UDK 81L16L1'366.52:81L163.6'366.52
Mladen Uhlik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mladen.uhlik@ff.uni-lj.si
IZRAŽANJE SPOLSKE KORELACIJE PRI POLOŽAJNIH POIMENOVANJIH V RUŠČINI IN SLOVENŠČINI
Prispevek se osredotoča na vprašanje izražanja spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Opozarjamo na tri posebnosti pri rabi ženskih poimenovanj za poklice v ruščini. Ruščina ima v nezaznamovani rabi manj feminativov. V kontekstih z zmanjšano stopnjo referenčnosti se v ruščini pogosteje kot v slovenščini uporabljajo moška poimenovanja. Pri nekaterih položajnih poimenovanjih se v ruščini pojavlja raba t. i. dvospolskih samostalnikov, ki sodijo v prvo deklinacijo, a lahko označujejo oba referenčna spola. Prispevek analizira skladenjske rabe dvospolskih samostalnikov in stanje v sodobni ruščini primerja z ustreznicami v slovenščini.
Ključne besede: spolska korelacija, položajna poimenovanja, referenčnost, pomensko ujemanje, ruščina, slovenščina
The article focuses on some differences in designations of professions in Russian and Slovenian. In Russian the use of feminine derivations for this class of nouns is less productive. This is due to the fact that many feminine derivations are stylistically marked. What is more, in sentences with attributive meaning, although the referent is a woman, Russian can use the masculine form, which is not typical of Slovenian. The peculiarity of Russian is the use of "hybrid" nouns, which can refer to both genders despite belonging to the first, "masculine" declension. I highlight some syntactic characteristics of these Russian nouns by comparing them with their semantic equivalents in Slovenian.
Keywords: gender marking, designations of professions, referentiality, semantic agreement, Russian, Slovenian
1 Uvod: Opredelitev slovničnega spola
Prispevek1 poskuša opozoriti na nekatere razlike pri izražanju spola v ruščini in slovenščini. Spol v ruskem jeziku je slovarsko opredeljena kategorija (anoeoKnacu$uwpywtyco. Kame^opuu) samostalniških besed (samostalnikov in večine samostalniških zaimkov) in pregibna kategorija (cnoeou3MeuumenhHan Kame^opux) pridevnikov, deležnikov, števnikov, nekaterih tipov zaimkov in -l glagolskih oblik preteklika ter pogojnika2, ki
1	Rad bi se zahvalil Bobanu Arsenijevicu, Mislavu Benicu, Mariji A. Holodilovi, Eleni Ju. Ivanovi, Domnu Krvini, Mitju Trojarju, Adi Vidovič Muhi in Andreji Žele za vse dragocene nasvete. Vsa odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji je moja.
2	Razlika med ruščino in slovenščino pri izražanju spola z -l oblikami se kaže pri prihodnjiku. V ruščini tvorimo prihodnjik nedovršnikov iz prihodnjika glagola 6bimh in nedoločnika, kar pomeni da oblike pri-hodnjika ne izražajo spolskega razlikovanja.
314
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
se s samostalniškimi besedami ujemajo (Sičinava 2011). Pri omenjenih besedah lahko govorimo zgolj o slovničnem spolu, ki ga določa samostalniška beseda. Slovnični spol je torej treba razumeti predvsem kot skladenjski odnos3 ujemanja4 samostalniške nadzorne besede in ujemalne nadzorovane besede:5
1.)	rus. Hoe-biu ^cmcmyK-0 eucen-o. Hoe-an py6amK-a eucen-a. Hoe-oe ncmbm-o eucen-o.
Kot je razvidno iz (1), slovnični morfemi nadzorovanih besed - pridevniške oblike Hoebiu in -l oblike povedka - razkrivajo slovnični spol nadzornih samostalniških besed.
2 Različni načini izražanja spolske korelacije pri označevanju osebe
V prispevku se omejujemo na vprašanje spolske korelacije pri izražanju referenčnega spola pri osebah (človeško+), pri kateri je razlika med spoloma najpogosteje pomensko motivirana. V ruščini se poimenovalna opozicija med ženskim in moškim referenčnim spolom izraža na naslednje načine:6
2.1	Pri leksemskem izražanju referenčnega spola se pri vsakem spolu uporablja drugačen korenski morfem:
2.)	rus. 6par/cecrpa, OTe^MaTb, My®/®eHa, cbrn/gonb
Tovrstni pari besed predstavljajo zaključeno skupino samostalnikov, ki najpogosteje označujejo sorodstvena razmerja. Pri tem tipu se obe obliki uporabljata zaznamovano in nezamenljivo, samostalnika ome^ ali cuh ne moreta označevati oseb ženskega spola.
