Ti,
>JI.
»iJ-
83
in-
mi
ki
;ri-iv-
so tir 12
it,
46
a na
f^ Natisov 15.000. **W^
„Š!aerc"   izhaja  vsaki
petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :   za   celo    leto
4   krone,  za  Ogrsko
5  K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.se prodajajo po 8v.
Uredništvo  in   uprav-ništvo se   nahajata  v Pluju   gledališko   poslopje Štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'—
za za
za za za
strani K 40 — strani K 20"— strani K 10 — strani K 5 — strani K 250 za V«« slrani K t,— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Stev. 2.
V Ptuju v nedeljo dne 22. februarja 1914.
XV. letnik.
Nt** Današnja številka »Štajerca" ima 4 strani priloge; vsled tega obsega skupaj  12 strani.
51!
in-imi a-ino
30-
■0" G5
•in las 60
Tiskarski štrajk je končan in naš list zamore zopet redno izhajati. Zahvaljujemo se vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem za zvesto potrpljenje, s katerim so dočakali konec tega plačilnega boja. Samoumevno je, da teče naročnina naprej, — to se pravi: kdor je plačal naročnino naprej, — temu bode tudi za IV« meseca, v katerem J'n°j „Štajerc" vsled štrajka ni mogel redno izhajati, naprej zaračunana, tako da cenjeni naročniki ne bodejo nikarkoršne škode trpeli. — Nekateri seveda še do-iJ slej niso naročnine poravnali. Te pro-l" simo pa 6 nujno, da naj to svojo dol-or* žnost takoj izvršijo. Kdor bi namreč zdaj ne plačal naročnine, ta se ne sme čuditi, ako se mu list vstavi. Kajti tudi mi moramo napram tiskarni svoja plačila izvršiti. — Končno bi prosili še svoje redne cenjene dopisnike, naj nam s svojimi doneski ne izostanejo, marveč naj takoj zopet z dopisavanjem pričnejo. — Vsem pa, ki so imeli tudi med tiskarniškim štrajkom zaupanje do „Šta-jerca", — toplo zahvalo! Uredništvo in upravništvo »Štajerca."
v
rm
e
lo-
Tiskarski štrajk. £/
Velikanski plačilni boj med tiskarniškimi podjetniki v Avstriji in njih osobjem, ki je trajal v posameznih dešelah od 7 do 9 tednov, je zdaj končan. Ta boj bil je prav občutne rane v truplo tiskarske indastrije, pa tadi v sploŠBO gospodarsko življenje po naši državi. In v tem bojn se je šele natančneje opazilo, kako velikansko moč tvori tisk v vsem javnem življenju sedanjosti. Vsa kultura, vse politično, duševno in gospodarsko življenje je dandanes od tiska odvisno . . .
j.Štajerc" sam nima lastne tiskarne, kakor smo to že večkrat omenili in kakor je itak znano. Naš list se tiska v tiskarni, ki je zasebna last drugih. Na to tiskarno seveda mi nimamo nikakoršnega vpliva, kakor tudi te tiskarna   nima nobenega   vpliva   na naš   list in
njegovo vsebino. Mi torej nismo bili v prav nobenem ozira udeleženi ne pri začetku ne pri koncu tega na vsak način nesrečnega mezdnega boja. Zato pa zamoremo tudi celo zadevo presojati iz objektivnega, nestrankarskega stališča, torej iz pravilnega časnikarskega stališča.
Delavska organizacija stavila je ogromne zahteve. Ne zaradi plače so bile te zahteve ogromne, kajti po našem mnenju so plačilne zadeve v tiskarstvu stvar droge vrste. Ali organizacija je hotela zlasti s posredovalnico za delo, ki jo je imela doslej popolnoma v svojih lastnih rokeh, gospodarjem tako rekoč vitalne pravice odvzeti. Gospodarji so zopet dejali, da bi pod takimi razmerami ne mogli izdržati tujo konkurenco in bi morali svoja podjetja zapreti. Mi ne bodemo preiskavah", kdo ima prav, — ali gotovo je, da bi se dal v e s ta štrajk prepreči ti, ako h< bilo na obeh straneh dovolj dobre volje. To toiumje ne zadene posamezne delavce ali delavske skupine, pa tudi ne posamezne tiskarje, — obe stranki sta vezani na vodstvi svojih centralnih organizacij, — ali resnično je to očitanje. Tudi brez tega v svojih posledicah nepremišljenega štrajka bi se dalo doseči sporazumljenje. In to bi bilo bolje za obe strani . . .
Štrajk se je v splošnem mirno odigral, kakor je bilo sicer pri inteligenci prizadetega delavstva pričakovati. Le v posameznih krajih, zlasti na Češkem in Moravskem, prišlo je do obžalovanja vrednih dogodkov. Na Moravskem nekje bil je celo neki stavec ustreljen. V Ljubljani in v Trstu bilo je par stavcev aretiranih. Na Štajerskem pa, — in zlasti pri nas v Ptnju — držalo se je stavkujočo osobje naravnost vzorno. Tudi to je treba pribiti, kajti to dela delavstvu le čast. Tiskarski podjetniki so isto-tako držali medsebojno solidarnost in je okoli dve tretini avstrijskih tiskaren do konca štrajka na svojem Drogramu ostalo. Le tiskarniški podjetniki na Štajerskem so v tem oziru žalostnejšo vlogo igrali. Duhovniška tiskarna „Styria" v Gradcu je namreč dano svojo besedo hitro prelomila in je s tem svojim stanovskim tovarišem izdajalsko v hrbet padla. Nje so sledile potem kmalu še druge tiskarne. Kar se konca tega štrajka tiče, se lahko reče, da je vkljub vsemu olepšavanju za delavce slabo izpadel. Delavci so v razmerju z Žrtvami prav malo dosegli in so v nekaterih važnih točkah celo mnogo izgubili. Ako potegnemo torej nekak facit temu boju, potem moramo resnici na ljubo kon-
statirati: da je bil ves boj nepotreben, da je stal velikanske žrtve, da delavcem ni prinesel nikakoršnih dobičkov in da je njegova posledica hudo nazadovanje avstrijske tiskarske  industrije . . .
To je resnica, napisana docela iz objektivnega stališča. Tudi naš list je popolnoma nedolžno pri temu trpel; kajti izhajati ni mogel, čeprav ni bil štrajk proti njemu naperjen. Drugi listi so si znali na razne načine pomagati; o švindlerstvu „Slov. gospodarja" smo itak poročali. Mi smo ednostevno čakali; kajti vedeli smo, da nam naši pošteni somišljeniki zaradi tega štrajka ne odpovejo zvestobe. Vedeli smo to in nismo se zmotili. Zato pa bode BŠtajerc" tudi zdaj s podvojenimi močmi interese kmetakega, obrtniškega in delavskega ljudstva zastopal. Mi za ljudstvo, — ljudstvo pa  za nas!
Politični pregled.
Državni Zbor, ki je bil zadnjič zaradi ne-zmiselne češke obstrukcije domu poslan, stopi baje dne 3. marca zopet skupaj in bode zboroval do 3. aprila. Potem pridejo velikonočne počitnice. Po veliki noči, bržkone dne 21. aprila, zberejo se delegacije in sicer tokrat v Budimpešti. Državni zbor imel bode razpravljati o nekaterih manjših gospodarskih predlogah, potem o rekrutni postavi, o nekem posojilu (zopet novi dolgovi!), o postavi glede bosanskih železnic, o postavi glede avstrijskih lokalnih želez-vic in končno še o neki novi davčni predlogi. Troške, ki jih bodejo nove lokalne železnice povzročile, hoče se namreč na te način dobiti, da se zviša davke na dedščine ter nvede že dolgo projektirani davek na užigalice. Po zasedanju delegacij stopi državni zbor zopet skupaj. Pečal se bode pa tedaj večinoma le z državnim proračunom, ki mora biti do julija sprejet; kajti s 1. julijem prične novo proračunsko leto. Bodočnost nam v gospodarskem oziru torej ne daje nikakoršnih tolažb. Nasprotno ne čujemo o ničemur drugem, nego o večnem zvišanju davkov.
Štajerski deželni zbor stopi danes (v sredo,
dne 18. februarja) zopet skupaj. Dne 24. februarja imel je namreč c. kr. namestnik grof Clary in Aldringen z zastopniki posameznih deželno-zborskih strank pogajanja. Prvaški poslanci so v svoji znani politični brezvestnosti zopet ropotali in grozili. Ali naposled so se vendar udali splošni želji po mirnem gospodarskem delu. Kakor se čuje, razpravljal bode de-
1
TUDI BABICA IE ŽE VEDELA,
iiij|iiiiiiiii:iii::iuiM
da mora rabiti le Schichtovo milo, če hoče oprati perilo brez mnogo truda do belega kot sneg. Schichtovo milo, znamka "Jelen", ima nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor novo, ker je — v nasprotju z mnogimi novomodnimi pralnimi sredstvi - zajamčeno prosto jedkih, ostrih sestavin, vsled katerih perilo kmalu razpade. Zaupajte imenu Schi«-ht! Že 60 let se odlikuje.
StraschillVva grenčioa ic zelenjave povzroči moč in je viled tega pri več,em telesnem naporu
neobhodno potrebna.
Zato jo je  priporočati   zlasti za turiste,   lovce, vojake, i                      romarje itd. ======
iii
želni zbor o proračunskem poročilu čez dobo 1909 do 1912, o poročila finančnega referenta dra. plem. Kaana o splošnem finančnem položaja v tem časa, o stališča dežele napram predlogi glede lokalnih železnic (to je jako važna zadeva, kajti za naše pokrajine najpomembnejših lokalnih železnic ni hotela vlada v svoj program sprejeti!), o proračunskem provizorija, nadalje o postavi glede občinskih posredovalnih uradov, o postavi glede vodnih pravic, glede davčnih predlogov mesta Gradec itd.
Koroški deželni zbor je pričel svoje zasedanje in izvršil že precej nujnega gospodarskega dela. O sklepih deželnega zbora bodemo pozneje obširno poročali. Koroški deželni zbor se naravnost odlikuje po svoji delavnosti in skrbnosti za prebivalstvo. Tam ni takih kričačev, kakor jih imamo žalibog v štajerskem deželnem zboru in ki onemogočijo kar cela leta dolgo vse gospodarsko delo.
Max Besozzi f- V Gradcu je umrl na srčni kapi eden najznamenitejših nemških štajerskih žurnalistov, glavni urednik „ Grazer Tag-blatta* Max Besozzi. Pokojnik je bil svoj čas tudi urednik celjske „Deutsche Wacht" in mariborske „Marburger Zeitung." Bil je splošno spoštovan kot značajen časnikar. L. m. z.!
Na Ogrskem prihajajo zdaj zaporedoma velikanski škandali na dnevni red. Ena magnat-ska stranka očita drugi največje lopovščine in poštenemu človeku se jezijo lasi, ako opazuje te nmazanosti. Le splošna volilna pravica za-mogla bi na Ogrskem morast očistiti in korupcijo čez meje pognati. Te splošne volilne pravice pa se razne madžaronske klike bojijo, kakor vrag križa. Ni čuda, saj s splošno volilno pravico bi odklenkalo njih korumpiranem na Bilju.
Albanija. Bodoči balkanski vladar princ zu "Wied pričakuje se za 28. t. m. v Darazzu. Albansko prebivalstvo pričakuje že željno njegov prihod, s katerim edino bi se zamoglo razmere urediti in dolgoletnemu prelivanju krvi konec napraviti.
Dopisi.
Vurmberg pri Ptuju. Naš fajmošter kaže vedno očitneje, da so mu krščanski nauki popolnoma postranska stvar in da traja njegovo politično sovraštvo celo čez grob. Zadnjič se je zgodil zopet slučaj, ki je napravil mnogo razburjenja celo Čez meje štajerske domovine. Stvar je sledeča: V Gradcu umrl je nagloma neki nemški slikar. Na smrtni postelji izrazil je željo, da bi bil na pokopališča v Varmbergu pokopan. Vdova je hotela ustreči želji pokojnika in je pustila mrliča v resnici k nam prepeljati. Ali kako začadena je bila, ko jo je varmberški župnik s surovimi besedami zavrnil, češ da pokojnika na noben način noče v Varmbergu pokopati. Katoliški župnik torej ni imel pro-mum.*-;•-3-uj—j\nči±«lr   moža.   ki   v  celem
svojim Življenju ni ničesar zakrivil, ki je pošteno živel in krščansko umrl! Zakaj ne ? No, bržkone zaradi tega ne, ker je bil pokojnik Nemec, ker zaradi svoje nemške narodnosti že v življenju ni bil posebni ljubljenec tega političnega duhovnika, ker je tudi njegova žena nemško govorila . . . Žalostno, ako sovraštvo celo pred grobom ne poneha! Celo divjaki pokopavajo svoje mrtve sovražnike, brez da bi poznali sveto pismo, ki šteje pokopavanje mrli-Čov h krščanskim dolžnostim. Celo divjaki storijo to, — ali slovenski politični duhovniki prekosijo divjake v sovraštvu. Zato se je zgodil tukaj doslej neznani slučaj, da je morala nesrečna vdova svojega mrtvega moža zopet nazaj v Gradec pre-p.eljati. Tako je vsaj javnost vidila, da sovražijo politični duhovniki celo mrtve svoje nasprotnike. Kaj neki bi Izveličar rekel, ko bi prišel zopet na svet in bi našel v obleki svojih „ namestnikov" brezobzirne politične agitatorje?! Kristus bi pač vzel bič in bi očistil nanovo „hišo svojega Očeta ..."
Kozje. Veliki živinski in kramarski sejem se vrši dno 24. februarja t. 1. v Kozjem. Sej-marji se opozarjajo na novo mestno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci nljudno vabijo        Trško žapanstvo.
St. Ilgen pod Turjakom. Že dolgo smo molčali, a vendar smo prisiljeni, da se spet oglasimo. Namreč v nedeljo dne 12. januarja 1914 je bilo pri nas kakor vsako leto sv. Resno telo v cerkvi razstavljeno. Na ta praznik je prišel tudi neki pater (kapucin) iz Celja, kateri je seveda svojo jezo pri pridigi nad farmane iz-tresil. Pridigal je, da kak je bila nekdaj ena gostilničarka, ki je imela vsako nedeljo veselice in plese, in kaj se je potem z njo zgodilo; pogubljena je bila; tudi tukaj misli ena gostilničarka danes veselico in ples imeti; Bog vari, da bi kateri šel na <xf-veselico, ker- jaz taki hiši ne želim žegna božjega. Tudi Marijine družbe in tretjorednice je imel v delu, češ, da samo hodijo v farovž ena črez drugo tožit in šinfant in kako potem take pobožne otroke h krstu prinesejo. Pa še več takih reči, daje bilo čudno. Tista gostilničarka, ki so jo kapocin v cerkvi pri pridigi imenovali, je šla tisti popoldan v farovž h kapucinu, kateri je pa žalibog poprej pete odnesel. Zato je pa g. župniku povedala, da kaka predga je bila in da so ljudi osebno imenovali, kar sploh ne sme se v cerkvi govoriti. Rekla jim je, da bi jih šla zaradi razžaljenje časti tožit in zaradi motenje obrti, ker nam so veselice v celem letu na božični dan, 3 dni ob veliki noči in pa na Telovo postavno prepovedane, zatoraj nam ne bojo kapu-cini veselic prepovedali, ker jih sploh nič ne brigajo. Nato je g. župnik Rat jo prosil, da naj ne zameri, ako se je kaj razžaljivega govorilo v cerkvi in da bojo že oni vse uredili. Mi tako vemo, da so naš g. kaplan tega kapu-cina podučili, ker so sami pri tej pridigi v cerkvi v stoli sedeli in se smejali ljudem. Kadar je pa ta pridga minula, je pa g. kaplan v Zagrebu rekel kapucinu: „Prav ste jim povedali, zdaj boste pa te boljše cigare kadili — in je precej poslal ponje. Naš kaplan se silo jezi, ker tukaj naša dekleta niso taka, kakor so jih pri sv. Antonu v SI. g. imeli, kjer je potem nosila neka Marijina devica široki predpasnik in da je Rošker bil potem za botra; saj tukaj tudi pogosto hodi v D. Marijine device obiskat in tudi vsaka gostilna jih je polna in se ga tak nalezijo, da jih morajo nazadnje domu peljati. Nato so pa za novo leto dali ženskam ostre škarje; da bi jim menda jezike porezali. Mi jih pa vprašamo, kdo je pa kriv, da jih ljudje opravljajo? Sami, naj se pa svoje službe držijo, kak njihov stan pelja, potem jim pa ne bo nihče kaj očital! Za danes dovolj in prosimo Vas, pustite nas pri miru, ker Vi od nas živite, ne pa mi od Vas; in mi smo imeli veselice in jih še bomo in ne bomo Vas hodili za dovoljenje prosit, kakor Vi  hodite  po bernjo k nam!
