Leto XVL V Celju, dne 7. maja 1. Stev. 52. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti St. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na' teden, vsak pondelfek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Xa leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za ' vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Hrvat suženj — danes in nikdar več . . . Tako je z mogočnim glasom spregovoril hrvxtski narod dne 3:, -t. in 5. majnika t. 1. Dnevi slavlja. dnevi silovitega boja. dnevi naporov, in konečno— dnevi sijajne zmage bo bili ti trije dijevi. Trideset let je ležala težka megla nad hrvatsko zemljo, trideset let je pritiskala mora k tlom svobodni dih na Hrvatskem, in vzdihoval je narod in plakaì v težkem robstvu. ' A spominjamo se še onih verli-' častnih dni, ko je zadonel klic revo-||ne po Hrvatskem, ko je vstal ves narod proti Khuenu in njegovim na-silnikom. ko je vzkipela kri po hrvaških žilah in je zatrepetalo hrvaško srce v svetem srdu. Spominjamo se dobro, kako se je hrvatski narod dvignil vaški narod in s tremi udarci v treh dneh je razrušil ,.skalo", ki je trideset let ležala kot težko breme na pršili naroda. Padle so korifeje ,.narodne" stranke Tomašič. Speveo, Egersdtirfer» Pliverič, Kovačevič, Gjurgjevič, Schwarz, —' padle so kakor oni bog na glinastih nogah, o katerem nam pripoveduje stari zakon. Vrgla jih je ..narodna burja'1. Hrvaška opozicija je zmagala sijajno na celi črti. Narod je spregovoril, spregovoril prvo besedo, ne še docela svobodno, ali vendar silno, in od te prve besede se je zrušila lažnjiva zgradba mažaron-ska. Ostali s<> še sicer ostanki te takozvane * ..narodne" stranke, a to zato. ker še ni zavladala svoboda enako na vseh črtah hrvatske zemlje. A velik narodni nspeh je dosežen:' uenovsčrna zaslombo tamkaj v Pesti, od tam so prihajala" povelja k tlačenju hrvaškega naroda . . . A danes — leže stebri starega mažarskega gospodstva na tleli. Svobodnejši dih je zavel po ogrskih planjavah in je imel upliv tudi na masko. f: V znamenju svobode — dasi še se povsod popolne —, vendar večje, kot svoje dni. so se vršilp dne 3.. 4. in 5. t. m. volitve v hrvaški sabor. In z dne 5. t. m. je zapečatena usoda takozvane ..narodne"', t. j. maža-ronske stranke. Vstal je junak hr- Volikanski je bil utis zmago hrvatskega naroda po vsem Hrvatskem. V mogočnih sla vi j ili so si dajali Hrvati duška, poljubljali in objemali so se in plakali radosti. Skoro nihče ni pričakoval tako sijajne zmage, vse se je pred volitvami izražalo nekako pesimistično. In ko so dohajali prvi glasovi o sijajnih zmagah hrvatskega ljudstva, in ko je zmagala hrvatska ideja v glavnem mestu Hrvatske, v Zagrebu, kjer so voljeni vsi trije kandidatje hrvatske opozicije, ko je padlo glavno mesto, steber Hrvatske, a dosedaj tudi steber" mažaronstvst, takrat je hrvatska duša zakriknila v silni radosti. ■ Izvoljenih je 30 kandidatov koalicije. 18 kandidatov Starčevičeve stranke. 33 mažaronov in 5 izvenstran-karjev, torej -tH opozičijonalcev. in ker tiuli zadnjih 5 izvenstrankarjev lahko štejemo k opoziciji: .53 opozičijonalcev proti 33 mažaronom. Tako si je torej priborila hrvatska opozicija, tako si je priborila svobodna hrvatska misel sijajno zmago. ili iz dna duše čestitamo hrvatskemu narodu na zmagi hrvatske svobode! > * i: Železnica Ljiitomer-flrmož. Eden izmed najvažnejših razlogov, na katerega se opira načrt železnice Ljutomer-Ormož, je ivanjkovski premog. Ta premog .je izvrstne kakovosti. O tem so se prepričali pred petimi leti. izkopali, jrni kolodvorom gol ' Tnvnilit zveza « vsf.njskiii gostilničarjev s sedežem na Dnnaju. in ki z lastnimi vozovi vozi to slatino po vsej državi. Kaj pa rogaška slatina, rimske, laške in dobrnske toplice, premogokopi v Trbovljah, Zagorju itd. itd., vse. vse imajo tujci! Seveda, po toči je prepozno zvoniti! - Kavno tako je s Slovenskimi goricami. Čegav je Jeruzalem, sredotočje slovenskih vin ? Neki krčmar iz Ljubnega ima vse gorice pri Jeruzalemu in dalje do Svetinj, v daljavi kakih pet kilometrov. Istotako se bo zgodilo z veličanskim premogokoptfta. Tudi tukaj bodo tujci nastavili ..rožiče"' in obresti našega kapitala bodo romali v tuji žep, Slovenci bomo pa i nadalje LISTEK. Prijatelj Lovro. Hrvaški spisal Avgust Š e n o a : poslovenil •Tanko Brati na. (Dalje.) Drugi dan popoldan je prišel ovro še bolj vznemirjen domov. Jezno je vrgel klobuk na postelj. — Pri vragu! "siknil je jezno. — Kaj je V — Kaj si mi govoril! Znorel bodem. — Ali si govoril s starim ? — Nisem, ni ga bilo doma. A sem jori] z dekletom. Bila je objokana, ■"or da se je jezila, in ko sem pristopil k njej. me je odbijala z roko. Dosti besed sem porabil, preden sem jo umiril. Nazadnje mi je pokazala venec smehljaje se med