Št. 85 V Gorici, \ četrtek dne 28. julija 1910. Tečaj XL. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici najdom pošiljana : >1> ¦ " f vse leto . . wR,,""*M' %.. „ . . i«V„; *¦ -'-¦: \-}if<'\9i* -v ***•* %'^iVkii Posamične šleVitke-iitafcej^Vvin.'' V Gorici se prodaja^|gLa" v^ vseh tobakarnah. • «T|L1,V J30ČA" ima naslednje izret!w* priloge: Ob novem letu .Kažipot po Goriškem ,in..Bradiščanskem" in dvakrat v letu „Vozni red železnic, paniko? in poštnih zvez". Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. .. Uredništvo : j nahaja v Gosppski ulici št, 7 Gorici v 1. nadstr. na desno. Uprav.iištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino, in oglase, je plačati loco Gorica! Oglasi in poslanice se računijo | ' po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat | 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«lefon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiaka in zal. Kato iaijejo iritalc Kako županujejo klerikalci, o tem nam ' je podal drastičen dokaz dolgoletni rihem-tierški župan .ložet Pavlica. | Proti njegovemu županovaujit; se bo- { rijo zavedni Riliemherški možje že dolgo vrsto let. Koliko dopisov je bilo tekom let v >Soči« proti županu Pavlici, dopisov, ki so ga težko obdolževali. ali Puviica se je zadovoljeval s praznimi »popravki? ali pa je molčal na vse javne obdolžitve. Ni nehal s svojimi navadami, mar ve* županova! je vedno bolj po svoje -~- slednjič pa se je vendar ujel. Ni bil samo Leopold Krševan Jožetov i/. Rihembcrga. ki je govoril za Pavlico kot župana razžaljive reči. ampak vse polno je Riheniberžanov in drugih naokrog. ki poznajo Pavlico fer so govorili o njem reči, ki ne delajo časti kakemu županu. Pavlica je vedel, kaj govorijo pa je molčal ter županoval dalje po svoje, slednjič pa um je nekdo svetoval, naj toži. In tožil je. Danes mu je gotovo žal. da je tožil Krševa-na. Toda-jasna so pota večne pravice. Vsako slabo dejanje se kaznuje že na tem sveta. Pavlica pa je naklepal toliko lepih reči. tla se ga je obsojalo vsestransko pri razum iiih ljudeh ter je sel končno sani na sodni-jo po sodbo. Gnala ga je slaba vest pred oko pravice; pravica ga je videla, presodila in obsodila ......on pa je pričakoval, da se vrne čist v Rihemberg ter da bo ;obre-kovalec« kaznovan. Joj. kako bi bil tri-urnfiral in ž njim klerikalni generali v Gorici. Ali pravica ie govorila jednako v Ajdovščini in v Gorici ter pritisnila obakrat staremu očki Pavlici na čelo pečat nečastnih dejanj! Hč, Pavlica si je mislil: kaj nam pa morejo? Videl je. da županuie vsejedno dalje, čeprav je bil storil že toliko raznih grehov, da ni tikal več na županski stole«;: videl je. da simpatizujejo ž njim celo taki, ki so ga orej sovražili ter mu bili politični nasprotniki, videl je, da se je klerikalna stranka ojačila in da imajo klerikalci srečo ,! marsikje; zato pa si je mislil, da mu nič drugega ne manjka nego spričevalo, kako pošteno in uzorno županuje, da tako pobi-je enkrat za vselej razna očitanja ter zaseže jezike svojim nasprotnikom. Sel je v sodnijo z u. *n v srcu, da se mu izpolni srčna želja, ali prijela ga je pravica in ga tspoznala krivega nečastnih dejanj, ki ga pahnejo z županskega stolca. Klerikalci molčijo. Nobene besede nimajo v obrambo Pavlice. F, seveda ne. Razsodba je jasna in uničevalna, da zapira usta. »Gorica« se je dne 28. maja t. !. repeu-čila in pisala tako-ie: »Soča« in »Primorec« se prezgodaj veselita poraza župana Pavlice pred okr. sodnijo v Ajdovščini. Včerajšnji »Primorec« je objavil celo razsodbo ajdovskega sodnika Vidmarja. Tudi župan Pavlica jo bo o svojem času objavil, a pridjal bo tudi komentar. Vložen je reku r z, ki b o v G o r i c i p r e d o k r o ž u i m s o-d i Š č e m v so z a d e vo p o j a s n i I«... Samozavestno je pisala »Gorica«, kakor pač zna ona, ki gleda okoli sebe s stra-hovalnmii očmi, češ, vse mora biti nam pokorno! Pričakovali smo v soboto, da kaj napiše »Gorica« o vsklieni razpravi pred okrožno sodnijo, ki je bila istega dne, pa ni bilo nič. Pričakovali smo, da priobči v torek župan Pavlica razsodbo okrožne sodnije ter pridene tudi komentar, ali zopet nič. Vložen je bil rekurz, ki je pred okrožno sodnijo v Gorici pojasnil vso zadevo. Zastopal je diko VJerikalnih županov izmed klerikalnih prvakov sam dr. Frančišek Pavletič. ki se je gotovo potrudil, kar le mogoče, da je »vso zadevo pojasnil«. -Gorica« pa le molči. Figamožje so ti klerikalci vedno. Ni drugače nego da moramo objaviti še enkrat glavne reči iz razsodbe: Leopold Kerševan, Jožefov, iz Rihcm-berka štev. 46, je op r o š č e n od obtožbe radi prestopkov po Sls 488 in 491 k. z., da bi bil dne 8. februarja 1910 v prodajalni Antona Gerzej v Rihemberku govoril o zasebnem obtožitelju Josipu Pavlica, žu- panu v Rihemberku, daje rekel za-s.p b n i o b t o ž i t e 1 j F r a n c u B i r s a, 'krčmarjii v Trstu, da mu ne napravi d o m o v n i c e za v s p r e j e ni d o m o v i n s t v a p o d T - •¦ t, a ko od njega n e k u p i n a j v e C s i s o d v i na, ?iu d a s o p r i o b č i n i s a m i poje de ž i — t e h u b o z i h in daj e do ubogih žulj e, n a in e s t o, da bi pošteno d e 1 a 1 i, -~ in da bi bil s tem obdolžil zasebnega obtožitelja lažnjivo nepoštenega dejanja, ki bi ga utegnilo v -mnenju ljudi ponižati, iu bi ga bil na javnem in v navzočnosti več ljudi obdolžil zaničljivih lastnosti. Obdolženec je nastopil dokaz, resnice in je istega tudi doprinesel. Kar se tiče prvega dejanja, potrdil je svedok Franc Birsa na popolnoma verodostojen način, da mu je zasebni obtožitelj Odgovoril na prošnjo, da se mu izda do-movnico v svrho dosege domovinske pravice v Trstu: »pridite k meni po en sod vina in precej vas naredim trieštlna.« Glede druge žalitve, da so namreč pri občini, katere župan je zasebni obtožitelj, sami pojedeži teh ubogih, In da jedo ubogih žulje, ~ skliceval se je obdolženec v smislu S 491 kz.. drugi odstavek, na več nečastnih dejanj zasebnega obtožitelja. izmed teh smatrala so se za dokazana sle-Kleča: I.) Od 14.