ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
Leto VI
23. novembra 1930
Štev. 47
Iz doline Savinje: Cerkvica Marija Gradec in Laško
370
Kraljevi odposlanci v Sloveniji
Po kialjeveni nalogu so piispeli dne 8. noivenibra v Ljubljano ministri ing. D. Sernec, dr. Srskić in dr. Shwegel, naslednji dan sta jim pai sledila še ministrski predsednik general Živko\ić in dr. Šverljuga. Sprejem je hil dostojen visokih gostov in slovenski gostoljubnosti. Nameni njih prihoda je bil zaslišali želje Slovencev in se poučiti o njih razmerah, poitrebah in težnjah. To se je v izdatni meri zgodilo deloma že pri velikem banketn 9. novembra zvečer, še boilj pa na-sledinji dan, ko je bilo siprejenianje neštetih deputaci j.
Pogled iiH ljudske mase na Miklošičevi cesti v nedeljo dopoldne, ki aklamirajo ministrskega predsednika, ko se pelje k slavnostni seji ljubljanskega občin, sveta.
Ministrski predsednik general Živkovič odhaja v spremstvu vodilnih uradnih funkcionarjev s kolodvora v mesto'. Na desni; Kraljevi odposlanci ob priliki obiska pri našem knezoškofu; od leve na desno stoje: dr. Shwegel, dr. Srskič, knezoškof dr. Rozman, general Živkovič in mariborski pomožni škof dr. Tomažič.
Z nedeljskega izleta ministrskega predsednika po slovenskih vaseh: Prihod v Cerklje. Na desni: Spomenik zahvale Franciji, ki so ga odkrili dne 12. novembra v Belgradu v znak iskrene hvaležnosti za vso ogromno pomoč, ki jo je prožila viteška Francija med vojno
vsemu srbskemu naTxxlu. Spodaj: Ivan Meštrović, najznamenitejši jugoslovanski kipar, ustvaritelj spomenika zahvale Franciji. Spodaj na desni: Sevčik, novi konzul bratske češkoslovaške republike v Ljubljani.
371
Orjak naših slovenskih gozdov. Lesni trgovec Vekoslav Žnidaršič iz Logarevcev pri Ljutomeru je pred kratkim posekal orjaški hrast, ki je meril v premeru 145 cm, a samo deblo je vrglo 7'820m' lesa. Les bo šel v inozemstvo. (Foto Huber, Ljutomer.)
Glavni oltar škapulirske Matere božje v Vele-njah. Ta dragocena umetnina, delo Slovenj-grajčana Iv. Sartorija. je iz leta 1744.. tuidii oltarna slika je dzpod eopioa Slovenjgrajčanai Strau«-sa ml. (Foto Weiss, Polzela.)
Na levi: Udeleženke gospodinjske nadaljevalne .šole pri Sv. Križu nad Mariborom v domačih narodnih nošah, ki so si jih sešile same. Tečaj je z velikim uspel>om vodila gdčna Tilka Čepe.
Spodaj: Slovenec si zna pomagati v vsakem položaju. Ker kovač Franc Mlakar iz Liisične pri Pilštajnu nima toliko dela, da bi si najel jKimočnika, si je sestavil sam takega, ki ne je in ne zahteva plače, a mu vendar prav krepko kuje.
Gasilno društvo v Uršnem selu pri Novem mestu je prazno^'sto sele zaanje poletje komaj obletnico svojega obstoja, vendar si je nabavilo že svojo motorno brizgal-no. — Društvu načeluje agilni domači
Na desni: Najmlajši prekmurski kuharici sta 15 letna Anica in 16 letna Barica, ki opravljata kljub svoji mladosti vse posle v največje 7.adovoljstvo svojih gospodinj.
372
373
Vaše vzorne občine:
Dol pri Hrastniku
o Dolu pri Hrastniku je redkokdaj čitati v naših fasopisih. Pa äe to, kar se o nas čita, prihaja največkrat izpod peresa hrastniških poročevalcev. Tako se je na primer ravno pred par tedni mnogo pisalo za in proti odcepitvi hrastniške kotline od trboveljske občine in za priklopitev k dolski. Prirejali so se tozadevni sestanki, kovale resolucije, vendar pa hvala Bogu vse izven naše občine. Dolski očanci smo vse te novice čitali samo iz časopisov, in se smehljali.
