Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
ST.n - LETO 51 - CEUEJ4.3/96 - CENA 220 SIT
Urednico Novega tednika Milena B. Poklic
Pogovor z dr. Antonom Jezernikom o drugačnem študiju v Celju na strani 8; vse o informativnih dnevih v temi tedna na strani 9.
Neuničljiva Anica. Stran 20.
Za večje plače in manj
dopustov. Stran 2.
Križanje interesov na Emo
Eterni. Stran 6.
Zlovešč krogec na Menini.
Stran 3.
Perčeva do brona. Stran 17.
Oškodovano šentjursko Mesarstvo
Stran 25.
Z nožem na vratu. Stran 24.
Obrtnik Martin Drev o novostih na področju poklicnega izobraževanja. Stran 5.
Prva danfia klavirja uubravka Tomšič-Srebotnjlk je lani
praznovala 50-letnico umetniškega dela. Intervju na strani 21
NOVI TEDNIK
DOGODKI
I
Za večje plače in manj dopustov
Vodstvo celjske bolnišnice o stavkovnih zahtevah In poslovanju v minulem letu
v celjski bolnišnici sta do-
slej napovedala stavko dva
od treh sindikatov. 21. mar-
ca naj bi stavkali člani sindi-
kata zdravnikov in zoboz-
dravnikov Fides, 27. marca
pa še člani sindikata zdrav-
stva in socialnega varstva. V
času splošne stavke, ki jo je
napovedal sindikat Fides od
21. marca do izpolnitve stav-
kovnih zahtev, bo tudi v celj-
ski bolnišnici zagotovljena
nujna pomoč.
Direktor celjske bolnišni-
ce mag. Aleš Demšar je na
novinarski konferenci ko-
mentiral zahteve sindikatov
in menil, da bi bil vesel, če bi
lahko izpolnjevali vsa dolo-
čila kolektivnih pogodb.
Vendar finančna situacija
tega ne dopušča, saj dobi
bolnišnica na maso za bruto
plače le 18,5 odstotka za vse
vrste dodatkov, če bi hoteli
izplačati vse, kar določajo
kolektivne pogodbe, pa bi
potrebovali med 24 in 26 od-
stotki.
Zaradi varčevalnih ukre-
pov so zmanjšali število za-
poslenih iz ur za 55 delavcev,
kar pa se je odrazilo v pora-
stu neizkoriščenih prostih
ur. Teh je kar 33 tisoč, zanje
pa sedaj sindikati zahtevajo
plačilo za nadure. Celjska
bolnišnica se je s problemom
neizkoriščenih ur srečevala
že v preteklosti, s plačeva-
njem dela ob nedeljah in
praznikih pa se njihovo
ogromno število zmanjšalo,
vendar so sedaj spet v starih
težavah. Zato po besedah
magistra Demšarja podpira-
jo zahtevo sindikatov, da je
treba nedeljsko delo plačati
in ne prerazporejati.
V novem delu bolnišnice bi
radi letos opremili nov ope-'
racijski blok s petimi opera-
cijskimi dvoranami za naj-
bolj zahtevne posege, novo
enoto za intenzivno medici-
no in urgentni laboratorij.
Dokumentacijo za razpis za
medicinsko opremo so pred
mesecem ponovno oddali od-
boru za investicije pri mini-
strstvu za zdravstvo, saj je
prvi razpis padel, ker so bol-
nišnici ponujali cenejšo
opremo, ki pa je bila tehno-
loško zastarela.
Vodstvo bolnišnice tudi
podpira zahteve po ureditvi
statusa zdravnikov, medi-
cinskih sester in ostalega
zdravstvenega in nezdrav-
stvenega osebja v bolnišnici
in po zvišanju plač, od mini-
strstva pa hkrati zahteva, da
ukine vrsto dodatkov, ki so
sedaj določeni neselektivno
za vse zaposlene. Zahtevajo
tudi ukinitev številnih do-
datnih dni dopusta, ki jih ra-
dodarno določa kolektivna
pogodba. Tako niso redki
zdravniki, ki imajo 40 in več
delovnih dni dopusta in če k
temu dodamo še različne
druge odsotnosti, je lahko
bolnišnica brez vrhunskega
strokovnjaka tudi tri mesece
na leto. Povprečna odsotnost
v bolnišnici pa se giblje med
24 in 38 odstotki.
Poslovno leto 1995 je celj-
ska bolnišnica zaključila s
180,5 milijona tolarjev izgu-
be, kar je dobre 3 odstotke
celotnega prihodka bolnišni-
ce, medtem ko je še leto prej
izguba predstavljala kar
13,7 odstotka prihodka. Iz
preteklih let pa se vleče še za
več kot milijardo tolarjev iz-
gube. Minulo leto je bilo zato
usmerjeno v sanacijo finanč-
nega poslovanja, kar je bil
pogoj vlade za sanacijo pre-
tekle izgube. Ukrepi so bili
usmerjeni v zmanjšanje ob-
sega dela v skladu z zahteva-
mi zdravstvene zavarovalni-
ce, kar pa povzroča nezado-
voljstvo med pacienti, saj se
čakalne dobe daljšajo.
Zmanjšali so število zaposle-
nih, znižali materialne stro-
ške, zmanjšali zaloge, omeji-
li nakup medicinske opreme
in upočasnili tekoča in inve-
sticijska vzdrževanja. Tako
so izpolnili pogoje, ki jih je
država postavila za delno
kritje izgube in iz proračuna
prejeli 277 milijonov tolarjev
za poravnavo obveznosti do
dobaviteljev, pričakujejo pa
še 43 milijonov in s tem bo
država pokrila 39 odstotkov
teh obveznosti. Tekoča lik-
vidnost se je s tem izboljšala
in trenutno vse račune pla-
čujejo največ deset dni po
zapadlosti. Bojijo pa se, da
se bodo varčevalni ukrepi
pokazali šele na dolgi rok,
zlasti zaradi nenačrtnega
obnavljanja medicinske
opreme.
T. CVIRN
Potrebna je doza smelosti
Minister Boštjan Kovačič v Zgornji Savinjski dolini
v torek je Zgornjo Savinj-
sko dolino obiskal minister za
reformo lokalne samouprave
mag. Boštjan Kovačič, ki so ga
v goste povabili župani vseh
petih občin, ki so nastale na
tem prostoru.
Županja občine Ljubno An-
ka Rakun je povedala, da si
niti ne želi večjih pristojnosti,
saj se ubadajo z velikimi ka-
drovskimi težavami. Posebej
je poudarila problem investi-
cij, saj bi morali na primer za
novo šolo na Ljubnem, ki jo
nujno potrebujejo, zbrati 70
milijonov tolarjev, česar pa ni-
kakor ne zmorejo.
Župan občine Gornji Grad
Toni Bifelj je izpostavil pro-
blem financiranja občin, saj
napovedujejo, da bo v bodoče
posamezna občina sama odlo-
čala le še o treh odstotkih ob-
činskega proračuna. Poleg te-
ga je Rifelj opozoril še na to,
da občani pogosto ne ločijo
med občino in upravno enoto,
zaradi tega pa prihaja do ne-
prijetnih položajev. Izpostavil
je še problem krajevnih skup-
nosti v manjših občinah in se
zanimal o vplivu lokalne
skupnosti na »radarsko
vojno.«
Mozirski župan Jakob Pre-
sečnik je razpravljal o proble-
mu urejanja prostora, kar bi
morala biti pristojnost občin,
opozarjal na težave pri sofi-
nanciranju objektov družbe-
nega standarda in pri infra-
strukturruh objektih ter spra-
ševal ministra o statusu javnih
zavodov in zvez.
Župan občine Nazarje Ivan
Pumat je menil, da bi morale
dobiti občine več denarja za
reševanje komunalnih težav in
opozarjal, da bi morali v Na-
zarjah zbrati 150 milijonov to-
^larjev za novo šolo, letni pro-
račun občine pa znaša 120 mi-
lijonov SIT. Poleg tega je izpo-
stavil še problem Prihove, ki
še vedno sodi v občino Mo-
zirje.
Lučki župan Mirko Zamer-
nik je razpravljal o majhni
vsoti, s katero razpolagajo v
občini, tako da jim zmanjka
sredstev za zagotovljeno pora-
bo, še posebej pa je izpostavil
problem Solčave, kjer želijo
svojo občino, in ne sodelujejo v
občinskem svetu Luče.
Minister Boštjan Kovačič je
županom odgovarjal, da ob-
staja dve skrajnosti: eni bi že-
leli, da država popolnoma vse
predpiše občinam, drugi pa bi
želeli vse sami narediti. Poleg
tega je opozarjal, da ni nareje-
na popolna tipologija občin in
tudi ni podrobnih meril. Pove-
dal je, da v Sloveniji želijo še
30 občin ter izrazil veselje, da
so se nove občine operativno
,dobro ujele in da živijo.
Na konkretna vprašanja je
minister Kovačič odgovarjal,
da država ne bo nobenemu žu-
panu predpisala tehnologije
vladanja, glede urejanja pro-
stora pa povedal, da so na-
membnost in raba prostora ter
prostorski dokumenti v rokah
občin, stvar upravnih enot je
odločba oziroma upravni po-
stopek. »Učinkovita uprava
mora znati ustvariti denar, ne
le pobrati. Za zagotovitev last-
nih virov lahko uporabite dav-
ke, mogoče zadolževanje, ne-
kateri pa se odločajo za razne
obveznice ali vrednostne pa-
pirje. Določena doza smelosti
je potrebna,« je povedal Kova-
čič ter pojasnjeval še vlogo ar-
bitrov pri premoženjsko-deli-
tveni bilanci ter govoril o po-
trebah po obstoju krajevnih
skupnosti.
Glede postavitve radarja na
Menini v ministrst\Ti priporo-
čajo le dialog in uporabo izku-
šenj. Glede Prihove bi bil naj-
boljši pameten dogovor med
občinama, glede Solčave pa bo
potrebno počakati na sprejem
ustreznih zakonov.
Na torkovem srečanju so ve-
liko pozornosti namenili še
pokrajinam, za ustanovitev
katerih se bodo odločali v po-
sameznih občinskih svetih z
dvotretjinsko večino. Bistvo
pokrajin je koncept regionali-
zacije, že na začetku pa bi mo-
rali jasno opredeliti vire fi-
nanciranja in pristojnosti,
vendar ne na račun občin.
URŠKA SELIŠNIK
Na 17. seji občinskega sveta Mestne občine Ceije, ki |o
sklicuje predsednik Občinskega sveta Mestne občine in
bo v četrtek, 21. marca ob 8. uri v veliki dvorani Narod-
nega doma v Celju, bodo po predlogu obravnavali naslednji
dnevni red:- pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov občin-
skega sveta od 31.1.1995 do 4.3.1996 in potrditev zapisnika
15. seje občinskega sveta z dne 30.1.1996 in 16. seje z dne
6.2.1996; pod točko 4 - odgovore na vprašanja, pobude in
predloge in nova vprašanja, pobude in predloge, pod točko 5 -
predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenova-
nja, priznanja in nagrade (imenovali bodo predstavnike usta-
novitelja v svet Zavoda za kulturne prireditve Celje, predstav-
nike ustanovitelja v svet Pokrajinskega muzeja Celje, pred-
stavnike ustanovitelja v svet II. osnovne šole Celje, predstav-
nike ustanovitelja v svet VVZ Tončke Čečeve, komisijo za
reševanje vlog za oprostitev plačil oskrbnih stroškov v VVZ,
obravnavali pa t»odo še aneks k odloku o priznanjih Mestne
občine Celje in podali predloge za podelitev Celjskih grtx)v za
leto 1996); pod točko 6 - podali predlog za imenovanje podžu-
pana Mestne občine Celje; pod točko 7 - obravnavali odlok o
potrditvi zaključnega računa proračuna Mestne občine Celje
za leto 1995; pod točko 8 - potrdili zaključni račun Sklada
stavbnih zemljišč občine Celje za leto 1995; pod točko 9 -
program priprave planske dokumentacije in prostorskih izved-
benih aktov Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje za
leto 1995; pod točko 10 - odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini
Celje - druga obravnava; pod točko 11 - odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje - prva
obravnava; pod točko 12 - sklep o določitvi višine letnih
povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za
traktorje in njihova priklopna vozila ter specialna vozila komu-
nalnih organizacij in pod točko 13 - poročilo o delu Nadzornega
odbora Mestne občine Celje.
Nekaterim zopet ie drobiž
Laški svetniki sprejeli letošnji proračun
Po skoraj dvomesečnem us-
klajevanju in dogovarjanju z
občinskimi odbori in pred-
stavniki vseh krajevnih skup-
nosti so v torek proračun za
leto 1996 obravnavali in tudi
sprejeli še občinski svetniki.
Občina Laško bo letos v svoji
blagajni imela nekaj več kot
829 milijonov tolarjev.
Svetniki so najprej sprejel
zaključni račun lanskega pro-
računa, ki se je z nekaj več kot
92 milijoni tolarjev dodatne fi-
nančne izravnave ob koncu le-
ta ter z drugimi namenskimi
sredstvi iz državnega proraču-
na povzpel čez eno milijardo
tolarjev. Občini je kljub sla-
bim izgledom vendarle uspelo
zaključiti leto 1995 pozitivTio
in to s celo nekaj več kot dve-
ma milijonoma tolarjev pre-
sežka, ki ga bo letos namenila
za dokončanje nove šole v Se-
dražu. Telovadnica v Sedražu
in novi most čez Savinjo, ki ga
s finančno pomočjo države na-
meravajo končati do poletja,
bosta letošnji edini veliki na-
ložbi v občini. Vse ostalo bo
moralo počakati na prihodnja
leta, saj v občinski blagajni, ki
bo tudi letos obremenjena z
odplačilom občinskih obvez-
nic, zopet ne bo dovolj denar-
ja. Skupni znesek letošnjega
proračuna se namreč od lan-
skega ne razlikuje prav veliko
in tudi vsote, ki jih bodo dobili
proračunski porabniki, bodo
približno tolikšne kot lani.
Nove postavke letošnjega pro-
računa so samo namenska
sredstva za intervencije v viši-
ni treh milijonov tolarjev, ki
jih bo občina porabila kot naj-
nujnejšo pomoč krajevnim
skupnostim v primeru narav-
nih nesreč, po štiri milijone to-
larjev bodo namenili za pospe-
ševanje podjetništva in za de-
pozite za najetje posojil na po-
dročju kmetijstva, prav tolikš-
no vsoto pa bo morala občina
letos plačati tudi za izvedbo
krajevnih volitev. Nekoliko
več denarja kot lani bodo letos
dobili v zdravstvenem domu,
za dober milijon tolarjev pa bo
višja tudi vsota, ki jo bo za
svojo dejavnost dobil Kulturni
center.
Precej več denarja kot lani
bodo v občini Laško letos na-
menili za plače občinskih
uslužbencev, povečanje naj bi
bilo na račun novih zaposlitev,
kar pa zelo moti predstavnike
nekaterih krajevnih skupno-
sti. Le-te bodo namreč tudi le-
tos za svojo dejavnost dobile le
5 milijonov tolarjev, kar po
njihovem mnenju še zdaleč ne
bo zadostovalo za pokrivanje
vseh potreb.
J. INTIHAR
Dva meseca
za podpise
LJUBLJANA, n.mj,
ca (Delo) - Devetnajste|
marca začne teči 60-4ne
ni rok za zbiranje podpis(
za predhodni zakoncKlaJ
referendum o zaprtju JE|
V tem času morajo pobgi
niki - več kot 200 volivca
- zbrati 40 tisoč podpisoi
da bo državni zboT razpi
sal referendum. Na nje
naj bi se odločali o tem, a
naj se JEK zapre najkasn
je do konca leta 2006.
Zaščita l(ršl(ega
Vidma
LJUBLJANA, 12. mai
ca (Delo) - Na novinarsi
konferenci ministrstva i
gospodarske dejavnosti
državni sekretar dr. Vlad
Dimovski govoril o pol(
žaju v gospodarstvu, ni
tančneje o ukrepih za p
moč delovno intenzivni
panogam, pa tudi o javi
dražbi krškega Vidma. K(
je znano, je podjetje že i
leta v stečaju, pred draži
pa je vlada na korespoi
denčni seji sprejela stali
ča, s katerimi naj bi zara
strateškega pomena prc
zvodnje celuloze in papi
ja zaščitili nacionalni int
res. Dražbe ni mogoče pi
klicati, kupcu pa naj bi p
stavili dodatne |X)goje
zaščito proizvodnje.
Žensice iivote
zavrnjene
LJUBLJANA, 12. mai
ca (Večer) - Državni zb
je ziavmil predlog za spr
membo zakona, po katere
bi morale stranke na vol
tvah kandidirati najma
tretjino žensk in bi bile I
ste stranke, ki bi jim voli'
ci izvolili več žensk, tu
denarno nagrajene. Proti t
mu predlogu je bilo 37 p
slancev, za pa 22.
Direl(torJi med
icriminaici
LJUBLJANA, 12. ma
ca (Večer) - Kriminalisti:
v ziidnjih petih letih pred
li tožilstvom 314 ovadb z
radi oškodovanja družh
nega premoženja. Ovadi
so 4.500 oseb, največ d
rektorjev, družbeno prenu
ženje pa naj bi bilo ošla
dovano za več kot devi
milijard tolarjev.
Odgovorni urednik:
Bra^oStamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B.Poklič.
Urednica Petice:TayanaCviJ
llredništvo: MaijelaAgrež, Ifi
BaSa, Janja Intihar, Brane Jerafll
Ksenija Lekič, Edi Masnec, U«^
Selišnik, Ivana Stamejčič, Žel
Zule. Tehnični urednik: Fm
Bogadi, pomočnika: Roberti^
terer, Igor Šarlah. Oblikovan
Minja Bajagič. Tajnica ured'
tva: Mojca MaroL
Naslov uredništva: Novi tedl<
Prešernova 19, Celje. Telefl
(063) 442-500. fax 441 -032.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
3
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Zlovešč krogec na Menini
^ Gornjem Gradu proti ratlarlem, pripravljajo pa tretjo Javno tribuno
Kot zadnji izmed »prizadetih« so tu-
ji išvetniki v občini Gornji Grad so-
glasno sprejeli sklep, da nasprotujejo
Ladnji obeh radarjev na Menini pla-
pjni.V občino Gornji Grad naj bi spa-
jal civilni radar na Vivodniku.
Župan Toni Rifelj je v uvodni raz-
pravi povedal, da po podatkih urbani-
sta Alberta Toffa za vojaški radar na
jČavnicah ni še nič izdanega. Za civil-
jji radar pa so klicali iz Ministrstva za
Ql(olje in prostor ter povedali, da bodo
prišli prihodnji ponedeljek po mapne
l^opije. Na Zavodu so jim odgovorili,
(ja jim te mapne kopije izročijo samo s
pisnim privoljenjem občine Gornji
Grad. Župan Rifelj je še povedal, da je
v zadnjem Uradnem listu že narisan
la-ogec na Menini, ki med slovenskimi
infrastrukturnimi objekti pomeni ra-
dar na Vivodniku.
V	Gornjem Gradu so že pred časom
napovedali javno tribuno, na kateri bi
lahko slišali več strokovnih mnenj o
graditvi radarjev. Na zadnjem svetu je
bilo slišati zahtevo svetnikov, da se
tribime udeležijo predstavniki vseh
treh ministrstev: za obrambo, za pro-
met in zveze ter za okolje in prostor.
Okrogla miza naj bi bila med 18. in 22.
marcem, udeležbo pa so obljubili tudi
drugi strokovnjaki.
V	razpravi so vsi svetniki podprli
stališče proti gradnji radarjev ter veli-
ko pozornosti namenili vprašanju, ali
je Menina krajinski park. Ob tem so
pojasnjevali, da ta trditev (prvi jo je
izrekel poslanec dr. Franc Zagožen) ni
točna, ker pred približno osmimi leti
niso dokončali ustreznih postopkov.
Torej Menina ne more biti krajinski
park in že kot takšna sama po sebi
zavarovana pred načrtovanimi posegi.
»Muha v slona sicer lahko skače, toda
nikakor se ne smemo zavajati. Ničesar
nas niso vprašali, sedaj zahtevajo pro-
storske akte, da bi lažje vrisali državni
interes. To moramo poskušati zausta-
viti, seveda če je naša zavora dovolj
močna,« se je slikovito izrazil sekretar
sveta Niko Purnat. Kljub tem pojasni-
lom so gomjegrajski svetniki sprejeli
sklep, da bodo zahtevali pismeno po-
jasnilo, če je Menina opredeljena kot
krajinski park.
US
Finančne intervencije za kmetijstvo
žalski svetniki so minuli
četrtek v tretjem nadaljeva-
nju spravili pod streho enaj-
sto sejo občinskega sveta.
Tokrat so med drugim spre-
jeli sklep o finančnih inter-
vencijah za ohranjanje in
razvoj kmetijstva ter proiz-
vodnje hrane v letu 1996.
Finančne intervencije so
letos v žalski občini namenili
za regresiranje travno de-
teljnih mešanic, semenske
koruze, prevoz mleka, obre-
sti, apnenje, nakup opreme
za namakanje kmetijskih
površin ter sofinanciranje
škode, ki jo je povzročil žled.
Regresiranje travno de-
teljnih mešanic je namenje-
no spodbujanju nakupa ka-
kovostnega semena, s čimer
naj bi kmetovalci povečali
hektarski donos. Regresira-
na bo nabavna cena do viši-
ne 200 SIT za kilogram,
skupna vrednost teh sred-
stev bo 1,5 milijona SIT, vlo-
ge pa morajo upravičenci
oddati za spomladansko se-
tev do 20. maja, za jesensko
setev pa do 31. oktobra.
Za regresiranje kakovost-
nih semen koruze so v občini
namenili skupno 5 milijonov
SIT, regresirana bo nabavna
cena do višine 150 SIT za
kilogram, zahtevke je treba
na občini oddati do 20. maja.
Za pomoč pri prevozu
mleka kmetijam v hribov-
skih in gorskih predelih na-
menjajo v žalski občini mili-
jon SIT, višina regresa je en
SIT na liter mleka, zanj pa
lahko prosijo rejci v hribov-
skih in gorskih predelih, ki
oddajajo mleko mlekarni,
imajo A in Z kontrolo, kme-
tije pa so od zbiralnice odda-
ljene več kot kilometer.
Pokrivanju stroškov obre-
sti za najete investicijske
kredite nadalje v žalski obči-
ni namenjajo 6 milijonov 150
tisoč SIT, z dobrimi 5 milijo-
ni SIT bodo sofinancirali na-
kup apnene moke za apnenje
hmeljišč, travnikov in njiv,
milijon 300 tisoč SIT name-
njajo za nakup namakalnih
sistemov in vzpodbujanje
razvoja proizvodnje zelenja-
ve. 7 milijonov SIT pa so
svetniki namenili sofinanci-
ranju vlak in cest v primerih,
ko bodo v občini sanirali
gozdove, prizadete zaradi
žleda v letošnji zimi. Občina
bo sofinancirala 67 odstot-
kov izgradnje oziroma po-
pravila vlak in gozdnih cest,
soudeležba lastnikov pa naj
bi znašala 33 odstotkov. Vlo-
ge za sofinanciranje škode
bodo v žalski občini zbirali
do konca marca.
m
Aprila zapora deponije
Krajani Ložnice nameravajo v začetku aprila uresničiti
svojo napoved o zapori deponije, s čimer želijo pospešiti
reševanje tega najbolj perečega problema v žalski občini.
Deponijo komunalnih odpadkov nameravajo protestno
zapreti za dva meseca in sicer od 9. aprila do 9. junija. Na
Ložnici si prizadevajo, da bi zaporo pripravili na legalen
način, zato so že vložili vlogo za zaporo na žalsko upravno
enoto, pridobili so soglasje mestne skupnosti Žalec, v
minulih dneh pa so pričakovali še končno soglasje last-
nika zemljišča, to je Sklad kmetijskih zemljišč Republike
Slovenije. V času zapore bodo ob deponiji organizirah
dnevno in nočno dežurstvo, odvoz odpadkov na deponijo
pa bodo v teh dveh mesecih dovoljevali le v izjemnih
primerih za šole, vrtce in zdravstveni dom. •
IB
Neuresničene
proračunslce žeije
¥ svetu občine Gornji Grad sprejeli
osnutek proračuna
Na zadnji seji članov ob-
činskega sveta Gornji Grad
so največ pozornosti name-
nili prvemu oblikovanju le-
tošnjega proračuna, ki so ga
sprejeli kot osnutek, svoje pa
bodo povedali še posamezni
odbori.
Osnutek proračuna za ob-
čino Gornji Grad je »težak«
nekaj manj kot 148 milijo-
nov, želja pa je skoraj enkrat
več. Največji delež v prora-
čun, 68 milijonov tolarjev,
prinaša* finančna izravnava,
z dohodnino naj bi zbrali 32
milijonov SIT, približno en-
krat toliko še z raznimi dav-
ki in prihodki iz premoženja,
iz preteklega leta pa bodo
prenesli še 13,5 milijona to-
larjev. Največ sredstev, sko-
raj tretjino, bodo namenili
izobraževanju, nekaj več kot
16 odstotkov bo namenjenih
cestnemu gospodarstvu, po
10% pa bo namenjenih de-
javnostim občinskih organov
in uprave občine.
Svetniki so menili, da je v
proračunu premalo sredstev
namenjenih za krajevne
skupnosti, za kmetijstvo in
razvoj športa. Po daljši raz-
pravi so ugotavljali, da je
razvoj kmetijstva pravza-
prav naloga Zadruge Mozir-
je, in za razvoj te dejavnosti
v osnutku namenili 1,6 mili-
jona tolarjev. Več pozornosti
so namenili še problematiki
krajevnih cest, saj se bodo
prijavili na razpis sredstev
za demografsko ogrožena
območja in sicer za ureditev
ceste v Mačkin kot. Za to ce-
sto bo občina prispevala pri-
bližno 9 milijonov SIT, 13
milijonov SIT bodo zbrali
krajani Nove Štifte, 14,5 mi-
lijona naj bi prispevala drža-
va, razliko do predračunske
vrednosti (50 milijonov to-
larjev) pa bodo krajani »po-
krili« s svojim delom. Ob tem
je bilo slišati tudi mnogo be-
sed o uničeni cesti čez Hom v
KS Bočna, ki vodi do smetiš-
ča. Vendar pa v gomjegraj-
skem svetu menijo, da bodo
problem te ceste reševali
skupaj z odlagališčem smeti
in v sodelovanju z vsemi ob-
činami v Zgornji Savinjski
dolini.
Gomjegrajski župan Toni
Rifelj bo poslej poklicno
opravljal svojo funkcijo. Že-
ljo gornjegrajskega župana
po profesionalizaciji funkci-
je so podprli vsi svetniki ra-
zen Zdenka Purnata.
Na zasedanju občinskega
sveta Gornji Grad so svetni-
ki precej pozornosti nameni-
li tudi stanovanjski proble-
matiki. Občina Gornji Grad
je namreč sprejela sklep, da
se stanovanja in poslovni
prostori bivše občine Mozir-
je razdelijo po teritorialnem
načelu. S tem je občina Gor-
nji Grad postala formalni
lastnik 37 stanovanj in 14
poslovnih prostorov, za ka-
tere pa najemnino pobira
mozirska Komunala. V Ko-
munali se doslej niso odzvali
na zahteve občine za uredi-
tev razmerja, zato so se gor-
njegrajski svetniki odločili,
da bodo obvestili vse najem-
nike glede lastništva stano-
vanj in poslovnih prostorov
ter zahtevali, da najemniki
poravnajo svoje obveznosti
neposre^o na občinski žiro
račun.
URŠKA SELIŠNIK
Avstrijci le
dobili vlado
Dva meseca in pol po volitvah
so naši severni sosedje Avstrijci
naposled le dobili novo vlado.
Njen predsednik je ostal dose-
danji kancler in predsednik so-
cialdemokratov Vranitzky, ki
je na tem položaju že deset let.
Podkancler in zunanji minister
pa ostaja predsednik Ljudske
stranke Schuessel. Od prejšnje
vlade se nova le malo razlikuje.
Vsaka od obeh strank, ki tvorita
rdeče-čmo koalicijo seje samo
odpovedala po enem ministru in
enem dižavnem sekretarju, tako
da ima nova vlada poleg kanc-
lerja še 13 ministrov in dva dr-
žavna sekretarja. Koalicija je tu-
di že dosegla dogovor o prora-
čunu, ki pa Je za opozicijo nes-
prejemljiv in mu Je že napove-
dala oster boj. Vladajoči stranki
sta se namreč dogovorili, da bo-
sta do konca leta 97 zmanjšali
proračunski primanjkljaj za IGO
milijard šilingov - z zmanjša-
njem vladnih sredstev in pove-
čanjem davkov. Zmanjšanje de-
ficita je za Avstrijo pomembno,
saj bo le tako lahko dosegla nor-
mative maastrichtskega sporazu-
ma za sodelovanje v evropski
denarni uniji. Kar se tiče pridru-
ževanja Evropi je med koalicijo
pričakovati še veliko razhajanj,
saj je znano, kako oster zagovor-
nik nevtralnosti Je Vranit^ (ne
pa tudi Schuessel). Pričakovali
Je tudi, da bo nova vlada precej
pozornosti posvetila varnostni in
zunanji politiki države - pred-
vsem udeležbi avstrijske vojske
v okviru operacij v tujini pa tu-
di v okviru Zahodnoevropske
unije. Konservativni Schuessel
bo to izpeljal kmalu, če ne prej
pa med avstrijskim predsedova-
njem uniji.
Novembra
soočenje
Clinton-Dole?
Sodeč po zadnjih dnevih Je
vse bolj možno, da se bosta na
ameriških predsedniških voli-
tvah novembra letos soočila se-
danji predsednik Clinton in re-
publikanec Dole. Ta Je namreč
na predhodnih volitvah zmagal
kar v osmih državah zapored,
zanj paje pomembno tudi, daje
zmagal v zvezni državi Nevv
York. Tako ima že 382 glasov
od 996-ih. kijih mora zbrati za
imenovanje za republikanskega
predsedniškega kandidata. Nje-
gova najresnejša tekmeca, mili-
jonar Forbes in konservativni
komentator Buchanan, pa sta
jih doslej skupaj zbrala 135. Za-
radi slabih volilnih izidov sta
svojo kandidaturo ta teden
umaknila Še dva republikanca,
ki pa sta podporo zagotovila Do-
leu. Vendar pa kljub temu, da
republikanskem senatorju za
zdaj dobro kaže. ne more raču-
nati na to, da bo boj s Clinto-
nom lahek. Konservativni re-
publikanci in njihova načela v
Ameriki namreč izgubljajo svoj
renome, nekaj tudi zaradi skraj-
neže v, kakršna sta Buchanan in
Forbes. Poleg tega 72-letnem
Doleu mnogi očitajo, daje v pri-
merjavi s 50-letnim Clintonom
prestar, da bi še nekaj let uspe-
šno vodili državo. Ljudje so re-
publikancem manj naklonjeni
tudi (ali pa predvsem zato), ker
v kongresu niso dobili proračun-
ske bitke, pa tudi sam Clinton z
nekaterimi svojimi stališči po-
staja zagrizen konservativec.
Clinton sije na začetku predhod-
nih volitev sicer oddahnil, ko Je
več glasov dobival skrajnež
Buchanan, vendar pa za sedaj
kar dobro kaže Doleu, ki se za-
veda, da bo boj za Belo hišo pre-
cej uravnotežen. Ne gre namreč
pozabiti, da ima Dole, ki sicer
ni dober govorec in nima trdne-
ga programa, dolgoletne politič-
ne izkušn je, saj Je v kongresu že
kar zadnjih 36 let.
Obsežne akcije
proti Hamasu
Po bombnih napadih v Izrae-
lu so tamkajšnje oblasti sproži-
le obsežne akcije proti terori-
stom, predvsem proti skrajnemu
gibanju ilamas. V akcijah so
sodelovali tudi palestinski poli-
cisti, ki so tokrat prvič nastopili
proti svojim rojakom. V Jeri-
hu so tako domnevnega pobud-
nika najnovejših atentatov ob-
sodili na dosmrtni zapor in tež-
ko prisilno delo. v Gazi so po-
licisti izvedli vrsto racij v po-
slopjih Hamasa. Preiskali so
bolnišnice, šole in druge Hama-
sove zgradbe, pri tem pa so za-
segli številne dokumente, tudi
ponarejene potne liste. Nekate-
re hiše, za katere sumijo, da so
last pripadnikov Hamasa so za-
pečatili, ujeli pa so tudi njiho-
vega tiskovnega predstavnika
M^muda Zaharja. Po teh akci-
jah so člani vojaške veje Hama-
sa v sporočilu zajavnost zatrdi-
li, da bodo palestinskim avto-
nomnim oblastem predali eks-
plozivno in orožje. Da so raz-
mere na Bližnjem vzhodu res
zaostrene priča tudi podatek, da
Je Izjael prvič po koncu izrael-
sko-arabske vojne junija 67 na
meji z Zahodnim bregom name-
stil tanke. Izraelski premier Pc-
resje zahodne države prosil, naj
osamijo Iran, saj naj bi ta fi-
nančno in tudi drugače podpi-
ral teroriste. V Rimu so se zara-
di napadov sestali vodje proti-
terorističnih oddelkov državi
članic Evropske unije, sodelo-
vali pa so tudi predstavniki
Egipta in Palestincev. Ugotovi-
li so, da naj bi islamski teroristi
poskušali ustanoviti fundamen-
talistično intemacionalo. Tem
problemom Je posvečeno vrhun-
sko srečanje o boju proti tero-
rizmu v egiptovskem mestu
Šarm el - šejk. Srečanje naj bi
tudi pomagalo obnoviti mirov-
ni proces.
Čečeni
osvobajajo Grozni
Čečenski borci za neodvi-
snost (ali kot Jih Rusi imenujejo
uporniki) so začeli osvobajati
Grozni, glavno mesto uporne
kavkaške republike. Akcijo so
začeli na predvečer zasedanja
ruskega sveta za nacionalno var-
nost, na katerem naj bi predsta-
vili že dolgo časa napovedani
mirovni načrt za Čečenijo. Ven-
dar tudi tokrat do tega ni prišlo;
Jelcin naj bi načrt razglasil ko-
nec marca. Medtem pa so čečen-
ski borci le v nekaj urah prodrli
do središča mesta, za kar so ru-
ski vojaki lani potrebovali tri
mesece trdih bojev. V tokratnih
bojih so padle številne žrtve,
vendar so si številke obeh strani
precej nasprotujoče. Rusko no-
tranje ministrstvo Je sporočilo,
daje bil v nekem napadu huje
ranjen eden od čečenskih vojaš-
kih voditeljev Radujev, ki Je
Čečene januarja vodil pri zajet-
ju talcev v Pervomajskem, in da
naj bi za posledicami ran umrl.
Čečeni so samo potrdili, da Je
bil vodja Samotnih volkov res
huje ranjen. Dejstvo paje, da se
Čečeni iz Rusov dobesedno nor-
čujejo. Čečenski predsednik
Dudajev je tako pred napadom
na Grozjii vdrl v prvi program
ruske televizije in gledalcem
sporočil, da bodo kmalu zajeli
mesto in ob tem obračunali z iz-
dajalci. Ruski položaj v Čeče-
niji po 15-tih mesecih vojne Je
tako izredno krhek - Rusi na-
mreč nadzirajo samo tiste dele,
kjer večinoma živijo Rusi in Če-
čeni, naklonjeni Moskvi, to pa
Je izredno majhen del države.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
4
Drugi narok za laški Elektrokovinar
stečajna upravlteljlca Je delavcem priznala le dobro četrtino terjatev - Bo sindikat toži I?
Pred stečajnim senatom celjskega
sodišča je bil prejšnji teden drugi na-
rok za upnike laškega podjetja Elek-
trokovinar, ki je moralo septembra la-
ni zaradi velikih dolgov v stečaj. Vlo-
ženih je bilo za blizu 894 milijonov to-
larjev terjatev, stečajna upraviteljica
Ingrid Podlesnik pa jih je priznala le
za 361 milijonov.
Več kot polovico vseh terjatev je v
imenu delavcev vložil celjski območni
odbor svobodnega sindikata, kije na pr-
vem naroku, kije bil 22. decembra lani,
terjatve oddal prepozno, tako da se ste-
čajna upraviteljica takrat še ni mogla iz-
jasniti, ali jih priznava. SindikatjezaSl
svojih članov vložil terjatve v skupni vi-
šini 463 milijonov tolarjev, vendar jih
je stečajna upraviteljica priznala le za
129 milijonov. Delavci terjajo, da jim
Elektrokovinar izplača razlike med iz-
plačanimi plačami in plačami po kolek-
tivni pogodbi, neizplačane plače pred
stečajem, neizplačan regres za lansko in
predlansko leto, nekaj delavcev zahteva
tudi povrnitev potnih stroškov in dnev-
nic, za dva delavca so vložili terjatve za-
radi neizplačanih nadur, za dva zaradi
premalo izplačane odpravnine ob upo-
kojitvi, za enega delavca so vložene ter-
jatve zaradi neizplačane odškodnine in
podobno.
Stečajna upraviteljica Ingrid Podle-
snik je v celoti priznala le neizplačane
potne stroške in do 20 ur nadurnega de-
la mesečno, prerekala pa je obresti za
predlanski regres, odškodnine in razli-
ko za odpravnino. Znesek priznanih ter-
jatev pa je tako nizek predvsem zato, ker
je Podlesnikova pri izhodiščnih plačah
za čas od aprila 1991 do septembra 1995
upoštevala nižje tarifne razrede kot jih
imajo delavci zapisane v pogodbah o za-
poslitvi. Ugotovila je namreč, da so bili
pred stečajem delavci razporejeni za en
taiifni razred previsoko. Ker v svobod-
nih sindikatih menijo, da gre za samo-
voljni ukrep, kakršnega v svoji doseda-
nji praksi še niso doživeli, bodo za pre-
rekane terjatve morda šli v tožbo. O tem
se bodo dokončno odločili potem, ko bo-
do dobili sklep sodišča, sekretar dejav-
nosti Mirko Gozd ni kar pa že zdaj oce-
njuje, da bodo za del nepriznanih terja-
tev, ki po mnenju sindikata niso sporne,
pravdo zagotovo sprožili.
V Elektrokovinarju je pred stečajem
bilo zaposlenih 108 delavcev, zdaj jih
dela le še 50. Stečajna upraviteljica je
namreč obnovila del proizvodnje in pod-
jetje tekoče pozitivno posluje. Septem-
bra lani je Podlesnikova napovedala, da
se bo zavzemala za ohranitev proizvod-
nje vsaj še za eno leto in da bo v tem
času poskušala najti kupca, ki bi kupil
proizvodnjo in obdržal vseh sto delav-
cev.
J. INTIHAR
Bodo v Celju
prvi med enaiiimi?
V Celju so pred časom za-
stavili široko akcijo, v kateri
naj bi na temeljih nekdanje-
ga Merxovega Blagovnega
centra zrasel nov, regijski os-
krbovalni center. Za to se še
vedno zanimajo, za pomoč pri
uveljavljanju svojih interesov
pa so zaprosili ministra za
gospodarske dejavnosti Meto-
da Dragonjo.
Znano je, da so po nalogu
pravobranilca vsi privatizirani
deli nekdanjega Merxovega
Blagovnega centra, trgovske
grosistične firme za celjsko ob-
močje, pred kratkim spet posta-
li družbena lastnina, z njo pa
upravlja Sklad za razvoj Repub-
like Slovenije. Na Celjskem se
je še pred to odločitvijo obliko-
vala skupina zainteresiranih tr-
govcev, ki želijo ustanoviti svoj
oskrbovalni center, pri tem pa
jih podpira tudi Mestna občina
Celje.
Bivši minister za gospodarske
dejavnosti dr. Mai« Tajnikar
je bil s celotno problematiko do-
bro seznanjen in je ob predaji
poslov svojemu nasledniku Me-
todu Dragonji tudi povedal, da
si v tem primeru neuveljavitev
lokalnih interesov šteje kot la-
sten neuspeh. Zdaj so Celjani za
pomoč oziroma za uveljavitev
statusa "biti prvi med enakimi",
s katerim bi dobili nekakšno
predkupno pravico za objekte in
zemljišča pri skladovi prodaji
Blagovnega centra zaprosili mi-
nistra Dragonjo. Le-ta jim je po-
moč tudi obljubil.
Minuli petek je bil v dnevni-
ku Delo že objavljen razpis za
prodajo nepremičnin Merx Bla-
govnega centra v likvidaciji, o
samih možnostih za uveljavitev
"predkupne pravice" Mestne
občine Celje in združenja trgov-
cev paje bil v torek (po zaključ-
ku naše redakcije) v Celju tudi
delovni razgovor s pooblašče-
nim likvidacijskim upraviteljem
Andrejem Tošem.
1. STAMEJČIČ
Posojiio Mednarodne
baniie za obnovo in razvoj
v okviru projekta Oživitev naložbene
dejavnosti v Sloveniji sodelujejo tri sloven-
ske banke, to so Nova Ljubljanska banka,
SKB in Banka Celje, ki jim je uspelo pri-
dobiti posojilo Mednarodne banke za ob-
novo in razvoj.
Višina posojila bo 10 milijonov DEM, odo-
breno bo za obdobje 15 let s petletnim mora-
torijem na odplačilo glavnice. Banka bo poso-
jilo lahko posredovala komitentom, ki morajo
biti družbe z najmanj 51-odstotnim deležem
privatnega lastništva ali samostojni podjetni-
ki. Za privatizirano podjetje bo štelo tisto, ki
bo ustrezen delež lastnine izkazalo ob drugem
soglasju Agencije za privatizacijo. Komitenti
bodo prejeli posojila za osnovna sredstva z roč-
nostjo do 10 let in z moratorijem na odplačilo
glavnice do treh let, za obratna sredstva pa z
ročnostjo do 3 let in moratorijem do enega le-
ta.
Posojila bodo namenjena predvsem izvoz-
no usmerjenim dejavnostim, ki ne onesnažu-
jejo okolja. Izključeno bo financiranje nakupa
zemljišč in objektov, projekti pa bodo morali
izkazovati interno stopnjo donosnosti najmanj
12 odstotkov. Obrestna mera bo gibljiva in bo
vezana na medbančno obrestno mero na lon-
donskem trgu denarja. Banka Celje bo omejila
obrestno maržo na 2 odstotka, tako da bo konč-
ni uporabnik za posojilo predvidoma plačeval
8 do 9-odstotno obrestno mero. V banki bodo
projekte zbirali na osnovi javnega poziva, fi-
nanciranje posameznega projekta pa bo mož-
no največ do višine 1 milijon DEM. Posojilo
bo po sedanjih ocenah operativno še v letoš-
njem letu.
IB
Pregled gibanja tečajev
in inflacije v februarju
v letošnjem letu smo prigospodarili
2,36% inflacije na letni ravni, merjeno kot
rast drobnoprodajnih cen v preteklem me-
secu za naslednji mesec. V januarju je inf-
lacija znašala 0,9% in enako tudi v februar-
ju. V prihodnjem mesecu lahko pričakuje-
mo približno enako, z ozirom na podraži-
tev naftnih derivatov, kar naj bi prispevalo
0.34%. Kako bo vplivala podražitev elek-
trične energije, za katero strokovnjaki tr-
dijo da seje pocenila, še ni znano. Ob ko-
mentarjih o tem ali seje elektrika podraži-
la ali ne sem se spomnil na izjavo Dr. Men-
cingerja. Ob neki priložnosti sem ga vpra-
šal kaj vzeti za izhodišče pri računanju ra-
sti tečaja oziroma inflacije. Poučil me je,
daje to povsem odvisno od tega, kaj želi-
mo z izračunom dokazati.
Sedaj pa k tečajem. Srednji tečaj nemš-
ke marke je v februarju porasel za 0,91%,
nakupni podjetniški le za 0,29%, prodajni
menjalniški je celo padel za 2,61%. To-
rej tisti, ki imate devizne obveznosti, sedaj
je pravi Čas za nakup gotovine DEM. Kot
naložba za v naprej verjetno m najprimer-
nejša gotovina DEM. Tečaj ameriškega do-
larja je bil kot ponavadi precej živahen,
vendar je padel za 1,49%. Najbolj sta po-
rasla tečaja italijanske lire LIT za 1,94%
in tečaj evropske valute ECU 1,7%.
Slabljenje tečajev valut je pozitivno vpli-
valo na porast slovenskega borznega indek-
sa za 4,58%. Indeks obveznic BIO še na-
prej pada.
Direktor CBH d.o.o., Celje
ZDENKO PODLESNIK
Štiripasovnica
Hoče-Arja vas
bo letos
končana
Sredi minulega tedna je
bila v hotelu Dravinja v
Slovenskih Konjicah pod-
pisana pogodba za dogra-
ditev dodatnih dveh pasov
avtoceste med Slovensko
Bistrico in Slovenskimi
Konjicami.
V mednarodni konkuren-
ci devetih ponudnikov iz
Slovenije, Italije in Avstrije
sta delo dobili slovenski
gradbeni podjetji SCT in
GIZ Gradiš.
Pogodba med Darsom in
SCT vključuje dograditev
dveh pasov avtoceste v štiri-
pasovnico ter izvedbo izko-
pov, nasipov in drugih del.
Druga pogodba med Darsom
in GIZ Gradiš pa obsega
gradnjo dveh viaduktov na
levi polovici avtoceste in si-
cer viadukta Vrhole v dolži-
ni 240 metrov ter viadukta
Preloge v dolžini 560 me-
trov. Vrednost del, ki naj bi
jih izvajalci zaključili še le-
tos, znaša dobro milijardo
545 milijonov tolarjev. Obe-
nem so se vsi izvajalci del na
avtocesti Hoče-Arja vas to-
krat v Slovenskih Konjicah
pisno obvezali, da bodo vsa
dela končali do konca letoš-
njega leta.	BZ
IzvoMli
predsednico Iduba
Podjetniki iz občin Slo.
venske Konjice, Zreče in Vi.
tanje so na marčevskem ple-
numu podjetniškega kluba
Rogla potrdili statut, kodeks
in program dela, poleg tega
pa imenovali vodstvo kluba.
Za predsednico podjetniške,
ga kluba, ki je bil ustanov.
Ijen decembra lani, so izbra-
li Magdo Klima. Letos na-
meravajo organizirati več
srečanj s priznanimi sloven-
skimi strokovnjaki, pred-
stavniki vlade, državnega
zbora in sveta, pripraviti vr-
sto družabnih srečanj, za
svoje člane pa bodo pripra-
vili sistematski zdravniški
pregled.
Dušan Drofenik v
Banl(o Celje
Pred kratkim je potekel
petletni mandat vsem po-
močnikom generalnega di-
rektorja Banke Celje ter
vsem direktorjem sektorjev
in služb. Zato je upravni od-
bor ponovno imenoval de-
lavce s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi za obdob-
je petih let. Ponovno sta bi-
la za pomočnika generalne-
ga direktorja imenovana Jo-
že Veber in Karla Kajba,
prvega novembra letos pa bo
postal pomočnik generalne-
ga direktorja banke za po-
dročje sektorja zakladništva,
naložb in mednarodnega po-
slovanja še Dušan Drofe-
nik, sedanji direktor celjske
podružnice Agencije za pla-
čilni promet. Direktor sek-
torja zakladništvo je Bertdtf /
Hartman, naložb Stanislav^
Mežnar, računovodstva Ida
Ratej, splošnih poslov in
marketinga Irena Mužič,
poslovanja s prebivalstvom
Slavica Božič, notranje kon-
trole in revizij Terezija Kač
ter informatike Bojan Ruči-
gaj. S prihodom Dušana
Drofenika bo Miloš Pešec
opravljal naloge pooblaščen-
ca generalnega direktorja, za
vršilko dolžnosti direktorice
kadrovske službe je bila ime-
novana Jožefa Herman, za
direktorja pravne službe pa
Bojan Šalobir.
Šampion Je
cliardonav
Konjiški vinogradniki pri-
delujejo dobra vina. To je
pokazalo nedavno, že peto
ocenjevanje vin članov do-
mačega vinogradniško vi-
narskega društva. Strokovna
komisija pod vodstvom ma-
gistra Toneta Vodovnika je
ocenila sto vzorcev vin, let-
nika 95. V primerjavi z let-
nikom 94 je bilo na ocenitev
prinešenih 13 odstotkov
manj vzorcev, vendar pa je,
odstotek kakovosti vin z
geografskim poreklom nara-
sel kar za deset odstotkov.
Naziv šampiona je osvojil
chardonay Zlatega griča,
pozna trgatev, ki je bil oce-
njen z 18,42. Med belimi vi-
ni so ocenili 80 vzorcev.
Med njimi je najvišjo oceno
prejel beli pinot z oceno
18.34. Pridelal gaje Tone
Topolšek iz Križevca. Oce-
no 18.24 paje prejel renski
rizling Jožice in Andrej^i
Založnika. Med rdečimi vi-
ni so ocenili 20 vzorcev.
Najvišjo oceno, 17.62, so
prisodili modri frankinji pri-
delovalca Jožeta SkrbinŠ-
ka.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
5
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
samo praksa naredi dobrega mojstra
gortnik Martin Drev o novostih na področju poklicnega Izobraževanja  
Drevovi bodo danes v Drešinji vasi urad-
no odprli vrata sodobnega servisno prodaj-
nega objekta Seatovih vozil. IMartin Drev pa
j; tudi eden tistih obrtnikov, ki si je zadnjih
deset let stalno prizadeval za spremembe na
področju poklicnega izobraževanja in ki so
jdaj končno uzakonjene tudi z novim zako-
nom o poklicnem izobraževanju.
Zakaj ste obrtniki tako vztrajno zahtevali
jpremembe zakonodaje na področju poklic-
nega izobraževanja?
Obrtniki smo že takrat, ko Je bilo uvedeno
usmerjeno izobraževanje, imeli številne pomi-
sleke. Menili smo, da obstoječi sistem izobra-
ževanja ni primeren za obrtništvo, še zlasti pa
ni ustrezal uslužnostnim dejavnostim in roko-
delskim poklicem, kjer Je potrebno veliko več
praktičnega dela. Bitka je bila dolgotrajna, pa
iSeprav so vsi vedeli, da je bil prejšnji sistem
zgrešen. Zdaj Je zakon sicer sprejet, toda vmes
je skoraj petnajst generacij mladih in posledice
se bodo v gospodarstvu še dolgo časa poznale.
Koliko učencev ste v teh letih izobraževa-
li v vaši delavnici?
V skoraj tridesetih letih Je šlo skozi naše ro-
ke približno 60 učencev. Prepričan sem, da smo
jih vzgojili v dobre in poštene delavce.
Kaj je vas kot obrtnika
najbolj motilo pri starem na-
iSinu izobraževanja?
Nikoli se nisem strinjal s
tem, da smo učenca dobili v
delavnico za samo nekaj dni.
V tako kratkem času mlad člo-
vek res ni mogel pridobiti no-
benih izkušenj in novih znanj,
v nobenem primeru učenec ni
mogel slediti celotnemu proce-
su pri popravilu vozila. Na
kratko povedano, preveč je bi-
lo teorije in premalo prakse.
Zato smo zlasti avtoremontar-
ji vsa leta močno občutili po-
manjkanje ustreznih kadrov.
Učni programi in šole niso sle-
E-^Me razvoju nove tehnologije,
je zadnja leta vgrajena v av-
mobile. Pred petimi leti smo
organizirali poskusni razred
Momehanikov v Mariboru, s
iimer smo dokazali, da so bili
učenci, ki so bili pol leta v šoli
in pol leta v delavnici, veliko
bolj uspešni pri svojem delu.
Zakon o poklicnem izobra-
ževanju bo v praksi zaživel
jeseni. Kakšne spremembe se
obetajo?
Po novem programu naj bi
obstojala tripartitna pogodba
med šolo, starši in obrtnikom
oziroma podjetjem. Za posa-
mezen poklic bo sklenjena uč-
na pogodba. V prvem letniku
bo učenec na praksi v delavni-
ci pet tednov, to bo praksa v
enem delu predvidoma med
drugim in tretjim semestrom.
V drugem in tretjem letniku pa
bo praktični del pouka trajal
štiri mesece ter deloma v času
počitnic.
Ali to pomeni, da morajo
imeti učenci sklenjene po-
godbe z obrtnikom oziroma
zagotovljeno učno mesto že
pred vpisom v prvi letnik?
To bo letos ena izmed bis-
tvenih novosti, čeprav se Je
delno to izvajalo že v lanskem
letu. Z letošnjim šolskim letom
naj bi se dokončno uveljavila
takšna praksa, da mora imeti
učenec, ki se lx) odločil za izo-
braževanje po obrtnem progra-
mu, sklenjeno učno pogodbo z
obrtno delavnico. S to pogod-
bo bo določeno, da bo obrtnik
učencu zagotovil prakso, ki Jo
po učnem programu predvide-
va posamezna šola. Po podat-
kih Obrtne zbornice Slovenije
bodo učne pogodbe sklenjene
za 23 različnih poklicev.
Kaj pa tisti učenci, ki ne
bodo uspeli skleniti učne po-
godbe?
Ti učenci bodo šli skozi šol-
ski program oziroma prakso, ki
Jo omogočila šola. To Je za
učenca seveda slabše, saj na
enega mentorja pride večja
skupina in s takšnim načinom
praktičnega pouka ne bodo
mogli pridobiti toliko praktič-
nih znanj kot pa v delavnici.
Za vas kot obrtnika nov
način izobraževanja najbrž
pomeni tudi precejšnjo fi-
nančno obremenitev.
Vsakega učenca mora obrt-
nik prijaviti in zanj plačevati
vse prispevke, pri čemer naj bi
svoj delež prispevala tudi dr-
žava. Ta naj bi v prvem letni-
ku 100 odstotno refundirala
dajatve, za učence v drugem in
tretjem letniku pa naj bi drža-
va prispevala polovico pris-
pevkov. Dajatve so za obrtni-
ka sicer visoke, vendar se po
drugi strani zavedamo, da je
mladi rod treba vzgajati in za
to so pač potrebne določene žr-
tve.
Bodo učenci dobivali med
prakso tudi kakšno nagrado
za svoje delo?
Učenci bodo v bistvu dobi-
vali plačo, dejansko bodo na
plačilnih listah obrtnikov. V
prvem letniku naj bi učenci do-
bili 1.5 odstotkov zajamčene-
ga osebnega dohodka, v dru-
gem 25 in v tretjem 35 odstot-
kov zajamčenega osebnega do-
hodka. To nagrado bodo učen-
ci prejemali skozi vse leto in
ne samo v času, ko bodo oprav-
ljal i prakso. V bistvu bo to ne-
ke vrste štipendija.
Se bo potem praksa upo-
števala tudi pri delovni do-
bi?
Čas, ko bodo učenci v delav-
nici, se bo upošteval, tako da
bodo imeli v treh letih ti učen-
ci približno leto in pol delov-
ne dobe.
Kakšne pa so predvidene
spremembe po končanem šo-
lanju?
Po tretjem letniku ne bo več
pripravniških izpitov in šest-
mesečnega pripravništva. Na-
mesto tega čaka učence za-
ključni izpit, ko ga bodo opra-
vili, bo šolanje končano.