—19. decembra 1908 vršila se je v Rihemberku komisija v svrho av-tentizacije železniških mej, katere je vodil ajdovski sodnik Vidmar, in katere član je bil tudi zasebni obtožitelj, kakor rihem-berški župan. Od urada za razlaščanje zemljišč dobil je zasebni obtožitelj, kakor je sodniku samemu znano, zelo dobro plačane dijete menda po 20 K na dan, toraj Skupaj za b dnij 120 K: česar zasebni obtožitelj n. zanikal. Proti temu pa si je on za iste dneve pri občini zaračunal dijete po d K na dan. V očigled dejstvu, da je potegnil vže od urada za razlasitev zemljišč /.a iste dneve krasne dijete po 20 K na dan, je to dejanje, da si je še pri občini zaračunal dijete gotovo nečastno in je vže vsled tega obdolženčeva trditev, da je zasebni obtožitelj pojedež denarja ubogih ljudi, opravičljiva. Iz pričevanja V.Cigoja poizliaja nadalje, da je bil zasebni obtožitelj za časa gradnje bohinjske železnice sklenil v lastnem imenu s tvrdko Mudile & Comp. najemno pogodbo, temeljem katere je oddal tvrdki v najem »die Strassenrander ini Niveau des Grundstiickes des Biirgermeisters«. Ta okohiost potrjena ie tudi po svedoku Ant. Lokarju, iz čigar pričevanja tudi poizliaja, da zasebni obtožitelj dotične najemine letnih 30 K, — ni oddal cestnemu odboru. Tudi to dejanje, ki se dotika vsaj kazenskega zakona je nečastno v znilslu § 491 k. z. 2.) Isti svedok potrdil je tudi, da je bil v onem času nesel k zasebnemu obtožitelju podpisat neki reverž, v katerem bi občina jamčila za vsako eventualno Škodo, ki bi nastala vsled neodpeljave ntate-rijala - vsled hudournika Ravuak; da se je bil zasebni obtožitelj izrazil, da podpiše reverz le pod pogojem, ako mu podjetje odstopi prevožnjo kamenja iz Ka-menščeka po 1.80 K m". Vse to dejanje samo na sebi ne glede na okolhost, je-H dobil prevožnjo zasebni obtožitelj sam, ali pa njegov sin, smatrati je za nečastno, ako je namreč zasebni obtožitelj za ledno uslugo, ki jo je imela storiti občina podjetju, zahteval protiuslugo za svojo osebo. — 3.) Nečastna so tudi dejanja zasebnega obtožitelja. tičoča se dijet volilnih komisarjev pri občinskih volitvah v letu 1902. Iz. pričevanja Ivana Colja poizliaja namreč, da neki Josip Robič takrat ni bil član komisije — če tudi je podpisan na dotičnih zapisnikih, da je pa proti temu potegnil dijeto 16 K. in to z vednostjo zasebnega obtožitelja predsednika komisije. . Tudi se pravi izkoriščati občino, ako je župan, kakor plačan občinski tajnik, imenoval za tajnika pri občinskih volitvah drugo osebo in potem izplačal dijeto temu in sebi, namesto da bi dal svojo di- Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Za poobedek, so prišle na vrsto razne pijače; Ameri-kanec ni bil vezan na abstinenčna pravila Angležev in ni imel torej vzroka, zakaj bi si ne privoščil kupice brinjev-ea. A tudi ostali gostje, ki so bili sicer vzdržni, so smeli prestopiti svoje pravilo; na zdravnikov ukaz je mora! vsak trčiti na koncu veselega obeda. Pri napitnici na Unijo je Hatteras enostavno molčal. Tedaj pa je doktor spravil zanimivo vprašanje na dan: »To še ni vse, da smo prodrli skozi morske ožine, preko ledenih plasti in poljan ter prišli do tu sem; še neka dolžnost nam preostaja. Jaz hočem predlagati imena tej gostoljubni zemlji, na kateri smo našli rešitev in življenje. To je navada pri vseh mornarjih sveta in ni ga enega, ki bi se je ne bil poslužil v enakih okoliščinah. Predno se vrnemo, moramo popisati obrežje in dati imena rtom, zalivom in predgorjem. To je na vsak način potrebno.« »Dobro govoril,« vzklikne Johnson; »ko dobi vse to ozemlje svoja imena, postane koj bolj prijazno in potem nismo 'skoro upravičeni trditi, da smo na nepoznani zemlji.« »tirez'ozira na to, da se človek na ta način lažje spozna na potovanju in lažje izvrši povelja,« de Bell, »lahko se' pripeti, da se .na kakem pohodu ali lovu ločimo in najlažje se potem najde pot, če se ve, kako se imenuje.« »Dobro.« nadaljuje doktor, »ker smo vsi edini v tej j točki, dajmo se sporazumeti, kaka imena izberemo, in ne j pozabimo v imeniku niti svoje domovine niti svojih pri- j jateljev. Kar,se mene tiče, nisem nikdar bolj vesel, nego1 kadur pogledam na zemljevid in opazim ime kakega rojaka na kakem rtu, ob otoku ali sredi morja; z vso čarobno Ijubeznjivostjo se kaže prijateljstvo v zemljepisju.« »Prav pravite, doktor,« odvrne Amerikanec, »in vi znate govoriti o tej stvari, da še pridobi na svoji vrednosti.« »Pojdimo torej po vrsti,« de doktor. Hatteras se še ni nič udeležil razgovora in je le pre-, triišljeval; ko pa se upro vanj oči njegovih sodrugov, se vzdigne in.prične: »Moja misel sicer ni merodajna, a nihče ji ne bo ugovarjal — v tem hipu pogleda Hatteras Altamonta — meni se zdi primerno, da nazovemo svoje stauovališče po njegovem spretnem stavbeniku in je imenujemo DoktoFs-House {Doktorjeva hiša).« »Tako je!«, pritrdi Bell." »Izborim!« vzklikne Johnson, »Doktorjeva hiša!« »Boljšega si ne moreiupiizniisliti.« de Altamont. . »Živio, doktor Cla\vbonny!« Iz vseh grl zaori trikratni živio, kateremu se pridruži v znamenje soglasja še dukovo lajanje. »Tako torej naj se imenuje ta hiša in čakajmo, da nam da kaka nova zemlja priložnost odlikovati našega prijatelja« pravi dalje Hatteras. »Oh!« vzklikne stari Johnson, »če bi bilo treba zemeljskemu raju še dati ime, bi mu Cla\vbonnyjevo čarobno pristojalo.« Doktor je bil globoko ganjen in se je hotel braniti v svoji ponižnosti; a moral se je vdati. Lepo in zasluženo je bilo, ko so (Joločili, da se veselo gostovanje vrši v sobi Doktors-Housa, da se je pripravilo v kuhinji Doktor-Hou-sa-in da.se bodo zvečer z veseljem ulegli v čumnati Doktors-Housa. »Sedaj pa preidimo na važnejše točke naših odkritij,« opomni doktoij. »Tu nas obdaja neizmerno morje, čigar valov še ni nobena ladja preorala,« de Hatteras. ' »Nobena ladja! Meni se pa vendar zdi, da se na Por-poisa ne sme pozabiti, razun če je morda prišel semkaj po suhem,« reče Altamont zbadljivo. »To bi bilo skoro verojemo, če se pogleda pečine, na katerih sedaj plava,« ga zbode Hatteras. »Vse res, Hatteras,« de Altamont malo razdražen, »pa vendar ali ni to to še bolje kakor pa razbliniti se v zrak kot je storil Forvvard?« ., Hatteras mu hoče trpko zasoliti, a doktor ga prekine: »Ne gre se seflaj za ladji, marveč za novo morje.« »Saj ni več novo« odgovori Altamont; imenovano je že na vseh zemljevidih tečaja. Nazivlje se Severni ocean in jaz ne vem zakaj bi se mu ime spreminjalo. Če pozneje odkrijemo, dal tvori samo kak preliv ali zaliv, bomo že ukrenili potrebno.