jokom, in objevši me vskliknila: „Tako razumete Jesti v srce?"' — Na to me je poljubila. - Smehljala se ti je.' praviš? "vro! Ali se je Minka smehljala kakor enkrat prvikrat Malvina ? — Malvina, Malvina? vprašal je Lovro in nagnil glavo. Kaj me vprašaš ? Ni, ni. Ali sije mesec kakor solnce? A zastonj je govoriti. Tvoja vprašanja me pikajo kakor kače. Kaj tacega ne morem verjeti. — Bratec! Ti misliš, da sem satan in moje besede so ti kakor hudičeve? Seveda. Hladna, razborita beseda se smatra večkrat za hudičevo misel; razum je večkrat mraz, ki nam osmodi cvetje naše fantazije. Ti o tem sedaj niti ne moreš soditi. Prevzelo te je. A veruj mi. le bratska ljubezen me sili. da ti govorim s hladnim razumom. Nimam li prav? Dom ti je v stiski, ti si v nepriliki. Dolgovi postajajo nadležni. Ženiti se hočeš, da rešiš sebe in dom dolga. To ni prazna sebičnost, ker vem, da imaš vrlo in hvalevredno srce. Upaš dobiti podporo, misliš živeti brez skrbi, delaš za narodovo prosveto. Lepo je to, krasno. Pred tvojimi očmi sije zora. A pomisli. Lovro, ako se to obrne proti tvojemu upanju, ako bo mesto zore noč? Ako namesto imetja dobiš siromašno ženo. naučeno na gosposko življenje? Ako dobiš otroke, nove skrbi, nove sitnosti? Ako pro- pade oče do konca in ti prideš vedno globlje v dolgove? Ako se ljubezen do žene radi te stiske prevrže v mržnjo, katera te ne pusti do groba, ker si do groba navezan na to ženo. Kaj potem, bratec? Noč. večna noč. A ti tega ne smeš. Bog ti je dal sijajen talent, ne zato, da ga zakoplješ v skrbeh, ampak da ga pomnožiš narodu na korist. To je tvoja dolžnost in jaz ti to govorim, ker nočem, da bodeš večen suženj. Povešene glave je sedel Lovro na divanu. Ko sem končal, je vstal, sedel k mizi in začel pisati. Pisal je čez tri četrt ure. Končavši pismo ga je dal meni. — Pravico imaš, čitaj! mi je rekel. Bil je to pravi pravcati ultimatum Minkinemu očetu, naj pove celo resnico, ker drugače ne bo nič iz svatbe; do štirih popoldan naj mu odgovori. Slog je bil prijazen, dostojen, a tudi hladen. Sluga je nesel staremu pismo. Proti večeru sem se vrnil s sprehoda. Lovra ni bilo doma. Sedel sem in čital pri sveči. Za malo časa je stopil Lovro v sobo. Vstrašil sem se; kakor da je prišel duh v mojo sobo. Bil je bled kot smrt, pogled srép, ustnice modre. — Tedaj, rekel je stopivši pred me, jaz prihajam od svoje neveste. Razdrl sem venec' ter ga ji vrgel pred nQge. Da, prav si govoril. Hoteli so me vpreči za celo življenje v jarem kokete. stare device, katera nima nič — nič. Bože, Bože, ali sem bil nor, slep? Ali kaj? Stari mi je odgovoril v dolgem birokratičnem pismu, kratko, da ima šestero otrok, med katere se mora razdeliti imetje 6000 gld. in to po njegovi smrti, a do tedaj mi bode dajal letne podpore 100 gld.; si li čul? Ubiti so me hoteli, ubiti ao kraja, Peroti so mi zlomljene, moje nekdanje sanje so minile, a ostal sem še človek, a sedaj so me hoteli ubiti. Groza me prijemlje. Šel sem k Minki, raztrgal poročni venec ter ga ji vrgel pred noge. Ona se je plakaje opravičevala, da so roditelji krivi, a jaz sem zapustil hišo za vedno. Moj oče, moj ubogi oče. (.Dalje prihodnjič.) javkali o slabem gmotnem položaju narodovem. Ivanjkovski. ali pravzaprav veli-čanski premog ima vsekakor bodočnost, Gozdov je v teh krajih malo in še ti izvečine sam mladoles, ker drevesa vsled zgodnjega podiranja ne utegnejo dorasti. Zaradi tega je tudi draginja drv brezprimerna. Cena drv pa se pri zadnjih odnošajih nikdar ne bo znižala, pač pa od leta do leta zvišala. Iz tega je razvidno, kolikega pomena je in šele bo ivanjkovski premog za te kraje. Če pomislimo, da bode ta premog zalagal (vsaj izvečine) tri mesta: Ormož, Ptuj in Radgono in tri trge: Ljutomer, Središče in Veržej, je jasno, da bo imela .železnica že z odvažanjem premoga obilo prometa. Zelo se moti. kdor bi morebiti rekel: „Naš kmet še dolgo ne bo kuril s premogom!" Le poglejmo v v boljše kmetiške hiše. Že sedaj najdeš v premnogih kuhinjah štedilnike tudi po deželi, kjer bi kurili s premogom, ako bi bil (sedaj) cenejši nego di va. In še eno je! Kjer je premog, tam se zidajo razne tvornice in druga podjetja se ustanavljajo, posebno še, če je pre-mogokop zveezan z železnico. Kjer so pa tvornice in večji zavodi, tam je uradništvo, tam so delavci, ki pustijo denar v kraju, tam cvete obrt in kupčija: blagostanje naroda! Svetovno-politični pregled. — Hrvatski sabor se sestane dne 9. t: in. — Ma Češkem nastopi pri volitvah za mestni volilni okraj Ji čin, ki ga je zastopal doslej dvorni svetnik Pantuček, profesor dr. Masaryk kot samostojni kandidat proti mladočeškemu kandidatu šauerju. Črnogorski kneji, kueginja in prestolonaslednik se mude na Dunaju. — VVittejev odstop. Car je poslal Witteju pismo, v katerem se