Ali menite, da je zakon pri-
nesel tiste spremembe v siste-
mu izobraževanja, ki ste jih
obrtniki vseskozi zahtevali?
Mislim, da bo, čeprav Je
praktičnega dela po moji oce-
ni še vedno premalo. Vsaj v na-
ših poklicih. Po končanem šo-
lanju bo še vedno potreboval
kakšng leto, da bo lahko svoje
delo opravljal povsem samo-
stojno.
Koliko bodočim učencem
boste vi v vaši delavnici za-
gotovili učna mesta?
Vsako leto predvidevamo
eno do dve učni mesti pri vsa-
kem poklicu. Imamo certifikat,
s katerim Je naša delavnica ve-
rificirana za izobraževanje šti-
rih poklicev in sicer za avto-
mehanika, avtokleparja, avto-
ličarja in avtoelektričarja. Ne-
kateri izmed teh učencev, ki se
bodo izučili v naši delavnici ali
pa po drugih obratovalnicah,
bodo potem odšli drugam ali
pa začeli na svoje, tako da Je
strokovno izobraževanje za
obrtnike sicer dodatno breme.
Toda otroci se nekje morajo
izučiti in priti do poštenega
kruha.
IRENA BASA
Martin Drev se z obrtništvom ukvarja skoraj tri desetletja.
Izučil se je podjetju Avto Celje, leta 1966 je začel s popol-
dansko obrtjo, dve leti kasneje je odprl redno avtoklepar-
sko delavnico. Kasneje so dodali avtoličarstvo, uredili no-
vo delavnico in postopoma širili svojo dejavnost. Leta 1990
sta s hčerjo ustanovila podjetje Avto, trgovina in servis ATS
ter začela s prodajo Seatovih vozil, ki so bila dotlej v Slove-
niji povsem nepoznana avtomobilska znamka. Danes so di-
lerji za področje šestih občin, samo lani so prodali 300 vo-
zil, nov objekt s sodobno opremo v neposredni soseščini
sedanjih prostorov pa jim bo omogočil še kvalitetnejše sto-
ritve. Martin Drev je tudi eden izmed ustanoviteljev žalske
Zbornice zasebnega gospodarstva, predsednik avtoremont-
ne sekcije na Celjskem in član izvršilnega odbora sekcije
pri Obrtni zbornici Slovenije. Ob dvajsetletnem jubileju
žalske zbornice je dobil tudi posebno priznanje za svoje
delo na področju strokovnega poklicnega izobraževanja in
vzgoje mladih kadrov.
Vzpon
delnic Rogaške
Trgovanje z vrednostnimi
papirji je vedno zanimivo. V Ja-
nuarju so bile za nakupe naj-
bolj zanimive obveznice z va-
lutno klavzulo. V tem mesecu
so vsi stavili na DEM. V fe-
bruarju so se razmere precej
spremenile. Rast srednjega te-
čaja Banke Slovenije za DEM
seje upočasnila - povišal seje
samo za 0,9%, menjalniški te-
čaji so upadli in rast podjetniš-
kih tečajev se je ustavila. Po-
sledica tega Je bilo počasno
upadanje indeksa BIO, kije še
v prvi polovici februarja dose-
gel tudi 111 indeksnih točk.
Upadanje zanimanja za obvez-
nice z valutno klavzulo se na-
daljuje tudi v mesecu marcu, ko
Je rast srednjega tečaja Banke
Slovenije za DEM še počasnej-
ša. Indeks BIO Je zabeležil naj-
nižjo vrednost 5.3. 1996, ko je
znašal 107,47 indeksnih točk.
Trgovanje z obveznicami seje
skoraj ustavilo. Denar seje pre-
selil v nakupne bone Banke
Slovenije 3. in 4. izdaje ter del-
nice. Prejšnji teden Je bil v zna-
menju nakupnih bonov 3. in 4.
izdaje. Z njimi je bilo prometa
dnevno tudi do 60 mio SIT.
Že konec februarjaje ena iz-
med borznih hiš začela kupo-
vati večje količine rednih in
prednostnih delnic Rogaške
Slatine. Cene rednih delnic so
se v enem tednu povišale od
615 SIT/delnico na neverjetnih
1410 SIT/delnico. Po tako vi-
sokih cenah so se te delnice na-
zadnje kupovale poleti 1994 le-
ta. Zakaj naenkrat takšno zani-
manje za te delnice, ne vemo.
Ponavadi delnice na OTC trgu
niso zanimive za investitorje,
ker so precej nelikvidne. Če pa
se naenkrat pojavi večje pov-
praševanje po njih. Jim cena hi-
tro raste. Tako seje prejšnji te-
den zgodilo tudi z delnicami
delniške družbe Intara. V tem
primeru Je kupovala večje ko-
ličine druga borzno - posred-
niška družba in njihov tečaj se
je dvignil v dobrem tednu dni
od 2.340,00 SIT/delnico kar na
4.500,00 SIT/delnico. Ker Je
število izdanih delnic samo
101.000, Je vsako povpraševa-
nje razlog za dvig tečaja. Ver-
jetno se bo trend dvigovanja te-
čaja delnic še nadaljeval, do-
kler ne bodo prišli na borzno
kotacijo novi borzni papirji.
Denarja za naložbe Je namreč
dovolj, na žalost pa premalo
kvalitetnih papirjev na trgu.
Dne 7. 3. 1996 Je na OTC tr-
gu začela kotirati obveznica I.
emisije družbe Poteza borzna
družba d.d., LJubljana. Ob-
veznice so bile izdane z name-
nom pridobitve likvidnih sred-
stev ter uresničitve dolgoročnih
poslovnilf smernic razvoja, to
Je nakupa deležev in delnic
olastninjenih podjetij. Javna
ponudba vrednostnega papirja
je bila z dnem 16. 1.1996 v ce-
loti zaključena. Skupna nomi-
nalna vrednost izdaje Je
1.200.000 DEM. Obveznice so
bile izdane v nematerializirani
obliki in se vodijo na KDD. Da-
tum izdaje Je 1.12.1995, datum
zapadlosti 1.12.1998. Obvezni-
ce so bile izdane v apoenih po
1.000 DEM. Imajo 11% fiksno
letno obrestno mero, izplačeva-
nje obresti je 2 krat letno ob za-
padlosti kuponov, to je 1.6. in
1.12. v letu . Skrajšana oznaka
je BDP1. Imetnike delnic Pivo-
varne Laško serije G ponov-
no obveščamo, da lahko te del-
nice prodajo preko CBH. Prav
tako še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih Je
izdala Pošta Celje, sedaj Tele-
com Slovenije. Začeli smo od-
kupovati delnice Kovinotehne
serije G, U in GI.
Piše: Darja Oroiim
Na osnovi Pravilnika o pogojih in nnerilih za reševanje stanovanjskih vprašanj
delavcev, zaposlenih pri obrtnikih v Mestni občini Celje in na osnovi 11. seje
Upravnega odbora dne 18.12.1995
OBJAVLJA STANOVANJSKI SKLAD DEUVCEV,
ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH MESTNE OBČINE CELJE
RAZPIS POSOJIL ZA ZASEBNO STANOVANJSKO
GRADNJO ZA LETO 1996
Celotna razpisana vsota posojil znaša 6.500.000 SIT.
Posojilo je namenjeno za novogradnjo, adaptacijo, rekonstrukcijo in revitaliza-
cijo.
1.	NA RAZPISU LAHKO SODELUJEJO UDELEŽENCI:
-ki 80 državljani Republike Slovenije
•ki so zaposleni pri obrtnikih ali samostojnih podjetnikih, ki so člani Obrtne zbor-
nice Celje
-ki so pri obrtnikih ali samostojnih podjetnikih zaposleni najmanj 5 let in so
njihovi delodajalci zanje v letu 1995 redni nakazovali prispevek za stanovanj-
ski sklad
•ki niso najemniki ali lastniki primernega stanovanja
•ki niso lastniki počitniške hišice, kjer bi lahko bivali
•ki niso lastniki ali solastniki stanovanja, odkupljenega po določilih Stanovanj-
skega sklada
•ki so lastniki nepremičnine, ki jo gradijo ali prenavljajo
-ki imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za novogradnjo ali potrdilo o
priglasitvi gradbenih del, če gre za prenovo
2.	Prijavo na razpis je potrebno vložiti na predpisanem obrazcu "vloga", ki ga
dobite na sedežu Stanovanjskega sklada, Gledališka 2, Celje, II. nadstropje.
Uradne ure so ob ponedeljkih in petkih od 8. do 10. ure in od 13. do 15.
Vlogi je potrebno predložiti:
•dokazilo o lastništvu (zemljiško knjižni izpisek)
•veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjsko hiše ali prigla-
sitev gradbenih del, če gre za prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja
•potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu
•potrdilo o skupnih doseženih dohodkih prosilca in njegovih družinskih članov
za leto 1995
-potrdilo o izplačanem osebnem dohodku prosilca za mesec januar 1996 in
potrdilo o delovni dobi
-druga dokazila o posebnih socialno zdravstvenih razmerah prosilca in njego-
vih družinskih članov
3.	Pogoji vračanja posojila:
•najdaljša doba vračanja posojila je 10 let, odvisno od višine dodeljenega po-
sojila
•obrestna mera znaša T+3%
4.	Popolne vloge je potrebno vložiti v 15. dneh po objavi tega razpisa v časopi-
su Delavec in v Novem tedniku pri Stanovanjskem skladu delavcev obrti. Gle-
dališka 2.
Vloge z neresničnimi podatki bomo izločili, manjkajočih podatkov pri točkova-
nju ne upoštevali.
vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku, ne bomo obravnavali.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE
IZPOSTAVA CELJE
OBVESTILO VSEM ZAVEZANCEM V OBČINI CELJE,
ŠTORE IN VOJNIK, KI SO DOLŽNI VLOŽITI NAPOVED
ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1995
Vse zavezance v občini Celje, Štore in Vojnik, ki so dolžni
vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1995, obveš-
čamo, da lahko napovedi vložijo do vključno 1. 4. 1996
-pri Republiški upravi za javne prihodke - Izpostavi
Celje, Vodnikova ulica 3, Celje
-na sedežih krajevnih skupnosti ali
-priporočeno po pošti
V Republiški upravi za javne prihodke - Izpostavi Celje spre-
jemamo napovedi vsak delovni dan od 18. do 29. marca od
7.30 do 14.30 oziroma ob sredah do 16.30, v petek, 22.
marca do 12.30, v petek, 29. marca pa do 15. ure. Napove-
di bomo sprejemali tudi v soboto, 30. marca 1996 od 8. do
12. in v ponedeljek, 1. aprila 1996 od 7.30 do 14.30 ure.
Na sedežih krajevnih skupnosti lahko vložite napovedi v času
njihovih uradnih ur.
Zavezanci, ki bodo napoved oddali po pošti (priporočeno),
naj na kuverti označijo, da se v pošiljki nahaja napoved za
odmero dohodnine.
Zavezanci, ki bodo uveljavljali znižanje davčne osnove za
sredstva, vplačana za nakup vrednostnih papirjev, naj od-
dajo napoved osebno pri tukajšnji izpostavi in hkrati predlo-
žijo vrednostne papirje ter ustrezno dokumentacijo. Za uve-
ljavitev drugih olajšav ni potrebno prilagati računov. Prosi-
mo, da napovedi oddate takoj, ko boste zbrali potrebne po-
datke, saj se boste s tem izognili vrstam na oddajnih me-
stih v zadnji dneh pred iztekom roka.
Republiška uprava za javne prihodke,
Izpostava Celje
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
1
Okvir sloji, ztlaj še podrobnosti
Ob prvem obisku seznanili ministra za gospodarske dejavnost! Metoda Dragonjo s položajem celjskega gospodarstva
Minulo sredo je Celje obi-
skal minister za gospodarske
dejavnosti Metod Dragonja in
se po delovnih pogovorih v
Zlatarni seznanil Še s splošnim
položajem, v katerem je celj-
sko in celotno območno gos-
podarstvo. Menil je, da so
podjetja na Celjskem, podob-
no kot velja za vso Slovenijo,
zelo trdoživa, v večini pa ima-
jo zdrava jedra, ki dajejo obe-
tavne razvojne napovedi.
S celjskimi gospodarstveniki
-	pogovora pri županu Jožetu
Zimšku so se udeležili še Mar-
jan Prelec (Cinkarna), Bojan
Knafelj (Libela Elsi), Vinko
Debelak (Ingrad), Milena Se-
dovnik (Kovinotehna), Kari
Brajlih (Tkanina), Marko
Trkman (Metal Ravne, poslov-
na enota Štore), Niko Kač
(Banka Celje), Dušan Drofe-
nik (Agencija za plačilni pro-
met), Franc Knafelc (GZ Ce-
lje), Roman Gracer (Sklad za
razvoj obrti in podjetništva) ter
Darja Pavlina, ki je v celjski
občinski upravi zadolžena za
premoženjsko pravna vprašanja
-	se je strinjal, da se konkuren-
ca vse bolj povečuje. Menil je,
daje država Slovenija doslej us-
pela postaviti okvirje gospodar-
ske politike, čaka pa jo še zah-
tevna naloga vzpostavljanja
vseh tistih mehanizmov in in-
strumentov, ki bodo domače
proizvajalce zaščitili do mere,
ki je običajna tudi v tujini. "Ne
gre za ustvarjanje monopolnih
pogojev gospodarjenja, država
je dolžna poskrbeti, da na slo-
venskem trgu tujci ne bodo ime-
li boljših pogojev kot na5a pod-
jetja v tujini," je bil jasen Dra-
gonja, ki je v Celju še poudaril,
daje celotna gospodarska poli-
tika stabilizacijsko naravnana.
Ob splošni predstavitvi celj-
skega in regijskega gospodars-
tva, ki nista v zavidljivem po-
ložaju, saj se je njuna krivulja
lani spet obrnila navzdol, so
gospodarstveniki ministra Dra-
gonjo sezjianili tudi z nekateri-
mi konkretnimi problemi. Tako
je Marjan Prelec opozoril, da
se v Cinkarni kot velikem izvoz-
niku (75 do 80 odstotkov proi-
zvodnje gre v izvoz) v zadnjem
času srečujejo s problemom di-
ferencialov z ZDA in oživlja-
njem restrikcij v Evropi. V ime-
nu štorskih železarjev in jeklar-
jev oziroma štorskega dela Me-
tala Ravne je Marko Trkman
izpostavil nujnost čimprejšnje
odločitve lastnika Slovenskih
železarn, kaj bo s posameznimi
enotami oziroma tudi na razmi-
slek o tem, ali naj se štorska lo-
kacija proda tujcem. "Evropska
železarska industrija je v krizi,
naročila se zmanjšujejo in mi
delamo vse, da bi zmanjševali
stroške," je zatrdil Trkman in
povedal, da so lani sprejeli in-
vesticijski načrt, ki je naravnan
na maksimalne učinke.
Na problem nezaščitenosti
domačih proizvajalcev je opo-
zoril tudi Bojan Knafelj iz Li-
bele Elsi, ene hčerinskih firm
Libele v stečaju. Poudaril je, da
so v zadnjih treh težkih letih us-
peli ohraniti strokovnjake in us-
pešno razvijali tehtalno tehniko,
zdaj pa imajo težave s pridobi-
vanjem tipskih odobrenj, ki jih
Izdaja državni urad za standar-
dizacijo in meroslovje. "Trenut-
no imamo vloge za osem novih
izdelkov, po izkušnjah z ura-
dom pa lahko na tipska odobre-
nja čakamo tudi več kot pol le-
ta," je povedal Knafelj in hkrati
poudaril, da tujim proizvajal-
cem takšna odobrenja izdajo že
v nekaj dneh. Predstavnika Ko-
vinotehne in Tkanine sta opo-
zorila na težave zaradi visokih
obremenitev v poslovanju s Hr-
vaŠko in zdaj tudi s Srbijo. Pred-
vsem v Kovinotehni, kjer so se
po besedah Milene Sedovnik
po razpadu jugoslovanskega tr-
ga usmerili v maloprodajo in
nastop na vzhodnoevropskih tr-
gih, pa vidijo tudi težave v nee-
nakopravnem položaju z manj-
šimi trgovci. Sedovnikova je
opozorila, da kljub z-akonsko in
s predpisi urejenim poslova-
njem pri manjših trgovcih ni
nadzora glede delovnega časa.
obračunavanja prometnega
davka in zaposlovanja na čmo.
Na to, da si ne želijo privile-
gijev, pač pa enakovredne
obravnave in zagotavljanja
možnosti, da sploh lahko kon-
kurirajo, je opozoril tudi Vin-
ko Debelak iz Ingrada. Ingra-
du, ki v štirih hčerinskih druž-
bah zaposluje okoli tisoč ljudi,
med slovenskimi gradbeniki
pripada 3-odstotni delež, Debe-
lak paje menil, da bi s časovno
nekoliko bolj raztegnjenim pro-
jektom gradnje avtocestnega si-
stema l^ko ob enaki zaščiti kot
so je deležni tuji gradbinci do-
mače gradbeništvo spet zacve-
telo.
IVANA STAMEJČIČ
Pomen celjskega gospodarstva v slovenskem prostoru je vse
manjši - pred leti je bilo v skupnem prihodku udeleženo s 5,f'
odstotka, zdaj le še s 3,9 odstotka, delež izgub pa se je iz 4,fi
povzpel na 5,5 odstotka, je med drugim povedal celjski župan
Jože Zimšek, ki je opozoril tudi na vse slabšo likvidnost do-
mačega gospodarstva. Direktor celjske enote Agencije za pla-
čilni promet Dušan Drofenik je k temu dodal, da je imelo lan-
skega januarja blokiran žiro račun 192, decembra pa 260 pod-
jetij, znesek blokad pa se je iz 2,8 povzpel na 4,3 milijarde
tolarjev. Franc Knafelc iz Območne gospodarske zbornice je
pri tem opozoril, da je v zadnjih letih v občinah celjskega ob-
močja 10 tisoč delovnih mest manj v gospodarstvu, za pol-
drugi tisočak pa je novozaposlenih ljudi v negospodarstvu. V
Celju poskušajo po besedah Romana Gracerja nova delovna
mesta ustvarjati tudi s pomočjo Sklada za razvoj obrti in pod-
jetništva, ki je v zadnjih treh letih za pomoč drobnemu gos-
podarstvu namenil 2,5 milijona nemških mark, tudi s to po-
močjo pa je nastalo 400 novih delovnih mest._
Minister Metod Dragonja se
je med obiskom v Celju mu-
dil tudi v Zlatarni, kjer se je z
vodilnimi delavci pogovarjal
o možnostih sanacije podjet-
ja. Podal je konkretne pred-
loge, ki vključujejo tudi to, kje
bi se morala in se bo lahko v
sanacijo vključila tudi drža-
va.
Križanje interesov na Emo Elerni
V kratkem v CeJJu pogovor s predstavniki sklada za razvoj - Komu v prid bt bUa selitev proizvodnje?
v pogovoru z ministrom za
gospodarske dejavnosti Me-
todom Dragonjo je direktor
Območne gospodarske zbor-
nice Celje mag. Franc Knafelc
opozoril tudi na položaj v celj-
ski Emo Eterni. Vprašal se je,
ali gre v primeru načrtovane
selitve proizvodnje na štorsko
lokacijo resnično za potrebno
in upravičeno odločitev, hkra-
ti pa izrazil tudi precejšnje ne-
zadovoljstvo Celjanov zaradi
dela sklada za razvoj. Selitvi
zaradi različnih vzrokov nas-
protujejo tudi v Mestni obči-
ni Celje.
Po Knafelčevem mnenju so
zadeve v zvezi z Emo Etemo ta-
ko čudne, dajih v Območni gos-
podarski zbornici Celje prepro-
sto ne razumejo več. Po prvih
uspehih, ko je sanacijo Eteme
prevzela ekipa Tecuma in v
proizvodnjo vnesla red in dis-
ciplino, namreč razvojni sklad
ni obnovil pogodbe s sanatorji
in Etema je spet v rdečih števil-
kah. Pod vodilno ekipo Tecu-
ma, kije podjetje prevzela v naj-
težjem položaju, so namreč v
Etemi v nekaj mesecih pridobi-
li nove trge in ustvarili 42 mili-
jonov tolarjev dobička. Zdaj, ko
sklad sanatorske pogodbe ni ob-
novil, je Emo Etema spet na za-
četku.
Nerazumljiva - po mnenju
gospodarske zbornice pa najbrž
tudi premalo pretehtana - je tu-
di odločitev o selitvi proizvod-
nje na drugo lokacijo v Štore, v
nekdanjo tovarno traktorjev.
"Stroški selitve Eterne bodo
presegli 11 milijonov nemških
mark, vprašanje pa je tudi, ka-
ko bodo v razvojnem skladu v
času selitve zagotovili kontinui-
teto proizvodnje," dodaja mag.
Knafelc, ki je tudi sicer zelo ne-
zadovoljen zaradi samovoljne-
ga in samozadostnega obnaša-
nja ter nekooperativnosti skla-
dovih strokovnjakov.
Slednje bodo morda presegli
na skupnem delovnem sestan-
ku, katerega je med predstavni-
ki sklada za razvoj. Mestne ob-
čine Celje in lokalnimi gospo-
darskimi dejavniki minister
Dragonja napovedal še pred
koncem meseca.
Celjani
nasprotujejo selitvi
Na zahtevo investitorja Emo
Eterne v ministrstvu za okolje
in prostor vodijo postopek za iz-
dajo lokacijskega dovoljenja za
spremembo namembnosti nek-
danje tovarne traktorjev štorske
železarne, kamor naj bi se pre-
selila Etemina proizvodnja.
Kot stranko v postopku - to-
varna traktorjev namreč po od-
ločitvi državnega zbora sodi
znotraj območja celjskih občin-
skih meja - so iz ministrstva za
stališče zaprosili tudi Mestno
občino Celje. Po besedah župa-
na Jožeta Zimška so odgovor-
nim že posredovali svoje stališ-
če, v katerem jih obveščajo, da
so z namero Eteme seznanjeni,
ji pa odločno nasprotujejo. V
Celju menijo, da je mogoče lo-
kacijsko dovoljenje izdati zgolj
na osnovi spremembe zazidal-
nega načrta Železarne Štore 11,
kjer je za to območje določena
zgolj dejavnost iz železarskega
programa in niso predvidena ni-
kakršna odstopanja.
Zato - so trdno prepričani v
Celju - morebitna selitev ne bi
bila v skladu z veljavnim zazi-
dalnim načrtom. Na samo loka-
cijsko dokumentacijo, ki so jo
za Emo Etemo izdelali v RC-
Planiranje, pa imajo v Mestni
občini Celje vrsto pripomb, saj
ni izdelana skladno s 55. čle-
nom Zakona o urejanju naselij
in drugih posegov v prostor. Ta-
ko ni nikjer naveden namen ob-
jekta oziroma eksplicitno dolo-
čena dejavnost, ki naj bi se iz-
vajala, ni prikazanih rešitev v
zvezi z vplivi na okolje in ni za-
jeta čistilna naprava, ki bi pri
takšni proizvodnji nedvomno
bila potrebna za čiščenje odpad-
nih tehnoloških voda, saj le-teh
ni mogoče speljati direktno v
vodotok, kot je razvidno iz lo-
kacijske dokumentacije. Prav
tako ni predvideno, kako bi re-
ševali ostale najpomembnejše
negativne vplive na okolje (pre-
sežena mejna koncentracija
fluoridov, ravnanje s surovim
emajlom). V Celju ministrstvo
za okolje in prostor še opozar-
jajo, da v lokacijski dokumen-
taciji ni opredeljen način ogre-
vanja, hkrati pa menijo, da bi
se z nameravano izdajo lokacij-
skega dovoljenja Mestni obči-
ni Celje kršile njene pravice, ki
jih jasno opredeljujeta21. in 22.
člen Zakona o lokalni samou-
pravi.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Objekti nekdanje tovarne traktorjev v Štorah.
Korektna kupčija
LJUBLJANA, 7. mar^
(Dnevnik) - Revizijska sku
pina, ki jo je imenovala vij
da, je slednji predložila svo
je poročilo o postopku odlo
čanja za nakup bojnega rj
dijskega omrežja HF ten
zvezi s tem o zahtevanih po
gojih za morebitne ponudnj
ke. Skupina je ugotovila, d
je bil razpis izveden korel^
no, postopek izbire in skle
nitve pogodbe z izraelskin
Tadiranom pa pravnoformal
no ustrezen.
Kršenja
človekovih pravic
LJUBLJANA, 7. mara
(Republika) - Člani HelsinS
kega monitorja v Sloveniji s,
predstavili delovanje združi
nja in področja, na kateri
najpogosteje prihaja do krS
tve človekovih pravic. Veči
na primerov kršenja v Slo
veniji izvira iz nestrpnosti di
tujcev, velikokrat pa prihaj
tudi do pritožb zaradi nepra'
vilnega delovanja državnil
organov. Eden glavnih prob
lemov, ki so se pojavili z osa
mosvojitvijo Slovenije, ji
vprašanje nasledstva nekda
njega nepremičninskega pre,
moženja nekdanje JLA
Obrambno ministrstvo je to
žilo 1200 najemnikov vojail
kih stanovanj in doslej so bi
le vse tožbe ugodno rešen«
V	približno tisoč primerih j
Helsinški monitor posamej
nikom ponudil pravno pc
moč.
Premiere
vključevanju v EU
LJBLJANA, 8. marci
(Delo) - Predsednik vlade di
Janez Dmovšek se je na no
vinarski konferenci posveti
večkrat obravnavani in zda
dodelani strategiji o vstopa
nju v Evropsko unijo in Na
to ter drugih temeljnih zuna
njepolitičnih ciljih. Spomni
je na naročilo EU Italiji, d:
v času šestmesečnega pred
sedovemja zagotovi Slovenij
pridruženo članstvo na pod
lagi španskega kompromisJj
Pričakuje, da se bo to zgodi,
lo, vendar položaj otežu)
popolna blokada v Italiji. Po
vedal je tudi, da vlada pri
pravlja nove ukrepe v gos
podarstvu za zmanjšan)
prispevkov in da bo omeje
vala podražitve.
PremoŽenja i
ne bo zmanjkalo
LJUBLJANA, 11. maf
ca (Republika) - Razlila
med družbenim premože
njem, ki je na voljo za las!
ninjenje, in vrednostjo izda
nih lastninskih certifikato'
naj bi po oceni ministrstva Z
ekonomske odnose in razvc
znašala približno 86,5 miij
jarde tolarjev in ne 130 mili
jard, kot trdijo investicijsk
družbe. Po besedah ministf
za delo Toneta Ropa bo vi«
da poskrbela, da privatizacij
skim skladom in njihoviti
delničarjem ne bo zmanjk«'
lo družbenega premoženj'
V	prihodnje bodo moraj
pooblaščene investicijsk
družbe kupiti tudi do 80 of
stotkov nekaterih slabši i
podjetij in v njih odigrati vlCj
go aktivnega lastnika.
Prvo podjetje Celja in Singena
Jutri, v petek, bo v Celju, na Kersnikovi ulici 21, zažive-
la proizvodnja v prvem skupnem podjetju, ki ga ustanav-
ljata gospodarstvi partnersidh mest Celja in Singena.
Pri ustanavljanju novega podjetja v mešani lasti Kober-
Losch Celje sta se povezali Pohištvo Celje in singenska firma
Kober-Losch. O ustanavljanju skupnega podjetja, njegovih po-
slovnih ciljih ter proizvodnem programu paje na današnji no-
vinarski konferenci spregovoril družabnik in direktor nove fir-
me Alfred Diwok s sodelavci.	jg
Industrija kovinskih izdelkov in opreme
ALPOS ŠENTJUR p.o.
Ulica Leona Dobrotinška 2
3230 Šentjur
objavlja prosto delovno mesto
komercialista
za zunanjo trgovino
Pogoji:
-visokošolska izobrazba ekonomske smeri - zunanja tr-
govina
-aktivno znanje angleškega in nemškega jezika
-5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan-
didati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Alpos
Šentjur, kadrovska služba, Ulica Leona Dobrotinška 2.
Šentjur.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po kon-
čanem zbiranju prijav.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
1
DOGODKI
NOVI TEDNIK
igrožen obstoj premogovnika
^g. Jožko Čuk na obisku med velenjskimi gospodarstveniki
pfctckii teden je predsednik slovenske
^podarske zbornice mag. Jožko Čuk
^ivel dan med velenjskimi in savinj-
jpo gospodarstveniki, saj je najprej
Rudnik lignita, nato so se na ob-
ilni GZ pogovarjali o gospodarskem
iložaju in aktivnostih GZS, za konec pa
Ujetju Gorenje Notranja opreme pode-
I certifikat kakovosti.
V velenjskem rudniku si je mag. Čuk
ijprej ogledal proizvodnjo, kjer ga je
^enetila visoka stopnja tehnološke
jremljenosti, podjetje pa je uvrstil med
2vitejše poslovne sisteme. Pohvalil je
^ pozitiven odnos podjetja do varstva
[olja. O sporazumu o plačah, ki ga v
idniku zaradi izgube s strahom priča-
jjejo, ni dejal nič določenega, izrazil pa
mnenje zbornice, da ne gre vseh z^-
yjev metati v isti koš. Direktor rudnika
f, Franc Žerdin je opozoril, da rudnik
iradi administrativnega urejanja cen
kazuje izgubo. V premogovniku so na-
j-eč vsi kazalci produktivnosti in pora-
. materiala pod nivojem rasti stroškov
inflacije. Zaradi tega grozi velenjskemu
podjetju stagnacija, s čimer pa je dolgo-
ročno ogrožen obstoj premogovnika. Dr.
Žerdin je v pogovoru opozoril še na en
problem, ki je silno prisoten v sloven-
skem gospodarstvu; namreč, da vse bolj
narašča odsotnost z dela zaradi bolni-
ških izostankov.
Med pogovorom v območni Savinjsko-
šaleški zbornici je predsednik Borut Meh
poudaril, da mora slovensko gospodar-
stvo preiti s stabilizacijske faze na ino-
vacijsko razvojno strategijo. Poleg tega
je Meh povedal, da naši izvozniki, razen
tekstilcev, na tujih trgih dosegajo komaj
dve tretjini povprečnih izvoznih cen, ki
jih imajo na primer Švicarji na nemškem
trgu. Nadalje je menil, da ima Slovenija
v Evropi relativno majhen odstotek in da
torej ni tako pomemben partner za tujce.
Govoril je še o tem, da tujci v bistvu ne
čakajo samo na to, da bi nas kupili, saj so
kapitalska vlaganja razvitih držav v
glavnem znotraj njih samih.
V razpravi je direktorica Elkroja Ma-
rija Vrtačnik izrazila veselje, da tekstilci
sploh še živijo ob naraščajočih cenah de-
la in obremenitvah države, ki bi se jih
dalo z ustreznim obdavčenjem sive eko-
nomije tudi zmanjšati. Zlata Kukovič iz
Eso Oprema je opozorila, da bi bilo po-
trebno pri javnih razpisih doseči recipro-
čen položaj domačih proizvajalcev v pri-
merjavi s tujimi ponudniki. Direktor Ve-
grada Muharem Bolič je povedal, da so
zaradi različnih obremenitev osebnih
dohodkov plače Vegradovih delavcev v
Nemčiji dosti višje kot pri nas.
Za konec se je mag. Čuk obiskal še
Gorenje Notranjo opremo. Podjetju so
podelili certifikata kakovosti ISO 9001.
Povedal je, da se je Notranja oprema s
tem pridružila nekaj več kot 120 podjet-
jem v Sloveniji, ki že imajo ta certifikat.
Hkrati jih je pozval, naj delajo še naprej
v smislu pridobivanja priznavanj Repu-
blike Slovenije za kakovost, ki pomeni
odličnost v evropskem merilu, saj zajema
ne le notranjo urejenost podjetja temveč
meri tudi zadovoljstvo kupcev, delavcev
in vpliva podjetja na okolje.
URŠKA SELIŠNIK
Nominacija za Zlati grb še odmeva
Pred štirinajstimi dnevi smo
)ročali o novinarski konfe-
nci, ki so jo v protest ob no-
inaciji direktorja Cinkarne
elje Marjana Prelca za Zlati
b, najvišje priznanje Mestne
)čine Celje, pripravili v Dni-
ni za varstvo okolja Celje in
ivilni družbi Celje. Minuli te-
tn je del svoje redne mesečne
»vinarske konference za do-
lina pojasnila izkoristil tudi
ipan Mestne občine Celje Jo-
Zimšek.
Zimšek je v uvodu novinar-
e konference, ki se je udele-
tudi Vilibald Raznožnik iz
(nkame Celje, poudaril, da je
elca predlagal za podelitev
iatega grba zaradi njegovega
lenega življenjskega dela.
fenil je, da je Prelec kot go-
lodarstvenik opravil pionir-
sko delo pri posodabljanju in
elektrifikaciji železniške pro-
ge Zidani Most-Šentilj, nada-
ljeval kot direktor Ingrada, ki
je v takratnih časih bil eno na-
juspešnejših gradbenih podje-
tij v Sloveniji, od leta 1985 pa
uspešno voi Cinkarno Celje.
Predlagal ga je kot uspešnega
gospodarstvenika in mened-
žerja, ki je pomembno prispe-
val k razvoju Celja in Sloveni-
je, njegov predlog pa so z no-
minacijo potrdili tudi v komi-
siji za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja in prizna-
nja. Dokončno pa bodo o tem,
ali naj Prelec prejme Zlati grb
odločili celjski občinski svet-
niki na svojem zasedanju pri-
hodnji četrtek.
Župan Zimšek in Raznožnik
iz Cinkarne Celje pa sta želela
javnosti pojasniti nekatere ne-
jasnosti oziroma navedbe celj-
ske civilne družbe in društva
za varstvo okolja v zvezi s po-
godbo, ki jo je o brezplačnem
prenosu poslovno nepotrebnih
sredstev Cinkarna Celje skle-
nila s celjsko občino konec leta
1994. Predmet pogodbe so bila
zemljišča in objekti iz katastr-
skih območij Spodnja Hudi-
nja, Bukovžlak in Teharje ter
124 stanovanj. Zimšek je po-
udaril, da je navedba o po-
stopnem, več desetletnem pre-
nosu zavajajoča, saj so določi-
la pogodbe veljavna z dnem,
ko Cinkarna Celje dobi drugo
privatizacijsko soglasje. Zara-
di tehnike prenosa pa je naj-
verjetneje, da bo predvsem
prenos podarjenih objektov v
last celjske občine zaključen
najkasneje v petih letih.
Pri tem sta tako Zimšek kot
Raznožnik opozorila, da so ob-
činski interesi še dodatno zaš-
čiteni s posebno pogodbo, ki
določa, da je za upravljanje,
vzdrževanje in strokoven nad-
zor nad zemljišči in objekti še
naprej odgovorna Cinkarna
Celje. Poenostavljeno zapisa-
no to pomeni, da bodo morali v
Cinkarni sami skrbeti za eko-
loško sanacijo in morebitno
poravnavanje starih grehov,
kljub temu, da bodo zemljišča
in objekti v občinski lasti.
I. STAMEJČIČ
)ellli bodo sporazumno
odohram v Kozjem, telefoni v Lesičnem In Zagorju
Občina Kozje se bo letos
rijavila na dva javna razpisa
» pridobitev sredstev iz pro-
ačuna Republike Slovenije za
emografsko ogrožena območ-
Prioritetna projekta bosta
Egradnja telefonskega omrež-
»za krajevni skupnosti Lesič-
0	in Zagorje, kjer je potreba
1	sto telefonskih priključkov,
> izgradnja vodohrama v
kOzjem, saj v določenem delu
aselja pogostokrat zmanjka
fode.
Tako so svetniki sklenili na
■adnji seji občinskega sveta
pred tednom dni. Največ po-
zornosti pa so namenili tudi
obravnavi predloga proračuna
za leto 1996. Sprejeli so samo
osnutek proračuna, saj je žu-
pan Božo Sok svetnike sezna-
nil s spremembami republi-
ških meril, ki še niso dorečena,
zato bo predlog proračuna za
leto 1996 spremenjen glede na
republiška merila in ga bodo
obravnavali na eni od prihod-
njih sej. Največ sredstev bodo
tudi letos namenili družbenim
dejavnostim, vendar v okviru
tega letos ne bo večjih investi-
cij, saj so bila lani dokončana
investicijska dela v Osnovni
šoli Lesično. Poleg tega so
sprejeli tudi predlog odloka o
zaključnem računu proračuna
ter program dela občinskega
sveta za letos.
Svetniki pa so tudi dokonč-
no in soglasno sprejeli kriteri-
je delitve premoženja bivše
občine Šmarje pri Jelšah,
predlog delitve premoženja
Sklada stavbnih zemljišč in
delitve premoženja Vzgojno
varstvenega zavoda Rogaška
Slatina. Poleg tega pa so
obravnavali tudi predlog odlo-
ka o določitvi števila članov
svetov krajevnih skupnosti in
volilnih enot za prve redne vo-
litve v svete krajevnih skupno-
sti v občini Kozje. Odločili so
se, da bo za krajevni skupnosti
Osredek in Buče ena volilna
enota, v vseh ostalih krajevnih
skupnostih pa bodo imeli več
volilnih enot, v svete krajevne
skupnosti pa naj bi volili od
devet do enajst članov.
S. M.
I Velenju umik točk
Velenjski svetniki so na torkovi seji mestnega sveta z dnev-
^Pga reda umaknili dve najbolj »vroči« točki: odlok o razglasitvi
■Naravnih spomenikov in znamenitosti na območju Mestne
'bčine Velenje in na predlog komisije za pripravo statuta občine
^ poročilo z zvezi z blagovnim centrom. Več o velenjski seji
^mo poročali prihodnjič.	US
etna konferenca SKD Žalec
Letna konferenca stranke Slovenskih krščanskih demokratov
'"čine Žalec, bo v nedeljo 17. marca ob 9. uri, v Domu krajanov
^ Gomilskem. Ocenili bodo delo v preteklem enoletnem
''idobju in sprejeli program dela te stranke. Konference se bodo
"leležili tudi gostje Hilda Tovšak, Nace Polajner, Janez Šuster-
'č in Miroslav Mozetič.	TT
(onjiška lavna dela
Na zadnji seji občinskega sveta Slovenske Konjice so med
®^gim sprejeli načrt javnih del za letos. Vanj naj bi se po
'f^videvanjih vključilo 32 delavcev, občina pa bo za njihova
dajanja iz letošnjega proračuna odštela približno sedem mili-
®Hov in pol. Javna dela so predvidena za urejanje okolja, za
''^Oioč pri delu območne organizacije Rdečega križa in starej-
občanom, za vzdrževanje športnih površin, za projektiranje
''^vih delovnih mest in za delo v turizmu.	TASK
Kacin v Gorenju
Pretekli teden je poslovni sitem Gorenje obiskal mini-
ster za obrambo Jelko Kacin s sodelavci, ki so jih pred-
stavniki podjetja podrobno seznanili s položajem in načrti
Gorenja na tujem.
Med pogovori so minister Kacin in predstavniki Gore-
nja obravnavali možnosti za sodelovanje podjetja pri
uresničevanju temeljnih razvojnih programov sloven-
skega ministrstva za obrambo in v tej zvezi možnostih
Gorenja pri zagotavljanju protinabav pri nakupu vojaške
opreme in oborožitve na podlagi zakona o zagotavljanju
sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov
obrambnih sil republike Slovenije.	ML
ŠoštanjčanI preložili svet
v občini Šoštanj naj bi v torek zasedal občinski svet.
Člani sveta so se sicer zbrali na seji, predsednik sveta
Franc Pečovnik je pojasnil razloge za svoj odstop, vendar
pa so člani sveta že pri drugi točki dnevnega reda sejo
prekinili in jo preložili.
Do prekinitve je prišlo zaradi tega, ker so ugotovili, da
je občinski svet nepopolen. Gre za dva odstopa svetnikov,
primer nezdružljivosti funkcije in neizvoljenega nado-
mestnega člana, zato je Peter Radoja (SDSS) izpostavil
vprašanje legitimnosti odločanja v svetu. Drugi svetniki
so se s tem strinjali m glasovah za preložitev zasedanja
šoštanjskega sveta.	US
Naj odloči sodišče
Rud Is toži Zdravstveni dom Radeče
Gradbeno podjetje Rudis iz
Trbovelj je pri celjskem sodiš-
ču zaradi neplačanih računov
vložil tožbo proti javnemu za-
vodu Zdravstveni dom Rade-
če. Gre za 33 milijonov tolar-
jev, ki jih je po Rudisovih izra-
čunih še treba plačati za grad-
njo nove stavbe zdravstvenega
doma.
Celjsko sodišče, ki je o tožbi
konec prejšnjega meseca obve-
stilo direktorja zdravstvenega
doma dr. Branka Vurneka, je
izdalo že izvršbni sklep, po ka-
terem je treba takoj blokirati
žiro račun javnega zavoda,
vendar so v Radečah takoj vlo-
žili pritožbo in čakajo sedaj na
odločitev sodišča. Vodstvo
zdravstvenega doma je o Rudi-
sovi tožbi takoj obvestilo la-
škega in radeškega župana,
občina Radeče pa je o najno-
vejših zapletih v zvezi z novo
stavbo zdravstvenega doma, ki
je tudi sicer največje jabolko
spora v delitveni bilanci med
novima občinama Laško in
Radeče, seznanila tudi mini-
strstvo za zdravstvo.
Rudis, ki je nov objekt gra-
dil skoraj pet let, je januarja
lani ustavil gradnjo tik pred
izpolnitvijo vseh pogodbenih
obveznosti. Razlog za prekini-
tev del - urediti bi bilo treba le
še okolico nove zgradbe - so
bili neplačani računi za leto
1994, vendar se novi občini
Laško in Radeče še do danes
nista uspeli dogovoriti, katera
od njiju je dolžna plačati raču7
ne oziroma v kakšnem deležu
si bosta razdelili dolg. V Rade-
čah zdaj menijo, naj o tem, ka-
tera občina mora poravnati 33
milijonov dolga, odloči sodiš-
če, vendar pa se pri tem bojijo
dolgega sodnega postopka.
Radi bi namreč, da bi zdrav-
stvena služba začela čimprej
delati v novem domu, saj so
razmere v stari zgradbi že tako
kritične, da bi jo sanitarna in-
špekcija lahko že zdavnaj za-
prla. Vselitev v nov zdravstve-
ni dom za sedaj ni mogoča, saj
Rudis zaradi neporavnanih ra-
čunov noče predati ključev,
tako da se ne da opraviti tudi
tehničnega prevzema novega
objekta.
JI
Upravičeni zahtevki delavcev
v velenjski območni organi-
zaciji svobodnih sindikatov, ki
pokriva Šaleški in Zgornjesa-
vinjski prostor, je lani za prav-
no pomoč zaprosilo več kot
dva tisoč 200 delavcev. Števil-
ka je v primerjavi z Evropo
precej velika, v primerjavi z
drugimi slovenskimi območji
pa ne dosegajo republiškega
povprečja.
Velenjska sindikalna orga-
nizacija šteje približno 16 ti-
soč članov, ki so se na sindi-
kalne službe največkrat obra-
čali po pravni nasvet. Odvet-
nik jih je zastopal v 347 spo-
rih, medtem ko so delavci uve-
ljavljali materialne zahtevke v
373 primerih. V svobodnih
sindikatih ugotavljajo, da je
bilo v obdobju 1991-95 bilo re-
šenih 40 odstotkov zahtev, od
tega pa kar 95% v korist de-
lavcev. Že v letošnjih prvih
dveh mesecih so, v primerjavi
z lanskim letom, delavci vloži-
li za petino več pravdnih za-
dev, kar pripisujejo boljši
osveščenosti in dejstvu, da v
mnogih primerih iščejo delav-
ci pravice za nazaj.
Poleg tega v velenjski ob-
močni organizaciji ugotavlja-
jo, da je popolnoma nerešena
socialna varnost delavcev, ki
po več mesecev ne dobijo pla-
če. V zadnjem času se tudi vse
več delodajalcev obrača na
službo pravne pomoči, s tem
pa lahko precej sporov rešijo
že na ravni podjetja. Sindikati
precej sodelujejo z inšpekcijo
dela in tožilstvom.
V velenjski sindikalni orga-
nizaciji so posebej izpostavili
problem delavcev pri zasebni-
kih, v obrti in drobnem gospo-
darstvu. Delež teh delavcev je
15-odstoten, vendar pa ugo-
tavljajo vse več kršitev. Delav-
ci manj iščejo pomoč pri službi
pravne pomoči, poleg tega pa
se bojijo posredovanja in se
manjkrat odločajo za prijavo.
Tudi delodajalci ne kažejo po-
sebne pripravljenosti za pogo-
vor, saj vedo, da so postopki
precej dolgotrajni. Predstav-
nika območne organizacije,
Mira Videčnik in Andrej
Kranjc, sta na novinarski kon-
ferenci opozorila še na dolgo-
trajne postopke, kar predstav-
lja hud problem, ki bi ga bilo
potrebno urediti na državni
ravni. URŠKA SELIŠNIK
Na savinjsko-šaleškem koncu
je trenutno zaposlenih 27 tisoč
400 delavcev, na zavodu za za-
poslovanje pa je prijavljenih
približno 3 tisoč nezaposlenih
delavcev.
Kam se bo preselil Zlati grič?
Zlati grič je zaradi denaci-
onalizacije izgubil obstoječo
vinsko klet. Ker z novim last-
nikom ne uspe skleniti pogod-
be za neko razumno najemni-
no, mora še letos prostore iz-
prazniti in se preseliti na novo
lokacijo.
Obstajata dve varianti nove
lokacije, kjer naj bi nemoteno
nadaljevali s proizvodnjo.
Možna bi bila graditev novega
objekta pod Škalcami, kar bi
bilo najceneje. Vendar se je
Zlati grič odločil za obnovo
Windischgratzove graščine. V
ta namen je izdelal tudi osnu-
tek namenske porabe objek-
tov, ki naj bi poleg proizvod-
nje vina služili tudi turizmu.
Lastnik objekta je občina, zato
Zlati grič predlaga odkup ob-
jekta po simbolični ceni, saj bi
le tako lahko svoja sredstva
namenili obnovi tega kom-
pleksa, kar bi trajalo več let.
Zaradi zahtevnosti posega ob
upoštevanju vseh konzerva-
torskih programov računajo
tudi na občinska in republiška
sredstva.
Od Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine iz
Celja so za svoj predlog že do-
bili pozitivno oceno, o proble-
matiki Zlatega griča pa so raz-
pravljali tudi v občinskem
svetu Slovenske Konjice.
Svetniki so izpostavili vpraša-
nje zagotovitve stanovanj sta-
novalcem, ki bivajo v teh ob-
jektih. Po besedah direktorja
Zlatega griča Janeza Lešnika
bi morali že letos preseliti pr-
vih osem strank. Stanovanja
zanje bodo zagotovili in to ta-
ko, da stanovalci ne bodo
oškodovani.
Svetniki so menili, da je ob
odprodaji graščine Zlatemu
griču še veliko odprtih vpra-
šanj, predvsem na področju fi-
nančne konstrukcije celotnega
projekta in zaradi nedorečene-
ga lastninjenja podjetja. Zato
bodo do naslednjega meseca
pripravil dodatno gradivo,
vendar pa časa ne ostaja prav
veliko, saj mora Zlati grič že
do jesenske trgatve usposobiti
novo polnilnico in klet. US
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
INTERVJU
«
Visoko znanje
v icnežjem mestu
Pogovor z dr. Anionom Jezernikom o drugačnem študUu v CeUu
»Na obali izredno inten-
zivno propagirajo visoko
šolstvo. V Celju se malo go-
vori, kljub temu pa skušamo
marsikaj storiti,« pravi dr.
Anton Jezernik, redni profe-
sor na Univerzi v Mariboru,
predsednik sveta občine Mo-
zirje in koordinator za uva-
janje višjega in visokošol-
skega študija v Celju. Ravno
o tej zadnji vlogi smo se po-
govarjali z dr. Jezernikom,
saj se na študijskem področ-
ju že v prihodnjem šolskem
letu obeta obilo sprememb.
»Znaten del visokega šol-
stva bo v prihodnje bolj
usmerjen v stroko, približno
tretjino časa bodo študentje
visokošolskih strokovnih
programov porabili za prak-
so. To bo praksa delno med
študijem, delno pred diplo-
mo. Tri leta študija bodo se-
stavljala predavanja in vaje,
pol zadnjega leta bo name-
njenega praksi, pol pa diplo-
mi, ki bo prav tako povezana
s praktičnim delom,« razlaga
dr. Jezemik.
V bistvu bo šlo v prihodnje
za dva ločena visokošolska
študija in tudi diplomanti
bodo imeli različne nazive?
Gre za uvajanje visokošol-
skega študija, kjer bi manj
časa posvečali teoriji. Stro-
kovnjak bi bil usposobljen
za delo v proizvodnji ali
obratih, manj pa za teoretič-
no delo. Naziv bo verjetno
diplomirani inženir (visoke
strokovne šole), medtem ko
bodo drugi pridobili naziv
diplomirani inženir univerze
ali fakultete. Tega predloga
še nismo dorekli, gre pa za
podoben sistem kot ga imajo
Nemci. Tovrstnih praktičnih
šol pri nas doslej ni bilo.
To velja za visoke šole.
Kakšne spremembe pa se
obetajo na področju višješol-
skega študija?
Tega načrtujemo skupaj z
Evropsko skupnostjo v pro-
gramu Phare. Študij bo tra-
jal 2 leti, približno leto in pol
bo predavanj, ostalo pa
praksa. Teoretsko bo to manj
zahteven program, študent
bo imel naziv inženirja višje
šole. Ti programi so načrto-
vani ob srednjih šolah, ki bo-
do tudi nosilci programov,
medtem ko so visoke šole za-
enkrat v okviru obeh uni-
verz. Za začetek bomo pri
nas uvedli le nekaj progra-
mov, šele kasneje se bomo
odločili za naprej. Po mojem
nmenju je ta študij primeren
bolj za praktične poklice, na
primer turizem. Vsekakor
predstavljajo te šole drugač-
no raven kakovosti kot viso-
ke šole, tudi vpisni pogoji
bodo različni.
Slabe firme
odpadejo
Glede na to, da nam je
usmerjeno izobraževanje
ostalo v dokaj slabem spomi-
nu, gre verjetno pri novi re-
formi šolstva za bolj izdela-
ne cilje?
Usmerjeno izobraževanje
je porušilo precej praktičnih
profilov in znanj ter naredilo
precejšnjo škodo. Predvsem
je porušilo klasične poklice,
mojstri niso bili več mojstri,
nič več ni bilo klasične gim-
nazije in dobrih starih stro-
kovnih šol. Doseči so želeli
predvsem enakopravne šole,
so pa • porušili sistem
vrednot.
Torej gre sedanja reforma
visokih šol v nasprotno
smer? V uveljavljanje prave
strokovnosti?
Prej tudi praktični poklici
niso bili kot včasih. To je po-
menilo odmik od stroke, od
dobrih strokovnih kadrov.
To se pozna tudi pri sedanjih
fakultetah, kjer je nastal
mik od dobrih strokovnih
predavateljev, obe univerzi
sta tudi v tehniški stroki bolj
teoretično usmerjeni. V času,
ko sem jaz študiral na fakul-
teti za strojništvo, so se s
študenti ukvarjali profesorji,
ki so naredili na desetine
praktičnih projektov. Danes
je maj eminentnih strokov-
njakov z dolgoletnimi izkuš-
njami iz stroke.
Kako nameravate potem
rešiti problem predavateljev
na visokih strokovnih šolah?
V začetku bo vsekakor tre-
ba pritegniti strokovnjake s
prakse, mogoče celo iz tuji-
ne. Kljub temu, da z novimi
programi začnemo že sep-
tembra, prvi dve leti ne bo
hujših težav, saj se nekje v 3.
letniku začne več praktične-
ga dela. Verjetno pa bo po-
udarek na strokovnjakih, ki
imajo izkušnje v gospodar-
stvu. Na Univerzi v Maribo-
ru smo nedavno pripravili
predlog meril za izvolitev
predavateljev. Po tem pred-
logu naj bi na visokih stro-
kovnih šolah poleg docentov,
rednih in izrednih profesor-
jev, sodelovali še predavate-
lji in višji predavatelji, ki ne
bodo potrebovali doktorata
znanosti, temveč odmevna
dela v praksi. Lahko bi to
bili diplomirani inženirji z
10 let delovne prakse ali ma-
gistri z 3-5 let prakse. Na
fakultetnem študiju pa ne ni
več možno več predavati
brez doktorata znanosti. Na-
čelno naj na obeh fakultetah
ne bi predavali isti ljudje. To
sicer pomeni določeno kon-
kurenco med visokošolskimi
programi, s tem pa bo nastal
trg ponudbe za študente, i
Dejstvo je, da so v Nemčiji
večkrat v praksi bolj iskani
diplomanti strokovnih šol.
Bodo za bodoče profesorje
in predavatelje obstajali še
kakšni posebni kriteriji?
V Mariboru si že dlje časa
prizadevamo, da bi vsak
profesor aktivno obvladal
vsaj en tuj jezik. To je sicer
ohlapno zapisano tudi v do-
sedanjih merilih, vendar se v
praksi ne uresničuje. Kako
naj bi bil profesor medna-
rodno uveljavljen strokov-
njak, če aktivno ne obvlada
tujega jezika? Na ljubljanski
univerzi so sprejeli merila,
da bo za vse univerzitetne
sodelavce potrebno aktivno
znanje enega od svetovnih
jezikov. Vsekakor se bodo iz-
delala merila s poudarkom
na kakovosti tudi za visoke
šole.
Vemo, da že sedaj prihaja
do težav zaradi pomanjkanja
pravih možnosti za prakso.
Kako boste rešili ta pro-
blem?
Na tem področju je zaen-
krat rečeno le, da vsa podjet-
ja ne bodo ustrezala kriteri-
jem za prakso. Vpoštev bodo
prišla samo dobra podjetja
ali pa bodo študentje oprav-
ljali prakso v tehnoloških
centrih, kjer jim bodo na vo-
dijo vsa najnovejša oprema in
ustrezna znanja. To področje
še ni popolnoma dorečeno,
gotovo je le, da slabe prakse
odpadejo. Vsa podrobna me-
rila so zaenkrat še v fazi na-
stajanja.
Celje potrebuje
študente
Kaj vse te spremembe
konkretno prinašajo Celju,
najprej celjskemu višješol-
skemu študiju?
Sam sodelujem v odboru,
ki pripravlja študij na višjih
in visokih šolah v Celju, ura-
den pobudnik pa je Mestna
občina Celje. Zaenkrat v Ce-
lju kaže na en nov višješolski
program, in sicer orodjarski
na Srednji tehniški šoli. V
Sloveniji bo po zadnjih po-
datkih jeseni 5 višješolskih
programov. V Celju višješol-
ski študij zanesljivo bo, ka-
žejo pa se dodatni interesi za
2 alj 3 višje šole. Te nove šole
bodo morale predvsem iz-
polnjevati evropske kriterije
projekta Phare.
Poleg višješolskega v Celju
načrtujete tudi visokošolski
študij, verjetno pa tudi za te-
ga obstajajo določeni pogoji?
