'• c; ' ' J NO. 251 Ameriška Domovi ima £kfl/a e RI «= A< M—M O IM E ahoucan iNtpmrr #OR®WDf UfttrUAO« ONkT National and International Circulation SLOVCNIAN MORKIN© HCWSPAP® CLE5YELANI) OHIO. THUBSDAY MORNING, DECEMBER 30, 1965 ŠTEV. LXra — VOL. LXm Napovedi o volilvah prihodsiio Jesen le Ju N a d a 1 j evanje vietnamske vojne utegne spraviti v nevarnost Johnsonovo večino v Predstavniškem domu. WASHINGTON, D.C. — Kot vsako leto, se je tudi sedaj med prvimi oglasil znani Narodni odbor za učinkovit Kongres s svojo' napovedjo, kaj nas čaka na političnem polju. Odbor ne pripada nobeni stranki, pa vendar nabira denar, da podpira tiste kandidate za senatorje in kongresnike, ki se mu zdijo podpiranja vredni. Lani je podprl 34 demokratskih in 21 republikanskih kandidatov za kongresnike, potem pa še 11 demokratskih in 3 republikanske kadnidate za senatorje. Tudi letos bo odprl svojo blagajno; komu v korist, pa še ni namignil. Napovedal je pa že, kaj misli o naši bližnji domači in zunanji politiki. Stroški za vojskovanje v Vietnamu bodo pokopali vsaj začasno marsikateri načrt, ki je bil uzakonjen v okviru Johnsonove “velike narodne skupnosti”. Ako ne bo vietnamske vojne konec, bo demokratska stranka pri jesenskih volitvah potila krvavi pot. Lahko je mogoče, da bo zgubila večino kongresnikov, ne pa senatorjev. Največja nevarnost za demokratske kandidate bodo “neodvisni” kandidatje, ki jih bodo, ako bo sila, podpirali tudi republikanski volivci. Neodvisne kandidature bodo postavljali nezadovoljni demokratski pristaši, posebno tisti, ki so razočarani nad malimi uspehi zadnjih zakonov o civilnih pravicah. V senatu bodo demokratje imeli zanesljivo večino še najmanj 6 let; ne bodo je pa imeli lahko že prihodnje leto v predstavniškem domu. Treba je, da zgubijo le 11-18 kongresnikov, pa se bodo konservativni demokratski kongresniki in republikanski zopet znašli pod istim klobukom, bodo lahko obnovili znano koalicijo, ki je desetletja delala preglavice vsem demokratskim predsednikom in ki jo je Johnson mogel zlomiti šele pri lanskih volitvah. Če demokratje zgubijo zanesljivo večino le v znanem odboru predstavniškega doma za dnevni red, kjer gospodari kongresnik Smith, bo Johnsonu lahko pokvarjen ves ^ačrt za zakonodajno delo v letu 1967. Zato se bo Johnson gnal, da ohrani v predstavniškem domu dosedanjo večino tudi v 1. 1967. -----o------ Protesti predragi? TOKIO, Jap. — Socialistična stranka je vprizarjala do nedavnega proteste pri pristajanju a-nieriških atomskih podmornic v laponskih pristaniščih. Sedaj so Postali obiski ameriških atom-skih podmornic na Japonskem tako pogosti, da so socialisti svojo proteste opustili, ker so jim Postali predragi. Iblačno, vetrovno in milo. jvišja temperatura 57. Novi grobovi Edward Hejduk Sr. Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 6040 Superior Avenue 73 let stari Edward Hejduk, rojen v Clevelandu, vdovec po 1. 1958 umrli Wini-fredi, roj. Johnson, oče Edwar-da, Viole, Josepha, Charlesa, Johna, Jamesa (Fontana, Calif.), Floride, Raymonda, pok. Williama, Therese Mattina, Roberta (Fontana, Calif.), Eugena in Winifrede Trickel, 43-krat stari oče in 12-krat praoče, brat Josepha, Ann Donahue, Charlesa, Emila, Emme Durham in Louise Prange. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda v ponedeljek ob 8.30 v cerkev Brezmadežnega Spočetja na E. 41 St. in Superior Avenue ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto ob šestih zvečer. Katti Bartol Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici Katti Bartol, roj. Bricelj v Bizoviku pri Hrušici pri Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko 1. 1905, vdova po 1. 1952 umrlem možu Jamesu, preje poročena z 1. 1931 umrlim Martinom. Novakom, mati Mi's. John (Marie) Kobe, mačeha Jamesa Bartola, Josephine Smith, Franka Bartola, Mrs. Frank (Rose) Pohar, Charlesa Bartola in Anne Artenziano, 15-krat stara mati, 13-krat pramati, sestra Mary Gričar, Ivane An-zic in Andreja Bricelj (vsi v Jugoslaviji) in pok. Frances Eckert. Živela je rk.lga leta na Carl Avenue v fari sv. Vida, nato pa se je preselila k hčerki na 400 Lloyd Rd. Pokojna je bila članica Podr. št. 25 SŽZ, Sv. Ane št. 4 SDZ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo v ponedeljek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto ob šestih zvečer. Henry J. Bokal Jr. Na domu pri svojih starših na 1914 Grand Blvd., Euclid, je umrl 17 let stari Henry J. Bokal. Bil je večkrat operiran. Zapustil je starše Henry j a an Josephine, roj. Jurca, sestri Charlotte in Carol, brata Thomasa, stare starše Antona in Gertrudo Bokal in druge sorodnike, s Roj en Kurdi sprožili spor med Irakom in Iranom V stiski se kurdski uporniki umikajo preko meje v Iran. Ko so jih iraške čete zasledovale tja, je prišlo do spora z Iranom. TEHERAN, Iran. — Kurdi so najbolj razdeljen narod v Prednji Aziji. Živijo v Turčiji, Iranu, Iraku in nekaj malega tudi v Rusiji. Pri vsem tem pa njihova narodna zavednost še ni zamrla. Ker vedo, da trenutno ne morejo doseči zedinjenja, se borijo za avtonomijo v državah, kjer živijo. Boj za avtonomijo je najhujši v Iraku, ki se je že pred leti spremenil v pravo državljansko vojno. Nobeni iraški vladi se ni do sedaj posrečilo, da bi zatrla kurdski upor, nobena iraška vlada pa do sedaj še ni hotela izvršiti sporazumov, ki jih je sklenila z uporniki. Tako se odnosi med Iračani in Kurdi spreminjajo od pravega državljanskega vojskovanja na hinavska pogajanja, odtod pa zopet v vojskovanje. Iraška armada je seveda močnejša od kurdskih upornikov, pa jih vendarle ne more premagati. Kadar je namreč sila velika, se uporniki zatečejo v sosedne države, kjer živijo njihovi rojaki. Pred leti so se uipikali v Turčijo, sedaj se umikajo v Iran. Iraškim četam je to začelo presedati in so šle za uporniki preko meje v Iran. To je naravno takoj vznemirilo iransko vlado. Poslala je na mejo armado in letalske sile in zagrozila Iraku, da tudi njene čete ne bodo poznale meje, ako pride do boja med obema taboroma. Politični opazovalci mislijo, da te juhe ne bodo pojedli tako vroče, kot se kuha. Če nič drugega, bo čas zacelil rane in pomiril duhove, če ne preje pa poleti. -------o-—----- — Maščobe in olja, ki jih uporabljajo za milo, vsebujejo glicerin. je bil v Clevelandu in je obiskoval višjo šolo sv. Jožefa. Bil je član Društva Mir št. 142 SN-PJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb. zavoda jutri ob 9.15 dopoldne v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Katakombe za varstvo proti atomskim bombam? BERKELEY, Calif. — Ta teden so imeli na pobudo Ameriške zveze za napredek znanosti v Oak Ridge National Laboratory zanimivo, toda strokovno debato, kako je treba organizirati varnost pred atomskimi bombami. Hrbtenico debate je tvorila ideja, da bi bilo najboljše napraviti pod velikimi mesti in industrijskimi središči obširno mrežo podzemnih tunelov in cest, pa tudi prostorov za parkiranje avtomobilov in za trgovine itd. V mirni dobi bi ta mreža lahko prevzela nase velik del tranzitnega prometa in razbremenila cestni promet v velikih mestih. Seveda bi bila realizacija te ideje silno draga, zagovorniki so cenili stroške na $38 bilijonov. Proti ideji se je takoj oglasila cela vrsta strokovnjakov. Trdili so, da bi taka zaklonišča napeljala Ruse, da bi začeli misliti na vojno s strupenimi plini in bacili. Drugi so zopet označili idejo kot predrago. Po njihovem bi bilo že boljše, da federacija pospeši iznajdo raket, ki bi lovile ruske atomske bombe na raketah. Za ta načrt bi bilo potrebno baje samo kakih $20 bilijonov. V debati pa ni zmagal noben med obema taboroma. Dosežen je bil samo sklep, da se bo debata še nadaljevala. —- p---—— Fanfanijev odstop sprejet RIM, It. — Zunanji minister A. Fanfani je odstopil, ko je e-den od tukajšnjih časopisov objavil svoj razgovor s prof. La Piro, nekdanjim županom v Florenci in osebnim prijateljem Fanfanija. Razgovor je organizirala Fanfanijeva žena v njegovem lastnem stanovanju. V tem. razgovoru je La Pira govoril tako “odkrito” o vrsti domačih italijanskih in mednarodnih zadev, da je bila v zadregi vsa vlada, ko je prišlo v javnost, da je bil razgovor v stanovanju zunanjega ministra. Utegnil bi torej imeti tudi z zunanjim ministrom samim kako zvezo. Predsednik vlade A. Moro je Fanfanijev odstop včeraj