Slovenski GLASNIK
Stev. 6.
V Celovcu 1. junija 1866.
IX. tečaj.
SAVICA
(Zložil  Fr. Leveč.)
Vso široko zemlj<>^ Triglav sivi gleda , Koderkol' slovanska Čuje se beseda.
In ker vidi, kako Boji, razprtije Rušijo blagosti, Srečo domačije,
Solze žalovanja V skale toči, skriva, In še le Savica Spet na dan je zliva.
klošterski žolnir.
(Izvirna povest iz 18. stoletja, spisal J. Jurčič.)
(Konec.)
IX.
Ne vemo, ali je pisateljska navada, da le preskakovaje pripovedujejo svoje resnice in laži, napaka ali prednost. Napačno bi se tako počenjanje utegnilo po pravici imenovati morda zato, ker že po zdravi pameti ni dobro, da se na posamne kose trga, kar bi imelo celo biti. Zakaj čeravno se navadno notranja zveza teh posa-mesnih kosov še vedno kolikor toliko vidi, žali se vendar vnanja enota. Nasproti pak nam bode blagovoljni bralec vendar morda pritrdil, da so tudi take dobe v človeškem življenji, o kterih se ne da veliko povedati, če nočeš čisto vsakdanjih reči slišati. Človeško življenje pak, vnanje in notranje, ta čudovita zmes vednih zmén, skušenj, bojev, težav, veselja in žalosti — življenje je tista velika tvarina, ktero je in bode obdelovalo ljudstvo vseh obrekovanih in hvaljenih pisateljev. Da tedaj tudi mi tu že v novo nekaj svoje Glasnik IX. tečaj. 16
202
kolovozne poti, čas imenovane j preskočimo^ upamo iz dveh razlogov odpustka od častitega bralca. Prvi razlog bode našel, če to premisli, kar smo ravno kar izrekli; drugi razlog pa nam je ta, da smo trdno preverjeni, da imajo Slovenci in Slovenke dovolj žive domišljije, ktera jim pomaga napolniti tiste vrzeli in praznote, kterih pisatelj v svoji slabosti ali nemarljivosti ni zadelal.
Pomaknemo povest za poldrugo leto naprej.
Žolnir je že dalje časa stanoval zopet v Kostanjevici, toda ne pri botri Lešpeti, kar se je le-tej pobožni ženski tolikanj za malo zdelo, da je odsihdob vsem sosedam trdila, da je žolnir prav malo vreden človek in ga še ne bi hotela pod streho, ko bi je na kolenih prosil. Ce je pa verjeti stari pravljici, ki je to povest ohranila, jokala je botra Lešpeta nekterokrat za tistim denarjem, ki bi ga bila lehko od žolnirja za izbico dobila, ko se ne bi bil hudobni in nevoščljivi gospod v najlepši krčmi vselil.
Kakor so skoro vsi ljudje vedeli, bila je poroka žolnirjeva s Katrico toliko kakor gotova.
Od kraja, ko je bil žolnir zopet prišel in jel snubačiti pri Katrici, domislila se je besedi nesrečnega strica ter se je žolnirja ogibala in mu naravnost povedala, da ga vzeti ne more že iz spoštovanja do ranjcega, kteri gotovo v nebesih ne bode za njeno časno in večno srečo prosil, ko bo videl, da se ne ravna po njegovem svetu. Toda žolnir je imel razen lastnega sladkega jezika, ki bi bil tudi trdnejo voljo pregovoril, kakor jo je imela JŠatrica, še dva druga zaveznika, ktera sta mu pomagala, da je na zadnje vendar-le zmagal.
„Kaj si neumna ka-li?" tako je praševal njen varh oče Mak-len, ki je vedno za žolnirja govoril. — „Z užgano trsko ga išči in ne boš ga dobila boljšega, kaj pravim? še tacega ne, s trsko ga išči ! Kaj ni lep in bogat in prijazen in krotek ! Sencaj te ! ko bi bil jaz ti, do komolca bi Boga zahvalil, da me če. Res da sam ne bo znal za brazdo stopati in ne bo vedel, kako se motika vihti, a kaj zato ! Le vzemi ga. Saj bo denarja pritresel na Kodranijo, da ga še seštela ne boš; le vzemi ga! Le nikar ne misli, da so v svetem zakonu sami sršeni, da se pika in bode in kolje; le tega vzemi, pa boš videla, kaj se to pravi. Poslušaj ljudi, ki so kaj skušali! Koklja ve, kakov je kragulj, pišče ne."
Javalne bi bili taki ostroumni govori deklico prepričali, ko ne bi bil imel žolnir še druzega zaveznika, namreč Katričino lastno srce, ki je bilo vse drugačno kakor njena volja. Kjer se pa tehtnica ravno nikamor ne prevaguje, tam je male stvarce na eno stran treba, da se pošibi. Svoje prve ljubezni ni mogla pozabiti. Kolikor si je že od stričeve smrti in še od prej prizadela, da bi si ga iz glave izbila, vendar jej je skrivaj in ponevedoma ukradla se v misli in v srce ena podoba, mladi tujec, z vso ljubeznjivostjo, kakor se jej je nekdaj kazal in kakor si ga je živa njena domišljija v mladostnem ognji naslikala. In predno si je bila revica v svesti, s kom se njeno srce peča, razmalala si ga je v tako prijetnem okvirji, da ga ni
203
mogla iz vreči in pri tacih prilikah je jela, če je bila le sama, britko jokati, nevede ali od veselja ali od žalosti. Kaj čuda torej, da se je kmalo udala — svoji prvi ljubezni in da je bil žolnir skoro vsakdanji vasovavec na Kodraniji.
Menihi so se sicer še nekaj spominjali, da je ranjki prijor Avguštin misel imel, da je žolnir drugoverec, najbrž protestant, da se tedaj nikakor ne sme privoliti zakon ž njim inKodranovo hčerjo. Zato so le-ti očetje malo odkimovali, ko so zaslišali, kaj se plete. „Nam je Bog na ramena naložil skrb za časno in večno srečo naših ^ podložnih. Odgovarjali bomo, kako smo rabili svojo oblast. Za vsako ovčico, ki jo od svoje cede izgubimo, bode nam prašanje zastavljeno, ali smo jo mogli, ali je nismo mogli oteti. Zato jaz menim, da moramo najprvo tega tujca poprašati, ali se more skazati, da je prave katoliške cerkve veren sin; če ni, moramo po svoji duhovski in deželski oblasti skrbeti, da se iz tega kraja odpravi. Nikdar se ne sme dovoliti, da bi krivoverec v zakon dobil žensko, ki je v našem kloštru podučena v resnicah svete vere."
To je bilo poglavno zrno dolgega govora, s kterim je novi prijor menihe preveril, da se mora žolnir brž v kloštru zglasiti.
Kako so se pa možje menihi začudili, ko jim je namišljeni drugoverec razgrnil neovržljiva pisanja, iz kterih se je bralo, da je Adam Žabranek pošten kristijan katoliške vere. Očetje niso imeli po tem tacem nobenega ugovora več in poroka je bila naznanjena.
Zjutraj se je velika množina svatov zbrala na Kodraniji. Bliža in daljna sorodbina se je posedla okrog velikanske mize k zajutrku, kakor je bila stara navada pred poroko. Vsi so bili že zbrani, le ženina še ni bilo. Svatje so jeli že malo nevoljni prihajati in ta in oni je, kedar neveste ni bilo zraven, kako besedo črhnil, da to ni posebno znamenje, ker se ženinu tako malo mudi.
Se le ob deseti uri se je bližal samoten jezdec Kodraniji. Svatje so se vrétili proti oknu in spoznavši žolnirja, ugibali so zlasti stari očetje, da tega že davno niso slišali, da bi bil ženin prijezdil. Njegova obleka je bila ženskam po všeči, možje pa so zopet trdili, da ni prav, če pride ženin brez plašča po nevesto.
Katrica je bila ravno v drugem koncu hiše sama v kamrici. Ko zagleda svojega ženina tako samega dohajati, zalile so jo solze in ko bi bila v tem trenotku mogla vse podreti brez sramote, zdelo se jej je, da bi bila to prav rada. Ne enega svojih ljudi ne pripelje na svate ! Ženin je njen in ona ga ne pozna veliko več ko vsacega tujca! In temu se bode danes, čez nekaj ur udala in zavezala za vselej, za vse življenje, za večno! Taka čutila sojo obhajala in menila je, da je vso to reč premalo prevdarila. Ko bi se bil dal čas ustaviti le še za nekaj dni! Ali to ne gre, kaj ljudje poreko; sama sem si izvolila svojo srečo, nosila jo bom, naj bo dobra ali slaba.   Tako se je deklica tolažila in obrisala solze.
V tem hipu stopi ženin v njeno stanico.
„Zakaj pa v joku, preljuba? Ali me imaš tako malo rada, d» se bojiš zakona z menoj?" praša mladi mož.
16*
204
 „Ne bojim se nič. Samo milo se mije storilo, ko si tako sam prišel po me. Ali nimaš res nobenega svojih ljudi, kterega bi bil povabil? Kako bi me bilo to veselilo! Vsaj ne bi bilo treba potem meni in drugim misliti, da me vzameš brez privoljenja svojih ljudi."
„Saj sem ti že pravil, da sem sam na svetu, da si mi ti edina duša, ki jo ljubim. Pusti svoje domišljije in idi, greva tjekaj k ljudem, ker že mora tako biti."
„Tako temnega in zamišljenega obličja si bil, ko si jezdil čez naš dvor, da se mi je srce trgalo, povedi, kaj si mislil?"
„To se ti je le zdelo."
„Ko bi bili še ranjki stric živi, oče Avguštin, šla bi pol laglje k poroki s teboj."
Rekši je deklica svoje lepo črno oko obrnila v njegovo lice in se hotela nasloniti na-nj ; a zapazila je v tem hipu zopet tisti obraz, kterega je menila že na dvoru videti.
„Zakaj me spominjaš na-nj. Saj veš, da me ni mogel videti, da me je napak sodil in da bi te ne bil nikdar imel — — "
vrata se odpró in starešina oče Maklen stopi v izbico, «omo
„Pozneje se ^bosta pomenila, pozneje. Zdaj je čas v cerkev iti, gospod bo čakal. Mašo bomo imeli še pred poroko in Boga erosili za lepe in pridne otroke. Pozneje se bosta zmenila. Svatje 5I že radi šli, alo! na vozove."
Žolnir prime ihtečo nevesto lahko pod pazduho in jo pelje ven. Zasedejo vozove in cela vrsta drdra od Kodranije po kolovoznem potu proti kloštru.
Ob potuje bilo veliko poljskih delavcev po njivah, ki so zastali v svojem delu in svate ogledovali. Nekteri izmed njih so nevesto blagrovali, da je tako bogatega ženina dobila; nekteri pa so z glavo majali in govorili: „Bog ga vedi, kaj bo še s Katričino možitvijo? Le domačega naj bi bila vzela, ne pa moža iz devete dežele, ko se ne ve, ali ima tako srce, kakor kak domačin ali ne. Prava božja volja težko da bi nju sklepala. Saj se ve, da ranjki prijor ni hotel o tej mešanici ničesa slišati. On je bil pa pobožen in za božjega namestnika posvečen mož, tedaj je že vedel, zakaj brani. Kar se ne zlaga, to se ne zlaga, jablana v pesku ne raste. Bog nam daj pravo pamet in um, da bomo njega prav spoznali in njegovo voljo ; Katrici pa ne bo nič dobrega pri žolnirji. Pred zakonom pela, po zakonu jokala, to je star pregovor. Polž roge pokaže, kedar ga nihčo ne vicfi."
X.
Ko so se svatje peljali mimo ribiške koče, javalne je bilo komu izmed njih mari, da ni Vida niti pred staro hišico, niti v čolnu videti. Vedeli so sicer, da stari mož že dalje časa bolan leži, ali kaj se svet zmeni za enega človeka!
205
Na slamnati blazini, ki je bila Čez trhleno in podloženo postelj razgrnjena, ležal je mož z vsakovrstnimi cunjami odet in le težko dihal. Oči so mu bile globoko pod čelo vdrte, lice je bilo upadlo in obradne kosti so stale posebno na videz. Deklica zabuhlega obraza in objokamh oči, Vidova hči, sedela je ne daleč od njega na stvari, stolu podobni.
„Deklina!" zakliče bolnik.
„Kaj bi radi, oče! Ali vam je slabeje? Naj pošljem po go-, spoda!"
„Boš že še! Umrl bom, vem da bom. Poprej ti pa še nekaj povem. Idi sem ! — Pod hišnim pragom je nekaj denarja. Četrt je poštenega, tisto je tvoje. Drugo pa sem dobil od žolnirja za nekaj, kar bom^spovedniku povedal. To mu daj nazaj, če bo še kaj časa tukaj. Ce pa ne, daj vbógajme ubogim. Pa moli za-me — da bi mi Bog grehe odpustil. — Priana bodi in zvesta, ubogaj, kar ti bodo pošteni ljudje rekli in dalje boš živela, ko tvoj oče."
Dalje mož ni mogel govoriti.   Deklica je tiho jokala. ¦ uoq
„Ali je žolnir še tukaj ?" .   ;
^      „Še, pravijo!" odgovori hči. ' ^?^^?
?      „Ali bo vzel Kodranovo hčer?"
„Že dolgo nisem bila nikjer, ne vem.   Pravili so da!"
„Poslušaj me! Popoldne mi bo bolje; ti pojdeš na Kodranijo in boš rekla, naj Katrica doli pride, jaz jej imam nekaj povedati. Kaj ne da pojdeš ?"
„Ali bom vas na samem pustila?" pravi hči.
„Popoldne mi bo bolje. Najprvo boš šla tje gori in potlej po spovednika."
Strašen kašelj se moža loti.
Vrata se odpró in Holte stopi v kočo. Pogleda svojega prijatelja in odkimuje :
„0j te ! oj te ! Vide, Vide ! Kako te je potlačilo ! Skoro bi te človek ne poznal. Ne mara, da pojdeš doli, kjer ni ribičev, v krtovo deželo. Skoda za-te, res škoda! Kolikrat sva ga vkup pila! — E morda ga pa vendar bova še kedaj ! Bog je dober, prav dober, to jaz vem. Pomislil se bo in ti bo dal še zdrave pete, da boš več pokore storil."
„E ljubi moj, vsaka stvar le nekaj časa trpi, menim, da smo" ven.   Ura se bliža, ne vem kaj bo," toži bolnik.
„I kaj bo! Nič hudega, v pekel ne pojdeš; tega se nič ne boj. Saj si dosti trpel in delal na tem svetu. Bog ti bo že kaj za pokoro obrnil in jaz bom tudi en očenaš molil za tvojo dušo. Ti moraš pa tam za-me Boga prositi, da se zopet snideva. Saj jaz sem že tudi ves vegast, noge niso več tiste, ko so bile, vid mi ne da , sluh me popušča, prišel bom za teboj prav kmalu. Samo nekaj reči imam še tu na svetu poravnati, zato Boga in mater božjo prosi, kedar pred nju prideš, da naj me še en čas puste. Tačas bom dolgove potirjal in poplačal, kar sem na olji dolžan, pa malo več bom molil, da me bo odgovor pred večnim sodnikom Dolj z lahka stal.
206
Dozdaj imam še bore malo, kar bi se utegnilo deti na dobro vago svetega Mihela," govori Holte.
„Deklina. idi ven!" pravi bolnik in ko deklica odide, vzdigne Vid glavo in tiho začne govoriti :
„Holte ! ti veš, kaj mi vest teži. Dej, svetuj mi, kaj čem početi."
Holte v tla pogleda in se odhrka ter pravi: „Žolnirja imaš v mislih, kaj ne? E jaz bi djal, da ti Bog ne bo v grehe štel, če ne govoriš nič od tega. Saj ga nisi videl. Morda pa ni on meniha ubil."
„Jaz vem, da ga je. Zato me vest peče noč in dan in ne morem tega nesti s sveta. Spovedal se bom in videl, kaj mi bo gospod duhovni rekel."
„I nu! le le! Saj jaz tudi nič rad ne vidim, da si mi povedal. Potlej ne bo treba meni praviti. Samo žolnirja je škoda. Glej, ravno danes, zdaj-le menda, ima biti poroka, in kedar boš ti zinil, bodo ga poiskali, predno se bo v prvič v novem stanu naspal."
„Kaj ! Poroka! Danes?" zavpije Vid, sede v postelji pa onemogel pade na vzglavje nazaj.