Visoke šole v Celju bodo,
če bo dovolj vpisanih kandi-
datov. V razpisu univerz za
prihodnje šolsko leto sta
gradbeništvo in strojništvo,
na mariborski univerzi pa
pravijo, da ne bo težav tudi s
kakšno drugo smerjo, če bo
dovolj kandidatov. Mestna
občina poskuša zagotoviti
del materialnih pogojev in
prostore, vse pa v sodelova-
nju z mariborskimi fakulte-
tami in univerzo. Fakulteta
lahko v Celju izvaja kateri-
koli program, drug problem
pri tem pa je seveda denar.
Pričakujete dovolj prijav
za izvedbo vseh načrtovanih
programov?
Dejstvo je, da študentje ne
poznajo vseh informacij.
Premalo vedo o tem, kakšne
so nove šole, in bojim se, da
je za letos že malo pozno.
Prihodnje leto bo potrebno
bolje informirati študente o
šolah, pa tudi o tem, kateri
programi so perspektivni.
Na tem področju bom tudi
sam poskušal narediti več.
Dejstvo je, da so tovrstne šo-
le potrebne, od njih je odvi-
sen razvoj regije. V razvitih
deželah so visokošolski cen-
tri na 250-400 tisoč prebi-
valcev, zato bi tudi v Slove-
niji potrebovali vsaj 3-4 vi-
sokošolske centre. Celje ni-
kakor ne sme zamuditi pri-
ložnosti, saj pomenijo to-
vrstni študiji napredek ce-
lotne regije.
URŠKA SELIŠNIK
Dr. Anton Jezemik je junija
1962 končal študij na ljub-
ljanski Fakulteti za strojni-
štvo, nekaj več kot štiri leta
je bil zaposlen na Inštitutu
Jožef Štefan v Ljubljani, na-
to pa tri leta študiral v An-
gliji, kjer je še nadaljnja tri
leta delal v gospodarstvu na
področju britanskega elek-
trogospodarstva. V Angliji je
opravil tudi magisterij in
doktorat, sedaj pa je zapo-
slen na Fakulteti za strojni-
štvo v Mariboru.
Podobo Skale Je treba ohraniti
Konilškf svelnlkl so brez velikih pripomb sprejeli proračun
številka trinajst se je tokrat
izkazala za srečno. To je bila
namreč zaporedna številka se-
je konjiškega občinskega sve-
ta, ki je zasedal v petek pozno
v noč, svetniki pa so med dru-
gim sprejeli občinski pro-
račun.
S tem so omogočili nemote-
no delo vsem proračimskim
porabnikom. Posamezni stro-
kovni odbori so predlog prora-
čuna že predhodno obravna-
vali in na temelju njihovih pri-
pomb je nastal proračun tak-
šen, kakršen je in svetniki nanj
niso imeli bistvenih pripomb.
Proračun občine Slovenske
Konjice znaša 671 milijonov
tolarjev, v zadnjem usklajeva-
nju pa so povečali sredstva za
delo krajevnih skupnosti, za
dotacijo humanitarnim dru-
štvom in za graditev nado-
mestnega objekta za varstvo
oseb z motnjami v duševnem
razvoju.
Pri tem pa je pomembno, da
proračun ne predvideva nika-
kršnega primanjkljaja in z
njim povezanega zadolževa-
nja. Po besedah enega od svet-
nikov so se člani sveta celo
premalo zavedali, da bi lahko
na posamezne postavke vlaga-
li amandmane in s tem tudi
bistveno razgibali razpravo o
proračunu.
Konjiški svetniki so prvič
obravnavali odlok o spremem-
bah prostorskih ureditvenih
pogojev za območja gozdov in
1. območja kmetijskih zemljišč
v občini Slovenske Konjice z^
Škalce. To območje ima en-
kratno podobo, ki jo je potreb-
no nujno zaščititi pred mno-
žičnimi posegi. Škalce so vino-
gradno območje in zaradi de-
nacionalizacije obstaja nevar-
nost odprodaje posameznih
parcel in njihova pozidava.
Odlok bo takšne posege v oko-
lje preprečeval. Med razpravo
so svetniki največ pozornosti
namenili kategorizaciji cest na
tem območju in 4-metrskem
varovalnem pasu ob cestah, ki
bi prinesel krčenje vinogradov
za 6 ha, kar je popolnoma ne-
sprejemljivo.
Razpravljavci so tudi opo-
zorili na probleme, ki lahko
nastanejo, če bo dovoljeno po-
večanje obstoječih objektov za
največ trideset odstotkov. Če
naj preko Škalc vodi vinska
cesta, je na tem območju po-
treben vsaj en gostinski ob-
jekt, ki bo imel minimalno 50
sedežev. Takšnega objekta tre-
nutno v Škalcah ni. Zato je
prevladalo mnenje, da mora
odlok upoštevati tako ohrani-
tev krajinske značilnosti tega
območja kakor tudi potrebe
turizma.
US
Konjiški svetniki so na zadnji
seji sprejeli še osnutek o pro-
storskih ureditvenih pogojih
za ureditveno območje Špita-
liča.
Lasten siciad
Kot že nekaj drugih občin
na področju nekdanje občine
Mozirje so tudi svetniki v ob-
čini Gornji Grad mnenja, da
ne kaže pristopiti k oblikova-
nju skupnega Sklada za razvoj
drobnega gospodarstva. 2e v
osnutku proračima so Gomje-
grajci za razvoj drobnega go-
spodarstva namenili 550 tisoč
tolarjev, sredstva pa bi lahko s
pomočjo bank in republiškega
sklada podeseterili.	US
Višje Obdavčitve
LJUBLJANA, 6. mapj
(Delo) - Poslanci državne]
zbora so na izredni seji po ski^
šanem postopku obravnava
novelo zakona o prometni
davku, ki zadeva predvsl
obračunavanje uvoza rabljenj
vozil in prometa z alkoholni!
in brezalkoholnimi pijačas
Razprava je bila dolga in p^
mična, govorniki pa so oČi|
vladi počasnost, neučinkovi«
in neselektivnost, zlasti
spremembi prometnega da^j
za uvožena rabljena vozila, kj
je vlada še pred nekaj mes^
govorila nekaj povsem drui
ga. Tako naj bi se stopnja p^,
metnega davka za uvožene ra|
Ijene avtomobile z dosedanji
petih povečala na 20 do 32 f
stotkov, za alkoholne in brei
koholne pijače pa za 30 odst
kov.	;
Uradne pobude
nI bilo	i
LJUBLJANA, 6. marj
(Delo) - Parlamentarni odbor]
mednarodne odnose je pos^
til osrednjo pozomost špani
pobudi za podpis pridružitvi
nega sporazuma med Sloveii
jo in Evropsko unijo, Vpra^
nja poslancev, naslovljena i
zunanjega ministra, so se nam
šala zlasti na formalno-pra\i
vidik španskega kompromisn
ga predloga in pogoje, v kata
naj bi v zvezi z njim privolil
slovenska vlada. Minister 25
ran Thalerje pojasnjeval, (
uradne pobude ni bilo, obsta
le dokument brez datuma
podpisa. S tem je zavrnil oči
ke odbora, češ da slednji pro
loga Madrida ni dobil na vpc
gled.
Zunanjepolitični
cilji
LJUBLJANA, 7. marč
(Delo) - Vlada je sprejela d(
kument, ki je zgoščena predst
vitev slovenskih zunanjepol
tičnih interesov in ciljev - vklji
čitev v Evropsko unijo. Nato
Zahodnoevropsko unijo. Doki
ment je namenjen uskladitvi
nacionalnih interesih države
najširšem političnem krogu,[
tudi evropski javnosti in so {
pred tem že sprejeli v koalicij
Grumova nagrada
KRANJ, 7. marca (Deh
- Na 26. Tednu slovenske dfl
me so nagrado Slavka Gruit
za najboljše dramsko besedil
preteklega leta podelili pesn
ku in dramatiku Ivu Sveti«
Nagrado je prejel za dramo Ti
ko je umrl Zaratuštra. Tej
Svetinova tretja Grumova rt
grada.
Zbiranja
podpisov ne bo
LJUBLJANA, 7. marc
(Delo) - Zbiranje podpisov (p*
trebnih je 40 tisoč) v podpof
pobudi SDSS za zakonodaji
referendum o njihovem predi'
gu volitev poslank in poslane«
po večinskem sistemu se za z^t
ne bo začelo. Očitno pa se b
nadaljevala polemika m«
predsednikom državnega zb<
ra Jožefom Školčem in pre'
sednikom SDSS Janezom Jai
šo. Po obrazložitvi sekretaria|
za zakonodajo je Školč ocen'
da sedaj ni možnosti za post'
pek, saj je v državnem zboruj
predlog novele zakona o vol
tvah v državni zbor, ki ur^
enako materijo - volitve posla*
cev.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
9
TEMA TEDNA
NOVI TEDNIK
Ueč zanimanja
Kot nrostiii mest
po Informativnih dnevih na ceUsHIh srednjih šolah
v petek, 8., in v soboto, 9.
0,ari-a, so bili na vseh sredniih
^lah in univerzah po Sloveni-
ji informativni dnevi za vpis
učencev in dijakov, ki v tem
Iftu končujejo s šolanjem na
jfednjih šolah ali univerzah,
fja celjskih srednjih šolah je
l,ilo za večino razpisanih pro-
gramov večje povpraševanje
kot pa je razpisanih prostih
jjest za šolanje v prihodnjem
šolskem letu. Sicer pa je veči-
na učencev v petek in soboto
obiskala več srednjih šol in
|(ar nekaj takšnih je, ki še ne
vedo, kam se bodo vpisali. Od-
ločiti se ho potrebno kmalu,
jaj je 20. marec 1996 zadnji
dan, ko srednje šole sprejema-
jo prijave za vpis.
Na nekaterih šolah, kjer za
določene programe pričakuje-
jo večji vpis kot je razpisanih
prostih mest, bodo to rešili z
dodatno razpisanimi oddelki,
drugje pa je pričakovati ome-
jitev vpisa.
In kakšni so podatki o obi-
sku informativnih dnevov z
nekaterih celjskih srednjih
šol?
I. gimnazija v Celju je svoj
informativni dan pripravila
icar v celjskem Narodnem do-
mu, kjer je ravnatelj gimnazije
Jože Zupančič učencem in
staršem predstavil splošne in-
formacije o stilu dela v šoli.
Odgovore na konkretna vpra-
šanja v zvezi s šolo in poukom
pa so učenci na šoli lahko našli
'kar sami, saj so lahko dve šol-
iski uri prisostvovali pouku. Po
^Vsedah Jožeta Zupančiča je
W obisk informativnih dne-
vov izreden; v petek in soboto
je I. gimnazijo namreč obiska-
lo kar štiristo učencev, za šola-
nje na tej ginmaziji v prihod-
njem šolskem letu pa je zaen-
icrat razpisanih dvesto prostih
4 mest. »V anketi, ki so jo izpol-
nili učenci, se je število nekako
I uravnovesilo; ravno okoli dve-
j sto učencev je namreč napisa-
, lo, da se bo odločilo za študij
i na naši gimnaziji, ostali pa so
I v glavnem še neodločeni. Kaj
' bo s tistimi, se še ne ve, verjet-
no pa bomo, če bo prijav veli-
ko več, kot je razpisanih mest,
razpisali še en oddelek,« je po-
vedal Jože Zupančič.
Na Srednji ekonomski šoli
Celje pa se je za sedem razpi-
sanih oddelkov programa eko-
nomsko komercialni tehnik v
petek in soboto zanimalo 334
učencev, za program trgovska
akademija (razpisan je en od-
delek) 56 učencev, za nov, po-
skusni program ekonomske
gimnazije, za katerega sta raz-
pisana dva oddelka, pa je bilo
povpraševanje manjše (83
učencev). Po besedah ravnate-
lja Srednje ekonomske šole
Celje, Janka Pokliča, je tako
predvsem zato, ker gre za nov
program, ki ga učenci in starši
še ne poznajo. Poleg tega pa je
bila informacija o na novo
Uvedenih programih strokov-
ne gimnazije v javnost dana
šele v zadnjem trenutku (pred
nekaj tedni), zaradi česar se
učenci, vsaj zaenkrat, za pro-
grame strokovnih gimnazij
nianj zanimajo. Sicer pa se je,
je povedal Janko Poklič, tudi
Za šolanje na njihovi šoli zani-
malo precej takšnih učencev,
ki pri odločitvi še omahujejo,
preveliko število prijav pa na
šoli pričakujejo predvsem za
program ekonomsko komerci-
alni tehnik.
Na Srednji vrtnarski, kme-
tijski in gospodinjski šoli v Ce-
lju je za program vrtnarski
tehnik razpisanih šestdeset
prostih mest, na informativnih
dnevih pa se je za ta program
zanimalo 55 učencev. Večje je
bilo zanimanje za program
cvetličar, kjer sta razpisana
dva oddelka (šestdeset mest),
na informativnem dnevni pa je
bilo 135 učencev. Za progiam
obrtni cvetličar, ki ga na šoli
letos uvajajo na novo, se je za
en razpisan oddelek zanimalo
osemindvajset učencev, za
program vrtnar, za katerega
sta razpisana dva oddelka, pa
44 učencev.
V šentjurski podružnici
SKGVŠ se je za program kme-
tijski tehnik (razpisana sta
dva oddelka) zanimalo tride-
set učencev, za program kme-
tovalec (razpisan je en odde-
lek) pa osemindvajset učencev.
Za program kmetovalka - go-
spodinja je razpisanih šestde-
set prostih mest, informativ-
nega dne se je udeležilo ose-
mindvajset učenk, za dve leti
trajajoč program kmečka go-
spodinja je razpisanih petde-
set mest, kar je na informativ-
nih dnevih zanimalo petind-
vajset učenk, za (prav tako
dvoletni) program kmetijski
delavec pa je razpisanih 25
mest, zanj pa se je zanimalo
osemnajst učencev. Ivanka Fe-
densberg-Turinek, vodja sve-
tovalne službe na SKGVŠ, je
povedala, da sta progiama
vrtnar in cvetličar ob vpisu
vedno polno zasedena, med-
tem ko kmetijski programi
ostajajo odprti, saj se zanje
odločijo večinoma tisti učenci,
ki na druge šole niso sprejeti.
Sicer pa je, je povedala Fe-
densbergerjeva, pohvalno
predvsem, da se je informativ-
nega dne na SKGVŠ udeležilo
tudi precej svetovalnih delav-
cev z osnovnih šol. Sama pred-
stavitev šole v okviru informa-
tivnih dnevov pa je zajemala
predstavitev teoretičnega, šol-
skega in praktičnega dela,
učencem pa so predstavili tudi
področja, kjer se izvaja
praksa.
Na Srednji trgovski šoli v
Celju so za prihodnje leto raz-
pisali sedem oddelkov. V petek
in soboto se je informativnega
dne udeležilo 495 učencev; sa-
mo v petek dopoldne jih je bilo
na šoh kar 342. Po besedah
ravnateljice Maje Krajnc, pri-
čakujejo prevelik vpis pred-
vsem pri vpisu v program tr-
govec. Za ta program je na-
mreč razpisanih šestdeset pro-
stih mest, informativnih dne-
vov pa se je udeležilo 125
učencev. Za dva razpisana od-
delka programa podjetniško
poslovanje se je zanimalo 95
učencev, s programom eko-
nomski tehnik, za katerega so
razpisani trije oddelki, pa se je
na Srednji trgovski šoli v pe-
tek dopoldne podrobneje sez-
nanilo 122 učencev.
Kako je z nadaljevanjem šo-
lanja na Srednji zdravstveni
šoli v Celju, je v petek in sobo-
to zanimalo 220 učencev, raz-
pisanih prostih mest pa je 150.
Po besedah šolske psihologinje
Edite Čebela, obisk pozitivno
ocenjujejo, ker pa so razpisna
mesta že razširili za en odde-
lek, razširitev ni več možna,
kar pomeni, da bo na šoli naj-
brž prišlo do omejitve vpisa.
V petek in soboto pa je bil
informativni dan tudi za vpis v
dijaške domove, namenjen
učencem, ki se bodo za nada-
ljevanje šolanja odločili izven
domačega kraja. V Dijaškem
domu Celje je za novince v pri-
hodnjem šolskem letu razpisa-
nih 190 prostih mest; 150 za
dijakinje in 40 za dijake, na
informativnih dnevih pa se je
za možnost bivanja v celjskem
dijaškem domu zanimalo kar
290 bodočih dijakov. Po bese-
dah v. d. ravnateljice dijaške-
ga doma, Milene Čanžck, bo-
do, tako kot lani, tudi letos v
primeru, da bo v dom vpisanih
preveč dijakov, problem rešili
tako, da bodo tiste, ki ne bodo
sprejeti v celjski, prerazpore-
dili v velenjski in šentjurski
dijaški dom, kjer je v zadnjih
letih na razpolago več prostih
postelj.
Srenje šole sprejemajo pri-
jave za vpis do 20. marca, kar
pomeni, da osmošolci nimajo
več veliko časa za odločitev, v
katero srednjo šolo naj se vpi-
šejo. Ker pa je letos za vpis v 1.
letnik mogoče oddati le eno
prijavo, bo potrebno še toliko
bolj razmisliti, kje nadaljevati
šolanje. Sicer pa se lahko v
razpisnem roku za vpis v sred-
njo šolo prijavijo tudi tisti
učenci, ki so med šolskim le-
tom šolanje opustili. Prijavo
za vpis morajo oddati na os-
novni šoli, kjer so končali izo-
braževanje ali pa neposredno
na šoli, na katero se želijo pri-
javiti.
Tisti, ki se bodo zaradi in-
formacij o razpisnih pogojih
želeli prijaviti na drugo sred-
njo šolo oziroma v dmg pro-
gram, bodo lahko do 9. aprila
dvignili prijavo in jo prenesli
na drugo šolo - do tega dne
bodo namreč vse šole prenese-
ne prijave sprejemale, po tem
roku pa prijav za vpis ne bo
mogoče prenašati vse do 3. ju-
lija; dokler postopek za izbiro
kandidatov na šolah, kjer bo
vpis omejen, ne bo končan.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Želimo ohraniti ponos
Pretekli teden so so se zbrali na rednem letnem občnem
zboru člani zveze združenj borcev NOV Rečica ob Savinji.
Največ pozornosti so namenili težavam, ki pestijo bor-
čevske organizacije, govorili pa so tudi o uspehih v minu-
lem letu in številnih srečanjih. Še posebej so izrazili skrb
zaradi zapostavljanja spominskih obeležij, ki so povezana
z narodnoosvobodilnim bojem, nad pisanjem in izjavami
drugače mislečih po javnih medijih, nad številnimi napadi
in diskvalifikacijami zgodovinskih dogodkov in posamez-
nih akcij osvobodilne fronte, ter vsevprek izraženimi
očitki o belogardizmu in krivdi za povojne poboje.
Prisotni na tem zborovanju so odločno protestirali proti
samopašnosti posameznikov, hkrati pa so menili, da se ne
nameravajo vtikati v politiko ter strankarske zdrahe.
Želijo le dostojno ohranjati ponos in spomin na nedvomno
velike žrtve in zasluge za osvoboditev dežele izpod okupa-
torjev. Predsednica Vera Poličnik je v zmernem tonu
vzpodbudila člane k društveni dejavnosti, ki bi naj v
organizaciji doprinesle vsaj nekaj pestrosti in razvedrila,
pretežno ostarelim članom, nekdanjim borcem in udele-
žencem NOB.
J.M.
Telefoni -
vroča tema
Tudi tokrat je vprašanje ce-
ne telefonskih priključkov na
centralo v Ločah dodobra
ogrelo ozračje zadnji seji ob-
činskega sveta. Župan Janez
Jazbec je uspel skleniti dogo-
vor s Telekomom, da velja za
vse občane Slovenskih Konjic
enotna cena telefonskega
priključka v višini 102.000
SIT.
Temu nasprotujejo krajani,
ki so še pred meseci plačali
bistveno višjo ceno. Tako
predsedniki KS, vezani na
centralo v Ločah, niso pri-
pravljeni dovoliti občanom
priključitve na telefonsko
omrežje po novi ceni. Krajani
naj bi prispevali po 500 DEM
tam, kjer nimajo samoprispev-
ka in po 350 DEM tam., kjer
samoprispevek je. Tako bi se
novi naročniki vsaj delno ize-
načili z naročniki, ki so telefo-
ne pridobili po stari, višji ceni,
zbrani denar pa bi uporabili
za komunalno infrastrukturo.
Ker je pogodba tripartitna -
Telekom, občina in Krajevna
skupnost, slednji nočejo pod-
pisati nove pogodbe. Novi na-
ročniki pa čakajo, kdo bo v tej
bitki zmagal - župan, občinski
svet ali predsedniki krajevnih
skupnosti.
Če so na eni prejšnjih sej
občinski svetniki podprli žu-
pana za podpis spremembe
pogodbe s Telekomom za ceno
102.000 SIT, pa so tokrat spre-
jeli sklep, naj veljavnost tri-
partitnih pogodb pregledajo
pravniki, saj bo mogoče le ta-
ko rešiti ta gordijski vozel.
US
Krajevne volitve
v nedeljo, 2. junija, bodo na
območju občine Radeče prve
volitve v svete krajevnih skup-
nosti. Kot dan razpisa je dolo-
čen 2. april, ko bodo pričeli
teči roki za volilna opravila.
Na osnovi odloka o določitvi
volilnih enot in števila članov
svetov, ki ga je občinski svet
sprejel konec prejšnjega ted-
na, bo v štirih krajevnih skup-
nostih sedem volilnih enot, v
katerih bodo volili 32 članov
I svetov. Na območju krajevne
skupnosti Radeče bodo štiri
volilne enote, volilo pa se bo
11 članov sveta. V krajevnih
skupnostih Jagnjenica, Vrho-
vo in Svibno bodo imeli le po
eno volilno enoto, volili pa bo-
do po sedem članov svetov.
JI
Vojničani a
celostni podobi
Vojniški občinski svetniki
bodo prihodnjo sredo sprego-
vorili o letošnjem programu
javnih del, dobršen del zase-
danja pa namenjajo tudi
obravnavi celostne podobe ob-
čine Vojnik in izgradnji kabel-
sko razdelilnega sistema.
Ob tem se bodo svetniki lo-
tili tudi prvega branja predlo-
ga občinskega proračuna za
letošnje leto ter sprejemali od-
lok o lanskem zaključnem ra-
čunu. Proračunski predlog so
predhodno že obravnavali v
pristojnih odborih občinskega
sveta, predsedniki odborov pa
bodo ostalim svetnikom tudi
poročali o delu, opravljenem v
preteklem mesecu.
IS
Volitve in
referendum na
cvetno nedeljo
V šentjurski občini so pri-
prave za volitve v svete enaj-
stih krajevnih skupnosti v
zaključni fazi, saj jih bodo
opravili na cvetno nedeljo, 31.
marca. Volitve bodo združili z
referendumi za uvedbo kra-
jevnih samoprispevkov za do-
bo petih let.
I^av od referendumov in
njihovega izida bo veliko od-
visno, kako se bodo lahko po-
membni programi po posa-
meznih krajevnih skupnostih
razvijali. Programi so zanimi-
vi in za ljudi potrebni, žal pa je
premalo denarja in marsikaj
bi se prav s samoprispevkom
dalo rešiti. V tem tednu bodo
izdali posebno brošuro, ki jo
bodo dobila vsa gospodinjstva
v občini in katera jim bo v
pomoč za lažje odločanje.
XV
O študiju iz prve roice
v KŠCR so pripravili prvi Informativni dan na drugačen način
V ponedeljek, 11. marca, je
Klub študentov celjske regi-
je v Narodnem domu pripra-
vil informativni dan za dija-
ke 4. letnikov celjskih sred-
njih šol.
Informativni dan je bil
pripravljen v obliki klasične
sejemske predstavitve, kjer
so se obiskovalci pri posa-
meznih stojnicah lahko po-
drobneje seznanili o načinih
študija ter o študentskem
življenju skozi oči študentov.
Na informativnem dnevu
so predstavili obe univerzi,
posamezne fakultete z ra-
zličnimi smermi, študentske
domove, oblike štipendij,
študentsko prehrano, orga-
nizacije, študentski servis...
Dijaki so tako resnično lah-
ko izvedeli marsikaj o vpra-
šanjih, ki bodo od jeseni da-
lje zanje ključnega pomena.
Sicer pa so dijaki, ki so se
informativnega dneva udele-
žili, nad takšno obliko pred-
stavitve izrazili navdušenje,
edina pomanjkljivost pa je
bila po besedah Primoža
Kristana s KŠCR nezadostna
udeležba bodočih študentov
na predstavitvi.
Za predstavitev študija na
način, za kakršnega so se od-
ločili v KŠCR, gre organiza-
torjem vsa pohvala, saj no-
vopečenim študentom pogo-
sto primanjkuje informacij
»iz prve roke«, zaradi česar
so na fakulteto in na štu-
dentsko življenje marsikdaj
zelo slabo pripravljeni.
V želji, da bi bilo študent-
sko življenje živahno tudi v
Celju, pa člani KŠCR pri-
pravljajo tudi brucovanje, ki
bo v soboto, 16. marca ob
dvajsetih, v hotelu Celcia.
Gost brucovanja bo Adi
Smolar, za bruce bo priprav-
ljena tudi zakuska, karte, ki
so v predprodaji cenejše, pa
lahko za 600 tolarjev kupite
v prostorih KŠCR na Miklo-
šičevi 1 v Celju.
NINA M. SEDLAR
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
KULTURA
U
Novačanovi gledališki dnevi
Prejšnjo soboto se je iztekel ciklus
predstav v mesecu marcu na letošnjih
IV. Novačanovih gledaliških dnevih,
oziroma srečanjih, ki na odru kultur-
nega doma v Trnovljah v Celju poteka-
jo v spomin na pisca, dramatika in
predvojnega politika Antona Novača-
na (9. 7. 1887 22. 3. 1951), po rodu iz
Zadobrove pri Škofji vasi. Njihov na-
men pa so tudi srečanja stalno delujo-
čih amaterskih gledališč in gledaliških
skupin. Prireditev organizirata Kul-
turno umetniško društvo Zarja Trnov-
Ije Celje in Zveza kulturnih organiza-
cij Celje.
V programu tega sklopa se je kot
prvo v soboto, 2. marca, predstavilo
Gledališče Tone Čufar iz Jesenic s slo-
vensko praizvedbo komedije Carla
Goldonija Impresarij iz Smirne, v reži-
ji Petra Militarova. Jeseničani so na
Novačanovih gledaliških srečanjih
gostje že od vsega začetka in jih naše
občinstvo dobro pozna kot kakovosten
gledališki ansambel, ki je tudi z Im-
presarijem izpolnil pričakovanja gle-
dalcev, tako v režiji kot tudi celostni
odrski izvedbi. Sporočilo predstave o
večni minljivosti, še posebej o minlji-
vosti slave in njeni kratkotrajnosti, je
zasijalo v polni luči in komedijski iro-
ničnosti.
V	petek, 8. marca, so bili prvič gostje
na Novačanovih dnevih člani Gleda-
lišča Scena 11, to je projektna skupina
Slovenske prosvetne zveze iz Celovca.
Predstavili so musical Pokojna gospe-
jina mama, v režiji Vinka Moedern-
dorferja, za katerega je libreto, po ko-
mediji znanega francoskega komedij o-
grafa Georga Feydeauja, napisal Ervin
Fritz, glasbo pa domačin iz Železne
Kaple in študent glasbe na Dunaju,
Gabriel Lipuš. Predstava je pomenila
pravo odrsko osvežitev tako s svojim
načinom obdelave te komedije kot se-
veda tudi same izvedbe in postavitve.
Pri tem je potrebno posebej pohvaliti
odlično pevsko zasedbo in glasbeno
opremo musicala.
V	soboto 9. marca, pa so marčevski
ciklus predstav zaključili člani gleda-
liške skupine Kulturnega društva iz
Ponikve pri Žalcu, ki so zaigrali kome-
dijo Marjana Marinca Poročil se bom s
svojo ženo, v režiji Jožice Ocvirk in
Mire Zupane. Pri svoji izvedbi te lah-
kotne komedije so imeli vsi igralci po-
šten gledališki odnos, se pa skupina
pri celotni postavitvi še ubada z začet-
nimi gledališkimi težavami, kar nekaj
pa jih je pogojeno z domačimi tehnič-
nimi možnostmi, kar postane očitno,
ko je potrebno stopiti na večji in polno
opremljen gledališki oder, kot je to v
kulturnem domu v Trnovljah.
Vse predstave je občinstvo zelo do-
bro obiskalo, saj je bila vsakokrat dvo-
rana kulturnega doma v Trnovljah
skorajda polna, organizatorji pa že se-
stavljajo program za drugih del letoš-
njih Novačanovih gledaliških srečanj,
ki bodo na istem odru v aprilu mesecu.
K sodelovanju so že povabili Gledališ-
če BO iz Šmarja pri Jelšah, ki je tik
pred svojo novo premiero, sodelovali
pa naj bi še drugi, kot Amatersko gle-
dališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu...
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Ciklus predavanj Vinka Skaieta
Priznani mednarodni moj-
ster fotografije Vinko Skale
je v Celju poznan po kar ne-
kaj razstavah umetniške fo-
tografije, s katerimi je požel
že nešteto priznanj in nagrad
tudi na največjih mednarod-
nih foto salonih, takorekoč
na vseh kontinentih.
Povrhu tega pa je Vinko
Skale že skorajda dvajset let
tudi svetovni popotnik, saj je
prepotoval po dolgem in po-
čez Združene države, bil je
na Kitajskem, v Mongoloji,
Rusiji, na Tajskem, v Burmi,
Maleziji, Indoneziji, v Južni
Ameriki pa v Peruju in Boli-
viji. Iz vseh teh potovanj je
prinesel domov številne ne-
pozabne posnetke, kot jih je
zabeležilo njegovo umetni-
ško oko skozi objektiv njego-
ve fotografske kamere. Pred
neda\mim je tako pred polno
dvorano Malega kina Union
že predstavil izbrane posnet-
ke iz Bolivije, skupaj z origi-
nalno glasbo in zanimivim
komentarjem.
Zaradi izjermiega zanima-
nja bo ponovno predstavil
svoje vtise iz tega potovanja
in sicer v danes, v četrtek,
14. marca, ob 18. uri v dvo-
rani občine Šentjur, jutri, v
petek, 15. marca, prav tako
ob 18. uri v dvorani Kultur-
nega centra Laško ter v so-
boto, 16. marca, ponovno v
Celju, ob 19. uri v dvorani
kina Mali Union.
Njegovi diapozitivi, pre-
polni južnoameriških barv,
nas popeljejo v prostranstva
pragozda ob porečju Ama-
zonke, predstavijo življenje
med bolivijskimi zlatokopi,
pa rudarjenje v najvišje leže-
čem rudniku srebra na svetu
v Potosi - Cero Rico, predsta-
vijo divjine džungle s kajma-
ni, piranjami ipd., panorame
najvišje ležečega jezera na
svetu Titicaca, pa cesto smrti
(Yungas Road), skrivnosti
solne puščave Ujoini... Hra-
ti pa je predstavil tudi znane
bolivijske Slovence, pri ka-
terih se je zadrževal, med
drugim slikarko Ejti Štih, ki
živi v Boliviji že 11 let, in
pisatelja Pavla Šimaca, v
Boliviji je že 40 let, ki je tudi
pri nas znan po svojih lite-
rarnih delih, kot sta Na div-
jih rekah Bolivije, Lov za ko-
metovim repom in drugih.
Njegov umetniški pogled
skozi objektiv je zaznal tako
živopisno pokrajino, kot tudi
ljudi v daljni Boliviji.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Gostovanje vokaine skupine Juventus iz Madžarske
Ljubitelji vokalne glasbe-
ne poustvarjalnosti v Celju
razmeroma dobro poznajo
različne vokalne sestave iz
Madžarske. Lahko bi celo
rekli, da je prišlo do zgledne-
ga sodelovanja med posa-
meznimi našimi in madžar-
skimi pevskimi zbori, diri-
genti in organizatorji.
Zato morda ne bo presene-
čenje gostovanje za nas po-
polnoma neznane vokalne
skupine Juventus iz Hodme-
zovasarhelvja, štirinajst
članske skupine mladih pev-
cev, ki so svoje življenje po-
svetili glasbi in ljubezni do
petja. Juventus Chamber
Choir, kot se zbor uradno
imenuje, je bil ustanovljen
1991. leta iz vrst najboljših
študentov glasbenih šol Ko-
daly sistema in sicer na po-
budo njihovega umetniškega
vodje Bele Steinerja, znane-
ga glasbenega pedagoga,
skladatelja, dirigenta in
aranžerja, ki ga v Celju že
poznamo, saj je že leta 1987
gostoval pri nas s svojim
mestnim pevskim zborom.
Gospod Bela Steiner je avtor
več kot 100 zborovskih del
za različne pevske sestave in
avtor petih otroških oper.
Dirigenta in hkrati pevca
v zboru sta Tamas Melegh in
Gabor Szel. Njihov koncert-
ni repertoar obsega vsa glas-
bena ali stilna obdobja od
renesanse do moderne glas-
be, madrigala, moteta preko
gospela in spirituala do
jazza.
Kratko koncertno turnejo
organizira Glasbena agenci-
ja Petan s svojimi sodelavci
in finančno pomočjo nekate-
rih sponzorjev. Juventus bo
imel tri koncerte in sicer v
torek, 19. marca ob 10.30 uri
v cerkvi v Petrovčah in ob
19. uri v dvorani zdravilišča
na Dobrni, ter v četrtek, 21.
marca ob 19.30 uri v Narod-
nem domu v Celju.
MARIJAN PETAN
Avtorski ponaredk
In spet. Avtorske pravice
oziroma ponaredki. Jasno, za-
devo so skuhale (kdo drug?)
Slovenske novice. Ubogo
prekmursko revo Regino so
obtožile ponaredka oziroma
plagiata. In njen štiklc Dan
najlepših sanj sesule v prah.
Češ, da gre za ponaredek, ki
si nastopa na Eurosongu ne
zasluži. Se več, Slovenija si na-
stopa v "evrovizijski" konku-
renci menda ne zasluži. Pa ne
zato, ker je zmagala Regina
Ker je zmagala skladba, kije
last založbe Megaton. Ta pa z
"evrovizijsko" kuhinjo nima
nič skupnega. Noja, tudi tako
je moč razumeti vse tisto na-
kladanje o plagiatih, ki s ča-
som, v katerem živimo, nima
nič skupnega. Ampak, v redu.
Problem se skriva nekje drug-
je. Naj zadevo rešujejo tisti, ki
so jo zakuhali. Pa čeprav je
svoje mnenje podala že tudi
Avtorska agencija. Kar pome-
ni, da je zadeva zaključena.
Vsaj morala bi biti. Problem
je torej nekje drugje. Hej, ste
kdaj prebirali Toni Morison?
Ali pa B.E. Ellisa? Ja, potem
veste, da se postmodernizem
odmika od modernizma rav-
no skozi prizmo ponarejanja.
Izvirnega ponarejanja. Brez
citiranja avtorstva. Ja, med-
tem, ko se je modernizem za-
vezoval avtoritetam in avtors-
tva. Ja, medtem, ko se je mo-
dernizem zavezoval avtorite-
tam in avtorstvu, seje postmo-
dernizem vrgel v objem pona-
rejanja. Citiranja brez naved-
be avtorja. Ker, hudiča, po-
glejte si kakšen hollywoodski
film, pa boste v njem odkrili
vsaj deset drugih filmov. Og-
lejte si kakšno predstavo To-
maža Pandurja, pa boste v njej
našli tako Dragana Živadino-
vakot Vita Tauferja, tako Mat-
jaža Pograjca kot Branka Bre-
zovca. Pa Pandurja kajpak ne
boste obtožili plagiata. Ne,
plagiati so danes "v modi" le
še v zabavni glasbi. Tam se
vselej najde kakšen heroj, ki v
tem in onem komadu najde
sta\'ke tega in onega koma^
In vso stvar označi kot poni
redek. Kot nekaj najbolj grc^
Ijivega kar se lahko pripeti i
vemu človeku, ki svoje amh
cije zadovoljuje v okviru Zi
bavnoglasbenega cirkma.
Žalostno. In to potem obja
vijo neke Slovenske novice,
so po svoji formi in vsebini p(
poln plagiat. Popoln ponar^
dek Jasno, vseh tistih tuje
žičnih tabloidov, ki krasijo
di tukajšnje kioske in trafik
Pa se kajpak nihče ne razbii
ja. Seveda, ko pa gre za tisi
Ko pa ne gre za glasbo. 5ev«
da. Regina bi lahko te "noM
ce"pravfiino "zatožila". In]
žep spravila kar zajeten
ček tolarčkov. Vpostmoderi
dobi ti načelno nihče ne moi\
dokazati ponaredka. Se veči\
postmoderni dobi je ponari
janje del vsakdana. Ja, tui
prepisovanje je del vsakdari
In pika. Ta slast prepisovanji,
ki jo sprejmemo le takrat, k
dar gre za priredbo. Za /H
poln ponaredek. Ko pa gre \
oplajanje, za citiranje v/rc
brez navedbe avtorja, pa sm\
vzhičeni Pa čeprav drugeah
besedno prepisane. Hej, m$
ni nekdo dejal, da je problei
tukajšnje umetnosti najhujl
rcrvno v glasbi. Kjer se nifd
kor ne sklicujejo na neko "sli
vensko glasbeno sceno ", ki\
naj bila enotna, kjer bi se w
naj spoštovali in skupaj s trg
izrinili slovenskih glasbenik
nastop na Karaokah.
Piše: Tadej Ča^
Krajine na abstrakten način
v avli hotela Dobrna so v
soboto odprli razstavo slik
akademskega slikarja Franca
Košca Karasa iz Celja.
Slikar, ki je diplomiral na
ljubljanski Akademiji za li-
kovno umetnost, se je vrsto let
ukvarjal s poučevanjem na pe-
dagoški gimnaziji v Celju, se-
daj pa ima status samostojne-
ga umetnika. Zato se v zadnjih
letih tudi aktivneje posveča
oblikovanju svojega likovnega
opusa in sodeluje na mnogih
skupinskih razstavah, likov-
nih kolonijah, razstava na Do-
brni pa je njegova že druga
samostojna v tem letu.
Ogledamo si lahko dela, na-
stala v zadnjem obdobju in ta
so karakteristična za njegovo
najnovejše ustvarjanje. Kom-
pozicije so pretežno srednjega
formata, zanje pa je značilna
razkošna uporaba barv. Večji
del slik je bilo narejenih z nav-
dihom morskim motivov, pri-
kazom valovanja vode ter nje-
nim stapljanjem z nebom. Za
gradnjo kompozicij je značilna
izredna dinamika, saj se posa-
mezne linije, ki se spreminjajo
v barvne mase medsebojno
prepletajo in tvorijo razgibane
organizme.
V primeru razstavljenih del
tudi ne moremo govoriti o kla-
sičnem krajinarskem slikar-
stvu, saj so prikazani prizori
naslikani nejasno in s potezo,
ki se ne osredotoča na detajle,
temveč gre predvsem za prikaz
določenega razpoloženj skej
stanja, katerega je ustvaril
narava sama, še bolj pa iman
občutek, da gre za povsei
osebno avtorjevo refleksijo c
srečanju z določenim specifii
nim geografskim prostoroi
Prej je slike mogoče uvrstiti
kategorijo abstraktne umetni
sti, saj dominira govoril
barv, ki kroji kompozicijsl
celoto, s temi sredstvi pa si
karju uspeva narediti celovi
in polne podobe, ki zrači
ustvarjalno senzibilnost.
BORIS GORUPl
Neakademska literarna delavnica
v Osrednji knjižnici Celje letos prvič
poskusno pripravljajo literarno delavni-
co, namenjeno vsem še neuveljavljenim
avtoricam in avtorjem, ki se poskušajo v
pisanju proze, poezije, dramatike, scena-
rijev, esejev in literarne publicistike. De-
lavnica se začenja v sredo, 20. marca, ob
18. uri v Levstiko\i sobi Študijske knjiž-
nice na Muzejskem trgu.
Literarno delavnico, ki bo za sodelujo-
če literate brezplačna, bosta vodila nrJa-
di pisatelj Mohor Hudej in profesor pri-
merjalne književnosti in gledališki lektor
Marijan Pušavec. Literarni delavničarji,
ki se lahko prijavijo v upravi Osrednje
knjižnice Celje na Muzejskem trgu, se
bodo zbirali predvidoma enkrat teden-
sko, v skupini pa delali po dve šolski uri
skupaj. Prvo srečanje prihodnjo sredo pa
bodo izkoristili za dogovor o nadaljnjem
delu in spoznavni literarni večer.
Hudej in Pušavec sta si neprofitno ne-
akademsko literarno delavnico zamislila
kot kombinirano obliko kratkih, infor-
mativnih predavanj in vodenih, usmerje-
nih pogovorov s slušatelji. Obdelala bo-
sta tiste teme, ki mlade avtorje najbolj
zaposlujejo - to pa so najpogosteje vpra-
šanja, zakaj pišem, je moje pisanje dob^
ali slabo, kje ga lahko objavim, ka^
premostim težave, na katere naletim p'
pisanju...	j
Že iz naslova same delavnice je razvi^
no, da bo namenjena predvsem prakti«
nemu delu, temeljila pa bo na odpi"t|
razgovorih o pisanju, zato bo lahS
uspešna le ob dejavnem sodelovanju sW
šateljev. Če bo potrebno oziroma, če H
do slušatelji tako želeli, pa bosta Hudj
in Pušavec v goste povalsila tudi kakšn'
ga priznanega književnega ustvarjalca
Sff. 11. - 14. mare« 1996
n
KULTURA
NOVI TEDNIK
fisoka raven muzicirania
b/, abonmajski koncert Ceijskega goaainega orkestra
l^inuH torek zvečer se je v celjskem
^f^nem domu odvijal tretji abonmaj-
j koncert Celjskega godalnega orke-
Konccrtu, ki so ga tokrat pripravili
(biteljski izvajalci našega priljubljene-
ansambla, je tokrat dirigiral gost iz
pbljane, dirigent Marko I^etonja.
^b oceni nastopa na torkovem koncer-
se lahko takoj ustavimo ravno pri
peinbi gostujočega dirigenta in s tem v
tudi solistov. Marko Letonja je na-
jeČ trenutno eden najvidnejših sloven-
jh orkestrskih interpretov, šef dirigent
lovenske filharmonije in gost mnogih
^opskih koncertnih odrov. In najbrž ni
d muh, da taka dirigentska osebnost
ifide v Celje in dirigira koncert »nekega
piaterskega« ansambla. Lahko ver ja-
htno in smo ponosni, da je vendarle
kakovostno muziciranje celjskih godal-
cev tisto, kar predstavlja svojevrsten iz-
ziv. Tako za proslavljene dirigente, kot
tudi za mnoge solistične izvajalce, ki so
že in še bodo nastopili s Celjskim godal-
nim orkestrom. Na torkovem koncertu so
bili to Melina Todorovska - oboa. Zoran
Mitev - fagot in Tibor Kerekeš - trobenta,
vsi solisti orkestra Slovenske filharmo-
nije, uveljavljeni tudi izven meja Slove-
nije. Tudi njihov tokratni nastop je bil
pomemben korak pri stalnem napredo-
vanju orkestra.
Spored je bil izredno zanimivo zasno-
van. Razen slovenskega baročnega skla-
datelja Dolarja zgolj avtorji, ki so sko-
rajda neznani v svetovni glasbeni litera-
turi. Za žlahtno Dolarjevo baročno
skladbo Balleti a 4 (žlahtnoSt smo obču-
tili tudi v izvedbi) so v koncertu nezna-
nega Francesca Biscoglia nastopili vsi
omenjeni solisti. V glasbi, ki je nekoliko
spominjala na Corellija, so se solisti iz-
kazali kot uigran trio z nekaterimi prav
briljantnimi pasažami ob prefinjeni
spremljavi orkestra. Po klasicistični Sin-
foniji da camera Franza Ks. Richterja, ki
je z godalci zaživela zlasti v zadnjem
stavku, smo slišali že skorajda poznoro-
mantično zasnovana Adagio in Scherzo
malo znanega češkega skladatelja in pi-
anista Jindricha Kaana. Po izrednem po-
časnem Adagiu (po koncu so ga zaigrali
tudi kot >bis<), je sledil Scherzo, ki je s
folklorno barvitostjo deloval kot efekten
zaključek celotnega koncerta. Zlasti v tej
skladbi je poleg dirigenta tudi orkester
deloval povsem profesionalno. E.G.
Po Sto letih prvi občni zbor
v soboto, 9. marca, se je v
vorani krajevne skupnosti na
vetini zgodilo nekaj zanimi-
ega. Svetinska godba, ki ob-
toja že od leta 1896, je imela
stanovni občni zbor, na kate-
em je sprejela statut, vsi pri-
otni pa so podpisali listine
;ot ustanovni člani.
Takoj po uradnem delu so
[idbeniki že veselo igiali.
[inko Zupane je postal prvi
redsednik izvršnega odbora:
Doslej smo delovali popolno-
ma volontersko. Dobivali smo
!, ko je bilo potrebno, to pa so
ile razne cerkvene priložno-
b, prazniki in običaji, prosla-
t in pogrebi. Godba je obsto-
lla že pred letom 1896, ven-
dar je takrat igrala brez not,
na pamet in je hodila iz vasi v
vas. Prvi uradni zapiski segajo
v leto 1896, najdlje pa je za
svetinsko godbo skrbel Ivcin
Ulaga ali bolj poznan kot Vr-
lovski Anzek. Ta je v godbo
>uvedel< tudi note in naučil ve-
liko mladih skrivnosti različ-
nih instrumentov. Pobudo za
prvi občni zbor in potrebne
dokumente je dala občine Što-
re, ki je tudi obljubila finanč-
no pomoč. Tudi z drugimi bo
zdaj lažje.«
Po smrti Ivana Ulage ali Vr-
hovskega Anzeka svetinsko
godbo vodi njegov sin Ivan
Ulaga: »V godbi je 25 članov,
najmlajši je star 12 in najsta-
rejši 53 let. Skoraj vse je na-
učil brati note Vrhovski An-
zek. Večina godbenikov je s
Svetine in bližnjih zaselkov,
največ Svetlem Dola, prihaja-
jo pa tudi iz Stor, Kompol in
Laškega. Vadimo ob nedeljah,
veliko pa je tudi nastopov.
Igramo predvsem repertoar, ki
nam ga je zapustil moj oče.
Uradni naslov godbe po usta-
novnem občnem zboru je Pi-
halna godba Anzekovi muzi-
kantje Svetina. Nova organizi-
ranost bo omogočila nadaljnji
razvoj godbe. Radi bo nekate-
re nove instrumente in enotne
obleke, razširili bomo pro-
gram. Kljub vsemu pa želimo
ostati taki kot smo in kot nas
ljudje poznajo. Še vedno bomo
i^ali z dušo in srcem ter ohra-
njali tisto, kar smo podedo-
vali.«	tone VRABL
nedeljo, 10. marca, dopoldne
I imel na Svetini prvo vajo
Dvoustanovljeni mešani pev-
[i zbor, ki ga vodi Franc Ka-
ši iz Svetlega Dola: »Po letu
1)57, ko je Svetino zapustil
bvle Bukovac, nismo imeli
^vskega zbora. Ideja se je po-
•Ma ob obnovit\i orgel v do-
j/nači cerkvi. Na ustanovnem
sestanku se je zbralo blizu
ivajset pevcev, žal pa nam
rsaj zaenkrat primanjkuje
loških. Vaje bomo imeli vsa-
10 nedeljo dopoldne, peli bo-
10 domače ljudske pesmi, le-
Ds pa se bomo lotili tudi neka-
erih Slomškovih pesmi.«
Na posnetku po občnem zboru: (v prvi vrsti od leve) Martin Jurkošek, Ladislav in Roman Štarkl,
Marjana Kapel, Franc Romih, Ana Kapel, Hinko Zupane, (druga vrsta) Vinko Ojsteršek, Petra
Štarkl, Marjan Mlakar, Franc Kapel, Jože Vrbovšek, Franc Zupane, Stane Vrbovšek, Slavko
Bukovšek, (stojijo) Damjan Ojsteršek, Slavko Verhovšek, Ivan Ulaga (kapelnik), Štefan Korenak,
Peter Kapel, Franc Kapel in Franc Mlakar, manjkajo Dušan Štarkl, Silvo Čvan, Ivan Jurkošek in
Tone Pestivšek.
Imitacija
Predstavitev knjige Dušana Čatra
Danes ob 21. uri bo v pro-
storih Kljuba v Celju predsta-
vitev najnovejše knjige, ki jo je
napisal Dušan Čater z naslo-
vom Imitacija.
Mlad pisatelj iz Celja je do
sedaj izdal že več svojih knjig
pri založbi Karantanija, kjer
je tudi zaposlen kot urednik.
Njegov prvenec Flash Royal
opisuje epizode iz družinskega
življenja, roman pa so bralci
odlično sprejeli in je postal
prava Uspešnica. Napisal je
tudi tri biografske romane in
sicer o legendarnem italijan-
skem ljubimcu Giacomu Casa-
novi, kontroverznemu literatu
Oscarju Wildeju ter razvpiti
hollywoodski zvezdi Marylin
Monroe. Poizkusil se je tudi v
povsem drugačni zvrsti, pisa-
nju pripovedk za otroke. Na-
pisal je priredbe legend o Pe-
tru Klepcu, Veroniki Deseni-
ški in Kralju Matjažu.
Roman Imitacija je pisan v
prvi osebi in poleg dogodkov,
ki so nastali v pisateljevi do-
mišljiji, vsebuje tudi določene
avtobiografske poteze. Pripo-
veduje o mladeniču, ki živi v
Celju, poleg intelektualnega
ukvarjanja s pisanjem, pa ga
zanima hedonistično predaja-
nje užitkom, predvsem alko-
holu in spolnosti. Glavni lik je
tako pravzaprav klasični bo-
hem iz urbanega okolja, ki ima
mnogo prijateljev in ljubic, s
katerimi preživlja vesele tre-
nutke, a na nek način je tudi
osamljen in nerazumljen. Ro-
man na svojstven način odraža
stanje med današnjo mlado
generacijo, za katero je značil-
no, da priznava drugačne
vrednote, kot so jo prejšnje.
Vendar anarhoidnost, ki je
stalnica pri njegovem doživ-
ljanju okolja, ni toliko nena-
vadna in sporna, razen za
kakšnega konzervativnega
moralista, temveč je predvsem
splet duhovitih zgodb. Za
bralce pa je roman še dodatno
zanimivejši, saj se predvsem
odvija v celjskem ambientu,
na znanih ulicah, lokalih, še
posebej pa v Kljubu, kjer bo
danes potekala njegova pred-
stavitev.
BORIS GORUPIC
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo danes
ob 15.30, za Abonma 1. šolski
in izven, jutri v petek ob 10. in
12. uri, za osnovne šole in v
soboto ob 10. uri, za Abonma
Mravljica in izven, uprizorili
predstavo Čarobni napoj. V
ponedeljek ob 16.30, za Abon-
ma Srednje trgovske šole 2 Ce-
lje in v torek ob 16.30 za Abon-
ma I. Gimnazije 1 Celje, pa bo-
do uprizorili predstavo Nevid-
na roka.
V	Domu kulture v Velenju
bo v soboto ob 10. uri, za Pi-
kin abonma in izven, gostova-
lo Šentjakobsko gledališče iz
Ljubljane, s predstavo Vilin-
ček z lune.
V	Caffee Vajkard v Laš-
kem bo danes ob 21. uri, go-
stoval glasbeni gost Adi Smo-
lar.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v pe-
tek ob 19.30, koncert Orkestra
Akord iz Celja, pod vodstvom
Matjaža Brežnika.
V	Kulturnem centru Laš-
ko bo nocoj ob 19.30, koncert
narodnozabavnih ansamblov, v
okviru Abonmaja polk in valč-
kov, nastopili pa bodo: Franc
Flere s pevko Katjo, Kamniš-
ki Koledniki, dramski igralec
Andrej Kerent ter pesnik in pi-
satelj Ivan Sivec.
V	Kulturnem domu v Slo-
venskih Konjicah bo v sobo-
to ob \ 9. uri, tradicionalno sre-
čanje Ženskih pevskih zborov
iz Zreč, Slovenskih Konjic,
Slovenske Bistrice, Šentjurja
pri Celju in Oplotnice.
V	Razstavnem salonu v
Rogaški Slatini bo v soboto,
16. marca ob 20. uri, koncert
Mešanega pevskega zbora
Upanje iz Rogaške Slatine, pod
vodstvom Andreja Došlerja.
V	petrovški baziliki bo v
nedeljo ob 10.30, koncert ma-
džarskega zbora Juventus, v
okviru Jožefovega sejma.
V	muzeju novejše zgodovi-
ne si lahko do konca junija, še
ogledate razstavo Herman Lis-
j^ spoznava denar. Do sobo-
te, 30. marca pa v Galeriji Ke-
leia razstavljajo dela iz 8. celj-
skih mednarodnih slikarskih
tednov.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti Celje si lahko do 31.
marca ogledate razstavo Slo-
venskega stripa.
V	knjižnici Gimnazije cen-
ter Celje bodo v sredo, 20.
marca ob 17. uri, odprli razsta-
vo Francija Horvata, ki bo
predstavil najlepše fotografske
izdelke z naslovom Lepota na-
rave.
V	Pop teatru raz^stavlja do
29. marca Vojko Volavšek.
V	Osrednji knjižnici v Ce-
lju bo do konca marca na og-
led razstava Potopisov, do kon-
ca aprila pa razstava Ex-libri-
sov, ki jo je knjižnica pripra-
vila skupaj z Društvom exlibri-
stov Slovenije.
V	avli hotela Dobrna je Li-
mit Štore do 29. marca pripra-
vil na ogled razstavo slik aka-
demskega slikarja Franca KoŠ-
ca-Karasa.
V	Pokrajinskem muzeju si
lahko do 30. marca ogledate
razstavo Gotika na Štajerskem.
Na ogled je vsak dan, razen po-
nedeljka od 10. do 18., ob so-
botah in nedeljah pa od 9. do
12. ure.
V	hotelu Merx si lahko do
31. marca ogledate razstavo li-
kovnih del Petre Žmajde.
V	Zdravstvenem domu v
Celju razstavlja likovna dela
Vlado Geršak.
V	tovarni Etol v Škofji va-
si razstavlja Vesna Kajtna.
V	avli Razvojnega centra
Celje razstavlja olja Toni Mo-
har.
Union od 14. do 20.3. ob
16.30, 18.30 in 20.30 avstral-
ski film Babe; Mali Union od
14. do 17. 3. ob 16. in 18. uri
ameriški film Zmeda na pošt-
nem vlaku, ob 20. uri ameriški
film Vročina, od 18. do 20.3.
ob 16. in 18. uri ameriški film
Zmeda na poštnem vlaku, ob
20. uri pa ameriški film Po-
gumno srce; Metropol od 14.
do 20.3. ob 16.30 ameriški film
Zmeda na poštnem vlaku, ob
18.30 in 20.30 pa ameriški film
Nevarna &rca.(Kinopodjetje
Celje si pridržuje pravico do
spremembe programa.)
Kino Dobrna 16. ob 19. uri
in 17. 3. ob 17. uri ameriški
film Profesionalec.