Farmani.
Zagorje  pri   Pilštajnu,   Dragi   „Štajerc",
dolgo že nisi ničesar slišal od nas Zagorjanov, ker smo mirni farani; a vendar je pa prišlo enkrat, kar je neznosno. Meseca novembra 1912
vršila se je volitev občinskega odboia. Zato sta se pa naš gospod župnik in njegov poma-gač, po rodu Kranjec, toliko pete brusila in vo-lilce pregovarjala, da je prišlo do pritožbe, katera še do sedaj ni rešena. Pred kratkim bilo je poklicanih več občanov radi volitve pred gosp. okr. glavarja. Dan poprej poklical je vse tiste župnik v farovž, napisal jim debelo pismo, da sta istega komaj dva nesla v Kozje in jim naročal, da bodejo ja dobro opravili, da ne bode treba zopet gospodu župniku ene čevlje raztrgati, kakor lani, in zraven dobiti bolezen, da še sedaj ne more šolske otroke podučevati. Mi pa mislimo, da bi bilo boljše, da bi se gospod žapnik brigal za cerkev in za poduk šolskih otrok, kakor za občinske volitve. Pa mi občani smo pametnejši gratali, za naprej nas ne bode več nafarbal, kakor nas je bil pri zadnji volitvi. Ne bomo več volili ne po kranjsko, pa tudi ne, kakor bi si farovžka Pepca želela. Volitev je prosta; ko še kteri pride, bode dobil brco. Za danes dovolj, prihodnjič še pa bomo natančneje o dogodkih v Zagorju govorili, kako je župnik svojega očeta in sestro odpravil, ko je Pepca prišla v farovž in tndi kako je bilo občinsko gospodarstvo nekdajnega župana.                                              Več občanov.
;
„Sveta Johanca" pred sodiščem.
Poročali smo že svoj čas o velikanskih sleparijah, ki jih je izvrševala neka Ivanka Jerovšek pod pretvezo, da „poti kri" in da je „svet- j niča." Zaradi tiskarskega štrajka pa nam ni bilo mogoče, da bi poročali o sodnijski razpravi zoper to babnico, ki se je vršila 3. januarja t. 1. pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Stvar je pa tako važna, da jo moramo predložiti cenjenim svojim čitateljem. Podamo torej v na slednem natančno sodnijsko poročilo.
Ljubljana, 3. januarja 1914.
Pred senatom štirih sodnikov se je pričela danes obravnava proti znani „svetnici" v Vodi-1 cab, ki se je polivala med hlinjeno zamaknje nosijo in hlinjenim Kristusovim trpljenjem z razno krvjo in s tem sleparila in izvabljala kot svetnica in vedeževalka ljudem tako predrzno denar, da presega že vse meje. To smrdljivo kri je tudi prodajala za drag denar ljudem, ki so jo rabili za zdravilo. Nekateri so se mazali b to smrdljivo brozgo, nekateri pa so jo celo pili. Končno jo je dohitela usoda in sicer so jo zasačili, kakor smo že poročali, v Ljubljani, ko je šla v mestno klavnico po telečjo kri, nakar jo je pri nekem zamaknenju zalotil neki Sale zijanec na ta način, da ji je potegnil nenadoma s postelje rjuho in našel poleg zamaknene svet nice steklenico krvi. — Končno je prišla golja-fica v zapor in po dolgotrajni in obširni -pr iskavi pred sodnike. — Johanco pripelje točno ob 9. v dvorano jetniški paznik. Johanca se je za obravnavo prav čedno opravila in si je celo še lase nasukala. V dvorano stopi jokaje, toda j kmalo se pomiri in začne točno in jasno govoriti. Predsednik: Vi ste Ivana Jerovšek, kličejo vas za sveto Johanco, samska dekla iz Vodic ? Johanca : jJa. Predsednik: Imate kaj premoženja? Johanca: Imam nekaj kron. Predsednik:, Opozarjam vas, da govorite resnico! Johanca: Gospodje, saj vem, da me boste obsodili, pa kakor gotovo je Bog tukaj, jaz nisem . . . Predsednik: Ne imenujte po nemarnem božjega imena! Nato se prebere
obtožnica
kateri posnemamo :
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani vlaga proti Ivani Jerovšek, rojeni 4. decembra 1884 v Repnjah, pristojni v Vodice, katoliški samski dekli, sledečo obtožbo:
:
3
Ivana Jerovšek je tekom let 1811, 1912 in 1913 na Reki in v Vodicah ljudstvo s tem, da je hlinila Kristusovo trpljenje ter se v dozdevnem stanja zamaknjenosti polivala z živalsko krvjo, ter se kazala ljadem, kakor da bi sama kri prelivala, končno razprostirajoča vest, da poseduje sposobnost vedeže-valke, ter da zamore povedati, s kakimi sredstvi je mogoče v vicah trpeče duše umrlih rešiti, v zmoto pripravila ter s tem raznim osebam izvabila denar, ali osebe pripravila, da so dajale denar za svete maše v rešitev v vicah se nahajajočih duš sorodnikov.
Zakrivila je Ivana Jerovšek s tem hudodelstvo deloma dovršene, deloma poskušene goljufije v zmi8lu §§ 197 in 201 d kaz. zak., ter naj se kaznuje po § 202. kaz. zakona. — Razlogi: V obče obdolženka očitane goljufije priznava v celem obsegu. Leta 1910, ko je pre-mišljavala o Kristusovem trpljenju, se je v resnici opetevano pojavilo krvavljenje na telesu, kar pa je potem samo ponehalo. To in pa poduk sestre benediktinke jo je napotilo k temo, da je začela Jezusovo trpljenje in krvavljenje iz života umetno vprizarjalT iia ta način, da se je z živalsko krvjo, katero je kupovala, polivala ter se delala zamaknjeno. Ko kljub temu namenu, da bi bila sprejeta pri benedik-tinkah, koje so jo kot deklo odslovile, ni dosegla, je hotela z „zamaknjenostjo" nehati. Al i neki duhovnik ji je baje pri spovedi nasvetoval, da tega ne sme storiti, češ da bi to provzročilo javni    škandal.
Leta 1912 se je preselila v župnišče v Vodicah, kjer je trpljenje nadaljevala. Ves nastop obdolženke je bil namenjen na to, da ljudstvo premoti, ter se mu vzbudi prepričanje, da obdolženka poseduje nadnaravne sile ter vzbudi mnenje, da se nahaja v stanu posebne svetosti, vsled česar ji je Kristus podelil lastnost in sposobnost ponavljati njegovo trpljenje. Res je sicer, da je obdolženka čestokrat odklanjevala podpore in darove, a to se je zgodilo le navidezno, kajti ko bi bila z a svoje predstave kar očitno jemala denar, bi bili ljudje kmalu prišli na njeno goljafijo. Naravno je torej, da je iz tega vzroka naročevala maše za v vicah bivajoče duše umrlih ter zahtevala, da se te maše neposredno vplačujejo pri dotičnih.cerkvah. S tem je navidezno kazala, da ji gre za blagor duš in sploh za vero in za svete namene. Nasprotno pa je pri ugodnih prilikah vendar sprejemala podpore in darove ter tudi sprejemala denar, ki so ga verniki plačali ze čitanje maš v njene roke z namenom, da bi izročila obdolženka  ta denar  dotičnim   cerkvam,   večji
del Salezijancem na Rakovniku. Obdolženka pa dotičnega zneska, ni izročila za čitanje. maš, temveč ga je obdržala. — Z ozirom na vse navedene okolščine je jasno, da je obdolženka nastopala in ravnala v goljufivem namenn ter je obtožba vsestransko utemeljena.
Po prebrani obtožnici potrdi Johanca, da je obtožnico razumela, nakar predlaga zastopnik, da se preišče duševno stanje svetnice, ker je histerična, kar so še zdravniki dognali in ker že dejanje samo vzbuja sum, da taka ženska ne more biti normalna. Predsednik: Ali ste res neumna ? Johanca molči, državni prav-dnik se predlogu protivi, nakar je bil predlog odklonjen.
Zaslišanje svetnice.
Predsednik: No Johanca, sedaj nam povejte malo od vašega življenja. Kdaj ste prišli na Reko? Stara sem bila 17 let. Šla sem za sestro, ki je bila tam in vstopila pri bene-diktinkah kot dekla. Drž. pravdnik: Gdvo-rilo se je, da je bila Johanca v cirkusu. J o-h a n c a : Nikdar nisem videla cirkusa ne od zunaj ne od znotraj in tudi ne nobene komedije.
Početek švicanja.
Pred leti se je pojavilo Johanci samo ob sebi krvavljenje na glavi in rokah. To pa je kmalo prenehalo. Bila sem pri zdravnika in ta mi je rekel, di je to bolezen. Drugače mi je pa rekla mati Jo šefa. Rekla je, bodi tako sveta, kakor Katarina Emerich, Gergoni, Alekok in druge, ki so kri potile. Polij se s krvjo in postani zamaknjena. Ta mati Josefa je poslala nato Johanco v klavnico po kri. Ko ji je Johanca prinesla kri, se je vrgla mati Josefa na tla in pokazala umetno zamaknenje in kako se skrivaj lahko namaže s krvjo. Johanca, ki je sicer spretna in navihana, je pet do šestkrat poskusila, pa je šlo. Najpreje se je zamaknila, nato se je polila s krvjo na čelu in hlinila krče. Med tem pa se je okrvavila tudi pree in nogo. Na prsih si je narezala, srajco, na nogo pa je oblekla preluknjano nogavico. In ko je Johanca videla, da-gre in ko je .spoznala, kako lahko se še danes lahkoverne ljudi posebno Ženske potegne, je začela javno s tem predstavami.
Komed je na Reki.
Predno je javno nastopila, se je pripravljala z molitvijo. Molila je včasih po cel dan, tako da so jo morali ljudje videti. Odločilen pa je bil za njeno delovanje njen spovednik, ki ji je rekel: Johanca, videl sem tvojega angelja. Ti si strašno sveta. To govorico je razširil okrog in mlada vrtnarica v samostanskem vrtu je nenadoma zaslovela kot maČenica in svetnica. Živela je dva meseca v mali vrtni vili, v kateri so se godile nebeške komedije. V vili je ostala Johanca dva meseca, nato je šla zopet v samostan, odkoder pa jo je vzel kapucin, ki je rekel, da mora iti v drug samostan. Johanca pravi, da jo je vzel zato, da bi ž njo kšeft delal. Nato so jo nastanili v društvenem domu Marijinih devic. Tam je imela Johanca udobno življenje in je pridno prirejala predstave. Pravi, da so jo obiskovale največ tercijalke. Včasih je bila hudomušna in ni pustila žensk v sobo, pač pa moške. Sploh pa je pametne ženske in moške zavračevala. Iz doma devic Marijinih je delala Johanca tudi izlete po mestu in v okolico. Device so jo spoštljivo spremljevale, ali pa ji plačevale za vožnjo in so prirejale z njo predstave kot s kako cirkuško artistko. Posebno rada pa je obiskovala peka Možeta, s katerim je bila jako dobro. Može ji je postregel vedno z najboljšimi jedili in jo je imel visoko v čis-!ih, namreč zelo rad. Johanca je pri njem švi-cala in Ijndje so hodili k njemu. Bil je baje pri ujema enkrat še celo škof, ki je bil glasom izpovedi Možeta z Johanco strašno zadovoljen. Seveda niso takrat postili nikogar k Johanci. Može je preskrbel vsak petek kri, katero je morala prinesti večkrat njegova žena. Vsak petek je delal krvave klobase in kadar je delal, je prišla Johanca. Te klobase je potem Može razdelil. Konec Johančnega vasovanja pa je bil ta, da se je ženi enkrat Johančna prijaznost do moža zdela malo sumljiva in neko jutro ob 4. jo jo žena spodila iz hiše.    Kaj ji je rekla, ne
pove, toliko pa je, da je svetnica tekla. Može je skočil za njo in jo prosil odpuščanja. Sploh je začela Johanca potratno živeti, potikala se je po gostilnah, delala dolgove itd. Pater Ciril ji je rekel, da je hudoben duh. Johanca pa pravi, da zato, ker ni mogel z njo kšefta delati. Eu pater jo je nekoč spodil iz cerkve in končno jo niso pustili več v spovednico, zato ker je preveč očitno kazala svoje grehe. Kljub tema pa so v društvenem domu spodili vrata-rico samo zato, ker je dvomila nad Johančino svetostjo. Zagovornik: Zakaj pa niste šli v službo ? Johanca: Imela sem dobro službo drugje, toda kapacini me niso pastili. Prerokovala na Reki še ni. Nekemu spovednika v Senja je razkrila goljafijo s sklepom, da bo prenehala, Spovednik pa ji je rekel, da ne sme nehati, ker bi bil to velik škandal. Ker se Johanca na Reki ni mogla poravnati s kapacini, so jo poslali k nam na Kranjsko.
(Naprej prihodnjič.)
Novice.
S^f Naznanilo. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali tudi v današnji številki še celo vrsto važnih člankov izpustiti. Cenjeni odjemalci naj nam to odpustijo. V prihodnjih številkah bodemo vse zamujeno popravili, tako da bodejo naši čitatelji gotovo zadovoljni. Cenjene dopisnike pa tudi prosimo, da naj pričnejo zopet z rednim dopisavanjem.
Od balkanske vojne. Leto 1911 imela je Turčija 24 milijonov prebivalcev, dežele balkanske zveze pa 10 milijonov. Izdatki za šolstvo znašali so pri Turkih 23 milijonov frankov, pri zvezancih pa 36 milijonov frankov. Na enega prebivalca Turčije padlo je na leto 197 frankov za vojaške namene. 0,9 frankov pa za šolstvo. Na enega prebivalca dežel balkanske zveze pa je padlo 9 7 za vojaške in 3 9 frankov za šolske namene. Ako bi se le s tem številkam računalo in bi se postavilo Turčijo ed-nako balkanski zvezi, potem bi bilo: 1 frank za šolo ima isto vrednost kot 24 frankov za vojaštvo izdanih. Iz tega je razvidno, da vplivajo tudi drugi pogoji na izid vojne. Resnica je, da so izdatki za šolo važnejši, nego izdatki za armado.
Babjeverstvo. Kakor znano, delajo francoski popi s »čudežno vodo" v Lurda velikanske kšefte. Visoki duhovniki in učenjaki so izjavili, da je to navadno babjeverje. Francoskim popom se gre ravno za denar in ne za Čaščenje brezmadežne device. V zadnjih dveh letih obiskalo je 54.000 bolnikov v 2.886 posebnih romarskih vlakih »čudežno jamo" v Lurda. Le zadnjega pol leta so imeli 620 takih posebnih vlakov z več kot 10.000 bolniki. 131.261 oseb se je kopalo v »čudežni" vodi. Dohodki, ki jih je napravila od romarjev mestna davčna uprava, znašali so v preteklem letu 135 000 frankov. Pošta v Lordu prodala je za 110.000 frankov znamk več, kakor v prejšnem letu. Železnice, ki pridejo glede romarskih vlakov v poštev, sprejele so za vožnjo skoraj 27 milijonov frankov. Ceni se, da je v zadnjih letih okoli 2V» milijona romarjev v Lurd prineslo 50 do 60 milijonov frankov. Tako delajo z navadnim smešnim babjeverjem najlepše kšefte!
Iz Spodnje-Štajerskega.