„Kaj ti je pa, Vide!" praša Holte ustrašen.
„Pojdi! leti! brž!"
„Kam pa? Vide?"
Pa Vid za trenotek ni mogel odgovoriti.   Oči je zatisnil in smrtne slabosti so ga obhajale.   „Bog ti meni pomagaj, če neizpo- ) vedan vpričo mene umrje, utegnil bi še z onega sveta nazaj zahajati in bi me po noči tresel.   Deklica! kje si? — O joj! Vide, zbudi se zbudi! Deklica, kje visiš? Oče mrjó !"
Prestrašena stopi Vidova hči v hišo. Ali v tem hipu bolnik oči odpre, pogleda po hiši in pravi: „Holte! — ali hočeš, da bi večno izveličanje dosegel?"
„Rad bi ga rad in tudi tebi ga privoščim, prav iz srca. Jokal bi, ko bi vedel, da si pogubljen," odgovori Holte.
„Teci v klošter — poroka ne sme biti, dokler se jaz ne spo-vem in s Katrico ne govorim.   Teci, kar moreš."
„I ti ljubi Vid, ti dobra duša, kdo pa bo meni verjel? Ali me ne bodo za neumnega imeli in spokali?"
Vid kaže za tram. Zamazan papir je bil v razpok vtaknjen. Holte ga vzame ven.
„Tisto sem bil tačas v čolnu našel, teci! Morda bo tisto kaj govorilo;" pravi Vid.
Da-si grozno nerad, vendar se spravi Holte na pot. Ko bi z Vidom ne bila taka prijatelja in ko se ne bi bil bal, da pride po smrti nazaj na zemljo kakor strahovit duh, nikdar se ne bi bil udal, že zarad tega ne, ker se je od mladega vselej menihov najrajši ogibal. Kako grenka mu je bila dalje ta pot, sprevidi se tudi, če se premisli, da je Holte ž njo sam sebi veliko škodo napravljal. Že več dni namreč se je brusil na pijačo, ki ga na svatovski dan na Kodraniji gotovo čaka.   In zdaj je imel ravno z lastno besedo vse
207:
svatovanje podreti. Razun teh težav je pa imel mož še drugih po-mislikov veliko, kterih ne bomo omenjali. Zato je prav počasno koracal proti klošterski cerkvi. Kaka dvakrat ga je bilo volja vleči se za mejo in tisto pismo na trn obesiti. Pa obakrat je premagal skušnjavo.
Prišel je na cerkveni prag. Maša, ki se je po stari navadi pred poroko brala, minila je ibila ravno in svatje so se razvrščevali pred oltarjem.
Zdaj še le je Holte bil v pravi zadregi. Prepozno je prišel, da bi bil može zunaj dobil, v cerkvi pa po njegovi misli ne sme živ krst glasne besede spregovoriti kakor mašnik, šolmašter in mežnar. Kaj je revežu početi ! Nekaj časa stoji doli pri vratih in misli. Kar ga neka jezica popade in brž se zasukne in gre iz cerkve ven. „V uho me naj piše Vide in žolnir in ubijaiye ranjcega prijorja in poroka in vse — Bog ti meni pomagaj !" Tako je djal in koračil čez pokopaKšče.
Sreča tam starega patra Antona. ????'^*}
Hetf jjKaj ne boste počakali, da bi bila poroka dokončana in molili en očenaš za srečen zakon mladim ljudem?" praše Holteta.
„Jaz sem že odmolil, gospod duhovni oče!" zlaže se Holte. „Ali stojte malo, saj vam lehko povem, menda kar vem. Ribič Vid je bolan na smrt in bi se rad izpovedal."
„Zakaj pa oprezovate tod okoli? To bi bili morali koj naznaniti v kloštru. Za tako reč se mudi. Ali je zelo bolan?"
„Saj pravim, na smrt! Pa nekaj je še djal Vid. Djal je,, pojdi in povedi gospodom, pravi, da naj ne poročajo žolnirja z on-gavo — Kodranovo Katrico. On pravi, da nekaj ve o njem, nekaj tacega, da bo svet strmel."
„Ali je res to ?"
„I saj sem mu rekel, da mi gospodje ne bodo verjeli. Dal mi je pa to-le pisanje s seboj, — ne vem, kaj se bere ondukaj, ali je rojen list ali kakova pečat, — samo to se mi zdi, da ga je tisto noč našel, ko je bil ranjki gospod prijor v vodo vržen — Bog mu daj nebesa."
„V vodo vržen?" praša pater.
„Jaz ne vem nič, ali vržen ali padel, jaz ne vem nič. To bo že Vid povedal na spovedi.   Vse bo po pravici povedal."
Menih pogleda list. Bilo je tisto pismo, ktero je bil prijor Avguštin poslednji dan pred svojo nesrečno smrtjo v roke dobil.
Z naglim korakom stopa stari naravnost v cerkev. Holte nekaj časa zamišljen stoji, kmalo pa mu pride na mar, da bodo svatje iz cerkve prišli. „Če se je poroka razdrla in je dedec v kuti povedal, da je Holte to pošto in te britke besede prinesel, morda bi me žolnir precej tako zagovoril, da bi bil vse žive dni bolan ali bi me jel pa daviti." Tako si je mislil umni mož in je menil pobegniti. Ali zvedavost mu je bila tudi velika; zraven vse svoje bojazni bi bil vendar-le rad videl, kaj bo.   Zato se je skril v bézgov grm, ki.
208
je tikoma zida rastel in je oči uprl v cerkvena vrata.   Tako je precej časa tiho čepel in na lahko dihal.
Naposled pridejo svatje in gledavci iz cerkve. Vsi so imeli prestrašene obraze, Katrica je jokala. Dve ženi ste jo vsaka za eno pazduho peljali. Žolnirja ni bilo med njimi. Še le ko so drugi odšli, prišel je tudi on iz cerkve. Tacega Holte še ni videl. „Strašno hudih oči je bil — pripovedoval je Holte pozneje — barve ni imel nobene na licu, usten se ni nič videlo, čuden je bil, prav čuden, grozno sem se ga bal."
Kakor blisk se je raz vedela novica, da je bila KodranovQ Katrice poroka ravno v sredi pri odločni besedi ustavljena.   Kakor' povsod iskali so ljudje tudi tu vzrokov te neslišane dogodbe in govorile so se najčudneje in najneumneje reči.
Ribiča je šel sam prijor izpovedovat, in koj potem je bilo čudno vitje po kloštru.
Proti večeru tistega dne je šlo kacih pet oboroženih mož, beričev, proti hiši, kjer je žolnir navadno stanoval. Meščanje v Kostanjevici so bili vsi po koncu in so gledali, kaj bo. Ali zastonj so popraševali po žolnirji. Nihče ni vedel, kam je šel. Gospodinja je' pravila, da je bil okrog poldne doma, pozneje ga ni nihče več videl.* v sobi, kjer je stanoval, bilo je na tleh kup pepela. Sežgal je bil svojapisanja in nekaj koščekev je pričalo, da so bila nektera velike cene.
Okoli desetih zvečer je mrtvaški zvon pel.   Vid je bil umrl.
Ravno o tem času je nekdo na Kodraniji na okno trkal. Stara dekla se je odznotraj oglasila in prašala, kdo je in kaj bi rad. Po glasu je iz odgovora povzela, da je žolnir, in okno zaprla. Se nekaj časa so slišali trkati. Ker se ni nihče hotel oglasiti, potihnilo je zo4 pet vse. *
Nekaj dni potem so drvarji v hosti, pol ure od Kodranije | našli mrtvo človeško truplo in izstreljen samokres poleg njega. Spoznali so žolnirja. Bil je še tako oblečen, kakor na poročni dan.
Kmalu potem, ko se je raz vedelo, da je žolnir bil ubijavec, dal je oče Maklen veliko denarja cerkvi ubogajme. Ljudje niso vedeli, kje ga je dobil.
Kdor je trideset let pozneje na Kodranijo prišel, videl je po-starelo, zgubano, in zanemarjeno oblečeno žensko, ki je čeravno gospodinja premožne lastnije trdo delala od svita do mraka in z nekako osornostjo ukazovala družini. Kdo bi bil spoznal v tej čme-rikavi, skoro grdi babi nekdanjo lepoto kostanjevškega okrožja — Katrico?
209
Domačiji.
(Zložil Fr. FI egerič.)^
Ko noč pripelje pokoj svoj, Ko trudni udje spijo, Sfrkoče mojih misli roj V preblago domačijo:
Premili kraj ! miline poln, Ki v slasti me je zibal, Ko moje kratke sreče čoln Prijazno se je gibal.
Predragi kraj ! kjer draga mi Še mamica žaluje, Kjer oče z solznimi očmi Po sinu izdih uje.
Preljubi kraj ! kjer ljubica Izvoljena prebiva. Ki smem jo zvati: deklica Presladko ljubeznjiva.
Prekrasni kraj! kjer čuden kras Narave blage klije, Kjer se slovenskih pesmi glas Po gorah, dolih vije.
Presladki kraj ! kjer mi sladkost
Življenje je sladila.
Ko še nesreče zlobne ost
Ni zmage zadobila.
Domači kraj ! dom radosti ,
Oj daleč si od mene ! %.)
Na tujem v tihi žalosti
Cvet moje nade vene.
Prek bistrih rek in prek planjav,
Preblaga domačija!
Iz tožnega srca pozdrav
Se v pesmi ti izvija.
Brtavsov Jurček.
(Humoristične črtice iz domačega življenja; spisal A. Z.)
3. Jurček v suknji.
Grorki jug je tajal sneg, da se je kar v potocih cedila snež-nica po ulicah in cestan. Čudno so štepicali tanki gospođici pa bra-dasti košamadinarji po mestnih prostorih, da bi svojih srnjih nožic ne pomočili v kako mlačico — in kaj bi ne ! Kaj menite, da je to mala reč, če se človeka nahod lóti? — Po dunajski cesti jo pa maha mož, ki je ves drugi korenjak; za sodergo pod nogami se še zmeni ne — kakor široke lopate mlinskega kolesa^ mahajo in butajo visoke škornje ob vodena tla in kar ne migne ne, če mu voda izpod nog tudi do nosa ali pa do klobuka širokokrajnika pluska, kajti stari pošteni nos se tacih komarjev ni bal, skusil je bit svoje dni še veliko huiega na svetu in ni nanoda dobil pa tudi druge nadloge ga niso zadele.
Ta mož v modrem plašču pa s culo pod pazduho so nam že znani, tega hrabrega junaka smo že v Ljubljani videli — vendar kar brez ovinkov naj povemo: starega gorenskega Brtavsa imamo
210
pred seboj. Oče Brtavs? Ni mogoče — ali ste res vi ali kai? Komaj vas je poznati — kaj vas je neki srečalo na potu, da tako preplašeno, tako divje krog sebe pogledujete izpod krajevcev, kakor bi jo naravnost v vojsko mahali nad pesoglavca Turka. Glejte kako se vas boje sivke vrane in se vam krohotaje umikajo! In na dunajski cesti — šment, oče kaj pa krevsate tod? Mar primahate jo naravnost od Dunaja? Ko bi tako nagovorili očeta Brtavsa, žalostni bi zmajali z glavo in spregovorili: o vi lahko norce uganjate vi, ki vam še ni treba umreti, ali jaz revež, ko bo treba zdaj in zdaj v krtovo deželo — o jaz bedak, da sem kedaj krenil na to-le cesto !
Umreti — v krtovo deželo? Kakove besede! Ali se je očetu zmešalo pod klobukom? Vendar pustimo je zdaj, pustimo, saj se jim še govoriti ne ljubi, znabiti jim odleže.
Enakomerno se bližajo oče mestu, ljudje jih srečujejo, ljudje jih dohajajo, vozovi ropočejo, kočije drdrajo — ali oČe za vse to danes nimajo očesa, meni nič tebi niČ jo krevsajo po blatu, in bodi--si, da so se natihoma na smrt pripravljali, bodi-si ker so jo od neznanega konca v mesto priromali ¦— na enkrat so bili v nekih stranskih, jim popolnoma neznanih ulicah.
„Hov — hohovp! udari jim na uho glasen zategnien krik in je predrami iz globocega premišljevanja^— pred seboj zagledajo iskra konjiča, ktera sta vlekla lepo kočijo. Čudni glasi so pa dohajali iz kočijaževih ust, kteri je nad našim očetom zarenčal, da se ognejo v stran. Brtavs se malo pretresnejo in skočijo v stran, globoko globoko zdihnejo in tako - le spregovori njih srce: „Mengiški Jurko jo je uganil in črne bukve ne lažejo nikoli; vendar naj se zgodi, kakor je božja volja."
Pogledajo ob hišah — vse neznano. „Tu še nisem bil, kako zdaj pobina najti? Treba bo vpraševati."
Prižvižga in priskače umazan fantalin z raztrganim predpasnikom ter s svojima Šlebedroma, zdaj z enim zdaj z drugim, po blatu brca in vodo pred seboj kviško peha. Tega-le bo treba vprašati, mislijo Brtavs, menda se tudi kaj uči, in že se jim odpró usta k vprašanju; ali tudi pobin se je ustopil pred očeta in menda so mu oče Brtavs zelo dopadli, kar v obraz se jim zareži, ob blato pocepta, da le krog in krog škropilo, pa naglo steče, kriče: „Oče, ali zabavljate ?"
„Smentani porednež ti," mrmrajo oče in se obrnejo do človeka v gosposki zaguljeni suknji: „Gospod, ali mi veste povedati,^ kje stanuje tisti krojač, pri kterem se uči neki Jurček?" *
„Kteri krojač? — krojačev je v Ljubljani na mernike, Jurč-kov pa še več."
„Ne vem, kako se mu pravi — suh, slab možiček je; Jurček je pa moj fantin, uči se šivarije."
„Oče! če več ne veste o vašem krojaču, menda ga že ne boste našli," pravi suknjač ter popusti Brtavsa sre^ ulic. Dalje grede jo krenejo v stran ; kar se jim pokaže kraj, kteri se jim znan Židi — v teh ulicah so zadnjič bili — glej tam-le celo steklena vrata
211
tistega krojača,  ki gospém nareja obleko.   Zdaj bomo pa kmalo ' skupaj.   Glasno vpitje pa smeh jim udari na uho — kričanje mladih grl — cela tropa paglavcev se pridrvi.   Eni brcajo in premetavalo
fo tleh klobuk — komaj pade v blato, že ga drugi zadrvi v zrak. n tam-le una kopica? Kako se suče in zaganja v nekoga v svoji sredi — presneto, tega imajo zelo v čislih, kako vse po njem sega, „Tacih porednežev pa še pri nas ni," zamrmrajo oče Brtavs ter stopijo s povzdiguj eno gorjačo k hrumečemu roju. ,,Paglavci, kaj vam je naredil revež, ali ga spustite koj, če ne, kar — — — * Kaj je hrabremu očetu besedo zaprlo ? Čudna prikazen —-Brtavs so rešili svojo lastno kri, pred njimi stoji Jurček, ves blat-nat in razcukan.
Dolgo sta se gledala eden druzega, strmo kakor bi bila okam-nela.   Bog ve, kdo se je druzega bolj ustrašil — ali oče svojega^ mladega gospoda, ko so ga tako praznično olišpanega našli med divjo čedo, ali pa Brtavsek, ko očeta pred seboj ugleda, kakor so dolgi in široki, kakor bi bili ravno kar z neba padli?
Znana roka seže Jurčeku v kuštre — smeh malih porednežev. mu doni na uho in kakor grom ga stresnejo besede : „Paglavec šmen-tani! ali sem te zato v Ljubljano pripeljal — ali se tega učiš? po blatu se valjati pa pretepavati? Tako daleč sem revež pricapljal, da ti prinesem stričevo suknjo, in ti mi tako počneš?"
Jurček se ihté nekaj izgovarja in govori o nekem Mihcu, kteri si je danes svojo jezo nad njim ohladil; ali oče niso bili navajeni dolzega besedovanja, kar pred seboj so ga cefrali in pehali, da prideta do mojstrovega stanovanja. Gospod so še le očetu Brtavsu malo pohladili jezo, ko so jim zares čudne reči jeli pripovedovati o rogačku Mihcu.
„Tukaj-le, gospod, je suknja za Jurčka, ali le vi jo spravite noter do praznikov, takrat mu jo pa dajte, če se bo lepo obnašal. Ako pa ne bo dobro storil, naj pa le še razcukan hodi. Veste, gospod, kar zelo sem se zjezil, ko sem ga tam v drhali narajmal, čeravno se človek z jezo nič kaj lepo na pripravlja na smrt?"