Kino Žalec 14., 13. in 17.3.
ob 20. uri ameriški film Fran-
coski poljub, 15.3. ob 20. uri,
16.3. ob 18. in 20. uri ter 17.3.
ob 18.15 pa ameriški film Ace
ventura - klic divjine.
Kino Rogaška Slatina 16.
in 17.3. ob 17. in 19. uri, ame-
riški film Nimaš pojma.
Kino Polzela 15.3. ob 19.
uri ameriški film Devet mese-
cev, 17.3. ob 17. uri pa ame-
riški film Tomažek.
Kino Vojnik 17.3. ob 18. uri
ameriški film Nora ljubezen.
V	Narodnem domu v Ce-
lju bo v torek ob 17. uri, za-
ključna prireditev z naslovom
"Zlata vrtnica '95".
V	Domu kulture v Velenju
bo danes ob 19. uri, kulturni
večer Maje Navodnik, ki bo ob
diapozitivih predavala o Mada-
gaskarju - v boju 7JdL življenje.
V	dvorani župnijskega
urada Sv. duh v Celju bo da-
nes ob 18.30, predavanje o Me-
jah samozavesti države, dr. Bo-
ruta Koširja.
V	Kulturnem centru Laš-
ko bo jutri, v petek ob 18. uri,
predavanje mednarodnega fo-
tografskega mojstra Vinka
Skaleta, ki bo Bolivijo predsta-
vil v sliki, glasbi in besedi.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
1
Povezava s svetom
Izgradnja telekomunlkacUsklh zmoglllvostl ¥ Šentjurju pri koncu
Občina Šentjur bo po dolgo-
trajnih prizadevanjih občin-
skega vodstva, Telekoma in
krajevnih skupnosti že v pr\'i
polovici letošnjega leta v celoti
pokrita s telekomunikacijski-
mi zmogljivostmi. V zadnjem
času Telekom intenzivno gradi
telekomunikacijske objekte na
še zadnjih, s pogodbo med Te-
lekomom in občino Šentjur,
določenih območjih južnega
dela občine. Tako bodo telefo-
ni omogočili stik s svetom tudi
prebivalcem na nerazvitih ob-
močjih občine, kar bo prav go-
tovo dodatna spodbuda k hi-
trejšemu razvoju teh krajev.
Na optični kabel med vo-
zliščno avtomatsko telefonsko
centralo Šentjur in končnimi
centralami Gk)rica pri Slivnici,
Dob je in Planina pri Sevnici
so v celoti vključeni digitalni
prenosni sistemi, s čimer je že
omogočeno vključevanje tele-
fonov naročnikom po posa-
meznih krajevnih skupnostih.
V	Dobju pri Planini so vsa
dela že zaključena, na telefon-
sko centralo kapacitete 240
priključkov je vključenih 150
naročnikov.
V	Gorici pri Slivnici izgrad-
njo telefonskega omrežja zak-
ljučujejo, prihodnji teden bo-
do na novo centralo kapacitete
480 priključkov preusmerili
obstoječe naročniške priključ-
ke, nato še nove.
Planina pri Sevnici ima no-
vo telefonsko centralo, obsto-
ječe priključke so že preusme-
rili na novo centralo; z izgrad-
njo omrežja in vključevanjem
novih naročnikov bodo pričeli
v mesecu juniju; na novo tele-
fonsko centralo v Loki pri Žu-
smu so preusmerjeni obstoječi
naročniški priključki, za nove
naročnike je omrežje še v iz-
gradnji; v Prevorju bodo
omrežje pričeli graditi v apri-
lu, prav tako povezavo med
Gorico pri Slivnici, montaža
telefonske centrale pa je pred-
videna v maju.
Skupno je na južnem delu
občine Šentjur vključenih že
178 novih telefonskih naročni-
kov, preusmerjenih na nove
telefonske centrale pa je 188
obstoječih naročniških prik-
ljučkov. Ob dogovorih za iz-
vedbo omreži] v tem delu obči-
ne Šentjur so skupno predvi-
devali vključitev 670 naročni-
kov, med samo izvedbo se je
interes krajanov za telefonski
priključek zelo povečal in
predvidevajo vključitev tele-
fonov 824 novim naročnikom.
Projekt financirajo Telekom
Slovenije, občina Šentjur s
sredstvi republiškega prora-
čuna za demografsko ogrožena
območja in krajani. Celotna
vrednost projekta je 266 mili-
jonov tolarjev. Soinvestitorji
se trudijo zagotavljati pogod-
bene obveznosti, doslej jim je v
večini to uspelo in predvideva-
jo, da bo za dokončanje za-
stavljenih nalog tako tudi v
naslednjem obdobju.
BRANKA BIZJAK
V Radečah
dražji vrtci
Po več kot enem letu se
bodo cene za oskrbo otrok
v radeškem vrtcu zopet ne-
koliko zvišale.
Podražitev, ki so jo ne-
kateri člani radeškega ob-
činskega sveta le stežka
potrdili, saj menijo, da bo-
do višje cene še dodatno
ogrozile že tako slab soci-
alni položaj mnogih dru-
žin, bo 15 odstotna, nove
cene pa bodo veljale od 1.
marca. Najvišja vsota, ki
pa jo bo plačalo le malo
staršev, bo znašala 15.956
tolarjev, najnižji prispevek
pa bo po novem znašal
4.620 tolarjev. Nove cene
bodo predvidoma veljale le
do 1. septembra, ko naj bi
jih zopet povišali.
JI
Zdrav vrtec v
Celju
April bo v celjskem vrtcu
Anice Čemejeve minil v zna-
menju številnih prireditev ob
40-letnici vrtca, sredi meseca
pa bodo kot edini slovenski vr-
tec, ki je z vsemi svojimi eno-
tami vključen v projekt Cindi-
Zdrav vrtec, tudi gostitelj
praktičnega dela mednarod-
nega srečanja na to temo.
Vrtec je s svojimi prizadeva-
nji za zdrav način življenja tu-
di dejavno vključen v projekt
Celje — zdravo mesto, vendar
pa zaradi proračunskih omeji-
tev le s težavo uspejo promovi-
rati vse aktivnosti in prizade-
vanja za zdrav način življenja.
O tem bodo v vodstvu vrtca
obširneje spregovorili na da-
našnji novinarski konferenci.
IS
Pred pogodbenim rokom
Nova centrala In telefonski priključki v Rogatcu
Večletne potrebe po novih
telefonskih priključkih na ob-
močju občine Rogatec bodo
kmalu izpolnjene. Delavci Te-
lekoma Slovenije, poslovne
enote Celje, dnevno povečujejo
število novo vključenih tele-
fonskih naročnikov na
omrežje.
Telekom Slovenije in občina
Rogatec sta ob koncu leta 1995
sklenila dogovor o skupnem
financiranju razširitve tele-
fonske centrale Rogatec in
razširitve medkrajevne pove-
zave za telefonsko omrežje.
Vrednost vseh objektov po
predračunu znaša nekaj manj
kot 9 milijonov SIT. Od te
vrednosti Telekom zagotavlja
polovico sredstev, drugo polo-
vico zagotovi občina Rogatec s
sodelovanjem novih naročni-
kov in vključitvijo sredstev za
razvoj demografsko ogroženih
območij. Zmogljivost obstoje-
če telefonske centrale je pove-
čana za 240 telefonskih prik-
ljučkov, predvidevajo pa
vključitev novih 140 naročni-
kov. Rok za dokončanje del je
do sredine leta 1996, razširitev
telefonske centrale pa so Tele-
komovi delavci poslovne enote
Celje uspeli zaključiti že v me-
secu februarju. Novi naročniki
bodo postopoma vključeni do
dogovorjenega roka.
BRANKA BIZJAK
O smislu religij v
CID-u
Mednarodna šola Zlatega
rožnega križa Lectorium Rosi-
crucianum pripravlja preda-
vanje z naslovom »O smislu re-
ligij«. Predavanje bo v petek,
15. marca 1996 ob osemnajsti
lui v Centru interesnih dejav-
nosti v Celju. Vstopnine ni.
N.-M. S.
Soštanjski
krvodajalci
V Šoštanju je v krvodajalski
akciji darovalo kri 189 krvo-
dajalcev, med njimi že petind-
vajsetič Lojza Rihteršič, sicer
tudi zelo aktivna članica Rde-
čega križa in Jože Kolar, ki je
tokrat kri dal petdesetič. Rde-
či križ na območju bivše ve-
lenjske občine še naprej deluje
enotno tako pri odvzemu krvi
kot pri ostalih akcijah, ki jih
ni malo, saj med dmgim še
vedno oskrbujejo nad 900 be-
guncev iz Bosne.
L. O.
Ljudski pevci iz Marija Reke
v Marija Reki v KS Prebold že kar nekaj let deluje skupina ljudskih pevcev. O tem nam je
vodja skupine Cita Galič povedala naslednje:
»Prepevamo že od mladih nog. Pesem nas je spremljala pri vsakodnevnih opravilih, predvsem
pa ob koncu tedna, ko smo po nedeljski maši, žegnanjih, godovanjih, ohcetih ipd. zapeli skupaj.
Ljudski pevci smo del cerkvenega mešanega pevskega zbora Marija Reka, zato nam tudi petje po
notah ni tuje. Zavedamo pa se, da s pristnim prepevanjem starih ljudskih pesmi ohranjamo
izročilo, ki so nam ga zaupali naši predniki za vse tiste generacije, ki prihajajo. Da pa prepevanje
ljudskih pesmi ni samo a capella, jih popestrimo z ljudskimi instrumenti, kot so bršljanov list in
citre. Ravno ob spremljavi citer smo naredili prve posnetke in tako sodelovali pri izdaji moje
kasete in CD plošče z naslovom Cita in citre. Prepevamo največ v domači vasi, priložnostnih
nastopih v okolici, kot organizatorji in pevci smo sodelovali na Osmi podoknici ter nastopili na
slovenski televiziji. V letošnjem letu bomo z Radiom Slovenija pripravili Koncert iz naših krajev
v domači vasi, pripravljamo pa že tudi pesmi za svojo lastno kaseto.«
Na sliki: od leve proti desni Cita Galič, Ida in Kondi Kos, Marjana Gradišek, Franc Serec, Jože
Zupane in Drago Lobnikar.
T. TAVČAR
Prvič skupaj
Od 18. do 23. marca bo na
Gospodarskem razstavišču v
Ljubljani tradicionalni se-
jem Alpe Adria — Turizem,
šport in rekreacija, na kate-
rem se bo prvič kot celota
predstavila tudi občina
Laško.
V Laškem si že nekaj časa
prizadevajo, da bi Sloveniji
in tudi tujini predstavili svo-
jo celostno turistično ponud-
bo, vendar jim to do sedaj še
ni uspelo. Vsak, ki ima turi-
stom kaj ponuditi, se je na-
mreč doslej predstavljal kar
sam, zato bo prav ljubljanski
sejem prvi korak k skupne-
mu nastopanju. Pod za zdaj
še delovnim naslovom »La-
ško se predstavi« bodo na
sejmu Alpe Adria svoje de-
javnosti predstavili Pivovar-
na Laško z gradom Tabor,
Zdravilišče Laško, ki želi na
sejmu opozoriti predvsem na
turistični del svoje ponu(j]
hotel Hum - Aškerc, Kmrt
ska zadruga Laško in Prf
ditveni center s Kulturjj
centrom in dvorano Tri li]jj
Nastop v Ljubljani W
obogatili tudi člani odb^
za obujanje in ohranjJ
starih šeg in delovnih opJ
vil. Prvi dan sejma se
predstavila folklorna skj
na iz Rečice, v sredo b(
predle in prepevale pre^
iz Trobnega Dola, v četri
bodo najmlajši člani %
stičnega društva pokazj
kako so se od znane krj
celjpincerice Marice Le^
kove naučili izdelovati roj
petek bo dan turistične ku
tije Kozmosovih iz PanečJ
Jurkloštru, v soboto pa bo
obiskovalci sejma lalj
spoznali priznano folkloii
skupino Anton Tanc iz Mai
ja Gradca.
Krajevni praznik bo na Resevni
Krajevna skupnost Šentjur-mesto bo tudi ob letoš-
njem prazniku pripravila tradicionalno srečanje na
Resevni. To bo v nedeljo, 17. marca, s pričetkom ob
treh popoldne. Pri srečanju bodo sodelovali tudi Kra-
jevna organizacija zveze borcev in Planinsko društvo,
medtem ko bodo program pri spomeniku pripravili
učenci OŠ Franja Malgaja.
TV
Srečanje stomistov
Tokratno redno mesečno srečanje stomistov celjske regije
v sredo, 20. marca ob 14. uri v Zdravstvenem domu Celje,
Na prejšnjem srečanju je začela delovati posvetovalnica
stomiste. Tako so lahko stomisti ter njihovi svojci po končan
srečanju poiskali pomoč in nasvete pri specialistu kirurgu, |
srečanju pa so imeli poučno predavanje o negi stome ii
sredstvih, ki so na razpolago. Na željo stomistov so se dogoi
rili, da bo na marčnem srečanju predaval specialist kirurg, kij
tudi odgovarjal na vsa vprašanja. Zato celjska sekcija IL
vabi vse stomiste in tudi njihove svojce, da se udeležijo ma
nega srečanja v Zdravstvenem domu Celje.
u,;
Nenavadno srečanje
Območni organizaciji Rdečega križa Laško in Slovens
Konjice pripravljata danes ob 16. uri v gostišču Štormau
Vojriiku zares nenavadno srečanje. Po več kot petih desetlet
se bosta zopet srečali prijateljici, nekdanji taboriščnici, ki i
kot otroka skupaj preživljali in preživeli težke trenutke
svetovne vojne, potem pa se nista nikoli več videli. Našli so j
pomočjo Poizvedovalne službe RK in ker se bosta po 53 le
prvič srečali šele danes, v Rdečem križu še ne želijo izd
njunih imen. Povedali so le, da ena od nekdanjih taboriša
danes živi v Zrečah, druga pa v Kasazah.
Sejem filmov v Zrečah
Včeraj, v sredo, se je v Zrečah v organizaciji Unior turi
Zreče pričel Sejem filmov Zreče 1996. V Večnamenski dvora
Zrečah si tako lahko slovenski distributerji, kinooperaterj
drugi ljubitelji filma ogledajo deset filmskih uspešnic.
Tako je bilo v sredo v Zrečah mogoče videti filme Telegra:
Ženska za umret in Joči, ljubljena dežela, danes se bodo
platnu zreške dvorane odvrteli filmi Jumanji (ob 15.30), Kdo
koga (ob 18.00) ter film Razsodnost in rahločutnost (ob 20.
Jutri, v petek, na zadnji dan sejma, pa bo ob desetih dopol
na ogled film Svet igrač, ob 15.30 Hollandov opus, ob II
Copy Cat, ob 20.30 pa Casino. Sicer pa si lahko psihološki tr
Copy cat danes ob šestnajstih ogledate tudi v dvorani Kult
nega doma v Slovenskih Konjicah.
N.-M
TIIVI-PRO d.o.o.
Krožna ulica 7, 4000 Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1	prodajalca
2	{komercialista
Pogoji:
-višja ali srednja izobrazba trgovske ali ekonomski
smeri
-delovne izkušnje na področju prodaje in organizacij«
dela	I
-vozniški izpit B kategorije
-starost od 25 do 35 let
-3-mesečno poskusno delo
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogoje^
pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: Tim-Pro d.o.o.i
Krožna ulica 7, 4000 Kranj. O izbiri bomo kandidat«
obvestili po pošti.	_ j
Sff. 11. - 14. mare« 1996
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Lepotica ob Savinji
f prenovljenem bivšem hotelu v Laškem bodo sprva le trije
gstinski lokali
Jutri dopoldne bodo v La-
[em uradno odprli prenov-
bivši hotel Savinja,
ekdanjo špitalsko zgradbo,
Itateri se je leta 1825 začela
^odovina laškega pivovar-
iva in ki je bila v kasnejših
,jih preurejena v hotel, je
fjd šestimi leti kupila Pivo-
jrna Laško.
2 obnovo je nekdanji hotel
[obil povsem novo podobo,
Ij^gačna pa bo tudi njegova
jebina. Zgradbo, ki se bo
^slej imenovala le »Savi-
ca«, so po načrtih arhitekta
i^dreja Kemerja obnavljali
.[(oraj leto in pol. Obnova je
stala blizu 4 milijone nem-
ških mark in pomeni tačas
zadnjo veliko naložbo pivo-
varne v gostinstvo in turi-
zem. Pivovarna je celotni ob-
jekt, ki ga bodo za javnost
odprli šele v ponedeljek ali
torek, oddala v najem druži-
ni Aškerc. Prenovljena Savi-
nja ne bo več klasični hotel,
ampak bo predvsem gostin-
sko-trgovski objekt. Hotel-
ske sobe, ki bodo urejene še-
le čez nekaj mesecev, bodo le
v enem nadstropju. V preo-
stalih prostorih bodo trije
gostinski lokali: pivnica, re-
stavracija in kavama ter še
trije lokali, namenjeni trgo-
vinski dejavnosti. Posebnost
prenovljenega objekta sta
tudi dva gostinska vrta. Več-
ji je povezan s pivnico in je
na samem bregu reke Savi-
nje, manjši pa je v atriji.
JI
Praznik KS Center
Devetnajsti marec je dan Krajevne skupnosti Center
Celje, ki ga bodo krajani letos praznovali že sedemnajsto
leto zapored.
V počastitev tega dne so v Krajevni skupnosti Center
izdali bilten, v katerem so predstavili dejavnosti krajevne
skupnosti, slovesna prireditev ob prazniku KS Center pa
bo v ponedeljek, 18. marca ob devetnajstih v dvorani
Glasbene šole Celje, kjer se bodo občinstvu z izbranim
programom predstavili učenci glasbene šole.
N.-M. S.
Odvoz kosovnih
odpadkov
V občini Vojnik so v času
spomladanskega čiščenja in
pospravljanja poskrbeli za or-
ganizirano zbiranje in odvoz
kosovnih odpadkov.
Kontejnerji za kosovne od-
padke bodo v krajevnih skup-
nostih Vojnik in Frankolovo
nameščeni to soboto, 16. mar-
ca, med 7. in 18. uro, v krajev-
nih skupnostih Nova Cerkev
in Dobrna pa prihodnjo sobo-
to. Na oglasnih deskah posa-
meznih krajevnih skupnosti
pa bodo objavljena posamezna
mesta, kjer bodo postavljeni
kontejnerji.
IS
Gorski reševalci v metežu
V	soboto so se na Golteh zbrali gorski reševalci, ki so na 5. Stanetovem memorialu tekmovali v
turno-smučarskem pohodu. Gorski reševalci so morali pokazati vse svoje sposobnosti, saj jih je
med pohodom spremljal pravi snežni metež.
Pohoda se je udeležilo 18 ekip iz Češke, Slovaške, Avstrije in Slovenije, končno razvrstitev ekip
pa so izračunali na podlagi zbranih točk tumo-smučarskega pohoda, vožnje z akijem in nudenja
prve pomoči. Pohodniki so štartali pred hotelom na Golteh, šli preko Kala in Atelskega sedla na
Smrekovec, nato pa mimo Lahovnice ponovno na Golte.
V	kategoriji do 35 let je bila najboljša ekipa iz Češke, Krkonoši, celjska 1. ekipa pa je osvojila
peto mesto in tako niso ponovili lanske zmage. V kategoriji gorskih reševalcev nad 35 let so bili
najboljši člani ekipe Jezersko.
US
»Ponesrečencu« druga dva člana ekipe nudita prvo pomoč.
Zborovali zgornjesavinjski šoferji
člani združenja šoferjev in
avtomehanikov Zgornje Sa-
itijske doline so se zbrali
linulo nedeljo dopoldan v
ostišču Trobej v Gornjem
Uradu na 41. rednem letnem
bčnem zboru. Zborovanja
D se udeležili tudi predstav-
iki združenj iz Velenja,
ialca. Laškega, Zveze zdru-
enj Slovenije iz Ljubljane,
(dsostvoval pa je tudi župan
lobfine Gornji Grad Toni Ri-
W
1 Po burnem uvodu, ki ga je
povzročil eden izmed članov
Mruženja v zvezi z material-
p platjo poslovanja, so se
lato lotili učinkovitega po-
ročanja o delu, o problemati-
b in načrtih. Po poročilu
predstavnika mozirske poli-
cijske postaje, predstavnika
pv Zgornje Savinjske doli-
pe, predsednika združenja
Viktorja Kovača in pred-
itavnikov ZZŠAM Slovenije,
so lahko prisotni ugotovili,
da je delovanje društva z ne-
kaj sto člani več kot potreb-
no. Združenje šoferjev in av-
tomehanikov deluje na po-
dročju vseh petih občin Za-
drečke in Zgomjesavinjske
doline. Pri delu jih župani
teh občin podpirajo, pro-
blem pa je seveda materialna
plat.
Zal pa jim tudi s skupnimi
močmi ne uspe posodobiti
cest. Spet so namreč govorili
o nemogoči cestni povezavi
med Ljubnim in Lučami,
preplastitvi cest skozi Gornji
Grad in Spodnjo Rečico ter o
nujnih korenitih posegih na
ozki regionalni cesti med
Nazarjami in Gornjim
Gradom.
Člani ZŠAM Zgomjesa-
vinjske doline so na zboru
sprejeli sklep o nameravani
cestni zapori, če do prepo-
trebnih rekonstrukcij in gra-
denj ne bo prišlo do sredine
letošnjega leta.
Ob koncu srečanja so skle-
nili, da poskušajo poiskati
prostor za delovanje združe-
nja, dogovorili so se za nujne
naloge v letošnjem letu, še
naprej pa nameravajo sode-
lovati s policijo, šolami. Sve-
tom za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu (katerega
dejavnost je zaradi kadrov-
skih težav in financiranja
precej osiromašena) ter zve-
zo, v katero je združenje
vključeno.
Vsekakor je potrebno še
poudariti, da so poklicni
vozniki in še zlasti člani
ZŠAM bistveno manjši krši-
telji predpisov v cestnem
prometu in da so marsikdaj
za vzgled vsem ostalim. Vod-
stvo dmštva je podelilo dva-
najstim članom značke s sre-
bmim vencem, 21 članom pa
priznanje za zasluge za
uspešno in marljivo delo.
JOŽE MIKLAVC
Parkirnina tudi popoldne
Konjiški svetniki so na zadnji seji potrdili spremenjene
cene parkirnine v starem mestnem jedru Slovenskih Ko-
njic.
Po novem bodo parkirnino ponovno zaračunavali tudi
popoldne. Ob vstopu v parkirno območje bo potrebno
plačati 50 tolarjev za prvo uro parkiranja, za vsako
nadaljnjo pa še sto. Za štiri tisoč tolarjev bo mogoče kupiti
mesečno karto. Ob razpravi o teh novostih so konjiški
svetniki opozorili na številne probleme s parkiranjem
osebnih in tovornih vozil v mestu in občinsko upravo
zadolžili, da v šestih mesecih pripravi načrt celostne ure-
ditve parkiranja in prometa v občini.
B.F.
Cas za sajenje sadnega drevja
Pomlad je pred vrati in s tem tudi čas za sajenje sadnega drevja in grmičevja. Ko so
^mperature preko dneva nad O stopinjami Celzija in zemlja ni več zmrznjena, lahko pričnemo s
^sjenjem. Razhčne sorte sadnega drevja in grmičevja imajo tudi v Sadjarstvu Mirosan in sicer na
^dežu delovne organizacije v Kasazah pri Petrovčah. Po besedah vodje proizvodnje dipl. ing.
^gr. Vlada Korberja, imajo več kot 120 različnih sort sadnega drevja in grmičevja po zelo ugodnih
^^Hah. Na voljo so tudi stare sorte jablan kot so carevič, krivopecelj, mošancelj, kanada, bobovec,
'*^Učnik in druge. Ob nakupu nudijo tudi strokovne nasvete, kako saditi.
T.T.
Ulica Ivanke Uranjek 6 - 3310 Žalec - tel.: 715 401, 715 402-fax: 715 402
ŠIRITEV IZOBRAŽEVALNE PONUDBE
NA UPI - LJUDSKI UNIVERZI ŽALEC
UPI - ljudska univerza Žalec tudi v letošnjem letu ostaja zvesta svoji razvojni
strategiji širjenja svoje izobraževalne ponudbe in sistematičnega uvajanja novih
izobraževalnih oblik tako v lokalnem, kot regijskem okolju.
Zelo uspešno uvajamo nove izobraževalne programe za odrasle na področju šol-
skega izobraževanja (OŠO, Strojništvo, Elektro, Ekonomsko-komercialni tehnik,
Trgovec, Visoka upravna šola, Fakulteta za organizacijske vede, Pedagoška fa-
kulteta...), splošnega izobraževanja (tuji jeziki, delavnice za brezposelne, študijski
krožki, tečaji vodenja poslovnih knjig, tečaji za voznike motornih čolnov, delavnice
besedne in nebesedne komunikacije...), še posebno pozornost pa posvečamo ve-
rificiranju novih programov usposabljanja na različnih stopnjah.
Tako smo verificirali in ponudili okolju in potencialnim udeležencem:
1.	USO programe I. in II. stopnje, v katerih
lahko pridobijo udeleženci poklice, kot so
na primer: - zidar za zidanje in ometava-
nje, tesar opažev, krivilec armatur, pomož-
ni skladiščni delavec, skladiščni transportni
delavec
2.	Programi usposabljanja po zaključeni V.
stopnji izobrazbe:
-program usposabljanja za računovodje
-program usposabljanja za poslovnega se-
kretarja
-program usposabljanja za vodenje poslo-
vanja v manjših podjetjih
Nekateri programi že uspešno potekajo,
nekateri pa so v teku priprav pred izved-
bo.
3.	V fazi verifikacije pa je izredno zanimiv
PROGRAM USPOSABLJANJA ZA KO-
MERCIALISTA po V. stopnji izobrazbe.
Program je zelo primeren za zaposlene na
področju trgovine, prodaje, komerciale... in
daje dodatna strokovna znanja ljudem s
končano štiriletno srednjo šolo, ki oprav-
ljajo delo na teh področjih.
Ocenjujemo, da bomo uspešno zaklju-
čili postopek verifikacije do konca me-
seca APRILA 1996 in nato pričeli z izva-
janjem programa.
Ker so že nekatere institucije ponujale
ta program kljub temu, da še nimajo us-
trezne verifikacije, smo se tudi sami od-
ločili, da pričnemo zbirati prijave za vpis
v program KOMERCIALISTA. Vendar
bomo pričeli z izobraževanjem po oprav-
ljeni verifikaciji (predvidoma v MAJU), saj
želimo dati kandidatom, ki bodo uspe-
šno zaključili program, verificirano diplo-
mo in poklic, ne pa mačka v žaklju.
Torej, dragi bralci, če želite strokovne in-
formacije, opraviti kvaliteten in verifici-
ran program, ne odlašajte in pokličite UPI
- ljudsko univerzo Žalec, kjer si bomo
vzeli čas za vas, saj to je šola prijaznih
ljudi.
Št. 11. - 14. mare« 199«
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
I
V torek Jožefov sejem
Na osrednjem sejmu v žalski občini pričakujejo preko sio razstavljavcev — Bogata
ponudba In več zabave
Prihodnji torek, 19. marca, bo v Pe-
trovčah tradicionalni Jožefov sejem.
Letos bo to že osma sejemska priredi-
tev, v vseh teh letih pa si sejem dodo-
bra utrdil svoje mesto med prodajalci
in obiskovalci iz celotnega celjskega,
pa tudi širšega slovenskega prostora.
Organizatorja Jožefovega sejma,
Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče
in Kmetijska svetovalna služba Žalec,
se tudi letos držita ustaljenega in pre-
verjenega koncepta. Živahen sejemski
utrip se bo pričel v zgodnjih jutranjih
urah, ko bodo razstavljavci začeli pri-
pravljati stojnice in dovažati blago.
Letos pričakujejo v Petrovčah 130 do
150 razstavljavcev, stojnice pa bodo
postavili ne le na osrednjem priredi-
tvenem prostoru v okolici zadružnega
doma, temveč jih bodo razporedili tudi
na ulici vse do petrovške šole oziroma
če bo potrebno, morda tudi do petrov-
ške bazilike. V njej bo ob osmih kot
običajno sveta maša, ob pol enajstih
pa se bo v baziliki pričel koncert pev-
skega zbora Juventus iz Madžarske.
Jožefov sejem bodo za obiskovalce
uradno odprli ob desetih. Na stojnicah
bo tudi letos mogoče kupiti vse tisto.
kar potrebujejo kmetovalci in vrtič-
karji pred začetkom spomladanskih
opravil, na ogled bo bogata razstava
kmečkih dobrot ter orodja, ki so ga
kmetje nekoč uporabljali pri svojih
opravilih. Ob enajstih se bo pričela
licitacija in demonstracija različnih
strojev, popoldne ob pol dveh pa bodo
organizatorji podelili priznanja za
najboljše kmečke salame, najbolj do-
ber kmečki kruh ter najboljše vino sa-
vinjskih vinogradnikov.
Jožefov sejem v Petrovčah je zaradi
svoje odmevnosti v širšem slovenskem
prostoru dobil tudi podporo v domači,
žalski občini. Sejmu naj bi namreč
uradno priznali status osrednjega sej-
ma v občini. Organizatorji pa so letos
več pozornosti namenili zabavnemu
delu sejma. Na igrišču poleg petrovške
osnovne šole bo postavljen velik šotor,
v njem bo prostora za približno tisoč
obiskovalcev, ki bodo v torek dopold-
ne najprej prisluhnili najmlajšim, v
popoldanskih urah pa ansamblu Ves-
na in pevki Ireni Vrčkovnik. Za vstop-
nino na Jožefov sejem bodo obiskoval-
ci odšteli 200 tolarjev.
IB
Po zadnjih informacijah je Jožefov sejem
v Petrovčah zaradi slabega vremena z 19.
marca prestavljen na soboto, 30. marca.
Jubilejni XXV. vaičicov večer
v soboto je bila v dvorani
Narodnega doma v Celju
tradicionalna prireditev — ju-
bilejni XXV. valčkov večer.
V petdesetih letih je bilo v
Celju kar nekaj podobnih
plesov. Bil je akademski
ples, zdravniški ples, trgov-
ski ples, ples inženirjev in
drugi. Kriza, ki je zajela naše
mesto v začetku šestdesetih
let, se je odrazila tudi na
družabnem življenju Celja-
nov. Zato so se predstavniki
takratnega Turistično olep-
ševalnega društva Celje in
Zdravniškega društva Celje
dogovorili, da bodo skupaj
organizirali Valčkov večer,
ki je postal osrednje celjska
tovrstna prireditev.
Tako kot vse stvari v živ-
ljenju je imela prireditev do-
bre in slabe čase. Zgodilo se
je, da sta obe društvi organi-
zirali svoje plese, zgodilo se
je tudi, da so kakšen Valčkov
večer morali odpovedati.
Entuziasti pri Turističnem
društvoi Celje pa so kljub
vsem težavam vztrajali. Pred
tremi leti so se ponovno od-
ločili za skupno organizaci-
jo, kar se je pokazalo za po-
zitivno, saj so v letošnjem le-
tu morali odkloniti kar nekaj
ljubiteljev dobre glasbe in
plesa.
V soboto zvečer je udele-
žence plesa zabaval Celjski
plesni orkester Žabe s pevko
Alenko Godec, prireditev pa
je povezovala Miša Molk.
Plesno točko je pripravila
skupina Harlekin Ane Vovk-
Pezdir. Za gostinske storitve
je tudi letos dobro poskrbelo
Zdravilišče Laško, slavnost-
no dekoracijo dvorane pa so
uredile pridne roke aranžerk
in cvetličark Cvetličarstva
Vodiflor iz Vojnika.
Ostani miren
Slovensko društvo za
promocijo in vzgojo za
zdravje vabi na ogled raz-
stave Ostani miren. Raz-
stava je na ogled do sobote,
16. marca, v Muzeju novej-
še zgodovine v Celju.
Potujočo razstavo Ostani
miren je podarila organiza-
cija Radix iz Švice, pope-
strili so jo z izdelki otrok iz
treh celjskih vrtcev, name-
njena pa je za podporo psi-
hosocialnemu zdravju.
»Človekova sreča, zdravje,
način življenja, zadovolj-
stvo in življenje v skupno-
sti so vsakemu posamezni-
ku nujno potrebni, nenado-
mestljivi. Nastajajo tam,
kjer je veliko dobre volje,
znanja, želja za sodelova-
njem, za rast in napredek.
Zato je potrebno sodelova-
nje, učenje, razumevanje in
potrpljenje. Prav na to želi-
mo opozoriti,« so zapisali v
vabilu.
US
Nova podoba gostišča Ciril
Gk)Gtišče Ciril iz Sodne vasi, v neposredni bližini kampa Atomske toplice, ima od prejšnjega
tedna novo podobo. Lastnika: Martina in Ciril Blatnik sta s posodobitvijo gostišča po osmih letih
delovanja pridobila še 70 gostinskih sedežev, tako da lahko sedaj sprejemajo tudi do 120 gostov.
Ob petkih in sobotah bodo poskrbeli tudi za ples ob živi glasbi, goste pa pričakujejo tudi z novo,
razširjeno gostinsko ponudbo. Prenovljeno gostišče vsekakor predstavlja dobrodošlo popestritev
kulinarično-turistične ponudbe teh dobro obiskanih turističnih krajev. Na posnetku: bogato
obložena miza na otvoritvi prenovljenega gostišča.
EP
Zbor
hortii(ulturnega
društva
Nocoj ob sedemnajstih bo v
stranski dvorani celjskega Na-
rodnega doma občni zbor Hor-
tikulturnega društva Celje, na
katerem bodo med drugim tu-
di razrešili star in izvolili nov
izvršni odbor društva. Občne-
mu zboru bo sledilo predava-
nje Mihe Ogorevca iz Ljublja-
ne, ki bo govoril o pomenu
hortikulture in predavanje po-
pestril tudi z diapozitivi s hor-
tikulturne ureditve kraja na
Tenerifih. Na občni zbor so
vabljeni tako člani hortikul-
turnega društva kot tudi vsi
ostali, ki jih to področje za-
nima.
N.-M. S.
Počitnice ob računainiicih
Nekateri učenci, dijaki in študentje so počitniške
dneve izkoristili za spoznavanje številnih novosti, ki
jih nudijo računalniki. Program tovrstnega aktivnega
preživljanja časa je v Laškem pripravil Mladinski kul-
turni center K.U.L. Laško.
V sodelovanju z Biro teal in šolo so okrog 150 obi-
skovalcem v štirih dneh predstavili vrhunsko računal-
niško tehniko za osebno uporabo, otroci so se ob petih
računalnikih zabavali z najnovejšimi računalniškimi
igrami, dijaki in študentje pa so pokazali veliko zani-
manja za iskanje po Internetu. Ogledali so si različne
predstavitvene lokacije, med njimi tudi Laško, kot ga
je predstavila Pivovarna, poslušali glasbo in se pogo-
varjali z osebami drugih krajev našega planeta. Zak-
ljučni dan je potekal v znamenju pravega tekmovanja
na računalniku v igri Doom II. Po sistemu izločanja je
v hudi konkurenci zmagal sedemletni Aljoša Ortl, ki je
ob še treh finalistih prejel bogato nagrado podjetja
Biro teal.
VLADO MAROT
Vsaif išče svoj ioo
Piše: Zoran Pevec
z drugimi besedami - vsak
išče svoj izgled, videz, zuna-
nji pa tudi notranji izraz. Vsak
na svoj način, pa vendarle. Ker
človek ne pride na svet niti z
zrcalom niti kot llchtejevski fi-
lozof (jaz sem jaz), se najprej
vidi, opazuje v drugem člove-
ku. Kasneje, skozi celo svoje
življenje poskuša temu "druge-
mu" biti tudi podoben. Človeš-
ka želja je torej želja po želji
drugega. To morda nekoliko
zapleteno definicijo lahko v
trenutku razvozlamo s pogle-
dom na sosedov avto (če je ta
seveda boljši od našega). De-
jali smo, da vsak človek išče
svoj izgled in načinov za do-
sego tega cilja je ogromno.
Nekdo to počne t^o, da se ob-
lači po modi, kdo drug tako,
da si pusti rasti dolge lase, ali
da se morebiti ostriže, spet tret-
ji se ekscentrično obn^a. Pa-
metnejši poskušajo doseči svoj
cilj - se pravi svoj videz, s tem,
da poskušajo postati dobri
športniki, umetniki, strokov-
njaki na kakšnem področju,
morda celo znanstveniki. Na
žalost je takšnih precej manj
kot ostalih. Razlog za to mo-
ramo vsekakor iskati v tem, da
je za dosego teh ciljev potreb-
no vložiti neprimerno več tru-
da. Če opazujemo človeka iz
sociološkega oziroma iz psiho-
loškega vidika ugotovimo, da
lahko mislečega človeka (ho-
mo sapiens) opredelimo še z
vrsto drugih izrazov kot so ho-
mo faber (tehnično delujoče
bitje), bomo oeconomicus, bo-
mo ludens (interpretacija člo-
veka kot igrivega bitja), homo
humanus (poudarjenost člo-
večnosti v človeku)... Za so-
dobno družbo je na žalost pre-
cej značilen tudi izraz homo
duplex, ki pomeni predvj
označitev človeka z dvo
moralo. To je človek, ki seij
zven obnaša drugače kot v
snici misli. Ali paje recim
domačem okolju prav prij^
človek, dober mož in od(
službi pa pravi diktator. No,
kršenkoli je videz, look člg
ka, jasno je, da je za vsal«
posameznika zelo pomenil
Naš image, podoba, je post
Ijanje pred drugimi, zato di
se zdeli samim sebi bolj
membni. JAZ sem tu in hoi
da drugi to vidijo. Važno je
mo kakšen vtis bom naredi
druge, ne glede na to kak
sem v resnici. Če sem dej
sko dober je seveda ponx
bno, toda ali je v stvarnem 1
Ijenju res tako? To je podre
etike, ki pa že prerašča o|
.sestavka.
Pred kratkim sem se pq
varjal s prijateljem, priznai
slikarjem. Kar malo razoča
je potamal, da večina znane
kijih srečuje hvali njegov
nanji videz (menda sije kil
novo obleko), skoraj nihče
se ne spomni njegovih si
Skratka, povedati želim, da
konec koncev, za človeka
liko pomembnejše kar im
glavi kot pa na njej. Recii
da hoče vsakdo imeti svoje
trt ure slave, svoje četrt urei
nifestacije. V redu. Na prii
nekdo piše po stenah. Tc
look, label, znamenje, kot[
vi sociolog in filozof Baud
lard. Ampak menda si nih&
predstavlja, da se izjaz, li
človeka, ki čečka po zido
lahko primerja s pisateljske
znanstveno besedo. Samo
stran meja vrednot je la)
marsikaj dopuščeno, 7not.
njih pa veljajo točno dolol?
pravila, ki sijih ljudje zago
vo nismo izmislili samo zj
di lepšega zunanjega videz
V Vitanju verjamejo v turizem
Na občnem zboru Turi-
stičnega društva Vitanje je
zdaj že bivši predsednik
Slavko Krajnc predstavil
dosedanje delo, ki je bilo
usmerjeno k oživitvi tu-
rizma.
V Vitanju se zavedajo, da
bo za turistični razcvet po-
trebno še obilo truda, zato so
člani društva že pripravili
program dela v tem letu.
Kraj bodo uredili s cvetlični-
mi koriti in nasadi rož, po-
stavili bodo oglasne deske,
klopi in koše za smeti. Tudi
letos bodo postavili mlaj,
prej kot lani pa se bodo zače-
li pripravljati na tradici-
onalno Holcarijo, saj se za-
vedajo, da ta turistični dogo-
dek obujanja spominov na
stare običaje vitanjski turi-
zem še kako potrebuje.
Člani društva so izvolili
nov dvajsetčlanski upravni
odbor, ki mu bo odslej pred-
sedoval Mirko Polutnik. Vi-
tanjčani vedo, da lahko
privlačnejši podobi kr
pripomore vsak sam s sfc
nim urejanjem svoje ne]
sredne okolice. Zato so za
po urejene nasade rož po(
lili priznanja. Te so prejf
Marija Kušar, Marica Roš
Marija Volk, Pavla Poki
Angelca Makovšek, Regi
Hrovat, Fanika Iršič, Mar
Mlinšek, Ivanka Jakop
Maja Plankl.
Najštevilčnejši iz Gorenja
Drugo državno pr\'enstvo Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) na Sori
planini je minilo v znaku množičnosti in lepega vremena. Na igrah je bilo najštevilčn'!
zastopstvo SKEI Gorenje, ki si je priborilo nekaj prvih mest, sicer pa so si ekipno zrn'
prismučali kovinarji s Koroške.	^^^
Sff. 11. - 14. mare« 1996
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Gostoljubnost - nasmeh turizmu
90lzelanl in Gornjegrajčanl nalhollšl
[ ^'a širšem celjskem turi-
Ljčnem območju deluje 31
j^rističnih podmladkov, ki
jih povezuje Celjska turistič-
na zveza. V zadnjem času
pomembno vlogo tudi
vsakoletno tekmovanje iz tu-
^2ina, ki ima predstavitveno
jfl selekcijsko nalogo za fi-
nalno tekmovanje na otro-
jjiem turističnem festivalu
ifurizmu pomaga lastna
glava.
Tako je minuli konec ted-
na na Polzeli potekalo regij-
sko tekmovanje iz turizma
pod naslovom »Gostoljub-
nost - nasmeh turizmu« v or-
ganizaciji OŠ Polzela in
Celjske turistične zveze. Pol-
2elani so se izkazali z odlič-
no organizacijo in veliko me-
ro gostoljubnosti. Njihov
simbol - sonček je bilo mogo-
če začutiti na vsakem kora-
ku. Gostili so deset turistič-
nih podmladkov iz OŠ Frana
Roša Celje, Frana Kocbeka
Gornji Grad, Primoža Tru-
barja Laško, Blaža Amiča
Luče, Slovenske Konjice,
Petra Šprajca — Jura Žalec, 1.
OŠ Rogaška Slatina, Gorice,
Velenje, Zreče ter OŠ Vere
Šlander Polzela.
Mladi tekmovalci so nas
obogatili s svojimi pogledi
na gostoljubnost, ki so jih
predstavili skozi tri tekmo-
valne dele. Izdelati je bilo
potrebno raziskovalno nalo-
go, postaviti razstavo in odr-
sko predstavitev. Komisija,
ki je bila sestavljena pod
vodstvom prof. Zorana Vud-
lerja, je imela težko nalogo,
saj so se vsi podmladki zelo
potrudili.
Prvo mesto je pripadlo OŠ
Vere Šlander Polzela, pod
vodstvom mag. Marinke Ma-
rovt. Raziskali so gostoljub-
nost v svojem kraju in pre-
poznali razvoj turizma skozi
malteški viteški red. Drugo
mesto je osvojila OŠ Blaža
Arniča iz Gornjega Grada,
pod vodstvom mentorice
Mete Mlačnik, ki je na duho-
vit način in v verzih predsta-
vila, kako se ne bi smelo do-
gajati z gostoljubnostjo v eni
od gostiln in kako so gosto-
ljubni v drugi gostilni. Turi-
stična podmladka teh dveh
šol bosta nadaljevala tekmo-
vanje na 10. turističnem fe-
stivalu »Turizmu pomaga
lastna glava«, ki bo 25. in 26.
aprila v Mariboru, kjer se bo
pomerilo 12 najboljših slo-
venskih šol. Na sliki: Turi-
stični podmladek OŠ Polzela
z mentorico mag. Marinko
Marovt.
T. TAVČAR
Železniško
postajališče
na Bregu
pri Polzeli
že pred leti so se na po-
budo Krajevne skupnosti
Polzela začeli razgovori za
izgradnjo železniškega po-
stajališča na Bregu pri Pol-
zeli.
Za to postajališče so bili
zainteresirani tudi v Polze-
li, tovarni nogavic, saj je v
neposredni bližini, na delo
pa se vozi več sto zaposle-
nih. Na pobudo krajanov
so pred dnevi te aktivnosti
zopet oživele.
V razgovoru v prostorih
KS s predstavniki sloven-
skih železnic s področja tr-
ženja je bilo ugotovljeno,
da bi gravitiralo na to po-
stajališče okrog 1500 kra-
janov iz Brega pri Polzeli,
Orove vasi, Založ in dela
Ločice ob Savinji. V koli-
kor bodo nadaljnje tržne
raziskave pozitivne, bi bilo
predvidoma postajališče
zgrajeno v drugi polovici
prihodnjega leta.
T.T.
Vesele zimske igre
Zadnji dan zimskih šol-
skih počitnic je tekaška sek-
cija športno-kulturnega in
izobraževalnega društva
Škid Trim Podkraj-Kavče
priredila še zadnje tekmova-
nje v sklopu veselih zimskih
iger, tokrat v sankanju in
vožnji z zračnicami.
Ugodne snežne razmere so
omogočile, da so kar na trav-
nikih blizu središča vasi
Podkraja pri Velenju izvedli
tekmovanje v slalomu, smu-
ku, smučarskih skokih in te-
ku. Uspešnost tekmovalcev
so ocenjevali po vzoru FIS
točkovanja. Po koncu so naj-
boljši v večih starostnih ka-
tegorijah prejeli diplome in
priložnostna darila pokrovi-
teljev.
Najboljša v najmlajši otro-
ški kategoriji sta bila Špela
in Tomaž Berlot, pri otrocih
do 11. leta starosti sta bila
prva Mojca Ramšak in Bošt-
jan Juvan, do 15. leta pa Ni-
na Korošec in Irena Meža ter
Grega Korošec. Med mladin-
ci sta se izkazala Nina Feli-
cijan in Borut Bedenik, med
člani pa je vsa prva mesta
osvojil Zdenko Berlot.
HINKO JERČIČ
^ vožnjo na zračnicah so člani tekaške sekcije Škid Trim Podkraj-Kavče sklenili vesele zimske
'gre.
Ustanovili
mladinslci odsek
Pred kratkim so se na svo-
jem rednem občnem zboru se-
stali člani Planinskega dru-
štva Dobrovlje Braslovče. Go-
vorili so o delu v lanskem letu,
■Zvolili odbor, ustanovili so
Jnladinski odsek in sprejeli
program dela za letošnje leto.
Braslovški planinci so pose-
zadovoljni, ker se je lani
precej povečalo število članov,
^led drugim so organizirali ta-
bor z mladimi na Pokljuki in
Se udeleževali orientacijske li-
ge. Zelo dobro .sodelujejo s
tamkajšnjo o.snovno šolo, še
slasti pri organiziranju šole v
•Naravi, veliko pozornosti pa so
fiamenili vzgoji vodnikov. Le-
tos so bili z mladimi dva dni
'ia Kopitniku in Gorah, poleg
tega pa načrtujejo izlete po
Savinjski in Slovenski planin-
ski poti, obisk Julijskih in Sa-
vinjskih Alp, organizirali bodo
pohod v Belo Krajino in na
Gorjance, nočni pohod na Be-
zovec in zaključili z orientacij-
sko ligo. Julija načrtujejo še
mladinski tabor.
Delo z mladimi planinci je
že doslej bilo dobro organizi-
rano, kljub temu so se v Bra-
slovčah odločili še za ustano-
vitev mladinskega odseka. De-
lo z mladimi bo vodil planin-
ski vodnik Franci Kumer. Po-
leg tega pa člani tega planin-
skega dru.štva skrbijo za žig na
žovneškem gradu, ki je neob-
vezna točka Savinjske planin-
ske poti. Žal pa ta žig vse pre-
pogosto izginja, opozarjajo
planinci.
BJ
Cesta - šempetrska mora
34 tisoč vozu dnevno skozi Šempeter in Dobrtešo vas
Prav malo domišljije je po-
trebno tistim, ki ne živijo v
Šempetru v Savinjski dolini,
da bi razumeli stisko kraja-
nov Šempetra in Dobrteše
vasi zaradi magistralne ce-
ste, ki njihov kraj deli na dva
dela, po njej pa vsak dan v
neprekinjeni koloni zdrvi
okrog 34 tisoč vozil.
Ob tem je treba povedati,
da so na eni strani ceste šola,
vrtec, cerkev, banka in bla-
govnica, na drugi strani pa
železniška postaja, pošta,
krajevni urad in pokopališ-
če. Zaradi tega so krajani
prisiljeni mnogokrat prečka-
ti cesto, kar je še posebno
nevarno za otroke.
Ob gradnji žalske obvoz-
nice je bila načrtovana tudi
prometna ureditev na magi-
stralni cesti skozi Šempeter
in Dobrtešo vas. Med drugim
je bila predvidena postavitev
semaforjev v križiščih pri
Hmeljarskem domu, Blagov-
nici in SIP-u ter pri odcepu
ceste proti Polzeli. Od tega je
bil postavljen le semafor pri
SIP-u in še ta deluje samo v
času delovne izmene. Oba
kraja sta še danes brez sema-
forjev in tudi brez varnega
vključevanja na magistralno
cesto. Še bolj pa jih moti
prehajanje pešcev, saj razen
nekaj označenih prehodov
zanje ni nobenega zagotovila
varnosti.
Šempetrani in Dobrtešani
se sprašujejo, ali bo potreb-
nih še več žrtev, da bodo te
pereče probleme odgovorni
uredili, ali pa jih bo promet-
ne zagate rešila šele avto ce-
sta Arja vas-Vransko. Vse-
kakor zahtevajo, da ob vsak
dan večjem prometu (znano
je, da je ta cesta ena najbolj
obremenjenih v Sloveniji) za
varnost prebivalcev poskrbi-
jo v najkrajšem času.
T. TAVČAR
Akcija bo
v pivovarni
Jutri, v petek bo v Pivo-
varni Laško potekala prva
krvodajalska akcija v le-
tošnjem letu v občini
Laško.
Trajala bo od 7. do 11.
ure in bo namenjena vsem
delavcem pivovarne in kr-
vodajalcem, krajanom ter
zaposlenim iz Laškega,
Marija Gradca, Rečice,
Šentruperta in Vrha nad
Laškim. Udeležijo se je
lahko vsi zdravi krajani in
delavci, stari od 18 do 65
let in krvodajalci, ki jim je
od zadnjega darovanja krvi
preteklo vsaj štiri mesece.
Organizatorji prosijo in va-
bijo, da se akcije udeležite
v čim večjem številu.
V. MAROT
Marčevski pohod na Šmohor
Planinsko društvo Laško vabi na enajsti tradicionalni mar-
čevski pohod na Šmohor, ki bo to nedeljo, 17. marca.
Start pohodnikov bo med 7. in 10. uro pri lipi nad samopo-
strežno trgovino Debro. Do doma na Šmohorju bo za približno
uro in pol hoda, tam pa bo ob 11. uri kratek kulturni program s
podelitvijo značk, potrdili pa bodo tudi kontrolne kartončke.
Vabljeni torej na Šmohor!
Arničev pohod na Raduho
Planinsko društvo Luče ob Savinji pa vabi to soboto, 16.
marca, na šesti Arničev zimski pohod na Raduho, ki je posvečen
slovenskemu skladatelju Blažu Amiču, rojaku izpod Raduhe.
Start bo med 6.30 in 8. uro pred gostilno Kmet v Lučah, kjer
se bodo vsi udeleženci okrepčali s čajem in dobili ustrezne
informacije za pot. Do cilja, planinske koče na planini Loki, je
za približno tri ure zmerne hoje. Nato bodo evidentirali pohod-
nike in trem podelili tudi praktične nagrade. O nadaljevanju
poti na razgledni vrh bo odločala Gorska reševalna služba Celje,
ki bo vseskozi spremljala pohod, odvisno pač od vremenskih
razmer. Vsi pohodniki morajo biti primemo oblečeni in obuti,
pač primemo zimskim razmeram, saj je iz Luč na Raduho kar
1.500 m višinske razlike.
M. MAROT
Talne obloge polepšajo dom
Ob kopici novih prodajaln na območju žalske občine, ki
ponujajo to in ono, je prav dobrodošla nova specializirana
prodajalna za talne obloge in dekorativne tkanine, ki so jo v
soboto dopoldan odprli na Šlandrovem trgu v Žalcu. Trgovina,
ki nosi imel Sintex, je last Matjaža Siršeta. To je edina trgovina
s tako ponudbo v Savinjski dolini.
V prodajalni je na izbiro okrog dvesto vrst talnih oblog iz
različnih materialov, različne kvalitete in širine. Poleg tega
imajo na izbiro veliko tekačev, dekorativnih tkanin, zaves,
namiznih prtov in dmgega. V trgovini kupljeno blago ali talne
obloge na željo kupcev tudi brezplačno zarobijo in pripeljejo na
dom.
Otvoritev je bila zelo slovesna, saj je trgovino blagoslovil
preboldski župnik Franc Serec, igrala pa je preboldska godba
na pihala. Na sliki: utrinek iz nove prodajalne. .j, BAVČAR
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
ŠPORT

Jurkovič bojkotira Rogaško?
Rogaška je doma izgubile že
tri tekme zapored, še bolj bo-
leča pa je igra Jurkoviča. Pro-
ti KS Polzeli je dosegel dve
točki, proti Interierju nobene
in mnogi razmišljajo o namer-
nem bojkotu edinega slatin-
skega reprezentanta, ki je sla-
bo zaigral že petič zapored.
Slatinčani so v lokalnem der-
biju imeli kar 30 metov za tri
točke. Polzelani pa so odlično
zaigrali v zadnjih štirih minu-
tah, ko so po Tillerjevi tehnični
naredili delni izid 21:5. Konč-
no so premagali tudi Idrijo in se
vključili v boj za končnico, ki
je za Rogaško tudi ob vrnitvi
Sušina vse bolj oddaljena.
Skupščina KZS bo 20. aprila
na Polzeli in bo odločala o no-
vem tekmovalnem sistemu. V
sezono 1996/97 bi bili še na-
prej A-1 in A-2 liga, za prva-
ka bi bilo osem ekip zaradi
manjšega števila prostih ter-
minov razdeljenih v dve sku-
pini (prvi, četrti, peti, osmi in
drugi, tretji, šesti, sedmi),
končnica za napredovanje bi
ostala enaka, zadnja osmeri-
ca A-2 lige pa bi s prvenstvom
končala že po rednem iigaš-
kem delu, ki bi trajal od 21.
septembra do 26. marca.
V ligi za uvrstitev med naj-
boljše so bili Laščani v Litiji ne-
močni, saj so vseskozi izgublja-
li. Comet je bil v podobnem po-
ložaju s Sežanci, ob pomoči za-
pisnikarske mize izsilil podalj-
šek in doživel še drugi minima-
len poraz. V lokalnem obraču-
nu so se Laščani sosedom od-
dolžili za neuspeha v A-2 ligi.
odločilna paje bila 17. minuta,
ko je gostujoči trener Tolj na
klop potegnil Sivko in Tovor-
nik (do takrat je zadel le trojko)
je v minuti dosegel sedem točk
in gostje priključka niso več uje-
li.
Celjani so po preblisku s Ko-
prom doživeli pričakovano ka-
tastrofo v Šiški in brez Juraka
(maturantski ples) doma izgubi-
li z mlado ekipo Olimpije. Zdaj
se jim celo lahko zgodi, da bo-
do končali na zadnjem mestu in
se brez končnice vrnili v B li-
go, v kateri Kemoplast nadalju-
je zmagoviti pohod. Plima paje
doma neporažena tudi po der-
biju z Radovljico.