« »Naj fco,« de Hatte/as. »V tem smo se torej zedinili,« reče doktor, ki mu je bilo že žal, da je napeljal na pogovor, ki je tako dražil narodni ponosi »Tako torej preidimo na zemljo, ntf kateri sedaj bivamo,« nadaljnje Hatteras; »jaz ne vem, da bi že imela kako ime, tudi v najnovejših zemljevidih ne.«' To rekši upre oči v Altamonta, kr jih i> povesi in odločno reče:! »Mogoče se zopet motiu, Hatteras!« ¦•• ' ' »J :i š%;$ ; r " jeto imenovanemu tajnfku, alf -pa tega .-¦ plačal ižsvojega. Obdolženec je topaj dokazal zasebne- j mu obtožitelju razna nečastna dejanja, katera opravičujejo njegovo očitanje, da so pri občini pojedežižuljev ubogih ljudi. Iz { celote kazenske pravde zadobi Se vtis, da zasebni obtožiti}, kakor župan občine Rihemberk nI opravljal svoje službe v blagor občine, temveč dosti bolj z namenom ?e s to službo okoristiti, in da se je v dosego tega svojega namena posluževal večkrat nečastoih, da celo kaznjivlh dejanj, iff to v škodo bogatih in revnih dav-i koplačevalceV. Evo, tu imate vemo sliko klerikalnega župana Jožefa Pavlice iz Rihemberga. Velikanski škandal zu klerikalno stran-ko je obsodba rihemberškega župana. »Za ljudstvo delamo« kričijo »vse za ;.;-'.stvo«, »požrtvovalno je naše delovanje« — tako pridigajo, ali 'kar nakrat pride na dan, d a so pri klerikalni občini p o j e-d e ž i t e h' li b o g i h, d a j e d o u b o gi h žulj e, namesto da bi poleno delati. Na vse pretege hvalijo občinsko upravo v rokah pristašev farovške stranke, kar naenkrat pa se pokaže, k a k o s e k 1 e r i k a l-ni župan okorišča z župan ovali j em, k a k o i z k o r i š Č a o b č in o te r s e v d o se g o s v o j e g a n a mena po-s 1 u ž u j e večkrat nečastnih d e-j a n j v škodo davkoplačevalcev. Klerikalna stranka je umazana; z obsodbo župana Pavlice, prototipa klerikalnega župana, jej je dano od strani pravice spričevalo* da v občinski upravi ne dela pošteno, marveč da se okorišča.z občinsko upravo ter se v dosego svojega namena poslužuje nečastnih dejanj. Zato pa naj se občine varujejo klerikalnih županov in naši somišljeniki po deželi naj uvažujejo prav obsodbo Pavlice: klerikalca ne za župana! V boj proti klerikalcem pri občinskih volitvah, kajti svarilen vzgled, kakšen ne sme biti župan, je riheinberški očka Pavlica! privošči naj si večkrat izborita Fekafofe, ki naj bedo napravljena po reeeptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v II. Bistrici. — Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. Občni zbor „5Ioueiiskega braln in podpor, drušlua ' v Gorici. V nedeljo, dne 24. t. m., se je vršil občni zbor Slov. bral. in podpornega društva v Gorici. Predsednik g. dr. Peter M e d v e š č e ik pozdravi navzoče in omenja na kratko poslovanje preteklega leta. Na to podeli besedo tajniku %. Jos. Fabčiču, ki poroča o podrobnem delovanju v preteklem letu. . Slavni občni zbor! Zopet je minulo eno leto, ki je bilo za društvo še precej živahno. Pri zadnjem občnem zboru, ki' se je vršil dne 23. maja minolega leta, je bil soglasno .izvoljen predsednikom g. dr* Peter Medvešček. Ostali odbor se je konstituiral takale: pbpreds.: g. Ivan Kravos; tajnik: Josip Fabčič;, knjižničar: g. Filip Bačner; gospodar: g. Anton Obidič. — Društveni zdravnik je bil g. dr; Ernest Dereani, ki je opravljal poverjeno mu službo v občo zadVoljnost. Hvala mu! -^ Do konca pr. I. je opravljal službo društvenega uradnika g. Matko Korsič. Vsled njegove odpovedi je odbor imenoval društvenim uradnikom g. Ivana Vidiča. Obema gg. uradnikoma pa je šel na roko naš g. Josip Hrovatin, ki se je kljub svoji zaposlenosti drage volje žrtvoval; a-..je pregledal vse račune in napravil .konecletno bilanco. Za njegov trud in požrtvovalnost bodi mu izrečena najsrčnejša zahvala. Društvo je štelo začetkom leta 1909.: domačih podporničarjev 199, zunanjih podporničarjev 219, domačih bralničarjev 59, podpirateljev 15. Med letom se je sprejelo: domačih podporničarjev 83, zunanjih 74, domačih bralničarjev 4. Umrli so med le« tom 3 domači društveniki in 2 zunanja. — Med letom se je izbrisalo: domačih podporničarjev 110, zunanjih :27, in bralničar- jev 21. Koncem leta je- Msteh društvom de~4 mačih podporničarjev 172, zunanjih 264, r bralničarjev 42, podpirateljev 13 itf enega j Častnega člana. Bolnikov je bilo 81 domačih, ki so.oboleli 70 po enkrat, S pO dvakrat, 3 po trikrat in dobili podpore za 1787 dni ali K 2140.62. 117 zunanjih, ki so oboleli in dobili podpore za 2617 dni ali fc; 2682.94, Prehrinitnine se je izplačalo za domače bolnike K 103.95 za zunanje pa K 107.47. . Za društveno bralnico je bilo preskrbljeno v polni meri. Na razpolago je bilo gg. Članom 18 raznih listov!in revij. Glasom lanskega sklepa na obč. zboru je odbor nakupil več novih knjig in s tem pomnožil društveno knjižnico. Kljub temu izkazuje upravni zalog K 217.17 preostanka. Bolniški zalog je pa pasiven. Vzrok temu so premnogi slučaji bolezni. Današnji časi so za društvo zelo kritični in to raiM \%af ker vsi oni člani, ki so vstopili v ^..ištvo pred 10., 15. ali 20. leti so danes postali stari in podvrženi raznim boleznim, zmeniti moram, da niso samo starejši člani večkrat bolni, pač pa tudi mlajši, ki bi lahko marsikedaj ne smeh za vsako malenkost izrabljati društva. Na to stran bo moral novi odbor obrniti svojo največjo pozornost. Dne 2. svečana je priredilo društvo zabavni večer s plesom pri »Jelenu«. Isti se je sponesel še precej dobro. Dobiček, ki je znašal K 38.81, je dobil bolniški zalog. Na dan sv. Petra in Pavla je priredilo društvo vsakoletno veselico na Katarinijevem vrtu. Ista se je obnesla v vsakem pogledu dobro. Od preostanka je dobil bolmškiza-iog K 250.31. — Nadalje se je-udeležilo društvo s pevskim zborom 25-letniqe bratskega, društva v Idriji. Tamkaj je nastopil pevski zbor pod vodstvom g. Crn-kota s pesmijo »Pomlad in jesen« in žel obilno pohvale. Odkritja Volaričevega spomenika v Kobaridu se je društvo udeležilo po deputaciji. Korporativno se je pa udeležilo veselice na Ajševici. —: Nekaj časa je odbor odstopil v podnajemN. D. O.. 1 sobo. Za to izkazuje letošnji računski zaključek K 175.