V torek, četertek in saboto izhaja in velja: Z« celo leto . 7 for. 60 kr. n pol leta . 3 „ 80 „ n četert leta 2 „_________„ n mesec . . — „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 9 for. 50 kr. n pol leta 4 „ 80 „ a četert leta .2 „ 50 „ it mesec . . — „ 90 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Oznanil Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natislcuje; veče pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Nar. pesem. St. 103. J’ lvl/'Jv : Okrajna zastopništva na Štajerskem. Ravnokar je naznanilo c. k. namestništvo v Gradcu vsem okrajnim uradom, da naj se Ustavijo volitve za okrajna z a-i 8 topništva, dokler bode zboroval štajerski I deželni zbor, to je, do konca meseca januarja. Torej imamo še dosti Časa Pogovarjati se in posvetovati, kaj nam je storiti in kako se obnašati, da dobomo vsaj po mogočosti naše narodne možč v okrajne Vstope. j V „Novicah" poprašuje nekdo, koliko da bode okrajnih zastopov in kje da imajo svoja središča. Po postavi bo ravno toliko skrajnih zastopov, kolikor je političnih okrajev, za vsaki okraj eden, 8 sedežem,rkjer so c. k. okrajni uradi. Na spodnjem Štajerskem bo tedaj 20 okrajnih Nastopov. To bi se pa spremenilo, ko bi ^lada, kakor se vedno sliši, res vpeljala namesto malih političnih okrajev veča okrajna glavarstva (Bezirks-Hauptmannschaften). oog ve, ali se to kedaj zgodi, vsaj skušnja bas uči, da se pri nas zmirom veliko obeta, j Ju najlepše govori o novih organizacijah, končno pa vse ostane pri starem! Torej le računajmo,da dobimo 20 okrajnih zastopov. O sestavi teh zastopništev govoril sem v ‘2. listu „{Slovenca", o pripravah za volitve Pa v 96. listu. Med tem pa so se zgodile Uektere premembe, ki jih omeniti se mi heba zdi. Navajeni smo v Avstriji, da po v8akej postavi pride „p o j a s n i i“ (Erlau-terungeil) na cente. Tudi zarad postave ° okrajnih zastopništvih prišlo je že toliko Celovcu v saboto 15. decembra 1866. pojasnil, da skoro ne bo več mogoče pravega pota najti iz tega labirinta ali zahodnjaka. Postava popolnoma odločno zapoveduje, da so v Seljakih ali kmečkih občinah volilni možje vsi župani; v tistih občinah pa, ki bi imele več ko 500 duš, zbere se še en volilni mož za vsakih 500 duš, da gre zraven župana k volitvi. Tako veleva postava. Na enkrat pa pride pojasnilo, da vsaka o b-č i n a, naj si bo majhna ali velika , mora zraven župana tudi poslati enega volilnega moža k volitvi; veče pa se ve da za 500 duš še enega več i. t. d. S to spremembo smo mi Slovenci lchko zadovoljni, kajti zdaj pride zraven županov, s kterimi bi gotovo narodna stranka imela tu pa tam velik križ, še enako število prostih kmetov k volitvi, Torej mislim, da se nam v kmečki skupini ne bo treba bati, če tako ravnamo, kakor se je že nasvetovalo. V kmečkih skupinah najlože spravimo naše rodoljube v okrajna zastopništva; a tu moram omeniti, da v vsa k ej skupini ima le ta pravico izvoljen biti, kdor sme v tej skupini v občinski ali s r e n j s k i odbor voliti. Torej sme od kmečkih občin le ta biti izvoljen, kdor ima pravico v občinski odbor ktere koli občine voliti; torej le, kdor ima kako še tako majhno posestvo v kterej kmečki občini svojega okraja, potem duhovniki in stalni učitelji in