sprejel. HO-CI-MINH NE POPUSTI Predsednik Severnega Vietnama Ho-Či-Minh je v odgovoru na poslanico papeža Pavla VI. odgovoril, da ameriški vodniki “hočejo vojno, ne mir” in ponovil svojo zahtevo po umaknitvi vseh ameriških oboroženih sil iz Vietnama kot pogoj za konec vojne. HONG KONG. — Odgovor Ho-Či-Minha, predsednika Severnega Vietnama, papežu na njegovo poslanico, v kateri je ta tega pozval k razgovorom o končanju vojne v Vietnamu, je uničil večji del optimizma in upov za razgovore o premirju. Ho-Či-Minh je v glavnem ponovil znane štiri točke kot temelj za razgovore in papežu še zatrjeval, da “ameriškim vodnikom ni za mir, ampak za vojno”. Poudaril je, da se bodo rdeči v Vietnamu borili, dokler bodo “ameriški napadalci teptali tla njihove domovine”. Ho-Či-Minh ... _____ .... ~ tam vojno. Ameriški poslanik v Moskvi Kohler se je razgovarjal o Vietnamu s predsednikom Sovjetske zveze Podgornym, ko je napravil včeraj pri njem uradni obisk. Napovedujejo še nove korake, ki naj bi izrabili vse možnosti in pota, po katerih bi bilo mogoče priti do premirja v Vietnamu. Pri treznem preudarku položaja in ciljev rdečega Pei-pinga je težko verjeti/da bi mogli vsi napori, vsi koraki, ki so bili podvzeti od božiča sem za trajno premirje v Vietnamu, doseči kak uspeh. -----o----- Varnostni pasovi v Ohiu z januarjem obvezni! je odgovoril na papeževo poslanico že v torek, ko je obstojalo še precej upanja, da utegne napor sv. očeta le roditi kak uspeh. Vsebina in sam ton odgovora kažeta, da v Hanoju trenutno niso voljni pristati na razgovore pod drugimi pogoji, kot so jih navedli že v aprilu, na katere pa Združene države ne morejo pristati. Ho-Či-Minh je označil ameriške poskuse za začetek razgovorov o končanju vojne za potezo, ki naj pokrije priprave za povečanje in razširitev vojne. Nič ni omenil prekinitve ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama, s katero so upali v Wash-ingtonu dati rdečim priložnost za razgovore brez pritiska. Napori za premirje se nadaljujejo Kljub navidezni trdovratnosti in nepopustljivosti Hanoja Združene' države nadaljujejo s poskusi odpreti vrata razgovorom, ki naj končajo vojno. Tako se je včeraj posebni predsednikov poslanik Harriman razgovarjal s poljskim zunanjim ministrom o vojni v Vietnamu. Poljska je namreč član mednarodne komisije za nadziranje izvajanja ženevskega dogovora o premirju v Indokini iz 1. 1954. Harriman je odletel iz Varšave v Budimpešto, kjer se je te dni mudila delegacija Severnega Vietnama. Odmor v letalskih napadih na Severni Vietnam je raztegnjen že na sedmi dan. Ameriški poslanik A. Goldberg je včeraj razpravljal s papežem v Vatikanu o Vietnamu in se mu v imenu Združenih držav zahvalil za njegove napore končati COLUMBUS, O. — Državni superintendent za zavarovanje William R. Morris je opozoril javnost, da stopi z novim letom v veljavo nov državni zakon, ki določa, da mora imeti vsak nov avtomobil, izdelan ali sestavljen v Ohiu za prodajo, varnostne pasove za potnike. -Novi zakon ne ukazuje, da mora vsak potnik v avtomobilu varnostni pas tudi rabiti, vendar upa zavarovalni superintendent, da bo večina to redno delala, ker bo s tem boljše poskrbljeno za varnost voznikov in potnikov. Morris je povedal, da je od 37 avtov, ki so bili v nesrečah v času božičnih počitnic v državi Ohio, bilo le 19 opremljenih z varnostnimi pasovi in še od teh so bili v rabi dejansko le v dveh. ------o------ — V Združenih državah dosega poraba bombaža letno 34 funtov po osebi. ------o------ i Sfvarnosf in fantazije okoli potovanja tovariša Šelepina CLEVELAND, O. — Največja nesreča za ameriško javnost je navada našega časopisja, radija in televizije, da ne prinaša besedila ruskih uradnih izjav v točnem prevodu. To bi že lahko storili, kajti besedila so navadno zelo kratka, morda celo prekratka. Prevodi ne bi delali ne težav, ne jemali prostora in časa. Zato pa zvemo le za več ali manj posrečene izvlečke, ki jim časopisi in komentatorji še dodajajo svoje, velikokrat iz zraka vzete razlage. Godlja in mešanica sta torej kompletni. To velja tudi za poročanje o sedanji poti tovariša šelepina v Hanoi v Vietnamu. Najprvo ni res, da bi bil še-lepin komunist št. 2 v ruski komunistični stranki. Kdor le malo pozna sedanji vrstni red v Kremlju, ve, da je Brežnjev na naj višjem klinu komunistične lestvice, za njim pride Kosygin, za njim Podgorny. Šele potem bi prišel na vrsto šelepin. Je pa veliko vprašanje, ali mu ostali vodilni tovariši še privoščijo vsaj četrto mesto, poznajo preveč dobro njegove ambicije in intrigantske sposobnosti. Dalje ni res, da bi šel v Hanoi po državno-političnih poslih. Tega mu Kosygin kot ministrski predsednik gotovo ne bo dovolil, saj ima za take posle Gromika na razpolago. Šelepin ni niti član vlade, počemu naj se meša v vladne posle? Šelepin je danes le član pre-zidija in sekretarijata. Dana mu je naloga, da pripravi vse potrebno za pomladanski kongres ruske komunistične stranke. Važno mesto med pripravami zavzema ne samo vprašanje, kdo vse naj bo na kongres ne samo povabljen, ampak še bolj, kdo se bo vabilu odzval. Severni Vietnam igra pri tem veliko vlogo. Ako se bodo kongresa udeležili severnovietnamski delegatje, bodo njihovemu vzgledu sledile tudi druge komunistične stranke, ki drugače držijo s Peipin-gom. Šelepin mora torej razčistiti s Ho-Či-Minhom vprašanje, ali bodo severnovietnamski to- variši šli v Moskvo na kongres. To pa za šelepina ne bo lahka naloga, kajti Ho-Či-Minh ve, da bi se Peipingu hudo zameril, ako bi poslal svoje ljudi v Moskvo brez vsaj tihega pristanka kitajskih komunistov. Zato se bo Šelepin morda moral zadovoljiti samo z obljubo, da severno-vietnamska komunistična stranka ne bo bojkotirala moskovskega kongresa. Bo vsaj preprečil, da v Hanoiu ne bodo prezgodaj objavili odklonilnega stališča, kar bi močno pokvarilo vse Šelepinove priprave za kongres. Da bosta Šelepin in Ho-Či-Minh govorila tudi o vojskovanju v Južnem Vietnamu, je razumljivo. Ali bo pa Ho-Či-Minh odkril svoje karte ravno Šelepi-nu, je pa dvomljivo, če jih ni svoje dni tovarišu Kosyginu, zakaj naj bi jih šelepinu, ko njegovo delo nima praktično nobene zveze z mednarodno politiko, v kolikor se ne tiče priprav za kongres. Ravno tako spada v domišljijo njim odmorom v bombardiranju Severnega Vietnama in še-lepinovo potjo kakšna zveza. Morda je, morda ni, resnico o tem bodo tovariši povedali šele pozneje, ako jih ne bodo prehiteli kitajski komunisti, ki gotovo ne gledajo lepo ne na Šelepina ne na njegovo misijo. Še bolj spada v domišljijo u-panje, da bo namreč Šelepinova pot pospešila konec vojne in vodila do mira. Komunisti sploh ne mislijo na mir ne v Nemčiji ne v Severni Koreji ne v sporu glede Formoze, zakaj naj bi bili naenkrat za mir v Vietnamu? Največ, na kar bodo pristali, bo premirje, ki pa tudi ni blizu. Skušnja namreč govori, da morajo pred premirjem biti dolgotrajne zakulisne priprave za razgovore o njem. Ni pa zaenkrat prav nobenih znakov, da bi lahko iz njih sklepali, da so se priprave že začele. Ako bi bile zakulisne priprave na vidiku, se ne bi italijanski zunanji minister Fanfani tako hitro umaknil iz aktivne italijansike zunanje Sevemovietnamske čete se zbirajo okoli Da Nanga SAIGON, J. Viet. — Saigon-ska vlada je za vojne cilje razdelila svoje pokrajine v 4 vojna okrožja. Okrožje št. 1 se nahaja prav ob meji med obema Viet-namoma, tam se nahaja tudi naša vojaška postojanka Da Nang. V tem vojnem okrožju ni bilo že dolgo večjih bojev. Kar jih je pa bilo, so se jih na komunistični strani udeleževali le južno-vietnamski partizani, oddelkov iz Severnega Vietnama naše špijonažne mreže tam niso mogle ugotoviti. Zadnje dni so opazili, da prihajajo tja iz Severnega Vietnama celi bataljoni z vso opremo. Naši oficirji mislijo, da so to priprave na večjo ofenzivo s komunistične strani. Ofenzive] se pa ne bojijo, ker bodo morali komunisti nastopati v strnjenih vojaških formacijah na obsežnejših frontah, dočim so do sedaj partizani navadno napadali le iz zased in se po nappdih hitro umaknili v džungle. Do bojev pa predvidoma ne bo prišlo pred spomladjo. Iz Clevelanda in okolice Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo zaprt od jutri, v petek, opoldne do ponedeljka 3. januarja, ob osmih zjutraj. Silvestrovanje— Baragov dom na 6304 St. Clair Avenue in Družabni klub BD vabita jutri zvečer na silvestrovanje v svoje prostore. Na razpolago bo okusna domača večerja (od sedmih dalje), godba bo pa igrala poskočne in živahne plese. Slovenski dom na Holmes A ve. vabi jutri zvečer na veselo silvestrovanje v svojih prostorih, na katerem bodo za ples igrali “Veseli mornarji”. Slov. društveni dom na Re-cher Avenue vabi jutri zvečer na silvestrovanje v svoje prostore v Euclidu. Igrala bo Grabnerjeva godba. Slovenski nar. dom na 5050 Stanley Avenue na Maple Hts. vabi na silvestrovanje jutri zvečer. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. Domača zabava— V soboto, na Novega leta dan bodo “Veseli Slovenci” igrali na domači zabavi v Erste’s Slovene Village na 6802 St. Clair Avenue. V bolnici— Mrs. Mary Segulin z Arbor Avenue je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 512. Želi si obiskov. Doma iz Vietnama— Capt. John A. Petrič, sin Mr. in Mrs. John Petrič, 451 E. 156 St., se je vrnil iz Vietnama domov v Dayton, Ohio. V Cleveland na obisk k staršem in sorodnikom ga pričakujejo v prihodnjih dneh. Dobrodošel doma! Letna seja— Društvo sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu ima v nedeljo popoldne letno sejo z volitvami odbora. Vse članice vabljene. Sedem križev— Rojak Anton Glavan z 9515 St. Catherine Ave. bo v soboto, na Novega leta dan dopolnil 70 let. Čestitamo in mu želimo še obilo let zdravja in zadovoljstva! Kegljaška liga— Slovenski športni klub bo začel 9. januarja 1966 tekmo v kegljanju. Kdor hoče pristopiti v to kegljaško ligo in tekmovati, naj kliče gdč. Heleno Mihelič na 391-1878 do 3. januarja. Mohorjcvke so prispele— G. Zdravko Novak z 1084 E. 177 St. sporoča, da so dospele knjige Mohorjeve družbe in prosi ude, da bi prišli ponje čez dan ali zvečer. Novi odbor— Podr. št. 10 SŽZ ima za 1. 1966 sledeči odbor: predsed. Anna Markovich, podpredsed. in zapis. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Avenue, tel. 541-6245. nadzor. Millie Novak, Štefi Koncilja, vrat. Jennie Koren, duh. vod. rev. M. Jager. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob sedmih zv. v Slov. domu na Holmes Avenue. Pogreb— Pogreb pok. Petra Stajer bo jutri ob 1.30 popoldne iZ Zele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Whitehaven pokopališče. -------O------- — V gozdovih Minnesote nasekajo letno lesa v vrednosti 180 milijonov dolarjev. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30, 1965 fimmšm Domomm . 6117 «1. Clair Ave, — Hitiidersan 1-0028 — Clevelima, Ulilo t±io» National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Juiy Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &» Zdražsns države: C M.GO na leto; 58.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece ki K.r.;:ado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; tičite d States: $14-&0 per year; $8.00 for 8 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $13.00 per year; $3.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year iz rok. Nihče ne more ljubiti z napadalnim orožjem v ro-5 kah.” ] Na poletu med Rimom in New Yorkom so časnikarji v letalu papežu stavili vprašanje: “Ali bi bili pripravljeni po-tovati tudi v Peking, če bi tako potovanje služilo miru?” — “Gotovo!” je papež odgovoril. Še eno veliko dejanje je storil ‘veliki poslanec miru’. Dan pred sklepom koncila je preklical izobčenje, ki ga je pred 900 leti izrekel Rim nad vzhodno Cerkvijo, ko se je 1. 1054 odtrgala od cerkvene edinosti. Istočasno je tudi v Carigradu patrijarh Athenagora za nično proglasil izobčenje, ki ga je takratni carigrajski patrijarh kot odgovor izrekel nad zapadno Cerkvijo ... * Sv. oče je te dni osebno in neposredno posegel v vietnamski spor, da bi končal vojno in pomagal najti pot k miru. Bo njegov napor uspešnejši, kot je bil napor njegovih prednikov? BESEDA IZ NARODA Second Class']postage paid at Cleveland, Ohio No. 251 Thurs., Dec. 30, 1965 Mir na zemlji Svet te-le dni z zanimanjem sledi poskusom končati vojno v Vietnamu z razgovori namesto z orožjem. Združene države so ponovno izjavile, da so voljne začeti razgovore brez vsakih pogojev, njihovi komunistični nasprotniki take volje še niso pokazali, njim ni za mir na zemlji, njim je za oblast, za osvajanje sveta njihovemu nauku in oblasti. Pravi mir je le Kristusov mir, oznanjen na božično noč ljudem, ki so blage volje. Cerkev oznanja ta mir skozi dve tisočletji vedno znova, toda vojna sledi vojni, kot bi tega nauka o miru sploh ne bilo. Poglejmo samo napore Cerkve zadnjega pol stoletja za mir. Dr. J. Kolarič, nekdanji župnik pri Mariji Pomagaj v Torontu, jih je v božični številki “Našega tednika-Kronike” takole opisal: ❖ Ko je v zadnjih mesecih meseca julija 1914 izbruhnila vojna med Avstrijo in Srbijo, je sedel na papeškem prestolu svetnik, Pij X. Videl je, da bo ta spopad zanetil svetovni požar. Zato je sivolasemu cesarju Francu Jožefu pisal dolgo pismo, da bi ga odvrnil od vojne napovedi. Toda odgovora ni dobil. Nuncij je ves čas čakal pred cesarjevo sprejemnico, pa mu sprejem ni bil dovoljen. Ko je avstrijski poslanik pri Sv. stolici papežu vojno sporočil kot dovršeno dejstvo in ga v cesarjevem imenu prosil, naj blagoslovi avstrijsko orožje, mu je Pij X. resno odgovoril: “Povejte cesarju, da blagoslavljam mir; ne morem blagoslavljati vojske in ne tistih, ki so vojsko hoteli!” Tri tedne nato je veliki ljubitelj miru umrl. Prišel je Benedikt XV. Tudi on je ponavljal poslanico svete noči: “Mir ljudem na zemlji!” A tudi njega niso poslušali. Po brezuspešnih poskusih, da bi dosegel pravičen mir. je nazadnje samo še klical: “Kraljica miru, prosi za has!” Benediktu je sledi! Pij XI., ki je spoznal, da je bilo tedanje Društvo narodov brez moči, da bi reševalo mednarodne spore in tako preprečevalo novo vojno. Postavil je praznik Kristusa Kralja in v svojih poslanicah in nagovorih nenehno klical svetu svoje geslo: “Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem!” A vodilni možje niso marali Kristusovega miru. Narodi se niso hoteli razorožiti, ne mirnim potom rešiti spornih vprašanj. Pij XI. je dobil naslednika v Piju XH. Že ob njegovi izvolitvi je svet čutil, da stoji tik pred novo svetovno vojno. Papež je uporabil vso svojo diplomatsko spretnost, da bi nov svetovni spopad preprečil. “Nič ne bo izgubljenega z mirom; vse pa more biti izgubljeno z vojsko,” je zaklical svetu po radiu 24. avgusta 1939. Tudi ta klic je naletel na gluha ušesa. Nekaj dni nato se je začela druga svetovna vojna, ki je trajala dobrih pet let in pol ter milijonom človeških bitij vzela življenje, domovino in svobodo ... Veliki papež miru se je 9. oktobra 1958 poslovil. A sledil mu je še večji apostol sprave in mednarodnega miru, Janez XXIII. Njegovo okrožnico “Mir na zemlji” sprejmejo Združeni narodi v New Yorku, študirajo jo politiki in ji pripisujejo svetovni pomen ... Janez XXIII. je izdihnil svojo po miru hrepenečo dušo vprav na praznike, ob katerih se krščanski svet spominja prihoda Duha ljubezni. A tisti Duh mu je obudil naslednika, ki je v svojem prizadevanju za svetovni mir prekosil vse dosedanje papeže. Noben oapež ni v tako kratki dobi vladanja dveh let in pol tolikokrat izpregovoril besede mir kot Pavel VI. ... Še veliko več kot papeževe besede pomenijo njegova dejanja za mir. Po drugem zasedanju koncila roma Pavel VI. v Jeruzalem, da poruši nenaravno steno, ki so jo predsodki v stoletjih postavili med božje ljudstvo Nove zaveze in med božje ljudstvo Stare zaveze ... Obenem je Pavel VI. nese! v Jeruzalem poljub miru carigrajskemu patrijarhu Athe-nagoru. Na koncu tretjega koncilskega zasedanja se papež odpravi v Indijo, da se “kot romar miru, veselja in ljubezni” udeleži mednarodnega evharističnega kongresa v Bombay-ju. Od tam pozove državnike velikih držav, naj vsaj za nekaj odstotkov zmanjšajo izdatke za oboroževanje in prihranek dajo za kruh stradajočima dvema milijardama ljudi, ki nikdar ne ležejo siti k počitku. Letos 4. oktobra med zadnjim zasedanjem koncila se papež odzove povabilu glavnega tajnika ZN in v New Yorku pred zastopniki 117 držav-članic govori svoj edinstveni govor, o katerem je celo sovjetski zunanji minister Gromiko rekel, da je eden najpomembnejših govorov v 20 letih obstoja Združenih narodov. Združeni narodi so šola človeštva k miru, je papež med drugim rekel. Zato jim je s svojim obiskom