POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 23, 7. JUNIJ 2002, CENA 259,00 SIT KNJIŽNICA m CELJE GRAVERSKO SEME OBJESTNOST V ZRAČNEM PROSTORU (stran 5) [mi [JVtus Z UU, p* " sN00032 ALENKA AVBERŠEK V primerjavi s slovenskim povprečjem in drugimi regijami je savinjsko-šaleško gospodarstvo relativno uspešno ŠTEVILKA BOJAN POLIČNIK Rad bi sestavil rodovnik Remša-kovih prednikov in preučil zgodovino kmetije Detergent Ariel, 2 vrsti, 3 kg 2.O.O., Cesta na Lepo Njivo 2, Moznjt supe.fi. cena j supeJi ceKQ; rio A\ ,e F' adruga mozirje Zadruga Mozi z Mercatorjem iznih poslovalnicah z živili do 13.6. 2002 Rezani lignji, 300 g Ajvar, 650 539,00 SIT Posebna salama, I kg ' < sl jmmmmm 814,00 SIT Sadni jogurt, 180 Kava Buoncaffe, mleta, 100 g Družinski sladoled. 1000 ml 84,00 SIT 299,00 SIT j Detergent Ariel, 3 vrste, 1,5 I 1.289,00 SIT PTđnal Telefon: 03/83 83 10® Franček Grudnik s.p., Šmikiavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure VROČA AKCIJA H! ZA PRIDNE ŠOLARJE IN OSTALE, KI POTREBUJETE KVALITETEN RAČUNALNIK !!! EXAM PLUS Celeron 1.2GHz - O/P QDI Advance 10T, ATA100, Tuai - CPU Intel Celeron 1,2G BOX -RAM 128MB SDR PC133 - VGA ATI Rage 128 Pro 32MB SDRAIVI j - F/M Motorola 56k PCI v.90 Flex int. | -FDD SONY 3,5" 1,44MB - HDD WD WD200EB,20GB,5400rpm,i - CD ROM 52xhitrost - ohišje ATX MIDI Tower - tipkovnica Genius - miš GENIUS NetScroll+ PS/2 1 - podloga - KNJIGA MOJ PRVI PC cena 105.240 SIT BASIS 800MHz,128ME 20GB... samo 87.490 Š Izkoristite I DARILNI BON ZA 10.000SIT. Velja do 30.6.2002. 1 Pogoji znani v naši trgovini. EXTENSION PLUS Pentium 4,1.6GHz - O/P Shuttle MV42N,VIAP4M266,P4,S - CPU Intel P4 1,6GHz BOX - DDR 256MB PC266 - VGA ATI Rage 128 Pro 32MB SDR _____ - FMM010 F/M Motorola 56k PCI v.90 Flex int. - FDD SONY 3,5" 1.44MB - HDD WD WD200EB,20GB,5400rpm,ATA100 - CD ROM 52xhitrost - ohišje ATX MIDI Tower - tipkovnica Genius - miš GENIUS NetScroll+ PS/2 - podloga - KNJIGA MOJ PRVI PC cena 143.880 SIT PRODAJA NA OBROKE (s Kreditno kartico KARANFA, EUROCARD in UGODNIM BANČNIM POSOJILOM NLB) OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad Občina Gornji Grad objavlja, na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem vObčini Gornji Grad (Ur. gl. občin št. 7/97) JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM Na javni razpis za dodelitev socialnega stanovanja vnajem se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje 1. SPLOŠNE POGOJE • da ima državljan stalno prebivališče in prebiva vObčini Gornji Grad, • da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik stanovanja ali počitniške hiše oz. druge nepremičnine, • da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja, • da prosilec ali kdo izmed družinskih članov ni lastnik ali solastnik podjetja oz. nosilec obrti • da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji. 2. MERILA • Višina mesečnega dohodka na družinskega člana nesme p višine, ki znaša: • za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne pi: • za otroka od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta, 34% po plače, • zaotrokeod 15.letastarostidozaključkarednegašolanja4L ne plače, • za odrasle 52% povprečne plače. Povprečna bruto plača za obdobje november 2001 -januar20C 231.796,00 SIT. Interesenti, ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje in merila in želi ridao ali zamenjati socialno stanovanje morajo predložiti: • vlogo z opisom bivalnih razmer • potrdilo o prejetem bruto osebnem dohodku za obdobje november2001 - januar 2002, od vseh članov družine (skupnei gospodinjstva) in ostalih denarnih prejemkih pridobljenih vome nem obdobju, • potrdilo o premoženjskem stanju, številu družinskih članov, • potrdilo o državljanstvu (fotokopijo osebne izkaznice), • najemno oz. podnajemno pogodbo, • potrdilo o dobi stalnega prebivanja v Občini Gornji Grad. Javni razpisse razpisuje za trenutno dve nezasedeni garsonjeri: - garsonjera, Attemsovtrgšt.23, vizmeri33.18m , - garsonjera, Novo naselje 2, v izmeri 26.19 m - in za ostala stanovanja, ki se bodo eventuelno sprostila in bodo vseljiva v letu 2002/2003. Vloge za priglasitev na javni razpis interesenti pošljejo na naslov OBČINA GORNJI GRAD, Attemsov trg 3,3342 GORNJI GRAD s pripisom javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj, najkasneje do 24.06.2002. Prijave na javni razpis, prispele po navedenem roku ne bodo upoštevane. Občina bo, po komisijskem ogledu stanovanjskih razmer in na podlagi točkovnih zapiskov, najkasneje v roku 60 dni po objavi razpisa določila občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj. Veljavnost liste bo v veljavi za leto 2002 oziroma do novega razpisa. Vsi udeleženci javnega razpisa za pridobitev socialnega stanovanja bodo o uvrstitvi na prednostno listo pisno obveščeni. Tretja stran OSREDK i# KNJimCA CZLJJ Pridejo dnevi, ko se človeku vse povzpne čez glavo in bi najraje odšel nekam, kjer ga nakopičeni problemi In obveznosti ne bi več dosegli. Koko lepo bi bilo zadihati s polnimi pljuči in se prepustiti blagodejnemu vplivu mirnega okolja! Toda največkrat ne znamo najti prave možnosti za urico ali več odmora, pač pa ujeti v neskončno »podganjo dirko«, kot to imenuje avtor knjižne uspešnice Bogati očka, revni očka Robert Kiyosaki, drvimo iz dneva v dan, iz meseca v mesec, izleta vieto... Žene nas želja, da bi zaslužili več, da bi si z zasluženim kupili več, da bis tistim več zadovoljili več naših potreb in da bi nekega dne... Toda nekega dne ni od nikoder. Čas teče, mi pa nekega dne nikoli ne dosežemo, čeprav postajamo vsak dan starejši in vsak dan bližje koncu naše poh. Ste se že kdaj vprašali, kako bo, ko boste nekega dne ocenjevali pot, kiste je prehodili? Si boste takrat rekli: »To je bilo življenje vredno življenja!« ali pa boste objokovali zamujene trenutke, ko bi lahko uživali v življenju? Robert Kiyosaki pravi: »Vsi imamo dva čudovita darova: svoj um in čas. Sami se odločimo, kaj bomo z njima počeli. Kadar prejmete denar, je samo od vas odvisno, kaj boste z njim storili. Lahko ga lahkomiselno zapravite - v tem primeru boste revni. Lahko ga vložite v obveznosti do virov sredstev-pristali boste v srednjem razredu. Čepa denar vložite v svojo izobrazbo in se naučite, kako oplemenititi sredstva, boste postali premožni. Izbira je vaša in samo vaša. Vsak dan, z vsakim dolarjem, se odločite, ali boste revni ali bogati ali nekje vmes. To znanje posredujte otrokom. Tako jih boste pripravili na resnični svet. Nihče drug jih ne bo. Prihodnost vas in vaših otrok je odvisna od vaših današnjih - ne jutrišnjih - odločitev. Želim vam veliko bogastva in ogromno sreče v tem čudovitem darilu, ki mu pravimo življenje.« Odkar se ukvarjam tudi s premoženjskim svetovanjem, spoznavam, koliko ljudi ima neznosno lahkomiseln pristop do svojega življenja. Mislijo, da investirajo, v resnici pa si ustvarjajo stroške. Ljudje se še vedno zanašajo na državo, da jim bo pomagala v kritičnih trenutkih, in nanjo prelagajo odgovornost za svojo usodo. Svoj zgrešen način razmišljanja prenašajo na svoje otroke, namesto da bi v celoti prevzeli odgovornost za svoja dejanja nase. Ne vidijo, dajim proti koncu njihove življenjske poti grozi bankrot, saj bodo ostali brez zadostnih sredstev za preživetje. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Najprej ozavestiti ljudi, da so sami odgovorni za svojo prihodnost, in jih nato naučiti, kako dolgoročno poskrbeti za svojo eksistenco. In nenazadnje - kako obogateti.1 A pot do bogastva se lahko začne šele takrat, ko za svoje sedanje stanje nehajo kriviti občino, državo, Kučana, Drnovška, Peterleta, Rodeta, Busha, teroriste Al Kaide... Pozdravljena, odgovornost! (§) Ob tednu gozdov: Srečanje upokojenih in aktivnih gozdarjev................11 85-letna Marija Točaj: Za rojstni dan soji pripravili čudovito presenečenje..16 Leva scena: Raversko seme je padlo na plodna tla tudi v Zgornji Savinjski dolini...18 Na naslovnici: Srečanje gozdarjev v Logarski dolini IZ VSEBINE: Aktualno: Radiaktivni odpadki v naši dolini?.4 Akcija opusti in zmagaj: Mladi se škodljivosti kajenja še ne zavedajo.............4 Objestnost v zraku: Prenizko letenje športnega letala nad Juvanjem................5 Gospodarstvo: Potrebujemo razvoju in podjetništvu prijaznejše okolje.6 Kultura: Mednarodni likovni simpozij v Logarski dolini........9 Galerija "Steki" Gornji Grad: Samostojna razstava slikarke 10 ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 23,7. Junij 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglaseje potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za ^naslednje trimesečje. RADIOAKTIVNE ODPADKE V MOZIRJE ALI NA REČICO OB SAVINJI Denar v zameno za strah pred nepoznanim V Sloveniji se dnevno ustvarjajo ogromne količine odpadkov. Tudi radioaktivnih. Ti nastajajo v industriji, znanosti, medicini, glavni vir pa je seveda jedrska elektrarna Krško. Država že dalj časa išče ustrezna mesta, na katerih bi bilo mogoče varno deponirati radioaktivne odpadke. Visoko radioaktivni, ki nastajajo v samem jedrskem reaktorju v Krškem, se skladiščijo na območju elektrarne, srednje in nizko radioaktivni odpadki pa se trenutno skladiščijo v začasnem skladišču. In to skladišče je potrebno v doglednem času zamenjati z ustreznejšim in varnejšim. Nizko in srednje radioaktivne odpadke predstavljajo oblačila delavcevvelektrarni, v medicini, znanosti, orodja, ki se uporabljajo ob rokovanju z radioaktivnimi snovmi in podobno. Srednje radioaktivni odpadki pa so filtri, skozi katere se filtrira voda, ki ohlajuje jedrski reaktor. Vsi ti odpadki se najprej zbirajo v 200 litrskih kovinskih sodih. Ti se nato stiskajo in trije stisnjeni se dajo v tri metre visoke kovinske sode. Ti veliki sodi se nato po več skupaj betonirajo v kocke, 300 let. Toliko je namreč doba, ko se radioaktivnost zmanjša do dovoljene mere, Mediatorka Margareta Jeraj Kunc, ki je nekakšen povezovalni člen med investitorji skladišča in Posebna projektna skupina je izdelala karto možnih lokacij odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Iz nje je razvidno, da skoraj celotno območje občine Mozirje zadostuje geološkim, seizmološkim in drugim pogojem, ki morajo biti izpolnjeni za gradnjo tovrstnih odlagališč. lokalnimi skupnostmi, je na 27. redni seji mozirskega občinskega sveta k sodelovanju povabila občino Mozirje. Posebna projektna skupina je namreč izdelala karto možnih lokacij odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Iz nje je razvidno, da skoraj celotno območje občine Mozirje zadostuje geološkim, seizmološkim in drugim pogojem, le-te pa se nato na ustreznem prostoru znova kimorajobitiizpolnjenizagradnjotovrstnihodla-zalijejo s posebnim betonom. V primeru gališč. nadzemne deponije se nato vse skupaj zasuje z V primeru, da se mozirska občina odloči za 12 metri zemlje, kar mora nato stati naslednjih sodelovanje v projektu in izbere ustrezno ob- močje, pridejo na vrsto strokovnjaki. Le-ti naslednja tri leta raziskujejo primernost izbrane lokacije. Po nekako treh letih raziskav se lokacija sprejme ali zavrne. Lokalna skupnost začne ob vstopu v projekt prejemati finančno nadomestilo zaradi omejenega gibanja na izbranem območju. V primeru, da bi se odločili za nadzemno skladišče, bi območje obsegalo sedem, v primeru podzemnega odlagališča pa štiri hektare. Lokalna skupnost lahko v primeru pristopa v projekt iz njega v vsakem trenutku tudi izstopi. To je njena zakonska pravica. Pred občani občine Mozirjeje sedaj veliko vprašanje. Potrebno se bo izreči za ali proti ponujeni možnosti. Vsekakor se bo potrebno vprašanja lotiti tehtno in poiskati ustrezne argumente, s katerimi se bodo zagovarjale sprejete odločitve. Kakšne bodo, bo odvisno od vseh občanov, ki se jim bo zdelo vredno pristopiti k razpravam, ki bodo sledile v prihodnje. Benjamin Kanjir USPEŠNA AKCIJA OPUSTI IN ZMAGAJ w ___ __ Število odraslih kadilcev upada, mladi pa se škodljivosti kajenja še ne zavedajo Nacionalna raziskava o življenjskem slogu je pokazala, da v celjski regiji kadi slabih 23 odstotkov odraslih med 26. in 65. letom starosti. V Sloveniji sicer kadi iz leta v leto manjši delež odraslih ljudi. Tako je leta 1991 kadilo 42 odstotkov odraslih, leta 1995 slabih 38 odstotkov in leta 1998 le še 28,5 odstotka odraslih prebivalcev, podobni podatki pa so veljali tudi za celjsko regijo. Žal je situacija med mladimi mnogo manj razveseljujoča. Redno kadi kar 23 odstotkov 15-letnikov. Le 38% vprašanih dijakov prvih letnikov srednjih šol še nikoli ni kadilo. Mladi močno podcenjujejo posledice kajenja: le polovica jih je prepričana, da pomeni redno kajenje škatlice cigaret dnevno resno tveganje za zdravje. Omenjena anketa o življenjskem slogu odraslih prebivalcev naše regije iz leta 2001 je pokazala, da je med sedanjimi odraslimi kadilci kar68% takšnih, ki si želijo prenehati kaditi. V razvitih državah poročajo, da 90% kadilcev uspe s svojo kadilsko razvado opraviti samih, med preostalimi desetimi odstotki kadilcev pa so tisti, ki potrebujejo pomoč. Možnih metod je več: skupinsko odvajanje, individualna strokovna svetovanja, hipnoza, akupunktura, nikotinski žvečilni gumi, nikotinski obliži... Na Celjskem do letos ni bilo na razpolago skupinske metode za odvajanje od kajenja, v času od 23. aprila do 28. maja pa je takšna skupi- na zaživela na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Vodila jo je zdravnica mag. Damjana Podkrajšek. V okviru mednarodne kampanje Opusti in zmagaj so zbrali prijave in izpeljali šestteden-sko skupinsko odvajanje od kajenja. Rezultati skupine so zelo vzpodbudni. Damjana Podkrajšek: » 14 od 16 udeležencevje popolnoma prenehalo s kajenjem in vztrajajo že 30. dan brez cigarete. Gre za ljudi srednjih let, ki so pred kampanjo pokadili od 15 do 50 cigaret dnevno. Pred kampanjo so kadili v povprečju 30 let, najkrajši kadilski staž je bil 17 let, najdaljšega pa je imel gospod s 50-letno zgodovino kajenja. Eden izmed udeležencev akcije je izračunal, da je s cigaretami do sedaj zapravil že šest milijonov tolarjev. Sklenil je, da bo prihranke, od 2. maja dalje, ko ne kadi več, vložil v dodatno pokojninsko zavarovanje.« Vsi udeleženci akcije so imeli znake odvisnosti od nikotina, potrebovali so veliko volje, da so se 30 dni upirali želji po cigareti. Štirinajstim je uspelo, ker so se odločili opraviti s svojo razvado, ker so imeli podporo skupine in družine ter so se redno udeleževali delavnic. Na njih so pridobili znanje o tem, kako se boriti proti skušnjavi z imenom cigareta, osvojili so veščine, potrebne, da rečeš »ne« sebi ali znancu, ki ti ponudi cigareto. Naučili so se nekaterih enostavnih tehnik sproščanja in se poučili o dobrih prehranskih navadah. V praksi so spoznali koristnost telesne dejavnosti. Večina izmed njih seje v času odvajanja od nikotina začela vsakodnevno rekreirati. Franci Kotnik Izjavi nekdanjih kadilcev, ki jima je v skupini uspelo prenehati kaditi: Danica: »Uspelo mi je prenehati kaditi in istočasno še obdržati telesno težo. V naslednjih mesecih se bom še bolj posvetila zdravemu načinu prehranjevanja in rekreaciji, saj bi rada še več naredila za svoje zdravje.