobena zveza med reparacijami in medzavezniškiini dolgovi. To izhaja iz llooverjevega načrta in iz komunikeja, ki sta ga skupno izdala Laval in Hoover. Tudi med kratkoročnimi privatnimi dolgovi in reparacijami ni nobene zveze. Ureditev kratkoročnih kreditov sc bo izvršila mod privatnimi upniki in privatnimi dolžniki. Kol odgovorni šef vlade se Laval brani, da bi sc s tem bavil. Možno jc, da se bo našla rešitev v miljardnih imetjih Nemčije v inozemstvu. Vendar sc o privatnih dolgovih na vladnih konferencah no more govoriti, čeludi bi jih strokovnjaki s stališča splošne plačilne zmožnosti Nemčije upoštevali. Pred Lavaloni je namreč Franklin Bouillon sprožil oslro ntako. Grajal je namreč, ila je Briand med veliko zunanje politično debato skoraj ves čas izostal in ga res ponoči ni bilo videli. Glede Nemčije je rekel Bouillon, da ne prizna niti svojih dolgov. niti svoje razorožitve, nili svojih mej. Od svojih 210 miljaril dolgov jo Nemčija 170 miljard di-i rektno prigoljufala od svelovne finance. Dr. BrUning jo senca, ki bo trajala samo tako dolgo, kakor i bo to ugajalo njegovemu nasledniku, ki ga itak poznu ves svet (Hitler). Francija jo 10 let dajala Nemčiji koncesijo iu denar, ila bi okrepila svojega I starega sovražnika. Najprej je imela Francija vojno I žrtve, ]>otem jc bila ona žrtev oderuških špekulacij : in potem anglogermanskih financ! Pri tem jo Laval I prekinil Bouillona, čeS, dn tako oster govor, ško-I dujo francoskim interesom. Nato postane Bouillon j Se ostrejši in zakliče Lavalu: »Vi mi nimate dajati ; nobenih naukov! Vi ste bili defelist med vojno! Vi j ste absolutno hoteli iti v Kodanj, da bi pridigali ' socialistični mir! : Glede Nemčije jo Bouillon na dalje izjavil, da jo ni mogoče rešiti. Treba je ngo-! loviti njeno voljo za plačevanje, ne pa njene plačilne zmožnosti. Treba jo spraviti nazaj v Nemčijo pobegli nemški miljardni kapital. Nemčija naj najprej napravi red samo pri sebi. ne pa zahtevali pomoč od Hitlerja in od zunaj. Bouillon jo zaključil svoj govor s pozivom socinlistom, da se sestavi vlada narodne unije, ki bi edina mogla v prihodnjih desetih ali 20 letih rešiti Francijo. Na proteste z levo strani jc Bouillon zaklical: Kako ti. da socialisti Nemčijo sodelujejo pri narodni uniji? , nakar je dobil odgovor: .Samo proti Hitlerju! Takoj nato je vstal Leon Blum in izjavil, da je potreba nemško-fraucoskega zbližanju splošna, da pa bo ostala brez uspeha, čo se bo skušala izvesti na način, kakor ga prakticira francoska vlada in njena večina. Treba je Nemčiji pomagati veliko potezno. Finančni minister Flandin zakliče: Dr. Schaeht jo porušil kredit Nemčijo s svojo kanipa-nijo. Ni stvar Francije, ustavili odhod kreditov iz Nemčije, ali propr, beg nemškega kapitala. Francija je prva p. .ila mednarodno snnncijo iu podporno akcijo. i\o je potem Leon Blum dnlje trdil, da Frnnrija zalo ni pomagala Nemčiji, ker sije vlada bola svojo lastne večine, je vstal Laval iu podal svojo žo omenjeno izjavo. Nato jo Ilerriot kritiziral nedostalke, priznal pa, da je treba biti previden že zato, ker bi Nemčija, če bi bila oproščena vseh bremen, s svojo skrajno racionalizirano in modernizirano industrijo lahko zmagala proti tehnično šibkejši Franciji. Blumovn in Herriotova nezaupnica nista izrecno grajali vlado, temveč ji samo nista hoteli izreči zaupanja. Leon Blum jc zahteval energično politiko mednarodnega sodelovanja in solidarnosti v zadevi potrebnega zbližanja z Nemčijo, organizacije Evrope, stabilizacije valut, sočasne in kontrolirane omejitve oboroževanja, organizacije v Zvezi narodov z internacionalizacijo letalstva, železnic in pa-roplovbe, pri čemer bi se morala absolutno prepovedati privatna fabrikacijn orožju. Zaupnica, izrečena vladi, pa ugotavlja, da vlada čuva interese Francije in izvaja politiko miru in mednarodnega sporazuma. Veltki nemiri v sobranju Komunisti izzvali Itrvav pretep Sofija. 27. nov. tg. Na obletnico podpisa mirovne pogodbe v Neuilleu jo bila danes v poslanski zbornici velika manifestacijo, katero so komunistični poslanci izrabili za velik nemir. Na koncu govora vladnega poslanca Genova, ki sc je spominjal ločenih manjšin, so se vsi poslanci dvignili s sedežev, da počastijo v vojni padle vojake, samo komunisti so obsedeli in žalili vlado in poslansko zbornico. Predsednik je izključil najhujšega komunističnega kričača iz seje. Proti temu jo protestiral komunistični poslanec Kostov, poslanci večine pa so Kostova potegnili z govorniškega odra. Nastal je pretep, posebno, ko jc predsednik predlagal, da se izključijo vsi komunistični odposlanci od treh sej. Mnogi poslanci so bili do krvi tepeni. V Sofiji sami so velike množice demonstrirale proti mirovni pogodbi, študenti pa so demonstrirali pred poslaništvom Francije in Jugoslavije. Policija na konjih jc kmalu napravila mir. Sofija, 27. nov. AA. Bolgarska agencija poroča: Odgovarjajoč v parlamentu na interpolacijo socialističnega poslanca Pnstuhova je predsednik bolgarsko vlade Mušanov izjavil, da potuje v Angoro, da vrne turški prestolnici obisk, ki ga je napravil lani turški minister za zunanje zadevo Tcf-čik Ruždi bej v Sofiji. Mušanov je nato naglosii. V komcnlarju k povišanju angleških carin jc neki nemški framasonski list zapisal, da je kriza svobodne trgovine kriza liberalizma in posledica njegovih grehov zoper prostost. V resnici jo to kriza liberalizma in njegovega otroka kapitalizma. Preživela jc ne bosta ne oče nc sin, ker nc mor.ita dati današnjemu človeštvu edinega zdravila, ki more rešili pred propm'.om, to jo '.iubezrU. da jc cilj bolgarske politike samo mir in sporazum s sosedi in ostalimi državami. Bolgarska vlado se nc namerava na mednarodnem polju spuSčati v nobeno špekulacijo. Na kraju je Mušanov dejal, da morala Bolgarija in Turčija rešili vsa ona vpraša nja, ki se nanašajo na gospodarstvo. Pred novo revolucijo v prometu Pariz, 27. nov. AA. Gaston Gerard, državni podtajnik za turistiko, se je danes udeležil poskusne vožnje v avtomobilu na tračnicah na 30 km dolgi progi blizu Chartresa. Uvedba avtomobilov na tračnicali bi vožnjo na železnicah napravila mnogo udobnejšo in bi zelo pospešila turistiko v vseh pokrajinah Francije. Ta uvedba tvori eno izmed glavnih točk programa vlade za zboljšanje stanja železniških družb, zakaj to vozilo bi združevalo veliko hitrost z dozdaj nedosegljivim konfortom, s čimer bi dobile železniške družbe novih možnosti za racijonaliziranje prometa in dosego novih prihrankov. Železniške družbe bi tako lahko nadomestile z avtomobili na tračnicali mnogo lokalnih vlakov, ki so dosti prepočasni in pretežki in zato premalo rentabilni. Razmerje med njih težo in številom potnikov, ki jih lahko prevozijo, je pri teh vlakih mnogo dražje kakor pri avtomobilih na tračnicah. Na poskusni vožnji je vodil avlomobil na tračnicah g. Michelin, znani tvorničar avtomobilskih koles. Poskusni vožnji so prisostvovale mnoge francoske in inozemske odlične osebnosti. Državni podtajnik je bil z vožnjo jiopolnoma zadovoljen iu je izrazil nado, da bo v kratkem moči uvesti to vozilo v vsej Franciji. Dunajska vrcinonsku napoved: Polagoma bo začel prodirali hladni kontinentalni zrak proti za-nodu. V iužnih Alpah nnjbrzc sneg. No ve carnski ukrepi Anglije London. 27. nov. AA. Vlada jo na snočnji seji spodnje zbornice naznanila, da bo v kratkem predložila zakonski načrt v zaščito domaČega žila in o carinah na uvoz luksuznih poljedelskih pridelkov. Zakonski načrt o zaščiti domačega žita ima namen zagotoviti domačim poljedelcem trg za njihove pridelke ob prihodnji žilni letini. Zakon bo ludi določil maksimalne cene. — Konservativni poljedelski odbor, narodna kmetska zveza in slične organizacije so se vladi zahvalile za njeno obrambo poljedelskih interesov. — Poročajo, da bo zakonski načrt v glavnem sledil smernieam kvotnega sistema. ki ga jo izdelalo poljedelsko ministrstvo žo pod delavsko vlado. Ta sislein bo zaenkrat omejen le na žito. Pozneje, če so bo obnceel, ga bodo uve-Ijovili tudi za druga žita. Ker so žilni mlini racionalizirani, ne ho težko uvesti kvotni sistem. Cenijo, da se bo tako podražilo žito za deset šilingov pri čelrti. H s ti er nič ne ve Berlin. 27. nov. A A. \Volffbiro poroča: Državni poslanec Gohring je izročil po nalogu predsednika nacionalno socialistične stranko Hitlerja notranjemu ministru spomenico, v kateri pravi vodstvo stranke, da jo šele iz časopisja zvedelo za tako zvano veleizdajniško akcijo nacionalno socialistično stranko v Hcssenu. Glavni odbor stranke izjavlja, da nima к temi vestmi nobeno zveze. Vodstvo stranko je prej ko slej nn stališču najstrožje legalnosti. Stranka bo uvedla preiskavo in bo ravnala najstrožje 7. vsakim članom, o -katerem hi dognala, da jo kršil načelo legalnosti. Take osebe bodo tnkoi izključene iz stranke. Kam gre francoski denar Pariz. 27. nov. tg. V razpravi o zasilnem programu je prišlo danes do ostrega nastopa mod socialističnim poslancem Anreolom in finančnim ministrom Flandinom o porabi rezerv francoske državne blagajne. Poslanec Aureol je očital finančnemu ministru, da je protizakonito potrošil niiljard-ne zneske iz tresorjev, deloma zato, onski strani ni bilo nobene smrtne žrtve. Mednarodni kongres za razorožitev ^ariz. 27. nov. A A. Tu je bil otvorjen mednarodni kongres za proučitev rnzorožitvenih vprašanj. Otvoritvi je prisostvovalo 600 delegatov iz mnogih držav. Angleški delegat Roberl Ceeil in francoski zastopnik De Jouvenel sta imela pozdravne govore. Zahvalila sla se delegaiom za tolikšno udeležbo. Francoski zastopnik De Jouvenel je nato izročil predsedstvo kongresa Noelu Bakerju. Nemški delegat je v svojem govoru poudaril, dn bi bilo treba ustanovili novo vero v mir. Francoski delegat Gae-sin je predlagal, naj bi Zveza narodov razpolagala z mednarodno policijo proti vojni. Poljski delegat Lednicki je za splošno razorožitev, ker bodo sicer narodi propadli. Grški delegat Politis je govoril o razorožilvenem vprašanju s pravnega stališča. Opozoril je na dosedanje mednarodne pogodbe in na obveze, ki so jih prevzeli narodi. Potrebna bi bila mednarodna konvencija, ki bi narodom dovoljevala le policijo in ki bi odpravila stalno vojsko. Nato je povzela besedo v imenu srednjeevropskih žen princesa (,'antnrusene. V svojem govoru je izrazila bojazen, da ne bi. čeprav ta trenutek nI neposredne vojne nevarnosti, prišlo do večjih nemirov, ker ni \ vseh državah blagostanja. Italijanski delegat Dorielo se je v svojem govoru zavzel za porušitev carinskih mejn. Nemški delegat Schreiber, ki je bil poslanec nemškega državnega zbora, je v svojem govoru zahteval, naj se razorožitev takoj Izvede. Belgijski delegat RolUn se je priključil stališču francoskega delegata In je navedel težkoče, ki preprečujejo takojšnjo splošno razorožitev. Nato je povzel besedo francoski delegat Pain-levo, ki je v svojem govoru zavrnil načelo brezpogojno razorožitve, češ da je nevarno. V splošni debati so posamezni govorniki pobijali tezo francoskega delegata Pninlevejfl, pri čemer je prišlo do raznih manifestacij. Toda g. Pain-leve Jo na vse kritike izjavil, da no umakne niti ene besede tega, kar je rekel. Trgovski sporazum med Madjarsko in ČSR Budimpešta, 27. nov. ž, Madjareka agencija službeno poroča, da sta matijarska in češkoslovaška trgovinska delegacija, ki se pogajata v Pragi, sklenili sporazum, po katerem je Češkoslovaška določila kontingent za madjarsko moko in žito. Mad-jarska bo lahko uvozila v Češkoslovaško lelno 7000 vagonov moke in 5000 vagonov pšenice. Uvozna catinska tarifa je določena za pšenico 7.50 Kč, 7 sm?tnih obsodb radi vohunstva Variava, 27, nov. tg. Poljski preki sod je v Baranovičih-obsodil 7 oseb na smrt na vcšalili. ker so vohunili za Sovjetsko Rusijo, Zagovorniki so vložili prošnjo za pomiloščenjt, Lfuh$*€mski občinski sveS Nemiri v Sanga'u Pariz, 27. nov. AA. Indopacifiška agencija poroča iz šanghaja: Včeraj je prišlo 10 tisoč, dijakov pred vladno palačo v Nankingu. Delegati dijakov so izročili vladi spomenico nacijonnlnega dijnštva, ki zahteva, naj vlada napove Japonski vojno in iz-žene Japonce iz Mandžurije. Dijaki zahtevajo naposled, naj kitajska vlada odpokliče svojega delegata iz Društva narodov. Iz Mandžurije Pariz, 27. nov. AA. Poročilo angleških uradnih opazovalcev, ki je prispelo danes v Pariz, pravi, da jo izven velikega zidu samo 23.000 kitajskih vojakov in da so Japonci 25. novembra zavzeli Sin-minfu. Japonske čete prodirajo zdaj v jugozapadni smeri. Partz, -T. nov. AA. Kitajska vlada je obvesliln DN, da so angleški opazovalci ugotovili, da nc obstoji nikakršna koncentracija kitajskih čel v okolici Tientstna in da demantirajo vse vesli o nekem premikanju kitajskih čet južno velikega kitajskega zidu. Poročilo angleških opnzovalcev pravi, da so vsa tozadevna japonska poročila tendenciozna. Republika aH monarhija London, 27. nov. tg. Iz Mukdena se poroča, da se namerava lam preosnovati novu mnndžurska vlada v monarhijo s cesarjem Šuangtungoni, kateremu je guverner .lunšinkai po svojem odstopu že ponudil krono. Bivanje bivšega cesarja v Mandžuriji se prikriva. Japonski krogi dobrohotno podpirajo ta pokret. V Tiencinu so zopet izbruhnili nemiri. V kitajski del mesta so streljali s strojnimi puškami. Tudi v italijanski koloniji so streljali na Kitajce. Določitev nevtralne cone Potit Parisien« izjavlja, da eo dobili opazovalci nalog določiti nevralno cono 20km med četami obeh strank. Včeraj je Svet Zveze narodov imenoval tričlanski odbor pod predsedstvom lordn Roberta Ceciln, da sestavi formulo sporazuma za končno poravnavo konflikta. Župnik J. Kos izpuščen Sušak, 27. nov. Glede vesti o aretaciji župnika Josipa Kosa v Biljnni pri Gorici javljajo 7, Reko, da je bil aretiranec izpuščen po dveh urah zapora. Ko so peljali orožniki župnika skozi vas, se je polastilo občinstva veliko razburjenje in bati se je bilo izgredov. Iz madžarskega parlamenta Budimpešta. 27. nov. ž. Na včerajšnji seji madjarskega parlamenta je govoril baron Biedcr-inann, ki je ostro napadal avstrijsko-madjarsko carinsko unijo. Prepričan je, da kaj takega sosedne države nikoli ne bi dopustile, zato pa je mnenja, da bi bilo mnogo pametnejše, da se osnuio donavska unija, v katero bi vstopile razen Madjarske še Jugoslavija, Romunija, Češkoslovaška in Avstrija. Poročilo gl. volivnega odbora Belgrad, 27. nov. AA. Glavni volivni odbor jo končal svoje poročilo o volitvah narodnih poslancev zn narodno skupščino dne 8. novembra 1931. f. Volivcev, vpisanih v volivne imenike, jo bilo 3,483.349. II. Pri volitvah je glasovalo 2,342.520 volivcev. lil. Za volitve je bila pripravljena samo ena kandidatna lista 7. nosilcem g. Petrom Žlvkovičem, predsednikom ministrskega sveta in ministrom za notranje zadeve. Lista je dobila 2,342.520 glasov. IV. Za narodne poslance se proglašajo: 1. Peter R. Zivkovič, predsednik ministrskega svela in minister za notranje zadeve, kot nosilec, državne kandidatne liste. 2. Za mesto Belgrad, Zeniun in Pančevo kot volivni okraj g. Kostn Kumanudi, minister 7.11 trgovino in industrijo; Božidar Maksimovič, minister za prosveto in Miljutin Stanojevič, predsednik trgovsko zbornice. 3. Zn dravsko banovino dr. Albert Krmner, Ivan Urek, Rnsto Pustoslemšek. Anton Hajdinjak, Anton Cerar, Ivan 1'ucelj, Janko Barle, Alojzij Dr-melj, Karol Gajšek, Alojzij Pavlič, dr. Stane Rnpe, Milan Mravlje, Albin Komati, Jakob Zemljič, dr. Ljudevit Pivko, Anton Krejči, .Tosip Benko, Anton Kline, inž. l-тапјо Pnhernllc, Lovro Petovar, Ivan Mohorič, dr. Bogumil Vošnjnk, Ivan Prekoršek, Danijel Mukar in Vekoslav špindler. Sledijo: poslanci savske, vrbaske, primorske, drinske, zetske, donavske moravske in vnrdarske banovine. Glavni vol. odbor v Belgradu. 20. nov. 1931, št. 221. Podpisi člnnov gl. volivnegn odbora. Belgr d, 27. nov, AA. Nj. Vel. kralj je podpisal danes zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. Mednarodni agrarni kongres v Sofiji Belgrad. 27. nov. 1. Iz Sofije poročajo, da se bo 10. decembra sestal mednarodni kongres zemljo-radnikov v bolgarski prestolnici. V Sofiji so vršijo velike priprave za to mednarodno manifestacijo kmečke solidarnosti. Ljubljana, 27. novembra. Danes ob 5 popoldne se je vršila redna javna soja ljubljanske občinske uprave, '.i so se je udeležili Hkora* vsi občinski svetniki. Seji jo v imenu banske uprave prisostvoval banski svetnik Kokelj. Sejo je otvoril župan dr. Puc, ki se je v predsed-slveneni poročilu takoj spominjal pokojnega člana občinskega sveta Saše Knozn. Župan je (liilje sporočil, ila je novi občinski proračun /.u I. 1932. že dovršen in občinstvu trn razpolago na ogled. Poročilo finančnega odseka Poročn obč. svetnik Tavčar. Že dno 31. maja je občinski svet v svoji javni seji sklenil, da se mora dotedanja tarifa zn vožnje s tramvajem spremeniti. Nova tarifa, ki jo je pozneje odobril občinski svet, se je izkazala kot primerna iu tudi kot rentabilna. 