Lepa napredna zmaga. Pred kratkim vršile so se občinske volitve vPodlehniku (Lich-tenegg) pri Ptuju. Imele so ta razveseljivi uspeh, da so naši vrli somišljeniki v vseh treh razredih zmagali. Ta zmaga je tembolj razveseljiva, ker Podlehnik še nikdar ni bil v naprednih rokah, marveč so imeli tam vedno klerikalci večino. Zmaga pa je tudi dokaz, da so se Haložani naveličali prvaško-klerikalnega nasilja, da nočejo več tega jarma nositi in v sovraštvu z Nemci živeti. Vsa čast gre zavednim možem, ki so vkljub vsemu nasilju držali za napredno stvar in dosegli tako lepi uspeh. Vsa čast gre tadi tistim, ki bo se za volitev zanimali in so zaoj pošteno agitirali. V prvi vrsti so bili to pač gospodje S c h o s t e-ritsch iz St.  Vida, ki so  neninorno za  na-
— i —
predni izid volitev delali. Vsem gre topla zahvala. Zivio napredni Podlehnik!
Odlikovanje. Ob priliki na lastno prošnjo izvršenega vpokojenja dobil je g. c. k. okrajni tajnik Jos. Požnn v Ptaja zlati zaslužni križec. Čestitamo vrlemu gospoda prav prisrčno ! O podelitvi sami prinesli bodemo v prihodnji številki daljše poročilo.
Umrl je v sv. Lenartu slov. gor. posestnik in gostilničar g. M. S e k o 11. Pokojn k bil je jako priljubljeni gospodar in vrlega, naprednega mišljenja. L. m. z.!
Pasja kontumaco v Ormožu in Središča so odpravili.
»Kmetski strah" na Spodnjem Štajerskem?
Kakor znano, divja že več mesecev na zgornjem in srednjem Štajerskem, deloma tudi na Koroškem, v tamošnjih plannah neznana zverina, ki je raztrgala že na stotine kosov živine in napravila ogromno škode. Ljudstvo krstilo je to neznano zver za BBaueinschreck1' ali kmetski strah. Kakor povedano, doslej še v nobenem oziru ni mogoče trditi, kakšna zver je to. Medtem ko eni z vso gotovostjo trdijo, da je zver iz menažerije pobegnela levinja ali kakšna druga ednaka velika zver mačkmega roda, pravijo zopet drugi, da je volk, tretji da so to le zdivjani psi itd. Te dni pa se je nakrat razširila vest, da so bile nekemu kmetu v vasi Schober, občina Sv. Križ pri Maribora, razne ovce raztrgane in deloma požrte. Otroci pravijo, da so zver videli in da je večja kakor navadni pes. Istotako se je razširila govorica, da sta bila dva šolska dečka od te neznane zverine napadena in raztrgana. Vse te vesti doslej niso potrjene in so bržkone pretirane. Ali resnica je, da so že razne šole vsled te nevarnosti zaprte in da je torej velika pažnja potrebna.
Pazite na deco 1 V Remšniku prišel je 7 letni sinček delavke Marte Amberšek z roko v mašino za rezanje krme. Levo roko mu je grozno razmesarilo. Težko ranjenega otroka so odpeljali v mariborsko  bolnico.
Konjski tat. Posestnika Jožefu Bračič v Brestju bilo je zaporedoma nekaj mladih, lepih, 3 letnih konjev ukradenih. Dne 11. t. m. ukradli so mu zopet par konjev v vrednosti 1800 K. Tat je pri Zakotu stanujoči fant Joh. Jurker. Zasačili so ga, ko je konje na nekem sejma na Kranjskem hotel prodati.
Obesila se je iz neznanih vzrokov 32 letna viničarka Frančiška Weber pri Zgornji Radgoni. Uboj na ofceti. V fari sv. Peter pri Radgoni imeli so „ofcet", pri kateri so fantje Fr. Štefanec, Johann Miiller in [Joban Mulec zgolj iz surovosti s poleni napadli 50 letnega hlapca Franca Handl in ga pobili na tla. Ko so Handla drugo jutro iskali, našli so ga mrtvega v listju. Ubijalce so zaprli.
Železniške nesreče. Na mosta pri Litiji prišla je neka deklina pod brzovlak, ki jo je grozno razmesaril. Nesrečnica je takoj umrla. — Med postajoma Laško in Celje padla je snežena plaz na progo, tako da so imeli vlaki velike zamude. — Pri Ponikvi prišel je neki voz na progo, ko je pridrdral ravno brzovlak. K sreči zamogel je strojevodja še vlak vstaviti, predno se je zgodila kakšna nezgoda.
V led udrli so v Mariboru šolski otroci Alfred in Maks Weisenberger ter Franc Lederer. Vsi bo bili izgubljeni, ko bi jih knjigovez Gut-macher in kovač Nowacek ne potegnila še žive iz vode.
Dezerter. Infanterist Matija Pregg 47. inf. regimenta je že trikrat dezertiral in je moral vsled tega 4 leta naprej služiti. Šele pred kratkim prišel je iz ječe v Mollersdorfa. A takoj je zopet dezertiral.
Slepar nevarne vrste je natakar H Siegl v Maribora. Osleparil je razne osebe za večje Bvote. V Gradcu pa so ga obsodili na 3 mesece ječe.
Cestni rop. V gozda pri sv. Lenartu si. g. napadla sta dva neznana zlikovca deklo Marijo Golob na cesti in ji oropala 34 kron, uro ter nekaj blaga. Roparja sta doslej še neznana.
Uspehi policijskega psa. Dne 13. t. m. naznanilo se je orožnikom od graščinskega oakrb-ništva Tnrniše pri Ptuju, da tatovi v graščinskem revirju z zanjkami zajce in perutnino kradejo. Vodja policijskega psa stražmojster Vi-
denšek prišel je z orožnikom Čebula na označeni kraj. Pes je zasledoval takoj sledove enega tatov do vasi Markldorf, torej okoli 2 kilometra daleč. Pes se je pri Musekovi koči vstavil in pričel kopati. Kmalu so tudi orožniki našli perje divjih kokoši in celo zalogo zanjk. Poleg Maseka zasačili so orožniki  šo  štiri tokih tatov.
Slepar. V okolici Šoštanja se je potepal kočarski sin Albert Vogel iz št. Pavla pri Preboldu. Končno je ostal pri posestniku Brišniku 8 dni. Obljubil je hčerki, da jo bode ženil, češ da ima čez 1800 K gotovega denarja. Potem je pa ukradel nekaj obleke in izginil. Na ta način je baje še več drugih posestnikov osleparil. Zdaj so ga dali pod ključ.
Tat. Dalje časa že so se izvršile v farni cerkvi v Šoštanju ter na letnih sejmih predrzne žepne tatvine, istotako na sejmih v Žalca. Stražmojstru Ritonia se je posrečilo, zasačiti tatico v osebi vžitkarice Marijo Adrinek iz Lenovca.
Iz Koroškega.
Cenjenim prijateljem na Koroškem, ki so nam v teh tednih ostali zvesti in so potrpežljivo čakali na konec boja, katerega mi nismo zakrivili in na katerega tudi nikakoršnega vpliva imeli nismo, — izrekamo najtoplejšo zahvalo. Tiskarski štrajk je pač ravno našemu listu mnogo škodoval. Vkljub tema pa lahko konstatiramo, da tudi na Koroškem nismo izgubili naročnikov. Nasprotno amo opazili ravno v časa štrajka, kako potreben je naš „Štajerc" tudi za koroške pokrajine. Kajti od vseh strani smo dobivali stotero pismenskih vprašanj, kedaj bode „Štajerc" zopet izšel. No, zdaj je ta tako rekoč mrtvi čas minul in naš v resnici potrebni „Štajerc" pričel je zopet redno izhajati; izhajal pa bode zdaj celo večidel v povečani obliki. Vsled tega pa bode imel tudi več prostora za koroške razmere in jih bode zasledoval s še večjo pažojo kot doslej. — Prosimo pa tudi cenjene naše prijatelje in pristaše po lepi Koroški, da naj z vso vnemo in z vso agitatorič-no silo, ki jo imajo ravno vedno napredni Korošci, delujejo za naš list. Kajti čimveč naročnikov in somišljenikov bodemo pridobili na Koroškem, temveč prostora zamogli hodemo tudi koroškim razmeram posvetiti. Vsakdo na Koroškem torej, kdor še ni podlegel nesramni gonji kranjsko-prvaških hnjskačev, naj z vsemi močmi nato deluje, da se napredni list „Štajerc" po vsem Koroškem razširi. Vsakdo naj bode naročnik, vsakdo naj list zahteva po gostilnah, kavarnah in trgovinah, vsakdo ga naj posoja in priporoča znancem, sosedom in prijateljem! Na ta način se bode »Štajerc" tudi po Koroškem še mnogo bolj razširil. In s tem bodemo tudi mi v položaja, zastopati še intenzivneje pravice kmetske-ga, obrtniškega ter delavskega ljudstva po Koroškem !
Vlom. V vilo zdravnika dr. Brugger v Gur-Iitscbu vlomili so tatovi in pokradli obleke, zlatnine in srebrnine, perzijske tepihe, 15 rjuh, mnogo zidanih bluz in perila itd, vse skupaj v vrednosti čez 2000 kron. Kot storilca zasačili so že zaprtega Karla Šibitz in njegovo ljubimko Marijo Rollbacher. Ta je na lici mesta svoje umazano perilo z ukradenim izmenjala.
Zaprli so v Reifnitz a. W. že predkazne-vanega Franca Kendlbacher iz Tamswega, ki je izvršil v Maria-Wortha in Portschachu cerkvene vlome, nadalje pa še razne tatvine v vilah.
Hitra smrt. Na glavnem kolodvora v Celovcu zadela je kap cesarskega svetnika Antona Supersberg. Pokojnik bil je dolgoletni predsednik koroške c. k kmetijske družbe in velik prijatelj kmetovalcev. N. p. v m. 1
Trsna rez in škoda vsled pozebe.
Dasi je našim vinogradnikom in viničarjem po večini znano, da je trtna rez ena najvažnejših opravil v gorici, in se je podajal o tem že cesto ponk v raznih tečajih, predavanjih in člankih naših strokovnih in drugih listov, vendar se ravno pri rezi najbolj greši; zato ne bo odveč, ako opozorimo v naslednjih vrsticah re-zače in vinogradnike   na glavne in največe pc-
greške,   poleg tega   tudi   na   posebnosti, ki se morajo upoštevati zlasti pri letošnji rezi.
Ako si sedaj natančneje ogledamo posa-mezne trte, se prepričamo, da bomo morali letošnjo rez, — ne oziraje Be na vrste — deliti na 3 skupine. Najdemo namreč: 1. popolnoma razvite in zdrave, 2. vsled lanske pomladne pozebe dne 13. in 14. aprila in 3. vsled letošnj zimske pozebe poškodovane trte.
a)  Popolnoma zdrave trte bo trebalo ob-rezati celo normalno, kakor je v obče predpi sano. Kako se mora izvršiti normalna rez, o tem se je že veliko govorilo in pisalo; vkljub temu še se rezači v mnogih primerih ne ozirajo na temeljna pravila, da bi upoštevali način vzgoje, vrsto, moč trte, vzgojni in rodni les itd Rezač se cesto ne zaveda in pomisli, da je od njegove roke odvisen istoletni pridelek (recimo, da ga ne vzame kaka ujma), nadalj vzgojni in rodni les za bodoče leto. Mnogo bi se doseglo že s tem, ako bi rezač, predenj začne rezati, si dotični trs dobro ogle dal ter preudaril, koliko mu sme narezati oziroma pustiti, da se doseže kar največji pridelek, poleg tega pa vzgoji potrebni les. Ko si je ogledal dodobra trs, naj si poišče porabne pogajnke, pri čemur naj zopet meri na pričakovani pridelek, ter upošteva obliko trsa. Praviloma se naj izbero poganjki na lanskoletnem lesu, po možnosti na spodnjih reznikih, ker so le-ti poganjki rodovitui, kar pa je cesto celo viničarjem neznano.
b)   Pri onih trtah, na katerih nahajamo vsled lanske pomladne pozebe le posamezne pogajnke ali pa istih na njih niti ni, bodo se morali obrezati pogajnki iz starega lesa na kratke reznike, da dobimo potrebni vzgojni les, in da obenem obdrži trs pravilno obliko, dasi morda pri tem ne bomo mogli pričakovati bog-vekakega pridelka. Nasprotno temu naj se pogajnki na dveletnem lesu, bodisi da so isti tudi na lanskih locnjih, primerno obrežejo, da se pospeši s tem po možnosti pridelek.
c)    Kakor je znano, pozebejo v ostri zimi trte; tudi letos nahajamo vsled hudega mraza pri občutljivih vrstah kakor so : slankamenka, poščip, maškatelec i. dr. že do 50% pozebljih očes; v nekterih nasadih, kjer tvori poščip poglavitni del, ne moremo vsled tega že v naprej pričakovati zadovoljivega pridelka. Da pa se škoda kolikor mogoče zmanjša, bode treba letošnjo rez prav vestno opraviti.
Ker je škoda glede na vrsto, okolico, lego in zrelost lesu lahko zelo različna, je predvsem potrebno, da se zelo natančno preiščejo očesa. V to svrho se odrežejo od vsake vrste (sorte) in lege različno močni pogajnki, na kterih se natančno preiščejo vsa očesa. Zdrava očesa so vedno zelena, dočim so pozebla očesa več ali manj črnkasta. V največ slučajih, kjer se gre v obče za škodo, so pozebla samo glavna očesa, a stranska očesa so ostala zdrava. Le-ta stranska očesa bodo nam dala sicer poganjke, toda malo grozdja; zato pa bo potrebno, da pri letošnji rezi nadomestimo število pozeblih očes s tem, da vrežemo več reznikov, pustimo daljše locnje, ali pa namesto samo enega, vrežemo dva locnja.                         A   Birstinger.
(Gosp. gUsnik.(

Kalijeve gnojilne soli za gnojenje po čez.
Mnogokrat ima prepozno spravljanje pridelkov za posledico, da ne mora kmetovalec, ker je z delom na polju preobložen, umetnih gnojil (kajnita, 40 odstotne kalijeve gnojilne soli, Tomaževe žlindre, superfosfata) spraviti v zemljo dovolj pravočasno, to se pravi : prej ko seje. Tudi mu onemogoči pravočasno trošenje prepozno dopošilja je umetnih gnojil. Odsvetovati moramo, gnojiti neposredno pred sejanjem ali pa obonem s se-jatvo. Taka gnojitev je ri-ikantna, zlasti če potem kmalu ne deluje. Mnogo pravilneiše je, ak > v takih razmeiah pognojimo setiv, ko je polje ozelenelo. Saj nas uči izkušnja, da je gnojenje čez po ozimini s kaijt-vimi gnojilnimi solmi in drugimi gnojli na enak način kakor na travnikih in pašnikih uspešno indobičkano*no. T<> gnojenje po čez pa naj bo le izjemno. Pravilo pri gnojenja ozimine naj ostane, da se morajo podorati ali branati umetna gnojila, zlasti pa kalijeva gnojila, zmiraj čim le mogoče prej pred setvijo. Le na ta način se v zemlji dobro porazdelijo in jih rastline s pridom izkoristijo. Le takrat, ako raznovrstne okoliščine izključujejo pravočasno uporabo umetnih gnojil,   raztrosi se naj umetno  gnojilo
kak
ki i
Seči
di
Rab
Kdo mik Prol no ]
Za Fina

fez po setvi; saj je boljše, v dovoljenih mejah se enkrat jčiti od praviloega, rednega, nego sploh opustiti gno-inje z umetnimi gnojili.
Izmed kalijevih umetnih gnojil je za gnojenje čez lo setvi posebno pripravna 40 odstotna kalijeva gno-Ina sol, ker vsebuje veliko množino kalija, se lahko »zkraja ia zaradi svoje drugačne sestave. Zlasti pa je > gnojilo zaraditega tako uporabno, ker pride pri njeni porabi razmeroma manj klovnih soli na povišinsko Doto njive kakor pri uporabi kajnita. Za jesensko gno-nje travnikov in pašnikov kakor pri pravočasnem gno-snju se seveda tudi pri ozimini lahko uporablja name-
0  40 odstotne kalijeve gnojilne soi kajnit. Pri pomla-anskem gnojenju pa uporabljajte ket kalijevo gnojilo dno le 40 odstotno kalijevo gnojilno sol.