hotel dati vso moralno oporo in veljavo. Nato je zaklical vsem zbranim državnikom: “Ne več voj- Haigsvsr © Jstg0s!awlil ¥ lew Torki? CLEVELAND, O. — Hrvatsko emigrantko časopisje še vedno razpravlja o sestanku, oziroma diskusijskem večeru, ki ga je priredil Council on Foreign Relations dne 1. novembra 1965. Da bi bili bralci Ameriške Domovine obveščeni, kaj je na stvari, naj pojasnim. Študijski odsek omenjene u-stanove, ki izdaja revijoi “For-iegn Affaires”, pogosto prireja skupne razprave o posameznih vprašanjih, navadno takih, ki so tedaj aktualna v mednarodnem življenju. To spada v redno delovanje te organizacije. Tako je študijski odsek priredil tudi omenjeni diskusijski večer o Jugoslaviji. Predmet razprave je bil: stanje v Jugoslaviji s posebnim ozirom na letošnje finančne reforme. K razpravi so bili povabljeni: Božidar Vlajič, glavni tajnik Davidovi-čeve demokratske stranke in bivši minister, Ilija Jukič, bivši pomočnik ministra zunanjih zadev in časnikar, Desimir Tosič, urednik glasila demokratske o-mladine Naša Reč v Londonu, dr. Branko Pešelj, odvetnik v Washingtonu, D.C. in profesor na Georgetown University, Vane Ivanovič, lastnik pomorskega prevoznega podjetja v Londonu, in dr. Miha Krek. Mislim, da je bilo prisotnih na drugi strani kakih 17 članov councila. Diskusijski večer ni imel drugega namena kot razpravljanje, medsebojno informiranje in pojasnjevanje stališč in gledanj na sedanje stanje v Jugoslaviji. Council je zasebna ustanova in kar nas je bilo udeležencev iz Jugoslavije, smo bili povabljeni in smo prišli k razpravi kot zasebniki, posamezniki. Razpravljanje je potekalo v lepem redu in razpoloženju. Mislim, da je liskusijski večer dosegel svoj namen. Dr. M. Krek Minnesote). Darovalci so s tem pokazali ljubezen do nekdanje cerkve. S temi zvočnimi napravami pa bo slovenska liturgična beseda še bolj napolnila vernike z ljubeznijo! Bog plačaj! Alojz Rus, 977 E. 78 St., Cleveland, Ohio 44103 Frančiška Vidmar, 1001 E. 77 St., Cleveland, Ohio 44103 Anton Mravlje, 6416 Carl Ave., Cleveland, Ohio 44103 razne službe. Bil je vedno zdrav in krepak, zadnje leto pa je začel pešati. Dne 18. novembra je bil prepeljan v St. Joseph’s Hospital v Jolietu, od 29. novembra pa je bil v Americana Nursing Center v Jolietu, kjer je umrl 23. decembra malo pred poldnevom. Pogrebna maša je bila v cerkvi frančiškanskega samostana v Lemontu v ponedeljek, 27. decembra. Slovesno pogrebno mašo je daroval provincialni delegat Very Rev. Andrew Svete, O.F.M., pridigal je pa p. Odilo Hajnšek, O.F.M. Nato je bil pogreb na samostansko pokopališče. Pokojni brat Humil je zapustil brata Rev. Ludvika Šavlja, C.M. (v Trstu). V Sloveniji živi njegova sestra Frančiška Rupnik. Tu pa je imel nečakinje in nečake: Ludwig Savel (Cleve- land), William Savel (Cleveland), Richard Savel (Warrens-ville Hts., O.), Frank Savel (Willowick, O.), Veronica Eib-ler (Maple Hts., O.), Dorothy Morris (Geneva, O.) in Olga Gombach (Willoughby, O.). Znancem in prijateljem priporočamo pokojnega br. Humila v molitev. F. Ižhnh iar@¥alsein za mim s¥* Mana na Brezovbi CLEVELAND, O. — Do 30. iecembra 1.1. so rojaki, ki so bili krščeni pri tem krstnem kamin, darovali $335. Ta znesek bo dužil za nabavo zvočnih naprav za to cerkev. Znesek in imena iarovalcev bodo poslana seda-ijemu župniku č. g. Klunu Janezu. S tem smo zaključili nabirko in priobčujemo seznam darovalcev: Anton Mravlje $30, Jožef Rus $20, Louis in Marija Rus 530, Mihael Vrenko $30, Anton Rus $10, Ivan Rus $10, Stanko Rus $20, Franc Kogovšek $10, Anton Lončar $10, Jakob Žakelj $5, Frank Tominc $2, Marij Bratkovič $2, Marij Iskra $5, Edi Gobec $5, Družina Vidmar $10, Rudolf Kolarič $30, Henrik Kremžar $20, Milan Pavlovčič $5, Stanko Vrhovec $6, (vsi iz Clevelanda); Marija Brenčič $10, Johan Buh $10, (iz Illinoisa); Štefan Zorc $2 (iz Colora- ne, nikdar več vojne! Mir, mir mora voditi usodo ljudstev|da); Joe Krašovec $3 (iz Wis-in vsega Človeštva ... če želite biti bratje, izpustite orožje consina); Johan Gruden $20 (iz .je prišel v Ameriko, je opravljal: mmmm ieo Cleveland, O. — V četrtek, 16. decembra, je upravni odbor Slovenske pristave sklenil, da bo 12. februarja napravil zabavni večer s kratkim programom, večerjo in plesom. Prireditev se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7.30 zvečer. S tem obveščamo vse člane, prijatelje, znance in ljubitelje Slovenske pristave, da si ta večer rezervirajo. Za veselo razpoloženje bodo igrali “Veseli Slovenci”. Vsa nadaljna obvestila za to “Pristavsko noč” bodo objavljena v časopisu Ameriška Domovina in v slovenskih radio programih. Vstopnice so že v prodaji in si jih lahko nabavite pri odbornikih. Upravni odbor prosi, da si čimpreje nabavite vstopnice za ta večer, kajti ta večer bo nekaj posebnega. Zato si rezervirajte že sedaj in glejte na posebna poročila, ki bodo sledila v kratkem. S. Vrhovec, tajnik ir. Humi! Savelj, 0.F.H, je umrl v Lemontu LEMONT, 111. — Po večmesečni bolezni je umrl frančiškanski redovni brat Humil Savelj. Star je bil nekaj dni manj kot 91 let. Pokojni brat Humil je bil rojen 26. decembra 1874 v Kamniku. Drugi dan po rojstvu je bil krščen v farni cerkvi Marijinega oznanjenja. Pri krstu je dobil ime Janez. Bil je sin Lovrenca šavlja in Marije, rojene Kavčič. V frančiškanski red je vstopil 24. januarja 1897. Najprej je bil tretjerednik, 25. oktobra 1903 pa je začel v Ljubljani redovni noviciat. Po končanem noviciatu je naredil začasne obljube (25. oktobra 1904). tri leta pozneje po slovesne obljube za celo življenje (30. decembra 1907). Med prvo svetovno vojno je bil vojak v stari Avstriji. Dne 5. septembra 1921 je bil prestavljen v Chicago, 111. V ZDA je prišel istočasno kot pok. p. Blanko Kavčič, O.F.M., in p. Benvenut Winkler, O.F.M. V komisariatu Sv. Križa je bil zaposlen na teh postojankah: v Chicagu v tiskarni Edinosti, pri Sv. Cirilu na Osmi v New Yorku, pri Sveti Družini na Willar-du, pri Sv. Janezu Vianeju v Detroitu, v Bethlehemu (Pa.) in nazadnje v samostanu v Lemontu. Bil je izučen mizar, a odkar iafo od Sv. Lovreca Cleveland, O. — Leto 1965 se bliža svojemu koncu. Prav je, da se ob zaključku tega zamislimo nazaj in v mislih preletimo vse, kar nam je prineslo. Jaz osebno se res nimam kaj pritoževati. Skozi vse leto sem bil še kar pri dosti dobrem zdravju z eno malo izjemo. Prvega decembra zvečer me je kar nenadoma začelo tresti. Kaj sedaj, sem si mislil, morebiti me bodo poklicali na odgovor. Vso noč me je tresel mraz in nikakor se nisem mogel ogreti. Naslednji dan so me odpeljali k slovenskemu zdravniku dr. Jelerčiču. Ta mi gleda v oči, posluša, kako bije moje srce. Malo zmaje z glavo, a me obenem potolaži: Ste res zelo bolni, pa ne bo nič hudega.” Dal mi je injekcijo in predpisal zdravila. Naročil mi je, naj se pazim in držim na gorkem. Zdravila mi niso dosti pomagala. Ko sem vestno vse zaužil, kot se spodobi za pridnega bolnika, sem poklical dr. Jelerčiča in mu povedal, da nisem nič boljši. Ta mi je naročil, naj grem v lekarno; kjer bom dobil druga zdravila. Lekarnar in dr. Jelerčič sta se namreč kar po telefonu zmenila, kakšna zdravila potrebujem. Ta so mi pa res mnogo pomagala. Po 16 dneh sem odšel zopet k zdravniku, ki je ugotovil, da sem bil dosti boljši in mi predpisal, naj še naprej jemljem učinkovita zdravila. To vse poročam zaradi tega, ker se že dalj časa nisem oglasil v časopisu, tudi običajna božična voščila so letos izostala. Sedaj se mi je ljubo zdravje zopet vrnilo, za kar sem Bogu zelo hvaležen. Prav je tudi, da se ob koncu leta spomnim rojakov in rojakinj, ki so že dalj časa težje bolni in privezani na dom ali na bolniško posteljo. Eden teh revežev je rojak Jožef Keriik na 3531 E. 78 St. Nekdaj močan, krepak in delaven povsod, doma, pri društvih, pri cerkvi, pri narodnem domu, je sedaj skoro onemogel. Že več let leži na bolniški postelji in je res pravi mučenik in potrpežljivi svetopisemski Job. Mary Kenik z 8908 Union Ave. je tudi že več let na invalidskem vozičku. Daši drugače zdrava, so ji noge odpovedale in postale mrtvoudne. Zvečer se popelje z vozičkom do postaje in se le s težavo spravi k počitku. Res, velik križ trpljenja imaš, Mary! Mrs. Karolina Bobnar na 3579 E. 81 St. je tudi že mnogo let KULTURNA KRONIKA Vladimir Vauhnik, Nevidna fronta Založba Svobodna Slovenija je založila in