—med dohodki za najemnino. , To bi bila v kratkih potezah kronika preteče*:-ga leta. Sedaj pa nekaj migljajev in nasvetov bodočemu novenui odboru. Ako hočemo, da bo društvo napredovalo, se moramo z jekleno silo oprijeti dela in vsak. po svojih močeh pripomoči, (la se zboljšajo gmotne razmere. Že par let opažamo, da so slučaji bolezni prepogosti in da bi društvo z doneski, ki jih plačujejo društveniki, ne moglo izhajati. Zato bo treba na to stran ukreniti potrebno in v-peljati večjo paznost. V tem oziru bi morali v prvi vrsti iti na roko društvu delodajalci in naznaniti odboru takoj vsak sumljiv slučaj bolezni. S tem bi napravili društvu veliko uslugo in je obvarovali pred škodo. Naloga vseh slov. delodajalcev bi bila, da vpišejo vse svoje uslužbence v naše društvo. S tem bi število članov narastlo in bi bili vsi slovenski delavci v slovenskem društvu, ka.-mor tudi spadajo. Med slovenskimi trgovci in obrtniki opažamo, da se za to prav malo brigajo. Naš narodni ponos bi ne smel dovoljevati «aj takega. Naloga prihodnjega odbora bodi, da vzbudi vse one mlačneže, ki se še danes ne zavedajo, da s svojo malomarnostjo škodujejo dobri slovenski stvari v mestu. — Izredne važnosti je to letos tudi radi tega, ker se bode vršilo ljudsko štetje. Na delo tedaj in 'uspehi ne izostanejo. ,'..-.•< Omeniti moram Še, da je letošnji odbor nabral med seboj K 200.— in pristopil k družbi sv. C. in M. z 1 kamnom za ob-rambeni sklad. Zaključujem in želim, da bo novi odbor, kateremu poverite danes svoje zaupanje, deloval v prospeh društva in da ne bo štedil ne truda ne dela v blagor svojemu bližnjemu. Le po tej poti bo lahko društvo procvitalo in rastlo in bo v stanu, pomagati našim revnim delavskim slojem! Poročilo tajnika se vzame na znanje. G. predsednik predlaga, da se izreče tajniku za njegovo poročilo zahvala. Soglasno sprejeto. ? Pri poročilu blagajnikovetn se opusti' Čitanje,. ker ima vsak pred seboj tiskano poročilo. G. predsednik omeni, da je ko-necletni račun sestavil g. Hrovatin in da se sme občni zbor zanesti, da je isti točno in vestno napravljen. Blagajnikov« poročilo se sprejme soglasno. - Ciosp. preds. -se v prisrčnih besedah zahvali gi Mrovatinu za njegov trud in predlaga, da se v znak spoštovanja in zahvale dvignejo vsi navzoči. Kar se tudi zgodi. G> Jrtepysn|ri vidno ganjen se zahvali za izkazano, nm "čast in obeta tudi v bodoče posvetiti svoje skromne moči v prid društvo. Med raznimi predlogi se je razvila prav živahna debata. Prvi dobi besedo g. Hrovatin* kf opozori odbor na razm nedostatke, ki jih je opazil pri sestavljanju konecletnega računa, Predlaga, da se v bodoče strogo pazi na red in sicer pri plačevanja, tednin. O-pazil je, da je bilo v pretečehem letu mnogo takih udov, ki so se vpisali v društvo, potem pa niso plačali. Ako pojde tako naprej, zgubi društvo vsako leto po par sto kron, Z »žirom na izvajanje g. Hrovatina se nm g. predsednik zahvali za dobrovoljen nasvet in predlaga, da sprejme občni zbor sledeči predlog: »Novemu odboru se naroča da skrbi, da se bodo pobirale in plačevale redno tednine. Ako se naleti na take društvenike, ki ne marajo plačevati, se jih enkrat opomni, ako bi ne. izdalo to nič, se jih toži in izbriše iz društva«. Nadalje predlaga g. Hrovatin, da se vpelje navada, da bodo hodili društveniki sami plačevat tednine ob nedeljah v društvene prostore in obenem naprosi gosp. delodajalce, da tudi sami pošiljajo plačevat. S tem bi,se olajšalo mnogo dela in bi društvu prihranili mnogo stroškov. Tajnik predlaga dodatno k predlogu g. Hrovatina, da se naznani današnji sklep občnega zbora vsem delodajalcem in dru-štvenikom potom okrožnice. Sprejeto. G. Kravos je mnenja, da se bo dalo težko privaditi naše obrtnike in trgovce na to, da bodo hodili, oziroma pošiljali sami plačevati tednine. Svoje mnenje pod-kreplja s tern. da so večinoma vsi trgovci in obrtniki preobloženi z drugimi skrbmi. G. Hrovatin replicira in pravi da se da vpeljati tudi, ako se vsak malo potrudi in žrtvuje nekaj časa. Kot zadnja točka na dnevnem redu je | bila volitev novega odbora. G. Hrovatin predlaga, da se izreče sedanjemu odboru in veseličnemu o^eku zahvala za trud in delo. Za laskave besede se mu zahvali g. predsednik v imenu celega odbora. G. Hrovatin predlaga, da se izvoli predsednikom g. dr. Pptra Medveščeka per aeclamationem.-Enako tudi ostali odbor in sicer: Odborniki: Bačner Filip, Co-tič Peter, Cernovic Josip, Dellabona Fer-do. Fabčič Josip. Kravos Ivan, Obidič Ant.. Plesničar Franc. Pinter Ferdo, Rijavee Leopold. Namestniki: Hrovatin Josip. Ken-da Josip. Šuligoj Vinko. JJregledovaIci računov: Bajec Alojzij, Prinčič Karol, Zadel Josip. Razsodniki: Ferfila Franjo, Sotler Ivan. Seidl prof. Feid., Musič Josip, Ur-baneič Adolf. Sprejeto enoglasno. G. predsednik se zahvali v svojem imenu in v imenu ostalega odbora za izkazano čast ter zaključi zborovanje ob II"). Odbor »Slov. bralnega in podpornega društva« v Gorici se je konstituiral takole: preds. dr. Peter Medvešček. podpreds. Ivan Kravos. tajnik- Josip Fabčič, blagajnik: Ferdo Pinter, gospodar: Filip Bačner, knjižničar: Fran Plesničar. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Št. Mavra. — Novi železni most za pešce med Št. Mavrom in Solkanom bo skoro dodelan. Čuditi se je podjetnosti in vztrajnosti g. Fonzarija, s katero se je loti! težavnega in s tolikimi stroški zvezanega dela. Občinarji smo mu prav hvaležni; prejšnji prevoz z ladjo je bil mogoč le o majhni vodi. Če je Soča količkaj narasla, pa nismo mogli v Solkan. Most bo v veliko korist tudi gorenjim Bricem, ker precej skrajša pot na postajo, posebno pa goriškim izletnikom, kajti ni ga lepšega sprehoda v goriški okolici kot je izlet skozi Pevmo v Št. Maver in po Solkanski strani nazaj. — Strokovnjaki brez izjeme hvalijo lepo in solidno delo mosta, kar je zopet v čast g. Fonzariju, ki je sam napravil načrt in vodil vse delo. Sredi avgusta se most blagoslovi in slovesno izroči prometu. ; »SioKen&ka Straža« v Solkanu. — Dne 24. t. in. ob 4. pop. se je ustanovila »Slov. Straža« v Solkanu* Govoril Je.sup-lent dr. Capuder/Pripovedoval je res lepo, do kje je segala Slovenija, ali'sedaj, kako se širijo tujci in Italijani ob meji po Brdih. Kmalu rta to puje bil izvoljen za predsednika sin semkaj