kdor stalno stanuje v kakej kmečki občini in tam neposrednji davek plačuje. Naj se to ne prezira! Dobro bi bilo in zdaj imamo še dosti časa, ko bi tisti rodoljubi po mestih, kteri se mislijo priporočevati kmečkim občinam, ako bi ne imeli že zdaj kterega posestva v kmečkih občinah, si hitro kje za majhne novce kupili kak košček zemlje. Tečaj II. Prišlo je še neko drugo pojasnilo. Po postavi sme vsak volilec le v eni skupini voliti. Ta paragraf pa se je tako pojasnil, da vsak volilec sme za se voliti med velikimi posestniki in obrtniki, paše enjcrat, ko bi bil za odbornika v kterem mostu ali trgu, torej dvakrat. Skušati moramo pa v vsakej skupini storiti, kar jo le mogoče. Zato je treba: 1. Pozvedavati imenik velikih posestnikov. Med temi bo namreč v vsakem okraji tudi po več ali manj kmetov in duhovnikov; postavim v slov. bistriškem okraji je med 36 velikimi posestniki 12 kmetov in 2 duhovnika, ostali pa so žlaht-niki in meščani. In tako bode tudi drugod, ker je dosti takih, ki plačujejo 60 gld. ne-posrednjega davka od svojih zemljišč; če se le eden ali dva rodoljuba vrineta v tej skupini, bil bi to že velik dobiček. 2. V skupini velikih trgovcev in obrtnikov bi se v nekterih krajih tudi kaj dalo doseči; na vsak način naj se pregleda imenik. Imeniki obojih teh skupin ležč pri c. k. okrajnih uradih in morajo skozi 14 dni se vsakemu pokazati, kdor jih hoče pregledati. 3 V mestih in trgih volijo odbori in tudi se bo gotovo dalo nekaj doseči po marljivosti in složnosti. 4. Kako se moramo * obnašati v kmečkih občinah, to bodo rodoljubi v vsakem okraji sami najbolje sprevideli. Ker imamo zdaj dosti časa, se lehko na tanko z ozirom na vse okoliščine dogovorimo. Kandidate po časnikih naznanjati ne bo treba; da se le naznanjajo v dotičnih okrajih vsem volilcem, bode dosti. J. V. Besednik. Slovani — trpini! (Spisal t ». Š.) (Dalje) Toliko je premogel meč svete vere v r°ci nemški! Krnali se jo ta meč skrhal, in jjovoverstvo ga je cel6 lesenega storilo. * tej zadregi je popadel nemški Hamlet za r'°vo orožje v dvoboju zoper Slovana. Namesto vere nastopila je omika, nemška vi 1 i za c i j a- ali kultura, in filozofska špekulacija je nadaljevala delo, ktero Je krščanska začela. Česar nepotrpna vera zoper slovansko ^eŽelo ni premogla, to je dosegla potrpna 0l®ika. V imenu potrpnosti je Friderik II. P°dpihoval puntarske drugoverce v Poljski deželi; v imenu omike se je združil s ce-?arico Katarino zoper sarmatiško div-!081. Takrat sije na kraju pogube stolni narod srce storil, in našel je še toliko Stranje prirojene moči v sebi, da si je jjstavo od 3. maja 1791 pripravil, ustavo, j*1 ji ni para bilo med nemškimi: — toda ta samolastna slovanska omika je bila za otuikano Nemško ravno taka velika gnjusoba, kakor nekdaj za krščansko Nemško samolast-jjo slovansko krščanstvo. Obljubil je sicer pruski kralj poljskemu Stanislavu Avgustu,da hoče ustavo 3. maja varovati, — toda to obljubo je tako spolnil, kakor jo je poprej veliki mojster nemškega reda vladarju Mindovu zastran varovanja krščanske vere spolnil. Le da je sedaj izdaja srečnejša bila kakor takrat, in da se je namesto boja pri Grun-waldu boj pri Maciejovicih bil, ter Poljsko se delilo. Žalostna osoda! Slovani so trpini 