2.2	Pri morfemskem izražanju referenčnega spola razlikujemo dva tipa:
2.2.1 Izražanje spolske korelacije z oblikospreminjevalnimi morfemi (končnicami):
3.)	rus. 6o^bH-ofl 'bolnik' / 6o^bH-aH 'bolnica';
4.)	rus. 3aBegyrom-HH 'vodja' / 3aBegyrom-aH 'vodja'
3	V ruščini se slovnični spol zgolj delno prekriva z morfološko delitvijo samostalnikov po sklanjatvenih vzorcih oz. paradigmah (za podrobneje o tem gl. Corbett 1991: 36-37). Primeri odsotnosti prekrivanja med tipom deklinacije in slovničnim spolom so: samostalniki dndn 'stric', dedymKa 'dedek', mnoma 'mladenič', ki sodijo v a-deklinacijo, a so moškega spola; samostalniki na -o s priponami -a^- in -HmK-, ki ohranjajo moški spol motivirajoče besede (doMumKo 'hišica', doMu^e 'velika hiša') in t.i. samostalniki splošnega spola (maKca 'cmera', 3adupa 'zbadljivec/zbadljivka'), ki so glede na referenčni spol lahko moškega ali ženskega slovničnega spola (MaKcuM — maKoü3anyda'Maksim je takšna tečnoba',Ann — maKan3anyda. 'Anja je takšna tečnoba'). Poseben primer so poklicna in položajna poimenovanja (Bpan 'zdravnik/-ica', ^u^ 'vodič/-ka'), ki se uporabljajo za oba referenčna spola. Glede predvidljivosti spola iz morfologije v slovenščini gl. Marvin 2019.
4	Slovnični spol je jezikovna kategorija, ki se izraža preko skladenjskega ujemanja in končniških mor-femov. V ruskem jezikoslovju se razlika med slovničnim in referenčnim spolom izraža tudi na terminološki ravni: slovnični spol je pod, referenčni spol pa non.
5	Nadzorna beseda uporabljamo kot ustreznico termina G. G. Corbetta controller, nadzorovana beseda pa kot ustreznico termina target (gl. Corbett 1991, Corbett 2010).
6	Za več o tem gl. Mučnik (1971: 177-244).
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
315
V ta tip sodi skupina prvotnih kakovostnih pridevnikov (3) ali deležnikov (4), ki v posamostaljeni rabi označujejo osebe. Kazalec spola je slovnični morfem oz. končnica (-oh / -aa; -hh / -aa), ki poleg označevanja referenčnega in morfološkega spola vključuje še informacije o sklonu, številu in živosti nanosnika. V ruščini se kategorija živosti izraža v ednini m. spola prve sklanjatve in v množini vseh spolov, kjer se dosledno upošteva pri vseh sklanjatvenih tipih (za več o tem gl. Tominec 2015: 177-178).
2.2.2 Izražanje spolske korelacije z besedotvornimi morfemi oz. sufiksi:
5.)	rus. npenogaBaTe^b-o vs. npenogaBaTe^b-HH^a,
6.)	rus. CTygeHT-0 vs. crygeHT-K-a.
Besedotvorno izražanje spolske korelacije je v ruščini produktivnejše kot razlikovanje s pomočjo korenskega (tip 2. 1) ali oblikospreminjevalnega morfema (tip 2. 2. 1). Toda prav pri njem prihaja do pomembnih razlik med ruščino in slovenščino, ki se kažejo pri zmožnostih poimenovanja »poklicev, nazivov in položajev za ženski spol« (Derganc 2017: 125). Kakor ugotavlja Aleksandra Derganc, se ruščina in slovenščina razlikujeta predvsem pri poimenovanjih, ki se nanašajo na »žensko nosilko poklica ali položaja« (Derganc 2017: 125). V slovenščini je raba velikega števila feminativov, tvorjenih z besedotvornimi morfemi -ic- , -k- in -inj-, produktivna in najpogosteje stilistično nezaznamovana. Poleg tega število poimenovanj, ki se nanašajo na ženske, narašča.7 Derganc opozarja, da ruščina sicer pozna možnosti tvorjenja feminativov, vendar je njihova raba na področju prestižnih poklicev in funkcij dostikrat omejena. Izpostavlja tudi, da so tvorjenke s sufiksi -uhk-, -m'-, -ux- in -m- večinoma stilistično zaznamovane (6uono^u^Ka, $unono^uBx, epauuxa, dupeKmopma).8 K temu lahko dodamo, da tvorjenke s temi sufiksi niso tipične za poimenovanje nosilk poklicev, ker so pogosto prekrivne z drugimi pomeni: lahko označujejo soproge nosilcev poklicev (BeHepanbma 'generalova žena', 6yxzcwbmepma 'žena računovodje'),9 ali druge realije (meKmpuuKa 'krajevni vlak'), kar otežuje tvorjenje novih feminativov (Mučnik 1971: 238). V ruskem jezikoslovju je še odprto vprašanje, ali obstajajo znotrajjezikovni razlogi, ki bi vplivali na bolj omejene možnosti tvorjenja feminativov, kot jih poznajo nekateri drugi slovanski jeziki (npr. slovenščina, češčina). V nekaterih primerih je raba določenih sufiksov onemogočena zaradi soglasniških premen in hkratnega kopičenja soglasnikov, npr. xupyp^ in *xupypwKa (Mučnik 1971, Gerasimova 2017).10 Nekateri
7	V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika je 201 novih ženskih poimenovanj, ki so tvorjena z besedotvornimi morfemi.
8	Gl. Derganc (2017: 127).
9	Ta tip pomenske prekrivnosti v slovenščini ni vedno ovira pri rabi obstoječih besed v funkciji feminativov. S. Štumberger omenja zglede, kot je npr. notarka, pri katerih je pomen feminativa prevzelo poimenovanje, ki je prej označevalo soprogo nosilca poklica (Štumberger 2015).