« Miro: »Čutim potrebo, da se s skupino še srečujemo. Predlagam, da se dobivamo vsaj enkrat na mesec. Tako bo več šans, da dobro navado ohranimo.« PRENIZKO LETENJE ŠPORTNEGA LETALA POVZROČILO PANIKO IN OSTALO BREZ RESNIH POSLEDIC Objestnost v nekontroliranem zračnem prostoru Neodgovorno ravnanje je že marsikomu naprtilo kup nevščečnosti z bolj ali manj tragičnimi posledicami, ki velikokrat postanejo vredne premisleka šele po katastrofi. (Pre)nizko letenje pilota motornega letala piper, ki je last Aerokluba Gorenje Velenje, nad Juvanjem je seveda imelo določen namen, ki pa težko opraviči možne posledice. Koje pilot krožil z letalom nad gostiščem Prodnik, je s propelerjem in pokrovom motorja pretrgal štiri vodnike električnega daljnovoda. Očividci izvedenega manevra vedo povedali, da je ob stiku z zemljo električna napetost dobesednosikala in preskakovala,ase na srečo tudi umirila brez hujših posledic. Dobršen del Zgornje Savinjske doline je za nekaj časa ostal brez elektrike, na letalu in elekfroobjektih pa je nastalo za tri milijone škode. podvržen pregledom za potrditev plovnosti, ki tudi spada v pristojnost Uprave za civilno letalstvo. Glede nadzora letenja imajo posebna pooblastila letalski inšpektorji, ki delujejo v okviru prometnega inšpektorata. Pravila so torej jasna. Do tridesetega junija se licence izdajajo na podlagi pravilnika o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo članov posadke letal, po tem datumu pa bodo lahko piloti pridobili licenco Letalo, ki se je zaradi prenizkega letenja zapletlo v električne vode, je moralo prisilno pristati na radmirskem polju (foto: Ciril M. Sem) Za odpravo posledic in povračilo škode bodo poskrbeli pristojni organi, nas pa je zanimalo, kdo pravzaprav nadzira kontrolo letenja "zračnih mušic", ki znajo biti, iz zadnjega primera je to več kot očitno, hudo nadležne in celo nevarne. "Letenje športnih pilotov se ne kontrolira v smislu nadzora ali vodenja zračnega prometa, dokler ne letijo v nadzorovanem zračnem prostoru. Letenje v nadzorovanem zračnem prostoru pa vodi center za vodenje zračnega prometa. V Sloveniji opravlja to dejavnost Uprava RS za civilno letalstvo preko območnega centra za vodenje zračnega prometa v Ljubljani in letaliških kontrol letenja na mednarodnih letališčih," pojasnjuje Sabina Kocjan z Uprave RS za civilno letalstvo. "To seveda ne pomeni, daje letenje športnih letal brez nadzora," opozarja Kocjanova. Piloti letal morajo imeti veljavno licenco, kar pomeni redno izpolnjevanje pogojev za pridobitev, ohranitev in podaljšanje licence pilota. Tudi sam zrakoplov je redno samo na podlagi pravilnika o licenciranju letalskega osebja - pilotov. Ob letalskih vragolijah nad Juvanjem se samodejno postavlja vprašanje dopustne meje letenja, ki ob normalnih pogojih zagotavlja varnost letalu in ne ogroža objektov pod sabo. "Najnižja dopustna meja za letenjeje 150 metrov nad terenom zunaj naseljenih območij in 300 metrov nad naseljenimi območji. Obstajajo še območja, kjer so omejitve letenja določene administrativno. Višina letenja je omejena nad območjem Triglavskega narodnega parka, kjer se lahko leti nad višino 3600 metrov nadmorske višine." In glede konkretne odgovornosti pravi Kocjanova: "Nad letenjem v nenadzorovanem zračnem prostoru ni nadzora. Letenje se odvija po univerzalnih pravilih letenja, le da v nenadzorovanem zračnem prostoru pilot letala ne dobiva navodil za letenje od kontrolorjev zračnega prometa." Pogoji za letenje so torej jasni in večinoma prepuščenizdravi presoji pilotov športnih letal. Primeri ko piloti preceni- jo svoje zmožnosti in slabo ocenijo okoliščine letenja, so na srečo redki, vendor ob vseh nepredvidljivih posledicah, ki lahko sledijo, še vedno prepogosti. Kot rečeno, so za nadzor letenja pooblaščeni letalski inšpektorji, prijavo na prometni inšpektorat pa lahko naslovi vsak posameznik, če meni, da so bila v danem primeru kršena pravila letenja, ogrožena varnost ljudi ali povzročena materialna škoda. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Kaj kurijo v tovarni ivernih plošč? Člani občinskega sveta občine Nazarje so osrednji del 28. redne seje, ki so jo opravili prejšnji četrtek, namenili razvojnim vprašanjem. Sprejeli so odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, z novima aktoma o oskrbi s toplotno energijo iz daljinskega ogrevanja pa so ažurirali dosedanja določila in postavili temelje za širitev toplovodne mreže v Nazarjah. Prvo obravnavo odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine so svetniki opravili že konec oktobra leta 1999, v vmesnem obdobju pa so potekala naporna usklajevanja z ministrslvom za okolje in prostorter ministrslvom za kmetijslvo, gozdarstvo in prehrano. Po besedah tajnika Jožeta Štiglica je občini uspelo doseči soglasje za skoraj vse predlagane spremembe, omenjenim planom pa bodo sedaj sledili prostorski ureditveni pogoji oziroma ureditveni načrti. Člani občinskega sveta so v razpravi znova izpostavili potrebo po pridobitvi parcel za stanovanjsko gradnjo, takšno usmeritev pa zagovarja tudi župan Ivan Purnat. Odlok o oskrbi s toplotno energijo iz daljinskega ogrevanja in Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega omrežja je Občina Nazarjeimelažedoslej,vendarstabila novaakta potrebnazaradi preregistrac-ije podjetja Dom Nazarje v javno podjetje, uskladitveterminologije z energetskim zakonom in prilagoditve določil dejanskim tehničnim karakteristikam toplovodnega sistema. V Nazarjah naj bi po dolgotrajnem čakanju zaradi finančnih težav državnega proračuna v prihodnjihtednih končno začeli sširitv-ijo mreže daljinskega ogrevanja v naselju individualnihstanovanjskih hiš. Zaradi poenostavitve in pocenilve krajevnih volitev so se svetniki odločili za ustanovitev krajevnih odborov, ki bodo nadomestili sedanje svete krajevnih skupnosti. Njihova vloga bo posvetovalna, sestavljali pa jih bodo izvoljeni člani občinskega sveta in predsedniki društev v posamezni krajevni skupnosti. V krajevnih odborih naj bi bila zastopana vsa naselja z območja KS, mandat predsednika in članov odborov pa bo vezan na mandat občinskega sveta. Občina Nazarjeboskupajzobčinama Mozirje in Gornji Grad skušala pridobiti finančna sredstva ministrstva za kmetijstvo za sofinanciranje vzpostavitve trženja domačih pridelkovvdolini, nazorski občinski svet pa je na omenjeni seji sprejel tudi sklep, da na podjetje Glin Pohištvo naslovi vprašanje, kaj so v zadnjem letu dni postorili glede zmanjšanja onesnaževanja okolja. Ob lanskoletnem razburjenju javnosti zaradi kurjenja kostne moke in živalskih maščob v tovarni ivernih plošč je vodstvo Pohišlva obljubilo, da bo občino redno obveščalo o nadaljnjih sanacijskih postopkih, vendar je vse ostalo zgolj pri besedah. Govori se, da v »iverki« že nekaj časa ne kurijo več živalskih maščob ampak odpadno olje, količine lesnega prahu v okolici tovarne pa zbujajo sum, da znova kurijo tudi to gorivo, čeprav so lanske meritve pokazale, da onesnaževanja zraka v tem primeru presega dovoljene vrednosti. Franci Kotnik UPRAVNI ODBOR SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE Potrebujemo razvoju in podjetništvu prijaznejše okolje 15. redna seja upravnega odbora območne gospodarske zbornice prejšnji ponedeljek je bila namenjena obravnavi poslovnih rezultatov v letu 2001 in seznanitvi s programom ukrepov, ki jih je za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti pripravilo ministrstvo za gospodarstvo. Člani upravnega odbora so se sestali v prostorih Vegrada, tretjega največjega gradbenega podjetja v Sloveniji, ki je specializirano za visoke gradnje. Vegrad je skupaj s svojimi hčerinskimi podjetji lani ustvaril okroglih 20 milijard tolarjev realizacije, od tega štiri petine v Sloveniji, preostanek pa v tujini. Glavna direktorica Hilda Tovšakje izpostavila problematiko prodajnih cen, ki so padle za 15 do 20 odstotkov, vzporedno s tem pa se povečujejo obveznosti, še posebej dajatve državi in socialne pravice. Analizo poslovnih rezultatov sav-injsko-šaleškega gospodarstva je izdelala direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek. Če odmislimo negativne posledice zaradi realne ocenitve vrednosti osnovnih sredstev v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj je regijsko gospodarstvo v letu 2001 poslovalo bolje kot leto poprej, saj je skupni dobiček v višini 2,7 milijarde tolarjev za 320 milijonov presegel predlanskega. Gospodarstvo Zgornje Savinjske in Šaleške doline je 35 odstotkov realizacije izvozilo, štiri največje družbe pa so ustvarile kar 89 odstotkov skupnega izvoza regije. Deset največjih družb v regiji po številu zaposlenih: - Gorenje d.d. Velenje - Premogovnik Velenje d.d. - Era d.d. Velenje -Vegrad d.d. Velenje - Gorenje Notranja oprema d.d. Velenje - HTZ Velenje IP d.o.o. -Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. - Gorenje IPC d.o.o. Velenje -BSH Hišni aparati d.o.o, Nazarje - Elektronika Velenje d.d. V primerjavi s slovenskim povprečjem in drugimi regijami je sav-injsko-šaleško gospodarstvo, ki je lani v povprečju zaposlovalo 20.537 delavcev (808 več kot leto poprej), relativno uspešno. Regija kot celota je v letu 2001 s 4,4% zaposlenih v primerjavi z vsemi zapos- lenimi v slovenskih gospodarskih družbah ustvarila štiri odstotke dodane vrednosti, 1,8% dobička in 11,4% skupne slovenske izgube. Produktivnost v regiji za osem indeksnih točk zaostaja za poprečjem Slovenije. Člani upravnega odbora so v razpravi izrazili zadovoljstvo nad doseženimi rezultati v primerjavi z državnim povprečjem, ne pa v primerjavi s konkurenco. Kot največje ovire pri izhodu iz sedanje situacije so navedli inflacijo, nekonkurenčne vire financiranja za tekoče poslovanje in razvoj, visoke davke in pomanjkanje odličnih kadrov. K temu dodajajo svoj negativen vpliv tudi vedno večje in dražje socialne pravice ter pomanjkanje sredstev za stimulativno nagrajevanje mladih strokovnjakov. Tokratne seje upravnega odbora seje udeležilatudi državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo mag. Mateja Mešl. Pritrdila je nujnosti ureditve finančnega okolja in delovno-pravne zakonodaje, na kritike članov upravnega odbora, da država nima posluha za gospodarstvo, pa se je vprašala, kdo je pravzaprav država. Poudarila je, da to ni nobena od vladnih institucij posebej, ampak gre za aparat in združevanje interesov, nenazadnje tudi za lobiranje, še posebej ko gre za vprašanja v zvezi s finančnimi sredstvi. Pri tem je bistveno premalo povezovanja preko razvojne agencije, gospodarske in obrtne zbornice ter ostalih oblik združevanja. Mateja Mešl je predstavila tudi pro- gram ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006, ki v svoji vsebini zajema tri programe: znanje za razvoj, izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in spodbujanje podjetništva ter izkoriščanje podjetniških priložnosti. Cilj programa Znanje za razvoj je krepitev sposobnosti za obvladovanje tehnološkega napredka kot glavnega vira povečevanja produktivnosti dela in nacionalne konkurenčnosti v globalnem prostoru. Program Izboljšanje konku-rečnih sposobnosti podjetij je usmerjen v krepitev ključnih dejavnikov konkurenčnih prednosti podjetij v pogojih globalne konkurence, ki omogočajo kar največjo inovativnost in podjetniško ravnanje zaposlenih ter strategijo stalnih sprememb v proizvodnem postopku, proizvodu in načrtovanju. Cilj programa Spodbujanje podjetništva in izkoriščanje podjetniških možnosti je pospešitev trenda nastajanja novih podjetij z ustvarjanjem stimulativnega okolja in podpore novim investicijam. Gospodarstveniki so v razpravi podprli predstavljene ukrepe in hkrati poudarili, da se zavedajo, da je obvladovanje ekonomike in racionalne organiziranosti znotraj podjetij njihova domena. Odločno pa so opozorili, da od države tako na nacionalnem kot na regionalnem nivoju pričakujejo zagotovitev konkurenčnih virov financiranja, z Evropsko unijo primerljivo pravno regulativo in razvoju ter podjetništvu prijaznejše okolje. Pri uveljavljanju teh zahtev računajo na lobistično in pogajalsko vlogo vodstva gospodarske zbornice, združenj in strokovnih služb GZS, v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije in Ministrstvom za gospodarstvo. Šaleški župani Srečko Meh, Milan Kopušarin Ivan Rakun, ki so se tudi udeležili seje, so k navedenemu dodali še nujnost sprememb financiranja občinskih proračunov in razvojnih pristojnosti občin. Danes je ta vloga ozko omejena na lokalno infrastrukturo. Obvezno je treba nadaljevati tudi z Deset največjih družb v regiji po prihodku: - Gorenje d.d. Velenje -Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. - Era d.d. Velenje - Premogovnik Velenje d.d. -Vegrad d.d. Velenje - BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje - Elektronika Velenje d.d. - Gorenje GTI d.o.o. Velenje - Gorenje Notranja oprema d.d. Velenje - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga z.o.o. Mozirje aktivnostmi povezovanja znotraj regije in navzven, kar pomeni iskati nove vsebine partnerskega sodelovanja in kooperiranja,to pa bo osrednja tema letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva. Franci Kotnik IZVOZNIKI SAŠA REGIJE 2001 BSH Hišni aparati Nazarje 11% Elektronika Velenje 8% Gorenje d.d. Velenje _ 67% Gorenje Notranja oprema 3% Glin K&M Nazarje 1% Vegrad Velenje 1% 1 Elkroj Nazarje 1% MOZIRJE, NAZARJE Krajevna urada ostaneta Na Upravni enoti Mozirje so pred koncem lanskega leta napovedali ukinitev krajevnih uradov na Rečici ob Savinji in Nazarjah, ki naj bi vrata za občane zaprla z novim letom. Razlog naj bi bil v premajhnem številu opravljenih storitev in bližina Mozirja, ukinitvi pa so poleg obeh županov ostro nasprotovali tudi nazorski in mozirski občinski svetniki. Upravičenost obstoja obeh krajevnih uradov so preučili tudi v ministrstvu za notranje zadeve, uradu za organizacijo in razvoj uprave in v mnenju, ki gaje v imenu državnega sekretarja dr. Grega Viranta podpisala državna podsekretarka mag. Polona Kovač, zapisali, da naj navedena krajevna urada do nadaljnjega še naprej obstajata ter v okviru možnosti nudita upravne storitve državljanom pri uresničevanju njihovih pravic in pravnih koristi. Na ministrstvu so prepričani, da je najbolj smotrno in pravno korektno, da se problematika vseh krajevnih uradov v Sloveniji ureja sistemsko, po enakih merilih in sočasno po lokalnih volitvah, torej konec leta 2002. Načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek je že pred časom napovedal, da bo odločitev, ki bi omogočila nadaljnji obstoj obeh krajevnih uradov, politična, saj po vseh strokovnih merilih obstoja ne opravičujeta. Mozirski župan Jože Kramer odločitve ministrstva ni želel komentirati, znano pa je, da bodo na Rečici matični urad v kratkem prestavili v prostore stare osnovne šole. V šoli naj bi dobila prostortudi krajevna skupnost, z mozirsko upravno enoto pa bodo vzpostavili računalniško povezavo. Savinjčan 27. