Leto VI.	Hrastnik, 3. 7. 1970	Št. 7
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, V račun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
REORGANIZACIJA ZVEZE MLADINE V STEKLARNI HRASTNIK
Že dalj časa je bilo opaziti, da organizacija Zveze mladine v našem kolektivu ne dela tako, kot je bilo začrtano na preteklih razširjenih sejah predsedstva konference ZM Steklarne Hrastnik. Ta neaktivnost se je kazala predvsem na političnem in organizacijskem področju, dočim so mladi na področju izobraževanja v Klubu mladih proizvajalcev delali uspešno, kakor tudi na področju športa in še nekaterih drugih zunanjih področjih delovanja mladih.
Kje so pravzaprav vzroki te neaktivnosti? V tem obdobju so prenehali aktivno delovati nekateri starejši aktivisti v predsedstvu, pa je tako nastala kadrovska vrzel, ki je dejansko povzročila neaktivnost. Sekretariat je v tem času skupaj z nekaterimi starejšimi člani Zveze komunistov sicer skušal najti ustrezne kadre, kar pa jim ni uspelo. Zaradi tega se je v preteklem tednu sestal sekretariat predsedstva Zveze mladine Steklarne z nalogo, da pripravi pred-
log reorganizacije in kadrovsko spremeni nekatere funkcije.
Predsedstvo ZM Steklarne Hrastnik je z manjšimi spremembami in dopolnili sprejelo predloge sekretariata, tako da se lahko pričakuje v nadaljnjem obdobju boljša in večja aktivnost mladih na političnem in samoupravnem področju. Mladi so nanizali precej problemov in nakazali nekatere smernice za nadaljnje delo.
Največja organizacijska sprememba je predvsem v tem, da se Klub mladih, ki je že do sedaj deloval pod okriljem Zveze mladine, z navedeno organizacijo še tesneje poveže, tako da je prevzel dosedanji predsednik Kluba mladih proizvajalcev funkcijo predsednika Zveze mladine Steklarne Hrastnik, na čelu kluba pa bo samo sekretar. Ugotovljeno je bilo, da takšna reorganizacija, ki teži k centralizaciji, sicer ni najboljša, vendar je to za določeno obdobje najboljša rešitev, naloga vseh organov pa je, da v prihodnjem letu prilagodi svojo organizacijsko
PROIZVODNJA V NOVEM OBRATE V MESECE MAJE
Tudi v mesecu maju so bili rezultati proizvodnje v novem obratu zelo zadovoljivi. Kljub manjšim zastojem je bila planirana proizvodnja dosežena tako količinsko kakor tudi po asortimanu in zahtevi tržišča. Rezultati po posameznih strojih so bili:
IS—1 je proizvajal meseca maja predvsem steklenice za Vegeto, nove steklenice Refleks in medicinke 10 gr, poleg tega pa še 20 gr steklenice za antibiotike. Količinsko je bil plan dosežen na tem stroju s 115%, medtem ko po vrednosti z 98%. Odpadek je bil 21,9%.
IS — 2 je proizvajal steklenice za kokto in oranžado. Količinsko je bil plan dosežen s 128 % in po vrednosti s 128 %. Odpadek je bil minimalen 4,5 %. Pri proizvodnji na tem stroju je bilo dokazano, kako važno je, da je dovolj modelov in orodja na razpolago. Tudi pri hlajenju ni bilo večjih problemov.
IS — 3 je proizvajal steklenice za lak in stekleničke za parfum. Količinsko je bil plan dosežen z 98% in vrednostno z 91,2%. Odpadka je bilo 14,3%. Nedoseganja plana na tem stroju je v glavnem kriv asortiman steklenic, kajti kadar se proizvaja skupaj steklenice za penicilin in parfum, potem se pojavlja tudi večji odpadek, kar
se odraža tudi pri skupnem rezultatu količinske in vrednostne proizvodnje, predvsem pa pri večjem odstotku skupnega odpadka.
H — 28 je proizvajal predvsem kozarce za žigosanje in le okrog
100.000	kozarcev za dekoriranje. Asotiman za žigosanje je bil v glavnem v izdelkih 0,21 in 1/101 kozarcih. Količinsko je bila dosežena proizvodnja s 95% in vrednostno s 104 %• Skupni odpadek je bil 17 %. Slabi rezultati se na tem stroju pokažejo takoj, ko je več menjav, to se izraža tudi pri večjem odpadku.
U — 8 avtomatska stiskalnica je imela tudi večji asortiman v proizvodnji in to kozarce Bamby 7,5, in zaščitna stekla za izvoz. Količinsko je bil plan dosežen z 99 % in vrednostno s 112%. Odpadek je bil 11,9%. Na avtomatski stiskalnici se izboljša vrednost proizvodnje vedno, ko gredo v proizvodnjo kozarci za domači trg, kjer se dosegajo boljše cene.
Skupni rezultati pri avtomatski proizvodnji so: Količinsko je bil plan dosežen s 108% in tudi vrednostno s 108%. Povprečni odpadek na vseh strojih je bil 14,%. Izredno lepi so finančni rezultati avtomatske proizvodnje glede na skupno realizacijo celotnega podjetja, saj je bilo doseženo skupno 4,382.254 din.
shemo in način delovanja samoupravnih organom podjetja.
Na seji so mladi čestitali direktorju Klanšek Jožetu za prejeto najvišje slovensko odlikovanje za delo z mladimi ter mu poklonili priložnostno darilo, ki so ga sami izdelali.
Upajmo, da bo organizacija Zveze mladine v takšni obliki zana-prej uspešnejša ter da bo še sme-leje reševala problematiko mladih in aktivno sodelovala pri reševanju problemov v tovarni.
Strgaršek Janez
OB OBČINSKEM IN RUDARSKEM PRAZNIKU 3. JULIJU IN DNEVU BORCA, 4. JULIJU,
DELOVNEMU KOLEKTIVU STEKLARNE IN VSEM OBČANOM ČESTITAJO
SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK OBČINSKA KONFERENCA ŽKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL -OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
ter jih obenem vabijo, da se udeleže prireditev, ki bodo od 1. julija do 5. julija.
TUDI LETOŠNJE PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA BO V ZNAMENJE NOVIH DELOVNIH ESPEHOV
Letošnje praznovanje občinskega praznika, 3. julija, sovpada z zaključenimi deli na nekaterih objektih družbenega standarda, in sicer: dograditev 48-stanovanjskega stolpiča, samopostrežne trgovine in kinodvorane na Logu.
Večletna prizadevanja kulturnih delavcev, družbeno-poli-tičnih organizacij in skupščine občine, da se vsaj delno zapolni vrzel, ki jo čutimo vsa leta po vojni po primerni dvorani, ki bi služila za razne kulturne in druge prireditve, se bo z novo dvorano uresničila.
Vsi trije novozgrajeni objekti bodo predani svojemu namenu ob praznovanju občinskega praznika, zato je skupščina občine skupno s predstavniki delovnih kolektivov, političnih organizacij in društev pripravila širši program prireditev ob letošnjem praznovanju.
Skupščina je na seji v mesecu maju 1970 spejela sklep, da se tovarišu EDVARDU KARDELJU, častnemu občanu občine Hrastnik, ob tej priliki podeli najvišje priznanje občine Hrastnik, »ZASLUZENEMU OBČANU«, prav tako je predvideno, da bi ise na tej slavnostni seji podelilo priznanje občine Hrastnik nekaterim zaslužnim občanom iz občine za dosežene uspehe na posameznih področjih dela.
Ostale prireditve v okviru tega praznovanja pa se bodo zvrstile po naslednjem programu:
1.	SREDA, 1. JULIJA:
ob 16	— promenadni koncert godb Svobode I in Svobo-
de II na ploščadi pred novo kinodvorano ob 17	— slavnostna otvoritev novozgrajene kinodvo-
rane z ogledom prostorov in foto razstave ob 19	— v kindvorani slavnostni koncert moškega pev-
skega zbora Svobode I Hrastnik ob 45-letnici obstoja; sodelujejo tudi: prvak ljubljanske opere Ladko Korošec in pevska zbora Svoboda II Hrastnik in Svobode Dol
2.	ČETRTEK, 2. JULIJA:
ob 15.30 — na stadionu Rudnik finalno tekmovanje v nogometu in rokometu v okviru občinskih sindikalnih športnih iger
ob 18	— v kinodvorani osrednja proslava rudarjev Za-
savskih premogovnikov ob Dnevu rudarjev
3.	PETEK, 3. JULIJA:
ob 8.30	— v kinodvorani slavnostna razširjena seja skup-
ščine občine.
ob 15	-— v kinodvorani film »Bitka na Neretvi« — otvo-
ritvena predstava
4.	SOBOTA, 4. JULIJA:
ob 10	— pri planinski postojanki na Kalu srečanje bor-
cev Kamniško-zasavskega odreda z občani Hrastnika
ob 19	—■ v kinodvorani gledališka predstava: Claude
Andre Puget: »Dnevi naše sreče« v izvedbi dramske sekcije Svobode Dol
5.	NEDELJA, 5. JULIJA:
Športna tekmovanja, v katerih sodelujejo pripadniki JA iz Celja in mladina Hrastnika:
ob	9	—	na	igrišču	za Savo — odbojka
ob	10	—	na	igrišču	za Savo —• rokomet
ob	17	—	na	igrišču	na rudniku — nogomet
ob	19	—	na	igrišču	na rudniku ■—■ zaključek športnih
tekmovanj s podelitvijo spominskih priznanj.
Občane vabimo, da se slavnosti v okviru praznovanja od 1. do 5. julija v čimvečjem številu udeleže.
Skupščina občine Hrastnik
Desetletne rehabilitacije invalidnih oseb od 1970-1980
V zadnjem obdobju se je vprašanje rehabilitacije invalidov obravnavalo na najrazličnejših sestankih in združenjih, in to ne samo v okviru Jugoslavije, temveč je to vprašanje dobilo svetovni pomen. V mesecu septembru 1969 je bil v Dublinu na Irskem svetovni kongres mednarodnega združenja za rehabilitacijo invalidnih oseb. Med drugim so sklenili, da bo desetletje 1970 do 1980 posvečeno rehabilitaciji invalidnih ljudi. V tem obdobju naj bi bila v svetovnem merilu prizadevanja bolj kot doslej usmerjena v razširjanje rehabilitacijskih služb po določenem programu. Poglavitni cilji stališča kongresa so:
—	vzbuditi družbeni interes za naraščajoči problem rehabilitacije invalidnih ljudi s prikazom ekonomskih in socialnih prednosti reševanja teh vprašanj,
—	opomniti vlade, da bi dale prednost programom za preprečevanje invalidnosti in rehabilitaciji poškodovanih ali obolelih,
—	usmeriti načrtovanje, razvijanje in razširjanje rehabilitacijskih služb, ki jih dve tretjini držav še pogrešajo,
—	sprejeti in razviti programe za usposabljanje rehabilitacijskih strokovnjakov in pomožnega osebja,
—	poenostaviti metode in postopke tako, da bi bila rehabilitacija dostopna vsem prizadetim v vsaki deželi.
Tako zahtevna stvar kot je desetletna usmeritev svetovne pozornosti na nek problem, nedvomno terjia podporo in aktivno sodelovanje čim večjega števila organizacij, , vlad in mednarodnih povezav.
Ideja o desetletju je vzniknila, ker je število invalidnih na svetu mnogo večje od možnosti za uspešno dajanje pomoči. Z gotovostjo se tudi napoveduje, da bo število invalidnih ljudi na svetu v naslednjih letih naraščalo še hitreje. Čeprav je rehabilitacija na marsikaterem področju pomembno napredovala, vendar je še nezadostno razvita in problemom, ki bodo nastali do leta 1980, takšna kakršna je sedaj, zdaleč ne bo kos.
Po oceni živi več kot dve milijardi, to je približno 65 % ljudi svetovne populacije na področjih, kjer so možnosti za rehabilitacijo tako slabe, da je rehabilitacije deležen le majhen del prizadetih. Nadaljnjih 600 milijonov ljudi živi na predelih, kjer sicer rehabilitacija obstoja, vendar so njene službe po obsegu in kakovosti glede na potrebe nezadostne. Jugoslovanske državljane , lahko u-vrstimo med teh 600 milijonov, Samo preostalih 17 % vseh ljudi na zemeljski krogli živi na območjih, kjer je rehabilitacija dostopna in zadovoljivo razvita, čeprav tudi tu le redkokdaj popolna.
Sodijo, da bo človeštvo v naslednjem desetletju naraslo za 20 %. Velik del tega prirastka pripada geografskim območjem, kjer rehabilitacija ni zadostna ali pa je sploh ni. Na drugi strani je treba upoštevati, da se poprečna življenjska doba človeka stalno podaljšuje. Napredek medicine rešuje življenja, ki so bila še pred nekaj leti neizbežno zapisana smrti; rešuje jih res, toda mnogo-
krat ostanejo telesne ali duševne prizadetosti. Ali je lepo ostati pri življenju, če je človek telesno ali duševno trajno onesposobljen in brez rehabilitacije obsojen na vegetativno životarenje?
Zamisel desetletja rehabilitacije je le pobudnik in sredstvo za pritegnitev družbenega zanimanja. Sredstva javnega obveščevanja, učinkovite informacije, radio in televizija bodo morali utreti pot tej humani ideji desetletja. To gibanje zadeva družbo v celoti in ne samo organizacije ter institucije, ki se neposredno ukvarjajo z rehabilitacijo invalidnosti. Družbene in strokovne organizacije vsake dežele bodo morale same najti najboljši način, kako aktivirati naj-višje organe, da bodo posvetili več pozornosti temu vprašanju. Učinkovite akcije in prepričevanja političnih in družbenih voditeljev so bistvenega pomena. Njihovo zanimanje in podpora sta lahko gonilna sila napredka strokovnih in društvenih programov. Logična posledica tako usmerjenega družbenega interesa bo zahteva po strokovnem vodenju, načrtovanju, razvijanju in delovanju rehabilitacijskih služb. Doslej razvite rehabilitacijske metode še zdaleč niso najboljše. Raziskovalna misel vedno išče nove, učinkovitejše metode, opirajoč se na napredek tehnologije in znanosti. Gre za razvijanje bolj množične in bolj učinkovite pomoči Ob manjših stroških za rehabilitacije. Po izjavah generalnega sekretarja mednarodnega združenja za rehabilitacijo invalidnih oseb, Normana Atstona, je bila dejavnost od 1956 namenjena prvenstveno vrednotenju, pojasnjevanju politike in odnosov ter razvijanju načrtov za razširjeno in bolj učinkovito delovanje v bodoče. Mednarodno združenje je organiziralo že 12 mednarodnih konferenc, seminarjev in drugih srečanj. Tisoči delavcev na področju rehabilitacije so tako dobili dragoceno priložnost za izmenjavanje izkušenj in informacij. V okviru svoje publicistične dejavnosti pošilja tri periodične revije, objavilo je 40 informativnih publikacij, ki jih je razdelilo več kot 100 deželam. Tehnično pomoč je nudilo doslej 63 deželam.
Jugoslavija kot članica mednarodnega združenja za rehabilitacijo invalidnih oseb in SR Slovenija posebej bosta morali v novem desetletju praktično dokazati svojo solidarnost z invalidskimi združenji vsega sveta. Mednarodno invalidsko gibanje, ki je zdaj dobilo izvirno obliko v ideji desetletja rehabilitacije. bo vsem deželam prepričljivo dokazalo, da invalidi, trdno povezani in združeni v svoji nacionalni in mednarodni organizaciji, zdaj ne predstavljajo več nepomembne, nesposobljene, nezapažene in izolirane skupine neproduktivnih ljudi, obsojeni na prejemanje pomoči iz socialnih skladov. Vsi skupaj zliti v organizacijsko celoto so sila, ki jo pre-žareva moč, solidarnost in bratstvo. Da bi pomnožili in utrdili zdaj še prepičle vezi z mednarodnim invalidskim gibanjem, bo treba razvijati praktične rehabilitacijske programe na republiški in zvezni ravni, nameniti temu več sredstev in se z načrtovanjem tudi (Nadaljevanje na 7, strani)
Konstituirani so organi upravljanja in

Volitve v delavski svet podjetja in svete organizacij združenega dela, ki so bile 27. maja 1970, so zelo uspele. Člani delovne skupnosti so iz svoje organizacije združenega dela izvolili ustrezajoče število članov v delavski svet podjetja in v svoj svet organizacije združenega dela. V delavski svet podjetja je bilo iz posameznih organizacij združenega dela izvoljeno naslednje število članov:
št. članov
iz obrata ročne proizvodnje
in operativnih	delavnic	17
iz obrata avtomatske
proizvodnje	2
iz obrata priprave zmesi in .	taljenja	1
iz obrata	brusilnice	5
iz obrata	slikarnice	2
iz obrata	pomožnih delavnic	3
iz obrata	energetike	2
iz obrata	kontrole	6
iz.	obrata	transport in
skladišče	3
iz obrata menze in počitniški domovi	1
iz strokovnih služb	3
Pri volitvah v svet organizacije združenega dela se je iz obrata ročne proizvodnje in operativnih delavnic izvolilo 17 članov, iz drugih obratov pa po 11 članov.