10	V slovenščini se podoben problem pogosto rešuje s pomočjo sufiksa -inj-, ki je v ruščini pri označevanju nosilk poklicev v rabi redkeje (možen je pri feminativih Knmunn, spa^unn, ki označujeta statusne vloge).
316
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
jezikoslovci pa so mnenja, da je manjša produktivnost določenih sufiksov pri tvorjenju feminativov povezana tudi z akcentološkimi vzroki.11
2.3	Skladenjsko izražanje referenčnega spola: Našteti dejavniki, ki vplivajo na omejeno tvorjenje feminativov, imajo dve posledici: (1) V ruščini se na področju označevanja položajnih poimenovanj pogosteje kot v slovenščini uporabljajo samostalniki moškega slovničnega spola, ki se lahko nanašajo na oba referenčna spola (o tem vprašanju glej 2.4), (2) Ruščina poleg leksemskega in morfemskega izražanja referenčnega spola pozna še posebno ujemanje, pri katerem je spol nanosnika razviden šele iz oblike nadzorovane besede.12
2.4	Pred analizo izražanja referenčnega spola pri dvospolskih poimenovanjih si oglejmo nekatere značilnosti spolske korelacije tipa cmydeum - cmydenmKa, npenodaeameMb - npenočaeamenbn^a, pri katerih ženska oblika ni stilistično zaznamovana. Odnos med rabo moške in ženske poimenovalne oblike je v ruščini, kakor bo pokazano v nadaljevanju, povezan z različnimi tipi nanašalnosti (referenčnosti), pri katerih izstopajo trije načini rabe položajnih poimenovanj (Rothstein 1980, Kopeliovič 1970).
Pri prvem tipu samostalniška zveza nastopa v vlogi poimenovanja konkretne osebe (referenčnega udeleženca) v kontekstu, v katerem je pomembno izpostaviti referenčni spol nanosnika. Če gre za ženskega nanosnika in če je feminativ stilistično nezazna-movan, bo tudi v ruskem knjižnem jeziku v rabi ženska oblika:
7.)	rus. Bo BpeMa nepepbrea Me^gy ypoKaMH b aygHTopnro Bom^a npenogaBaTemH^a.
slvn. Med pavzo med urami je v predavalnico vstopila učiteljica.
Rabo položajnih poimenovanj pri označevanju konkretne osebe je treba razlikovati od primerov, ko se osebku s povedkovim določilom ob nepolnopomenskem glagolu (npr. 6bimb 'biti', paSomamb 'delati', cmamb 'postati') pripisuje lastnost.13
8.)	rus. OHa pa6oTa^a npogaB^^eft / npogaB^M. slvn. Delala je kot prodajalka.
9.)	rus. Harema neTpoBHa - Ham hobuh y^HTem / HOBaa yHHTemH^a. slvn. Natalija Petrovna je naša nova učiteljica.
Pri zgledih (8) in (9) gre za drug tip referenčnosti kot v (7): samostalniška zveza se v povedkovem določilu ne nanaša izključno na imenovalniški osebek (ona, Natalija
11	Akcentolog in indoevropeist Mihail V. Oslon ugotavlja, da se sufiks -k- pri izposojenih besedah pojavlja predvsem pri feminativih, ki imajo naglašen predzadnji zlog (canumapKa, MuccuonepKa, cmaxepKa), medtem ko je možnost rabe sufiksa -k- onemogočena pri samostalnikih, pri katerih je naglas na drugih zlogih (*aBTopKa, *goKTopKa). Oslon opozarja, da se pravilo nanaša zgolj na možnost tvorjenja feminativov iz izposojenih besed (iz ustnega posveta z Oslonom).
12	Prav zaradi tovrstnih primerov Galina I. Kustova zapiše, da v ruščini naslovnik pogosto dobiva informacijo o spolu nanosnika šele preko pregibanjske oblike nadzorovane besede (Kustova 2018: 70).
13	O t. i. prisojevalnih oz. pripisovalnih stavčnih povedi v slovenščini glej Uhlik, Žele 2016: 388-389.
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
317
Petrovna), pač pa ga enači z množico posameznikov, ki si delijo pripisovalno lastnost.14 V teh primerih je v ruščini, če se pripisovalni stavek nanaša na žensko, možna raba obeh oblik (gl. 8, 9). V slovenščini se, kakor je vidno iz slovenskih ustreznic, dvakrat poudarja presupozicija, da je nanosnik ženskega spola - enkrat z osebkom, drugič s feminativom v povedkovem določilu.
Pri ruskih pripisovalnih stavkih je zanimivo opozoriti na to, da se raba moške oblike v povedkovem določilu posebej izkazuje v primerih, ko se znotraj povedkovniško uporabljene samostalniške zveze uporablja kakovostni pridevnik vrednotenja npr. xopornuu 'dober', nacmon^uu 'pravi' (gl. Iomdin 1990: 41), kar še dodatno poudari pripisovalno lastnost.
10.)	rus. Moa cecTpa - xopomHH CTygeHT/HacroH^HH aKTep (L. L. Iomdin 1990: 41).
slvn. Moja sestra je dobra študentka/prava igralka.
11.)	rus. Kto-to MHe roBopnn, hto a 6bma xopomHM npenogaBaTe^eM. slvn. Nekdo mi je pravil, da sem bila dobra učiteljica.