Ne bo torej odveč, ako vam g. urednik naš sicer skromni, toda lepi Dol malo opišem.
Ko se vozite iz Zidanega mostu proti Trbovljam, se ustavite med potoma v Hrastniku. Nadvse zanimivo je, da niste v Hrastniku, temveč v dolski občini, kajti kolodvor in vsa leva stran potoka Bobna do Rikelnovega mosta spada pod občino Dol.
Od postaje do imenovanega mosta nas zapelje v štirih minutah avtotaks g. Miloša za 4 Din. Ko pridemo mimo Igričnika, opazimo, da že imamo za seboj mračni hrastniški graben, kajti naša pljuča vdihavajo zopet zdrav, čist zrak. Svet se prične širiti na levi in desni strani ceste, kjer leže skrbno obdelane rodovitne njive: na travnikih pa opazujemo uove nasade sadnega drevja. Ko tako opazujemo delo pridnih rok Brničanov, stopamo še polagoma deset minut po lepi cesti >gor« in pridemo v Dol (1, li). Na prvi pogled je nekaj nerazumljivega, da pridemo na Dol le, če gremo navzgor. Ko smo dobili v Laško novega okrajnega načelnika, se me je pri neki priliki privoščil, češ: Dolanci ste res čudaki! Ceniu varate ljudi s svojim imenom, da ste dolci, ko ste pa v resnici gorci.
Občinska kronika odgovarja na slična vprašanja s tem, da je vas Dol dobila svoje ime od kmetov, katerih posestva leže višje, kot n. pr. Kal, Kovk itd. Ako je hotel kmet kaj kupiti ali prodati, je moral v dolino (na Dol). Tako je ob cerkvici sv. Jakoba, ki jo kaže naša slika, nastala vas Dol (2).
Današnja vas Dol se lahko ponaša ne le kot ena najlepših v dravski banovini, ampak tudi kot vas, ki ima najlepša uradna poslopja. Vse stavbe, tako cerkev, župnišče, šola, občinska hiša, občinska izolirnica, pošta, večina treovin in drugih obrtnikov je v ličnih novih zgradbah. Nas snubijo za trg, pa pravimo, čemu ne bi smela biti tudi lepa velika vas na tem divnem koščku zemlje!
Meja med starim in novim Dolom ni stara. Menda ji bo komaj kakih 25 let. Omeniti pa moram takoj, da se je največ napravilo v letih 1908. do 1912., ter po vojni.
Poprej, pred dobrimi 30. leti, ko še ni prispeval premogokop k občinskemu proračunu, ja, poprej so bile tudi na Dolu razmere skromne, kar se razume tem bolj, ker je moral kmet sam šteti za občinske dajatve. Z industrijo pa je porastlo tudi trgovstvo in obrtništvo.
Prvo šolo so si Dolanci pozidali že 1. 1860.-61. (3). Bili so po pravici ponosni na njo, kajti bilo je to prvo poslopje v vsem laškem okraju, ki je bilo nalašč zidano za svoj namen. Blaž Dragar (4), po poklicu Organist, je poučeval vaške paglavce tudi v znanosti čitanja in pisanja po trikrat na teden.
Da so bili že tudi stari Dolanci narodno zavedni, nam priča dejstvo, da je bil na Dolu sedež prvega predsednika družbe sv. Cirila in Metoda za Zidani most in okolico v osebi takratnega kaplana Raktelja. Tako je prejel Dol tudi prvi nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda, ki se še danes hrani v veliki časti.
Stari Dolanci so že tudi pred 38 leti ustanovili Bralno društvo, ki jih je zalagalo s čtivom in v katerega krogu so se prirejale igre in druge nacionalne prireditve, ki so bile hud trn v peti nemški uradniški gospodi v Hrastniku (5). Ker ni imel Hrastnik slovenske knjižnice, ne gledališkega odra, je vedno radevolje prihitel na pomoč Dol s knjigami, odrom in igralci.
Prva v laškem okraju je bila poklicana pred 57 leti v življenje tudi Hranilnica in posojilnica na 4)olu (6, 6t), katera še danes posluje pod vodstvom
preizkušenega šolskega ravnatelja v pokoju Antona Gnusa.