Smrt ! Strašna beseda za človeška ušesa ! Kakor bi bila turška bomba butnila v sobo — vse roke zastanejo, vse plašno pogleduje očaka Brtavsa pod nos. „Kaj ste pač naštimali, oče," se naposled eden oglasi, „ali so vas kje ODsodili na vislice?"
„0 črne bukve, črne bukve!" mrmrajo naš očak. „Smrt? Crne bukve? oglasi se mojster. Za božjo voljo, kaj vam je, oče Brtavs! Razjasnite nam vendar svoje besede; saj vas ne razumemo."
„Naj bo no. Glejte to je tako-le : mojemu sosedu je bilo iz hrama ukradenih petdeset križavcev, ktere si je s krvavimi žulji pridobil in prihranil za stare dni. Ugibali smo in ugibali, pa šment ve, kdo je je staknil in zmaknil iz skrivnega kotička. Sosed jih tudi težko pozabi, zato skuša in išče na vse strani, in ko zve, da mislim jaz v Ljubljano fantinu suknjo nesti, reče mi: Matevž! veš kaj, tebi ne bo ravno veliko v stran, če stopiš še k mengiškemu Jurku. On je zveden in prebrisan v vsaki reči; Jurko bolj pozna bolezni, kot
212
vsaki padar in ti ve koreninic in druzega spaka za vsako bolečino, on jih je tudi že več ozdravil, ko vsi ljubljanski dohtarji skupaj — pa je še nekaj druzega. On ima nek tudi črne bukve in ti ve iz njih vsacega tatu povedati; če hočeš in če je pri volji, ti pa tudi , naredi, da tat sam nazaj prinese ukradeno blago. Lej Matevž, lahko bi mi to storil, in ga pobarat šel za moje križavce."
„Bi že šel," rečem mu, ali kako ga najti? „Za to ne skrbi, odgovori, mengiški Jurko slovi v deveto vas, pozna ga vsak otrok." Grem in res še precej kmalo staknem njegov dom. Ker si že tukaj, mislim si, tudi lahko poprašaš kaj sam za-se. Jurček, ti še ne veš, da sem jeseni enkrat nesrečo imel — ko smo steljo domu vozili, prevrnejo se kola in me pod sé vjemó. Nekaj so mi rebra potlačila in odsihmal časi kri pljujem. Kar mi je zastran križavcev naročil in povedal, ne smem živi duši razodeti; ko ga potem za-se pobaram, ne povem mu, da sem jaz tisti, od kterega govorim. Veste, rečem mu, pri nas je tudi nek človek, ki je jeseni voz na-nj padel in od tistih dob časih kri pljuje. Zdaj me začne nekaj bolj na tanko izpraševati in potem pravi : „Ali niste kar nič prinesli seboj od tistega človeka? vode ali vsaj košček njegove obleke?"
Košček obleke, mislim sam pri sebi, to bi se mu že dalo, če tudi druzega ne, ter segam v kamižolin žep. „Obleke pa mislim, da imam vendar - le nekaj pri sebi, rečem mu, in rukam in cukam natihoma po žepu, da odtrgam košček podvleke, zraven sem se pa vendar nekaj bal. Črne bukve ima, si mislim, kaj če ugane, aa sem jaz tisti bolnik?
„Le malo me počakajte," pravi Jurko na to, „pridem koj," ter stopi s koščekom v štiblico. Kaj je tamkej počel, sam ne vem. Slišal sem le neko brbranje in mrmranje, da me je kar strah obhajal, in potem je zasmrdelo po vsi hiši, kakor da bi bil kos obleke žgal. Ko nazaj pride, pogleda me tako pisano, da si mislim : no, zdaj te pa že ima, kaj si se skrival.
„Vi ste mi nekaj zamolčali," pravi mi, „tisti človek časi tudi. malo pokašljuje pa vedno je in ni nikdar sit."   Sto vragov, mislim, si, ta je copernik.   Da poKašljujem časi, tega mu res nisem povedal, da sem pa tako grozno ješč? — no, zob res nimam slabih.
„Zdravil ne dam nič — nobena reč mu več ne pomaga, in težko če še dočaka novega snega. Ta bolnik je kakor jabelko na drevesu; zunaj lepo gladko in rudeče, notri pa vse puhlo in gnjilo.
Silni smeh ustavi na smrt obsojenega očeta Brtavsa. „In vsem tem bedarijam vi verjamete, oglasi se mojster, nikarte nikarte ne bodite tako prismojeni!"
„Zunaj gladki pa rudeči kakor jabelko," oglasi se nekdo drugi, „stopite tje-le pred ogledalo, pa boste videli, koliko ve vaš copernik." Ta dokaz je bil za očeta tako prepričaven, da nič tacega; spomnijo se, da jim je časi studenec bolj hrastovi skorji podoben obraz kazal, kakor rudečemu, gladkemu jabelku, in se začno že sami tudi muzati.
„Le takim mazačem in goljufom nič verjeti," začno zopet argumentirati mojster, da bi rešili Brtavsa smrtnih misli. „Še jaz vam
213
bom lepo storico povedal od tacih vedežev in copernikov. Eden mojih znancev tu v mestu ima kacih devet let starega fantiča, kterega božje meče. Se ve, da na vse strani poskuša in stori, kar le ve in zna, da reši fantiča.   Ne vem, koliko tednov je tega, ko je poslal
Eo stari baburi vode sloveči konjaški in jo prosil za svet in zdravilo. 1 glejte, oče Brtavs, ta konjaška je bila menda ravno taka coper-nica, kakor vaš Jurko, do pičice jo je zadela. Ogledovala in ogledovala je posodico in počela svoj križ kraž, potem pa tako-le modro se odrezala: Ta oseba, čigar vodo ste mi prinesli, je nedavnej otroka -povila, zdaj jo pa tare mrzlica."
Silni smeh, da če vse popokati — še Brtavs sami začno zobe kazati. „No, oče!" nagovore jih mojster, „ali še verjamete svojemu preroku?"
„Ja, če je taka — — "
„Taka taka je ^— le nikar se ne zmenite za mazačeve besede ; če ste bolni, peljem vas še danes k učenemu, pametnemu zdravniku, in koj vam bo pomagano."
Brtavsu se je ^odvalil velik kamen od srca. Tako vendar še ne bo treba umreti. Šmentani Jurko! menda je spoznal, da sam zase poprašujem, pa me je htel postrašiti. Res so peljali mojster očeta k imenitnemu dohtarju. Učeni gospod bi bil toliko da ne smeha počil, ko je slišal, kako je copernik Brtavsa k smrti obsodil — potolažil je očeta prav lepo in mu nekaj zdravil priporočil.
Tako so bili gorenski oče Brtavs rešeni smrti.
Kakor bi bili od smrti vstali, kakor novoprerojeni so jo mahali drugo jutro Brtavs v svojo domačijo. Saj so pa tudi strahu prestali zadnje ure, da je kaj. Tako meni nič tebi nič k smrti obsojenemu biti, kaj menite, da so to mačkine solze? — Ravno tako vesel je pa bil njih mladi gospodek, in kaj bi ne? Tam le v omari je bila suknja, dolgo zaželena suknja. Zdaj se ne bodo več po-smehovali njegovim raztrganim komolcem, zdaj jim bo pokazal paglavcem, da se zna tudi Jurček po gosposko nositi. Srce mu kar veselja ni dalo delati; če je prijel za šivanko, koj se je vbodel, kajti njegove oči so bile vedno obrnjene na omaro, kjer je bilo shranjeno sveto oblačilo, ktero ga ima v gospoda prestvariti. Kedar je bil sam v delavnici, koj je smuknil k omari in špegal in špegal, da bi ugledal stričevo zapuščino; ali to je bilo nemogoče, ker neznansko povito in zašancano v velik kos prazničnega platna so jo oče v Ljubljano pritresli, da se jej medpotoma kaj zalega ne stori. Tudi s pratiko na steni le imel Brtavsek silno veliko opraviti. Bog ve, kolikrat je že preste! dni do velike noči — vso vrstico sveta — da je že kar iz glave vedel, ktera ga še loči od suknje.
Če je imel naš Jurček te dni v mestu kaj opraviti, ogledoval si je pazno pazno vsacega suknjača, in kamor se hodi največ gospode sprehajat, tje je hodil na rante sest in si opazovat, kako se nosi gosposka suknja, kako mora človek v taki obleki noge postavljati, z rokama mahati, kako glavo držati, klobuk vzdigovati, kako nos vihati itd.   Ako se je te dni kedaj zakasnil in so ga prašali :
214
Jurček, kje si li hodil tako dolgo, odgovoril je navadno: pred šta-" cuno sem malo stal, kjer suknje prodajajo.
Da kdo ne misli, da so oče Brtavs suknjo za Jurčeka ravno kar iz Dunaja ali Pariza dobili, moramo ob kratkem povedati zgodovino obleke v omari zaprte. Oče Brtavs so imeli brata, kteri je bil pa precej starejši ko oni; bil je prav imeniten mož, vedel je prav veliko povedati, ker bil je vojak v zadnji francoski vojski. Ni imel ravno posebne vojaške postave, za brambovca ali krompirjevca, kakor so jim rekli, je bil že dober. Vteknili so ga v pisano suknjo in hajdi, zdaj gremo Francoza iz dežele podit. Ko so se enkrat pred kuglami v globok jarek skrili, našli so ondi torbo, ktero je francoski vojščak beže tam popustil. Ko jo odpró, glej, kar se prikaže lepa gosposka suknja in še nekaj druzih menda naropanih reči. Stric iz krompirjevčevske garde zgrabijo mavho, jo seboj vlačijo in slednjič res noter do doma privlečejo. Pozneje jo dosluženi hrabri vojak od doma potegnejo, in tako je ostala francoska suknja pri Brtavsovi hiši. Tudi Jurčekov oče so nekaj vedeli od Francoza in radi pripovedovali mlajšemu rodu o rudečehlačnikih ter kazali jim suknjo francoskega kapetana, kakor so Brtavs trdili. Tako je bila znana imenitna suknja na dolgo in široko. Pri Gašperčevih so imeli študenta in ' radi bi bili že večkrat jo kupili od Brtavsovih, ali oče so zmeraj rekli: na sedem let vse prav pride — znabiti bo tudi mojih kdo gospod, naj jo hranim. In res, hranili so jo in varovali; vsake šmarne maše so jo privlekli na solnce, da bi se molji v njei ne zaredili. To suknjo tedaj, od domačega umetnika nekaj popravljeno in trdo povito in povezano, prinesli so oče Brtavs Jurčeku za pirhe.
Prišel je veliki petek in ropotali so klepetci, prišla je velika sobota in odvezali so zvonove. Ljudje so drli k vodi, da se omijejo in celo leto lepi in beli ostanejo — tudi naš Jurček je med njimi; v gosposki suknji mora človek lepo bel biti.
Bliža se čas procesije, po delavnici je že vse pospravljeno,.^ vse že čedno napravljeno, tudi Jurček je že odrgnjen in umit, aH suknja ga še ne lišpa. Mojster stopijo v sobo in se bližajo omari — kako se kandidatu do gosposke suknje veselja stresajo udje, kako se mu smehlja obrazi Gospod odvežejo culo in razgrnejo obleko. Gospodje okrog stoječi, šivarski umetniki, zaženo krohot. Kaj pa je tacega? O nič, nič — suknjica je prav čedna — ima bele leskeče gumbe, velike kakor majhni ploščki in pa malo zelo je pomečkana. Ali to nič ne dé, saj mehke klobuke gospoda še nalašč mečka ! Tudi malo dolga in široka je — lahko bi se v njej vrtel — kaj bo to I Saj se bo Jurček poredil !
Par za parom se vrsti v slovesni procesiji, ali Jurcek ni med njimi — on ob strani hodi in se drži kakor namalan, vendar zapazi vsak prahek, ki se vseli na suknjo, koj ga odpihne. Kakošen je kaj bil Jurček v suknji? Težko ga je popisati. — Iz Trsta prinašajo v naše kraje neke živali v široki, trdni in mogočni hiši — le mala glavica jim kuka iz-pod koščene obleke pa malo nog se ven vidi —
215
tudi za jed so te ptujke. No, ko bi tako žival kvlsko postavil:, glejte ga Jurčka v suknji! — ^(fp^
Dobre četrt ure zunaj Ljubljane je unkraj pokopališča'prostorna, lepo s travo poraščena globina, pravijo jej sploh le „v jami". Ko je Turek oblegal Ljubljano, tako pripoveduje pravljica, in ni ^ mogel predreti v mesto, jel je na dolenski strani mesto izpodkopa-vati in namerjal je sredi mesta priti na dan. Kristjanje so pa nekaj tacega že čutili in dobro pazili. Na velikonočni pondeljek popoldne prileze sovražnik v tej globini na dan (bilo je tedaj tukaj sredi mesta). Na starem gradu so pa že pazili, in ko se prikaže prvi — ' pok! in že se zvali mrtev na tla. Tako podére kugla druzega in tretjega in vsacega, kteri se prikaže. To je rešilo mesto; sovražnik potegne, kar ga je še bilo.
Od tistih dob praznujejo Ljubijančanje leto na leto velikonočni pondeljek. Zbere se velika množica ljudstva in luča s pomarančami, .i; abelki in sladkarijami v globino — ne sicer na Turka, ampak na jubljansko mladino, ktera se v dolini prekucuje in čuka in ruka za pomaranče in druge reči, ktere lete na-nje. Med to turško armado se pridružiti, imajo pravico le mestni; kmečki fantje, kteri časi pridejo, morajo kmalo retirirati. Jurček se je tudi že med mestne štel, posebno zdaj, ko je nosil suknjo. Dobro, če se vjame kaka poma-rančica, si misli in jo maha v svoji suknji dopetači med turško armado.
Nekdo zgrabi cel košek pomaranč in je telebi med mlade sovražnike. Več ko dvajset turkov plane na-nje. To je mečkanje, to je ruvanje, suvanje, zabavljanje! Ta veka, uni vpije, tretji rentači. Skoraj nihče ni dobil cele pomaranče, v vročem boji so je zmečkali in stlačili. In naš rekrut? nas Jurček? — Joj, joj, joj, Jurček! kaj si pa počel? Cela dolga suknja je raztrgana in razparana po hrbtu in en škric se je le še na eni sami nitki drži. Oj groza, o j strašni nasledki turške vojske ! Komaj jo uteče pred zasramovanjem ¦ grozne armade. V kotiček za bližnje planke se stisne in britko joka.
Oj žalostna osoda prve gosposke suknje! Kako naglo so pre-tekle ure slave! Jurček, ti nisi bil rojen za gosposko suknjo! —
Ijubljana leta 1821.