Udeležba na volitvah je bila 89%- Samo 2,5% glasovnic je bilo neveljavnih. Neopravičene odsotnosti ni bilo. Odsotnosti so povzročile bolezni, redni letni dopusti in prosti dnevi. Ob takem rezultatu volitev so volilni odbori kakor tudi volilna komisija pravilno opravili svoje delo, kar je tudi potrdil delavski svet na svojem I. zasedanju 12. junija
1970.
Z izvolitvijo samoupravnih organov podjetja in svetov organizacij združenega dela smo v samoupravni sistem na novo vključili večje število članov delovne skupnosti, s čimer so ti člani pridobili pravico in dolžnost do upravljanja in izvrševanja funkcij, ki jih določa statut in drugi samoupravni akti.
Ker traja po statutu mandatna doba štiri leta s tem, da se vsako drugo leto izvoli na novo polovica članov, se je lista izvoljenih članov sestavila po strogem abecednem redu, tako da članom, ki so po zaporedni številki lihih števil izvoljeni za dobo 4 let, člani pod zaporedno številko sodih šte-
vilk pa za mandatno dobo 2 let.
Na podlagi take razporeditve so bili v delavski svet podjetja za dobo 4 let izvoljeni naslednji člani:
1.	Bedenik Silva — kontrola
2.	Bradaševič Džordže — brusil-nica
3.	Delpin Hilda — notranji obrat
4.	Grum Ivan — notranji obrat
5.	Halcer Robert — notranji obrat
6.	Janežič Pavla — kontrola
7.	Jeran Ignac — notranji obrat
8.	Kaluder Bruno — notranji obrat
9.	Kirn Lidija — brusilnica
10.	Krsnik Franjo — strokovne službe
11.	Logar Boris — slikarnica
12.	Matešič Džuro — brusilnica
13.	Oberčkal Silvo — brusilnica
14.	Perci Adolf — notranji obrat
15.	Pivec Marija — kontrola
16.	Projič Terezija — strokovne službe
17.	Rižnar Jerica — notranji obrat
18.	Seničar Ludvik — avtomatska proizvodnja
19.	Tovornik Marjana — slikarnica
20.	Volfand Edi — pomožne delavnice
21.	Vretič Slavica — kontrola
22.	Zupančič'-Hinko — notranji obrat
23.	Žibret Franc -— notranji obrat Za dobo dveh let so bili izvoljeni naslednji kandidati:
1.	Bočko Franc — notranji obrat
2.	Čadež Milan — notranji obrat
3.	Erman Viktor — pomožne delavnice
4.	Guzaj Jože — energetika
5.	Herzog Viktor — operativne delavnice
6.	Jelenc Mihael — skladišče transport
7.	Kalšek Franc — strokovne - službe
8.	Kerin Vinko — notranji obrat
9.	Knez Alojz — kontrola
10.	Lapornik Frančiška — skladišče, transport
11.	Novak Avgust — priprava zmesi in taljenje
12.	Mešiček Stanko — skladišče, transport
13.	Orožen Stane — pomožne delavnice
14.	Petrič Viljem — operativne delavnice
15.	Premec Ana — menza
16.	Rački Viljem — notranji obrat
17.	Selič Franc — energetika
18.	Tosič Savo — brusilnica
19.	Učakar Maks — notranji obrat
20.	Volfand Viktor II. — notranji obrat
21.	Zorec Milka — kontrola
22.	Žagar Anton — avtomatska proizvodnja
Na svoji I. seji dne 12. junija 1970 je delavski svet podjetja izvolil tudi predsednika in namestnika podpredsednika, kakor tudi druge kolektivno izvršilne organe podjetja.
Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tovariš KRSNIK Franjo za mandatno dobo 2 let. Rojen je bil 12. 1. 1939 v Prigorji, Krapina. Po končani osnovni šoli se je vpisal in uspešno opravil steklarsko šolo. v Rogaški Slatini. V letu 1957 se je zaposlil v Steklarni Hrastnik in bil zaposlen kot kvalificiran steklar vse do leta 1959, nakar je moral na odsluženje vojaškega roka. Ponovno se je vrnil leta 1961. Kljub odsotnosti je takoj pokazal svojo aktivnost tako pri delu, organizaciji in samoupravljanju. Kot marljiv delavec je bil zaradi svoje preudarnosti in discipliniranosti poslan na dopolnilno šolanje v Tehniško steklarsko šolo v Rogaško Slatino. To šolo je uspešno končal. Razporejen je bil na delovno mesto izmenskega oddelkovodje v notranjem obratu, začasno pa nadome-stuje vodjo planske analitske službe. Srednja tehnična šola mu ni dala znanja samo v tehničnem pogledu, ampak si je pridobil tudi ustrezno znanje s področja družbenih razmerij, ekonomike in samouprave. Po značaju je ostal enak, zato mu je to omogočilo, da so člani delovne skupnosti spoznali, da je Krsnik član, ki gleda na medsebojne odnose in razmerje z vidika socialistične morale.
Za predsednika DS je bil ponovno izvoljen KRSNIK FRANJO
zato so mu kmalu zaupali funkcijo predsednika našega najvišjega samoupravnega organa.
Ker je svojo funkcijo v pretekli mandatni dobi zelo zadovoljivo in uspešno opravljal, so se člani odločili, da mu tudi v bodočem obdobju zaupajo to nalogo. Poudariti je treba, da je to pomembna obveznost, ker čakajo naše samoupravne organe težke naloge in pomembne odločitve v pogledu ekonomskega razvoja, krepitve družbenega standarda in decentralizacije samouprave, kot predsednik pa bo moral te naloge
združiti v takem obsegu, da bo sleherna odločitev v korist vseh naših družbenih činiteljev, zlasti pa tudi v korist člana delovne skupnosti.
Za namestnika predsednika DS je bil izvoljen PETRIČ VILI
Za namestnika predsednika sveta za mandatno dobo 2 let je bil izvoljen Petrič Viljem, roj. 22. 10. 1928 v Hrastniku. Po poklicu je kvalificiran ključavničar, zaposlen v Steklarni Hrastnik od 20. 4. 1950, razporejen na delovno mesto vodja operativnih delavnic v organizaciji združenega dela ročne proizvodnje in operativne delavnice.
Petrič Viljem je bil v preteklosti že izvoljen v ustrezajoče organe upravljanja v podjetju in družbenih skupnostih, zlasti pa aktivno sodeluje v »Svobodi« II. Se tudi izredno zavzema za uveljavljanje samoupravnih pravic, za dobre medsebojne odnose, poleg tega pa je bogat na delovnih izkušnjah v zvezi z delom v proizvodnji našega podjetja, zato mu je zaupana navedena funkcija.
Delavski svet podjetja je na tej seji tudi izvolil kolektivno izvršilne organe, in sicer:
1.	Odbor za poslovno politiko šteje devet članov in ima nalogo, da opravlja izvršilne zadeve v zvezi s poslovanjem podjetja.
Odbor sestavljajo:
Klanšek Jože, direktor — predsednik člani:
ing. Mrcina Maks, tehnični direktor
Kolšek Anton, referent prodaje Dremel Karl, obratovni knjigovodja
Tušar ing. Jože, vodja energetike Halcer Robert, I. ročni pihalec Premec Jože, kovinostrugar Haberl Adolf, I. ročni pihalec Kalšek Franc, vodja notranjega transporta
2.	Odbor za plan in finance šteje 5 članov in ima nalogo, da opravlja izvršilne zadeve v zvezi s planiranjem in finančnim poslovanjem.
Odbor sestavljajo:
Korbar Heda, direktor gospod, računskega sektorja - predsednik člani:
Krsnik Franjo, izmenski oddelko-vodja
Tramte ing. Franc, vodja priprave dela
Hudi Alojz, I. ročni pihalec Podlunšek Sandi, vodja cizelerske delavnice
3.	Odbor za razmerje iz združenega dela (medsebojna razmerja) in kadre šteje 5 članov in ima nalogo, da opravlja izvršilne zadeve v zvezi z medsebojnimi raz-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Volišče v slikarnici je bilo lepo okrašeno. Člani volilne komisije
Konstituirani so organi upravljanja jn kolektivno izvršilni organi
merji, varstvom pri delu, vprašanjem kadrov.
Odbor sestavljajo:
Sušin Viktor, vodja kadrov, pravne službe — predsednik člani:
Logar Boris, vodja slikarnice Žagar Anton, vodja avtom, proizvodnje
Vidovič Franc, izmenski oddelko-vodja
Arlič Stanislav, I. nabiralec
4.	Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve šteje 7 članov in ima nalogo, da opravlja izvršilne zadeve v zvezi z družbenim standardom, rekreacijo, sta-vanjem posojil, športnimi in kulturnimi objekti.
Odbor sestavljajo:
Jovan Gvido, I. nabiralec — predsednik člani:
Bevec Justi, vodja splošne službe Moder Leopold, vodja menze in počit. dom.
Barič Jože, I. nabiralec Janežič Alojz, vodja izobraž. centra
Grčar Karli, namestnik vodje kontrole
Selič Franc, vodja elektro obrata
5.	Odbor za spremljanje in izvajanje samoupravnih aktov in informacij šteje 5 članov in ima nalogo, da opravlja izvršilne zadeve v zvezi z dopolnjevanjem in spreminjanjem samoupravnih aktov, vsklajevanjem in obveščanjem članov delovne skupnosti.
Odbor sestavljajo:
Rački Viktor, vodja kontrole — predsednik člani:
Gerhard Jože, referent za delovna razmerja
Dobro je treba premisliti, koga bomo volili
Drame Stanislav, izmenski vodja Cvelbar Lidija, finančni knjigo v. III
Matko Franc, I. nabiralec
6.	Odbor za sistem dohodka šteje 7 članov in ima nalogo, da opravlja izvršilne zadeve v zvezi s spremljanjem in gibanjem mase osebnih dohodkov in delitvenim razmerjem.
Odbor sestavljajo:
Mlinar Martin, komercialni direktor — predsednik člani:
Rancinger Ludvik, vodja proizvodnih obratov
Kapelar Albert, izmenski vodja Us ing. Aleksej, vodja taljenja in zmesi
Jovan Valerija, vodja obračuna OD
Zaletel Viljem, I. ročni pihalec Hudi Viktor, skupinovodja
7.	Odbor za izrekanje ukrepov šteje 5 članov in ima nalogo, da izreka ukrepe zaradi kršitve delovne dolžnosti.
Odbor sestavljajo:
Javoršek Mihael, izmenski vodja — predsednik člani:
Petrič Viljem, vodja operativnih delavnic
Z uveljavitvijo novega statuta Steklarne Hrastnik je prišlo do vsebinskih sprememb tudi v zvezi z izrekanjem ukrepov in izključitvijo iz delovne organizacije. Po starih določilih je moral o izključitvi na predlog pristojnega organa odločati centralni delavski svet s tajnim glasovanjem, tako da se je moralo za izključitev odločiti več kot polovica članov tega organa. Tak postopek pa v preteklosti ni imel prave vsebine, ker se je mnogokrat zgodilo, da centralni delavski svet ni izglasoval izključitve, čeprav so bili predhodno že izrečeni ukrepi zadnjega javnega opomina in ni bilo več druge možnosti kot te, da se poda predlog za izključitev. Zaradi takih odločitev pa je bilo delo komisije otežkočeno, ker ni imela več enotnih kriterijev pri izrekanju ukrepov. Istočasno pa si je tudi marsikateri kršitelj mislil, da ga kljub predlogu komisije, CDS ne bo izključil.
Novosti so določene v 141. členu statuta. Ta člen določa, da ima odbor za izrekanje ukrepov pristojnost, da izreka ukrepe zaradi kršitev delovne dolžnosti, vključno izrek ukrepa izključitve. Odbor odloča z javnim glasovanjem z večino glasov. Po konstituiranju, ki ga je imel delavski svet, je bilo v ta odbor izvoljenih 5 članov. To pomeni, da bo odbor izrekel ukrep izključitve, delavec pa bo imel možnost podati ugovor na delavski svet podjetja. Vendar je po 90. členu statuta delavski svet dolžan, da na drugi stopnji zavrne
Kako je z izrekanjem ukrepov in izključitvijo iz delovne organizacije?
vsak ugovor, če ugotovi, da je bil predhodni postopek pravilno izveden in da je odločitev materialno pravilna in temelji na zakonu, ugovor pa neutemeljen. S tem je s statutom zagotovljeno, da se bo pri obravnavi dejansko poiskala materialna resnica in izvedli vsi dokazi ter upoštevale vse okoliščine, tako da nikakor ne bi moglo priti do kakršnega koli izigravanja ali osebnih nasprotnih interesov.
Določila statuta dajejo torej odboru popolno samostojnost, ki pa
bo moral glede na naše razmere posamezne zadeve obravnavati v krajših obdobjih ter dejansko preveriti vse okolnosti ter na tej podlagi izreči ukrep, v kolikor pa kršitelj delovno dolžnost ne bo upošteval vzgojnih izrekov, bo izrek ukrepa izključitve dokončen. Pri tem pa je potrebno upoštevati še to, da preneha delovno razmerje takemu članu z dnem, ko postane izrečeni ukrep pravnomočen.
Odbor
Iz ključavničarske delavnice. Izdelava strojev »Lajka«
Volilna komisija z obrata steklarjev
Halcer Viljem, III. ročni pihalec Zaletel Kristina, kontrolor stekla Pokrajac Džordže, izmenski vodja
8.	Odbor za narodno obrambo šteje 5 članov in ima nalogo, da opravlja izvršilne zadeve v zvezi z narodno obrambo in civilno zaščito.
Odbor sestavljajo:
Klanšek Jože, direktor — predsednik člani:
ing. Mrcina Maks, tehnični direktor
Rački Viktor, vodja kontrole Tušar ing. Jože, vodja energetike Bevec Justi, vodja splošne službe
Poleg odborov je delavski svet izvolil tudi komisije, ki so tudi kolektivno izvršilni organi, katerih pristojnost bo določena s poslovnikom ali sklepom delavskega sveta. Tako so izvoljene:
1.	komisija za vprašanje žena in mladine:
Janežič Pavla, predsednik člani:
Vidovič Franc Volfand Frida Bedenik Silva Ciglar Janez
2.	komisija za vprašanje borcev in aktivistov NOV:
Kosem Gvido — predsednik
Na volišču
člani:
Mlakar Anton Grohar Janez Vračun Viljem Bevec Justi
3. komisija za reklamacije: Mrcina ing. Maks — predsednik
člana:
Mlinar Martin Vidovič Franc
4.	komisija za izum in nova-torstvo:
Tramte ing. Franc — predsednik člani:
ing. Kavšek Niko Guzaj Jože Podlunšek Sandi Perci Gerhard
5.	komisija za odpis in cenitev osnovnih sredstev:
Tušar ing. Jože — predsednik
člani:
Mlinar Martin . Kavšek ing. Niko ing. Us Aleksej Kavzar Janko
Kako smo gospodarili v aprilu in maju 1970
V	prejšnji številki »Steklarja« smo seznanili člane kolektiva z rezultati poslovanja v prvih treh mesecih, s tem poročilom pa bomo to storili še za meseca april in maj 1970.
V aprilu se je na novo zaposlilo 17 oseb, odšlo jih je 13, v maju smo jih sprejeli 11, odšlo pa jih je 26. Konec maja smo imeli 1781 redno zaposlenih (24 oseb manj kot na začetku leta) in 20 honorarnih (5 honorarnih več kot na začetku leta).
Z letnim planom je bila predvidena proizvodnja v višini 19,665.857 kg, v dobi januar—maj smo vskladiščili 9,290.987 kg in s tem dosegli 47,24 % letnega plana.
V	operativnem planu smo predvideli proizvodnjo v višini 2,032.375 kg za april in 1,872.408 kg za maj, dosežena pa je bila
aprila
%
maja
%
stari obrat avtomati
92,19
112,55
108,99
106,19
skupaj
104,42
107,12
Glede na to, da je bila masa fiksnih stroškov razdeljena na soraz-meroma visok.fizični obseg proizvodnje, se je tudi lastna cena na 1 tono vskladiščene proizvodnje v celi pretekli dobi znižala za 12,43 %.
Prodaja je bila planirana z letnim planom v enaki višini kot proizvodnja, v celi pretekli dobi smo prodali 9,363,828 kg in s tem dosegli 47,61 % letnega plana.