Za začetek rapidnega naraščanja Dola se mora smatrati leto 1908., ko se je začela zidati nova veličastna župna cerkev v renesančnem slogu. Dela je vodil sedanji duh. svetnik Anton Veternik IJ, 8, 8i, 82, 9). Za novo cerkvijo in župniščem naj bi prišla na vrsto stavba šolskega poslopja. Takratni šolski nadzornik Gustav Vodušek je skušal ustreči krajevni potrebi po novi stavbi in je toplo podpiral tozadevna stremljenja takratnega nadučitelja A. Gnusa (10). vendar so se vedno porajale nove težkoče. Danes vemo, da je manjkalo za to potrebno razumevanje tako pri nemškem štajerskem deželnem šolskem svetu, kakor tudi pri nekaterih krajevnih činiteljih. Izbruh svetovne vojne pa je ustavil vsa dela za gradnjo nove šole.
Po vojni je tudi Dol oživel. Začelo se je zidanjem na vse strani. Bastie so lepe stavbe na vse strani. Za trgovino g. Kotnika je nastala trgovina g. Sorto-rija in za slednjo zopet palača društvenega doma (11, lil). Posojilnica je renovirala svoje prostore ter napravila za razne prireditve lično dvorano. Ze je sledil tudi trgovec in gostilničar g. Anton Draksier s čednim prizidkom svoje hiie.
Danes pa, po dveh letih napornega dela in skrbi, stoji dogotovljena ponosna atavba novega šolskega poslopja (12, 12a. 12a, i2b). Ravno pričakuje slovesne blagoslovitve po g. dekanu iz Laškega, kar se bo zgodilo letos 23. novembra.
Tekom časa si je obilna postavila za svoje ura-duvanje lastno občinsko hUo. Za slučaj kužnih bolezni pa si je pripravila z vsem potrebnim opremljeno izo-iirnico. Šolska mladež p« ima v osebi g. dr. Arnšeka svojega skrbnega šolskega zdravnika.
Pa tudi drugače skrbi občina pod vodstvom svojega neumornega župana g. Drakslerja Jakoba za zdravje svojih občanov (13). Tako je v zadnjih treh letih napravila vodovod xa Dol z izLorno studenčnico izpod Kala (14). Na 923 m visokem Kalu pa, kjer M morali posestniki voziti vodo v sodih posebno v poletnem času po pol ure daleč, je že tudi napeljan vodovod, ki preskrbuje prebivalce s prepotrebno pitno vodo, česar Kalanci ne morejo dovolj prehvaliti (13). Letos pa se je tudi vaščanom pol ure od Dola letečega Marna izpolnila že davno gojena želja. Pe tatlngi svojega sovaščana Rudolfa Napreta so pravkar otvorili svoj lastni vodovod (16, 17, 17i). Tako je »pati, da bodo s časoma še druge vasi preskrbljene z dobro pitno vodo.
Da uživamo že več let dobrote falske elektrarne je razumljivo. Kot točen in nepristranski kronist moram omeniti, da se naši občani tudi narodno prosvetno prebujajo. Tako je bila I. 1928. dozidana na Kalu ek»-kurendna šola, kjer se shaja ukaželjna mladina krog učitelja g. Ferenčaka in g. kaplana Verbanjška. Razen zime se shajajo po trikrat na teden.
Že pred vojno smo šteli dvoje izobraževalnih društev na Dolu; slednjima se je pridružilo po vojni še dvoje diletantskih družin, ki po svojih močeh skušata ustreči svojemu namenu (19).
Najlepši spomenik pa so si sodobni Dolanci vse občine postavili brez dvoma z novo šolsko stavbo, ki nosi ime kraljice Marije. Ona ni samo okusno zgrajena po načrtih g. inž. Husa Karla, in ne ustreza samo novodobnim zahtevam sličnih stavb, temveč je potreba podčrtati predvsem njeno praktičnost (19i). Na deco čakajo svetli razredi, polni soinca in čistega zraka. Ker se bo grelo s toplovodno napeljavo, bo odpadel tudi prah. V prostorni telovadnici jo čaka umetniško izdelan šolski oder, kjer se bo lahko učila v nastopih in kretanju (20).
Prsne kopeli ji bodo utrjevale zdravje in smisel za snago ter ji bodo dobrodošle v vsakem letnem času. Tudi težko pogrešanega igrišča jim ne bo manjkalo. Lj, to bo veselja, to bo življen al
Nadzor stavbe sta opravljala in vodila šolski upravitelj Jurko Vitko in predaednik krajnega šol.
(Nadaljevanje na str. 374.)