privandranega Italijana, ki je tudi Italijan. Torej Italijan bo »stražil« v Solkanu ter pomagal varovati slovensko niejo! Za poč't! ' Iz Kojskega. — Izvolijo naj se javiti dotičniki. ki so ob priliki 25 letnice ČjriJ-Metodove druž.be v &oj\skem prispevali denarne zneske v ta namen pri go s p e j M a r i ri i č e v i *V Kojskem. Zgubila se je namreč listina, kjer so bili napisani in se sedaj ne more objaviti njih imena. Družba sv. Cirila in Metoda. Za primorski paviljon gor. odd. v Ljubljani je darovala rmehrierSku'podružnica C. M. D. 13 kg lepili breskev. Srčna hvaja! — Odbor gor. ž. podružnice. Domače vesti. Društvo »Prosveta« naznanja onim gospodom, kateri še niso vrnili izposojenih knjig v določenem roku, naj to nemudoma store, sicer se jih bode terjalo drugim poetom. — Odbor. Poseben vlak v Rudolfovo! — Letos se bo vršila, skupščina Zveze učiteljskih društev v Rudoliovern na Kranjskem. — Glede potovanja v Rudoliovo smo dobili ta-le poziv do učiteljstva: Na letošnjo Zavezino skupščino, ki se vrši dne 6. in ,'. avgusta v Rudoliovern, se odpelje dne 6. avgusta zjutraj ob 10. uri z južnega kolodvora v Ljubljani poseben vlak. Vlak se ustavi tja in nazaj na postajah: Ljubljana-dolenjski kolodvor, Grosuplje, Št. Vid in Trebnje. Iz Rudoltovega odhaja vlak v nedeljo, dne 7. avgusta, ob 9. uri zvečer. Vlak odhaja fz Ljubljane tak čas, da imajo zvezo z njim tovariši in to-varišice s Kranjskega, Štajerskega. Koroškega in Primorskega. Udeleženci naj se priglase po dopisnicah takoj na naslov: Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani. — Tovariši, tovariši-ce, poslužite se posebnega vlaka, ki ga sedaj prvič priredi Zaveza za svojo skupščino, v najmnogobrojnejšem številu! Vzemite s seboj tudi prijatelje učiteljstva! Ceno vožnji zve vsak pred odhodom. Priglasite se takoj na navedeni naslov! Na poslanca Masarvka se jezijo sedaj klerikalci. Obdelava ga »Slovenec«, ker se je drznil reči v »Naši dobi«, da češko politiko in taktiko čeških poslancev je določeval v zadnjih dveh letih vodja slovenskih klenkaieev ter pristavil, da izključni vpliv dr. Šusteršiča le škoduje češki politiki. Vodstvo Šusteršičevo je češke stranke še bolj razdvojilo.....Hud poper za »Slovenca« in Šusteršiča. Masarvk se ni bal povedati, da je ŠusterŠič nesreča za Čehe, kakor je nesreča za Slovence ter da se je treba otresti njegovega vpliva! Kajti njegov vpliv razdvaja Čehe, kakor je vse njegovo delo razdvajatab za Slovence. »Slovenec* je hud in divji, ker je Masarvk predočil Čehom Šusteršiča. ka-koršen je, izi jih posvaril pred njim. Masarvk je rekel na koncu svojega članka: »Položaj je sedaj dovolj kompliciran in ni treba, da bi ga oteževale nezrele in negotove jugoslovanske zahteve«. — Kako je.o tem soditi, ve vsak Slovenec sam! Hinavščina pa je, če se pri tem »Slovenec« zgraža, tisti »Slovenec«, kateremu je najbrže še stokrat manj mar za naše jugoslovanske zahteve kakor pa Masarvku! — Razume se samo po sebi, da želimo na Dunaju »Slov. Jednoto« močno in preveto enotnega duha, želeti pa je tudi, da ne stoji Šusteršič več tako v ospredju, kar je pač odvisno tudi od čeških strank samih. Potem ne bo imel Masarvk prilike tožiti, kako gine češki vpliv in kako se zapostavljajo češki interesi. Kar se tiče pa Masarv-kove sodbe o jugoslovanskih zahtevah, je mož med Čehi najbrže osamljen s tako svojo sodbo, ali slišalo se je pogostoma med pogajanji za laško fakulteto, da je del Čehov naklonjen laški zahtevi ter da noče iti z Jugoslovani proti njej! No, v »SI. Jednoti« treba še marsikaj korigirati. Najslabši korektor pa je Šusteršič. - Prav pa Je, da se sliši sedaj take in take glaso- vdjj to naj ščistfezsafc.tej sli^ j/^o^čenje i vSJov. Jednote«! ; ' »Slovenska Straža« je pristopila v seji načelstva dnč 21. t. m. k Slov. krščanski socialni zvezi, kar najboljše dokazuje, d a Slov. Straža n i n i k a k o slovensko obrambno društvo, marveč društvo, ki hoče uganjati klerikalno politi-kC0b- rttgioh/ter.^jgajati sv-oje-^ane ;m, klerikalne agitatorje^in*1ttflskaČe, kakor dela povsodi S. K. S. Z. Zato pa ne more Slov. Straža storiti nič dobfegu ob mejah; ampak le škodo z , razdvajanjem - potom krščanske orgam^&cije«. „_ ' ' Deželni odbor kranjski podpira ger-manizacijo. — Dovolil je S00 K podpore nemškemu društvu »Sehutzengelverein«, ki ima v Šiški pod vodstvom neke plem-kitije zavod, v katerem ponemčujejo slovenske otroke. Društvo vzdtžujc »Schul-verein«! Torej roko v roki s Schulvurei-i.ohi delajo klerikalci v Kranjskem dež. odboru za germanizacijo,... odkar dobiva klerikalna stranka JuJeževe groše iz nemške kranjske »šparkasc«! Škandal! Izlet socialnih demokratov v Trst v nedeljo je »končal tako, da so se s. demo-kratje vrnili v Oorico kislih obrazov. Ni bilo nobenega sprejema, v »Del. domu« se je postopalo ž njimi skrajno hladno, — sploh so se obnašali tržaški sociji nasproti slovenskim izletnikom iz Gorice in Ljubljane skrajno netaktno, nekolegijalno. Saj niso mogli niti opustiti žaljenja tržaških Slovencev. Kako je'bilo pri srcu goriškim slovenskim izletnikom, ko so vpili »abbaso i ščavi di Trieste«? — Ali ni ta »ščavo« neprijetno odmeval v ušesih slov. socialnih demokratov z Goriškega? — Goriški socialni detnokratje se sedaj pogovarjajo med seboj, kako slabo se je obnesel izlet, od katerega so toliko pričakovali. Nadejali so se. da bo v nedejo 24. t. m. velik lep delavski praznik v ' 'rstu, pa tako razočaranje! ~ Seveda, če bi bili prišli iz Italije kaki rdečkarji, no. potem bi bili laški socialni demokratje v, Trstu i« njiliovj slovenski priveski vsi na nogah, potem bi bili slovesni sprejemi, obhodi navdušeni govori. - Slovencem pa so zopet enkrat dali čutiti, da jih smatrajo takole za potrebno zlo, da polnijo vrste in glasujejo, kakor ukaže-jo rdeči "generali, v Trst jih pa pravzaprav ni bilo treba! Take občutke so odnesli rdečkarji slovenski, ki so šli v Trst z veseljem in navdušeni. Morda jih le kaj izuči izlet v Trst 24. julija 191».. da se temu in onemu odpro oči. da bo videl, da za zavednega Slovenca ni prostora v socialni demokraciji. Proč od dr. Turne! Število redarjev v Gorici se pomnoži s i. avgustom t. I. Pomnoži se za 22 redarjev z revirnim inšpektorjem v XI. čin. razredu. — Pomnožite v je bila potrebna že precej časa in jo je javnost opetovano zahtevala, ker smo v Gorici glede javne varnosti jako na slabem. Upamo, da bo odslej poskrbljeno dobro za javno'varnost po mestu, zlasti pa v predmestjih in stranskih ulicah. •- Ako se izkaže, da bi bila sedanja poumožitev še nezadostna. *e še pomnoži število redarjev prihodnje1 leto. Velik strah je prijel klerikalce radi nekega članka v uSlov.