Pri primernem vremenu se lahko čez po setvi poji takoj, ko polje ozeleni, aH pa tudi skozi celo zimo
i» zgodnjs vigredi. Najboljše je trositi to umetno gno-o pri lepem vremenu jeseni, v suhem mrazu ali po J>i, če ne leži sneg visoko. Ni pa priporočlj vo, trositi petna gnojila v zimskem času na položnem svetu, ker splavi voda proč, ko začne kopneti meg. Na vsak (čin pa je treba opustili trošenje kalijevih umetnih lojil po rosnih rastlinah ali   onih, ktere   so   še mokre
1  deza. 40 odstotne kalijeve gnojilne soli se da na al (= 5754 štiijaških rmtrov) 100 kg, kajnita pa 300
pri tem seveda ne smemo  opuščati gnojenja s fos-ti (Tomaževo žlindro, superfosfatom). Slednjo navedena etna gnojila se naj   pomešajo   tudi   pii   po čež gnoju pred  trošenjem s kajnitom   aH 40  odstotno kalili gnojilno soljo.
Nezadovoljnost med praščeki.
Zdravi praščeki se po sesanju zadovoljno vležejo ležijo mirno kakor vrečice.
Nezdravi praščeki pa letajo po sesanju sem in tja tudi po noči ne mirujejo ter s cvilenjem kažejo svojo zadovoljnost.
So pa še drugi vzroki, ki delajo nezadovoljnost v padi družini. Eden takšen vzrok je pomanjkanje mleka starki, tako da so prašički po sesanju še lačni. V čase temu da odpomoči s pokladanjem dobrega ovse-ga zdroba in zdravih pšeničnlh otrobih;   dobro   učin-bje posneto mleko, ki se mora  pa poprej  vedno  pre-lliati. Opusti pa se naj pokladanje rženega zdroba.
Drugi vzrok je ta, da ima prašiča več mladičev ikor seskov. Če je vmes nekaj slabičev, ki ne obetajo ■brega razvoja, je te najboljše takoj po porodu uničiti. } so pa »si lepi, jih je razdeliti v -dva oddelka in jih Jenjaje pripuščati k materi. Še boljše, če jih lahko ne-jj podložimo drugi svinji, ki je ob istem času pra-Itila.
Nemirnost   in nezadovoljnost   pri prašičkih se pobi rada, če krmimo starke z neprimernimi krmili. Naj-bljša krma za noseče in doječe   svinje je dober ovsen I ječmenov zdrob,   snažni   pšenični   otrobi   in   zmerna Unožina krompirja. Pri pitanju se otrobi navadno nikdar —! splačajo, za ta slučaj so pa prav dobri. Ne žabi no-ičim in doje6m   svinjam   vsak   drugi   dan   dati nekaj l„Jajnega apna med krmo I   Po zimi   krmi   razven   tega »kaj pese, od spomladi do jeseni pa zeleno krmo. Tudi • »kanje starke povzroča   spremembo mleka;   navadimo
iirej že vzgodaj praščekc na  celo ječmenovo   zrnje, da Ike slučaje lažje pretrpijo.
Po allg. Molkereiztg. Stuttgart.
ie.
911
Kajnit za pokončavanje repiča.
Najnadležnejšim plevelnim rastlinam spada pač re jč (repnica, repica), ki se cesto pojavi v strahoviti mno-ni na poljih, zlasti v poletnih setvah (pšenic', ovsu itd.) I znatno zmanjša pridelek. Vsakemu kmetovalcu je na trbi zatiranje tega plevela in toraj le pozdravljamo ak-
0,  da so se namreč v najnovejšem času izvršili mno-ibrojni poskusi z različnimi sredstvi za pokončavanje pica. Razven pnskusov  z apnenskim   dušikom   izvedli
se v zadnjem času tudi z fino zmletim kajnitom, ki ► imeli pri natančni zvršitvi jako povoljne uspehe. O ikem poskusu poroča v št. 23 časnika »Die Ernahrung fcr Pflanze«   ravnatelj   pozimske   šole   v   Haderslebenu
emčija). Ta kratka   izvajanja   hočemo   podati   svojim
atcljem v naslednjih vrsticah:
Spomladi   leta 1913 so se izvršili v okrožju Ha-ileben prvi poskusi z fiio zmletim   kajnitom za  po-
inčavanje repiča,   kojih   uspehi   so   bili   deloma jako
;odni; manj ugodni pa, ako se niso izvedli poskusi Čno po predpisu. Od poskusov zasluži zlasti oni kme-»valca Pavla H a u s e n v Wimtrupu, da ga posebič avedemo.
Na hektar z ovsom posejane oj ve se je pred set-ijo raztrosilo 1200 funtov (približno 600 kg) Tomaževe (indre in 400 funtov (približno 200 kg) 40 od-totne alijeve gnojilne soli. Oves se je lepo vzklil in ga je Ho izprva krasno pogledati. Toda kmalu se je pojavila Jpnica. Ko je dobila 3. in 4. list, dal je Hausen nekega Itra med 4. in 5. uro na rosno repično lističje potro-Iti 200 funtov (približno 100 kg) fino zmletega kajnita, pterega je dobil v svrho poskusov na razpolaga. Ker I sledil lep solnčen dan, je bil učinek presenetljiv. Te-bm predpoldneva so porumenele repničine rastline in jtrog poldneva so bile docela pokončane. Ta popolen »peh je napotil Hausena, da je naročil takoj večjo inožino fino zmletega kajnita in ga potrosil po vsi nji-
1,  posejani z ovsem,   in   sicer 1800   funtov   (približno
—    5   -
900 kg) na hektar, izvzemši široko progo, (12 do 14 metrov široko). Uspeh je bil tudi tukaj popolen. Skozi celo poletje se je poznal razloček med posejanim in ne-pvsejanim površjem. Na posejanem površju je bil oves temnozelen, na neposejanem površju pa je ziostal, bil je skozi vse poletje bolj svetle barve, kmalu se je pokazal repič, in v dobi cveta se je videla med zelenim ovsom zlatorumena proga od močno cveteče repnice.
Pridelek je naravno,t presenetil: na površju, kjer Hausen ni potrosil kajnita, pridelal je na hektarju 34 stotov zrnja in 34 stotov slame. Na površju pa, kjer je uporabil kajn t, je zrastlo 59 meterskih stotov ovsa in 65 stotov slame Pridelalo se je toraj vsled gnojenja s kajnitom na hektarju 25 stotov ovsa in 31 stotov slame več. Slične uspehe so mi javili tudi iz zahodnega dela okrožja.«
Želiti je, da bi izvedli take poskuse tudi naši kmetovalci, da bi se koaečno vendar le enkrat začelo z uspešnim pokončavanjem te škodljive   plevelne   rastline
Gospodarske.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdice so  letni in kramaraki sejmi; sejmi, zaznamovani s zvezdico (*) so Živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme).
Dne 25. februarja v Hartbergn ; v Lip-nici*; v Ptuju (sejem s ščetinarji) ; v Maribora * v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje.
Dne 26. februarja na Bregu pri Ptuja (svinjski sejem).
Due 27. februarja v Rogatcu (sejem s ščetinarji).
Dne 28. februarja v Vuzenici**, okraj Marenperk ; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 2. marca na Planini*, okraj Kozje; v Konjicah* ; v Pišecah**, ok. Brežice ; v Brucku**; v Ormožu*; v Celju*.
Dne 3. marca v Lučanah**, okr. Arvež; v Wald'u, okr. Mantern; v Ljutomeru** ; v Račjem*, okr. Maribor ; v Radgoni* ; v Ormoža (sejem s ščetinarji); na Vranskem** ; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Morau*.
Dne 4. marca v Breitenbrunn,   okr. Vo-rau ; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež ; v Petrovčah*, okr. Celje ; vejeki in   svinjski sejem) sejem), okr. Kozje.
Dne 5. marca na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradca (konjski, govejski in sejem s rogato živino).
Dne 6. marca pri Sv. Petru pod Sv. Gorami**, okr. Kozje; v Rogatca (sejem s ščetinarji) ; v Kostrivnici**, okr. Rogatec ; v Gradcu (z zaklano živino).
Dne 7. marca v Slovenjem Gradca; v Brežicah (svinjski Bejem).
Dne 9. marca v Pilštanju**, okr. Kozje; v GIein8tettenn*, okr. Arvež; pri St. Florijanu n. L.**; Nemški Lonč; v Ilzu**, okraj Fiir-8tenfeld.
Dne 10 marca v Vuhredu*, okr. Marenperk ; v Birkfeldu** ; v Garrachu**, okr. Weiz ; v Kapelah**, okr. Brežice ; v Nemškem Loncu**; v Feldbacbn**; v Stubenbergu*, okr. Pollau; v Straes**, okr. Lipnica ; v Spodnji Polskavi*, okr. Slovenska Bistrica; v Gross-Kleinu (sejem s klavno živino), okr. Lipnica; v Rogatcu*; v Ormožu (svinjski sejem); v §t. Jarju na Taboru**, okraj Vransko; pri Sv. Jakobu**, okr. Celje.
v Ptuju (konjski, go-v Imenem   (svinjski
Redilna in zdravilna moč
ribjega olja je splošno znana, istotako pa tudi dejstvo, da se morejo le malokateri premagati, jemati, to ne-prjetno-okusno, težko prebavljivo olje. Kdor poseže vsled tega po Scottovi emulziji iz ribjega olja, ne pride nikdar več nazaj na navadno ribje olje; saj |e ta preparat tako dobro okusen in lahko prebavljiv, da napravi jemanje malim in velikim le veselje. K temu pride, da Scot'ova emulzija iz ribjega olja vsled dodatkov navadno ribje olje na redilni vrednosti in iz rabni zmožnosti prekosi in je vsled tega pri odrašeniii ter otrocih povsod tam na mestu, kjer se hoče truplo stalno okrepčati: po prehlajenju, pri slabosti, težkem
aobljenju zob, pri šibkih kostih otrok, po
bolezni, pri shujšanju itd. Pa le Scottova emulzija, nobena druga!
Cena originalne steklenice 2 K 60 h. Se kupi v vseh apotekah. Proti vpošiljatvi 60 h v znamkah na Scott & Bowne, z. z o. z.,Dunaj Vil., in s sklicevanjem na ta list se izvrši enkratna do-posiljatev poskusa potom »poteke.        28
Tržna poročila
Ptuj, tedenski sejem dne 18. februarja 1914.
Vrsta	Mera in teža	Sred, cena |	
Pšenica.........	50 kil	10     -	
Rž...........	50 kil	9     -	
Ječmen.........	50 kil	9    -	
Oves..........	50 kil	9     -	
Koruza.........'	50 kil	7     50	
Proso  ..........	50 kil	—	
Ajda..........	50 kil	10     -	
Krompir.........	50 kil	2     -	
Fižol..........	~"K	9     -16    -	
Leča..........	1 kila	-     74	
Grah..........	1 kila	-    74	
Kaša..........	1 liter	—     40	
Pšenični gris.......	1 kila	—     44	
Riž...........	1 kila	—     50	
Sladkor.........	* H2	—     92 —     96	
Češplje.........	1 kila	1    —	
Čebula (luk).......	1 kila	—	8
Kjmel  ..........	1 kila	1     40	
BAiieve jagode......	1 kila	1     -	
Hren..........	1 kila	1     -	
Zelenjava.......	1 kila	—     50	
Ustna moka.......	«  Hdo	—     40	
Moka za zemlje......	* "-K	—     36	
Polentna moka   ......	1 kila	—     32	
Goveje maslo.......	1 kila	2     80	
Svinjska mast.......	1 kila	1     90	
Špeh frišni........	lkila	1     60	
Špeh okajeni.....	1 kila	2    -	
Žmavc..........	1 kila	1     70	
Sol..........	1 kila	-     26	
Surovo maslo.......	1 kila	2     50	
Sir, štajerski.....- .   .	1 kila	—     -	
Jajca..........	21 kom.	2    -	
Goveje meso.......	«  Hdo	1     50	
Telečje meso.......	'  «"K	1     50	
Mlado svinjsko meso    .   .   .	»H33	1     60	
Drevesno olje.......	1 kila	1     80	
Rips olje.........	1   kila	1     -	
Sveče, steklo.......	1 kila	2     -	
Milo navadno......	1  kila	.—     80	
Žganje.........	1 liter	1     -	
Pivo..........	1 liter	—     44	
Vinski jesih......	1 liter	—    40	
Mleko, fnšno.......	1 liter	—    18	
Mleko brez smetane ....	1 liter	1 —     14	
Les, trdi, meter dolgi    .   .   .	1 kub. met.	9    50'	
Les, mehki, meter dolgi   .   .	1 kub. met.	7     50	
Lesni ogelj  trdi......	hektoliter	2    -	1
»         >     mehki     ....		1    80	
Premog (Steinkohle) ....	100 kil (£	2    60	
Mrva..........	*>H£	4     90 4    |40!	
Slama (Lager)......	50 kil	3     60|	
Slama (stelja)......	50 kil	2    f90t	
Zelje,   ...          .....	1 glava	- h	
Mestni urad ptujski, dne	18. februi	irja 1914.	
Kako hudo se flovek labko »pelje ia led, o tem se je moral nedavno prepričati neki londonski trgovec s podobami, ki je plačal za slovito sliko nekega starega slikarja okroglo milijon kron. Predstavljajmo si strmenje moža, ki je doma pri natančnem opazovanju spoznal, da je navidezno pristna slika ponarejena in le neznatne vrednosti. Seveda opravičljiva bi bila ta pomota, zakaj težko je, pri starih umetnih izdelkih razločevati prislno od nepristnega. — Kar pa je neodpustno, je to, če gospodinje pri nakupi najvažnejših živil vzamejo ponarejeno blago namesto pristnega. Tako na primer je nemogoče da bi se namesto pristne Kathreinerjeve Kneippove slaclnc kave dobil manjvredni posnemek, če se pazi na to, da je na zavoju slika župnika Kneippa. Ti zakonito zavarovani izvirni zavoji ohranjajo vsebino Čisto in snažno in jamčijo za pristnost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ki je danes spričo svojega kavinega okusa, ki ga je dosegla s posebnim pripravljalnim načinom, najprimernejši in najizdatnejši nadomestek za kavo.
Pustni krapi teknejo najbolje, če so bili pripravljeni z jedilno mastjo Ceres. Tudi na želodcu bolnim se ni treba ogibati takemu užitku. Imamo že nad tisoče priznalnih pisem, ki potrjujejo, da je jedilna mast Ceres boljša nego vsaka druga.
Zopet iluliro laprivi se lahko prehlajenje, ako se olajša tesnost v prsih, kašelj, hripavost v vratu. V to koristi iztorno iz-mivanjc vratu z sline raztopivšim, kašelj olajšajočim, bolečine od-pravljajočim rastlinskim esenc-lluidom z zn. „Elza-lluid." 12 stekle-
ošilja In
le kil
Darilu za naše eitatelje. Zn Mariboru, daje ob priliki belega tedn pod sklicavanjem na Ia list 1 kos pr za K V60 ali pa 1 kos debelonitega za K 1950. Blago se pošlje Iranko p konvenira. se takoj denar vrne. Ta of«
E. V. Feller, Slubica, Ella  firma J.  Kokoschincgg v
vsakemu čitatelju tega lista na blaga za srajce po 15 m posteljnega   blaga po 14 m
povzetju; ako ev. blago ne t ostane le do izhajanja tega
lista v veljavi in je tedaj vsakemu čitatelju hitro naročanje priporočali, ker je zaloga Ie mala.
saplalz št. 241 (Hrvatsko). Istotam zamore se obenem tud: Fcller-jcve.milo odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice", 6 škatljic za 4 kron iranko, naročiti. Oba domača sredstva zamoremo našim čitateljem najbolje priporočati.
Vsakemu brivcu pošljem na zahtevo vsled naročbe Lvsolorm-tvornic zastonj 2 elegantni porcelanski desinfekcijski posodi za Ly-solorm z zlalim kinčem. Poštnino v znesku 60 vinarjev mota naro-čilelj plačati. Posode imajo nemški ali češki napis. Kemik A. C. Hubmann, Dunaj XX., Pelraschgasse.