1'ri sestavi tarife so gledali nu to, da bo tarifa taka, da se morejo voziti s tramvajem tudi najrevnejši sloji. Odpravljene pa so bile vse vozne olajšave, tako stalne mesečne in letne vozne karte, ki so se jih posluževali itak samo premožnejši sloji. Tarifa je uspela in je rentabilitetn zasigurana. Da pu ustreže nekaterim, ki so redno vozijo s tramvajem iz oddaljenih krajev do središča mesta, predlaga Mnloželezniška družbn zopet uvedbo mesečnih kari. Te mesečne karte, ki stopijo v veljavo poleg dosedanjih stalnih dijaških in delavskih kari, bodo veljale le zn določene proge in za določeno osebo. Do šoslili delnih prog 7.a dvakratno vožnjo na dan bo veljala karta 100 Din mesečno, do šest delnih prog štirikrat na dan 120 Din mesečno, nnd šest delnih prog za dvakrat na dan 120 Din mesečno, nnd šest delnih prog za štirikrat na dan pa 150 Din mesečno. Potnik, ki stanuje v St. Vidu in bi se vozil dvakrat na dan v Ljubljano in dvakrat nazaj, plača za karto 150 Din. Karte veljajo ob delavnikih od 6 zjutraj do 9 zvečer, ob nedeljah pa od 6 zjutraj do opoldne. Rentabilitetn računa, da se v enem letu prevozi s tramvajem 6,400.000 potnikov, ki plačajo 10,900.000 Din voznine. Vsaka osebn plača povprečno torej 1.70 Din za vožnjo. Računi izkazujejo, da se 92% vseh potnikov vozi nu kratkih progali za 1 Din ali 1.50 Din. Soglasno je bil sprejet predlog, da se ne bo pobirala (10% doklada na davke od dohodkov uslužbencev do 1000 Din mesečno, za katero je določen državni davek 4"«. Debata zaradi azila Kakor smo svojčas že poročali, sla sklenila centralni odbor borz dela v Belgradu in pa mestna občina v Ljubljani, da se v Ljubljani zgradi azil 7.11 delavce. Za ta azil bo mestna občina prispevala zemljišče, centralni odbor pn bo dal 4 milijone dinarjev brezobrestnega posojila, plačljivega v obrokih v 25 letih. Tavčar je poročal o lej zadevi, da bo imel delavski azil poleg prenočišč za delavce tudi prostore 7.11 borzo dein in za javno delavsko kuhinjo. Novi azil. za katerega je napravil vzorne načrle mestni arhitekt Mušič, bi imel 167 postelj, povečini v malih sobah. Za prenočišča bi plačevali delavci 4.50 Din zn noč. Mestna občina bi prenehala podpirati brezposelne 7, denarnimi podporami ter bi jim nakazovala hrano, oziroma prenočišče v tem azilu in bi bil ta način podpor dosli bolj uspešen. Dohodnrstveni urad, katerega malo poslopje stoji 11a tem mestu, določenem za azil, pn bi se kot del mestnegn knjigovodstva preselil v K res i jo, in sicer najkasneje do 1. maja. Anuiteta zn azil bi znašala letno 160.000 Din, primanjkljaj bi krila mestna občina iz svojega socialnega proračuna. Splošni del predloga odseka glede azila jo bil soglasno sprejet. Del predloga zaradi sveta na vo- galu Bleivvelsove in Gosposvetske ceste pa je bil sprejel ;; 24 proti 21 glasovom. Predlog občinskega svetniku Urbasa je bi i odklonjen v istem razmerju. t),-iale finančno zadeve Občinski svet jo nato odobril soglasno kredit . 15.000 Din za napravo novih telefonskih zvez na j mestnem magistratu, tako zn mestno arhitekte, ! mestno cestno nadzorstvo in personalni referat. Mestni občinski svol jo nato odobril predlog, da se skleno pogodba z družbo Siemens-Scliuc.kert. Mestna občina bo tej družbi plačevala namreč 0500 dinarjev odškodnino na tri mesece, družba pa bo i zato prevzela vzdrževanje iu popolno jamstvo za i mestno telefonsko centralo. Za adaptacijo in napeljavo razsvetljave v uradne prostore meroizkusnega urada je občinski svet odobril znesek 7000 Din. Odobren je bil k edit 25.000 Din zn prenos električnih ur s frančiškanskega mosta in Zvezde na Karlovški luosl in na Ambrožev trg. Zato pa bo najbrže razsvetljena ura na frančiškanskem stolpu. Trem mestnim uslužbencem odproda mestna j občina parcele v Koleziji po 14 Din kvadratni meter. Zn podaljšanje pročelja ob glavni tržni lopi . na PogaČarjevem trgu je bilo odobrenih 8000 Din. Nekemu revežu je bilo odpisanih 440 Din najemnine. Zadrugi Služkinjski doni : se zniža prirast-karina nu 700 Din, peku Josipu Pretnarju so zniža prirastkarina za 8826 Din, Francu Bregarju pa so pritožba zavrne. Poročilo gradbenega odseka je podal podžupan prof. Jarc. Sprejeli slu bili prošnji Ivana Koslerja za spremembo parcelacije in Rajka Turka zn parcelacijo. Sprejet je bil predlog, da se razlasti Trdinovo zemljišče, ki je potrebno za otvoritev Kotnikove ulice. Po kratki debati je bil odobren pravilnik o izvrševanju trotoarjev. Le mestna občina ima pravico izvrševati trotoarje v svoji režiji, ali pa da delo odda. Posestniki pn morajo mestni občini vrnili efektivne stroške. Pravilnik dovoljuje plačevanje teh stroškov v obrokih v roku petih let s primernimi obrestmi. Predsedstvo seje je nato prevzel podžupan Jarc, ki je omenjal, da jo bilo vloženih nekaj samostojnih predlogov, in je sejo zaključil. Sledila jo ostra kontraverza med njim in občinskim svetnikom Musarjeni, češ, da ima on pripravljeno So eno interpelacijo za tlakovanje Poljanske cesto. Občinski svetnik Musar je nato ogorčen v znak protesta sejo zapustil. Poročilo pcrsonalno-prnvnega odseka je podal dr. Bohinjec. Osem družin jo bilo sprejetih v domovinsko zvezo. Tajna seja Na tajni seji je občinski svet sklepal o pritožbi gasilnega društva za severni del mesta, ki mu magistrat ni dovolil pravice gašenja. Občinski svet je lej pritožbi ugodil in izdal dovoljenje pod gotovimi pogoji. Nekemu Primorcu se zagotovi sprejem v domovinsko zvezo. Sistemizira se mesto konceptnega uradnika za finančno-davčno stroko. Upokoje se: direktor elektrarne Ciuha, mag. nndsvetnik Frana Govekar in svetnik knjigovodstva Speil, vsi ob polni pokojnini. Vdovi mestnega zidarskega delavca Mariji Babnik se dovoli, milostna preživnina 500 Din mesečno do preklica. Upokoji se dohodnrstveni sprejemnik Ivan Vončina. Odkloni se prošnja mestnega arhivarja Vladiinirja Fabjnnčičn za podaljšanje brezplačnega dopusta. Zaslišanje dr. Tota Belgrad. 27. nov. 1. Pri obravnavi proli zagrebškim polagačem peklenskih slrojev so bili danes zaslišani dr. Tot, Ivnnkovič in Suhan. Dr. Tot na-pravlja neugoden vtis, ker izgleda, da o celi stvari prav nič ni poučen. Na večino stavljen 'i vprašan, odgov.irja zanikalno in pravi da se s loobtcžeuc1 skoraj ne pozna, razen v to.iko, v kob mr ;ili jo spoznal v goslilni Antona Kraljica, kamor je redno vsak večer zahajal, ker se je nameraval poročili s Kraljičevo hčerko. Vedno je sedel poleg Kraljičeve hčerke in zato ludi ni nikdar posvečal pozornosti raznim gostom, ki so se v gostilni nahajali. Ko mu je predsednik stavil nekaj preciznih vprašanj o nekem tajinstvenem ključu, je dr. Tot izjavil, da je mislil, da je ta zn popravljanje avtomobilov in da ne bo služil, kol se je pozneje izkazalo, za razdira-lije železniških tračnic. O lej nakani ničesar ne ve in o leni z Miklavžičem nikdar ni razpravljal. Mi-klavžiča pozna, da, toda le zato, ker mu je dolžan par slo dinarjev. Miklavžiču je v resnici posodil revolver. toda ključa za razdiranje tračnic pa ne. Tudi o peklenskih strojih in o smrdljivih bombah nima nobenega pojma. Na vprašanje, če pozna obtožencu Bakovca, odgovarja dr. Tot, da ga pozna in dn ga jo enkrat celo očetovsko posvaril, da mora začeti živeti bolj spodobno in redno življenje. Tudi kmenovan$a in Belgrad, 27. nov. 1. Minister za socialno politiko je postavil za pripravniškega zdravnika v litijskem okraju dr. Antona Hočevarja, do sedaj volonlorja nn ženski bolnišnici v Ljubljani: za pripravniško uradnico bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju jo poslnvljena Alenka Prekoršek iz Celja. Belgrad. 27. nov. 1. V poljedelskem ministrstvu so napredovali: V 4. položajno skupino višji veterinarski svetniki: Tratner Koloman v Palanki, donavska banovina; Franjo Horak v Novem Sadu; Rebek Pravdoslav na Rakeku; Plrnat Franjo nn obmejni postaji v Mariboru; dr. Sloga Josip v Celju; Josip Rihar pri obmejni veterinarski postaji na Jesenicah; Mlklavžič Peter v Mariboru, desni breg; dr. Bogomil Znvndilnik v ptujskem okraju; dr. Josip čeli pri banski upravi v Ljubljani; Degen llinko pri obmejni veterinarski postaji v Kotoribi; Brusač Rudolf v Sisku; šoštnrič Bla* v Virovitiri; Sever Miloš v Novi Gradiški; Skrumec Filip v le-vaškem okraju. — V 5. položaju« skupino veterinarski svetniki: Znrnlk Alojz v radovljiškem okraju; Bizjak Janko v Brežicah; Peršuh Anton v Slo-venjgradcu; Škof Alojz v Ljutomeru; dr. Viljem Jedlicka, veterinarski svetnik v p.; Ivan Viindoč v Novem meslu; dr. Veble v Litiji; Peter. Škofic, Maribor. desni breg; Peler Rihtarič v Šmarju pri Jelšah; Franjo Dobnik v Gornji Radgoni; sinila Metod v čn/.manskcni okrnju- Steiner Kudolf v Sislai. — V 6. položajno skupino sledeči višji veterinarski pristavi: Make Šribar v Kočevju; Bari Leopold v Krškem; dr. Fedor Jerina v Laškem; Samec Franjo v Gornjem gradu: Josip šorbcc v Murski Soboti; Filip Pahor v Bohinjski Bistrici; Josip Samotna obmejni postaji v Murski Soboti; Koleno Pavle v 1'rcvnljah; Rafael Ipavie v Črnomlju; Kollefer letakov ni on niti napisal niti razmnoževal. Obtoženec Ivankovič odgovarja predsedniku, dn je Miklavžiču prvič videl, ko je bil ta pijan, in da sta jicleni napravila nekaj sprehodov«. Pri Miklavžiču je namreč tedaj stanoval neki Poropat, ki je venomer govoril, da hoče »zaustaviti listi vlak, v katerem se vozi zagrebški župan dr. Srkulj iz Belgrada-. Z njim torej eo nekolikokrat šli na železniško progo, kjer je Poropat s ključem in kleščami operiral po tračnicah. Ivankovič se je šo drugič s Po-ropatom »sprehajal ponoči ob pregi, in sicer tedaj, ko so se mislili peljati zagorski kmetje v Šumadijo. Po daljšem izpraševanju Ivankovič vendar prizna, da so vsi udeleženci nočnih sprehodov ob progi« bili opremljeni s kleščami iu ključi za vsak slučaja — Tretji obtoženec Suhan je potrdil, da so peklenski stroji prišli varno iz Madjarske v našo državo. Služil je za obmejnega kurirja med zarot-niki na Madjarskem in v Jugoslaviji. Toda popolnoma zanika, da bi bil kdaj vedel, kaj je nosil v paketih, ki so mu bili onstran meje izročeni in katere je vtihotapljal v svojih hlačnicah. Za lo pot je res zaslužil ludi nekaj denarja. Pot pa ni biia težavna, ker so je izvršila ponoči. — Obravnavanje se bo jutri nadaljevalo. Bratomor pred! sodiščem Citateljeni Slovenca jo gotovo Se v dobrem spominu žalostni dogodek, ki se je ponoči 4. oktobra odigral ua cesli v Obrijah. Demon-alkohol je zahteval svojo žrtev, n epilog te dramo se je danes znključil pred sodiščem. Ob 1(5 popoldno se je pričeln pred malim senatom razprava proti posestniškemu sinu, 22 letnemu Stanku Zajcu, ki je obtožen uboja. Ko ie odhajal z neke vinske trgatve, vršeče so v Šmartnem ob Savi, sta se okoli 3 zjutraj vinjena sporekla na cesli v Obrijah brata Stanko in Valentin. Drugi ,ie prijel obtoženca za raiuo, ga udaril po desni iopa-tici in ga vrgel na lla, kjer sta se naprej prerivala. Slanku se jo posrečilo, da je prišel na vrh. Prijel je Valentina zn vrat in ga piitisnil k 1 lom. Tiščal ga jo nekaj čnsn. Ker se je bral pomiril, je vstal in odšel spal. Zjutraj pa mu jo mati povedala, da leži brat Valentin mrtev nn costi. Obloženi Stanko se je v preiskavi in na današnji razpravi zagovarjal s silobrnnoin. Razprava je bila ob pol 10 končana je bil Stanko Zaje obsojen na šest mesecev strogega zapora zaradi prekoračenja ellobrann. Razprava jc pokazala težke socialne razmere, ki vladajo v ljubljanski okolici. Pred to razpravo so jo vršila še drugo zelo zanimiva proli štirim mladim vlomilcem, ki je biln pa lajna. Vlamljnli so na Jesenicah in nn Bledu nnd eno leto ler je bil en mladoletnik obsojen nn tri lela robije, dočim so bili oslali trije njegov i soobložeuci obsojeni nu večmesečne zaporne kazni, lodn pogojno. rgTiTiaatth—vj^raTa-ai^^^ — —— Filij) v Konjicah; Goljnr Franjo v Kranju; Primič Franjo v Logatcu; dr. Benko Ivnn v Dovskem. — V 7. položajno skupino jo napredoval Malic Alojzij, višji velortuureki pristav v brinjskem okraiu. f Župnik Ivan Leben Ljubljana, 27. nov. Danes smo z Goriškega sprejeli žalostno vest, da je na Libušnjem nad Kobaridom prenehalo biti zlato srce libušenjskega gospoda Ivana L c b e n a. Rajni gospod Leben je bil po rodu Ljubljančan. A vse svoje življenjske sile in obilne zmožnosti svojega duha in plemenitega srca je posvetil goriškemu ljudstvu. Nad eno človeško generacijo je deloval pod sivim Krasom, na Libušnjem, rojstni fari Simona Gregorčiča. Skoro ves sedanji libušenjski rod je izšel iz njegove šole, kakor je drežniški rod šel skozi šolo. zvestega druga in prijatelja župnika g. Kalina. Zato pa sta Libušnje in Drežnica po vsej goriški deželi pred vojno sloveli kakor sveta dežela — dežela poštenih ljudi. Prišla je vojna vihra, Libušenjski gospod j i moral doživeti, da so njegove drage Libušenjce pod vasjo streljali, doživeti pregnanstvo svoje in svojih faranov,doživeti razdejanje in vrnitev, In se je vrnil nazaj v planinski raj. Ni mislil na pokoj, mislil je na delo. Ves čas svojega delovanja na Goriškem je spadal v tisto vrsto duhovnikov, ki so hoteli, da se javno življenje sklada z večnostnimi nauki katoliške cerkve. Zato je bil vedno v vrstah odločnih borcev, kadar je bilo treba braniti katoliško in slovensko idejo, a tudi vedno v vrstah dobrih in plemenitih, kadar je bilo delati po katoliških idejah. Bil vsem svetal vzgled nesebičnosti in požrtvovalnosti. Zvest učenec Mahničevih načel — jim je ostal zvest vse življenje. Mlado kršč. sov. gibanje je pred vojno našlo v njem svojega modrega zaščitnika in eotrudnika. Bil je vsem — vse! Avc, anima pial VABILO na veliko kmetsko gospodarsko zborovanje ki bo o priliki občnega zbora Jugoslovanske Kmetsko zvezo v nedeljo, dno 0. decembra ob desetih dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: L Pozdrav društvenega predsednika g. Brodarja. 2. Kmet in gospodarska politika. Profesor Anton Sušnik. 3. Vnovčevanjo živino in kmetijskih pridelkov. Dr. Vlado Valenčič. 4. Poročilo društvenega predsednika. 5. Volitev društvenega načelnika. C. Volitev društvenega odbora. 7. Volitev društvenega vodstva. 3. Volitev dveh preglcdovalcev računov. D. Slučajnosti. Kmetje! Pridite v obilnem številu! Pokažite svojo kmetsko zavest in kmetsko skupnost! Pridite vsi, da v današnjih težkih časih glasno in odločno povemo želje in zahteve kmetskega stanu! Zborovanja se udeleži verjetno tudi g. minister dr. Anton Korošec. Zato vsi na zborovanje! Občnega zbora se smejo udeležiti samo člani In izrecno povabljeni. Zato vstop le z izkaznico. Vabilo velja kot izkaznica. Prošnja za polovično vožnjo je vložena. Če bo polovična vožnja dovoljena, bo to pravočaasno jav-Ijeno v časopisih. Tajništvo JKZ. Proti koruzn'ikom Belgrad, 26. nov. Belgrajska »Pravda« poroča iz Novega Sada o tem, kako novosadska policija razganja koruz-nike. O tem je »Slovenec« že poročal. Zanimivo Sa je, kaj »Pravda« poroča o uspehu tega proti-oruzniškega prizadevanja. Pravi: »Ta akcija je pokazala prav lepe uspehe, ker se jo do danes poročilo 500 parov. 1 o so po večini prebivalci občine Sremeke Kamenicc. Ta občina ima vsega okrog 2000 prebivalcev, a jc ena petina prebivalcev živela v divjem zakonu. Sedaj je v tej občini polovica ljudi poročenih. V samem Novem Sadu pa akcija ni pokazala takega uspeha, čeprav jc uprava kaznovala koruznikc z denarnimi (lobami in izgoni.