S pomladi leta 182L je bil v Ljubljani kongres ali shod vladarjev, izmed kterih si je naše ljudstvo zapomnilo posebno ruskega cesarja Aleksandra, da si sem ter tje še dandanašnji kaj o njem pripoveduje. Prav naravno je bilo tačas, da so ljudje po svetu želeli kaj slišati o belej Ljubljani, posebno zato, ker je ni mogel iti vsak tako lahko in ceno pogledat sam, kakor dan današnji. Poto-jiscev in krajepiscev se jim je pa hvala Bogu tako malo manjkalo, cakor nam.  Bog ve, kaj so oni tačas napisali o Ljubljani. En spis
216   .
iz tistih časov pa ml je té-le dni po naključbi prišel v roke. Napisal ga je Francoz Charles Nodier. Vem sicer, da častiti bralci ne bodo našli v njem nobene posebne cene za našo temno zgodovino; ali jaz sem se kratkočasil, ko sem ga bral, in zato sem se predrznil misliti, da bi utegnil tudi druge zanimati, naj že potem vzamejo za resnico, kar Nodier pripoveduje, ali pa naj samo premišljajo, kako so pred 45 leti pisali ptujci o našem narodu. S tem more vsak primeriti, kako pišejo dandanašnji ptujci o njem, pa bo videl, ali se je svet kaj premenil, ali pa nič. In morebiti do to primerjanje vendarle nekoliko zanimivo. Zato mi bodo odpustili, da vlečem stare reči zopet na dan. Dalji wod je menda, kakor vsi dolgi vvodi, nepotreben; o Francozovem spisu naj sodi vsak po svoje. Samo to moram še opomniti, da sem pri nekterih imenih iz j najstarše povesti, kakor tudi iz novejših časov počel misliti, da res i malo vem iz občne in iz slovstvene povesti, kar je pa morebiti prava [ resnica. Naj/ bodo častiti bralci pri tem bolj srečni. — Takó-le piše Charles Novier :
„Ljubljana, glavno mesto Krajnsko, ki se zdaj na njo ozira ^ cela Evropa, je v starej vindeličkej Iliriji, ter je spadala od nekdaj med njena najimenitniša mesta.   Stari so trdili, da jo je sezidal Jason, imenovali so jo Aemona (Emona); Avstrijanci jo zovejo Laibach, Lahi Lubiana, domači pa Lublan.   Ravno ta razna imena ima tudi reka Lublan, ki deli mesto po celej daljavi na dva skoraj enaka dela.   Ta dva dela sklepajo trije mostovi, znameniti zavoljo mnogih svetnikov in drugih svetih podob, ki se okoli njih zbira zmeraj mnogo ljudstva. V Ljubljani je kakih 20.000 ljudi; narodni jezik je ilirsko-vindelički, ter se le malo loči od hrvaškega in pravega istrskega; ali tu so le redki, ki ne znajo tudi nemški, ali pa laški, ali pa no-vogrški, ali pa uméjo vse te jezike skupaj.   Francozi so bili tukaj precej dolgo, pa so tudi svoj jezik precej razširili.   Tako je tu odreja sploh mnogojezična, in najprostejši meščan ima za nauke elementov, ki bi jih zastonj iskali na mnogih akademijah, ker razun teh jezikov in raznih slovanskih narečij je znanje latinskega in starogrškega tu med vsemi stanovi bolj razširjeno, nego pri nas med višimi stanovi.
Ceste ljubljanske so široke, dobro delane in posebno čiste. Več javnih poslopij, ki so sicer prosto ali prav prijetno zidana, bo zanimalo popotnike; z veseljem bo tudi pogledal bogato deželno knjižnico.
Krajnci so visoki, krepki, nekoliko pripognjeni in krotkega, plemenitega obraza: ženske slove zavoljo posebno čiste kože, zavoljo krepke barve, ki se prelepo zgublja do najniežnejih stopenj. Ljubijo lišp, ples, igre (glediščne i. t. d.). In njin narodna obleka je neznano prijetna. — Kar se tiče moralnih lastnosti tega naroda, ni mogoče najti popolnišega. Krajnec je trezen, pobožen, gostoljuben, zmeren v vsem; zato ga drže vzhodni ilirski narodi, čeravno jih je pretekel v izobraženosti, za zabitega. Povest tega naroda ne spominja nobenega punta, nobene politične nevihte, še nobenega pre-
217
hodnega nereda. Da, ljudje, ki žive že mnogo let v Ljubljani, ne morejo se spomniti, da so kdaj čuli o kakem hudodelstvu. Domači jezik še imena nima za nektera hudodelstva, ki so pri nas čisto navadna. Leta 1812. je minulo 51 let, odkar so bili zadnjega ob glavo djali.  Kakošno je orodje zato potrebno, ni nihče vedel.
Ljubljana stoji tako, da je zmeraj v zvezi s tremi velikimi mesti. Ta mesta so Beč in Benetke, kamor je samo šestdeset ur, in pa Carigrad (Konstantinopel), ki je sicer dalje, kamor se pa. vendar vedno in mnogo trži. Bližnja ilirska mesta so: Postojna, (razume se, da Nodier piše Adelsberg; ravno tako tudi dalje) Cerknica sloveča zavoljo cerkniškega jezera, ki imajo v enem letu v njem opraviti ribiči, lovci in ženjice; Idrija, imenitna zavoljo rudnikov; Kranj, Čegar lega nas spominja na najlepše kraje v Svajci; lepi Trst, ki se s svojimi palačami kosa z Genovo, v srečnejših časih pa se je s svojo kupčijo kosal z najbogatejšimi ladj ostaj ami cele Evrope; vesela Gorica, ki mimo nje teče prijetna Soča; poznali so že stari pesniki Gorico, v nekolikej daljavi močijo njena rodovitna polja valovi reke Trinara, ki jih je opeval Virgili. Ta zemlja je polna umnih in prav prijetnih spominov, povsod se ti zdi, da stojita pred teboj. Kastor in Poluks, ki sta prva vozila se po Savi; Jason, ki je pri' dobil zlato ovnovo runo, in zidal mesta, koder je hodil; Japig (Japix), t ki je prvi dajal postave, Diomed, prvi kralj v Trgestu (Trstu) in Antenor, ki je šel še dalje, pa na bregovih Brente sezidal učeno Padovo; — in slednjič: od skale, ki je nekdaj nosila zidove Epi-davra, do zgodovinsko imenitnih planin Paserijanskih je videla ta zemlja leteti slavo francoskih vojnikov.
Ljubljano varuje grad, ki je sezidan na prijetnem, prav lepo obraslem griču. Ves kraj ima mnogo bukovih in smrekovih gozdov; tri četrti milje od mesta teČe Sava; znana je pravljica, da so tukaj Argonavti najpopred spustili ladij o v valove.
Ni je zemlje na svetu, ki bi imela toliko naravnih zakladov, kolikor Krajnska. Vse naše misli presega bogastvo vsakoršne vrste žužkov in rastlin, kakor je popisujete flora in fauna Carniola, dve prav dobri knjigi, ki pa vendar v njih pogrešamo mnoge nove najdbe. Tukajšnje lisice in pa medvedi slove v kupčiji zavoljo lepih kož; gozdi in močvirja imajo dosti divjadi, rib potočnic in jezemic je v Ljubljani na trgu dovolj. V reki, ki teče skozi mesto, love naj vece rake v Evropi, in morebiti na celem svetu; dolgi so po deset do petnajst palcev; ti raki in pa neka na suhem živeča želva so posebno cenjena jed pri narodnih veselicah. Letniki starodavne ješčno-sti pripovedujejo, da je Lukul polže dobival iz Iliriie, in „lumiche illiriche" so še zdaj pravi oblizek beneških in neapolitanskih sladko-snedežev.
Narava je Krajnce dobro obdarila; prijetnostim potrate in umetnosti pa se ogibljejo. Ko so prišle semkaj francoske armade, morali so jim skoraj vse pohištvo pripeljati od drugod ; večina nam navadnega pohištva je bila Krajncem neznana. Za kinč svojih izeb drže lepo pobeljene stene, k večemu se najde na njih laška malarija; Glasnik IX. tečaj. 17
218
dene se ??????? na steno platno z izrezano podobo, pa se Čez barva s čopičem. Iger, ki se na Francoskem ž njimi društva kratkočasijo, ne znajo; mi še le smo je naučili nekoliko hazardnih iger, čeravno so bile bližnjim Benetkam že več stoletij znane vse olike društvenega življenja.
Sprehajališča okoli Ljubljane niso posebna; zavoljo priietnosti cele okolice niso potrebna. Leopoldsruh s krasnimi gozdi je le četrt ure od mesta; Šiška, Krakovo, prijetna okolica pri Božjem grobu, lepe bukve pri Bokalcah, vsi ti kraji so kinč okolice in najlepša pribežališča.
To neznano mesto je v versti učenih mest že davno veljavno; natoroznanci Scopuli, Pancer, Fabricius in Pajkul (Paikull) so se tukaj rodili; naše dni je tu živel baron Zois, eden največih rudoznan-cev, ravno tako tudi učeni Pezneigger, ki je prestavil več grških pesnikov, Vodnik, Adelunk, vindeličko - ilirski Johnson, in Graentz, jako učen jezikoslovec, tudi doktor Jeuniker, ki je v tem oddaljenem kotu v svojih mladih letih napredke zdravništva pretekel, in pa pohlevni Kalister, zdaj bibliotekar v Ljubljani, ki pa s svojim znanjem zaslužuje ktero vrednejše mesto, jaz mu želim vspeh, ki ga najde na Nemškem vselej učenost brez sleparije". F. M.
Narodni pevci na Poljskem in Maloruskem.
(Zgodovinski obraz, spisal K. Wl. Wojcicki.) ^
?.
Onim, ki so mesto zgodovinskih ali svetnih pesem prepevali duhovne pesme, onim prištevamo tako zvane dede in učence (oziady i žak).
Že Simon Starowolski 1625. 1. toži, da se vse preveč množe ti berači, ktere on zove „bieguny". Nobena cerkvena svečanost in nobeno ženitovanje ni minulo brez njih. Berači ti so se razstavljali v dolzih verstah ob cerkvi, in včasih močno razperli se, če je kdo komu prevzel boljše mesto. Razun kraljevih, ubožnih in za delo nesposobnih starcev, nahajali so se še druge vrste berači, ki so se množili od roda do roda, in zdravih svojih otrok za niö druzega niso izrejali, kakor za beraštvo. Vsak berač je kot dedino imel od očeta ali starega očeta lastni okraj, ki ga je skozi leto večkrat prehodil, ter se tako živil. Pobožno ljudstvo, ki je v vsakem takem beraču menilo evangeljskega Lazarja, podpiralo je je radodarno. Starci ti so prehodili sela in mesta, zaviti v umazane cunje, z dudo in molkom v roci, s čapko na glavi, bisago čez rame, previđeni s silno goriačo, včasih tudi s korobačem, da so odganjali pse, naj sil-nejše njih neprijatelje; zato je tudi pregovor: Ljubijo ga, kakor psi starega berača.
219
Berači ti so morali imeti dober spomin, in lia pamet znati mnogovrstnih molitvic in pobožnih pesem; pa tudi lokavi so morali biti, da so znali, kakor je menil narod, uganiti najskrivnejse misli in želje. Ko je berač odmolil nekaj molitvic in odpel nekaj pesem, ktere so seljaki verno poslušali, pričele so se za-nj vesele ure, in vprašanj: od kod ste? ni bilo ne konca ne kraja. Kaj so pa berači vse uganjali doma, kedar se jih je več sešlo, in kjer jih nihče ni opazoval, o tem rajši molčim. O cerkvenih svečanostih so povsod peli pobožne pesme, pred vratmi seljakov in plemičev.
Med pobožnimi pesmami je najnavadnejša bila o Lazaru, ki je slušatelje najprej genila; glasila se je blizo takole: „Kaj se je godilo v davnem času? — Živel je premožen človek, imel je obleko iz srebra in zlata, jedel je le, pel in rajal, ter v svojih prsih gojil prevzetnost. In da-si tudi je v obilici živel, vendar je Lazar gladu umiral na gnojišču. Ko ga je bogatin videl v takej bedi, obrnil se je od njega, in ko gaje Lazar kot brata prosil miloščine, zasmehoval ga je ter zaničevaje pljeval va-nj. Lazar je umrl v siromaštvu in bogatina je doletela pravična kazen ; peklenščeki so padli nad-enj :"
„W tem émieré go dusi«^ skoczy, Na wiérzch wylazly oczy, Až z garđla piana toczy."
„A w tém okrutni czarci, Jako na zwiérza charci, Srogim jađem zažarci,"
„Porwali go czem predzéj Od skarbów, od pieni? dzy, Do piekla wiecznéj n^dzy."
„Tam gore od dnia do dnia Ten nieszcz^sliwy zbrodnia, Jezvk lako tiochodnia."
Berači ti so ostanek davnih naših božjepotnikov, ki so razun pobožnih pesem pripovedovali tudi stare pravljice, kakor je med prostim narodom še dan danes navada.
IV.
Vrnimo se zopet k narodnim našim pevcem. Oni so ukrajinsko kobzo hvalili, rusko dudo pak zametali. V genealogiji Nici-devej, (Krakovo 1635. 1.) čitamo: „Poludan je, ali bodeš kaj juži-nalo, ubogo dete? Gladu bodeš tulilo, kakor ruska duda."
V Šestnajstem veku je bila mazovska duda posebno priljubljena. Med dudarji nahajamo tudi slavnih godcev. Kako priljubljena je duda bila za vlade Sigismunda 1?., to je razvidno iz besed Ka-šparja Mjaskowskega 1622. L:
„Ale niemasz nad nasze z krzywym rogiem dudy, Bo te može mieć zawzdy i pacholek chudy."
Na maskeradah tudi nahajamo dudo in srbske gosli, in ta dva nastroja sta preglušila vse druge. Dudarji pa tudi nobene druge godbe niso mogli slišati; morda so slutili, da je bodo inostranski
'   ^ ,        ^'V- - 17*
220
nastroji izpodrinili z domačih tal. V šestnajstem veku je duda bila že ob veljavo. In Salomon Rysinski navaja zasmehljiv pregovor zastran kobze: „Srečen je, kogar kobza razveseljuje". In drug pregovor se glasi: „Lutnar (plunkar) ne prične prej, dokler dudar ne omolkne." Zarano so začeli za godbo sposobne može pošiljati na Italijansko, kakor nam priča Gornicki.
Vse drugače je bilo v davnej dobi, ko je Poljska imela še mnogo večih in manjih dvorov, kjer je bivalo više in niže plemstvo. Ondaj so dudarji imevali ugodno življenje.
Dudarji so svoje nastroje, s kterimi so se poslavljali, v cerkvah obešali pred svete obraze, kakor 1622. 1. Kašpar Mjaskowski; in ravno isto priporoča tudi svojemu svaku: „Vzemi dudo, in obesi jo kje poleg sv. Jederti; ž njo vred pa tudi rajanje in radovanke."
V sedemnajstem veku so polagoma tudi kobzo začeli opuščati. Ondaj so poznali samo srbske gosli in cimbale.
Poljski in ruski plemiči so na svoje stroške vzdrževali mnogo banduristov. Ko je kraljevič Janez Kazimir zaradi važnih vzrokov v ječi sedel na Francoskem, tolažil ga je nek bandurista v njego vej bedi (Career Galliens. Wassenberg). Cnristophor Zborowski je svojega bandurista Wojtaseka rabil v važnih zadevah; taisti bandurista je pozneje izdal izdajniška njegova pisma, in odkril svojega gospoda pogajanje z neprijatelji domovine. Gotovo je vsakemu znana pesem, ktero so banduriste zložili banduri :
„Moja bandura z samoho zlota, ,^ Kto na nij zahraje, bere ochota." P •
In bandura je preživela dudo in kobzo, kajti poslednje dve ste bili slišati samo po gostilnicah in na seljskih ženitvah, nasprotno pak je bandura še za časa vlade Stanislava Avgusta častno mesto zavzemala na dvorih plemičev, in velecenjeni Orlowski je izvrstno narisal obraz, ki nam predstavlja dva poljska plemiča, vračajoča se od pira: Veselega srca in rudečih lic mahata s sabljami po varšavskem mostu, za njima se opotekajo pijane sluge, naprej pred vsemi pak radostno skače prepevajoč in igrajoč bandurista.
Fr. Jaroslav.
Kakor — ko — kot.
(Spisal P. Ladislav.) (Konec.)
3. Kot. Kar se tiče besede „kot", sem pa v zadregi, brez ozira na pisavce, ki ga rabijo včasi v pomenu dokazanega ko, v časi v pomenu kakor. Resnica je to, da ga rabi narod včasi v pomenu kakor, v pomenu k o pa nikdar ne. Da bi se bil izvil iz besede kakti, kakor uči g. Navratil (Glaan. str. 190), utegne
221
biti, toda sodil ne bom, ker mi Je pravi pomen štajarskega k akti premalo znan. Vendar vsaj v pisavi morala bi imeti tudi ta beseda svoj razločen pomen. — Med prostim ljudom ima ta izraz svoj lasten pomen, vsaj v nekterih krajih. Na Tuhinjskem ga rabijo v pomenu tistega nemškega „a 1 s", ki veže apozicijo s svojim samostav-, nikom, izgovarjaje ga brez o, poluglasno k't (???), postavim: Stefek je dober Scovek, posten moz, k't župan pa je mevža. K't tvoj boter imam dolžnost posvariti te. ~ Tudi ga rabijo, kedar se nave-dajo izgledi ali pa izreki, v pomenu nemškega 5. 33. na primer: Danes so v pridigi pravili same istorije, k't: od Suzane, od Davida^ od egiptovskega Jožefa itd., ali pa: za to in to čednost so našteli veS izgledov, k't: sv. Agato, Nežo, Rotijo itd. — Hrvatje^imajo tu „kao," npr.: Franjo ZuŽel k a o predsjednik odbora. — Cehi imajo za ta pomen svoj c o.