Z operativnimi plani smo predvideli prodajo za april in maj 2,112.495 kg in 2,029.358 kg, dosegli pa smo:
aprila
%
maja
%
stari obrat avtomati
89,87
110,68
118,18
98,26
skupaj
102,69
104,38
Naš letni plan izvoza znaša $ 2,290.146,—, od tega $ 164.000.— na Poljsko, ostalo na konvertibilno področje, mesečno bi morali izvoziti vsega za $ 190.846.—. V aprilu smo izvozili za $ 178.299.— plan dosegli s 93,43 %,, v maju smo izvozili za $ 148.688,39, plan dosegli s 77,91 %. Za vseh pet mesecev smo plane dosegli s 94,67 %, vendar računamo, da bomo razliko nadoknadili v bodočih mesecih.
Predvideno prodajno ceno $ 333,84/tona nismo dosegli v februarju in aprilu, in sicer iz razloga, ker smo prodajali steklenice iz avtomata (suki). V lanski tej dobi smo izvozili za $31.677.— več kot letos.
Povprečna prodajna cena za izdelke iz starega obrata je bila v planu predvidena din 6.600.—/tona, za izdelke iz avtomatov din 3.420,—/tona, dosegli pa smo:
aprila
maja
stari obrat
avtomati
povprečno
6.837.54 2.841,53
4.185.55
6.863,28
3.198,69
4.472,55
V povprečju za oba obrata so bile dosežene prodajne cene le s 97,17 %.
Proizvodni odpadek je bil v letnem planu predviden za star obrat 18,54%, za avtomate 13,35 %, dosežen pa je bil:
Stanje z obratnimi sredstvi se je spet poslabšalo, ker so občutno porastle terjatve od odjemalcev, in sicer so znašale:
v tisoč din
1. januarja
31.	marca
30.	aprila
31.	maja
21.042
27.896
27.712
29.729
Od začetka leta do konca maja so se zaloge materiala znižale za 711.600.— din, zaloge nedokončane proizvodnje za 24.751,— in zaloge gotovih izdelkov za 1,438.614,— din.
V naslednji tabeli navajamo podatke o planirani in doseženi ugotovitvi in razdelitvi celotnega dohodka za celo preteklo dobo.
Pokazatelj	planirano za leto 1970	doseženo v dobi januar-maj 1970	% doseganja plana
Celotna realizacija	98.099	45.790	46,68
Izredni dohodki	—	138	—
Celoten dohodek	98.099	45.928	46,82
Odbije se od realiziranih del: — materialnih stroškov	43.916	18.233	41,52
— amortizacije	6.422	2.828	44,04
— pogodbenih obveznosti	3.115	1.397	44,34
— zakonskih obveznosti	4.698	1.996	42,49
— nabavne vrednosti prodanega materiala		379	
— izredni stroški	—	145	—
Poslovni stroški skupaj :	58.151	24.978	42,95
Dohodek podjetja	39.948	20.950	52,44
Odpade na osebne dohodke v %	85,53	85,53	100,00
v din	34.168	17.919	52,44
realizirani del	34.168	15.134	44,29
ostane na razpolago	—	2.785	—
Ostane za bruto sklade v %	14,47	14,47	100,00
v din	5.780	3.031	52,45
— rezervni sklad podjetja	450	188	41,67
— skupni rezervni sklad	266	142	53,36
ostane za neto sklade	5.064	2.701	53,36
Razmerje delitve celotnega dohodka: — poslovni stroški 59,28		54,39	91,95
— čisti dohodek	40,72	45,61	112,01
Po sklepu centralnega delavskega sveta z dne 26. maja letos naj bi ostala pozitivna razlika na osebnih dohodkih rezervirana za poletne mesece, ko bo zaradi dopustov padla proizvodnja, zaradi vpliva sezone pa tudi realizacija in povprečne prodajne cene, osebne dohodke pa bi želeli obdržati na neznanjšanem sedanjem nivoju.
Glede na visoke anuitete obveznosti, ki jih ima kolektiv za bodoče leto, in potrebe po visokih investicijskih sredstvih za izpopolnjevanje obstoječe opreme, si moramo vsi prizadevati za čim višjo proizvodnjo, rentabilno prodajo, doseganje predvidenega izvoza, znižanje stroškov in odpadka ter za odstranitev obstoječih nesorazmerij v osebnih dohodkih.
Heda Korbar
	aprila %	maja %
star obrat	16,30	17,69
avtomati	11,58	13,44
povprečno	12,30	13,99
Realizacija gotovih izdelkov poteka v letošnjem letu zelo dobro in precej presega predvidene okvire. Do konca meseca maja smo že dosegli 46,29 % okvirnega letnega plana. Primerjava z operativnimi plani pa je naslednja (v tisoč novih din):
predvideno doseženo
%
januar—marec	24.195	26.576	109,84
april	8.640	9.079	105,08
maj	8.630	9.474	109,77
skupaj	41.465	45.129	108,83
Povečan fizični obseg proizvodnje in nižja lastna cena na enoto na eni strani ter povečanje prodajnih cen na drugi strani je doprineslo k porastu rentabilnosti, ki je znašala v aprilu 3,42 %, v maju 12,06 %, v dobi januar—maj pa 12,66%.
Z letnim planom smo predvideli, da bodo znašali povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega 1.040,—din, izplačani pa so bili v aprilu 1.428,70 din (vključen K-15), v maju din 1.128,40, v celi letošnji dobi pa 1.126,58 din, kar je 8,33 % višje od planiranega in za 16% višje od celoletnega lanskega povprečja.
4. JULIJ
D omovina! osvobodili smo Te pred
petindvajsetimi že leti, ko utihnili topovi so, granate in borec •— borcu šepnil je:
»Svet je tudi za Te«!
A koliko življenj za to bilo je žrtvovanih in mladih upov pokopanih.
N e solze, jok, ne klepet ne molitev obuditi niso mogle tolikih mrličev.
B eseda »svoboda« je kratka, a pot do nje bila je trnjeva, ne gladka.
O h ti pomlad, kako takrat bila si lepa in domovina v cvetju vsa odeta.
R oke k delu dvignili smo vsi
in pri obnovi domovine smo stisnili pesti.
C elo nergači k nam so pristopili,
da z delom bi znova zaupanja si pridobili.
A mi vse hudo smo odpustili samo, da mladi rod znal čuvati s krvjo začrtano bi našo pot.
4. JULIJ-DAN BORCA
ZBOR BORCEV KAMNIŠKO ZASAVSKECA ODREDA NA KALE
Letošnje praznovanje Dneva borcev bo na dan 4. julija na Kalu. Predvideva se zbor Kamniško-za-savskega odreda in vseh hrastni-ških borcev. Ker je zgodovina Kamniško-zasavskega odreda tesno povezana z zgodovino NOB v Hrastniku, kakor tudi v celotnem Zasavju, bom v kratkih vrsticah napisal del zgodovine.
Po kapitulaciji Italije se je razvoj narodno osvobodilne borbe kvalitetno in kvantitetno zelo močno dvignil. Zasavje je v tem času zavzemalo vedno večji pomen, ker je bil prek njega prehod z Dolenjske, ki je bila večinoma osvobojena, na Štajersko. Zato je v tem času zasavska četa dobivala nove in nove naloge kot tipična partizanska enota, vezana na določeno ozemlje. Številčno pa je tudi vedno bolj naraščala. Vse to je pripeljalo do tega, da je moralo priti do rešitve v večji in zahtevnejši formacijski obliki. Tako se je zopet pokazala potreba po ustanovitvi odreda, ki bo odgovarjal nalogam in potrebam glavnega štaba in IV. operativne zone.
V nastali situaciji je štab IV. operativne cone z odredbo 17. februarja 1944 ustanovil Kamniško-zasavski partizanski odred.
Formacija odreda in naloge je določil takole:
1.	I. bataljon bo operiral na desnem bregu Save na bbmočju Janc, Prežganja in Besnice.
2.	II. bataljon bo operiral na levem bregu Save, na kamniškem območju in Zasavju do Zidanega mostu, ob progi proti Celju ter desno od ceste Vransko—Celje.
3.	Minerska četa, ki bo imela za glavno nalogo miniranje železniške proge, objektov in transportnih sredstev na progi Ljubljana—Maribor, na odseku Laze— Zidani most in Zidani most—Celje.
4.	Obveščevalni center z obveščevalnim vodom.
5.	Odredna prevozna stanica.
6.	Odredna vojna bolnica.
7.	Skladišče materialnih sredstev.
Štab cone je nameraval z ustanovitvijo odreda zavarovati to važno mostišče in omogočiti varen prehod preko Save in komunikacij med Dolenjsko in Štajersko.
To je napravil zato, ker je bila
XIV.	divizija na poti na Štajersko. S tem je predvideval večji in močnejši razvoj narodnoosvobodilne vojske v Zasavju in na Štajerskem in močnejši promet z Dolenjsko, kjer je bil glavni štab z glavnino narodnoosvobodilne vojske. Dolenjska pa je bila v veliki meri osvobojena.
Bataljona sta imela nalogo, poleg zavarovanja transportov, tudi napadati sovražnika na svojem območju.
V Zasavju in na Kamniškem je bilo v tistem času veliko sovražnih postojank, ki jih je okupator vzpostavil zato, da bi si zavaroval komunikacije in važne industrijske ter rudarske objekte.
»Odredna prevozna stanica« je opravljala transport borcev in materiala prek Save in Štajerske na Dolenjsko in obratno. Pri tem so uporabljali čolne in splave. Na Savi so bili stalno vzdrževani 3 glavni prehodi: v Kresnicah, Rib-čah in Hotiču.
Prevozi so bili organizirani na obeh straneh Save. Zveza med
enim in drugim bregom Save je bila telefonska (kabel je bil na dnu struge). Uporabljali so tudi svetlobne signale in udarec po vodi za zvezo med enim in drugim bregom.
Transporte so zavarovali z zasedami.
Spomladi in poleti 1944, ko je bil na Štajerskem velik razmah narodnoosvobodilnega boja, je odred zavzemal vedno važnejšo vlogo. V revirjih in drugih predelih Štajerske je odhajalo vedno več novincev v NOV. Veliko teh je odred transportiral na Dolenjsko, okrog 10.000 novincev, koliko ton raznega materiala pa je bilo prepeljanega v obeh smereh, je težko ugotoviti. V mesecu juliju 1944 je bil iz Dolenjske odpremljen tudi top.
BORBENE AKCIJE ODREDA
Bataljon in minerska četa so izvajali vedno večje in težje akcije. Odred je deloval samostojno ali pa skupno z enotami IV. operativne cone in XIV. divizije. Sovražnik je uporabljal vedno močnejše enote. To je razumljivo, ker so bile naše enote zelo močne. Zaradi tega je moral odred povečati svoje enote. V poletju 1944 je bil formiran III. bataljon, imenovan »jurišni«.
Številčna moč odreda je zelo narasla. Narasla pa je tudi borbena zmogljivost vseh treh bataljonov. V tem času je odred premestil
I.	bataljon z desnega brega Save na levi brez v Zasavje. V »zimski ofenzivi«, ki jo je izvedel sovražnik proti enotam IV. operativne cone, je tudi odred vodil težke borbe.
Štab cone je odredil štabu kamniško-zasavskega partizanskega odreda, da zavaruje enote cone in XIV. divizije tako, da onemogoči sovražniku preboj iz Kamnika v Gornjo Savinjsko dolino. Po štirih dnevih in srdite borbe, v snegu in blatu, je odred vztrajal. Položaje je imel na prelazu Črnivca. Svojo nalogo je izpolnil in tako so se lahko enote cone prebile iz Štajerske na Moravško. Nato je sovražnik prenesel ofenzivo na Moravško in Zasavje. Enote so se prebile nazaj na Štajersko. Odred je bil med zadnjimi enotami. K temu pa so se pridružile še različne zaledne enote IV. operativne cone in XIV. divizije.
Odred je bil na Moravškem in se je odločil, da zavzame pred sovražnikom dominantne položaje. Tega dne je imel sovražnik isii namen. V ostri in odločilni borbi je enotam odreda uspelo in_so se razvile na borbeni položaj Stance —Laze—Zgornja Slivna z osrednim položajem na koti 870. Po celodnevni borbi, v kateri so enote pokazale izredno hrabrost in iznajdljivost, se je prebil na Tlač-nico pri Limbarški gori. Uspeh se je izmuzniti med kolonami na cesti Moravče—Vače. Kmalu za tem je bilo območje, kjer se je boril odred, popolnoma obkoljeno. Odred ni imel veliko izgub. Toda zaledne enote so utrpele zelo velike izgube in največ zato, ker se niso podredile ukazom štaba odreda. Sovražnik je imel zelo velike izgube. Z ujetniki je okupator drastično ukrepal in jih je pred položaji enot odreda pobijal.
V	tej zimi je nastopila zelo težavna situacija, ker se je na Moravškem pojavilo domobranstvo (bela garda). Borci so pod vplivom teh zapuščali enote in se jim priključili. Teh primerov je bilo veliko. Nevarnost je pričela prežati na vsakem koraku zaradi izdajalcev, zato so enote odreda prebijale zadnjo zimo vojne izven tega območja. Številčno stanje odreda je zelo padlo, ker je bil razformi-ran II. bataljon in del III. bataljona. Z borci teh enot je štab cone izpopolnil izgube v brigadah. Z umikom enot iz moravške doline je moral odred umakniti zaledne ustanove in skladišča.
I.	bataljon odreda je utrpel velike izgube v borbi z nemško policijo v februarju 1945 v vasi Za-planina. Izdajstvo je povzročilo, da je sovražnik lahko v noči obkolil vas, ne da bi o tem vedel štab bataljona. Zarano so Nemci napadli bataljon in mu prizadeli zelo močne izgube. Padlo je nad 20 borcev, padel je tudi poveljnik bataljona.
Borci so se morali posamično prebijati iz sklenjenega obroča. Pri tem so uporabljali večinoma ročne granate.
Domobrancem se je pridružila še ROA (ruska osvobodilna armija), imenovana »vlasovci« po komandantu Vlasovu. Odred je imel s temi enotami več spopadov.
Odred je večkrat sodeloval z enotami IV. operativne cone pri izvajanju različnih borbenih nalog. Tako je pomagal ob prehodu Šlandrove in Pohorske brigade s Štajerske na Dolenjsko 12. 10. 1944 in vrnitvi nazaj. V mesecu marcu 1945 se je zaradi zaključnih vojnih operacij morala XIV. divizija vrniti na Dolenjsko. Odred je pri tem poiskusu sodeloval v borbi na Ravnah. Dalje je zavaroval in prevzel zavezniško pošiljko vojaškega materiala, ki so jo odmetavali iz avionov pri vasi Kal. Divizija se ni mogla prebiti, zato se je vrnila v Zgornjo Savinjsko dolino.
V	zaključnih operacijah se je boril odred s sovražnikom v okolici Rimskih Toplic, Laškega, Šent-pavla in Hude jame. Zavzel je sovražno postojanko Dol pri Hrastniku. S Šlandrovo brigado je dobil nalogo, da zavaruje gospodarski potencial v revirjih, da bi ga sovražnik ne uničil. Skupaj z njo je osvobodil Zagorje. Potem je nadaljeval osvobajanje revirjev. Ob kapitulaciji Nemčije je po nalogu štaba cone razorožil sovražnike vseh vrst.
Pri tem je padel komandant II. bataljona. Kamniško-zasavski partizanski odred je vodil zadnjo borbo z ustaši v Rimskih Toplicah
12.	maja 1945.
S tem je Kamniško-zasavski partizanski odred končal svojo vojno pot, katero so pričele partizanske enote pred njim. Končal je zmagovito vojno v Celju, ko je bil vključen v enote KNOJ, s tem je tudi končana zgodovina odreda.
MINERSKA ČETA
Ko je bil odred ustanovljen, je bila v njegovi formaciji ustanovljena tudi minerska četa. V tej enoti so bili dva do trije vodi, ki so operirali na železniški progi Ljubljana—Zidani most—Maribor
in Ljubljana—Zidani most—Zagreb.
Razvoj minerskih skupin je bil uspešen po kapitulaciji italijanske vojske, ker se je tedaj fronta približala Sloveniji. S tem se je povečal promet po železnici iz Nemčije proti Italiji. Prav tako so se akcije enot NOV in PO vedno bolj vsklaj evale z interesi zaveznikov. Prihod zavezniških misij je to vedno bolj pospeševal. Primitivna sredstva za sabotažne akcije ki so jih uporabljale enote so zamenjali z modernimi. V tem so zavezniki prekašali Nemce. To je bilo v zavezniškem interesu ki je narekoval rušenje komunikacij v nemškem zaledju.
Z ustanovitvijo Šlandrove brigade in odreda mesto IV. operativne cone je bil pri zasavski četi ustanovljen minerski vod. Pri tem so imele partizanske enote skupine za izvajanje minerskih akcij. Te pa so morale opravljati poleg tega tudi ostale borbene akcije, kot vsi ostali borci teh enot. Začetek specializacije bi lahko šteli že z datumom ustanovitve za-savsko-moravške partizanske čete
9.	julija 1942, ker je že pri tej četi obstajala minerska skupina.