mu iskreno zahvaljuje, da je pomagal pri velikem delu. da se ruski podaniki udeleže za-konodajstva in da je vkljub vsem zaprekam. ki so mu jih stavili revolucionarji. dosegel velik uspeh in svojo nalogo-dovršil. Witte ostane v držav- " i nem svetu z naslovom državnega tajnika. Car mu je podelil red Aleksandra Nevskega z briljanti. — Durnovo je odslovljen od službe notranjega mi-nfstra. Golemykin je imenovan za predsednika ministrskemu svetu. Gosudarstvena duma. Dosedaj je izmed 493 poslancev za gosudarstveno dumo izvoljenih 324, a od teh imajo ustavni demokrati in drugi progresisti 202 mandata, tako da jim je večina zagotovljena, ker dobe tudi pri 169 še ne dovršenih volitvah brezdvomno večji del mandatov. Vsled večine dobe tudi v dumi predsednika in dva tajnika, in sicer sta kandidata za predsedniško mesto Murovcev in Dolgorukov, za tajnika K o k o h k i n in knez Š a -hovskoj. — Kmečki nemiri v Rusiji. V gubernijah Samara in Saratov so veliki kmečki nemiri. Prebivalstvo je vse revolucionarnega mišljenja. — V ruski mornarici v Črnem morju zopet vre. Admiral Kaulbars je zapovedal, da se ima postopati z uporniki brezobzirno. Tudi v Kronštatu se javljajo nemiri. — Strategične železnice v Avstriji. Rusko-japonska vojska je med drugim naučila stratege tudi tega, da so železniške proge v ozadju operacijskega vojnega ozemlja največjega pomena za armado. Skoro vseskozi dvo-tirna sibirska železnica je Rusòm v Mandžuriji neizmerno koristila. Evropske države so na meji preprežene z železnicami, ki niso toliko trgovskega kot zgolj strategičnega pomena; ima jih celo siromašna Španska in Italija, ki sploh svojo mejo vzorno utrjuje. Avstrija pa tudi tu zastaja za drugimi. Ni dovolj, da tri četrtine našega obrežja niso zayarovane, vojaških železniških prog proti jugu skoro nobenih ni. Hrvatska z Dalmacijo ni zvezana po nobeni progi, dasi bi se to lahko izvedlo čez Knin ali pa Novi v Bosni. Sicer so Mažari Hrvatom obljubili zvezo čez Liko, pa je ostalo pri vitežki obljubi. Nasprotno pa vojna uprava skrbi za strategične železnice proti Rusiji! Sedaj, ko od Rusije ne preti nobena nevarnost, se vojna birokracija še vedno ne mòre ločiti od svojih starih načrtov in je še nedavno sklenila, da se ima progo Csap-Sianki-Sambor preko Karpat izpremeniti v progo prvega razreda. Iz Ogrske vozi preko Karpat v Galicijo. Bukoviuo in Rumunsko osem prog prvega razreda, od katerih so vsaj štiri odveč. Morda pa izposlujejo sedaj Su-pilovci Hrvatom kako ozkotirno železnico v Dalmacijo. — Turško - perzijski ppor po-lavnan. Vsled posredovanja angleškega poslanika se je posrečilo sporazumljenje med Turčijo in Perzijo glede mejnega spora. — Angleška in Turčija. Angleška vlada je pisala porti jako ostro pismo, ki je popoln ultimat, Angleži zahtevajo, naj odpokličejo Turki svoje vojake z egiptovskega zemljišča na Sinajskem poluotoku. Angleške zahteve podpirata tudi ruski in francoski poslanik. ,.Daily Express'1 poroča, da se je vršil turški ministrski svet, ki je razpravljal o turško - egipčanskem sporu. Baje huj-skajo sultana ministri, naj ne odneha. Sultan je jako razburjen. Nemčija je namreč namignila sultanu, naj ne pričakuje pomoči od Nemčije. Dopisi. • - Gornjigrad. I) v a i n s e d e iu-deseta glavna skupščina okrajnega zastopa g 0 r ü j e g r a j s k e g a vršila se je dne IN. aprila 1.1. Bila je važna radi cestnih razmer na progi Solčava — Logarska dolina Koroško. Na predlog g. Josipa Dekortija se sklene soglasno: Okrajni zastop gornje-grajski je principijelno za zgradbo ceste Solčava — Logarska dolina — Koroško. Okraj Gornjigrad prispeva k gradnji ceste Solčava — ' Logarska dolina % stroškov; k progi Logarska dolina — Koroško okraj za zgradbo ceste ne more nič prispevati vsled slabega denarnega stanja, ki je glede dosedanjih gradeb okrajnih cest nastalo, to progo naj država in dežela sami zgradite, ker je ta zveza eminentne štrategične važnosti. Okrajni zastop se samo zaveže za cesto potrebni brezplačno na svoje stroške preskrbeti. Vsa proga se prevzame v okrajno oskrb pod sledečimi pogoji še le tedaj : 1. da država in dežela za zgradbo ceste Ljubno — Luče — Solčava, k vsem stroškom naprave, ki so, oziroma bodo nastali črez proračunjeno vsoto, izplačate in sicer država 40%. dežela 30%; 2. da visoki deželni zbor cestno progo Radmirje — Ljubno — Luče — Solčava — Logarska dolina — Koroško t. j. od dosedanje okr. ceste I. razreda do koroške deželne meje sprejme v okrajno cesto I. razreda, kajti ta proga bode vezala dve deželi Štajersko in Koroško." Ta soglasni sklep okrajnega zastopa je pozdraviti z veseljem, ker po odkritju proge Solčava — Logarska dolina — bode možno se direktno v Logarsko dolino —- tu kras naše pokrajine — voziti in se bode s tem promet tujcev v naše