6   —
Ne ženite se pod nobenim pogojeni, dokler niste zahtevali od firme S. Benisch, razp. posteljnega perja, Deschenitz, vzorec posteljnega perja in gotovih postelj. V posteljah S. Benisch; se spi izbomo in nikdar ne boste obžalovali, da ste pri Benischu kupili. Zadovoljnost garantirana! Ceniki in vzorci se vsem gospo-dinam in takim, ki hočejo to postati, od firme S. Benisch, Deschenitz št. 716,  zastonj in franko pošljejo.
NeebioiUo potrebno pomožno sredstvo. da se dosežejo najvišji dohodki pri poletnem žitju in plodu je čimprejšno, še na debelo grudo raztreseno gnojenje s Tomaževo moko. Zadostuje popolnoma, ako se to šele v spomladi zgodi, ker se ni bati nobenih izgub.
Prestrašljivo velike množine prahu, smeti, bolezenskih kali itd. pridejo vsak dan v usta, vrat in žrelo; ni čuda, da nastopijo semintja kašelj, hripavost, bolezen in praskanje v vratu ter zaslin-jenje. Treba je tedaj, izmiti opetovano vrat, usta in goltance z sline raztopivšim, očistujočim, desinljkujoČim Fellerjevim rastlinskim esenc-fluldom z zn. „Elsa-fluid"; s tem se resnejše bolezni preprečijo. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje franko za 5 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz It. 241 (Hrvatsko). Obenem se lahko Fcllcrjeve odvajalne Rhsbar-bara-krogljice z zn. „Elsa-krogljice", 6 škatljic za 4 kron franko, naroči.
Loterijske številke.
Gradec, dne 18  februarja: 42   45, 71, 74, 39. Trst. dne 11. februarja:     52. 50. v 7   73, G2.
I Grozovito
■                                                                                                                                                                            ■ !                visoke cene se mnogokrat za           87 ■
j  žensko in možko blago  j
■ plačuje. To zamore vsak   zasebnik preprečiti, j
• ako   svojo   potrebo v tem kakor   tudi v šle J
■ zijskem platnu in  pralnem blagu direktno v;
■ tovarni krije. Zahtevajte tedaj zastonjšno do- •
■ pošiljatev  moje bogate  spomladne in poletne *
• vzorčne kolekcije, ki se jo mora tekom 8 dneh * « zopet vrniti.   Peljem le prvorazredne izdelke! *
Razpošiljalnica sukna
v
Franc  S mid,
Jagerndorf Nr. 210, (avstr. Šlezija).    ■
30.000 paroY čevelj
razpošiljam zaradi preobile moje
?e le za delavsko plačo
istih, dokler traja zaloga. Vsakemu naročitelju se nudi torej najboljša priložnost, dobiti cene in   dobre   čevlje.    Razpošiljam
visoke žnoraste čevlje za gospode in
dame eleg facjon, iz črnega, močnega usnja in z močnim, trajnim usnjatim podplatom glasom po lobe za   nizko cene per tucat K 60—, per
par K 5-50.   Zimske čevlje Iz blaga za
dame obšite z usnjem, z močnim podplatom, jako   gorko   futrane,   cena   per tucat K 65—,
cena enega para K B■—. Vojaške hribo-lazne štrapacne čevlje iz najboljšega surovega usnja, jopolnoma z železnimi žeblji obko-vane, cena per tucat K 95-—, cena enega para K 9'—. Veleprima Ross-Spiegelleder-čevljl, v izborni kakovosti, jako trpežni čevelj za gospode K 10'—, za dame K 8'50. Lastno izborno izdelovanje, ki iz dobrega mate-rijala izdelani fabrikati iz moje že 30 let obstoječe f.tbrike. Z dobavo le trpežnih čevelj sem v položaju, predložiti velika zopetna naročila in sem prepričan, da me bode vsak sprejemnik mojih čevelj vsled popolne zadovoljnosti v krogu svojih znancev naprej priporočal. Pri naročilu zadostuje številka ali pa dolgost čevelj v centimetrih. Izmenjava dovoljena. Pošlje po povzetju I. že 30 let obstoječa fabrika čevelj Josef Uašatko, Mesto Ždar, Moravsko 19.  25
Oves (Willkomm).
Ta težka vrsta ovsa rodi v vsaki zemlji, je izkazano najzgodnejša in najuspešnejša, daje visoko, jako dobro krmilno slamo in ne pada. Ktr se ta oves naredko seje, zadostuje do 60 kil za 1 oral. Razpošiljate? 25 kil K 9'—, 50 kil K 17—, 100 kil K 32— z vrečo vred. Poskusne vričic? 5 kil po pošti fra nko preti vpošiliatvi K 320. Benedikt HertF, graščak grad GoKtscli p-- Konjicah na Štajerskem.                            80
500 kron!
Vam plačam, ako moje          99
S£S5 ,Ria=balzam'
VaSa kurja očesa, bradavice, trdo kož« ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 p« sodice z garancijskim pismom vred K I — ; a posodice K 2 60 Stotem zahval iih in priznanjevalnib pisem.
Kemen.v Kaschau (Kassa)
I. poštni predal 12/721 Ogrsko.
Najvišje odlike!                                Državni dobitek 1
Tisočero priznanjevalnih pisem!
Oskrbujte vse usnjate stvari "^Lf
(sedla, jermena, čevlje, strehe, vozov itd.) z našim izbornim, cen;ra,   kisline in  snul»   prostim
surovim vaselinom.
Ist-< konzervira usnje,  je  napravi   neprodorne   za
vodo, mehko, gibčna in trpežno.   (Tudi   kot mast za
kopita,  za  vozove   in   v  tehnične   namene   izborno
primerno.)
Cena 1 kile.............54 vinarjev.
Embalaže zaračuna ae po butni eni. Na zahtevo prošpek e in oferte od ostal h naših prvorazrednih Špecijalitetah: Panmast za usnje, Panol kiexa za kopita, mast za vozove, olje za ost, sredstva za rejo ;n oskrbo živali vseh vrst
izdelovalnim    kemičnih    potrebščin in špecijslitet
Dunaj,
XIII, Auhofstrasse 66;T.
Vsaka žena svoja lastna šivilja.
Umetnost, naučiti se v 5 minutah rezati (zu-8chneiden). Še nikdar ni bilo za žene in dekleta nekaj zanimivejšega, kakor zistem rezanja »Matador". Po njim ee v komaj 5 minutah rezanje danskih in otroških garderob nauči. — Čez 150.000 komadov že prodanih. Neobhodno potrebno v vsaki domačiji. Cena   kompletno  K   320.   Poštnina   posebej
35 vin.
Razpošilja:
Bertha Hartig, Gablonz a. Xeisse.
1J06
Najceneje se proda v Wclican ležeče, malo rabljeno 107 1 Universal-pumpa na krila št. 6, železno ohišje s ko" lesjem iz mesinga in kroglastem ventilom. — 1 pumpa na krila št. 6 obe s sesalno korbo in vsem. kar spada zraven. Delo 100 litrov v minuti. — 1 sveder za glo-bočine 77 m. — 1 ventilator s kolesom in jermeni, ter razno drugo jamsko orodje. — Kupne ponudbe pod ,,L 972" na anončno ekspedicijo Jos. A. Kiemeich, Gradec.
Prave
61
komisne čevlje
ki ao mi zaradi prevelike  zalogp. in
slabe  kupčije   saostal?,   razpošiljam
po lastni ceni od
kron 8'— za par.
čevlji so primerni za najleije štrapace; zlasti za gorske pokrajine jako priporočljive, iz najboljšega najmočnejlega surovega usnja, močno Zebljane, z železom obkovane in usnjatim jermenom. Garantiram pri vsakem paru za trpežnost, trajnost in najboljšo kakovost. Pri naročilih zadostuje mera v contimelrih ali število, Pošilja po povzetju
J. Schiiller, Dunaj III., Krieglerg. 6|72.
73
Krasna garnitura za gospode le K 2*601!
Kdor se hoče prepričati o ce-nosti moje firme, naroči naj takoj 1 par manšetnih gumb, pristno 14 kar. zlato-dublč, 1 goldin-prstan, 1 elegantna du-ble-verižica, 1 par uhanov z im. briljanti. Poleg tega dobi vsak naročitelj glasom prospekta 1 ekatra-ploščo zlnto-duble-nro popolnoma zastonj. Ako ne konvenita, denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju od K 2 60 in poštnina   70   vinarjev   po   eksportu   biserov
H. Weisz, Nagysallo št. 18, kom. Bars, Ogrsko.
Prevara
ali
sugestija
Vinica
*  do !  se   za rljivi in i   pismi
I nji S i. nliei t po č
"Mesa
boljše
Ponuja se občinstvu že leta sem ustne vode, k16 ,n,s ■ ,     t               e     .                                                             m  učr
jako lepo parfumirane.                                                    .,lnimi
Občinstvo jih rabi in j h   označi  kot   iako dfarsken
ker so   dobro-okusne,   brez   da bi  o lem premižlje'''' °"
je-li imajo tudi katerokoli   medicinsko vrednost.
bi o tem premišljevalo, ne polagalo   bi glavno vrel
le na okus, marveč  bi vprašalo   tudi   po  desinlikiivsa d
snoveh. — Tudi   ni vse eno, ali  ustna   voda  nepr°>   kl
duh zakrije, ali pa ako ga resnično odpravi B^™1'()
in vplivajoča ustna voda naj ne parfumira samo, te:_____
naj tudi  vse  snovi   vretja  ter nalezljivoiti ui     ty
neprijetni duh odpravi ter vkljub temu osveii
vPl,va-                                             i£\
Po teh   temeljnih  stavkih   napravljm  je Pfd mak
minz-Lyaoform.                                                            Ho "
_. ~                _         .                                            zmožn
Ffefterminz-LyBoform presega po znansh%a, te preiskavah tudi doslej kot najboljše priznane ustne tbe   s šestkratno na vplivu.  Obledi zobe!   Ker se n* 65 en   kozarec   ustne  vode  samo   10 kapljic   Pfcffen Lf soforma,   izda ena brizgalna  steklenica skozi celf-mesece I Kolosalno ceno in izdatno.
1 originalna brzgalna steklenica Pftflerminz L foima stane K 1-60 v vseh apotekah in drožerijal
Zanimivo knjigo „Kaj je higijena?'' pol Vam zastonj in franko. A. C. Hubmann, rele •Lysoform-tvornic«, Dunaj, XX, Petraschgas;e 4.
©©©©©©©©©!
Prosim ne pregledati!
Jako redki priložnosti •   nakup!
Povodom smrti mojega moža sem pris Ijena, zalogo vseh mogočih vrst blaga globoko pod ceni škov prodati in oferiram, dokler traja zaloga :          __
240 kosov prima. Rumburške tkanine 1 kos 23 m. K 125 ko:,ov najboljših platnenih rjuh, 150 cm. š r., 1
14 m. K 17 125 kosov belih damastov za pos;eljneprcvleoke 120
šir.,  1 kos 18 m. K 19                      Vsli
175 kosov prima kanafas za posteljne prevlečke, 120:    s
šir., 1 kos 18 m. K 1450 480 tucat.   platnenih   damast-obr salnikov,  1 tucat*. Velika izbira v kavinih gjrniturah z a jour v vseh       . vah od K 4-40 nap-. Jedilne garniture, btle, čisto plitno od K 6 napP™-Žepni robci za gospoJe in d^me, 1 tuc. od K 2601 lir« 30 do 35  metrov   sortiranih   restev,   najprimerneje njs
damske   cb'eke,   bluz--,  srajce   itd. K  1350.   Vsak Na< nojmanje 3 m. dolg. Ako bi blago ne konveniralo, sem pripnvljcn vzeti nazaj in vrni m denar ; pa sem prepričana, da K vsakdo zadovoljen. — Razpošiljatev po povzttji
Marie Bekera, vdovE
Nachod, tkalnica, C3Ško. P. n. trgovcem in krešnjarjem posebne cene.

12.000 llanelnih o
rešenih   pri  nekem   požaru, nepoškodovanih,   samo  z vodnimi madeži
Tigerska odeje svetovnoznane      pro
neuničljive,  ca.   HO   cm   dolge per   kos  K   160.  Fricna riji aelie odeje štotsko kaiirane, U barvaste ca 180 cm do' kos K 2 60. Pošlje po povzetju, pri najmanje 6 kosov franko
—ra—   Fraiu Pazourek, Koniginhoi a. E.
Penzijonisjo
začetk. 30 let, zdrav, z nekoliko prihranka, pozneje jbo šiino, želi v svrho ustanovitve  gostilne ali trgovin(,pls
lidno, domače   vzgojeno   gospodično zncRaj premoja j
kmalu poročiti, ah pa v taki  trgovini, čeprav ni d  m
se priženiti.  Resna  pisma prosi se pod   ,.GI0ckaufj|gO
poste restante, Ormož.                 , di
>0
Prilog« k »Štajercu" it 2 z dne 22. januarja. 1914.
—   T  —
,■..■"■ ■.-:*%.  ■. -  -■■■                          , ■
ki se vrši dne 26. februarja 1914 ob 3. uri popoldne.
Dnevni red:
1.   Dovoljenje zadnjega zapisnika.   •
2.   Prečitanje revizijskega poročila.
3.  Prečitanje računskega zaključka za leto 1913.
4.   Razdelitev čistega dobička.
5.   Nadomestne volitve v predstojništvo.
6.   Nadomestne volitve v nadzorništvo. T. Raznoterosti.
Hranilno in posojilno društvo (Spar- und Vorschufi-Verein) Sv. Duh-Loče, vp. z. z n. z., dne 5. februarja 1914.
HEINRICH
LANZ
MANNHEIM
LANZEV ventilni lokomobil za vroči sopar z   naravnost   pripetim   dinamom.
Podružnica:  DUHAJ YIII, Laudongasse 9.
LOKOMOBILI
z ventilnim  paroYOdom   ..System  Lentz"
najbolj   sposobni   obratni   stroj  za  vroči  sopar.
::   Prosta postrežba.   ::                           NajvarSnejSo ravnanje.
Izpolni do 10OO PS.
Letno   Izdelovanje   4rez 2000   lokomobilov.
::      Inženerski 6bi8k in jonudbe zastonj.      ::
Nečistosti kože •■■
kakor mezoli, mitenser. ma-tni svit, tr»ana   ¥*I».*-»crfc1 in trda koža odpravi    * *E1V»»V»*
ki vsebuj« najbolj zdravila« snovi teera izolirana in proste od dišečih, barvastih, ter lepljivih snovi, ter je  po  preiskavah   graske
dermatologične kliniko vplivnejši, kakor oficinelne vrste teera. Raba se zgodi najbolje v obliki tekočega 1'inosol-inila (v steklenicah po K 1*— in K 260 dolgo trajajoča zaloga). dor  raki vsled navade trda mila, naj vzame Pinosol-boraksovo ilo (80 vinarjev) ali Pinosol-žvepleno-mlečno-milo   (90 vinarjev). roti boleznim kože in izpuhom priporočajo zdravniki trdo 10% no Pinoscl-milo in Pinosol-žvepleno milo (!0 vinarjev).   Več pove
milu dodani prospekt. Za umivanje glave proti izpadanji las,  snpai itd. služi tekoče "inosol-lasno milo v steklenicah po K 1 — in K 250 (dolgotrajna zaloga). V lekarnah, drožerijah in parfnmerijah.              1217
Pinosol-tvornice G. Hell & Comp., Troppau Dunaj, I., Helferstorferstra8se 11.
Vozne plachte in konjske odeje
prodajata t vsaki velikosti in kakovosti po orig. fabrični ceni
Slawitsch In Heller v Ptuju.
Najcenejše in najbolj vplivajoče odvajalno sredstvo
PHILIPP NEUSTEIN
krogljice.
posladkorjene odvajate
(Xeustinove Eiizabetne krogl|ice) Imajo prednost v fsakera oziru pred vsemi ednakimi preparati in so prost' od vseh škodljivih tvarin ter se jih rabi z največjim uspehu pri boleznih organov spodnjega trupla, one so lahko odvajalne, čistijo kri, nobeno zdravilno sredstvo, ni ugodiejše in pri temu povsem neškodljivo, da premaga
/'iniran P n z n^'m 6otov' vir največih bolezni. Za-tiilJHl itII C -adi posladkorjene oblike jih jemljejo celo otroci radi. 1 škilja, vsebuje 15 krogljic, stane 3» vinarjev; 1 zavoj, vsouje 8 škatelj, torej 120 krogljic, stane le K 2 —, jri naprej-vpošiljatvi K 2'45 franko.