Zanimiv je pregled vseh teh akcij minerskih skupin, minerskega voda in minerske čete, ki ga je zbral zadnji poveljnik minerske čete, pri odredu Alojz Žužek-Tar-zan za zasavsko območje, zato ga tudi navajam.
Bilo je uničenih okrog 9000 m železniške proge. Poškodovanih in uničenih je bilo 271 različnih vagonov. Uničenih je bilo 21 mostov in železniških propustov. Pri minerskih akcijah je bilo ubitih okrog 100 sovražnikov. Porušenih in poškodovanih je bilo 12 cestnih mostov. Diverzij v rudnikih revirjev je bilo opravljenih 5. Delno uničenih in poškodovanih je bilo 13 transformatorskih postaj. Uničena je bila telefonska napeljava v dolžini 660 m. Poškodovanih in uničenih je bilo 44 objektov.
Promet je bil prekinjen približno za 266 ur ali približno 88 dni v obdobju od 1944 do konca vojne.
Minerska četa je dosegla s svojimi akcijami v letu 1944/45 izredne uspehe. Železniško progo od Laz do Zidanega mostu in Celja je bila predmet stalnih borbenih akcij. Reden promet je bil nemogoč. Promet pa tudi ni bil varen, saj so ga ogrožale poleg minerskega voda in čete tudi ostale enote odreda in edinice XIV. divizije. V enem primem je delovalo celo zavezniško letalstvo, ki pa ni uspelo, ko je bombardiralo železniški most med Kresnicami in Litijo pri Poganjku.
Prav je, da omenimo že v tem orisu izredno hrabrega in iznajdljivega poveljnika minercev tov. Franca Žužka-Jova, ki je v letih 1942—1944 prizadejal sovražniku velike izgube. Pri tem je s svojimi minerei ohranil nešteto življenj našim in zavezniškim borcem. Izdaja je povzročila njegovo tragično smrt.
Vsi preživeli borci odreda in drugih edinic bodo na dan 4. julija na Kalu ponovno obujali spomine *na težke borbe — vendar na lepe dni tovarištva in borbe za osvoboditev domače zemlje.
Po kronološkem orisu razvoja
KZO
Počitniški domovi so odprti
Pričela se je sezona in prvi dopustniki so se vrnili iz Portoroža veseli, zdravi in polni novega elana za delo. Ker je naloga predsedstva sindikata, da skrbi predvsem za dobro počutje svojih članov na oddihu, smo povprašali člane, ki so letovali v prvi izmeni, za njihovo mnenje o spremembi, ki je nastala z reorganizacijo domov.
Na tem mestu smo že nekoč pisali, da pričakujemo od novega vodstva doma, da bo uredilo vse za boljše počutje svojih gostov. Naša predvidevanja so se uresničila in prvi gostje so bili zelo zadovoljni, kakor s hrano tako tudi s počutjem v domu. Pohvalili so osebje doma, ki jim je neumorno nudilo vse, kar je bilo v njihovi moči. Predvsem gre zahvala tovarišu Bariču, ki je neumoren pri točenju pijače in vedno vsakomur na razpolago. Hrana je odlična in količinsko skorajda preobilna. Jedilniki so pestri in je po izbiri gotovo za vsakega nekaj, kar zelo rad jé.
Po preteku prve izmene so za domove odgovorni ljudje pregledali poslovanje doma v Portorožu
in izrazili pohvalo predvsem tovarišu Bariču, ki je izredno natančno vodil vso administrativno delo, kar daje realno sliko o poslovanju doma. Čeprav to delo vzame veli-
ko prostega časa, ki ga osebje doma skoraj nima, je opravljeno kvalitetno in so razvidni vsi faktorji, ki vplivajo na takšno ali drugačno finančno stanje. Na pod-
Panorama PIRANA
DESETLETJE REHABILITACIJE INVALIDNIH OSEB OD 1970-1980
(Nadaljevanje z 2. strani) na tem področju vključiti v mednarodno delitev dela. Mehanične sile, drobec jekla, streli s puške, sunek električnega toka, prometni travmatizem, uničujoče delovanje mikrobov, predporodne patogene motnje in na tisoče drugih agresivnih vplivov pri nas in v .svetu, kljub napredku civilizacije, ali pa nemara zaradi nje, še vedno onesposabljajo milijone ljudi. Tej svetovno razširjeni tegobi se je treba učinkovito upreti in postaviti nasproti temeljito organizacijo množične rehabilitacije.
Jugoslavija se je v mednarodne programe že uspešno vključila predvsem na področju raziskovalne dejavnosti v medicinski in poklicni rehabilitaciji. Na teh področjih se odvija več kot 10 več-letij raziskovalnih projektov pod vodstvom vodilnih rehabilitacijskih inštitucij. Rezultati teh raziskav bodo znani že v prvih letih rehabilitacijske dekade. Vzniknila je tudi ideja evropskega centra, ki naj bi ga z mednarodnimi sredstvi gradili na sončni obali naše
Istre. Zdi se, da ugodna centrala, mediteranska lega, primerne klimatske razmere, cenenost gradnje in ne nazadnje tudi priznavanje in ugled Jugoslavije, dajejo precej osnove, da bo predlog za gradnjo sprejet. Vprašanje pa je, kako in s kakšnimi programi se bodo naša društva in organi vključili v ta center. Nedvomno bi morali vsi ti vsaj vedeti za idejo desetletja rehabilitacije, močno zaželeno pa bi bilo, da bi začrtali tudi ustrezne akcijske pograme. Tudi naše podjetje ima mnogo delovnih invalidov, poleg tega pa je to vprašanje iz dneva v dan vse bolj pereče, zato bi bilo pravilno, da bi tudi naši člani, ki so izvoljeni v organe, kjer se obravnava vprašanje invalidnosti, poživili to vprašanje in v tem pogledu delno prispevali k zamisli desetletja rehabilitacije. Vsekakor bomo imeli korist od kakršne koli aktivnosti, ta korist pa se ne bo nanašala samo na osebe, temveč na podjetje kot celoto in našo družbo.
Povzeto po Samoupravi zavarovancev
lagi omenjenih podatkov je bil takoj izračunan strošek prehrane za enega člana in soba v domu, kar znaša 19,35 din. Z ozirom na preteklo leto je povišanje penziona na osebo za 5 din precejšnje, vendar realna slika zvišanja življenj -
V prvi izmeni so letovali predvsem člani kolektiva, katere je poslala komisija na preventivno zdravljenje. Ob izboru članov, ki so potrebni zdravljenja, je bilo precej nerganja od nekaterih, ki smatrajo, da je komisija izbrala tudi takšne ljudi, ki si lahko sami plačajo oddih v naših domovih, da jim njihov osebni dohodek to omogoča. Žal pa smo pozneje ugotovili, da prav ljudje z nižjimi dohodki odklanjajo nudeno jim pomoč, saj je odpovedalo okrog 15 članov, predvidenih za oddih. Ne znamo si razlagati, kaj naj to pomeni in kako naj v bodoče ravnamo s sredstvi, ki jih imamo v ta namen na razpolago ter da bi bil kar največji krog ljudi zadovoljnih. Tudi pri razporeditvi teh ljudi smo imeli probleme, kajti želje so eno, možnosti pa drugo.
Za čas od 17. 6. 1970 do 26. 8. 1970 smo najeli tujske sobe v Portorožu, to pa. z ozirom na lanskoletne želje ter letošnje pritožbe nekaterih, ki so se pritoževali, da nimajo možnosti koristiti uslug ci orna v Portorožu, ker gre na dopust vedno eni in isti krog ljudi. Da bi dali možnost vsem, ki še niso bili na dopustu, smo vpisovali kandidate dva dni. Žal pa smo ostali razočarani, kajti še enkrat smo se prepričali, da imamo med sabo ljudi, ki niso z ničemer zadovoljni in ki imajo stalne pripombe, ki se jih mogoče sploh ne tičejo. Dejstvo je, da prav ti ljudje niso prišli na vpis niti prvi
Portorož, priljubljeno letovišče in plaža, ketere se radi poslužujejo naši
počitničarji
Primerna invalidska delovna mesta v slikarnici
skih stroškov v dobi od 1969 do 1970 daje zaključek, da je bilo omenjeno povečanje oskrbnine nujno.
Po drugi strani pa se je oskrbnina znižala za družinske člane naših članov, ki so prejšnja leta plačevali več in ni bilo povsem opravičeno. Sklep predsedstva je bil, da je cena enotna za člane kolektiva in njihove družinske člane, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, medtem ko je za člane ostalih delovnih organizacij v Hrastniku oskrbnina 23 din, za osebe iz drugih krajev pa 25 din. Primerov, da so žene ali možje naših članov kolektiva zaposlene v drugih delovnih kolektivih, sicer ni veliko, vendar je bilo na račun višje oskrbnine precej nezadovoljstva.
niti drugi dan vpisovanja, niti sedaj, ko so ostala mesta nezasedena. Prav zaradi omenjenih ljudi smo najeli sobe, ki niso poceni, vendar bi ostale nezasedene, če se predsedstvo ne bi odločilo, da nudi proste kapacitete tudi drugim delovnim organizacijam v Hrastniku. In zopet se bodo našli ljudje, ki bodo spraševali, če je to potrebno. Skušali smo omogočiti lep oddih našim članom, ki pa so nas prisilili, da bomo to omogočili drugim.
Na koncu naj še opomnim vse tiste, ki bi še imeli namen letovati v naših domovih, da se čim prej prijavijo, ker je še nekaj prostih mest, zlasti od 16. avgusta dalje.
-šek.
BILI SMO V SAN MARINU
Po sklepu CDS je bil organiziran izlet v najmanjšo republiko na svetu San Marino za vse člane CDS, ki jim je v maju potekel mandat. To naj bi bilo priznanje za več ali manj uspešno delo v samoupravnih organih, obenem pa tudi nagrada za ure, ki so jih člani CDS prebili na zasedanjih, ki so bila včasih tudi odločilnega pomena za nas vse.
Izlet je bil v odlični organizaciji SAP, ki se je potrudil, da pot ni bila prenaporna in zdolgočase-
je šlo vse brez zapetljajev in kaj kmalu smo se poslovili od Jugoslavije za tri dni. Nekateri so se ob prestopu državne meje oddahnili, drugim je bilo pač žal, da niso ponesli s seboj več nedovoljenega. Pozabili smo na to ali ono in že smo drveli z našim vedrim Stanetom na čelu mimo Trsta do avtomobilske ceste ali ceste sonca, kakor jo Italijani imenujejo, kjer smo obstali pred zapornicami in šofer je moral plačati prvo cestnino, katero pobirajo na vseh od-
Parova. Ogled mestnih zanimivosti
na, kajti vožnje je bilo veliko, vendar je kljub temu bilo dovolj časa za ogled znamenitosti, ki smo jih z zanimanjem ogledovali, čeprav je bil včasih ogled le bežen.
Iz Hrastnika smo odpotovali v zgodnjih jutranjih urah sicer z majhno zamudo, kar pa ni bistveno vplivalo na potek potovanja. Zamuda je botrovala le udeležencu Bertlu, ki se nikakor ni mogel zbuditi iz sladkega sna ali. . .
Tudi ostali udeleženci so še skoraj spali ob vstopu v avtobus, zato je kaj kmalu v njem zamrl glas in nekateri so se pogreznili še v globok sen vse tja do Ljubljane, kjer smo morali počakati vodjo poti prof. Kadunca. Čakanje smo takoj izrabili za kratek zajtrk, največ z ALKO 300, kar je udeležence spravilo v dobro voljo in razpoloženje je bilo odlično vse do nekaj kilometrov , pred državno mejo. Tu je nastopil strah v pre-nekaterih očeh, kajti možje postave so neizprosni. No in vendar
sekih avtomobilske ceste. Mi pa smo izkoristili postanek za naval na našo zalogo piva, kajti sonce je bilo vroče in tudi ALKO 300 je pripomogel k žeji. Po nekaj minutah smo že drveli po cesti sonca do malega mesteca Portogruaro, kjer smo imeli prvi daljši postanek za zajtrk, ki je bil dokaj okusen. Po zajtrku smo za preostali čas postanka pohiteli v prvo večjo trgovino in že smo trošili prve devize za spominke in raznorazna darila. Najbolj žejni so si pa že nabavili tudi ceneno italijansko vino, ki je tudi dokaj okusno. Kot sem omenil, vino je ceneno in je veliko cenejše od našega, zato smo se čudili, da na vsej naši poti nismo opazili preveč okajenih ljudi — Italijanov. Videti je, da Italijani nočejo piti vina, ker je poceni, zato se mi poraja misel, da bi tudi mi opustili pitje prekomernega alkohola, če bi bil cenejši, tako pa nas neprestano dviganje
ARENA V VERONI je odlično ohranjena in lahko sprejme več tisoč gledalcev na razne prireditve, ki jih prirejajo v njej
cen še kar privlači in neusmiljeno trošimo denar tudi tam, kjer ni potrebno.
Z avtobusom smo se vrnili na avtomobilsko cesto. Stane je moral poseči v žep, v avtobusu pa se je razživelo že na račun kupljenega vina. Ob lepem sončnem vremenu smo se vozili po čudoviti pokrajini s prekrasnimi nasadi vinskih trt skozi mesto Mestre in kmalu popoldan prispeli v Padovo, kjer nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo si ogledali nekaj znamenitosti, predvsem katedralo, ki je čudovita. Hoteli smo se tudi pozabavati v ogromnem luna parku, vendar je ta počival verjetno zaradi velikega izkupička prejšnjega večera. Pri nakupovanju so se zlasti odrezali tisti, ki imajo žilico za »glihanje«, saj je možno skoraj povsod z uspehom zbijati cene.
Kmalu smo bili zopet nared za odhod, odpeljali smo se do Verone, mesta, ki je drugo največje v Benečiji. Tu smo si najprej ogledali prekrasno areno, ki je podobna naši v Pulju, vendar je precej večja in mnogo bolj ohranjena. Zob časa jo skorajda ne najeda, čeprav je bila zgrajena pred nekaj stoletji. Arena je elipsaste oblike v širini 40 m in v dolžini 70 m, v njej pa se izvajajo najbolj razkošne opere. V času našega ogleda so postavljali čudovito sceno za opero A1DA. Scene v areni predvajanih oper so razkošne in je verjetno ogled teh nekaj edinstvenega. Vrh same arene pa
Grobnica znanega italijanskega poeta DANTEJA
bila prazna. Da bi bil ta prisilni postanek čim krajši, sta brž priskočila na pomoč Hanzi' in Boris ter z vso vnemo pomagala Stanetu, da je bil čas čakanja čim krajši.
Po krajšem nadaljevanju vožnje smo okrog 21. ure prispeli v La-zize, kjer nas je dočakal dež. Tu smo se namestili v hotelu in pre-
je čudovit pogled po mestu. V Veroni smo si še ogledali stavbo in balkon, na katerem je postajala Julija ob čakanju svojega Romea, zaradi česar nosi tudi ime Julijin balkon.
Do odhoda iz Verone smo imeli še nekaj časa, zato smo se razkropili po mestu, vendar so ogled mesta vzeli nekateri preveč resno, pa se je zgodilo, da en udeleženec ni našel do avtobusa. Ker ga nismo mogli pustiti, smo brž organizirali celo mrežo iskanja po Veroni. Čeprav je mesto veliko, smo imeli srečo, da smo tega tovariša kmalu našli in že smo drveli naprej.
Naš naslednji postanek je bil v letoviškem mestu Sirmioni ob Gardskem jezeru, ki je prava turistična atrakcija. Bili smo precej pozni, pa še vreme nam je hotelo nagajati, vendar smo kljub temu stopili na motorne čolne in se zapeljali po jezeru, ki meri 51 km2. Po vrnitvi do avtobusa smo imeli še majhno okvaro na gumi, ki je
cej trudni od napornega potovanja kmalu bili v posteljah. Najbolj nesrečen je bil verjetno Franci, ki je kljub dežju šel na ogled mesta in moral počivati kar pred hotelom, ker je bil ta zaradi pozne ure zaprt.