Savinske planine povišal; s tem pa se bodo tudi odprli novi viri dohodkov prebivalcem našega okraja. Znano je. da tujci prinašajo leto za letom milijone v planinske dežele, zakaj bi se naše prekrasne planine ne naredile pristopne ljudem, ki radi ogledujejo naravne krasote. Nadalje se je dovolilo občini Bočna najeti «0000 K v kaki hranilnici, občini Kokarje pa 3500 K v južnoštajerski hranilnici za poplačanje dolga v gornje-grajski posojilnici. Glede prenaredbe S 8. gasilnega reda je okrajni zastop soglasno na stališču, kakor ga zastopa predlog Franc Wagnerja in tovarišev. Poročilo računskih preglédovalcev okrajnega računa se vzame na vedenje in se sklene tudi. da se mora od za-naprej cement naročevati pri tvrdki Merkur — P. Majdič v Celju. Soglasno se tudi sklene predlog, da se cesta v Zadretji pri km 2 ob Bojtetovi lavi za kaka 2 m razširi, da se napravijo priranci; kajti sedaj je tam nevarna vožnja. Nato se zaključi skupščina. Iz Ptuja. Novi nemškutarski okrajni šolski svet je že volil kr. šol. oglede. Največ je takih, ki ne znajo prav slovenski, nekateri celo nič. Oddaljeni so tudi od šol po 2 do 3 ure. Krajni šolski sveti, protestirajte proti takim imenovanjem! Kdo pa bo plačal stroške za dostavljanje vabil? Kako pa se bodete razumeli slovenski kmetje z nemčurskimi ogledi? Vi ne znate nemški, vaših šol ogledi pa ne slovenski. Kaj nimate slovenski kmetje v svojih občinah mož. kateri so za to sposobni? Ptujski Štajerc zmiraj kriči: „Kmet naj kmeta voli." Ali so vam sedaj volili kmete za kr. šol. oglede ? Ne! Ti gospodje v okr. šolskem svetu Y Ptuju so se držali gesla: ,.Nemškutar voli nemškutarja." Proč od Ptuja! Slovenski kmetje, bodimo sami gospodarji na lepi slovenski zemlji. Ne dajmo si gospodariti od nemškutarjev! Ti hočejo vpeljati nemški jezik v naše slovenske šole. V svojih nemških šolah pa se ne učijo niti našega niti drugega jezika. Ptujčaiii imajo veliko ,. k šef to v" z Madjari. Zakaj pa se njih otroci ne učijo v zadnjih treh razredih madjarski? Pojasnita nam to. gg. Ornig in Sfraschili ! Sv. Ilj v Slov. goricah. Ljuta borba za jezikovno'mejo se bije neprestano. Padajo stebri na tej. kakor na drugi strani. Slovenska posestva kupujejo, ali pravzaprav bi radi kupovali Nemci, a manjka jim — okroglega. Kolik hrup so zagnali nasprotniki, ko so s priberačenimi markami in pfenigi kupili veleposestvo Krumholčevo. ali če se spomnimo, kak vrišč in trušč je nastal v nemškem Izraelu, ko so postavili slaboglasno kobaco — propadajoči „Südmarkhof'. A prav po sreči jim noče iti. in ne gre. Največjo težavo imajo nemčurji se svojo mučilnico. Radi bi jo namreč razširili v troraz-rednico, a tu jim manjka otrok. Slovenskim staršem obljubljajo zlate gradove, pa šola je še vedno skoraj prazna. K Velikinoči so si Hečl, Sadu in Flu-cher strgali pri lovu otrok vsak po dva para podplatov in vse — zastonj. Dne 1. maja je zapustil „Siidmarkhof" dosedanji gostilničar in mesar Steflitsch. Pravi, da je precej „noter vteknil'\ Kdo bode neki si še upal iti v kobačo za Helčlovega lakaja in Pajkovega snažilca čevljev? Gotovo si bodo pomagali spet s Štriknežiko. — Gostilno Repnikovo v Cirknici je kupil gospod Franc Bruš. gostilničar v Št. Ilju za 32000 K. — V Št. Ilju smo imeli že večkrat letos nevihto s točo. Posebno hudo je klestila dne 15 in 16 aprila, ki je napravila dokaj škode. — Sadno drevje je sedaj v najbujnejšem cvetju, tudi v vinogradih lepo kaže. Slovenske novice. * * » Štajersko. — Osebna vest. Predsednik gra-škega nadsodišča dr. vitez Pitreich pridno pregleduje podrejena mu sodišča. Dne 5. t. m. je bil, kakor smo javili, v Celju; odtod je šel istega dne zvečer v Ljubljano. — Šolskega slaga nemške gimnazije prosimo, naj v bodoče bolje pazi na svojo deco. kadar se bode šel sprehajat na Miklavški hrib. da ne bode lučala kamenja v dolino. Včeraj je priletel kakih 4 kg težek kamen pred noge nekemu gospodu, ki je šel na sprehod neposredno za obiteljo šolskega sluge. — Da starisi prepušte otrokom tako zabavo v svoji navzočnosti, je vse graje vredno, mislimo si lahko, kaj bodo počeli še-le takrat, kadar so prepuščeni samemu sebi. U poštevati se vendar mora velika ne' varnost, da zadene lahko kamen kakega zadej idočega šetalca. ali poškoduje v dolini se nahajajoče sadovnike. — Porotne obravnave. Danes dne 7. t. m.: Marija Paj. detomor: dne 8: t, m.: Ervin Kankovski, poneverjenje; dne 9. t. m.: Jakob Belec, umor; dne 10. in 11. t. m.: Franc Gaberšek in drugi, goljufija; dne' 12. t. ni.: Pavel Arzenšek in Valentin Kurnik. sopro-gomor. — Izpred celjskega porotneaa sodišča. Danes dne 7. t. m. je stala pred tukajšnjo poroto Marija Paj iz Belega potoka pri Žusmu. rojena 31. oktobra 1879. obtožena detomora. ker je v noči od dne 25. na 26. decembra 1. 