Če smemo po tem soditi, rekel bi, da ima beseda „k o t" svoj lastni pomen, toda manj obširen ; da k o t ni = k o, pač utegne biti kot izpeljan iz k akt i. Da pa ko ni skrajšan kakor, tega sem prepričan.
Ce povzamemo po bistveni veljavi te besede, nasvetoval bi za praktično rabo v pisavi ta pravila :
a) Ko rabimo v časovnih stavkih sploh; v pogojnih ?. oblike; v temporalno koncesivnih.
b) K a K o r za enakost sploh ; za inakost (pri komparativu) pa se rabi kakor in nego enako, samo pri zanikavnih stavkih naj bi se rabil le nego.
c) Kot, kedar se veže apozicya s samostavnikom ; kedar se navajajo izgledi ali izreki. To velja zlasti v slovniških razpra-van, če se navajajo stavki v dokaz kakega pravila.
Vsled tega bi se predrznil v Janežičevi slovnici prenare-diti to-le :
§. 427. C. Ko, kot odpadeta, nego ostane in pridene se mu še kakor z dotičnimi izgledi vred, zakaj sedaj jih ima samo za nego.
§. 430. a. se razdeli \ a m b {a, ß) ? primernimi izgledi.
§. 430. c. ko, kakor odpadeta, kot ostane.
V razgled stavimo le-sem nekaj stavkov, dobrih in napačnih (poprava je v ojnicah), kot : Vse drugače pa delamo v narodnih zadevah, ne ozirajoči se na nič druzega, nego na postavo, ker smo kot duhovni tudi ustavni državljani, kakor vsak pravosposobni Avstri-jan. — Bil je močen ko (kakor) Stempihar, zvit ko (kakor) grČa, gladek ko (kakor) hrastova skorja. — Ogri tam sedijo kot (kakor) da bi samo razkazovali narodno obleko. — Druzega ne vidiš kakor (nego) samo kratko repasto Šumo. — To vam živo priporočam kot vodja, kot vaš prijatelj. - Dve Ščuki ste tako debeli ko (kakor) moj komolec. — Nihče drugi ni mogel biti uni človek kakor (nego) žolnir. — HrvaŠka dežela mu je tako malo znana ko (kakor) kitajska. — Ne vem mesta, kjer bi raji bil, kot (nego) tukaj. — K maŠi hodi ko
222
(kakor) drugi. — Sedaj k o gospodinja ne more, imam ti jaz zapove-dati. — Kakor (kot) oznanovavcem modrosti bilo jim je lehko pridobiti si zaupanje. KriviSno navsiljenje smo kot znai^ajni moŽje dolžni odbijati. — Tu sem bila kakor doma, govorilo se je bolj po Seski f nego po ????. —
To so ob kratkem moje misli o tem. Posnel sem je tako, kakor govori ljudstvo^po večini, in kakor zahteva logika po pomenu posameznih besedi. Ce pa obvlada po nekterih krajih ta ali una teh besed, pomniti je, da je temu kriv tuji vpliv in pa nepaznost v knjigi; ali zmešnjav ne smemo prištevati starim pravicam, da bi se ne smele poravnati. Narod razume vsako teh besed in se jih lehko privadi, naj le pisavci delajo razloček med njimi. Saj tudi pišemo marsikaj drugače, nego govorimo v obhojni govorici. — Sicer pa na te misli nisem ravno natvezen, dobro vede, da je ravno pri členkih težavno nastaviti trdna pravila, zakaj isti členki imajo v raznih krajih razne pomene, torej : Nos et refellere sine pertinacia et refelli sine iracundia parati sumus.
Narodne stvari: priče, navade, stare vere*
(Nabral in razglasil M. Valjavec.) il (jti
(*n üuifÄJa fiHtv (Dalje.) il
3. Imele su prvešna vremena vile dvaput na leto gosti i svoje veselje in dendenešni imaju, nego se vezda ne vidiiu nigde, i to su imele gosti na prvi letni den (vezda na Gjurgjevo) i na sredni den leta (na Ivanje). Gda su one gosti imele, onda su celu vubogu noč popevale i boga dobroga falile i dičile i nigdar niš nisu nikomu štele, koj je baš onda mimo išel, samo je ne smel kleti, jer ako je nje klel pak ako je bil trezen, onda su ga kaštiguvale; ako im se je pak poklonil, one su ga med se zvale, i ako ne bi štel iti, onda su mam same po njega išle i dopelale su ga med se i nikaj mu nisu činile. Nu vile nisu nigdar za nigdar niti jedno leto prepustile, da ne bi gosti obvršavale. Pozivale su med se male pucice okolo deset do dvanajst i više let stare, a i matere onéh pucic, koj e su bile med njimi, i vučile su jih presti, šivati, popevati, vladati se i gospodariti, i to samo pobožne pucice su štele med se zeti i nje vučiti.-(jrda su imele gosti, onda su tak jako popevale, daje nje bilo čuti, gda je bila tiha noč i tiho vreme, i dve vure daleko, i tak milo su popevale, da su se ljudi rasplakali od vugodnoga glasa.
Jemput na prvi letni den držale su prve letne gosti. Bas onda je mimo išel jeden pobožen i bogaboječi mladenec. Gda je došel k njim, on im se je mam poklonil kak kakov starec. Kak su to čule i vidle vile, one su mu se mam odklonile i zafalile. On je štel mam mimo iti, nu one su ga med se zvale, da naj ide na. gosti k njim.  On je njim zafalil pak je štel oditi, nu one su mu.
223
rekle : ne boj si ti nikaj, am ti mi nećemo prek nikaj, neg ti bomoi is6e na pomoč, ako boš dober i pošten. On le onda išel med nje«; Jeden časek bil je strahu, onda se je razveselil i bil je vesel skuj)a' ž njimi. Posle aošlo je više pošteni' i pobožni' ljudi i žen, onda je pak bil išče veseleši. Nu gda se je tak pošteno ponašal, kak kakov; starec, dopai se je vilam pak su mu počele sakakaj pripovedati. Oni im je 'se za prav dal i rekel im je, da one dobro človeka vučiju i-da boljšega poštenja ne treba, nego ga one vučiju, i obečal im je,j da bo 'se to obnašal i obdržaval, kaj goder su mu rekle, i da vidi, da su one božje ženske i čuvarice ljudske na ovem svetu, da je ta išče od svoje prebabice čul. Gda su gosti prešle, onda su ga pustile; zmed sebe i odišel je dimov i 'si skupa, koji su bili pozvani. On je ostal, kak im je bil obečal i onak delal i živel, kak su mu one rekle. Gda su vidle vile, da on nje posluša, spominale su se med sobom, da ga budu naplatile, koj je tak dober i pošten človek.1 Drugo leto, gda se je približaval prvi letni den, pozvale su ga išče prvo med se na gosti i povedle su mu, gda bude taj den. On im je obečal, da bude došel k njim. Gda je došel prvi letni den, onda, su ga mam med se zele i puno drugi' pošteni' ljudi pozvale na gosti, j Gda su se 'si skupili i najeli, onda su se počeli spominati, a tomu mladencu su počele sakakaj pripovedati pak su mu rekle: čuješ ti, mi vidimo, da si ti pošten človek i da si nas 'se posluhnal i ako boš na dalje takov, mi ti sprosimo milošču pri gospodinu dobromu bogu, da boš imel to jakost nad pozojom, da boš mogel moriti sa-koga i slednjega, makar baš bil tri iezera star, i saki bo bežal pred tobom i bude ti strahu; ti boš mogel saku i slednju tentaciju popla-šiti pak te budu ljudi jako falili, jer boš vnogoga pozoja moril i vnogu dušu občuval od nesreče, i boš mogel biti denes zutra veliki gospon na ovem svetu i išče vojvoda ; mi bomo vse na te pazile i tebe ravnale i po dobrem putu vodile. Gda su 'si svoj spomenek; zvršili, onda su počele 'se skupa popevati do beloga dana. Onda su se opet 'si pošteno razišli saki sebi dimov. Ov mladenec je po-klem za nekuliko let bil katana vu domačoj vojski, ali je ipak ostal pobožen i bogaboječi mladenec i ne se nikaj zgizdal i navek se 1?? poklonil vilam, gda goder se je ž njimi stal. Bil je jemput veliki pozoj vu jednem bereku pak je veliko zlo delal, tak da je celo selo štel potopiti, pak su mu morali davati saki tj eden jedno žensko dete,' koje je bilo staro barem sedem let, a jedni veliju, da je baš moralo biti sedem let staro, pak na koga je došel red, makar je bil naj-vekši gospon ali čmelni bogec, moral je dati svoju čer tomu poza u vut berek. To je dugo let trajalo, nigdo se ne mogel najti, gdo bi' tega vraga — bog nas čuvaj! — bil skončal, vre je zajne leta išče. v^še zlo delal, kak prvo. Matere su se plakale za svoju decu i; suze točile i one žene, koje su morale davati decu, išle su kralju^ pak su mu rekle, bi li slobono išle mesto svoje dece. Nu kralj im; ne mogel to dopustiti, onda su išle svojim popom, niti njihovi popis nisu to dopustili. Onda je išče bila poganska vera ??? nisu iščei tak bili ljudi pobožni.  Ah je bil ov mladenec krščanske vere, ko-j
224
jega su vile med se bile zele, pak su mu 'se povedale, kak mora , živeti.   Gda je bil vre na samu kraljevsku čer došel red. Kralju je bilo jako za nju pak je onda po celem svem kraljestvu dal razglasiti, da je li bi se koj našel, koj bi mogel pozoja zatoči.   Nigdo se ne glasil a vre se je vreme približavalo, da mora čer poslati k tomu bereku.   Ali vile rekle su tomu pobožnemu mladencu, kojemu su dale ime Gjurek, da bude išel med tudji svet i da bo tam moral 'moriti jenoga pozoja, ali da se naj nikaj ne boji, da ga one same tam oapelaju.   Gda su vile njega tam odpelale, vre je kraljevska čer tam klečala i čakala toju nesreču.   Mladenec je na jemput tam bil na svojem konju pak zapita toju pucicu : kaj delaš tu? zakaj klečiš? Ona njemu 'se pove kak je, a on je to išče prvo znal, jer su mu bile vile povedale. Gda mu je 'se povedla, onda joj on reče:-ne boj se, samo ti veruj onu veru i onoga boga, kojega i ja, ne bo ti čisto nikaj ; stani se pak hodi z menom. Odpelal ju je malo dale pak joj je rekel, naj tu kleči.   Na jemput se je počela voda malo gibati a za tim pokaže pozoj glavu van. Mam katana pritisne konja[ )ak na njega i 'moril ga je.   Onda je pucicu zel pak ju je odpelaj iralju i kraljici.   Kralj ga je mam postavil za prvoga vodju vu ce-* lem kraljestvu, i mam se je pokrstil kralj i kraljica i 'si oni, koji ' su ga vidli, da je pozoja 'moru, kak takaj i oni, koji su svoju decir ~ dali bili pozoju.   A ov katana postal je takov človek, da je i veru nazveščal a poklem postal je i svetec.   Ovo se je bilo vuprav na prvi letni den dogodilo, gđa su vile imele drugo leto svoje gosti. Onda su rekle svojim pucicam i ženam, da moraju na vek si kres kuriti prvu večer pred prvim letnim danom, dok bo veka i sveta, i da ne bo ono selo niti one puce srečne, koje ne bi štele kres kuriti i popevati i po kresnica' iti.   To se je razglasilo i ljudi vu Zamla-dincu i okolo Kalnika se i dendenešni jako veseliju Gjurgjevu. Onda puce počmu na kresu popevati i popevaju on večer pred Gjurgjevim pak 'se do Ivanja, a na Ivanje idu po kresnica': pucice se lepo oblečeju i tri dečece sobom zemu, koji su kres kurili, pak popevaju pri 'sakoi hiži i vu 'šakom gradu i 'saka hiža im da masla, jajec, sira, mele ali penez, nekoja više, nekoja menje, i taj dar moraju toji dečeci nositi, a kaj goder dobiju po kresnica', s toga se na Petrovo gosti napraviju. — Zamladinec.
» v        v ^
III. Nočni človek I divji ogenj.
it (Iz Zamladinca.)