Preboldčani so v prvem pol-
času vodili za osem, v drugem
za sedem točk, a vseeno bili na
robu poraza. Goltnik je sedem
sekund pred koncem zadel pro-
sta meta in izsilil podaljšek, v
katerem je Ivačič zapored dose-
gel dve trojki in zdaj so na vrhu
z enakim število točk kar štiri
ekipe.
Uspešna je še naprej Rogla v
C ligi, mladi Žalčani pa so pre-
senetljivo izgubili na Prager-
skem. Za naslov prvaka D lige
morajo najprej v nedeljo v der-
biju doma premagati Duplek za
vsaj osem točk, v zadnjem kro-
gu pa jih čaka težko gostovanje
pri Ptuju, ki se še vedno lahko
vmeša v boj za vrnitev v višjo
konkurenco.
V ženski ligi je Celje tudi
brez poškodovanih Germove,
Vodopivčeve in Kokoljeve
zlahka opravilo z Odejo. Ko-
njiška dekleta so brez kapetan-
ke Grolcgerjeve doživele enega
najhujših porazov, pri čemer so
naredile samo 11 osebnih na-
pak, Ježica pa ob eni več sploh
ni izpolnila bonusa.
Ž. Z.
Foto: EDI MASNEC,
SANDl JURKOVIČ
Lerič je bil v boju pod košem osamljen med tremi Polzelani in gostje še naprej zmagujejo v
Rogaški Slatini.
Na sobotnem derbiju v Laškem so bili najboljši Benič (levo) z metom 6:6 in 14 skoki, Vujovič
(beli dres, 14) z metom 9:13 in 13 skoki ter Govc (desno) s petimi trojkami, sedmimi asistencami
in odličnim vodenjem igre.
V Kranju prvi pius?
Po prvem delu lige osmerice za uvrstitev v A-1 ligo so
laški košarkarji dobili vse štiri tekme v Treh lilijah, sinojj
pa so morda celo presegli pričakovanja, ko so gostovali v
Postojni pri Republiki. V soboto je na vrsti Triglav (20h),
Green bottles na čelu z vodjo Jožetom Sadarjem mlajšim
napovedujejo množičen izlet na Gorenjsko, Radio Celje pj
bo tekmo neposredno prenašal.
"Vse bomo storili, da dosežemo tako želeni cilj. Še bolj bo.
mo strnili vrste in na enem od gostovanj nam mora uspeti,"
pravi najboljši strelec Pivovarne Laško Matjaž Tovornik, ki
je v tej sezoni dosegel daleč največ točk v A ligah, 1050. Prvi(
v tej sezoni bo "piskar' mednarodni sodnik, Stojan Fišcr(Mur.
ska Sobota) s Hafnerjem (Medvode). Predsednik kluba Joi(
Sadar poudarja predvsem eno: "Tri lilije morajo ostati neos-
vojljiva trdnjava. Pogled na lestvico je lep, a v drugem delu
bomo štirikrat gostovali. Presenečenj še ni bilo. Močno se mo-
ramo potruditi za zmago v Kranju, kajti potem se lahko vse
bolj ugodno razpleta."
V sredo bo v Laškem gostoval Kraški zidar (19.30, Pukl in
Špendl, oba Maribor) s trenerjem Kavedžijo, Džinom, Bačar-
jem, Jelnikarjem, Domikom in ostalimi. Sežanci so bili doma
boljši za 25 (A-2) in 8 točk (za A-1), v Laškem pa so klonili z
82:63. Razlika sploh ne bo pomembna, samo zmaga.
Sobotno zmago nad Cometom (85:63) je še najbolje opisal
Aleš Antauer: "Uspeha si želimo vsi, a kot kaže še najbolj
vroče najizkušenejši igralci, ki so igrali v bivši jugoslovanski
ligi: Gole, Tovornik, Vujovič in Govc. Slednji je dal 24 točk,
imel 7 asistenc, met za tri točke 5:9, ter 6 skokov! Gostujoča,
ponavadi učinkovita, branilca Plevnik in Šporar sta dosegla
skupaj komaj 17 točk. Motivirani Gole je po odmoru zaradi
štirih osebnih napak zaigral le v končnici, Vujovič paje dobil
dvoboj z Beničem. Tovornik za 20 točk ni potreboval niti ene-
ga prostega meta, s svojo racionalno igro in obremenjevanjem
večih nasprotnih obrambnih igralcev, je odpiral prostor pred-
vsem Vujoviču."
Laščani so pravzaprav z dvema porazoma "spustili" Konji-
čane v končnico, kjer pa so se jim v prvem poskusu temeljito
maščevali.
Velenjska rekorderja
Peter Koleno 190 m. Jure Jerman 192 m
Finala svetovnega poka-
la v smučarskih poletih sta
se v Harrachovu na pova-
bilo organizatorjev kot
predskakalca udeležila tu-
di Jure Jerman in Peter Ko-
leno (oba Velenje), ki sta na
četrtkovem treningu posta-
la državna rekorderja.
Oba sta že na prvi preizkuš-
nji v sredo nekajkrat poletela
med 170 in 180 metri, še bolj-
ša pa sta bila v Četrtek. Naj-
prej je Kolenc s 190 m izena-
čil Urbanov državni rekord
izpred meseca dni iz Kulma,
samo pol ure pozneje pa je
Jerman poletel 192 cm. Tre-
ner Gros seje zato odločil, da
bosta velenjska letalca nasto-
pila v kvalifikacijah za urad-
no tekmo in Jerman seje s 15.
daljavo tudi uvrstil v sobotni
finale. V spremenljivih vre-
menskih razmerah je skočil
samo lil m in zasedel 50.
mesto, Kolenc pa se je uvr-
stil na nedeljsko tekmo, kije
bila zaradi premočnega vetra
odpovedana.
V Harrachovu je šestčlan-
ska delegacija velenjskega
kluba predstavila 6. challen-
ger, ki bo konec junija in 5
nastop pridobila kar de\errt
prezentanc. Sezona seje kov\
čala tudi za kombinatorce,p
poškodbi gležnja pa seje Ka
ligaro udeležil le finalnih te
kem alpskega pokala v PIj
niči. Zasedel je 9. in 5. mest
ter prvenstvo končal kot pet
J. C
Simič spet trener
Po dveh neuspehih sta šentjurskega prvoligaša v malem nogometu
zapustila kontroverzni trener Križman in predsednik Maksimovič, toda
tudi z novim (starim) trenerjem Simičem rezultati niso bistveno bolj-
ši. V 13. krogu je Juventus v gosteh z Marmorjem igral 4:4 in v zad-
njih treh tekmah je od devetih možnih osvojil le dve točki.
Rezultati 13. kroga: Marmo-Juventus 4:4 (2:1; Vidmar 2, Cepuš,
Štraus), Alples-Rogič 2:6, Bronx-Hlapi 3:8, Poetovio-Carioce 1:3,
Ključarovci-Šarbek 1:1. Vrstni red: Rogič 31, Juventus 28, Carioce
27, Marmor 23, Šarbek 22, Alples 19, Ključarovci 17, Poetovio 15,
Hl^i, Bronx 3. Naslednjo tekmo bo Juventus igral jutri ob 21. 30 v
STS proti Alplesu.
Kegljišče bo prenovljeno
Celje bo maja 1998 prizorišče 22. svetovnega prvenstva v keg-
ljanju - prvenstvo bi moralo biti že leta 1992, ko je bila v Golov-
cu tudi zastava FIQ, toda zaradi znanih okoliščin okrog osamos-
vojitve je bilo tekmovanje prestavljeno v Bratislavo - in minuli
teden je nemško podjetje Volimer postalo uradni opremljevalec
SKEP 98.
Volimer po skoraj desetletni prevladi Funka z montažnimi kegljiš-
či spet postaja najbolj kvalitetni opremljevalec, saj bodo na njegovih
objektih potekala štiri naslednja prvenstva. Za začetek bo v Celju s
sredstvi športne zveze. Celjskega sejma in pokroviteljev do julija ob-
novil desetstezno kegljišče v Golovcu, ki je že od leta 1981 nacional-
ni center. Obnovljen objekt bo natančna kopija kegljišča za potrebe
SKEP 98, s čimer bodo imeli ;iaši reprezentanti optimalne pogoje za
priprave, Volimer paje zaradi sodelovanja pri obeh projektih bistve-
no znižal ceno.
FINOMEHANIKA CELJE
Kocbekova 3
Celje
razpisuje prosta dela in naloge:
finomehanika, elektronika (2 delavca)
Ppgpji:
-končana ustrezna šola
-vozniški izpit B kategorije
-poznavanje področja birotehnike
Vloge z dokazili sprejemamo v roku 8 dni od objave.
Delo je za nedoločen čas. Nastop dela: 1. 4.1996.
JAVNI ZAVOD
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO
KIDRIČEVA 5 B, 3270 LAŠKO
objavlja
prosto delovno mesto
višjega zdravstvenega tehnika
v JZ Zdravstveni dom Laško - Zdravstvena postaja
Rimske Toplice, za nedoločen čas.
Delavec, ki bo izbran, bo istočasno opravljal tudi zadol-
žitve glavnega zdravstvenega tehnika v JZ Zdravstveni
dom Laško. Poleg splošnih pogojev za zasedbo delov-
nega mesta mora kandidat izpolnjevati naslednje pogo-
je:
-končana višja šola za zdravstvene delavce
-opravljen strokovni izpit
-5 let delovnih izkušenj v osnovni zdravstveni
dejavnosti
-opravljen šoferski izpit
-znanje slovenskega jezika
-4-mesečno poskusno delo
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju po-
gojev pošljite v 8. dneh po objavi oglasa na naslov: Jav-
ni zavod Zdravstveni dom Laško, Kidričeva 5 b, 3270
Laško.
O zbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po spreje-
mu sklepa o izbiri.
EMKOR
Tovarna eiektomehanskih komponent d.o.o.
ROGATEC
objavlja prosto delovno mesto
VODJE VZDRŽEVANJA
Pogpji:
-višja strokovna izobrazba ali prva stopnja fakultete
elektro smeri
-tri leta delovnih izkušenj v vzdrževanju ali proizvodnji
-pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
-poskusno delo tri mesece
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim
delovnim časom za dobo enega leta, z možnostjo ka-
snejše sklenitve za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim živ-
ljenjepisom pošljite v roku 15 dni na naslov podjetja s
pripisom "za kadrovsko službo".
Rok za prijavo začne teči z dnevom objave oglasa
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva
objave.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
17
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Perceva do brona
tl¥oranskem EP ¥ atletiki kolajna za nekdanjo Klaill¥arJe¥o šprinterko - Cankar četrti, Valanto¥a enajsta_
Gregor Cankar je v zadnji
Juriji zaradi dveh centime-
,fov v skoku v daljavo ostal
l^cez kolajne 24. dvoranske-
evropskega prvenstva v
atletiki, Anja Valant je s fi-
gglom izpolnila večino priča-
l^ovanj, kolajno pa je ob Bu-
l(ovčevi v šprintu nepričako-
vano osvojila Jerneja Pere,
|jje pred petimi leti še tekla
Kladivar.
Perčeva seje sprva ukvarja-
la z drsanje in se zaradi težav
s hrbtenico preselila med atle-
linje. Odhod na študij v Ljub-
ljano je pomenil prestop v
ZAK in napredek se je začel
pod vodstvom trenerja Djor-
djeviča. V finalu stockholm-
slcega prvenstva je za stotinko
premagala favorizirano Merz-
Ijakovo in na fotofmiš ter po-
trditev bronaste kolajne je mo-
rala počakati kar nekaj minut.
"Bistveno boljše rezultate je
imelo kar 11 udeleženk pr-
venstva, zato niti na finale ni-
sem prav upala. Po prvem na-
stopu sem spoznala, da neka-
tere niso v vrhunski formi in
pomislila sem na uvrstitev na
najboljšo šesterico, kolajna pa
je tudi zame presenečenje," je
o velikem uspehu povedala 25-
letna atletinja in potrdila slo-
ves ene redkih belk s priroje-
no hitrostjo. Na štarterjev znak
se odzove v 120 milisekundah
in je tekmice na Švedskem pre-
hitela za desetino časa in več.
Gregor Cankarje kvalifika-
cijsko normo izpolnil že v pr-
vem skoku (78.5 cm), toda tre-
ner ni zadovoljen. "Skočil je
kot stara mama," je bentil
Djordjevič, nato pa Je Cankar
kot edini finalist dvakrat pre-
skočil osemmetrsko znamko. A
ni bilo dovolj za kolajno. Oba-
krat seje odrinil daleč pred de-
sko, v zadnji seriji pa ga Je
krepko polomil pri doskoku, ki
Celjanu ponavadi odlično us-
pe.
V popolni konkurenci Je tu-
di 4. mesto uspeh in končno so
se zanj začeli zanimati tudi
skandinavski menadžerji. "V
kvalifikacijah sem zalet po-
daljšal za pol stopala, v finalu
pa po dveh prestopih v tretji se-
riji pred desko upočasnil zalet
in brez tveganja skočil 791 cm.
Več treme je bilo v kvalifika-
cijah, kot pa pred tretjim final-
nim skokom in za kolajno ni-
sem imel dovolj sreče. Dru-
gouvrščeni Grk Je trikrat iz-
boljšal osebni rekord, tretjeu-
vrščeni Romun Je prav tako do-
.segel svoj najboljši rezultat, jaz
pa nisem zadel pravega polo-
žaja za odriv. Deske me niso
veliko motile in bil sem pri-
pravljen za skok čez 820 cm.
A ni bilo sreče," Je razmišljal
Cankar, ki bo konec naslednje-
ga tedna odšel na nove pripra-
ve na Portugalsko.
Kvalifikacije so bile za An-
jo Valant prava srhljivka. V pr-
vi seriji prestop, tudi v drugi,
v zadnji 13,53 m in po rezul-
tatu seje kot zadnja uvrstila v
finale. "Napovedovalec je pred
mojim skokom povedal, da za
finale ix)trebujem 13,47 m in
bila sem optimist. Počutila sem
za sposobna za dovolj dolg
skok in tudi v finalu sem ime-
la dober občutek. Na desko
sem prihajala sorazmerno do-
bro in potemtakem z živci ni
bilo nič narobe. Enostavno mi
ni šlo, z morebitnim skokom
okrog državnega rekorda pa bi
pridobila le eno mesto," Je o
Stockholmu povedala AnJa
Valant, ki Je med 25 atletinja-
mi zasedla 11. mesto in bila
najmlajša finalistinja.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Miro Kocuvan se je zadnji
teden pripravljal v Pulju,
kjer je bila tudi kandidatinja
n mladinsko svetovno pr-
venstvo Tina Matul, dvoran-
skega DP sedmeroboju pa se
je v ljubljani udeležil samo
Aleš Skoberne in zmagal.
Bronasta šprinterka Jerneja Pere je pred petimi letih od odhodu
na študij ekonomije zapustila celjski Kladivar.
Četrtek. 14. 3,
Kegljanje
Celje: Miroteks II-Gradis II
(18. krog II. ženske lige, 17).
Sobota. 16. 3,
Kegljanje
Ljubljana: Slovan-Žalec
(18. krog II. moške lige, 14),
Slovenske Konjice: Konjicc-
Dravograd (18. krog II. moške
lige, 16); Impol-ŠoštanJ, Len-
dava: Nafta-Miroteks III (14.
krog III. ženske lige, obe 13.30).
Košarka
Polzela: KS Polzela-Satex
(19.30), Ljubljana: Olimpija-
Rogaška(8. krog A-1 moške li-
ge); Slovenske Konjice: Co-
met-LitiJa (obe 19), Kranj: Tri-
glav-Pivovarna Laško (8. krog
lige za A-1); Škofja Loka: Lo-
ka-CelJe (8. krog A-2 moške li-
ge, obe 20); Slovenske Konji-
ce: IJnior Atras-Ilirija (16.30),
Celje: Celje-Ježica (10. krog I.
ženske lige, 19); Šentjur: Ke-
moplast-Gorica (7. krog B moš-
ke lige, 19); Cerknica: Cerkni-
ca-Rogla, Podčetrtek: Podčetr-
tek-GrosuplJe (13. krog C moš-
ke lige, obe 19).
Nogomet
Sladki Vrh: Paloma-Dravi-
nja, Turnišče: Turnišče-Unior
(14. krog III. lige); Štore: Ko-
vinar-Brežice, Vransko: Vran-
sko-Usnjar, Hrastnik: Tim La.š-
ko-Krško, Šmarje: Šmarje-
Odred (8. krog MNZ Celje, vse
1.5).
Odbojka
Laško: CelJe-LJutomer (15),
Kočevje: Kočevje-Zg.Savinj-
ska-Krim (3. krog lige za obsta-
nek v I. ženski ligi, 18.30).
Rokomet
Laško: Celje Pivovarna Laš-
ko-Kodeljevo (18), Ljubljana:
Slovan-Gorenje (20. krog
I.moške li^e, 19); Žalec: Žalec-
Kočevje, Škofije: Burja-Vegrad
(18. krog I. ženske lige, obe 18);
Velenje: Gorenje B-Drava (19.
krog II. moške lige, 17).
Nedel|a,17,3.
Kegljanje
Maribor: Krilato kolo-Šo-
štanj (18. krog III. moške lige,
12).
Košarka
Prebold: Plima-Radio Po-
stojna, Ljubljana: Parklji-
Elektra (7. krog B moške lige,
obe 18); Žalec: Žalec-Duplek
(13. krog D moške lige, 18).
Nogomet
Velenje: Rudar-Beltinci,
Murska Sobota: Mura-Publi-
kum (22. krog I. lige); Šmart-
no ob Paki: Era Šmartno-Šent-
jur (18. krog II. lige, vse 15).
Rokomet
Laško: Celje Pivovarna laš-
ko B-Sevnica(19. krog II. moš-
ke lige, II).
Sreda, 20.3.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Idrija (19), Maribor: BWC-KS
Polzela (9. krog A-1 moške li-
ge, 20); Slovenske Konjice:
Comet-Krka (19), Laško: Pivo-
varna Laško-Kraški zidar (9.
krog lige za A-1,19.30), Zagor-
je: Zagorje-Celje (9. krog A-2
moške lige, 17).
Nogomet
Celje: Publikum-Primorje,
Velenje: Rudar-Olimpija (po-
vratni polfinalni tekmi pokala,
obe 15).
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
Mestni trg 10, Šentjur pri Celju
Na osnovi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami
(Uradni list SRS št. 19^6) in 19. člena Statuta občine Šent-
jur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet obči-
ne Šentjur pri Celju na svoji 13. redni seji 4. marca 1996
sprejel sklep o razpisu
JAVNE DRAŽBE ZA PRODAJO
POSLOVNEGA OBJEKTA
1.	Predmet prodaje je poslovni objekt (stara OŠ
na Planini) s pripadajočim funkcionalnim zem-
ljiščem, pare. št. 26, stavbišče v velikosti 360
m^ In parcelna številka 85, vrt v velikosti 68
mS vpisane v vi. št. 22 k. o. Planina.
2.	Izklicna cena je 11.259.890 SIT.
3.	Javna dražba bo 3. 4. 1996 ob 9. uri v sejni sobi v dru-
gem nadstropju Upravnih organov občine Šentjur, Mest-
ni trg 10, Šentjur.
4.	Objekt je delno zaseden z najemniki, uspel ponudnik, ki
ni najemnik, je dolžan prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz
sklenjenih najemnih pogodb.
5.	Na javno dražbo se lahko prijavijo vse pravne in fizične
osebe, ki vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene
na žiro račun: 50770-630-10243.
S potrdilom o plačani varščini se ponudnik izkaže pred za-
četkom odpiranja kuvert na javni dražbi.
Predstavniki in pooblaščenci pravnih oseb morajo ponudbi
priložiti tudi overovljeno pooblastilo za zastopanje in regi-
stracijo, iz katere je razvidno, da ima podjetje sedež v Re-
publiki Sloveniji, fizične osebe pa z originalnim potrdilom o
slovenskem državljanstvu.
6.	Ponudnik je dolžan predložiti program dejavnosti, ki bi
se naj v objektu opravljala in iz katerega bo razvidno, v
kakšne namene se bo opravljala in iz katerega bo raz-
vidno, v kakšne namene se objekt kupuje.
7.	Objekt bo prodan najugodnejšemu ponudniku glede na
program dejavnosti in ponudbeno ceno.
8.	Uspel ponudnik je dolžan v roku 8 dni po zaključni javni
dražbi skleniti kupoprodajno pogodbo in v roku 30 dni od
dneva javne dražbe celotno kupnino poravnati.
Če uspel ponudnik v času ne sklene pogodbe, izgubi pravi-
co do vračila varščine. Varščino zadržimo in pogodbo raz-
veljavimo tudi, če v roku 30 dni od dneva javne dražbe us-
pel ponudnik - kupec ne poravna celotne kupnine.
9. Davek na promet z nepremičnino ter vse ostale stroške
vknjižbe v zemljiško knjigo plača kupec.
10.	Nepremičnina se proda po načelu "videno-kupljeno".
11.	Varščino bomo najugodnejšemu ponudniku vračunali v
kupnino, drugim pa vrnili najkasneje v roku 8 dni brez
obresti.
12.	Vse informacije glede razpisa dobite pri strokovnem so-
delavcu za občinsko premoženje, Marjana Mastnak,
soba št. 45 ali po telefonu 743-215.
13.	Vsi zainteresirani ponudniki si lahko objekt ogledajo 1.
4. 1996 v času od 10. do 13. ure,
14.	Ponudba mora biti v zaprti kuverti z oznako "ne odpiraj
• ponudba za prodajo nepremičnin".
11. - 14. marec 1996
NOVI TEDNIK
ŠPORT

Oživiti centre
MNZ Celje p o d drobnogleilom pretisednlka Borisa Ropa še - Na
ilržavni ravni nar! povprečjem, mlatil m še več pozornosti
Spomladanski del nogometnega prvenstva
se bo v soboto začel tudi na območju IMNZ
Celje. V zadnjem obdobju je novo vodstvo
s predsednikom Borisom Ropošo naredilo
kvaliteten premik in nekatere novosti so ce-
lo model za druge podzveze, ki napoveduje-
jo podobne prijeme.
"V dobrem letu dni smo na novi lokaciji moč-
no posodobili poslovanje, saj želimo v prihodnje
voditi tudi tretjeligaško prvenstvo. Organizacij-
sko smo se okrepili, imamo 11 komisij s 47 vo-
lonterskimi člani, lansko jesen je prvič zaživela
trenerska komisija in tudi za leto 1996 načrtuje-
mo nekaj svežih posegov, s katerimi bi še izbolj-
šali naše delo," ocenjuje Boris Ropoša, ki je v
nogometu aktiven že skoraj pol stoletja.
Brez pripomb vseeno ne gre, najbolj kon-
kretna pa sta Publikum z zapletom okrog pio-
nirske ekipe in Unior s težavami s kartoni.
Pred časom so bili odnosi s celjskim prvoliga-
šem skaljeni, toda po lanskem sestanku smo ne-
jasnosti odpravili. Problemi so s klubi, ki tekmu-
jejo v državnih ligah, ker zanje registracije oprav-
lja NZS in nam ne dostavlja dokumentacije. Za
odhod v tujino je zdaj dovolj že izpisnica kluba
in certifikat Ljubljane, naše pristojnosti so ome-
jene in skupaj s podzvezami vzhodne regije bo-
mo sprožili postopek za spremembo procesa.
Celjska regija je bila pred leti številka ena
med sodniki, zdaj pa sta na seznamu A samo
Vili Kranjc in Vinko Vozlič. Kaj se dogaja?
Pravi naslov za odgovor je stroka, toda ugoto-
vitev drži. Za nas je boleče, da imamo v prvi in
drugi ligi le nekaj sodnikov in položaj se mora v
kratkem spremeniti. V prvenstvu MNZ Celje so
klubi zadovoljni s sojenjem, predvsem z mladi-
mi in smo ena redkih zvez, ki tudi na tekme pio-
nirjev delegira sodniške trojke in delegate.
Z območja MNZ Celje sta dva prvoligaša,
dva drugoligaša in trije tretjeligaši. Veliko ali
malo?
S kvaliteto ekip smo lahko zadovoljni. V letu
dni smo zaradi izstopov v drugi ligi ostali brez
Radeč in v tretji Brežic in Žalca, toda naš prvak
je že pet let zapored uspešen v kvalifikacijah za
popolnitev tretje lige. V prvi mladinski ligi ima-
mo dve ekipi, v drugi kar štiri in ob upoštevanju,
da imamo na našem območju 18 klubov, smo po
zastopanosti v državnih ligah krepko nad.pov-
prečjem.
Po drugi strani ni več tradicionalnih nogo-
metnih središč: Žalca, Mozirja, Ljubnega, Voj-
nika, Ljubečne, Rogatca ... Kaj lahko za oži-
vitev naredi zveza?
Letos bo naša prioritetna naloga stopiti v stik
z vsemi nekdanjimi centri. Pogovarjali se bomo
z občinami in športnimi zvezami, naš cilj je vrni-
ti razvejanost nogometa kot pred leti. Lep primer
sta Šentjur in Zreče, ki sta dolgo mirovala in ne-
navadno hitro presegla temeljno raven. Liga z 10
ali 12 klubi bi bila idealna, vendar se najbolj za-
tika pri kadrih.
Drugi načrti za leto 1996?
Jeseni si v naše prvenstvo želimo "ključiti drugi
ekipi Publikuma in Rudarja. V vsakem primeru
bomo obdržali mladinski pokal, čeprav se NZS
zavzema za njegovo ukinitev. Za mlade bomo ju-
nija v Mozirju pripravili tedensko šolo nogome-
ta, v načrtu sta organizacija mednarodnega mla-
dinskega turnirja in pridobitev pokrovitelja za re-
prezentanco, n^a komisija za mali nogomet pred-
laga ustanovitev dveh drugih lig. Klubom se mo-
ramo še bolj približati, zato bomo pripravili raz-
ne seminarje in verjamem v uspešno nadaljeva-
nje prenove MNZ Celje.
ŽELJKO ZULE
Pokal plus, Izola minus
V prvi polllnalnl tekmi nogometnega pokala Celjani uspešni v gosteh In pritožba
RurJarJa - Zupan po novi napaki na klop?
"Dobro se je končalo. Bili
smo na robu poraza in si ko-
majda rešili glavo," je po re-
miju v Izoli (1:1) razmišljal
celjski trener Borut Jarc in
napovedal nekaj sprememb.
"Igralci ne bodo kaznovani,
toda novi spodrsljaj bo pome-
nil manjša izplačila in po no-
vi napaki se bliža selitev re-
prezentančnega vratarja Zu-
pana na klop."
Celjani so opiti s pokalno
zmago v Ajdovščino pri odpi-
sani Izoli osvojili le točko in
razplet je bilo nekako pričako-
van. Grožnje primorskega tre-
nerja Patariča .so na Skalni kleti
sprejeli s posmehom in očitno
je pokal dobil prednost pred pr-
venstvom. "Bili smo boljši. Izo-
la je petkrat prišla čez polovi-
co, toda naša igraje bila prema-
lo zbrana in preveč smo divja-
li," je dodal Jarc.
Najtesnejšo pokalno zjnago je
v zadnjih minutah prinesel
Kamberovič, ki je zadel tudi v
Izoli, vendar njegova igra ni bi-
la bleščeča. "Že dolgo ni igral
tako statično. Ekipa niti približ-
no ne more zdržati ritma nede-
Ija-sreda in pred sredino povrat-
no tekmo pokala s Primorjem
moramo ohraniti mir in trezne
glave. Zahteval bom karanteno
in morali bomo igrati na zma-
go. Prednost je varljiva, za nas
bi bil skoraj bolj ugoden rezul-
tat 0:0 in zato bomo spodrsljaj
v Izoli pogojno vezali na uspeh
v pokalu," meni celjski trener.
Prvi polfinalni tekmi pokala:
Primorje-Publikum 0:1 (0:0;
Kamberovič 85^, Olimpija-
Rudar 3:1 (1:0; Zurman 47).
Rudar je brez poškodovane-
ga Cvikla z Olimpijo izgubil po
sodniški napaki. Stranski sod-
nikje pred drugim ljubljanskim
golom dvignil zastavico, da je
žoga že izven igrišča in Velenj-
čani so zastali. Toda sodnik si
je premislil in v nadaljevanju
akcije so prvaki povedli in si na-
to zagotovili lepo prednost. Ve-
lenjčani so se tudi uradno pri-
tožili, vendar na morebitno
spremembo ne morejo računa-
ti. Povrhu so v nedeljo ostali še
brez poškodovanega Žurmana
in njihove možnosti za prvi fi-
nale so skromne.
V drugoligaškem derbiju je
Šentjur zastreljal enajstmetrov-
ko in jalovo napadal tudi z igral-
cem več. Poraz je doživela tudi
Era Šmartno, v soboto pa se bo-
sta nadaljevali prvenstvi v tretji
ligi in na območju MNZ Celje,
kjer bo o prvaku najboljša če-
tverica odločala v ligaški konč-
nici. Vrstni red - 111. liga: Po-
horje 32, Bakovci 31, Dravinja,
Dravograd 25, Kovinar (Mb)
22, Unior 21, Turnišče 16,
Odranci 15, Aluminij 14, Kun-
gota. Steklar 13, Paloma, Bistri-
ca 10, Beltrans 7; MNZ Celje:
Krško 17, Usnjar 16, Brežice
13, Tim Laško 11, Kiv Vransko
10, Odred 9, Kovinar (Š) 4,
Šmarje 0.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Šentjurčani (v belih dresih) so si pred vrati vodilne drugoligaške ekipe ustvarili nekaj priloinosti,
toda Tahirovič jim je obranil tudi enajstmetrovko.
Mura-Publikum 10 6-3-1 14:3
1991/92-0:1,3:1; 1992/93- 1:0,3:0; 1993/94-0:0,
4:0; 1994/95 - 0:0, 1:0; 1995/96 - 1:1, 1:0.
Rudar-Beltinci 10 4-4-2 16:14
1991/92 - 2:2, 1:1; 1992/93 -0:2,2:1; 1993/94-0:2,
3:1; 1994/95 -2:1, 3:3; 1995/96-2:0, 1:1.
Nova uprava, novi časi?
steklar po letni skupščini z novimi t Ju rim I In pomlajenim
moštvom Iz krize - Priznanje NZS ob 50-letnlcI kluba
Redna letna skupščina No-
gometnega kluba Steklar je
minila v precej bolj mirnem
ozračju, kot so mnogi napo-
vedovali. Blatenja predsedni-
ka in bivšega vodstva ni bilo
in z novo upravo naj bi se tu-
di položaj bistveno izboljšal.
Martin Metličar je ob tajniku
edini iz stare garniture Steklar-
jeve uprave in po njegovem po-
ročilu se ni veliko govorilo o
preteklosti, temveč o prihodno-
sti nogometa v Rogaški Slatini.
Nekaj optimizma je dodal župan
Branko Kidrič z obljubo, da se
bo zavzel za začetek gradnje no-
vega igrišča. Že naslednje leto
naj bi na sedanjem igrišču zgra-
dili športno dvorano za potrebe
I. osnovne šole, zato je nado-
mestna rešitev toliko bolj po-
trebna.
Predstavniki MNZ Celje so
na skupščini Steklarju pre-
dali priznanje NZS ob 50-Iet-
nici delovanja kluba, ki je
najstarejši športni kolektiv v
Rogaški Slatini.
Rešitev kroničnih težav z
igriščem ni odvisna samo od ob-
čine, marveč tudi od mestne
skupnosti in kluba, ki bo moral
biti bolj aktiven. Dela na novem
objektu so bila že večkrat ob-
ljubljena, a so bile le del propa-
gande za samoprispevek, s ka-
terim se zdaj financira samo
gradnja plinskega omrežja. Na
skupščini ni bilo predstavnik^
sponzorja Steklarne Rogaš|(|
novo 13-člansko pa bo predse^
nika šele izbralo in po vseh pr,
čakovanjih ima največ možnj
sti Martin Metličar, kije v zaj,
njih mesecih praktično rej
klub pred propadom.
Klub ima okoli 20.000 mai
dolgov do igralcev in trenerja
vendar tudi podobne terjatve,;
realizacijo zaostalih obvezncu
iz pogodbe s Steklarno Rogaj
ka bodo dolgovi v celoti pora)
navi, s čimer je več možnosti j
obstanek v tretji ligi. Moštvoj
pomlajeno, a po besedah treng
ja Koražije dobro pripravljeuj
in mnogi so prepričani, daj;
najhujša kriza presežena.
JANEZ TERBOVi
Drugačna
odbojlia
Po dolgotrajnih zapletih
je Predsedstvo OZS konč-
no sprejelo nove tekmoval-
ne sisteme za sezono 1996/
97. V prihodnje bo držav-
no prvenstvo "pomem-
bnejše" od interlige, ven-
dar bo koledar najboljšimi
klubom še vedno omogočal
nastopanje v mednarodni
konkurenci.
Jeseni bosta v obeh kon-
kurencah osemčlanski 1 .A in
l.B ligi, spremenjen sistem
pa bo boj za naslov prvaka
omogočal prav vsem prvoli-
gašem. Nižje lige ostajajo
praktično nespremenjene,
vendar sta se z razširitvijo v
obeh B ligah sprostili po dve
mesti. Možnost za napredo-
vanje bodo s kvalifikacijami
dobile tudi četrta ekipa dru-
ge lige (Šempeter in Šoštanj
sta že brez možnosti) in pod-
prvaki tretjih lig, v katerih pa
ekipe s širšega celjskega ob-
močja nimajo dobrega izho-
dišča.	B. M.
Forma v vzponu
Peti finale pokalnega tekmovanje v rokometu si je Cj
Ije Pivovarna Laško zagotovila že na prvi tekmi z zmag
nad Jadranom s 34:19 (17:11; Stefanovič 10, Pungarl
nik 9, Puc 4, Vugrinec, Tomšič 3, Ivandija, Jeršič 2, Levi
1), vzpon forme pa je potrdil tudi uspeh v prvenstvenei
derbiju v Dobovi.
Sinoči je bila v Hrpeljah še
povratna tekma (v drugem pol-
fmalu je Prevent premagal
Slovana s 27:19), na kateri se
je v ekipo vrnil Načinovič. Za-
radi težav s staro poškodbo ko-
lena je nekaj čas treniral samo
pri specialistu za telesno pri-
pravo Miru Kocuvanu, ki za
končnico prvenstva (začela se
bo 30. marca) pripravlja tudi
Šerbca.
Na Primorskem je manjki
kaznovani Pungartnik, ki jen
prvi tekmi v zadnji sekundi
žogo zamahnil proti sodnik
Koriču in dobil rdeči kartoi
Zovko je tako precej eksper
mentiral, saj mladi v pokal
nimajo pravice nastopa \n n\
desni strani so se menjaN^iV
Jeršič, Vugrinec, Leve in Ivar
dija.
Druga ekipa je po huder
porazu na Ptuju praktično pc
vsem brez možnosti za uvrst
tev v enotno drugo ligo, saj št
ri kroge pred koncem za 6. m(
sto zaostajala že za štiri toi
ke. Zaradi zasedenosti Goloi
ca bodo oboji konec tedn
znova igrali v Laškem, po p(
sredovanju Športne zveze p
županu Zimšku pa je neki
možnosti, da bi bil finale p(
kala vendarle v Celju.
Hakusan: na 3. mladii
skem svetovnem prvenstvu
snovvboardu je Fijavževa
paralelnem slalomu osvojil
20. mesto, drugi zreški repn
zentant Fujs paje bil 50.
Žalec: v 12. krogu D kc
šarkarske lige za moške PrJ
gersko-Žalec 72:66 (39:30
Ptuj-Toplice 78:57, Duplel
Vipava 119:54, Lovrenc-Gd
renja vas 60:90. Vrstni rd
Duplek 22, Žalec 21, Ptuj 21
Pragersko, Gorenja vas l!
Toplice, Vipava 15, Lovrei
13.
Šoštanj: v 1. krogu
outa v odbojki za moške O
nuče-Topolšica 1:3, Žirovii'
ca-Brezovica 3:1. Vrstni re'
Topolšica 8, Žirovnica, 6
nuče 4, Brezovica 0.
Varšava: na mednarod
nem drsalnem tekmovanju'
konkurenci zastopstev iz I'
držav med mladinci 4.
Ijar, med mladinkami J
Kranjc, 9. Pfeifer, med pij
nirkami 1. Bratec, 6. Peuni'
9. Kolar, med pionirji 1. Vf
jak, 5. Meža (vsi Celje).
Sff. 11. - 14. mare« 1996
19
<---
ŠPORT
NOVI TEDNIK
---
Košarka_
^---
.1 liga
IVfoški - 5. krog: Rogaška-
S polzela 85:100 (3 5:43); Mi-
i^ovič 24, Lerič 22, Novako-
^ 17, Petrovič 9, Mesič 6, Ko-
ivec 3, Sušin, Jurkovič 2 za
i^ače; Tiller 26, Jagodnik 22,
(jetel 18, Petranovič 15, Ritu-
,f 8, Rovšnik 6, Stavrov 5;
iinipija-ldrija 97:66, BWC-
,(ex 98:87, Interier-Litostroj
170.6. krog: KS Polzela-ldri-
81:54 (40:28); Tiller 24, Ja-
^nik 18, Zaletel, Petranovič
I Stavrov 6, Rovšnik 5, Ko-
lie 4; Rogaška-Interier 76:86
12:52); Novakovič 25, Lerič
I. Mičunovič 13, Petrovič 9,
osovec 3, Sušin 2; Satex-
jimpija 97:86, Litostroj-BVVC
5:91. Vrstni red: Olimpija, In-
rier 33, Idrija 31, Satex, KS
Olzela 30, Rogaška 29, Lito-
roj, BWC 27.
Za uvrstitev v A-1 ligo - 5.
rog: Litija-Pivovarna Laško
5:75 (40:35); Tovornik 41,
ujovič 12, Gole 7, Jeras 5,
ovc, Starovasnik 4, Soštarič 2;
omet-K. zidar 90:92 (84:84,
8:42); Šporar 27, Nerat 19, Be-
\i 17, Plevnik, Železnikar 9,
ivka, Temnik 4; Republika-
riglav 111:74, Helios-Krka
l:l5. 6. krog: Pivovarna Laš-
o-Comet 85:63 (40:33); Govc,
ujovič 24, Tovornik 20, Jeras
,Golc 6, Starovasnik 4 za do-
Bče, Benič 16, Šporar 15, Že-
znikar 14, Nerat 8, Temnik 4,
ivka 3, Plevnik 2, Šrot 1 za go-
e;Krka-Triglav 80:61, Helios-
itija 78:76, K. zidar-Republi-
174:72. Vrstni red: K. zidar
i, Pivovarna Laško, Republi-
^ Helios 10, Litija 9, Krka,
iglav 8, Comet 6.
Ženske - 8. krog: Celje-Ode-
ja 84:53 (49:28); Vasič 20,
Obrovnik 16, Potočnik 14, Jur-
še, Polutnik 10, Arbeiter 6, Jug,
Ramšak, Čede, Knez 2; Unior
Atras-Ježica 49:111 (25:60);
Temnik 18, Račič 16, Brglez6,
Šporar 4, Koželj 3, Ribič 2; Ili-
rija-Maribor 85:53. Vrstni red:
Ježica 34, Celje 32, Maribor 26,
Ilirija, Odeja 25, Unior Atras 20.
A-2 liga
Moški - 5. krog: Ilirija-Ce-
Ije 111:82 (56:36); Grahovec
31, Jurak 17, Kitak 12, Ribežl,
Strašek 8, Hochkraut 4, Bom-
bač 2; Ježica-Loka 61:86, Olim-
pija ml-Slivnica 113:105, Ko-
per-Zagorje 82:90.6. krog: Ce-
Ije-OIimpija 72:84 (36:39); Je-
senek 32, Ribežl 14, Džakovič
11, Kitek 7, Grahovec 5, Stra-
šek 3; Ježica-Koper 84:63, Lo-
ka-Slivnica 79:69, llirija-Zagor-
je 91:86. Vrstni red: Ilirija 35,
Loka 34, Ježica 33, Zagorje 32,
Slivnica 31, Koper, Celje 25,
Olimpija ml. 24.
Bliga
Moški - 5. krog: Kemoplast-
Snežnik 96:71 (49:35); Madža-
rac 30, Ce^ar 14, Urbanija 12,
Gajšek, Vego 11, Potočnik 5,
Maček 4; Plima-Radovljica
79:71 (65:65, 30:30); Gradin
20, Ivačič 18, P. Goltnik 16,
Cencelj 14, Karlovčec 6, Štahl
5; Janče-Radio Postojna
140:82, Maribor-Gorica 93:77,
Brežice-Borovnica 90:67. Vrst-
ni red: Brežice, Kemoplast, Pli-
ma, Radovljica 23, Borovnica,
Janče 20, Snežnik, Maribor, Ra-
dio Postojna 16, Gorica 15.
Za uvrstitev od 11. do 20.
mesta: Portorož-Elektra 72:64,
Vrhnika-Kamnik 54:70, Med-
vode-llrastnik 78:79, Tolmin-
Branik 74:68.
Vrstni red: Bistrica, Porotož,
Hrastnik 21, Kamnik, Elektra
20, Tolmin 19, Parklji, Vrhni-
ka, Medvode 18, Branik 16.
C liga
Moški -12. krog: Črnomelj-
Rogla 85:102 (44:56); T. Puč-
nik, Šmid 31, Šrot 23, M. Puč-
nik 9, Orož 4, Marguč, Gosak
2; Cerknica-Lenart 95:74, Jese-
nice-Vič 75:51, Šenčur-Raden-
ci 66:79. Vrstni red: Radenci,
Rogla 20, Cerknica, Jesenice
18,	Lenart 17, Vič 14, Črno-
melj, Šenčur 12.
Za uvrstitev od 9. do 14. me-
sta: Žiri-Podčetrtek 75:63
(39:30), Grosuplje-Ruše 88:82,
Anhovo-Rudar 74:73.
Vrstni red: Podčetrtek 14,
Rudar, Anhovo 13, Žiri, Gro-
suplje II, Ruše 10.
Rokomet
i.llga
Moški - 20. krog: Dobova-
Celje Pivovarna Laško 19:25
(10:10); Vugrinec, Ivandija 6,
Leve 4, Pungartnik 3, Šafarič,
Stefanovič, Puc 2; Gorenje-
Fructal 39:19 (16:8); Semerdi-
jev 8, Krejan, Kimčenko, Tome
6, Plaskan, Ilič 4, Cvetko 2, Ča-
ter, Ojsteršek, Meolic 1; Rudar-
Jadran 21:24, Akripol-Prevent
17:32, Litija-Slovan 22:25.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 37, Gorenje, Dobova 24,
Slovan 23, Jadran 22, Prevent
19,	Krško 18, Akripol, Rudar,
Fructal 16, Kodeljevo 15, Liti-
ja 10.
II.liga - vzhod
Moški -18. krog: Drava-Ce-
Ije Pivovarna Laško B 40:23
(19:12); Pajovič 9, Ivančič 5,
Pinter 4, Pečovnik, Bon 2, Les-
jak I; Brežice-Gorenje B 26:38,
Radeče-Krog 29:20, Dol-V. Ne-
delja 30:30, Pomurka-Polet
18:18, Sevnica-Ormož 26:16.
Vrstni red: Radeče 30, Gore-
nje B 24, Sevnica 23, Pomurka
22, Drava 21, Dol 20, Ormož
18, Celje Pivovarna Laško B 16,
V. Nedelja 14, Polet 13, Breži-
ce 8, Krog 7.
Nogomet
I.	liga
21. krog: Izola-Publikum 1:1
(1:0); Kamberovič (88); Gori-
ca-Rudar 1:0 (0:0), Beltinci-
Olimpija 1:2(1:1), Maribor-Pri-
morje 2:0 (1:0), Korotan-Mura
0:1 (0:1). Vrstni red: Gorica
42, Mura 38, Olimpija 32, Pub-
likum 30, Rudar 29, Maribor 28,
Primorje, Beltinci 26, Korotan
24, Izola 8.
II.	liga
17. krog: Šentjur-Železničar
(Lj) 0:2 (0:2), Piran-Era Šmart-
no 1:0 (1:0), Železničar (Mb)-
Nafta 0:3, Koper-Domžale 1:1,
Mengeš-Vevče 0:5, Rudar (T)-
Naklo 2:2, Zagorje-Črnuče 3:1,
Drava prosta.
Vrstni red: Železničar (Lj)
39, Nafta 38, Črnuče 30, Šent-
jur 29, Rudar (T), Piran 27, Ko-
per, Drava 22, Naklo, Domža-
le, Era Šmartno, Železničar
(Mb) 21, Vevče, Mengeš 15,
Zagorje 12, Radeče 8.
Kegljanje
11. liga
Moški -17. krog: Žalec-Ko-
čevje 6:2, Radenska-Hrastnik
2:6, Adria-Slovan 6:2, Kamnik-
Litija 6:2, Radenska-Hrastnik
2:6, Gradiš ll-Ljubelj prelože-
no. Vrstni red: Litija, Hrastnik
25,	Ljubelj (-) 20, Kamnik 17,
Kočevje, Slovan 16, Adria 14,
Radenska, Žalec 13, Gradiš 11
(-) 9.
Ženske - 17. krog: Kamnik-
Miroteks 2:6 (2245:2346; zma-
gale: Ratajc 410, Koštomaj 393,
Razlag 405, Lesjak 388, izgu-
bili: Košir 383, Špoljar 367),
Proteus-SIovan 6:2, Brest-MTT
5:3, Gradiš II-Miklavž 2:6, Sre-
mič-Kočevje 0:8 bb. Vrstni
red: Proteus 23, Kočevje 21,
Miklavž, Brest 20, MTT 19, Mi-
roteks II 18, Kamnik 16, Gra-
diš II 1.5, Slovan II, Krško 7.
lil. iiga-vzhod
Moški - 17. krog: Šoštanj-
Miklavž 7:1, Rudar II-Konjice
6:2, Korotan-MTT 5:3, Črno-
melj-Konstruktor II 5:3, Dravo-
grad-K. kolo 8:0.
Vrstni red pred zadnjim
krogom: Dravograd 28, Rudar
26,	Šoštanj 24, Konjice 21, Čr-
nomelj 17, Korotan 16, Mi-
klavž, MTT 13, Konstruktor II
10^ K. kolo 2.
Ženske - 13. krog: Komcel-
K. kolo 5:3 (2149:2118; zma-
gale: Salamon 347, Filipčič 363,
Cilenšek 353, izgubile: Oblak
363, Jeranko 383, Jurše 340),
Šoštanj-Nafta 5:3 (2351:2293;
zmagale: Drev 399, Lesnika
416, Hojan 416, izgubile: Pre-
log 388, Lazič 355, Podbreznik
377), Trebnje-Impol 3:5, Miro-
teks III prost.
Vrstni red pred zadnjim
krogom: Šoštanj 16, Miroteks
III, Impol 14, Trebnje 12, Kom-
cel (+) 11, K. kolo 6, Nafta 3.
Olimočna liga
Končnica: L krog - za pr-
vaka: Izletnik-Petrol 2:6, Ko-
vinotehna-Strojkovina 6:2; od
5. do 8. mesta: P. Laško-RogaS-
ka 5:3, Konjice II-Kovinar 4:4,
od 9. do 12. mesta: Avto Ce-
Ije-Obrtnik 6:2, Kvit-Ljubno
3:5; za 13. mesto: Demit-Kom-
cel 5:3.
Odbojka
I. liga
ženske: za obstanek - 2.
krog: Gorica-Celje 0:3 (-13, -
I,	-5), Zg. Savinjska-Krim 3:1
(-5, 13, 12, 13), Ljutomer-Ko-
čevje 3:0. Zaostala tekma 1. kro-
ga: Ljutomer-Zg. Savinjska 3:1
(10, -4, 8, 10). Vrstni red: Ce-
lje 10, Zg. Savinjska 6, Ljuto-
mer, Kočevje 4, Krim 2, Gorica
0.
II.	liga
Moški -17. krog: Šempeter-
Žužemberk 1:3 (-12, -3, 15, -7),
Hoče-Intes 3:0, Kovinar-Š. Lo-
ka 2:3, Salonit Il-Portorož 3:1,
Mislinja-Granit 0:3, Prvačina-
Ruše 3:0. Vrstni red: Granit,
Žužemberk 30, Š. Loka 26, Ho-
če 22, Šempeter, Kovinar, Pr-
vačina. Salonit II 16, Intes 14,
Portorož 12, Ruše, Mislinja 2.
Ženske - 17. krog: Šoštanj-
Šempeter 0:3 (-10, -8, -5), Ci-
mos Il-Vitanc 3:0 (6,0,2), Ptuj-
Jesenice 3:0, Solkan-Rogoza
2:3, Ruše-Šentvid 3:1, Meltal-
Prevalje 3:0.
Vrstni red: Ptuj 28, Preva-
Ije, Jesenice, Ruše, Rogoza 22,
Solkan, Šentvid 20, Šoštanj 18,
Meltal 16, Cimos II, Šemepter
6, Vitanc 2.
lil. iiga-vztiod
Moški -17. krog: Vuzenica-
Celje3:l (10,7,-13, 9), Črna-
Braslovče 0:3 (-13, -9, -12),
Ptuj-Šempeter II 3:1 (8, 8, -9,
7), Lenart-Topolšica II 2:3 (12,
-13, 12,-1,-14), Beltinci-Gamsi
3:0. Vrstni red: Gamsi 32, Vu-
zencia 30, Beltinci 28, Fužinar
II, Celje 20, Mežica 18, Bra-
slovče 16, Šempeter II, Lenart,
Topolšica II 10, Ptuj 6, Črna 4.
Sff. 11. - 14. marec 199«
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
Neuniciliva Anica
Prva Slovenka, k! Je prehotiHa 100 kilometrov na praškem maratonu - potem pa ple-
sala Po Jutra
Anica Gašparuš-Slapnik iz Slovenskih Konjic je nekaj po-
sebnega. Šele pred štirimi leti, ko s štiriinštiridesetimi leti ni
bila več rosno mlada, se je odpravila na prvi pohod (od
Litije do Čateža). Potem pa so se pohodi in maratoni kar
nizali: od binkoštnega v Pilštajnu preko maratona Celje-
Logarska dolina, do beneškega maratona in maratona v
švicarskem Bielu, pa vse do praškega maratona Brdska
stežka. Na tej zahtevni poti, ki je nekaj takega kot Camel
Trophy med rallyi, je bila prva Slovenka, ki je prehodila
100 kilometrov in ena izmed štirih žensk, ki so prišle na
cilj. Vsekakor pa edina, ki je po treh neprespanih nočeh
in naporni poti dobre volje kot vedno preplesala še celo
noč.
Pletilkepavkot
čeprav Anica še ni dolgo
maratonka, pa ima hitro hojo
in tek v krvi. "Kar pomnim,
sem rada kolesarila in tekala.
Ko sem še hodila na podežel-
sko šolo na Blanci pri Sevni-
ci, sem vedno tekala. Tudi če
meje mama poslala na njivo.
Nisem mogla drugače. V le-
tih, ki sem jih preživela v Švi-
ci, sem se natekala pri nogo-
metu." Takrat je bila kapetan-
ka nogometne ekipe Sirena iz
Arbona. Potem pa je, še sa-
ma ne razume dobro, kako je
lahko, nekaj let preživela s
pletilkami v rokah. "Pletla
sem in pletla, dan in noč, vr-
stico za vrstico, štela zaplete-
ne vzorce... Dokler mi ni bilo
kratko malo dovolj in sem
prenehala sredi dela. Tistega
puloverja nisem nikoli do-
končala. Zaželela sem si na-
rave in prve poti so me vodi-
le s planinci v hribe."
Od preprostih planinskih
izletov do maratona paje ven-
darle hud preskok. "Milan
Gombač iz Celja je kriv za
vse," pravi danes Anica Gaš-
paruš-Slapnik. "Pripovedoval
mi je o maratonu Celje-Lo-
garska in me navdušil. No,
upam da ne bo zameril, am-
pak res je, da sem takrat po-
mislila, da če je on, ki tudi ni
najmlajši, prehodil 60 kilo-
metrov, jih bom pa jaz tudi.
Prvič sem šla brez kakršnih
koli priprav in je šlo. Med
ženskami sem bila trinajsta.
Drugič sem že malo trenira-
la, lani pa sem bila po raču-
nalniku že osma. Leto prej je
osma porabila uro več za isto
pot. To me je spodbudilo."
Anica pa bi bila seveda vsa-
kič prva v svoji starostni ka-
tegoriji, če bi jih na tem ma-
ratonu imeli.
Zasvojenost s tekom
Uspehi so Anico vzpodbu-
jali k vedno novim potem, no-
vim ciljem. Aktivno se je
vključila v Društvo maraton-
cev in pohodnikov Celje in
svoje članstvo v odboru druš-
tva jemlje hudo resno. Tako
kot vse, česar se loti. "Volje
imam vedno več. Vem, da
jem stara 48 let, a dokler mi
bo zdravje dopuščalo, bom
šla, bom tekla. Seveda ne na
silo. Če ne bom zmogla cele
poti, bom šla pa manj. Tako
sem zasvojena, da ne morem
več brez tega. Vsi pohodniki,
tekači smo sorodne duše. Po-
vezuje nas ljubezen do nara-
ve. Med pohodi doživiš toli-
ko lepega, česar drugače ne
moreš. Deset let sem prežive-
la v Švici, pa sem jo spoznala
šele potem, ko sem prehodila
maraton v Bielu.
Pohod na Češkem je prav
tako pustil v meni neizbrisne
spomine. Zaledenele poti in
močno sneženje z vetrom so
kljub potrebnim naporom za
njihovo premagovanje le še
dodali delček k čudoviti po-
krajini, pravljičnim gozdo-
vom... Ko premaguješ kilo-
metre in kilometre, ves čas
gledaš svet okoli sebe. Kot
kmečka hči vidim, kako raste
krompir, kako ponekod čudo-
vito skrbijo za gozdove, dru-
god pa so spet zanemarjeni,
vidiš neskončno prizorov, ki
ostanejo v tebi in se vedno
znova vračajo. A pohodništvo
ni samo to. To so tudi ljudje,
s katerimi hodiš, s katerimi te-
češ, kijih srečuješ ob poti, ki
te pričakajo v cilju."
Razigrana
Konjičanka
Na praškem maratonu, kije
Anici pustil neizbrisne spomi-
ne, je med več kot štiristoti-
mi pohodniki sodelovalo tu-
di 23 pohodnikov iz Sloveni-
je. Na 100 kilometrov dolgo
pot so se opravili štirje: Ivan
Kregar iz Celja, Srečko Go-
rišek iz Štor, Leopold Drame
iz Šentjurja in Anica Gašpa-
ruŠ-Slapnik iz Slovenskih Ko-
njic. Za to najdaljšo pot seje
sicer odločilo 86 pohodnikov,
na cilj pa jih je prišlo 76.