1. pri porodu zadavila svoje nezakonsko dete. Obtoženka prizna svoje dejanje v polnem obsegu, navaja kot vzrok dejanju strah pred bodočnostjo in sramoto pred ljudmi, skrb za bodočnost sebe in otroka in posebej sramoto. ker je imela otroka z oženjenim človekom. O nadaljnjih hudobnih činih na otroku, katerega so orožfliki našli med nekim koljem. ne ve oMoženka ničesar. Na porotnike se stavi vprašanje: ali je Marija Paj kriva, da je, v noči od 25. na 26. dne 1. 1. z zadav-ljenjem umorila svoje dete? Porotniki potrde vprašanje z 11 proti i glasu in sodni dvor obsodi obtoženko na, 4 leta težke ječe s postom vsak mesec. — Pasji zapor (kontumacija) je:, odrejen za občini Št. Jur-trg in Št. Jur-okolica. — Iz Trnovelj pri Celja. Odbor novoustanovljene požarne brambe v Škofji vasi je začel pobirati prispevke za brizgalno. Vài čutimo živo potrebo gasilnega društva v našem okolišu in hočemo po močeh podpirati to zdravo misel — zahtevamo pa in odločno povemo že danes vsem, — da bodi po-veljni jezik —• naš domač, slovenski jezik. V tistem jeziku se bo poveljevalo. katerega govorimo tu na svoji slovenski zemlji. Onim pa. ki hočejo v požarni bratnbi rogoviliti s svojo nemščino, povemo, da bomo dali svoj deleže, a zahtevali bomo tudi ob svoje« času , svoje pravice. Mi hočemo slovensko požarno hrambo, nemškega „feuerbera" pa ne trpimo — te sramote nam ni treba. Slovenski Trnovei. — Nesreča na železnici. Dne 4. t. m. popoldne je brzovlak. ki pelje v Celje ob 3 4 na 4. povozil med postajama Slov. Bistrica in Poljčane 3 de-klice-šolarke. Dve je popolnoma raz-mesaril, tretji pa glavo odtrgal. Vse. tri so bile takoj mrtve. Ponesrečene se 16 letna Ana Draksler. 6 letna Marija Polanec in 3 letni Jakob Marčič. — Birme za letošnje leto se vrše: Dekanija Maribor levi dravski breg: 24. maja v Št. Petru; dne 27. maja pri Sv. Barbari; 3. junija v stol- ilici mariborski; 4. junija v Selnici; 5. junija pri Sv. Marjeti ob Pesnici; 10. junija v Kanci. — Dekanija Šmarje: 17. junija v Šmarju; 18. junija v Sladki gori: 19. junija v Zibiki; 20. junija pri Sv. Štefanu poleg Žusma: 21. junija v Slivnici: 22. junija v Ponkvi: 23. junija v Trnovljah; 24. junija v Šf. Jurju. Dekanija Celje: 1. julija v mestni farni opatijski cerkvi v Celju; 2. julija v nemški cerkvi v Celju; 3. julija v Petrovčab; 4. julija v Grižali; 5. julija v Polzeli. — Dekanija Bra-slovče: 7. julija na Vranskem; 8. julija v Braslovčah; 9. julija v Št. Jurju ob Taboru; 10. julija v Šmartnem na Paki. Narodna zavednost. Občinski odbor na Dolu je sklenil v svoji seji dne 2lì. aprila t. 1. kolkovati zanaprej vsa pisma z narodnim kolkom. Občine slovenske, posnemajte ta sklep! |Č~ Županski' shod v Rogatcu dne 6. t, m. se je obnesel prav dobro. Navzočih je bilo nad 50 vrlih in zavednih kmetov slovenskih kmetov, županov, svetovalcev in odbornikov rogaškega okraja. Z zanimanjem so sledili posameznim točkam, z navdušenjem sprejeli sklep, da si ustanovijo župansko zvezo za rogaški. okraj in odobrili so tozadevna pravila. Predsednik shodu .je bil g. Vinko Žurman, podpredsednik, g. Franc Mikuš, zapisnikar g. Alojz But. V pripravljalni odbor županske zveze so voljeni gg. V. Žurman. .Tanko Žurman. Alojz But. Janez Smolej in Franc Mikuš. — G. Kušec je predlagal, da pošljejo zborovalci v Šoštanj na veliko narodno slavnost vrlim narodnim Šoštanj-cem iskrene pozdrave, kateri predlog se je navdušeno sprejel. • G. But omenja bodoče državnozborske volitve ter izraža željo slovenskih kmetov, naj bi se postavil- kandidat," ki pozna in čuti kmečke težave in skrbi. K stvari govori še g. Vinko Žurman, g. Kušec iii drugi. —- Konečno se predlaga. da pošljejo zborovalci vodstvu hrvatskega naroda, ki si je v min oli tridnevni težki borbi priboril zmago nad Khue-novskiro tiranstvoin. iskrene čestitke. Tudi ta predlog se z navdušenjem sprejme. — Županski shod v Rogatcu je pokazal, kako se je naše kmetsko jjidstvo začelo zanimati za vsa vprašanja javnega življenja. Slovenski občinski možje! Na poti izobrazbe in organizacije vztrajajte! — Šmarje. Bližajo se občinske volitve za okoliško občino. Mi zahtevamo. da skliče pol. društvo shod volilcev in da se ne postavljajo kandidati od posameznih oseb. Na velikem shodu volilcev se naj isti določijo Več volilcev. — Zavrč v Halozah. Dne 28. aprila se je ponesrečil tukaj posestnik Matej Bezjak iz Bukovec na Dravskem polju, ko si je peljal krmo domov. Obložen voz se je prevrgel z veliko silo in treščil imenovanega ob debel kamen, da se mu je razbila črepinja. Izdihnil je na mestu. — V četrtek 3. t. m. je pogorelo poslopje tukajšnjega posestnika Fijanca. Zažgal je domači 6 letni sin. Zgorelo je vse orodje in tudi živina, ker ob 11. uri predpoldne ni bilo blizu ljudi, pa tudi vode ni v bližini. Starisi, pazite na