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA MOZIRJE Svetniki kritično o poslovanju javnih zavodov Majska seja mozirskega občinskega sveta je minila v razpravljanju o delovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Mozirje. Uvodoma so sprejeli tudi informacijo mediatorke Margarete Jeraj Kunc, o možnostih skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju mozirske občine. Računovodkinja Marta Poznič je v nadaljevanju seje svetnikom predstavila premoženjsko bilanco občine na zadnji dan lanskega leta. Ta znaša slabi dve milijardi in pol tolarjev. Veliko je bilo že zapisanega o revizijskem poročilu računskega sodišča. Nepravilnosti, ki so se pojavljale v delovanju in financiranju določenih projektov, pa so sedaj odpravljene. Tako so strokovni delavci računskega sodišča zapisali v porevizijskem poročilu, ki je bilo izdano na osnovi ukrepov, ki so sledili prvemu poročilu. Popravljeni ukrepi, ki jih je občina izkazala v odzivnem poročilu, so namreč zadovoljivi in bodo v prihodnje preprečevali nepravilnosti pri investicijah in zadolževanju. Glavni del tokratne seje je bil namenjen pregledu delovanja javnih zavodov. Tako so direktorji in direktorice predstavili delovanje javnega zavoda Lekarna Mozirje, Centra za socialno delo Mozirje, javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda občine Mozirje in v okviru njega Vrtca Mozirje ter OŠ Rečica, vzgojno izobraževalni zavod OŠ Mozirje, Zavod za kulturo Mozirje in javni zavod Zgomjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Zavodi so dobro strokovno organizirani in predstavljajo nenadomestljive in nujno potrebne dejavnosti. Seveda pa se skoraj pri vseh pojavljajo problemi sfinanciranjem. Otem bo župan še v mesecu juniju sklical posebno sejo občinskega sveta. Benjamin Kanjir (il O M 3 N T ra . A M O ''N Za lepši V.; y skupen radioaktivni Strasti, kijihje vsem nam, predvsem pa zadrečkemu delu Zgornje Savinjske doline, ljuba država razvnela pred leti, ko je nameravala meni nič tebi nič na Menino planino postaviti radar, so se počasi že umirile. Zadeva tu In tamševzfli, gori pa ne več. Radarje ostal lepotam, kjer mu je najprimernejše mesto. V skladišču, kjer vztrajno rjavi in požira davkoplačevalski denar. Dolge razprave, ki so potekale po raznih krajih, so privedle do ugotovitev, da zadeva seva in da ni primerna za naša dvorišča. Prav. A glej ga zlomka. Pred dnevi na sejo mozirskega občinskega sveta suvereno vkoraka gospa, ki se predstavi kot mediatorka projekta NSRAO. Za vse nepoučene-kratica pomeni nizko in srednje radioaktivni odpadki. Svetnikom in preko njih seveda občanom, ki so jih izvolili, je ponudila kupček denarja v zameno za skromno uslugo. Za te denarce, ki bodo baje redno letno prihajali na tekoči račun občinskega proračuna, naj shranijo nič manj in nič več kot 20.000kubičnih metrov teh nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Svetniki so ob njenih besedah ostajali brez besed. Mediatorka, mimogrede, izraz pomeni nekakšen povezovalni most med dvema strankama, tokrat državo in občino, je na najboljši možni način razložila, kajvsebolokalnaskupnostpridobila,česprejmeteodpadke. Nove ceste, saj so odpadki med prevozom nevarni in jim je potrebno posvečati vso skrb, morda celo železniško povezavo. Uf, to bi bilo nekaj. Človekatako ali tako mine, ko se s svojim vozilom iz kraja v kraj tovori po naših samajama cestah. Pa vlak. To bi šele bilo nekaj. Tudi skeptiki, ki še vedno dvomijo v primernost zadnjega eksponata, pripeljanega v Mozirski gaj, bi bili utišani. Patošenivse.Kajvsebilahkoobčinapostorilazmilijoni,kibinanjenračun prišli vsako leto. Na oko ocenjeno, glede na to, da bi za odlagališče za bodičasto ograjo zaprli kakšnih sedem hektarov ozemlja, bi v vedno prazno blagajno kanilo vsaj kakšnih 500 milijončkov letno. V nekaj letih bi občani dobili novvodovod, dokončan bi bil projekt kanalizacije, v Mozirju bi zrasla športna dvorana, nove ceste, urejeni bi bili trški jedri Pečice in Mozirja in še in še. Seveda bi bilo potrebno več sredstev nameniti tudi za turizem. Morebitne obiskovalce bi morali namreč najprej prepričati v edinstvenost občine, ki se ponaša celo z odlagališčem radioaktivnih odpadkov. Lahko si predstavljam, kako bi trumoma drveli v Mozirje! Tako tudi republiške komisije, ki se prav v teh dneh potika po dolini in ocenjuje urejenost krajev, ne bi bilo težko prepričati v vrednost naših naravnih lepot in urejene okolice. Vsaka hiša bi verjetno dobila posebna sredstva za nakup cvetja, goriva za vrtne kosilnice in podobno. Sanjam lahko še naprej, pa se bojim, da ne bo iz tega nič. Najprej bo namreč potrebno prepričati ljudi. In to tiste, ki nočejo niti neprimernih ali hrupnih sosedov, tiste, ki nočejo, da jim kmetje trosijo gnojnico pod okni in balkoni, tiste, ki raje s spomini živijo v preteklosti in nasprotujejo razvoju, in tudi tiste, ki svojo prihodnost gledajo skozi številke loterijskega bobna Bojim se, da bi znalo biti vseh teh na območju mozirske občine preko 6.000. Ali pa se motim. Pustimo se presenetiti. Morda je tudi to le strah pred nepoznanim in bodo občani z največjim navdušenjem sprejeli radioaktivno ponudbo. Saj je tudi omenjena mediatorka izrazila pričakovanja, da se boza vstop v projekt odlagališča odločilo večje število občin. Zato Mozirjani pohitite, da pogače zopet ne spelje kdo drug. ® SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO Damjan Jevšnik odslej predsednik društva Konec maja so se ob tednu gozdov na letnem občnem zboru zbrali gozdarji, združeni v Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje. Predsednik društva Toni Breznik je prisotnim razgrnil delo v preteklem letu in preteklem mandatnem obdobju, saj je bil občni zbor volilni. Njihovo delo je temeljilo na popularizaciji gozdarstva, izobraževanju in vzgoji šolske mladine. Pri tem so obiskovalce in šolarje vodili po gozdnih učnih poteh, izvedli gozdarsko tekmovanje v okviru turistične prireditve Lučki dan in flosarsko tekmovanje ob Flosarskem balu na Ljubnem ter sodelovali z nevladnimi organizacijami za varstvo okolja. V društvu so poskrbeli tudi za strokovno izobraževanje svojih članov. Na gozdarskem dnevu so predstavili območni načrt in poskrbeli za ogled rezervata Polšak ter predstavili sečnjo s strojem. Z Zelenim Frančkom, okoljevarstveno naravnanimi prispevki v Savinjskih novicah, so prispevali k oza-veščanju bralcev o ekološki problematiki. V društvu so se tudi športno udejstvovali na različnih tekmovanjih. Po mnenju Tonija Breznika je vse našteto le posredno delo društva, saj je bil nosilec večine aktivnosti Zavod za gozdove in Sindikat delavcev ZGS. »Občutek imam, da člani društva nejemlje-jo za svoje, lastno društvo. Od njega pričakujejo le koristi, malo Damjan Jevšnik (foto: Ciril M. Sem) jih je pripravljenih za boljše funkcioniranje tudi kaj storiti,« je v ob zaključku poročila v svojem komentarju poudaril Breznik. Predstavil je tudi smernice za delo v prihodnjem obdobju. Delo se bistveno ne bo razlikovalo od dosedanjega, le na čelu društva bo predsednika Tonija Breznika zamenjal Damjan Jevšnik, gozdar nazorske krajevne enote. Ob izvolitvi je Jevšnik obljubil, da bo poskrbel, da se bodo programske smernice v prihodnje izpolnjevale ter se sproti dopolnjevale, v kolikor bo to narekovalo delo Savinjskega gozdarskega društva. Marija Sukalo AEROKLUB CELJE Jadralni piloti za naslove državnih prvakov Aeroklub Celje že 75 let soustvarja letalski šport na Slovenskem, saj je eden najaktivnejših In najuspešnejših klubov pri nas. Prav znanje in izkušnje so tudi razlog, da klub organizira številna tekmovanja na državni in mednarodni ravni, prav v teh dneh pa na letališču v Levcu pri Celju v njegovi organizaciji poteka državno prvenstvo v jadralnem letenju za standardni in odprti razred. Jadralno letenje na letališča ne privablja množic gledalcev, kar pa še ne pomeni, da ni zanimivo. Piloti tekmujejo v različnih disciplinah. Klasična disciplina je hitrostni prelet, pri katerem tekmovalna komisija določi obratne točke, ki jih morajo piloti obleteti v točno določenem zaporedju. Čas, ki ga pilot porabi za prelet, se korigira s faktorjem, ki je ugodnejši za slabša letala, zmagovalec pa postane pilot z največjim številom točk. V zadnjem času se pojavlja vse več novih tekmovalnih disciplin, ki omogočajo pilotom več svobode pri letenju, hkrati pa zagotavljajo višjo stopnjo varnosti. Takšni disciplini sta tudi »run« in »past«. Dolžina letov na tekmovanjih v jadralnem letenju se pri standardnem razredu giblje med 250 in 500 kilometri, pri odprtem razredu pa med 300 in 650 kilometri. Celjski Aeroklub kljub svoji kakov- ostni letalski floti in odličnim pilotom slovi kot eden najcenejših v državi. Skrivnost nizke cene letenja za člane kluba je v velikem obsegu prostovoljnega dela in močnih pokroviteljih, ki stojijo za klubom že vrsto let. Dolgoletni generalni pokrovitelj Aerokluba Celje je Banka Celje, kije hkrati tudi generalni pokrovitelj tokratnega državnega prvenstva v jadralnem letenju. Slednje bo na letališču v Levcu potekalo še do nedelje. Franci Kotnik GOZDARJI RAZSTAVUAJO Drevesa si zapomnijo, kaj pa ljudje? V okviru tedna gozdov, ki je letos potekal pod geslom Gozdarstvo skozi čas, je nazorska območna enota Zavoda za gozdove pripravila več dogodkov, povezanih z zgodovino dela in življenja v gozdovih. V prostorih nazorskega muzeja so razstavili gradivo, ki so ga doslej zbrali o načrtovanju in gospodarjenju v gozdovih v preteklosti. V Muzeju gozdarstva in lesarstva je na ogled zaenkrat še skromnejša razstava o zgodovini načrtovanja in gospodarjenja z gozdovi na območju nazarske enote zavoda za gozdove (foto: Ciril M. Sem) Zbirka z naslovom Drevesa si zapomnijo razkriva dediščino, katero je vredno ohraniti, saj bo še dolgo pričala o načinu življenja naših prednikov. Danes se nekateri še živo spominjajo časov, ko so večino dela opravljali ročno in s pomočjo "preprostih" orodij, za mlajše generacije in tiste, ki prihajajo za nami, pa bodo takšne in podobne zbirke edini stik z tozadevno zgodovino. Slikovno gradivo prikazuje predvsem različne vrste gozdarskih koč, od katerih danes stoji le še peščica, saj potreb po bivanju delavcev v gozdovih po izgradnji cestnega omrežja ni bilo več, in žičnic, ki so bile namenjene transportu lesa iz oddaljenih gozdov. Kot je poudaril Anton Breznik, vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove, seje zbiranje gradiva o zgodovini gozdarskega načrtovanja in različnih gozdarskih objektih v gozdovih pravzaprav šele dobro začelo. Prepričan je, da je slikovnega materiala med ljudmi še veliko in da je njegovo arhiviranje zahvaljujoč sodobni tehnologiji prijaznejše, saj od lastnikov ne zahteva, da se ljubim spominom trajno odpovedo. Vesna Petkovšek IMBS V LOGARSKI DOLINI Alpska lepotica navdihnila likovne ustvarjalce Mednarodni likovni simpozij IMBS (Internacional Mahler und Bildhauer Symposion), pospremljen z likovnim ustvarjanjem dvanajstih uglednih slikarjev iz Evrope ter likovno delavnico otrok, je v prejšnjih dneh oživil najlepšo alpsko dolino v Sloveniji. V Logarski dolini v Hotelu Plesnik, kjer so nastanjeni gostje, je Jure Cekuta iz Škofje vasi organiziral elitno prireditev, ki sta jo v Avstriji leta 1983 ustanovila svetovno priznana likovna umetnika Avstrijka Renate Polzer in nemški slikar Horst Reichte. Kot je povedal Jure Cekuta, eden uspešnejših slovenskih likovnikov, poznan v največjih svetovnih galerijah, je to način promocije Slovenije in Zgornje Savinjske doline, hkrati pa priložnost za sodelujoče umetnike, da dobijo navdih za nova uslvarjanja. Logarska dolina z okolico je biser, ki v človeku vzbudi povsem nova občutja in slikarja navdahne s posebnimi motivi. Simpozij IMBS je nedvomno eden od uspešnejših ciklov mednarodne likovne scene, kije našel svoje mesto tudi vSIoveniji (vtem primeru po zaslugi Jureta Cekute, op. avtorja). Zadovoljna s potekom prireditve v Logarski dolini je tudi Martina Plesnik, lastnica hotela Plesnik, kije skupaj s Cekuto pripravila vse potrebno, da se slikarji v dolini pod Savinjskimi Alpami počutijo prijetno, domače in izborno. Prvo razstavo simpozija IMBS so postavili in odprli v soboto, 1. junija, drugo pa danes, 7. junija, ki bo ob jutrišnjem dnevu odprtih vrat prav gotovo vrhunec omenjenega srečanja. Med tednom so se slikarji razvedrili ob predstavitvi avtomobilov mini, med katerimi so bili nekateri celo umetniško poslikani, in ob dnevu Aera s kulturnim večerom. (foto: Jože Miklavc) Jože Miklavc PEVSKI KONCERT MOZIRSKIH ŠOLARJEV Razposajena pesem iz otroških grl Zaradi zelo dobre obiskanosti zborov, tako otroškega kot mladinskega, ki delujeta v Osnovni šoli Mozirje, se je zborovodkinja Lijana Blagovič odločila, da priredijo zaključni letni koncert. Izvedli so ga zadnji dan v maju, na njem pa so obiskovalcem predstavili del repertoarja, ki so ga predelali v letošnjem šolskem letu. Glasbena pedagoginja Lijana Blagovič se s širjenjem glasbene kulture na mozirski osnovni šoli trudi že vrsto let. Vsa leta se aktivno vključuje tudi v vodenje zborov, kar prav gotovo predstavlja velik izziv. Vanje se namreč vključujejo otroci z različnimi glasbenimi sposobnostmi. Nekateri so nadarjeni, drugi pa petje in prijateljevanje ob pesmi jemljejo zgolj kot dodatno, prijetno zaposlitev, glasbeni posluh pa jim je tuj. Zato je potrebno za dobro delo zbora usklajevati različne interese. Lahko si je misliti, da vselej to ni lahko. Kljub temu nivo kakovosti raste iz leta v leto, karje poudaril tudi ravnatelj osnovne šole Anton Venek. Odpete pesmi, tako narodne kot umetne, so ogrele srca poslušalcev. Med njimi so bili starši pevcev, stari starši in prijatelji, ki jim ni vselej jasno, zakaj je za dobro in pravilno odpeto pesem potrebnih toliko vaj. Gosta koncerta sta bila Gregi in Andrej Rak, ki sta s harmoniko, bas kitaro in basom dvignila adrenalin v dvorani. Slednjemu so se pevci in zborovodkinja še posebej zahvalili, saj letošnje leto zaključuje šolanje na osnovni šoli, vse doslej pa je uslvarjalno Mozirski šolarji so na zaključnem letnem koncertu predstavili del letošnjega repertoarja (foto: Benjamin Kanjir) priskočil na pomoč pri spremljavah. Pevci so se z največjim zadovoljstvom zahvalili Miri Kelemen in njeni glasbeni delavnici Osminka. Člani te delavnice zbora spremljajo na skoraj vseh nastopih. Izmed mladih in talentiranih glasbenikov je ta večer prejela posebno zahvalo Neva