Poklem gda je bil Adam zagrešil, hodil je bog med ljudi i z ljudmi se spominal i nje takaj sam vučil, kak moraju živeti i kak se moraju med sobom pogadjati i kak mora jeden drugoga ljubiti. I to je hodil puno put, nu on je došel ali kakti gospodin, ali kakti človek, a negda kakti bogec, a višeput kakti sam dobri bog s tuli-kom silom, da su ga mam spoznali ljudi, a to samo, gda su se ljudi
225
šteli med sobom evaditi. Nu to je bilo retke petke, da bi se bili ljudi svadili. Nu kesneše se je javlal samo gdagda, nego su za to bile vile pak su one morale paziti na ljudi i njim pripovedati, kaj hoče dobri bog i kak se moraju med sobom pogadjati i jeden drugomu pomagati, i nje na dober put obračati i opominjati. Grda je vre bilo puno i zločesti' ljudi, nisu se niti samoga dobroga boga bojali, a ne da bi se bili vili' bojali. Gospodar teh zločesti' ljuL zval se je Stanko pak je rekel, da bo on nje na dober putnapelal, a ne vile, koje same nisu na pravem putu i da ne istina 'se, kaj goder one pripovedaju, da bi se dobri bog rasrdil, ako bi človek ovo činil : najte vi prek nikaj vilam veruvati, em to 'se ne istina kaj vam one pripovedaju; em vam ne nikakvoga boga, niti je bog to 'se stvoril, to je moralo samo od sebe postati, a človek slobono dela na ovem svetu, kaj goder hoče i kaj mu le volja. Samo vi verujte meni, bute vidli, kak bumo dobro i vugodno živeli. Tak je strašno govoril proti vilam i nje špotal, da su k ali da im je za to žal, da
on neče ž njimi živeti. I tak strašno su je 'si onda takvi ljudi špotali, da se nisu več niti ufale pokazati med takove ljudi. Gda su vile to 'se čule i vidle, postale su bile jako žalostne pak su jemput rekle, da toga one ne moreju više podnašati, nego moraju iti samomu dobromu bogu tužit pak su tak tužne i žalostne išle j eno tri samomu dobromu bogu tužit toga Stanka i rekle su, da im se naj smiluje i da im naj ove ljudi sfunda iz ovoga sveta, drugač im budu 'se ljudi pokvarili i na zločesti put spravili. Gda su pred gospodinom dobrim bogom 'se povedle, kaj im ljudi govoriju i kak su počeli grešiti i besramno živeti, onda im je rekel bog dobri: znam i vidim 'se, kaj goder ljudi delaju na zemlji i kak živiju, ali se jih vi najte bojati, ja bom došel k vam i bom toga gospodara i vodju zločestih ljudi kaštigal kak goder budete vi štele. Zato vam velim: idite vezda slobono na zemlju pak povečte svojim sestram i drugim, da bom došel na zemlju i kaštigal one ljudi, koji mene špotaju i ne veruju, da sem ja ^se stvoril, a vi mi dobro pazite na ljudi, da ne bi više takve bedastoče delali; a ove pak maikaj ljudi bom kaštigu-val, kak goder budete vi štele, i ova kaštiga bo se vidla vek za navek na svetu, da se budu znali ljudi spominjati, kakvu su kaštigu dobili oni ljudi, koji su nesramno živeli i nisu šteli boga spoznati, da više ne bo nij eden človek štel kaj takvoga včiniti. Vile su odišle nazaj na zemlju i povedle *su mam 'se svojim sestram, kaj su dokončale pred gospodinom dobrim bogom. Za tem su si vile jeden večer ogenj kurile i su se lepo veselile i popevale i zato su si bile zabrale lepu ledinu, spašnik gde je ravnina bez gromul i trnja, i pod jednom lipom su si bile složile večerju i cele gosti. Išel je baš mim on isti večer on Stanko i išče ž njim išlo jeno pet šest zločesti' ljudi. Ov Stanko ne nigdar boga molil niti je gda krepostno živel, nego je navek govoril, da niti je bog, niti človek nema dušu, nego je navek nečisto živel i bil je puno vre ljudi na svoju ruku obrnal i spačil. Gda su vre došli na onu lepu ledinu i spazili, da pod lipom na sredini te ledine ogenj gori i da tak lepo ali žalostno vile popevaju, da
226
bi se Človek moral rasplakati, rekli su oni, koji su s Stankom išli : vidiš, Stanko, kak lepo vile pod lipom popevaju i kak se lepo veseliju? nego čuješ ti, žalostno ti denes popevaju. A on im reče: budete vre vidli, samo gda poleg dojdem, kaj im ja povem. One vam samo ljudi puntaju a ne vam vekši' k ...., nego su vam ove vile; em vam to ne 'se istina, kaj vam to povedaju, samo lažu, ar im je žal, kaj ne ču ja ž njimi nikaj imeti. Gda su blizu došli, počel je nje taj Stanko špotati i gda je nje jako zaŠpotal, onda su išli dalje. Nu nisu baš onda 'se vile bile, drugač ga bi bile vre onda med se zvale. Nu gda su došle i one druge, onda su im počele pripovedati, kak je je strašno špotal Stanko, da su lebodikaj a ne bože vile. Na to su one druge, koje su potlem došle i koje su hodile tužit, rekle: am si dejte mir, bute vre vidle, kaj bo zutra ali pozutra; mi bomo popevale i boga falile i dičile pak se veselile. V jutro drugi den došel je sam bog na zemlju me nje (— med nje) pak je nje pital, kak su im ljudi, jesu li im dobri, ali nisu, jeli je poštuju ali ne? Ali su se 'se do j ernie tužile na toga Stanka, da im hoče 'se ljudi na zločesti put obrnuti i da je nje snočka tak jako špotal, da su lebodikaj a ne tvoje vile i tvoje pazitelice, i klel nam je ogenj i 'se ljudi hoče pokvariti; smiluj se ti nam i pošli kaštigu na 'se, koji su zločesti. Gda je 'se čul, kaj je itak sam znal, kaj de-laju i kakvi su ljudi, rekel je vilam: ja vam ga pređ-^^em pak si ga kaštigujte, kak goder si ga hočete. Nu vile su prosile, da mu naj pošle smrt ali pak ga naj pretvori v nočnega človeka, da bo moral cele noči po svetu hoditi i ogenj kuriti i pred 'sakim človekom bežati, koj bude mimo njegovga ognja išel, da ne bo nigdar za nigdar imel mira niti pokoja nit na ovem nit na drugem svetu i gda budu ljudi išli za njim, naj se pretvori vu prasca, ar je on nam rekel, da smo prašiče, i da bo mogel celi svet tri noči prejti, da se bo celi svet mogel spominjati, da ?? nas tak špotal. Drugi den išel je opet mimo one lipe po onoj ledini, ali su ga one 'lovile baš o poldan pak ž njim pod lipu pak su mu počele v uha klepati i gda su mu puna vuha naklepale, onda su mu rekle: ti si nas špotal i klel, mi tebe nismo ni malo; ti si puntar i lebodikaj, ti živiš nesramno i govoriš, da ne boga i da Človek nema duše i da bog ne ov svet stvaril i da mi samo varamo svet; ti si puno ljudi na zločesti put obrnal i spuntai, da nisu boga veruvali. Zato ti boš vezda postal nočni človek i boš kuril ogenj po svetu i gda bude tebi bliže koj človek došel, boš moral se pretvoriti vu prasca, ar si ti nam govoril, da smo mi prašiče, i boš se tri po čelom svetu i ne boš nigdar nigde imel mira niti pokoja. Gda su mu vre puna vuha naklepale, onda su mu rekle: vezda idi dimov pa to poveč 'sem svojim, koje si na svoj krivi put obrnal. On siromak je odišel dimov i počel je pripovedati, kaj su mu vile rekle. Ali on se je sam kuražil i špotal je vile. Gda je večer dohajal, zgrabila ga je zima i tak ga je stria od samoga straha, kak da bi ga naj jakši človek zbil. Gda su bili pri večerji njegovi strici i 'si oni, s kojemi je on vu hiži bil, na jemput nalukne se nekaj čez oblok nuter pak je reklo: Stanko, do-^
227
slo je vreme, hodi van, naj se nikaj spričavati, moraš iti. Vezda je bil išče bole strahu pak ne štel iti. Zove ga i drugi put, ne šteli ni onda iti. Ali trejti put reklo je srdito: bumo vidle, jeli boš išel ali ne, je si li ti gospon ali mi. Na jemput je došel nekakov šum i odprl je vrata i prijel ga za lasi i ruku pak ga je van odneslo. Nu tretju noč je došel dimov pak im je povedal, da je postal nočni človek i da mora cele noči ognje kuriti i navek se mučiti i mora se vu prasca pretvoriti, gda koj človek ide mimo i rekel je, da naj' povedaju, da je on veliki greh včinil i da nai ne veruju ono, kaj im je on povedal, i da je bog i da su bože vile i da je to 'se istina, kaj one povedaju i da on mora veliku muku trpeti zbog svojega nesramnega živlenja. I rekel im je takaj, da to naj povej u 'sem i 'sakomu. Gda je to rekel, samo le zniknal i rekel je: z bogom, došla mi je vura. Ali poklem moral je iti sakomu pripovedat, koje^ je bil na krivi put napelal, da im mora povedati, kuliku muku trpeti mora i da huda i oni trpeli, ako budu njemu veruvali, nego ??| veruju vilam i da je bog, koj je 'se stvoril, kaj goder je na nebu i na zemlji. Gda su to skorem 'si ljudi zeznali, onda su jeden drugoga pitali : je li to istina, je li bil pri tebi? Jeden Je rekel: pri meni je Dil i povedal je baš tak, a drugi je rekel: i pri meni je Dil, pak je baš tak povedal, kak mi vezda vi ste povedli i 'si ljudi vu našerd selu veliju, da je to prava živa istina. Gda se ie to razglasilo po celoj onoj okolici, onda su se ljudi išče bolje poplašili, ar su jemput vidli ogenj V noči goreti i javkal je nekdo tak jako, da su ga vuru daleko čuli a poznali su njegov glas njegovi susedi. Onda su si ljudi rekli, da je on nje štel na krivi put napelati i 'si su ostavili njegov navuk i bolje su veruvali vilam, i 'si oni, koje je bil ni krivi put dopelal, ostavili su njegov put pak su se obrnali k pravo-' mu i dobromu bogu. A vile su pak povedale pucam i ženam i pobožnim ljudem, da on riftek mora veliku muku trpeti i po cele noči ognje kuriti za to, kaj je nje špotal i kaj je takoj boga špotal. Gda se je to podpuno spoznalo in razglasilo, nigdar nigdo više ne štel špotati vile, nego su je poštuvali i njim 'se veruvali. —
Bil je jemput jeden konjar, koj je imel dobre konje pak je navek gospodu vozil, kam je bilo treba. Zval se je Gaček. Vozil je jemput jednoga gospona na Belu Goru negde gori na severu i gda je dimov došel i se povedal, gde je gospona ostavil i kak su si konji malo počinali, išel je onda na pašu. To je bilo baš pod jesen, gda vre koniari pasu po sinokošah 'si skupa. Gda je tak išel V noči i štel vre blizu sinokoše dojti, opazil je ogenj vu svoji sino-koši. Mam je sam sobom rekel: nu baš lepo kuriju konjari ogenj; bar se bom nagrel. I veselo je išel na sinakoše, ali gda je vre bliže ognju došel, mam je od onde odišel ogenj daleko, ali on ne videl, da bi išel, samo mu se je na jemput daleko vidio, pak je rekel sam vu sebi: am bar nisem pijan, pak mi se je tak blizu videl ogenj a vezda mi se daleko vidi; tam su i je konj ari, a ne ovde; ah bože dobri, kak se človek v noči zavsveti! tam su konjari, a meni se
228
je samo zvidlo, da su ovde, idem ja brže tam. Gda je vre stel bliže dojti tomu ognju, nazaj je ov ogenj odišel dalje od onoga mesta, nu on ne videl, da bi išel, samo mu se je na jemput videl dalje nego prvo. On se je raskuražil pak je rekel: hmn hmn! kak se je meni vidio, da kuriju v sredini a vezda vidim, da kuriju na kraju. To imaju baš dobro, ar bi tam mogli konji oditi vu kokorezu pak bi gdo nas 'lovil, bi morali plačati kvar. f*ak je onda rekel: a kaj se bom tak dugo šetal, bom bolje potiral konje pak brže dojdem i prvo bom spal. On le konje potiral pak je brže jahal tam, nu ogenj ne nikam več bežal, nego ga je pričakal. Gda je tam došel, videl je samo ogenj i poleg ognja jednoga velikoga narosca, koj je bežal pak je pene kosal (— zubmi je žvakal i iz zubi su mu pene van išle i nakel padale). Konji su frcali, ritali i samo da nisu v zrak odleteli, a on siromak se je tak poplašil, da je skorem od straha mrl. Obrnal je on konje pak kaj je mogel igda skočiti, bežal je dimov i komaj je dimov vušel od straha i stara strina mu je rekla: ti bedak, kaj ti nisi nigdar čul nikaj od divjega ognja i nočnega človeka? ima i vu noči stvari, kojim človek mora dati mir, one naj idu svojim putem a mi svojim putem. —
IV.   Móvje.
(Pri sv. Bolfanku v slovenskih goricah na Štajerskem.)
Pravijo, da je movje mala deca, kera brez krsta vmrje te po noči okoli leče in si pomoči iše. Movje leče v podobi vekega črnega vtiča včasi po zdravi Marji pa do pol noči ali pa do ene in žvujzda. si po lüffci, da je ravno tak čuti, kak da bi ljudje žvujzdali. Ako se jin gdo špota, te včasi priletijo te ga vse spraskajo, či jin nemre vujti. Posebno pa ogja nemrejo trpeti te či bi jin se pri ogji gdo, špota, priletijo in ogen raskopljejo in nemre'si več tisto večer za-^ kuriti. ,
Pasa je eno jesen en hlapec konje na enem travniki in si je kura. Kak mrak grata in on tak pri ogji stoji, začuje na enkrat žvujzdanje v lüfti. On gleda in gleda pa nič ne vida, no vse je tiho gratalo. Na to so mu konji v škodo šli in moga je iti vračat. Kak pa od ogja vkraj gre, začuje drgoč žvujzdanje in tudi on si začne žvujzdati, no ne še je celo do ogja nazaj priša, že vidi kak vtiči veki kak ene goske okoli ogja skačejo in ga razkoplejo. On pa še si jo sploh žvujzda, no kak že celo blizo pride, skočijo k jemu te ga vse po glavi spraskajo in mu klobuk vse raztrgajo. Kak on domu pride, 30ve vse, kaj se mu je godilo. Bila je ravno tisto večer sosidova žabica tam, ona ga krega in mu reče : aj ne veš, da po noči ne sme žvujzdati, da movje toga ne trpi? kaj ne veš, da je to deca, ki prez krsta vmrje te si pomoči iše? Da bi ti eno ovih vtičov prejea, bi lehko eno dušico resa. Nekaj dni pozneje je drgoč ravno tam pasa pa drgoč ravno tak čuje. On ostane pri ogji in je žvujzda.
229
Movje prileti in mu raskople ogen.   On se toga nič ne straši in zgrabi eno vtico in jo nese domu k stari babici. Vtiča bila je velka, kak ena goska, črne svetle farbe.   Drugi den jo neseta z babicoj ' krsti in kak je mešnik vode po njoj poleja in svoje molitve zmola,; postane beli golobček in zleti proti nebi. Drugi den so se na goriši, gde je ogen raskopalo movje, vidli sami sledi male dece v pepeli.
V. Vucji pastir.
1. V prvešnja vremena bilo je mnogo vučjih pastirov. Na ' brdu, taki kak se od Novoga Marofa ide proti Križevcu, ondi v šumi bil je Jeden rog i gdo je v ov rog puhnul, mam je postal vučji pastir. Bilo je takajše ljudi, kojim su coprnice načinile, da su postali vučji pastiri i kak im je vreme prešlo, kak dugo su imali vučji pastiri biti, postali su nazad ljudi. Jeden človek pred petnajstimi leti vozil se je iz Varaždina vu Ključ (selo blizu Novoga Marofa) okolo
Solnoči. Došel je v šumu Kresovicu a tam na putu ležal je vuk. >či su mu se kresile i namirom je gledel na toga človeka, koj se je vozil. Človek kak je došel do vuka, hitel je jen falat blizu pet funti soli vu toga vuka. Vuk se stane pak mu reče : znaš, da nisi kak jesi, mam bi te razstepel na sunčen prah. Človek mam odbeži od vuka i kak je dimo došel, neje mogel niti govoriti i od onoga vremena, gda je god zafučnul na dva prsta, došel je vno vukov k njemu. — Varaždin.
2. Vuči pastir ima glavu bole na človeka spodobnu, noge četiri, more hoditi po dveh nogah i po četirih. V ruki ima bič spleteni iz devojačkih lasi, koje su vuki pojeli. On je jako zločest, hodi po selih prosit. Ako mu gdo kaj posvečenega mesa ali kruha ali kolača da, rasrdne se tak, da pukne z bičom i vudri ga po licu ž njim i reče : ja ti predajem 'su moju vlast ; i pohiti se na njega i on ! na jen put postane vuči pastir. — Vidovec pri Varaždinu.
3. Vuči pastir je stari jako zarašeni ded pa ima poleg sebj mnogo loncov, debelo batino i velik rog.   On hode okolo po selih prosit, kaj mu je treba a gde niš ne dobi, ondi se jako zagrozi, puhne V svoj rog i dojđejo vuki.   Jenkrat je ne bil niš pri jedni niži dobil i još je bil z batinom natiran. Za to se je zagrozil i puh-; noi je v rog i doleti jako mnogo vukov pa so mu vse svinje iz koca j odnesli.   Za to ako kak stari bogec hiži dojde, včasi mu dajo nekaj,' samo da odide, da ne bi morti vuči pastir bil, kajti njemu se moči brzo zameriti. — Sobotica v Medjimurji.
4. Tak je bil jeden muž.   Nemu je jedna kobila vcerknula. On je tu kobilu odpelal v jednu šumu a vu ti šumi je bilo čudaj vukov, kaj su po noči hodili ovu žret. Vezda tretji den dojde gledat] vu to šumu pak vidi, kak je bila ysa restergana. Vezda je bil jakoj serdit pak reče, da bu ovu noč pazil, gdo to hodi žret. Kak se je vre]
230
döbrö zmračilo, vidi kak se vuki na jedno mesto shajaju a med nimi vuči pastir pak vsakemu po redu začme pripovedati, kam naj ide. Onda kak je vse vsakemu povedal za njegovo selo, reče : a ja pak imam tu jednoga na drevu, kaj pazi na svoju kobilu. Na to se raz-iduje. Vezda dojde pastir tomu drevu pak mu veli, da naj doli ide, da ako neče, da ga bu dal zaklati. O v ga posluhne pak zide doli. * Vezda mu veli pastir : vidiš, ja sem ti devet let služil a ti budeš do • smerti, kajti le oilo tak žal za kobilu. Na jeden put hiti na njega voci kožu pak mu bič da v ruke pak mu reče, da naj puca. Kak je puknil, taki čudaj vukov dobeži, pak im reče, da imaju novoga gospodarja, a ov se zmeša med vuke pak odida ž nimi skup. — Krapina.
Pazi: V Krapini in okoli nje govore serce, a ne srce itd. in dostikrat ö mesti o: göspön mesto gospon.
VI. Svečari.
1. Svečari so oni fratri, koji so zlo živeli pak jih je zato bog kaznil, pak morajo po mladih dnevih okolo hoditi. Na mesto glave imajo goručo svečo. Ako se človek moli, gda je vidi, idijo proti njemu, ako pak jako kune, odidejo od njega. — Soboticav Medjimurji.
2. Svečari su oni ljudi, koji su, dok su živeli, komu na polju kaj krivice pri medjah včinili pa za to jim bog ne da miruvati, nego ih na več let odsudi, da po ovih medjah, gde su kakovu krivicu komu včinili, moraju hoditi, a z vekšinom hodiju vu adventu i dva tjedna, pred vsemi sveti. Oni nemaju pravih glav kakti drugi ljudi, nego mesto glave imaju veliku svecu, pa kad se skup trkneju, včini se iz njih vnogo isker, kak gda se opali kup borovice. Ako opazim kolega človeka, mam ideju k njemu i ako onda človek bolje moli, bolje očeju na njega, ar se veli, da se onda spasiju od ove muke; ako pak človek počme jih proklinjati, onda mam odideju od njega. Varaždin.