svoje otroke, ne dajajte vžigalic na mesto, kjer jih dobijo lahko otroci! — „Sokol v Mariboru". Misel. |a se ustanovi v važni slovenski postojanki. v Mariboru „Sokola" dobiva 1 cim trdnejša tla. in je upanje, da se v najkrajšem času uresniči. Od jeseni, ko se je konstituiral pripravljalni odbor „Mariborskega Sokola", so telovadili bodoči mariborski „Sokoli" v telovadnici, ki je na razpolago „športnemu društvu v Mariboru". Vseh telovadcev je bilo 49. Telovadne vaje so se vršile vsako sredo in soboto, in se jih je redno udeleževalo od 20 do 30 30 telovadcev. — Kmalo pa bodo imeli mariborski telovadci, — „Mariborski Sokol" — lastno telovadnico, lastni dom. Sezida mu ga tukajšnji narodni zavod, katerega rodoljubni voditelji, požirajoči živo potrebo, ustanovitve „Mariborskega Sokola", omogočijo s tem, da se ustanovi „Sokol" že v kratkem času. Primerno stavišče za „Sokolski dom" je že kupljeno. Mariborski Slovenci plačujejo toliko lokalnega narodnega davka, kakor v malo-katerem drugem slovenskem kraju. Omenjena bodi le ljudska knjižnica, in najnovejši nalogi: ustanoviti stavbeno zadrugo „Naš dom" in predvsem sezidati slovensko šolo! — Radi tega se obračamo tem potom do vseh slovenskih rodoljubov, da nam pomagajo po svojih močeh premagati velike stroške, s katerimi je spojena ustanovitev „Sokola". — Slovenci imamo povsod nositi velik naroden davek. ' Pripravljalni odbor „Mariborskega Sokola" pa. v svesti si velike in lepe svoje naloge, upa. da poznajo slovenski rodoljubi važnost mariborske postojanke in da nam priskočijo v pomoč pri ustanovitvi „Mariborskega Sokola", katerega sveta naloga bo, vzbuditi narodno zavest in poživiti narodne sile v Dravski dolini. — Denarni doneski naj se pošiljajo na naslov: Pripravljalni odbor „Mariborskega Sokola" v Maribora „Narodni dom. Pripravljalni odbor „Mariborskega Sokola". — Ptuj. Mestni očetje so v svoji modrosti ukrenili, da ne pustijo zidati Zorku, kmetu in trgovcu s svinjami, skladišča in hlevov v mestu, pač pa bi dotični smel staviti hišo za stanovanja. Seveda je bil vsaj nenavedeni tajni glavni vzrok bojazen pred podjetnim slovenskim kmetom. — Iz Ptuja. To so vam okrajni zastopi in nekateri občinski odbori v i ptujskem okraju! Gospod pek Orni- ; da delati nekaj cest v ptujskem okraju. Polovico donaša občina. Veste pa, cenjeni čitatelji „Domovine", kje se delavcem izplačuje? V mesto morajo hoditi v nedeljo po svoj zaslužek, če so delali tudi samo pol dneva. Zakaj vse to? Delavci hodijo 2 do 3 ure v mesto. Ali ni nesramnost, da se siromake tako muči!? Ves teden trdo delati. v nedeljo si pa hoditi po te bore krajcarje v mesto, to zahtevanje je nečloveško. Občine, kje ste? Ali ne plačujete tudi k ' cestam ? G. okrajni glavar, ali vam je vse to neznano? Ali ne morete pomagati nam siromakom? Pa pravi se, da vas ima gospod pek Ornig popolnoma v žepu. To ve vsak kmet. vsak delavec in vsaka dekla v ptujskem političnem okraju. Delavci, postavite se"vi na noge! Vam morajo plačati tam. kjer delate. Ne hodite torej 2—3 ure daleč . po svoj krvavo zasluženi denar, akoravno vam ptujski gospodje Ornig in Strašil pravijo, da imajo veliko „žemljo", dober „šnops" in dobro kislo „župo". Koroško. — Iz valov Žile so potegnili pre-tečeni mesec 60 do 70 let staro utopljenko. Šele zdaj so jo spoznali kot Marijo Kanačnig, doma iz okolice Greifenburga. Primorsko. — Tlak je povozil v bližini Na-brežine 54 letnega pastirja Rudolfa Rajnica, ko je hotel pregnati svinjo ,'s proge. Odrezalo mu je obe noga N Slovanski jag. — Krvavi izgredi v Sarajevu. Štrajkujoče delavke tobačne tovarne in delavci v opekarnah so napadli mestno hišo in tramvajske vozove s kamenjem ter naskočili tudi orožnike. Orožniki so streljali ter hudo ranili šest oseb, izmed katerih sta dve že umrli. Civilni adlatus baron Benko je nato obljubil delavcem izpolniti vse zahteve. Po mestu patrulirajo vojaki. — Prebivalstvo Srbije. Uprava državne statistike v Bélemgradu je priobčila izid ljudskega štetja v Srbiji dne 31. decembra 1905. Po teb podatkih je bilo vseh prebivalcev 2.717.444. in sicer 1.410.904 možkili in 1.304.543 ženskih. Od leta 1900 se .je prebivalstvo pomnožilo za 196.182 duš. — Površje Srbije znaša 48.302 kvad. kilometrov. Občin je bilo 1397, leta 1900 samo 796. Hiš so našteli 418.365. — Kako naraščajo bolgarska mesta? Glavno mesto kneževine Bolgarije, Sofija, je štelo koncem meseca decembra 1905. 82.187 prebivalcev. Kako rapidno rase število prebivalcev v Sofiji, je razvidno iz teli-le podatkov: Sofija je štela 1. 1880. 20.850 prebivalcev. 1. 1887. 30.42S. 1. 1892. 46.593. 1. 1900. pa 67.789. Od leta 1900. do 1905. se, je torej prebivalstvo pomnožilo za 15.000 duš, od 1. 1N80., torej tekom 25 let. pa za 62.000 duš. Plovdiv, ki šteje sedaj 45.000 prebivalcev, se je od 1. 