Po zajtrku naslednjega dne smo brž .nadaljevali vožnjo do Nogare in Bologne, kjer nas je čakalo tudi kosilo. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je bilo potovanje vseeno prijetno in v avtobusu je bilo vse več steklenic z italijanskim vinom, ki smo jih drugo za drugo praznili. Popoldne smo nadaljevali vožnjo proti naši končni postaji, republiki San Marino. San Marino je najmanjša republika na svetu in šteje le 17.000 prebivalcev ter meri 61 km2; je sicer agrarna dežela, njeno glavno mesto pa je turistično mesto, ki leži na vrhu strmega pobočja. Čeprav obstaja meja in obmejni organi, smo mejo prestopili brez zastoja, kajti carina je tu le formalnost. V 3. stoletju naše ere je v ta kraj pribežal iz na-
Častna straža pred palačo v San Marinu
šega otoka Raba mož po imenu Marino, ker je bil versko preganjan. Ustavil se je še z dvema svojima prijateljema na strmem pobočju ter si v ogromni skali izklesal svoje zavetišče. Od tu da-
ljem kupujejo. Na samem vrhu pobočja pa stoji vrsta čudovitih cerkva, izmed katerih je ena posvečena tudi ustanovitelju, stoji pa točno na kraju, kjer je imel Marino izklesano v skali ležišče tako, da je še danes lepo vidno. V tej cerkvi se menja tudi oblast republike, katero predstavljata dva »kapetana« ali »regenta« s svojimi pomočniki. Menjava oblasti oziroma teh regentov je dvakrat na leto, 1. aprila in 1. oktobra, ob prisotnosti vsega diplomatskega zbora.
Na vrhu mesteca stoji tudi razgledni stolp, od koder je čudovit razgled po vsej bližnji in daljni okolici. Trdijo celo, da se ob veliki vidljivosti vidi celo obala našega Jadrana.
Po večurnem postanku smo zapustili republiko San Marino prav tako hitro kot smo prispeli in se v zgodnjih večernih urah ustavili v Riminiju, manjšem obalnem mestecu, kjer smo imeli v hotelu večerjo in prenočišče. Zanimivo je mogoče to, da je italijanska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Mehiki igrala prav ta večer eno izmed odločilnih tekem in da je bilo mestece kot izumrlo. Vsi so namreč čakali pred malimi ekrani, v številnih zabaviščih pa so se zabavali le redki tujci.
Za zadnji dan izleta smo imeli
Najmanjša republika na svetu — San Marino. Drugi stolp in panorama
lje se prične tudi zgodovina San Marina, Marino pa je bil imenovan za svetnika kot ustanovitelj te republike. Še danes velja republika za svobodno deželo in je bila ves čas narodnostnih razdorov pribežališče vseh preganjanih, V San Marinu pišejo danes letnico 1669, kar pomeni, da je republika stara 1669 let.
Glavno mesto republike je San Marino, ki sprejme vsako leto v goste na milijone turistov. Skozi vse mesto se razprostira ena sama tržnica za prodajanje raznoraznih spominkov, katere tujci z vese-
še dolgo pot do doma, zato smo si le bežno ogledali znamenitosti na poti ob jadranski obali. Ustavili smo se za krajši čas v Raveni, si gledali cerkev, ki je bila zgrajena v 4. stoletju, in prekrasne mozaike, ki so eni izmed najstarejših. Ogledali smo si tudi Dantejevo grobnico ter popoldne prispeli v Benetke, ki so za vse predstavljale veliko pašo za oči. Najprej smo se z Vaperettom zapeljali po kanalu Grande do Markovega trga, kjer smo videli veliko Doževo palačo. Stali smo ob mostu vzdih-
Benetke. V ozadju Most vzdihljajev
ljajev in si ob besedah našega vodiča zamislili nad dnevi, ko so po tem mostu vodili kaznjence iz sodišča v zapor in kjer so le-ti imeli možnost zadnjega vzdihljaja ob pogledu na zunanji svet. Markov trg obletavajo tisoči golobov, ki jih hranijo turisti z nakupljeno krmo za golobe, ki jo prodajajo kar na stojnicah, in ob krmljenju golobov kar naprej brnijo filmske kamere in škljocajo sprožilci foto aparatov. Okrog trga so razporejena gostišča in le na vsakih nekaj deset metrov igra druga godba, na stolicah pa posedajo utrujeni turisti.
Ko smo se vračali po kanalu, smo si ogledali še trgovski most, ki se razprostira iz obale na obalo kanala in na katerem je 12 tr-
postavljeni cestno prometni znaki, ki služijo tokrat le prometu, ki se odvija po vodi, in gondolam, ki jih je ogromno in v njih se prevažajo številni turisti.
Z lepimi vtisi, od katerih so bili najmočnejši tisti pri našem Cičo-tu, smo zapustili Benetke, se za krajši čas ustavili še na beneškem letališču in že smo hiteli proti domu. Na poti nam je še zmanjkalo goriva, pa smo bili presenečeni nad hitro pomočjo servisa, kar se pri nas prav gotovo ne bi zgodilo.
Po treh napornih in prijetnih dneh potovanja smo zagledali luč v domovini, čeprav je bila le carinska, je pa bila vseeno prijetna, saj smo brez strahu prešli mejo,
Lastnica hotela v Riminiju je rodom iz Dalmacije. Svoj hotel je imenovala Verudela, po znanem levotišču v Puli
govin. Žal pa je bilo zaradi volitev v Italiji, ki so bile ta dan, vse zaprto. Tudi stojnic, ki so običajno po Benetkah tako številne, ta dan ni bilo. Mogoče še zanimivost, da so po kanalu in stranskih ulicah, ki jih prekriva voda,
kajti bili smo le lažji za denar, ki smo ga potrošili na drugi strani.
Potovanje je bilo za nami, ostali pa so lepi spomini, ki so se enemu manj, drugemu bolj vtisnili v oči in ki ne bodo pozabljeni.
šek
Največji most v Benetkah »Rialto« — Trgovski most
Trg svetega Marka v Benetkah
Letališče v bližini Benetk
Dodeljena so dodatna sredstva občine krajevnim skupnostim za urejanje cest in poti
Upravni odbor sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik je na podlagi srednjeročnega programa modernizacije cest IV. reda, javnih cest in javnih poti na območju občine Hrastnik, ki ga je sprejela Skupščina občine Hrastnik v decembru 1969, razpisal interni natečaj za soudeležbo iz tega sklada.
Pravico sodelovanja na natečaju so imele vse krajevne skupnosti z območja občine, za kar so prejele v ta namen srednjeročni program taiodernizacije cest in interni razpis z določenimi pogoji. Razpis je bil dostavljen vsem krajevnim skupnostim do 15. aprila 1970 s tem, da te pripravijo ustrezno dokumentacijo in ostalo, kakor je zahteval natečaj.. Rok za predložitev ustreznih listin upravnemu odboru sklada je bil postavljen do 15. maja 1970, katerega pa je skupščina občine podaljšala do 25. maja 1970.
Do postavljenega roka so dostavile ustrezno dokumentacijo naslednje krajevne skupnosti:
1.	Krajevna	skupnost	Dol pri Hrastniku,
2.	Krajevna	skupnost	Hrastnik — spodnji	del,
3.	Krajevna	skupnost	Podkraj,
4.	Krajevna	skupnost	Krnice — Šavra peč,
5.	Krajevna	skupnost	Turje,
6.	Krajevna	skupnost	Hrastnik — zgornji	del,
7.	Krajevna	skupnost	Čeče.
Natečaja se niso udeležile naslednje krajevne skupnosti:
1.	Krajevna skupnost Prapretno,
2.	Krajevna skupnost Marno,
3.	Krajevna skupnost Kal,
4.	Krajevna skupnost Kovk.
Pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno naslednje:
1.	Krajevna skupnost Dol pri Hrastniku
namerava v letu 1970 urediti oziroma modernizirati naslednje cestne odseke:
Gostišče »Jelka«—Medved v skupni dolžini	105 m
Naselje nad pošto v skupni dolžini	135 m
Naselje nad gasilskim domom v skupni dolžini	95 m
Osnovna šola — Klemen v skupni dolžini	90 m
Za klubom Svobode Dol v skupni dolžini	40 m
Skupno	465 m
Navedeni vrstni red je istočasno tudi prioritetni red izboljšave javnih cest.
Glede na možnosti in potrebe bodo cestišča široka od 3 do 4 metre in pokrita z asfaltno maso v debelini 4 -j- 1 cm. Predračunska vrednost del je-ocenjena na 71.550 din.
Viri financiranja:
prispevek krajevne skupnosti	25.000	din
prispevek Lovske družine Dol	500	din
prispevek STP	1.500	din
denarni prispevki občanov	6.000	din
prostovoljno delo občanov	8.880	din
prostovoljni prevozi	800	din
Skupna sredstva KS	42.680	din
Iz gornjega je zaključiti, da je krajevna skupnost upravičena do 50 % »udeležbe iz sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik v višini	21.340	din
Na ta način bo imela krajevna skupnost na razpolago:
—	lastna soudeležba	42.680	din
—	prispevek sklada	21.340	din
Skupna sredstva	64.020	din
Upravnemu odboru sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik se predlaga, da se KS Dol pri Hrastniku odobri 21.340 din sredstev za modernizacijo javnih poti na njihovem območju v letu 1970.
2.	Krajevna skupnost Hrastnik — zgornji del
namerava v letu 1970 urediti oziroma modernizirati:
—	Pot na Kal v skupni dolžini	206 m
—	Cesto Logar—Studence novo naselje v dolžini	252 m
Skupna dolžina	458 m
Predračunska vrèdnost vseh del znaša 102.393 din.
Viri financiranja:
prispevek rudnika Hrastnik	15.000	din
prispevek SGP Hrastnik	4.000	din
prispevek KOP Hrastnik	3.500	din
prispevki občanov v obliki prostovoljnega dela	16.726	din
prispevki krajevne skupnosti	14.000	din
Skupna sredstva	KS	53.226	din
Iz gornjega je zaključiti, da je KS upravičena do 50 % soudeležbe iz sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik v višini	26.613 din
Na ta način bo imela krajevna skupnost na razpolago:
-— lastna udeležba	53.226.— din
— prispevek sklada	26.613.— din
Skupna sredstva	79.839.— din
Upravnemu odboru sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik se predlaga, da se Krajevni skupnosti Hrastnik — zgornji del odobri 26.613.— din sredstev za urejanje javnih poti na njihovem območju v letu 1970.
3.	Krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del
namerava modernizirati cesto Hermana Debelaka.
Predračunska vrednost del znaša
30.242,— din
10.000,	— din
10.000,	— din
Viri financiranja:
lastna udeležba KS znaša
Skupna sredstva KS Iz gornjega je zaključiti, da je krajevna skupnost upravičena do 50 % soudeležbe iz sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik v višini	5.000.—	din
Na ta način bo imela krajevna skupnost na razpolago:
—	lastna udeležba	10.000.—	din
■—• prispevek sklada	5,000,—	din
Skupna	sredstva	15.000.—	din
Upravnemu odboru	sklada	za financiranje komunalnih	de-
javnosti občine Hrastnik se predlaga, da se Krajevni skupnosti Hrastnik — spodnji del odobri 5.000.— din sredstev za urejanje javnih poti na njihovem območju v letu 1970.
4.	Krajevna skupnost Čeče
namerava urediti oz. zgraditi 1500 m ceste.
Predračunska vrednost del znaša	13.500.— din
Viri financiranja:
prispevek STP Hrastnik	1.000.—■ din
prevozi 200 m3 peska à 15.— din/m3 —
prostovoljno	3.000.—	din
vrednost peska 200 m3	2.000.— din
prostovoljno delo občanov 510 ur à 5.—■ din/h	2.550.— din
prevozi s kamionom — 10 voženj à 40,— din	400.— din
Skupaj	sredstva KS	8.950.—	din
Iz gornjega je zaključiti, da je krajevna skupnost upravičena do 50% soudeležbe iz sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik
v	višini	4.475.—	din
Na ta način bo imela KS na razpolago:
—	lastna udeležba	8.950.—	din
—	prispevek sklada	4.475.—	din
Skupna	sredstva	13.425.—	din
Upravnemu odboru	sklada za	financiranje komunalnih	de-
javnosti občine Hrastnik se predlaga, da se Krajevni skupnosti Čeče odobri 4.475.— din sredstev za urejanje javnih poti na njihovem območju v letu 1970.
5.	Krajevna skupnost Krnice—Savna peč
namerava urediti cesto v skupni dolžini 600 m. Od tega bo na novo zgrajene okrog 200 m.
Predračunska vrednost del znaša	31.100.—■ din
Viri financiranja:
prevozi z vprego 420 ur à 15.— din	6.300.— din
zbrana denarna sredstva (potrdilo SDK)	2.350.— din
prostovoljne delovne ure 2.440 ur à 4.— din	9.760.— din
Skupna sredstva KS	18.410.— din
Iz gornjega je zaključiti, da je krajevna skupnost upravičena do 50 % soudeležbe iz sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik
v višini	9.205.— din
Na ta način bo imela KS na razpolago:
—	lastna sredstva	18.410.—- din
—	prispevek sklada	9.205,— din
Skupna	sredstva	27.615,—	din
Upravnemu odboru sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik se predlaga, da se Krajevni skupnosti Krnice—Savna peč odobri 9.205.—- din sredstev za urejanje javnih poti na njihovem območju v letu 1970.
6.	Krajevna skupnost Podkraj
namerava urejati cesto od vaškega mostu v Podkraju — zgornji del do bivše osnovne šole v Podkraju, kakor tudi urejati oporne zidove v Tohah.
Predračunska vrednost del za cesto znaša	16.298.— din
za oporne zidove pa	4.075.— din
Skupna	predračunska vrednost 20.373.— din
Viri financiranja:
prostovoljne delovne ure 1.006 ur à 4.— din	4.024.— din
gramoz — 83 m 3 à 20.— din	1.660.— din
Skupna	sredstva	KS	5.684.— din
Iz zgornjega je zaključiti, da je krajevna skupnost upravičena do 50 % sredstev soudeležbe iz sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik v višini 2.842.—- din.
Dodeljena so dodatna sredstva občine krajevnim skupnostim za urejanje cest in poti
(Nadaljevanje z 10. strani)
Na ta način bo imela krajevna skupnost na razpolago:
—	lastna udeležba	5.648.—	din
—	prispevek sklada	2,842.—	din
Skupna	sredstva	8.526.—	din
Upravnemu odboru	sklada	za financiranje komunalnih	de-
javnosti občine Hrastnik se predlaga, da se Krajevni skupnosti Podkraj odobri 2.842.— din sredstev za urejanje javnih poti na njihovem območju v letu 1970.
7.	Krajevna skupnost Turje
namerava urejati odsek ceste od Turja (Orožen) — Creta v skupni dolžini 750 m. Delo so razdelili v dve etapi. Tako nameravajo v letu 1970 urediti 375 m ceste, preostalo polovico pa v letu 1971.
Predračunska vrednost del znaša po njihovi oceni 25.000.— din.
Viri financiranja:
lastna sredstva krajevne skupnosti prostovoljno delo 270 ur à 5.— din prevozi z vprego — 140 ur à 15.— din prispevek GG — 30 m3 gramoza
Skupna sredstva KS
1.400,— din 1.350.— din 2.100,— din 600.— din 5.450,— din
Komisija je ugotovila, da je krajevna skupnost ovrednotila predvidena prostovoljna dela po 6.— din/h, kar pri ostalih krajevnih skupnostih ni bil slučaj in da je za prevoze z vprego predvidela 30.— din/h, kar drugod ni bil primer. Takšne cene so visoke celo za kamionske prevoze. Iz tega razloga je komisija upravičeno znižala prikazane postavke.
Poleg tega je bilo na terenu ugotovljeno, da cesta, ki jo nameravajo graditi, praktično že obstoja v obliki krajevne poti in služi izključno posestnikom tega območja. Zato bi zadostovalo le redno vzdrževanje tega kolovoza.
Glede na lastno udeležbo, ki jo nudi krajevna skupnost, smatra komisija, da se tudi ta krajevna skupnost upošteva pri natečaju.
Iz gornjega je zaključiti, da je krajevna skupnost upravičena do 50 % soudeležbe iz skladava financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik.
v višini 2.725.— din
Na ta način bo imela krajevna skupnost na razpolago:
—	lastna udeležba	5.450.—	din
—	prispevek sklada	2.725.—	din
Skupna	sredstva	8.175.—	din
Upravnemu odboru	sklada	za financiranje komunalnih	de-
javnosti občine Hrastnik predlagamo, da se Krajevni skupnosti Turje odobri 2.725.— din sredstev za urejanje javnih poti na njihovem območju v letu 1970.
REKAPITULACIJA
>c/! Krajevna skupnost a (Ü NI	Lastna sredstva KS	Udeležba sklada	Skupna vrednost
1. Dol pri Hrastniku	42.680	21.340	64.020
2. Hrastnik — zgornji del	53.226	26.613	79.839
3. Hrastnik — spodnji del	10.000	5.000	15.000
4. Čeče	8.950	4.475	13.425
5. Krnice—Savna peč	18.410	9.205	27.615
6. Podkraj	5.684	2.842	8.526
7. Turje	5.450	2.725	8.175
SKUPNO	144.400	72.200	216.600
Iz prednjega izhaja, da znaša skupna predračunska vrednost del, ki naj bi se opravila v letu 1970 na javnih cestah na območju občine Hrastnik, 216.600.— din. Od tega znašajo sredstva krajevnih skupnosti in njihovo prostovoljno delo
144.400.— din, udeležba sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik pa 72.000.— din ali 50 % lastnih sredstev krajevnih skupnosti.