VII. Vodeni človek.
1. Ače idu deca k vodi, veliju: nejdite k vodi, dojde vodeni človek pak vas nuter povleče. Vodeni človek je pol človek a pol je riba, a najrajši je vu oni vodi, gde je puno krvi. — Jen pdt so se deca kopala pak so zašla v glublinu. Na jen pot počme vodeni človek j enoga dececa vleči pod vodom i bil bi ga vtopil, da je ne bila negva mati poleg. Ona kak je vidla da i (= joj) se sin vtapla pak gori zdigava a niš ne kriči, mam si je mislila, da ga drži vodeni človek pak zakriči: bog s tobom, dete, i sveti krst! Dečeca je mam vodeni človek pustil i tak ga je bil zmučil, da je komaj z vode zisel. Koprivnica.
231
2. Vodeni človek je čisto goli i malogda se z vode pokaže a da bi se gdo onda kupal, gda se pokaže, mam bi ga vtopil ; samo ga za nogu vu vodu potegne i ne pusti ga, dok se ne utopi. — Vukovci.
VIII.  Divji lovec.
1. Ače je na mladu nedelu lepa i vedra noč, onda ide divji jagar v lov. On ima puno pse pak naj rajši po veliki šumah v lov ide. Nigdar ga ne je moči videti niti govoriti čuti, samo gdagda čuje se kak svoje pse zeziva i to onda fučka. Ali vsaki ga nemre čuti, samo on ga čuje, koj se je na mladu nedelu rodil. Koprivnica.
(Dalje prih.)
Slovansko berilo. *)
I. Jezero skadersko.
(Srbski; spisal M. Popovih.)
????? 0? ??????????^????? ????????? ???? ? ?????? ???? ?????? ?????????, ?????? ???h? ??? ??????? ?? ??????? 1(???-????. ?? ????? ?-^?? ?????? ? ????, ?? ??h? ') ??????, ?. ?. ?????? ?? ??????-?????? ? ????-??????, ?????? ?? ?????? ????? ???????? ?????, a ? ?????? ????-& ???? ????? ?? ?????? ????, ????? ?? ??????? ?-^???, ? ????'&?? ?????????? ???????, ?????? noiip'EKo ???'&?? ???? ?? 4300 ?????? ^). ?????? ????? ?????« ???? ??????. ???? ??? ?-??? ? »era ????? ????? ?? ?????? 27» ?? ?????? 4 ??????. ???? je ???????? ? ???? ce. ???.???? Mibiba ce ????^? 9 ? 25 ?????? ?? ??????????? ?^??????. ????? je ?????? ????? ?????? ? ???????, ?????? ?? ????? ? ?????. Ho ??? ????, ????, ???? ????, ??? ce pi^Ke ???????, ? cui^roBH ?????. ? ???? je ???? ???????? ????? ???????? ????? ? ???-???? ?????? p-feKax. ?-?^?? Fata Morgana ?????? ce no ?-^???? ? ???? ?????????? ????????? ??? ?????? ???? ? ????? ???^????? ??? ???????, ? ?? ???????-?^??? ??????? ??????? ?? ?????????-???? ????? ????? ? ??????????? ???^???? ???????.
*) Ker nam zavoljo pomanjkanja glagolice ni mogoče podati popolno razgledalo vseh slovanskih Črk, zato naj stoje tu samo glavne razlike češke in poljske abecede .f — rz;ü~u; — ^~on skozi nos ; ^ ~ en skozi nos ; c, s, ž — našemu mehkemu č, ä, ž; cz, sz č, ä; 1 se izgovarja malo drugače kot nas 1; najbolje jo pogodiš, če se pri izreki s koncem jezika zgornjih zob dotakneis.
I. ^) Ustje, izliv;      ura;      seženj;  *) delatij *) vzdigovati.
232
  ?. Meijasec pod dobom.
(češki, spisal V. Zahrađnik.)
Nesyty kanec ') zle se hneval na dub, že ^) mu nedal dosti žaluduv. Abv se pomstiH), odhrabal jejo koreni a rozhryzal je. Nable povstala silna bouf e, dub se začal viklati a kaceti *), až padna na kance se pfekotil a jej rozdrtil %
Mstivy človek sam sobe nejvétai zahubu    stroji.
?. starček.
(Polski, spisal A. Kiszewsky.)
Mlody panicz ') jadac z polowania ^) zatrzymal sie przed domkem lesniczego , a wszedlszy do sieni ^), z wielkiem podziwie-niem obacziH) go siejacego w skrzynie ziemia napelniona, ziarnka gruszek i jablek. Lesniczy juz przeszlo lat siedmdziesat, nie mogi zatem mieé nadziei doczekania owoców nowéj pracy ^"). — „Na co'') si§ trudzisz naprozno rzekl paniez do starca, „zapewne'^)
žvć nie bedziasz, kiedy z tych ziarnek drzewa wyrosna." — ?jCzy my dia siebie tylko zyjemy ?" odpowiedzial mu lesniczy, i rumieniec stydu '^) okryl lice mlodego panicza.
IV. življenje na morji. » «
(Ruski, spisal Bestužev.)
?????? ?? ???«, ????? öjaronpiflTCTByer'B ') ??????^); ? ???????! ?????? ??????, ??* öeanpe^KAbHOCxb^) ???? ?????????????? ?o?^?o *) ???????«??????{10 ???? ; ??* ?????-?^?^ ?? ????????^? ?????? , ????? ???????, ??????? enje ??????????? ') , ????? ?????????? ?????? ??????? ??????? (???????) ??????? ??????? ^) ????????-&? — ? ?* ???? ???????, ?????? ??????????? ????????, ???? ???????? ?????? ?????* KopaóAb ?* ????????? ???-??????^?. ????? ?????? ??????1????"); ?? ????? ???????) ?????? ????? ??? rpoMKiii '^) ??«?% ??????? sibpflKOBi, ?^?????^???? ??????? '^) ?? ???????? ??????. ^
II. ') Merjasec; da; da bi se maščeval; *) bati se in omahovati; ameč-kati;      poguba.
III. ') Gospodič ; ') gredož z lova; ') ustaviti se, postati; '') gozdnar; *) stopivSi v vežo; *) z začudenjem zagledati; lonec, posoda; *) že; ') ni mogel imeti upanja; ") novega dela; ") zakaj;      zastonj ; '^) gotovo; ''')samo; sramu.
IV. Ugodno biti ; ') vreme ; ^) neizmernost ; *') samo ; ^) videti, ugledati ; razun ; občutljiv; *)jako, silno; ^)ako;     ugoden; ") okračen (jenjati); glasni;
¦3) Sala.
233
Narodne pripovedke.
(Zapisal F. Plah t ar i č.)
1. O kmetu in kučmah.
Bil je kmet, ki je delal in prodajal kučme. Prehodil je trgo-vaje mnogo mest in mnogo važnega se je naučil. Nese kučem v bližnje mesto na prodaj, gre skozi gozd. Na sredi gozda omaga pod svojim bremenom, ker je bil truden dolgega pota, in zaspi pod velikim hrastom. Na hrastu je bilo mnogo opic. Ko zagledajo spečega kmeta in njegovo krošnjo, splezajo s hrasta in vsaka si vzeme iz krošnje kučmo, dene si jo na glavo, potem pa splezajo spet vse na hrast. Prebudivši se kmet zadene krošnjo na rame; ali zdela se mu je preveč lahka. Pogleda v krošnjo, ali kučem ni več. Kmalo zapazi na -hrastu opice, ki so se šopirile ž njegovimi kučmami. Premislievaje, kako bi dobil kučme, se spomni, da posnema opica človeka. Urno se razkrije in verze svojo kučmo ob tla. Ni se zmotil. Tudi opice se razkrijejo in pomečejo kučme s hrasta. Ves vesel je pobere, spravi v krošnjo in potuje dalje.
2. Oče in sina.
Ubog oče je imel dva sina. Potrte grablje in stara kosa : to mu je bilo vse premoženje. Imel le že mnogo let; za to je tudi bolehal in dan na dan slabel. Vedel je, da zapusti kmalo svoja sina Umirajo pokliče ju in jima govori : „Glejta, ljuba sina ! leta so mi potekla in zapustiti vaju moram. To sama vesta, da smo bili zmerom revni; ne zapuščam vama premoženja. Glrablje in kosa •— to mi je vse, kar vama izročam. Ti, Jože, vzemi grablje ! Matevž naj si pa vzeme koso. Služita si z orodjem živeža, kakor moreta. Ako bosta pridna in pametna, bodeta že živela." Izrekšemu te besede zastane sapa in bilo je po njem. Prihodnji dan izkopljeta revi očetu jamo in ga pokopljeta sama, ker nista mogla plačati. Odslej sta bila sama. Ker nista imela živeža, podasta se po širokem svetu. O začetku se jima je godilo slabo, ker so grablje in kosa v naših krajih znano orodje, roslednjič prideta v kraj, kjer so travo strigli in jo z rokami pobirali. Ljudje se jima smilijo in mislita si : „0j, reve! koliko pretrpite, predno pokosite travo in jo spravite !" Hočeta jim pomagati. Matevž maha 8 koso po travniku, in kmalo je pokosil pol travnika ; med tem grabi Jože pokošeno travo na kopice. Občudovaje njeno delo, poprašajo ju ljudje, ne bi li jim hotela prodati orodje ? Koj jima obrekó več tisoč. Ali ona dva se upirata in pravita, da ga ne moreta za toliko prodati. Ko jima ponudijo devetkrat toliko, prodasta jim orodje. Tako sta postala bogata in najimenitniša v svojem kraji.
Glasnik IX. tečaj. 18
234
Književni obzir
Klasje z domačega polja. Zbirka najboljih del slovenskih pisateljev z dodanimi kritičnimi uvodi, življe-njepisnimi črticami in kamnotiskanimi podobami. Nabrala in izdala Jož. Jurčič in Jož. Stritar. V Ljubljani-1866. O. Wagnerjeva knjigamica. — Izdava najboljših del slovenskih pisateljev, ktera so doslej večidel raztresena po posames-nih časnikih in drugih tiskovinah, v lični opravi in prav po nizki ceni — to je kaj lepa, vse hvale vredna misel, samo da se srečno izpelje, da bo slovenskemu narodu na korist in slavo. Začetek te nabire, kakoršnih imajo vsi drugi narodje ?^?? ali manj, storil se je z najboljšim pesnikom slovenskim s Prešernom aliPrešimom, kakor ga je nova šola samolastno prekrstila*). Prvi snopič, kije nam , pri rokah, ko to pišemo, ozaljšan je s Prešernovo kamnotiskano po- : dobo, s ktero se je gotovo vsem Slovencem ustreglo, da poznamo zdaj našega liričnega prvaka tudi po obrazu; razun kratkega življenjepisa in z visokim navdušenjem in spretnim peresom pisanega estetično-kritičnega razbora Prešernovih poezij obsega ta vezek Prešernove pesme in polovico njegovih balad in romanc. Da so se pri prenatisku zastarele slovniške oblike zamenile z oblikami, ki so nam dan danes v splošni rabi, temu po naših mislih nikdo ne more ugovarjati, saj delajo to po navadi tudi drugi narodje, kedar napravljajo slovstvene nabire z enakim namenom; druga je vendar s premem-bami, kakor smo je v 1. snopiču, v pesmi „pod oknom" „Meni spati ne dadé (namesto puste)", v „Mornarju" „Na Boga sem obljubil (nam. pri Bogu)", v „Spominu" „Sestrice so zvezde ¦— ptice (nam. So zvezde sestrice)", kjer ie celo sklad raznesen ; nadjamo se, da enacih sprememb v prihodnjin dveh vezkih ne najdemo več. Sicer pa želimo temu lepemu početju najboljši vspeh, da se obogati s časom po njem naše slovstvo s prav veljavnimi deli. — Pesništvo ima največo moč do mladenškega srca; naj pridejo torej najprej naši pesniki na vrsto, kakor so Vodnik, Koseški, Ledinski, Levstik, Cegnar, Valjavec itd., da je prejmemo kmalo v lepem izboru v roke. Tej želji dostavljamo še drugo, namreč: da živeči pisatelji svoje blago sami za natis priredijo in je obilno pomnožijo z novimi, še nikjer ne tiskanimi izdelki svojega peresa, da si pridobi „Klasje" še več prijateljev in podpornikov, in da nam more pri tako lični opravi in nizki ceni (25 nkr. vsakemu snopiču) še mnogo let na svitlo izhajati. Naj najde to lepo započetje po vseh straneh čedalje več prijateljev in podpornikov !
*) Tej preimenitvi ne najdemo nikacega razloga ; prosimo torej, da se nam pojasni. Znanih nam je n. pr. samo na Koroškem pet različnih rodovin tega imena; ali vse se pišejo le za „Preserna"; tako nam je tu znana samo pridev-nikova oblika „preaeren"; oblika „preairen" nam je nova. Vredn.
235
HrTasko-srbsko slovstvo.   Najlepši plod najnovejše hrvaške: književnosti je hrvaški časopis „Književnik", ki je s svojim prvim zvezkom ravno kar nastopil svoj ?. tečaj in nam prinesel bogato', zalogo jako zanimivega znanstvenega blaga. Knjiga šteje 160 drobno' tiskanih strani in obsega na prvem mestu dr. V. Bogišičev sestavek-; „0 važnosti sakupljanja narodnijeh pravnijeh običaja kod Slovena"' (stran 1—47); obračamo na-nj pozornost vseh Slovenov, ki se žel^i seznaniti s pravnimi običaji slovanskega naroda; dalje se nahajajo*! v tem zvezku sledeče zanimive razprave (str. 48—121): „Starine ii njihovo znamenovanje s obzirom na ono, što je u zagrebačkom na-< rodnom muzeju" od V. Jagica ; „Najnovija kartografija o jugoslov--jonskih zemljah" od dra P. Matkovića ; „Panonija u IX. stoleću" ođ'^ dr. H. Jirečka, jako imeniten sestavek tudi za nas Slovence ; „0 bi-> linah" od Z. Vukasovića in „Nešto o vatrometih u obče a napose,' s obzirom na jugoslovjenski podanak" od Bakotića.   „V književnih viestih" (str. 121—145) je govorjenje o cirilskem zborniku XVI, —XVn. stoletja, o starih spomenicih pisma in jezika jugozapadnih' Slovenov od IX—XII veka in o Tipiku sv. Save za Orahovico. J)eioi\ sklepa hrvatsko-srbski knjigopis za 1. 1865 (str. 145—152) in kritika;; (str. 152—157).   Cena je „Književniku" za celo leto 5 gld. — Prve dni meseca julija izide nova zbirka srbskih narodnih pesem pod naslovom „Srbske narodne pjesme (hercegovačke ženske)", ki jo je za natis priredil Vuk Štef. Karadzic.   Knjiga bode obsegala 24 tiskanih pol; njen zapopadek pa bode: 1) Poveće ženske svakojake jjesme, 2) Pomanje ženske pjesme, 3) Poskočnice, 4) Kajde, 5) Sva- ' tojake, 6)Pobožne, 7) Božične, 8) Djetinje in 9) Napijalice.   Komur ¦ je znana prečudna lepota in milina srbskih narodnih pesem ženskih, ¦ ta gotovo ne zamudi priložnosti, da si oskrbi te prekrasne cvetic©; narodnega pesništva.   Naročba na to delo trpi do konca t. m. ; naročnino, 1 gld. za iztis, prejema g. A. Karadžićeva vdova na Dunaji (Landstrasse, Marockanergasse Nr. 3, I. Hof, I. Stiege, I. Stocky Thür 19). Naj se oglasi tudi izmed Slovencev prav obilno naročnikov ! Za to knjigo pride v natis Vukov rokopis „Život i običaji naroda-srbskega". •— Prof. J. Maletić v Belemgradu je spisal žaligro V petih djanjih „Smrt cara Mijaila", v kteri se slika boj Stefana De-' čanskega z grško lukavščino in bolgarsko oholostjo.   Naročnina iz-j naša za Avstrijo 80 nkr.  — V Albrehtovi tiskarnici v Zagrebu je' donatisnjena zgodovinska povest iz IV. stoletja pod naslovom „Seve- \ rila ili proganstvo keršćanah u Sisku".   Spisal jo je J. Tkalčić, du- ! hoven zagrebške više škofije. — Znani jugoslovanski jezikoslovec; Gj. Daničić je izdal lepo delo iz stare književnosti srbske pod na- j slovom „Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih", napisano po arhi- j episkopu Danilu; dobiva se pa v Galčevi knjigamici v Zagrebu.