izdala naj novejšo knjigo, ki je izšla v slovenski politični emigraciji. To je spis pokojnega polkovnika Vladimirja Vauhnika, odličnega Slovenca, enega najboljših vojaških strokovnjakov, kar jih je bilo med Slovenci. Vladimir Vauhnik je bil v mlajših letih znan kot izvrsten učitelj na višji vojni akademiji, kasneje pa je kot višji generalštabni častnik c-pravljal naj delikatne j še službe v generalnem štabu jugoslovanske vojske. Zadnja leta pred vojno je bil vojaški ataše pri jugoslovanski ambasadi v Berlinu, kjer se je razvil v čudovitega obveščevalnega oficirja, ki je užival splošno spoštovanje in ugled med vsemi atašeji; med sovražniki je vzbujal s svojo iznajdljivostjo in prefriganostjo togoto in strah, da pred njim ne more biti skrita in tajna nobena reč, prijatelji pa so ga občudovali kot najsposobnejšega sodelavca in so se pulili za njegovo naklonjenost. Dokler je živel, Vauhnik ni o svoji službi kar nič govoril. Ker je bil prepričan demokrat in narodnjak, ki se mu je komunizem studil, je po vojni ostal v politični emigraciji, si služil v Buenos Airesu skromen kruhek zasebnega uradnika in molčal do smrti. Samo nekateri smo nekaj malega vedeli o- njegovih zaslugah za zavezniško stvar. Knjiga potrjuje tako tisto, kar nam je bilo znano, in tisto, o če- Rojak Frank Kocjancic, 5565 Cumberland Or., Garfield Hts., je tudi že nad deset let le v postelji. Kljub težavam je prijazen in potrpežljiv. Mrs. Mary Oblak, 7918 Rosewood Ave., se že več let z veliko težavo in trudom dviga iz postelje, da se s pomočjo palic malo sprehodi po hiši. Joseph Jančar, 3534 E. 82 St., tudi že od zadnje Velike noči ni zapustil postelje. Noge so mu mrtvoudne in ne more hoditi. Louis Simončič, 5590 Dunham Rd., Maple Hts., je tudi že veliko let bolan. Nekoč je bil zelo priden javni in kulturni delavec. Deloval je pri društvih, pri cerkvi, nad 40 let je bil cerkveni pevec, nad 40 let uradnik pri Društvu sv. Lovrenca, zadnjih 30 let predsednik, danes pa ne pozna nikogar. Spomin ga je čisto zapustil. Vsi opisani bolni rojaki in rojakinje so dolgoletni naročniki Ameriške Domovine. Pa je gotovo še kdo drugi bolan, ki se ga sedaj ne,spomnim. Vsem bolnim želim zdravja, če pa to ni božja volja, pa potrpljenja. Naj bo to zemeljsko trpljenje v veliko zadoščenje po smrti. Res ste na zemlji mučeniki, v nebesih boste pa svetniki. Tudi bela žena-smrt se pogosto oglaša v naši sredini. Še v novembru je nanagloma umrl dobro znani rojak Ludvik Vrček. Za njim žaluje potrta vdova Agnes, sin Albert, hčerka Agnes, brat Frank ter veliko sorodnikov in prijateljev. Prometna nesreča je bila kriva smrti komaj 40-letne rojaki- mer smo imeli le slutnje. Sam sem prepričan, da so Vauhnik in njegovi sodelavci tista skupina slovenskih junakov, ki so med drugo svetovno vojno najkoristneje delali za zmago zapadnih zaveznikov: Anglije, Amerike in Francije, vsi več let tvegali življenje in premnogi tudi padli v tej nevidni fronti. Ta skupina je imela toliko uspehov in žrtev za zmago demokratičnih sil, da bistveno obogati in poveča slovenski delež v tem taboru. Vir vse njene duhovne moči in strokovne briljantnosti pa je bil Vladimir Vauhnik. “Nevidna fronta” se čita kot napeto popisovanje medvojnih avantur, čudovito prepletenih podtalnih spletk, panomara intrig. Je pa tudi resen -popis stanja za frontami: v Berlinu, na zapadni fronti nacistov proti Franciji, na vzhodu proti Poljski in kasneje proti Rusiji, vse priprave za napad Jugoslavije, stanje v Paveličevi državi kot klaverni Mussolinijevi podružnici in končno popis obveščevalnega središča v Ljubljani z mrežami tja do poljskega in ukrajinskega podzemlja, pa v srce Balkana, po Italiji in na zapad do zavezniških sprejemnikov. Bravčeva radovednost je seveda hudo priškrnjena, ker Vauhnik po pravilu nikogar, ki že ni v javnosti, ne imenuje. Neke redke sodelavce popiše toliko, kolikor je nujno, da so njihove vloge sploh razumljive, na prste lahko prešteješ tiste, ki jim je dal toliko razpoznavnih znakov, da strokovnjaki in poznavalci vedo, kdo so to bili. Knjiga pa je zato bolj strokovna, izključuje vsako osebno ali polemično barvo, čeprav pisec pogosto kar ne-zadržano pove svoje mnenje o poedinih dejanjih in dogajanjih. Kdor želi dobiti pogled za kulise medvojnih dogajanj, kdor si hoče dobiti sliko vplivov in sil, ki so hudo vplivale na usodo naše domovine od zadnjih predvojnih let tja do konca vojne, pa smo o njih bore malo vedeli ali pa nič, naj gotovo prebere to knjigo. V dveh predgovorih popise dr. Frido Pogačnik pokojnega Vladimirja Vauhnika kot osebnost in očrta potek njegovega življenja. Z dr. Pogačnikom sta postala znanca in dobra prijatelja, ko sta oba služila v arpbasa-di v Berlinu, oba v istem kritičnem času, z Ivanom Prezljem, ki popisuje Vauhnika kot izredno' sposobnega generalštabnega častnika, sta bila pa stanovska tovariša. Že naslovi poglavij te knjige so taki, da kar vzbujajo radovednost in vlečejo k branju: Samo nekaj naj jih' navedem: Neizbežni vojni naproti, Izkustva iz rusko-finske vojne, Napad na Norveško je bil izdan, Letalska bitka nad Anglijo in nameravana invazija, Vojna proti Poljski, Pred bitko za Francijo, Prvi zarotniki v Nemčiji, Načrti Hitlerjevega napada na sovjetsko Rusijo v mojih rokah, Politika kneza Pavla, Državni udar v Bel-gradu dne 27. marca 1941, Ljubljana važno središče obveščevalne službe, V krempljih Gestapa, BBC vohunsko ognjišče, Državljanska vojna pod okupacijo, Sčhellenburg in Vauhnik. Knjiga ima 444 strani. Stane vezana $5,50, broširana $4.50, po pošti 30 centov več. Razprodaja jo tudi Slovenska pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103. Po moji vednosti je to edin-v slovenski litera- Ijal avto in jo do smrti povozil. Za njo žalujejo mati Frances Lozier‘in očim Frank Lozier v piivezana na bolniško posteljo. Gary, Indiana, v Clevelandu pa Njene dobre hčerke Agnes in Ana ji po najboljših močeh pomagajo, da ima mati na svoja stara leta vsaj postrežbo. nje Mrs. Frances Day, roj. Ja-|stvena knjiga kulin. Dne 3. decembra je nič|turi- v tisk 30 1° spravili po, hudega sluteč odšla po opravkih'Vauhnikovi snnrti prijatelji po-iz hiše na cesto. Mimo je pripe- kojnega. Besedilu se ponekod pozna, da je pisec skoro vse svoje poklicno delo opravljal v drugih jezikih, pa je sem in tja ostala kaka beseda ali misel v soprog James, hčerka Rozalija in brat Frank Jakulin. V ponedeljek', 20. decembra, (Dalje na 3. strani) izrazu, ki je prestavljenka iz drugega jezika; pa jih ni toliko, da bi motilo. Dr. Miha Krek AMEkIškA DOMOviNA, r« kralj ®mm EDMUND ABOUT - ■' ' : Pozneje sem zvedel, da je ta uboga žena bolehala na čudni bolezni, katero imenuje pripro-sto ljudstvo požrešnost. Ko jo je prijela lakota, bi bila dala vse svoje bogastvo za skledico leče. Dimitrij in Marijana sta jo prijela vsak za eno roko in sta jo vlekla do steze, po kateri smo prišli. Majhni menih ji je sledil, mahaje z rokama, in mene je obšla huda skušnjava, da jo sunem od vzadaj; toda kratek in rezeg žvižg je ustavil nas vse. “St! si!” Dvignil sem oči. Dva grma češmina in jagodičnic sta se stiskala na desni in levi steze. Iz vsakega vršička so gledale tri ali štiri puškine cevi. Neki glas je kričal grški: “Sedite na zemljo.” To sem storil prav lahko, kajti moje noge so se vse tresle. Tolažil pa sem se z mislijo, da bi tudi Ajaks, Agamemnon ali celo vročekrvni Ahilej v enakem slučaju ne bili zametali sedeža, ki mi je bil ponuden. Puškine cevi so se nagnile proti nam. Zdelo se mi je, da se nenaravno večajo in da se bodo njih konci združili nad našimi glavami. Strah mi ni skalil pogleda; toda še nikdar nisem tako občutno opazil obupne dolžine grških pušk. Ves arzenal se je končno spravil na pot in vsaka cev je pokazala svoje kopito in svojega mojstra. Edina razlika med satanom in tolovajem obstoji v tem, da je satan manj črn, kot pravijo in tolovaj bolj umazan, kot se ljudem dozdeva. Ti bandit j e, ki so se postavili v krogu okoli nas — osem jih je bilo so bili tako umazani, da bi jim ponudil svoj denar najrajši na pinceti. Se precej lahko sem uganil, da so bile njihove čepice rdeče; toda tudi sam lug ne bi bil zamogel odkriti prvotne barve njih oblek. Vse skale kraljestva so' bile naslikane na njih jopicah in njihove hlače so imele na sebi cel vzorec različnih pokrajin, na katerih so počivali. Njihove