1 — Ako hočemo besedo za to isto stvar v moraličnem svetu najti, kar je v fizičnem tako imenovana „Aqua Tofana“, ') besedo za stan večnega umiranja in vedno krvozgube, laokoontičnih kačjih zavinkov *) in herkulskega požiga samega sebe, svetle blaznosti in solnčarične luči; za stan, v kterem se posvečnina večno pod vzdignjeno sekiro trese, in nobene druge tolažne besede ne sliši, kakor : „Vae victis" ! — 3; stan, ‘) ,Aqua Tofana“, hud strup, ki ga je neka Sicili-janka, Tofana po imenu, pripravljala, je v 17. stoletju posebno na Siciljskem in Neapolitauskem velik hrup in strah narejal. Tega strupa 6 ali 6 kapljic je bilo zadosti, človeka počasi usmrtiti. Ni občutil ravno nobenih velikih bolečin, pa njegove moči so zmiraj bolj in bolj pojemalo, življenje mu je zmiraj bolj in bolj zoprno postajalo, jesti mu ni dišalo, in strašna vodna žeja ga je trpinčila, tako da je tak revež, tako rekoč, sicer živel, toda vedno umiral. (Brockhaus, Convers. Lex.) ’) Laokoon je bil poganski duhoven v Troji. Dve veliki kači ste njegova dva sina in njega samega ovile in požrle. ‘) „Gorje premaganim!" v ktorem strašna beseda : „Umreti moraš, pase moreš!" ktero je slovanski pesnik tako grozno popisoval, grozno se uresniči . . . tedaj, ta beseda je najdena, in med Slovani se ji pravi: Nemška omika, kriva nemška kultura! Da bi se Slovanu zadnji življeji podvezah in sc mu cel6 želja vzela, zopet oživeti ; — da bi se mu z nožem razdevajoče kritike nerv njegovih, narodnih in verskih izročil razrezal ; — da bi se mu s po aleksandrijskem tuhtanju spačeno in zlagano zgodovino njegova preteklost pristudila; — da bi ga vedno varovanstvo nemega storilo, in mu glasovi ptuji, težki kakor svinec, njegov jezik popolnoma sprevrnili; — da bi se po zvito preudarjeni izreji dete že učilo, prekletstva zoper svoje očete brez pomislika izgovarjati ; — da bi po vse opravičujoči filozofiji sebi samemu storjeno krivico za dobro potrdil; — da bi ga vednovečno preganjanje tako dalječ sililo, da mu je le na voljo puščeno ali telesno ali dušno samo-morstvo ; — da bi se po ornikajočih naselitvah cel6 kosti njegovih očetov iztirale, in za leskeče obrtnije po času izstradale in na beraško palico spravile; — da bi ga nevidne niti tako omrežile, da svojega sovražnika celč ne vidi več, in zoper svoje lastno meso divja; — da bi po čeških birokratih v Galiciji, in po gališkin na Češkem, po hrvaških v Iliriji, in po ilirskih na Hrvaškem, po velikopoljskih na gornji Šieziji, in po gornje- Avstrijansko cesarstvo. m« »iiiiMjn 12. dec. »-* (Deželni zbori. Marinovi 6.) V torek t. j. 11. t. m. je predložil adresin odbor v ogrskem zboru svoj načrt, kako naj se kraljevskemu reškriptu odgovori; adresa je nekako obedve stranki zedinila — Dedkovce in „tigreu, pa je zategadel tudi jako ostra. Ona naravnost zahteva, naj se Ogrom stara ustava povrne, njih celokupnost naj se ohrani in še le potem se more deželni zbor na podlagi predloga odborovega sedemšestdeseterih in pododborovega petnajsterih dalje pogovarjati o državopravnih zadevah; preden se pa to ne zgodi, deželni zbor, po adresinem mne-ju, ni kompetenten ali pooblaščen, dalje zavoljo zedinjenja z vlado poganjati se. To je kaj jasen načrt in vlada bo imela obilo