^arddu«, v katerem je kfcvora o goriški politiki in strankah. Napisali so dolgo klobaso, v »Gorici« ter pokazali, kako se bojijo pomljujenja in pokrepčanja napredne stranice. Pihajo in sikajo na desno in levo, da so prav smešni. — V nič devajo stranko. »Prismojenem pa je še pred kratkim britko potožil, da je v zadnjem času nekaj društev in zadrug, kjer so oni gospodarili, prešlo v napredne roke. — Damo jim prilike, da bodo Še pihali in sikali ter bridko tožili. Velika patrijotična slavnost se je vršila v nedeljo v Ogleju. Priredila jo je zveza gospodarskih zadrug v Furlaniji. Obhajali so 400-letnico, odkar je Oglej pod habsburškim žezlom in cesarjevo 80-let-nico. Postavili so tudi spominsko ploščo. Slavnost je bila v prid furlanski sirotišnici. Navzoč je bil namestnik Hohenlohe s soprogo, okr. glavarja iz Gradišča in Gorice, razni plemenitaši. obilo oficirjev. Ljudstva na tisoče. Slavnostni govor je imel prost poslanec Fuidutti, ki je v navduševalnih besedah slavil cesarja, ljudstvo je klicalo cesarju evviva, godba je igrala cesarsko himno. Profesor dr. Traversa je očrtal zgodovino Ogleja. Pri, banketu je gradiščanski okr. glavar slavil dr. Faiduttijevo delo za Fiirlanijo. . f Js|i fi^as so [mehi ra^na |a|ka liberalna kolesarska društva V Roman&u velik sestanek in veselico. V Biljani so ustanovili »Katoliško izobraževalno društvo«, katerega pravila je uzelo namestništvo na znanje, kakor čita-tno v uradnem listu. Biljani se obetajo časi surovosti in napadov, če bo kaj mladeni-gev.tako nesjiametnih, da se vpišejo v »izobraževalno«, društvo na katoliški podlagi! V bolnišnici v Gorici je bilo umobolnih lani: v ženski 106, v moški 170. Koliko pa jih je po umobolnicah v Italiji in koliko doma, ko.jih ni mogoče nikamor spraviti. Poslopja deželne norišnice so že zdavnaj gotova ali odprta še vedno ni. — Morda iščejo še vedno talno vodo. potem laške zdravnike in uradnike in pa psihiatriškega izvestja, da odgovarja deželna norišnica svojemu namenu, tudi še ni! Pri usmiljenih bratih v Gorici je bilo lani bolnikov 1612; na pelagri bolnih je bilo 12» med temi na psihiatričnem oddelku 8. V mestni ženski bolnišnici v Gorici je bilo lani 1200 bolnic; na pelagri bolnih 14, med temi na psihiatričnem oddelku 5. Mesarji in mesarice v Krininu so prebrisani ljudje, ki-si znajo pomagati, da mesnice več nesejo. Nenadoma je izvršila oblast pregled tehtnic po krminskih mesnicah; prišla je na sled težam, katerih so se posluževali mesarji pri tehtnicah v škodo strank. Naznanjeni so bili sodniji in v Gorici se je vršila kazenska razprava proti njim. Mesarica Ana Sfriso je obteževala tehtnico na strani za blago s težo 22 gramov. Pobila je za to 8 dni zapora. Pierina Tomadin je kaznovana na 10 dni zapora, ker se je posluževala teže 5 gramov. Dominik Pagnut in njegOv sin Anton sta tehtala s težo 25 gramov v škodo odjemalcev. Obsojena sta oče na 10, sin na 5 dni zapora. Ivan Pagnut je obsojen na 14 dni v zapor, ker je obteževal tehtnico s H grami, Emilija Guliu bo sedela 10 dni ter premišljevala o teži 15 gramov. Josip Pagnut ni mogel drugače nego da je rabil v škodo strank težo 23 gramov. Obsojen je na 3 tedne zapor«, Tako so delali pri prodajanju večjih in manjših kosov mesa ter zaslužili določene jim kazni. Na avstrijskih srednjih šolah vpeljejo strelne vaje. —¦ Pričenši z jesenskim šolskim letom se uvedejo po vseh avstrijskih srednjih šolah, in sicer za dijake zadnjih dveh razredov, torej na gimnazijah za sedmo in dsino8o!ce..na realkah pa za šesto in sedmošolce strelne vaje, pod nadzorstvom vojaških oblasti. Komo poveljstvo v Pragi se je že obrnilo na Češki deželni šolski svet z vprašanjem, koliko dijakov bi prišlo v poštev, ker namerava že z jesenskim Šolskim letom pričeti s poslovanjem tega pedagogiškega ufiika. Vendar strelne vaje ne bodo obligatorne in k sreči za enkrat klasifikacija še odpade. Velikanska mina v Sesljam«. V torek so zažgali v Sesljanu velikansko mino, in sicer v kamnolomih »Jadranskega podjetja za obrežna dela«. Eksplozivnih snovi v mini, je bilo 17000 kg. Sodilo se je, da odkroji okoli 200.000 ton. muterijala, pa ga je dala menda le polovico. Električni toki v mino so bili vpeljani s treh strani. Na morju je. gledalo čudovit prizor eksplozije in posledic več povabljenih gostov iz Trsta, katerim so dajali pojasnila inženirji podjetja. Stroj je snažni na državnem kolodvoru delavec Josip edam, kar je prišel vlak ter ga pahnit ; stran. Poškodovan je na glavi in desni nogi. Zgubljeno. — Zgubila se je bluza, cre-ma, volnena, s Tekališča F. J. do ulice Alvarez. Kdor jo je našel, naj jo odda v našem upravništvu. listnica uredništva: P. n. gg. dopisnikom: Nekatere dopise priobčimo v soboto, nekatere jutri v »Primorcu«. Kolesarsko društvo »Miren« v Mlrnu priredi 7. avgusta 1.1. cestno dirko, katere se udeleži lahko vsak Slovenec, kateri ni bil še odlikovan. Vpisati se je pri predsedniku'v Mirnu in pri F. Batjel-ii v Gorici v Stolni ulici štv. 3-4. Vpisnina znaša 1 krono, fraril^ode iO in sicer 3 darila v denarju in 7 drugih. Za polževo dirko tudi 3 darila. Vršila se bode tudi veselica in javni ples. •-'". . Jvcza narodnih društev. Pevsko društvo »Venček» v Dutov-ljah priredi prihodnjo!* nedeljo 31. julija 1910. s sodelovanjem mnogih bratskih društev veselico z zanimivim in bogatim vsp#fedom.: Med točkami svirajo. tambu-rasf "iz Reperihfhfa: — It obilni udeležbi vabi odbor. Politični pregled. Iz ogrske poslanske zbornice. —Pri razpravi o rekrutnem kontingentu je govoril tudi honvedski minister Hazay ter izjavil, dajeuvedbadveletne vojaške službe potrebna, ali posledica bodo višji izdatki za vzdrževanje vojske. ¦ Nemški državni tajnik za unanje stvari Kiderlen - Wachter je dospel v Marijine vari na obisk k Aerentafu. Volitve na Francoskem. — Vršijo ^ volitve v generalni svet. Znanih Je do danes 1292 izidov. Voljenih je 173 konservativcev. 