"V Pragi sem hodila s pre-
kaljenimi maratonci. Pohod,
kaljen je tam, zmore marsik-
do, a biti mora izredno psi-
hično močan in vzdržljiv. Ko
prideš zjutraj po petdesetih
kilometrih na cilj, se je kar
težko prepričati, da boš šel po
isti poti še enkrat. Poleg od-
ločenosti in družbe ti k odlo-
čitvi za pustolovščino poma-
gajo tudi številni drobci s pr-
vič premagane poti. Tudi ve-
selo pozdravljanje domači-
nov, pivo, ki ti ga ob postan-
ku ponujajo in misel na dose-
go končnega cilja. Res se/n
nanj prišla vesela in polna
energije - prijatelji pravijo, da
pridem v cilj kot bik, saj me
bližnji cilj vedno izredno
vzpodbudi in sem kar pono-
sna na svoje fmiše," pripove-
duje Anica, znanci pa vedo
povedati, da neredko v cilj ne
pride samo vesela, ampak do-
besedno privriska. "Zakaj pa
ne, saj to je nekaj čudovite-
ga!"
Pa še nekaj je značilno za
Anico: po opravljenem poho-
du se ne od vleče utrujena do-
mov, ampak polna nove, sve-
že energije običajno prepoje
Maraton v Benetkah sodi med klasične. Lani je sponzor, Unicef,
zbran denar namenil otrokom v Bosni
Takole, s slovensko zastavo v rokah, je Anica lani pritekla na cilj sto
kilometrskega pohoda v Švicarskem Bielu.
V Logarski dolini je Anico pričakala družina, ki jo običajno spoi
mamico le sedaj rada odpravi na krajše poti, zaenkrat pa jo bolj zaii
Sff. 11. - 14. mare« 1996
INTERVJU
20,21
r nekaj do-
jm zadnjem
ije bjlo to
lne("Šemi-
zjutraj pos-
), pa je bila
Udoma, pre-
iisu, cel dan
ragi, noč in
loje in teka,
le potrebni
edino to, da
jripoveduje
m pohodu,
razen vese-
: posledice,
nah v miši-
sluha. Ani-
zato, ker se
pripravi. K
leda sodi tu-
rna. To paje
ajveč. "Mo-
imi pri tem
aj Konjiča-
e pomoči ne
etudi zaradi
)lj potruditi,
v zmorem."
ica ni samo
na na pohod,
'se domisel-
codaje vtu-
no, da je iz
pa, da je iz
5; in prav je
B. POKLIČ
Sfonika se z
gtvo.
Rada sem
obdana
s prijatelji
Prva aama klavirja Dubravka Tomšič Sreboh
njak Je lani praznovala 50 let umetniškega dela
v 50. letih umetniškega dela
je prva dama slovenskega kla-
virja Dubravka Tomšič Srebot-
njak nastopila na 3500 koncer-
tih in izdala 60 zgoščenk. Dose-
gla je svetovni uspeh, vendar
njeni načrti in umetniške ambi-
cije še niso izčrpani.
Sedaj je obdobje praznikov:
materinski dan, za nami je va-
lentinovo in 8. marec. Kaj vam
pomenijo prazniki?
Če je pred mano turneja, mo-
ram delati tudi na praznik. Tako
gredo včasih kar mimo. V družini
pa skušamo skupaj praznovati
rojstne dneve. Če grem ravno na
pot, jih za kakšen dan premakne-
mo. Valentinovo je pravzaprav še-
le prišlo k nam. V moji družini pa
smo s starši bolj praznovali mate-
rin dan.
Vsi ti prazniki poudarjajo lju-
bezen, pozornost do bližnjega.
Kaj vam pomeni ljubezen?
Mislim, da je to del življenja.
Ne samo do najbližjih - družine,
ampak tudi do svojega poklica.
Vaš poklic zahteva trdo delo.
Koliko vadite dnevno?
Verjetno še premalo.
Koliko pa imate časa za kor
njičke, ki niso povezani z vašim
delom?
Bolj malo, to je res. Včasih ra-
da kaj skuham. Rada hodim po
muzejih, če sem v tujini. Rada si
ogledam kakšne razstave. Kot raz-
vedrilo rada vozim avto. Rada tu-
di kaj preberem, vendar za to
zmanjkuje časa.
Kot študentka sem imela zelo
rada Shakespeaija in nekatera ve-
lika dela iz svetovne literature.
Lani ste praznovali 50. oblet-
nico bogate glasbene kariere,
saj ste s koncertiranjem začeli
že s petimi leti. Če se ozrete na-
zaj, kateri uspeh vam največ po-
meni?
To je težko reči. Težko je ne-
kaj izdvojiti. Precej sem potovala
po svetu, imela sem veliko kon-
certov. Lahko bi kar nekaj časa
naštevala recitale v Leningradu,
Londonu, Bostonu, Chicagu.
Koncerti z munchensko in lon-
donsko filharmonijo, s haškim or-
kestrom in slavnim dirigentom
Seijijem Ozavo, nastop v Avstra-
liji... To se nekakšni viški.
Od kod črpate notranjo ener-
gijo, elan za delo?
Klavir sem se začela učiti s šti-
rimi leti, s petimi sem začela na-
stopati. Zelo je pomembna ljube-
zen do inštrumenta.Tudi, če bi se
ponovno rodila, bi ga izbrala. V
našem poklicu je tako, da ne mo-
reš reči, da si dosegel popolnost.
Tu te besede ni. Nenehno se-gra-
di, dopolnjuje. Greš skozi obdob-
ja. Najprej si otrok, potem si mlad
in se izpopolnjuješ. Temu sledi
zrelejše obdobje in tako naprej. V
vsakem obdobju se izpopolnjuješ.
Ne moreš reči, sedaj bom pa na-
redil pavzo in bom čez nekaj let
spet začel. To ni mogoče. S tem
je povezanih dosti žrtev. Če pa
imaš svoj poklic rad, ti ni nič tež-
ko.
Starši so me pri tem podpirali,
kasneje tudi moja družina, mož in
sin. To je zelo pomembno.
Če si predan svojemu poklicu
in če si zdrav - to je zelo pomem-
bno - potem pač črpaš čim več iz
sebe, da se razdajaš in delaš, do-
kler lahko. Jaz imam nekako več
poklicev. Družinski poklic, vloga
žene, matere, potem sem pianist-
ka koncertantka in pa pedagogi-
nja. Vedno sem skušala "izklopi-
ti" vse ostalo, ko sem bila v eni
vlogi.
Je to mogoče?
Zelo težko, ampak edino tako
nekako gre. Seveda je to zelo na-
porno in z leti postaja vse težje.
Občinstvo vidi samo tisti sijaj,
ploskanje, potovanja. Ljudje mi-
slijo, kako je vse to lepo. Ne vidi-
jo pa, koliko je vloženega truda,
tudi potovanja so utrujajoča. Greš
od hotela do hotela. Včasih imam
vsak večer nastop. Vsako leto pa
si starejši, zrelejši in bolj kritičen
do sebe.
V glasbi se razdajate, prazni-
te. So verjetno trenutki, ko mo-
rate obnoviti svoje vire. Kaj
vam prinaša sprostitev?
Po koncertu sem, če resnično
dam vse od sebe, čisto prazna. Niti
zaspati ne morem. Potrebujem čas
z družino, da nekam gremo. Ra-
da sem obdana s prijatelji, z dru-
žino. Ne pogovarjamo se o glas-
bi, ampak nekaj čisto tretjega.
Ali vas na turnejah spremlja-
jo prijatelji ali družina?
Ponavadi sem sama. Seveda na
koncertih in sprejemih po njih
spoznavaš ljudi. Včasih so to tuji
ljudje, včasih postanemo prijate-
lji. Zelo sem vesela, ko vidim zna-
ne ljudi.
Kako doživljate sprejeme;
vas utrujajo?
To je odvisno od sprejema in
od ljudi. Če je sprejem prevelik,
je včasih utrujajoče. Če pa vem,
da sem dala ljudem nekaj lepega
in mi to tudi sami povedo, sem ve-
sela. Medčloveški odnosi so zelo
pomembni.
Le-te je pa potrebno graditi.
Pogosto se zdi, da ste umetniki
malce odmaknjeni od "realne-
ga" življenja. Kako vi združu-
jete umetniško življenje z osta-
limi vlogami?
Težko je združevati. Odvisno
paje tudi od človeka samega. Ro-
diš se s talentom. Obdarovan si.
Ta dar pa moraš vzgajati, brusiti,
da iz njega nekaj narediš. Seve-
da, ko delaš, ko si na turnejah, si
nekje v svojem svetu. Kljub temu
pa si še vedno človek. Ne želim
se postaviti na nek piedestal.
Izjemno ste cenjeni doma in
v tujini. Kaj vam to pomeni?
Cenim in ljubo mi je, če me
imajo ljudje radi. Zelo sem bila
presenečena in vesela, ko sem bi-
la izbrana kot druga Slovenka le-
ta. Potem moraš še več dajati od
sebe, da jih ne razočaraš.
Veliko ste dosegli: čez 3500
nastopov, posneli ste več kot 60
zgoščenk. Kaj vam še predstav-
lja izziv?
Imam vedno isti cilj: da se še
bolj izpopolnim, da še več dam.
Osebni napredek je zelo važen.
Na koncertih je moj cilj vzposta-
viti kontakt z občinstvom. Med
občinstvom je zelo malo glasbe-
nikov, kritikov. Predvsem so to
ljubitelji glasbe.
Velikokrat sem igrala na kon-
certih po Sloveniji. Po koncertu
so prišli k meni ljudje, ki so prišli
prvič na koncert. Niso znali po-
vedati, kaj in kako. Rekli so le, da
je bilo tako lepo, da sem jim dala
nekaj tako lepega, da bodo še ho-
dili na koncerte. Kljub temu, da
se niso znali izraziti, so čutili ti-
sto, kar sem jim želela skozi glas-
bo povedati. To mi veliko pome-
ni.
Seveda je zelo pomembno, da
sem tudi jaz razpoložena, da lah-
ko dam. Ce si profesionalec, lah-
ko vedno igraš dobro ali izvrstno.
Pride pa tisti veče/, ko res lahko
daš vse od sebe. Če vidim, daje
to padlo na plodna tla, sem zelo
vesela.
Od česa pa je odvisno, da lah-
ko umetnik sebe res popolnoma
izrazi?
Med drugim potrebujem tudi
kontakt z občinstvom. Spominjam
se prve turneje po Nemčiji. Ta-
krat med Nemčijo in Jugoslavijo
še ni bilo diplomatskih odnosov.
Dvorana je bila sicer polna,
vzdušje pa tako, daje publika ko-
maj zaploskala, saj sem bila iz Ju-
goslavije, z Balkana. Od ene
skladbe do druge se je čutilo od-
tajanje. Na koncu so pozabili, od
kod sem. Odziv pa ni bil prisoten
od začetka. Vez sem morala vzpo-
staviti.
Izredno paje tam, kjer sem že
igrala in me poznajo - v Bostonu,
Chicagu, Ljubljani, itd. Zaploska-
jo mi in rni dajo vedeti, da me ima-
jo radi. Če je publika pripravlje-
na sprejemati in če sem jaz notra-
nje razpoložena, potem je to Ču-
dovit večer.
Potem na nek način tudi vi
dobite.
Ja, potem jaz dobim nazaj. Naj-
lepše darilo je, ko čutim, da smo
imeli kontakt. Sama sem nekako
izpraznjena, ker sem dajala. Pol-
nim pa se s tem, kar so mi oni da-
li. Polnim se, da lahko naslednjič
spet dam.
Ali vam hvaležnost prepro-
stih poslušalcev pomeni več kot
profesionalna kritika?
Skoraj da. Seveda je krasfio, če
ti dobri kritiki dajo priznanje.
Vendar je to priznanje enega člo-
veka. Čisto nekaj drugega je. Če ti
več ljudi, ki nima profesionalne-
ga znanja, pove, da si jih priteg-
nil. To je težje.
Kaj pa vi poslušate za svojo
dušo?
Včasih kakšno staro ploščo od
kakšnega pokojnega umetnika.
Sin seveda posluša drugo glasbo.
V avtu nikdar ne poslušam klasi-
ke. Prižgem jazz ali pa dobro za-
bavno glasbo. S tem se sprostim,
ko vozim. Drugače nimam dosti
časa, da bi kaj poslušala.
Imate včasih radi tudi tišino?
Lahko se čudno sliši, ampak Če
delam svoje delo, pa s študenti, in
Če je potem zvečer še kakšen kon-
cert, skoraj ne morem iti. Potre-
bujem tišino, ker sem drugače pre-
nasičena. V vsakem poklicu je is-
to. V trenutkih tišine pa lahko člo-
vek zasliši sebe.
VANESA ČANJI
Dubravko Tomšič je zvok kla-
virja privlačil še preden je bila
stara štiri leta. Z 18. leti je di-
plomirala na sloviti Juliiard
School of Music. Leta 1995 je
bila izbrana za najbolj nadar-
jeni mladi talent med 12. in 16.
letom v ZDA. Bila je tudi učen-
ka slovitega pianista Arturja
Rubinsteina.
Dubravka Tomšič je imela svoj
prvi koncert, ko ji je bilo komaj
pet let. Posebne zgodbe se spo-
minja v zvezi s svojo prvo kon-
certno oblekico. "Takrat, takoj
po vojni, se ni dobilo ničesar.
Mama je gledala zavese, j ih sne-
la in dala iz njih narediti mojo
prvo koncertno obleko, ki je bi-
la polna samih volančkov. Ta
bela obleka je do mojega dese-
tega leta rasla z menoj. Vsako
leto smo jo malo podaljšali."
Dubravka Tomšič Srebotnjak je lani praznovala 50 let umetniškega delovanja. Vtem obdobju je imela več kot 3500
koncertov.
Šestletna Dubravka na svojem koncertu. "Treme sploh nisem poznala, "pra-
vi
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
22
Bog vam odpusti!
V komentarju Irene Baša v
Novem tedniku št. 9 sem z veli-
kim presenečenjem prebral na-
slov Bog nam odpusti. To je ve-
lika želja občanov občin celega
sveta. Toda samo upi v božjo
palico niso zadosti. Ljudje, ob-
čani so tisti, ki v demokraciji de-
lijo pravico in krivico. Kraja-
nom Kasaz, Liboj, Petrovčanom
in prebivalcem Griž pa lahko
svetujem: ne dajte se. Vi ste ob-
čani, vi plačujete davke. Vi ste
sila božje palice, vi ste tisti, ki
ali pa ne trpite pod težko roko
komunističnega ali demokratič-
nega sistema.
Iz komentarja je očividno, da
je svetnik, gospod podjetnik,
član LDS in da v tej stranki vrti
debelo in mastno palico. Toda
takšne palice so zelo spolzke in
svetnik gospod Niko Rožič bo
seveda moral od sedaj naprej ze-
lo paziti, da mu ne bi na mastni
in debeli palici spodrsnilo. V
demokraciji seje težko pobrati,
še težje se bo pobrati svetniku,
posebej takšnemu, ki so ga iz-
volili občani, ki morajo vohati
smrad, da bi se lahko svetniki
vozili po asfaltiranih cestah.
Mislim, da kot svetnik, izbran
med 63 kandidati v občini Mar-
rickville, vem, kaj govorim. Ob-
čina ima 90.000 prebivalcev, ti
so izvolili 12 svetnikov. Svet-
niki iz svojih vrst volijo župa-
na, vsi pa morajo podpisati Pe-
cuni^ Interest Lavv. Če ga pre-
grešiš, je palica, ki jo vrtiš, zelo
spolzka.
Gospodu svetniku Niku Ro-
žiču in gospodu županu Mila-
nu Dobniku in vsem svetnikom:
"Iskrenost je dar boga, sebičnost
se pa plača".
HERMAN KOŽELJ,
Sydney, Avstralija
Visoki znesici
Komunale
JP Komunala Celje, poslov-
na enota Javne naprave vrši od-
voz in deponiranje odpadkov
skladno z odlokom in skladno z
odlokom zaračunava tovrstno
storitev.
G. Dušan Gorkič iz Vojnika,
kot vsi ostali gospodinjski upo-
rabniki, prejemajo položnice z^
dvomesečni odvoz odpadkov.
Položnico v znesku 1.050 SIT,
ki jo je imenovana oseba preje-
la, se torej nanaša na odvoz in
deponiranje odpadkov za čas
dveh mesecev, znesek paje se-
stavljen iz cene za odvoz in de-
poniranje odpadkov 5,00 SIT/
m2/mes (60 m2 povr.) + 5 % za-
konski prometni davek, ter iz in-
vesticijskega prispevka v višini
3,50 SlT/m2/mes., ki ga JP Ko-
munala Celje zaračuna skladno
z Odlokom o prispevku za in-
vesticijska vlaganja za sanacijo
in rekultivacijo komunalnega
odlagališča in ga nakazuje
Mestni občini Celje. Odlok je
sprejela Skupščina občine Ce-
lje, dne 22. 4. 1994 in velja od
1. 5. 1994 dalje (Ur. 1. RS 23/
94). Investicijski prispevek se
skladno z odlokom revalorizira
vsake tri mesece glede na rast
drobnoprodajnih cen, prometni
davek pa se na investicijski pris-
pevek ne zaračuna.
Cena odvoza in deponiranja
odpadkov se oblikuje in spremi-
nja skladno z republiško Ured-
bo o načinu oblikovanja cen ko-
munalnih storitev in soglasjem
Vlade Republike Slovenije. Ce-
ne odvoza in deponiranja od-
padkov so se spremenile 1.2., 1.
4., 1. 8., 1. 11. in 1. 12. 95, in-
vesticijski prispevek pa 1. 4.,
1.10. in 1. 12.95, vse skladno s
predpisi. Vse spremembe cen
odvoza in deponiranja odpad-
kov po uredbi so se gibale od
1,1 % do največ 3,7 % in zad-
nja sprememba s 1. 12. 95 s so-
glasjem Vlade Republike Slo-
venije za 12,9 %. K temu paje
potrebno pojasniti, da sedaj ve-
ljavna cena odvoza in deponi-
ranja odpadkov ne pokriva
stroškovne cene, posebno pa to
velja za področje občine Voj-
nik, ki ima dosti bolj neugodne
pogoje za nastajanje večjih
stroškov na enoto, kot to velja
za večja mesta.
V kolikor je potrebno še bolj
podrobno pojasnilo, se lahko
imenovana oseba oglasi na se-
dežu JP Komunala Celje, Mari-
borska C. 2 pri ge. Jurkošek.
PAVEL PODLESNIK,
dipl. oec.,
v.d. direktor
Komunala Celje
Menine ne damo
v zadnjih tednih seje upra-
vičeno razburila zgornjesavinj-
ska javnost. Nameravana posta-
vitev vojaškega in civilnega ra-
darja na področju Menine pla-
nine pomeni grob poseg v nara-
vo in povzroča neslutene posle-
dice za vsa živa bitja, predvsem
pa za rodove naših otrok. To je
na kratko povzetek izvajanja dr.
Antona Jegliča na javni tribuni
v torek, 27. 2. 1996 v Nazarjah.
Na podlagi informacije o na-
merah obrambnega ministrstva
o izgradnji radarja in informa-
cije o večplastnem, žal zdravju
škodljivem, delovanju omenje-
ne naprave, je diskusija na dveh
javnih tribunah jasno pokazala,
da samo tu živeči ljudje v skr-
beh za dolino, njeno zdravje in
bodočnost njenih prebivalcev.
Današnji izsledki raziskav gle-
de učinkov delovanja radarja so
neizpodbitno dokazali, da vpli-
vi vsekakor škodljivo delujejo
na žive organizme. Ali lo pome-
ni takojšnje in usodne posledi-
ce ali kontinuirano dolgotrajno
zastrupljanje, je drugotnega po-
mena. Jasno je bilo povedano,
da izpostavljenost vplivom
elektro magnetnega valovanja
povzroča spremembe na pitni
vodi, flori ter favni in kar je naj-
bolj zaskrbljujoče, na človeku
in njegovi genetski zasnovi.
Z golim življenjem tu živečih
ljudi, predvsem pa tistih, ki bo-
do za nami to deželo posedli, pa
seveda "kockanje" ne pride v
poštev.
Da, za življenje gre, tisto na-
josnovnejšo in neodtujljivo pra-
vico (ustavna pravica). V zaš-
čito te najvišje vrednote bo v
skrajni sili (ob nerazumnem
vztrajanju investitorja in izda-
jatelja lokacijskega dovoljenja)
pač potrebno stopiti skupaj na
področju Zgornje Savinjske in
Zadrečke doline in preprečiti
predvideno gradnjo radarja na
Menini. O tako pomembnih re-
čeh, ko gre za tveganje in kako-
vost bivanja imamo vsekakor
pravico odločati tu živeči pre-
bivalci. V tem smislu je svet ob-
čine Mozirje že sprejel sklep o
referendumu; radar da oz. ne.
Posredno se ob tem postavlja
več vprašanj:
Kako znamo poskrbeti za
neokrnjeno naravo? Ali je vred-
no "prodati" dolino v zameno
za infrastrukturo?
Kaj si lahko Savinjčani obe-
tamo od tako opevanega turiz-
ma?
Kakšno veselje bodo imeli tu- ^
risti, če jih bodo s hribov poz-
dravljali radarji, kakor seje gos-
pod duhovito izrazil na minuli
tribuni v Nazarjah?
Ali s takšnim dejanjem ne ža-
gamo veje, na kateri k sreči še
sedimo?
Ali so potrebne analize in pre-
pričevanja "strokovnjakov" o
neškodljivosti delovanja radar-
ja, če se ljudstvo vsakodnevno
po zdravi kmečki pameti odlo-
ča in ne sprejema omenjenega
tujka v svoje nedrje Menine pla-
nine?
Le kdo je tisti, ki baranta v
imenu občanov doline in to na
račun predvsem naših zanam-
cev?
Spoštovani, tu paje potrebna
modrost, čas za uporabo tiste-
ga, kar nosimo med rameni!
SLOVENSKI KRŠČANSKI
DEMOKRATI,
Zgornje Savinjski odbor,
Mozirje
Zlati grb
za uničeno
oliolje? 11.
Gospodu Vilibaldu Raznož-
niku, dipl.ing., direktorju TI02
- Cinkarne Celje, bi rad v od-
govor na njegov sestavek z dne
7.3., kjer meje proglasil za zlo-
namernega in togotnega, poto-
žil in mu odgovoril.
Moja življenjska pot seje za-
čela in se bo verjetno končala v
Celju. Kot delavec javne služ-
be sem vse drugače sprejemal
in dojemal življenjske tegobe
najširšega sloja ljudi, kot tisti,
ki ste bili ozko vezani na delov-
na mesta v tovarnah, podjetjih,
ustanovah in pisarnah. Dnevni
vtisi so me vseskozi spremljali
domov tudi za včeraj, jutri, za
pojutrišnjem ali za vse življenje.
Danes pri mojih šestdesetih le-
tih stalnega bivanja v Celju lah-
ko mirno in prepričano rečem in
dokažem, da sta bila za Celje in
Celjane teharsko koncentracij-
sko taborišče in Cinkarna Celje
usodna in nepopravljiva trage-
dija.
Tarnanje in preklinjanje lju-
di nad Cinkarno me je sprem-
ljalo praktično vsak dan v moji
dolgoletni službi. Poklicna in
človeška nemoč, ki sem seje ob
tem svojem poklicnem delu za-
vedel, da ljudem ne morem po-
magati, ker je v ozadju "stogla-
vi lintvern", meje utrdila.
Notranje sem začel dojemati
in razmišljati o vsem tarnanju,
preklinjanju in obupu nemočnih
ljudi. Zato sem že dolgo v konf-
liktu s tistimi, ki oblast neusmi-
ljeno obračajo v svoj prid. Zato
sem postal član Društva za vars-
tvo okolja, poslanec Demosa in
svetnik Mestne občine Celje.
Razumem g. Vilibalda Raz-
nožnika, dipl.ing. in g. Marja-
na Prelca, dipl.ing., da kot bo-
doča (ali že sedanja)? lastnika,
sedaj urejujeta neurejeno pod-
jetje še za družbeni denar, saj
bi drugače to morala storiti kot
lastnika, z lastnim denarjem. Ne
razumem pa, da bi za. to navad-
no hišno metlo rada imela še
javno priznanje "Zlati celjski
grb".
JANEZ ČRNEJ,
Celje
Naši in vaši v
ateistični šoli
Nekoč, pred več kot desetlet-
jem, je prišla hčerka iz šole in
pričela pripovedovati dogodke
tistega dne: "Ati, danes je tova-
rišica pri pouku vprašala, če kdo
ve, kdaj se je pričelo naše štet-
je. Veš, MI, ki hodimo k verou-
ku smo vsi vedeli, ONI pa ne.
Molk je kar nekaj časa trajal,
potem pa se nisem mogla več
zadržati. Vstala sem in rekla, da
od takrat, ko se je rodil Jezus
Kristus." "In kaj je tovarišica re-
kla?" sem drezal v hčerko. "Nič
ni rekla, niti ja, niti ne."
Pa menda niso to bili VAŠI
otroci, dr. Kreft, dr. Potrč, to-
varišica Pečen, Jelinčič itd.?
MARJAN MANČEK,
Celje
Vraževernost
Primož Trubar še danes slovi
kot tisti pridigar, ki je zagovar-
jal preprostost in nastopal proti
vraževerju ljudstva na današnji
stopnji civilizacije. Drugače mi-
slečih ne izženejo, tako kot Tru-
barja, zato pa vse nevraževeme
potiskajo na rob, v odmeve in
pisma bralcev, med kritike, fun-
dametaliste in v obskume stran-
čice... Tako ekološka vzgoja ni
našla mesta niti v izbirnem pred-
metniku obvezne osnovne šole,
demokracija je novost celo za
odrasle in tako nerešena vpra-
šanja človekovega sveta želijo
tvorci in predlagatelji večinske-
ga volilnega sistema s poviša-
nim pragom vstopa v parlament
preložiti na ramena zadolženih
- prihajajočih generacij.
V	zakonodajnem telesu sedi-
jo demokratično priviligirani
ljudje, saj mora ljudstvo čakati
na njihovo odločitev za izved-
bo referenduma, medtem pa lah-
ko poslanci (4 leta) neomejeno
plačani brez vseh soglasij ljuds-
tva referendumerirajo o čemer
koli.
V	demokratičnih državah je
dovolj le podpis volivca za ena-
kopravno izražanje svoje volje
in je državni organ tisti, ki mo-
ra v postopku na svoje stroške
dokazati eventualno goljufijo
zbiratelja podpisov ljudske ini-
ciative - kar paje seveda kazni-
vo dejanje.
In dokler ne bo imela Slove-
nija urejenih teh temeljnih člo-
vekovih pravic odločanja in
upravljanja državnih zadev, ta-
ko dolgo bom lahko trdil, da ži-
vim z vraževernimi ljudmi, ki se
bojijo celo demokracije. Bog
nas obvaruj, takšnih!
JOŽEF JARH,
predsednik SED
Kaluhov dan
v Celju
Te dni sem bil spet v Celju,
mestu moje mladosti. Bil sem na
prireditvi Kajuhovega dne pred
celjsko gimnazijo. Tudi sam
sem bil dijak te gimnazije, moji
sošolci so bili: Kmecl, Seničar
- veleposlanik na Kitajskem,
Mikeln, Predan, Hribar, zatem
Fitz, Inkret in še bi jih lahko na-
števal. Izvajalci kulturnega pro-
grama so bili izredni. Zadihal je
pesnik Kajuh. Samo ravnatelj
gimnazije tega ni zaznal, poka-
zal je svojo ignoranco, saj ni do-
volil dijakom blizu, niti, da bi
odprli okna. Je to pedagoško?
Nikakor ne, zato se postavlja
vprašanje, ali je lahko takšen pe-
dagog sploh ravnatelj celjske
gimnazije ob Savinji? A je bil
svojčas celo poslanec, že v no-
vi demokraciji. To je vprašanje,
o katerem mora spregovoriti
celjski mestni svet. In kaj so re-
kli profesorji te gimnazije, do-
puščajo tolikšno ignoranco rav-
natelja? To je sramota za gim-
nazijo in tudi za Celje.
Še sreča, bilo je veliko mla-
dih, srednješolcev, program so
izvajali mladi, samo eden je bj
med njimi starosta. Bili so izred
ni, enkratni, dostojni za Kaju.
hov dan ob njegovi 75-letnici
Kajuh ni bil samo partizan, an>
pak je ob Balantiču tudi velU
pesnik, četudi sta bila vsak nj
svojem bregu. Takšna je pa|
vojna.	I
Iz Celja sem sicer odhajali
lepimi občutki ob Kajuhoven
dnevu, vendar z grenkobo v sr^
cu. Smo pesniki, pisatelji tak(
malo vredni, da celo pedagogi
celjske gimnazije kažejo svojj
ignoranco?
Sreča, Celje je tu. Dokazali sc
udeleženci Kajuhovega dne,
mladi in starejša generacija
Vendarle nekaj obetavnega
Mladi rod spoštuje tradicijo. To
je obetavno za prihodnost,
je Kajuh predvsem slovenski
pesnik.	i
MILAN ŠTANCEl^
predsednik Združenji
pisateljev Štajerske,
Koroške in Pomurji
Turizmu pomaga
lastna glava
Bilo je hladno jutro. Sonce,
obdano z oblaki, seje prebuja;
lo izza oddaljenih hribov. Obe j
tal se nam je lep, turistično pou'
čen dan, dan, ki smo ga mnogi\
nestrpno pričakovali. Festi\a\
Turizmu pomaga lastna glava,
deseti po vrsti, regijsko tekmo-
vanje tokrat na Polzeli. Vsak
Polzelan pozna nasmeh, tisti is-
kren nasmeh iz srca, vsak ima
delček prostora v svojem srcu,
ki čaka na dobre ljudi, prijate-
lje sreče in veselja.
Zbrali smo se tistega hladne-
ga dne že pred sedmo zjutraj,
nasmejani in urejeni, kot se spo-
dobi. Čakali smo z nalogo:
opravljati delo vodiča. Nekate-
Vabilo na javno razpravo
Mestna občina Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo
občine Celje obvešča, da bo v torek. 19. 3. 1996 ob 17.
v Gasilskem domu na Lopati informativni sestanek v
zvezi z zahodnim priključkom na avtocesto in povezo-
valno cesto do križišča v Medlogu.
Mestna občina Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo
občine Celje obvešča krajane KS Gaberje, da bo javna
razprava o osnutku sprememb ZN Industrija jug - kom-
pleks Emo in Klima - za gradnjo bencinskega servisa
ob Mariborski cesti v križišču s Kovinarsko ulico v zgor-
nji stranski dvorani Narodnega doma, in sicer v sredo,
20. 3. 1996 ob 15. uri.
Vse zainteresirane prosimo, da se razprave udeležijo
in podajo svoje pripombe.
Zavod za planiranje in izgradnjo občine Celje
Sff. 11. - 14. mare« 1996
?3
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
p samostojno, drugi v parih smo
yodil' tekmovalne skupine iz
^ličnih krajev celjske regije.
2 Juretom sva prevzela Rogaš-
1^0 Slatino. Kaj hitro smo se med
seboj sporazumeli in priznam,
Ja sem se večkrat nasmejala tem
pjvihanim šaljivcem.
Vsaka tekmovalna ekipa je
pripravila razstavo v avli naše
jole. In prav vsaka je bila po
jvoje zanimiva, tako daje ime-
lakomisija kar težko nalogo. Ob
desetih se je pričelo tekmova-
nje. Šole so se predstavile na
najrazličnejše načine. Skeči,
glasba, ples... prav ničesar ni-
smo pogrešali. Gledalci so bili
navdušeni, komisija prav tako.
Kakorkoli že, imeli so težko de-
lo. Medtem smo bili mi na ko-
silu v Tovarni nogavic. Ura je
bila tri popoldne, ko smo siti,
dobre volje, a utrujeni, sedeli v
dvorani in čakali na razglasitev
zmagovalca. In dočakali smo.
Presenečenje. Zmagala je ekipa
naše šole. Nastopajoči so pre-
jeli dokaj velik pokal in bon za
deset sadnih kup v gostišču
Štorman.
Zmaga napoveduje udeležbo
naše šole na velikem državnem
tekmovanju v Mariboru, aprila
letos. Upam, da bodo prav tako
uspešni in da bodo Polzelo vti-
snili v spomin širši Sloveniji.
Dan je bil močno obarvan z
gostoljubjem, toplo besedo in
našim simbolom - prijaznim
sončkom. Upam, da so turisti,
ici so nas obiskali tega nepozab-
rvega dne, to občutili in želim,
bi se radi vračali v naš do-
mači kraj - Polzelo.
MONIKA VAČUN, 7. c,
OŠ Vere Šlander
Polzela
Kdo le bil kdo?
Stoletja so pretekla od takrat,
koso Slovenci ustoličevali svo-
je vojvode na Gosposvetskem
polju. V teku zgodovine so kot
narod začeli izginjati, ostali so
le kot podložniki Avstroogrske
monarhije.
V	letih 1918-41 je bilo tudi v
Jugoslaviji poskrbljeno, da ni-
smo imeli predsednika, pač pa
bana Dravske banovine.
V	Ajdovščini je bila 5. maja
1945 konstituirana prva sloven-
ska vlada in prvi predsednik pr-
ve slovenske vlade je bil izvo-
ljen Boris Kidrič. Bil paje tudi
prvi politični komisar sloven-
skega glavnega štaba.
Z Edvardom Kardeljem je vo-
dil slovensko delegacijo na 2.
zasedanju A VNOJ-a. kije potr-
dilo pravico odcepitve od skup-
ne države in slovensko odloči-
tev o priključitvi Primorske k
"latici Sloveniji.
Na žalost je bilo njegovo živ-
ljenje prekratko, da bi uresničil
Vse cilje za dobrobit Slovenije.
1^0 njegovem prizadevanju smo
dobili Inštitut Jožef Štefan, ke-
iiijski inštitut, elektro in meta-
lurški inštitut.
Zato mislim, da se bo vsak,
l^i je v duši Slovenec, strinjal,
da ostaneta spomenika Borisa
Kidriča in Edvarda Kardelja
tam, kjer sta postavljena.
VERA POLIČNIK,
Sp. Rečica
Kakor na zemlji,
tako v nebesili
Po odzivih sodeč v raznih ča-
sopisih, so bili elitni predstav-
■liki upokojencev sila užaljeni.
še posebej zaradi slabe medij-
ske podpore njihovega "marša"
na parlament. Ti vražji snemal-
ci in reporterji so že čisto poza-
bili, kako so se nekoč tovariš
Smole in tovarišija radi slikali.
Še bolj so se hudovali na pred-
sednika DZ gospoda Školjča, ki
daje raje sprejel ptujske kuren-
te kot pa njih. Morda je menil,
da partijski klovni še niso nika-
kršna etno-folklorna posebnost.
Vse to smo lahko videli na tele-
vizijskih posnetkih. Ne smemo
mimo obubožanih, na mrazu
trepetajočih in v krzna obleče-
nih revolucionark.
Maske poslancev DeSUS-a in
Sivih panterjev so padle že pred
pepelnično sredo, ko ti niso
podprli povišanja najnižjih po-
kojnin (tudi kmečkih), delno tu-
di na račun privilegiranih, ki naj
bi se znižale na vsega 150.000
SIT. V času, ko delavke v kon-
fekciji ob eurohektičnih normah
ne dobijo redno niti 30.000 SIT
mesečno, znašajo pogrebnine za
"Španci", spomeničarji 214.000
SIT, za heroje 357.000 SIT
(Uradni list, z dne 14. 12. 1995,
zabeljen s podpisom bivše mi-
nistrice Rine Klinar).
Bremena zgodbe o (ne)uspe-
hu pa nebi hotel nihče nositi, niti
tisti, ki so to stanje povzročili.
P.S.: Netaktnost z visokimi
pogrebninami kar nagovarja na-
gajive dediče, da vas čimprej...
MARJAN LAKNER,
Celje
Vsem, ki niso
moji prijatelji
Rada bi se zahvalila vsem av-
torjem plakata, ki me želijo pri-
zadeti, a nimajo te pravice. Po-
segajo v moje življenje z najbolj
nesramnimi lažmi. Ljubezen,
vera, upanje...Kaj te besede po-
menijo?
Ceniti ljudi v najširšem smi-
slu pomeni, ne samo sprejema-
ti, tudi nekaj dajati, ljubiti ljudi
okoli sebe in spoštovati njiho-
vo različnost. Ljubezen in pri-
jateljstvo je najlepše, kar lahko
človek doživi in spozna v toku
svojega življenja. Tudi ljubezen
do bližnjega je podobna tej lju-
bezni, le da gredo ljudje mar-
sikdaj preko meja, preko svojih
pravic.
Zakaj se človek v določeni si-
tuaciji ne zna obvladati? Spra-
šujem se, ali so "fantje" okoli
mene slabiči in si mi ne upajo
povedati v obraz svojih zlih mi-
sli, pa jih spravijo na plakat.
Lahko je nekoga oblatiti, težko
gaje oprati!
Sama bom to preživela, le že-
lela bi, da se podobna packarija
z javnim blatenjem ne zgodi ka-
teri drugi. Fantje, če boste na-
daljevali in še blatili nemočne
ženske s svojimi packarijami in
umazanijami ter tako spravili na
dan svoje slabosti, boste doka-
zovali svojo nemoč. Ta način
vas ne bo pripeljal daleč. To ni-
so pustne šeme in norčije, izbra-
li ste pravi trenutek, da poveste
tisto, kar si dejansko ne upate
povedati. Jaz nisem slabič, ne
bom imenovala nikogar! Odšla
bom svojo pot, vam vsem nav-
kljub! Še lažje bom odšla, ker s
takšnimi prijatelji ne morem ži-
veti, če sploh razumete, kaj po-
meni prijateljstvo.
Upam, da vam bodo pošteni
ljudje pokazali ta članek!
Jaz imam v sebi ljubezen, ve-
ro in upanje, da bom spoznala
ljudi s katerimi bom lahko ži-
vela. V sebi imam ljubezen, pre-
pričanje, vero v ljudi, kar mi bo
zagotovilo, da bom lahko svoje
življenje živela pošteno med po-
štenimi ljudmi. V sebi imam
upanje, da se bom nekoč vrnila
med vas in s ponosom ugotovi-
la, da ste postali drugačni ljud-
je, med katerimi je vredno ži-
veti.
Rada bi povedala še rek, ki
pravi: "Živi tako, da spoštuješ
resnico, preprostost in ljubezen,
če živiš z resnico, preprosto,
predvsem pa z ljubeznijo v sr-
cu, boš zlahka premagal sovraš-
tvo, pohlep, jezo, zavist in na-
silie."
Se enkrat hvala, "fantje", za
grdobijo, za blatenje, jaz vas
jemljem takšne kakršni ste, ker
drugačni pač ne znate biti. Si-
gurno ste takšni tudi do svojih
najdražjih, saj ljubezni okoli se-
be tako ali tako ne znate dajati.
BOJANA PERC,
Zgornje Tinsko
Odlični
organizatorji
o turizmu v naši deželi kro-
žijo različni slogani in teko
mnogi pogovori na vseh ravneh.
V njem vidimo eno od mož-
nosti, s katero bi se lahko doka-
zovali v svetu in bi nam prine-
sla slavo, ugled, pa seveda tudi
finančno korist.
Tem prizadevanjem se pri-
družuje tudi Turistična zveza
Slovenije, ki skupaj z Zavodom
RS za šolstvo in šport že deseto
leto razpisuje festival Turizmu
pomaga lastna glava. Na tem
tekmovanju sodelujejo turistič-
ni podmladki vseh slovenskih
šol, ki se nanj prijavijo.
Izbor najboljših, ki se mora-
jo dokazati z raziskovalno na-
logo, razstavo in odersko pred-
stavitvijo na razpisano temo, se
odvija na dveh nivojih. Najprej
je regijski, nato pa državni fe-
stival. .
Za našo celjsko regijo je po-
tekal festival 5. marca letos na
Polzeli. Med desetimi šolami sta
se naprej uvrstili dve in ju čaka
še preizkušnja v Mariboru, ko-
nec meseca aprila. Tema letoš-
njega festivalaje gostoljubnost,
naslov pa Gostoljubje - nasmeh
turizma. Člani turističnih podm-
ladkov so merili širino in prist-
nost tega nasmeha v svojem do-
mačem kraju.
Polzelani kot letošnji gostite-
lji pa so svoje gostoljubje tudi
praktično izkazovali ves dan,
vsem nam in na vsakem kora-
ku. Prijazno, potrpežljivo in
vljudno so nam bili na voljo, da
je dan tekel kot namazan.
Že prvi sončki, ki so nas poz-
dravili ob poti na Polzelo, lepo
okrašena šola in učenci - vodi-
či, ki so skrbeli za vsako šolo
posebej, so nas ogreli in poskr-
beli za prijetno počutje. Gospe
učiteljice, gospodje učitelji,
drugi sodelavci, zlasti pa gospa
ravnateljica so dokazali, da se
brez odlične organizacije spon-
zorjev in dobre volje ne more
uresničiti noben, še tako smelo
zastavljen načrt.
Mnenja sem, da si je polzel-
ska šola v svoj mozaik uspehov
prislužila še en, bleščeč kamen-
ček.
Hvala za vaše gostoljubje in
iskrene čestitke za dosežen us-
peh!
LILIJANA BELE,
Gornji Grad
Še so pošteni
ljudje
Zgodi se, da izgubimo kak-
šen predmet, ki nam pomeni ze-
lo veliko, ki nam je dragocen
spomin na ljudi, ki so nam ga
podarili in jih imamo radi. Tak-
šen predmet je dostikrat nakit,
ki ga je zelo težko najti, če se
izgubi. Potem pregledamo vse
žepe, predale in omare, prebr-
skamo celo stanovanje, da bi ga
našli, a večkrat je vse zaman.
Preostane nam le to, da se spri-
jaznimo s tem, da smo ga izgu-
bili verjetno nekje zunaj doma
in da ga najbrž ne bomo videli
nikoli več, razen...
Razen, če bi bil kdo, ki bi na-
šel naš nakit, tako pošten, da
nam ga bi vrnil ali poskrbel, da
ga dobi nazaj pravi lastnik. Res
je, da živimo v zelo modernih
časih, ko vsak skrbi le zase in
se ne zanima za življenje ljudi
okrog sebe (razen takrat, ko to
ni potrebno), toda kljub vsemu
se najdejo v naši majhni deželi-
ci pošteni ljudje, po katerih bi
se morali vsi zgledovati. Na tem
mestu bi se rada zahvalila gos-
pe Silvi Bomšek iz Vitanja, ki
je še ena izmed takšnih ljudi.
Pred kratkim sem namreč iz-
gubila zlato zapestnico in ko
sem premislila, kje bi jo bila lah-
ko izgubila, sta mi ostali dve
možnosti: doma ali pa pri ne-
deljski maši v vitanjski cerkvi.
Ko sem preiskala celo stanova-
nje, sem prvo možnost kmalu iz-
ključila. Torej sem zapestnico
izgubila v cerkvi ali pa morda
na poti do tja. Zdelo se mi je
skoraj nemogoče, da bi takšno
drobno stvar kdo našel, oz. če
bi jo, da bi bil toliko pošten, da
bi poskrbel, da jo dobi nazaj
lastnik. Gospa Bomšek je našla
zapestnico med tednom v cerk-
vi. Nato jo je dala g. župniku in
ko sem ga naslednjo nedeljo po
maši vprašala, če se je našla
kakšna zapestnica, mi jo je ta-
koj izročil, ko je ugotovil, daje
moja. Bila sem zelo vesela, da
sem jo dobila nazaj in bi se zato
rada še enkrat najlepše zahvali-
la gospe Silvi Bomšek, ki je
našla mojo zapestnico.
Verjamem, da se nam vsem
skupaj obetajo lepši in boljši ča-
si, če bomo znali biti vedno bolj
pošteni do soljudi in jim poma-
gati, ne le v takšnih, ampak v
vseh situacijah. Da bomo lahko
takšni, jemljimo vzor pri ljudeh,
ki so še takšni. Gospa Silva
Bomšek, najlepša vam hvala.
TATJANA ZALOŽNIK,
Vitanje
Korektni
velenjski
policisti
Nedolgo tega sem imel nujen
opravek v Velenju, ker pa sem
invalid in sam ne smem voziti,
sem prosil prijatelja. Parkirala
sva blizu Cankarjeve ulice in
Delavskega doma. Opravek je
bil končan hitro. A ko sva se vr-
nila k parkiranemu prijateljeve-
mu avtomobilu, je bil le-ta do-
bro odrgnjen in poškodovan po
desni strani blatnika.
Gospod, ki je videl, da si og-
ledujeva škodo, je pokazal pol-
tovornjak, ki je hotel pobegni-
ti, a seje zaletel v kup snega 100
m više.
Lastnik avta je stekel za njim
(je sicer policist) in hotel pre-
prečiti pobeg. Očividci so mi
povedali, daje obračal svoj pol-
tovomi avto na zelo čuden na-
čin. S tem obračanjem je tudi
odrgnil blatnik najinega vozila.
Ker se je šofer upiral, smo po-
klicali velenjsko policijo, ki je
kmalu poslala svojega delavca.
V času, ko uradne osebe še ni
bilo, voznik ni hotel dati podat-
kov, ne prometne, ko je bil opo-
zorjen, da je prijatelj uradna
oseba, se je hotel fizično spo-
pasti z njim in mu je grozil. Po-
licist, ki je prišel, je korektno
opravil svoje delo, za kar se mu
zahvaljujem.
Gospod Šter, minister za no-
tranje zadeve, ki ukinjate poli-
cijske postaje, ali že ni dovolj
kriminala, ali bi radi še več mr-
tvih in invalidov? Vrnite nam
postajo policije v Vojniku, ker
so fantje dobri varuhi, le prema-
lo jih je. Občina Vojnik si za-
služi redno postajo policije, ker
smo s fanti, ki delajo zelo zado-
voljni. Hvala tudi policiji Vele-
nje in njenemu uslužbencu ter
osebam, pričam dogodka, za po-
šten odnos.
D. G.,
Vojnik
Koga je motil
moj Runo?
Imeli smo ovčarja, imenitne-
ga čuvaja. Znal je pasti krave,
nikoli ni preganjal perjadi. Ka-
dar ni bil priklenjen, se je rad
igral z otroki. Vozil seje z na-
mi na saneh, prikolicah, v sa-
mokolnici. V njegovi koči sije
zavetje pred zimo našel jež.
Mlajšega bratca je Runo zadr-
ževal pred vrati, da ni prilezel v
hlev med bike. S svojim laja-
njem nas je opozoril, da smo
pravočasno preprečili samov-
žig.
V nedeljo, ko je mama krmi-
la živali, gaje spustila z verige.
Runo je tekel okoli hiše in se ni
vrnil. Ataje drugo jutro šel po
njegovih sledeh, ki so se dobro
poznale v snegu. Nedaleč stran
od hleva je našel dve veliki pac-
ki krvi, pri katerih sledi niso bi-
le več vidne. Tuje bil Runo ubit.
Lovec z majhnim psom in rde-
čim jugom gaje potem pobral
in odpeljal.
Mamica in učitelji mi pravi-
jo, da lovci skrbijo za živali in
odstrelijo le bolne. Moj Runo je
bil dober in zdrav.
Vsi lovci so ga poznali. Ni-
koli nas ni bilo treba opozarjati
naj ga priklenemo. Braslovški
lovec, zakaj si nam to storil? Ni-
komur več ne verjamem, da va-
rujete naravo. Vi sejete po goz-
du smrt!
Sedaj imam mladega ovčarja
Luksa. Dobila sem ga naslednji
dan, ker sem od žalosti in joka
dobila temperaturo in zbolela.
Res meje potolažil. Imam ga ra-
da. Toda to ni Runo. Še vedno
pogledujem za hišo, morda pa
bo le še pritekel. Vem, nihče te.
Runo, več ne oživi. Živ pa si
vsako noč v sanjah.
DORIS LUKMAN,
Braslovče
Kje je opevana
soiidnost?
S tem člankom želim opozo-
riti bodoče stranke firme Kovač
iz Celja na previdnost. Pri mo-
jem naročilu za plinsko inštala-
cijo seje lastnik firme takoj od-
zval. Že naslednji dan paje nje-
gova žena dostavila predračun
za banko in zame. Vzrok za ta-
ko naglico je bil v tem, ker je
bil bančni kredit takoj na začet-
ku septembra prenakazan na nji-
hov žiro račun. Z delom pa so
pričeli šele z začetkom decem-
bra. Oba predstavnika firme sta
večkrat poudarila, kako solidna
je njihova firma in da razpola-
gajo s potrebnimi delavci (vo-
dovodnim instalaterjem, zidarji
ter keramičarji), kar seje kasne-
je izkazalo, da ne drži. Pripom-
niti moram, daje bila pri vseh
treh strankah predhodno potreb-
na obnova kopalnice.
Gospod Kovač na telefonske
klice ni bil dosegljiv, oglašala
seje le tajnica, občasno tudi že-
na.
Čeprav so se dela izvajala pri
treh strankah, lastnika firme ni
bilo blizu. Gospodu Kovaču se
tudi, ko so bila dela končana, ni
zdelo potrebno preveriti izved-
bo opravljenih del. Takoj po
končanih delih so se pričele po-
javljati težave. Ena od strank je
imela velike probleme s plinsko
pečjo. Ko je uspela dobiti na te-
lefon g. Kovača, ji je ta dejal,
da nima s tem nobenega oprav-
ka in odložil slušalko. Vseh os-
talih neprijetnosti ne bi našte-
vala.
Čeprav bi bil izvajalec po po-
godbi dolžan izročiti zapisniš-
ko vso tehnično dokumentacijo
in ateste, tega ni storil. Šele na
intervencijo tržne inšpekcije
smo uspeli prejeli garancijski
list za plinsko peč, seznam ser-
visov in prevod navodil, med-
tem ko garancijskih listov za ra-
diatorje, katerih garancija je 15
let, ni bilo zraven. Sama pa sem
prav v tem času imela težave z
radiatorji.
Delavci podjetja Aklimat so
mi prišli zamenjat radiatorje in
zahtevali garancijske liste, kijih
nisem imela. Le prijaznosti nji-
hovih delavcev in korektnosti
do strank se lahko zahvalim, da
je bila reklamacija uspešno re-
šena.
Opevana soiidnost firme Ko-
vač se je tako čisto razblinila.
Če bi firma spoštovala in upo-
števala osnovna pravila korekt-
nega poslovanja in pa določila
po sklenjeni pogodbi, do takih
težav in hudih spodrsljajev ne
bi moglo priti.
Firmi sem dolgovala še dolo-
čen znesek, ki ga zaradi ome-
njenih nevšečnosti nisem žele-
la takoj poravnati. Kljub temu
meje v tem času klicala izterje-
valica firme Kovač, tako seje tu-
di predstavila.
SILVA HOČEVAR,
Celje
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
KRONIKA

•	V sredo, 6. marca po-
poldne, je bila neugo^a
klima v lokalu Ostržek na
Podjavorškovi ulici. Tam je
z veseljačenjem in tečnar-
jenjem pretiraval Marjan
K., ki bo šel v kratkem na
klepet k sodniku za pre-
krške.
•	Istega popoldneva je bi-
lo napeto v gostilni Klukec.
Tam so se našli trije raz-
bojniki, ki so jo odkurili še
pred prihodom policistov.
Enemu razbojnilcu je ime
Robert, drugemu Marjan,
tretji pa za zdaj še nima
imena.
•	V sredo so zaprosili za
intervencijo tudi v proda-
jalni Rio. Čast celjskih klo-
šarjev je onečastil Friderik,
ki se je tako grdo spozabil,
da je zmerjal kar vse po
vrsti in si s tem prislužil
sodnika za prekrške.
•	Dan žena ali materinski
dan so ženske različno pre-
živele. Neka mama iz Za-
grada ga je preživela tako,
da jo je njena hčerka Nata-
ša pretepla.
•	Dan žena se je slabo
končal tudi za slavljenko iz
Milčinskega ulice. Njen
priležnik Lojz jo je rado-
darno obsul s klofutami.
•	V soboto zvečer so šli
policisti intervenirat na
Dobrno. Gospod Marjan Š.
je prišel domov, nazmerjal
in ploznil svojo ženo ter
razbil šipo. Čez slabe tri
ure je ta obred ponovil, le
da je bila šipa tokrat pred
njim varna.
•	V nedeljo popoldne je šla
patrulja v Smrekarjevo uli-
co. Bivši izvenzakonec
Slavko M. je z obiskom po-
častil svojo bivšo najdraž-
jo. Tokrat jo je obdaroval s
košarico, polno klofut.
M.A.
Samomori
policistov v ZDA
Od leta 1980 v Združenih
državah Amerike hitro naraš-
ča število samomorov med po-
licisti.
Med leti 1950 in 1979 je v
državi New York med 2.662
policisti vsako pol tretje leto
eden naredil samomor, v letih
1980 do 1990 pa že vsako pol-
drago leto. Vzroki za samomo-
re so različni: alkoholizem,
bolezni, prezgodnja upokoji-
tev. Prav tako imajo pomem-
ben vpliv dostop do strelnega
orožja (95 odstotkov vseh sa-
momorov policistov je bilo
storjemh z lastnimi pištolami),
stalen stres v službi, posledice
specifičnega delovnega časa,
slabe izkušnje s sodišči in rela-
tivno slab ugled poklica v
družbi.
Raziskava v Detroitu je po-
kazala, da je bilo med policisti
samomorilci največ mlajših
moških, poročenih, s srednjo
izobrazbo. Pomembno vlogo je
igral tudi alkohol, precejšnjo
pa tudi zakonski oziroma dru-
žinski problemi.
Primerjava med Londonom
in New Vorkom je pokazala,
da je delež samomorov polici-
stov v New Yorku enkrat večji
kot pri ostalem prebivalstvu, v
Londonu pa je ta delež enak
na obeh straneh, smo prebrali
v reviji Sled.
Eksplozija v livarni
Minulo soboto okoli 2. ure zjutraj, je v livarni žalskega Ferra-
lita prišlo do eksplozije, ki je po\'zročila večjo gmotno škodo.
Do eksplozije je prišlo, ko je na livarski napravi za nepretr-
gano vleko profilov sive litine nastal preboj. Zaradi tega je v
livno jamo, v kateri je bila hladilna voda, izteklo okoli 50 kg
taline s temperaturo okoli 1350 stopinj Celzija. To dej.stvo je
povzročilo hitro uparjanje vode in vzbuh zraka, ki je povzročil
tako močne vibracije, da so popokala stekla na oknih.
Pod grožnjo z nožem na vratu
Po slabem mesecu dni prijeli trojico mladih Celjanov - Denar, pridobljen z ropom, so si razdelili In ga takoj zapravi
Na letošnje Valentinovo,
nekaj po 21. uri, se je v sta-
novanjski hiši v Škof ji vasi v
Celju zgodil rop, ki so ga sto-
rilci izvedli na izredno surov
način. Na dejanje so se pred-
hodno temeljito pripravili,
zato je bilo iskanje roparjev
oteženo, a kljub temu uspeš-
no, saj so jih prijeli po sla-
bem mesecu dni. Kriminali-
stom, ki se v celjskem Uradu
kriminalistične službe uk-
varjajo s premoženjskimi de-
likti, so se v akciji iskanja
pridružili policisti Policijske
postaje Celje.