Svarilo 1 Pred ponaredbami se nujno svari! Za-htaa naj bo ..Philipp Ncustoin'ove odvojalne krpljice." Samo pristne, ako ima vsaka škat-ijain navodilo našo postavno protokolirano vastveno znamko v črno-rdečem tisku „Sv. Lepold" in podpis, Philipp Nenstein, apoteka." Nže trgovsko-sodnijske embalaže morajd biti z našo firmo beležene.
mm
HM:
Philipp Neustein apoteka
„sveti Leopdld" Dsnaj, 1. Plankengasse 6, ter v vseh apotekah. 1120
Franz Possek
načelnik.
Najboljša
5 kg zavoj v lepi vreči iz posodinega sukna za K 4-— franko povsod poleg 2 vrednih daril
zastonj
dobite od staro-renomi-rane tvrdke Josef Stumpf, tovarnaržene kave Slotov n. L., Če-
schy. Tisočero priznanj.
Poizkušnji in prospekti
zastonj in franko.
Prosimo le direktno pri zgorajšni  firmi naročiti, ker je glasom ob. postave agentom pri kazni prepovedano, prodajati v g zasebnih hišah rleno kavo.
1121
najdeta dobro složbo pri gospodo
Leopold Slawitsch, trgovec
v Ptuju.
31
Maribor
ravno ob novem državnem mostu
kupuje po najboljših cenah:
fižol, ajdo, koruzo, rž, oves, pšenico, ki se tudi za moko 629        izmenja.        m wi
= Kupite tam pa tudi: =
Sladkor, kayo, moko, riž, sol, špeh, olje, čaj, rum, slivovko, rozine, weinberle, pecivo in sveče za božično drevesce, vse v dobri, čisti in jako ceni kakovosti
1 zavoj najboljšega kvasa 50 vinarjev.
BOLINDER
-£■ motorji za surovo olje -f
primerni   z*  vtlk  obrat  !a   krt]  u   postavljanj
ednostavni, ceni, ekonomični, stoječi  in ležeči, stabilni in vozni.
Mr   -    Bolindur             »»
družba  za   zgradbo   strojev Dunaj, IX., Porzellangasse 18.
Hitra dob.vi. unos«! plstilliil pagojl. Mlbollie reference.
Trgoriii 1 iroije«, c. k. »»loga raodiika  •**"
LECHNER u. JUNGL,  GRADEC,  Sporgasse 1
priporoča po fabričnih cenah kot najboljšo orožje za hranitev autom. z>pne pistole, precizno pristreljene t uitemih „Brow-ninf *, ■8teyer*. ..Mauser" in nBayard*. RoTolvri t najbogatejši izbiri te od K o'oO naprej. Flobert-puske in karabinerji, dvocevne Lancaater-lOTike-puike od 36 K naprej. Patrons, ovitke patronov itd. Cenik zastonj in franko,                54
V uradno pharmakopaejni  —  zaznamek laškega kraljestva sprejeto.
SYRUP PAGLIANO    kvarilo:
prof. ERHESTA PAGLIANO w HEAPOLI
Calata San Marko 4. Ali tekoč, ali prahast, ali v stisjenih krogljicah. Najboljšo zdravilo za snazenje krvi in za osvežbo. Najboljše za zdravilo v spomladi in v jeseni. Nagrajen: lekarnicna izstava 1891. — Laika hgijenična izstava 1900 z veliko zlato Medalj*. — Mednarodna Izstava v Milanu 1906. — Mednarodna izstava Buenoa-Airea 1910 t velikim častnim diplomom tlate medalje, — Mednarodna hygijeniCna izstava v Rimu 1912 veliki častil dtpltu Se dobi v vseh boljših lekarnlh.
Da nihče ne bode zapeljan od mnogih posnemanjih, kateri zdravju Škodujejo, prosimo zahtevajte zmiraj samo nato znamko: SYRUP PAGLIANO prof. Ernegta Pagllano V Neapoli   in  ne   drugo.
Pri na« ae izve,  kako se z naiim syrapsm zdravi in vi«
drugu   natančneje.                   ^gn^g^g^^j^a^^-^^^^^
Slovstvo in pisaratvo v vseh jezikih. Hali   »yeeialitete   ae  prodajo  po celi avstrijski drtavi pri vseb nalik zalotiti brez uvoznine
Hranilnica (Sparkassa)
vlad. državnega mesta Ptuj
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnic--nem uradu.
Mestni denarni zavod.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi nrami radovoljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem :   vstreže.                   :
if) OMenje j$
$> z avst. ogersko $
&  banko. &
al ■
m Ravnateljstvo, m
Ustanovljena leta
Gir»-konto  pri
podružnici avst.
oge:ske banke
v Gradcu.
Ursdne ure
za p>slovanje s
strarkami    ob
dela'nikih od
8-12 ure.
$ m
Ako hočete svojega moža,
brata, sina, svojo Ženo, sestro aH hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bodemo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo
Že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili.
Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da Špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; :n vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Rcsiczabanya piše:
Velcštovani gospod, Kopenhagen, Dansko!
Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil.
Jaz sam sem vpliv »Kina" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kinc-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošHite mi takoj. Rckomandiral bodem Še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju.
S spoštovanjem                     Urrein Franc.
Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagen.
Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko.
Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z  10 vinarji.
£
Ženitna ponudba*
Defmitivno    nastavljen   uradnik,   samskega  stanu  v 32j
letni starosti, želi znanja   v   svrho   žeoitve   z simpatično|
ospodično ali vdovo brej otrok,   staro   20 do 30  let;
mirnega značaja in z večjim premoženjem ali posestvom,
Samo resne  ponudbe   s  sliko,  kalera   se   vrne, do 15,
ftbruarja t. 1. pod šifro
„Bodo6nost" poštno ležeče Ljubljana.
Tajnost zajamčena                                       35|
Pr
itajski »bosti - Tel illju, 80 vi ht, ud rani b ašek vrstni •iiljate
)ž(
DOBI
PtO
irhan
itno, di
.   J.
di  raz j.
ilnih l'
fran
r
Za
logarja
se    sprejme  mladi   mož,   ne   pod   24.   letom,"___ odsluženi    vojak in   absolvent   kmetijske  šole
oziroma dober vrtnar. Prošnje na graščinsko oskrbništvo Jurklošter pri Laškem-    V trgu, (Štajersko.)                     «
\
b naš nnogc lijo ' azne a otn -^^^^^^^^^^^^^^^^—                                   iko te
zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s sano dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kanolečii kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotoiih oblak za moške, ženske in otroke,na.DJ.š' klobuke, čevlje, sploh obutalo, strlkane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, n»"J
grobne venoe In trakove, seno besedo vse-      ■■                                  —
veliko trgovino Joham Koss, Celje m
994792
ari Kasper
rfoviM ■ ntfaniaa blagom In »loga smodnika
pripor««* svojo bogato »logo                        867
špecerijskega blaga,
ukovih pelen za kurjavo, nadalje smodnika ia lov in razstrelile, cindžnore, dinamit ter iredmete municije za lov kakor patrone, kap-leljne, irot itd., nadalje glavno svojo zalogo umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde s. Tomaževo moke, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih eenah.
tročji vozički
za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte y velikem izbira se do-biya y veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). 224
i Priporočljiva domača sredstva*
Kitajski železni Malaga, kapljice za olcrepčanje krvi proti llabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, s teki. 1-20 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za {iht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. Hrani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Raz-poiiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem.
Oženjeni kravji hlapec
a posestvo pri Ptuju.   katerega žena zna mol-1                žiti, se takoj sprejme.                  czs
Vpraša se                          ,2S3
Ptuju, Herrengasse 25, I. nadstropje.
IVSjr* Poljubite zahtevati vzorec !
arhanti, flaneti, modno sukno, opreme
10, damasti, kanafas itd. vse novosti, ki jih   franko razpošilja najbolje poznana razpošiljalna bisa                   1219
. J. Haviiček & brat, Podebrad (Češko).
Nidi razpošiljamo 1 zavoj 40 m restov od zimskih in poletnih Kalnih štofor sorliranih po Sirokosti 1 do 8 m za samo 18 kron franko po povzetju, Priložnostni nakup! K norm ceno!
— 9 -
V času od 2. do 14. marca obdržali bo bodejo na deželni sadorejski in vinogradniški šoli v Maribora sledeči pomladni učni tečaji:
i. Tečaj za vinorejo in sadjerejo, za lastnike vinogradov in sadonosnikov ter drnge prijatelje teh panog kmetijstva.
2.- Tečaj za viničarje. V prvem se bode najvažnejše iz omenjenih panog, sedanjema stanja stvari primerno v teoriji in praksi podu-čevalo. Zadnjega namen pa je zlasti praktična izobrazba viničarjev v sadje- in vinoreji. Število udeležencev je v vinorejskem in sadjarskem tečaju določeno vštevši od c. k. deželnega šolskega sveta poslane učitelje, na 40, v viničarskem tečaju na 20.
Udeleženci viničarskega tečaja zamorejo v razmerju danih sredstev dobiti podpore. Da jih dosežejo, morajo izrecno navesti in to po občinskem predstojnika potrditi postiti:
1.   Da so sami revni posestniki,
2.  na očetovi posesti delujoči sinovi takih ali
3.   viničarji takih posestnikov.
To potrdilo dodati je že naznanilu k tečaju in je obenem navesti starost.
Prosilci, ki se ne potegujejo za podporo, naj to v naznanilnem   pisma   posebno omenijo.
Teoretični podak se prične dne 2. marca ob 9. uri dopoldne; udeleženci viničarskega tečaja se morajo istega dne ob 8 uri tukaj snideti.
Udeleženci obeh tečajev morajo trsne škarje in nože za cepljenje seboj prinesti.
Naznanila vposlati je do 20. februarja podpisanemu mestu.
Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru.                             72
Ljudska kopelj mestnega
m
kopališča v Ptuju.
^■ure
as za kopanjei ob delavnikih od 12 ure do 2. ure popoldne (blagajna je od
H12. do  1. ure  zaprta); ob nedeljah  in V praznikih od 11. do 12.   ure  dopoldne.
^||U '   kopelj   z   vročim   zrakom, paro ali ^SB „Brauseb«d" z rjuho K —• 70
Eden milijon konjskih hodej
a K 2-90.
Bile so pripravljene da se prodajo na Balkanu, so pa tukaj ostale zavoljo vojske. Narejene so iz prave Brnske-Himalaja-volnc, so zato tople in neizogibno potrebne za zimo, dolge so cirka 200 cm in 140 cm. široke, barva je ali siva, ali žolta, ali rujava z lepimi barvanimi robi, samo zelo kratki Čas se prodajo po polovici tovarne cene, proda se ena odeja po K 290. Zimske koajske  odeje   so  vredne   dvakrat ta denar, in se dobijo samo
tako dolgo po tej ceni, kakor,dolgo seže naša zaloga. 1 zimska konjska Qd>ja    .     . .     .......samo K   2-90
5  zimske konjake «dt>je ...  -.........i»o K   8 25
6  Eimnkili konjskih odejev...........mho K 16 —
Samo edina prodaja po "povzetju pri                    57
M. Swoboda, Dunaj III. 2., HieBgasse 13-114.
Cene) dobre srebrne ure!
Zlasti primerne kot priložnostna darila za delte!
£     Ty    O.vi f\        Št. 4129 prava srebrni remoatoor-
v'      AJai     Cv     iSs^ssv         ura,   od   c.  k. oblasti  ptincirarm.
z emajlsko cifeinico, sekundnim kazalcem, natanko regulirana, ohišje se dobro zapre K 840. Št. 41S0. Ista s Sarnirjem v boljši izpeljavi K 8-50. St 4.131 z dvojnim manteljnom 1250. Št. 4101 z anker-k. sistem Roskoof, odprta «^sb          K 18-80. St 4005 z orig. „Adler
/V^B^a    Roskoiif"     kolesjem     K     11-50.
vOsJ^Pjm šl- 4181- Prsv* »re]irni ank01'-
""".'.TJ/ \ ^B remontoar-ara z dvojnim mamrl,-gf H|W)bvJ n"m ^ srebrni mantelji), eniajlua cifernica, Ia kolesje s 15 rubin kameoji,sekundni kazalec,natanko regulirana K 16*60. Vse ure so natanko regulirane in repasirane. Za vsako ar« se da sire;« reel no .'iletnu pismeno --nrani-iji. Posije po povzetju prva labrika ar
KOMRAD. t. in kr. dvorni liferant. BRUX št. 5323 (CEško.)
Glavni cenik s -4O0G podobami   na zahtevo zastonj in franko.
se dobi                                7
rezano blago, perilo in obleke
pri Adolfu VVesiak, Maribor,
Polna krasna pr$a
dobite pri rabi                        106
med dr. A. Rix kreme za prša.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost
hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza
K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—.
K-ffsmetisciies Dr. A. Rix Laboratoriom Dunaj Oia.se 17|K.
Razpošiljatev strogo diskretna.
Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ..Marija
pomagaj'- in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlaten>
jelenu", v dišavi A. Kauč, in „Adria-Drogerie."
Nabirajte naše listke za dobitek
Estermann
Frauenreeht- prašek
za

v originalnih za/ojih po 10, 20 in 35 vinarjev.
pre   perilo v polovici časa kot doslej,
pere perilo ceneje kot doslej.
pere perilo bolj belo kot doslej,
pere brez krtač — brez ribanja, brez iajfanja,
napravi perilo trpežnejSo kot doslej.
Zahtevajte pa izrecno:                                          1218
Estermann Frauenrecht-prašek za milo št. 1414.
Edini fabrikaiti: Estermann A-G. Linz-Dr nau.
J
Naše otroke
v zdrave, srečne ljudi
vzgojiti
je naša najlepša življenska naloga; ali otroci bo nnogokrat slabotni, revni na krvi in si pridobijo veled nepazljivosti, prepiha, prehlajenja razne bolečine in trpljenja. Naj se ne zanemarja otroke, ako so nahodoi, hripavi, zaslmjeni, ako tožijo o bolečini v vratn, bodenju v strani, bolečinah v prsih; sknša naj se raje tudi naj-jmanjše bolesti odpraviti, predno postane iz njih iiaj hudega.                                 t
Opozarjali ji tnkaj na izkušeno, dobro domače sredstvo, kakor je to že mnogo let znani Fellerjev flaid ž zn. „El8aflnid.a Tudi neverni Tomaž napravi poizkus, ako čuje tako prepričevalne besede, ;akor jih čitamo v nekem pismu baronice Geranb v kopelji Buzias pri Temes-varju. To se dasi: „Ze dolgo sem hotela pisati in v časopisih naj bi bilo objavljeno, kako izvrstno vpliva Fellerjev EIsafluid. Imela sem toliko trpljenja, giht in slabost oči, utrujenost in glavobol, slatost in bolečine v hrbtu, in odkar rabim Fellerjff EIsafluid, sem popolnoma zdrava." Mislimo, da li bili tudi naši čitatelji po enem poizkusu   hviležni.   Ceno   je   sredstvo   končno
tudi; saj    košta poizkusni   tucat   samo   5 kron franko.
Eaa mnogih, važnih nalog matere je, na to paziti, da je odvajanje pri otrocih redno. Najhujše posledice nastopijo lahko pri zamašenju. Ali le ne drastičnih sredstev! Kot milo, odvajalno in obenem prebavo urejevalno sredstvo, ki vedno vpliva, smo preiskusili Fellerjeve Rhabar-ber-pilule z zn. »Elsapillea." 6 škatljic franko 4 krone Oba preparata se dobi pristna pri E. V. Feller v Stabici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). _________-------------g-
63
Kakor gnojenje
taka žetev!
Tomaževa moka
Sten,
Marke
priznano is ceno tosforno-ft!
za spomladna setve. Sigurni uspehi         Visoki pridelki!
Tomaževa moka „Zveidina znamka" se t pranti-rano čistem, polnovrednem blagu v plombiranih vrečah z varstveno znamko in opombo vsebine oddaja. Se dobi v vseh prodajalnah, označenih s plakati z zvezdino znamko ali pa pri               100
Thomasphosphatfabriken
Z z. o. z.