Port, ki največkrat spremlja zbora s klavirjem. Pevkam osmo- šolkam so prav tako izrekli zahvalo injim za njihovo prepevanje v zboru podelili pohvale. Največje darilo, ki ga bodo pevci prejeli ob zaključku letošnjega leta pa bo nagradni izlet za pridno obiskovanje vaj. S pridnim delom, vidnimi uspehi in pojočimi srci se za glasbeno kulturo mozirske mladine ni bati. Benjamin Kanjir Na simpoziju, kije potekal od 27. maja do 6. junija, so poleg naštetih nosilcev strokovnega srečanja sodelovali še Aleksander Drakulič, Erna Ferjanič-Fric, Erik Klos, Renate Kohl, Maria-There-sa List, Allmut Plate, Liesbeth Wohrizek in Walther Wohrizek. V otroško likovno delavnico simpozija so bili vključeni Barbara Golob, Ana Matjaž, Ilona Petecin, Nastja Uspenski, Filip Kovačič,Timea Ella Jonas, Barbara in Matej Cvetko ter Sandra in Kaja Plesnik. Mladi likovniki so ustvarjali pod mentorstvom uglednih likovnih pedagogov in ob igri spoznavali novi svet likovne umetnosti. Zadovoljni udeleženci mednarodnega simpozija IMBS Art Village v Logarski dolini SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI r_ Človek, ki je s prevzemom kmetije začel razmišljati evropsko Bojan Poličnik in njegova žena Marica iz Šmiklavža sta postala kmeta pred enajstimi leti. Po poroki sta prevzela posestvo Maričinih prednikov, v dobrem in slabem sta prevzela strica in teti, s tremi sinovi pa je skoraj zagotovljen tudi naslednik na Remšakovi domačiji v novaštiftnem Mačkinem kotu. Mlada kmetovalca sta polna življenja in čeprav sta postala kmeta po naključju, nista nikoli pomislila, da bi odnehala in se vrnila v nekdanje službe. O svojem delu, kije zanj tudi filozofija novega življenja Bojan razmišlja trezno in preudarno. Razposajena gornjegrajska leta so samo še preteklost in spominjanje v krogu znancev in prijateljev. "Za kmeta sem se izučil, ko sva prevzela kmetijo. Vsak dan prinese kakšno presenečenje in danes lahko rečem, da nikjer ni za vse." Kmet bi bil gospod, če ga ne bi ožemala davkarija, pestila odvisnost od vremena in skrbela lastna usoda po vstopu v Evropsko unijo. Remšakovi vlečejo in povečujejo mlečno proizvodnjo. Lani so obnovili hlev, kašča iz leta 1720 je dočakala obnovo že leto prej. Že skoraj pogubljeno narodopisno posebnost sta ob sodelovanju celjskega zavoda za naravno in kulturno dediščino in ob pomoči gornjegrajske občine obvarovala pred propadom. Levji delež stroškov in dela so bila deležna njuna pleča. Spoštovanje, povezano z veseljem do starin, je mladima Remšakoma v krvi. Čeprav denar nikakor ne dohaja potreb, ki jih vsakodnevno narekuje kmetija, bodo dan obnove dočakali tudi mlin v grapi in spodnja kašča, kapelica pod staro kmečko hišo in očem skrito kužno znamenje. Bojan Poličnik je v resnici nenavadna oseba. Rad bi sestavil vejo, nekakšen rodovnik Remšakovih prednikov in preučil zgodovino kmetije. V urbarju gornjegrajskih benediktincev iz leta 1426je zaslediti davne prednike, vendar konkretnih podatkov ni. Letos se je poslovil od gornjegrajskih gasilcev in pristopil v vrste krajevne požarne brambe. Na Gornji Grad ga vežejo mladostni spomini in mama. "Dokler so starši, veš, kaj je dom," dopolni Marica, ko reže zajeten kos kruha srednjemu Boštjanu, ki je tako kot starejši Franček prihlačal od večernih šmarnic. Najmlajši Matej "sveta" še ni izkusil, vse je še pred njim in komaj dojame prastaro res- Bojanu in Marici Poličnik s tremi malčki in ob obilici kmečkih opravil nikoli ni dolgčas (foto: Ciril M. Sem) SNIĆKE Luč, ki sveti, najbolj blešči slepe. Savinjčan nico, da je mladost najlepši del človeškega življenja. Spoznanje, ki dozori v letih, ko so mlada leta že davna preteklost. Marsikaj se dogodi v življenju in veliko tega mora počakati na boljše čase; tako kot korenje na njivi, ki ga je Marica oplela po našem obisku. Remšakova vesta, daje gost v hiši, kakor Bog v hiši in ga ni opravila nad gostoljubnostjo. Menda se zato "prišleki" radi ustavljajo in občudujejo mlada kmeta, ki sta utečen način življenja zamenjala za komaj znane izzive. Nikoli nista obžalovala, saj je ljubezen do zemlje podobna tisti, ki jo človek goji do domače hiše. Savinjčan Slikarka Stana Lušnic-Arsovska iz Mislinje je prvič razstavljala v Gornjem Gradu (foto: Ciril M.Sem) GALERIJA "STEKL" GORNJI GRAD Ustvarjanje iz lastnih likovnih prepričanj Slikarka Stana Lušnic - Arsovska iz Mislinje, ki se s samostojno razstavo prvič predstavlja v Gornjem Gradu, kjer je njen prednik ustvarjal kot priznan rezbar - samouk in tudi v njenih genih zapustil dragoceno likovno sled, je zaznamovana z iskanjem življenja v mrtvih predmetih. "Preprosta in čustvena slikarka se je oblikovala s trdim delom in svoje ustvarjanje privedla do zrele stopnje," je o njeni ustvarjalnosti zapisa- Za Gornjegrajce so njena dela stik z domačo, čeprav nekoliko odtujeno, vendar zato nič manj pristno slikarko, kije po krvi sprejeto dediščino darovala tudi potomcem. Za Arsovskoje značilna samosvoja pot likovnega izražanja, njena dela ko-reninijo v lastnih likovnih prepričanjih, ki so premočrtna in stalna. Njena govorica in motivni svet sta vedno znova izvirna in zob časa v ničemer ne ogroža upodobitev, ki zaznamujejo slikarkine občutke na poti skozi čas. Kamen, upodobljen na njenem platnu, je živ, napol odprta ali zaprta vrata cerkva in starih mogočnih hiš pa vabijo v mistično notranjost, kjer je več prostora za razmislek kot za razgledovanje. Stana Lušnic - Arsovska ni samo slikarka, piše tudi pesmi in prepeva v pevskem zboru, torej je v celoti "življenjska" in tudi dejslvo, daje ena najbolj uspešnih koroških slikark ne zmanjša njene človečnosti. Nasprotno, celo nadgrajuje ga. Savinjčan Popravek V 22. številki Savinjskih novicje bil v članku Rečičariiv kategoriji družine ponovno državni prvaki zapisan pomanjkljiv podatek o dosežkih planincev na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju. Poleg kategorije F- družine, kjer so bili zmagovalci Rečičani, so v kategoriji E - člani nad 40 let osvojili drugo mesto gornjegraski planinci (Jožica in Matjaž Drčar, Nuša in Zdenko Purnatter Janez Suhoveršnik-Tomas). Za napako se opravičujemo. mm m p?.?™ SREČANJE UPOKOJENIH IN AKTIVNIH GOZDARJEV Olcerski večer v Logarski dolini V nazorski območni enoti zavoda za gozdove so se v okviru prireditev, ki so jih organizirali ob tednu gozdov, spomnili tudi upokojenih gozdaijev, ki so svojo življenjsko energijo in čas vložili v delo z drevesi v obširnih zgomjesavinjskih gozdovih. Povabili so jih na srečanje, ki se je začelo z ogledom muzejske stalne zbirke v Vrbovcu in priložnostne razstave, ki jo je pripravil nazorski zavod za gozdove. zgovorni ) skupaj oživeli, na pretek NajboljšitastnikL gozdov (po jzboru nazarske enote Zavoda zä gozdove) so prejeli priznanja in simbolične nagrarie.ŠrečanjU se jr prhtružit tudi direktor ZGS Andrej Kermavnar (prvi z desne) njimi nekaterim zdravstvenim tegobam, so se nekdanji gozdarji z veseljem udeležili srečanja v Logarski dolini Osrednji del družabnega srečanja pa se je odvijal na naravoslovni poti v Logarski dolini. Najboljšim lastnikom gozdov, katere gozdarji zbirajo četrto leto zapored, so ob tej priložnosti podelili priznanja in simbolične nagrade. Glede na skoraj stoodstotno udeležbo bivših gozdarjev na srečanju, seje prireditev v organizaciji zavoda izkazala za izredno dobrodošlo in pozitivno potezo. Vesna Petkovšek Velenjsko trgovsko podjetje Era d.d. se vsako leto v maju posebej posveti svojim pomembnim javnostim, posebej kupcem. Ena izmed pripreditev, ki je obenem neke vrste zaključek Erinih majskih dni, je potekala pred njihovim nakupovalnim centrom v Žalcu, kije "praznoval" prvi rojstni dan. Ker se bliža čas počitniškega veselja, so praznovanje, na katerem ni manjkala niti torta, pripravili v dalmatinskem vzdušju: s pokušinami hrane in pijač hrvaških proizvajalcev, dalmatinsko klapo Lavanda, sceno dalmatinskega trga in hostesami. Kupci so svojo srečo lahko preizkusili ob vrtenju kolesa sreče, otroke je z darili razveseljevala priljubljena maskota Erik. Za kupce so tokrat posebej podaljšali delovni čas in se nadvse potrudili, da bi potrdili slogan Era-trgovina prijaznih nakupov. Vesna Petkovšek NAZARSKI ŽUPAN IVAN PURNAT SPREJEL UČENCE GLASBENE ŠOLE Uspeh učencev odraz številnih vaj in prizadevanj v šoli RAZLIKE V POGLEDIH PRI UREJANJU STATUSA KOCBEKOVEGA ZAVETIŠČA NA MOLIČKI PLANINI Občina večini sprejemljiva lastnica - Planinska zveza je takratvztrajala, da mora biti objekt grajen skladno z gradbeno dokumentacijo. Na ogleduje komisija PZS ugotovila, daje objekt lepo grajen, vendar v notranjosti ni prostora za Kocbekovo sobo. Kljub temu je upravni odbor osrednje planinske organizacije februarja sprejel jasno stališče, daje treba spoštovati določila dogovora. Kot rečeno, upravljata s Kocbekovo kočo omenjeni pašni skupnosti, ki sta na PZS naslovili pobudo za prenos lastništva parcele na občino Luče. S takšno rešitvijo soglaša tudi lučki župnik Jože Gračnar. Pri obnovitvenih delih je župnija prispevala 1,8 milijona tolarjev, pašni skupnosti in ovčerejci so zbrali 3 milijone, prispevek Gorniškega kluba Savinjske doline je vrednoten na 730 tisoč tolarjev, levji delež pri obnovi pa je z 8,1 milijona tolarjev prispevala občina Luče. "Zaradi uresničevanja širšega interesa je pobuda pašnih skupnosti povsem na mestu," je prepričan tudi tajnik občine Ciril Rose. Pobuda je sprejemljiva tudi za občino, očitno pa ostajajo odprta vprašanja na relaciji PZS in Gorniški klub. Motnja za sedanje urejanje zadev je po mnenju predsednika GK Franca Zabukovška v tem, daje PZS na pobudo GK Savinjske doline za obnovo Moličke planine dala soglasje za delo Pašnima skupnostma in tako zapostavila gornike.To naj bi se zgodilo s sodelovanjem močnih in vplivnih ljudi iz Luč. Konkretnih imen v zapisniku sestanka med predsednikom PZS Francem Ekarjem in predstavnikoma gornikov ni, je pa v Lastništvo Kocbekovega zavetišča ostaja zaenkrat se neznanka (foto: Ciril M. Sem) istem dokumentu mogoče zaslediti, da se imajo gorniki za sopodpisnike dogovora o sodelovanju pri obnovi, kar je v nasprotju s stališči predstavnikov planinske organizacije. Gorniki vztrajajo, da se Kocbekovemu zavetišču dokončno uredi status, in obenem ugotavljajo, da PZS spet deluje iz ozadja in tako izničuje zasluge domačih in nacional- nih gornikov. Gorniki sicer o lastništvu Kocbekovega zavetišča ne razmišljajo, bi pa bilo, po njihovem mnenju, treba definirati, kaj lastništvo sploh je. Nesporno je, da bo zavetišče v prvi vrsti služilo pastirskim potrebam in oskrbovanju bližnje kapelice, namenjeno naj bi bilo tudi planinskim taborom, duhovnim vajam in gorniški vzgoji. Savinjčan V petek, 31. maja, je nazorski župan Ivan Purnat sprejel učence Glasbene šole Nazarje, ki so s svojim igranjem osvojili priznanja na 5. tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Med najboljšimi so bili kitarski duo Eva Budna in Klara Retko, trobentači Miklavž Pintar, Roman Podlesnik in Simon Brezovnik ter najmlajši Jožko Podbregar s tubo - ti so priznanja osvojili tudi na 31. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Spremljali so jih mentorji Stefan Garkov, Vanja Pantner, Toni Acman in ravnateljica Olga Klemše. Kocbekovo zavetišče na Moiički planini je dolga leta doživljalo usodo žalostnega propadanja, ki si ga kot prva planinska postojanke- ¥ ©rfntavcih in druga v Alpah ni zaslužilo. Planinska zveza Slovenije, zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je propadajoč objekt stal, ter Pašni skupnosti Ravne in Podveža, pozneje sta se pridružila še PD Luče in Celje, so leta 1998 podpisali pogodbo o oddaji zemljišča za gradnjo novega Kocbekovega zavetišča. bene šole Nazarje pred desetletjem prinesel samo boljše pogoje dela, katerega rezultati ne izostajajo. »A nobeno delo ni tako dobro narejeno, da ne bi moglo biti boljše,« je ob sprejemu dejal Purnat in s skromnim darilom čestital učencem za njihove dosežke. Mentorji in ravnateljica so prepričani, daje uspeh učencev odraz številnih vaj in prizadevanj v šoli. Velik delež k temu prispevajo tudi starši s svojim pozitivnim odnosom do njihovega dela. Nazorski glasbeniki se sedaj intenzivno pripravljajo na zaključek šolskega leta, kjer se bodo staršem predstavili na zaključnih nastopih. Ob zaključku pogovora je ravnateljica Olga Klemše razgrnila del načrtovtudi za prihodnje leto. Naslednje leto namreč Glasbena šola Nazarje želi ob 10-letnici ustanovitve in 30-letnici glasbenega delovanja v dolini izdati zgoščenko. Upajo, da jim bo ob pomoči občine to tudi uspelo. Marija Sukalo Purnat je mnenja, da je njegova dolžnost spre- šole in občine tudi v druge kraje po Sloveniji. Prejeti učence, ki so s svojim dosežkom ponesli ime pričanje, daje občinski odlok o ustanovitvi Gias- Uspešne učence Glasbene šole Nazarje in njihove mentorje je sprejel nazarski župan Ivan Purnat (foto: Ciril M. Sem) TESTIRALI SMO PEUGEOT 307 SW Dovolj razlogov za navdušenje kupcev Peugeot 307 je s svojo elegantno in mladostno obliko krepko skočil v zelje Volksvragnovemu golfu. Inženirji so pri Peugeotu opravili res lepo delo in si zaslužijo čestitke, kar model 307 potrjuje z naslovom »evropski avto leta«. Vendar se Francozi s tem še niso zadovoljili in so na trg poslali dve novi različici omenjenega modela z oznako SW in break. Ob dnevu odprtih vrat v avto salonu Tratnik smo se na hitro popeljali z novim 307 SW. SW s svojo variabilnostjo sedežev, ki so postavljeni višje, omogoča postavitev sedmih kar omogoča potnikom boljši sedežev, za toliko je tudi regis- pregled in vidljivost. ________♦!