1884. pomnožil za 12.000 duš. Varna, ki ima sedaj 37.000 prebivalcev, je od 1. 1881. narasla za 13.000 prebivalcev. Rustčuk pa, ki šteje sedaj 33.000. za 7000 duš. — Podkupovanje volilcev na Hrvaškem. V Dugemselu je prišel v občinski urad kmet Mi jo. Balog iz Lukarišča, položil 120 K in dal na zapisnik, da mu je ta znesek dal starčevičanski kandidat di'. Vladimir Frank, sin dr. Jos. Franka, pod pogojem. da pri volitvi dne 3. maja odda njemu svoj glas. — V dugoselskem volilnem okraju je okoli 700 volilcev. Ako hoče dr.' VI. Frank večino teh volilcev u a ta način dobiti na svojo 'tran, ga bo izvolitev stala malenkostno svoto 42.000 K! Svetovne vesti. — Zblaznel je v Reki dne 4. t. m. odvetnik dr. Krstič. Po ulici je klical glasno: „Jaz sem Jezus Kristus in vsak me mora moliti." Ubožca so prepeljali v bolnišnico. — Umrl je v Lvovu profesor slovanske .filologije dr. Anton Kalina. — Umor in samomor v cerkvi. V Murciji na Španskem je v cerkvi Sv. Dominika umoril abbé Morales jezuita Martinez in potem še sebe. Vzrok čina neznan. — Ustrelil se je na Dunaju grof Vreda. generalmajor v pokoju. Vzrok je baje neozdravljiva bolezen. — Gledišče je zgorelo v Velikem Bečkereku na Ogrskem. Škoda je zelo velika. — Štrajk je nastal v italijanskih pristaniščih Genova in Mesina. Ladje ne morejo odpluti iz pristanišč. — Maksim Gorki v Ameriki. Župan v Bostoliu je prepovedal predavanje Maksimu Goriemu. — Umrl je na Dunaju dedni član gosposke zbornice grof Schlick. — Zdravnik obsojen na 35.237 kron zaradi slabega zdravljenja. Na Dunaju je dobil leta 1902 neki Karol Haas trdovraten luskinast lišaj (Psoriasis.) Šel je k medicinskomu profesorju Langu. dvornemu svetniku, da bi ga ozdravil. Prof. dr. Lang mu je svetoval, naj se da zdraviti z Röntgeno-vimi žarki po docentu dr. Holzknechtu. Pri tem je bil bolnik hudo opečen na hrbtu, bil mesece in mesece v smrtni nevarnosti in še zdaj ni zdrav. Tožil je profesorja Langa in docenta dr. Holzknechta, da mu morata, ker sta ga krivo zdravila, plačati bolečine in izgubo na zaslužku. Zdaj je bila izre- čena sodba. Profesor Lang je oproščen, docent dr. Holzknecht pa obsojen plačati bolniku 30.000 kron za bolečine in 5237 K za izgubljeni zaslužek. — Novi general jezuitov. Glasom vesti iz Rima vlada v cerkvenih krogih splošno osvedočenje, da bo p. Freddi (Italijan), ki je bil po smrti generala p. Martina določen začasnim generalnim vikarjem reda, na glavni skupščini delegatov redovnih provincij izvoljen tudi generalom. Volitev se bo najbrže vršila v Rimu. — Spomenik Franklinu. Dne 22. m. m. je bil na Trocederu v Parizu odkrit spomenik Benjaminu Franklinu povodom 200 letnice njegovega rojstva. Odkritja sta se udeležila trgovinski minister Barthon in ameriški poslanik Mac Cormick. ki sta v svojih govorih proslavljala pomen Franklina in prijateljstvo med Ameriko in Francijo. — Mati deset, oče dvanajst. Čuden, ako ne popolnoma izjemen slučaj, se je pripetil v Wisconsin!), ko je povila dete desetletna deklica. Oče tega deteta je star dvanajst let. Oče in mati sta si soseda in sta bila skupaj od Analega. Za njihova leta sta oba majhne rasti. — Nenavadni vzrjk nesreče na železnici. Na progi krajevne železnice Speyer-Geinskeim je skočil pri Hart-bausenu en voz večernega vlaka s tira. Uuradno se pojasnuje. da je bil vzrok nesreči neki kolesar, ki se je vozil za stavo vštric vlaka ter uganjal na kolesu tako smešne kretnje, da so vsi potniki nekega voza hiteli na eno strau k oknom, da vidijo kolesarja. Vsled tega pa je voz zgubil ravnotežje ter se prekucnil, — Milijon samostalnik žensk. Na zadnjem glavnem zborovanju, ki so ga priredile organizovane ženske za volilno pravico, je poročala učiteljica liauheimer. da je v Avstriji nad milijon žensk, ki si z delom služijo svoj kruh popolnoma samostojno brez všake tuje pomoči. — Solnčnega boga Apolona so častile v Palermu mati Rizzi in njeni dve hčeri. Polile so si obleko s petrolejem ter se zažgale. Društveno gibanje. — Izlet na goro Sv. Kunigunde. Narodna čitalnica v Žalcu priredi v četrtek, dne 10. t. m. majnikov izlet na goro Sv. Kunigunde. Odhod iz Žalca ob 6. uri zjutraj; ob 8. uri sv. maša na Gori in po končanej službi božji prosta zabava P. 11. izletniki naj se z jedili priskrbe sami — pijača se bode dobila na Gori. K prav obilni udeležbi vabi vse prijatelje proste narave čitalnični odbor. — Slov. bistriško učiteljsko d u-štvo ne zboruje in tudi nima izleta dne 10. t. m., ker se vrši isti dan v Mariboru seja stalnega odbora. Izlet se toraj preloži na pozneje. — Podružnica čeb. društva za Spodnji Štajer pri Mali nedelji ima svoj redni občni zbor dne 13. maja 1906 ob, 3. uri popoldne v šolskih prostorih. Predaval bo čeb. potovalni učitelj g. Jurančič. Po zborovanju bo razkazovanje umetnega rojenja pri nekem bližnjem čebelarju. Vse čebelarje in n.jih prijatelje vabi k obilni udeležbi odbor. — Vino- 111 sadj«rejsko društvo za okraj Maribor zboruje dne 13. maja 1906 ob 9. uri predpoldne v šoli v Lembahu. Odbor. — Občni zbor „Bralnega društva" na Dolu se vrši v nedeljo, dne 27. maja ob 3. uri popoldne v gostilni g. F. Peklarja na Dolu po sledečem dnevnem redu: 1. OdborovO poročilo. 