Tudi v tem primeru v slovenskih ustreznicah prevladuje raba ženskih poimenovanj v povedkovem določilu, kar včasih lahko pripelje do dvoumnih zgledov:15
12.)	slvn. Amy Klobuchar spada med najbolj znane slovenske senatorke/ senatorje [v ZDA].
Če v (12) uporabimo žensko poimenovanje, ni jasno, ali je političarka najbolj znana med vsemi slovenskimi senatorji, celotno množico, ali zgolj med slovenskimi senatorkami, podmnožico vseh slovenskih senatorjev (iz ustnega posveta s P. Weissom).
V ruščini je moška poimenovalna oblika izključno v rabi, ko gre za označevanje generičnega nanosnika. V tem primeru prihaja do nevtralizacije opozicije med členoma korelacije, moška oblika je inkluzivna v odnosu do obeh spolov.
13.)	rus. Hy^eH npenogaBaTem aHranncKoro a3bma. lvn. Potrebujemo učitelja angleškega jezika.
Če sklenemo, delitev treh tipov stavkov s položajnimi poimenovanji kaže na to, da se med ruščino in slovenščino največja razlika kaže v pripisovalnih stavkih: v ruščini je v zgledih, ki se nanašajo na žensko osebo, možna raba moškega poimenovanja, v slovenščini je v tem primeru pogostejša raba feminativa. Oba jezika težita k temu, da bi na izrazni ravni ohranila razliko med spoloma pri stavkih z visoko stopnjo nanašalnosti.
14	Ada Vidovič Muha v tem primeru govori o uvrstitvenih povedkovnikih (2015: 396), pri katerih gre za »uvrstitev razlagalnega leksema v neposredno višje in s tem pomensko ekstenzivnejše pojmovno polje« (2013: 61).
15	Vprašali smo 60 govorcev slovenščine, starih od 20 do 40 let, kako bi prevedli ruske stavke: rus. Anna padomana npodaB^M. Anna — nam noBbiu ynumenb. Anna 6bina RynmuM cmydenmoM. Vsi vprašani so se odločili za prevod z ženskimi poimenovanji (Ana je delala kot prodajalka, Ana je naša nova učiteljica, Ana je najboljša študentka).
318
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
3 Razširjanje pomenskega ujemanja v ruskem jeziku v 20. stoletju
3.1 V prvi polovici 20. stoletja se je v ruskem jeziku zaradi povečane vključenosti žensk na različnih področjih družbenega delovanja pojavilo veliko ženskih poimenovanj, ki označujejo nosilke poklicev, ki so jih prej opravljali izključno moški (Jem^u^a 'pilotka', rnaxmepm 'rudarka'), ali nosilke novih poklicev (Komonaemm 'kozmonavtka', ^enapucmm 'scenaristka'). Zaradi dejavnikov opisanih v 2.2.2 pri nekaterih samostalnikih vseeno ni prišlo do nastanka novih tvorjenk, ki bi lahko izključno označevale nosilke poklicev in družbenih položajev. Leksemi, ki so sicer morfološko moškega spola - epan, un^enep, dupeKmop, pyKoeodumeib, pedaKmop, npe3udenm idr. - so se začeli uporabljati kot t. i. dvospolska poimenovanja, ki označujejo oba referenčna spola.16
V dvajsetih letih dvajsetega stoletja (Peškovski 1938) se je zaradi potrebe govorcev, da bi v stavkih z dvospolskimi poimenovanji poudarili ženski referenčni spol, pojavila nova strategija: ženski nanosnik se lahko izraža z obliko povedka (-l oblika ali kratka pridevniška oblika v povedkovni funkciji), ali redkeje s levim prilastkom znotraj samostalniške zveze.
3.2.1 V ruski jezikoslovni literaturi je na pojav izražanja ženskega nanosnika z obliko povedka opozoril sintaktik Aleksej M. Peškovski (1878-1933):17
14.) rus. Croga npnexa^-a B^e-npe3HgeHT ... aHranncKOH pa6onen napran ®pnga atohh. (Peškovski 1938: 192).
slvn. Sem je prispela podpredsednica ... angleške delavske stranke Frida Atlin.
Akademska slovnica iz leta 1960je zglede rabe, kot je ffupeKmop mkoju ywe npuMja ('Ravnateljica je že prišla') pripisala pogovorni rabi, in je dala prednost formalnemu ujemanju, pri katerem se oblika povedka ne glede na referenčni spol ravna po moškem oz. morfološkem spolu dvospolskega poimenovanja ffupeKmop mkoju ym:e npuMej (rpaMMaTHKa pyccKoro a3biKa AH CCCP 1960: 512). Raziskava rabe ruščine PyccKuu h3uk u eoeemcKoe oč^eemeo (Ruski jezik in sovjetska družba - v nadaljevanju RJiSO), ki jo je v letih 1963-1964 organiziral Inštitut ruskega jezika Sovjetske Akademije znanosti, je pokazala, da se dejanska raba razlikuje od opisa iz Akademske slovnice. Eno izmed anketnih vprašanj, na katero je odgovorilo 3780 vprašanih različnih starosti, izobrazb in poklicev, je bilo, ali bi v stavkih, ki se nanašajo na žensko osebo, raje uporabili Bpan npuMej ali Bpan npuMia ('Zdravnica je prišla') in prav tako YnpaečoM čom eudaj cnpaeKy / YnpaedoM ebidcma cnpaeKy ('Upravnica je izdala potrdilo'). Pri obeh izbirah
16	Zanimivo je, da se je po oktobrski revoluciji zmanjšala pogostost rabe zloženk tipa ®eH^HHa-Bpan, ^eH^HHa-pegaKTop, ki je bila dokaj razširjena na koncu 19. stoletja (Mučnik 1970: 223). Glede zmanjšanja rabe tovrstnih poimenovanj glej nadaljevanje besedila.