________ Piše: Igor Pečnik Peugeot 307 je pravzaprav logično nadaljevanje uspešnega modela 206. Velike sprednje luči s svojo obliko obljubljajo dobro vidljivost tudi v najtemnejših nočeh. Elegantna boka z značilno linijo se prevesita v dopadljiv zadek, kije pri različicah SW in break drugačen. Velike stranske luči sicer ne prepričajo na prvi pogled, čeprav oblika zadka v celoti deluje skladno in lepo. Stvar okusa. Da ne bo pomote: SW in break sta na zunaj enaka modela, ki dosegata 4.442 mm dolžine in imata za razliko od limuzine 307 za deset centimetrov večjo medosno razdaljo. SWje narejen v smislu enoprostorca, break izvedenka pa je namenjena ljubiteljem karavanov. triran. Zadnja vrsta ima tri sedeže, ki se pomikajo nazaj in naprej ter imajo nastavljiv naslonjalni del. Dno prtljažnika ni ravno, medtem ko v break različici je. Razlog je v tretji liniji SW se od različice break razlikuje predvsem po velikem strešnem panoramskem oknu, ki ima kar 1,3 kvadratnega metra površine. Razlika je tudi v motorni paleti, saj sta v breaku na voljo tudi šibkejši različici bencinske in dizelske izvedenke s prostornino 1,4 litra, medtem ko se motorji za SW začnejo pri 1,6 litra. Osnovna oprema je bogata, za doplačilo pa je je na voljo še več. Za krajšo testno vožnjo smo imeli na voljo SW z motorjem 1.6 (110 KM). Notranjost je udobna in prijetna. Sedeži so izdatno nastavljivi in skupaj z nastavljivim volanskim obročem omogočajo idealno pozicijo za neutrujajočo vožnjo. Presenečata tudi odlična vodljivost in zanesljiva lega v ovinkih, kar pa ne velja za motor. Za kaj več ga je potrebno priganjati v višje vrtljaje, se pa zato oddolži s tihim delovanjem. Aduti peugeota 307 so torej udobje, vodljivost, kvaliteta materialov in prostornost. Dovolj za navdušenje kupcev. PLANINSKI KROŽEK OŠ NAZARJE Spoznajmo skrivnosti in veščine plezanja SOTESKANJE Osvežitev za vroče dni Lastnik Šport centra Prodnik, Edi Jurjevec, je na seznam športnih aktivnosti za svoje goste uvrstil še eno razvedrilo - soteskanje. Tej mokri zabavi adrenalinski odvisniki bolj učeno rečejo canyoning, vendar je bistvo tega početja čisto lepo zajeto v slovenski besedi hoja, dričanje in spuščanje po soteskah, ter skakanje v tolmune, ki morajo seveda vsebovati vodo. Jurjevec je uresničitev ideje našel kar v dogovoru s sosedom Vrtačnikom. Potok, ki teče čez njegovo posest, je včasih gnal mlinsko kolo, zdaj pa ponuja osvežitev in malce razburjenja turistom. Gusti Robnik Planinski krožek v nazorski osnovni šoli obiskuje 51 učencev od prvega do petega razreda. Ob pomoči mentorice Jelke Grudnik Ugovšek pri urah spoznavajo različne teme, ki so povezane z našimi gorami. Teorijo, ki obsega spoznavanje lika planinca in njegovo obnašanje, gibanje v planinah, rastlinstvo in živalstvo gora ter prvo pomoč, dopolnjujejo tudi z izleti, kjer pridobljeno znanje prenesejo v prakso. Mali planinci se učijo tudi plezanja v gorah, pri čemer jim je v veliko pomoč umetna plezalna stena v športni dvorani. Veščine in skrivnosti plezanja so spoznavali tudi v sredo, 29. maja. Privezani z vrvjo in skrbno varovani so se otroci lahko večkrat povzpeli po steni, pač glede na posameznikove zmožnosti. Pri tem so jim bili v pomoč tudi člani nazorskega planinskega društva, s katerimi krožek sodeluje. Marija Sukalo Mladim planincem je pri učenju plezanja v veliko pomoč umetna stena v športni dvorani v Nazarjah (foto: Marija Šukalo) Piše: Aleksander Videčnik nekdanji posebneži Vsak kraj, vsaka vasje imela posebneže, ki so jih ljudje kot take tudi sprejemali. O nekaterih bomo pisali, saj naj bi spomin nanje, ki so nekdaj zabavali ljudi, ne usahnil. Tokrat bomo najprej opisali Krvesko Zeto iz Bočne. Starejši Bočani vedo o njej in njenih zgodbah veliko povedati. Najprej jo bomo na kratko opisali. Bila je doma na veliki kmetiji Krvenik nad Bočno, zato so ji ljudje pravili enostavno Krveska Zeta. Slovela je že potem, daje bila tiste čase, pred drugo svetovno vojno, edina državna upokojenka v Zadretju. To pokojnino sije prislužila s tem, daje delala kot rudarka v rudnikih Trbovlje. Seveda je imela tako "knapovske" navade in ljudje ji tega niso zamerili. Po upokojitvi seje vrnila v domači kraj, kjer si je na Močeradu ob potoku Čeblinšek sama zgradila skromno domovanje. Ljudje so občudovali njeno spretnost pri gradnji in ji radi pomagali s prevozi, pa tudi kakšen »kubik« lesa soji podarili, ker glede tega ni bila ravno občutljiva in je za potrebe gradnje tudi na črno posekala kaj malega v tujih gozdovih. Ljudje so to vedeli, niso se pa zaradi tega razburjali. Če pa ji je že kdo očital poseg v gozd, je dejala, da za lastnike gozda potem redno moli, saj so njeni dobrotniki. Koča je bila na pol lesena, druga polovica pa zidana. Med gradnjo ni potrebovala delovne sile, zato so ljudje občudovali njene delovne sposobnosti. Znano je bilo, da je krušno peč postavila tako, da je koš obložila z opeko in nato vse skupaj ometala. Baje je peč odlično služila svojemu namenu! Ljudje so vedeli, daje lahko v odnosu do nekaterih zelo robata, da je rada hodila ljudi strašit, občasnoje malo preveč popila. Zelo odmevne so bile njene kletvice, ki so seveda izvirale iz njenega knapovskega življenja. Njena posebnost je bil krznen plašč, ki ga ni imela tedaj še nobena v Bočni. Včasih je imela opraviti z orožniki, teh se sploh ni bala. Imela je kopico mačk, vsaka od njih pa je imela ime po kakem svetniku. Rada je kje pomagala, če je to bilo potrebno. Tako so Krvesko Zeto poznali v Bočni. Mi pa bomo prihodnjič opisali nekaj njenih podvigov, o katerih še danes radi govorijo Bočani. Čudili se bosle... Takšen naslov je najti v Pratiki za leto 1934, Palec prinese »se na dan Da onemogočijo oziroma otežkočijo policijsko zasledovanje in sodne postopke, si izmenjavajo Romi (Cigani) osebne listine med seboj. Češkoslovaška vlada je hotela napraviti temu konec. Dobro so si začrtali ukrepe z odpravo teh težav. Od vseh pohajkujočih Ciganov (v kratkem času sojih dobili skoraj 30.000) so naredili prstne odtise. Te podatke so vnesli v centralno evidenco, pa tudi na osebne listine omenjenih. Tako se je hitro znižalo število primerov zamenjave osebnih listin na 74, medtem pa so leta 1930 naleteli kar na tisoč primerov. Dragoceni zobotrebec V Parizu je bila nedavno tega zanimiva pravda. Neki prebrisani odvetnikje oddal v eni od pariških železniških postaj zobotrebec kot ročno prtljago. Prej gaje zavaroval za 1000 frankov. Jasno je, da seje zobotrebec izgubil, odvetnik paje vložil tožbo na izplačilo zavarovalnega zneska ter pravdo dobil na vseh treh stopnjah sodnih oblasti. Opičja kana je najboljša Sad kavnega grma ima razen človeka še druge ljubitelje, ki cenijo bolj sveže sadno meso kot kavna zrna. K sladokuscem, ki si izbirajo najlepše plodove, prištevamo opice, polopice in cibet-mačke z njihovimi sovrstniki vred. Ker prebavijo te živali le sadno meso, prihajajo čez nekaj časa kavna zrna nepoškodovana spet na svetlo. Ta opičja kava se spričo redkosti skoraj ne pojavlja v prometu, uporabljajo pa jo lastniki kavnih plantaž le ob posebnih svečanostih, da postrežejo z njo najboljšim gostom. Majhne količine se sicer pojavijo na trgu, se pa zelo drago plačujejo. Na otoku Javi prinaša luak (neke vrste cibet-mačka) ta proizvod, ki se imenuje po njem luak-kava. Budobna tašča Tašča ima izreden pomen v življenju Jauro-lnd-ijancev. V Venezueli ne smeta tašča in zet niti govoriti drug z drugim. Če trčita v taborišču skupaj, morata sedeti s hrbti skupaj. Kadar je potreben med njima pogovor, takrat se sme to zgoditi le s posredovanjem nekoga v plemenu, ki mu pripadata. Stražniki z bumerangi Policijo v Melbournu (Avstralija) so opremili za pokušnjo z bumerangi, orožjem avstralskih davnih prebivalcev (staroselcev). Znano je, daje ravnanje s tem zakrivljenim metalnim kijem, ki prileti, čeje napačno uporabljen v krogu nazaj na kraj odkoderje bil vržen, precej zahtevno. Stražniki se morajo sedaj učiti v posebnih tečajih, kakojim je ravnati s tem "orožjem". Med branjem ne pozabite, kdaj je bilo to pisanje zapisano! 3sčcmo stare fotografile Pred nazarsko lipo. Žal ni podatkov, ob kateri priložnosti je bila slika posneta. Poslal nam jo je Mirko Hren iz Žlabra. Če kdo od bralcev ve kaj več o sliki, bomo hvaležni, če nam bo to sporočil. KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Kraj si zasluži odmevno prireditev V Gornjem Gradu so v zadnjih letih čebelarske oziroma gornjegrajske turistične prireditve znali pripraviti zanimiv prikaz zgodovinsko narodopisnih izročil, ki so v kraj ob Dreti privabljali številne obiskovalce. Po desetletju zatišja in mrlvila je vse bolj prisotno prepričanje, da je treba v kraju z bogatim zgodovinskim izročilom obiskovalce nagovoriti tudi z obujanjem nekdanjega načina življenja, in sicer na krajevno sprejemljiv način. V kulturnem društvu, ki ga bo naslednja štiri leta ponovno vodil Edi Mavrič, bodo s pobudo, naslovljeno na svet krajevne skupnosti, poskušali razgibati zatišje in monotonost. "V kulturnem društvu smo prepričani, da je treba iskati soglasje za izvedbo projektov, ki so blizu tudi Gornjegrajcem in s katerimi bomo na ne pretirano drag način nagovorili vse bolj redke obiskovalce. Navsezadnje je treba kraju vrniti družabnost, ki je vse bolj na stranskem tiru," je prepričan predsednik KD. Če bo pobuda kulturnikov naletela na odobravanje tudi ostalih krajevnih in občinskih dejavnikov, si lahko v Gornjem Gradu že prihodnje leto obetajo ponoven vzpon prireditve, ki bo k sodelovanju privabil širši krog krajanov. Programsko bo kulturno društvo obdržalo začrtano usmeritev, v kateri prednjačita likovna in gledališka dejavnost, v sodelovanju z osnovno šolo pa želijo gornjegrajski kulturniki poskrbeti za mladi rod kulturnih delavcev. Savinjčan NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE LEPOSLOVJE Skubic: Fužinski bluz; Kazantzakis: Čar grške pokrajine; Rak: Zlati ptič na kobrini glavi; Moškrič: Ledene; Bogosian: Tako je to v Ameriki; Khapsal: Hiša iz žada; Flisar: Velika žival samote; Colter: Artemis Fowl; Dexter: Kajnove hčere; Spears: Materino darilo; Sparks: Beležnica; Moderndorfer: Predmestje; Novak: Šola za pijance; Dail: Balzac in kitajska šiviljica; Sesta: Predor v svobodo; Seng-ling: Kursk; Hamza: Sadamova bomba; Kukoviča: Virus resnice. STROKOVNA LITERATURA Štuhec: Družbene presoje; Ruir: Štirje dogovori; Ko-stolany: Borzna psihologija; McGraw: Življenje strategije; Politika zaposlovanja; Dekleva: V službi smučanja; Tratar: Upravni spor; Kojc: Učbenik življenja; Kuhar: Samostanska kuhinja. MLADINSKA LITERATURA Vidmar: Stvor; Vail: Zakaj pa so prijatelji; Osborne: Mumije zjutraj; Osborne: Dinozavri pred mrakom; Osborne: Vitez ob zori; Omahen: Veliko srce. VIDEOKASETE Poker, Princeskin dnevnik. Steklena hiša, Vitezova usoda, A.I. umetna inteligenca, Planet opic, Harry Potter in kamen modrosti, Kandidat, Občina Mozirje, občinska uprava, Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje Na osnovi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 3/01 ) in Odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2002 (Uradni list RS št. 109/01) OBJAVLJAMO JAVNI RAZPIS O DODEUEVANJU SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA I. PREDMETI RAZPISA : 1. Okoljevarstveni program Skupna razpisana vsota je 6.380.000 sit. Pogoji stopnje koncentracije živali ne sme presegati 2 GVŽ na hektar, višina podpore za oddanega govejega pitanca je za odkup 12.000 sit po glavi, višina podpore za oddano ovco je za odkup 2.500 sit po repu, višina podpore za pašno pitanje volov in telic za oddan odkup je 22.000 sit po giovi. Razpis velja do porabe sredstev. 2. Regresiranje licenciranih plemenskih ovnov in žrebcev Skupno razpisana vsota je 600.000 sit. višina podpore za plemenskega žrebca po glavi je 180.000 sit, višina podpore za plemenskega ovna je 10.000 sit po repu. Razpis velja do porabe sredstev. 3. Podpora za izravnavo povečanih stroškov na območju z omejenimi možnostmi pridelave - oddaljenost od trga Skupna razpisana vsota je 1.880.000 sit. višina podpore je0,4sitza oddan liter mleka. Razpis velja do porabe sredstev. 4. Podpore za delno pokrivanje prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja na višinskih in strmih kmetijah. Skupna razpisana vsota je 1.660.000 sit. višina podpore je do 2.000 sit mesečno za eno osebo na višinski oziroma strmi kmetiji. Razpis velja do porabe sredstev. 5. Sofinanciranje malih melioracij Višina razpisanih sredstev je 700.000 sit. Upravičenci lahko pridobijo do 20 % vrednosti vloženih sredstev v melioracije kmetijskih zemljišč po predhodnih strokovnih navodilih KSS in predložitvijo dokazil o izvedbi. Razpis velja do porabe sredstev. 6. Pospeševanje dopolnilnih dejavnosti - čebelarstvo Višina razpisanih sredstev je 320.000 sit. Upravičenci so registrirane čebelarske družine. Namen podpore je zdravstveno varstvo čebeljih družin. 7. Kmetijsko pospeševalna dejavnost in izobraževanje Višina razpisanih sredstev je 770.000 sit. Sredslva so namenjena za sofinanciranje izobraževanja v kmetijstvu in gozdarstvu, analiz vzorcev zemlje, krme, testiranje škropilnic, kmetijsko pospeševalna dejavnost. II. UPRAVIČENCI: Na razpis lahko kandidirajo fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno bivališče in sedež na območju občine Mozirje in ta sredstva na tem območju tudi koristijo. Upravičenec lohkos posebnim pooblastilom ali pogodbo o sodelovanju pooblasti pravno ali fizično osebo za uveljavitev razpisnih podpor. Zahtevke za izplačilo sredstev z zahtevano dokumentacijo vlagajo upravičenci ali njihovi pooblaščenci v njihovem imenu in za njihov račun. III. DOKUMENTACIJA: Za odobritev razpisnih podpor mora upravičenec predložiti : Podtočko 1. potrdilo področne KSS, da koncentracija živali ne presega 2 GVŽ/ha, dokument o odkupu živali (klavnični zapisnik). Če uveljavlja podporo pooblaščenec, potrdi KSS na seznamu upravičencev, da koncentracija živali pri posameznih upravičencih ne presega 2 GVŽ na hektar. Pod točko 2. potrdilo o licencirani živali, ki ga izda pooblaščeni zavod, pozitivno mnenje KSS, da se vklaplja v razvoj živinoreje v občini. Pod točko 3. obračun oddanega mleka od organizatorja odkupa. Pod točko 4. potrdilo o statusu višinske oziroma strme kmetije, ki ga izda UE, izjavo, daje kmetijstvo edini vir preživljanja, ki jo overi KSS, potrdilo o plačanih prispevkih SPIZ. Pod točko 5. poročilo o izvedeni melioraciji, ki ga napravi KSS, posestni list, vrisani posegi na kopiji katastrskega načrta, računi za izvedeno delo, soglasje UE Mozirje (če gre za posege, ki to zahtevajo). Pod točko 6. vrednoten program društva čebelarjev za varstvo čebeljih družin. Pod točko 7. vrednoten program dela, poročilo o izvedenem programu za preteklo leto, če so že bila prejeta sredslva iz občinskega proračuna za ta namen. Upravičenci predložijo program dela za tekoče leto, ob zaključku leta pa poročilo o izvedenem programu. IV. ROK ZA PRUAVO: Razpis velja do porabe sredstev. Rok za vložitev vlog je 30 dni po objavi razpisa v Uradnem listu RS. Vloge z zahtevanimi dokazili vložite na naslov: Občina Mozirje, Savinjska cesta 7,3330 Mozirje - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. V. KORIŠČENJE SREDSTEV: Upravičenost zahtevkov bo potrdil Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Občinskem svetu Občine Mozirje. Namensko uporabo sredstev spremlja in preverja občinska uprava. V primeru nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik sredslva vrniti v roku 15 dni od ugotovitve z zakonskimi zamudnimi obresti za ves čas koriščenja sredstev. 