opravka. Kar je nas razveselilo, je to, da adresa tudi o enakopravnosti vseh narodov ogrskih govori ; sploh so v tej zadevi »tigri“ pravičnejši, kakor pa Dedkovci, kar nam tudi sam dr. Svetozar Miletič, srbski poslanec v peštanskem zboru, v „Zastavi11 potrjuje. V levo vs kem zboru, kije tudi pred nekaj dnevi svojo adresino debato končal, je zdaj hujši, kakor kedaj, razpor med Po-ljci in Rusini; pokazalo se je to pri posameznih govorih, kako ste si obedve stranki navskriž. Med Poljci je najbolj zanimiv govor poslanca Rodakovskega, ki, ako lih Po-ljec, je vendar pred vsem zagovarjal slovansko politiko v Avstriji in kazal, da le tedaj je mogoče Avstrijo od Rusov rešiti, ako se Avstrija čisto slovanskej politiki vda, le Slovani so še zadosti močen steber za Avstrijo, drugi narodi so vsi bolj ali manj „centrifugalni11. Rusinska adresa, ki je v manjščini ostala, zahteva na podlagi ok-toberske diplome in februarnega patenta (!) državni zbor, ona govori o narodnej enakopravnosti v administrativnih in političnih zadevah, tudi zahteva, naj se levovski zbor v dve kuriji razdeli — v poljsko in rusinsko, in naj vsaka za se svoje zadeve obravnava. Tudi v deželnem zboru v Černovjči so imeli zadnji teden adresino debato, in končala se je s tem, da se bode adresa manjščine za to izvoljenega odbora cesarju poslala, ki je čisto v februarlističnem duhu sestavljena. Naj vam še omenim, da je danes Prato-bevera v dunajskem zboru predlagal, da se izvoli mesto pokojnega opata Edera novi državni poslanec in da deželni name- šleskih v Velikopoljskem — narodi se učili med seboj črtiti se, otroci ene in iste majke se sovražili, bratje zoper brate vzdigovali se: — to je bilo prizadevanje, to je bilo delovanje nemške omike v slovanskih deželah! Pero rimskega Tacita bi se naloge ustrašilo, skrivno zgodovino te omike popisovati; okč grškega Tukidida bi pot v tej podzemeljski krtini zgrešilo, kterase je nad zemljo le v razvalinah videla. Rudolf II., Jožef II., Friderik Veliki, Friderik Viljem III., Maternih, Este, Stadion, Grollmann, Flottwell, Wedell — in v najnovejšem času še drugi — bili so deli te iste nemške moči, ki je Slovanom vedno hudo želela: oni so napravili telesen in dušen proletariat med ubogimi, zaničevanimi Slovani, in vsa njih pravi-coljubnost je zapopadana v besedah pruskega državnika, ki je rekel, da se zoper kužni legar v gornji Šleziji zastonj pripomoči išče, ker je ta rod očividno v pogin odločen ! Popolnoma poginil pa še ni ta rod, in dedič nad mrtvaško posteljo naslonjen slišal je še s strahom in grozo zdihljoje iz prs umirojočega. Toda pripravljeno je držal tretje orožje, ktero bi moralo zopernemu Slovanu zadnji mahljej zasaditi : to orožje je bilo : svoboda, ljudovladstva leta 1848 — svoboda , ravno tako strupena v nemških rokah ! — In v tej uničevavni vojski zoper Slovana — 410 — stnik ni proti temu nič omenil. Lansko leto ni bilo tako, tedaj se je upirala vlada proti volitvi, letos pa ne — tudi korak naprej, pa mislimo, da brez vspeha, ker so Čehi in Poljci preglasno zagotovili, da na noben način nč gredč v „Reichsrathu. Te dm je tudi v Beč prišel predsednik srbskega starašinstva g. M arino vic; govori se, da zarad tey;a, da bi naša vlada podpirala Srbe proti