Za kaznivo dejanje ropa
po 213. členu Kazenskega
zakonika R Slovenije so te
dni ovadili 21-letnega M.M.,
20-letnega S.D. in 20-letne-
ga K.D.; vsi trije so Celjani.
Ti naj bi 14. februarja zvečer
vstopili v stanovanjsko hišo
81 let stare oškodovanke in ji
grozili z večjim nožem ter si
na tak način prilastili za
okoli 3 milijone tolarjev de-
narja.
Štirinajstega februarja
zvečer so se osumljenci sre-
čali v celjskem mestnem sre-
dišču. Takrat je M. M. nago-
voril K.D. in S.D., naj gresta
z njim po denar, ki naj bi mu
ga bila dolžna neka oseba.
Sedli so v avtomobil znamke
fiat 126P, last K.D. in se od-
peljali v Škofjo vas. Vozilo
so parkirali pred gostilno
Medved, od tam pa so se peš
napotili po cesti in prišli do
stanovanjske hiše, ograjene z
žično ograjo, večja dvoriščna
vrata pa so bila odprta. Sko-
zi ta vrata so vstopili v ogra-
jeni prostor in odšli za hišo.
S te strani se je M.M. splazil
v notranjost skozi odprto
okno sanitarij, druga dva pa
sta mu sledila. Pred tem si je
M.M. na glavo nataknil ma-
sko, prav tako K.D., S.D. pa
si je obraz zakril z manjšo
ruto, ki jo je nosil okoli
vratu.
M.M. in S.D. sta po hiši
iskala denar, pregledala sta
kuhinjo in kletne prostore,
in ker denarja tam nista na-
šla, sta stopila v dnevno so-
bo, kjer sta dve okoli 80 let
stari ženski, sestri, gledali
televizijski program. Stopila
sta k postelji, kjer je ležala
ena od sester in ji ukazala,
naj jima izroči denar, sicer jo
bosta ubila. Grožnjo sta
podkrepila s tem, da ji je
M.M. na vrat nastavil večji
nož. Prestrašena od grožnje
je njena sestra šla v kuhinjo
in jima iz torbice izročila šop
bankovcev po 100, 200 in 500
tolarjev, s tem pa roparja ni-
sta bila zadovoljna, zahteva-
la sta še preostali denar, za
katerega sta vedela, da je
nekje shranjen. Tako je M.M.
nazadnje oškodovanki po-
bral vso gotovino, 27 tisoč
nemških mark, bankovec za
5 tisoč avstrijskih šilingov in
še 400 tisoč tolarjev v apo-
enih po 10 tisoč tolarjev.
Z naropanim denarjem so
osumljenci odšli iz hiše skozi
okno in po zasneženem trav-
niku zbežali do parkiranega
avtomobila ter se odpeljali v
Celje, kjer so si denar razde-
lili. Med begom je K.D. izgu-
bil svojo zeleno kapo, ki je
bila za kriminaliste pomem-
ben materialni dokaz, pri
pregledu okolice pa so neda-
leč od stanovanjske hiše na-
šli tudi nekaj drugih po-
membnih sledi.
Med zbiranjem obvestil ^
kriminalisti ugotovili, da s,
si osumljenci z denarje^
pridobljenim z ropom, n«
mudoma kupili osebni avto
mobil znamke opel comodo
re, nova oblačila ter moton^
kolo znamke suzuki. Nekj
denarja so porabili za izleti
Portorož in tamkajšnj
igralnico, nekaj so ga zapra,
vili z igranjem na avtomati)
v različnih lokalih v Celju,;
preostankom pa so si kupij
marihuano in alkoholne pj,
jače.
Zoper osumljence so kri.
minalisti 8. in 9. marca izdal
odločbe o pridržanju, lo
marca pa sta jih zaslišala ši
preiskovalni sodnik Okroi
nega sodišča Celje in okrožn
državni tožilec. Za osumi je
ne storilce je bil odrejen pre
iskovalni pripor.
MARJELA AGREJ
Vlom na gradbišču
V	noči na 5. marec je nezna-
ni storilec vlomil v barako,
priročno skladišče, na grad-
bišču SGP Posavje v Radečah.
Odnesel je dva rabljena kotna
brusilna stroja znamke black-
&decker ter s tem podjetje Po-
savje oškodoval za okoli 110
tisoč tolarjev.
Kolo na stopnišču
Igor L. iz Celja je za nadzor
svojega gorskega kolesa po-
skrbel tako, da ga je nesel v 5.
nadstropje bloka in ga na hod-
niku pred vhodom v svoje sta-
novanje zaklenil. To pa ni prav
nič oviralo neznanega storilca,
ki je v noči na 5. marec kolo
znamke tornado, vredno okoli
60 tisoč tolarjev, ukradel.
Ukradel Marijo
Na začetku tedna je nekdo,
iz vzidane kapelice na stano-
vanjski hiši v Šempetru v Sa-
vinjski dolini, ukradel lesen
kipec Marije Lurške, oblečene
v modro oialeko in belo ogri-
njalo. Kip>ec je visok okoli 60
cm, s krono na glavi, lastnica
Silva L. pa je oškodovana za
približno 40 tisoč tolarjev.
Spodleteli poskus
V	noči na 6. marec je nekdo
ponovno poskušal vlomiti v
osebno vozilo znamke VW
golf, ki je bilo parkirano na
Vrunčevi ulici v Celju. Vlomi-
lec vozila ni uspel spraviti v
pogon, je pa z vlamljanjem
povzročil za okoli 40 tisoč to-
larjev, za kolikor je oškodovan
lastnik Janez R.
Ukradeni svedri
V	času od 2. do 5. marca je
nekdo kradel na gradbišču
kamnoloma v Zidanem Mostu.
Odnesel je 10 svedrov za vrta-
nje v skalo, s tem pa trbovelj-
sko Cementarno oškodoval za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Brez rezerve
V	Podvinu pri Žalcu je, v
noči na 6. marec, neznani sto-
rilec z dveh tovornih priklop-
nih vozil demontiral 3 rezerv-
ne pnevmatike s platišči. Dve
pnevmatiki je odpeljal nezna-
no kam, eno pa je odvrgel v
bližnjem obcestnem jarku.
Lastniku Ivanu H. je povzročil
za okoli 200 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Obleka, meso In vino
V noči na 6. marec je bilo
vlomljeno v vikend, last Stani-
slava K., v kraju Pmovše na
Radeškem. Neznani storilec je
ukradel več kosov oblačil,
odeje in zavese, iz zamrzoval-
ne skrinje pa je pobral okoli 35
kg mesa. Oškodovanec je tudi
ugotovil, da v sodu manjka
okoli 100 litrov vina. Skupna
škoda znaša okoli 150 tisoč to-
larjev.
Denarnica na pultu
v gostišču Koren v Pristavi
je, v sredo popoldne, neznani
storilec izkoristil nepazljivost
točajke in s police na točilnem
pultu zmaknil večjo denarni- ,
co, v kateri je bilo okoli 70
tisoč tolarjev. Tanja R. iz Za-
vrha nad Dobrno je oškodova-
na za okoU 75 tisoč tolarjev.
Groba prisila
Zoran G. (18) in mladoletni
Mladen, oba iz Velenja, sta
prejšnji četrtek popoldne, v
gostišču Gambrinus v Velenju,
pristopila k skupini treh mla-
doletnikov, ki so sedeli za mi-
zo in pili sadni sok. Z grožnjo
sta jih prisilila, da so jima
izročili denarnico, v kateri je
bilo za okoli 9 tisoč tolarjev
gotovine.
Tat v garderobi
V	četrtek 7. marca zvečer, je
neznani storilec vlomil v gar-
derobne prostore na Tehniški
srednji šoli v Celju. Ukradel je
športno opremo, ki sta jo tam
odložili Jolanda V. iz Celja in
Alenka P. iz Šentjurja pri Ce-
lju. Ukradena oprema je vred-
na okoli 20 tisoč tolarjev.
Očala iz izložbe
V	noči na 9. marec je nezna-
ni storilec razbil izložbeno
okno Optike Rogaška na Savi-
novi ulici v Celju. Iz izložbe je
ukradel 8 očal znamk police in
ray ban. Lastnica Irena T. iz
Rogaške Slatine je oškodova-
na za 200 tisoč tolarjev.
Ropar na ulici
Minulo soboto okoli 18.30
ure je neznani storilec, na Ma-
riborski cesti v Celju, oropal
Branimirja V. Potem ko ga je z
udarcem zbil na tla, mu je iz
žepa suknjiča ukradel 20 tisoč
tolarjev.
izginule marke
V	dneh od petka do sobote je
nekdo kradel v garderobi v po-
djetju Žana v Žalcu. Hanifi D.
iz Žalca je iz tamkajšnje oma-
rice oziroma torbice odnesel
1350 nemških mark in 2 tisoč
tolarjev.
Zmikavt na
gradbišču
V	noči na ponedeljek se je
neznani storilec mudil na ob-
močju nedograjenega vikenda
v Močilnem, ki je last Antona
P. iz Vrhovega. Ukradel je
gradbeni material v vrednosti
okoli 70 tisoč tolarjev.
Prost vstop
Nekdo, ki je v noči na pone-
deljek kradel v osebnem avto-
mobilu znamke audi, ni imel
težkega dela, saj je bilo vozilo,
parkirano na Ulici Kozjanske-
ga odreda v Rogaški Slatini,
nezaklenjeno. Zdravko R. iz
Rogaške Slatine pogreša torbo
z dokumenti in denarjem ter
zlato zapestnico. Vrednost
ukradenega znaša okoli 75 ti-
soč tolarjev.
Napadeni motel
v ponedeljek zgodaj zjutraj
je neznani storilec vlomil v Pe-
trolov motel v Tepanju. Ukra-
del je večjo količino različnih
vrst cigaret in nekaj steklenic
žganih pijač. Petrolova Trgo-
vina je s tem oškodovana za
približno 100 tisoč tolarjev.
Vlomilec v BezinI
v ponedeljek zjutraj oziro-
ma dopoldne je nekdo vlomil v
stanovanjsko hišo v Bezini. Po
ogledu notranjosti se je zado-
voljil z večjo vsoto deviz, zlat-
nino in prenosnim telefonskim
aparatom znamke panasonic.
Lastnik Konrad K. je oškodo-
van za 1 milijon 400 tisoč to-
larjev.
izkoristil trenutek
v ponedeljek popoldne je
neznani storilec izkoristil tre-
nutek nepazljivosti prodajalke
v trgovini Stefanel v Stanetovi
ulici v Celju. Iz blagajne je po-
bral za okoli 60 tisoč tolarjev
menjalnega denarja.
Napad za 500
tolarjev
v ponedeljek zvečer je sku-
pina mlajših fantov napadla in
pretepla dva mladoletnika, ki
sta šla peš po Jenkovi ulici v
Celju. Ko so jima obrnili vse
žepe, so spoznali, da je njihov
roparski »podvig« vreden le
500 tolarjev.
Pokopal ga je panj
v soboto, 9. marca okrog poldneva, je 41-letni Jože D. iz
Zabukovice šel od doma v svoj gozd, da bi tam razžagal
drevesa, ki sta jih v minulih mesecih podrla sneg m led.
Med žaganjem pa je nanj padel večji panj in ga pokopal
pod sabo. Jože D. je bil takoj mrtev.
Stran z žepnimi noži!
Kot se je slovenska ptolicija odločila za uspešno akcijo, imem
vano Petarde, lepše je brez njih! se je britanska odločila z
obširno akcijo m^ mladimi, ki naj bi se odrekli nošenju žepni
nožev. Decembra je bil namreč na poti iz šole do smrti zabode
ravnatelj neke londonske šole. Skušal je pomagati skupil
osnovnošolcev, ki jo je napadla skupina mladih nasilneže
oboroženih z noži. Akcija britanske policije je potekala d
sredine januarja, na policijskih postajah pa so pripravi
posebne zabojnike za zbiranje nožev. Lastnikov nožev ob odda
hladnega orožja niso zasliševali. Vlada je v parlament že posla
predlog zakona, s katerim naj bi poostrili kazni za nezakonil
posest hladnega orožja. Vsem, ki bodo brez pravega rezlog
nosili nož, grozi kazen, višja od tisoč funtov, oziroma kazen
šest mesecev zapora. (Sled)
Izjemni rezultati
lanskoletne varnosti
Na Upravi za notranje zade-
ve Celje je bila v sredo 6. mar-
ca redna novinarska konferen-
ca, na kateri je načelnik upra-
ve Stane Venlger, skupaj z na-
jožjimi sodelavci, predstavil
lanskoletna prizadevanja in
rezultate na vseh varnostnih
področjih.
Da so lanskoletni rezultati
tako dobri, kot jih že dvajset
let niso beležili, je poudaril
načelnik Stane Veniger, ta
ocena pa velja za vsa področja.
Prometna varnost sicer še ved-
no ni takšna, da bi jo lahko
umestili med evropske razme-
re, že sam podatek, da je lani
na naših cestah izgubilo živ-
ljenje 18 oseb manj, kot pred-
lani, pa govori, da so nenehna
prizadevanja za izboljšanje
stanja v prometu le obrodili
dragocene sadove.
Na področju kriminalitet
so lani zabeležili 12 odstotn
upad števila kaznivih dejanj
je pa za to področje značilno
da se stopnjuje število kazni
vih dejanj z elementi nasilja
zlasti to velja za rope, posil
stva, poškodovanja tuje stvaJ
ipd. Poseben problem je orga^
niziran kriminal, s katerim st
policisti in kriminalisti na ob-
močju UNZ Celje vse pogoste
je srečujejo. Uspeh, ki je ni
ravni celotne države v same®
vrhu, pa je raziskanost kazni-
vih dejanj. Ta je v minulem
letu dosegla že skoraj 65 od-
stotkov.
Podobne spodbudne ocen«
veljajo za področje mejnih za-
dev in tujske problematike, p'
čemer je slednja povezana i
naraščajoči trgovino z beliJ
blagom in prostitucijo.
Mi
Hiša v ognju
v sredo 6. marca okoli 4.3
ure, je izbruhnil požar '
manjši in starejši stanovanjsl
hiši, last Amalije B., v Loki f
Žusmu. Kot vse kaže, je oge'
nastal na podstrešju ob z«'
dotrajanem in poškodovan^
dimniku. Požar se je s po<l
strešja razširil na celoten ot
jekt in ga popolnoma unicf
Gasilska intervencija ni mog'
biti uspešna, saj so bili gasil''
o požaru obveščeni prepozi'']
zaradi neprevoznosti ceste 7
je bil tudi dostop do gorenj
hiše zelo otežen.
if. 11. - 14. mart 199«

KRONIKA
NOVI TEDNIK
Delniška družba na račun
družbenega podjetja
šentjursko Mesarstvo na! tti tillo pri lastninjenju oškodovano za skoraj 30
fflilllonov tolarjev — Kriminalisti ovadili dve odgovorni osebi
l^riiiiinalisti oddelka za za-
liranj® gospodarskega krimi-
jjla pri UNZ Celje so, skupaj
. strukovnjaki Agencije za
lačilni promet, nadziranje in
[^formiranje, prišli do podat-
kov in spoznanja, da je bilo v
ilružbenem podjetju Mesar-
.|vo v Šentjurju v postopkih
Igjtninjenja storjenih nekaj
^obih in značilnih nepravil-
'josti. Zato so ovadili dve od-
igovomi osebi, R.T. in J. Š. Su-
Ipiijo ju, da sta storila več kaz-
nivih dejanj zlorabe položaja
jli pravic, s čimer je bilo druž-
l^no podjetje oškodovano za
;9,8 milijona tolarjev.
Po oceni kriminalistov gre
23 klasično obliko oškodova-
nja družbene lastnine z usta-
nontvijo tim. by pass firme.
K.T. in J. Š. naj bi vzporedno
podjetje, zasebno delniško
družbo Jurmes d.d., ustanovila
v letu 1991, in to kljub dobrim
poslovnim rezultatom podjetja
Mesarstvo Šentjur. S tem sta
celotno maloprodajo in vele-
prodajo mesnih proizvodov
prenesla na novoustanovljeno
družbo delničarjev.
V postopku preiskave so tu-
di ugotovili, da ima delniška
družba Jurmes, katere direk-
tor je J.Š., isti sedež firme in
da posluje v istih prostorih ter
Ida uporablja isto poslovno
[opremo, kot Mesarstvo Šent-
ur p.o. Značilno je tudi to, da
je direktor novoustanovljene
delniške družbe istočasno za-
poslen tudi v Mesarstvu
Šentjur.
Delniška družba Jurmes po-
sluje zelo uspešno; izdelke Me-
sarstva Šentjur prodaja pod
uveljavljeno blagovno znamko
Jurij d.d. To blagovno znamko
je šentjursko Mesarstvo p.o.
prodalo zasebni družbi Jurmes
po izredno nizki, za splošne
tržne razmere nenormalni ceni
4 tisoč nemških mark. Jurmes
d.d. tako prodaja izdelke že
znanim kupcem, bivšim stal-
nim »strankam« Mesarstva,
poleg tega pa naj bi R.T. in J.Š.
pripomogla k uspehu delniške
družbe s tem, ko sta za Jurmes
d.d. sklepala posle na osnovi
starih poslovnih poznanstev.
Na tak način naj bi oba
osumljena storilca, v letih od
1991 do 1993, družbi omogoči-
la ustvariti dobiček v višini
dobrih 19 milijonov tolarjev,
ta dobiček pa naj bi dejansko
ustvarilo podjetje Mesarstvo
Šentjur.
R.T. naj bi v letu 1992, kot
odgovorna oseba družbenega
podjetja Mesarstvo Šentjur,
vsem zaposlenim delavcem ne-
upravičeno odobril enoletno
posojilo za nakup delnic za-
sebnega podjetja Jurmes v vi-
šini 10 milijonov tolarjev, ti
krediti so bili znatno ugodnej-
ši od kreditov, ki so jih v ti-
stem času nudile banke, S tem
naj bi R.T. Mesarstvoi Šentjur
povzročil za več kot 3 milijone
tolarjev škode. Prav tako naj
bi R.T. v letu 1992 odobril za-
poslenim preveč regresa za
letni dopust, in to v obliki tri-
najste plače, s tem pa je druž-
beno pravno osebo Mesarstvo
Šentjur oškodoval za dobrih
5,5 milijona tolarjev. Osumlje-
ni R.T. naj bi imel kot odgo-
vorna oseba v Mesarstvu na
vesti še delitev in izplačilo do-
bička, ki je v nasprotju z dolo-
čilom zakona o lastninskem
preoblikovanju, po katerem je
treba pred delitvijo dobička
oblikovati 6-odstotni poslovni
sklad. Ker tega sklada ni bilo,
je bilo družbeno premoženje
Mesarstva Šentjur p.o. o.ško-
dovano še za 1 milijon 721 ti-
soč tolarjev.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
>«6sreča v Štorah
Na magistralni cesti zunaj
laselja Štore se je, v soboto 9.
marca dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili ra-
njeni dve osebi, gmotna škoda
pa znaša okoli 400 tisoč to-
larjev.
Miran S. (29) iz Štor je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Šentjurja proti Celju. Ko je v
Prožinski vasi pripeljal v blagi
levi ovinek, je zapeljal v desno,
kjer je zapeljal na travnato po-
vršino, pri tem pa je vozilo
dvignilo v zrak. Po nekaj me-
trih vožnje je vozilo trčilo še v
pečino in ga odbilo nazaj na
Vozišče. V nezgodi je voznik
utrpel lažje telesne poškodbe,
ijegov sopotnik, 30-letni
fVanc K. iz Štor pa je bil huje
poškodovan.
V škarje
Na magistralni cesti zunaj
naselja Velenje se je, v soboto
9. marca dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, na vozilih pa je škode za
približno 210 tisoč tolarjev.
Ferid K. (30) iz Velenja je
Vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Velenja proti Crnovi, v Vin-
ski Gori pa je prehiteval oseb-
vozilo, ki ga je vozil 45-
'Hni Franc U. iz Vinske Gore.
^■ehiteval je v času, ko se mu
iz nasprotne smeri bližalo
(Irugi vozilo, zaradi česar je
^erid K. zapeljal desno in trčil
v prehitevano vozilo. To vozilo
odbilo izven vozišča, kjer se
obrnilo na streho. V nezgodi
je voznik Franc U. utrpel hude
telesne poškodbe.
^rčil v drevo
Na magistralni cesti v Celju
^ je, v soboto 9. marca ponoči,
Pripetila nezgoda, v kateri sta
■"'li dve osebi huje ranjeni, na
Vozilu pa je škode za okoli 500
'isoč tolarjev.
Nikolaj P. (35) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Škofje vasi proti Ulici fran-
kolovskih žrtev v Celju. Ko je
na Mariborski cesti pripeljal v
oster nepregledni ovinek, ga je
pričelo zanašati, zaradi česar
je zapeljal na nasprotni vozni
pas in nato izven vozišča, kjer
je vozilo trčilo v drevo. V ne-
sreči je voznik utrpel posebno
hude telesne poškodbe, sopot-
nik, 28-letni Marko T., pa je
bil huje ranjerL
Z mopedom v peško
Na regionalni cesti v Draži
vasi se je, v četrtek 7. marca
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri je hude telesne poškod-
be utrpela peška.
Mladoletni Janko iz Zgor-
njih Laž je vozil kolo z motor-
jem iz smeri Tepanja proti Ži-
čam. V bližini stanovanjske
hiše Draža vas št. 17 je trčil v
peško, 77-letno Cecilijo G. iz
Draže vasi, ki je prečkala vo-
zišče z voznikove leve strani.
Pri tem je bila peška hudo ra-
njena.
Dva mrtva, pet ranjenih
Na magistralni cesti Celje — Ljubljana, zunaj naselja Latkova vas, se je, v soboto 9. marca
zjutraj, pripetila smrtna nesreča.
Zdenko P. (25) iz Rogaške Slatine je vozil osebni avtomobil iz smeri Ljubljane proti Celju. V
Latkovi vasi, pri odcepu za Prebold, je zapeljal na levo stran vozLšča, kjer je trčil v kombinirano
vozilo, ki ga je iz smeri Celja vozil 44-letni Milan U. iz Vinske Gore. V silovitem trčenju sta bila
oba voznika na mestu mrtva. Hude telesne poškodbe pa so utrpeli sopotniki v kombiniranem
vozilu; 48-letna Marija L., 65-letni Alojz Š., 59-letni Rudolf Š., 61-letm Franc L. m 37-letni Alojz
V., vsi z območja Vinske Gore.
V razbitinah kombija je umrl voznik, petero hudo ranjenih potnikov pa so prepeljali v celjsko
bolnišnico.	Foto: EDI MASNEC
Piii, voziii, napihali
Na območju UNZ Celje je bila v noči na 10. marec
policijska akcija, v kateri je bilo pod drobnogledom
predvsem psihofizično stanje voznikov. Takšne akcije,
ki so (in še bodo) vse pogostejše, narekuje dejstvo, da je
na naših cestah v zadnjem času vse več takšnih nesreč,
katerim je botroval alkohol.
V sedmih urah, kolikor je trajala akcija, so policisti
ustavili 655 voznikov. Preizkus alkoholiziranosti so
odredili za 206 oseb za volanom. Med njimi je bilo 120
takšnih, ki so sicer pogledali v kozarec, a ne preglo-
boko, tako da je bila količina alkohola še v mejah
dovoljenega (0,5 promila). Preveč alkohola pa si je
pred vožnjo privoščilo 47 voznikov, njim pa najbrž
lahko prištejemo še tistih 11, ki so preizkus z alkote-
stom odklonili.
Kršitelje so, odvisno od teže prekrška (alkohola v
krvi) različno kaznovali: 79 voznikov bo moralo k
sodniku za prekrške, najbolj pa je kazen udarila tistih
46 voznikov, katerim so odvzeli vozniška dovoljenja.
Neslavnega rekorderja sobotno-nedeljske akcije so
ustavili na Konjiškem. Napihal je 2,68.
M.A.
Da vas bodo
prej opazili
PozablJIvček — na prižiganje In ugašanje
luči ne bo več treba misliti
Slovenski vozniki smo za-
radi večje varnosti dokaj hi-
tro sprejeli priporočilo, da
tudi podnevi vozimo s priž-
ganimi lučmi. Da bo tistih,
ki tega ne počno, vedno manj
in da na prižiganje oziroma
ugašanje ne bi pozabili, pa
lahko učinkovito poskrbi
napravica z imenom pozab-
Ijivček.
To je stikalo, ki se lahko
dodatno vgradi v vsak avto-
mobil in ki ob vžigu motorja
samodejno, brez uporabe sti-
kala za luči in tudi brez vaše
vednosti, prižge zasenčene
luči. Tega ne stori takoj ob
zagonu motorja, ampak - od-
visno od nastavitve - od šti-
rih do petdeset sekund kas-
neje. S tem daljša tudi živ-
ljenjsko dobo vašega aku-
mulatorja. Luči so vkloplje-
ne toliko časa, dokler deluje
motor, če pa se uporabijo
dolge luči, se pozabljivček
samodejno izklopi ter seveda
ob izklopu teh luči zopet
vklopi.
Ob izključitvi motorja na-
prava samodejno izklopi luči
vozila, tako da vam z njim
praktično na luči sploh ni
treba več misliti. Tudi to, da
bi vam pozabljene prižgane
luči izpraznile akumulator,
se ne more pripetiti. S tem
naprava nadomešča do sedaj
znanega piskača, ki je opo-
zarjal na pozabljene prižga-
ne luči, obenem pa poskrbi,
da jih imate med vožnjo stal-
no prižgane in da ste zato na
cesti prej in bolj opazni.
Pozabljivček, ki lahko
precej prispeva k varnosti na
naših cestah, je plod doma-
čega znanja in tudi svetovna
inovacija. Razvili so ga v tr-
boveljskem Akvizu d.o.o.,
vgradi pa se enostavno v
vsak avtomobil. Prodajajo in
montirajo ga v vseh centrih
AMZS, več informacij o
njem pa lahko dobite pri
proizvajalcu na telefon ali
telefaks št. 0601 26 437.
V	dneh od 4. do 6. marca je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke zastava
jugo, ki je bil parkiran na Celj-
ski cesti v Vojniku. Ukradel je
črno žensko torbico z denarni-
co in zdravstveno izkaznico.
Jožica P. iz Vojnika je oškodo-
vana za okoh 20 tisočakov.
V	noči na 8. marec je nekdo
vlomil v osebni avto znamke
zastava jugo, parkiran na Voj-
kovi cesti v Velenju. Iz vozila
je ukradel radio kasetofon
znamke panasomc in s tem
lastnika Borisa R. oškodoval
za 27 tisoč tolarjev.
V	noči na 9. marec je nezna-
ni storilec vlomil v osebni av-
tomobil znamke fiat uno, ki je
bil parkiran na Ulici OF v Ra-
dečah. Ukradel je avtoradio
znamke blaupunkt in alumini-
jast kovček z raznim orodjem.
Lastnik Mladen P. iz Radeč je
oškodovan za okoli 50 tisoč to-
larjev.
Minulo nedeljo zjutraj je bi-
lo vlomljeno v osebni avtomo-
bil znamke zastava jugo, par-
kiran pred diskoteko Casa-
blanca v Celju. V notranjosti je
demontiral radio kasetofon
znamke sony, s tem pa Tomaža
Š. iz Celja oškodoval za pri-
bližno 20 tisoč tolarjev.
V	nedeljo zgodaj zjutraj je
bilo vlomljeno v osebni avto-
mobil znamke renault 4, ki je
stal na Slomškovi ulici v Slo-
venskih Konjicah. Lastnik Mi-
lan G. iz Konjic je ugotovil, da
v vozilu manjka radio kaseto-
fon, vreden 25 tisoč tolarjev.
Še istega jutra so policisti PP
Slovenske Konjice med kon-
trolo prometa ustavili Boštja-
na P. iz Spodnjega Dupleka in
Danila M. iz Maribora, med
postopkom pa so pri Danilu
našli ukraden kasetofon, ki ga
je osumljeni storilec skrival
pod oblačili. Zoper oba bodo
policisti sestavili kazensko
ovadbo.
V	noči na 12. marec je nez-
nani storilec vlomil v osebno
vozilo znamke renault 4, par-
kirano na Ljubljanski cesti v
Celju. Ukradel je radio kaseto-
fon znamke kenwood in žepni
računalnik, s tem pa Gregorja
S. iz Celja oškodoval za okoli
50 tisoč tolarjev.
M.A.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
GLASBA

Štajerskih 7 drugič,
Sioveniia prvič
DrugI festival polk in
valčkov so pripravili kar v
studiu slovenske televizije,
sodelovalo pa je dvanajst
ansamblov, ki so zaigrali se-
dem valčkov in pet polk. Že
drugič so slavili člani an-
sambla Štajerskih 7, ki so
lani zmagali z valčkom Ra-
njeno srce, letos pa tudi z
valčkom Zapojte zvonovi.
Obakrat je bil avtor njihov
harmonikar Robi Smolni-
kar in obakrat so bili Šta-
jerskih 7 tudi absolutni
zmagovalci.
Tesno za njimi, s samo dve-
ma točkama zaostanka, seje,
tudi z valčkom, uvrstil an-
sambel Ekart, tretji paje bil
ansambel Slovenija, kije zai-
gral najboljšo polko Čestitka
naj odmeva, katere avtor tek-
sta in besedila je Jože Galič.
S Celjskegaje nastopil še an-
sambel Braneta Klaužarja s
skladbo Mešetar Zalar, ki ni
ostal neopažen, čeprav se ni
visoko uvrstil.
V celoti vzeto je bila kva-
liteta boljša kot lani na Vin-
ski Gori, je pa velika škoda,
daje bila prireditev v studiu.
Scena je bila slaba, prenos
statičen, voditeljski par "mr-
tev". Pri ocenjevanju so bila
ogromna razhajanja, kar je
nekatere ansamble tudi dra-
go stalo. Pogrešali smo vodil-
ne s slovenske televizije, zla-
sti Mišo Molk, kije celo "še-
fica" tudi za to zvrst glasbe!
Tudi tokrat nismo dobili
"prečiščenih" posnetkov fe-
stivalskih melodij, tako da
smo odvisni od tistega, kar
smo presneli z živega nasto-
pa.
v Ljubljani se bodo mo-
rali zmeniti, kaj želijo s takim
festivalom, kije zgolj kopija
že obstoječih festivalov. Le-
tošnji lovoriki sta prišli v pra-
ve roke, čeprav je veliko tudi
razočaranih. To je pač sestav-
ni del festivalov.
TONE VRABL
V Laško prihaja Ivan Sivec
Izven abonmaja domače
zabavne glasbe bo v četrtek,
14. marca ob 19. 30, v Laš-
kem zanimiv koncert. Ivan
Sivec, slovenski pisatelj, no-
vinar in pisec več kot 1500
besedil za melodije zlasti do-
mače-zabavne glasbe, bo
predstavil svoje delo, pri tem
pa mu bodo pomagali Franc
Flere s pevko Katjo Povše in
Kamniški koledniki Rok
Lap, Janez Majcenovič in
Tomaž Plahutnik.
Prireditev bo vodil Ivan Si-
vec, ki je najbolj plodovit pi-
sec besedil za domaČo glasbo
in avtor knjig o glasbi (Godec
pred peklom o Fleretu in Pe-
sem je sonce o Tonetu Koz-
levčarju), zdaj pa med drugim
pripravlja monografijo o na-
rodno zabavni muziki.
Na današnjem koncertu se
bodo prepletali spomini na za-
četke domače zabavne glasbe
in o Sivčevih petindvajsetih le-
tih delovanja na glasbenem
področju. Franc Flere s pevko
Katjo Povše ter Kamniški ko-
ledniki bodo zapeli in zaigrali
nekaj najlepših valčkov in
polk, za katere je napisal Ivan
Sivec besedila.
Knjiga Godec pred peklom,
ki bo predstavljena v Laškem,
je doživela že ponatis, kije tu-
di že skoraj razprodan, zadnjih
dvajset izvodov pa bo možno
dobiti v Laškem. Ivan Sivec je
napisal preko dvajset knjig za
odrasle in mladino, ki so jih
natisnili v nakladi 167 tisoč iz-
vodov. Prva knjiga Pesem nje-
nih zvonov je izšla leta 1982
in je bila ponatisnjena trikrat!
Napisal je odrsko in TV igro,
po anketi Mladine paje eden
najbolj branih sodobnih slo-
venskih pisateljev.
TONE VRABL
Slapovi v
Zrečah in
Šentjurju
Ansambel Slapovi, ki se
uvršča v sam vrh priljub-
ljenosti v Sloveniji, je izdal
novo kaseto Po domače -
malo drugače. Pred začet-
kom igranja na veselicah bi
radi obiskali čimveč sloven-
skih krajev in pripravili več
koncertov s predstavitvijo
novih skladb, ki so v glav-
nem nastale kot avtorsko
delo. Dva koncerta bodo
Slapovi pripravili tudi na
Celjskem in sicer v nedeljo,
17. marca, ob 15. uri v dvo-
rani v Zrečah in v nedeljo,
24. marca, ob 16. uri v dvo-
rani v Šentjurju.
Pevec v ansamblu Jože
Skubic: "Na koncertih želi-
mo ljudem predstaviti nove
skladbe, kajti kasneje prav
starih uspešnic ne bomo igra-
li več ali zelo poredko. Letos
bomo izdali tudi novo video-
kaseto ter plakat, po katerem
ljudje veliko sprašujejo. Po-
novno razmišljamo o sodelo-
vanju na festivalih, kijih že
kar malo pogrešamo. Letos
jih bomo še izpustili, prihod-
nje leto pa... Na novi kaseti
je tudi zanimiva skladba z na-
slovom Blagortisti, kjer v ži-
vo igra harmoniko Lojze
Slak. To bomo skupaj zaigra-
li tudi 28. marca v Laškem
na veliki prireditvi Veselko
vas zabava."
T.VRABL
V pomlad prihaja Rosa
Ansambel Rokondo, ki je
uspešno nastopal tudi na
Ptujskem festivalu (zame-
njali so samo enega člana in
ime!), seje pred devetimi me-
seci preimenoval v ansambel
Rosa, ki ga vodi Jani Rep-
nik.
Ansambel deluje v Slovenj
Gradcu in se lahko pohvali z
imenitnim mentorjem, sicer
domačinom Igorjem Podpeča-
nom, ki jim je tudi napisal ve-
čino skladb, pri njem v njego-
vem studiu pa nastaja tudi pr-
va kaseta.
Ansambel Rosa obvlada
glasbo pa čeprav gre za mlade
fante in dekleta. V skupini
igrajo Sandi Verhnjak (bas
kitara, vokal), Andrej Švab
(harmonika), Matej Švab (ki-
tara, vokal), Mitja Repnik
(klarinet) in Jani Repnik (tro-
benta), poje pa odlična Nata-
lija Verboten o kateri bomo
prav gotovo že kmalu veliko
slišali. Natalija izhaja iz glas-
bene družine, saj oče uspešno
igra v ansamblu Dan in noč.
Natalija je že pomagala pri le-
tošnjem izboru za Evrovizijo
in upati je, da seji vrata v glas-
beni svet počasi odpirajo.
Izredno dobro mnenje ima o
njej Vera Šolinc, to pa tudi že
nekaj pomeni.
Ansambel Rosa se je že
predstavil v Vrtiljaku polk in
valčkov v Radiu Celje, uspe-
šno paje nase opozoril tudi na
maturantskem plesu v Golov-
cu v Celju (igra vse zvrsti glas-
be!) ter na srečanju narodno
zabavnih ansamblov Veselo
po domače v Zrečah.
TONE VRABL
Trije obetavni harmonikarji
Medtem, ko je lani najboljši ansambel na Ptujskem festivalu Ekart (osvojil je štiri gljn
ne nagrade!) veselo igral na koncertu v telovadnici osnovne šole Frankolovo in predstai
Ijal novo kaseto in CD pa so se v enem izmed razredov srečali trije mladi harmonikarji
Primož Kelenc (levo) iz Formina je lani na Zlati harmoniki na Ljubečni osvojil zlato me^
Ijo, v mednarodnj konkurenci v svoji kategoriji paje osvojil drugo mesto. Veliko nastopa sa
pa tudi s Tanjo Cretnik (na desni), odlično harmonikarko s Frankolovega. Tudi Tanja je vei
krat usfješno nastopila na Zlati harmoniki. Na Frankolovem sej^e Primožu in Tanji priključili
Dejan Štuhec, katerega oče igra harmoniko v ansamblu Ekart. Skoda, ker niso vsi trije nastop
li tudi na odru, kajti v razredu so prav fletno vlekli vsak svoj meh, zraven pa so bili tudi pra
prijetno šaljivi.	-p
Zgoščeni cigani
Prv! kompaktni "Utrinek" skupine Kontrabant
Vse do konca osemdesetih,
ko so nekateri slovenski es-
tradniki, med njimi je bil se-
veda prvi in najglasnejši
Vlado Kreslin, "priznali", da
so veliki fani ciganske glas-
be, je bila tovrstna godba po-
tisnjena na rob dogajanja
slovenske glasbene in kultur-
niške scene. S popularizaci-
jo t.i. world music v začetku
devetdesetih je ciganska
godba postala "in" tudi na
sončni strani Alp, kjer se je
kmalu formiralo kar nekaj
"ciganskih" bendov, člani
teh pa so s pravimi cigani
največkrat delili le ljubezen
do te, s čustvenimi izlivi pret-
kane, slovansko-aziatske
glasbene mešanice. V takšni
maniri je narejen tudi prvi
izdelek kvinteta Kontra-
bant, kompaktna plošča
"Utrinek".
Kontrabant je sinonim za že
dolgo udomačeno besedo
"šverc", kije v srednji Evropi
v rabi že nekaj stoletij in fant-
je bi si le stežka našli bolj pri-
memo ime za skupino, ki prei-
grava glasbo brezdelnih noma-
dov. Violinist Janko Prelog,
harmonikaš in kitarist Bela So-
mi - Geza, basist Vid Klančar,
kitarist Urh Vrenjak - Cof in
bobnar Janez Vrenjak so sku-
paj že dve leti, zvokom ruskih
step, madžarskega čardaša in
mediteranskega temperamen
ta pa vseskozi poskušajo di
dati še nekaj mestne, pop gol
be. Zato je na njihovem disj^i
grafskem prvencu, poleg tri
tradicionalnih ciganskih i
sedmih avtorskih skladb, si
šati tudi dve priredbi; Clapti
novo "Wonderful Tonight"
"Light My Fire skupine Ti
Doors, obe pa sta, tako kot I
sedem drugih, zapeti v jezifc
prekmurskih ciganov. Za a^
tentične prevode besedil je p(
skrbel "znameniti" rom Jol
Kramberger, ki sije kot natuii
čik za vlogo v filmu Halgal
prislužil laskav naslov "sk
venski igralec leta 1995". J(
že se Kontrabantu velikokn
pridruži tudi na odru in poski
bi, da glasba, ki prihaja izpo
neciganskih prstov, zveni nai
vse prepričljivo.
STANE ŠPEGE
Ta boljša moka
Na to ime slišijo člani is-
toimenskega ansambla alter-
nativne glasbe, ki v Celju ob-
staja šele leto dni, intenziv-
neje pa delujejo zadnje štiri
mesece.
Skupino sestavljajo srednje-
šolci Srednje tehniške šole in
I. gimnazije, Polona Dovžan
- vokal. Marko Pesan - bob-
ni, Klemen Bibič - saksofon
in Teodor Amanovič - kitara
in spremljevalni vokal. Pod al-
ternativno glasbo razumejo ti-
sto glasbo, ki ni komercialna,
kot pravijo, sicer pa dekle in
fantje izvajajo v glavnem last-
ne skladbe pa tudi skladbe dn
gih avtorjev. S tovrstno gla!
bo, ki je sicer v Sloveniji d«
kaj popularna, so edini v O
lju, sicer pa so že snemali v stt
diu Tivoli, v planu pa že im'
jo izdajo tudi lastne audiok^
sete in CD plošče. V kratke!
bodo pripravili tudi prve ck
mo posnetke lastnih skladbi
priredb. Glasbo za lastn
skladbe piše Teodor Amai«
vič, besedila pa pevka Polon
Dovžan, njihova vsebina pa'
tako veseli, kot tudi žalosO
življenjski dogodki. Sicer p
redno vadijo vsak četrtek, s"
boto in nedeljo v prostorih Ki
Dolgo polje v Celju. Medse'
radi sprejeli tudi perspektiviK
ga basista, ki ga tudi po tej p'
ti vabijo, da se vsak dan po
uri javi Teodorju na telef"
27-862.
Prvič so se javno predsta*'
li na koncertu ob novem
na celjski Srednje tehniški ^
li, minuli torek so nastopil'
celjskem Bar-flyju, zatem
Žalcu in v Pop Teatru, sicerl*
planirajo še več koncertov
Celju in okolici.
ŽIVKO BEŠKOVN"
Jazz Club Ally v Celju
Na Ljubečni pri Celju od novega leta dalje deluje Jazz
club Ally. Lastnik je glasbenik in gostinec Matjaž Naglič-
Spidi.
Matjaž pravi, daje njegov klub namenjen ljubiteljem jaz-
za, ročka, ter alter in eksperimentalne glasbe. V Jazz clubu
Ally so že nastopili brazilska pevka Gisela Abramides, kan-
tavtor Srečko Konec, celjski rockerji For you in celjski alter
rokerjiNoxire.
Vstop je možen samo s člansko izkaznico, ki jo je moč
dobiti vsak dan, razen srede in nedelje, v prostorih kluba od
13. do 22. ure.
S.B.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
27
GLASBA
NOVI TEDNIK
Po dolgem času se na kon-
certne odre spet vrača TINA
TURNER. Na svoji letošnji
evropski lumeji, ki se bo začela
maja v Parizu, bo Tina na 46.
koncertih predstavila tudi nekaj
povsem novih skladb. Ker je
Tumerjeva že precej v letih, no-
vembra jih bo dopolnila 58, je
za rekordnih 7,5 mio dolarjev,
posebej za to turnejo, zavaro-
vala svoje telo in glas.
Punk legende THE RA-
MONES so svoj odhod z glas-
bene scene že nekajkrat najavi-
li, po februarski izjavi šefa sku-
pine Joeya Ramonea pa naj bi
se od koncertnih odrov defini-
tivno poslovili 16. maja s kon-
certom v Buenos Airesu. Kot
kaže, 1 he Ramones spet ne bo-
do držali dane obljube, saj seje
pred dnevi izvedelo, da se na-
meravajo pridružiti bendom
Metallica, Rancid in Soundgar-
den na letošnji veliki, že tradi-
cionalni ameriški turneji Lol-
lapalooza.
THE BEATLES - Ringo
Starr, Paul McCartney in Geor-
ge Harrison - so zavrnili po-
nudbo, težko neverjetnih 225
mio dolarjev, za turnejo, na ka-
teri naj bi na 22. koncertih na-
mesto Johna Lennona igral
Eric Clapton ali Bruce Sprig-
steen. The Beatles so svoj zad-
nji koncert odigrali pred slabi-
mi tridesetimi leti v parku
Candlestick v Los Angelesu, po
objavi njihove kompilacijske
plošče "Antology I" in singla
"Free As A Bird", pa so od ne-
katerih največjih svetovnih
promotorjev prejeli že več kot
deset ponudb - vse so krepko
presegale 100 mio dolarjev.
Ljubljenček britanskih kriti-
kov TRICKV je lani zablestel
z odličnim albumom "Maxin-
quaye". Kar nekaj glasbenih
časopisov je ta album proglasi-
lo za album leta, zato se je
Tricky svojega novega projek-
ta lotil zelo ambiciozno - poleg
pevke Martine, s katero je že so-
deloval pri prej omenjenemu
LP-ju, je k sodelovanju pova-
bil še islandsko pop princesko
Bjork, ameriško rap zvezdnico
Neneh Cherry, odličen britan-
ski dance bend Sterco MS's,
pevko Alison Moyet in Terrya
Halla, bivšega pevca v osemde-
setih zelo popularne ska skupi-
ne The Specials. Vsi skupaj bo-
do 22. aprila pod imenom Dur-
ban Poison objavili album
"Nearly God", s katerega bo do-
brih štirinajst dni prej izšel tudi
single "Poems".
Po petih letih skupnega na-
stopanja in treh albumih, se je
pred dnevi razšel trio SUGAR.
Vodja skupine Bob Mould, ki
je bil v osemdesetih član slovi-
te hard-core zasedbe Husker
Dii, že pripravlja material za
svoj tretji solo album, basist Da-
ve Barb in bobnar Malcom Tra-
vis pa bosta kariero nadaljevala
kot člana bendov Buzzhungry
in Customized.
Jutri, v petek, 15. marca, bo
v celjskem klubu BarFly nasto-
pil veteran slovenske glasbene
scene ALEKSANDER ME-
ŽEK, ki mu bo pri promociji
njegovega zadnjega albuma
"Legende" pomagala ljubljan-
ska rockabilly skupina Lucky
Cupids.
Četici bendov britanskega novega popa (Blur, Suede, Oasis,
Pulp, Boo Radlevs...), ki so lani okupirali angleške, pa tudi evrop-
ske lestvice, so se pridružili še THE BLUETONES. S svojim
debitanskim albumom "Expecting To Fly" (20 000 prodanih iz-
vodov na dan objave) so se za nekaj dni povzpeli celo na vrh
otoške lestvice Top Albums, visoke ocene pa so si za svoj izdelek
prislužili tudi pri glasbenih kritikih.
Najstniški idoli TAKE THAT so se, s priredbo 19 let stare
uspešnice "Hovv Deep Is Your Love" avstralske skupine Bee Gees,
zavihteli prav na vrh lestvice najbolje prodajnih single plošč v
Veliki Britaniji. S 400 000 prodanimi kopijami tega singla so z
vrha izrinili skupino OASIS in njihovo zadnjo uspešnico "Don't
Look Back In Anger", ki seje tako na najvišji poziciji obdržala le
en teden. Take That se z omenjenim podvigom več kot uspešno
poslavljajo s glasbene scene, "Hovv Deep Is Your Love" pa je
njihova osma No.l uspešnica, ki seji bo na vrhu lestvic najbolj
prodajanih plošč (albumov), zagotovo kmalu pridružila tudi zbir-
ka njihovih hitov.
STANE ŠPEGEL
Evrovizijska Regina
čas neusmiljeno hiti in ne
bo dolgo, ko bomo spet stiska-
li pesti za našo predstavnico
na izboru za popevko Evro-
vizije. Pred leti je bil Cele Mo-
retti z En iks bandom in pe-
smico Tih deževen dan, lani
nas je uspešno zastopala Dar-
ja Švajger s pesmico Prisluh-
ni mi - in res so ji, letos pa si
je vstopnico "pripela" Regi-
na s pesmico, ki že sedaj dvi-
ga velika prahu. Dan najlep-
ših sanj. Upajmo, da bo pre-
pričala tudi komisijo v prediz-
boru, saj jih bo od 32 pesmi
ostalo na situ le 10.
Gostja oddaje Glasba je živ-
ljenje bo torej Regina, o kateri
boste izvedeli prav gotovo kaj
novega, saj ne bova klepetali le
o Evrosongu.
Mi pa smo pokukali v glas-
beni Blefsikon, kjer so zapisali
tudi nekaj o festivalskih popev-
kah. Avtorji jim niso najbolj na-
klonjeni, a pomembno je, da za-
dovoljujejo okus množice po-
slušalcev.
Festivalske popevke ali po-
pevke kar tako ali tiste po celo-
večernih prireditvah v varietej-
skih dvoranah so bruhali na dan
v celih stotinah.
Razni pisuni in rimači so
splovili pesmi s širokim, ze-
meljskim humorjem, ki jih da-
nes radi poslušajo nekateri pre-
napeti intelektualci na domačih
zabavah, na primer: Božo Sli-
nar poje "Trepet je najin bil do-
tik, ko sem te zvlekel na se-
nik..."
ali Herta Orač: "Ko sem pr-
vič rekla da, si mi odpeljal flčo-
ta, zdaj ko imam že klijo, si re-
kel mi adijo..."
Pri tej zvrsti o glasbi ni vred-
no izgubljati besed, morda o
pevkini pevski garderobi ali ho-
norarjih pevcev za novoletni na-
stop, kaj več bi že kazalo na to,
da jih radi poslušate."
Simona H,0
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
a?
Nova fiesta in mazda 121
Mazda in Ford sodelujeta
že od leta 1968, ko sta vložila
denar v družbo, ki je ob so-
delovanju INissana izdelovala
avtomatske menjalnike. Ka-
sneje je Ford postal tudi 25-
odstotni lastnik japonske to-
varne in zato ni čudno, če obe
tovarni prodajata enak avto-
mobil z dvema različnima
imenoma.
Tako je pri Fordu po novem
na voljo nova fiesta, pri Mazdi
pa novi 121, (na sliki) sicer naj-
manjši avtomobil za evropske
kupce. Pri Mazdi o6 tem pou-
darjajo, da je nova mazda 121
sicer prva mazda, ki nastaja na
evropskih tleh (v Fordovi tovar-
ni v Veliki Britaniji) in daje to
avto, narejen posebej za evrop-
ski avtomobilski okus, pri For-
du pa upajo, da bo nova fiesta
tržno vsaj tako uspešna kot
prejšnja izvedenka. Tako za fie-
sto kot mazdo 121 velja, da po-
nuja zanimivo in sodobno obli-
ko, pa značilno prednjo masko
in zadek, ki se dokazuje z ne-
koliko izbuljenimi lučmi. Avto
bo v obeh primerih na voljo kot
tri in petvratna kombilimuzina
(pri Mazdi bodo sčasoma ponu-
dili še varianto s platneno stre-
ho), pa s tremi različnimi mo-
torji (vsi so Fordovi) in z raz-
lično opremo. Osnovno izve-
denko bo tako pri mazdi 121 kot
pri fiesti poganjal 1,3-litrski šti-
rivaljnik z močjo 50 KM pri
4500 vrtljajih v minuti. Ford je
svojemu malčku (in mazdi 121)
ob tem namenil na novo razviti
1,25-litrski zetec agregat z moč-
jo 75 KM pri 5200 vrtljajih v
minuti, motor, ki se zdi za av-
tomobil (pa naj bo to mazda 121
ali fiesta) zelo primeren. Zani-
mivo je tudi, da so tako majh-
nemu avtomobilu (3828 mili-
metrov, teža od 930 do 1030 ki-
logramov) namenili tudi 1,8-li-
trski dizelski motor z močjo 60
KM, kar v tem tržnem segmen-
tu ni zelo pogosto. Razlik med
obema avtomobiloma skoraj ni,
razen tega, da ima mazda dm-
gačno prednjo masko in pokrov
motorja, letve na bokih in dru-
gačne pokrove koles, poleg te-
ga pa si je mogoče pri mazdi
121 zagotoviti triletno garanci-
jo (ali 100 tisoč prevoženih ki-
lometrov) in šestletno garanci-
jo proti prerjavenju, kar za fie-
sto sedaj še ne velja. Na sloven-
skem trgu bo Summit Motors,
ki predstavlja Ford, fiesto začel
dejansko ponujati okoli 10.
marca (naročila že sprejemajo),
mazda 121 pa bo pri MM S na
voljo šele po prvomajskih praz-
nikih. Seveda je razumljivo, da
pričakujejo veliko večji posel s
fiesto (nekako tsoč ali celo več
kupcev) kot z mazdo 121 (do
sto vozil letos); vsekakor je fie-
sta v prednosti tudi tedaj, ko gre
za evropske načrte, kajti v Ve-
liki Britaniji naj bi v letu dni iz-
delali vsega 28 tisoč mazd 121,
pa vsaj 250 tisoč fiest. Ko je v
mislih slovenski avtomobilski
prostor, je fiesta znova v pred-
nosti, kajti cene so že znane, saj
je najcenejša izvedenka z ozna-
ko flair 1,3 (s tremi vrati) na-
prodaj za malenkost manj kot
18 tisoč mark.
Junija Citroen saxo
na Slovensiiem
Saxo je novi avtomobil
francoskega Citroena, hiše, ki
se na trgu pojavlja skupaj s
Peugeotom, kar pomeni, da
gre za skupino PSA.
Po dolgih letih tovarna pred-
stavlja novi avtomobil, s kate-
rim bo nadomestila sedanji AX,
vendar je saxo (na sliki) nekaj
večji od predhodnika in ga uvrš-
čajo med AX in večji ZX. Saxo
je dolg 372 centimetrov in torej
spada v tržnem segmentu B med
večje, na voljo pa bo kot tri in
petvratna kombilimuzina in s
tremi vrstami opreme (X, SX,
VSX), medtem ko naj bi tovar-
na nekaj kasneje ponudila še tri
izvedenke. Avtomobilu name-
njajo pet bencinskih in en di-
zelski motor. AX bo še naprej
ostal v programu, saj pri tovar-
ni menijo, da ne kaže ukiniti av-
tomobila, po katerem je še ved-
no dovolj visoko povpraševa-
nje. Saxo bo ob tem naprodaj v
13 karoserijskih barvah, računa-
jo pa, da bodo prihodnje leto iz-
delali 240 tisoč avtomobilov. V
Franciji je saxo že naprodaj, do
novembra pa naj bi prodaja ste-
kla v vsej Evropi. Pri nas bo po
napovedih koprskega Cimosa,
ki zastopa Citroen na Sloven-
skem, saxo na voljo junija, naj-
cenejša izvedenka pa naj bi bi-
la naprodaj za 17 oziroma 18 ti-
soč mark.
BMW obnovil osemvaljnika
že leta 1992 je BMW začel
ponujati dva osemvaljnika z
gibnima prostorninama tri in
štiri litre ter s tem nadgradili
svoje izvrstne šestvaljnike.
Toda po vseh teh letih, in bi-
la so uspešna, kajti tovarna je
doslej prodala kar 190 tisoč av-
tomobilov s temi motorji, je pri-
šel čas njihove obnove in po-
večanja motorne moči, kajti tek-
meci v vsem tem času pač niso
držali križem rok. Po novem
ima tako nekdanji štirilitrski
agregat sedaj 4,4-litra gibne
prostornine, medtem ko so pri
manjšem motorju gibno pro-
stornino povečali za 0,5-litra in
sedaj ponuja 3,5-litra. S tem se
je povečala tudi moč, tako da
3,5-litrski osemvaljnik po no-
vem zmore 173 kW pri 5700
vrtljajih v minuti, kar je za 13
kW več kot prej. Hkrati seje po-
večal tudi navor, saj je sedaj na
voljo 290 Nm pri 3300 vrtljajih
v minuti. Večji osemvaljnik po
novem ponuja 210 kW, kar je
toliko kot prej, vendar to moč
doseže pri 5700 vrtljajih v mi-
nuti, kar je za 100 vrtljajev prej
kot pri dosedanji izvedenki te-
ga agregata. Pač paje večji na-
vor, ki ga je za 420 Nm (prej
400 Nm). Vse te motorje bodo
vgrajevali v serijo 7, medtem ko
pride nova serija 5 na vrsto je-
seni. Hkrati ob tem pa je začel
BMW ponujati tudi na novo
razviti petstopenjski samodejni
menjalnik, ki so ga razvili sku-
paj s podjetjema ZF in Bosch.