85-LETNA MARIJA TOČAJ IZ LEPE NJIVE Za rojstni dan so ji pripravili čudovito presenečenje Marija Točaj z Lepe Njive je ena tistih, ki ji tudi v jeseni življenja ljubezen do lepe pesmi ni upešala. Marija je namreč sredi maja praznovala 85. rojstni dan, a je še v letošnjem letu pela pri upokojenskem pevskem zboru, v preteklem letu pa tudi v cerkvenem. »Moje sodelovanje v pevskem zboru sega v leto 1937. Služila sem v bližini, pri sosedu. Takratni gospodarje povabil v goste mozirske pevce. Pevovodja Štefan Skornšekje slišal moje petje in me povabil k sodelovanju,« se svojih začetkov spominja Točajeva. Marija se je rodila kot tretji od šestih otrok na Lepi Njivi očetu gozdarju in materi gospodinji. Zaradi slabega zdravja je v šolo začela hoditi šele z devetimi leti. Čeprav seje pridno učila, šolanja zaradi pomanjkanja v družini ni mogla nadaljevati. »Življenje ni bilo kaj prida. Želela sem postati šivilja, a za šolanje ni bilo denarja. Tako sem po osnovni šoli odšla služit,« je spregovorila Točajeva. Živo se spominja tudi druge svetovne vojne. Kot dekla pri Miklavčevih v Mozirju je večkrat pomagala partizanom. Vojne grozote in pomanjkanje tudi Marije niso pustile ravnodušne. Rada se spominja svoje mladosti, za katero zatrjuje, da je bila lepa. »Čez teden smo delali cele dneve. Nedeljski popoldnevi na vasi pa so vse drugače minevali kot danes. Druženje, ki ga današnja mladina skoraj ne pozna, se je začelo in končalo s petjem in plesom. Danes nimaš časa niti za »povesovanje« s sosedom, vsi nekam hitijo. Ljudje smo odtujeni. Temu je kriva tudi televizija. Tudi sama se rada usedem pred ekran in gledam dober film, zvečer pa grem zgodaj spat. Današ- nja mladina je drugačna kotsmo bili mi. Otroci smo morali ubogati že na prvo besedo, brez ugovarjanja, kar pa danes, to vidim tudi po svoji vnukinji in pravnukih, ni pravilo,« je kritična Točajeva. Po vojni seje zaposlila v Ljubiji, pozneje se je prestavila na Glin, kjer je dočakala upokojitev. »Delo v galanteriji je bilo sicertežko, a se nisem dala. Delala sem »vštric z moškimi« in bila vesela, da imam delo,« se smeji Marija. Večji del prostega časa so Mariji izpolnjevale pevske vaje, na katere se je podajala od jeseni do poletja dvakrat tedensko in za trideset let aktivnega prepevanja v zboru preje- la tudi Gallusovo zlato značko. »Enkrat sem bila pri zboru, kjer smo se učili narodne, enkrat pa v cerkvi, kjer smo prepevali cerkvene pesmi,« se smeji ter nadaljuje: »Nič ni bilo težko. Sama nisem poznala not, zato sem se pesmi učila po posluhu od drugih pevk v zboru, ki so mi postale tudi dobre prijateljice. Z zborom smo nastopali na različnih prireditvah v Mozirju in po dolini. Podali smo se tudi po Sloveniji.« Nekaj posebnegaje bil letošnji rojstni dan: »Ob mojem rojstnem dnevu je hčerka Alojzija pripravila veliko presenečenje. Že ves teden pred tem dogodkom je bila sila skrivnostna. Po kuhinji je neprestano nekaj mešala in pripravljala. Prepričana, da pripravlja pecivo za druge, se nisem veliko ozirala na njeno početje. V nedeljo pa meje peljala v cerkev in po maši v mozirski kultur- ni dom, kjer smo z zborom vedno vadili. V pevski sobi meje pričakal celoten zbor. Tako mi je izpolnila mojo skrito željo, da se še enkrat snidem s prijatelji. Šopek in darilo sta me ganila, saj nisem vajena tolikšne pozornosti.« Danes ji čas mineva ob brkljanju na njivi in vrtu, rada se pomudi ob kokoših, zajcih in kozličkih. Čas si krajša tudi s pletilkami, saj je prepričana, da si ob tem »pomiri živce« in, seveda še vedno brez očal, splete nogavice za sorodnike ali znance. Zna pa tudi presti in krtačiti volno. Rada pregleda slike, ki ji obudijo spomine na dni, ko seje »potepala« po izletih ali nastopala na revijah in prireditvah s svojim zborom. Marija Sukalo 85-letna Marija Točaj si krajša čas tudi s pletilkami, seveda vedno brez očal (foto: Marija Šukalo) Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska o. 2 Bliža se čas dopustov, ko bo vaša hiša ostala prazna in nezavarovana pred nepridipravi. Zato pravočasno poskrbite za zavarovanje proti vlomom, ropom in poskusom ter dejanj. V PODJETJU, KJER NADALJUJEMO ŽE VEČ KOT 30 LETNO TRADICIJO, zaposlimo šivilje, krojače in delavke v likalnici NUDIMO: - ENOIZMENSKO DELO - ODLIČNO DELOVNO OKOLJE - PERSPEKTIVNO ZAPOSLITEV ZA DALJŠE OBDOBJE - DOBRE OSEBNE DOHODKE OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: - POTREBNA ZNANJA ŠIVANJA - NAJMANJ ŠTIRI LETA PRAKSE - STALNOST TER VESELJE DO TEGA DELA Pisne prošnje sprejemamo DO ZASEDBE MEST NA SEDEŽU FIRME: MODNA HIŠA BUNNY D.O.O. 333 I NAZARJE Tel. : 03/583-26-70 BUNNY d.o.o., 3331 Nazarje, E-mail: Bunny.info@siol.net DVODNEVNI POHOD PO MENINI Razburljivo nočevanje v lovski koči Prizadevne članice planinskega krožka nazorske osnovne šole so se z mentorico Jelko Grudnik Ugovšek podale na dvodnevni pohod po Menini. Po pouku so se zbrale pred šolo, od koder jih je šolski kombi odpeljal del poti proti zastavljenemu cilju - lovski koči Lovske družine Zgornji Tuhinj. V koči so petošolke morale pokazati vse znanje in spretnosti dobrih gospodinj, saj jih je čakalo pospravljanje in kurjenje ognja, ki jih je najbolj utrudilo, ter priprava »večerje«. Sladkosnedne planinke so pospravile vse zaloge iz nahrbtnikov. Zvečer jih je obiskal lovec, ki jim je opisal nekaj živali iz okolice koče. Prenočevanje brez staršev je bilo zanje pravo doživetje, saj so vse, kijih ni premagal spanec, lahko poslušale glasove narave od divjega prašiča do sove. Naslednji dan so se po zajtrku, ki so ga morale tudi same pripraviti, podale na tuhinjsko stran. V dolini so dopoldan prebile na igrišču, se okrepčale s pico in pohajkovale po tuhinjski strani Menine. Maja Planovšek in Hana Ostruh, petošolki, ki sta se na tovrstno potepanje podli prvič, sta prepričani, da se občutje na takem pohodu ne da opisati z besedami, saj je bilo čudovito in nepozabno. Mentorica Jelka Grudnik Ugovšek je mnenja, da seje vseh deset deklet, kolikor je skupina štela, maksimalno izkazalo. »Vedno sem si želela preživeti dan in noč z otroki, da jih bolje spoznam, kakšni so, ko v svoji bližini nimajo staršev. Ob vsem tem sem lahko le zadovoljna. Dekleta so bila čudovita. Ra- zen nekaj žuljev zaradi neprimerne obutve nisem fantje in mlajši,« je nočevanje na Menini ocenila imela nobenih problemov. Sedaj sem poskusila s Ugovškova. petošolkami, pozneje pa bodo na vrsto prišli tudi Marija Sukalo Petošolke - članice planinskega krožka nazarske OŠ so se odpravile na pustolovščino prenočile so v lovski koči na Menini (foto: Jelka Grudnik-Ugovšek) SILVO BRGLEZ, DRŽAVNI PRVAK NA TEKMOVANJU KAJ VES 0 PROMETU Zlata medalja - veliko presenečenje za Silva Brgleza Za Silva Brgleza z Ljubnega bo 25. maj še dolgo ostal v lepem spominu. Na ta dan Je namreč v Vidmu pri Ptuju na tekmovanju Kaj veš o prometu postal državni prvak. Še prej pa je moral znanje in spretnosti dokazati na regijskem tekmovanju v Gornjem Gradu, kjer je bil tudi najboljši. »Vse do konca nisem mogel verjeti, da mi bo uspela tako visoka uvrstitev,« je ob našem razgovoru dejal ljubenski sedmošolec. Tekmovanje v Vidmu je bilo sestavljeno iz teorije in praktičnega dela. Pri teoriji je učence šestdesetih osnovnih šol čakal test iz poznavanja cestno prometnih predpisov, v katerem si je Silvo "prislužil" le 17 kazenskih točk. Sledila je spretnostna vožnja po poligonu ter vožnja v cestnem prometu, ki ju je opravil odlično - brez kazenskih točk. In temu primerna je bila tudi končna uvrstitev. Zlata medalja in kolo kot praktična nagrada sta bila za Silva Brgleza kakor za njegove domače veliko presenečenje. Uspeh pa ni prišel čez noč. Veliko vaj in učenja so terjale priprave, pri katerih mu je ob strani stala ter ga usmerjala mentorica Tatjana Ferlin. Silvo Brglez je najstnik z mnogimi željami in hotenji. Obiskuje sedmi razred ljubenske osnovne šole. Njegova velika ljubezen je vsekakor smučanje, vendar kot vsi najstniki rad igra tudi nogomet. Ta mu je toliko prirasel k srcu, da je začel tudi trenirati. S starši ali prijatelji se pogosto poda v hribe. Njegov največji dosežek je bil osvojitevTriglava, toda kot sam zatrjuje, se rad poda tudi na nižje vrhove naših Alp. Ko mu čas dopušča, raztegne meh svoje frajtonarice. Prve note mu je pomagal spoznavati Robi Zupan. Danes pa se Silvo uči sam, kar ob glasbenikih, ki živijo v Brglezovi družini, sploh ni tako težko. Veliko svojega časa posveti domačim živalim. Igra se s psom, pase ovce, v poletnih počitnicah pa je ob izkušenem ribiču spoznaval čare ribolova. A v Silvovem življenju ni samo igra tista, ki mu zapolnjuje čas. Tu sta še učenje in delo. Rad priskoči na pomoč pri vseh domačih opravilih, ki jih na kmetiji, kot je Brglezova, nikoli ne zmanjka. Marija Šukalo Silvo Irgle* • veselo presenečen nad lieto medaljo na tekmovanju Kaj veš o prometu (foto; Marija šukalo) Mickey Mouse: Beseda rave (izg. rejv) je angleška in v dobesednem prevodu pomeni divjanje, bučanje, za mlade pa pomeni 12 do 18 ur trajajoče ritmično gibanje oziroma rajanje z namenom sproščanja notranje napetosti. Rave naj bi torej pomenil sprostitev in osvežitev. Gibanje, ki jevsvetu zaznamovalo že začetek devetdesetih,jevSIovenijo prišlo s precejšno zamudo. Oblikovati seje pričelo v letu 1994. Prvi pravi' ra ty vSIovenijije bil okoli božiča leta 1 £ Nation Rave v Šiški. Rave party-ji so zabave za množice ljudi, saj se na največjem odprtem party-ju v Berlinu, imenovanem Love Parade, zbere preko milijona in pol privržencev. Elektronska glasba se deli na tri večje skupine, in sicer TECHNO, HOUSE IN TRANS, vsaka od njih pa ima še številne podzvrsti (npr: progressive, tech-house). Tudi v naši dolini je veliko pripadnikov tega »plemena«, postavili smo jim nekaj vprašanj ter iz prve roke izvedeli nekaj več c nič narobe, če bi bil kakšen klub kamor bi lahko zahajali.« Katerega najveqega party-ja si se udelezil/a? House T: roma da ste vi otroci ljubezni, je to res ne znajo kontrolirati? in zakaj? House T Pinky Pupa: »Da, to je res, ker med mce Valley, v Amsferda- Premalo poučeni in premladi. Ce bi bilo po moje, bi bili pgrtyji starostno omejeni, za tiste, ki še niso dopolnili 20 let.« >To je dobro vprašanje. Po moje se ne znajo kontrolirali, hoče- jo biti »frajeiji« in dokazati, da zmorejo več. Ktemu pa sodi tudi nepoučenost.« malo poučeni.« Zakaj si se odločil/a za ta stil? HouseT: ... T:»Zakaj?Hmm...,kerje nenavadno, iz radovednosti, predvsem pa zaradi glasbe.« jj|»Ta stil mije zelo v glasba seveda tudi.« *K°tPrv0 zara<^ glasbe in druženja s sebi podobnimi.' Katera zvrst elektronske glasbe ti je najbolj pisana na kožo? HouseT: Pinky Pupa: 3i rekel, da house.« »Najbolj uživam v tech- »Techno ali pa house, odvisno od razpoloženja. W4 mu.« »Party-jev, ki so bili v Celju. »Brez tabletk se da imeti še boljše, saj ko tabieika popusti nimaš občutka, da si tako utrujen kot bi prišel s K4. Teje nesmiselno, nekateri pa zo! i—i«_________i_ hodijo samo zato.« jJazje ne potrebujem in se imam vedno zelo dobro« ormalno, da se lahko, energijo ti daje ritem in tabletke ne potrebuješ« Kam zahajaš, da je glasba po tvojem okusu? HouseT nami ni nobenega nasilja, o nas samih govorijože barve,smo mavrični ljudje.« : »To i, saj na parlyju ni pretepovin nestrpnosti. Vsakte sprejme takšnega kot si, ne glede na videz, plesalidrugo okoliščino« >Ja. Predvsem starejši nima slike o tem.« Ljudje pomislijo samo na drogo.« Resje, vendar na to vpliva več dejavnikov. Slabo luč meče jo na nas tisti, ki prihajajo samo zalo, da se lahko tam drogirajo, vglasbi sami pa ne najdejo nobenega užiti 3 v ljubljanske klube, saj imajo res pester izbor na tem dračju« B»VčasihvCelje, poredke-je v Ljubljano.« em pai' Pinky Pupa Mickey Mouse »Valcana Beach, v Party-jesovCeljuv Hali Golovec prepovedali. Kaj ti meniš o tem? HouseT »Zdi se mi neumno. V bistvu Očitno se imate vsi trije zelo dobro pa bi se mogoče le našla kakšna stvar. ki vas moti? Se tudi v Zgornji Savinjski najde kaj zate ali po tvojem mnenju tega dogajanja primanjkuje? HouseT Kaj pa tvoj stil oblačenja, je kakšna razlika med tistim za vsak dan in na party-ju? HouseT di morajo na tovrstno zabavo potovati v večja mesta, s tem pa obstaja večja nevarnost nesreč na cestah.' Tukaj tega dogajanja sploh ni, pa ne da ni rejverjev. Lahko bi organizirali tudi kakšen party, ne le rock žure.« Ha,ha,ha... me ni stega področja, čeprav ne bi bilo Kaj pa vem, mislim da razlike ni, sem pa rad v sivi barvi.« »Ja seveda, za vsak dan i najraje kavbojke in majčko v roza ali rdeči barvi. Za party pa kakšnooble-kico, čevlje Buffalo (do 15 cm debel podplat), sabo vzamem še dudiko, očala, lase pa si spnem v čopke in pobarvam v barvo oblekice.« EE^EEE^Bì rekel da ni razlike, mogoče le v kakšnem dodatku in pričeski.« mama tiste punce za njeno smrt krivi vse ostale.« »Toni prav. Ti, ki so zato odgovorni, nas ne razumejo, mislijoda setamvsisamodrogirajo.Panajpoos- IkTTT^ »Moteča slvarje, ker nas trijo kontrolo nad tem, ne pa da party- drugi ne razumejo in zviška gledajo na »Stvar, ki me moti gi tyjev in plesnih drog paje, da sta od lela 1995 zaradi plesnih drog v Sloveniji umrli 2 osebi, zaradi heroina pa vsako leta najmanj 30, pa se posvečajo samo plesnim dorgam.« je enostavno prepovejo.« ■m» jPffč »To je totalna bedari- ja. Za smrt tiste punce ni kriv Golovec, niti vsi ostali. To bi se lahko zgodilo kjerkoli, tudi doma. Zdi se mi nepravično, da smo prikrajšani za party-je v Celju, ko so že tako zelo poredko.« Pravijo, da je to glasba ljubezni, ozi- Zadnji čas se veliko sliši o prepovedanih tabletkah. Misliš, da so ti ljudje o tem premalo poučeni ali se preprosto nas. Po pravici povedano pa nas niti nočejo razumeti.« »Hmmm... mogoče it ker vse tako »napihnejo«. Svoje prve strani polnijo samo takrat, koje kaj narobe. Da pa bi napisali, kako je nek party dobro uspel, da seje množica noro zabavala, pa se jim ne zdi omembe vredno.