ZAKLJUČEK:
Iz dokumentacije, ki so jo predložile posamezne krajevne skupnosti za interni natečaj, je bilo ugotovljeno naslednje:
1.	Vodstva krajevnih skupnosti na splošno niso pravilno razumela, namena razpisa internega natečaja, čeprav je bilo v razpisu natečaja dovolj jasno povedano, kakšne pogoje je treba izpolniti, da se lahko krajevna skupnost udeleži tega natečaja.
2.	Pri pregledu predložene dokumentacije se je ugotovilo, da pri izdelavi le-te niso povsod sodelovali kvalificirani strokovni delavci, z izjemo pri krajevni skupnosti Dol pri Hrastniku, KS Hrastnik —- spodnji del in KS Hrastnik — zgornji del. Ta ugotovitev je potrjena s tem, da so predračuni predvidenih del pomanjkljivo sestavljeni, saj nekatere postavke niso realno ocenjene in to predvsem glede urnih postavk, kjer je zaslediti veliko pretiravanje pri vrednotenju težaških ur. Isto velja tudi za ure prevozov z vprego, kjer so ponekod postavke višje kot za kamionske prevoze.
3.	Večina krajevnih skupnosti je v predračunih upoštevala dela, ki so bila izvršena že pred enim letom ali še preje, namesto, da bi upoštevala izključno vrednost del, ki se naj bi opravila v letu 1970.
4.	Krajevne skupnosti so prikazale kot lastno udeležbo v glavnem le vrednost prostovoljnih delovnih ur, ki naj bi jih občani opravili prostovoljno pri urejanju cest, medtem ko niso našle oblike za mobilizacijo ostalih sredstev v obliki materiala in finančnih isredstev, ki naj bi jih v ta namen prispevali občani in delovne organizacije. Pri tem je izjema le krajevna skupnost Dol pri Hrastniku in KS Čeče.
5.	V predloženi dokumentaciji ni bilo zaslediti, da bi KS poskrbele za tehnični nadzor, kakor tudi ne za izdelavo minimalne tehnične dokumentacije tam, kjer gre za obsežnejša rekonstrukcijska dela. Komisija tudi ni mogla ugotoviti, na kakšen način bodo krajevne skupnosti izvajale predvidena dela (ali v lastni režiji ali preko druge organizacije). Pri tem je logično samo za asfaltiranje cestišč, ki jih mora itak opraviti za to strokovna organizacija.
6.	Na podlagi podrobne proučitve predložene dokumentacije se je med drugim tudi ugotovilo, da so nekateri podatki prikazani neresno, saj so za nekatera dela predračuni zelo visoki, medtem ko je lastna udeležba računana zopet v glavnem na vrednost prostovoljnih delovnih ur in prevozov, da so si na ta način zagotovili čimveč sredstev iz sklada za financiranje komunalnih dejavnosti.
7.	Komisiji ni znano, zakaj se natečaja niso udeležile ostale krajevne skupnosti, ki imajo po predlogih zborov volivcev sodeč precej neurejenih krajevnih poti.
Ne glede na iznešeno oceno, predlaga komisija upravnemu odboru sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik, da odobri prikazane zahtevke oziroma zneske kot soudeležbo pri financiranju urejanja krajevnih poti za leto 4970, predvsem glede na sicer prikazano lastno udeležbo krajevnih skupnosti in glede na to, da je to prvi natečaj. S tem v zvezi pa je potrebno poudariti, da se je s tem natečajem kljub temu uspelo mobilizirati prispevke zainteresiranih občanov in organizacij z območja občine.
Tehnični nadzor, ki ga mora organizirati upravni odbor sklada za financiranje komunalnih dejavnosti, bo lahko na terenu ugotovil, da bodo vsa dela opravljena strokovno in kvalitetno in da bo prikazana udeležba krajevnih skupnosti na terenu dejansko angažirana.
Upravni odbor sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik je na svoji 4. redni seji dne 11. junija 1970 o izidu natečaja razpravljal in ga potrdil. Krajevne skupnosti bodo prejele dodatna sredstva, ko bodo opravile na terenu najmanj 60 % predvidenih del.
V Hrastniku, 15. 6. 1970	Ivan Rupnik
OB OBČINSKEM IN RUDARSKEM PRAZNIKU 3. JULIJU IN DNEVU BORCA 4. JULIJU VSEM HRASTNIČANOM ČESTITA
UREDNIŠTVO »STEKLARJA«
Poročilo o
delu občinskega sodnika za prekrške Hrastnik za leto 1969
1.	SPLOŠNO
Občinski sodnik za prekrške obravnava na prvi stopnji na podlagi zakona in drugih predpisov določene kršitve s področja javnega reda in miru, cestnega prometa in iz drugih področij ter izreka na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka za ugotovljena inkriminirana dejanja kazni ter varstvene ukrepe.
Namen te upravne službe je, da se na teritoriju občine zagotovi varnost vseh občanov ter da se s to službo preprečujejo izgredi posameznikov, tako da se z izrečenimi kaznimi in varstvenimi ukrepi vzgojno vpliva na delikvente in druge občane, ki s storitvijo ali opustitvijo napravijo nepravilno oziroma družbi nevarno dejanje. Zato zakon pojem prekrška izrecno ne veže na določeno intenziteto nedopustnega delovanja s tem, da bi dejanje s formalnim obeležjem prekrška, ki je sicer majhnega pomena in so škodljive posledice neznatne ali pa jih sploh ni, izključil od kaznovanja, kakor to pojmuje kazenski zakonik pri tolmačenju kaznivega dejanja. Pri vsakem obravnavanem primeru gre namreč za človeka, deiikventa, ki je kot individuum skupek dobrih in slabih lastnosti in ki zaradi neizogibnih notranjih sil stori dejanje, ki se po pravnih in moralnih normah smatra za neprimerno, zaradi česar ga družba tudi obsoja. Zato je potrebno pri vsakem primeru upoštevati človekove dispozicije, kajti njegovo zavestno ravnanje, oziroma ravnanje iz malomarnosti, ima za posledico kršitev določenega reda Prav zato pa je potrebno pri izreku kazni upoštevati vse olajševalne in obteževal-ne okoliščine deiikventa, zlasti pa je potrebno pri presoji dejanskega stanja prekrška oziroma pri izreku kazni upoštevati glavno načelo postopka o prekrških — naj ne bo nihče kaznovan, ki ni kriv, in vsak, ki stori nepravilno dejanje.
Za storjeni delikt se sme izreči kazen oziroma varstveni ukrep zoper storilca le, če je ta predpisana s pozitivnim zakonitim predpisom ali drugim upravnim aktom. Tako sme občinski sodnik za prekrške na podlagi ugotovljenega postopka izreči za fizične osebe denarno kazen do 500 din, za pravne pa do 10.000 din, v primeru pa, ko gre za prekrške, ki pomenijo hujšo kršitev predpisov in so bili storjeni zaradi pridobitve materialne koristi, pa fizične osebe največ do
10.000	din, za pravne osebe pa do 50.000 din. Poleg izrečene denarne kazni se sme izrekati tudi kazen zapora do 30 dni, zaradi hujših prekrškov, storjenih zoper varnost občanov in za druge kršitve javnega reda in hujših kršitev zoper prometno varnost, pa kazen zapora do dveh mesecev. Prav tako se sme na podlagi zakona za določena inkriminirana dejanja izreči varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni, pridobljeni ali ki so nastali s prekrškom, odvzem premoženjske koristi, odvzem dovoljenja za opravljanje obrti, odvzem vozniškega dovoljenja in drugi odvzemi, ki se izrekajo bodisi za stalno ali pa za predpisano dobo.
V postopku o prekrških se mora poleg stvarne in krajevne pri-
stojnosti na podlagi predlogov predlagateljev upoštevati tudi odgovornost kršilcev zaradi njihovih trajnih ali začasnih duševnih bolezni oziroma zaradi njihovih duševnih motenj, če se zaradi takega stanja ni mogel zavedati pomena svojega dejanja in ni mogel imeti v oblasti svoje ravnanje. Poudariti pa je potrebno, da prekrški, storjeni pod vplivom alkohola, ne izključujejo odgovornost storilcev v postopku o prekrških.
V	smislu temeljnega zakona o prekrških ni odgovoren za prekršek, kdor še ni star 14 let, prav tako pa se lahko ustavi postopek o prekrških zoper deiikventa, ki še ni star 16 oziroma 18 let, če se v dokaznem postopku upoštevajo narava prekrška, osebne lastnosti mladoletnika in okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen. V teh primerih mora sodnik za prekrške za ravnanje mladoletnika opozoriti njegove starše, oziroma njegovega zakonitega zastopnika. V kolikor pa se izjemoma ugotovi, da je potrebno glede istih naštetih razlogov nadaljevati postopek o prekrških zoper mladoletnike, je potrebno predhodno dobiti v smislu 44. člena TZP mnenje skrbstvenega organa tiste občinske skupščine, pri kateri ima obdolženi mladoletnik svoje stalno prebivališče.
Vsak, ki je bil kaznovan v postopku o prekrških, ima pravico do rednega pravnega sredstva zpiper izdano odločbo o prekršku, in sicer pravico ugovora oziroma pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oz. zaradi zmotne uporabe pozitivnih materialnih predpisov, prav tako pa ima vsakdo pravico v postopku o prekrških do izrednih pravnih sredstev, to je do zahteve za sodno varstvo in do zahteve za obnovo postopka, v kolikor meni, da bi z novimi dejstvi in dokazi dosegel drugačno stopnjo rešitve inkriminiranega dejanja.
2.	PREGLED ZADEV
V	POSTOPKU O PREKRŠKIH
V	času od 1. 1. 1969 do 31. 12. 1969 je bilo vloženih pri organu za kaznovanje prekrškov občine Hrastnik 634 predlogov oziroma 708 oseb je bilo predlaganih v upravno kaznovanje. Iz analize prejetih predlogov je razvidno, da so v letu 1969 vložili predloge naslednji predlagatelji:
-— postaje milice	531
—	javna tožilstva	7
—	občinski organi za no-
trajne zadeve	36
—	inšpekcijski organi	51
—	drugi organi občinskih
skupščin	2
—	zavodi ter druge delovne
organizacije	7
V	primerjavi z letom 1968 se je število predlogov povečalo, saj je bilo v letu Ì968 629 predlogov, knjiženih po osebah, ter 75 odstopljenih predlogov drugim sodnikom za prekrške.
3.	ZADEVE S PODROČJA JAVNEGA REDA IN MIRU
V	to skupino prekrškov spadajo dejanja kot so pretepi, posebno drzno in surovo vedenje ter druge oblike nespodobnega vedenja
na javnem kraju, vdajanje klatenju in potepanju ter beračenju in izmikanje delu, igranje hazardnih iger ter drugih podobnih iger, nabiranje prostovoljnih prispevkov, vdajanje prostituciji, motenje javnega reda in miru v zasebnih prostorih, neupravičeno streljanje, nedovoljena posest ali uporaba eksplozivnih snovi, krošnjarjenje, dajanje alkoholnih pijač v javnih prostorih mladoletnikom oz. vinjenim osebam ter nespodobno vedenje nasproti uradnim osebam ob času njihovega uradnega poslovanja oziroma njihovo omalovaževanje.
V	upravno kaznovanje je bilo v letu 1969 predlaganih 254 oseb zaradi kršitev zakona o prekrškili zoper javni red in mir. Od tega je| bilo izrečenih 193 upravnih kazni! zaradi takšnih kršitev. Glede nal leto 1968 se ni bistveno spremenilo! število zadev iz tega naslova. Vi večini primerov so bili kršitelji* pod vplivom alkohola. Prekomer-I no uživanje alkohola je največ-j krat imelo za posledico nespodob-| no vedenje na javnem kraju, zla-f sti pa pogoste pretepe ter žaljivo! vedenje. Večkrat so na podlagi in-1 tervencije vzpostavili red in mir! delavci PM. Prav tako je potrebno! pripomniti, da je bilo v letu 19691 15 delikventov, ki so se nespo-£ dobno obnašali nasproti delavcem! PM Hrastnik ob času njihovega! uradnega poslovanja na javnem! kraju. Glede na leto 1968 se jej število teh kršitev zmanjšalo.
V	smislu že citiranega zakona q! prekrških zoper javni red in mirj je bilo potrebno izreči kazen zapora do 30 dni v letu 1969 dvema delikventoma, enako v letu \ 1968, zaradi brezdelja, vdajanja | klatenju in potepanju ter izmikanja delu, čeprav so bili za delo sposobni oz. se je istočasno ugotovilo, da nimajo stalnega niti začasnega prebavilišča.
Zaradi kršitev navedenega zakona je bilo v postopku o prekrških kaznovanih 5 mladoletnikov.
4.	CESTNO PROMETNI PREKRŠKI
Dne 16. 5. 1969 je stopil v veljavo zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah. Ta zakon obravnava kompleksno predpise iz širšega področja varnosti prometa na javnih cestah. Sankcije po tem zakonu so neprimerno strožje oz. višje. V 90 % cestno-prometnih prekrškov in sicer ne samo prekrškov, storjenih pod vplivom alkohola, je možno izreči varstveni ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Bistvena novost je tudi varstveni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za čas do 3 let zoper storilca prekrška, ki je zaloten z motornim vozilom v cestnem prometu, čeprav nima vozniškega dovoljenja. Odvzem vozniškega dovoljenja je preventivni ukrep, ki ima namen, da se vozniku motornega vozila, ki je kršil cestno-pro-metni predpis, onemogoči vožnja v cestnem prometu. Ta ukrep ima tudi značaj generalne prevencije, ki naj opozori drdge voznike motornih vozil na posledice nediscipliniranosti v prometu in kršitve cestno-prometnih predpisov. Končno pa ima ta ukrep glede na po-
sledice tudi kazenski značaj, čeprav po svojem pomenu to ni šteti za kazen, ker obdolženca ta ukrep morda bolj občutno prizadene kot kazen sama. Namen tega izreka je dejansko ta, da se vozniku, ki je storil prekršek, onemogoči uporaba motornega vozila v javnem cestnem prometu za določeno dobo ne samo zaradi represalije kot take, temveč tudi zato, ker se predpostavlja, da bi storilec prekrška zaradi izkazane nediscipliniranosti v prometu potencialno ogrožal promet drugih oseb in vozil.
V	letu 1969 je bilo predlaganih v upravno kaznovanje zaradi kršitve cestno-prometnih predpisov 285 delikventov, od tega je bilo 72 udeležencev v prometnih nesrečah. Kaznovanih je bilo 181 kršiteljev cestno-prometnih predpisov [ter 57 udeležencev prometnih nesreč. V primerjavi z letom 1968 se [je povečalo število cestnoprometnih prekrškov v glavnem zaradi tega, ker se vsako leto veča število vozil v cestnem prometu.
Iz analize prekrškov je razvidno, da se je povečalo zlasti število takšnih cestno-prometnih prekrškov, ko so obdolženci upravljali motorna vozila v prometu brez vozniškega dovoljenja oz. brez ustreznega vozniškega dovoljenja, saj je bilo leta 1969 kaznovanih 78 takšnih delikventov.
V	letu 1969 je bilo kaznovanih 12 mladoletnikov zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov. Glede na navedeno se je močno zmanjšalo število mladoletnih delikventov.
Glede na leto 1968, ko je bil Fuvedén postopek o prekrških zo-"per 7 oseb, ki so v cestnem prometu upravljali motorno vozilo pod vplivom alkohola, se je število takšnih oseb v letu 1969 precej povečalo, saj je bilo v tem letu kaznovanih 18 oseb zaradi vožnje motornih vozil pod vplivom alkohola. V teh primerih so bili obdolženci kaznovani z denarno kaznijo od 150 din do 250 din., ter s plačilom stroškov postopka. Zoper te delikvente pa je bil v letu 1969 zoper 6 oseb izrečen tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas enega do treh mesecev ter zoper dve osebi od 3 do 6 mesecev.
V	letu 1969 se je močno povečalo, v primerjavi z letom 1968, število prometnih nesreč, ki spadajo v stvarno in krajevno pristojnost občinskega sodnika za prekrške. Navedene prometne nezgode na območju občine Hrastnik so nastale kot posledica subjektivnih in objektivnih razlogov. Kot bistvene subjektivne razloge za nastale prometne nezgode štejemo zlasti neprimerno hitrost, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje prednosti, izsiljevanje prednosti, drzna in nekontrolirana vožnja, kot bistveni objektivni razlog pa lahko štejemo tudi dejstvo, da stanje cest v Zasavju ne odgovarja frekvenci prometa oz. ne odgovarja varni vožnji.