Turkom in da Turki v kratkem vse srbske trdnjave, posebno tudi Beligrad zapustč. Marinovič je izvrsten diplomat in je bil v diplomatičnih zadevah že večkrat v Petersburgu in Parizu; sprejel ga je tudi že v posebnej avdijenciji minister baron Beust. Iz l*i-age. —r— (Konec). „V vznešeni besedi Veličanstva Vašega, ko zakonitega dediča staroslavne krone, s ktero da se po pravu in svetem običaju hoče dati kronati, je Vaše Veličanstvo večkrat izreči blagovolilo, vidi kraljestvo češko gotovo poroštvo, da brez sodelovanja njegovega zastopništva , in upamo tacega zastopništva, ktere-ga sestava zagotovlja občno uznanje njegove nravne in pravne kompetencije, velika naloga vsestranske sprave ne bode izdelana , da brez tacega sodelovanja se nič ne bo zgodilo in zgoditi ne more, kar bi spremenilo starodavni, državopravni stan dežele Češke in njenih pomer k tronu in državi, zlasti pa da dežele krone Češke ne bodo brez privoljenja postavnih njenih zastopnikov nikdar spojene v kako novo držav-nopravno skupščino11. In k sklepu pravi: „Le to eno željo in nado sklada na stopnice prestola Vašega Veličanstva, da bi vsi narodi v spominu na to, na kar močno spominja doba sedanja in kar je zel6 potrebno k njih vseh obstanku in varnosti — pomagali združeni z odkritosrčnostjo in gorečnostjo k porazuinljenju, du bi pragmatična sankcija bila glede na potrebe in tirjatve sedanjosti obnovljena, Avstrija pa v omtajeni moči iz viharja toga veka se vzdignivši, da bi zgodovinskemu svojemu poklicu zadostila, da bi bila močna hramba vseh narodov svojih s prigodbami nekoliko stoletij pod njenim žezlom v eno državno rodovino spojenih in k vzajemni pomoči sebi odka-zanih". To je obseg nasveta večine, kterc poročevalec je bil grof Lev Thun. Poročevalec manjščine odborove pa je bil profesor Herbst; nasvet njen stoji v političnem oddelku večini naravnost nasproti je Nemec od nekdaj imel tri mogočne zaveznike, različne po rodu, veri in namenu, — toda edine v svojem sovraštvu zoper nesrečnega trpina, Slovana. Bili so ti: Turki, M a d j a r i in Rusi. Kdo bi verjel ? Še najmanj grozovitni sovražnik Slovanov bil je poganski Turk! On je sicer znal Slovana v sužnost spraviti in gnjesti, toda ne ga spriditi, neomikanega pustiti pa ga ne napak omikovati; dobro je znal Turk mu njegovo posestvo, toda ne njego-veza jezika vzeti ; in akoravno je Bulga-rec pokvečil se v nekakega gornje — Sle, zdlca, vendar je še zmiraj rogovilil v Srbu in Črnogorcu duh kraljeviča Marka. Boljše je razumel svojo veličansko nalogo finski Madjar. Srčna sloga z Nemcem — če so jo ravno sovražne malenkosti včasih motile — trajala je na Ogrskem od časov kralja Arnulfa zmiraj naprej, posebno kadar je šlo za t'', kako bi se Slovan „eliminiral11. *) Eliminiral je tudi Arpadov sin kakor Nemec Slovana v imenu „omike11 ali „kulture11, in v porabi tretjega orožja „svobode11 zoper nesrečni slovanski narod je že davno bil Nemca prehitel; že davno je bil vedel podjarmljenje Slovanov zakrivati z bliščečim imenom : „Boj za svobodo zoper *) t. j. iztrebil, pokončal. — „Velimus & debemus omnes Slavos & cives eandein villain (Velitz) in-habitantes eliminare, sine omni spe reversio-nis.“ — Pismo grofa Helmolda pri Šafarziku; Slow. Starož. 11. §. 