« Hlapec Jernej mora na cesto! Stari delavci odpuščeni po 30 letnem službovanju Ljubljana, 20. novembra. Povsod čujemo o krizi, ki pretresa svet do temeljev. Dan za dnem čitaiuo o odpustih delavcev radi pomanjkanja dela, o konkurzih itd. Ako ?.e čujemo o teh nesrečah, dotaknimo se še enega slučaja, ki smatramo, da jo v zgodovini današnje krize edinstven, zato pa odločno razkriva men-tallteto kapitala, ki drži niti nebrojnih življenjskih eksistenc delavstva v svojih rokali. Pivovarna Union d. d. v Ljubljani in Mariboru jo do zadnjega časa redno obratovala ter jc bilo delavstvo kolikor toliko zadovoljno z delovnimi razmerami in postopanjem podjetja. (Do leta 1931 je bil udeležen nemški kapital pri podjetju, ki pa je letos prešlo v iKipolnoma jugoslovanske roke.) A v današnji krizi si je tudi to podjetje pomagalo z malimi redukcijami, skrajšanjem delovnega časa itd. Delavstvo jc zaposleno po 3 do 5 dni v tednu. Navzlic slabim plačam je to žrtev delavstvo preneslo molče. Do tu je vee lepo in v redu. Kar pa je podjetje sedaj storilo, moramo grajati, ker ne moremo trdili, da jc ta ukrep narekoval socialni čut. To jugoslovansko podjetje ima zaposlene delavce, ki so že po 30 in več let tam v službi. Zaradi krize je odpustilo najprvo 10 sezonskih de- lavcev, malo zatem 14 stalnih, pri tem podjetju ostarelih delavcev. Nekateri so hili žo po 15 let v službi. Ko je skušalo delavstvo pregovoriti vodstvo, naj odpusti mlajše, ki si bodo lažje našli kruha drugje, jc naletelo na gluha ušesa. Te dni pa je zopet sledila nadaljnja redukcija, in sicer jo dobilo odpoved 12 delavčevi — Teh 12 se je pri delu v tem podjetju zgrbilo, ohromelo in onemoglo, ker so delali enemu gospodarju po 20, 30, 35 let! In sedaj na stara leta naj gredo umirat v kot? To je žalostna usoda hlapcev Jernejev. Vprašamo samo ugledne gospode ml vodstva, ali se jim ti starci no smilijo, dn jih baš na zimo odpuščajo? Tu se ni mogoče izgovarjati s krizo, ker na delu ostanejo še mladi delavci, a dosluženi po tolikih letih dela so prisiljeni počasi umirati. Podjetje ni bilo niti toliko tolerantno, da bi jim dalo vsaj malo odpravnino, ki so jo gotovo krvavo zaslužili. Tako postopanje s sočlovekom zasluži vso obsodbo. S sličnimi operacijami se kriza ne bo rešila, ampak samo poslabšala. Iščemo vzrokov krize popolnoma drugje kakor so. Egoistično mišljenje velikega kapitala ne bo doprineslo možnosti, ta nevzdržni položaj izpremeniti na boljše! Kako živi kmet v laškem okraju Laško, 20. novembra. V nedeljo dne 22. novembra je razstavljalni odbor zn sadno razstavo razdelil nagrade in pri-znalne diplome. Denarno nagrado je prejelo 10 sadjarjev, priznalno diplomo pa 21. Sadna razstava je bila dne 4. in 5. oktobra t. 1. in je izvrstno uspela. Na razstavi smo videli, da je zanimanje za sadjarstvo v okraju zelo razvito in je tudi zemlja in podnebje ugodno. Samo v Laškem in Rimskih toplicah so letošnjo jesen natovorili 19 vagonov lepih jabolk — vse za inozemstvo. Nekateri kinetjo pa so prodajali sadje tudi domačim konzumeutoin v Trbovlje. Cene so bile razmeroma nizke: po 1.25 do 2 Din kg, vendar je laška okolica, to je predvsem občine Sv. Krištof, Marija Gradec, Sv. Lenart nad Laškim in del občine Sv. Rupert nad Laškim prejelo za sedanje težko razmere še precejšnje vsote, 400.000 do 500.000 Din. Edino sadjarstvo je letos nekoliko ublažilo krizo našega kmeta, ki je tako težko, kakor že menda ni bilo čez 50 let, kakor trdijo starejši možje. V dokaz navajam lahko nešteto primerov. Posestnik J. P. iz bližine Rimskih toplic, ki je izvrsten živinorejec, je prodal na zadnjem sejmu v Radečah vole, katere je kupil lani meseca julija. Vole je zredil za 350 kg, a je izgubil 5000 dinarjev. — Drug primer: Posestnik T. K. je imel na Martinovo na sejmu v Laškem kravo, katero bi bil rad prodal za 000 Din, po je nihče ni hotel kupiti. Zaklal jo je doma, mesa jo imela krava 100 kg, katerega jo prodal po 8 Din kg. Prodal ga je okrog 130 kg za čez 1000 Din. In mu je še ostalo 30 kg mesa za dom. To lahko nasoli in posuši za poletje, kar so kmetje tudi nekdaj po naših krajih delali. Iz zgoraj navedenega vidimo v kako zelo težkem položaju se nahaja naš kmet. Za kravo, za katero jo bil 1. 1913 prejel 120 kron in s tem oblekel in obul svojo družino, kupi danes, ako jo proda mesarju, samo 4 pare čevljev. Vidimo tudi, da je kljub temu, da so mesarji znižali cene mesu na 10 Din za kg, meso še vedno predrago, ker sc samo izredno lepi voli prodajajo po 4 Din za kg žive teže, slabša živina pa ceneje. Vidimo tudi, da bi moral letos naš kmet, ako bi ga bile zadele vremensko nesreče kakor marsikje naravnost hudo stradati, posebno še zato, ker se še na umeten način z žitnim monopolom drži cena žitu in moki kvišku. Prava revščina in lakota pa že letos vlada v vseh malokmetskih in kočarskih družinah, kjer ne zraste dovolj žita oziroma nima gospodar ali drugi družinski član možnosti kakega zaslužka. Prejšnja leta, ako se jo odprodalo vsaj eno govedo od malega gospodarstva, je bilo mogočo s tem plačati davek, kupiti nekaj obleke in nekaj živeža. Sedaj pa se je to izpremenilo. Ako danes mali posestnik, ki redi 8—4 glave govejo živine, eno odproda, gre to samo za davek. Zato je naša želja, da se žitni monopol čimprej odpravi. Kme-tom-živinorejcem se naj vkljub protestom od strani mesarjev dovoli nadalje klati živino doma. — Okrajno načelstvo v Laškem je z okrožnico z dno 21. novembrn 1931 št. 2181/3 občinam sporočilo, dn v samotnih krajih ne bo dovoljevalo klanja živine. Mnenja pa smo, naj so vedno dovoli, če kmet vsaj polovico mesa proda, ker si ostalo lahko shrani in osoli za poletje. Žaloigre se končajo pred sodniki Razprave pred matfm senatom Ljubljana, 27. novembra. N11 hodniku razpravne dvorane štev. 79 so se danes dopoldne zbirale večje skupine ljudi. Že zgodaj so prišli mnogi ljubljanski firbci, ki so se zanimali za razpravo proti bivši blngajničarki strojnih tovaren in livaren. Niso prišli 11a svoj račun, kajti razprava še ni razpisana. Proti poldnevu je bil hodnik skoro poln, kajti prišli*so mnogi poslušalci iz okolice, ker jih je zanimala razprava proti Stanku Zajcu iz Obrij. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja in v navzočnosti sodnikov-prisednikov s. o. s. dr. Ernesta Kobela in s. o. s. dr. A. Dolinarja je danes absolviral kar 7 razprav, ki so trajalo dopoldne in popoldne pozno v noč. Dvigalo Stavbne družbe. Prve ilni oktobra letos je bilo Slavbni družbi na stavbišču glavne carinarnice ukradeno 2000 Din vredno dvigalo. Zaradi le tatvine je bil 13 letni j Ljubljančan Edi K. obsojeh na 4 mesece strogega I zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic zn i 2 jeti. Edi, ki ima za seboj že burno preteklost, se ! je izgovarjal, da si ie dvigalo samo izposodil. Mariborski upaš dobil 20 mesecev. Strojni ključavničar iu monter, 30letni Alojzij \Vallis je prav dobro znan mariborski policiji kot goljuf in potepuh. Zadnji čas je hodil okrog z nekim vrtiljakom. Kjer se mu je nudila prilika, je urno izmikal vse stvari. VValiis je prenesel svoj delokrog iz mariborske okolice v posavske in druge kraje. — Tovarnarju Ivanu Banu na Odrgi pri Litiji je \Vallis 11. septembra s svojim znancem 21 letnim Martinom Lipejem ukradel 12111 dolg gonilni jermen, cenjen na 1800 Din. Wallis, ki je potoval z vrtiljakom okrog, je nekatere gostilničarje ogoljufal za manjše zneske, ker so jim je predstavljal za lastnika vrtiljaka. VValiis je 4. oktobra ukradel iz kurilnice glavnega kolodvora tfOO Din vredno kolo delavcu Francetu Klančniku in 12. oktobra prav tako iz kurilnice delavcu Alojziju Babniku kolo, vredno 500 Din. Pred senatom jo bil \Vallis zaradi tatvine, goljufije in poneverbe obsojen na 20 mesecev stro^eKa zapora in v izgu-bo častnih državljanskih pravic za 2 leli, a njegov pajdaš Martin Lipe j na I mesece strogega zapora. Trgovski potnik obsojen na I leto. Pred sodnike je stopil tretji grešnik, visoki Jurij. Mož je doživel že lepše čase, bil je ugleden v celjski okolici in celo občinski odbornik, pri Sel jc v materijalne neprilike. Kot potnik u po delske in šivalne stroje in zastopnik tvrdke -Smola je opeharil več kmetov in kmetic za razne zneske in tudi trgovca Potočnika v Kranju za provizijo. Osumljen je bil tudi. da je 21. julija odnesel nata- ZOBNA PASTA Občutljivim zobem vstreza samo drobno „ zrnato ODOt Zobna pasta Cisti temeljito, ne da bi načela zobno litvino in je izvrstnega osvežujočega okusa. karici v gostilni pri Lovšinu v Ljubljani listnico s 400 Din gotovine. Tatvino je S. odločno zanikal. Natakarica Antonija Guzclj pa tudi ni mogla točno potrditi, da bi bil on ukradel denarnico. Bil jo pač v gostilni nekaj časa sam. S. je bil zaradi goljufij obsojen na 1 leto robi je, oproščen pa je bil omenjeno tatvine. Kazni za javno nasilje bodo strožje. »Če bi bili dejanje storili po 20. novembru, bi bila najnižja kazen 3 mesece. Odslej sodniki no. bodo mogli nižje soditi,: jo pripomnil senatni predsednik mesarju iz Šenčurja pri Kranju Andreju Z. Ta jo bil obtožen javnega nasilja, ker je začetkom oktobra z bičevnikom udaril niesoglcdn Brezarja, ko je bil pripeljal zaklano, a nežigosano telo v kranjsko klavnico, a 11111 jo hotel tele zapleniti. Mesar Z. je bil obsojen 11a 1 mesec strogega zapora. Na komu prr>ezdi$ krast št. Peter pri Novem mestu, 25. nov. Vedno pogosteje čujemo o raznih tatvinah in vlomih, pa le malokdaj pridejo te vrste ptički v roko pravici. Da bi pa kdo kar na konju prijezdil krast, pa kriminalna kronika menda še ne beleži. Tako pa se jc zgodilo v prijazni vasici — nekateri jo imajo že za trg — Št. Petru pri Novem mestu. Takole je bilo s storijo. Oni torek zvečer, takole okrog 19, morda kako minuto čez, jo pes gostilničarja Florjančiča kot zvesti varuh in zanesljiv čuvaj storil svojo dolžnost, da jo pričel lajati. Gospodar je pa tudi vedel, da lajanje nekaj pomeni. Šel je pogledat, kaj neki bi moglo bili. No, in sreča mu je bila naklonjena. Iz hieva jadmo odbrzi moška postava. Čeprav je bila jasna noč, prvi hip ni mogel doznati, kdo bi la moška poslava mogla bili. Edino lo je bilo gotovo, da poštenemu Človeku ne bi bilo treba bežati. I11 ravno beg ga je izdal. Prehitro je tekel, dn mu jo med tem, ko se je urnih krač oddaljeval od nevarnosti, da ne bi bil spoznan, padel klobuk z glave. Po klobuku Ze je bil spoznan. Gamsa namreč dandanes ne nosi vsak pastir za klobukom! No, pa morila bi se le še kje iedo dobil, ki se hoče z gamsom postaviti in če ne bi bilo nič drugega vmes prišlo, bi sc že še kako našel kje kak izgovor. Toda izpod kozolca je Florjančič zaslišal konjsko rezgetnnje. Zvesta žival je morala tudi čutiti nevarnost, v kateri se je trenutno nahajal njegov oskrbnik. Dn ga bo pn z rezgetanjem izdaja, pa žival ne more vedeti. Pozoren 11a to rezgetanjc, je Florjančič šel pogledat pod kozolec, in tam zapazil privezanega konja. Tako je prišel mladi tatič v precep. Brez klobuka bi so že še upal domov, saj jih ima Šmalc v Novem mestu toliko, dn jih kar prodaja. Ampak brez konja?! Ni kazalo drugega, kakor vrniti se, čeprav je dobro vedel, da bo nekaj plačil,-k takoj na licu mesta dobil za predujem. In ni se motil. Precej udarcev ie moral rad ali nerad prestreči po raznih delili telesa. Drugo plačilo bo pa že še o pravem času prejel. Tako se bo najbrž dobro zapomnil, dn laka-le jahalna tura v ponočnih urah nič kaj dobrega ne prinese. Kulturni obzornik Danilo Gorinšek, Rdeča kapica (Ob uprizoritvi v mariborskem gledališču.) ц , ; - m iS Ш i . \ kratkem pojdo preko mariborskega odra Gorinškova r Rdeča kapica«. Zanimanje za to krstno predstavo jo v Mariboru preccjSnje. Medtem, ko so ravno vršijo priprave za to uprizoritev, jc stopil naš poročevalce, do mladinskega pisatelja Danila Gorinška Ier ga prosil za par misli o delu samem ter uprizoritvi. Kako sto naleteli bas ua motiv »ltilcča kapicam? Ta motiv jo pri naši doei globoko vkoreni-njen, pozna ga vsak otrok, vrh tega pa prav ta motiv ni —"kot splošno domnevajo — nemški, temveč je nekako splošna last skoro vseh pravljičnih literatur. Našel sem Rdečo kapico- celo v znanstvenih izdajali frnnocskih izvirnih pravljic... Toliko, da povem, dn sem hote! povsem ljudski motiv napisati naši mladini kol popolnoma izvirno obdelano slovensko otroško igro. Govore o pni slovenski otroški opereli. oziroma vsaj o tozadevnem poskusu? Iz lastne, izkušnje vem, tla brez petja iu godbe ni otroških predstav. Pri zasnovi svojega dela sem se zalo držnl tega načela Ier sem namenoma pisal -Rdečo kapico po operetnem kopitu, lo se pravi: uvrstil sem med dlanjo o!roške zbore, plese, pesmi, duete itd. Kdo je oskrbel glasbo? Uglasbil je vse točko režiser Narod, gledališča v Mariboru, g. Pavel Rnsberger. Na mojo iz rečno željo sc je držal pri komponirnnju domačih, narodnih motivov, let- je pripisal ludi uverturo. •-•Rdečo kapico-: režira Hinko Toninsič. Scenske slike so umetniško delo gledališkega slikarja Ussarja. Sodelujejo izmed solistov gg. Savinova (Rdeča kapica), Zakrajškova, Dragutinovičeva, Kraljeva, Gorinškova, llarastovič, Rasberger. Tovornik, Medven Blaž. Skrblnšek iu P. Kovic. Vrhu tega sodeluje nad 20 deklic otroškega zbora ter gledališki plesni zbor. Sodeluje tudi gledališki vojaški orkester iti sicer v prosloru za orkester. Mu-zikalno pripravljam Rdečo kapico sani. Krstna predstava bo bržčas na Miklavževo. V koliko ste se držali znane pravljice? Znano pravljico sem obdržal v ccloli. Saj —-če bi dramatiziral samo pravljico, ne bi vprizorilev mogla trajati več kot pol ure. Zalo sem napravil iz lo pravljice - dasi sem jo popolnoma obdržal — popolnoma samostojno otroško igro, ki bo izpolnila najmanj nekaj nad dve uri. Seveda sem moral pripisati skoro dve dejanji, uvedel sem celo vrsto novih oseb (oče Bodež, slric Matije, stri-na Mina, Dobra vila in živalski kvartet, volk, lev, žaba in medved, ki ima učinkovito kvartnško sceno v gozdu). Kako, da str se lotili dramskega dela in kakšni so vaši načrti? Kriza — tudi v naši mladinski literaturi. Ko so jeli premišljevali, kaj bi dali v novi sezoni za mladino in ni bilo nič primernega, sem dokončal v počitnicah že začeto Kapico . — Načrti? Moj liog — mlad človek pa brez načrtov? Načrtov obilo, časa nič. . Kriza... Moj edini načrt- Da bi 4Rdeča kapica uspela • д ti. 1,. : , - "-- -- .. ' '-L -^ii&v?1 Dr. Joža Lovrenčič: Publius in Hispala. Roman iz starega Rima. — Cesta in njen vozel. (Ljudska knjižnica. 43 zvezek. V Ljubljani. 1931. Založila Jugosl. knjigarna. Sir. 218.) T. Livius, slavni letopisec starorimske zgodovine. pripoveduje v 39. knjigi (cap. VIII___XVIII.) svojih nam le deloma ohranjenih analov kot dogodek iz. 1. 186. pred Kr. to-le: Nekaj let pred I. 18;!. je prišel iz. Etrurije v Rim neki Grk (»A110-ninius) ter Iti ustanovil nekakšno ponočno bogoslužje v časi boga Bakha. V začetku je bila udeležba majhna. Da bi pa privabili tem več oseb, so uvedli tudi pojedino s popivanjem ter oglušujočo godbo. Začeli so shajali moški in ženske, vse vprek; uganjali so najhujše nesramnosti. Voditelji teh orgi.i- (bakhanalij) so skrbeli tudi za dobavo sirupov: dogajali so se umori, trupla so izginila v Tiberi. Tisti Anonlmus je pridobil najprej kot svečenico Pakulo Anijo (Paculln Annia Campa-nn) ter nje oba sinova Minija in Herenijn, potem še dva brata. Gaja in Marka Alinija ter Etrurca I,. Opitornijn. V 1. 18(1. je bilo že iio sedem tisoč moških in ženskih pristašev, v veliki večini žensk. Vršili so se zločini, a poštena javnost ni še nič slutila, kaj so godi ponoči, zlasti v hišah obeh Alinijcv. Slučaj (Livij pa lepo pravi: >naSi bogovi so razkrinkali In sramoto — ex occultis te-nebris in lurein cxtraxerunt) pa je to početje spravil na dan: Neki T. Sempronius Rutilus je hotel —- kot hudoben očim. vltricus ■— s poti spra- vili svojega pastorka Publija, da bi tnko sam Imel vso pastorkovo dediščino. Sklenil je, pripraviti ga za udeležbo pri ponočnih bakhanajijah, kjer bi ga onečaslili in umorili. Na Aventinu je bila hiša Publija. (Celo ime je bilo: Publius Aebutius). j Prav blizu je pa stanovala lepa Hispnla, še ne-I davno sužnja, a zdaj svobodna (libertina) in celo ' imovita. Ko je bila Se sužnja (ancilla), je bila morala svojo gospo spremljati k tistim ponočnim orgijam. Takrat jo videla vso njih gnusobo. Kot opro-ščenka jo zelo ljubila Publija. Ko ji torej ta nekega dne reče, da pojile k bakhanalijam, ga His-paia roti, naj nikar ne hodi v to srnmoto. Publij slušn. Očim ga zbog lega izžene iz doma. (i'uh-lijcva mati Duronija ne vidi zlobnih nakan svojega moža.) Publij se zateče k svoji teti (umita) ter ji pove svojo nezgodo (izgon) in vzrok. Teta je pa znana z ugledno malrono Sulpieijo, taščo takratnega konzula Poslumija. Tako pride zadeva njemu do ušes. Konzul poslane takoj pozoren. Predse, pokličo Ilispalo. Ta se sprva silno boji, kaj izpovedali; ko pa jo sprejme sama Sulpicija v svoje, prostore, povo vse. Konzul nemudoma skliče zbo-rovanjo meščanov (kvirilov). Sklenejo za glavne krivce smrtno kazen. Strogi Porcius Cato posebno priporoča ta sklep. Tako je bil Rim zaenkrat spet rešen propasti. (Čudno, da je tudi 1. 03. pred Kr. Katilinino zaroto konzulu Ciceronu odkrila — ženska!) — To velezanlmivo snov iz Livija je Lo-vrenčič zajel kot zgodovinski roman. Na vsak način pogumen, da, drzen poskus, pričarati pred našo fantazijo tnko oddaljeno, vobče tako malo znano, nam tako tujo dobo. Rim cesnrjcv so izrabili slavni romanopisci (Eckstein, Sienkiewlcz, Dalin itd.), ampak Rini republike in še tako daleč nazaj? Ali je pa snov umetniško obdelal in predelal? Ne upam si, izreči sodbo. Tlsli, ki so v dijaških letih v izvirniku čilali Livija in torej prcecj poznajo ludi Rim republike, bodo Lovren-čičev roman čilali z velikim pridom in gotovo tudi veseljem. Posebno zanimivo za vsakega prijatelja leposlovja jo lo, da imamo tu priliko, od blizu gledati v delavnico enega naših priznanih pisateljev: snov je dobil in je znana, le kako jo bo prijel? Slovstveno izobražen eitntelj tu res Ljubljana Bogu v čast in v tolažbo bolnikom Med tem Uo se ljubljanska bolnišnica prenavlja in modernizira, je posijal tudi v zavodno kapelo žarek veselja: tudi ona se je praznično odela in čopič v sliknrjevi roki ji je dal povsem novo lice, tako da delu čast ljubljanskim cerkvam. Bil jc že itak skrajni čas, da se kapela na novo poslikn, ker že desetletja ni bila prenovljeno; sedaj pa, ko je bila rndi nove električne napeljave, ki ui več odgovarjala predpisom, še znatno razpo-kana, je bila nujno potrebna popravila in to se je tudi temeljito storilo. Dolžnost nas veže, da se vsem osebam, Ui so to omogočile, zahvalimo z isUrenim >Bog povrni!