Pogled na Dol s staro župno cerkvijo (I. 19i)4).
Na desni: Pogled na Dol danes, spredaj nova osnovna šola, zadaj nova župna cerkev.
Duh. svetn. P. Gorjup,
priljub-lieni župnik dolske fare.
Učenci dokke osnovne šole v šolski drevesnici.
Spodaj : Veliki oltar v nekdanji dolski župni cerkvi, oltar je hil dragocena n.nu^lnina.
Otroci 1. razr. dolske osnovne šole poslušajo radio-tetko.
Spodaj: Krajevni šolski odbor na Dolu, ki je gradil novo šolo. Na sliki je videti: predsednika Drakslerja (1), banskega šol. nadz. Lužarja (2), šol. ravnatelja v p. Gnusa (5), šol. upravitelja Jurka (4), župnika Gorjupa (5), obč. odborniika Napreta (6) i. dr.
Prva osnovna šola na Dolu, zidana I. 1860. Na levi: Nova osnovna šola kraljice Marije na Ddu,
ki bo danes slovesno blagoslovljena; šola je ena najmodernejših in najmonumentalnejših v Sloveniji.
Jakob Draksier, župan občine Dol, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za izreden in nagel napredek občine.
Društveni dom v Dolu, kjer so: trigoväna, go«-tiiilna,  Km-etsko-idelav-ska posojiilnioa in velika dvorana z odrom.
Spodaj: Vodovod občine Dol. Ta
in še dva vodovoda, elektrika ter fcla na Kalui so plod' prizadevanj župana DrakslePja.
Blagoslovitev  in otvoritev nove ekskureudue šole na Kalu (925 m visoko), ki jo je zgradila občina Dol.
Spodaj:  Vzarea čebelnjak posestnika  Matije ASenbergerja iz Dola.
374
(Nadaljevanje iz str. 373.)
odbora Draksler Jakob. Koliko truda, požrtvovalnosti in skrbi je bilo zraven potreba, vesta menda pač edino sama in pa Bog! Pri tej priliki moram izreči svojo zahvalo tudi tehničnemu izvedencu g. inž. Mencingerju Leu in g. vis. šol. nadzorniku Fortunatu Lužarju (21, 22), ki sta šla stavbenemu vodstvu ves čas zidanja s svojimi nasveti na roko.
Ker je za sadjarstvo naš kraj posebno ugoden, so bodoči kmetje in kmetice tudi na šolskem vrtu in v drevesnici kot doma (23, 24). Seveda so jim po godu razni poučni izleti, kakor n. pr. zadnjič v Št. Jurij na kmetijsko šolo (25). Malim abecedarjem je pa kaj dobrodošla teta Manica iz radija (26).
Zelo pohvalno je omeniti gospodarski razvoj dolske občine. Po vojni se je ustanovila še druga, to je kmetsko-delavska hranilnica in posojilnica pod predsedstvom g. duh. svetnika Petra Gorjupa in župana Drakslcrja Jakoba (27, 27i). Nakupovalni in prodajalni zadrugi pa predsedujeta gg. Rudolf Napret in župan Draksler (28).
Da se tujski promet oživi in se privabi čimveč avtomobilistov v kraj, smo naprosili bansko upravo, da je priskočila na pomoč ter zgradila novo široko cesto od Breznega do Marnega. Ker je izročil krajni šolski odbor poprejšnjo staro šolo občiui, jo je ista oddala lepo se razvijajočemu gasilnemu društvu, ki bo s potrebno adaptacijo dobilo v njej svoj novi dom.
Glede na čebelorejo nismo bili nikdar na posebno dobrem glasu. V novejšem času pa se tudi v tem oziru obrača na bolje, k čemur pomaga nemalo g. Ašenberger s svojim vzorno urejenim čebelnjakom (29).
Kmetijski podružnici, kateri predseduje posestnik Orožen Martin, se je pridružila še Sadjarska in vrtnarska podružnica pod predsedstvom upravitelja Jurka (30, 31). Pod načelstvom istega se je ustanovilo tudi Olepševalno društvo, ki si je med drugim vzelo za cilj postavitev spomenika padlim vojnim žrtvam.
Svetovna gospodarska kriza tudi pri nas trka na vrata, kajti če se delavcu ne nudi možnost zaslužka, mora počivati tudi trgovec in obrtnik. Upamo pa, da bomo tudi to srečno preboleli tu tedaj se zopet oglasimo r I.