17	Peškovski je izražanje spola z -l oblikami opisal kot potrebo po rabi glagolskih oblik ženskega spola (Peškovski 1938: 192).
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
319
se je večina odločila za pomensko ujemanje z žensko obliko na -Z.18 J. A. Mučnik, ki je pri omenjenem projektu vodil skladenjske raziskave, je v svoji poznejši študiji zapisal, da je raziskava potrdila, da se je označevanje ženskega nanosnika s pomočjo -l oblik in kratkih pridevnikov zelo razširilo ter postalo del knjižnega jezika. Ta tip ujemanja v nasprotju s stališčem iz Akademske slovnice ni omejen na pogovorno rabo in stavki tipa Op^aHU3amop nocmaeuna eonpoc 'Organizatorka je zastavila vprašanje' se redno pojavljajo tako v govorjenem jeziku kot v zapisanem leposlovnem, publicističnem, znanstvenem ali poslovnem stilu (Mučnik 1971: 226). Naj omenimo, da sta po omenjenem projektu še dve raziskavi preverjali, ali bi se govorci pri označevanju ženskega referenčnega spola odločili za pomensko ujemanje (Bpan npurnna) ali za formalno ujemanje (Bpan npurnen). V raziskavah Graudina idr. 1976 in Gerasimova 2017 se je še več izprašancev kot pri RjiSO odločilo za pomensko ujemanje z žensko -l obliko, kar potrjuje, da se je ta tip izražanja spola nanosnika z obliko povedka dejansko uveljavil kot legitimni del knjižnega jezika.
Pri tovrstnih raziskavah se ne zdi odveč opozoriti, da pri stavkih Bpan npurnen in Bpan npurnna ne gre za konkurenčno opozicijo, saj stavka nista konkurenčni sopomenki: možnost z žensko -l obliko (npurnna) s svojo izrazito referenčnostjo poudarja ženski referenčni spol, medtem ko ima stavek z moško -l obliko (npurnen) dve možni interpretaciji: 1) Prišel je zdravnik (spol ni pomemben in je nezaznamovan);19 2) Prišel je zdravnik, ki je moški.
Naj dodamo, da pomensko ujemanje z žensko obliko povedka ni povsem odpravilo problema izražanja ženskega nanosnika pri dvospolskih poimenovanjih. Prvič, tovrstno izražanje deluje zgolj v primerih z analitičnimi povedki, ki vsebujejo -l oblike (s preteklikom ali pogojnikom) ali kratke pridevnike v povedkovni rabi. Spolske korelacije ne morejo izražati oblike sedanjika (15) in prihodnjika (16, 17):
15.)	rus. Bpan xodum no Ka6uHeTy h hto-to HepBHO roBopuT.
slvn. Zdravnik/zdravnica hodi po kabinetu in nekaj živčno govori.
16.)	rus. Bpan 6ydem npuHUMamb naaueHTOB no uaTHHuaM.
slvn. Zdravnik/zdravnica bo sprejemal/-a paciente ob petkih.
17.)	rus. B naTHHuy Bpan ocMompum na^eura.
slvn. V petek bo zdravnik/zdravnica pregledal/-a pacienta.
Drugič, pomensko ujemanje s povedkom izraža razliko med spoloma nanosnikov pri stavkih, pri katerih ima poimenovalna samostalniška zveza funkcijo imenovalniškega osebka (Bpan npurnna); v drugih neimenovalniških sklonih (H nepegM Bpany pe3y^bTaTbi aHa^H30B 'Dal sem zdravniku/zdravnici izvide') pa razlika med moškim in ženskim
18	Pri stavku Bpan npurnen/npurnna se je za pomensko ujemanje z žensko -l obliko odločilo 51 %, pri Ynpaedom eudan/eudana pa je bil delež v prid pomenskega ujemanja še višji, 60 % (RjiSO 1963: 20-23; Mučnik 1971: 228-229), formalno ujemanje je pri prvem stavku izbralo 38, 6 %, pri drugem 33 %, ostali vprašani se niso mogli odločiti.
19	Slovnično naravo spola in nezaznamovano rabo moških oblik potrjuje vzporednica z vidsko opozicijo, na katero opozarja Krvina (2019).
320
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
nanosnikom ni razvidna. V teh primerih je spol ženskega nanosnika možno izraziti z dodajanjem desnega prilastka (najpogosteje priimka), ki udeleženca konkretizira:
18.)	rus. — nepegan pe3ynbTarbi aHanrooB Bpany Mi(;iii))i())ii.
slvn. Dal sem izvide zdravnici Ivanovi.
Druga možna rešitev, če želimo poudariti ženski referenčni spol, je uporaba zloženke ^en^una-epan, ki se je glede na statistiko rabe v Ruskem nacionalnem korpusu uporabljala predvsem v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja (tj. v obdobju do oktobrske revolucije):
19.)	rus. ^eH^HHe-Bpany nocbinaror npnraameHHe npH6biTb b ynpaBy.