« PlesUarska dela je izvršil podjetnik g. lllebš J., slikarska dela pa g. Starič, po načrtu g. ing. nrh. Pengovn Ivana. Delu moramo izreči vso pohvalo in priznanje. Prebarval je kipe g. Pengov Ivan star., in šele sedaj, ko so kipi očiščeni, moremo občudovati vso umetnino teh del. Kameniti oltar jc osnažila in pozlatila tvrdka g. Tomnna, katerega ustvaritelj je bil. Montažo električnih vodov je izvršila mestna elektrarna; g. podravnatelju ing. Stanku Soncu, ki je poleg ostalih tehničnih del v bolnišnici šel tudi s praktičnimi in strokovnimi nasveti na roko, izrekamo iskreno zahvalo. Novo-vrstne pokromljene (nova vrsta prevleke metalij) lestence in žaromete je v zadovoljstvo dobavila Danes spelje tramvaj v St. Vid Ljubljana, 27. novembra. Tramvajska dela so bila ta teden povsem Ikončana in davi je bila prva poskusna vožnja na novi progi od remize do postaje pri Omejcu v Št. Vidu. Poskusne vožnje so se udeležili predsednik Splošne maloželezniškc družbe dr. Fettich,^ direktor družbe ing. Ženko, zastopniki družbe Siemens in časnikarji tistih listov, kiso bili povabljeni. (Slo- ( venčevo uredništvo ni bilo obveščeno.) Vožnja se je obnesla. V soboto zjutraj se bo izvršila kolavdacija proge, popoldne pa bo slovesna otvoritev proge. Sentvidčani se pripravljajo z vso vnemo, da sprejmejo jutri popoldne prve tramvajske vozove. Vožnja bo* trajala od Figovca do končne postaje, to je pri Omejcu v Št. Vidu okrog 14 min. Vozovi bodo vozili vsakih 12 min. in se ustavljali na sledečih progah: od remize naprej na postaji pri gostilni Kavčič, kjer se odcepi cesta proti novi šoli v Zgornji Šiški, po potrebi na zasilnem postajališču pri Rdečem križu, pri debelem znamenju (zveza z Dravljami), približno 75 m pred gostilno Slepi Janez, ob cesti v Dravlje, na izogi-bališču in postaji Trata, pri tovarni Štora, ob ba-novinski cesti na Dobrovo, 25 m pred gostilno Kratky in na končni postaji pri gostilni Omejc. Skrbite za prost razgled z ljubljanskega gradu Razgled z našega gradu slovi po pravici. Frischauf iu dr. I. C. Oblak se mu divita, naš odlični estet in pisatelj Jos. \Vester mu je posvetil celo izvrstno pisano knjigo — a vendar .»e ta razgled zanemarja s tem, da se že leta in leta pusti, da ga zagrinja bujuo in mlado vejevje in grmičje prav tam, kjer je najlepši, namreč na severozapadni in severni strani poli, ki se vije pod grajskim poslopjem. Letos spomladi je dal mestni magistrat okle-sliti preraslo vejevje na zapadni strani. Razgled na mesto do Kongresnega trga je sedaj diven. A odtod naprej je ob : Razgledni stezi-, razgled popolnoma zastrt, ker se obseknvanje vršičev iz neznanih vzrokov ni nadaljevalo. Naj bi se sedaj, ko je najboljši čas za lo, izvršilo, da se nam razgrne pogled na Marijin trg in na procvitajoči sever Ljubljane! . . , . . Zlagamo se povsem z onimi, ki trde, da se drevje samo ne sme posekati, ker je najboljša opora za drseči svet in varujo poslopja pod Gradom morebitnih usadov. Toda obsekavati in prirezovati drevesne vršiče ni samo prav zaradi tega, da se zopet odpre razgled, ampak tudi zato, ker se drevesna debla odnosno spodnje vejevje učvrsti. Ker je ta del pobočja mestna last, naj bi torej mesto odredilo potrebno. A tudi na severno-vzhod-ni strani, tam, kjer sloji sedaj restavracija, je pogled zastrt z akacijskim grmičjem, ki je v zad- lahko sproti premišlja, kako hi morda on «nin razvrstil, uredil, osebe označil. — Kaj pa glede občinstva, ki ne zna latinski in ne pozna niti topografijo starega Rima niti starorimskih običajev (n. pr. Svatovskih itd.)? Ali bodo zmogli brez razlag (vsaj pod črto)? Radoveden sem. Gotovo pa je, du je dr. L. pisal la roman sub specie aeternitatis, hoteč ludi naši dobi povedali resnico: luxurio (spolna razbrzdnnost) uničuje družbo in državo. (Roman je ponatis iz Ljublj. Zvona I. 1927.) — Tudi »Cesta in njen vozel, je zgodovinska povest, a ž njo smo že na domačih tleh in v nam nekoliko bližji dobi. S. Rutnr pripoveduje v svoji zgodovini Tolminskega sir. Oo: »Krščanska vera še na Tolminskem še ni biln tako kmalu uko-renlnila... Se v 14. stoletju nahajamo sledove malikovalstva. L. 1331., je začel verski inkvizitor za Beneško in Frijulsko, Francesco de Clugia, pri-digovati križarsko vojno zoper K o b a -r i d c e. Ondotni Slovenci so namreč molili neko drevo In studenec pod njim. Vojna se vzdigne iz Čedada pod vodstvom Clugie in pride v Kobarid, poseka drevo, zamaši studenec in izruje ostanek stare vere.': V teh vrsticah je L. našel jedro za svojo povest: boj zadnjih poganskih Slovencev za >2ivo, za Črte, za bogove nad oblaki . S tem motivom je združil še pirntstvo (roparstvo) ob cesli Predil—Kobarid—Čedad in pa strašni potres iz 1. 1348. V Kobaridu so križajo tri ceste: ena gre proli severu na Predil in dalje, druga na jug, v Tolmin in dalje, Irelja preko Kreda (rojstni kraj dr. Lovrenčiča!) k Nadiži v Čedad in Udlne. Tu torej je listi »vozel-. Starec Bojan, duša upornih poganov, z mladeniško silo nastopu do svoje tragične smrti; zelo lep značaj je njegova unukinja Cvetami, na tihem kristjana, srce vse povesti. Znamenit je opis stare slovenske božjo poti nn Stari gori pri Čedadu. (Gl. tudi Lovrenčičevo pesem v »Poglejmo v Beneško Slovenijo* str. 94. nsl.) Cve-tanina mati Marta sloji nekoliko preveč v ozadju. Berač Korošec ima seveda važno vlogo. V povesti je poleg trde zgodovine tudi precej prijetne romantike. Vsakemu bralcu pa bi priporočil, naj čitn z zemljevidom pred seboj: imel bo vse jasnejšo sliko o dogodkih ln o krajih, ki so nam danes tako posebno dragi I J. D. Ivrdkn A. Verbnjs. Ogrodje za električni venec okrog slike : Marije pomočnice : naglavnem oltarju je izdelala prav lično tvrdka I. K roga r. Signalni zvonček je dobavila veletrgovina Fr.Stupica, umetno svileno vrvico je pa brezplačno izdelala tvrdka t. N. Adamič. Umetniške podstavke za kipa sv. Terezije in sv. Antona ter ograjo nu koru je po osnutku g. ing. Pengova I. izvršil prav pohvalno g. mojster Lnncaš. — Tvrdka g. Korna je brezplačno izdelala lične medene plošče nad radijatorjema v kapeli. V zunanjosti je tvrdka Fuchs prebarvala brezplačno stolpni križ, kazala ure je pa tvrdka g. Bulca emajlirala in jih tako zagotovila proti vremenskim vplivom. Ostala delo v zunanjosti še čakajo popravila. Prenovljena kapela bo služila tako v uteho in tolažbo bednim, usmiljenja vrednim bolnikom, ki iščejo v njej skozi ves dan tolažbo in si krajšajo in lajšajo ure trpljenja, kakor tudi usmiljenim sestram, ki vrše noč in dan ob bolniški postelji težko sauiaritansko službo, Ui zahteva toliko odpovedi in nadzemskega idealizma, zato pa tudi pomoči Onega, čigar stvarstvo smo. S tega vidika jo kapela zares integralen del bolnice. V Kristusu križnnem nn glavnem oltarju in pri Mariji, z vencem zvezdic obdani, bo našel vsakdo dvig duha in onega usmiljenja, ki daje trajne .Ljubezni, Tolažbe in Veselja. njih letih preraslo nekdaj lepi in čisti travnik na pobočju! Kolikor nam znano, je ta travnik last g. Rasbergerja. Apeliramo na gospodarsko uvidevnost in na naklonjenost gospoda lastnika do našega mesta ter ga prosimo, naj dn lo grmičje, kolikor ga je še, do korenin posekali iu jiožgati, korenine pa izkopati. Nekaj se je v tem pogledu že storilo, a akacijo je treba radikalno iztrebiti, sicer bo v par letih zopel prerasla ves lepi travnik. Kaj naj se napravi iz gramozne jame? Ljubljansko polje je ena sama velika naplavina savskega proda z mestoma zelo tenko plastjo rodovitne prsti, ki jo jo pridnost našega kmeta v tisočletnem trudu le za spoznanje povečala. Zato je ves ta svet eno samo izvrstno stavbišče in zato se je to polje nn mnogih krajih začelo izkoriščali za pridobivanje peska in gramoza. Nastale so ob meji zazidanega sveta velike gramozne jame, kakor ona ob Vilharjevi, Dunajski, Linhartovi, Vodovodni cesti in drugod. Ko se je pa v zadnjih letih začelo mesto vedno bolj širiti proti severu in severozapadu, so te gramozno jame naenkrat prešle med ceste in ulice, in se pogostoma uporabljajo za začasno namestitev lesenih barak za deložirance in druge uboge ljudi, ki si ne morejo dobiti drugih stanovanj v mestu. Te jame so mnogokrat zelo razsežne in globoke. Ž njimi ju nastal naenkrat problem zn mestno gradbeno politiko, ki ga ni tako lahko reševati. Če je jama manjša in rnzinerno plitva, jo je mogoče zasuti in na zasutem svetu, ko se utrdi, zgraditi še kakšno poslopje, čeprav z znatno večjimi gradbenimi stroški (betonska plošča, globoki te* melji itd.). Toda kaj tedaj, če je jama globoka kakih 4 do 5 metrov in razvežna, kakršna je n. pr. ona ob Dunajski uli Vodovodni cesti? V enem primeru se je našel zadovoljiv in naravnost bistroumen izhod, ko se je taka jama izrabila zu naš Stadion, a kaj pa z ostalimi? Zdi se nam edino pravo, dn se te jame porabijo za javne parke (za otroška igrišča in za namen lahke atletike (tenis, nogomet). Severni del Ljubljane bo v kratkem tako zazidan. da ne bo ondi v bližini, če izvzamemo pokopališče pri sv. Krištofu, nobenega večjega parka. Zato naj se še ob zadnji uri poskrbi za iake parke, Ui jih narava tako rekoč sama ponuja. Za vzor naj bo lu problem »turške šaua*: na Dunaju, ki je bila ш časa dr. Luegerja kup zoprnih opekarskih jam, n je ta veliki župan ustvaril iz nje najlepši dunajski park. Obdržali so vse razlike v terenu in živahno izkoristili zn ustvaritev čim bolj mikavnih in pestrih točk in prostorčkov, malih jezerc itd. Tudi iz jam no Vodovodni in Vilharjevi cesti bi se dalo ustvariti kaj podobnega. Isto velja zn zapuščene opekarske jame v Zg. šiški in pri Kosezah ter na Viču pod streliščem. Šo jo čas za občinske uprave, dan ustvarijo svoji mladini in svojim starini igrišča in odmorišču, a kmalu ho prepozno, če se ne zganejo, kar nam kaže primer ^Zelene jame«. Zimske suknje, ob'eke in vsa druga oblačila za gos pod" in de co nudi v naivečji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 jf® v v v decembra časnikarski koncert v „Unionu" nih železničarjev r Sloga . kakor je bilo pomoloma poročnno. O Zopet Mahrova hiša. Mestno načelstvo je, kakor se je poročalo, vzelo v Mahrovi hiši v najem celo i. nadstropje in nekaj prostorov v pritličju. Ker je postala ta hiša že predmet javne razprave glede mestnega gospodarstva, bi bilo umestno, da mestno načelstvo javi, koliUo znaša pogojena najemnina za te prostore. Upamo, da dobi občinstvo lo pojasnilo. 0 30 dnevnica smrti dr. B. Slavika. Radi nepričakovanih zaprek smo morali preložiti mašo zadušnico za pokojnim dr. Edvardom Slavikom od 9.30 na 11, komemoracijo pa od 10 na pol 12. V ostalem ostane program neizpreraenjen. O šišensko prosvetno društvo priredi jutri, 29. I. m. v dvorani »Gregorčičev večer . Na sporedu je skioptično predavanje o Simonu Gregorčiču, sodeluje pa tudi akademski pevski oktet. Začetek točno ob pol 8, na kar cenj. občinstvo še posebej opozarjamo, ker po začetku vstop ne bo več dovoljen. Najvljudneje vabimo! Kaj bo danes ? Drama: .Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Izven. Opera: Dežela smehljaja'. Premijera operete. Izven. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. O in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. 0 Vstopnice za časnikarski koncert se dobe v prcdprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Občinstvo opozarjamo, da so bile do sedaj še vsako leto razprodane v piedprodaji in tako bo tudi najbrže tudi letos. Zato opozarjamo vse, naj si vstopnice pravočasno preskrbe. Mnogo odličnih osebnosti ljubljanskega mesia je že do sedaj obljubilo, da počaste edino prireditev slovenskih časnikarjev v Ljubljani s svojim obiskom ler bodo tako dvignili sijaj časnikarske prireditve. 0 Sattner je mojster v priprosti pc..mi prav tako kakor v širokem razmahu orkestralnih del. Njegova najiskrenejša, nebeška struna pa zveni v njegovih samospevih, v njih jc nedosegljiv. Melodija je njegov temeljni princip. In nekaj najlepših melodij bo na vrsti pri nedeljskem koncertu v Unionu, in sicer iz njegovega oratorija, v katerega je izlil vso glasbo, kar je je prisluhnil v božanskem navdihnenju. — Vstopnice so v pred-prodaji v unionski trafiki. S Mestna občina ljubljanska razobesi na drž. dne 1. decembra 1931 na vseh poslopjih državne zastave. Vabim someščane, da okrase vsa poslopja z državnimi zastavami. Dr. Dinko Puc, župan. © Pri današnji otvoritvi tramvaja v Vid igia delavska godba »Zarja«, ue pa godba uarod- ALI IMATE ŽE VSTOPNICE ZA SATTNERJEV KONCERT? 0 »Logarjeva sinova« je naslov ljudski igri, ki jo bo vprizorilo rokodelsko društvo jutri ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komcnskega ulica št. 12. Igro bo režiral g. Fr. Gajeta, ki obenem nastopi v glavni vlogi. Tudi vse druge vloge so dobro porazdeljene in smemo pričakovati v vsakem oziru popoln uspeh lepe igre. Vstopnice so na razpolago v prcdprodaji danes od 6 do 8 zvečer in jutri od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu. © Jugoslovansko-anglrško društvo v Ljubljani bo zopet pričelo 6 prirejanjem konverzacijskih večerov. Ti se bodo vršili v damski dvorani kavarne Emona in bodo združeni s kratkim predavanjem enega izmed članov. Članom društva in po njih vpeljanim geslom se bo servirnl čaj. Dan prvega večera bo objavljen v listih. — Odbor. 0 Razširjenje policijskih uradov. Znana reč je. da so policijski uradi mnogo pretesni za današnje število uradnikov in drugih nastavljencev. Mestna občina, ki je po zakonu dolžna skrbeti zn nastanitev policije, in policijska uprava sta že stopili v stik zaradi zidave novega poslopja. Govorilo se je že, da bi novo poslopje stalo na sedanjem vrtu justične palače, pa je ta projekt padel v vodo. Sedaj išče mestna občina primeruo zemljišče, kje naj bi stalo bodoče poslopje policijske uprave. Do zgradbe same je seveda še dolgo, policijska uprava pu bi rada že sedaj dobila nekoliko več prostorov. Pomagala si je nn ta način, da je izpraznila polovico tretjega nadstropja sedanjega poslopja na Bleivveisovi cesti, kjer je bil dosedaj star arhiv in skladišče spisov. Te prostore so sedaj mestni razkuževalci razkužili. Vse sobe so tudi seveda na novo prepleskali in preuredili, tako da bo za nekaj novih uradov dovolj prostora. Policijski uradi pa bodo kljub temu še vedno zelo nn tesnem, ker policijsko poslopje, ko je bilo zidano, ni bilo preračunano za potrebe policije, zlasti ne v sedanjem obsegu, kakor ga ima ljubljan. policija. 0 Alpinski iilm »Dutmitor«, ki ga bo od 2. do 5. decembra predvajalo v kinu Ljubljanski dvor Slovensko planinsko društvo, bo nudil tudi prijateljem strme alpinistike prav zanimive prizore in poglede. Plezalna tura na Grudo, ki spada med najtežje pristopne vrhove v Durmitoru, dalje vzpon na lepi Prutaš ter drzno plezanje po vzhodni steni Durmitora na glavni vrh Bobolov Kuk (2522 m) predstavljajo alpinistična dejanja, ki bodo gotovo vzbudila pozornost tudi pri naših plezalcih. Zanimivo bo tudi primerjati življenje na črnogorskih planinah, primitivno mlekarstvo in živinorejo ta-mošnjega rodu, s planšarskim življenjem po naših gorah. Lepe so slike in prizori iz raznih visokogorskih naselij, kakor Žabljaka, dalje posnetki prekrasnega Ornega jezera, ki je pravi biser le pokrajine, prizori iz življenja črnogorskega naroda, njega noše in običaji itd. — Predstave filma, ki bodo v sredo 2,, četrtek 3. in petek 4. decembra so namenjena za šolski obisk; poleg tega pa priredi SPD še dve dijaški predstavi po znižanih cenah, in sicer v pelek 4. in soboto 5. deccmbra vsakikrat ob 14.30 popoldne. Vse ostale podrobnosli bodo razvidne iz lepakov, ki bodo nabiti po mestu. © Zakaj Ljubljančani niso v opoldanskih urah, ko vsi hitijo z dela ali na delo, toliko obzirni do sebe. da bi sami regulirali nekoliko promet po najbolj prometnih ulicah in cestah? Po Sv. Petra cesli, po Marijinem trgu, WoIfovi ulici, Prešernovi ulici, Selenburgovi ulici. Dunajski cesti, Miklošičevi cesli in še nekaterih drugih cestah in ulicah se oh takih urah gnele ljudi, ki se drug drugemu izogibajo na najbolj neroden način? Ali ne bi mogli bili ljudje toliko uvidevni in bi vsi hodili vsaj oh leh urah le po desni strani, torej po eni strani ceste gori, po drugi strani doli, pa bi šlo vse lepi) v redu? Po drugih mestih je to postalo že skoraj nekaj samoobsebi unievnegn in bi se občinstvo lahko navadilo ludi pri nas. Ni potreba, da bi to urejeval šele stražnik, občinstvo bi moralo samo priti lin to! 0 Zahvala. Podporno društvo za gluhonemo mladino je sprejelo od učiteljskega zbora 1. dekliške ineščanslce šole v Ljubljani znesek 200 Din, kot počastitev spomina blagopokojnega Adolfa Mladiča, kapelami vojnega broda. Plemenitim da-rovalkam, ki so se tako že ponovno spomnile naše bedne gluhoneme dece, najiskrenejša hvala! ■ Ćeskoslovcnsk.i Obec v Ljubljani bo priredila jutri ob 16 v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča. Igrala se bo pravljica »Janko in Metka«. © Nekaj pasje statistike. Letos je štela ljubljanska mestna občina v vsem pomerijo okroglo 1100 psov. To neso mestni blagajni lepo tisočake, ker so pasje mnrke kakor znano, po 100 Din, pa Ljubljančani imajo svoje pse Iako radi, da bi plačali, če bi bilo potreba, ludi 200 Din pasjega davka! Ob tržnih, sejmakih iu drugih dneh pobere pn mestni konjač ludi marsikaterega cucka, ki se ne more legitimirati : pri sprehodu po mestu z — marko nu ovratniku! Kak dan jih zasači |>o 10 in šo čez, večinoma seveda kinelskih poslopačev-, mestne pa gospodarji žo rešijo proli tnksk — 10 Din... Pijančevanje terja človeško kri! Strahovit pokolj vaških fantov nn Košrf. Litija, 27. nov. V zadnjem dopisu je iSlovenecc ravno ugotovil, da na Martinovo nedeljo v litijski okolici ni prišlo do nikakega pretepa oziroma pokolja in smo lo dejstvo pripisali deloma pomanjkanju denarja, deloma pa spumetovanju kmečkih fantov. Pa smo žal lo prernno ugotovili. — Na Košici, v prijazni vasici pod znanim hribom Ostrež, občina Polšnik, so pri največjem posestniku okolice, bivšem polš-uiskem županu Dolancu svatovali. Kakor pri takih prilikah vedno, pridejo fantje iz bližnje in daljne okolice »oglariti«. Tako so prišli iz več vasi skupaj, ler se zbrali pred svatovsko hišo, kjer so pili in so med seboj razgovarjali. V sobo, kjer so bili zbrani svatje, je na enkrat stopi 1 v polšniški občini znani Knezov Pepe, ki je nn mizo skrivaj položil listek, na katerem je bilo napisano, da se bo danes nekaj zgodilo. — Knezov Pcpe je najbrže od fantov čul, da mislijo obračunali z Feštnjnovim Jožetom, ki se je ravno mudil na dopustu in ki je določen, da prevzame po odslu-ženju kadrovskega roka, veliko domače posestvo. Na njega so imeli okoliški fnntje že dolgo piko. Z njim niso mogli obračunati, ker je bil pri vojakih. Danes se jim je pa nudila prilika in tako so prišli na oglarenjec oboroženi z dolgimi kuhinjskimi noži. Največjo piko na Feštajna so imeli menda Dežmanovi fantje s Kulo. Ko so prebrali svatjo tisti prorošlii listek, je odšel med fante pred hišo navzoči župan Pograjc, ki je skušal fante z lepimi besedami pomiriti, nakar se je vrnil med svate v hišo. Naenkrat pa so slišali v sobo obupne klice na pomoč. Ko so prihiteli gledat pred hišo, se jim je nudil strašen pogled: kar štirje fantje so ležali v mlakah krvi pred hišo. Spopad se je vršil kar na tihem in z bliskovito naglico, brez vpitja in običajnega aufbiksanja. Mrtev je ležal Jože Feštajn, л globoko zevajočo rano proti srcu. Težko ranjena sta obležala na licu mesta oba napadalca, brata Peter in Anton Dežman, katere je maščeval Fe-štajnov prijatelj Jože Dolanc, ki jo je pa tudi skupil s ležko rano, katero je dobil od obeli bratov z nožem. Vse tri so spravili domov, zagorski zdravnik dr. Slavko Grum iz Zagorja, ki jo bil še ponoči klican k težko ranjenim fantom, jim je nudil zdravniško pomoč. Sicer bi bili morali spraviti vso Iri težko ranjene fante v ljubljansko bolnišnico, pa za prevoz so rane pretežke, tako da bo gotovo šo ena smrtna žrtev. Sodna komisija je ugotovila dejanski položaj ler odredila pokop nesrečne žrtve Feštajna. Pogreba se je udeležilo obilo ljudstva, na grobu pa je spregovoril domači župnik g. Drešar, ki je povedal, da Iako groznega zločina v fari že od 1. 