150 naprednjakov, 811 republikancev in radikalcev, 46 združenih socialistov; ožjih volitev treba 112. Angleški ministerski svet je sklenil glede" na obrambne uredbe v Nemčiji utrditi vsa pristanišča na severnem morju ter izpopolniti vse utrdbe na otokih iti na kopnem. Trgovska pogodba med Avstrijo in SrbiJ*. vsebuje razne carinske olajšave in znižanje glede nekaterih avstrijskih izdelkov., kakor glede porcelana, glinskih izdeU kov. steklenine, železnine. pohištva iz zavitega lesa, lesa vsake vrste, cementa in moke. dočim je za Ogrsko dovoljen uvoz vina, lesa, cementa, moke itd. Kakor se zatrjuje, se dovoljuje Srbiji uvoziti v Avstrijo samo svežo zaklano živino, in sicer 20.000 volov in 50.000 prašičev, in sicer v plombiranih vozovih in v vrečah in pod najobsežnejšimi varnostnimi odredbami. Razne vesti. Svojo osemdesetletnico bo obhajal cesar v !šlu. 18. avgusta bo zbrana v Išlu cela cesarska rodbina. V imenu cesarske rodbine mu bo častital nadvojvoda Fran Ferdinand. Koperska razstava bo skončala z velikanskim deficitom, Dosedaj je pol milijona K nepokritih troškov. Pomiloščen je idrijski rudar Andrej Rejec, ki je bil radi umora svoje žene obsojen v Ljubljani na smrt, v 20-letno ječo. Amputacija z elektriko. -— Profesor d' Arsonval v Parizu je iznašel metodo, po kateri se bo 25QI)Q0 žensMa celega sveta. Pri obhodu je igralo 40 godb. ' V Madridu v Španiji je nastal V ječif; punt. Kaznjenci so se uprli, ker se jim 'ni dovolilo igranje s kartami in nošenje orožja. Komaj vojaki so s puškami pomirili upor. En kaznjenec je ranjen. Največje prebivališče v Evropi ne ek-sistira več. Opazovalnica;na MOnthiinku j > (4180 m visoko), trdno 8 m visoko poslopje, je prišlo v ledenik,, tako da se vidi od . hiše samo še streho. Norec — jetničar svoje družine. — Trgovec z vinom Rea v Castelnuovo pri Neapolju. se je čutil preganjenega od svojcev. Celo svojo družino je držal že pet let zaprto .v svoji samotni vili, v-*ka-! teri so bila vsa okna zadelana. Komaj se-¦ daj so prišli na to. Policija je po dolgem" boju zvezala norca in oprostila nesr.ečno rodbino, ki je bila pet let v temni ječi. Velika poštna tatvina v Uncu, — Na kolodvoru v Lincu je zmanjkalo denarno', pismo, v katerem je bilo 29.000 K. Storilec neznan. »- Japonski parnik »Tecurejmaru« se'je potopil blizu Koreje. 40 oseb se je rešijo, 200 pa se je potopilo. Jeftries — gluh. — Pri zadnji boksarski borbi v Rcno (Sev. Amerika) je zrna-gal zamorec Johnson belokožea Jeffriest. Ta je postal vsled hudih udarcev svojega črnega nasprotnika popolnoma gluh, ..— pobniča sta mu počila. .^ ':• Osemletni morilec. — V Bukareštu je izpil v odsotnosti svojih starlšev, 8 letni sin gimnazijskega ravnatelja BerechestMa en liter žganja, ustrelil na to svojo triletno sestrico in 17 letno pestunjo in utekel. Za katoliško univerzo v Soinogradu je že nabranega denarja 3,527.122 K. Steklina v južni Italiji. — V proviuciji Lecce je več kot 200 oseb oklarilh od Ste-?* klih psov. Pse so začeli zastrupavati s striJininom. - V kodaujski Itiki je zgorel parnik »Standard«, ki je vozil petrolej. Moštvo se je komaj rešilo. Se umiranje je podražilo. — Občinski svet v Beljaku je napravli novo pokopališče in je pri ti priliki zvišal vse pristojbine, za mrliški ogled, za grobe, za kopanje in zasipanje grobov, za rakve itd. Poročevalec občinskega sveta, dr. Aichelburg, je to zvišanje pristojbin utemeljeval kratko, a jedernato. Rekel je: Ker se je vse podražilo, se mora tudi umiranje podražiti. Počitnice za celo mesto. -?> Na Angleškem je več mest, kjer plačujejo vsi celo leto določene zneske v inesino blagajno. Ko pride poletje, gredo tfši niesčanf takorekoč na mestne stroške na počitnice v Švico, na Francosko ali kam drugam. . Taka mesta so posebno Lancaslut&'Oidp liani in Blackburg. 3—4 milijone iiljngov imajo na razpolago. Mesto ostane: popbl- * lioma zapuščeno, varujejo je edino le po- ;. licaji. Izletniki so po večini delavci, .Celo leto plačujejo samo. da vidijo en mesec v letu nove kraje. Globa 1 milijon K. — Stara tvrdka Hiirdtmuth v Budjejevicah, ki izdeluje svinčnike, je =bUa kaznovana na globo 1 milijon K radi napačnih napovedo za; odmero davščine. Potem je bila globa znižana na 612.000 K. - ........ ¦ - ^mm Četvorčke je povila v KabavuffprT Nautri na Ogrskem žena ofočiiiskegaj sluge Al. Monescaja. Otroci so* zdravi.! Vročina v Ameriki. ^- Iz Zjedinjenih držav poročajo iz raznih krajev o Veliki vročini. V Ne\vjorku je solnčarica zattjela> 12 oseb, v Pittsburgu 6, v Filadelfijij4, v Bostonu 2, v Baltimori 2. i Bankir Rochette je bil 27. t. m. v' Parizu obsojen na 2 leti zapora in 3000 frankov globe. Razprava je traja 35 dni.;#br tožen je bil poneverjenja in osleparjvmja raznih bank. _____________^___u______:----------------f.«— Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Oobravljah «a Goriškem Do, ima v leteli zadružnih kmetov bravljah, Skriljah, Kannjah, Ffrjah, Šmarjah in drugih vaseh j fitikt Možtofl litoiinia vlgMWsi»ipr|M Priporoča se cenj. gostilničarjem 4h drugim kd&sumentom. Dobiva se od $6 lit. naprej" po jako zmefnHi cenah. Mali oglasi. NaJmanjSa pristojbina stane 60 vtn. Ako Je oglas obselnejii se raCuna ca vsako besedo 3 vin. HaJpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je inanjSth trgovcev In obrtnikov \ itaterm na doileli (in celo v mestu) ninč" "" ""* nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. Fru Novak, brivec r&JSr\?"LJ! občinstvu v iKestu in na deželi. Postrežba toona in nista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tndi vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od R; 1? naprej kg. _ ... Udlihavami pekarija in siadeiCama Rarol Drasčik v Ooricr na Kerau v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najft nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna lina vina In lik«?!