(Saltikov Ščedrin 1886-1887, NKRJ)
slvn. Zdravnici pošiljajo vabilo, naj pride na upravo.
Danes je raba omenjene zloženke stilno zaznamovana kot del uradnega in zapisanega registra.
3.2.2 V vseh omenjenih raziskavah (RjiSO 1963, Graudina idr. 1976 in Gerasimova 2017) se je preverjalo, ali bi se lahko ženski referenčni spol v samostalniški zvezi izrazil z žensko obliko levega prilastka v poimenovanjih tipa nama epan, ^ma epan, xopomax epan. Raziskave so pripeljale do ugotovitve, da je skladenjska povezava levega prilastka in jedra, ki označuje položajno poimenovanje, drugačna od skladenjskega odnosa med osebkom in povedkom. Raba ženske oblike prilastka znotraj samostalniške zveze, ki bi označevala ženskega nanosnika se uporablja zgolj v redkih kontekstih v pogovorni rabi. V 60-ih in 70-ih se je po anketah RjiSO in Graudina idr. za možnost Hoean epan odločilo od 25% do 31%, večina vprašanih (69 % - 70 %) se je ne glede na spol nanosnika odločila za formalno ujemanje - noeuu epan. V nedavni raziskavi Gerasimove se je razlika v prid formalnemu ujemanju povečala še bolj - rabo zveze noeuu epan je izbralo 92, 14 % (Gerasimova 2017: 57).
Druga pomembna ugotovitev je, da je možnost rabe ženske oblike prilastka ob dvospolskih poimenovanjih odvisna od tipa prilastka in od stavčne vloge, ki jo opravlja samostalniška zveza. Možnost izražanja referenčnega spola s pomočjo levega prilastka je v samostalniških zvezah pogostejša pri svojilnih zaimkih (nama epan, moh epan) in kazalnih zaimkih (sma epan), razmeroma obrobna pri kakovostnih pridevnikih (xopomax epan, useecmnaH epan) in posebej vprašljiva pri vrstnih pridevnikih, ki ob samostalnikih nastopajo v stalnih besednih zvezah, npr. 3y6nou epan (zobozdravnik/-ica) in anaenbiu pedaKmop (urednik/-ica) (Skoblikova 1971, Ljutikova 2015, Gerasimova 2017, Arsenijevic 2018, Kustova 2018).
Na podlagi ankete desetih govorcev ruščine smo ugotovili, da anketiranci kot bolj sprejemljivo ocenjujejo rabo nama epan, če samostalniška zveza opravlja funkcijo imenovalniškega osebka. Polovica vprašanih je zgled (20) ocenila kot povsem sprejemljiv v pogovornem jeziku, zgolj en anketiranec ga je ovrednotil kot neuporabnega:
20.)	rus. Hama Bpan Bamna H3 3ana.
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
321
Kot manj sprejemljiva je bila ocenjena rabe nama epan v funkciji povedkovega določila. Polovica vprašanih je rabo (21) ocenila kot povsem nesprejemljivo, dva anketiranca sta jo ovrednotila kot delno sprejemljivo v pogovornem jeziku:
21.)	?AHHa neTpoBa - nama Bpan. ^ AHHa neTpoBa - Ham Bpan.
Pogostejšo izbiro moške oblike je mogoče razložiti s tem, da je spol nanosnika že izražen v imenovalniškem osebku. Pri (21) gre poleg tega za pripisovalni stavek oz. tip, pri katerem je v ruščini pogostejša raba moških poimenovanj.
Vsi vprašani so ocenili kot popolnoma nesprejemljivo rabo ženske oblike prilastka v primerih, ko ima samostalniška zveza vlogo neimenovalniškega udeleženca:
22.)	*AHHa neTpoBa 6bina Hamefl BpanoM. ^ AHHa neTpoBa 6bina HamuM BpanoM.
23.)	*Th gan nncbMO Hamefl Bpany? Th gan nncbMO HameMy Bpany.
Za sklep naj povemo, da tip skladenjskega izražanja spola nanosnika ni značilen za slovenščino, ki ženski referenčni spol izraža s feminativi. Edina izjema, pri kateri je mogoče zaslediti možnost izražanja spola nanosnika z nadzorovanimi besedami, je samostalnik vodja, ki nima ustrezne ženske poimenovalne oblike.20 Naj omenimo, da ta samostalnik pozna veliko manj omejitev pri tipih ujemanja kot ruski dvospolski samostalniki tipa epan, ^u^, dupevmop. Ženski referenčni spol se lahko izraža tako z analitičnimi -l oblikami povedka (24) kakor tudi z ženskimi oblikami prilastkov (25). V nasprotju z rus. *3y6nan epan, *c 3y6nou epaneM se ženske oblike prilastkov lahko pojavljajo tudi pri vrstnih pridevnikih (25) in v neimenovalniških sklonih:
24.)	slvn. Obe vodji sta bili uspešni.
25.)	slvn. Z umetniško vodjo Marinko Poštrak sva se pogovarjala o prihodnjih projektih v gledališču in moram priznati, da gre za odlična dramska besedila. (Gigafida).