roke, obrazi in brki so bili nekako rdečkasto sivi, kot tla, ki so jih nosila. Vsaka žival spreminja svojo barvo po svojem bivališču in po svojih navadah: grenlandske lisice so bele kot sneg, lev ima barvo puščave, jerebica barvo brazde; grški banditje pa imajo barvo široke ceste. Poveljnik male četice, ki nas je ujela, se ni razlikoval na zunaj prav nič od svojih tovarišev. Mogoče le, da so bile njegove roke, obraz in obleka še nekoliko bolj prašne kot pri njegovih tovariših. Sklonil se je proti nam v vsej svoji dolžini in nas opazoval tako od blizu, da sem čutil vihranje njegovih brk. Podoben je bil tigru, ki ovoha svojo žrtev, preden jo pokusi. Ko je napasel svojo radovednost; je rekel Dimitriju: “Izprazni žepe!” Dimitrij si ni dal tega povelja dvakrat ponoviti. Vrgel je predenj svoj nož, mehur za tobak in tri mehikanske pijastre, vredne okoli 16 frankov. “Ali je to vse?” je vprašal tolovaj. “Da, brat.” “Ali si sluga?” “Da, brat.” “Vzemi nazaj en pij aster. Brez denarja se ne moreš vrniti v mesto.” Dimitrij je mešetaril: “Lahko bi mi pustil dva,” mu je rekel. Imam tu spodaj dva konja, ki sta najeta in moram plačati najemnino.” “Povej Zimermanu, da smo ti vzeli denar.” “In če zahteva kljub temu plačilo?” “Povej mu, da je presrečen, ker dobi svoja konja nazaj.” “On ve prav dobro, da vi ne jemljete konj. Kaj bi ž njimi v gorah?” “Dosti je. Povej, kdo je ta veliki suhec zraven tebe?” “Odgovoril sem sam: “Pošten Nemec, ki vas ne bo obogatil, če ga izropate.” “Dobro govoriš grški. Izprazni žepe!” Vrgel sem na pot kakih dvajset frankov, svoj tobak, pipo in žepni robec. “Kaj je to?” je vprašal veliki inkvizitor. “Žepni robec!” “Čemu ga imaš?” “Zato, da si brišem nos.” “Zakaj si mi rekel, da si revež. Samo milordi si brišejo nas z žepnim robcem. Vzemi škat-ijo, ki jo imaš na hrbtu! Dobro! Odpri jo!” V škatlji sem imel nekaj rastlin, eno knjigo, nož, mal zavojček arzenika, skoro prazno steklenico in ostanke zajutreka. ki so vžgali poželjiv pogled v očeh gospe Simons. Bil sem tako predrzen, da sem jih ji ponudil, preden moje stvari menjajo lastnika. Hlastno je posegla po njih in začela požirati kruh in meso. V moje veliko začudenje oa so se vsled te snedenosti naši roparji silno zgražali in so mrmrali med zobmi besedo “razkolnik”. Menih se je kakih dvanajstkrat prekrižal po grškem obredu. “Gotovo imaš tudi uro,” mi je rekel tolovaj; “daj jo sem k ostalim stvarem.” Izročil sem svojo srebrno uro. Bila je zelo starinska in je tehtala skoro štiri unče. Šla je iz rok v roke in banditom se je zdela silno lepa. Upal sem, da mi bodo banditje vsled občudovanja, ki boljša človeka, vrnili kako stvar in prosil sem njih : oveljnika, če smem obdržati svojo svetlo, železno škatljo. Zadrl se je name, naj bom tiho. “Pa mi daj vsaj dva dukata, da se lahko vrnem v mesto,” sem mu rekel. Odgovoril mi je z zasmehom: “Ne boš jih potreboval.” (Dalje prihodnjič) —-------o------- Naročnikom in čilaieijem Amerlžke Domovine V zadnjih petih Mih so se cene vseh življenjskih potrebščin precej dvignile, v skladu s tem so bile povišane tudi plače delavstvu in uslužbencem po vsej deželi. Tudi Kongres je zvišal plače uslužbenstvu zvezne vlade, pripadnikom oboroženih sil in prejemnikom preživnin in pokojnin Social Security. Uprava. Ameriške Domovine je skušala naraščajoče stroške kriti z varčevanjem, kjer je bilo to le mogoče, s'edaj pa ji ne preostaja nič dragega, kot vsaj en njihov del prenesti na naročnike in oglaševalce, žal ni druge poti, zato upamo, da boste vsi kot v preteklosti tudi tokrat ta naš korak razumeli in ostali listu zvesti. Ohraniti ga moremo le s skupnim naporom in s skupnimi žrtvami. Z novim letom bo stala celoletna naročnina $16 za ZDA, $18 za Kanado in ostalo inozemstvo. Kdor plača naročnino pred 1. januarjem, četudi mu še ni potekla, jo lahko plača še po stari ceni. MARY DEBEVEC, lastnica in urednica MALO OD SV. LOVRENCA (Nadaljevanje z 2. strani) je nenadno umrl rojak Lovrenc Novak, 3470 E. 102 St. Peljal se je z avtom na delo. Ni še privozil do tovarne, ko mu je postalo slabo. Ustavil je avto in se zgrudil zadet od srčne kapi, duša pa je odplavala k božjemu Sodniku. Za njim žalujejo: vdova Jo-sephina, sin Gregory in starši Joseph in Mary Novak. Tako je naše življenje in dneva ne pove nobena pratika.. Vemo, da smo na svetu, ne vemo pa, kako dolgo nam je od Stvarnika določeno živeti. Dne 2. decembra 1965 je v Highland View bolnici umrl po dolgi bolezni rojak Peter Segu-lin, 10214 Reno Ave. Tudi on je bil več let bolan in pravi mučenik. Vsi pokojni naj v miru počivajo in večna luč naj jim sveti, preostalim pa moje iskreno sožalje. Sedaj se pa še vprašajmo, kaj nam bo prineslo novo leto 1966. Bomo tako srečni, da ga bomo preživeli? Bomo zdravi in zadovoljni? Nikjer ni to zapisano, to ve le Bog. Zato skrbimo, da bo naše življenje tako, da kadar nas pokliče On, ki je gospodar našega življenja, da ne bomo nepripravljeni stopili pred večnega Sodnika. Vsem prijateljem in znancem v Clevelandu in po vsem širnem svetu, kamor zahaja naš dragi list Ameriška Domovina, želim v letu 1966 zdravjadn zadovoljstva. Božji blagoslov naj bo z Vami in Vašimi družinami. Sprejmite vsi moj naj lepši novoletni pozdrav! Jakob Resnik —-----o—----- — V Združenih državah je o-koli 1,200 tovarn, ki izdelujejo bombažno blago. OifHŠEio slovensko mater šn gospodinjo so pokopali v ioraviah Cleveland, O. — Dne 26. novembra letos je v Moravčah v kamniškem okraju bil velik in slovesen pogreb, da takega ni bilo, kar ljudje pomnijo. Pokopavali so Veselovo mamo, po moravški dolini in daleč po ostali Sloveniji znano, spoštovano in priljubljeno gospo Frančiško. Vesel. V kmetski hiši pri Sv. Miklavžu je bila rojena 25. avgusta 1884, v Moravče k Veselu se je poročila in tam po svoji pridnosti in brihtnosti, spretnosti in vljudnosti, zlasti pa po svoji darežljivosti in srčni dobroti postala izredno visoko in na splošno cenjena gostilničarka in posestnica. Pogreb je vodil č.g. dekan Franc Vrolih, župnik na Brdu, asistirala sta pa župnika v Mo- ORKESTER "VESELI SLOVENCi" vabi vse SLOVENCE, ki se radi zavrtijo ob zvokih domače glasbe: ¥ petek, 31. des«, m Sll¥ESIOTJl$4E ¥ Ste-venskl i« na lili Stanley live., iaple Hts., ¥ seletOj L im,, m teašs zatoe v Ersle’s “SlMiii VILLIIP na m2 SL Slairlvenue, NA SVIDENJE! EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca, ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 543 EAST 185 STREET, EUCLlD K E 1-StB? w MAXIMUM BANK INTERESI RATE ON SAVINGS DEPOSITS DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre ietni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. j) KAL* HRANILNE VLOGE, SPREJETE DO 10. JANUARJA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD 1. JANUARJA jlWielg NATIONAL BANK “Vi ste pri Society nekaj posebnega” \IWElV!BER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION 9 ravčah in v Vrhpolju. Dekan Vrolih je ob grobu povdaril nesmrtno vrednost dobrih del, ki spremljajo pokojno v večno življenje, med živimi pa ohranjajo njen spomin, dokler bodo bila nešteta srca, ki so bila deležna njene dobrote. Razvil je bogati venec del ljubezni te velike dobrotnice, ki je neprestano delila dobrete svoji družini in domu, sosedom in župljanom in z izredno spretnostjo in požrtvovalnostjo pomagala vsem in vsakemu, če je le zvedela za njegovo stisko. Nad 30 vencev je sledilo krsti in množice pogrebcev so se zgrnile okoli nje. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da se je v ledeno mrzlem jutru razvila naj večja in najveličastnejša žalna slovesnost kar jih je bilo v tej dolini v zadnjih letih. Z njo je šla v grob tipična zgodba velike slovenske žene; ki 3 vogale doma podpira, izredno velik del bremena in bolečin življenja prenaša, pa vse premaga in vse pretrpi. Mož in oče Franc ji je umrl že leta 1936 Bog jima je dal 14 otrok, osem jih je umrlo, 6 jih živi, pa je le eden še na domu, vse druge so medvojni udarci pregnali iz domovine v svobodni svet. Takoj, ko so prišli Nemci leta 1941, so ji zaplenili gostilno, v letu 1942 so jo zaprli v Begunjah na Gorenjskem kot politično osumljenko in komunisti so v letu 1945 njo in družino “osvobodili” vsega premoženja in imetja. Sin Ludvik je bil tudi v begunjskih zaporih, ostali otroci so neštetokrat bili v rokah raznih sovražnikov, v smrtnih nevarnostih. Sin Štefan, ki sedaj živi na 1141 East 66 Str., in pri katerem je bila pokojna mama še nedavno na počitnicah, je nekaj krati bil v smrtni nevarnosti in bi brez materine pomoči bil streljan kot talec ali kot politični “zločinec.” Pokojna se je neustrašeno in spretno borila za svoje otroke, za družinski dom, posestvo in premoženje, za svoje pravice in za bližnjega, brez ozira na to ali je imela opraviti z Nemci- okupatorji ali pa komunisti. In uspevala je. S svojimi številnimi zvezami izpred vojne, odločnim nastopanjem in neustrašenim iskanjem pravice je rešila otroke pred najhujšim, da so si ohranili življenje, dasi so leta in leta presedeli po ječah, reševala znance in vse, ki so jo prosili. Naj so bili v nemških ali komunističnih ječah, pred vsakega oblastnika je zanje stopila in prosila. Neštetokrat je šla v gozdove reševat ljudi pred partizani. Številni so bili rešeni po njenem posredovanju. Organizirala je pošiljanje paketov tistim, ki so bili odpeljani v Nemčijo in sama vozila na železniško postajo te darilne pakete. Ko je bila sosedna nekdanja kaplanija polna političnih zapornikov, je uredila, da jim je mogla dajati hrano. Osem let je preživela v izgnanstvu v Nemčiji skupno s svojimi otroci. Ali za konec svojega življenja je hotela biti doma. In uspela je tudi v tem. Umrla je na domu, kjer je nekdaj tako uspešno gospodinjila. Sin njen sicer ni lastnik ali vsaj živeti sme tam z družino. Svojo silovito borbo z usodo v izrednih vojnih in povojnih razmerah je zmagoslavno končala. Velika Slovenka Frančiška Veselova, junaška žena moravske doline naj v Bogu uživa večno plačilo, ki ga je pripravil svojim zvestim, med nami pa trajen spomin hvaležnosti in ljubezni. Pogreba v Moravčah so se udeležili sinova Štefan in Milan iz Združenih držav in hčerka Marija z možem iz Nemčije. Moravčan Sovjeii pripravljajo stove, obsežne polete v vesolje LONDON, Vel. Brit. — Zahodni strokovnjaki za vesolje so prepričani, da pripravljajo Rusi nove, obsežnejše polete v vesolje. Kozmonavti bodo nadomestili 12,000 funtov obsegajoče vesoljsko vozilo Vozhod z 27,000 funtov obsegajočim Protonom. Ta bo torej več kot trikrat večji od ameriškega Gemini, ki obsega okoli 8,000 funtov. Vsa dosedanja sovjetska vesoljska vozila so pristajala na kopnem, kar je precej bolj tvegano v pogledu varnosti človeških potnikov kot pristajanje na morju, kot so se ga in se ga še vedno poslužujejo Amerikanci za svoje astronavte. Ko je Sovjetska zveza pred par tedni napovedala, da bo vršila preskuse v severovzhodnem Pacifiku s svojimi raketa-ni, so si bili zahodni strokovnjaki kmalu edini, da pomeni to preskušanje novih vesoljnih vodi, tako obsežnih, da bi bilo njihovo pristajanje na kopnem skrajno tvegano. Tudi ameriškemu vesojskemu /ozilu Gemini, ki je urejeno za Iva astronavta, bo v dobrem le-u sledilo obsežnejše Apollo, v caterem bodo poleteli v vesolje rije astronavti skupaj. ------o------- Obtožbo o vohunjenju za CIA je Egipčan odklonil KAIRO, ZAR. — Mustafa A-min, znani časnikar v glavnem mestu Egipta, ki je bil pred petimi meseci aretiran in obtožen sodelovanja z ameriško CIA in tihotapljenja denarja iz dežele, je prišel te dni pred vojaško sodišče. Odločno je zavrnil vsako sodelovanje s CIA, priznal pa je, da je potom prijateljev poslal v tujino nekaj denarja. Vohunjenje je v Egiptu težek zločin proti državi, za katerega je predvidena smrtna kazen. Tihotapljenje denarja je med tem kaznivo le z zaporom do največ pet let. Amin je bil obtožen, da je imel zveze z ameriškim atašejem v Kairu Odellom, v družbi katerega so ga v preteklem juliju prijeli v neki restavraciji v Aleksandriji. ------o—------ Kdo je kriv zrušitve petrolejskega vrtalnega stolpa HULL, Vel. Brit. — Angleške oblasti se trudijo, da bi našle vzrok zrušitve petrolejskega vrtalnega stolpa vzhodno od tu v Severnem morju pretekli ponedeljek. Od 30 ljudi, kolikor jih je bilo na jeklenem otoku 42 milj od obale, so jih rešili 20. K sreči je bilo 16 uposlencev otoka še na božičnih počitnicah, ko sta se otoku nenadno zlomili dve od desetih “nog”. Otok je bil dolg 295 čevljev in 213 širok. ~MALJ OGLAS! V najem Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330. (l) Lastnik prsdaja hišo v okolici St. Vitus, St. George in St. Francis. 2 - družinska 5-5, poldruga garaža z dvižnimi vrati. Novi strešni žlebovi in odvodne cevi. Zadaj zaprta porča, dve novi plinski ogrevalni peči. Bakrena vodovodna napeljava. Pregrajeni kletni prostori, tuš in stranišče spodaj. Preproge, okenske zavese, zračevalna naprava. Ocenjeno za hitro prodajo v gotovini. Kličite EX 1-4329. -(251) Spet bo vesela slovenska družba v petek, 31. decembra. Večerjo: golaž in Cottage Ham bomo delili od 7h zvečer. Godba veselih poskočnic in plesov začne ob osmih. Vljudno vabita Baragov dom in Družabni klub. Na kva- njeni bridkosti, mesarji, krč- imo sredo pa se morejo zijala, kakršen je na primer Walzl, ki mu je žal, da je stvar pri kraju, zopet do sitega nagledati. Viharno je in sneži to sredo; Donava je trdo zamrznila; z gora sem je videti, da je padel visok sneg. Tedaj se pripelje skozi I.inška vrata v mesto velika kočija z močno vprego in krene počasi proti Melškim vratom. Trije sedijo v kočiji, velik, teman moški, starejša in mlajša ženska. Mlajšo poznajo Pech-larnci dobro; Hackerjeva hči je, Jesejeva žena. Kmalu se tudi zve, kdo sta druga dva. Moški je njen oče, ženska je služabnica. Šla sta po nesrečno siroto; sama je tako hotela in mnogo jokala, odkar je ,izvedela, da ji je mož v St. Poltnu; Sv. Jurij, kjer je Hacker doma, je blizu St. Poltna. — Kako je žalost zdelala malo lepotico! Njena nežna lica so razprana od solza, ki jih je jokala noč in dan. Vsa je rumena; taka je, kakor da je prestala bolezen za smrt. Trudno in leno naslanja svojo glavo, ki jo je površno opletla in zagrnila z gosto, črno kopreno, na očetovo mogočno ramo, s svojimi trepetajočimi in usehlimi rokami slabotno trga in zvija svojo rutico. Oče, ki je pravi hrust, jo drži s svojimi mogočnimi rokami; ovil je okoli nje svoj jezdni plašč in skril njeno telo, ki kaže že bližnje materinstvo; ne smejo je gledati zijavi gledalci v CHICAGO, ILL. MALE HELP marji in kopači, ženske, ki oprezujejo, v katerem mesecu je že... Drži jo trdo objeto in jo venomer pogleduje; oči se mu zdaj solzijo, zdaj se bliskajo grozeče. O moje srčkano dete, kako si postalo sedaj sirotno! O Jese, Jese, hudobni mož, kaj si le storil temu otroku! ... “Oče, kje pa smo že?” se tedaj zgane žena v njegovih rokah. “Ali nismo v Pechlarnu?” “Seveda smo, draga moja. Pa bomo kmalu zopet zunaj.” Dvignila je nekoliko glavo, potisnila kopreno raz oči in pogledala na trg — in po Cerkvenem trgu nizdok Izgubljeno se smehljaje je menila: “Tu sva se ... s Fridlom ... sprehajala.” “Kajpada, moja ljubica, pa saj boš še, saj boš še hodila z njim ...” Duši ga, prsi se mu trgajo, da ne sme zmerjati moža, zbog čigar težke krivde proti temu ljudstvu in njega duhovniku je ta nedolžna tu vsa strta ... “... Jože, vozi! A vozi dobro in ne stresaj!” Le proč, le proč iz tega nesrečnega mesta! Po krvi diši; vrani krakajo. Ko so v Grajski ulici, jim pride z gradu naproti voz. Ljudje se poklanjajo in celo poklekujejo. Slutnja, spričo katere se mora stresti, obide Hackerja... in je že ta trenutek gotovost, kajti iz odprtega okna pri vozu gleda bledo, črno bradato obvezano obličje; — bleda roka se steguje iz voza in blagoslavlja... “Zagrni okno, Reuterica! — Jože! Tu se ustavimo, dokler ne pojde oni voz mimo! Pri moji krvavi! ... Take neumne Urše še nisem videl. Hiti, baba, hudiča! Zakaj? Zato! Sneg mi sle- pi oči. Daj, Amaj, pojdi k meni!” Vzel jo je kakor otroka na svoja kolena; ona se ne upira; in on začne na ves glas pripovedovati; a glas se mu trese in gubi, kajti voz je slišati čisto blizu, sliši, da oni govori pri odprtem oknu. “Da, moja Anica, bil je velik junak Jan de Werth, to se ve! Kolikokrat sva sedela skupaj in poculata charitate! ... Dekle, ali pa sediš dobro? — In tedaj je prišel nekoč — Reuterica, pregrinjalo bo padlo dol! — neki Francoz: ‘Combien des quartiers Monsieur a-t-il?’ Tedaj je dejal de Werth—” Opatov voz se pelje mimo in notri vprašuje glas opatov slabotno, a jasno: “Ti si ga še videl, Alberich! Kako se je vedel?” “Kakor besen. Zvezanega so ga morali odnesti biriči.” “Poslušaj, Amaj, kaj je dejal Jan de Werth Francozu: Kdor Jana ne časti, ki jaše ali peš hiti, ta vreden ni, da —” Samostanski voz je bil mimo. Hacker: si je obrisal mrzle kaplje s čela. Otrok ni nič opazil. Toda opatu so povedali, kdo sedi za zagrnjenim oknom, in kakor dih je zavela le-sem njegova šepetana beseda: Kmalu bo vdova! in pretresla Hacker-ja do mozga... Pri Melških vratih pozdravljajo opata. Čuti je glasove do tu sem. Hackei'jev voz stoji v vetru in snegu na križišču pri vratih in Hacker posluša in opazuje, kdaj bo imel prosto pot. Pred vozom Nj. milosti se klanjajo do tal Wein-maister in komitat, Khnoll in mestna straža. Nekoliko vstran stojita Wolf in beneficial z bratovščino Kristusovega vnebohoda. Weinmaister je rekel: “Kakor to cartano dete, kadar svojega ljubega očeta z žalostnim srcem zapusti, tako tudi mi svojega gospoda gospoda ... Kakor te ljube ovčice, kp za svojim dragim pastirjem Mekečejo, tako tudi mi za svojim gospodom gospodom... In kakor učenci, ležeč pri zadnji večerji na njegovem srcu govorijo: O Gospod, jaz nisem tisti! Kakor beremo pri Mateju na — mhm ■— ali, da bolje povem, v apostolskih pismih, imenovanih apokalipsa, tako stiskamo tudi mi svoje glave na prsi gospoda Mateja, rekoč: O gospod, ne srdi se na nas zaradi tistega, kar se ti je tukaj nevšečnega dogodilo! Saj nismo' bili mi, marveč lump, Judež v veke, amen.” Tako je dejal Weinmaister in ponižno sklepal reke na trebuhu. Khnoll je rekel, z glavo ponižno nagnjeno na rame: “Vaša milost, milostni gospod prelat! Želimo srečno vožnjo. Vsi dobri geniji, karitje in čuvajoči bogovi naj spremljajo vašo milost! Procul sint monstra scelesta! Zaspi naj veter Boreas in Zefir naj poljublja vaše obličje! Kadar se oglase v vašem coenobio V blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Steve Lovrin ki je preminul 30. dec. 1959 Mnogo let Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, r,am pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami. Žalujoči ostali MARY, soproga in OTROCI Cleveland, Ohio 30. dec. 1965 TAIL PIPE MANUFACTURER NEEDS: • QUALITY CONTROL INSPECTORS • SET UP MEN • ARC WELDERS • BENDERS • FORK LIFT OPERATORS To start immediately on Day Shift with possibility of transfer to 2nd Shift within a few weeks. Experience desirable, but we will train on some jobs. Southwest location. Call CLiffside 4-4500 Extension 210 For Interview (252) CHICAGO, ILL. MALE HELP OPERATORS PUNCH PRESS OPERATORS Part Time Hours from 9 a.m. to 5 p.m. Experienced only. Top wages plus bonus. Apply in person. Chicago Blower Cerp. 9867 Pacific Ave. Franklin Park, Illinois (2) FEMALE HELP SALESWOMAN FULL AND PART TIME EXPERIENCED OR WILL TEACH 40 HOUR WEEK, PAID HOLIDAYS AND VACATIONS PERMANENT WORK Apply: F. W. W0GLW0RTH GO. 7601 S. Cicero FORD CITY SHOPPING CENTER (251) _________________ HELP WANTED Harvest House Cafeteria NEEDS EXPERIENCED ADULT RESTAURANT HELP • 2 DISHWASHERS • GIRLS — FULL TIME — GENERAL KITCHEN WORK • WAITRESSES (FULL AND PART TIME) • 1 COOK • 1 BAKER • 1 ASSISTANT FOR GRILL 40 HOUR WEEK, PAID HOLIDAYS AND VACATIONS PERMANENT WORK Apply: F. W. W00LW0RTH CO. 7601 S. Cicero FORD CITY SHOPPING CENTER r " (25i) MORSKA DEKLICA — Bonnie Georgidias, ena od floridskih “morskih deklic”, se je nenadno dvignila iz vode. Spretni fotograf jo je ujel na film. ZMAGOVALEC — Gary Player, igralec golfa iz Juž» ne Afrike, je zmagal v tekmi za svetovno prvenstvo v Wenthworthu na Angleškem. Na sliki ga vidimo s pokalom, ki ga je dobil v priznanje za zmago. himne veselja in . hvalnice, spomnite se Pechlarna, kjer vas je sicer ranil gnusni Satir ali gozdni škrat s svojo priostreno na svoje školj kaste rogove vaši in zastrupljeno puščico, pa so milosti naslednje Zdravljice bo-vam zato stregli vrli tritoni ali dro kitico zapeti hočejo: povodnjaki pechlarnski, ki zdaj ' (Dalje prihodnjič) a . 5 .»ksi ■> : • ■ Av' ’ v ' A-AA :A JVaznanilo in J&airVala Z veliko žalostjo v srcu naznanjamo sorod nikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical k sebi našega ljubljenega soproga, očeta in brata PETER SEGULIN ki je po sedem letni težki bolezni mirno, vdan v voljo Stvarnika, izročil Bogu svojo blago dušo dne 2. decembra 1965. Položili smo njegovo truplo k večnemu počitku dne 6. decembra na Kalvarija pokopališču. Blagi soprog, oče in brat je bil doma iz vasi Pozane, fara Brezovica na Primorskem. Ob času smrti je bii 62 let star in je prišel V( Ameriko pred 45 leti. Želimo se zahvaliti Rev. Father Arthurs Zanutic za številne obiske v bolnišnici, za tolažbo njemu v času dolge bolezni, za molitve ob krsti, za darovano sv. mašo na dan pogreba in za tolažbo nam, da je pokojni sedaj, ko je po sedem letni bolezni rešem težkega trjjlje-nja, da ima sedaj plačilo pri Bogu za vse trpljenje, katerega je imel na zemlji. Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za jnir in pokoj umrlega soproga in očeta. Hvala vsem, ki so ob krsti položili šopke cvetja, ter tako krasno okinčali njegovo zadno počivališče na zemlji. Hvala vsem, ki so ga kropili, molili za njegovo dušo in jo priporočali božji milosti. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili na zadni poti na pokopališče. Hvala dr. Danica št. 34 SDZ in dr. Na Jutrovem št. 130 SNPJ ter Gospodinjski khib Slov. doma na Prince Ave., ko so se tako lepo poslovili od svojega sobrata. Hvala sestrični Vidi in soprogu Milanu za telegram, ter Mr. in Mrs. Ratkovic, ki so iz Toronto, Canada prišli na pogreb. Hvala nečakom, ki so nosili krsto. Hvala vsem, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago. Hvala Mr. Joseph Cekada, ki me je mnogokrat vozil na obisk v bolnišnico, in za vso postrežbo. Hvala vsem, ki so ga v času bolezni obiskovali in ga tolažili, in vsem, ki so nam v času bolezni in ob času žalosti nam bili v pomoč. Vsem naj bo Bog plačnik. Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in vso naklonjenost. Ti moj ljubljeni soprog, naš dobri oče in brat! Kako smo vsi lepo, srečno, zadovoljno živeli dokler si bil zdrav. Pa prišla je pred 7 leti bolezen. Vse mogoče si porabil, da bi bilo zopet zdravje. Pa božja previdnost je hotela drugače. Veliko si trpel. Za vse Tvoje trpljenje pa imaš sedaj plačilo pri Bogu. Počivaj mimo v jamici, na svidenje nad zvezdami. O Jezus, Ti premili, očeta našega se usmili. Odpusti mu vse dolge, da raj nebeški se mu odpre. Žalujoči ostali Saj vsi za Teboj bomo šli, proti dolgi večnosti, tam bomo zopet se sešli, nebeško slavo uživali. Tudi nas bo zemlja vzela, in večnost se bo razodela. Ne vemo pa, kje nas čaka smrt, in ne kdaj nam bo grob odprt. JENNIE, soproga WILLIAM, sin JENNIE, por. SARNECKI, hči GAŠPER SEGULIN, brat VNUKI IN OSTALI SORODNIKI Cleveland, O. 30. decembra 1965 Ji-. A,) F 1894 1965 ZAHVALA Z neizmerno žalostjo v srcu naznanjamo, da se je dne 12. decembra 1965 za vedno poslovila od nas preblaga soproga, mama in stara mama tukaj in sestra štirih v stari domovini JERICA PENKO ROJENA DE REYA v Števerjanu pri Gorici na Primorskem. Pokopana je bila iz cerkve Holy Cross na pokopališče Vernih duš dne 16. decembra 1965. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo duhovščini cerkve Holy Cross za cerkveno opravilo in za osebne obiske. Isto naj velja tudi vsem drugim obiskovalcem, ko je pokojna ležala na odru v Želetovem pogrebnem zavodu, ko so vse tako lepo, skrbno in dostojno uredili. Zahvalimo se vsem, ki so darovali prekrasno cvetje in za sv. maše ali v kake druge dobre namene. Hvala pogrebcem in zlasti nosilcem krste ter vsem, ki so nudili svoje avtomobile na razpolago. Najlepša hvala prav vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je celo pogrebno opravilo čim lepše in dostojnejše završilo. Odšla je hčerka draga ... in zdaj poklicala še Tebe za seboj, in slišala si jo, podala se za njo v preblaženi pokoj. Da večno srečo z Vama uživali bi vsi, to božja milost vsem naj dodeli. Res, kje je čas od onih srečnih dni, ko v miru, sreči vendar smo živeli vsi, pa upajmo na blago večnost tam, saj kmalu pridemo še vsi mi zopet k Vam. Žalujoči: soprog MATEVŽ BARBARA in SUZAN, vnukinji tu FRANCIS M., CHARLES in ANDREW, vnuki v Las Cruces N.M. hčerka Ema Dva zeta: RICHARD NASH tu in FRANCIS GASSER v Las Cruces, New Mexico. V starem kraju zapušča tri sestre in enega brata ter več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 30. decembra 1965.