5.	OSTALI PREKRŠKI
Poleg prekrškov zoper javni red in mir ter cestno-prometnih prekrškov je bilo v navedenem obdobju, kot je razvidno iz 2. točke tega poročila, vloženih tudi več
(Nadaljevanje na 13. strani)
Poročilo o
(Nadaljevanje iz 12. strani) predlogov zoper obdolžence zaradi kršitve predpisov iz drugih področij, zlasti s področja gospodarstva. To so prekrški, za katere je bil uveden postopek na podlagi predlogov upravnih organov občinskih skupščin, zlasti pa na podlagi tržne, sanitarne in gradbene inšpekcije oddelka za medobčinske inšpekcijske službe v Trbovljah. Kot eden izmed hujših prekrškov se tretira prodaja alkoholnih pijač na drobno izven gostinskih obratov, tako imenovani črni vinotoč. Ta organ je obravnaval 10 zadev iz tega področja. Precej se je povečalo število gradenj brez ustreznih dovoljenj. Takšnih primerov črne gradnje je bilo 7.
6.	ODSTOPI
Zaradi stvarne oz. krajevne nepristojnosti je bilo v letu 1969 odstopljenih 95 zadev pristojnim upravnim organom oz. drugim sodnikom za prekrške v njihovo nadaljnje pristojno reševanje.
7.	PRAVNA POMOČ
Na zaprosilo drugih unravnih organov in občinskih sodnikov za prekrške je bilo v letu 1969 124 izvršenih pravnih pomoči, v letu 1968 pa 115 pravnih pomoči.
8.	USTAVITVE POSTOPKA
V smislu temeljnega zakona o prekrških se postopek o prekrških zoper obdolženca lahko ustavi zaradi zastaranja pregona oz. zaradi dejstva, da storilec ni odgovoren za svoje deianie zaradi neprištevnosti, zaradi silobrana, da storjeno dejanje ni prekršek, zaradi smrti storilca med postopkom, zaradi umika predloga po predlagatelju, zaradi neznanega bivališča obdolženca in zaradi pomanikania dokazov. V letu 1969 ie bilo 73 ustavitev. Večinia ustavitev je bila izvršena zaradi pomanjkanja dokazov.
9.	KAZNOVALNA POLITIKA
Kaznovalna nolitika. če jo gledamo z najširšega vidika, ie celokupnost sankcij, to je kazni in d runih ukrenov, katere uporablja pristojni upravni organ pri izvajaniu kazenske represije zoper storilce kaznivih dejani oz. prekrškov. Kaznovalna nolitika pa obenem pomeni upoštevanje vseh tistih zakonito predvidenih okoliščin, ki vplivajo na določeno uporabo kazenskih sankcij v posameznem primeru. V tem okviru je pomemben dejavnik za oblikovanje kaznovalne politike tudi načelo individualizacije, ki ie eno izmed temeljnih načel sodobnega materialnega prava.
Med represivnimi ukrepi za prekrške poznamo v sedanjem sistemu dve vrsti sankcij: to so kazni in pa varstveni ukrepi. Kazni imajo v našem družbenem in kazensko pravnem sistemu namen, da storilcu preprečujejo prekrške in druga podobna dejanja, s tem pa tudi preprečujejo družbi nevarno delovanje v najširšem smislu. Drugi namen pa, ki dobiva v sodobni družbi vse večji ali celo prevladujoč pomen, je vzgojni. Ta deluje namreč v smeri prevzgoje storilca in v smeri njegove resocializacije, če gre za družbeno nevarna dejanja, torej v smeri, da v prihodnje ne bi ponavljali podobnih dejanj.
delu občinskega sodnika za prekrške
Glede na gornje navedbe je bil kriterij kaznovanja zaradi kršitve zakona o prekrških zoper javni red in mir strožji kot pri ostalih deliktih. Res je, da se je skušalo, da bi bila v vseh primerih, bodisi v primeru, ko je bil izveden reden postopek o prekrških, oz. skrajšan mandatni postopek, izrečena kazen primerna krivdi obdolženca in teži storjenega dejanja, pri čemer so se upoštevale tudi vse za kaznovanje primerne obteževaine in olajševalne okoliščine, zlasti pa sedanje kaznovanje oziroma nekaznovanje obdolženca, priznanje oz. zatajitev dejanja, premoženjske razmere obdolženca in po-vratništvo. Zaradi ugotovitev, da je v postopku o prekrških več de-likventov povratnikov, je bilo pri izreku kazni potrebno to upoštevati kot obteževalno okoliščino in zato je bila izrečena zoper nje po zakonu določena maksimalna kazen.
V	letu 1969 so bile za prekrške zoper javni red in mir izrečene denarne kazni od 50 do 200 din, za cestno-prometne prekrške so bile izrečene denarne kazni od 10 do 250 din, za gospodarske prekrške pa je bila v enem primeru izrečena največja denarna kazen 1000 din za pravne osebe, za fizične osebe pa največ 400 din. V nekaterih primerih so obdolženci namesto plačila denarne kazni prestajali nadomestno zaporno kazen.
10.	PROBLEMATIKA ORGANA ZA KAZNOVANJE PREKRŠKOV
O delu službe za kaznovanje prekrškov v občini Hrastnik za leto 1969 želim poudariti še nekatere pomembnosti, ki so vplivale na tekoče reševanje zadev.
V	prvih petih mesecih leta 1969 je posle sodnika za prekrške o-pravljala honorarno zaposlena sodnica občine Trbovlje. V teh mesecih je potekalo tudi uvajanje v delo novega sodnika za prekrške. V petih mesecih, to je do 31. maja 1969, je bilo od 215 tekoče prispelih zadev rešenih le 53 oziroma ena četrtina in 85 zadev iz prejšnjih let.
Dejstvo je, da je bilo število zadev sodnika za prekrške s tolikšnim porastom, da je npr. v letu 1968 že skoraj doseglo mejo, ki je v republiškem merilu nekako določena za polno oziroma redno zaposlenega sodnika za prekrške, je pokazalo potrebo po redni nastavitvi sodnika za prekrške v občini Hrastnik. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je iz meseca v mesec nastajalo vse več nerešenih zadev.
Z redno zaposlitvijo sodnika za prekrške se je stanje precej izboljšalo, saj je bilo v razdobju od 1. 6. 1969 do aprila 1970, rešenih 542 zadev, čeprav v celoti še ne, nakar pa so vplivale še druge okoliščine. Sodnik za prekrške opravlja poleg te funkcije tudi referat za premoženj sko-pravne zadeve. Vseeno pa je bilo do sedaj rešenih za leto 1969 608 zadev po osebah.
Pomembno je poudariti, da ima sodnik za prekrške, kot tudi ostali upravni delavci, zelo slabe delovne pogoje, zlasti kar zadeva delovne prostore. Ker način dela sodnika za prekrške zahteva določene pogoje, kot npr. zaslišanje strank, se mora zaradi prenatrpanosti seliti iz pisarne v pisarno. Poleg te-
ga vpliva na delo tudi pomanjkanje strojepisnega kadra, saj od decembra 1969 se na razpis strojepiske II., ki bi opravljala tudi administracijo sodnika za prekrške, ni nihče javil, tako da je do sedaj zaposlena samo ena strojepiska, ki poleg svojega dela opravlja še posle pri sodniku za prekrške.
Upoštevajoč dejstvo, da je število zadev na tem področju v porastu, poleg tega pa je 280 nerešenih zadev iz prejšnjih let, za katere bo potrebno izdati odločbe o zastaranju pregona in zastaranju izvršitve kazni, bi bilo v bodoče misliti na osamosvojitev funkcije sodnika za prekrške. Znatno bi pripomogla k boljšemu delu tega organa tudi nastavitev strojepiske, ki bi delala izključno samo za sodnika za prekrške.
Hrastnik .aprila 1970
Obč. sodnik za prekrške: Desa Vuksan 1 .r.
O poročilu o delu občinskega sodnika za prekrške občine Hrastnik za leto 1969 je razpravljal svet za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Hrastnik na svoji seji dne 5. maja 1970
Po daljši razpravi so člani sprejeli naslednji
SKLEP:
Svet za občo upravo in družbene službe daje poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške občine Hrastnik obema zboroma Skupščine občine Hrastnik v razpravo in potrditev.
Svet predlaga, da občinski zbor in zbor delovnih skupnosti to poročilo proučita in na podlagi nakazane problematike poročilo sprejmeta in potrdita in da sprejmeta še naslednje sklepe:
-— Iz poročila je razvidno, da sodnik za prekrške izreka strožje kazni storilcem prekrškov povratnikom. Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti se s takšnimi ukrepi sodnika za prekrške stri-
SPORED
Julij 1970
1.	— 2. jugoslovanski barvni film:
3.— 4. francoski barvni CS film:
5.— 6. ameriški barvni film:
8.— 9. ameriški barvni CS film:
10.—11. ameriški barvni film:
12.—13. ameriški barvni film:
15.	—16. francoski barvni VV film:
18.	—20. španski barvni CS film:
22.	—23.	ameriški	barvni	vojni	film:
24.—25.	angleški	barvni	film:
26.—27.	ameriški	barvni	film:
29.	—30 nemški barvni VV film:
Avgust 1970
2.	— 3.	ameriški	barvni	krim.	film:
5.— 6. ameriški barvni VV film:
8.—10.	ameriški	barvni	film:
12.—13. danski barvni VV film:
14.—15 ameriški barvni film:
16.	—17. ameriški barvni CS film:
19.	—20.	ameriški	film:
21.—22.	ameriški	barvni	film:
23.	—24.	ameriški	barvni	film:
26,-—27. ameriški vojni film:
28.-29.
30.	—31.	ameriški	barvni	film:
njata in predlagata, da sodnik za prekrške tudi v bodoče strožje ukrepa zoper storilce povratnike.
V posameznih zadevah, kjer je mogoče, naj jim izreka zaporno kazen.
—	Glede na porast prometnih nezgod naj sodnik za prekrške izreka višje kazni udeležencem prometa, ki upravljajo vozila pod vplivom alkohola.
—	V poročilu je navedeno, da je sodnik za prekrške v letu 1969 ustavil postopek v 73 zadevah predvsem zaradi pomanjkanja dokazov. Oba zbora skupščine občine sta mnenja, da je navedeno število zadev sorazmerno visoko nasproti številu prijav, ki jih je sodnik za prekrške prejel v navedenem letu.
—	Sodniku za prekrške predlagata, da v bodoče takoj po prejemu posameznih zadev, ko ugotovi, da so pomanjkljive, zahteva od predlagateljev prijav, da jih dopolnijo.
—	V zvezi pregona storilcev črnih vinotočev, ki jih je v Hrastniku sorazmerno kar precej in da dosedanji ukrepi zoper njih niso bili dovolj učinkoviti, se daje smernica sodniku za prekrške, da v navedenih zadevah izreka višje kazni.
—	Ker število prijav o prekrških narašča in je v zadnjem letu doseglo po normativih zahtevkov dovolj opravil za samostojno delovno mesto sodnika za prekrške, je potrebno, da se v občinski upravi popravi sistemizacija delovnih mest in nanovo sistemizira samostojno delovno mesto sodnika za prekrške in delovno mesto strojepiske pri sodniku za prekrške.
—	Prav tako naj se sodniku za prekrške omogoči poseben prostor, ker dosedanji, ki je združen z drugim referatom, ne odgovarja in otežkoča pravilno, pravočasno in samostojno delo sodnika.
FILMOV
DIVJI ANGELI
LJUBEZEN MOJA
KLIC REVOLVERASEV
11	VETERANOV
DIVJE OKO
PRISILJEN DA UBIJA
AGENT Y-13
JASTREB IZ KASTILIJE
SAMOMORILSKI KOMANDOS
NEŽNA LETA
MAT HELM UREJUJE RAČUNE HELGA IN MIHAEL
NAJVEČJI ROP STOLETJA TAKO SE NE RAVNA Z ŽENAMI JAMES BOND — 007 CASINO ROYAL
JAZ ŽENA — II. del V ZEMLJI PALČKOV POČITNICE V KALIFORNIJI SREČNI DOBITNIK PO SLEDI VELIKE KARAVANE LEGIJA TUJCEV ISKRCAVANJE V ANCIJU BOLJE VDOVA KOT PA . . . ZANKA V GRAND KANJONU
Za obisk se priporoča UPRAVA KINA »SVOBODA II«
Svet za občo upravo in družbene službe
SPOMIN
BO
OSTAL
Dne 15. 6. 1970 v jutranjih urah nas je presenetila zelo žalostna in bridka rpsnica, da je preminulo življenje predsednika Skupščine občine Hrastnik ULAGA ZDENKA. Sprva v to nismo mogli verjeti, ker smo ga videli pretekle dni polnega življenja, elana, zavestnosti in prijateljstva. Vendar kaj smo mogli, sprijaznili smo se z resnico in pri tem pomislili na vse tisto, za kar si je pokojni Ulaga Zdenko prizadeval, kar je želel izpeljati, zlasti pa to, da je bil še mlad, vendar že izkušen in da bi s svojim aktivnim delom mnogo prispeval h gospodarskemu, družbenemu in samoupravnemu razvoju v okviru občine.
Ulaga Zdenko je bil sin delavca, zato se je že v rani mladosti moral sprijazniti s težavami življenja, zlasti pa s težavami, ki jih je moral preživeti kot mladoletni deček, ko se je z družino preselil tudi v tuje kraje in se je naselil v Hrastniku po osvoboditvi. Po končanem šolanju se je zaposlil pri Rudniku Hrastnik, kjer je pokazal izredno aktivnost in zanimanje za družbeno politično delo, za organizacijo upravljanja ter sam mnogokrat sodeloval v različnih razpravah in s svojimi mnenji ter predlogi mnogo prispeval k utrditvi našega samoupravnega sistema. Kot razgledanega človeka in aktivnega člana ga je pristojni organ poslal na nadaljnje družbeno politično izpopolnjevanje, in sicer je postal slušatelj višje politične šole, ki jo je izdeloval z izrednim uspehom. Predno je dokončno maturiral na višji politični šoli, je prevzel pomembno družbeno politično vlogo, in sicer mesto predsednika občinskega sindikalnega sveta Hrastnik. Kot sindikalist se je izredno zanimal in tudi uresničeval akcije na področju nadaljnje krepitve samoupravnega sistema, gradnje objektov družbenega standarda in zaščite delovnega človeka. Kot takega ga je poznal sleherni član naših delovnih organizacij in ni bilo malo primerov, ko se je osebno zavzemal za delavčevo zaščito ali za sporazumno reševanje delavčevih socialnih, delovnih in drugih vprašanj.
Zaradi svojega aktivnega dela in zanimanja je bil s strani občanov predlagan in izvoljen za odbornika Skupščine občine Hrastnik. Odborniki skupščine pa so se pred letom dni odločili, da ga izvolijo za predsednika Skupščine občine Hrastnik. Tudi kot predsednik se je izredno zanimal za vsa tista vprašanja, v katerih je aktivno delal kot predsednik občinskega sindikalnega sveta, poleg tega pa je posvetil posebno pozornost gospodarskemu stanju in napredku v občini kakor tudi razvoju družbenih služb.
Z izgubo Zdenka nismo izgubili samo družbeno političnega delavca in predsednika, temveč tudi človeka in prijatelja, zato je tudi nastala vrzel, ki jo bo zelo težko nadomestiti.
Ob težki izgubi Uredniški odbor glasila »Steklar« sočustvuje z vsemi občani in izreka sožalje vsem sorodnikom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
IVANE ZALETEL
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so drago mamo pospremili na njeni Zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja, žigosarni Steklarne Hrastnik in delavkam kontrole stekla, sosedom, posebno pa Grum Miheli za pomoč in prevoz, govorniku Grašič Dušanu ter pevskemu zboru in godbi na pihala.
Še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Erika, Mici in Kristina z družinami ter sin Frici z družino ter ostalo sorodstvo.
Spoštovani!
Lep pozdrav vsem članom kolektiva. Vsem želim dosti uspeha pri delu.
Prosim vas za časopis »Steklar«, za kar se vam že v naprej lepo zahvaljujem.
Lepo pozdravljam vse sodelavce v skladišču pomožnega materiala kakor tudi ostale!
Vojak LASNIK URBAN V. P. 310873 PLEŠO, VELIKA GORICA
Zdravo Urban!
Zahvaljujem se ti za prelepo razglednico Zagreba in za pozdrave. Steklarja ti bom z veseljem pošiljal.
Urednik!
*
Spoštovani urednik!
Preden vam kaj pišem, vas vse skupaj prav lepo pozdravljam. Javljam se vam iz Valjeva, kjer sem na odsluženju vojaškega roka. Prisego sem dal in zanimanja so v polnem teku. Služim v Titovi gardi — poljska pešadija.
Prosim vas lepo, da mi pošljete Steklarja, ker tukaj ne morem dobiti nikjer slovenskega časopisa. Obenem pa me zelo zanima, kaj se med tem, ko sem jaz v vojski, dogaja v tovarni. Prosim, pbzdravite vse v pomožnih delavnicah.