43. in je odmev onih šumečih in vodenih fraz, ki so se glasile zlasti v zboru gornje •— in doljne — avstrijanskem in pa v graškem, in ki bi imele dokazati, da vseh nesreč sedanjega časa je kriv razpust državnega zbora. 6. t. m. v četrtek se je začelo posvetovanje o adresi v zboru. Oglasilo se je 25 govornikov, 14 za nasvet manjščine, 11 pa za večino odborovo. Govorilo jih je v četrtek 10, in ker je že ura kazala štiri čez poldne, bila je seja končana. V petek se je posvetovanje nadaljevalo in o pol desetih v noči je bilo, glasovanje, ki je pokazalo, da je adresa, nasvetovana in podpirana od slovanskih poslancev , s 126 glasovi proti 91 sprejeta. Te dve seji ste gotovo izmed najvažni-ših, kar jih je imel češki zbor. Posebno njih važnost znabiti še pokaže bližnja pri-hodnjost. Pomenljive so za Češko posebej, pomenljive za vso državo sploh, pomenljive pa tudi posebno za nas. Za to bomo podali v prihodnjih listih obširnejo spravo o njih. — Slovenske dežele. Iz Celovca 13. dec. (Ž i h p o 1 j s k a prošnja za nemško šolo). Na Žihpoljah že več let straši nemški duh.Domači ljudje pa niso taki, da bi svojo lastno mater izdali in se svojega maternega jezika sramovali pa branili, timveč to je res vse le nemško seme, ki so ga zasejali ptujci. Znano je , da je gosp. dr. Hussa, ki ima tam malo posestvo, že od nekdaj prava roka srenjskega predstojništva. Ravno ta gospod pa je eden tistih prenapetih Nemcev, ki pravijo, da ni Slovencev na Koroškem, ali pa da vsi nemški znajo. Njemu in drugim takim gospodom, ki v gostilnici pri Razaju svoje shode in veselice imajo in nemški kvas nastavljajo, pridružijo se kaj radi tudi gg. uradniki, kterih dolžnost bi bila znati slovensko besedo pa je ne znajo. Tako je minulo jesen ravno ta g. Steiner, ki je v dež. zboru večkrat omenjeno prošnjo Žili-poljčanov izročil, zavoljo neke pravde zastran gornih pravic hodil po Žihpoljah in že pri tej komisijoni sprožil to misel, naj se far-mani oglasijo za nemško šolo. Že tedaj se je raznesel glas po celej fari, da dobojo na Žihpoljah gotovo nemško šolo. Spala je ta avstrijanski despotizem11. Oh hudobna laž! Soroden Nemcu po neizmerni vladoželjnosti, po prevzetni veri, da je on namenjen, ves svet si prisvojiti, in da je v vsem nezmotljiv, bil mu je tudi podoben v tej umetnosti, da je svoj strah pred podvrženim Slovanom skrival in mamil s tem, da ga je zaničeval, in vedno si prizadeval, s srcem in možgani vred tudi jezik mu iztrgati. Nemški besedi: „Slovenski pes11 prilegala se je madjarska: „Tot nen ember!“ — a) Kakor je nekdaj (1. 1495) škof Vratislavski zapovedal, da morajo vsi Poljaki mesta „Woitz“ v dveh letih nemški znati, ali pa iz dežele bežati: tako je tudi — še ni dolgo temu — madjarski deželni zbor ukazal, da morajo ogrski Slovani v šestih letih madjarski govoriti. Sedanji deželni zbor, ki se je še le pred kratkim začel, ima menda ravno take misli, ker se še ne spominja Slovanov, kterih je na Ogerskem nad 2'/a milijonov duš! Še več! Želi še Hrvaško in Slavonsko požreti, kjer prebiva 820.000 sinov matere Slave ! Oh, to je madjarska svoboda! — Kakor je nekdaj Friderik II., da je Poljsko ukradel, s tem se izgovarjal, da je Poljske velikaše z bornim kupom zlata podkupil; tako se je tudi Madjar rogal, da si je moravsko kraljestvo za belega konja pridobil! — Kakor da bi se s tridesetimi Srebrnjaki kazalo, kolika da je vrednost Kristusova, in ne velikoveč nič-vrednost Judeževa ! (Dalje pride.) 