1859 ni bilo. Posledica alkohola in fantovske preobjestnosti! Ta grozni fantovski pretep naj bi bil glasen opomin vsem tistim, ki imajo vzgojo našo mladine v rokah. Sicer so laki pretepi v zadnjem času vedno redkejši, pred takim grozodejstvom pa se zgrozi ne samo okolica, ampak tudi vsa naša dežela. Zato proč z ravno letos udomačenim »šnopsanjenK, ki je po navadi največji zli krivec lakih fantovskih izgredov in pretepov. Šah Šahovsko življenje v Ljubljani se je v zadnjem času znatno poživilo s priredbo turnirja za prvenstvo ljubljanske univerze na katerem sodelujejo razen Furianija, Vogelnika in C. Vidmarja, vsi najmočnejši igralci Ljubljane. Turnir je zelo zanimiv, ker sodelujejo na njem poleg izkušenih igralcev Gabrovška Ludvika, Rupnika Zdenkota in Vidmarja Milana ludi drugi talentirani šahisti, katerim bo s tem dana prilika, da se uveljavijo. Na Bledu je mlada garda doživela proti Bo-goljubovu hud poraz. Bogoljubov je iz 10 partij izvojeval 9 zmag in je lc eno partijo remiziral (s Stoltzem) ter je radi takih uspehov dobil celo naslov: »Jungineisterloter«. — Bolje se je držal proti Bogoljubovu drugi pripadnik mlade garde, niirnberšlci mojster Ludvik R6dl, ki je v letošnjem turnirju za prvenstvo Nemčije dosegel delitev prvega in drugega mesta z Bogoljubovim. Mcseca novembra je bil med obema mojstroma odigran v Niirnbergu mateh 6 partij, v katerem je Bogoljubov dobil dve partiji in ostale remiziral. S tem si je pridobil vnovič naslov mojstra Nemčije. — Danes prinašamo iz tega inatcha partijo, v kateri je mala Kodlova napaka v otvoritvi, zadostovala, da si je Bogoljubov zgradi^ močnejšo pozicijo in tudi hitro zmagal. Igrana je bila 10. nov 1931. v Niirnbergu. Damski gambit. C. Bogoljubov : L. Rodi 1.) d4, d5 2.) c4, c6 (Slovanska obramba damskega gambita) 3.) Sf3, e6 4.) еЗ, Sbd7 (Črni namerava igrati Stoncvvalov sistem in zato ne razvija konja na f6, da si ne zapre kmeta na f7) 5.) Sc3, f5 6.) Ld3, Ld6 (Slaba >oteza, ki dovoli belemu moč-' nejšo pozicijo. Beli sedaj črnega lahko prisili, da vzame c4Xd5 s c kmetom, s čimer otvori c linijo, katero mere bcii hitreje zasesti) 7.) cd5:!, cd5: 8.) Sb5!, De7 (Bolje bi bilo igrati tekača na b8 in pregnati z a6 belega konja) 9.) Ld2, Sf5 10.) Db3, a5 (Potrebno, ker bi na 0—0 sledilo Sd6: in Lb4, s čimer bi beli dobil kvaliteto.) 11.) 0—0, 0—0 12.) Sd6: Dd6: 13.) Taci, Se4 14.) Lc3, b6 15.) Se5, Ta7 (Nepotrebna poteza) 16.) Tc2, La6 17.) La6: Ta6: 18.) Tfcl, Sc3: 19.) Dc3: (Partija je odločena, ker beli potom c linije mora zmagati) 19,)..,, b5 20.) Sd7:, Dd7: 21.) Dc7, Tfd8 (Bolje bi bilo menjati dame, ker beli eedaj centralizira svojo damo, kar s pomočjo c linije takoj odloči) 22.) De5, Dd6 23.) 1 c8! (Izvrstna poteza. Beli prepreči menjavo dam in preti Tel— c7) 23.).... Df8 24.) Tc8—c7, Td8 — d6 25.) h4 (Beli pripravlja zadnji udarec s tein, da napravi za svojega kralja izhod na h2) 25.)..., hf> 26.) Tb7, Ta—b6 27.) Tc8! in črni se uda, ker nima več nobene obrambe. Šahovski turnir za prvenstvo Hubljanske univerze II. kolo. V drugem kolu turnirja za prvenstvo ljublj, univerze je premagal Rupnik Zdenko Rupnika Ivota, ki se je neprevidno branil in izgubil figuro, Šorli je prišel proti Krulcu v boljšo pozicijo, toda je nadaljeval prelahkomišljeno in izgubil. Čibic je ugrabil svojemu nasprotniku Zupanu toliko mate-rijala, da je Zupanov odpor popolnoma onemogočil. Istolako je zmagal Gabrovšek Julij proii Ži-danu z materialno premočjo. Asejev je izgubil proti Severiu in Preinfalk proti Sikošku, Skerlaka jc pa prisilil k predaji Gržolj. Najvažnejša partija II. kola Gabrovšek Ludvik : Vidmar, je bila prekinjena. Gabrovšek se je spustil v zelo zapletene kombinacije, toda je radi pomanjkanja časa izgubil damo za dve lahki figuri, tako da bo Vidmar lahko zmagal. — III. kolo ee bo vršilo v soboto 28. t. m. ' ob 8 V Narodni kavarni. Dnevna kronika Koledar Sobota, '28. novembra: Gregorij III., papež. Novi grobovi •f-V Gorici je 23. t. m. umrl šele 22-letni Rihard Gregorič, svak šolskega upravitelja Marija Bratuža v Gornji Rečici pri Laškem. Pokojni je bil čista mladeniška duša, polna vzorov, opora staršem in sestram. V cvetju življenja je šel k Bogu in k svoji sestri Jolandi, ki ga je že v Bogu pričakovala. Blag mu spomini Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je umrla v visoki starosti 82 let gospa Neža S m o 1 n i k. Pogreb bo dunes ob 4 popoldne. Blag je spomini Preostalim naše iskreno sožalje! Osebne vesli — Poroka. Danes se poroči v frančiškanski cerkvi g. Edvard Glavič, zobotehnik iz Litije, /, gdčno Mimi Stros, hčerko predilniškega nadinoj-stru iz Litije. — Obilo sreče! ^ Za davčnega inšpektorja davčne uprave Ljubljana okolica, je imenovan davčni kontrolor iste uprave g. Jože Bekš. Ostale uesfi — Pogreb dekana Ivana .Turka v Starem Irgu pri Slovenjgradeu bo v ponedeljek, dne 80. novembra iz župnijske cerkve v Starem trgu na farno pokopališče. Začetek mrtvaškega opravila bo ob 10; sprevod na pokopališče okoli pol 12. — Potrdila o prosvetno-poučnem znnčaju prireditev. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok P. br. 462G0, z dne 5. oktobra 1931, po katerem ne more kraljevska banska uprava več izdajati potrdil o prosvetnem značaju prireditev na osnovi katerih so prosvetna društva dossgla oprostitev plačevanja taks po tarifni postavki 99a taksnega zakona. Za izdajo takih potrdil bo odslei pristojno le ministrstvo prosvete, na katero naj se prošnje naslavljajo in odpošljejo preko prosvetnega oddelka banske uprave. Prošnje sc morajo ludi opremiti s potrebnimi prilogami (programi, naslovi predavanj itd.) Prosvetna društva se na ta odlok opozarjajo, 'cer imajo finančne oblasti nalog, da ne upoštevajo >otrdil, ki jih ni izdalo ministrstvo. — Mizcrija v bolnišnici. Prejeli smo naslednjo pritožbo, ki jo priobčujemo, da svet vidi, kako je z našimi bolniki: »Imam 20 let staro sestro, ki je obolela za senom. Bila je bolna kake tri ledne. To jo je tako zdelalo, da je čisto oslabela,- na strani se ji je napravila rana. Dne 22. novembra sem bil pri zdravniku v Ljubljani. Odločil je, da naj sestro pripeljem v bolnišnico in da bo eprejeta. Dne 23. novembra dopoldne sem najel avto (stanujem namreč v okolici) in svojo bolno sestro peljal v bolnišnico. Tu .so jo sicer sprejeli, a obenem naročili, naj ob 3 popoldne pridem zopet po njo. Prišel sem 24. novembra in govoril z odgovornim zdravnikom in ga pro-sil. ila bi sestra ostala v bolnišnici, saj mi je vendar sam rekel, naj jo pripeljem. Odgovoril mi jc, da se sestri radi bolezni meša, zalo mora s tega oddelka na 7. oddelek. — Ker pa je 7. oddelek prenapolnjen, sem moral zopel najeti avto in pestro odpeljati domov. To vse skupaj je stalo 250 Din — za prazen nič. Imel sem le stroške in skrbi, pestra pa trpljenje — vse to pa zato, da zopet leži doma, ker v bolnišnici za njo ni prostora. Gospodje, priporočate nam higijeno in se brigate za mir rodno zdravje. Prašam vas, kaj pravite k temu in kaj je najbolj potrebno?« — Popoldanski gospodinjsko - kuharski tečaj se prične 3. decembra ob 3 popoldne. Vršil se bo dvakrat na teden vsak torek in četrtek. Praktični pouk v kuhinji bo v zvezi s teoretičnimi predavanji v šoli (skioptične slike). Pouk bo obsegal ludi urejevanje in razvrstitev jedil na krožniku (aranžiranje), pokrivanje miz in serviranje. Prijave sprejema, ozir, pojasnila daje vodstvo dr. Krekove meščansko-gospodinjske šoic v Zgornji Šiški pri Ljubljani. — Trafikantom! (AA.) V zadnjem času mnogi prodajalci tobaka na drobno prodajajo cigarete po višji ceni, kakor je določena, češ, da nimajo drobiža. To se posebno dogaja pri prodaji cigaret /Sava , »Zeta in »Morava«, kadar kupijo ljudje manj cigarel kakor en zavojček. Po zakonu o tobačnem monopolu je kazniv vsak pooblaščeni prodajalec tobaka na drobno, če prodaja tobačne izdelke po višji ceni, knkor je določena. Zato oi>o-zarja uprava državnih monopolov vso jirodajalce tobaka, da 6e morajo pri prodaji monojiolskih izdelkov točno držati odrejenih cen, ker bo vsakdo, kdor bi te izdelke dražje jirodajal, najstrožje kaznovan. Po zdaj veljavnih cenah morajo prodajalci tobaka ua drobno prodajati tobačne izdelke takole: 1. cigarete »Morava« 20 kosov za Din 7, 10 kosov za Din 3.50, 5 kosov za Din 1.75; 2. cigarete »Zeta« 20 kosov za 0 Din, 10 kosov za 3 Din, 5 kosov za 1.50 Din; 3. cigarete »Sava« 20 kosov za 3.50 Din, 10 kosov za 1.75 Din. Vsakega prodajalca tobaka ua drobno, ki bi cigarete dražje prodajal, je treba prijaviti najbližji finančni kontroli, nionopolskemu inšpektoratu ali pa naravnost prodajnemu oddelku uprave državnih monopolov, nstmeno ali pismeno. Prijavnik ne plača nikake takse. — Iz uprave drž. inono]>olov. — Vsi nezaposleni inženjerji kemije naj se javijo Klubu inženjerjev kemije v Zagrebu, Trg Burze, 3/III. Sporoče naj mu vse potrebne osebne podatke in tudi pogoje, pod katerimi bi sprejeli eventuelno novo nameščenje. Obenem se pozivajo vsi nezaposleni inženjerji kemije, da sporoče klubu r Zagreb podjetje, v katerem so nameščeni tujci. Treba je začeti akcijo, da se namesto vseh inozemskih strokovnjakov inženjerjev in posebno inž. kemije v raznih tovarnah zaposlijo naši domači inženjerji, ki eo brez dela in zaslužka, Ta akcija je zamišljena na zelo široki podlagi. — Klub inženjerjev v Zagrebu. — Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavekem pogorju: stara Aljaževa koča (ne-oskrbovana). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprla in oskrbovana). V Kamniških ?laninah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Vel. lanini in Dom na Krvavcu. — Istrski akademski klub v Zagrebu priredi dne 29. t. m. v veliki dvorani »Kola«, Trg Kralja Aleksandra v Zagrebu, proslavo 25-letnice smrti Simona Gregorčiča. Sodelujejo gg. univ. prof. dr. Fran ilešič; H. Nučič, član narodnega gledališča v Zagrebu in železnlčarsko pevsko društvo »Sava« v Zagrebu. Vabimo cenjene zagrebške čitatelje »Slovenca«, da se proslave udeležijo. — Dobrodelno društvo »Slove.načka potpora« v Belgradu za pomoč siromašnim slovenskim otrokom priredi 1. decembra v prostorih kavarne jBlej-sko jezero«, luiradjordjeva 9. Čisti dobiček prireditve je namenjen za oblačenje siromašnih slovenskih otrok. Slovenci in prijatelji Slovencev so vabljeni, dn s svojo udeležbo pomagajo društvu pri nje-trovem nlemenilem delu. — Razglas o dražbi love. Lov občine Gradac se bo oddajal na javni dražbi v zakup za dobo šest let in tri mesece, to je od 1. januarja 1932 do 31. marca 1988 in sloer v ponedeljek 21. decembra ob 13 v uradu okrajnega načelstva v Metliki. Draž-beni pogoji so na vpogled pri okrajnem načelstvu v Metliki med uradnimi urami. —• Če napravijo vlomilci pojedino v slaščičarni. V neko novosadsko slaščičarno so v noči od nedelje na ponedeljek ua do sedaj še nepojas-jen način vlomili neznani vlomilci in priredili v slaščičarni veliko pojedino, pri kateri pn so si seveda stregli kar sami. Privoščili so si najboljše stvari; ko pa so šli, niso pozabili vzeti s seboj še razne likerje, delikatese in pisalni stroj. — Smrt pinl vozom. 75 letni kmet Gjuro Mu-tlelcovič iz vasi Mahova pri Sisku se je z vozom vračal iz svojega vinograda. Med potjo sta se mu splašila konja. Ker Gjuro ni imel dovolj moči, da bi obvladal konja, se je voz. prevrnil v jarek in jiod seboj jjokopal nesrečnega starčka, ki se jo tako hudo poškodoval, da je umrl. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. __________________ i , — Nepojasnjena smrt. V Zagrebu na Vrhovcu je stanovala 70 lotila starka Elizabeta PopoviC skupno z Milko Horvat. Predsnočnjim je šla starka spat okrog pol desetih zvečer in je bila po pričevanju Horvatove precej dobro razpoložena, toži la je samo, da imn bolečiuo v trebuhu. Ko drugo jutro sturka ni vslaln ob navadnem času, je Horvatova mislila, da ji jo mogoče slabo. Hotela je v sobo, pa so bila vrata zaklenjena. Trkala in zbijala je po vratih, j>n ni bilo od znotraj nobenega odziva. Poklicala je ključavničarja, ki je z vitrihom odprl vrata.. Ko je stopila v sobo, je zapazila, da leži starka nepremično ua postelji. Misleč, da jo hudo bolna, je poklicala reševalno društvo. Malo kasneje pa so ugotovili, dn je starka mrtva. Takoj je bila obveščena policija, ki je poslala komisijo, ki je ugotovila, da jo starka umrla utijbrž zaradi otrpnjenja srca. Ker pa je prejšnji večer starka tožila o bolečinah v tre-iiuhu, ni izključeno, da je umrla zaradi znslrup-ljenja. — Sv. Miklavž je pred durmi. Nosi s seboj veliko izbero najboljših knjig, mladinskih povesti, ki jih je nabral za svoje mlade prijatelje. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani ima v zalogi bogato izbiro slikanic in mladinskih knjig. Posebno pri-poroča:Vrtec. Časopis s slikami za slov. mladino, letnik po 32 Din. Kržič, Angelček. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj, letnik po 20 Din. КгЛЛ. Obnovljeni vrtec. Mladinska" knjiga s slikami. Obsega najlepše povesti že razprodanih letnikov. Vezan 32 Din. Lorenzini—Lovrenčič, Storžek in njegovo burkasto življenje, broš, 14 Din. Mukerdži, Mladost v džungli, mladinski roman, broš. 30 Din; vez. 40 Din. Rape, Dane, povest za mladino s 4 slikami, vez. 24 Din. Ribičič,Kokošji rod, 7 povestic za mladino, broš. 12 Din; vez. 18 Din. Slapšak, Turki pred sv. Tilnom, zgodovinska povest za mladino, vez. 24 Din. Spillmann,Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo, povest izza časa odkritja Amerike, broš. R Din; vez. 22 Din. Wilde, Pravljice, 4 povesti za mladež, broš. 18 Din; vez. 24 Din. — Očarljiv nasmeh je inogoč le pri lepih belih zobeh in to zopet sanio vsled uporabe Chlorodont zobne paste. Tuba Din 8. — Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Slovenigradec Pevski koncert priredi s sodelovanjem ea* Ionskega orkestra Pevsko društvo Slovcnjgradec, v nedeljo 29. t. m. ob 4 popoldne, v proslavo 80-letnice rojstva staroste slovenskih skladateljev p. H. Satinerja. Izvajale sc bodo večji del samo njegove skladbe. Ljubitelje lepe slovenske pesmi tem polom na koncerl posebej opozarjamo. Obrtno društvo Slovcnjgradec priredi v nedeljo 29. t. m. ob 3 popoldne v gostilni Eicholzer, svoje zborovanje. Na dnevnem redu je vprašanje prisilnega obrtniškega zavarovanja, vprašanje skupnih ali ločenih zbornic in raznoterosti. Ker je zborovanje velike važnosti za vse obrtnike, se ti na zborovanje vljudno vabijo. Slovenska Bistrica Mrtvaški zvon. V četrtek zjutraj je umrla gdč. Alojzija Jesen, stara 25 let. Bila jc vzorna članica Marijine družbe ter blagega srca. Svetal i ji spomin, žalujoči materi naše globoko sožalje! Prosvetno društvo vprizori v uedeljo ob 15 i v hotelu Beograd znano in priljubljeno igro »Go-slarica naše ljube Gospe«, v štirih dejanjih. Priditel Poročil se je poročnik tukajšnje topničarske garnizije g. Franjo Lovrič z gdč. Elzo Oder. Bog daj erečol Mnr&ha Sobota i Veselje nad Mohorskimi knjigami. Število 1 Mohorjanov je letos za 50 večje ko lani. Vseli jc 165. Naročniki 60 knjige zelo nestrpno pričakovali , in sedaj jih raznašajo z velikim vcseljćm. Smrtna kosa. V Krogu je zatisnila oči k smrtnemu spanju vdova Kovačič Helena, ki je bila v vasi ena najbolj priljubljenih in vzglednih žena. j Zadnji čas je imela hude bolečine, a jih je prenašala z veliko potrpežljivostjo. Blag ji spomini Marihor Šoštanj Rad', malomarnosti - smrt Za uboji, s katerimi se jo zadnje čase mariborski senat neprestano pečai, so prišli na vrsto skoro slični slučaji. Včeruj sta se zagovarjala dva obtoženca radi malomarnosti in težke poškodbe je zakrivila v obeh slučajih smrt napadenih oseb. 24-letni Jakob Skedlar iz Napreja je stal pred sodniki radi dogodka, ki se je pripetil dne 18. junija t. 1. v Narepju pri Frarr.u. Takrat je obtoženec v družbi rajnega Franca Votolena in viničarskega sina Potočnika posetil več gostiln, v katerih so prišli vsi polagoma v dobro voljo. Franc Votolen jo v pijanosti postal izzivalen in ker ni imel drugega pri rokah, je navalil na svoja tovariša ter ju ogrožal z nožem. Potočnik se ga je branil z vilami, Skedlar pa je zagrabil za železen drog ter udaril Vololeiui s tako silo preko hrbta, da mu je zlomil hrbtenico. Težko ranjeni Votolen jo bil prepeljan v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati ter je dne 19. julija umrl. Skedlar se zagovarja s silobranom, obtožnica pa mu očita malomarnost. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe in 5 let izgube častnih pravic, ker se je sodišče postavilo na stališče, da je bilo izvršeno dejanje uboj. France Ulbl iz Maribora je bil obtožen sli6-nega dejanja. V razburjenosti je dne 1. avgusta udaril s kolesom Karla Lobla v trebuh. Med obema jo radi poslovnih stvari prišlo na cesti do hudega prerekanja, tekom katerega je obtoženec zamahnil s kolesom proli svojemu nasprotniku ter ga s pedalom zadej v trebuh. Trenutno sicer ni izgledalo, dn je zadal Loblu resnejšo poškodbo. Ko pa je L6bl prišel domov, mu je postalo slabo ter je moral v posteljo. Bolečine so se vedno večale in naslednjega dne je umrl. Udarec s pedalom mu je povzročil v trebušni votlini take poškodbe, da so bile smrtonosne. Obtoženec se je zagovarjal, da sploh ni imel namena udariti ali poškodovati Liibla ter jc sunil proti njemu v hipni razburjenosti. Razprava proti Utblu se je radi zcslišanja novih prič preložiia na petek, dne 11. decembra. * □ Dne prvega dccombra vsi na časnikarski koncert, ki se prične ob 20 v tukajšnjem Narodnem gledališču. □ Iz gledališča. Radi tehničnih zaprek danes v soboto ne bo napovedane premijere Gogoljeve »Ženitve«. Mesto tega se ujirizori Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. — Nadalje se pripravlja uprizoritev Gorinškov« »Rdeče kapice :. □ Pri šohkih sestrah priredi jutri s jiričet-kom ob 16 podmladek Jadranske Straže na učiteljišču akademijo, na katero se vabijo vsi prijatelji mladine. □ Prvi letošnji smnški tečaj priredi zinisko-sportni odsek SPD radi ugodnih snežnih razmer za začetnike in izvežbane smučarje v času od 3.—10. decembra jiod vodstvom poročnika Ogorelca pri Ribniški koči na Pohorju. Skupen odhod iz Maribora dne 3. decembra z vlakom ob 5.-10 zjutraj do železniške postaje Rrezno-Ribnica. Udeleženci naj se prijavijo pri ziinsko-sportiiem odseku SPD, Aleksandrova 36 ali ustno v 1'utnikovi pisarni. Tečaj-nina 50 Din. □ Odprta noč in dan so groba vrata... Umrl je včeraj v častitljivi starosti 83 let v svojem domu na Koroški cesti Jurij Eichkitz. Pokojni je bil zlasti starejši generaciji dobro znana osebnost, ker je služboval dolgo vrsto let na mariborskem okrajnem zastopu kot agilen tajnik ter si je kot tak pridobil ugled in spoštovanje ]K> celem okraju. Se nekaj let po vojni je opravljal svojo službo, dokler ga ni starost prisilila k počitku. Pogreb jiokojnega bo v nedeljo popoldne iz mestne mrtvašnice na Po-orežju. — Pokoj njegovi blagi duši, žalujočim naše globoko sožalje. □ Nočno lekarniško službo imu prihodnji teden Vidmarjeva lekarna pri »Arehu« na Glavnem trgu. □ Bcrgova hiša. Že včeraj smo poročali o do-vršitvi Bergove hiše, ki je že j>od streho. Tako-zvani »Iikof« praznujejo delnvci, ki so bili zaposleni pri delu na tej zgradbi, danes v sobolo. □ Mariborski ribji trg je bil včeraj dobro založen. Sardelice so prodajali po 14 Din, velike sar-dele in mole ter morske rnke po 26 Din, sipe in kalamare pn po 24 Din kilogram. □ Tisoč kazenskih razprav več! Ob priliki zadnje inšpekcije pri tukajšnjem sodišču, o čemer smo že poročali, se je napravila statistika vseli kazenskih razprav pri luk. okr. sodišču v letošnjem letu in sicer do vključno 10. nov. t. 1. Ob teh številkah je razvidno, da presega v znatni meri — skoraj za tisoč število letošnjih kazenskih rnzjirav pri tukajšnjem okrožnem sodišču lanskoletno. Vsega skupaj je bilo lansko lefo 1430 kazenskih razprav in sicer pred senatom 300, pred sodnikom po-edincem pn 1070; letos do 10. nov. vseh kazenskih razprav 2290 in sicer pred senatom 590, pred sodnikom jioedincem pn 1700. Ob tem je možno, dn bo do Novega lela preseglo število letošnjih kazenskih razprav lanskoletne za jireko tisoč. V teh številkah je spoznati ogromno delo, ki ga imajo pri tuk. okr. sodišču, iu ni čuda, če se žo pojavljajo glasovi o pomanjkanju strokovnih in pisarniških moči, ter o potrebi preureditve prostorov za nekdanjo porotno dvorano v primerne pisarniške prostore, kamor njjj bi jio možnosti prišel preiskovalni oddelek. □ Znižane cene krznu, že od 25 Din kožica. Za Miklavževa darila izvanredna prilika. Poslužite se, dokler traja zaloga, pri L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. □ Smrtna nesreča vojaka. V vojaškem inten-dantskem skladišču v Magdalenskem predmestju se je pripetila smrtna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 21-letni redov 1. čete, 45. peš. polka Musa Amelovic. Premikajoči se vagon ga je pritisnil k rampi ter mu popolnoma siri prsni koš, tako da je v nekaj urah umrl. Ponesrečenec je doma iz vasi Kolando pri Vučitrnu v Moravski banovini ler se je nahajal šele malo časa pri vojakih. Poko-pali so ga včeraj po muslimanskem obredu. □ Zrcbelj jo požrl, da hi umrl. V bolnišnico so prepeljali včeraj iz moške kaznilnice 34-letnega kaznjenca Antona Anderluha, ki si je na poseben način skušal končati življenje. Požrl je namreč debel žrebelj ter nekaj dni hrabro prenašal hude bolečine, katere mu je la nenavadna hrana povzročala. Nazadnje je pa le omagal in v zadnjem hipu so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali ter ga na ta način ohranili pri življenju. Anderluh jo v svojem početju posnemal nekega drugega kaznjenca, ki je na sličen način izvršil lansko leto samomor. Imel je že ves razrezan želodec od samih operacij, ker je v samomorilnem nnmenu požiral vse, kar mu je prišlo jiod roke, žlice, vilice, nože, zdrobljeno sleklo itd. Končno pa je tako osl-bel, da zadnje operacije ni več prenesel ter je slednjič vendarle dosegel svoj cilj. V kaznilnici pravijo, da postane Anderluh njegov naslednik, ker je že zatrjeval svojim sojetnikom, da si bo na sličen način končal življenje. □ Prepoznali so gn. Še do danes so imeli v policijskih zaporih ubogega gluhoneraca, ki je pred nekaj dnevi vzbujal s promeniranjem v sami srajci po mestnih ulicah zvedavost pouličnjakov. V zaporih ga drže iz samo usmiljenosti, ker ne vedo kam z revežem, ki poseduje samo srajco. Včeraj pn se je vendar posrečilo ugotovili domovanje tega nenavadnega gostn hotela Grafa. Prišle so nekatero osebo iz Pragerskegn, ki so izjavile, da je gluhonemi revež doma i/. Vrhloga, kamor ga bodo sedaj odpravili ter izročili občini v oskrbo. СеЦе & Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v četrtek 26. t. m. zasebnica Pasarič Zofija iz Podčetrtka, v starosti 25 let. — V Blagovni je umrl v sredo 25. t. m. v visoki starosti 87. let posestnik Teichmeister Anton. Pogreb se vrši danes, v soboto 28. t. m. ob 9 dopoldne v Št. Juriju ob juž. žel. — Umrlim blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje. јЗ" Tatvina kolesa. Mesar Caf je prijavil pri predstojništvu mestne policije, da mu je bilo v četrtek 26. t. m. okrog 8 zvečer ukradeno novo moško kolo znamke 'Gpel«, črno pleskano. Kolo je vredno 2000 Din. Tatvina se jc izvršila Za kre-sijo pred trgovino g. Mešlrova. Nadaljevanje pokalnega tekmovanja. V nedeljo, 29. t. m. se nadaljuje v Celju tekmovanje za prehodni pokal LPN. V boju se bosta srečala ob 2 popoldne na igrišču SK Celja na Glaziji SK Celje in SK Olimp, ki se je s svojo zmago nad Atletiki kvalificiral za nastop proti prvaku celjskega okrožja SK Celju. Za vodstvo tekme ja določen po MO g. Seitel. & Nevaren vlomilec aretiran. Žalsko orožni-štvo je aretiralo iz prisilne delavnice pobeglega tatu in vlomilca Debevca Viktorja. Pri zasliševanju ie priznal več tatvin in vlomov, kakor tatvino kolesa v Domžalah, vlom v pisarno Remec in Comp. v Duplici pri Kamniki, tatvino zlate in srebrne ure etc. Orožniki so nevarnega tička pripeljali v Celje, kjer so ga izročili v zapore okrožnega sodišča. Begunje pri Cerknici Akcifa za reveže. Nabiralna akcija za reveže dobro uspeva. Nabrali so že obilo vsakovrstnega živeža. — Tukajšnji občinski urad pa pobira prispevke v denarju za Belo Krajino in ostale pasivne kraje. Igra. V Prosv. domu so z velikim uspehom vprizorili Hauptmannovo »Hanicc pot v nebesa«. Igralci so se potrudili in dali iz sebe, kar so mogli. — Le škoda je, da je bila tako majhna udeležba, kar ee še pri nobeni prireditvi ni zgodilo. Miklavžev večer. Tudi letos bo prišel v Dom sv. Miklavž obdarovat mlado in staro. Seveda bo letos v času splošne krize bolj siromašen. Vstopnina za odrasle 2 Din, otroci zastonj. Pogreb. V nedeljo 22, t. m. popoldne so na farnem pokopališču pokopali Čopčih, očeta iz malna. Občni zbor. Pevski odsek gasilnega društva tovarne Voschnag je imel 19. t. m. svoj redni občni zbor. Ob polnoštevilni članski udeležbi si jc ta živahno delujoči pevski zbor določil program dela in prireditev v bodočem poslovnem letu. Pri volitvah je bilo izvoljeno sledeče odsekovno vodstvo: predsednik g. Bastl Blaž, podpredsednik g. Vasle Fer-do, tajnik g. Vindiš Blaž, blagajnik g. Matko Matija, pevovodja g. Vinko Satler, arhivar g. Šardoner Franc; odborniki: gg. Rajštcr Anton, Szabo Ivan, Kočevar Ferdo. Narodna igra »Zaklad«, ki jo jc v nedeljo 22. t. m. vprizorilo naše Prosvetno društvo, je privabila v d vorano obilo občinstva; igra je s svojo lepo vsebino zapustila v vseh velik vtis, Odmore med posameznimi dejanji je izpolnil pevski zbor z narodno pesmijo. V nedeljo 29. t. m. se "Zaklad« ponovi. Katarinin sejem, zadnji v letošnjem letu, jo bil deležen precej lepega obiska. Zlasti sc je opazil močan dotok Savinčanov. Tembolj skromni pa eo bili trgovski posli. Kljub razmeroma nizkim cenam, zlasti pri živini, je bilo zelo malo kupčij. Na živinski trg je bilo prignanih 14 juncev (prodanih 6), volov 44 (12), bika 2 (0), krav 69 (15), konj 111 (8). Volom je bila cena 4 Din za kg, krave po 2—4 Din, konji pa so sc prodajali po 2000—5000 Din. Ljubljansko gledališče DRAMA (Začetek ob 20.) Sobota. 28. novembra: TRIJE VAŠKI SVETNIKI Znižane cene. Izven. Nedelja. 29. novembra ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 30. novembra: Zaprto. OPERA (Začetek ob 20.) Sobota, 28. novembra: DEŽELA SMEHLJAJA. -Opereta. Premijera, Izven. 1 Nedelja. 29. novembra ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižane cene. Izven. — Ob 20: PRODANA NEVESTA. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 30. novembra: KNEZ IGOR. Slavnost-na predstava. Red C. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 28. novembra ob 20: KRALJ NA BETAJNOVI. Ab. B. Nedelja, 29. novembra ob 15: SLABA VEST. 20: PTIČAR. Ob Radio Programi Hadio-LivhFnna i Sobota, 28. novembra: 12.15 Plošče. — 12.43 Dnevno vesti. — 13 Čas, plošče. — 17 Salonski kvintet. — 18 Viktor Pirnut: Žumbcraški uskoki. 18.30 B. Horvat: Kulturni film zn našo mladino. — 19 Gn. Orthaber: Angleščina. — 19.30 Prof. Na-niorš: Spoznavanje blaga. - 20 II. večer ljubliuu-I skih konservatoristov. — 21 Akademski plesni or-, kester. 22 Čas, dnevne vesti. 22.15 Lahka glasbu. Nedelja, 29. novembra: 9.30 Prenos cerkveno i glasbe. — 10.00 P. Valerijan Učak: Naša velika i krivda. — 10.30 Reportaža iz Narodnega muzeju I (slarinoslovje), vodi dr. Rajko Ložar. -- 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. — 15.15 Dekliška ura, gdč. A. Lebarjova: Nekoč je bila krnljična. — 15.45 Slovenske narodne, pojo gdč. Lovrač, na cilre spremlja gdč. Cotič. — 16,00 K. Zakrujšek: Našim izseljencem. — 16.30 Sloven-' ske narodne, poje gdč. Lovračeva. — 16.45 Oton Zupančič: Duma — recitira M. Slare. — 17.15 Plošče. — 17.30 Ks. Meško: Mati«, drama, II. dejanje (Lj. oder). — 20.00 Ribniški večer: Andoljšek Janez: 1. Ženska radovednost, prizor v 1 dej., 2. Polharji, prizor s petjem. — 21.15 Operetni večer: Sodelujeta gdč. Anta Kovačič in g. Bojan Peček, člana nar. gledališča v Ljubljani. — 22.00 Čas, , dnevne vesli. — 22.15 Salonski kvintet. Druge programi i Nedelja, 21». novembra: Belgrad: 11.(K) Narodne pesmi. 11.30 Plošče. 12.30 Rndio orkester. 17.30 Jazz. 19.30 Komedija. 20.00 Narodne pesmi. 21.00 Pester program. 21.30 Koncert radio orkestra. — Zagreb: 11.30 Plošče. 20.30 šramel kvartet. 22.00 Prenos koncerta iz Ne\vyorka. — Budapest: 14.00 Radio orkester. 18.00 Ciganska glasba. 19.30 Pianinski koncert. 20.00 Pester program. 21.00 Prenos iz Newyorku. 22.15 Ciganska glasba. — Rim: 10.15 Religiozna glasba. 17.00 Instrum. in vokalni koncert. 21.00 Pester koncert. Simfonična glasba. — Milan: lO.oO Religiozna glasba. 12.30 Pestra glasba. 20.35 Operni prenos. — Langenberg: 13.00 Opoldanski koncert. 20.00 »Ptič-nik«, opera. — London: 22.05 Vil. nedeljski orkestralni koncert. — Toulouse: 12.30 Bogoslužje. 20.00 Popevke. 20.45 Filmska glasba. 21.15 Večerni koncert. 21.30 Fragmenti iz komičnih oper. 23.30 Koncert klasičnega simfoničnega orkestra. — Praga: 19.00 Religiozna glasbn. 20.00 Simfonični koncert. 22.00 Filharmonični koncert. — Barcelona: 11.15 Dopoldanski koncert. 13.30 Radio sekstet. 19.10 Radio orkester. — Trst: 10.00 Bogoslužje. 13.00 Pestra glasba. 18.00 Lahka glasba. 21.00 Pester večer. 22.25 Lahka glasba. # Samomori • •. V času, ko materializem dosega svoj višek iu postaja edini evangelij za one, ki kaj imajo, in za one, ki nimajo nič, ko vse želje in vsi napori veljajo le časnemu življenju iu njegovim dobrinam — v tem času življenje lalco malo velja, da ga ljudje, bogati in revni, mečejo proč kakor ponosen klobuk ali kakor neznosen jarem. Prav za prav pa to ni nič čudnega. Ako kdo uživa samo eno hrano, se z njo do gnusa prenasiti. pa naj se mu je iz-prva zdela še tako slastna, če Človek krmi samo telo, drugi det svoje osebnosti — dušev-nost — pa enostavno prezira, duša od gladu umre in potegne s seboj v grob tudi lelo. Tako .-■ > sainounjori žalostno znamenje kulturnega ropada sedanje dobe. — Te misli so se mini nehote vrinile v razmišljanje o sedanjih težkih časih, ko poslušamo govorice o zagonetni usodi veljakov. Do včeraj bogatin, desetletja odličen, sijajen, neprekosljiv delavec za narodni in obči blagor — danes: prah in pepel. Mir in pokoj dušam teh nesrečnikov, ki o njih številu v posameznih državah naj govorijo številke ;n podatki: Blažena dežela grška! — Zdrava duša v zdravem telesu , — la izrek ie bilo temeljno načelo pri vzgoji ljudi v tej domovini klasične kreposti, značainosti in poštenja, iskrenosti in poguma. Kakor je prirodno Grška ostala solnčna, zemlja skoraj večne loplote, tako so skozi stoletja njeni sinovi ohranili vsaj nekaj dobrih lastnosti svojih slavnih prednikov. Ona prednjači vsem drugim državam. Na 100.000 prebivalcev pride 1.7 odstotka nesreč-nežev, ki si prostovoljno, sami prekinejo nit življenja. Povzemamo to številko — kakor tudi število samomorilcev iz ostalih držav — iz najnovejših podatkov mednarodnega urada. Ravno zato je Grška pomembna, kajti beda je v tej državi velika. Nad pol milijona Grkov je pred leti pribežalo po turško-grški vojni v staro domovino. Brezposelnost je med delavnim ljudstvom narastla do vrhunca, beda beguncev je bila očita. Lepo o od lis tke v Slovenca-; je svojčas o tem napisal g. Suio-dej. Razmere se na Grškem niso spremenile. Kakor v drugih deželah, je tudi tu gospodarska kriza vedno večja, vendar ie prebivalstvo ohranilo zaupanje v boljšo bodočnost. Temu redkemu, dobremu zgledu z bližnjega vzhoda sledita državi Egipt in Irak. Tam prostovoljno konča življenje še enkrat več jjudi kakor v Grčiji. Španija pride na četrto vrsto z 42 samomorilci na 100.000 ljudi. Najstrašnejše so razmere v Nemčiji. Morda je državna statistika glede števila samomorilcev usmerjena v praven, da prikaže bedo v tej premagani državi tem bolj nazorno. Nimamo možnosti kontroliral te številke, ugotavljamo le žalostno uradno dejstvo, da pride v Nemčiji že 26 samomorilcev na 100.000 ljudi. To žalostno dejstvo je tembolj očividno, Ce upoštevamo podatke i/, držav, ki neposredno mejijo na Nemčijo. Na Norveškem pride 63, na Švedskem 131 in na Danskem 150 samomorilcev na 1 milijon prebivalcev. V ITolan-diji in Belgiji pa približno 100. V novem svetu so razmere precej drugačne, posla za delazmožne ljudi je povsod dovolj. V Kanadi pride 85 samomorilcev, v Zedinjenih državah pa 133. Upoštevati moramo, da je v teh bogatili deželah med samomorilci največ ljudi, >ki so se naveličali življenja^:. Češkoslovaška z 256 in Švica /. 