Vojak ŠENTJURC BORIS V. P. 6734/27 VALJEVO
Zdravo Boris!
Prav lepa hvala za pismo in pozdrave. Upam, da si se privadil novemu okolju. Steiklarja boš redno prejemal. Prejmi lepe pozdrave
od urednika!
*
Spoštovani urednik!
Javljam se ti iz Siska, kjer sem na odsluženju vojaškega roka. Najprej bi rad pozdravil vse člane našega kolektiva in jim ob prazniku dela voščil obilo uspehov.
V Sisku sem že mesec dni in se počasi že privajam na vojaško življenje. Tudi v mestu sem že bil. Mesto je lepo kot vsako, le da ga ne obdajajo hribi kot pri nas.
Prosil bi vas, če bi mi lahko pošiljali Steklarja, ker me zelo zanimajo uspehi in razvoj podjetja.
Prejmite še enkrat lepe pozdrave, posebno pa moji sodelavci v strugarski in cizelarski delavnici. Za Steklarja se vam že v naprej zahvaljujem!
Vojak ČRNKOVIČ MILAN V. P. 2901/17 SISAK
Zdravo Milan!
Hvala lepa za pozdrave in pismo. Mislim, da bodo tvoji sodelavci opazili tvoj prispevek in se ti odzvali.
Lepo te pozdravlja
urednik!
Dragi urednik!
Sporočam vam, da se nahajam na odsluženju vojaškega roka v Puli. Imamo dosti sonca, vse je v zelenju in vse cveti. Dosti hodimo na vaje in se nam kar prileže počitek. Prosil bi vas, če bi mi lahko pošiljali Steklarja. Tu mi je dolgčas po prijateljih in prijatejicah iz avtomatske proizvodnje in notranjega obrata. Vse prav lepo pozdravljam in jim želim dosti delovnih uspehov.
Vojak CENTRIH ALOJZ V. P. 1159/93 B-VE-7 PULA
Dragi Alojz!
Hvala za pismo in obenem ti sporočam, da boš Steklarja redno prejemal. Lepe pozdrave ti
*
Dragi urednik!
Tudi zame je prišel čas in moral sem iti na odslužitev kadrovskega roka. Čeprav nisem daleč od domačega kraja, bi me vseeno veselile novice iz Steklarne. Zato prosim, če bi mi pošiljali Steklarja. Ob tej priliki lepo pozdravljam vse sodelavce iz brusilnice. Vojak Povše Milan V. P. 8164/4 VE-4 MARIBOR
Dragi Milan!
Lepo se ti zahvaljujem za razglednico Maribora. Sporočam ti, da boš Steklarja redno prejemal.
Lepo te pozdravlja urednik!
Dragi tovariš urednik!
Zopet se ti javljam, a to pot iz Novega mesta, kamor sem prišel v prekomando. Lepo te prosim, da mi sedaj pošiljaš »Steklarja« sem v Novo mesto. Že vnaprej se ti zahvaljujem, kolektivu pa želim čim več delovnih uspehov. Pozdravljam tudi vse sodelavce v reparaturni delavnici.
Vodnik stažista Jože Godicelj V. P. 1394/11 NOVO MESTO
Dragi Jože!
Hvala za pismo. Tudi mi ti želimo dosti uspeha. Lepo te pozdravlja
urednik!
Pričelo se je tekmovanje v malem nogometu
V juniju se je ponovno pričelo sindikalno tekmovanje v malem nogometu na igrišču za Savo. Letos sodeluje 7 ekip. Start je bil po športni in organizacijski plati kar uspešen, saj je bilo odigranih kar 6 tekem. Doseženi so bili na-
slednji rezultati:
Delavnice I : Delavnice II	3:3
Notranji obrat II : Brusilnica	0 : 2
Avtomati : Delavnice I	0:3
Notranji obrat I : Notranji
obrat II	3:1
Delavnice II : Brusilnica	1 : 1
Notranji obrat III : Notranji obrat I	0:2
I. ekipa delavnice - mali nogomet
II. ekipa delavnice - mali nogomet
Lestvica je po vanja:
1.	Notr. obrat I
2.	Delavnice I
3.	Brusilnica
4.	Delavnice II
5.	Notr. obrat III
6.	Avtomati
7.	Notr. obrat II
tem delu tekmo-
2 2 0 0-5:4 4 2 1 1 0 6:3 3 2 1 1 0 3:1 3 2 0 2 0 4:4 2 1 0 0 1 0:2 0
1	0 0 1 0:3 0
2	0 0 2 1:5 0
Tekmovanje se bo nadaljevalo še naprej ob sobotah popoldan in ponovno prosimo vodje posameznih ekip, da upoštevajo določene termine, tako da bo tekmovanje lahko nemoteno potekalo.
Pred zaključkom ženske rokometne lige
Še nekaj tekem manjka do zaključka v republiški ženski rokometni ligi za sezono 1969/70. Letos je ekipa »Steklarja« nastopala že tretjič zapored v tej ligi in lahko trdimo, da je kljub mnogim težavam dosegla do sedaj na j večji uspeh v tej konkurenci. V teh treh letih nastopanja v republiški ligi je klub zamenjal že tri generacije, katere je vzgojil trener Dornik Janko. Da so se generacije lahko tako menjale brez posledic, je vsekakor važno predvsem to, da je klub imel ves čas tekmovanja vključenih okrog 30 deklet in obenem nastopal v rednem tekmovanju tudi z »B« ekipo, iz
katere je trener črpal kadre za prvo ekipo. Dosedanje dosežene uspehe lahko pripisujemo predvsem trenerju, pa tudi nekaterim zelo požrtvovalnim članom uprave kluba, ki so se ves ta čas morali nenehno boriti v prvi vrsti s problemi financiranja ter šele v drugi vrsti s kadrovsko politiko.
V jesenskem delu prvenstva je ekipa 5 krat zmagala in 4 krat izgubila. Premagala je v gosteh Polet iz Murske Sobote, Usnjarja iz Šmartnega, Gorenje iz Velenja ter doma Brežice in Piran. Izgubila pa je doma s Selco, Branikom, v gosteh pa s Slovanom in Olimpijo iz Ljubljane.
Ekipa je tako prezimila na 5. mestu v republiški ženski rokometni ligi.
V spomladanskem delu prvenstva pa je bilo odigranih že 6 tekem. Ekipa je doživela 4 zmage in 2 poraza. Premagala je Brežice v Brežicah, Polet iz Murske Sobote v Hrastniku, Piran v Piranu in Gorenje iz Velenja na domačem igrišču. Izgubila pa je s Slovanom iz Ljubljane doma in s Selco na tujem. Do konca so še tri tekme. Ekipa igra samo še z Branikom v Mariboru (24.	5.), doma z
Usnjarjem iz Šmartnega (1. 6.) ter z Olimpijo iz Ljubljane doma (7. 6.).
Za prvo ekipo trenutno nastopajo: Pufler Dragica, Krajnc Lidija, Čudovan Anica, Sekili Mar-
jana, Šuster Stanka, Bratuša Nevenka, Vre tič Alma, Bajda Vikica, Stegenšek Irena, šušter Zvonka, Jelčič Lili in Mlinarič Marjanca.
Poleg tega pa je v klubu še okrog 15 mlajših deklet, ki nastopajo za »B« ekipo, ki tekmuje v II. ljubljanski conski ženski rokometni ligi, ki šteje letos le 5 ekip.
Najuspešnejše strelke so doslej bile: Bratuša 65 golov, Jelčič Lili 30, Stegenšek 27, Mlinarič 17 itd.
Do konca prvenstva pričakuje vodstvo, da bo ekipa osvojila najmanj še 2 točki in tako skupaj zabeležila na koncu prvenstva 20 točk in zanesljivo 5. mesto v republiški ligi.
Strgaršek Janez
Pozdravi iz JLA
Dragi urednik!
Vojaški rok služim v Škofji Loki, pa bi vas prosil, če bi mi pošiljali Steklarja. Zelo me zanimajo dogodki v tovarni. Lepo vas pozdravljam, posebno pa brigado Markel Franca in oddelkovodji Vovka in Laznika.
Vojak Zorec Karl V. P. 1098/30-D ŠKOFJA LOKA
Dragi Karl!
Zahvaljujem se ti za napisane vrstice in obljubljam, da ti bom pošiljal Steklarja.
Prejmi lepe pozdrave od urednika!
Dragi urednik!
Oglašam se iz prelepe Ljublja-ne-Polja, kjer služim vojaški rok. Sedaj, ko bom odsoten iz kolektiva in od svojih delovnih tovarišev bi želel, če mi lahko pošiljate Steklarja. Prisrčno pozdravljam vas kakor tudi brigado mojstra Zupančič Hinka in vse ostale.
Vojak Umek Darko V. P. 1478/4 LJUBLJANA
Dragi Darko!
Prisrčna hvala za pismo in pozdrave. Steklarja boš redno prejemal. Lepo te pozdravlja urednik!
Spoštovani urednik!
Kot vsi mladi fantje sem tudi jaz moral na odslužitev kadrovskega roka. Odšel sem daleč od Hrastnika. Prosim vas, če bi mi pošiljali Steklarja.
Vsem želim dosti delovnih uspehov.
Vojak Trošt Martin V. P. 2935/4 Delnice, Hrvatska
Dragi Martin!
Kot vsako, me je tudi tvoje pismo prijetno iznenadilo. Obljubljam ti, da ti bom pošiljal Steklarja. Prejmi mnogo lepih pozdravov od
urednika!
Spoštovani urednik!
Nahajam se v Kranju, kjer sem na kurzu za radio-telegrafista. Tu v četi veze je veliko Slovencev. Tudi z drugimi se dobro razumemo. Dragi urednik, na vas pa se obračam s prošnjo, če bi mi lahko pošiljali časopis Steklar, da bi tudi jaz lahko spremljal dogodke v naši tovarni in izven nje. Obenem pa pozdravljam vse sodelavce v elektro delavnici.
Vojak Alt Vili V. P. 1098/G KRANJ
Dragi Vili!
Sporočam ti, da ti bom pošiljal naše glasilo. Prejmi mnogo pozdravov iz Hrastnika!
Urednik!
Spoštovani uredink!
Odločil sem se, da napišem par vrstic. Vojaški rok služim v Škofji Loki. Popoldne mi ostane nekaj prostega časa in bi rad vsaj takrat imel kaj novic iz Steklarne. Prosim vas za naše glasilo. Zdaj pa vse skupaj lepo pozdravljam, posebno pa brigado Knap in Strgaršek.
Vojak Jazbinšek Franc 'V. P. 1098/30 c ŠKOFJA LOKA
Podelitev pokala sindikalno-športnega tekmovanja v Hrastniku
NAGRADNA KRIŽANKA
•	IME KOSAR KAR JA ŠOLMANA	MESTO NA PORTU -• QALSKEM	TRENJE POLITIČNIH SKUPIN	VOJVODIN --SKI ŠAHOV. MOJSTER	PRE8I -- VALEČ IRANA	VODITELJ STRANKE, GIBANJA	OČKA	ŠPORT* NICA	TRAVNIKI, PO KOŠNJI OTAVE	RADIJ	SESTAVIL: KARLI DREMEL	GL. SESTAVI RA ČOKOLADE	0RQAN VIDA	NORDIJSKO MOŠKO IME	POČITEK, REKRE: ACIJA	N i KA L : NICA	POSNEMO- VALEC	CESKI PISATELJ C ALOIS)	QORSKI REŠEVALNI ČOLN
PRIPRAVA ZA DESTI LIKANJE											SKUPINSKO letovanje OTROK								
VELJAVA, UGLED, • VPLIV											VIS0K0 = ŠOLEC								
											ZBIRALEC PODATKOV								
VRSTA SALAME										SOZVOČJE TONOV						REKA V GRČIJI			
										ŽANI ■ MANJE						ENAKI ČRKI			
RIMSKA BOGINJA JEZE				NEKOVIN = SKA SNOV									IME DVEH ZALIVOV V SEVERNI AFRIKI						3
				NESTRUPENA KAČA															
IME AMER. UMETNIH SATELITOV KLATEŽ							IME KOŠAR. JELOVCA						KVEDER TOMAŽ	LISTNATO DREVO					
							ČUT, KI GA ZAZNA NOS							STRELNI NABOJ					
•	ČASTITLJIV STAREC	KOSMATA ODEJA				SLÒVEW. Pl = SATELJICA ( ILKA)						KAREL PAHOR			DEL ‘ SKELETA	KATRAN			
		BRAZILSKI NOGOMETAŠ										ROBIČ NINO							
						PANČEVO													
LESENA ZIDNA OBLOQA					STARO NASELJE OB SOTLI											TOVARNA V ZAGREBU			
																KONEC POLOTOKA			
SKALA V MORJU				VLADARJEV NAMESTNIK	LETOVIŠČE PRI KOPRU								ENOTA ZA PRITISK			-		POVLAKA, „ZELENI VOLK *	SLOVENSKI PESNIK (LOJZE)
				V SIRIJI, KNEZ	ANGL. TISK. AGENCIJA								PISEC ISTRATI						
EVROPSKI NAMIZNO- TENIŠKI PRVAK						LJUDSKA PRI TRDILNICA			ERBIJ			ZANKA					PLAVALNI KLUB		
									HAZARDNA IGRA S KARTAMI			SREDO: ZEMSKA RASTLINA							
																	RIMSKI PISATELJ		
PESNIK SLOVENSKE MODERNE (DRAGOTIN)						TRE8UŠNA BOLEZEN		PETER SEVERS			DELAVEC V MARTh NARNI								
								VIDA, TOMŠIČ											
%	ŽIVLJEN-SKA TE -KOČINA	MOSKOVSKO LETALIŠČE								NADAV	REKA V PAKISTANU				VOJAŠKA FORMACIJA				
		KITAJSKA HRANA													PANIČEN UMIK				
ŽENSKA, KI SE Li-KVARJA S KROATI --STIKO											REKA V AVSTRIJI					BARVA IGRALNIH KART			
											0LINKA BEROVA					MIRO UNGAR			
RIJEKA			POSREDNIK V ELEKTROTEHNIKI					AMORETI						RIMSKA LJUBLJANA					
OTOK V JADRANU			SVETIŠČE					TRGOVSKI POPUST						MORSKI ROPAR					
NAGRADIVA
KRIŽANKA
Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30 din
2.	nagrada	20 din
3.	do 7. nagrada	10 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 21. julija.
Nagrajeni
reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v 5—6 številki »Steklarja«, smo prejeli 38 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1. nagrada (30 din): Perko Ludvik, upokojenec; 2. nagrada (20 din): Oplotnik Ervin; 3. do 7. nagrada (po 10 din): Klenovšek Franc, upokojenec, Klenovšek Anica, Bedenik Janez, Klenovšek Franc, Sihur Nevenka.
Rešitev križanke iz Steklarja št. 5-6
VODORAVNO: mikroskop, bav-tara, bimetalizem, alohton, Arp, zorila, log, Egk, Kiel, anortit, alk, Tarim, viola, argon, Emilija, Sneguljčica, realgar, Renan, zen, I. T., enkalon, ata, dac, jez, Oštarije, Dany, ara, E. E., Sevastopol, D. S., Athos, ametist, premirje, Tibetan-ka, Tivoli, kinoteka, kos, Amadis, slog, sak, akt.
(D. K.)
Doftisujše
V NAŠ LIST
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje
Škorjanc Ida, odnašalka; Lapornik Anton, delavec težak; Kan-dolf Vidko, odnašalec; Šušter Ivan, upravljalec avtomata; Zupan Jožica, odnašalka.
Odšlo iz podjetja
Mrak Vladimir, pomožni delavec v mizarnici; Gorišek Alojz, tehtalec surovin v pripravi zmesi; Lešnjak Jožica, odnašalka; Džurica Rajko, pomožni zidar-ša-moter; Šinkovec Jožica, kontrolor stekla.
Odšli v JLA
Šoba Viljem, menjalec modelov; Kumlanc Bogdan, krogličar; Prasičnjak Štefan, krogličar; Ramšak Franc, nabiralec; Klemen Zoran II., kovinostrugar.
Invalidsko upokojen
Kavšek Alojz, nabiralec stekla.
Umrl
Rojko Jože L, brigadir steklar.
Prirastek v družini.
Kreže Franc II. hčerko, Pfeifar Branko sina, Gnjidič Mile sina, Hlastec Alojz sina, Pintar Silvester hčerko.
Poročili so se:
Brglez Vinko, skladiščni delavec, in Keršič Štefka; Roglič Jerica, stekloslikarka — FERLIČ; Kramar Antonija, kontrolor stekla, in Cigole Adolf, upravljalec avtomata; Zupanc Štefanija, izpi-halka, in Peklar Ivan, nabiralec stekla.