3) t. j. Slovan ni človek 1 reč dolgo časa, hujskalo in šuntalo se je pa tem bolj na tihem; kajti pametni farmani od te neumnosti, da bi se slovenski otročiči z nemščino pitali in martrali, niso hotli nič Vedeti. Pa prišel je skrajni čas, deželni zbor se je zbral in prošnja se mora vendar le vložiti, naj jo podpiše farmanov veliko ali malo. In čujte, kako se je ta prošnja porodila ! Bila je perva adventna nedelja in ljudje ravno pri božjej službi zbrani, kar med pridigo navstane nek hrup in sunder po cerkvi, tako da so gospod fajmošter malo premolknili. Nekdo je hitro šel po cerkvi prati vratom, kakor da bi koga iskal. In res g. župan ali srenjski predstojnik sam je bil, komur je ta posel nekaj na uho povedal in ga sredi pridige klical iz cerkve. Sčasoma pa je vendar spet vse potihnilo. Kaj pa je neki bilo tako imenitnega? Nek sodnijsk služabnik iz Celovca jo bil prinesel to prošnjo za nemško šolo in prišel podpisov lovit. Po sv. inaši so se klicali farmani v kerčmo , ki tik cerkve stoji in slišali so se glasovi : „No! pojte noter, zdaj je skranji čas; šolo moramo imeti nemško, da fantje naši, ki pridejo k vojakom, nemški znajo; no le noter“, in marsikdo se je le nejevoljen in tako rekoč prisiljen podal vizbo. Pa izmed vseh farmanov jih je vendar le bilo 14 tako abotnih in svoj oj kervi tako nezvestih, da so to iz Celovca poslano čečkarijo podpisali. Slava vsem poštenim Slovencem ! Posebno modro in moško pa se je obnašal posestnik S o m er Miha, po domače Knižnik. Nagovarjali so ga na vso sapo, naj se podpiše, pa spodbil jo vse in zvest ostal tistemu jeziku, kterega se je naučil od svojih rajnih staršev. Za njim jih je potegnilo še več farmanov, tako da jih je na [i liruance sedlo le 14 slepih ptičkov. In ti ni govore in prosijo za celo faro Ali so le oni cela fara ? 1 To sera zvedel iz verjetnih Ust zastran rojstva te abotne prošnje in naznanjam svetu, > ij vidi, kako se je ta in jii kako se bodo enake prošnje napravljale. i uv kj .2 SSrca mi je žnl, da sen. v etenograriCnem dj zapisniku bral imena sicer prav pametnih in iti poštenih mož, ktere pa je nemčija tako j« oslepila, da ne spoznajo, za kako neumno je 'n škodljivo reč da prosijo. Ravno so zali' čeli mladi ljudje slovenske lepe pesmi pre-,a' Pevati; vidi se med ljudmi zdaj veliko it bukev, poprej še enih nisi našel. Ali to ni .f' bolje, kakor pa to, da se otrok 5—6 let po je Uemškej šoli pobija, na slednje pa ne zna brati niti slovenski niti nemški in ostane stari od Nemcev zasramovani „dummer Windischer“. — Pa tudi ta v Celovcu skovana pšica ne bode storila ničesar. Slišim 2a gotovo, da je velika večina farmanov tako pametna in svojemu rodu tako zvesta , da 8e poteguje krepko in neprestrašeno za to, baj se v slovenskej fari tudi v soli uči naj-Pred v domačem, slovenskem jeziku, in še ‘e poznej prestopi na tuji, nemški jezik. H koncu pa še prašamo, kdo vzne-'uiruje in draži prosti narod, — slovenski Vodoljubi ali pa nemški prenapetneži in 1») sanjači ? Iz iiodjiingke doline. (Cerkvena