Berlin VV. 35.
Stan <e prrd Manjvrednim blagum.
Melchior, t-Tarnl puik- -Bww,,,k
Jok.   ^..**a
"* J (Koroško) oddaja prvorazr.
moderne   lovske   piake iz prve roke.   Reparative,   nova   kopita,
zlasti nove cevi vseh jekleaih mark z strelno garancijo najceneje.
Nošene piike se izmenja proti novim po dogovoru. Ilsitr. ceniki
fraiko.                                            76
z 2—3 ljudmi se takoj pri dobri plači sprejme pli    graščinskem   oskrbništvu ,Willkommhof',
pošta sv. Marjeta n. Pesnici pri Mariboru.   109
ki gre   dobro,   v St.  Vida   pri   Ptuju, da se t najem. Natančna pojasnila daje IgitaC KrainZ
v Št. Uidu pri Ptuju.              ios
centralna trgovina s semeni Praga   „zur   goldenen  Gans"
Kdor vpošlje najmanje 40 naslovov posestnikov, učiteljev in lastnikov vrtov z natančno označbo njih ttanovulnega kraja in zadnje pošte, dobi franko zanesljivo vremtnsko kazalo zastonj.
Izvoz celKeoa semenskega žifia po celem svetu.
bolani živci
Ali ste bolani ? ? ■
Kjer natura ne pomaga, je medicina brezuspešna!
Imam važno poročilo za vsacega, ki je svoje zdravje zanemarjal I — Nenaravni način življenja v našem časa vodi nepreprečljivo pri 100 ljudeh do razrušenja zdravja, do težkih bolezni, prehitri starosti ia do prerane smrti.
In vendar je možnost za vzdržanje zdravja vsakomur, tudi za Vas! Jaz Vam zamorem pot pokazati, ki Vam daje možnost, veseliti se najbolje svojega življenja. Zdrav človek je tisočkrat bolj za zavidati, nego bogat. Denar je le vrednost tistega, kar se zamore  z njim kopiti.
Nekateri upajo, s telesnimi vajami z ali brez aparatov, drugi z elektriko ali vodno zdravljenje, največi pa z raznoterimi pilulami in kapljicami svoje zdravje zopet dobiti. Proti nervoznosti, splošni slabosti telesa, pomanjkanja krvi, prebavnim težavam, pomanjkanja teka in dragim boleznim se vsak dan za mnogo tisoč kroa zdravil kupuje — umetna, nenaravna, mnogokrat nevarna sredstva.
Zdravje je resnično in edino bogastvo!
Le ena resnična, naravna in sigurna pot za vzdržanje zdravja obstoji — samopomoč trupla z izboljšanjem živcev in krvne cirkulacije potom Kola-Dulta — in ta pot je prijetna ter nenevarna! Ona vzdržuje truplu mladostno svežost in moč, napravi a zmožnega za delo in za vživanje in prorokuje visoko ter srečno starost.
V Vaši moči leži, pridobiti si mero zdravja in moči, s katero postane življenje šele vredno, da se živi. Ne nudim Vam nobene medicine, nobenega čaja, nobenih aparatov ali kako drugo mazačarsko stvar, temveč pokažem Vam ravno tako ednostavno kakor vplivno pot, ubraniti se bolezni vseh vrst.
Pišite mi še danes, in pošljem Vam takoj mojo zdravilno knjižico in eno poskusno popolnoma zastonj!
Prosimo pa takoj pisati, dokler ni naklada, ki je za zastonjšno razdelitev določena, izčrpana. Dopisnica z natančnim Vašim naslovom zadostuje — na apoteko sv. Duha, Budimpešta, VII, Dobaoy uteza 12, odd. 420.
tna 1 splav Kin pa
>jil p< deia.
ic=
pri
(T01
etoa
ju pr.
o gne
Zc ležijo
N. tudi
padop
Se
di d
star
se t
ga zd
je po
hati.
D
:or s
brega
so ]
njaje
po<
ila.
N i rac ljša : ječn ožin
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz)
V Ptuju zraven klalnioe   ia   plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
Vsakomur se lw         itd., ter po zahtevi
takoj razžaga. Vsakdo pa »me tudi sam
oblati, vrtati, spahati i. t. d.
Pridni oženjeni
lovski paznik
sprejme se pri graščini Turniše. Prosilci, ki so že bili v taki službi, naj pošljejo svoje oferte graščini Turniše, pošta Ptuj.                             27
Namesto K 12*— samo K 5*-
15.000 parov čevelj  na  žnort
glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in nočnim, žcblanim podplatom, ki so bili določen' za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zabgo moram v kratkem oddati in prodam vsled t;ga par pod proizvajalno ceno za samo K 6-—. — Se dobijo za gospode in dame in v vsaki velikorti. —
Posije po povzetja
Eksporina ia Jerfekt", Dunaj, VI
- vseh zistemov, od najednostavnejše družinske mažine do čevljarske mašine
" s Prijetna plačevanje Da ob* (r"
Na vse  mašine   5  let' na
garancije. Vsa popravila^
in nadomestna dela naj-0i di
ceneje pri        troji
piča.
nt'se'
lin 'me
•                          pa
zastopnik Gritzner jairibemii šivalnih strojev in ateij<
Pucho.ih   kulesov
rsleb
tlnčav , J„odni
U.K. čaji
livi       ■•       | Zahtevajte v vseh trgo-lllff lllffl I vinah, gostitnčh, kavarnah,
i 09      C    »»SV SH-UlflgJUlIlIVa užigalice. V velikem
se jih  naroči naravnost pri „Lanlerbank",
Dunaj I., drugače  pa pri glavni  zaligi  BRATA
SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah.
London
svefovnoslavni!
Glavna zaloga pri
Vinz. Lepascha, Ptuj
>alca sede r d ra idre lijftvt O iz| inico ra n 20 teref sled m p 119*og Del.
pO 3
'i
51
70
09
454
42
67
45
— 11 —
Viničar (vencelir)
i do 5 delavskih moči, Je se za viniearijo. Samo ■rljivi in trezni nek se opi-lu pismeno ili ustmeno Dri miji Šnllako, Varazdin, ■ga ulica 21. Plača in de-|tal po dozovoru.           111
Mesarski učenec
i boljše  h še,  zmoten nem-
Kjjne in slovenščine,   se na 3
'      {no   učno dobo   pod   jako
rednimi  pogoji  sprejme pri
rjotearskomu    mojstru    Alois
Ijgjckl, Ptuj, Hauptplatz.    119
re'd3        Deklo          ii2
kuje* vsa domača dela, najraje I ki je le služila, se jme pti J. Jeglitseh v en (Kruicbafrld)      112
Natakarica   115
'uetna, zvesta in poštena, Bera bode samostojno vo-feflia malo gostilno, in gospo-[rilo za tr. osebe. Zahteva i zmožnost nemškega in slov. stvf ik», ter kavcija 2u0 K. Po-e v dbe se naj pošljejo pod raD t. 65 go>tilna'' na uprav-nistvo »Štajerca.'
Trgovski učenec no
priden in poSten, kateri tudi nemško zna, se sprejme v trgovini A. Preaz  v Rogatca.
*********
100.000 ur
Vsled balkan-skevojnesem
prisiljen, 100.000 k. itnit. srebrnih ur z dvojnim mante-ljem, katerih izvrstno anker-rero.-kolesje teče na rubinskih kam-njih (s 3 mantelji) in ki so bile narejene za Turčijo, za
1  kos po smešni ceni K S'—,
2    k. za K 5 70, 6 k. za K 13-60, 10 k. za K 25 — oddati. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, da si te izborne ure, ki se jih v resnici napol zastonj prodaja, nabavi. Naročite takoj, ker bode zaloga v  najkrajšem  času   izčrpana.
3  leta garancije. — Pošlje po
povzetju            117
centrala ur A. GELB
T Krakovi, F. 33.
Ujpnii lr»va znamka , 0'oria" je najbolj U£MIm na t a zdrava, najboljša in najcenejša kava. 5 kg stane le K *•— franko povzetje v lepi, rročni vrečici iz posodinega blaga. Mnogo vrednih daril T. W. Jeschke, fabrika riene kave, Kokos št. 85, Češko. Tisočero priznanj in 100.000 krat preskušano. Pri 6 zavojih tudi 1 flanclno odejo ali 2 ženski krili ali 2 bluzi zastonj. Seznamet daril zastonj in fr*nko. Napravite ptskusl               88
I
.  K
1
20
20
.t y
h h
Davek na špirit!!
Vsled kolosalnega zvišanja davka na špirit, ki je stopila že 1. februarja v veljavo, je nujno potrebno, da se vse spirituoze sam izdiluje.
Oni reflektanti, ki si hočejo to izdelovanje po praktični rtutodi urediti in s tem mnogo prihraniti naj se takoj pod šifro „Grosse Erspar J^:' nisse 4351" na anončno ekspedcijo M. Danes Nachf. A.G.,    Dunaj  I/l.,  Wollztile  9,   oglas*jo.
apr
O n
a k
• na a b tj«
ra
x
rte
mali
■a
a-
ff*   Izkušeni   strokovpjak  se  od   dotične fabiike brez troškov daje na razpolago.               29
Naznanilo
Podpisani  si   daje  čast,   velečastitemu   občinstvu tem potom »judanejše poročati, da je
."
UJJUIUIIU     ,i
Maribor, Hauptplatz 3, nasproti mestni hiši
s 1, januarjem 1914 nakupil, modernemu duhu časa primerno uredil in zalogo popolnoma ponovil. — Podpisani prosi, da naj se obrne njegovi konces. medioinalni droze-riji „k črnemu orlu" doslej izkazano zaupanje tudi novemu podjetju blagovoli po delti.
Hag. pharm. Karl Wolf
apotekar,              63
Te'efon št. 103.
iOO ooooooooooooooooo
Kupiti se želi :
113
Pred rabo
Po rabi
118
Tako čudežno spremembo napravi
ItoSn-lluhz
najboljša hrana za možgane in živce v naturi.
Razpoloženje, mišljenje, nastopanje, sploh vsako gibanje trapla so odvisni od možgan. Utrujenost, žalostnoat, opehanost, slabost živcev in splošna slabost trupla so znaki primanjkujoče življrn?ke moči. Ako se hočete vedno zdrave čutiti, z jasno glavo in krepkim spcnvnom, i.ko hočete delo in štrapace kakor zabavo občutiti, potem vzemite Kola-tablete (Kola-Daltz) To je naravna hrana za živce in možgane, ki obenem kri izmlajša in izboljša in s tem moči daruje vsakemu organu trapla. Kola tablete (Kola-Dnltz)
prinaša življensk.o veselje   in moči za delo
ter čut mladosti 8 svojo pogumnostjo, ki zajamči uspeh in arečo. Jemajte Kola tablete (Kola-Daltz) nt-kij časa vsak dan, okrepčale bodejo Vaše živce, vsaki slabost bode izginila in ped njegovim vplivom postali bodete z močjo napolnjeni. Kola priporočajo zdravniške antoritete celega sveta in se rabi v bolnicah ter živčuih sauatorijih.
Zahtevajte KOLLA-TABLETE (Kola-Dultz) zastonj.
Zdaj Vam nndim priliko, okrepčati Vaše živce, pišite mi dopisuico z Vašim natančnim naslovom, .in jaz Vam pošljem takoj gratis in franko eno množino Kola-tablet (Kola Daltz), dovolj veliko, da Vam dobro dene in da Vas opravi v položaj, vpoštevati njegovo čudežno moč.
Ako Vam dopade, zamorete  več naročiti. Pišite pa takoj,   predao  pozabite.
Razpoš.   apoteka   SV.   Duha,   Budapest VI., odd. 420.
Napol zastonj!
Pri mojem izdelovanju nastanejo vsak dan   velike množine
restov, in da se temu nakopičenju odpomorc, sem prisiljen,
da                                          21
pod vsako ceno prodam.
Odda se:
40-45 metrov restor la IS kron. Resti ob.tojijo iz: Raznega blaga za obleke v modernih barvah. Posteljni cajg Ia kval., pisano, rdeče lila ali plavo, Belega platna za po-teljno in telesno perilo. Oksferda za moške srajce, kako 'ost za štrapac. Barbeata in Umrla za obleke, bluee in srajce. Plavega di-uka za predpasnike in obleke. Resti so za prati in brez madeža;  dolgi so   4—12  metrov ia se da torej vsak rest najbolje  porabiti.    —   Naiman ga oddaja 1 zavoj 40-45   metro»   po postnem povietju.   Od teh restov se ne posije vzorcev,  a za  kar ne dopade pošljem takoj denar nazaj.
S. Štein, platnena tkalnica,
Nacliod, Čeiko.
Cepljeno irsje in kluči.
Vinogradnikom se naznanja, da je veliko množ no ame-r.kanskih t't na piodaj: Seznam trt Mosler, Burguader b., r., W. riesling, Rhcinriesling. Mu5ka\ Ranfol, Sil-vaner, Kavčina, Muškat Silvaner, Rotgi| fler, Portugieser, BlaufiSakisch, Gutedtl r. b., inlander in Izabela. Te trte so cepljene na podlago Riparia (Rupestris Monti-cola, Riparia Rupestris, Aramon Rupestris, Gčthe Nr. 9, Ber'and enXR'pariaXTeleki, Bvrlandieri, Rupestris, Teleki Nr. 10 a Ključi in korenjakov je tudi veliko množino. Cena po dogovoru. Janez Werbnjak, trs-ničar, Breg pri Ptujn.                       U
200 mark
Gostilna
iostilno z ekonomijo
je ojajbolje leteče v kakem trgu ali ob državni cesti, V mejopisih je omen ti, koliko ora'ov njiv. travnikov in go n°*fca je, koliko pijače se na leto iztoči, kako velik mrt-d* in živi inventar, koliko je takoj plačati in koliko »i lolgov je pre zeti Ponudbe .od šifro ,.Peter Moser" die Verwaltung de? „Ri-alitiiten-Markt', Graz, Hamerlinggasse 6.
JOOCOOOOOOOOOOOOOOOO
Vi ure od Maribora, najboljši prostor ob cesti, dobra kupčija, masivno zidana, z opeko krita hiša, 2 sobi za goste, vel. kuhinja, stanovanje, 2 kleti itd. Kon-ski in svinjski hlev, mlatilnica, pralna kuhinja, zelharija i. t. d., vrt za ze'eniavo in za žlahtno sadje ter stavbeni prostor. Cena 27.000 K. 18.000 ostanejo lahko ležati. Pojasnila direktnim kuncem brez troškov po D:e Verwaltung des „Realitaienmarkt" Graz, Hamerlinggasse 6 (3343).                                            61
Kupiti se želi :
114
kmetsko posestvo
z dobrimi njivami in travniki, ne daleč od železniške postaje, cerkve in šole se kupi. Naznaniti se mora plačilne pogoje, istotako, koliko dolgov je prevzeti. Po-nud>e je po lati pod šifro ...lohaiin Lechner" na Verwaltung des ReaHtaten-Markt", behiirdl. be-fngter RealitJitenverkehr, Graz, Hamerlinggasse 6.
mesečne plače ali pa 50—60% provizije dobi vsakdo, ki prevzame razprodajo mojega znamenitega blaga iz alumininma. Tadi kot postranski zaslužek.     Natančna    pojasnila   zastonj.   Rudolf
Klockner, Erbach, Westerwald.           3:!