Vas Marno (občina Dol), ki si je /gradila letoislas't-ni vodovod in si misli napeljati v najkrajšem času tnidd elektiiiko.
Na levi: Nedeljski kulukarji   za
novo župno ce.r-.kev v Igrdčniko-vem kamenolomu.
Spodaj: V. Jurko, šolski upravitelj v Dolu in agilni prosvetni delavec.
.Spodaj na levi;: Ant. Gnus, šolski ravn.  v  p.,   pre-izJcušeni narodno frospodar. delavec.
Kipi stranskih oltarjev dolske župne cerkve, najzanim vejši je rudarski oltar sv. Barbare.
Blaž Dragar, nekdajiji organisi na Dolu, ki je opravljal do 1868 tudi službo učitelja.
Na desni: Dragocen mozaik sv. Jurija v dolski župni cerkvi, ki so ga sesitavili 1. 1910. milanski delavci
Spodaj: Skupina dolskih igralcev.
375
S poročnih svečanosti v Sofiji
Dne 50. oktobra je prilspel novoporočeni bolgarski kraljevski par v Burgas, naslednjega dne pa v Solijo, kjer je bil sprejet i. izrednimi slovesnostmi, Sofijo so napolnile velikanske množice iz vse države in slavnosti so trajale tri dni. S kolodvora sta odšla kralj in kraljica v slavnostnem sprevodu naravnost v katedralo sv. Nikolaja, 'kjer so se vršili poročni obredi še po pravoslavnem načiuu, 1. novembra so bili pa veliki sprevodi vojaštva, društev, otrok, narodnili noš itd. Tudi mi JugosWani bi se iskreno veselili z bratskim bolgarskim nairotlom, ko bi nas ne navdajale težke slutnje, da je zaplavala Bolgarska ob tej priliki preveč v uairočje najstru-jenejšega sovražnika vsega slovanstva — Ita-ije. — Slika na desni nam kaže novoporočenca v krogu vlade, generalitete in drugih odlični-kov, ko opazujeta revijo čet. Spodnja slika nam pa kaže prihod kralja in kraljice iz katedrale.
Na desni: V Italiji zopet hud potres okrog An-kone. Slika kaže del hudo prizadetega! mesteca ,,,        Fabinno.
Na levi: Sezona za lov slanikov se je pričela: ribiško brodovje odpluje iz Yarmoutha (Škotska) v severna morjai na lov na slanike. Spodaj: 25 letnico svoje državne samostojnosti praznuje te dni Norveška; dne 18. novembra 1905 je norveški parlament ukinil dotedanjo personalno unijo s Švedsko in teden dni nato je danski princ Karel prisegel na ustavo kot novoizvoljeni danski kralj Haakon VIL Spcxluja slika nam kaže to slovesnost ustoličenja novega kralja.
Spodaj na levi: Predsedstvo nemškega parlamenta (od desne na levo) : predsednik Lobe (socialist), tretji podpredsednik Graef (nem. nac), prW po<:lpred.sednik Stoeh (fašist) in drugi podpredsednik Esser (centrum).
376
Visoka šola
za telesno kulturo v Berlinu
L. 1920. so osnovali v Berlinu prvo evropsko visoko šolo za telesno kulturo, na kateri se poučujejo teoretično in praktično vse športne panoge. Njen vpliv se pozna že po vseh državah sveta, kjer delujejo absolventi sode, zlasti pa vi Nemčiji, ki prednjači danes v lahki atletiki vsej Evropi. Pouk traja i leta. Več o tej šoli glej v današnjem »Slovencu«.
Na levi: Plavalni bazen.
Na desni: Balkanski slušatelji berlinske visoke šole za telesno kulturo, med njimi tudi dva Slovenca, bivša Orla, L. Lojk (1) in M. Dobovšek (2).
Drago Ulaga,
član prednjaškega zbora bivšega »Orla« in prvi Jugoslovan, ki je ab-solviral berlinsko vis. šolo za telesno kulturo, sedaj vodi plavalne in lahkoatletske tre-i.   ninge »Ilirije«.
Prostor za lahko atletiko, zadaj velika telovadnica.
Vhod v stadion.
A. Derental:
Singapurska krasotica
Povest
Rahmanov si je predočil, kako bosta morala zopet in zopet izvajati neskončen tango, boston, fokstrot in tako dalje, in se mu je to zdelo obupno dolgočasno.