Pcsmarica?Nove molitvene bule v i-ce za šolarje). Ne odporečeš mi, ljubi t|Slovanec“ 1 prostora za naslednje vrstice, akoravno spada stvar, o kterej ti sporočam, •ar j0ll v kak cerkven list, kakor v tvoje pre-jgt ^ale, kajti vem, da ti je mar za splošnjo Dj P°vzdigo in omiko svojega milega naroda, ^ato naj niti meni, niti tebi nihče kaj ne ?a, ter naročuje c. k. okrajni gosposki, da aj brez pomude tako uravnd, da bodo za iprej te denarne doneske povsod v odmnjeuem času pobirale srenje same, in jih lez toževanja odrajto-vale učiteljem, kteri m jih bodo pa pismeno poterjevali. Vsemtakim in enakim napakam naj vprihodnjic. k. okrajna gosposka resno in prav oso stopa na pete, inje za to tudi sama odgoorna11. Učitelji! ali ni to resna beseda, kter* smo že davno težko pričakovali ? Spolnujmo na tanko svoje dolžnosti, potem pa se terd-no deržimo svoje pravice! Iz Ljubljane: V saboto 8. t. m. zvečer proti 8. uri začelo je goreti na vrhu rožniskega hriba zraven cerkve. Zgorel je en kozolec in se po sreči ogenj ni razširil na bližnje poslopje. *** Kakor pišejo „Novice“,ne bode razstave kmetijskih in obrtnijskih pridelkov drugo leto v Ljubljani, ker bode tačas velika raz- ' stava v Parizu, v ktero se bode poslalo mnogo reči od nas in bližnjih naših krajev, ktere bi bile drugači se pošiljale v Ljubljano. *** Tudi slovenske matice spomnil se je sv. Miklavž. Dobila je namreč za darilo 200 gld. v dveh državnih dolžnih pismih od dveh neznanih domoljubov. Bog nam daj, še več tacih blagih dobrotnikov za naše narodne zavode! Tudi knjižnica matična lepo narašča po darilih in je poslala ravnokar češka matica vse svoje knjige, kolikor jih ima še neprodanih. *** Rojak naš g. dr. M el c er, vodja videnske bolnišnice na Dunaju, dobil je zaslužni križec Franc-Jožefovega reda. *** Domači kranjski 17. polk pešcev, ki se je imenoval dozdaj „Princ Hohenlohe-Langenburg“, imenoval se bode zanaprej po novo izvoljenem imetniku, polnem maršal-lajtnantu Khun-u pl. Khunfeld-u: „Feldmar-schallieutenant Khun von Khunfeld“. Gospč in gospodičine v čitalnici tudi letos, kakor lani, prav pridno in marljivo izdelujejo obleko za uboge šolarje in šolarce, kteriin se bode delila tisto nedeljo pred Božičem. Zopet se bode obdarilo okoli 70 otrok s popolno obleko. Srčna hvala tedaj vsem dobrotnikom, ki pripomagajo k izpeljavi tako blazega početja! Žitna cena. V pženicej reži gld. | k.lj gld. | k.(| ječ- I mena | sd-i.fk.l ovsa ■gid-Tk. turšicf gld.lk. Mariboru 6 10 4 42 - i 76 3 3fi Celju 6 25 6 10 3 84 2 77 8 «0 Ptujem 6 22 4 41 2 77 1 04 4 6& Ljubljani 7 20 4 66 3 67 1 92 4 11 Kranju 7 30 4 12 — 1 97 3 70 Novemmestu e 20 4 6 3 16 1 66 3 60 Gorici — — — — Celovcu(g (S 12 4 20 3 81 1 77 Terbiže(J 7 82 6 — — 2 63 . , V araždinu 5 83 — — — 1 70 3 10 Zagrebu 4 to — - 1 48 1 75 Sisku 6 60 — — — 1 80 — - Loterija. Tepst, 12. decembra: *8 60 64 »*. Prihodnje srečkanje je 22. decembra I860. Dunajska borsa 14. decembra 1866. 5 'V„' metalike . 59.30 6 % nacij anal . 66.86 1860 derž. posoj . . 81.10 Bankiue akcije . 716,— Kreditno „ - 152.60 London . . . 129.75 Novi zlati . • . 6.16V,« Srebro . 128.76 Izdateij in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. leinmayer. Odgovorni opravnik R. B ert» ch ing er.