Dohodke od 3—10000 K
na leto doseči je z izdelovanjem nekega modernega stavbenega blaga. Le osebe, ki razpolagajo čez 5- 10.000 K, naj se oglasijo. Vprašanja pod ,G. 1135' na Haasenstein & Vogler A.G., Dunaj I.  Dopise se prosi le v nemškem jeziku.
los
Krasna garnitura za gospode samo K 350
obstoji iz enega
14 kar dnble zlate-prstara, ene dnble zlate dvtjne verižice, enega prima užigalnika, ene igle za kravato z bri-Ijant - imit. • kamenjem. Vse skupaj samo K 3 60. 8 letna garancija za trpežnost. Ako se odvzame 6 garnitur, dobi se eno garnitur* zastonj. Razpo&iljatev po povzetju. Poštnina 70 vinarjev. Ako se svoto naprej pošlje, poštnine prosto. Kksport Schivarz, Doasj 27, pustni predal 73.                            91
18
Veliko presenečenje I
1   življenja nikdar nI ta pri-
ložnost I
700 kosov le 3 80 K. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura ?. verižico, gre natanko, za kar se 3 lela gsrantira, ena modema zidana kravata   za  g spcde,
2  k. najfin. žepnih robcev, 1 nelni prstan zj gospode limit, žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinfta, obstoji iz krasnega koljerja iz orient. bi« rov, mod. da me ki k nč s patent-zaklepem, 2. eleg. damska arbanda 1 par nhar.ov s pravim srebrnim kaveljem in simili-briljanti, 1 krasno žt-pno toahtoo zrcalo, 1 usnjata denamica, 1 par gumbov za manSete
3 gradov duble- zlato s pa-tent-zaklepom, 1 veleeleg. album ia razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-predmeti, velika veselost za mlade in stare, 20 ko-respondenčnih predmetov in Se &CO drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je samo ta drnar vredna, stane samo 3 K 80 h.
Poftlje po povzetju aH na-prej-plačilu dunajska cen-tralna razpos. hiša P. Last, Krtkova št. 446. Za kar ne dopade, denar nazaj. Riziko izključen.      58
I Po vojni I
J     presenetljivo      !
700 koso* za sama
3 K 80 h.
Ena krasna pozlač, prec anker-ura z verižico, gre natanko, zskar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 8 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient biserov, mod. damski kine s patentzaklepom, 2 eleg. damska armbanaa, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, Ipar gumbov za mansete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, S j\iz predmeti, velika veselost za mlado in stare, 1 Jako praktični seznamek Ijubav-nih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiSi. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K «0 h. Pošlje po povzetju centralna razpos. hita
1 Jiiiwlrn. Krakov L/9.
HB. Pri naročbi 2 paketov •e doda zastonj 1 prim« angleško britev. Zakar. ne iinnaifo Aanar nazaj.   *
žepna uro, mnopo pri m. marka »Sirena. Le ta ura ima veleprima švic. ko:e-je tn je ni r-zl'ioti «d zlaie uro za 100 K. Za natančno t garat.tirtm 5 let. I k. 4 K 65 2 k. 9 K 40 Nadalje' f. r. Gliria-sn-brno lepno um za 8 K 60. Vsaki uri se d"da zast >nj eleg. pozlačeno veriž co. Bicz rizike. L m»n lava d .voljena ali denar nazij. PuSlje po povzetju S Kiihtne, eksp. ur.lnkon.S-h-'stiang.8t 9-to.
Sprejme se            31
učenec in gsjšič
v pekirijo proti dobri plači in hraii; drug > po dogovoru Felitc« noler, Zagorje ob Savi.
XXXJOOOOCX
Eno
posestvo
»jj oralov zemlje je po n!zki coni <a piolati na Studencih i ri Hari<Hira, L^mpoika ulica H. 116.                                69
Kovaški učenec
se takoj sprejme. Fabrika vozov Fran* Pergler, Maribor, Muhlgasse 44.                      69
Žagar
pomočnikom ali pa 2 Žagarja dobila hitro službo na vodni žagi. Naslov: Mursehltz,
Laski trg. _______24
Hlapec
k   dvema  konjema  pri   lesni
trgovini se kmalo sprejme pri
Mursehltz, Laski trg.     23
Priden kovaški učenec
se takoj sprejme; zadnje   dve
leti dobi obleko. Franc   Ko vse,
kovaški   mojster,   Zreče    pri
Konjičih.                 22
Sprejme se pridna, samostojua
' prodajalka
ki zna nemško   in   slovensko. Franz Skaza, Wollan.
Krepki               49
mizarski učenec
za stavbeno in pohištveno mizarstvo   sprejme   se  na  3 leti s brano in  stanovanjem;
s 4 leti dobi tudi obleko.
Gtorg Schnntt, Herrgottwies-
gasse 158, Ura«.
Viničar
s 4—5   delavskimi   močmi se sprejme s 1.  marcom   za  vinograd v bližini Maribora Vpraša te v Maribora, Kiir it-nerstrasse 8, I. nadstropje. 84
Lepa jabolka.
Mašancker in vse druge vrste kupi K. Kovač, Zagreb, Jela-čieplati.                               44
Vili podobna
hiša
9 let davka prosta, z večimi stanovanji, klet, pralna kuhinja z svinjaki, drevje in vrt, 5 minut od žel. postaje se proda pod ugodnimi pogoji. Primerno za penzionista, sedlarja ali sadnega trgovca Vpraža se pri A.  Kokol,
VTlldon 3.          83
Viničarija
(Winzerei) za prodati. Zemljišča 4 crale, med katerimi 1 oral vinograda v polni noši. Lahko se redila dve kravi, njiv je   zadosti ; 2   poslopji,
S resa, goveji in svinjski lev. Lega na lepem griču, pol ure od postaje Slivnica ali postaje Hoče. Več se poizve pri g. L. Sever, ottir v Hoeah.                               12
Iščem v najem
niso na sp. Štajerskem s pripravnimi lokali in drugimi okončinami za trgovino. Prevzamem tudi manjšo trgovino z blagom vred. Dopisi se pošiljajo pod „Doaavina 8000" Smihel nad Pliberkom,
Koroško.           66
Učenec
z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemščine in slovenščine, sprejme se v trgovini z mešanim blagom Vitus Mory , Uleiburg                    60
Pekovski učenec
od dobrih starišev se pod iz-bornimi pogoji sprejme pri Alois Eilirl, Selnvari- Weiss-n. LuT.nsback.erei i. Fohnsdorf (Steiermark).                         89
ooooooooo
Kleparski učenec
se takoj   sprejme  s 3   letno učno.dobo in  vso oskrbo pri Konradu Potiner,   Spenglerm, Villi, Oartergasse  11.        67
OOOOOOOOO
Pridni učenec,
16 do 17 let star, sprejme se v mi j* m usnjar tvu s 1. januarjem 1914. Poleg krepke brane in rtanovsnja dobi 60 kron na leto za cbleke. Kari Kirbisch. usnjar Sv. Trojica ►lov. gor,          1222
Da se   v naji-m   dobro  idoča
trgovina
z mešanim blagom, tako dobro znana .Goldgrube", takoj pri Volodvo'u in glavni cesti. — Vjrašanja na „V. A," piste-lestante, PulKchach.         1237
Na obroke zlata verižica            82
„ ^ .    za   gospode    in
/jSTa I fO gramov torta HBttV I K M0-, na I «"* I mesec 4 K. Pr-% Q J vorazredna sie ^^fSt0 - brna ura s 3 srebrnimi ponovi K 14 — Dobava vsepovsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupili, naj takoj piše- R Lerbner, Boldwareuhaus, Lundenburg, Nr. 661.
ISČem
pu^p" viničarja "WQ
za svoj vinograd v Mikuliču pri Zagrebu. Vstop čimpreje, pogoji po dogovoru. G. Pon-gratz, Zagreb, Visoka ulica 22.                 110
Temnc-rujavi, kratkodlaki
lovski  pes  (Vorsteh-hund)        66
težko pleme, zanesljivi apor-ter, zlasti za lov na race, kakor tudi na deželi, čisto-plemski, dobri in pokorni spremljevalec, se zaradi oddaje lova poceni proda. Vprašanja na Frani Kollar, Maribor, Melliugerstrasse 12.
Kako se Ulito bolezni.
popolnoma ozdravi, naznanim vsakomur zastonj. Pošljite frankirano kuverto za odgovor na gospo Kryzek, Wrschowitz pri Prsgi (Oesko).               28
60 K tedenske plače
ali razne provizije dobi vsakdo, kdor prevzame prodajo mojih šildor in blaga na privat Bianš-znanje ni potrebno. Izkazni listi itd. se preskrbijo. Tudi kot postranski zaslužek zamore se, kar je dokazljivo, 10 K več na dan zaslužiti. Poj. zastonj. Anton Hruby, Miiglitz, Moravsko.               63
Golša        8i
žleze, debeli vrat, napihnjeni vrat, se htro z največjim uspehom odpravijo s St. GeorgsKropftalsam." Caša 4 K. Krasna zahvalna pisma. Regina - I.aboratorinm Kari Remmel, Lsndshnt Nr. 83S, Bayern.
Ameriko
Od             846
Antierpena
z   12.000   do   19.000 toni
velikimi parnilci z dvojnimi
iravbami
Red Star Line
Prvorazredni parnlkl.
Zmerne cene.
Izbarna   oskrba.    Odpoto-
vanje vsak teden v soboto
T Novi York, vsakih U dni
v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Linie, Antwtrpen, Dunaj IV., Wiedeiiergtirtei 20, Julius Pepper, Innsbruck Sudbahnstrasse 2, Frano Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41.  Les-
pold Franki, Gradec Joanneumring 16
Pekovski učenec 98
proti vsej oskrbi in obleki, 3 letna učna di ba, se takoj sprejme pri Frani Zagosda, Backermeister in Fohnsdorl, Obersteier.
Trgovski sluga
ki  govori   nemško in slovensko,  pošten   in   zanesljiv,   se takoj    sprejme   pri    V nzeni Leposcba v Ptnju.    101
Redilna
•*- „Doga" I*
ržena kava je povsod kot najboljša priznana. 5 kg Ivanko K 4 40. Naj ne manjka v nobeni hiši. Posebne lastnosti: Ako no konvenira, vzamemo poSiljatev nataj. ,.Doga" fabrika redilnih sredstev, Do-brusehka, Ceiko.       65
ME*- Pozor! ""•*
Kdor hoče kupit lepo stanovanje v Cirkovcah, obstoječa iz nova zidana hiša z opeka krita, sta dve njivi poleg, doma dva travnika, zraste po 10 vozi sena, posestvo je na lepi legi, lahko ima štacuno ali kaj takega; cena je nizka 7000 K domačija, travniki pa 1600 K. Nr. hiš. 39.            97
Giht            96
Revmatizem
trganje v udih, podagra, isiss, hettsenšus, revmatizem v členkih, so se uspešno odpravili z Kenmeljvvimi rastlinskimi kapljicami. Se jemlje notranje najčistejši rasti 'n»ki produkt, nobene škodljive postranske posledice, nobenega namajanja Mazanje, kakor znano, ne koristi. Cez 7C0 krasnih priznanj. 1 časa 6 Kr. Regina - Lahoratorium Kart Remiutl, ljiiinl -.lint 700, Bayers.
Proda se poceni izborna
kobila,        9o
16 pesti  visoka,  leta izborno,
vpraša    se   pri   Ustniku    U.
Kaiser v Poličanah.
Učenec        95
zmožen  nemščine in   slovenščine,   Bprejme   se   takoj   pri Alois Koinctter.  Borovlje  na Koroškem.             96
Proda *;
1236
posestvo
na sp. Staj. v trgu h zidane hide s 3 sobami, kuhinje, klet, hlev za kravo in svinje, ko-larnica, studenec, potem njive, trav išče, H dovitno in vse v ravnini, redi se krava in več svinj. Cena je 70C0 kron, polovica ostane vknjilenega; pripravno zi vsakega rokodelca, penzijonista, !/, ure od železnice. Več pove: Ivan Svagan T S ndenieah. Za o Jgovor se prosi znamko.
Pridni agenti 1205
ki posetiju privatne kupce, sprejmejo se pri visoki proviziji. Ako so zmožni, tudi proti tedni plači. Of. pod šifro „Tuchfabrik 3757« na Uaasenstein & Vogler, a. d. Praga, Ferdinandstr.
Orožje in kolesa
na obroke; deli najcenejši. III. cenik zastonj. F. Dušek, tvor-nice pulk, koles in šivalnih ■trojev, Opoeno n, drž. železnici fit. 8062 (Čeiko).
Pel IflI-a naslednik (elie
na glavnein trgu zraven apoteke
priporoča   svojo   zalogo:   Otročjih   igrač, raznih
mt usnatega blaga kakor kofre, taike za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago Iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaie, glaže in druge t to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 1*20.
^^flt»ivojim
J/elodcem"
JB             in črevom
■     nezadovoljen Bitmiinm redno nttoi e
■ :.'r.fcTraaba:.-!t!Cnp-;!f> !
(jASTRICIN
_   Učinek pressneteljiv ■Dobi a v vseh apotekah | Velika skalila slane 3 Kr.
GLAVNA ZALOGA:
i Slernspoteka. Dunaj. IV. Favorilenslrasse25. Lftwpehli gnia
Se dobi v Ptuju pri: Hans Molitor, I*. Behrbalk.
„Štajer
petek, i
nasi
Naroči strijo : 4 kr« 5K ! leto; z za cele Ameri za dm računi rom r nine. 1 čati n: štev. s
Uredn
ništvo
Ptuju,
si
laiit.
srebrna oklepna verižica z privezkom zastcn_
Da dobim nore kupce, prodan
srebrno unizilvcjniin |la-i'u^^»
x izvrstnim iapinja<iiim  rem.-kolti jem na rubinih tekajočo (3 iMop   pHH ure so bile določene za  Turško, i ceno K 5'— z verižico vred.   Nibi        I naj ne zamudi to priložnost,  to t pol   darovano  uro kupiti.     Naroh hitro,  ker  so  ure t  kratkem ca-     ni prodane I                  •
3 leta pisuiens gsrancijal     BVOJC M       Posije se po povzetju         Štraj
Izvozna hiša za ure Max B6hne?°_d„a
Dnnaj IV., Msrgarethenstraise štev. 27/51. Originalni cenik tovarne zastonj.
'zaste —javit
m ž Najboljša p e in ska razprodaja!   nem
Ceno perje za posteljnmr
1  k; sivih slišanih 2 K; boll^ °. l
2  K 40 h; na pol belih 2 K 801^810 belih 4 K; belili mehkih 6 K Wiptuj 1 kg najfinejših sneženo belih, t   , ssnlh 6 K 40 h, 8 K; 1 kg fljmStO (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; bel«k a '
10 KJ; najfinejši prsni 12 K. Ako «e vzame 6 K, potem franlu-,
■ar- Gotove postelja -warn
iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinpa. tuhent, 180 cm dolg, 130 cm Širok, z 2 {lavnima blazlnanporc vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, ai™_Anv trajnim in Hamnastim perjem za postelje 16 K; pal-daune 20 irem daune 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glsniova blazine 3 K, 3 K 60 b, 4 K. Se posije po povzetju od 12 K m« prej frank«. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar r20 *■ ne dopada denar nazaj. S. BeniSCh, DeSChenitZ Nr. 7l(Žilo Čeiks (Bbhrnen)   Cenik gratis in franko.       ,',   !'ye\\l
■pa : -dolg
lir.ind prix svetavna rnzstava Paris   19' 0.
Kwizda restitucijski fluiS«^
L'uivalia   voda   P108 konje.        nem Cena:  1  okleni« 1
2»0.           *az^
Se rabi  fes 60 lrtrjspi dvornih hlevih   in U.    ■■ vih ia dirke ta okn)laal eanje pred  in  zoprljnižj okrepeanje  po  velikt strapacah. pri trdih rj°  I tah itd.,   napravi kotjljc izredno    zmožnega M        trainingu       v   P
Kwizda restitucijski fluid f^
se dobi pristen le s to varstveno znamko.       jjWra Se debi t vsek apotekah in drožerijah.          ^J^Kt* i
Vsak dan poStna razpošiljatev po glavni za-     •^^TlfP"*     '
Franz J oh. Kwizda, ^^."i*'1
in kralj. bul;, dvorni liferant okrožni apotekar Kornpubart; pri Dunaju.______31;«   _
Garancia3-5 let.
Cenik zastonj in franco.
Ta imitirana srebrna da
ura
3 močne plašče, krasno vrezanaj pr.  konj,   jelen in  drugo,  ma;
stroj,   srebrna ali zlata cifernica,
dajam tako dolgo kakor seže : po  K 5*50,   s krasno   verižic i priveznikom K 6 50, masivna nikd Roskopf-ura K 4 50, budilnica 11 brnimi zvoni, nikel aH baker, 22 visoka,   glasno   in   jasno   zvo K 5 —;  zlata  duble  ura, 3 pla vrezana K 7'—. — Kar ne  do[ se sme izmenjati aH denar naajj Pošiljatev samo po povzetju
Schbnbrunner8tra8se št. 85/1
50