4 Zaključek
Prispevek obravnava razlike pri izražanju ženskega referenčnega spola v ruščini in slovenščini. V pripisovalnih stavkih, ki se nanašajo na ženskega nanosnika, se v ruščini v povedkovem določilu pogosto uporabljajo moška poimenovanja, kar za slovenščino ni značilno.
Ker ima ruščina manj feminativov, se pri nekaterih položajnih poimenovanjih uporabljajo t. i. dvospolski samostalniki, ki sodijo v prvo sklanjatev in se lahko nanašajo na nanosnike obeh spolov. Pri teh samostalnikih se ženski referenčni spol lahko izraža z analitičnimi oblikami povedka (-l oblikami in kratkimi pridevniki v povedkovniški vlogi). Ženski nanosnik se redkeje v ruščini izraža z obliko levega prilastka ob dvospolskem
20 Glede različnih poskusov, da bi v rabo vpeljali tvorjenko, ustreznico moškega samostalnika vodja, glej P. Weiss 2014.
322
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
samostalniku, posebej kadar ta zveza izraža stalno poimenovanje (vrstni pridevnik + samostalnik). V tem primeru prevladuje formalno ujemanje - obliko prilastka določa moški morfološki spol oz. to, da se dvospolski samostalnik uvršča v prvo sklanjatev.
Slovenščina pri večini položajnih poimenovanj za ženske nosilke uporablja tvorjenke, zato je izražanje referenčnega ženskega spola z nadzorovanimi besedami (povedkom ali prilastkom) dokaj nenavadno. Izjema je samostalnik vodja, ki tako kot ruski samostalniki dopušča možnost izražanja ženskega nanašalnika s povedkom (Vodja je prišla), vendar referenčni spol izkazuje tudi z obliko prilastka (naša vodja, umetniška vodja), in to tudi v neimenovalniških sklonih (Projekt smo oddali umetniški vodji).
Viri in literatura
Boban Arsenijevic, 2018: A structural account for nouns allowing double agreement options in Russian. Predstavitev na TheGEN Leibniz-Zentrum Allgemeine Sprachwissenschaft. Berlin.
Greville G. Corbett, 1991: Gender. Cambridge: Cambridge University Press.
Greville G. Corbett, 2010: Agreement in Slavic. Glossos 10. 1-55.
Aleksandra Derganc, 2017: Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini. Jezikoslovni zapiski 23/2. 125-30.
GigaFida, korpusna besedilna zbirka. Na spletu.
Domen Krvina, 2019: Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica nezaznamovanosti moškega spola. Slavistična revija 67/2. 159-170.
Tatjana Marvin, 2019: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini. Slavistična revija 67/2. 151-158.
Robert A. Rothstein, 1980: Gender and reference in Polish and Russian. Morphosyntax in Slavic. Ur. C. V. Chvany, R. D. Brecht. Bloomington: Slavica Publishers Inc.
Saška Štumberger, 2015: Veränderungen in der gesellschaftlichen Stellung von Frauen in Slowenien seit 1991: Personenbezeichnungen im Wörterbuch Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012). New Approaches to Gender and Queer Research in Slavonic Studies. Ur. D. Scheller-Boltz. Wiesbaden: Harrasowitz. Die Welt der Slaven 59. 101-9.
Irina M. Tominec, 2015: Russian and Slovenian: Linguistic deviations in Russian under the influence of Slovenian as a dominant language = Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini pod vplivom slovenščine kot jezika okolja. Jezikoslovni zapiski 21/2. 159-89.
Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2016: Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb s povedkovim določilom v slovenščini in ruščini. Slavistična revija 64/3. 385-400.
Ada Vidovic Muha, 2013: Slovensko leksikalnopomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena založba FF (zbirka Razprave FF).
Ada Vidovic Muha, 2015: Propozicija v funkcijski strukturi stavčne povedi - vprašanje besednih vrst (Poudarek na povedkovniku in členku). Slavistična revija 63/4. 389-406.
Mladen Uhlik: Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini
323
Peter Weiss, 2014: Vodkinja. Jezikoslovni zapiski 20/2. 163-67.
Bhktop B. BHHorPAgoB (peg.), 1960: rpaMMamKa pyccKoro a3bma AH CCCP. t. 1,
h. 1, H3g. 2. MocKBa: HayKa. [Viktor V. Vinogradov (red.), 1960: Grammatika russkogo jazyka AN SSSR. t. 1, č.
1, Izd. 2. Moskva: Nauka.] ÄHacTacna A. Tepachmoba, 2017: PaccoraacoBaHne no pogy b pyccKOH HMeHHOH
rpynne: KBaHTHTaTHBHoe ncc^egoBaHne. Rhema. PeMa 4. 51-60. [Anastasija A. Gerasimova, 2017: Rassoglasovanie po rodu v russkoj imennoj gruppe:
kvantitativnoe issledovanie. Rhema. Rema 4. 51-60.] nrogMHia K. FPAY^HHA, BHKTOP A. H^OBHH, .Hna n. KATA^HHCKAH, 1976: rpaMMammecmn, npaeunbHocmbpyccKoüpenu: Ornim ^acmomHo-cmunucmu^ecKo^o cnoeapx eapuanmoe. MocKBa: HayKa. [Ljudmila K. Graudina, Viktor A. Ickovič, Lija P. Katalinskaja, 1976: Grammatičeskaja pravil 'nost'russkoj reči: Opyt častotno-stilističeskogo slovarja variantov. Moskva: Nauka.]