« na drobno aH v originalnih fautelkah Priporoča se slavnemu občinstvu' za mnogo-bfdjna naročila ter obljublja solidno posfirež' o W- po Jako zmernih cenah. "**• ¦¦¦¦¦¦ k jjq -:i<30; Šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od K 15—1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u Pisalni stroj „fldler" malo časa rabljen, je na prodaj po zelo nizki ceni v Goriški tiskarni A. Babršček (Gozdna balada). Baron je zašel med požrešne volkove, ho jezdil na vranm skoz gozd je hitro. Od konja ostale so same podkove, od lovca pa čevlji prav veli „()ltoil, vse drago požrle so lačne zverine, po čevljih zaman so pretakale sline. M" J. MeM, Gorica Tekafe, Josipa Verdi št. 32. Gorica Stolna ulica 3-4. prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. Za razpečavanje vina posebne vrste ttlem zastopnika za Gorico in okolico ki ima pristop v boljše kroge. Trgovsko znanje ni potrebno. — Dobra plača in visoka provizija. Ponudbe na'naslov: desellschafl der tokarjen IDeinproduzenten fl. G. Utitriebs-flbteilung Budapest D. liipoi borut 2. v GORICI Le v Gledališki ulici št. 14 ITI. Gol, -tHt Corso 4. Specijaba tvrdka gumijastih predmetov. Cevi za vodo, vino. pivo itd. Irigatorji. gumijaste vloge za postelje, nepreinočljivo blago K. - Billrot S- Mossetig - batist. KimrgiČUi predmBli Pravat-brizgalnice, berglje. apa,rati za inlialiranje. vata dr. Brnnsa V, kg <)0 vin., '.'.. kg Iv' fiitf, 1 kg K 8"2f» — Preveze za otroke. Flaneln. — Preveze za krčne žile. Ortopedični predmeti. Nogov ice iz elastike za krčne žile. Kilni pasovi. — Preveze za život. — Ortopedični moderci (Gcradehalter), naramnice in podveze za nogovice. Dišave Za mila. tu - in inozemstva. Toaletni predmeti. -- Sčetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. — Razpraševalci za dišave. Dežni plašči pristno angleški, garantirano nepremočljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 Iv više. Cene brez konkurence! Tokajec, kralj vseh vin! Kar j«> mleko nožnemu otroku, to je oUrnstlim ljudem piMno tokivjsko zdravilno' sinu! ZiliavniUo |>ii|M.ivceno, |iiibtavnhn »ihtavam oilgorarjajneo tokajsko \ino jo zdravil" za mlade in staro in uc bi Mnelo manjkati v nobeni liiii. t .'isto, in-poaasvjiMio tnfcnjsko vin-» uzdnuljit po.solmo želeden« n:tdii»»v. pomanjkanje krši. vstvarja apetit in vzbuja v veliki meri veselje do življmja pri nilndih in starih. — Produkeijo vseh naVih vin uadzocujn država iu ta vi»>a je rax^losih visok«' kr, ogr. |»dje-deljsko minlsti-rstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih uspebov nudi Tokajei- tudi i/linivii u/.itck ! I>a se omogoči vsakomur'uživati ta biser jm-d vsemi vini. >nio sestavili skrbno dw- kolek-eiji, kntt.ti raK|>osiljant'i v vse kraje frank'* zabojnim; in f ran ko poštnine iu sicer. Kolekcija št. I. U-a O.fi 1 pi-tletnpg!', med.-Samtumlei' (SutnoliHlu«'i) 0.;") I osvmUtnegii .. ., H.2S I petletnega med. - samoroga lAusbrucbi ti.2n l oyeiwIt'tnn«n ..'•',. ., Kolekcija št. II. •kleni-.- «'.7 I petletm-ga mer 0.7 1 Dsemletuega ,. ... >•. .. . 0."» I petletnega med. - saniotjča (Anshrui-hj „ 0.."j 1 oseink-tncga ,, ,, „ Kron 9' - Urez kakih drugih izdatkov! proti povzetju ali predplačilu gor. zneska. kron 63'50 bivz kalili flrnirih i/, larkov ' 1'j-itt'ko zabojniu«« in franku po>tajn. plai-ati tekoin ;j() dni) od (latuina ' na i";iktcu"i- Akcijska družba tokajskih vinskih producentov (Gescllschaft Tokajor \Veinprodii/.onteu A. (1. Vcrtriebs-.lbteHunj,') Budimpešta V., Lipot-kdrnt št. 2. Odlikovana skoraj v vseh državah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke in najviSJe gospode. Dobri zastopniki, ki imajo r,»r.*a»j.-i ee iu Mi 'dostop v te kr. r.isltižek, oziroma tudi stalil Tvgovsko-obrtna zadruga v Gorici g registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne scadruge v Oorici* .je z oziroin na premenjena in dne 21. decembra l!'0.'». i' zadrpžni register vpisana pravila, pri skupni seji dne '30. decembra '.»05. sklenilo za leto f!»ot>. ta-le naeitt poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih lotili, proti odplačilu po -2 kroni na mesec za vsakili 100 kron; na menice pa proti (>% obrestuvanju. Doba za odplačilo pri posojilih na x>broke se po želji {/.posojevalca določi tudi na 10 ali vec let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnimi i;%% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',% večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanite v časopisih »Soča« in -Primorec*. Kova pravila >o se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo do-bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v .Trgovskem domu>, Načelstvo in nadzorstvo. Naznanilo. Tvrdka Angela Tempo in sinovi iz T žica (Moiifalcone) odpre v.Ielu 1.911. j tehtnico za nakupovanje galete u Kanalu ali flnhouem ter u Komnu. V la namen išče ! agente za i>:iz|»oČHVunj<> sviloilmk«|st semena. .Pc.tfoji-zelu.- ut:oih:i..' ::, ; , Založili smo .posebnfe'Vrste blazinice za stampilke znamka „IDEAL4' na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — "Blazinica „Ifleal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže. in *la se ga ne more i/inisati. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z mlačno Žaj.fnieO. — Blazinica podi vedno zaprta, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno le^barvilO -Ideal-, katero imamo tudi y zalogi. Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo. Ct, ui z barvilom vred- K 2*30. Sprejemajo se tudi naročija na štarnpilke. , - Urica. 30 let obsUječa strokovna krojačnica za gospode vsakega stanu. Zalccja usakourstnoga blaga iz inozemskih in čeških touaren ter izg>- louljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah. = Zaloga blaga = za sokolsks krofe. Na žfci*' - obleka tndi ukroji Zaloga orožja .^ vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate ..Sokole", samo v trgovini M. POVBRAJ v Gorici na Travniku štev. 5. Proda se gosposka vila z zemljiščem ali brez zemljišča v Gorici, Via Časa rossa 7. I Natančneja pojasnila v Via Trieste 13. H Anton Ptitafzky v Carici Ms sredi BtltelJ« ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Nujceoije kipavilion ilnh«rik«fla li drtbiega M««« ter tktili, preje li Hltlj. POTREBŠČINE za plaarnlce, litfilei in popotnih«. NajboljSe fiivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za ArojaŠB in ievlfarfd. Svetinjice. — »ožnl venet. — MaSne knjlilee. fišna obuAala za ?se letne čase. Semena za zehn|avif trava in dofeije. Najbolje oskrbljeni ziIorb tn kramarje, krofinjurje, prodajalce po sejmih in trgih ter ne deželi, i To-H