Češko slovstvo. Češka dramatična književnost tudi v da--i našnjih viharnih dneh dosti lepo napreduje, sosebno kar se tiče igro- \ kazov za manjša igrališča. To nam spričuje obilno število izvirnih j in prestavljenih iger, ki je je v najnovejšem času prejelo vredništvo i „glediščnegaDobrovoljca (Divadelni ochotnik)" v Pragi. — 6. zvezek tel
236
gledisene nabire, ki je ravno kar zagledal beli dan, obsega: „Byl v 'ariži", gluma v Ji djanji od Fr. Janke ; „Boucharon", vesela igra v 1 djanji od F. Samberka „Divadelni popévky" itd.   Izmed 18 izvirnih in 26 prestavljenih iger so za natis pripravljene: „Hej Slovane", gluma v 1 djanji od Fr. Stankovskega ; „Omylove svetem vladnu", vesela igra v 3 djanjih od F. Jaroša ; „Praha pred sto lety", gluma v 3 djanjih od J. Kolarja; „Hrajete vsachy?", vesela igra v 1 djanji od F. Stankovskega; „Kniže d'abel", romantična činogra s petjem poleg Tylove pripovedke enacega imena 5 ,,Ženich botanik", vesela igra poleg Herzenskrona od Ladislava z Hory; „Patriarcha Jakub", činogra poleg Benediksa od Ladislava z Hory ; „Vždy na hlidce" vesela igra v 1 djanji poleg francoskega od J. Havelskega; „Tak se chytaji vrany" gluma v 3 djanjih poleg Labicha in Mihela; „Obéd-vam s matkou", vesela igra v 1 djanji, poleg francoskega od F. Vin-klerja ; „Bratr honak" vesela igra v 2 djanjih poleg Kaiserja od; Zbraslavskega; „Sklenice čaje", vesela igra v 1 djanji poleg fran-r coskega od Stankovskega ; „Jen žadnou hloupost", gluma v 1 djanji poleg francoskega od Grunerta ; „Muž zakona", drama v 4 djanjih poleg Hafnena od Kramuela in „Svatojansky dvur", obraz iz življenja v 4 djanjih od Mosenthala, preložil V. Vavra Hastalsky. —/ Dr. J. Slavičekje spisal imenitno pravoslovno delo pod naslovom* „Uvod ve Studium trestniho hmotného prava; ravno kar je prišel na, svitlo prvi vezek drugega oddelka „Öast historicka". — Znana Ko--berjeva knjigarni ca je pričela izdavo zbranih del znanega češkega novelista Prokopa Chocholouška ; doslej so prišli trije vezki na svitlo. V tej isti knjigamici je izšla pred nekaj leti pod naslovom „Jih" zbirka tistih Chocholouškovih pripovedek, ki jim je predmet življenm južnih Slovanov. — V Styblovi založbi v Pragi i e prišel na svitla „Strucny pfirodopis všech tri riši" od prof. P. Jedličke.  Ta sosebno mladini namenjena knjiga je ozaljšana z 100 živopisanimi podobami v pojasnjevanje besedila. ""J^   '{^.  -v'^ 'a^\>^''\^
Polsko slovstvo. SloVeci polski romanopisec J. I. K r a z s e w-8 k i, ki je obogatil polsko literaturo že z več ko 200 zvezki raznih romanov, pripovesti in potopisov, izdaja sedaj v Lvovu svoje „Wieczory dreždenskie" in v Lipskem svoje „Kartky z podrozy". — V Senne-waldovi knjigarnici v Varšavi izidejo „Powiesci dia mlodziezy" od Severine z Zochowskih Pruszakove. — Slavni zgodopisec W. A. Maciejowski je pred kratkim razglasil v Varšavi „Nowy poglad hi-storiczni na poczatki prawa cywilnego w Europie a osobliwie u Niem-cow i Slowian". — V Wildovi bukvarnici v Lvovu so ravno kar prišli na svitlo „Grodi polskie", kakor je je popisal K. Zavadcky. — Znani polski skladavecDuniecki je zložil novo operetko „Pokusa", ki je v Krakovu jako dopadla. — V zapuščenih spisih slovitega Joahima Lelevela se je našlo, kakor naznanja „Tyodnik nauko wy i literacky", obilo gradiva, sosebno lastnoročnih prepiskov iz raznih grških in latinskih pisateljev, čez 300 drobno pisanih pol. Vrh tega se nahaja v tej zapuščini prepisana gramatika hebrejska in sirijska, črkopisi 30 jutrovih jezikov in očenaš v 70 jezikih in narečjih.
237
Besednik.
Iz Celovca. Letos teče sedmo leto, kar se je bila družba sv. Mohora po sedanjih pravilih v Celovcu ustanovila. Število njenih udov je raslo od leta do leta; prvo leto (1860) jih je bilo 1082, drugo 1200, tretje 1620, četrto 1656, peto 2173, sesto 2719 in letos jih bode precej čez 3000 udov; te dni se natančni imenik sestavi, da pojde v natis. Letos prejmó udje, kakor smo že naznanili: 13. in 14. zvezek „slov. V e cernie", Ciglerjevo pripovest „Kortonica", Rogačevo „Življenje svetnikov in svetnic božjih" (jpoldrugi mesec), z mnogimi podobami ozaljšano, „Kol e dar ček zal. 1867" in, če bo mogoče, „prilike o. Bo-naventure" v Lesarjevi prestavi. Bukve se razpošljejo v prvi polovici prihodnjega mesca; kdor se ni še oglasil pa se še misli, naj se )odviza, imenik pojde vsaj 6. — 7. t. m. v natis. Nadjamo se, da )odo družniki z bukvami zadovoljni, kakor lansko in predlansko leto. Naj romajo družb ine bukve iz roke v roko in širijo med slovenskim narodom pravo krščansko omiko !
Iz Ljubljane. (Vesele in Žalostne prikazni v narodnem Življenji meseca maja 1866.) — c — Zdi se, kakor da bi bil vojni hrup nekako ustavil narodno življenje in hladni, pa kaj hladni, po vsej pravici' rečem mrzli majnik kri nekoliko ohladil živemu gibanju, ki je trajalo meseca aprila; toda temu ni tako, marveč se kaže, da hoče. prav letošnji majnik postaviti čvrsti temelj, na kterega se bode daljo zidalo veličastno poslopje narodne omike ; kajti pred durmi je posvetovanje o važnih ukazih, s kterimi državno ministrstvo, opir^e se na predloge tistega odbora, ki se je bil v deželnem zboru izvolil za posvetovanje o dr. Bleiweisovem predlogu, našemu prečast. konzi-storiju in vodstvu gimnazij alnemu in realkinemu naroča, storiti predloge, kako da se imajo slovenščini širja vrata odpreti v ljudske in srednje naše učilnice. Nadjamo se, da pravica slavno zmaga, če ne po vseh dotičnih večininih predlogih, gotovo pa po konečnem raz-sodku razumnega državnega ministra. Kakor nam je tudi všeč omenjeni ukaz državnega ministra, vendar se nam čudno zdi to, da' imajo govoriti in soditi o tej nam Slovencem sila važni stvari tudi učitelji, kterim je slovenščina malo znana, ali še celo popolnoma neznana. Mi bi gotovo ne hoteli govoriti in soditi o reči, ktere ne umemo, kajti po našem trdnem prepričanji gre vera le izvedencem. Nadjajmo se, da se tega načela poprimejo tudi učitelji, ki ne znajo našega jezika in ki jim niso znane in pri srcu naše potrebe in razmere.-Žalostno bi bilo, ako bi se nam po tej poti nada uničila tako, kakor je majnikova slana pricvrknila marsikteri sadež, ki je obetal bogato žetev. Kako da je okrožnica, ktere je omenil dopis v mesecu aprilu, vsem pravim rodoljubom ranila srce, to se kaže iz tega, da po naših časnikih ni konca ne kraja tožeb o njenih namerah. In to je naše veselje.   Jako nas je pa tudi razveselilo, ko smo iz gotovega vira
238
slišali, da je slavno državno ministerstvo drugačnih misli o ljudskih šolah, kakor naš viši ogleda. — Občni zbor Slov. Matice ne more biti 7. junija, ker mu tisk poročila o njenem delovanji in neke druge okoliščine še ovire delajo. Imenovani dan pa bode 3. odborova seja. Trdinove zgodovine se tiska 6. pola; do občnega zbora bo gotova in. se razposlala.
* Marljivi preiskovavec slovenske zgodovine g. P. žl. Radio je našel v ljubljanskem mestnem arhivu več starih listin, ki se tičejo notranje - avstrijanske vlade. Posebno zanimivo je pismo, v kterem se bere, da je vstanovil nadvojvoda Karol po želji deželnih stanov 1. 1565 notranje-avstrijansko vlado. — Drugo zanimivo pismo pa zadeva oltar sv. Cirila in Metoda, ki so ga kranjski romarji iz Ljubljane in Kranja 1. 1435 v mestu Achen vstanovili.
* Z veseljem beremo po hrvaških listih, piše marljivi „Slovence, da se sedanji škof senjske škofije, prem. Mirko Ožegovic Barlabaševački, zelo prizadeva obnoviti glagolski obred in da se ga duhovni tudi kaj radi poprijemljejo. Ni temu davno, kar je neki novomašnik po tem obredu svojo novo mašo pel. Tudi ljudstvo je tega kaj veselo.   Zares vesela novica !
* Jugoslavenska akademija v Zagrebu utegne v najkrajšem času pričeti svojo delavnost, o kteri želimo, da bode na prid vsem, slovanskim plemenom na jugu. Po nasvetu deželno-zbornega odseka je Nj. veličanstvo z odpisom 9. m. m. za člene jugoslavenske akademije milostljivo potrdilo: dra. J. Bleiweisa, vrednika Novic v Ljubljani; književnika Mirka Bogovića v Zagrebu; V J agi ca, gimn. učitelja v Zagrebu; J. Kuku ljevica, vel. župana zagrebške županije; S. Ljubica, gimn. učitelja na Reci; A. Mažuranića, gimn. ravnatelja na Reci; dr. P. Muhi ca, ravnatelja pravoslavne akademije v Zagrebu; dr. Fr. Račk e ga, šolskega nadzornika v Zagrebu; dr. J. Sub o ti ca, prisednika stola sedmerice v Zagrebu j dr. J. SI o seri a, namestn. svetnika v Zagrebu; književnika B. Su-leka v Zagrebu; J. T orbar j a, ravnateya više realke v Zagrebu j A. Veberja, gimn. ravnatelja v Zagrebu; Ž. Vukasovića, gimn. ravnatelja v Oseku. P. Preradović kot c. k. polkovnik in J. D ani čl 6 kot inostranec nista bila potrjena. Med potrjenimi členi sta eden Slovenec in eden Srb, vsi drugi so Hrvatje; želeli bi si bili med tem številom vsaj dva — tri Slovence in toliko tudi Srbov, da postane akademija v resnici jugoslavenska; sosebno neradi pogrešamo med izbranimi slovečega slovanskega jezikoslovca dr. Fr. Miklošiča na Dunaji.
* Češka glasbena umetnost šteje mnogo sloveČih skladavcevj najbolj slove po svojih čveterospevih : Bendi K., Bergmann J., Blo-dek V., Bradsky F., Blažek Fr., Förster A., Friml V., prof. Förcht-gott, Gemer F., Gregora Fr., Havlasa G., Heller Fr., Hnilička A.," Horak V., Jirges P., Kalousek F., Karlik F., Kavan F., Kittl F., Krejči J., Kfizkovsky, Labler L., Martinovsky J., Méhura E., Micki
239
F., Napravnik E., Nesvadba J., Novaček M., Pala J., Pech H., PI-voda F., Podhorsky, Prochazka, Prucha, Proška V., Slavik K., Smetana F., Šebor K., Smolik O., Sokol J., Suhanek V., Skroup J. N., Tragy Dr., Vašak E., Vasak J,, Winter A., Willich E., Vogl Fr., Vojaček J., Vorel J., Zavital V.
* V Pragi je umrl 28. dne meseca aprila Jan Slavomir Tomicek eden najstarših in najmarljiviših delavcev na književnem polji češkega naroda. Rojen je bil 1. 1806 v Branni in je obogatil češko slovstvo z marsikterim izvirnim ali prestavljenim delom; naj-veče zasluge za češko slovstvo si je pa pridobil s svojo „Češko mluv-nico". Naj v miru počiva! — Dne 10. m. m. je v Lvovu zamrl učeni zgodovinar in jezikoslovec Jan Wagilewicz. Rojen je bil L 1811, — Nedavno je umrl jugosl. pisatelj Vladislav Niko lic in v Rimu sloveči polski rezbar Wl. Oleszczynski. Naj v miru počivajo!
* Dne 2. majnika je bila ??. odbore va seja slovaške matice v turčanskem sv. Martinu. Za leto 1866 prejmó udje II. in III. letnik „Letopisa", II. tečaj „Narodnega Koledarja", „Počtovedo" M, Čulena in „Ovocinar", ki se bode tiskal v 3000 iztisih.
Skakalnica.
Dt-ngoHn Saliferi,
240
Vabilo na naročbo.
s prihodnjim mesecem se prične drugo polletje; zato vabimo . na naročbo vse dosedanje podpornike, kterim je s tem listom polletno naročilo poteklo, pa tudi druge prijatelje naše lepoznanske slovesnosti, da bo mogel „slov. Glasnik" tudi v prihodnje vselej na poltretji poli na svitlo izhajati. Novim naročnikom moremo še z vsemi listi prvega polletja postreči. Kakor doslej bode „Glasniku" tudi v prihodnje prva skrb, da ustreže svojim podpornikom s prav zanimivim lepoznanskim in podučnim berilom. Polletna cena mu je s poštnino vred 1 gld. 50 kr., za učence nižih in viših šol pa za vsacih 10 iztisov 12 gld. Naročila prosimo, če je le mogoče, še pred koncem tekočega, naročnino pa vsaj do konca prihodnjega meseca; zastran naročilnih zastankov ponavljamo že enkrat zastavljeno prošnjo. Kdor izmed dijakov želi o šolskih počitnicah liste na svoj ; dom prejemati, naj nam pošlje vsaj do 20. julija svoj popolni nadpis 8 poslednjo pošto (dvakrat pisan, da se more ??? na zavitek pritisniti). Naj najde „slov. Glasnik" tudi v sedanji, lepoznanski literaturi jako neugodni dobi med Slovenci potrebne podpore!
V Celovcu 1. junija 1866. Vredniitvo,
Vabilo na Naročbo Drobtinic.
Razun bukvić družbe sv. Mohora in ljubljanskih „Novic" ga ni slovenskega dela, da bi se bilo bolj razširilo med slovenskim narodom, kakor „Drobtinice"; ravno je minulo 20 let, kar so je nam ustanovili nepozabljivi knezoškof Slomšek. Vsako leto so nam prinesle obilo lepe podučne tvarine za prosto ljudstvo slovensko in tudi letošnje razvesele Slovence z lepo zalogo raznovrstnega mičnega berila; med drugimi znamenitimi rečmi bodo obsegale še osem mision-skih pridig od rajnega Slomšeka, životopise goriškega nadškofa J. Wallanda in slovenskega pisatelja M. Stojana, popis si. božje poti v Rušah z mnogotero tehtno zgod. črtico, spis „slovenščina v sodnijah", od dr. Srnca itd. itd. Po naročilnem poti veljajo Drobtince trdo vezane 1 gld., mehko vezane pa 90 nkr. Naj si te koristne nove bukve naroče vsi slov. rodoljubi !
Imenik éaet. naročnikov. Za celo leto so se naroČili in za-nj plačali: 167. V. Zadravec, gradski kapetan v Varaždinu; 168. J. Francelj, realn. učitelj ? Varaždinu; 169. J. Kosec, kapl.^ na Igu; 170. J. Vidrih, gimnazijalec v Celovcu; 171. J. Levičnik, fuž. in uč. v Železnikih; 172. J. Wieser, bogoslovec v Celovcu; 173. Ščitomir Wilcher v Prezidu; 174. Val. Handele, gimn. učitelj v Karlovcu.
Listnica. G. J. P. v L. Hvala; prihodnjič; g. J. R. v B. Ni za rabo; g. D. K. v N. m. V kratkem se porabi; g. D. T. pri sv. J., J. P. in P. L. v L. .Hvala ; prihodnjič ; g. A. K. v L.   Kmalo pismeno ; g. J. T. v T. Kmalo pismeno.
Vredil in založil A. Janežič v Celovcu. Natisnil Jož. Blaznik v Ljubljani.