HeoHHg H. HoMgHH, 1980: O pyccKHx cymecTBHTe^bHbix TaK Ha3biBaeMoro oö^ero
poga. H3eecmux AH CCCP. Cepux mmepamypu u %3biKa 5. M. 1980. 456-61. [Leonid L. Iomdin, 1980: O russkih suščestvitel'nyh tak nazyvaemogo obščego roda.
Izvestija AN SSSR. Serija literatury i jazyka 5. M. 1980. 456-61.] ra^HHa H. Kyctoba, 2018: npH^araTe^bHoe. Mamepuanu k Kopnycnoü spaMMamum pyccrneo H3biKa. BbinycK III. Hacmu penu u neKcum-spaMMamunecKue Knaccbi. CaHKT-neTepöypr: HecTop-Hcropna. 40-107. [Galina I. Kustova, 2018: Prilagatel'noe. Materialy k korpusnoj grammatike russkogo jazyka. Vypusk III. Časti reči i leksiko-grammatičeskie klassy. Sankt-Peterburg: Nestor-Istorija. 40-107.] ÄBrycT B. KonennoBHH, 1997: HMennan Kameeopun n^a e ee omnomenuu k
spaMMammecKoMypody. B^agHMHp: Brny [Avgust B. Kopeliovič, 1997: Imennaja kategorija lica v ee otnošenii kgrammatičeskomu
rodu. Vladimir: VGPU.] EKarepHHa A. HMTHKOBA, 2015: CoraacoBaHne, npn3HaKH H CTpyKTypa HMeHHOH
rpynnbi b pyccKOM a3bme. PyccKuü h3uk e HaynnoM ocee^enuu 30. 44-74. [Ekaterina A. Ljutikova, 2015: Soglasovanie, priznaki i struktura imennoj gruppy v
russkom jazyke. Russkij jazyk v naučnom osveščenii 30. 44-74.] Hoch$ n. Myhhhk, 1971: rpaMMammecme Kame^opuu ^na^ona u uMem b coBpeMeuuoM
pyccKoM numepamypnoM x3biKe. MocKBa: HayKa. [Iosif P. Mučnik, 1971: Grammatičeskie kategorii glagola i imeni v sovremennom
russkom literaturnom jazyke. Moskva: Nauka.] Ha^HOHMbHbIH Kopnyc pyccKoro a3biKa (HKP^).[Nacional'nyj korpus russkogo jazyka (NKRJa).] Na spletu.
MnxaHfl B. Hahob (peg.), 1968: PyccKuü h3uk u coeemcKoe oö^ecmeo: Co^nozo-numeucmunecKoe uccneöoeanue. Mop^onosun u cunmaKcuc coepeMennoeopyccmso numepamypnoeo x3biKa. MocKBa: HayKa. [Mihail V. Panov (red.), 1968: Russkij jazyk i sovetskoe obščestvo: Socilogo-lingvističeskoe issledovanie. Morfologija i sintaksis sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka. Moskva: Nauka.]
324
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 2, april-junij
A^eKcaHgp M. nEmKOBCKHH, 1938: PyccKuu cunmaKcuc e HaynnoM ocee^enuu. MocKBa: rym.
[Aleksandr M. Peškovskij, 1938: Russkij sintaksis v naučnom osveščenii. Moskva: GUPI.] ^MHTpHH B. Chhhhaba, 2011: Pog. Mamepucmu dna npoeKma KopnycHo^o onucauun
pyccKou ^paMMamuKU. Ha npaeaxpyKonucu. MocKBa. Na spletu. [Dmitrij V. Sicinava, 2011: Rod. Materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj
grammatiki. Na pravah rukopisi. Moskva. Na spletu.] E^eHa C. Ckoe^hkoba, 1971: Coanacoeanue uynpaeMenue epyccKOMH3UKe. MocKBa: npocBe^eHue.
[Elena S. Skoblikova, 1971: Soglasovanie i upravlenie v russkom jazyke. Moskva: Prosveščenie.]
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2014 (Slovarji).
Summary
The article focuses on some characteristics of gender marking in the case of professional designations in Russian and compares them with their Slovenian equivalents. In Russian sentences with attributive meaning, the use of masculine forms in subject complement is more frequent than in Slovenian.
Since Russian feminatives are less productive than Slovenian ones, in some professional designations Russian uses "hybrid nouns" that can refer to both genders despite belonging to the first declension. The female referent in this case can be marked by analytical forms of the predicate (Bpau npumrn 'The doctor arrived'). This type of agreement is less frequent in the case of noun phrases with modifiers (Harna epau 'our doctor', xopowan epau 'a good doctor'), where, though the referent is a woman, the masculine form is preferred. In Slovenian, the referential gender is most commonly marked by feminine derived nouns, so its marking with analytical predicate forms is not typical. The only exception is the noun vodja 'leader', which lacks a feminative, and for that reason licenses the gender marking of the referential gender with its syntactical targets—predicate verbs (Obe vodji sta prišli 'Both leaders arrived') as well as modifiers within the framework of noun phrase (naša vodja 'our leader', umetniška vodja 'art director'). In contrast to Russian equivalents, the feminine forms of the modifier are used in non-nominative cases as well (Projekt smo oddali umetniški vodji 'The project was submitted to the art director').