« Pripravila: Missgalaxy LEVA SCENA ROKOMET Sodniški par Grudnik - Hanžekovič napredoval na 1 .B listo Ob že uveljavljenem sodniškem paru Repenšek - Požežnik se na slovensko rokometno sceno vzpenja še en zgomjesavinjski par, ki ga zastopata Marko Grudnik iz Okonine in Matjan Hanžekovič iz Nazarij. Po osmih letih strokovnega dela, izobraževanja in sojenja predvsem mlajšim generacijam, sta konec preteklega leta napredovala na prvo sodniško »B« listo, kjer ju čakajo zahtevnejše članske preizkušnje in obenem novi izzivi in dokazovanja. Sodniški par Hanžekovič - Grudnik (foto: Dejan Drofenik) Da sta na pravi poti in da so njune odločitve prave, sta dokazala že večkrat, zato jima je tudi bilo zaupano sojenje nekaj pomembnih tekem, predvsem finalnih obračunov v kategoriji kadetinj in starejših dečkov, sodila pa sta tudi na dnevu slovenskega rokometa, kjer se zberejo vse najboljše selekcije vseh kategorij, skratka tam so prisotni vsi, ki v slovenskem rokometu kaj pomenijo. Pričakovanja v nadaljevanju njune sodniške kariere so seveda velika, saj se dobro zavedata, da je prav sedaj pravi trenutek in nekakšna odskočna deska, da se z dobrim sojenjem prebijeta še listo više, med prvoligaške sodnike. To je vsekakor cilj vsakega rokometnega sodnika, zato so njuna pričakovanja še toliko bolj optimistična. Za njuno napredovanje si zahvalo med drugim zaslužita njuna mentorja in prijatelja Darko Repenšek in Janko Požežnik. Franjo Pukart ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Katastrofa Poldasa GORSKO KOLESARSTVO Padec preprečil Boštjanu Pizzerija 902 iz Gornjega Grada je visoko porazila mozirski Poldas in mu zadala najvišji poraz v vseh letih njegovega sodelovanja v Zgornje-savinjski ligi. Boj za drugo in tretje mesto se nadaljuje in se bo odločil prav v končnici, v njej pa se bodo odločala tudi mesta za kvalifikacije. Razborje je po remiju s Solčavo že izgubilo vse možnosti za mesta tik pod vrhom, kjer so ostali v igri še Davidov Hram, ŠD Dreta-Štorman in Pizzerija 902. Šentjanž ostaja pri eni sami točki in bo seveda izpadel iz lige, Dolman pa v miru pričakuje konec prvenstva, ko bo iz rok organizatorja prejel veliki pokal za naslov prvaka. Franjo Pukart Rezultati 16. kroga, 31. maja: Solčava : Razborje 5 : 5 ŠD Dreta-Štorman : Šentjanž- KG Cigale 4 : 1 Ranč Burger : Davidov Hram 1 : 3 Pizzerija 902 : Poldas 12:3 Prosta ekipa - Dolman Lestvica po 16. krogih: 1. Dolman 14 11 2 1 57:27(30) 35 2. Davidov Hram 14 9 1 4 44:27(17) 28 3. ŠD Dreta-Štorman 14 9 1 4 43:30(13) 28 4. Pizzerija 902 14 9 0 5 60:41(19) 27 5. Razborje 14 7 1 6 46:33(13) 22 6. Solčava 15 6 1 8 39:50 (-11 ) 19 7. Poldas 14 5 1 8 32 :52 (-20 ) 16 8. Ranč Burger 15 4 0 11 31 :43 (-12 ) 10 -2 9. Šentjanž-KG Cigale 14 0 1 13 12:65 (-53) 1 Strelsko društvo Gornji Grad V nedeljo, 2. junija, je strelsko društvo organiziralo tekmo vstreljanju z malokalibrsko puško - klečeči položaj, na strelišču LD Gornji Grad Zagradiše. Kljub neposrečenemu terminu (prenos nogometa) in težki disciplini se je zbralo zadovoljivo število tekmovalcev. Prvi trije so dobili medalje: 1. Borut Kobal 72 krogov, 2. Srečko Trogar 63 krogov, 3. Tomaž Trogar 59 krogov. ___________________ visoko uvrstitev Na drugi dirki za svetovni pokal v Belgiji je imel Boštjan Pahovnik (član ekipe UNI Team Ljubljana) izredno smolo. Po obetavnem začetku in vožnji v vodilni skupini se je najprej nerodno zapletel z enim od Francozov, nato pa v spustu še grdo padel. Kljub poškodbi je v konkurenci kar 90 mladincev še uspel prikolesariti na solidno 21 mesto. Proga, kije močno spominjala na najtežjo preizkušnjo v gorskem kolesarstvu, na francoski Pa rix Roubaix, ni dopuščala nobene napake. Vsak spodrsljaj je pomenil izgubo mest in to seje na žalost zgodilo tudi našemu najboljšemu »gorcu«, Boštjanu Pahovniku iz Luč. Če ne bi bilo padca in udarca v stegensko mišico, bi se zagotovo pripeljal med prvih deset mladih kolesarjev na svetu. Seveda pa tudi 21. mesto ni zanemarljivo. Že naslednjo soboto, 1. junija, pa je v Nemčiji nastopil na tretji tekmi za evropski pokal, kjer je osvojil sedmo mesto in tako obdržal prednost v skupni razvrstitvi. Kljub temu pa bi rad Boštjan to dirko čimprej pozabil, saj že od samega začetka ni imel pravega občutka in nikakor ni zadovoljen z rezultatom. Kaj se z njim dogaja, ali je celo preveč treniral, pa bodo pokazale že naslednje tekme. Franjo Pukart SITI? A Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810 Kol pogodbeni partner Gorenjske DPD, d-d. Kranj opnrtljamo vse reste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ. I POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete: - potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD) 1 - fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko t - fotokopijo davčne številke o* - fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE. KINO MOZIRJE Sobota, 8.6. ob 20.00 in nedelja, 9.6. ob 17.00: SESTRELJENI ČRNI JASTREB - vojni film Režija: Ridley Scott Vloge: Josh Hartnett, Eric Bana, Ewan McGregor KINO NAZARJE Sobota, 8.6. ob 20.00 in nedelja, 9.6. ob 17.00 VOHUNSKE SPLETKE - akc. triler Režija: Tony Scott Vloge: Robert Redford, Brad Pitt, Catherine McCormack H KINO LJUBNO Sobota, 8.6. ob 20.00 in nedelja, 9.6. ob 17.30 DEKLETA ZGORAJ BREZ - najstniška komedija Režija: Dennis Gansel Vloge: Diana Amft, Karoline Herfurth, Felicitas Woll Tokrat smo izžrebali Barbaro Fužir, Lepa Njiva 40a, ki bo prejela 2. brezplačni vstopnici za kino Nazarje. Čestitamo! Odgovorna nagradno vprašanje pošljite NA DOPISNICI, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, s pripisom Kino, do torka, 11. maja. Nagradno vprašanje: S katero vlago nastopi Robert Redford v filmu VOHUNSKE SPLETKE? VOHUNSKE SPLETKE Piše se leto 1991. Veteran CIE Nathan Muir (Robert Redford) ima le še en dan do upokojitve, ko izve, daje njegov varovanec Tom »Skavt« Bishop zabredel v hude težave. Ker se je akcije lotil na svojo roko in so gavtujini pri tem ujeli,je obtožen vohunstva in čez 24 ur ga čaka usmrtitev. CIA se boji mednarodnega incidenta, zato se odloči, da ga ne bo poskusila rešiti. DEKLETA ZGORAJ BREZ Film nas popelje v ljubezenske pustolovščine treh srednješolk, ki imajo eno željo - doživeti prvi orgazem. Medtem ko Lena sanja o pravi ljubezni, se Victoria zaplete z lezbijko, Inken pa se med seksom s svojim fantom, ki misli, da je pravi mačo, na smrt dolgočasi. Edina stvar, ki funkcionaira, je sedež na kolesu, ki lahko poleg vožnji, služi tudi za druge namene... ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO RAKI Ena izmed glavnih rakovih značilnosti je potreba po zaščiti sebe in svoje družine. Kadar raka v pogovoru izzovete v igro, takoj vstopi njegov obrambni mehanizem. Njegov izraz se pomrači, med obrvmi se pojavijo gube in v trenutku odrezavo odgovori. To znamenje je precej skrivnostno, vendar pa prijateljstvo z rakom za neobetavnim pročeljem odkrije ljubečo prijaznost in skrbnost. Visoka čustvena raven se povezuje z visoko razvito intuicijo. Raki imajo močno in živo domišljijo in če je ne nadzorujejo, lahko v kombinaciji s čustvi povzroči skoraj nenehno skrb, posebno za ljubljene osebe. Kljub temu pa morajo razviti svojo logiko, ki bo delovala družno s prirojeno intuicijo. Rakov razum najbolje deluje, kadar mu je dovoljeno slediti nagonom, in to je zelo koristno, kadar je treba sprejeti odločitev. Največja napaka rakov je muhavost. Tisti trenutek se počutijo, kot da so objeli ves svet, že v naslednjem pa se pogreznejo v globoko črno depresijo. Raki so čudoviti partnerji, so zelo čuslveni in lahko razdajajo veliko najčistejše ljubezni. Če pa so napeti, radi stresajo svojo jezo na ljubljenega človeka in se ne zavedajo, kako ga prizadenejo. Občutljivost se pokaže že v zgodnjem življenjskem obdobju - raki so izredno intuitivni že kot dojenčki. Spremembe v domačem ozračju takoj vplivajo na njihovo razpoloženje. Imajo zelo dober spomin in včasih se zdi, kot da vedo več o preteklosti koto prihodnosti. Pri hrani so izbirčni, ker imajo zelo občutljivo prebavo. Rakov vladarje Luna, zato so zelo spremenljivega značaja in občutljivi. Če jih boste poskušali razumeti, vam bodo vračali z dvojno mero. Šifra... Nesrečna Sem mirnega značaja, poročena že več kot tri desetletja. Mož pije, a takega sem že dobila. Težave se stopnjujejo. Tudi fizično obračunava z menoj. Vso pokojnino porabim zanj in za svojega sina. Veliko sem prispevala za gradnjo hiše, vendar nimam lastništva in mož me pogosto meče ven. Mož je zaradi alkohola zbolel, vendar vseeno ne odneha piti. Pravi, dokler bom lahko pil, bom pil, potem se bom ubil. Bom vse življenje preživela v čustveni stiski? Kaj bo z mojim zdravjem? Včasih sem čisto na koncu. Draga nesrečnica. Kakor si videla, sem izpustila kar nekaj tvojih vprašanj, vendar se boš v odgovoru našla. Tvoj mož, za katerega si vedela, da se že od vsega začetka vdaja pijači, je zabrenkal na eno tvojih najobčutljivejših strun. Namreč na struno usmiljenja, prav na tisto, na katero tako radi igrajo otroci. Še posebno, kadar se počutijo odrinjene, nato se naredijo uboge in bolne, da iz staršev izzovejo vsaj kanček pozornosti in se prepričajo, da jih imajo vsaj malo radi. Dokler strune ne boš nekoliko odvila in dokler mož ne bo zgrabil za koren svoje notranje nesreče, ki ga peha v omamo alkohola, se bo vajina nezdrava soodvisnost nadaljevala. Imam občutek, da bo začaran krog prekinil mož, ker ga bo bolezen prisilila izbirati med življenjem in smrtjo. Vi mu lahko pomagate z več strpnosti in z več človeškega posluha, vendar ne tiste vrste, ki ohranja njegovo odvisnost od vaših materinskih vzgibov. Mislim, da se vam obetajo boljši časi. Preden se pijane glave streznijo, se morajo pošteno obtolči ob zid, zato potrpežljivo čakajte na trenutek, ko se bo mož pobral iz tal in se odločil k drugačni poti. Predvsem pa ne izgubite upanja in ne zapustite sebe in svoje življenje. Ne glejte nase kot na žrtev in na moža kot nepopravljivega pijanca. Vse se lahko uredi, če bosta vidva tako želela. V nasprotnem primeru, ko vam ne bo več za vzdržati, POJDITE! Milena Naša anketa Kam na počitnice? Poletje je tik pred vrati in z njim počitnice. Večina ljudi je že začela razmišljati o tem, kje in kako bodo preživeli najtoplejši del leta. Po naših anketirancih sodeč, bo končna odločitev padla tik pred odhodom, večino pa očitno najbolj privlači slana voda. Med njimi je tudi nekaj takih, ki je iz različnih razlogov letos ne bodo okusili. Irena Kumprej, referentka: Najbrž bomo šli v začetku avgusta kar na morje za en teden. Šli bomo kampirat nekam na Hrvaško, kamor nas bo pot zanesla. Drugič gremo kampirati. To nam je všeč, ker je bolj avanturistično, bolj divje. Jože Špeh, delavec: Nič ne planiramo, bomo kar doma. Delo. Imamo živino, zato ne moremo na počitnice. Včasih, ko so bili otroci mlajši smo šli, sedaj imamo pa druge ambicije. ■RS—&---------mmi Sonja Ahmataj, delavka: Samo do banje. Človek lahko gre samo še do "štacune" pa domov in še to le nekajkrat. Poletje bomo preživeli delovno ali pa na čakanju. Tamara Rampre, dijakinja: Ne vemo še. Običajno gremo na bazen vtoplice ali pa na morje. Letos bomo tudi šli na morje, za destinacijo pa se še nismo odločili. Ponavadi gremo v lastni režiji v apartma ali prikolico. Saša Vrhovnik, prodajalka: Bom šla na morje, najbrž v Novigrad. V prikolico. Vsako leto gremo na morje zaradi "ta malega". Saj veste - bronhitis. Lani sem šla preko Svita v Omišalj in imeli smo se super. Bili smo privat pri neki ženski, letos pa žal ne bomo mogli tja, ker imajo družinske probleme. Sicer pa je fantastičen tudi Krk. Boža Slemenšek, kuharica: V zadnjem hipu se bom odločila. Lani sem bila v Grčiji. Ponavadi grem malo dlje, v tujino. V Grčiji mije bilo najbolj všeč. Imela sem zraven fajn kolegico. Lepo je tam, pa nikogar ne poznaš. Vesna Petkovšek, foto Ciril M. Sem Mojca Pevec, dijakinja: Na morje bom šla s prijatelji, pa v Šobec bomo šli kampirati. Ker sem zadnji letnik bodo počitnice daljše. Sicer največkrat gremo na hrvaško obalo. Običajno v kamp, ker je to zelo družabno in zanimivo. Za mlade je to primernejše. Prej sem hodila z družino, sedaj pa bolj s prijatelji in sošolci. Senzacionalno odkritje V članku »Gozdarstvo skozi čas« smo bili v 21. številki SN obveščeni, da je nazorski muzej lesarstva in gozdarstva edini muzej, »ki ga imamo v Zgornji Savinjski dolini«. Kaj vem, mogoče bi informaciji celo nasedel, če ne bi v svojem žepu čisto slučajno odkril ključe - pomislite! -še enega Zgornjesavinjskega muzeja, Spoštovani bralci - upam, da ste med vami tudi ljubitelji starin, kajti sicerstreljamvprazno-nemudoma vam z veseljem sporočam njegovo lokacijo. Nahaja se torej 12,6 metra od zvonika gornjegrajske katedrale. V primeru, da bi ga kdaj želeli obiskati, vam ta podatek, seveda le skupaj z metrom, lahko še prav pride. V zgradbi, imenovani štekel, so štiri muzejske zbirke (etnografska, etnografska Šokratnikove domačije, Antona Jamnika, gornjegrajskega Leonarda ter fosilna in kamninska), v bližnjem ostanku škofijskega dvorca pa še tri (verska, vizitk in razglednic ter občina na starih fotografijah). Če ne verjamete - pa tudi sicer -se pridite prepričat. V soboto, 15.6. od 14.-18. ure bo dan odprtih vrat za vse, ki vam ne bo pretežko priti v Gornji Grad. Tistim, ki se morda bojite gneče, naj zaupam, da te bojazni ni. Pridite torej vsaj vi, sicer bi se znalo zgoditi, da ne bo prav nikogar. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 2002 ROJSTVA: Rodilo se je 16 dečkov in 9 deklic. POROKE: 1. Jože Vertot iz Florjana pri Gornjem Gradu in Tanja Ravlen iz Florjana pri Gornjem Gradu 2. Franc Povšner iz Raduhe in Marija Škrubej iz Strmca 3. Darko Božič iz Kamnika in Lidija Volkar iz Šmartnega v Tuhinju 4. Vojko Ozimic iz Varpolj in Polonca Kolenc iz Home 5. Robert Povše iz Ljubije in Anita Malovšek iz Ljubije 6. Robert Slapnik iz Šentjanža in Martina Podkrižnik iz Šentjanža 7. Marko Golob iz Bočne in Jožica Drobež iz Bočne SMRTI: 1. Peter Slapnik iz Podolševe 2. Marija Matek iz Vologa 3. Franc Šinkovec iz Dobletine 4. Alojz Fužir iz Okonine 5. Kristjan Germelj iz Raduhe 6. Frančiška Kaker iz Raduhe \m\lker Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * I Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ČRNA KRONIKA • VOZNICA V POTOKU Mozirje: 28. maja pet minut pred 6. uro zjutraj seje na regionalni turistični cesti Šmihel-Mozirje zgodila hujša prometna nesreča. 32-letna voznica osebnega avtomobila SP. iz Radegundeje med vožnjo iz smeri Šmihela proti Mozirju v levem nepreglednem ovinku zapeljala na desno bankino in izgubila oblast nad vozilom, ki seje prevrnilo v potok Trnava. Pri tem je utrpela hude telesne poškodbe. • KRAJA SMREK Luče: V času od februarja do marca 2002je neznani storilec v Podolševi posekal 60 smrek in macesnov v izmeri okoli 161 kubičnih metrov. Lastniku P.Ž. je povzročil za okoli tri milijone tolarjev škode, • ZAVRTELO JO JE Mozirje: 31. maja okoli sedme ure zjutraj je prišlo do prometne nesreče v Ljubiji na Gorenjskem klancu. Voznica osebnega avtomobila J.S. je iz velenjske strani peljala preblizu desnemu robu cestišča. Vozilo je obrnilo, pri tem pa je trčilo v tri nasproti vozeče avtomobile. Cesta je bila zaprta, voznica J.S. in eden izmed oškodovancev, L.P., sta pri trčenju utrpela lažje telesne poškodbe. • UKRADEL IN ZBEŽAL Nazarje: Ravnatelj OŠ Nazarje je 31. maja dopoldan naznanil policistom, daje pred tem K.D. v učilnici oškodovanki L.M. ukradel denarnico, v kateri je bilo okoli 3.000tolarjev, iz zbežal. K.D.je v popoldanskih urah izsledil policist, opravil z njim razgovor ter mu odvzel ukradeno denarnico z denarjem. • BRATSKI PREPIR Nova Štifta: 31. maja je Č.R. iz Tiroseka obvestil dežurnega policista, da je bil pred tem pri njem brat Č.R., ki je s pištolo večkrat ustrelil proti njemu. Po streljanju je odšel in rekel, da gre domov ustreliti mamo. Policisti so na kraju ugotovili, da streljanja ni bilo. Č.R. je s prirejeno gumijevko večkrat udaril po balkonu in s tem zmedel brata. Gumijevko so policisti zasegli, sledi pa tudi kazenska ovadba. Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine hude si prestal, zdaj lahko boš tiho, mirno spal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Alojza SELIŠNIKA iz Luč (10.4.1923-17.5.2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala še velja g. župniku Gračnerju, pevcem in govorniku, zdravstvenem osebju ambulante Luče in nevrološkem oddelku bolnice Celje. Hvala tudi pogrebni službi Morana. Žalujoči: žena Marija, sin Lojze in hčerka Marija z družino. Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA ob smrti Frančiške KAKER (2.9.1915-18.5.2002) iz Luč Vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvala za darovane sveče in svete maše. Žalujoči vsi njeni OPRAVIČILO V 19. številki Savinjskih novic je pri prepisovanju zahvale prišlo do neljube napake. Zapisali smo zahvala ob boleči izgubi Staneta Nades-bergerja, pravilno pa bi bilo Staneta Nadelsbergerja. Za pomoto se iskreno opravičujemo. Ena luč je odšla od nas, en glas, nam tako drag, je odšel od nas. Le ena sama praznina pa nam je ostala! V SPOMIN Boštjan PEČOVNIK (23.1.1965 + 7.6.1982) Mineva 20 let odkar je odšel od nas dragi Boštjan. Vsem, ki ste kdajkoli obiskali njegov zadnji dom, se iskreno zahvaljujemo. Mami in vsi njegovi Bolečina, ki jo čutimo, ko nekoga izgubimo, je samo pokazatelj, kako močno smo imeli izgubljenega radi. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame Neže JERŠE roj. Kolenc, iz Bočne (26.8.1931-26.5.2002) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen pogrebni obred, organistu, pevcem, gasilskemu društvu Bočna in govornici Jožici za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali, nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Odšel si tiho, nemo, brez besede in brez smehljaja, brez solze in vzdiha: tako zvečer ugasne zarja tiha... (Igo Gruden ) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica in svaka Alojza IKOVICA (14.6.1939-23.5.2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi Lovski družini Solčava za organizacijo pogreba, gospodu župniku za opravljen obred, praporščakom, govornikom, pevcem, sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim sosedom iz Solčave in Ljubnega. Vsi njegovi Ivan Anton LAMPREČNIK LAMPREČNIK iz Lenarta iz Bočne V SPOMIN Meseca junija je minilo že pet let odkar sta zavedno odšla od nas brata Lamprečnik. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njegovi 4Ù* CEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI Polak Štefka s.p, Gorenje 16a, 3327 Šmartno ob Paki, tel. 5885-065 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329 Pozabljiva preračunljivost "Zadnje čase sem tako raztresen...” potarna nogometni sodnik. "Kako to misliš?" ga vpraša edini kolega, za katerega sodnik zmotno misli, da je njegov prijatelj. "Ne, da bi mi plačali, sem iz gole navade sodil v korist Špancem. Cime Rotinas Nekdo je naročil bikova jajca, pa se je spet spomnil na naš nogomet s Španci. Ugodno uničena televizija "Pripeljal sem vam televizijo v popravilo," pove Cveto serviserju. "Je dobil kakšen električni sunek, mogoče odstrele?" "Ne, dobil je nogometni sunek od mene!" "Aha, potem imate popust..." "Zakaj?" "Popravilo vsakega desetega televizorja, ki je poškodovan zaradi nogometa, plača slovenska reprezentanca." Rudi Mladonja Gorje vam, če se ga kdo samo dotakne! Rešilna bilka "V torek me čaka disciplinska komisija," pove Pepi. "Prekršil naj bi prepoved pitja alkoholnih pijač v tovarni." "Torej si lahko ob službo?" je zaskrbljena Marta. “Nič me ni strah za kaj takega. Imam namreč dokaze, da nisem pil v tovarni, ampak sem nadelo že prišel pijan!" Kato Srečkanec Odgovori na jutrišnja vprašanja Zakaj so naši nogometaši dali samo en gol na tekmi s Španci? Ko sodnik ni dosodil enajstmetrovke v našo korist, so verjetno vsi namesto na gol ciljali samo še njega. Je bil sodnik pristranski, ali je bil res na strani Špancev? Mogoče ja, mogoče ne, vsekakor pa je povezan s Španci, saj so mu pravila znana kot španska vas. Zakaj je tako pomembna oseba kot je nogometni sodnik slabše plačan kot nogometaši? Ker bi vsak nogometaš bolje sodil kot tak sodnik. Zakaj je bil maroški sodnik tako tečen do naših igralcev? Zameril jim je, da njega nihče ni prišel objet, ko je padel gol v špansko mrežo. Katera kratka beseda je najdaljša? Goooool! Zakaj potrebuje Matevž Lenarčič za pot okoli sveta z letalom 80 dni? Ker med postanki skače domov na malico. Kdo je zapravil največ denarja na lotu in upa na dobitek 450 milionov? Predsednik Kučan, ki bi rad pokril stroške obiska "srednjeevropskih" predsednikov pri nas. Ali ste slišali, da ima osumljeni umora na podlagi dokaznega copata, za nekaj številk preveliko nogo od tega copata? Če bo oproščen, je pravilno, da varčujejo z denarjem tudi v zaporu, saj mu bodo morali dati veliko odškodnino. Za začetek so pričeli varčevati s škarjicami za nohte. Za vse vas pa upamo, da ste v prilegajoče se obuji, sicer vas lahko še kdo osumi kakšnega hudega zločina. Pepelka press Cvetke Ìa kùpr^èy V PRIČAKOVANJU POLETNEGA CVETJA V Mozirskem gaju že tečejo intenzivne priprave na poletno cvetlično razstavo, ki bo v drugi polovici avgusta. Dela je več kot dovolj za vse, ki upravljajo park, in tako se obdelovanja gredic loti tudi sam predsednik društva Mozirski gaj Darko Bele. Treba je priznati, da se s kmetijsko mehanizacijo kar dobro razume, skoraj tako dobro kot z računalniki, ki jih prodaja in servisira nazorsko podjetje Rip Consulting, kjer Bele prav tako nastopa v vlogi direktorja. (TOMO VINKOVIČ MICROSOFT PRESS) PESMI IN MODA Ročnikova Micka iz Podhoma, gospodinja in šivilja na kmetiji, je pri svojih spoštljivih letih (kmalu jih bo naštela osemdeset) še vedno vitalna, vesela in spretna. Včasih rada kaj napiše, zelo pogosto pa seš-ije kakšen del obleke. Znano je, daje oblekla tudi pevke vokalne skupine Pušeljc, zadnji izdelek pa so obleke po modi izpred stotih let, ki se odlično ujemajo s starimi pesmimi, kijih zbira mama Micka. (ŠPUL-CA PRESS) SESTAVIL PEPINO NAROČNIK, ODJEMALEC SIN ODISEJA V HOMERJEVI ODISEJI SREPOST (KNJIŽ.) ENOTA MASE, TISOČI DEL KILOPONDA DIVJI KOZEL ► MESTO NA VZHODNI OBALI NOVOZELAN. OTOKA GLAVNO MESTO SLOVAŠKE NORVEŠKI PISATELJ- SIGURD ZADNJICA (VULG.) KRATICA ZA AVSTRIJSKI ŠILING VEČJI OGNOJEK, TVOR GOJITEV ŽIVALI SLOVENSKA ŠPORTNA NOVINARKA- JOLANDA TRGOVSKO IME ZA KADEČO SE ŽVEPLENO KISLINO EGIPČANSKA BOGINJA PRAVICE IN RESNICE NADALJE- VANJE GESLA CELJSKA TOVARNA POSODE GLAVNO MESTO ESTONIJE PRIPRAVA ZA NATEZA- VANJE PUŠČAVA V INDIJI POPEČEN REŽENJ KRUHA, PREPEČE- NEC PARLAMENT V BOLGARIJI IN MAKEDONIJI OSEBA IZ DRAME WALLEINSTEIN AMERIŠKI IGRALEC- JACI-, MORSKA POŠAST IZ GRŠKE MITOLOGIJE DEDNA POSEST PO OČETU JADRANSKI OTOK DRUŽINA ITALIJAN. GRADITELJ. GODAL IZ CREMONE OTOK V SUNDSKEM OTOČJU V INDONEZIJI FRANCOSKI SKLADATELJ- XENAKIS STRGALNIK, RIBEŽ OBLIKA SOCVETJA POLJSKI FILOZOF- ALFRED . KENZO TANGE AMERIŠKI PREDSEDNIK HERBERT CL. MESTO OB ARALSKEM JEZERU SLOVENSKI PISATELJ- ROK KRATICA ZA MEDN.AROD. AVTOMOBIL. , ,__________ KDOR SE UKVARJA Z PRIDOBIV. OLJA SLEPI ARABSKI PESNIK-ABULALA AL KDOR SOVRAŽI VSE. KAR JE RUSKO POLPREVOD. POLNILNIK SESTRA OČETA A S ROČNO ORODJE ZA ŽETEV DEPARTMA V FRANCIJI (ORLEANS) KRAJNA JUŽNEM ŠVEDSKEM TOVARNA AVTOMOB. V SARAJEVU KRAK REKE MENAM TVEGANA NAPOVED MEHKA. DLAKASTA PREJA REKA V ITALIJI „.miL... MODERNA GLASBA ZADNJI DEL STOPALA POD NARTOM ZNAMKA AVTOMAT. PUŠKE GOJITELJ PSOV OSEBA IZ BIBLIJE, ZAČETNIK ONANIJE TEKOČINA V ŽILAH IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Babuška, alevron, jin, Ika, Amis, LN, agencija, stran, Egas, nervus, tona, Elvira, Aralsk, koati, ica, ker, NC, siciliana, Ig, Ots, jod, zl, martinka, Olaj, Aca, čar, Alice, titan, lan, liv, rjava mlaka, ji, Aare, golaž, AČ MINI SLOVARČEK: HOEL- norveški pisatelj- Sigurd OLEUM- trgovsko ime za kadečo se žvepleno kislino TELEMAH- sin Odiseja v Homerjevi Odiseji ILLO- oseba iz drame Wallenstein OAKIE- ameriški igralec- Jack KARIBDA- morska pošast iz grške mitologije OBVESTILO REŠEVALCEM Rešeno križanko iz 23 št. SN 2002 izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka 18. junija pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 23. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali tri lepe nagrade: 1. izlet v Gardaland za eno osebo, 2. izlet Padova - Benetke za dve osebi in 3. nagrada nedeljsko kosilo za dve osebi v Hotelu Štorman na Venišah. Nagrade prispeva, podjetje za promet z nepremičninami Habit d.o.o. iz Velenja. VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI IZKORISTITE 10 % SEZONSKO ZNIŽANJE PARKOVNIH SADIK IN UGODEN NAKUP VRTNIH KOSILNIC Vabljeni Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p., Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, teL/faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Napovednik • Petek (7. junij), ob 19.30. Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Odprtje razstave Mirjam Marussig -... loading • Sobota (8. junij), ob 21.00. Plesni forum Celje Plesna predstava Alma ali angel na zemlji • Sreda (12. junij), ob 20.30. Atrij Majolke, Celje Vita Mavrič in maestro Mojmir Sepe • Sreda (12. junij), ob 19.00. Delavski dom Nazarje Koncert pevcev glasbene šole • Četrtek (13. junij), ob 20.30. Knjižnica Velenje Koncert kvarteta Upa • Petek (14. junij), ob 20.00. Mladinski center Velenje Odprtje razstave likovnih grafik dijakov velenjske gimnazije - likovna smer Prodam bikca starega 8 dni rjave pasme, A kontrola, tel. 58 45 283. Prodam dva bikca sivca, težka 125 kg, tel. 58 45 420. Prodam visokobrejo telico, tel. 58 41 393 po 20 uri. Prodam bikca sivca starega 10 dni, tel. 58 35 185. Prodam 7 dni starega bikca, tel. 58 41 550. Prodam telico sivo-rjavo, brejo sedem in pol meseca, tel. 58 41 082. Prodam teličko sivo-rjavo, A kontrola, od dobre molznice, tel. 041 912 735. Ugodno prodam savinjske želodce, tel. 58 35 289. Prodam malo rabljen kombiniran otroški voziček modre barve, cena 30.000 sit, tel. 041 707 797. Prodam »cizo« s priklopom za na motor, dobro ohranjena, cena 22.000 sit, tel. 040 387 062. Prodam osebni avto mercedes E 300 dizel, prva reg. marec 97, km 53.000, v odličnem stanju, cena 4,2 mio sit, tel. 041 612 511. Prodam 2 Renault 19,1.93 in 95, tel. 040 638435. Kupim Golf 1, lepo ohranjen, tel. 041 239 684. Stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom v Lučah prodamo, tel. 58 44053. MORDA STE ISKALI PRAV TO Mh. Savinjski val Telefon: 703 20 00 Redakcija: 572 47 24 Faks: 572 44 27 Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure. Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tadi v uredništva Savinjskih novic. VJ ¥ II ^ TEL. 03/83-90-810 info@agencija-svit.com VODICE HOTEL OLYMPIA*** DRUŽINSKI HOTEL 1.6. -15.6., 7 polpenzionov od 35.000 SIT 15.6. -29.6. 7 polpenzionov od 44.000 SIT 29.6. -13.7., 7 polpenzionov od 61.000 SIT 13.7. -24.8., 7 polpenzionov od 66.000 SIT Hotel je prenovljen, vse sobe so klimatizirane, sat tv, ugodno za družine - hotelski apartmaji, posebni popusti za otroke, animacija in živa glasba v hotelu. KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 24. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. -"ITTI RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE. GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux In SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elekfro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmerfno ob Dreti. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Izvajamo kompletna adaptacijska dela v kopalnicah, popravilo, oplesk ter kompletna izvedba toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov (baumit, rofix in demit fasade). Tel. 03/897-73-66, mob. 040/72-42-72. Milan Klemenčič, s.p., Zaključna gradbena dela, Partizanska 15, Velenje. DIANA d.o.o. Palice za ribolov, role, laksl, vabe, lovska oprema, noži, pikado, pokali v trgovini DIANA d.o.o.. Obrtniška 8, NAZARJE, Tel. 58 33 626. Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO PODJETJE S TRGOVINO NSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130 Fax: 03/70-33-136 GSM: 041/617-441 Ob 10. obletni«! poslovanja trgovine Cizej iz Pariželj pri Braslovčah in ob 3. obletnici gostilne Cizej iz Studen« pri Veliki Pireški prirejamo 3-dnevni zabavni program, s katerim se želimo zahvaliti našim kupcem in gostom, ki nas tako številčno obiskujete. ZABAVNI PROGRAM: • 9 - 14.6., ob 20.00 - V gostilni Cizej snemanje dveh TV oddaj Ježek show. Gostje v oddaji: ansambel Frajkindarji, g. Boris Kopitar, g. Marjan Zgon«, Viktorija, 12 nasprotje in ostali - 15.6., ob 20.00 - Vrtna veselica z ansamblom Aleksandra Ježa - 16.6., ob 16.00 - Otroška prireditev z nastopom Foxy Teens, čarovnik... Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kar omogoča zelo kratek čas montaže in hitro pokritje objekta. Najboljša slovonska računalniška podjetja smo zdmäli v eno! Ponudbo večine računalniških podjetij sedaj dobite na enem mestu. Vaša odločitev o nakupu bo lažja! Vaš klic ali klik je brezplačen! NAZARJE OBČINA NAZARJE OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE 12. JUNIJ JE PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI OB PRAZNIKU ČESTITA VSEM KRAJANOM IN VLJUDNO VABI, DA SE UDELEŽIJO NASLEDNJIH PRIREDITEV OB POČASTITVI PRAZNIKA: 12.06. KONCERT PEVCEV GLASBENE ob 19.00 uri ŠOLE V VELIKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA NAZARJE Organizator: GŠ Nazarje 15. 06. ob 8.00 uri 15. 06. ob 9.00 uri KOLESARJENJE IN POHOD K SVETEMU URBANU NA DOBROVLJE START PRI GASILSKEM DOMU V NAZARJAH Prireditev je tekmovalnega značaja z družabnimi igrami, vse udeležence čaka pogostitev. Organizator: PD Nazarje KOŠARKARSKI TURNIR OB ZAKLJUČKU TRENINGOV PIONIRJEV (4.- 8. razred OŠ ) NA ŠPORTNEM IGRIŠČU V NAZARJAH Organizator: KK Nazarje 16. 06. ob 14.00 uri 17. 06. ob 19.00 uri TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA POKAL NAZARIJ NA ŠPORTNEM IGRIŠČU V NAZARJAH Sodelujejo ekipe zaselkov iz KS Nazarje Organizator: ŠD VRBOVEC Nazarje RAZSTAVA SLIK DOMAČINA FRENKA PUSTOSLEMŠEK GRAD VRBOVEC Organizator: TD Nazarje Savinjske novice pri vas na kavi Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma! Prijavnica Savinjske novice psi vas nam kavi Ime in priimek:____________ Naslov: ___________________ Telefon:------------------- M°P/o « co cO CD __CD _ =§ co~ £ co o o >CO >0 CD CT> O £ o O Q_ Q_ Q_ Q_ >c/5 CĆ. CO co «A E sm Celje - skladišče Teh D-Per ‘7/2002 IZKORISTI Bobrovec TON D. 5000010830,23 COBISS s Dnevi odprtih vrat od 11. do 15. junija BRAMAC WIENERBERGER SCHIEDEL in TERMO DODATNI POPUSTI! Vabljeni! Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! DOSTAVA Z AVTODVIGALOK MA DOK vas □ BUDVA DESETDNEVNI TERMINI « ' *-*\ ,x'* od 11.6. do 21.6. od 21.6. do 1.7. od 1.7. do 11.7. od 11.7. do 21.7. od 21.7. do 31.7. od 31.7. do 10.8. od 10.8. do 20.8. od 20.8. do 30.8. od 30.8. do 9.9. (torek-petek) (petek-ponedeljek) (ponedeljek-četrtek) (četrtek-nedelja) (nedelja-sreda) (sreda-sobota) (sobota-torek) (torek-petek) (petek-ponedeljek) od 29.750 SIT dalje ; S&jŽEr. Nazarjah OSREDNJO KNJ. CELJE