254 ler Japonska z 209 sledijo neposredno žalostni nemški statistiki. V splošnem konča svoje življenje na ta žalosten način letno trikrat več ljudi, kakor jih je padlo v francosko-nemški vojni leta 1870-1871 ... Pretresljivi so ti podatki in še bolj žalostna bi zgledala slika sveta, če bi jih vse po- i samič naštevali. v Л .Л 4». Mandžuriji. Naša slika kaže japonsko topništvo na prehodu čez znamenito reko Nonni. pavji m komunisti na Kitajskem \ zadnjem času se mnogo govori o povodnji. ki je nedavno zadela Kino. Pri tem pa ne iiiemo pozabiti roparjev in komunistov; ti i.amreč niso nič prestali s svojimi nasilji. Milijonarji iz različnih pokrajin pišejo, da morajo njihovi kristjani mnogo trpeti od roparjev, zlasti še, ker jih celo redno vojaštvo iie hrani pred njimi. Skoro neverjetno se zdi, pa je vendar resnično, da vojaštvo in roparji nncgokje stopijo v zvezo. Ljudstvo v tem slu-aju ne more računati na pomoč prvih proti drugim, ampak se mora bati obojih. Pa tudi kadar se vojaki in roparji ne pobratijo med seboj, niso domačini nič na boljšem. Roparji iu vojaki se bijejo med seboj, kar ne prinaša posebnih koristi prebivalstvu. Tako so se nekoč na otoku reke Henau udarili vojaki in roparji. Vojaki so se prenaglili in zato so bili premagani. 15 je bilo ubi-ih, 25 težko ranjenih. Roparji niso imeli ni-kakili izgub, srečno so ubežali v temno noč. Tudi se ne more prebivalstvo zanašati na krajevne oblasti. Te ali nimajo moči ali pa ne marajo pomagati; večkrat pa so celo same v /.vezi z roparji. Edino sredstvo, ki varuje pred neprestanimi roparskimi napadi, je odkupnina, pa še ta ne pomaga vedno. Neka vas je dala banditom 50 dolarjev, da bi jo pustili pri miru; toda vkljub temu niso varni pred njimi niti on dan. kajti roparji iu komunisti si ne delajo It /ke vesti, če 110 držo dane besede. Menrm hudobni duh pomaga banditom. ko i i : 11 i ;1 ju jejo strašne pogoje za ujetnike, ia čim večjo odkupnino. Ogromno vsot roparji zahtevali od nekega misijona v i!i i Hupeh. Z veliko težavo so misijo-nn i nili skupaj določeno vsoto. Roparji Tum . 11 x, kralj divjih rojbo/skih filmov, umira. Obolel jc- na vnetju slepiča in se moral podvreči operaciji, ki pa ni uspela. Tom Mix jc v svojem / vljenju igraj glavno vlogo v neštetih cowboyskih fijiidh. ' i jim je filmsko občinstvo vsega sveta 7, napetostjo sledilo na platnu. so vzeli odkupnino, nato pa cinično dodali, da so s tem odkupili ujetnike le v toliko, da jim ne bo treba umreti grozne smrti. Za rešitev ujetnikov pa so zahtevali še 50.000 dolarjev. V Šian-Šui-Ki, v provinci Tien-Tsin, so zahtevali tatovi neverjetno vsoto za vsakega ujetnika posebej, niso pa dovolili, da bi odkupili samo nekatere. V Tien-Tsinu so v sredi mesta, oh belem dnevu roparji ugrabili bogatega trgovca. Ta se je vprav vračal domov. Nenadoma se ustavi pred njegovim vozom avtomobil, v katerem so bili roparji. Ti so trgovca zgrabili in odvedli ter sporočili na trgovčev dom, da zahtevajo najmanj 120.000 dolarjev odkupnine. Domači so bili pripravljeni dati omenjeno vsoto. Roparji so zbrali dva izmed sebe, ki naj bi šla po denar. Toda ta dva sta se dogovorila in izginila z dolarji. Drugi roparji pa so trgovca iz. maščevanja usmrtili. (Fides.) Obletnica pri Hudoresčvemkih Hudožestveni Teater v Moskvi je proslavil dne 27. oktobra 33 letnico obstoja. Po navadni dopoldanski predstavi so se zbrali igralci na odru. Oni, ki so že vsaj 15 let nastavljeni pri gledališču, so dobili posebne srebrne spominske /.nake s podobo galeba. Gledališče se poslužuje tega znamenja od samega početka. Sijajen uspeh dramo -Galeb r, ki je poprej pro-pala v Petrogradu v državni drami, jo svoječasno opral čast Cehova-dramaturga in Hu-dožnikoin postal izhodišče za nadaljnji razvoj, Po predstavi so se zbrali vsi igralci pri čajni mizi. Stanislavski trpi na srčni napaki in ni bil pri slavnosti navzoč. Zastopniki gledališča so mu na domu izročili prisrčne čestitke in cvetje. Drugi utemeljitelj gledališč«. Vladimir Nemirovič-Dancenko, se zdaj nahaja na študijskem potovanju po Italiji, kjer se zanima za reformo opere. Prejel je i/. Moskve brzojavne čestitke. Po ruski predstavi nove igre Alinogenova Strah z, gospo O. Kniper-Ce-hovo v glavni ulogi pripravljajo zdaj Hudož-niki Ameriško tragedijo po istoimenskem Th. Dreiserjevem romanu. Prireditev je oskrbel E. Piscator. Novi ženitveni načrti Ziie ? Ugledni chicaški list iChicago Tribune: poroča, da je grof Esterlmzy odpotoval v London, kjer se bo pogajal glede ženitve Otom: Habsburškega z najmlajšo sestro vojvode od Norfolka. List ve tudi poročati, da se je eks-cesarica Žita odločila za to ženitev iz. političnih razlogov. Mati vojvode od Norfolka bo v najkrajšem času obiskala Žito. Kakšno politično ozadje ima ta ženitveni načrt, ni znano, in ga jc tudi zelo težko spraviti v zvezo % ш-Ironizacijo Otona na Madjarskem. Skoro pet milijonov nezaposlenih v Nemčiji. Brezposelnost v Nemčiji stalno narašča kljub naporom vse. javnosti, da se vsaj nekoliko omili ta strašna kuga, ki grozi postati v doglednem času grob Nemčije. Število nezaposlenih je doseglo že pet milijonov in grozi, dn se bo do božiča še povečala. Naša slika, ki jo le majhen odsev to strahotne št evilke, kaže brezposelne, ki čakajo pred berlinsko tržnico na kakšno zaposlitev. Rano v jutru se zbe ro pred tržnico in čakajo ves dan in le malokdo izmed njih je tako srečen, da čez dan použije kak šno malenkost. Drugi čakajo tudi brez tega. Kljub temu, da so njihovi udje od mraza premrti. stojo in čakajo in upajo. Malenkostna iskrica upanja ne izgine nili zvečer, ko se napol onemogli vračajo v zavetišča; saj je jutri še en dan, morda bo jutri... Morata v ameriškem radija Lastnik privatne oddajne postaje v Phi-ladelphiji Hovvard Miller je nedavno naprosil generala Butlerja, naj izpolni program s pripovedovanjem svojih vojnih doživljajev. General je govoril o zavzetju trdnjave Riviera na Haitili. Tretjič so poskušali, med njimi tudi Butler, približati se od strani trdnjavi, iz katere so jih obstreljevali. V tem trenutku je general zagledal svojega seržanta in mu zaklical: :. Hudiča, če nočeš naprej, pa se vsaj meni umakni.« G. Miller, ki ni samo lastnik postaje, ampak obenem tudi napovedovalec, je takoj, ko so izzvenele te generalove besede v mikrofon, prekinil oddajanje, češ. da se je Butler preveč nedostojno izrazil. Celo nahralil ga je in nui dejal, da take izraze lahko uporablja pri svojih matrozili, ne pa pred poslušalci radia. Zadeva je vzbudila veliko razburjenje, /vezna radijska komisija se je najprej postavila na stališče, da je imel Miller prav, ker da so vulgarni izrazi v radiu prepovedani. Nato pa so se izvedele iz listov podrobnosti o ameriški radio oddajni praksi. Tako je zvedela javnost, da je v enem izmed oficielnih radio oddajnih postaj neki predavatelj v četrt ure trikrat dejal: : Prokleto! , enkrat pa celo: r-Hudiča! . Radi tega se je v javnosti razvila živahna diskusija o leni. ali so taki in slični izrazi res tako nemoralni, kakor jih slikajo nekateri ameriški listi, ali spadajo samo k tisti vrs ti besed, ki jih si o viličar j i označujejo z medmeti. MHitjarde za topove Po uradnih podatkih izdajo vse države nad 200 milijard za oboroževanje. Na prvem mestu je britanski imperij, zatem Zedinjene države, sovjetska Rusija, Francija, Italija, Japonska in Nemčija. Nemčija izda za oboroževanje več kot vse tri državo Male anlanfe skupaj. Nemški vojni proračun je dvakrat večji od poljskega, španskega ali kitajskega. V teb vsotah pa niso vštete plače in pokojnine. Strokovnjaki računajo, da se vrže za oboroževanje letno nad 700 milijard, od lega pade na Evropo dve tretjini! 4 milijone zavarovanih V Avstriji socialna zakonodaja izredno napreduje. Po najnovejši statistiki je zavarovanih po odredbah raznih socialnih zakonov nad : : -ilijone ljudi, to je približno dve tretjini P' ' "Iva. Strupeni plini Tovarnar Stolzenberg v Hamburgu je postal širši javnosti znan že leta 1928. Takrat se je dogodila v njegovi tovarni velika nesreča. Phosgen (COCh) je povzročil eksplozijo, ki je zahtevala dosti človeških žrtev. Mednarodni krogi že takrat niso umevali, čemu rabi skromna zasebna tovarna slične zaloge strupenih plinov. Preiskava je menda ugotovila, da je izvirala velika količina phosgena še iz let svetovne vojne. Zdaj je Stolzenberg zopet Pr. Hugo Stolzenberg pomerja na modelu plinsko masko. zaslovel na Nemškem, ker je nepričakovano objavil »Kuhinjske bukve«, ki jih v uvodu priporoča kot >splošno koristno in domoljubno delo?. Knjiga s tem skromnim naslovom obsega popolno zbirko navodil za domačo pripravo grozovitih vojnih plinov. Nasveti so res jako praktični in omogočijo tudi kemije neveščemu zasebniku izdelovanje phosgena, ype-rita, lewisita in si. tvarin v preprosti domači kuhinji. Kakor v pravih navodilih za kuharice spremlja vsak zapis proračun za nabavo potrebnih, ponekod jako cenili snovi. Nemški pacifisti zahtevajo zaplembo Stolzenbergove knjige iz ozirov na vznemirjanje, ki ga utegne povzročiti v inozemstvu, širši zmerni politični krogi poudarjajo, da pomeni knjiga pred vsem veliko škodo in nevarnost za domače nemško ljudstvo, ker bo lahko poostrila meščansko vojno iu dobro služila zločincem. Samo desničarski nacionalisti so mnenja, da je izpolnil avtor »narodno dolžnost«. Knjiga se še vedno prodaja po vseh knjigarnah. V boju s tihotapci. Na nenisko-liolandski mej i, kar jo seveda v veliki meri p sumljivega kolesarja in desno avtomobila 9o jo v poslednjem času tihotapstvo razvilo du ne- ----. ............ ................ ........... . .1- j............. j. . 11 ■ ...... .........j,....., ■.....■.'. .... verjetnosti, kar jo seveda v veliki meri posledica bede, ki vlada v Nemčiji. Na sliki: levo: pregled ' ibila: zgoraj: nemška straža z Izvežbanim psom v pričakovanlu tihotapce«. Konferenca zbornic v Ljubljani Ljubljana, 26. novembra. Novi obrtni zakon se peča v Četrtem poglavju tretjega dela v §§ 893. in 394. z zbornicami in njih ustrojeni. Zakon namreč določa, da so možne spremembe v sedanji sestavi zbornic (spajanje ali ločenje) na podlagi posebne ministrske uredbe ministra za trgovino in industrijo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Posebno važna je določba, da bo predpisal minister trgovine iu industrije s posebno uredbo področja, sedeže in število zbornic najdelj v osmih mesecih od uveljavljenega obrtnega zakona (torej najdelj do 9. junija 1932). Tudi drugače je novi obrtni zakon za zbornice važen, ker jim nalaga nove naloge in deloma razveljavlja prejšnje. Povišanje nekaterih uvoznih carin Že včeraj smo poročali, ila so bile zvišane carine za uvoz lepil. Dodatno k temu smo prejeli to-le pojasnilo (AA): Zakon o izpremembi št. 225 točke 3 carinske tarife se izda zato, da se prepreči ruski dumping pri uvozu mizarskega kleja in madžarski pri uvozu čevljarske smole (lepila). Oba ta uvoza pomenita resno ogrožanje te vrste industrije pri nas, čeprav so zanjo drugače dani pri nas vsi pogoji. Rusija skuša s tujimi dokazili o izvozu blaga uvoziti v našo državo čim večje količine kleja, pri čemer se okoristuje z nizkimi carinskimi tarifami. Iz Madžarske pa se čedalje več uvaža čevljarske smole, ki se pri nas prodaja po takih cenah, da je prodaja domačega blaga popolnoma izključena. Tako lahko dela zato, ker dobe madžarske tvornice čevljarske smole pšenico, ki je glavna surovina za nje izdelavo, po mnogo nižji ceni kakor naše domače tovarne, po drugi strani pa tudi zato, ker madžarska vlada subvencijonira izvoz tega lepila s podeljevanjem izvoznih premij. Ce vpoštevamo, da je treba za en vagon tega lepila okoli 19 vagonov pšenice, jc razumljivo, da se tako prav za prav uvaža pšenica v predelanem stanju. Zaradi današnje cene pšenice v državi in zaradi visoke zaščitne carine na Madžarskem, so naše tvornice popolnoma izključene od izvoza na Madžarsko, kamor so prej izvažale. Ta zakon je bil sprejet zato, da se sedanji položaj te naše industrije izenači s položajem podobnih industrij v inozemstvu. Ker se lepila za izdelavo parketov ne izdelujejo pri nas doma, je dodana pripomba, da so prosla carine dotlej, dokler se ne začno tudi pri nas izdelovati. Nadalje je bila uveljavljena še ta-le sprememba v carinski tarifi: V car. postavki 212 je doslej znašala po točki 3 izvozna carina za natrijev iu kalijev bikarbonat maksimalno 12, minimalno 10 zlatih Din za 100 kg. Sedaj pa se ta točka razdeli posebej za natrijev bikarbonat, kjer je maksimalna carina zvišana od 12 na 20, dočim je minimalna oslala neizpreme-njeno 10. Nadalje je ostala carina na kalijev bikarbonat neizpremenjena v znesku 12 ozir. 10 zlatih Din za 100 kg. I z Belgrada pošilja AA pojasnilo, d« se v zadnjem času vedno bolj uvaža natrijev bikarbonat iz Rusije, toda tako, da so na listinah o izvoru blagu navedene druge države. Zato je bila tudi zvišana maksimalna carina in bo tako ruski uvoz preprečen. Švicarska devizna pogodba z Madjarsko. Kakor poročajo iz Berna, je |x> dolgotrajnih pogajanjih med švicarsko narodno banko v Curihu in madjarsko narodno banko prišlo 14. t. m. v Budimpešti do iKigodbe o reguliranju plačil v švi-carsko-macljarskenf blagovnem prometu. S lo pogodbo naj se urede tezkoče, ki so nastale zaradi madjarske devizne zapore za švicarski izvoz. Pogodba stopi v veljavo 1. decembra t. 1 Južnoafriško lesno tržišče. Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih greuiijev v Ljubljani je prejela od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu dopis, v katerem sporoča med drugim: V zadnjem času vlada precejšnje zanimanje za razen les v južni Afriki, kjer imamo kot častnega konzula Slovenca, ki se zelo poteguje, da bi naše blago spravil na ta mošnje tržišče. Pri tem bi prišle v poštev samo večje naše tvrdke, ki so v vsakem pogledu prvorazredne in katero želijo najti za svoje proizvode novo in dobro tržišče. Unija južne Afrike se v prvi vrsti ■/.aninta za razen mehek les za izdelovanje raznih zabojev, pa tudi za druge vrste lesa, jx>sebno pa za jamski les, katerega potrebuje v velikih količinah za svoje rudnike. Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih Kremi je v poživlja vse lesne tvrdke, ki se bavijo z izdelovanjem zabojev Zato je bilo na pobudo ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo sklicana konferenca vseh trgovskih, obrtnih iu industrijskih zbornic, ki so, kakor znano, ločene. Delegati zbornic so bili večinoma zbornični tajniki, deloma pa tudi člani zborničnih plenumov. Prišli so v Ljubljano že včeraj in se nastanili večinoma v hotelu »Union«. Danes dojioldiio ob 10 pa je otvoril konferenco predsednik ljubljanske Zbornice g. Ivan Jelačin ml. z daljšim nagovorom, nakar so se začela podrobna posvetovanja. Omenjamo, da edino skop-ljanska trgovska zbornica ni bila zastopana na loj konferenci (naravno poleg belgrajskih), pač pa je poslala brzojavni pozdrav. Posvetovanja so se nadaljevala tudi popoldne in v trenutku, ko to pišemo, še niso končana in se bodo najbrž nadaljevala tudi jutri. in jamskhii lesom, da ji sporofe svoje naslove in točne jjodatke o proizvodnji. Telefonski promet. Kakor poročajo iz Belgrada, je otvorjen telefonski promet med Kranjem in vsemi mesti na Madjarskem (taksa znaša v naši državi 1.80 zl. frankov). Nadalje je otvorjen telefonski promet med Tržičem in Prago, kjer znaša taksa 5.40 zl. franka. Konkurz je razglašen o imovini Hernet Mirka, trgovca z mešanim blagom v Mariboru; prvi zbor upnikov 5. decembra, oglasiti se je do 31. decembra, ugotovitveni narok 7. januarja. — Nadalje je razglašen o imovini Cirilometodske knjilare v Za-drebu. Ta delniška družba je bila ustanovljena leta 1919., med drugimi sla bila v upravnem svetu I Evg. Demetrovič in Joso Lakatoš. Družba je imela j kapitala 0.5 milij. Din in se je poleg knjigotrštva pečala tudi s prodajo radioaparatov, za kar jo prevzela družbo Superradio, d. d. v Zagrebu. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Poš Antona, trgovca z liianufakturnim blagom na drobno in s papirjem v Mariboru, Aleksandrova cesla 27; narok za sklepanje poravnave 4. januarja, oglasiti se je do 31. decembra. Končani poravnavi: Loschnigg Rihard. trgovec v Slov. Bistrici; Koražija Ivan, trgovec z, železu ino v Mariboru, Aleksandrova cesta 42. Borza Preti otvoritvijo llirijanskega smučarskega doma Dne 27. novembru 1931. Denar Deviza London jc nadalje popustila na naših borzah ter padla pod 200. Tečaja Curilia in Pariza sta ostala neizpremenjena, dočim so ostale devize bile čvrstejše. Nadalje jc bila slabejša deviza Trst. Promet je bil srednji in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2278.64—2280.48, Bruselj 787.16-789.52, Curih 1097.85—1101.15, London 197.73—205.28, Nevvvork 5649.79—5666.79, Pariz 221.76—222.42, Praga 167.75—168.25. Trst 288.04 —294.64. Zaereb. Amsterdam 2278.64—2280.48. Bruselj 787.10—789.52, London 197.73-205.23. Milan 288.64 —294.64, Ne\vyork knbel 5671.79—5688.79, ček 5649.79—5666.79, Pariz 221.76 — 222.42 Praga 107.75—168.25, Curih 1097.85—1101.15. Skupni promet brez kompenzacij (i.4 milij. Belgrad. Amsterdam 2278.64-2280.48, Berlin 1347.50—1372.50, Bruselj 787.16—789.52, Curih 1097.87—1101.15, London 197.73—205.23, Nevvvork 5049.79-5606.79, Pariz 221.16-222.42, Praga 167.7o —168.25, Trst 288.64- 294.64. Curik. Belgrad 9.05, Pariz 20.20, London 18.475, Newyork 516.62, Bruselj 71.70, Milan 28.52, Madrid 48.55, Amsterdam 207.10, Berlin 122.25. Dunaj no notira, Stockholm 100.5. Oslo 101, Kopen-liageu 101, Sofija 8.78, Praga 15.28, Varšava 57.75, Budimpešta ne notira, Atene 6.50, Carigrad 2.50. Bukarešta 3.08, Ilelsinglors 10. Dinar notira na Dunaju: valuta 12.60. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes nekoliko slabejša. Dolarski papirji pa so bili čvrstejši. Na zagrebški borzi je prišlo do prometa samo v 7% iu 8% Blerovem jiosojilii (1000, oziroma 4000 dol.). Znatnejši je bil promet nu belgrujski borzi, kjer je bilo zaključeno: 1000 7% investicijskega posojila, 500 kom. promptne škode in 100 kom. za decemberski termin, nadalje 111.700 begluških obveznic, 1000 dol 7% Blerovega posojila ter 2000 dol. posojila Državne hipotekarne banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 68 bi.. 7% Bler. pos. 59 bi., Stavbna 40 den., Kuše 125 deu. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 65—lili. agrarji 32- 34, vojna škoda ar in kasa 276—279, 12. 276-280, 8% Blerovo pos. ar. in kasa 65-66 (67.75), 7% Bler. pos. ar. 57.Г.0—58, kasa 57.50— 58 (58), 6% begi. obv. 43 -44. Belgrad. Narodna banka 4900—5000, 7% inv. pos. 65—66.50 ( 65), vojna škoda 273—275 (273, vel. kom. 276.50), 12. 276—278 (277). 6% begi. obv. 44-44.25 (14.75, 43.75), 8% Bler. pos. 65— Ko je bilo nred letom na ilirjanskem občnem zboru govora o gradbi lastnega smučarskega doma, tedaj je vsakdo mislil, da bo to stvar boljših let. Pripravljalni odbor pa je pričel takoj z intenzivnim delom, razpisal je 1000 obveznic po 100 Din in zlasti po zaslugi g. Komarja je bila domu finančna baza upostavTjena. Veselo dejstvo je, da stoji danes na Slatni, 10 minut od Planice dvonadstropna alpinska stavba, ilirjanski smučarski dom. V domu je 12 sob, v katerih so po ena, dve ali tri postelje. Razen tega sta dve skupni ležišči za gospode, kjer more prenočiti 28 oseb in skupno i ležišče za dame s 6 posteljami. Sobe so opremljene s tekočo inrzlo in toplo vodo in s ccntralno kurjavo. Poleg tega so skupne umivalnice s prhami in moderna kopalnica. Velika družabna soba, ki služi za obednico, meri 60 m- in nudi lep razgled NEDELJSKI PROGRAM. Zopet skromna nedelja. V Ljubljani se po-nove pokalne tekme, katere je LNP proti vsem pravilom razveljavil in odredil, da se ponovno igra prvo kolo. Kakšen bo uspeh odredbe LNP, bomo še videli. Naše občinstvo hoče tekem po programu, ne pa, da LNP dela kar se ji zljubi. V Zagrebu se srečata v tekmi za državno prvenstvo BSK in Concordia, lanskoletna tekmeca I za naslov državnega prvaka. BSK do sedaj še nI bil premagan, radi tega lahko doseže rekord н tem, da ne izgubi nobene igre v tekmovanju za državno prvenstvo. Nastop proti Concordiji je zadnja igra na tujih tleh. Dve tekmi proti Gradjan-skentu iu Mačvi igra tia svojem igrišču. Torej teoretično je verjetno, da lahko izgubi samo proti Concordiji. Kadi lega je jutrišnja tekma v Zagre-I bu najvažnejša. Purgerji morajo v Sabac, kjer je proSlo nedeljo Concordijn morala pustiti točko. Ni izključeno, da bo tudi Gradjauski moral prepu-I si it i točko Mačvi. V Zagrebu bo tekmo vodil gosp. OObel (Dunaj). GOZDNI TEK S. D. VRHNIKE I Novo ustanovljena smučarska sekcija S. D. I »Vrhnike priredi v nedeljo, 29. novembra na Vrhniki Cross country. V slučaju slabega vremena sc prireditev vrši prihodnjo nedeljo. Start bo točno ob 13.30. uri pri cerkvi Sv. Lenarta. Cilji okoli 14.30 uri pred Cankarjevem spomenikom. Proga proti Jalovcu. Poskrbljeno je tudi za kurjeno shrambo za smuči in za temnico, kjer bodo fo-to-amaterji razvijali posnetke iz prekrasne okolice. Upravitelj doma bo simpatični g. Bitenc, ki bo imel na razpolago tudi konje za skijoring. Uprava doma bo poskrbela, da bodo cene čim nižje. Poseben popust bodo uživali posetniki petih obveznic po 100 Din. Za inal denar bo mogoče vsakomur uživati iste udobnosti, ki jih nudijo hoteli v slovitih inozemskih zimsko-sportnih centrih. Dom bo izhodišče za la/jc ture na Peč in Petelinka, na Vršič in Belopeška jezera, na drugi strani pa za ture v Triglavsko pogorje, k ofici-jelni otvoritvi bo vozil iz Ljubljane poseben vl?k s polovično vožnjo. Takrat se bomo prepričali, d.i je postavila Ilirija vrednega naslednika svojim športnim gradbain v Ljubljani. poteka od Sv. Trojice na Storžev grič iu nazaj do cilja. Nagrade: 1. Kompletna smučarska oprema Drugi smučke iu stremena, tretji, četrti in peli lepe smučke. Vsa darila so darovali vrhniški izdelovalci smučk in opreme. Smučke in vsa darila bodo razstavljena v izložbi glavne zaloge tobaka na Vrhniki, tekni", vanja sc lahko udeleže vsi, ki se nameravajo na Vrhniki iu pri naicm društvu udejstvovati pri zimskem športu. Prijaviti se jc najkasneje do nedelje opoldan pri predsedniku Groniu. Po končanih tekmah razdelitev daril in smučarski sestanek 1 gostilni Mantua. Vabimo vse, ki se zanimajo za zdravi zimski šport, da se sestanka in tekem udeleže. — Predsednik, Grom lože. — tajnik, Reven Peler. Koča v Planici otvorjena. Smučarski klub Ljubljana sporoča, da je smučarska koča pri Tamarju v Planici pri Ratečah na Gorenjskem od nedelje, dne 29. novembra dnlje stalno oskrbovana. Po dosedanjih vremenskih poročilih je že okrc;: 10 do 15 cm snega. ASK. Primorje, lahkoallctska sckcija. Danes ob 17.30 se vrši sestanek in obenem občni zbor lah-koatlctske sekcije. Udeležba za vse atlete obvezna. Dnevni red: Poročila, zimski trening in nastopi. Tek Ujcdiujenja. Program za sezono 1932. Vsi točno in sigurno. Načelnik. 66, 7c/v Bler. pos. 57—58 (57), 7% pos. Drž- hip. banke 62-63 (62.50). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 104, \Vioner Bankverein 12.75, Escompteges. 117, \ussigor Che-misehe 187.25, I!uSe 19. Muiulus 88, Alpiue 15, Trboveljska 34. Prager Eisen 262.50. Žitni trs Novi Sad. Koruza bač. stara 102.50—105, bač. nova garant, kval. 82—64, bač., sr. nova za dec., jan. 67.50—70. bač., sr. nova za marec, april, maj 82—84, ban. nova gar. kval. 61—63, sr. nova gar. kval. 62—64, sr. stara okol. Indjija 102.50—105, sr. stara okol. šid 105—107, bač. sušena 80—82, sr. sušena 82— 84. ban. sušena 79-81, fižol bač., sr. boli brez vreč 2% 192.50 197.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca zn koruzo slabša, za ostalo neizpremenjena. Promet: 34 vagonov. Somlior. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 93 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica dec. 11.62—11.68. zaklj. 11.90 -11.92, marec 12.72—13.10, zaklj. 18.07-18.08, rž marec 14.02-14.35, zaklj. 14.35—11.38, koruza maj 15.20 —15.45. zaklj. 15.50-15.55. Winnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica dec. 57, marec 62.25, maj 62.875. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 53.75, maj 56.75. julij 55.25, dec. 53, koruza marec 41.125, maj 48.50, julij 44.625, oves maj 27, julij 20.125, rž maj 47.25. Živina Mariborski svinjski sejem dne 27. nov. Na današnji svinjski sejem jehilo pripeljanih 135 prašičev. Cene so sledeče: mladi prašiči 5 6 tednov 50—SO Din. 7—9 tednov 90—100, 3- l mesece 150 do 200, 5 — 7 mesecev 800 i(K>, 8—10 mesecev ItHI do 500, 1 leto (iOO 760 Din, 1 kg žive leže 5—'!, mrtvo 7—8.50 Din. Prodanih je bilo 80 komadov. Kram Pogreb v sredo umrle Favlc Bitenc iz Huj pri Kranju se je radi zakasnelega prevoza iz. ljubljanske bolnišnice moral preložiti. Vrši sc danes v soboto 28. t. in. ob pol 3 popoldne iz Huj na pokopališče v Kranju. Naše diiaštvo Na rednem občnem zboru »Borbe«, dne 24. nov. 1931, je bil izvoljen sledeči odbor: Pred-sedik: Žen France (phil.j; podpreds.: Kužnik Henrik (iur.); tajnik: SuHeriič Miloš (phil.); blngajnik Jagodič Boris (med.); knjižničar: Krall .loško (phil.) fospodar: Movrin An'on fiur.': revizorja: Ur:, '. 1 Aloizij (phil.), Slander Joško (iur), Kovač Maks (tech.) c iS J N O 1> № s*- П u «J 3 i ^ 3 JSI ч j £Zj ► t/5f? a. EJC ■ s-s S. ^ CO O £ , c s i « M ■z S oQ 0 ж ° 5=2 G. ^ (Г) ' <» 00 ОГ-.ЧЈ e ^ s š 1 to — N SJ te ^ ■m N љ eo > era N -C is « 1 o "i M jđ ~ « Si i* *> «J 7-1 N ■ • — > » S e i ,5 ч ^ •S 1> s* .£ » 41 .4 a ^O I i's š Ss -G. 2 s o > Sa = ■S.6. >JNco » »» » .s m _ _•<=> S eo 5 -S L 1 = S C i" £ •3 T: si U* S™ o , os I Dr. Joža LovrenCIS: 45 Koman lz drugega stoletja pr. Kr. Tako, Katmel! Past je pripravljena, mi se razpostavimo na levo in desno in bomo v zasedi čakali, da udarimo, ako se ti res posreči, kar si zamislil,« je dejal kralj Epulo, ko so potihnile sekire in so se vrnili vojniki v tabor ter povedali, da so opravili svoje delo. »Upam, kralj, da se nisem molil v svojih računih in da bo današnji dan dan nove slavek je odvrnil Katmel, odbral najboljšo četo in še krdelo Istrov in odvedli so skozi gosli les nizke karnske konjiče in ko so prišli na piano, so jih zajahali in oddirjali po bliskovo proti Akvileji. Prostrana ravan se je v mladem jutru vzbujala in ko je posvetilo izza Karusadija solnce in je za-blostela kakor posuta s samimi biseri, so dospeli do Natise, odkoder so ugledali rimsko taborišče, in priznati so morali, da izvidniki niso pretiravali, ko so govorili o mogočni utrdbi. Prav tam stoji/: je menil Katmel, : kjer smo mi začeli graditi. Nam niste dali miru, tudi vi ga ne boste imeli!« je siknil skozi zobe in pognal konja, da se je vzpel, zahrzal in zdrevel. Drugi za njim. Nič se niso skrivali. Kakor bi bili gotovi zmage, so se bližali sovražniku. Naseljenci so šc izpopolnjevali okope in nasipe. Obstali so sredi delaj gledali preko reke, kričali. Kakor oživi mravljišče v nevarnosti, tako je začelo vrveti na okopih in nasipih. Delavci so se umaknili gostim stražam in klici od desne na levo in beganje sem in tja je pričalo, da niso pričakovali sovražnika. »Opalo je imel prav, presenetili smo jih!« je dejal Katmel, ko so se ustavili ob mostu in podrli s svojimi puščicami prve stražnike, katere pa so takoj nadomestili drugi v večjem številu, da bi zabranili predrznim Ilirom, kakor so mislili, priti preko reke. Katmel jo ukazal delu svojih čet, naj ne odnehajo s puščicami, drugi naj pa krili vzbujajo videz, kakor bi podirali most. Na okopih in nasipih vik in krik. : Hitite, hitite, most podirajo! :>Legionarji, ne mudite se, udarite nanje, dokler ne pridejo še drugi za njimi!« >Nad nje, nad nje!« Skozi vzhodna, pretorijska vrata jc pripeketala konjenica in za njo je korakala legija, da je bobnelo. Množica na nasipih je bila vedno večja in vzklikala je Marccllu. Vzklikanje je prešlo v hram in ploskanje in porogljiv grohot, ki se jc čul preko reke, ko so videli, da je sovražnik zapustil mostišče in se umaknil za bližnje grmičje. »Bojijo se, bojijo!« »Za njimi, za njimi!« »Konjeniki ne čakajte, legionarji podvizajte, da bomo videli, kaki junaki so Iliri, ki znajo izzivati tako predrzno!« »Dohitite jih, dohitite in jim pokažite, kaj jc rimski legionar!« Tako so klicali Akvilejci in vzpodbujali svojo vojsko in menili, da bodo priča lepe bojne igre, ka- kršne nimajo prilike gledati v Romi, kjer se morejo zadovoljiti samo s triumfi. Legija jc prišla čez most, se uravnala v agnien quadratum — široko bojno vrsto — in v navalu sledila konjenici, s katero se je spustil Katmel od časa do časa v prasko in se spet previdno umaknil, a vedno tako, da so Rimljani z novim pogumom udarili za njim, zlasti ker so videli, kako je poveljnik Marcus Claudius Marcellus zadovoljen, da se bo mogel kot pretor — v tej časti je bil poslan v cispadansko Galijo — maščevati za poraz, ki ga je doživel kot konzul. Preko mnogih svojih konjenikov so morali, ki so obležali mrtvi in ranjeni, sovražniki so pa bili le redki. Konji padlih so spi a š en i drveli preko ravni v vse strani. : Ob konjenico bomo, če jih ne dohitimo in ne prisilimo v odločilen boj! so menili tribuni. Dohitimo jih in gorje jim bo!« so zagotavljal! centurioni in kchorte in nianipule so razdražene drle za sovražnikom, ki jih je izvabil že v bližino Karusadija, se češče ustavljal in se končno ustavil na obronkih in se spustil v boj. »V gozd zaupajo, jc tolmačil Marcellus sovražnikovo predrznost in njegov pogum, >da se lahko umaknejo, ko bodo t* |X>ni! »Ne eden se nam ne umakne živ! "Do zadnjega morajo vsi pasti in plačali predrzno izzivanje!« »Če se komu posreči, da unese celo kožo, bo pač vedel povedati, da je ne kaže nosili k nam na prodaj! : Nekaj jih bomo morali pustiti, da jim sporočimo, naj pripravijo, kar imajo dobrega, ko pridemo v drugič preko ravni, da za vselej osvojimo to zemliok MALI OGLASI Vsako drohna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. „eč dcse4' Usočev _ ^oveoc^ ^ w Slove..; v 50- vet ponu^ vpie"" Kino aparaturo »Erneman«, kompletno — za nemi film, v prvovrstnem stanju, ugodno naprodaj zaradi opustitve obrata. — Ponudbe pod »Projektor« na upravo »Slovenca« Maribor. Češnjevo spalnico lepo, novo — po ugodni ceni proda Joža Vižin, Dorfarje, 20 minut cd postaje Škofja Loka. Vagon namiz. jabolk , 12.000 kg, zimskih, poznih sort: mošanike, rudečike, zmike in tafelj-čke, prodam. Cena ugodna, nalaga se lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.957. PEVSKO DRUŠTVO POSTNIH USLUŽBENCEV v Ljubljani sklicuje za nedeljo, dne 29, novembra t. I. ob 15 popol. v spodnjo dvorano hotela Miklič ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika. 2. Volitev štirih odbornikov in štirih namestnikov. 3. Volitev dveh računskih preglednikov. 4. Določitev mesečnega honorarja društvenega zborovodje. 5. Sklepanje o vseh drugih predlogih, ki so predmet občnega zbora. Po § 5 je občni zbor sklepčen ob vsakem številu članov, da bo le navzočih toliko odbornikov, kolikor jih je treba za sklepčnost odborove seje. Pripravljalni odbor vabi brez razlike vse poštne uslužbence, posebno ljubitelje petja, da sc v polnem številu odzovejo temu vabilu. Po končanem ustanovnem občnem zboru se bo vršila istotam družabna zabava prirejena s petjem. Družinski člani dobro došli. Za poštni pevski zbor: Bizovičar Jošlco s. r. Hribar Anton s. r. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Miklavževe lasulje se sposojujejo. M. Pod-krajšek, Sv. Petra c. 12. Galoše se sprejemajo v popravilo. Gumiklinika — Dunajska cesta 9. i PRI.'O CISTO DOMKE POPItTiE ! .tfavorit" cikorija Izvanredno dobre kakovosti, izdatna zelo okusna, zdrava! Zahtevajte cikorijo v temno-it rjavih škatljah iz Tvornice cikorije „FAVORIT1, Zemun tuuii, LJUBLJANA, Dunajska c. 1 a, CELJE, Aleksandrova c. 1, MARIBOR, Gosposka ul. 17 Gospodinjo veščo kuhanja in posprav- , Podpisana izjavljam, da Ijanja sob, išče trgovska sem v soboto 21. t. m. družina v Ljubljani. Le na Vodnikovem trgu le tiste, ki imajo rade otro- j pomotoma obdolžila go-ke, naj pošljejo svoj na- j spo Frančiško Kern glede masla itd., ter obžalujem svoje krive obdolžitve. slov in prepis spričeval na upravo Slovenca-pod 300 Din« št. 13.939. Vajenca za ključavničarsko obrt, starega 16—17 let, z vso oskrbo v hiši, sprejmem takoj. Predstaviti se jc usebno ali znamko za od-,cr. - Ključavničarsko nedjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Ivana Florjančič. Ćamernikova šoicrska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avtol Prva oblast koncesionirana Prospekt št. 16 zastoni Pišite poni! Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj prične 2. decembra. Dobra naložba kapitala. Naprodaj je v ; Zg. Ložnici pri Žalcu lepo posestvo z moderno opekarno. Proda se tudi vsako posebej. Vpraša se pri upravi »Slovenca« pod št. 13.861. Parcele po 18.50 Din za nr ali večji kompleks po 18 Din m®, poleg kolodvora v Dev. M. v Polju, prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 13.937. Oddam stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, verande in pri-tiklin. Poizve se v Vod-matski ulici št. 21. Klavir kratek, kupim. Ponudbe na upravo pod značko »Dobre znamke« 13.835. Družbeni oklic Debele jjnc (јесетђга j93j 0ђ p0( jq se ђ0 vršila llKkinarfPntrnbe v notarski pisarni v Litiji prisilna javna dražba v . ujmiiu.iciuvuc konkurzno maso spadajočih nepremičnin tvrdke A p n c n i c e Sava, d. z. z o. z.« s sedežem na Savi pod vi. št. 103 k. o. St. Lambert in vi. št, 163 k. o. Roviše. Dražbcni pogoji so interesentom v vpogled vsak dan med uradnimi urami v notarski pisarni v Litiji, kjer se dobe tudi vsa druga potrebna pojasnila. . Notarijat Litija. iii(iiiiiMiiiiimniiiiiitiiiii.HiiiiHiniHiiiiiiiiminiiii.iiHiiiii.ililiimn