»Rajši bom obrnil to stran v knjigi svojega življenja in pričel zopet novo! Bog potolaži revico Kate! Dobra deklica je. Iz vsega srca ji želim srečo. Morebiti jo Kierste-nova jeza tudi obvaruje bridkih izkušenj z donom Mora-ledo? Najbrž jo bo moral gospod pajdaš čimprej odkuriti odtod, če razbojniški glavar po svojih vohunih le izve o njegovi klepetavosti! A jaz moram skleniti vse te račune. Res, čas je za to!«
A zdaj se je Rahmanov spomnil, da bo ob štirih popoldne videl Harum Čandano, in se je zavedel, kako težko mu je karkoli odločiti, preden bo videl njo.
»To je res čudna stvar! Mar si nisem nocoj dopovedal, da se ne smem zaljubiti vanjo? In vendar, če bi mi rekla: .Ostanite tu!' — bi najbrž ostal. Na mojo vero, ostal bi in se ne bi zmenil niti za sto Kierstenov z vsemi rumenimi pomočniki vred! Še z glavo skozi zid bi Sel, če bi bilo treba!«
Na ulici se je Rahmanov prepričal, da je zasledovan. Čim je stopil iz kavarne, je stekel Malajec z brazgotino na licu na drugo stran in pričel pazno ogledovati izložbo v trgovini. Rahmanov je urno odkorakal.
»Tega osla moram na vsak način speljati na led, sicer bo se z menoj vred prikorakal naravnost v botanični vrt! Ali mu naj poprej prisolim zaušnico? Ne, to se menda ne izplača. Ne smem se prezgodaj zapletati v slične zgodbe s policijo radi izgreda na cesti!«
A izkazalo se je, da ni bilo tako lahko .speljati osla na led'. Rahmanov je taval po vsem mestu, nalašč iskal neobljudenih ulic ali se nasprotno poskušal izgubiti v gneči. Malajec se je vedno zopet prikazal, včasih zelo daleč za Rahmanovim in mu sledil trdovratno kakor senca. Naposled, v evropski četrti, se je Rahmanovu posrečilo stopiti v kavarno in jo takoj neopaženo zapustiti skozi druga, nasproti ležeča vrata. Smuknil je ven, v prazno ulico, kjer ni bilo videti nikogar razen edinega singaleškega rikše: čepel je ob hodniku v senci svojega vozička in napolzaspano kakor s pahljačo mahal s svojim velikim stožčastim slamnikom. Malajec je prežal slejkoprej ob prvem vhodu. Rahmanov je poklical rikšo in mu velel, naj ga pelje v botanični vrt.
Na vrtu je Rahmanov rikšo zopet pustil ob vznožju klanca in se sam peš povzpel gor. na planoto pod palme. Medtem, ko se je vozil, je pripodil veter svinčeno težke oblake od Indijskega oceana: počasi so zastrli vse nebo in skrili solnce. Postalo je skoraj temno. Veter je nenadoma utihnil. Od vlažnosti in sopare je človeku pohajala sapa. Vsak trenutek je bilo pričakovati viharnega tropskega naliva.
»Ob tem vremenu ne bo prišla!« si je mislil Rahmanov. ko se je mukoma vzpenjal v klanec in si pri vsakem koraku z robcem brisal vrat in obraz. Pot mu je curljal po vsem životu.
»A kaj hočem? Počakal bom. Morebiti vendar še pride!« Sedel je na klop. Prve debele in goste kaplje dežja so zabobnale po palmovem listju in produ na planoti. Rahmanov se ni mogel nikamor skriti. Njegova bela platnena obleka se je morala kmalu spremeniti v žalostno mokro cunjo. Vendar je sklenil, da ne bo pobegnil. Na pomoč mu je priskočil rikša. Nenadoma se je prikazal iz grmovja, kakor Gašperček na odru, slekel svoj nepremočljivi plašč, se ljubeznivo nasmehnil, tako da so se mu zalesketali beli zobje na črnem obrazu, in ogrnil Rahmanovu plašč čez glavo. Sam je ostal do pasu gol in takoj zopet izginil.
BaHroU»1C  JugOSlOV.  iia1C€irne v CtUblfOMif       P^tiatt» poaam^xatO »lUt aovolfen le sprtvol/en/em urednMfva