2. Predavanje g. Fr. Goričana. deželn. pot. učitelja, o narodnem gospodarstvu. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Ljutomersko iti ormoško učiteljsko društvo izleti v četrtek, dne 10. maja t. 1. v Žerovince k Pihlerju, kjer se vrši skupno zborovanje obeh društev po sledečem sporedu: 1. Pozdrav. 2. Podavanja: a) Kérnova teorija o stavku, ter njen pomen za stavkovno analizo; šolski svetnik g. dr. Bezjak iz Maribora, b) Razdeljen in nerazdeljen pouk; nadučitelj gosp. V. Vanda iz Veržeja. c) Učiteljevo delovanje izven šole: nadučitelj g. .T. Rajšp. 3. Razgovor o skupnem učit. koncertu dne ."i. avgusta t. 1. v Ljutomeru. 4. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino ..Zaveze" v Šoštanju, o. Predlogi in nasveti. Zborovanje se začne ob 10. uri predpoldne. Ako bi ta dan radi slabega vremena ne mogli zborovati, se vrši isto dne 17. maja pri vsakem vremenu. — Radi obeda se je javiti vsaj do H. maja g. Ivanu Tomažič pri Stari cesti, pošta Ljutomer. Vsled velike važnosti posameznih točk naj nobeden društvenik ne izostane. Pa tndi vse prijatelje šole in učitelj-stva prav vljudno vabita v imenu odborov načelnika obeli učit, društev. Ivan Tomažič Josip Rajšp. — Akad. telili, društvo „Triglav" v Gradcu ima v sredo, dne 9. t. m. tfb pol s. uri zvečer v lokalu Sonnhammer svoj 1. redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. ('itanje zapis, ika: 2. poročilo odborovo: 3. semestralno poročilo posameznih funkcijonarjev; 4. sprejem novih članov: 5. volitev novega odbora in 'slučajnosti. — Slovenski gostje dobrodošli! Ustanovni občni zbor slovenskega akademičnega društva „Adrija" se vrši v Pragi, dne 8. vel. travna 1906 ob s. uri zvečer v restavraciji ..U Chodéru" (Ferdinandova t F.) ? to znamko varovani Fellerjev rastlinski-esenčni fluid odstrani kašelj, hripavost. ner-voznost. naduho, bolečine v vratu, pršili, členih, trudnost. slabost, vnetja, težkoče v dihanju, vročinske pojave, irifluenco. zasliženje. i. t. d. 12. malih ali (i velikih steklenic franko 5 K, '24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. :: Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko.. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillen.O škatlic franko 4 K. 12 škatlic franko 7 K HO vin. Pravega balzama ne dobite 1. ampak 2 ducata franko za 5 K: izvrsten je pri težkočah v želodcu. Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici (204 c) franko 5 kron. 10—K Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 31. marca 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slovenski Narod'' 333 K 75 v: upravništvo „Mir ' 222 K 10 v; upravništvo „Slovenec"^ K 3 v. Podružnice: Ženska v Logatcu 74 K. v Ptuju ob priliki vprizoritve šaloigre „Brat Sokol" v Čitalnici nabrani znesek 18 K 3 v. ženska v Ormožu 83 K. v Slov. Bistrici 50 K. izvenaka-demičn» v (iradcu 204 K. ženska v Celju 170 K 28 v. za Jesenice in Koroško Belo 200 K. ženska za Maribor in okolico 189 K. Občine: Sv. Peter v Sav. dol. 10 K. Rečica na Štajerskem 20 K. sv. Ana na Gorenjskem 2 K. P o s o j i 1- 11 i ce: V Trbovljah 40 K. v Franiu 10 K. v Celju 200 K. v Ptuju pokroviteljnino 200 K. v Konjicah 50 K. v Črnomlju 30 K. D ruš t v, a: Narodna čitalnica v Slovenjemgradcu ob priliki izvolitve hovega okrajnega načelnika g. pekt.K Znamko za odgovor priložite! MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA. (246) V.. Kohàry-Utcza 19 B. 24—H 2 učenca dobrih starišev in z dobrimi spričevali sprejme trgovina ----mešanega blaga---- ANDREJ FRECE, Bizeljsko (27H) 4—2 « H Priprave za valjanje perila (valjarje), - - » pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje =: n k Cene primerno nizke. Delo solidno se v teku tedna izgotovi. Lišpa treba odstraniti. Za vse snaženje izročene stvari se jamči. H. Y0LK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji ua par in elektriko, se priporočaz;i snažen je vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnici v CVIjn pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Koli dvorska ulica. (64) «7-45 J Blagajnice muro pred mm in ira prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v ràbi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-74 sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gözde pripravljene za posekati. ^ Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-71