Menjalnik precej spominja na
tiptronic, ki ga poznajo pri
Porscheju in tudi pri Audiju,
sem in tja paje bilo slišati, daje
BMW svoj steptronic pravza-
prav razvil še prej kot Audi in
Porsche tiptronic. Kakorkoli že,
pri ljubljanskem Tehnounionu
Avto si je že mogoče omisliti
serijo 7 v varianti 740i in 730i
z obema novima motorjema in
omenjenim steptronicom. Za
šibkejšo izvedenko hočejo imeti
114 tisoč mark, za zmogljivej-
šo pa 122 tisoč mark. Na sliki:
novi oziroma obnovljeni
BMW osemvaljnik.
Ugodna prodaja avtov v Srednji Evropi
Večina statistik v Evropi upošteva samo Zahodno Evro-
po oziroma Evropsko unijo, malokrat ali doslej skoraj ni-
koli tisto, kar se dogaja v Srednji in Vzhodni Evropi. Po
podatkih Reuterja pa so lani v državah srednje Evrope,
kamor štejejo Poljsko, Slovaško, Češko, Madžarsko in Slo-
venijo, prodali 545 tisoč avtomobilov ali za 8,5 odstotka več
kot predlani.
Med izdelovalci je v občutni prednosti italijanski Fiat, kate-
rega lanski skupni tržni delež je bil 25,8 odstotka (skupaj 152
tisoč avtomobilov). To je seveda zelo ugoden rezultat, pri če-
mer opazno zaostaja koncem Volkswagen. Njegov lanski de-
lež v teh državah je bil 21,3 odstotka, skupaj pa je prodal 139
tisoč avtomobilov. Niti ena tovarna pa v teh državah ni prodala
več kot 100 tisoč vozil, pri čemer je zanimivo, da se utegne
temu cilju kaj kmalu približati južnokorejski Daevvoo. Ta je v
zadnjem času kupil nekaj tovarn in namerava do leta 2000 iz-
delavo vozil v tem delu Evrope povečati na 740 tisoč letno. Po
oceni CEFTA naj bi povpraševanje po avtomobilih v teh drža-
vah rastlo še deset Petje,'kar pomeni, da bo posel vsako leto več-
ji za pet do 15 odstotkov.
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju)
bilo na prodaj 810 vozil. Prodanih je bilo 10 avtomobilov
Organizatorji so izdali tudi 80 kompletov kupoprodajni
pogodb. Obiskovalcev je bilo okoli 1500.
Japonci
zadovoljni
z januarjem
Evropa je bila nad ja-
nuarsko proizvodnjo in
prodajo avtomobilov pri-
jetno presenečena, sedaj pa
tudi na Japonskem ugotav-
ljajo, da so šli v prvem le-
tošnjem mesecu avtomobi-
li dobro v promet.
Izdelali so 769 tisoč avto-
mobilov, kar je za 1,4 odstot-
ka več kot v predlanskem ja-
nuarju. To je prvo povečanje
po osmih mesecih, pri čemer
so bili v ospredju osebni av-
tomobili, daleč zadaj pa to-
vomjaki in avtobusi. Ob tem
pa na Japonskem menijo, da
ni kakšnega posebnega raz-
loga za velik optimizem, kajti
predlanski januarje bil v tem
pogledu precej slabši zaradi
katastrofalnega potresa v Ko-
beju. Ta je povzročil tudi
manjšo proizvodnjo ter pro-
dajo in zato letošnji januar
kljub vsemu ni nekaj izjem-
nega.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
29
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Dobro Clio, slabše Renault
francoski Renault je lani ustvaril za
milijarde dolarjev skupnega prome-
ta. kar jeza 8,1 odstotka več kot leto prej.
prodaja avtomobilov seje ob tem zmanj-
kala za 0,8 odstotka, kar je precejšen
gdarec, kajti prav proizvodnja avtomo-
l,j|ov v skupini Renault predstavlja ne-
|(ako 75 odstotkov dejavnosti.
Posebej hud oziroma občuten padec pro-
inetaje bil v zadnjem četrtletju, ko je bilo
kupcev celo za 11 odstotkov manj kot v
enakem lanskem obdobju. Zanimivo je, da
jj proizvodnja gospodarskih vozil izjem-
po napredovala, kajti prodaja je bila večja
celo za 19,5 odstotka. Po mnenju Renaulta
gre padec predvsem na račun skromnega
posla na domačem, torej francoskem trgu
v drugi polovici lanskega leta, hkrati pa je
slabši rezultat tudi posledica valutnih ni-
hanj (lira, funt ipd.). Toda kljub temu je
očitno, da je šlo Renaultu še nekaj slabše
|(0t konkurenci, kajti njegov predlanski de-
lež na evropskih trgih je bil 11,4, lanski pa
10,4 odstotka. Po drugi strani so lahko pri
tovarni zadovoljni s prodajo nekaterih svo-
jih avtomobilov. Tako so pred nedavnim
izdelali trimilijonti clio, avtomobil, ki so
ga prvič predstavili sredi leta 1990. Clio
(na sliki) nastaja v petih tovarnah (v Fran-
ciji, Španiji, Belgiji, Portugalskem in v Slo-
veniji), je tudi najbolje prodajano franco-
sko vozilo v Evropi, kjer ima 3,3 odstotni
delež, medtem, ko je njegov delež v Fran-
ciji kar 8,8 odstoten. Lani so v novomeški
tovarni Revoz izdelali več kot 40 tisoč
cliov, kar je dober dosežek, vse pa kaže, da
bo v dolenjski tovarni nastajala tudi poso-
dobljena izvedenka tega vozila.
Volkswagen: ugodne številke
Nemški Volksvvagen, največ-
ja avtomobilska tovarna oseb-
nih avtomobilov na stari celini,
je lani izdelal 3,5 milijona vo-
zil. To je za 8,3 odstotka več kot
predlani. Najbolje se je prodaja
povečala v Aziji (plus 49 odstot-
kov), kjer so bili še posebej us-
pešni na Kitajskem in Japon-
skem, dobro jim je šlo tudi v
Braziliji (za 22,6 odstotka več)
in v ZDA (plus 21,7 odstotka).
Volksvvagen je bil ob tem us-
pešen v Evropi, kjer je bilo kup-
cev za 4,6 odstotka več. Razme-
roma velik poraz pa je tovarna
lani doživela v Sevemi Ameri-
ki (Mehika, Kanada), kjer je bi-
la prodaja manjša skoraj za tret-
jino, kar pa kaže pripisati pred-
vsem slabemu poslu v Mehiki.
Ob tem nekateri analitiki meni-
jo, da so ugodni poslovni rezul-
tati predvsem posledica prave
ofenzive novih avtomobilov, ki
jih je koncem poslal na trg lani
(audi A4, škoda felicia, tudi po-
lo ipd.), medtem, ko letos iz to-
varn ne bo pripeljalo veliko no-
vosti. Hkrati menijo, da se je
prodaja povečala tudi zaradi
razmeroma nizkih cen, ki jih je
koncem umetno zadrževal in
različnih ugodnosti. Vse to pa
naj bi se poznalo tudi pri dobič-
ku. Na sliki: audi A4.
Težave s pokrovom pri mercedesu C
Tudi tistim, ki jih v svetu avtomobilizma štejejo za naju-
godnejše, se zgodi, da se morajo posipati s pepelom.
Tako Mercedes Benz sedaj kliče na pregled vse avtomobile raz-
reda C, (na sliki) ki so jih izdelali do lanskega maja in sicer na
dodaten pregled oziroma zamenjavo zapirala motornega pokro-
va. Tako naj bi skupaj pregledali kakšnih 550 tisoč avtomobilov
tega razreda, v Sloveniji pa 635 avtomobilov. Kje naj bi bila na-
p^a? Gre predvsem za to, da so pri Mercedes Benz doslej regi-
strirali sedem primerov, v katerih seje motorni pokrov odprl med
vožnjo, vendar kljub vsemu ni prišlo do nesreče. Po sedanjih ugo-
tovitvah se motorni pokrov samodejno odpre le v primeru, če voz-
nik pokrova ni pravilno zaprl ali pa, če je bilo varovalo pred tem
rahlo poškodovano. Da bi se izognili podobnim primerom, so pri
Mercedes Benz že spremenili varovalo zapirala, brezplačna za-
menjava pa traja nekako 20 minut.
Januar: dobra prodaja avtomobilov
čeprav so bile napovedi
drugačne, je sedaj tudi urad-
no potrjeno, da je bila proda-
ja avtomobilov na slovenskem
trgu v prvem letošnjem me-
secu zelo ugodna.
Tako so prvič registrirali
4329 osebnih avtomobilov, kar
je celo za 44,8 odstotka več kot
januarja lani (to je bil sicer naj-
slabši lanski mesec). Po priča-
kovanju je bil tudi januarja v os-
predju Renault, ki je prodal
1450 avtomobilov in si tako za-
gotovil rekordnih 34 odstotkov
slovenskega avtomobilskega tr-
ga. Volksvvagen je prodal 406
avtomobilov in imel 9,5-odstot-
ni tržjii delež, presenetljivo vi-
soko paje bil januarja Hyundai
(352 vozil ali 8,3 odstotka
vseh). Dobro je šlo tudi Oplu
(239 vozil), pa Škodi (208),
medtem, ko je Fiat prodal za 56
odstotkov manj avtomobilov
kot v lanskem januarju. Lestvi-
ca najbolje prodajanih vozil je
skoraj točno takšna kot je bila v
decembru 1995: najbolje so šli
v promet renault clio (647), pa
renault 5 (435) in hyundai ac-
cent (257). V posameznih raz-
redih velikih sprememb ni bilo.
V nižjem so povsem zgoraj že
omenjeni renault clio in R 5, sle-
di pa jima VW polo in precej v
ozadju fiat punto. V nižjem
srednjem razredu je prvak hyun-
dai accent, dobro se je držala
škoda felicia, prav tako VW
golf Renault laguna je povsem
v ospredju v srednjem razredu,
na drugem mestu je opel vec-
tra, ki pa precej zaostaja, na tret-
jem pa peugeot 406. V nekaj
višjem razredu je bil prvi in na-
juspešnejši BMW serije 3, sle-
di mu audi A6, drugi pa so pre-
cej zadaj. Pri limuzinskih kom-
bijih je šlo januarja dobro chry-
slerju voyagerju, skoraj nič
slabše pa Citroenu evasionu.
Tudi pri terenskih avtomobilih
ni sprememb; povsem v vrhu je
lada niva, zaostaja suzuki vita-
ra oziroma samurai, še bolj pa
kia sportage.
Ob vsem tem pa še ni podat-
ka, koliko rabljenih avtomobi-
lov so januarja uvozili Sloven-
ci. Če bi k podatkom o prodaji
prešteli še te, bi bil januar sko-
raj zanesljivo zelo ugoden me-
sec.
BIVIW uspešen tudi z motocikli
Nemška avtomobilska to-
varna BIVIW je sicer najbolj
znana zaradi svojih avtomo-
bilov, a je bolj ali manj zna-
no, da izdeluje tudi motoci-
Me. Lansko leto je bilo pri
niotociklih zelo uspešno, saj
so izdelali več kot 50 tisoč
•notociklov, kar je bilo za 7,7
odstotka več kot leto prej.
Tržni delež na evropskih tr-
gih so povečali s prejšnjih 5,5
6,2 odstotka, razumljivo pa
je, da je bil BMW z motocikli
najuspešnejši na domačem tr-
gu. Tam je prodajo lani pove-
dal za 10,7 odstotka na 21.891
Tiotociklov, kar je šesto zapo-
redno zvišanje tako prodaje kot
^udi tržnega deleža. Tako ima
BMW doma v rokah 12,3 od-
stotka trga z motocikli, vendar
pa še vedno zaostaja za vodil-
'limi japonskimi tovarnami kot
so Suzuki (22,1 odstotka), Ya-
iiaha (19,1 odstotka) in Hon-
da (18,9 odstotka). V tovarni
menijo, da lahko uspeh na do-
mačih in evropskih trgih pripi-
šejo predvsem produktivni
ofenzivi, s katero so začeli pred
tremi oziroma štirimi leti. Te-
daj se je namreč tovarna odlo-
čila, da bo začela v motocikle
vgrajevati vrsto dodatkov, ki so
sicer značilni za avtomobile,
denimo protiblokirni zavorni
sistem ABS, pa digitalno elek-
troniko, katalizatorje ipd. Ta-
ko je lahko obseg svoje proi-
zvodnje od leta 1989 do lani
povečal za skoraj 80 odstotkov,
kar je nedvomno izjemen re-
zultat. Seveda pa vrednostno in
sicer motociklistično dejavnost
ni mogoče preprosto primerja-
ti z avtomobilsko, kajti z avto-
mobili so lani ustvarili za 42
milijard mark prometa, z mo-
tocikli pa 608 milijonov mark.
Na sliki: BMW 1100 R.
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
3«
Sff. 11. - 14. mare« 1996
31
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
FELJTON ■ ROMAN
35
Drobci zgodovine
v muzejih
Druge drobne pore v gosti
zavesi zgodovine, ki omogo-
čajo, da sončni žarek današ-
njih dni sicer oslabljen in po-
pačen osvetli nekatere delčke
zgodovine, so v muzejih v sa-
mem mestu Mohendžodaro in
tudi v Lahorju in Delhiju. To
so različne lončene posode na-
menjene široki uporabi in
majhne glinaste figure, ki
predstavljajo različne živali.
Zelo razširjenje tudi kipec bo-
ginje matere zemlje. Ti pred-
meti so dostikrat narejeni pre-
cej grobo. Ko sem jih primer-
jal z drugimi kipci, ki v sebi
nosijo poteze portretnega ki-
parstva in še posebno male pe-
čate, ki vsak zase predstavlja-
jo umetnino, kar nisem mogel
verjeti, daje to ustvarila ena
in ista kultura. Med obema vr-
stama izdelkov je potegnjena
ostra ločnica in sicer med obrt-
niškimi izdelki za široke mno-
žice in umetninami, ki so na-
stale iz notranje, izpovedne
potrebe umetnika in po naro-
čilu tistega, ki sije lahko tako
dovršenost kupil ali pa jo je
zahteval. Med temi umetnina-
mi izstopa doprsni kip moške-
ga z urejeno brado in skrbno
obritimi brki. Surov in gospo-
dovalen izraz na obrazu je
poudarjen z nizkim poševnim
čelom in podolgovatimi ozki-
mi očmi. Posebno pozornost
vzbuja ogrinjalo, ki ga krasijo
okraski v obliki triperesne de-
teljice. Tatriperesni simbol je
imel tudi drugje v starem sve-
tu verski predznak in seje po-
vezoval z zvezdami. Taki
okraski so bili "rezervirani" za
svečenike in vladarje, zato ta
kip predstavlja neko božans-
tvo ali pa kralja svečenika.
Drugi pomemben kipec je
mala figura popolnoma gole
ženske v bronu, ki jo krasijo
dolgi lasje ter številne zapest-
nice in ogrlice. Njena vitka po-
stava je ujeta v naravnost iz-
zivalni drži. Po obraznih po-
tezah kipa si z malo domišlji-
je pričaramo lepoto domačink
izpred 4 tisoč let. To deklico
nekateri zgodovinarji povezu-
jejo z običajem tempeljskih
deklet. Povezava med obred-
nim bazenom v obzidju utrd-
be, kraljem svečenikom in
tempeljskim dekletom da za-
ključek, daje mogočno drža-
vo vodil svečeniški sloj.
Mala umetniška dela poseb-
ne vrste in edinstvene kvalite-
te so pečati iz doline Inda. Na-
pravljeni so tako, daje kamen,
običajno je to mehki steatit,
izrezan v ploščice okrogle in
kvadratne oblike. Te ploščice,
ki niso večje od nekaj kvadrat-
nih centimetrov, so nato z ma-
lim dletom in svedrom rezba-
rili. Mnogi pečati so bili pre-
mazani z al kalijem in segreti
v ognju. Na ta način so dobili
sijajno belo površino. Obrtni-
ki, pravzaprav umetniki, ki so
izdelovali pečate, so poznali
številne živali: slone, tigre, no-
soroge, antilope, krokodile...
Tuje nekaj izvrstnih predstav
indijskega goveda, vendar se
najbolj pogosto pojavlja žival,
podobna biku, ki pa ima navi-
dez samo en rog in je vedno
obrnjena proti čudnemu pred-
metu na nizkem stebru. Mo-
goče se drugi rog ne vidi zara-
di same postavitve živali. Po-
trebno je vedeti, da sta tako
Aristotel kot tudi Ktesija opi-
sovala enorogo žival, ki so jo
v tistih časih imeli za indijske-
ga osla. Ti mali pečati so po-
leg odtisa mačje in pasje tace
v prastari opeki svojevrsten
zoološki priročnik izpred ti-
sočletij.
Drugačno tematiko pred-
stavljajo pečati s človeško te-
matiko. Verjetno so to pred-
stavitve božanstev, demo-
nov... Najbolj zanimive so tri
figure v sedečem položaju, ki
predstavljajo zgodnjo predsta-
vitev boga Šive, pomembne-
ža v hindujski religiji, ali vsaj
njegovega predhodnika. S tem
kažejo na izvire te vere. Ne-
kateri pravijo, da so bili peča-
ti neke vrste amuleti, spet dru-
gi, kar je najbolj verjetno, da
so trgovci z njimi označevali
lastništvo blaga. To bo posta-
lo bolj jasno, ko bodo znans-
tveniki našli ključ in razvoz-
lali indsko pisavo, kajti vsak
pečatnik vsebuje poleg slike
tudi napis. Ob tej pisavi si zgo-
dovinarji še vedno pulijo la-
se, kajti dvojezičnega napisa,
ki pomeni skoraj edino mož-
nost in pot k razrešitvi te za-
gonetke, še niso našli. Karko-
li že, ti pečati so tako pomem-
bni, da kulturo reke Ind uvrš-
čamo med pečatniške kulture.
Kult matere
zemlje
v iskanju povezav med ve-
likimi kulturami tistega obdob-
ja so imeli zgodovinarji lažje
delo. Zahvala za to gre žen-
skam, pravzaprav njihovi ne-
čimrnosti. Tako kakor danes so
tudi včasih ljubile vse kar se
sveti. Ogrlice, podobne, če ne
enake, iz rezbarjenega steatita
in drugih svetlečih in poldra-
gih kamnov, najdemo tako v
Egiptu, Mezopotamiji, kakor
tudi ob Indu.
Iz nagrobne arhitekture, kije
dala pri drugih kulturah tako
pomembne podatke, vemo o
indski kulturi bore malo. Naj-
deno je le nekaj grobov v me-
stu Harapi in še vsebina le teh
govori, da so to grobovi navad-
nih smrtnikov. Pravzaprav ve-
mo o tej veliki kulturi malo
Vzrokov za to je več. Še nera-
ziskana skrivnostna pisava,
vlažna klima, ki ni dopustila,
da bi se ohranili manj obstojni
predmeti iz tega časa in nena-
zadnje indijska filozofska mi-
sel, ki jo preveva spoznanje o
nepomembnosti človeških de-
janj, o brezpomembnosti zgo-
dovine.... Prav tako pa so in-
dijski verski spisi, ki so pri dru-
gih kulturah pomemben vir
zgodovine, tako prepleteni s
številnimi božanstvi in njiho-
vimi dejanji, da je nemogoče
ločiti mit od zgodovinske re-
snice. Tam, kjer ni zadostnega
števila dejstev, je potrebno pri
rekonstrukciji zgodovine veli-
ko ustvarjalne, četudi pristran-
ske domišljije. Drzni teoretiki
sklepajo, da so prav rokodel-
ski kolonisti, kulturni heroji iz
doline reke Ind, zanesli kult
čaščenja matere zemlje po ce-
lem Sredozemlju, Evropi, vse
do Anglije. Edini dokaz te re-
ligije so kultni ostanki, ki jih
najdemo po vsej Evropi in spa-
dajo približno v isto časovno
obdobje. Ti ostanki izpričuje-
jo vero v moč, predvsem v moč
zemlje. Nesporno pa je to, da
so prebivalci reke Ind skupaj s
kasnejšimi zavojevalci Arijci
predniki današnjih Indijcev.
Prav tako je vpliv indske kul-
ture opazen tudi v današnjem
hinduizmu. To je edinstven
primer, da neka tako stara kul-
tura živi neprekinjeno v izro-
čilu vse do danes.
Smrt je prišla v Mohendžo-
daro nenadoma, sredi drugega
tisočletja pred našim štetjem.
Prebivalci so bili pobiti bodisi
na ulicah ali pa v hišah. Ostali
so tam, kjer jih je doletela smrt.
V eni izmed hiš so našli trinajst
trupel odraslih in enega otro-
ka. Položaj teles in poškodbe
kosti so kazali, da so bili neu-
smiljeno poklani. Vse to da
slutiti, da je bil konec mesta
bolj dramatičen, kot si lahko
predstavljamo. Kdo so bili na-
padalci, ne moremo zagotovo
trditi, vendar pa so se prav v
tem času začeli veliki premiki
indoevropskihArijcev.
Svojega boga vojne so opi-
sno imenovali: "Tisti, ki uni-
čuje trdnjave, kakor čas uniču-
je tkanino." V vojaškem pogle-
du so imeli številne odločit
prednosti pred domorodnj
prebivalci doline: boljše ort
je iz brona, železne vozovd
so jih vlekli konji, in so bil|1
to iažji in bolj gibčni kakortj
ki vozovi domorodcev / vol»
sko vprego. Bili so izreij
prožni, bojeviti in opremlja
nalašč zato, da bi zavojevalij
zavladali nad poljedclskj
prebivalstvom. ludi sami,
obdelovali polja in redili 2i\
no.
V mnogih ozirih je bilai
vilizacija Inda pred vdoro
Arijcev na višji kulturni rav
in morda je šele 1.500 Iet|
podjarmIjenju dosegla urbai
civilizacijo, ki jo je mog^
primerjati s prejšnjo. Mesto
po pokolu ostalo prazno,,
izvzamemo nekaj budističii
svečenikov, ki so se na tt|
mestu naselili skoraj 2 tisoči
kasneje. Vendar pa konca M
hendžodara ne moremo enai
ti s koncem indske civiliza;
je. Njeno umiranje je trajalo
dobrih 500 let. Arijci so bili]
cer dobri bojevniki, vendari
se njihova plemena ravno ta!
rada bojevala med seboj kotu
di z drugimi narodi. Prav m
goče je, da se je jezdecu voji
pridružil tudi jezdec lakotez
radi spremembe vremena, ij
Stanka deževnih dob.
"Nesreča nikoli ne prideš
ma", je veljalo tudi pred tis«
letji. Iz dokončne pozabe
mesto izkopal britanski arhe
log John Marshall leta 192
Njegovo pozornost so vzbud
li nenaravni griči sredi ravi
ne, kajti reka Ind seje že da
no umaknila za nekaj kilom
trov stran od opustelega mea
in tako je začel kopati. Poti
gričih, ici so spominjali nag
mile, je mesto tudi dobilo ii
Mohendžodaro ali po naše C
mila mrtvih-Mrtvo mesto.
"Oprostite, to gre pa vse tako hitro, da ne vem, kje naj svojo
dolžnost prej izpolnim," se je poizkušal pošaliti. Osvobodil se
je Itinega kovčka in dodal: "To, ljuba Ita, je poročnik Rainer,
moj stari prijatelj, " in obrnjen h Rainerju: in sladki kebrček je
hčerkica gospe Rakove. Z mamo si se že sam seznanil. "
Rainer je osupnil, se mrmraje opravičil, toda ironično zvene-
ča šala je spravila vse v smeh. Da bi popravil svoj pregrešek, je
častnik vse povabil na kozarec groga. V restavraciji se jim je
pridružilo še nekaj zabavnih gostov iz domačega kraja in tako
je potekla vesela urica v božičnem razpoloženju, ki je prejšnjo
napetost popolnoma izbrisalo.
V tej družabni atmosferi je moral Ernest ugotoviti, da Ita ni
tako boječa kot takrat, kadar sta sama. Še nikdar je ni videl tako
vesele in zabavne kot zdaj... "Kaj je bilo temu vzrok??"
Sveti večer so praznovali pri Rakovih. Zelo dobro razpolože-
na je prišla mala družba iz Rajhenburga in to razpoloženje je
trajalo ves večer, ker je bila tudi gospa Schwarzer zelo zabavna
družabnica. Sklenili so, da gredo vsi k polnočnici, toda ko bi
morali iti, sta obe materi odpovedali ter sta pustili, da so otroci
odšli sami.
Bila je krasna mesečna noč. Pot je bila vsa živa. Od vseh
strani so vreli ljudje proti cerkvi. Iti se je zdelo vse nepopisno
lepo. Ernest se je veselil z njo. Za trenutek so romale njegove
misli k veseli popoldanski družbi.
"Moral sem ugotoviti, da ste bili danes mnogo bolj sproščeni
in zgovorni, ljuba Ita! Kako to, da ste običajno tako tihi, skoraj
bi rekel plašni, kadar sva sama? Skoraj sem že pomislil, da me
ne marate. "
" V veseli družbi se navadno govori o nepomembnih in brez-
vsebinskih rečeh. Tem se lažje pridružim, " je jecljaje odgovori-
la.
"Ampak, Ita!" se je oglasil skoro očitajoče. "Pred mano ven-
dar ni treba imeti strahu. Nočeva se dobro razumeti, zato se
morava pogovoriti, da bi se tudi notranje bolje spoznala. Govo-
rite z mano tako. kot bi govorili s svojim bratom!"
Z veselim smehom ga je prekinila: "S svojim bratom sploh ne
morem govoriti Ta me ima vedno za neumno. In sploh je on kot
ludi vsi njegovi prijatelji drugačen kot vi, gospod Ernest. V mo-
jih očeh govore vsi tako nespametno. "
- Cerkveni zvonovi so preglasili njen glas.
Ernest je nežno prijel deklico pod roko ter jo spremil v cer-
kev. Ko so prišli tja, je ta bila ie polna. Na levi strani oltarja je
imela družina Schwarzer svojo klop. Tja sla oba pokleknila ter
pobožno sledila svetemu obredu. Mnogo pogledov je z zado-
voljstvom počivalo na mladi dvojici in marsikdo si je mislil:
"Kaže, da bo to naša nova grajska gospa. "
Po blagoslovu je položil mladi mož roko na Itine sklenjene
roke in ji dal znamenje za odhod. Ljudje so se jima odmikali, da
sta lahko šla iz cerkve. Oba sta se zelo zahvaljevala s prijaznimi
pogledi in z voščili za praznike.
Praznično vzdušje božiča, odsevi razsvetljene cerkve sredi no-
či, praznično zvonjenje, mesečna noč, v mesečini se svetlikajoči
sneg, vse to je napolnilo dušo obeh tako, da nihče ni prišel do
besede. Samo vesele božične praznike sta si želela pred cerkvi-
jo. Toda čeprav sta med potjo molčala, je bila v njunih srcih
neizrečna sreča. Za oba je bila to najlepša božična noč v življe-
nju.
Medtem ko so bili otroci v cerkvi, se je med obema materama
razpredel zelo zanimiv pogovor.
"Gospa Rak, ali ne vidite, da je Ita postala zelo bleda in je
vidno shujšala?" je vprašala gospa Sclmarzer, kije že ves ve-
čer dvomljivo opazovala deklico.
"Ni čuda pri tej oskrbi, ki jo imajo v internatu. Če se ne bi
sama prepričala, ne bi mogla verjeti. Sploh premišljujem, če je
ne bi raje obdržala doma. Tu se bo kmalu spet popravila. Sploh
se mi zdi brez smisla, da bi jo spet poslala v Gradec. "
"Dobro! To bi vam tudi jaz predlagala. Pustite Ito doma.
Zdravje je prvo. Končno pa ni prisiljena, da bi si pridobila sa-
mostojen poklic. Po mojem mnenju vam jo bodo še vse prezgo-
daj odvzeli!"
"Oh, to me ne skrbi! Dala sem deklico v šolo, da bi prišla iz te
samote malo med sovrstnice. Ampak pod takimi pogoji? Ne! -
Pravzaprav se pa zanjo zanima zelo dobro situiran in čeden
trgovec, gospod Eruhauf iz Pulja. Mi, starši, smo si o tem že
dolgo soglasni. Pisal mi je, da pride januarja ali februarja v
Koprivnico. Gotovo hoče z Ito o tem govoriti "
"Kaj ne poveste, gospa Rak!" je odgovorila gospa Schwar-
zer, ki ni mogla verjeti svojim ušesom. "Ali ni Ita še premlada,
da bi jo obremenjevali s takimi mislimi? Kaj pa pravi ona na
to? Ali ljubi mladega moža?"
"Z njo pravzaprav še nismo naravnost govorili. Leta 1912 je
bil gospod Ervihauf vpoklican k mornarici in bi moral v štirih
letih odslužiti vojaščino. Sedaj, leta 1916, bi bil prost in mn
ravali smo z Ito o tem že govoriti. Ona ve, da ji je zelo mk
njen, saj se poznata že od otroških let in on spada že kar v n<
družino. Seveda ne vemo, kakšno stališče bo zavzela Ita, se pi
vi, če se bo hotela tako zgodaj poročiti. "
"Ali ga .sploh ljubi? Meni ni nikoli povedala o tem gospo
niti besede in - navadno jezik izda, česar je srce polno. Ali
deklico prisilili, če bi bilo to proti njeni volji? "
Sledil je napet premor in težko je reči, kaj se je medtem god
v mislih obeh mater, ko sta gledali druga drugo. Prva je sp
govorila gospa Rakova.
"Silili, to seveda ne, ampak prigovarjali ji bomo na vsak«
čin. Ne vem pa, zakaj bi ga odslovila? Druge deklice bi b
srečne, če bi se jim ponudila taka prilika. Nudi ji brezskrbi
velikopotezno življenje in srce, polno ljubezni. "
"Morda je res tako, vendar pa sem kljub temu drugačna
mnenja. Tudi jaz sem mati, vendar se ne bi mešala v najvažn
še življenjsko vprašanje."
Gospa Rakova jo je prodirno pogledala in počasi naglasi^
vprašala: "Tudi če bi vaš sin izbral to, kar bi vam ne bilo\
volji? "
"Tudi takrat ne! Njegovo srce in njegov razum naj odld
ta!"
Medtem ko je bila gospodinja zaposlena s pripravo groga.
sedela druga dama vsa zamišljena ter se je nenadoma domo
la: "Seveda, med gospo Rakovo in FrUhaufovimi je bilo
živahno dopisovanje. Večkrat so prišla pisma v poslovnem oi
ku, kjer je bilo z velikimi črkami natiskano: 'Porcelan in trgf
na s stekleno robo en gros'. Nikdar pa ji ni prišlo na misel, do
to dopisovanje imelo tako zvezo. Moj Bog! Ita je bila vend0
tako mlada! Kaj zahtevajo od nje? To naj bi slišal Ernest,'
mislila. "In vendar mora to izvedeti. " Sklenila je, da bo šele\
praznikih o tem govorila z njim "Naj mu bodo vsaj ti dit
sproščeni in lepi. " Najraje bi mu vse zamolčala, toda la pri^
jo sili, da mu mora odpreti oči, in to čim preje tem bolje.
Na drugi praznični dan sta mati in sin sedela na pošti df'
drugmu nasproti in čakala na poštni voz. Mladi mož je pazlf
ogledoval nežno vezen bralni znak, katerega je Ita darovala H
govi materi za božič.
"Lep je, ali ne?" je rekla mati.
"Lep, kakor je deklica sama, " je pritrdil, ne da bi odmd^
pogled od njega.
"Ti je že povedala, da predvidoma ne pojde več v šolo?'
"Da, mama, in prav je tako. Iz zdravstvenih razlogov je zi^
tako bolje. Sicer sem pa vesel, da ostane v Koprivnici. Tudi"
bo v razvedrilo. Vidve se morata zbližati. Razen tega je dot^
da se spozna z rujvadami tega kraja in z ljudmi Tudi ona se ^
veseli in takemu naravo ljubečemu otroku, kot je ona,
nikoli dolgčas. Dal sem ji na razpolago svoje knjige, da bo
la tudi duševno zaposlitev. Tvoja knjižnica je končno tudi -|!
velika, - počasi naj prične čitati romane, če jo bodo zaninv^^
Sff. 11. - 14. mare« 1996
[33
NASVETI
NOVI TEDNIK
V MODNEM
VRTINCU
Pripravila:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
v Milanu in Parizu so v pr-
dneh marca modni kre-
jtorji na sejmih pret-a-porter
■^f^ Haute couture ali visoke
0iodo predstavili svojo vizijo
jgpega oblačenja že za jesen-
jimo 96/97. Mi pa se medtem
jele veselo pripravljamo, da
Ijomo s kroglicami naftalina
opremljeno težko zimsko gar-
derobo končno pospravili v
omare.
Pomladno prebujajoči se
niarec oznanjajo sramežljivi
zvončki in prvi zeleni popki,
zato je menda kar prav, da tu-
(ii modni marec posvetimo na-
šemu nadobudnemu pod-
mladku.
Najnovejše hruškaste mod-
ne linije za naše najmlajše ke-
pice smo si ogledali prejšnji
teden, danes pa gremo naprej.
Iz vrtca v šolo — malo in »ta
pravo«. Tudi najstniško se
spodobi in zato jo bomo tudi
obravnavali ločeno ter kar se
da resno. Čeprav s tovrstnimi
nasveti mnoge frklje in frkoli-
ni opravijo v stilu »ne mi solit
pameti«. No, za nasvete pa so
mladi mnogo bolj dovzetni
vsaj takrat, ko zaključujejo
srednjo šolo oziroma izbirajo
posebno obleko za to sloves-
nost.
Nekaj misli in kakšna ideja
na temo maturantskih oblek
bo torej izpolnilo naše prihod-
nje časopisno modno druženje.
Šola, kult In moda
če niste verjeli, pa so vas
morda izkušnje prepričale, da
i so že naši malčki radi lepo
, Slečeni, potem je še bolj goto-
ro, da malo večji otroci in os-
novnošolci sploh niso ravno-
dušni do svojega videza, tudi,
če včasih dajejo takšen vtis.
Naj si to želimo ali ne, moda
postaja vse bolj pomemben del
našega vsakdanjika in tudi
otroci so vključeni v njeno
igro. Otroci so na stopnji, ko
okus še ni izoblikovan oziroma
izostren, ko njihov način obla-
čenja nerekuje okolje, najpo-
gosteje družina, zato je v tem
obdobju moda seveda le v vlo-
gi svetovalca in nikakor ne
diktatorja.
V poplavi različnih trendov
se je težko znajti še v odrasli
modi, v otroški, ki odraslo vse
bolj posnema, pa zato dileme
niso nič manjše. No, za rahlo
orientacijo vendarle nekaj
svežih pomladnih novosti za
naše nadobudneže od 6-12 let:
- železni repertoar fantovske
in dekliške mode so nepremoč-
Ijivi bluzoni in jopice živih
barv s kapuco, kopico žepov in
zadrg; poleg pristne otroškosti
je v teh oblačilih zaznaven pri-
dih modnih zapovedi za sta-
rejše vrstnike. Svetleči se la-
kasti materiali, srebmo-ko-
vinski efekti, simetrični vzor-
ci. Od črt na majicah je še bolj
pomembna stara dobra kapa
za baseball! .
-fantje bodo nosili bombaž-
ne hlače, podobne trenirkam
širokega kroja, ki je v pasu in
na koncu hlačnic stisnjen v
patent.
-jeans očitno še nekaj časa
ne bo dobil dostojnega nasled-
nika. Kavboj ke z životcem in
naramnicami so znova »in« -
modni oblikovalci so nekatere
letošnje kolekcije poimenovali
po trendih med mladimi, ki
imajo zasnovo v popularni
glasbi, športu, filmu... Etike-
te Tweed, Techno, Rave, Co-
untry Kids ali Bov dajejo tem
oblačilom kultno naravo, nam
pa vtis, da je tudi v otroški
modni industriji moda preveč-
krat sama sebi namen...
Anketno nagradno vprašanje meseca marca:
KAKŠNA JE PO VASEM NAJBOLJ PRIMERNA OBLEKA ZA
MATURANTKE?
a/ dolga, razkošna v svetlih pastelnih barvah,
b/ kratka, mladostna v stilu »male črne obleke«,
C/ enostaven,eleganten kostimček
Kardamom
Kardamom (Elettaria car-
damomum L.) je zdravilna
rastlina iz družine ingver-
jevk. Ta šteje kakih 45 rodov
■L okoli 1500 vrstami. Kot
ostale predstavnice te druži-
ne tudi kardamom raste v
tropskih vlažnih gozdovih
jugozahodne A^ije.
Kardamom je zelnata traj-
nica, ki ima v zemlji krepke,
mesnate korenine. Iz njih
poganjajo do 4 metre visoka
olistana stebla. Listi so suli-
časti, slab decimeter široki
in dolgi do 70 cm. Na poseb-
nih ■ podaljšanih . izrastkih
cvetijo zelenkasto beli cveto-
vi z modro in rumeno pobar-
vanimi ustnami. Cvetni ve-
nec ima tri rumene ozke rog-
Ijiče in vsak cvet je obdan z
zalistki. Plod je trodelna gla-
vica, v kateri so drobna, črna
semena.
Kardamom cveti skozi ce-
lo leto in zato tudi semenke
neprestano dozorevajo. Se-
me vsebuje eterično olje,
škrob, maščobna olja, nekaj
sladkorja, beljakovin in
rastlinskih gum. Najpo-
membnejše je eterično olje,
ki ima aromatičen vonj in
grenak okus.
Če prebiramo stare zapise,
I lahko ugotovimo, da so kar-
damom uporabljali že v sta-
rem veku za premagovanje
najrazličnejših prebavnih
težav, zlasti pri slabi preba-
vi, neprijetnemu napihova-
nju in celo proti mrzlici. V
Evropo so kardamovo seme
prinesli Arabci in se je nje-
gova uporaba ohranila do
današnjih dni.
Eterično olje iz kardamo-
vih semen v ustni votlini naj-
prej zaskeli, nato pa prijetno
hladi. Ima antiseptični, raz-
kužilni učinek in spodbuja
izločanje sline. Zato žveče-
nje temnih kardamovih se-
menk spodbuja tudi delova-
nje želodca in črevesja,
spodbuja izločanje prebav-
nih sokov in s tem uravnava
boljšo prebavo ter spodbuja
apetit. Tudi ledvice bolje de-
lujejo. Eterično olje pride s
krvjo v pljuča, redči gosto
sluz in olajša izkašljevanje
ter dviga splošno telesno od-
pornost, čisti kri in tudi po-
mirja živčno napetost.
Iz semen pripravljamo
tinkturo in ponekod jih na-
makajo v dobro vino. Za pri-
pravo tinkture, semena gro-
bo zdrobimo in 2 dela semen
namočimo v 8 delih 70 od-
stotnega alkohola in pustimo
stati 14 dni v dobro zaprti
steklenici. Nato precedimo
in pri navedenih težavah
vzamemo po 30 kapljic tink-
ture na kozarec vode ali čaja
pol ure pred jedjo. Podobno
pripravljamo tudi dišavno
vino.
Kardamom je tudi odlična
dišavnica in če semenke
zmeljemo skupaj s pravo ka-
vo, dobi kava izreden okus in
vonj ter pripomore k boljše-
mu počutju.
Piše Boris Jagodic
Šifra: Nesrečna
Pišem vam prvič in upam,
da mi boste odgovorili na ne-
kaj vprašanj. Zanima me, za
katero šolo se naj odločim in
ali bom kdaj srečna v ljubezni.
Hvala.
Astrologinja: Draga tehtni-
ca! Tvoja šifra je neprimerna
tvojim letom, čeprav te lahko
razumem, saj sem bila tudi sa-
ma najstnica. Veš, kadar se
■ počutiš nesrečno, vedno poglej
okrog sebe. Za primerjavo. In
videla boš, da obstajajo še bolj
nesrečni, pa tudi bolj srečni. In
tako je zmeraj bilo in je in bo.
Stara modrost pravi, da se je v
trenutku obupa potrebno
ozreti po tistih, ki imajo še
manj, saj lahko takoj uvidiš,
da nisi na najslabšem. V sta-
njih evforije pa je dobro iti v
zlato sredino, saj en ekstrem
povzroča drugega. Torej, ne
imej se za preveč nesrečno! Si
občutljiva, s smislom za esteti-
ko, lepoto in kontakte z ljud-
mi. Kar se tiče šole, bi ti bolj
ustrezala zdravstvena smer, še
posebej delo z otroci. Najbolje
pa bi se počutila, če bi delo
združila z lepoto, estetiko in
čim podobnim. Na primer:
lahko bi se posvetila različnim
oblikam terapevtskega dela:
plesne, likovne ali podobne
delavnice. Pravega partnerja
boš srečala na področju dela in
ti bo zelo pomagal. Vedno mo-
raš bolj paziti v obdobju po
novem letu - od februarja do
konca aprila. Ti trije meseci so
lahko vsako leto malce napor-
nejši. Kar se tiče šole to pome-
ni, da lahko dobro začneš in
malce slabše končuješ letnike.
Bodi pozorna na to v vseh letih
in se ne uči v zadnjem trenut-
ku. V maju sicer lahko še vse
popraviš, vendar pazi raje že
prej. Do leta 1998 malce bolj
pazi nase, kasneje pa se ti bo
življenje razvijalo ugodneje. V
toku naslednjega leta je možna
selitev ali neko bolj intenzivno
dogajanje v zvezi z domom. V
življenju bolj pazi pri prehra-
ni, ne jej po sončnem zahodu
ali ponoči, saj je dober spanec
zate zelo pomemben. Koristita
ti svež zrak in sonce ter vaje za
večjo gibčnost. Malce previd-
nejša bodi v odnosih z izraziti-
mi Devicami. Odkrij sebe in
svojo srečo!
Naravni proizvodi
za zdravo kožo
Na povrhnico aktivno delu-
joči izvlečki iz delov rastlin ali
plodov sodijo v tisto zvTst po-
magal koži, ki so že dolgo zna-
na v takšni ali drugačni obliki.
V zadnjem času so dobila svojo
znanstveno podstat in število
proizvodov se nenehno veča.
Njihova osnovna lastnost je,
da aktivno delujejo na epider-
mis, ga ščitijo ali obnavljajo in
ohranjajo ali vračajo funkci-
onalnost kože, našega največ-
jega organa. Praviloma naj ne
bi delovali alergogeno, saj je
dodatkov le toliko, da dobimo
želeno konzistenco. Gre za
prenašanje ustnih empiričnih
izročil o ugodnem delovanju
izvlečkov delov rastlin in plo-
dov v raziskovalne laborato-
rije.
Tu so sredstva za kožo, ki
ohranjajo ali vračajo njen iz-
gled in njeno funkcionalnost,
torej prvotno vlogo. Namenje-
na so vsem starostnim obdob-
jem, vsem vrstam kože in v ra-
zličnih letnih obdobjih. Ome-
nili bi le, da so na razpolago
maske, toniki, mleka in kreme
iz izvlečkov aloje, ognjiča, šip-
ka, mandljev, borovnic, bre-
skev itd. V ta sklop sodijo tudi
proizvodi, ki smo jih kar sami
poimenovali »preventivna li-
nija«. Sem sodijo nežna tekoča
mila, milo, ki dezinficira kožo,
zaščitna krema za roke, ob-
navljajoča proteinska krema
za roke in zaščitna krema za
noge. Odveč bi bilo poudarjati,
kako dobrodošlo je nežno te-
koče milo pri kožnih obolenjih
in povsod, kjer koža odreagira
že na najmanjšo agresivnost
uporabljenega sredstva. Prav
tako je razumljivo, da sodijo
takšni izdelki v vse zdravstve-
ne ustanove, domove upoko-
jencev, kuhinje, mesnice, klav-
nice in povsod tja, kjer potre-
bujejo očiščenje kože brez
agresivnosti do nje. Zaščitno
proteinsko obnavljajočo kre-
mo potrebujemo vsi, ki si mo-
ramo pogosto umivati roke.
Mnogo je delavcev, ki morajo
nositi zaščitna obuvala, pogo-
sto gumijasta. Tem bo gotovo v
veliko pomoč zaščitna krema
za noge.
V ta sklop gotovo sodijo tudi
različne peneče kopeli. Naj bo
kopel še tako nežna, tudi voda
stori svoje, še posebej klorira-
na. To je lahko doma, v bazenu
ali na morju zaradi morske vo-
de. Na takšno kožo gotovo sodi
mleko, recimo alojino ali ko-
kosovo, ki povrne koži prož-
nost, voljnost in videz. Z lasmi
je lahko mnogo težav: lahko so
lomljivi, suhi, mastni, lahko
imamo prhljaj in še kaj. Proti
prhljaju imamo propolisov in
rmanov šampon, za lomljive
lase kamilični šampon... Kar
ni opravil šampon, bo gotovo
dodal balzam.
Vse več je alergij, ki prene-
katerega odvrnejo od sicer ko-
ristnega dopusta na morju.
Zaščitne kreme za sončenje
praviloma niso alergogene, ne
morejo pa preprečiti alergij na
druge snovi.
Ne moremo mimo nosečnic,
ki se boje strij. Tem in tudi
drugim je namenjena mandlje-
va krema.
Kdo si po naporu in osvežil-
ni kopeli ne želi prijetne masa-
že? Takrat bodo prišla prav
masažna olia.
Za umivanje dojenčkov je
gotovo primerno nežno tekoče
milo, ki ne draži kože, manj pa
bo tudi sprememb na njej. V
dobi odraščanja so velik pro-
blem akne. Terapija, ki jo
predpiše zdravnik, bo gotovo
uspešnejša s preparati, ki vse-
bujejo alojo ali ognjič.
Če se od najmlajših preseli-
mo k najstarejšim, pride v po-
štev tekoče milo, hidrantna
mleka, toniki in hranljive kre-
me, ki bodo vrnile videz, nape-
le kožo, zmanjšale število gub
in pri nepokretnih zmanjšale
tudi število s tem povezanih
komplikacij. Zunanji izgled ni
zanemarljiv v nobenem ob-
dobju življenja, primerna pre-
hranjenost kože v kasnejših le-
tih pa ima tudi preventivno
funkcijo v smislu preprečeva-
nja preležanin in drugih mo-
tenj.
Za uspešnost v poslovnem
svetu in na delovnem mestu,
pa tudi sicer v življenju je zu-
nanji izgled izredno pomem-
ben. Problemov ne rešuje ma-
ke-up, ampak zdrav videz.
Žensko nadlogo v obliki celu-
litisa pomaga odpravljati br-
šljanova krema.
Izdelkov, ki so obogateni z
izvleči iz delov rastlin ali plo-
dov, je na tržišču precej. Med
njimi so tudi proizvodi firme
Cosmedi, ki jih lahko dobite v
lekarnah ali specializiranih tr-
govinah (v Celju FIT Medico v
Intersparu in Jager v Zdrav-
stvenem domu Celje). Gre za
visoko kvalitetno naravno fi-
to-kozmetiko, ki jo nenehno
kontrolirajo s kemičnimi, mi-
krobiološkimi in farmakolo-
škimi testi. Da bi se izognili
možnim alergičnim reakcijam,
so vse uporabljene proizvode
testirali po strogih IFRA stan-
dardih. Generalni zastopnik
Medico tour je skupaj s proiz-
vajalcem pripravil posvete z
zdravniki, farmacevti in medi-
cinskimi sestrami. Predstavi-
tev se je udeležilo preko 500
zdravstvenih delavcev in far-
macevtov iz vseh krajev Slove-
nije.
Dr. MARJAN HRUŠOVAR
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE

Sff. 11. - 14. mare« 1996
[35
INFORMACJE
NOVI TEDNIK
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE

Sff. 11. - 14. mare« 1996
fr
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3
Sff. 11. - 14. mare« 1996
39
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Sff. 11. - 14. mare« 1996
NOVI TEDNIK
RUMENA STRAN

Zakaj bi v zakonu mislili na ljubezen, ko pa se
misli lepše pletejo okrog denarja, ki je v teh
časih edino zanesljivo jamstvo srečnega zakona.
Vsaka bolezen potrebuje zdravljenje. Žal neka-
tere v to ni mogoče prepričati.
Če se v zdravstvu čutijo pomanjkljivosti, se
čutijo na račun nezdravih odločitev.
Pri poročnih obredih so v končni fazi še najbolj
zadovoljni prodajalci riža.
Storimo vse, kar je v naši moči, da ne posta-
nemo nemočni.
Ni čudno, da ljudje umirajo na obroke, ko pa se
morajo zdravniki preživljati na obroke.
Običajno nas etike učijo etiketiranci.
Zakonske zveze sklepajo ljudje, ki slabo skle-
pajo.
FRANCI ČEČ
Dvakrat P in R, enkrat Z
Koordinacija županov v Zgornji Savinjski dolini je
vodena kot nekdaj predsedstvo SFRJ - menjajo se lepo po
abecedi vsake pol leta. Glede na to, da koordinaciji sedaj
predseduje lučki župan Mirko Zamernik, ki je v abecednem
redu petih županov krepko zadnji, upamo le, da v Zgornji
Savinjski dolini župani ne računajo, da delajo zadnje pol
leta.
Pozor, opozicija snema!
Harald »Hari« Flis je bil na zadnjih volitvah številka ena
Zelenih za mesto celjskega svetnika in po neuspehu postal
županova senca. Vsak Zimškov podpis zabeleži s kamero
lokalnega Hollywooda in opozicija si v pričakovanju novih
volitev nabira dokazni material.
FovšIJa
po skakalno
Gorenjci in Savinjčsi
imajo veliko skupnega. D
nimo, zavist in škrtost. Na
prej so Gorenjci na fina.
svetovnega pokala v poleti
zamolčali rekordni daljw
Kolenca in Jermana, nato j,
so bili škrti tudi Savinjčan
Ob vrnitvi so pripravlja
sprejeme in omenjali sam
svojega Jureta Jermana (n
fotografiji), čeprav je rekoi
den polet najprej uspel Peti
Kolencu. Obeh so se spomn
li vsaj Velenjčani, ki pa s
vabilo ^a nastop na final
dobili od - Čehov.
Luknje pa kar
tresejo
Zgornjesavinjski župani
so na vsak način vztrajali, da
mora minister brez listnice
Boštjan Kovačič na ogled
vseh petih občin. Mogoče jim
je bilo malce žal, ker je ravno
v torek zapadel sneg, ampak
so vseeno ugotovili, da bodo
luknje na cestah ravno tako
tresle. Spodobilo bi se, da bi
na podobno ekskurzijo po-
vabili še cestnega ministra.
Skupna
lastnost
Tisto o Mozirju kot veli-
kem bratu ostalih zgomjesa-
vinjskih občin poznamo, ve-
mo pa tudi, da se niti občine
niti občani med sabo nimajo
najbolj radi. No, uspelo pa
nam je izbrskati vsaj eno
skupno lastnost vseh petih
županov Zgornje Savinjske
doline. Nobeden ne kadi.
Igen meti sloni
Celjski plesalci se zadnje čase podajajo v eksotične dežele. Vodilni duo Erjavec iz
Plesnega foruma se je vrnil iz Egipta, Igor Jelen, vodja skupine Igen, pa je šel celo na Sri
Lanko. Tamkajšnji sloni so ostali mrtvo hladni ob njegovih plesnih mojstrovinah.
V	šoli je učiteljica delala poskus.
V	vžigalično škatlo je dala črva in v škatlo
pihnila cigaretni dim. Črv v škatli je pogi-
nil. Potem je dala črva v alkohol in črv je
prav tako poginil.
Naredila je še tretji poskus in dala črva v
kozarec, v katerega je prej ubila sveže jajce.
Črv je prijetno plaval v kozarcu. Nato je
vprašala učence, kaj bi lahko iz tega sklepa-
li. Spet prvi dvigne roko Janezek in pravi,
da si on vse skupaj predstavlja takole: »Mo-
škL ki ne kadi in ne pije, ima črviva jajca.«
Salo, za katero je tokrat prišlo največ
vaših glasov, nam je zaupal Anton LJUBEJ
iz Stopč pri Grobelnem. Tako bo skupaj z
izžrebanko Leo KOLAR iz Ljubljanske 56,
potoval na enodnevni izlet v Benetke z
agencijo DOBER DAN.
Lepe nagrade so vam prav gotovo v spod-
budo za še večjo aktivnost pri pošiljanju in
glasovanju za šale, kar se vidi tudi po več-
jem kupu pošte. Priporočamo pa, da izbere-
te le najboljše šale, ki seveda ne smejo biti
prepisane.
Sončni mrk
Direktor tovarne naroča tehničnemu di-
rektorju:
»Jutri ob devetih zjutraj bo sončni mrk,
česar prav gotovo ne vidimo vsak dan. Zato
poskrbite, da se bo vso osebje v civilnih
oblekah zbralo na tovarniškem dvorišču.
Med opazovanjem tega enkratnega dogodka
bom jaz osebno dajal vsa potrebna pojasni-
la. Če bo deževalo, ne bomo kaj prida videli.
V tem primeru naj gre osebje v obednico.«
Tehnični direktor prenese naročilo obra-
tovodji:
»Po nalogu generalnega direktorja bo ju-
tri ob devetih zjutraj sončni mrk. Če bo
deževalo, ga v civilnih oblekah ne bomo
dobro videli na tovarniškem dvorišču. V
tem primeru bomo sončni mrk izvedli v je-
dilnici. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak
dan.«
Obratovodja naprej mojstru:
»Po nalogu direktorja bo jutri ob devetih
zjutraj v civilnih oblekah izveden sončni
mrk v obednici. Direktor bo odredil, če naj
dežuje ali ne. Torej nekaj, česar ne vidimo
vsak dan.«
Mojster preddelavcu:
»Če bo jutri ob devetih v obednici deževa-
lo, torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan, I
naš direktor v civilnih obleki mrknil«
Preddelavec kolegom:
»Jutri ob devetih naj bi naš direktor m
knil. Škoda, da kaj takega ne vidimo vsa
dan.«
Skače pa ratj
Slave jih je imel na stotine - ljubic m
mreč. In vsaki je obljubljal zakon. Miro j
na vsak način hotel omrežiti. Nekoč ji j
celo zagrozil:
»Mira, zdaj je pa čas, da se odločiš. Če s
ne poročiš z mano, bom takoj skočil skoi
okno.«
»Butl neumni, saj..., saj ne rečem. Če I
stanovala v 10 nadstropju. Tako pa sem
pritličju...«
»Nič hudega, če si v pritličju. Bom f
desetkrat skočil«
Dar
Janezek je prosil očeta za 100 tolarje
češ, da jih bo dal nekemu revnemu mlad
niču.
»Kje pa je tisti revni mladenič?« zanin
očeta.
»Kje? Pred gostilno sladoled prodaja.«
Ga nI poznala
Mica je sredi noči zbudila svojega Slave
ki je mirno spal.
»Dragi, ali veš kaj se mi je pripetilo? Ne
nepoznani moški se je pritihotapil sko
okno in me posilil«
»Pa zakaj vendar nisi kričala?«
»Nisem, ker sem mislila, da si ti, vse (
trenutka, ko mi je ljubeznivo predlagal'
bi še enkrat«
Šale so prispevali: Ivan LESEN SLAVC
Celja, Slavica TROBIŠ - AVŽNER iz Drame
Alenka ZAPUŠEK iz Planine pri Sevnici
Alojz KRAŠEK iz Laškega.
Sff. 11. - 14. mare« 1996